CELJE. 28. FEBRUARJA 1980 - ŠTEVILKA 8 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Vsi, kar nas je, srčno želimo zdravja našemu Titu!
Včerajšnja občinska konferenca SZDL v CBiju je dala nekaj vzpodbudnih
zaključkov s področja reševanja problematike informiranja občanov. S skup-
nimi močmi bomo lažje reševali zahtevne naloge obveščanja.
V današnji številki Novega tednika je precej sestavkov, ki govorijo o stabiliza-
cijskih prizadevanjih na celjskem območju. Iz mnogih je razvidno, da so usmer-
jena v konkretne cilje in tako je tudi prav.
Znani smo po solidarnosti. Ponovno jo izpričujemo v akciji zbiranja denarja za
sodoben inkubator, ki naj bi pomagal pri zdravstvenem varstvu najmanjših in
najmlajših.
Pokukali smo tudi v lonce družbene prehrane in ugotovili, da bo še treba
marsikaj storiti v korist dobre, predvsem pa ustrezne in zdrave prehrane delav-
cev, otrok, dijakov, nas vseh.
Kmalu bo pomlad!
DRAGO MEDVED
OBISKAU SMO L02NIC0 PRI CEUU - TREBUH JE RAZUCNO POLH
DR. A. VRATUŠA OBISKAL ŽALSKO OBČINO
v soboto je bil na delovnem obisku v žalski občini predsednik Izvršnega sveta SR
Slovenije dr. Anton Vratuša, katerega sta spremljala podpredsednica IS SRS Mara Žlebnik
in predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ing. Ivo Ma-
renk. Delovno srečžinje se je začelo v sobotnih dopoldanskih urah v prostorih SOZD
Hmezad, kjer so po uvodnem delu bili prisotni tudi predstavniki občinske skupščine,
izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, Hmezada in Gozdnega gospodarstva Celje.
Srečanje je vodil predsednik IS Žalec Jože Jan. Gostje so bili tudi v SIP Šempeter ter si
ogledali rimske izkopanine. Delovni sestanek so zaključili v Preboldu. Več o tem na drugi
strani.
TV - Foto: T. TAVCAR
svetovni dan turizma
27. september
Letos kulturna kra/ina
Dobili smo še en svetovni
dan, na vsak način pa novo
pobudo za reševanje števil-
nih vprašanj, ki zadevajo sle-
hernega človeka.
Generalna skupščina Sve-
tovne turistične organizacije
(v kratici WTO) je namreč
sklenila, da naj bo dan njene
ustanovitve, to pa je 27. sep-
tember, tudi svetovni dan tu-
rizma.
Letos bomo tako prvič po-
častili 27. september. Pred-
log je, naj bi bil prvi praznik
posvečen prispevku turizma
k ohranitvi kulturne krajine,
v ohranitvi miru na svetu in
širjenju medsebojnega ra-
zumevanja. Torej gesla, ki so
nam še tako blizu, ki so tudi
naša. Prihodnje leto pa naj bi
svetovni dan turizma prosla-
vili pod geslom: turizem in
življenjske kvalitete.
Očitno ne bo ostalo samo
pri dejstvu, marveč bodo na-
cionalne turistične organiza-
cije pripravile zlasti letos po-
sebne kulturne, znanstvene
in celo športne manifestaci-
je, ki bodo prispevale k ra-
zvoju turizma in k napredku
vseh njegovih pozitivnih
funkcij. Seveda bo velik del
te obveznosti odpadel tudi
na območne in osnovne turi-
stične organizacije.
Pomembna je ugotovitev,
da Svetovna turistična orga-
nizacija povezuje 102 članici,
med njimi tudi Jugoslavijo.
ŽE 691
PRIJAV
ZA
MAŠ IZLET
V torek ob 12. uri se je v
veliki kartonski škatli
zbralo že 691 prijav kmeč-
kih žensk, ki bi rade poto-
vale z nami za 8. marec na
dvodnevni izlet na morje
v Rovinj v hotel EDEN!!!
Ker je zaključek prijav še-
le danes, pričakujemo, da
bo v boben potovalo za
srečni žreb okoli 1000 pri-
javljenk! Srečne bodo ti-
ste, ki bodo potovale v
Rovinj, ostalim pa ostane
tudi lepa možnost malce
kasnejšega (29. in 30. ma-
rec) potovanja na morje,
vendar z zelenim vlakom
in TTG! Pokrovitelj letoš-
njega izleta je veleblagov-
nica NAMA iz Žalca. Mal-
ce še potrpite, prihodnji
teden pa bo vse znano.
^ _T. VRABLy
T. ROŽMAN -
PREDSEDNIK OK
SZDL CEUE
Včeraj se je v Celju se-
stala občinska konferen-
ca SZDL, na kateri so de-
legati razpravljali in skle-
pali o nalogah SZDL pri
oblikovanju družbenega
sistema informiranja v
občini. Na zasedanju pa
so volili tudi novega
predsednika konference,
ker dosedanji predse-
dnik, Jože Volfand, odha-
ja na novo delovno dolž-
nost. Delegati so za nove-
ga predsednika OK
SZDL Celje izvolili Tone-
ta Rožmana, ki je doslej
opravljal funkcijo sekre-
tarja občinske konferen-
ce SZDL.
D^
celje
KAKO DOLGO [E+
37% plinskih naprav nI primarnih!
»Pri ocenjevanju obstoje-
čih plinskih instalacij, smo
upoštevali veljavne predpise
ter pravila plinske stroke in
ugotovili, da 17% plinskih
instalacij zadovoljuje vsem
zahtevam, da jih je 48% v
mejah dovoljenega, medtem,
ko je 35% instalacij takšnih,
ki terjajo v nadaljevanju te-
meljite raziskave, trdnost in
tlačne preizkuse, morebitna
popravila, oziroma zame-
njave.. .«
Tak je stavek v poročilu, ki
ga je kolektiv temeljne orga-
nizacije Plinarne delovne or-
ganizacije Komunale naslo-
vil izvršnemu svetu celjske
občinske skupščine, in v
njem še navedel, da so od
skupaj 534 pregledali 528 po-
trošnih mest, se pravi plin-
skih instalacij v mestu.
Razumljivo je, da poročilo
ni ostalo brez odmeva in da
so zlasti člani izvršnega sve-
ta na redni seji, ki se je je
udeležil tudi predsednik Ob-
činske skupščine, vprašali,
ali bomo dovolili še eno ne-
srečo, kakršna je bila ob
koncu lanskega januarja, ki
pa se je na srečo končala
brez človeških žrtev.
Stanje je zaskrbljujoče, saj
na koncu koncev ne gre sa-
mo za tistih 35% plinskih in-
stalacij, ki ne ustrezajo in so
v bistvu, ne da bi vzbujali
nepotrebna ugibanja, lahko
žarišče novih nesreč, marveč
tudi za tisto večino, za tistih
48% potrošnih mest, ki so v
mejah dovoljenega.
Skratka, gre za dotrajano,
več desetletij staro plinsko
napeljavo in za skoraj prav
takšne, sicer pa v večini pri-
merov že dptrajane in nepri-
merne instalacije, naprave
itd. Ta ugotovitev pa je tista,
ki je tudi člane izvršnega
sveta pripeljala do sklepa, da
je treba takoj ukrepati in
preprečiti morebitno novo
nesrečo. Zato je izvršni svet
naročil kolektivu Plinarne,
da v roku enega meseca (seja
je bila 20. februarja) ugotovi
stanje ter da zahteva od
upravljalca stanovanjskih
hiš, predvsem od samo-
upravne stanovanjske skup-
nosti, oziroma od lastnikov
hiš, da pokvarjene plinske
naprave takoj popravijo, ozi-
roma zamenjajo. V kolikor
tega ne bodo storili, bo Pli-
narna zaprla dovod plina.
Praksa govori, da je bolje
preprečevati, kot požar ga-
siti!
M BOŽIC
celje
praznik kajuhove ks
22 priznan/ zaslužnim krajanom
Celjska krajevna skup-
nost, ki nosi ime partizan-
skega pesnika Kajuha, si je
za praznovanje krajevnega
praznika izbrala 22. februar,
dan, ko je pred 36 leti pesnik
padel junaške smrti med po-
hodom XIV. divizije.
Prvo praznovanje krajev-
nega praznika je bilo v dvo-
rani šolskega centra »Boris
Kidrič«. Poleg delegatov
skupščine KS je bilo veliko
gostov, med njimi precej gi-
fnnazijcev. Slavnostni govor
je imel predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Franjo Ko-
čar, ki je med drugim dejal,
da bodo krajani v tej krajev-
ni skupnosti vedno sledili
F)esnikovemu revolucionar-
nemu izročilu.
Proslava se je nadaljevala
s kulturnim sporedom. So-
delovali so Cicibani VVZ
»Anice Cernejeve«, igralka
SNG Nada Božič-Belakova,
ženski tercet in moški oktet
društva »France Prešeren«
ter gimnazijci z recitalom
Kajuhovih pesmi.
Na prireditvi so podelili 22
priznanj zaslužnim obča-
nom, priznanja pa so dobili
tudi dijaki gimnazije in šol-
skega centra »Boris Kidrič«.
Taka priznanja bodo za
uspešno in požrtvovalno de-
lo podeljavali ob krajevnem
prazniku vsako leto.
Ob prvem krajevnem praz-
niku je zbranim krajanom
čestital tudi sekretar občin-
ske konference SZDL Tone
Rožman in jim zaželel čim
več uspehov in trdne medse-
bojne povezanosti.
ANA PEJANOVIC
ZA ZDRAVO RAST
Cmrlji, črvički, miške ali kako drugače imenujemo te
male štručke, nas vedno razvesele. Najbolj pa tiste, ki za
drugimi vrati mirno počivajo, ko so opravile težavno delo, in
jih rodile - njihove matere. V mislih so z njimi in se vesele
trenutkov, ko jih prinesejo k njihovim prsim, da jih podoje.
Tako veselje, neskaljeno in brezskrbno, pa doživljajo le
tiste žene, ki se jim rodi zdrav in krepak otrok. Veliko pa je
tudi takih, ki so ob dejstvu, da se jim je rodil nedonošenček,
zaskrbljene, zlasti, če otroka vzamejo in prepeljejo drugam.
To se zgodi le v primeru, če v celjskem inkubatorju ni več
prostora oziroma je že zaseden. Več o tem berite na strani 9.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
DR. ANTON VRATUŠA V ŽALSKI OBČINI
uspehi so, vendar...
Obiskali so Žaioc, ŠompetBr in Prolfoid
Zadnji dan prejšnjega te-
dna je bil na delovnem obi-
sku v žalski občini predse-
dnik Izvršnega sveta SR Slo-
venije dr. Anton Vratuša, ka-
terega sta med drugim
spremljala tudi podpredse-
dnica IS SRS Mara Žlebnik
in predsednik republiškega
komiteja za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano ing. Ivo
Marenk.
Delovno srečanje je vodil
predsednik IS skupščine ob-
čine Žalec Jože Jan, ki je v
uvodu goste seznanil s samo
občino ter njenim razvojem
v zadnjih letih. Seveda pa je
spregovoril tudi o željah oz.
načrtih za prihodnje obdob-
je. Pri tem je izpostavil kar
štiri referendume za samo-
prispevke, med katerimi je
najbolje uspel zadnji, vsi pa
so prisi>evali, da je občina na
večini področij v zadnjih le-
tih dosegla velik napr^ek.
Dr. Anton Vratuša je v raz-
pravi sicer izredno ugodno
ocenil vsa prizadevanja žal-
ske občine na vseh področ-
jih, vendar je le opozoril tudi
na nekatere probleme, ki jih
bo treba nemudoma odpra-
viti. Pohvalil je njihov pri-
stop k prostorskemu plani-
ranju pa želji po usmerjenem
izobraževanju in še čemu, da
omenimo samo nekatere,
pripomnil pa je, da to še ni
dovolj. Dobro je tudi sodelo-
vanje z občinami izven repu-
bliških mej (v žalskem pri-
meru konkretno s Krušev-
cem), vendar bi takšno sode-
lovanje moralo zavladati tu-
di »doma«, konkretno v celj-
ski regiji. Kajti če bo prišlo
do tega bo tudi kasnejša pot
lažja in uspešnejša. Dr. An-
ton Vratuša je ugodno ocenil
tudi žalsko sodelovanje z ne-
katerimi republiškimi stro-
kovnimi institucijami, kar
brez dvoma vodi k uspehu
ter razvoju malega gosp^ar-
stva in obrtništva. Prav sled-
nje nam manjka v drugih ob-
činah in bi se vsi morali ob-
našati tako, kot v žalski obči-
ni. »Koristiti moramo zna-
nje, dolgoletno tradicijo de-
lavstva in v kmetijstvu skr-
beti za boljšo izrabo povr-
šin,« je bila ena izmed mno-
gih dragocenih misli predse-
dnika Vratuše.
Njega in sodelavce so nato
seznanili z obširno in aktual-
no problematiko predstavni-
ki SOZD Hmezad (13 delov-
nih organizacij, 35 tozdov, 5
delovnih organizacij kmetij-
ske proizvodnje in ostalo,
2950 zaposlenih in 3500 kme-
tov kooperantov), katere je
vodil v. d. direktor ing. Vin-
ko Kolenc in predstavniki
Gozdnega gospodarstva Ce-
lje. Med drugim so posamez-
niki opozorili na probleme
pri kmetijskih zadrugah (po
sedemanjstih letih so bile
ponovno ustanovljene lani
in bodo letos že prvič poslo-
vale z izgubo!), mlekarstvu
(še vedno se vleče začetek
gradnje »regijske« mlekar-
ne!) mesni industriji (droben
trikotnik C^elje-Sentjur-La-
ško s tremi klavnicami pa ne
more najti skupnega jezika
po sodelovanju, kajti podpi-
sani sporazum pred štirimi
leti je zgolj na papirju!!!) in
še čem.
Ing. Ivo Marenk: »Rešitve
je treba iskati na startu, ne
pa kasneje, ko je že prepoz-
no. Z zavlačevanjem začetka
gradnje mlekarne se dela s
povečanjem stroškov za
gradnjo družbena škoda. Z
gradnjo je treba začeti aprila,
kajti ni prav, da še čakamo.
Velika škoda je, da je prišlo
do razpada Dobrine in sploh
sicer je premalo medseboj-
nega, medobčinskega sode-
lovanja. In ne nazadnje, en-
krat za vselej je treba prene-
hati z igranjem z besedo spo-
razum, ampak je treba stvari
sistemsko reševati, npr. kon-
kretno kot primer pri mesa-
riji na celjskem.«
Po ogledu SIP v Šempetru
in Sempeterskih rimskih iz-
kopanin so delovno srečanje
zaključili v Preboldu.
TONE VRABL
DR. ANTON VRATUŠA MED
OBISKOM V ŽALSKI OBČINI
•	Predvsem je treba delati na nadaljnjem razvoju
kmetijstva in pri utr^vanju samoupravljanja tudi v
kmetijstvu. Potrebno je, da se povežejo vse dejavnosti
od njive do mize!
•	2^daj je čas, da si pogledamo v oči in pripravimo vse
za prihodnji srednjeročni program. Kdo naj to vodi?
Delovni kinet in delavec, mi pa moramo biti v pomoč!
•	Mi ne potrebujemo administrativnih združevanj,
ampak se naj združi vse tisto, kar je smiselno!
•	Preskrba: ne od rok do ust, ampak tudi preko re-
zerve. Ta mora biti!
•	Problem stabilizacije: zmotno je mišljenje, da mo-
ramo vse narediti letos. Letos je treba stvari umiriti in
pripraviti tako, da bo ves prihodnji srednjeročni pro-
gram stabilizacijski, realen in hkrati dober za naš še
boljši jutri.
•	Da bi vse to dosegli pa se je treba nenehoma izobra-
ževati! Povsod in vsi!
T. V.
CEUE! V SPOMIN NA
£. KARDEUA
Začetek prvega letošnjega zasedanja zborov celjske občin-
ske skupščine, v torek, 26. t m., je imel slavnostno obeležje.
Delegati so namreč skui»j z mnogimi gosti, predvsem pa
najvidnejšimi predstavniki občinskih družbenopolitičnih
organizacij, počastili spomin in delo revolucionarja, misleca
in častnega občana vseh slovenskih občin, Edvarda Karde-
lja.
V svojem govoru je delegatka družbenopolitičnega zbora,
prof. Milena Vršnik-Stiftar, govorila o osebnosti velikana
naše socialistične revolucije in preobrazbe.
MARIJA
GRUM
Kdo naj izmeri delo
vzgojiteljice, ki polnih
dvajset let vzgaja mladež,
skrbi zanj, pa je kljub vlo-
ženemu delu vedno na-
smejana, zgovorna in ne
odjenja od svojega dela?
Nihče, tega pa MARIJA
GRUMOVA niti noče.
Delu z mladino se je za-
pisala z vsem srcem in za-
radi te ljubezni se je tudi
odločila za tak študij, če-
prav je vedela, da delo ve-
dno ne bo najbolj lahko.
Rojena v številni družini,
doma je bilo osem otrok,
v Mozirju, študij iz social-
nih razlogov ni bil lahek.
Zapustila je dom, h kate-
remu se je rada vedno
vračala. Tudi sedaj, ko
ima lasten domek v Arji
vasi, z urejeno družinico,
še vedno rada zavije v
'Mozirje.
Po opravljenem študiju
se je najprej zaposlila v
Libojah in sicer za tri leta.
Potem pa je prišla v Celje
in vzgojni zavod Tončke
Cečeve jo je vsrkal vase.
Ostala mu je zvesta vse
do danes, kjer v Aškerče-
vi ulici v Celju, vzgaja, uri
in vzpodbuja številne
malčke.
»Ni mi težko, ker sem
se za poklic odločila z ve-
seljem in mi je še zdaj v
veliko zadovoljstvo. Ču-
tim, da mi otroci vloženi
trud nekako vračajo. Če
bi se še kdaj odločala za
poklic, bi spet izbrala
vzgojiteljskega. Tu ne gre
za denar, gre za veselje.
Med otroki sem vedno
mlada, ker z njimi delam
in živim.*
Tovarišica Grumova pa
je delovna tudi doma, na
terenu. V krajevni skuf^
nosti Petrovih opravlja
nekatere funkcije in to
vestno, z vso potrebno
odgovornostjo. Taka kot
je v svojem poklicu, taka
zna biti tudi drugod. Ka-
dar se komu zgodi krivi-
ca, se zna potegniti zanj.
Zase nikoli.
V prostem času, bolj
malo ga je, pa rada kaj
postori po vrtu, ki ga ob-
deluje z vso ljubeznijo. Ce
pa najde še kaj prostega
časa, pa n^raje sede k le-
pi knjigi. Se pletenje vza-
me kdaj pa kdaj v roke in
konec je samo njenega
veselja. Vse drugo podeli
z drugimi, na prvem me-
stu - z njenimi malčki.
ZDENKA STOPAR
OBRAZI
SREBRNI GRB ZA RADIO CEUE
Ceprsv smo petindvajsetletnico našega radia praznovali že lani pa smo visoko občinsko
priznanje za vse ddo dobili prejšnji teden. V petek zjutraj sta se v uredništvu TOZD Novi
tednik in Radio C^lje oglasila predstavnika skupščine občine Celje. Podpredsednika IzvrS-
nega sveta Risto Gajšek in Maijan Turičnik. ZbOT delovnih ljudi je začel predsednik
iK>vinar MUan Božič (na sliki levo), visoko priznanje občine srebrni grb pa je po krajšem
nagovoru izročil podpredsednik izvršnega sveta Risto Gajšek. Kot zanimivost naj ob tem
omenimo, da je ipiv Risto Gajšek (tre^ z leve) bil prvi pobudnik za ustanovitev radia Celje
v letu 1954 (prvi start ob Titovem obisku in znamenitem zboru na Ostrožnem!) in tudi
njegov prvi direktor (pa še kaj drugega, vse pa v tistem dobrem, kar imamo danes).
V priloženi listini ob srebrnem grbu piše: »... za pomembno vlogo obveščanja delavcev
in občanov širšega celjskega obmo^ in za ustvarjalni prispevek pri organiziranju kultur-
nih iffireditev - predvsem Tedna domače^ filma.« Po izročitvi visokega in pomembnega
vprašanja sta se oba gosta zadržala v daljšem razgovoru z našimi delavci, kjer je seveda
tekla beseda o nadaljnjem razvoju informatike na celjskem, zlasti pa še okoli slišnosti
našega Radia.
TONE VRABL
CEUE
iiesouigua je spodbuda
€kšgo¥omo9t Mm i*polnii0¥ imtaši^lt nmlog
Delegati vseh zborov celj-
ske občinske skupščine so
na ločenih sejah, v torek, 26.
februarja, med drugim spre-
jeli resolucijo o politiki izva-
janja družbenega plana obči-
ne v letošnjem letu in hkrati
z njo program nalog in izho-
dišč družbenopolitičnih or-
ganizacij in samoupravnih
organov pri uresničevanju
stabilizacijskih prizadevanj
in resolucije občine v tem le-
tu. Gre za skupen dokument,
za enotno pot v letošnjem
ustalitvenem letu in prav ta-
ko za skupne naloge.
Po vsem tem se bo realni
družbeni proizvod v letoš-
njem letu povečal za 5, indu-
strijska proizvodnja za 6,
izvoz za 10, zaposlenost za
1,5, realne naložbe v osnovna
sredstva za 2 ter produktiv-
nost za 3,5 odstotka.
Takšni so glavni okviri le-
tošnjega razvoja v celjski ob-
čini, v teh pa številne naloge,
ki govorijo zlasti o tem, da
resolucija ne pomeni koraka
nazaj, da to ni zmanjševanje
delavčevega standarda, mar-
več sp^buda za boljše delo,
za boljše gospodarjenje, za
doseganje večjega dohodka
itd.
Razprava o sprejemu reso-
lucije pa je opozorila še na
odgovornost vseh v združe-
nem delu pri novem zaposlo-
vanju in razporejenju dohod-
ka, še predvsem za osebne
dohodke. Dogovorjene nor-
me morajo veljati brez izje-
me in v občini se ne sme po-
noviti primer lanskega leta,
ko je kar dvainsedemdeset
kolektivov preseglo dogo-
vorjene meje. Gre torej za
krepitev družbene odgovor-
nosti na vseh ravneh pri ure-
sničevanju letošnjih resolu-
cijskih n^og.
MB
MOZIRJE
56% manjše nal02be
¥ imsni pr^dMovmlnl indumM/i premalo iemml
Delegati vseh zborov Ob-
činske skupščine Mozirje so
na ločenih sejah, v ponede-
ljek, 25. t. m., sprejeli pred-
log resolucije o družbenoe-
konomskem razvoju občine
v letošnjem letu in tako tudi
ustalitveni načrt. To je pro-
gram, ki predvideva 12-od-
stotno stopnjo gospodarske
rasti, za 5% več delavcev (za
okoli 196), za 30% povečanje
izvoza itd. To je načrt, ki zla-
sti v zaposlovanju opozarja
na nujnost povečanja števila
kreativnih vodstvenih delav-
cev, pa tudi delavcev v nepK)-
sredni proizvodnji, saj bodo
zlasti letos končane nekatere
nove in pomembne naložbe.
Na dlani je dogovor o giba-
nju osebnih dohodkov, prav
tako o splošni in skupni po-
rabi, ki bo navzlic povečanju
realno manjša.
Skupni cilj gospodarstva v
mozirski občini v letošnjem
letu je seveda v povečanju
reproduktivne sposobnosti.
To je imperativ za vse!
Posebno poglavje v ustali-
tveni resoluciji so seveda na-
ložbe, ki bodo letos v primer-
javi z lanskim letom za 56%
manjše. Zato na tem področ-
ju letos ni prioritetnega vrst-
nega reda, zlasti na gospo-
darskem področju ne, saj gre
v vseh primerih za nujne in
neodložljive naložbe. Neko-
liko drugače pa je seveda z
naložbami na negospodar-
skem področju, kjer imajo
prednost tiste, ki so jih zajeli
v program drugega občin-
skega samoprispevka, zatem
kulturni dom v Nazarju itd.
V razpravi o letošnjih nalo-
gah so sklenili, da mora biti
letos končana tudi moderni-
zacija ceste v Smihel, sicer
pa je očitno, da se bodo mar-
sikje, zlasti v šolstvu, kulturi
itd., srečevali z mnogimi pro-
blemi zaradi nujnosti zapo-
slovanja novih delavcev in
omejevanja skupne kvote za
osebne dohodke. Ce kdaj, bo
zalsti zdaj dogovarjanje med
interesnimi skupnostmi za-
radi tega vprašanja in mož-
nosti prelivanja sredstev,
več kot nujna.
Sicer pa je razprava opozo-
rila na še en problem, na-
mreč na pomanjkanje lesne
surovine v lesno predeloval-
ni industriji. Zaradi tega je v
velikih težavah zlasti kolek-
tiv Gorenje-Glin TOZD
Stavbno pohištvo, ki je tudi
s posebnim pismom predla-
gal določene ukrepe. Ce bi
dobili vsaj polovico tistega
lesa, ki ostaja v zasebni pre-
delavi, bi bilo vprašanje re-
šeno.
M. BOZiC
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
informiranje v celjski občini
za kakovost!
Urediti tudi financiranje
Svet za inlormlranje pri
občinski konferenci SZDL v Ce-
lju je na zadnji seji pregledal
poročilo o stanju na področju
družbenega sistema obveščanja
v občini ter soglašal s predlo-
gom stališč in nalog pri nadalj-
njem razvoju obveščanja. Zav-
reli so se za celovit pristop pri
izgradnji komunalnega sistema
obveščanja v občini, ki bo zajel
vsa tista okolja, ki informacije
oblikujejo, posredujejo in upo-
rabljajo. Poudarili so, da je tre-
ba izdelati mokroinformacijske
sisteme. Nalogo bodo izpeljali
na osnovi ocene kakovosti ob-
veščanja, vloge in položaja de-
lavca in občana kot nosilca in-
formacij in samoupravnega od-
ločanja.
Odgovorne naloge čakajo sve-
te za informiranje v organizaci-
jah združenega dela in sekcije
za obveščanje v krajevnih skup-
nostih. Urediti bo treba financi-
ranje regionalnih medijev No-
vega tednika in Radia Celje,
kjer svet predlaga sprejem ob-
močnega družbenega dogovora
o nalogah teh medijev in finan-
ciranju ter izdelavo srednjeroč-
nega in dolgoročnega načrta ra-
zvoja. Veliko nalog čaka INDOK
center, ki bo moral takoj izdela-
ti osnutek skupnega delegatske-
ga glasila celjske občine ter se
močneje uveljaviti kot nosilec
strokovnega svetovanja in izo-
braževanja na področju obve-
ščanja, ter izpopolniti doku-
mentacijo. Službe za avtomat-
sko obdelavo podatkov bo treba
odločneje postaviti v funkcijo
samoupravnega in delegatske-
ga odločanja, delo SDK, statisti-
ke, banke in drugih zbiralcev
informacij pa trdneje povezati
in zagotoviti usklajenost infor-
macij. Odgovorne naloge čakajo
tudi sosvete in izdajateljske
svete množičnih občil v občini.
Zavzeli so se še za močnejšo po-
vezanost strokovnih, kadrov-
skih in materialnih ter organi-
zacijskih sil na področju obve-
ščanja in v tej zvezi predlagali
delovno skupino, ki bo pripra-
vila do jeseni gradivo o možno-
stih za ustanovitev informativ-
nega centra, ki bi združeval v
prvi fazi vse delovne organiza-
cije in institucije za posredova-
nje informacij javnosti v občini
(torej INDOK center, tednik in
radio in morda še koga), kasneje
pa naj bi vanj pritegnili tudi
celjska dopisništva slovenskih
množičnih medijev.
Vsa ta in še nekatera druga
stališča in naloge je svet za in-
formiranje podprl in jih predlo-
žil v razpravo in sprejem vče-
rajšnji problemski konferenci
socialistične zveze o obveščanju
v celjski občini.
BRANKO STAMEJCiC
konjice:
premalo
obrtnikov
v konjiški občini ugo-
tavljajo, da na področju
storitvenih dejavnosti
močno občutijo pomanj-
kanje v vrsti pokiicev.
Predvsem to velja za po-
dročje stavbnih, inštala-
terskih in osebnih stori-
tev.
Prav zato tudi lahko go-
vorimo, da so na teh po-
dročjih v naslednjem
srednjeročnem obdobju
največje možnosti razvo-
ja. V obrtnih dejavnostih,
ki so vezane na motorna
vozila, bi glede na potre-
be morali že letos imeti 14
samostojnih obrtnikov, v
letu 1985 pa že 20, danes
pa jih je v občini le se-
dem.
Največje potrebe po
storitvenih obrtnih dejav-
nostih se kažejo v inštala-
terskih dejavnostih,
stavbni obrti, v obrtnih
osebnih storitvah in na
področju predelave tek-
stila. Vsekakor bi morali
te potrebe močneje upo-
števati pri poklicnem
usmerjanju mladine, še
posebno pa na širšem ko-
njiškem območju.
UM
komunisti v bistrici ob sotli
v sr2i problemov
OO ZK ni več zaprta organizacija.
Se pred leti je bila osnovna
organizacija zveze komuni-
stov v krajevni skupnosti Bi-
strica ob Sotli mala organiza-
cija, ki je probleme kraja si-
cer obravnavala in jih oce-
njevala, toda zapirala jih je v
krog svojih članov. Danes je
to odprta organizacija, ki je
preko aktivnosti komuni-
stov vtkana v vse organe in
organizacije krajevne skup-
nosti. O njenem delu in nalo-
gah smo se pogovarjali s se-
kretarjem Jožetom Uršičem.
» »Naša osnovna organi-
zacija šteje dvajset članov,«
je povedal Jože Uršič.
»Struktura članstva je zado-
voljiva predvsem glede ude-
ležbe žensk v vrstah komu-
nistov. Zaskrbljeni pa smo,
ker v osnovni organizaciji ni-
mamo niti enega člana iz vrst
kmetov, pa čeprav leži naša
krajevna skupnost na izrazi-
to kmečkem področju.«
Kakšen program pa ima
osnovna organizacija, smo
povprašali Jožeta Uršiča.
»Program je uskaljen s
programom občinske konfe-
rence ZKS v Šmarju pri Jel-
šah. S tem seveda, da je obo-
gaten s tistimi vprašanji in
nalogami, ki zadevajo našo
krajevno skupnost. Teh pa je
veliko.«
V zadnjem času vseskozi
poudarjamo, da morajo biti
osnovne organizacije zveze
komunistov odprte in da se
mora njihovo delo kazati
predvsem skozi prizmo ak-
tivnosti samoupravnih teles
in družbenopolitičnih orga-
nizacij v krajevnih skupno-
stih. Posebej veliko odgo-
vornost pa nosijo komunisti
pri uveljavljanju delegatske-
ga sistema. Kako to novo
vlogo osnovne organizacije
ZK uresničujejo v bistriški
krajevni skupnosti?
»Dejal bi, da smo to novo
vlogo osnovne organizacije
zveze komunistov že do ne-
ke mere uveljavili. Odprli
smo se v tem smislu, da vabi-
mo na naše seje odgovorne
tovariše iz krajevne skupno-
sti, da tako čimbolj temeljito
spoznamo problem ter se do-
govorimo za njihovo rešitev.
Po drugi strani pa smo ko-
munisti v celoti vključeni v
delo vseh organov in organi-
zacij v krajevni skupnosti ter
skozi nje uveljavljamo stali-
šča naše organizacije. Kljub
temu pa moram povedati, da
smo še zelo šibki pri uveljav-
ljanju delegatskega sistema.
Premalo skrbimo za delo de-
legatov, premalo uveljavlja-
mo načelo, da bi nas morali
delegati seznanjati s sprejeti-
mi stališči in sklepi skup-
ščin. Menim tudi, da kadrov-
ska sestava naših delegatov
ni najboljša in da smo med-
nje v premajhni meri vklju-
čeni mi komunisti. Sicer pa
poskušamo v naši krajevni
skupnosti premostiti težave
delegatov z dopolnilnimi
oblikami izobraževanja, kjer
nam veliko pomagajo sluša-
telji politične šole v Ku-
mrovcu.«
Nalog v zvezi z ustalitvijo
gospodarstva zagotovo ne
bodo mogli zaobiti tudi ko-
munisti v krajevni skupnosti
Bistrica ob Sotli, pa čeprav
nimajo v njej nobene delov-
ne organizacije.
»Stabilizacijske naloge bo-
mo pri nas uveljavljali preko
krajevne skupnosti, to se
pravi, da bomo vse akcije za-
stavljali v duhu ustalitve.
Posebej pa nas velike naloge
čakajo v zvezi s kmetijstvom
v naši krajevni skupnosti, ki
se otepa s problemi odkup-
nih cen. Se posebej je ta pro-
blem pereč zaradi dejstva, da
smo mejna krajevna skup-
nost s sosednjo republiko
Hrvaško, kjer so odkupne
cene mesa veliko višje kot
pri nas. Skratka, predvsem
pri urejanju odnosov in pro-
blemov v kmetijstvu se bo-
mo morali komunisti organi-
zirati tako, da bomo delovali
v smeri ustalitve gospodar-
stva.«
DAMJANA STAMEJCIC
ŠENTJURSKA OBVOZNICA
Komisija za pripravo srednjeročnega družbenega
plana pri Komunalno-cestni skupnosti Šentjur je pri-
pravila elemente za samoupravno sporazumevanje
glede načrtovanih naložb oziroma nalog na področju
cestnega gospodarstva, izgradnje vodotokov, izgrad-
nje čistilnih naprav in kanalizacije, javne razsvetljave
in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v ob-
čini. Naloge, ki jih je sprejela skupščina Komunalno-
cestne skupnosti Šentjur v ponedeljek so dokaj ob-
sežne, temeljile pa bodo predvsem na dokončanju del
na cesti pri Loki in obvoznici skozi Šentjur. Za Šentjur
je namreč ta obvoznica izredno pomembna, ker je ob
tej cesti locirana avtobusna postaja. Nova obvoznica
bo tekla ob železnici, avtobusna postaja, ki je zdaj na
zelo neprimernem mestu, pa bo dobila svoj prostor
med Petrolom in motelom. Dela, ki so jih začeli že v
lanskem letu, zdaj pospešeno nadaljujejo.
Seveda je v šentjurski občini še veliko cest, zlasti
vaških, ki jih bo treba v naslednjem srednjeročnem
obdobju prevleči z asfaltom. Na seji skupščine Komu-
nalno-cestne skupnosti Šentjur so opredelili tudi na-
loge v zvezi z organizacijo Zvezne mladinske delovne
akcije Kozjansko 80. Brez pomoči brigadirjev si je
namreč na tem območju že kar težko predstavljati delo
na komunalnem področju. Delo brigadirjev je nujno
potrebno zlasti na tistih terenih, kjer je težko ali pa
celo nemogoče uporabljati mehanizacijo.
sodelovanje med pobratenimi
doboj se predstavi
Giedaiiščniiii gostje trnoveijsife Zarje
v dneh od 22. do 24. fe-
bruarja smo imeli Celjani v
gosteh člane amaterskega
gledališča »17. april« iz po-
bratenega mesta Doboj. V
petek popoldan so jim člani
kulturnoumetniškega druš-
tva »Zarja« iz Trnovelj pri-
pravili lep in prisrčen spre-
jem pred Slovenskim ljud-
skim gledališčem v Celju,
zvečer pa jim je v Domu žele-
zarjev na Svetini v imenu
vseh družbenopolitičnih or-
ganizacij in Skupščine obči-
ne Celje izrekel dobrodošli-
co Marjan Turičnik, pod-
predsednik izvršnega sveta.
V soboto dopoldne so go-
ste iz Doboja povabili v stu-
dio Radia Celje, kjer je pote-
kala oddaja »V živo«, nato pa
so si ogledali še Muzej revo-
lucije in položili venec k spo-
minski plošči v Starem pi-
skru. Zvečer smo bili priča
kvalitetnemu kulturnemu
dogodku, ko je skupina ama-
terskega gledališča »17.
april« iz Doboja na deskah
celjskega gledališča odigrala
dramsko delo Andreja Hien-
ga »Lažna Ivana«. Najlepše
priznanje za trud so jim Ce-
ljani izrazili z dolgotrajnim
in prisrčnim aplavzom.
V nedeljo so si gostje v le-
pem in sončnem vremenu
ogledali lepote Logarske do-
line. V Izletnikovem planin-
skem domu so potekali zak-
ljučni razgovori o nadalj-
njem sodelovanju med ama-
tersko skupino iz Doboja in
trnovelj sko »Zarjo«. Polni
lepih vtisov so se popoldne
vrnili v Celje. Pred novim
kulturnim domom v Trnov-
Ijah so se od gostov poslovili
člani kulturnoumetniškega
društva »Zarja«. V objemih
in krepkih stiskih rok je bilo
čutiti, da jim je bilo v Celju
prijetno in da bo začeto so-
delovanje preraslo v tesnejše
sodelovanje na kulturnem
področju, predvsem pa utr-
dil9 prijateljske in bratske
vezi med obema mestoma.
MARJELA AGREŽ
TITOVO SPOROČILO
Z BOLNIŠKE
POSTELJE
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
7/56(
SVET NAS
OCENJUJE DOBRO
Najbrž se že dolgo ni toliko pisalo v
svetu o Jugoslaviji, kot se to dogaja
zadnje tedne. Čeprav smo tu pa tam še
priča skrajnim in zlonamernim zapi-
som, pa povsem prevladuje pošteno in
dobronamerno pisanje. Svet nas oce-
njuje dobro, ceni jugoslovanske napo-
re v svetu in tudi naše uspehe doma.
Pri tem prevladujeta dve vsebinski
usmeritvi: prva je tovariš Tito in dru-
ga notranji in mednarodni položaj Ju-
goslavije. O našem predsedniku so za-
pisi iz vseh strani sveta in s skoraj
vseh političnih strun podobni. Pišejo o
njegovi bolezni, o njegovem zdravlje-
nju v Ljubljani in pri tem izražajo že-
lje, da bi bilo zdravljenje uspešno.
Svet, državniki, politične partije in po-
samezniki ponovno vrednotijo oseb-
nost predsednika Tita, njegov pomen
tako za Jugoslavijo kakor tudi za svet,
posebno za mir, varnost in sodelovanje
v svetu - brez teh zadnjih treh nagibov
svet več ne more. Pri tem poudarjajo,
da je Tito velikan 20. stoletja, da je
eden največjih državnikov moderne
zgodovine in to dokazujejo s stopnja-
mi: Tito je organiziral osvoboditev in
revolucijo v Jugoslaviji, Tito je rekel
»NE« Stalinu in tako dosegel za deželo
»drugo« neodvisnost, Tito je popeljal
Jugoslavijo v socializem posebne
vrste, za katerega je bistveno samou-
pravljanje, in končno: Tito je pokazal
pot v mirno in varno prihodnost s poli-
tiko neuvrščenosti, ki edina lahko re-
šuje zapletene mednarodne probleme
in nevarnosti. O Jugoslaviji pa tujci
pišejo kot o trdni in enotni deželi, o
neomajni volji Jugoslovanov, da sami,
brez pokroviteljev, skrbijo in poskrbi-
jo za svojo neodvisnost in da zavračajo
sleherni poskus, da bi jih kdorkoli
vpletel v svoje račune.
V takem vzdušju so naletele na velik
odmev poslanice, ki jih je tovariš Tito
tako rekoč z bolniške postelje preko
podpredsednika predsedstva SFRJ to-
variša Lazarja Koliševskega poslal ne-
katerim šefom držav. Poslanice vsebu-
jejo poglede našega predsednika na da-
našnje nemirne razmere v svetu, izra-
žajo njegovo zaskrbljenost, kam bo
svet krenil, in poudarjajo, daje potreb-
no nekaj storiti, da se narodi in dežele
izkopljemo iz takih zaostrenih od-
nosov. Poslanice so sprejeli Leonid
Brežnjev, Jimmy Carter, Indira Gand-
hi, Seku Toure in Fidel C astro. Kot je
bilo objavljeno, je ameriški predse-
dnik že odgovoril na sporočilo tovari-
ša Tita.
Najbrž je kar najbolj v skladu s po-
slanicami predsednika Tita mednaro-
dna aktivnost naše diplomacije. Zvez-
ni sekretar za zunanje zadeve tovariš
Josip Vrhovecje na obisku v Aziji, kjer
se zadnja leta kopičijo problemi. Vrho-
vec je obiskal Bangladeš in Indijo; v
njegovih srečanjih s predstavniki teh
dveh dežel je šlo tako za naše stike z
njima kakor tudi za napor, da bi na
temelju politike neuvrščenosti skupaj
premostili sedanje velike težave v me-
dnarodnih odnosih. Bangladeš je rev-
na, toda pomembna dežela: meri
143.998 kv. km in šteje okoli 80 milijo-
nov ljudi, neodvisna pa je od leta 1971,
prej pa je bila od leta 1947 vključena v
Pakistan. V razgovorih Vrhovca v Ban-
gladešu je bila omenjena možnost, da
bi sklicali ministrsko konferenco neu-
vrščenih držav, ki naj bi trezno, toda
odločno vplivale na razreševanje seda-
njih svetovnih konfliktov. Pri tem so
se vsi Vrhovčevi sogovorniki v Aziji
zanimali za zdravje tovariša Tita in
izražali najboljše želje. Predsednik
Bangladeša Ziaur Rahman je rekel o
tovarišu Titu:
»Prav zdaj sta svetu in neuvrščene-
mu gibanju potrebna njegovo vodstvo
in nasvet.« Še posebno pomemben je
obisk Indije, ki je ena od prvih uteme-
ljiteljev neuvrščenosti. Indija je pred
kratkim tudi dobila novo vlado, na če-
lu katere je spet Indira Gandhi. Indija
meri 3,287.590 kv. km in šteje več kot
600 milijonov ljudi. Potovanje našega
zunanjega sekretarja bo brez dvoma
okrepilo sposobnost za akcijo neuvr-
ščenih dežel.
Za Jugoslavijo je brez dvoma po-
membno tudi tisto, kar se je zgodilo v
Bruslju. Po dolgotrajnih pogajanjih
med našo državo ter devetimi dežela-
mi, ki tvorijo evropsko gospodarsko
skupnost (EGS), je bil določen spora-
zum o gospodarskem sodelovanju. S
tega področja prihaja v Jugoslavijo
okoli 40 odstotkov vsega našega uvoza,
tja pa odhaja le nekaj manj kot četrti-
na našega izvoza. Že ta razlika je sama
dovolj zgovorna: naš primanjkljaj v
menjavi z EGS je znašal lani med dru-
go in tretjo milijardo dolarjev. Najbrž
upravičeno pričakujemo, da se bo s
sporazumom, ko bo potrjen, to stanje
spremenilo. Sporazum pa ne vsebuje
samo določil o trgovini, ampak posega
v sodelovanje na področju industrije,
znanosti, tehnologije, kmetijstva,
energije in še drugam. Tudi na tej liniji
smo torej utrdili naš položaj.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
sodelovanje med podravsko in celjsko regijo
dviganje cen ni rešitev
Usklajevanje proizvodnje, predelave in prometa z lesno maso
»v gozdarsko-lesarskem komplek-
su je potrebno povečati aktivnosti za
dosego višjega dohodka, večjega
izvoza in nižjih proizvodnih stro-
škov. Izdelati je treba selekcijo proiz-
vodov in preprečiti podvajanje kapa-
citet; urediti dvig storilnosti in kva-
litete. Doslej se je premalo razmišlja-
lo o razvoju in predelavi lesa ter kva-
liteti, preveč pa le o povišanju cen.«
To je eden izmed prvih glavnih zak-
ljučkov posveta o sodelovanju v proiz-
vodnji, predelavi in prometu z lesno
maso med podravsko in celjsko regijo,
botrovali pa sta mu obe regijski gospo-
darski zbornici.
Hitrejši razvoj gozdarsko-lesne in-
dustrije mariborske in celjske regije je
mogoč le ob prestrukturiranju lesno-
predelovalne industrije v smeri pro-
gramov, ki temeljijo na višji stopnji
predelave. To istočasno tudi pomeni,
da je treba lesno maso usmeriti v mak-
simalne stopnje izkoriščenosti. Seve-
da marsikaj zamujenega ne bo mogoče
nadoknaditi ali storiti čez noč, toda
takoj je treba zastaviti ustrezne študije
za usmeritev celotnega razvoja od goz-
darske proizvodnje do finalizacije iz-
delkov, ter za obe razsežnosti obliko-
vanje v okviru reprodukcijske celote.
Ob ugotovitvah, da so naravni pogo-
ji po fondu lesne mase že izkoriščeni,
sta nujni torej višja stopnja predelave
in dolgoročne izboljšave kakovosti
gozdov. Prav zato so še posebnega po-
mena vsi planski dokumenti za ne-
slednje srednjeročno obdobje, v kate-
rih morajo razvojne usmeritve gozdar-
sko-lesarskega združenega dela najti
ustreznejše mesto kot doslej. Pa pri
tem niti ni treba imeti kakšnih poseb-
nih asociacij na obdobje, ko smo prak-
tično jugoslovanska družba kot celota,
z lesom reševali svoj obstoj oziroma
neodvisnost, takoj po izbojevani zma-
gi 1945. leta, pa morda še bolj po razdo-
ru z Informbirojem.
Na omenjenem posvetu so za stal-
nost sodelovanja določili medregijsko
komisijo, kot podobno že delujeta dve
med podravsko in koroško regijo, pri
čemer predsedniki vseh treh komisij
predstavljajo koordinacijsko telo. Za
naslednji delovni dogovor je zadolže-
na koroška regija, sicer pa mora komi-
sija do konca junija pripraviti širšo
analizo razvojnih možnosti gozdne'
proizvodnje in predelave ter tudi na-
kazati organizacijske oblike povezova-
nja. Razumljivo, da se bo komisija si-
cer morala ukvarjati predvsem s teko-
čimi problemi usklajevanja v preskrb-
Ijenosti lesno-predelovalne industrije
v letošnjem stabilizacijskem letu. Po-
sebno iznajdljivost in prizadevnost pa
bo lahko pokazala pri deviznem pokri-
vanju panoge z medsebojnimi spora-
zumi.
MITJA UMNIK
LJUBEČNAi POSLOVNO
NADVSE USPEŠNI
V	industriji keramičnih, kislinoodpornih in opečnih
izdelkov »Ljubečna« Celje so preteklo poslovno leto
zaključili nadvse uspešno. Tako so planirani dohodek
presegli za 16 odstotkov. Dohodek na delavca so pove-
čali za 27 odstotkov, čisti dohodek na delavca pa kar za
34 odstotkov. Osebne dohodke pa so v primerjavi s
planiranim dohodkom dosegli le 98 odstotno. Te
uspehe pa prav gotovo ne bi bili dosegli brez prizade-
vanj vseh 400 zaposlenih delavcev. Ti delavci so že
sredi preteklega leta sprejeli tudi svoj stabilizacijski
načrt, ki so ga skoraj v celoti uresničili. Uspešna stabi-
lizacijska politika se prav gotovo kaže tudi v poslovni
uspešnosti.
V	tej organizaciji združenega dela upajo, da bodo
lahko letos kljub zaostreni ekonomski politiki dosegli
podobne rezultate. To upanje jim daje trdna odločnost,
da se še krepkeje spoprimejo s stabilizacijo in pa ve-
liko zanimanje za njihove izdelke. To pa ne samo
doma, ampak tudi v tujini kjer pri določenih izdelkih
dosegajo celo boljšo ceno kot na domačem trgu.
Ob vsej uspešnosti pa niso zadovoljni z doseženim.
Načrtujejo nove proizvode in novo proizvodnjo. To jim
bo zagotovo tudi uspelo, saj so že mnogokrat dokazali,
da se znajo ob pravem trenutku prilagajati trgu in ob
pravem času vlagati v nove naložbe.
MILAN BRECL
celje
razgibano v banki
Devizno posojilo za EMO in zreški UMIOR
v bančnem dogajanju, zla-
sti v življenju Ljubljanske
banke Splošne banke Celje,
je čutiti izredno razgibanost.
O tem govorita tudi dva zbo-
ra celjske temeljne banke v
tem mesecu. V tem, ko je bil
prvi, na začetku februarja,
predvsem namenjen voli-
tvam in konstituiranju zbora
ter izvršilnih organov pa tudi
obravnavi Dogovora o ure-
sničevanju planov temeljnih
in združene banke v zad-
njem letu tekočega srednje-
ročnega obdobja, bo današ-
nji, drugi zbor, med drugim
obravnaval uresničevanje
srednjeročnega načrta LE
Splošne banke Celje v tem
letu.
Pri volitvah in konstituira-
nju so delegati na prvem
zboru LE Splošne banke Cer
Ije za predsednika zbora
vnovič izvolili Anico Halu-
žan, za podpredsednika pa
. Draga Žlendra. Novi predse-
dnik izvršilnega odbora je
postal Tugomir Pokom (Ko-
nus, Konjice), podpredse-
dnik pa Zlatko Pavčnik
(TIM Laško). Za predsedni-
ka kreditnega odbora so
izbrali Vitomirja Dolinška
(Merx), za podpredsednika
pa Ernesta Remšaka (Ga-
rant, Polzela). Kreditni od-
bor za stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo bo
vodil Stane Kozjan (Stano-
vanj. skupnost Šentjur),
podpredsednik tega organa
pa je Jože Kunej (Stanovanj,
skupnost Šmarje).
Delegacijo LE Splošne
banke Celje za zbor LE
Združene banke bo vodil
Emil Jug (EMO, Celje). Sicer
pa je v delegaciji deset čla-
nov.
V reševanje zahtevnih na-
log je že takoj na prvi seji
posegel tudi novi izvršilni
odbor LE Splošne banke Ce-
lje. Slo je za razpravo o letoš-
njem načrtu banke in zatorej
o vseh vprašanjih, ki zadeva-
jo likvidnost (slabo) in sploh
delo ter vlogo banke v ustali-
tvenih prizadevanjih.
Vrh tega je novi izvršilni
odbor že na prvi seji odobril
dve investicijski posojili. V
obeh primerih je šlo za de-
vizno posojilo iz sredstev
inozemskega blagovnega
kredita, in sicer EMO Celje v
dinarski protivrednosti 36,7
milijona dinarjev za uvoz
opreme za tovarno kotlov v
Šentjurju in UNIOR Zreče v
skoraj, enakem znesku, tudi
za uvoz opreme, vendar za
potrebe kovaških obratov.
M. EOŽIC
Posnetek s prve seje novih članov izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke
Celje
ZELENA
PLJUČA
Kolektiv celjskega Vrt-
narstva ima v oskrbi vsa-
ko leto več zelenih povr-
šin. Vse več je dela okoli
urejevanja zelenic v no-
vih naseljih, obsajajo ce-
ste in rečne struge, zasa-
jajo cvetlična korita, sadi-
jo grmovnice, drevje itd.
Prav je tako, kajti zele-
nih površin je kljub temu
vsako leto manj. Pred-
vsem zaradi urbanizacije
in propadanja obmestnih
gozdov. Kako pomembne
in kako ogrožene so mest-
ne zelene površine, se za-
vemo šele ob pogledu na
ogolela območja, ki so
ostala brez drevja.
Kaj pomeni drevje za
nas, za življenje ljudi?
Doraslo drevo zadrži v
svoji krošnji približno
eno tono prahu na leto, z
asimilacijo pridela 200 ki-
logramov kisika, v vro-
čem poletnem dnevu od-
daja več kot 400 litrov vo-
de. Podobno vplivajo in
tako vsestransko izbolj-
šujejo zadušljivo mestno
ozračje tudi druge zeleni-
ce, kot trate ter z grmov-
nicami in drugimi rastli-
nami obsajene povi ne.
Seveda pa je doraslo
drevje, zaradi razsežne
listne mase - krošnja do-
raslega drevesa ima več
kot tisoč kvadratnih me-
trov listne površine - naj--
bolj uspešen in smotrn
pridelovalec ugodnih
vplivov na mestno klimo.
Zelenje pa ima tudi
svojo ceno. Povezana je s
stroški za osnovno uredi-
tev ter stroški za poznejše
vzdrževanje. Na dlani je,
da ti stroški niso majhni
in tudi ne enkratni. Po-
javljajo se vsako leto.
Za intenzivno nego tra-
te izda Vrtnarstvo v dese-
tih letih najmanj toliko
sredstev kot za osnovno
ureditev. Se bolj zahtev-
ne so cvetlične grede in
cvetlična korita. Seveda
pa veliko dela in sredstev
terjajo tudi nasadi grmov-
nic in drevja preden dora-
stejo. Kar je najboljše, ra-
se počasi.
stanovanje, kot ga želimo
predstavuhio stene
Gradiš že ponuja fleksibilna stanovanja
Ljudje smo se že kot na
danost navadili, da tedaj, ko,
dobimo ključ novega stano-
vanja, dobimo z njim vred
tudi vse ostalo. Stanovanje
torej, v katerem je kuhinja,
pa ena ali več sob, hodnik,
sanitarije, morda še balkon.
In srečni smo, da dobimo ta-
ko stanovanje, kaj šele, da bi
se jezili zato, ker je kuhinja
premajhna, pa hodnik preši-
rok, pa dnevna soba tam,
kjer je ne bi želeli imeti.
Skratka, zadovoljni smo, ker
smo novo stanovanje sploh
dobili. Navadno pride hudo-
vanje na načrtovalce in grad-
benike šele za nami. Ko je
pravzaprav že čisto prepoz-
no, da bi karkoli spremenili
v novem stanovanju.
Se sreča, da načrtovalci sa-
mi vedo, koliko težav in celo
krivic naredijo s tem, ko lju-
dem v bistvu diktirajo stano-
vanje. Ko jim kot mačko v
žaklju vsilijo stanovanje, ki
novim stanovalcem največ-
krat sploh ne ustreza. Zato
razmišljajo, kako bi ljudem
dali čimveč možnosti, da bi
sami »gradili« svoje stanova-
nje, da bi sami odločali o
svojem stanovanjskem pro-
storu. In kam segajo ta ra-
zmišljanja?
Gradisovi arhitekti so svo-
ja dolgoletna razmišljanja in
snovanja na tem področju
strnili v okviru razvojne na-
loge o fleksibilnih stanova-
njih. Gre za razmišljanja o
tem, da bi gradbeniki v pri-
hodnje gradili zgolj stano-
vanjske module oziroma ce-
lice, v katerih bi bila vgraje-
na le kompletna sanitarna
kabina z vsemi potrebnimi
priključki. Ostali stanovanj-
ski prostor pa bi bil prazen.
Stanovalci sami bi s tem do-
bili možnost, da bi prostore v
stanovanju razporedili tako,
kot bi želeli. In da bi prosto-
re spreminjali glede na po-
trebe družine. To pomeni, da
bi lahko stanovalci v okviru
stanovanj enakih dimenzij
čisto po svoje oblikovali ku-
hinjo, predsobo, sobe. Skrat-
ka tako, kot želijo.
Seveda pa bi takšna fleksi-
bilna gradnja trenutno pri-
nesla vrsto pozitivnih, pa tu-
di negativnih strani. Pozitiv-
nih gotovo v tem smislu, da
bi stanovalci dobesedno sa-
mi razporejali svoj stano-
vanjski prostor, da bi se
skrajšal rok izgradnje stano-
vanj, ker bi odpadla faza
drobnih del, ki bi jo poslej
industrializirali. Nenazadnje
bi se stanovanja pocenila za-
radi tega, ker bi se delež sta-
novalcev pri finalizaciji sta-
novanja povečal, s tem pa
družbena sredstva zmanj-
šala.
Fleksibilna gradnja pa bi
gotovo naletela na negativen
odziv predvsem v nas samih.
Kajti navajeni smo na to, da
stanovanje dobimo (če ga
sploh dobimo!) z vsemi ste-
nami in priključki. Spomni-
mo se le na »švedsko« kuhi-
njo, koliko pomislekov smo
imeli zaradi nje! Danes pa je
običajni del pohištva. Torej,
zavora fleksibilni gradnji bo-
mo prav gotovo ljudje sami,
pa čeprav jo v Gradisu razvi-
jajo predvsem zaradi tega, da
bi stanovalcem omogočili sa-
mostojno razporeditev sta-
novanja. Druga težava nasto-
pa v tem trenutku tudi zato,
ker industrija ni pripravljena
na prehod na fleksibilno
gradnjo stanovanj, ker bi
morala izdelovati, premične
stene za taka stanovanja. In
končno, organizacija in pro-
daja takih stanovanj je veli-
ko bolj zahtevna, nanjo pa,
jasno, še zdaleč nismo pri-
pravljeni.
Zatorej ostaja projekt o
gradnji fleksibilnih stano-
vanj zaenkrat le še razvojna
težnja strokovnjakov. Toda
kljub temu gre Gradiš korak
naprej. Gradisov tozd Grad-
bena enota Celje je namreč
pripravil ponudbo za zazida-
vo stanovanj na Dolgem po-
lju, ki vsebuje korak bliže k
fleksibilni gradnji. Če bi bila
ponudba sprejeta, bi si na-
mreč lahko stanovalci sami
(v okvirih sedanjih možnosti
in razpoložljivega stanovanj-
skega prostora) uredili sta-
novanje s tem, da bi svoje
želje povedali izvajalcem ter
se z njimi dogovarjali o
končnem videzu stanovanja.
Brez dvoma je to pomembna
pobuda Gradisa, saj bi z nje-
no uresničitvijo dejansko
omogočil bodočim stanoval-
cem, da si sami uredijo svoj
življenjski in stanovanjski
prostor.
DAMJANA STAMEJCIC
vtopru -
sprejeti
ukrepi
sanacije
Začasni organ družbe-
nega varstva delovne or-
ganizacije Toper Celje je
na svoji zadnji seji sprejel
predlagane ukrepe za
izvedbo pospešene sana-
cije te delovne organiza-
cije. Naj naštejemo naj-
važnejše:
1.	Delovna skupina za
izvedbo pospešene sana-
cije Topra se okrepi s
strokovnimi delavci iz
Metke, predsednik skupi-
ne pa je Zvone Dežnak.
2.	Osnovni cilj ukrepa
je sanacija družbenoeko-
nomskih razmer in od-
nosov ter finančne situa-
cije Topra, predvsem pa
pridobitev sanacijskih
kreditov za pokrivanje iz-
gube. Pri uresničevanju
tega cilja bo potrebno
reorganizirati tozda Trže-
nje in Konfekcija Celje.
Ob tem, da bo tudi poslej
glavna dejavnost delovne
organizacije Toper proiz-
vodnja konfekcije za
šport in rekreacijo. Pro-
gram plastike v takšni
proizvodni usmeritvi
kratkoročno nima svoje-
ga mesta in ga zato razvi-
jajo v eksperimentalni
fazi.
3.	Naslednji cilj priza-
devanj za sanacijo stanja
v Topru je povezan z
združitvijo te delovne or-
ganizacije s celjsko
Metko.
DS
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
ŽALSKA
STANOVANJA:
UREJEVANJE
ZEMLJIŠČ
Tudi v tem letu bodo mo-
rali v žalski občini prilagajati
urbanistično dokumentacijo
sprejetemu urbanističnemu
načrtu. Za izdelavo urbani-
stičnih načrtov bo treba za-
gotoviti najnujnejša sredstva
iz sredstev splošne porabe.
Se bolj bodo morali v občini
vztrajati za dosledno izvaja-
nje zazidalnih načrtov. Sicer
pa bodo v skladu z odlokom
o splošni prepovedi parcela-
cije zemljišč ter prepovedi
prometa z zemljišči, prepo-
vedi parcelacije ter graditve
in spremembe kulture izde-
lali zazidalne načrte za nekaj
sosesk.
To velja predvsem za Male
Braslovče, Gornjo vas pri
Preboldu, Letuš, Kapljo vas
pri Preboldu, Liboje, Leveč,
center Polzele in Vranskega
ter za industrijsko območje v
Vinski gori. Poleg izdelanih
dopolnitev urbanističnih na-
črtov za Prebold in Polzelo
ter osnutkov urbanističnih
načrtov za Petrovče, Vran-
sko in Braslovče, bodo do-
polnili tudi urbanistična na-
črta za mesto Žalec in nase-
lje Šempeter. Vse to pred-
vsem za večjo možnost grad-
nje družbenih stanovanj.
Družbeno usmerjena ^ad-
nja zahteva tudi opremljanje
stavbnih zemljišč v Zabuko-
vici, Žalcu, Šempetru, na
Polzeli in v Preboldu. Samo-
upravni sporazum o izloča-
nju sredstev za financiranje
gradnje komunalnih objek-
tov in naprav zagotavlja do-
ločena sredstva, ki pa ne za-
doščajo načrtovjmim nalož-
bam. Med dodatnimi viri fi-
nanciranja je treba na prvem
mestu vsekakor omeniti kre-
ditna sredstva. Individualna
gradnja v soseskah Žalec V,
Griže-Grič, Prebold nad to-
varno, Vransko I ter Breg pri
Polzeli prav tako zahteva
opremljena stavbna zemlji-
šča. Ob tem seveda ne gre
pozabiti prizadevanj, da naj
bi tudi individualna stano-
vanjska gradnja prav tako
postala družbeno usmerjena.
V bodoče bodo morali name-
niti večjo pozornost progra-
mirani izgradnji spremljajo-
čih objektov v določeni sose-
ski. To bo tudi osnova za iz-
delavo investicijskih elabo-
ratov gradnje skupnih ko-
munalnih objektov in na-
prav.
Se v prvi polovici letošnje-
ga leta bodo v žalski občini
zaključili z gradnjo osemde-
set stanovanj v obeh novih
stolpnicah v soseski V Žalec,
54 stanovanj v treh blokih v
Dobrteši vasi ter 63 stano-
vanj v dveh blokih v soseski
Center Polzela. Nadaljevali
bodo gradnjo konec lanske-
ga leta pričetih del. Gre za
skupaj 180 stanovanj v Pre-
boldu, Žalcu, Zabukovici, na
Polzeli, v Dobrteši vasi ter v
soseski Ložnica v Žalcu. Le-
tos pa bodo pričeli graditi 16
stanovanj v Libojah, 12 sta-
novanj na Vranskem in 120
stanovanj v soseski V v Žal-
cu. Od tega bo več kot 100
stanovanj zgrajeno šele pri-
hodnje leto.
JANEZ VEDENIK
KOMENTAR
STABILIZACIJA NI
KRČENJE DEJAVNOSTI
V mnogih delovnih sredinah so se ustalitvenih ukre-
pov napačno lotili in sicer tako, da se držijo ljudskega
Izreka »manj denarja - manj muzike*. To je oportuni-
stično obnašanje, če vzamemo v roke rdeč svinčnik in
iz zastavljenih programskih nalog črtamo posamezne
postavke, ki se nam zdijo manj pomembne.
Res je, da načela vključujejo preložitev investicij-
skih naložb na daljše obdobje, če gre za take primere,
ko stabilizacijska prednost ni izkazana. V ta splet so-
dijo predvsem investicije na področju negospodarstva,
ki bi jih odpirali na novo in tiste, ki so v procesu
uresničevanja, vendar niso pokrite.
Toda investicije so eno, dejavnost pa nekaj drugega.
Ustalitveni napori bodo doseženi le, če bomo ob
zmanjšanju stroškov, boljšem gospodarjenju, iskanju
notranjih rezerv, ustvarili več. Tako se bodo morali
ravnati v neposredni materialni proizvodnji tudi de-
lavci v gospodarstvu.
Vendar že sem in tja slišimo, češ, bomo pač razpu-
stili šolski pevski zbor, športno društvo na šoli, ta ali
oni krožek, ali pa kar vse.
Bilo bi dobro vedeti, ali je bilo mentorsko delo v
interesnih skupnostih in dejavnostih po šolah plačano
oziroma ali je bilo všteto v prilagodljivost 48 urnega
delovnega tedna, z ozirom na to, da ni sleherna ura
porabljena v razredu in pri pripravah na učno uro.
In tudi če bi bilo tako, da vsaka ura ni plačana,
pomislimo na to, da se s stabilizacijskimi časi vendarle
nekoliko vračamo v obdobje, ko naj bodo sestanki ob
prostem času, ko kaže po starem reklu narediti tudi
kakšno stvar »za narodov blagor*.
Sicer pa je še ena možnost. Pred časom smo precej
govorili o tem, da naj bi interesne dejavnosti po šolah
vodili tudi strokovno in ljubiteljsko usmerjeni občani
izven pedagoških vrst. Take aktivnosti so predvsem
krožki za tehnično kulturo, domačo umetno obrt,
razne praktične spretnosti kot je gojitev cvetja, sadjar-
stvo in podobno. Danes ima marsikdo, ki ima sicer
čisto drugačen poklic, solidno znanje s področja
glasbe in drugih zvrsti amaterskega udejstvovanja v
kulturi.
Da se takoimenovana »laična* pomoč pri razvijanju
interesnih dejavnosti v šolah ni tako razvila, je najbrž
vzrok tudi to, da so bili delavci po šolah za to bodisi
neposredno plačani oziroma je bilo njihovo delo zajeto
v sistem nagrajevanja.
JURE KRAŠOVEC
LAŠKO:
SOLIDARNOST MED
SIS
Samoupravne interesne
skupnosti v občini Laško so
spričo ustalitvenih ukrepov
postavljene pred odgovorno
in težko nalogo. V tej občini,
kjer že nekaj let na področju
skupne porabe gospodarijo
v okviru ene najnižjih sto-
penj v Sloveniji, so ustalitve-
ni ukrepi prekrižali račune
načrtovalcev razvoja na po-
dročju družbenih služb, ki so
ravno v letošnjem letu hoteli
z nekoliko zvišano stopnjo
izbolj^ti razmere v samoup-
ravnih' interesnih skupno-
stih, predvsem pa zasledova-
ti stroške za nekoliko zajet-
nejši program.
Ceravna v nobeni izmed
samoupravnih interesnih
skupnosti v letošnjem letu
niso brez skrbi, je vendar po-
dročje izobraževanja najbolj
v škripcih. V občini si priza-
devajo, da bi v ničemer ne
okrnili programa izobraževa-
nja, razen tistega, kar ni ne-
posredno vezano na vzgojni
in učni načrt. Toda kljub te-
mu, da letos ne bo letovanj,
niti šole v naravi, da bo treba
varčevati tudi pri prevozih in
prehrani otrok, bodo s sred-
stvi precej na tesnem. Treba
je namreč računati na večje
izdatke v trenutku, ko bo v
Laškem odprt nov prizidek
osnovne šole.
Da bi stisko, ki se obeta
področju izobraževanja, vsaj
malo ublažili, se med intere-
snimi skupnostmi dogovar-
jajo o solidarnostni pomoči
drugih samoupravnih, intere-
snih skupnosti. Tako bodo
interesne skupnosti otroške-
ga varstva, kulturne in tele-
snokulturne skupnosti za to
leto prevzele na svoje breme
nekatere stroške, ki so po na-
ravi in vsebini blizu njihovi
dejavnosti. Gre predvsem za
začasni prevzem štipendij in
financiranja akcij, ki so
predmet dela posameznih
interesnih dejavnosti.
Solidarnost, ki se sicer ne
bo odražala v visokih vsotah
pomoči, ima tudi značaj zbli-
ževanja skupnih interesov s
tem, da bodo delavci s po-
dročja izobraževanja v bodo-
če bolj prisluhnili potrebam
ostalih skupnosti, zlasti kar
zadeva strokovne pomoči na
področjih kulture, telesne
kulture, za delo v raznih
društvih itd.
Primer solidarnostnega
obnašanja hkrati odpira no-
ve poglede na večjo poveza-
nost med interesnimi skup-
nostmi. Če bi tudi v prihod-
nje interesne skupnosti
prevzemale nase nekatere
obveznosti, predvsem kar
zadeva štipendije, bi v bodo-
če lažje reševali hudo po-
manjkanje strokovnih moči,
kot so na področju kulture
pevovodje, glasbeni učitelji
ter strokovni mentorji za ra-
zlične zvrsti amaterske ak-
tivnosti. Isto velja tudi za po-
dročje športa, telesnokultur-
nih organizacij in društev.
JURE KRASOVEC
STE ŽE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
VZTRAJATI Z DELEGATSKO
ŠOLO
Prejšnji teden je končala z delom 57. skupina sluša-
teljev v okviru celjske šole delegatov. V drugem dele-
gatskem mandatu, to je v slabih dveh letih, je stalno
šolo delegatov pri Delavski univerzi v Celju obiskalo
že čez 1600 slušateljev. Ta nedvomno koristna oblika
delegatskega izobraževanja in usposabljanja postaja'
vse bolj nepogrešljiva v izmenjavi mnenj in izkušenj o
delegatskem delu. Pomeni pa tudi konkreten dogovor,
kako izboljšati vlogo in položaj delegacije v delovnih
kolektivih in v krajevnih skupnostih. V stabilizacij-
skih ukrepih ne bi smeli površno obravnavati naloge
in zahteve na področju izobraževanja.
Stalno šolo delegatov bi morali v vseh delovnih orga-
nizacijah sprejeti kot tisto obliko usposabljanja, ki
lahko neposredno pripomore k večji kakovosti dele-
gatskega dela. Zato bi morali v kadrovskih službah in
v izobraževalnih centrih ali v službah za samoupravno
in informativno delo čimprej sprejeti konkreten pro-
gram načrtnega kadrovanja za stalno šolo delegatov.
Poleg šole za gospodarstvenike in seminarja Človek,
delo, kultura je Stalna šola delegatov uvrščena med
prednostne in dogovorjene oblike izobraževanja v ob-
čini.
ND
RAZUMNO, A NE
ZAVIRALNO
Nove prispevne stopnje za
samoupravne interesne
skupnosti zagotavljajo izva-
janje prioritetnih nalog iz po-
sameznega programa ob več-
jem varčevanju»pri material-
nih stroških, pravijo v Žeilcu.
Seveda pa bo treba črtati vse
nove naložbe, razen tistih, ki
jih financirajo s samopri-
spevkom in so finančno po-
krite. Nekateri objekti, ki so
jih že pričeli graditi, bodo na
nadaljnja dela počakali do
prihodnjega leta, če se bo iz-
ka2^o, da niso pretirano po-
trebni.
Sicer pa si bodo tudi v Žal-
cu prizadevali za to, da števi-
lo zaposlenih v družbenih
dejavnostih ne bo narastlo,
če to ne bo nujno potrebno.
V primeru, da pa bi bilo, bo o
tem odločala skupščina po-
samezne samoupravne inte-
resne skupnosti. Prednost
pri zaposlovanju bo imelo
področje otroškega varstva,
zdravstva in usmerjenega
izobraževanja. Osebni do-
hodki se bodo gibali skladno
z osebnimi dohodki ustrez-
nih kadrov v gospodarstvu.
V žalskih osnovnih šolah
se letos izobražuje 4218
učencev, v osnovni šoli s pri-
lagojenim programom pa 97
učencev. 294 učencev obi-
skuje glasbeno šolo, v 14 od-
delkov podaljšanega bivanja
pa je zajeto 315 učencev. Le-
tos bodo v žalski občini za-
gotovili 87 kadrovskih šti-
pendij. Center za usmerjeno
izobraževanje pa bo posebno
pozornost namenil svoji ka-
drovski zasedbi, med tem ko
bo Delavska univerza uvaja-
la nove smeri izobraževanja
le na tistih področjih, za ka-
tere bo zainteresirano zdru-
ženo delo. V vzgojno varstve-
ne organizacije naj bi bilo le-
tos vključeno 1309 otrok-. V
Taboru in Veliki Pirešici bo-
do za potrebe otroškega var-
stva obnovili zgradbi osnov-
nih šol, nove prostore za
otroško varstvo bodo dobili
v Zabukovici, če pa bo na
voljo dovolj denarja, bodo
opravili tudi najnujnejša sa-
nacijska dela na stari osnov-
ni šoli v Braslovčah. Na po-
dročju zdravstvenega var-
stva bo treba posvetiti po-
sebno pozornost zaposlitvi
novih zdravnikov, pa tudi
kakovostnejši organizaciji
dela. Poglavitna naloga bo
morala biti zdravstveno var-
stvo aktivnega prebivalstva,
prizadevali pa si bodo tudi za
izboljšanje zdravstvenega
varstva borcev NOV in otrok
ter za usposabljanje zdrav-
stvene službe za delo v izre-
dnih razmerah ter pogojih
splošnega ljudskega odpora
in obrambe, da o zmanjšanju
bolniškega staleža niti ne pi-
šemo. JANEZ VEDENIK
KAJ BODO GRADILI
NA KONJIŠKEM?
Zaostreni energetski pro-
blemi, bolj umirjena rast
proizvodnje, porast cen,
problematika zaposlova-
nja, nizka akumulativnost,
Večji izvoz ob manjšem uvo-
zu, bolj pametno gospodar-
jenje in varčevanje na vseh
področjih - to je le nekaj
največjih »orehov«, ki jih
bodo v letošnjem ustalitve-
nem letu trli tudi v konjiški
občini.
Pa vendar umirjeno in do-
sti smelo načrtujejo svoj pri-
hodnji razvoj. Predvsem si
Oglejmo nekaj usmeritev na
^Negospodarskem področju.
Hazvoj družbenih dejavnosti
•la področju posameznih sa-
lioupravnih interesnih
skupnosti je letos predvidel
izločitev vseh novih naložb,
""azen seveda tistih na osnovi
^moprispevka, pa šele pri
^^h tedaj, če so zanje v celoti
zagotovljena finančna sred-
stva.
Otroško varstvo zagotavlja
redni program z vključitvijo
820 otrok v predšolsko var-
stvo, kar predstavlja 38 od-
stotkov vseh v starosti od 8.
meseca do 7. leta. Za 152
otrok iz območja Loč in Zreč
se bo izvajal skrajšani pro-
gram enkrat tedensko, sicer
pa bo naložbena dejavnost
usmerjena v priprave okrog
izgradnje otroškega vrtca v
Slovenskih Konjicah. Izo-
braževalna skupnost zajema
z obveznim programom 2744
otrok, neobveznim celo-
dnevnim 672 učencev in po-
daljšanim bivanjem 26; nove
oddelke podaljšanega biva-
nja bodo odpirali v Ločah in
Vitanju, v glasbeno izobraže-
vanje pa zajeli predvidoma
204 učence. Priprave za iz-
gradnjo novega občinskega
kulturnega doma v Slov. Ko-
njicah lahko štejemo med
naložbe na področju kulture.
Pri telesni kulturi bo potreb-
no predvsem zagotavljati
sredstva za vzdrževanje ob-
stoječih športnih objektov
ter nadaljevati z izgradnjo v
smislu referendumskega
programa. Sem sodijo objek-
ti: športno-rekreacijski cen-
ter II v Slov. Konjicah, enak
center v Zrečah in telovadni-
ca v Vitanju.
Na socialno-skrbstvenem
področju bodo dokončali
prizidek Lambrehtovega do-
ma oskrbovancev, na zdrav-
stvenem pa gre za združeva-
nje sredstev za modernizaci-
jo celjske bolnišnice skladno
z družbenim dogovorom in
nadaljevanje	izgradnje
zdravstvenega doma v Slov.
Konjicah.
MITJA UMNIK
ZRCALO
IZ DELEGATSKIH
KLOPI: KMET NAJ
BO!
Kmetijska šola v Šentjurju
je dala zborom skupščine
občine Šentjur pobudo za
obravnavo problematike
usmerjenega izobraževanja v
kmetijstvu. O tem bo stekla
beseda že jutri zjutraj.
V okviru uveljavljanja
usmerjenega izobraževanja
že nekaj časa tečejo razprave
o tem, kakšno kmetijsko šo-
lo potrebujemo in kje prav-
zaprav naj ta šola bo. Prisot-
na so bila različna stališča,
vendar je nazadnje prevlada-
lo stališče in spoznanje, da je
smotrno organizirati samo
en kmetijski izobraževalni
center, in sicer v objektih
oziroma lokacijah, kjer so tu-
di doslej že bile takšne šole.
Program predvideva, da bi v
Šentjurju delovala enota izo-
braževalnega centra, kjer bi
se lahko učenci izobraževali
za kvalificiranega živinorej-
ca-poljedelca in gospodinjo.
Ta poklicna stopnja bi bila v
dvoletnem izobraževalnem
ciklusu in bi dajala možnost
nadaljevanja šolanja do stop-
nje tehnika. S takim nači-
nom izobraževanja bi se brez
dvoma povečal interes
kmečke mladine za to šolo,
saj vemo, da sodobno kme-
tovanje vse bolj pogosto za-
hteva znanje, ki mu je kos
kmetijski tehnik.
MP
SODELUJTE
V ODDAJAH
VŽIVO
RADIA CELJE
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
radeče
preskrba m dobra
Del samoprispevka za v€HŠovod
Preskrba v laški občini je
trenutno eden največjih pro-
blemov, ki tare občane, saj
znaša trgovinski prostor na
potrošnika komaj 0,16 m-. Ta
problematika v vsej svoji
razsežnosti pa je še posebej
pereča v krajevni skupnosti
Radeče, saj ni tribune obča-
nov, na kateri ne bi krajani
izpostavili tega vprašanja.
Ob dejstvu, da stoji v Rade-
čah ena sama samopostrežna
trgovina, ki je zaradi prostor-
skih pogojev slabo založena,
morajo prebivalci po nakupe
v sosednje občine, to pa
predstavlja zanje dodaten
strošek nakupa, širše gleda-
no, iztekanje kupne moči
prebivalcev drugam. Število
prebivalcev v krajevni skup-
nosti Radeče, ki je vezano na
radeško trgovino, je sedaj
okrog 2800. Ker pa se to šte-
vilo veča, saj nastajajo iz leta
v leto nove stanovanjske so-
seske, je perspektiva dokaj
slaba. Vrste, ki polnijo samo-
postrežno trgovino, dnevno
izčrpajo zaloge, zato se ob
tem pojavlja tudi problem
blagovnih rezerv. Problema-
tika bo še težja, ko se bodo
prebivalci Loke, ki se sedaj
oskrbujejo v Sevnici, z iz-
gradnjo novega mostu, preu-
smerili v Radeče.
Krajani Radeč so sklenili,
da bodo sami vložili vse na-
pore, da se problematika
preskrbe končno reši. Naj-
prej so se lotili priprave pro-
stora za gradnjo nove trgov-
ske hiše. Trgovsko podjetje
Radeče, ki je samo.ekonom-
sko šibko, se je odločilo za
povezovanje oziroma zdru-
ževanje sredstev s celjskim
Merxom in trgovskim po-
djetjem »Soko« iz Mostarja.
Razvojne možnosti torej so,
do realizacije pa bo preteklo
še nekaj časa, zato bo treba
do takrat kaj ukreniti. Tre-
nutno se dogovarjajo, da bi v
Svibnem postavili večna-
menski objekt, v katerega bi
vključili tudi trgovino, ki bi
bila založena vsaj z osnovni-
mi proizvodi. Svet potrošni-
kov je dal pobudo za izbolj-
šanje stanja, ko je predlagal,
da bi ponudili možnost kme-
tom na tržnici. S tem bi bil
rešen vsaj problem oskrbe z
zelenjavo, kmetom pa bi bil s
tem dan dodaten vir za-
služka.
Krajevna skupnost pri
vsem tem ne stoji križem
rok. Opozorili so na potrebo
po novi lokaciji železniškega
postajališča, ki bo bližje no-
vemu mostu, kjer bodo nujni
tudi objekti za razne obrtne
storitve. Poudarili so tudi, da
bo z novo cesto sedanji pro-
stor za bencinsko črpalko, ki
je last Petrola, neprimeren in
predvsem odročen. Pobuda
za gradnjo motela ob novi
bencinski črpalki in ob no-
vem prometnem križišču, je
morala priti s strani kraja-
nov, saj ljubljanski Petrol, iz-
gleda, še ni »odkril« potreb
in velikih možnosti, ki jih
takšen objekt lahko nudi.
Volja radeških krajanov je
močna, tudi naporov so do
sedaj vložili veliko, saj jim ni
vseeno, kakšno bo njihovo
življenje v prihodnje. Manj
volje, izgleda, kažejo tisti, ki
bi jim morali priskočiti na
pomoč, da bi svoje zamisli
lahko uresničili. Nikakor pa
ne obupujejo. Sklenili so, da
bodo čim več začrtanega
izvedli sami, pri tem pa ra-
cionalno, funkcionalno in
namensko gospodarili. Del
samoprispevka so namenili
za ureditev vodovodnega
omrežja in za to uvedli samo-
prispevek po kohčini porab-
ljene vode. Krajanom so se
pridružile tudi delovne orga-
nizacije. S tem je zagotovlje-
na finančna konstrukcija za
izgradnjo vodovoda, da bo
tudi preskrba z vodo končno
rešena.
V krajevni skupnosti Ra-
deče so prizadevni torej vsi,
zato se ne boje nalog, ki jih
čakajo, saj se zavedajo, da je
od današnjega dne odvisen
njihov lepši jutri.
MARJELA AGREŽ
SKRB ZA
ZDRAVE
ZOBE
Sodelovanje šolske zo-
bozdravstvene službe z
občinskim vzgojno izo-
braževalnim zavodom je
rodilo v obdobju enega
leta lepe uspehe.
Delo so pričeli v odda-
ljeni Loki, kjer je bil na
šoli splošni zobozdrav-
stveni pregled in od otrok
v vrtcu do petega razreda.
Učence posameznih raz-
redov, ki jih je spremljal
razrednik so z avtobusi
vozili v ambulanto v
Šentjur, kjer so učencem
bolne zobe popravili.
Važno je, da učence
spremljajo razredniki, saj
se v vsakem razredu naj-
de nekaj takih, ki se boje
sesti na zobozdravniški
stol.
Na Ponikvi imajo am-
bulanto, kamor se vozi
zobozdravnica z asistent-
ko, Drameljčani pa se vo-
zijo v Šentjur. Zobo-
zdravstvo v Šentjurju in
na Planini, kjer so ambu-
lante, poteka uspešno. V
Šentjur se vozijo tudi
učenci iz Slivnice. Na po-
mlad bodo na vrsti še
učenci iz podružničnih
šol Blagovna, Kalobje,
Prevorje in Dobje.
Da poteka ta zobo-
zdravstvena kurativno -
preventivna akcija tako
učinkovito, je zasluga dr.
Andreje Kalajdžiski in so-
cialne delavke pri vzgoj-
no izobraževalnem zavo-
du v Šentjurju, Cvetke
Jager.	E. RECNIK
obrambni
krožek za ešc
Obrambni krožek na Eko-
nomskem šolskem centru v
Celju ima za seboj bogato in
dobro delo.
Za uvod v »sezono« smo
organizirali izlet na Svetino
in Celjsko kočo, ki je bil po-
svečen spominu padlim med
NOB. Spotoma smo obiskali
več partizanskih grobov, jih
očistili in nanj prižgali sveč-
ke. Drugi izlet smo pripravili
v okviru celjskega Planin-
skega društva in je bil po po-
teh Štirinajste divizije na od-
seku od Šoštanja do Ljubne-
ga. Bili smo tudi na Lisci.
V gore pa nismo samo ho-
dili, jih občudovali, temveč
smo se o njih tudi učili. Imeli
smo tudi dve zanimivi pre-
davanji, prvo o vzponu na
goro sveta in drugo o naših
planinskih poteh v Alpah.
Pri svojem delu smo se
seznanjali še z delom in" ra-
zvojem naše armade. Uredili
smo dva stenska časopisa,
predvajali filme »Krajevna
skupnost v primeru vojne«,
organizirali medrazredna
tekmovanja v streljanju z
zračno puško itd.
STOJ AN SORCAN
Z dramo Metež so gostovali v Dramijah, Rožni dolini, Tmavi na medobčinski reviji v
Ločah, štirikrat pa so se predstavili na domačem odru.	Foto: T. TAVČAR
»svoboda« polzela
uspehi ne uspavajo
V porastu število bralcev
Pretekli teden je imelo De-
lavsko prosvetno društvo
Svoboda Polzela svoj redni
letni občni zbor. Kot je nava-
da, so na njem pretehtali
uspehe in neusp>ehe prete-
klega obdobja.
Poročilo o delu je podal
predsednik društva Stanko
Novak, ki je poudaril, da so
bile vse sekcije delavne, saj
sta moški in mešani F>evski
zbor nastopala na številnih
prireditvah, oba pa imata kar
lep seznam naštudiranih pe-
smi. Gledališka skupina je
domačemu občinstvu pred-
stavila delo Pera Budaka
Metež iri pri tem doživela
priznanje s številnim obi-
skom predstav. S tem delom
se je skupina predstavila tu-
di na medobčinski reviji v
Ločah. Lutkovno gledališče
je še mlado saj je komaj do-
bro pričelo z delom. Lani se
je predstavilo z igrico Frana
Milčinskega Zvezdica Za-
spanka in z njo tudi sodelo-
valo na občinski reviji Naša
beseda 79. Tudi ansambel
Slovenija uspešno nastopa,
lani pa je posnel pri kasetni
produkciji RTV Ljubljana
veliko ploščo in kaseto pod
naslovom Tebi Slovenija. Li-
kovna sekcija je organizirala
na Polzeli razstavo likovnih
del likovnikov amaterjev ob-
čine Žalec.
Razveseljivo je tudi, da je v
preteklem letu bil obisk v
knjižnici večji kot leta prej,
kar pomeni, da Polzelani več
berejo. Povečalo se je tudi
zanimanje za družboslovno
literaturo, ki jo precej berejo
predvsem mladi.
Kinosekcija je uspešno or-
ganizirala že 4. teden mladin-
skega filma na Polzeli. S tem
je omogočila mladim gledal-
cem ogled filmov iz NOB in z
mladinsko ter zabavno tema-
tiko.
Za svoje delo je društvo
prejelo najvišje občinsko
priznanje na področju kultu-
re - Savinovo nagrado.
Društvo pa se ne bi moglo
razvijati še naprej, če bi za-
spalo na doseženih uspehih.
Zato so načrtovali tudi nalo-
ge, ki bodo vse usmerjene v
kakovostno rast članov druš-
tva in s tem posredno tudi
kulturno rast vseh krajanov.
V svoje vrste želijo vključiti
čimveč mladih, pripravljeni
so sprejeti tudi nove pobude,
vključiti nove sekcije in se
tako vrasti v življenjski utrip
domačega kraja.
TONE TAVČAR
informativni
dan v
šentjurju
Občinska konferenca
ZSMS Šentjur pripravlja
za jutri skupaj s Klubom
študentov informativni
dan za dijake, ki obisku-
jejo zadnji letnik katere
od srednjih šol. Skozi raz-
govor, ki se ga bodo ude-
ležili tudi predstavniki iz
nekaterih delovnih orga-
nizacij, bo stekla beseda o
poklicih, za katere se bo-
do morali odločati sred-
nješolci, o štipendiranju,
o načinu študija in o mož-
nostih za zaposlovanje v
domači občini.
Za informativni dan je
med mladimi v občini ve-
liko zanimanja in brez
dvoma bo uspel tudi le-
tošnji.
MP
V BESEDI IN SLIKI
PRVI ZNANILCI
Cas teče, tudi pomlacj bo kmalu prišla. Na to nas spomi-
njajo tudi prvi znanilci del v vinogradih.
Foto: F. Gaber,
SLAKI V VbJNIKU
X Na povabilo odbora KPD »France Prešeren« iz Vojnika
je gostoval v dvorani kulturnega doma ansambel Lojzeta
Slaka s svojimi pevci. V nabito polni dvorani so odmevali
zvoki harmonike in ubranega petja »Fantov s Praprotna«
ter navdušili obiskovalce z željo, da bodo v Vojnik še
prišli.
Predstavili so bogat pevski spored starejših in novih
pesmi z različnimi humorističnimi vložki.
Narodno-zabavni ansambli vedno pritegnejo poslušalce
in upamo, da bodo krajani Vojnika in bližnje okolice v
bodoče še večkrat deležni koncertov take vrste, ki jim
nudijo razvedrilo in veselje.	VIDA MAJCEN
»HORTIKULTURA 80« V TRNOVUAH
V krajevni skupnosti Trnovlje pri Celju so se sestali
člani iniciativnega odbora za »Hortikulturo 80«. Sklenili
so, da bodo uredili nasade, do otvoritve počistili okolje
novega kulturnega doma KUD »Zarja« ter spodbudili
krajane, da bodo v tej akciji vsi sodelovali. Pritegnili bodo
tudi mladino, tako da bo vsak krajan prispeval svoj delež
k lepšemu videzu krajevne skupnosti. V sodelovanju s
Krajevno skupnostjo in krajevno konferenco SZDL so si
Trnoveljčani izbrali za svoj krajevni praznik 9. maj.
V. DOBRIŠEK '
ZA UREDITEV RESEVNE
Planinsko društvo Šentjur si že dlje časa prizadeva, da
bi dom na Resevni bolj pridobil na svoji priljubljenosti,
saj je Resevna, znana E>redvsem iz bojev v času NOB, bila
pred leti bolj obiskana. Zlasti v prvih spomladanskih
mesecih so prihajali k spomeniku in koči otroci iz Celja,
Šentjurja in okolice. Da je v zadnjem času obisk Resevne
manjši, je prav gotovo kriva slaba cestna povezava iz
celjske smeri do Resevne. Sentjurčani so svoj del poti že
uredili, rada pa bi, da bi jo še Celjani. Skupno bi bilo
treba, brez večjih posegov v ta naravni ambient, urediti
tudi okolico spomenika na Resevni, ki bi tako postala spet
priljubljena izletniška točka in ponrnik iz NOB.
MP
ŠE 33 NOVIH HIŠIC V VINSKI GORICI PRI
DOBRNI
Po sklepu Izvršnega sveta celjske občinske skupščine
je v enomesečni javni razgrnitvi razširjena lokacijska do-
kumentacija za Vinsko Gorico pri Dobrni. Gre za predel
vzhodno od naselja Dobrna ob potoku Dobrnica in lokalni
; cesti Dobrna-Arlič. Tod je predvidena gradnja še 33 novih
I stanovanjskih objektov, ob katerih bo možno postaviti
I tudi manjše servisne delavnice za ne preveč hrupno de-
javnostjo.
' Glede na možno zazidavo, se deli celotno območje, ki
' meri okoli pet in pol hektarjev, na tri dele. Tu zdaj živi 165
' ljudi, po zazidavi pa bo skupno število prebivalcev okoli
'260.
I	MB
ZADREGA NAD ZADREGO
Gledališko sekcijo, ki deluje v okviru Prosvetnega druš-
i tva Braslovče poznamo kot zelo delovno. Že vrsto let jo
I vodi Anica Brišnik, znana kulturna prosvetna delavka. Ta
I sekcija je doslej uprizorila že celo vrsto bolj ali manj
'zahtevnih gledaliških del. Zadnji čas se pripravljajo na
' uprizoritev komedije Zadrega nad zadrego. Namenili so jo
' ženam domačega kraja za 8. marec. Takrat naj bi bila tudi
' premiera.
'	T. TAVČAR
! LJUBEČNA: TEČAJ ZA VOZNIKE
, V krajevni skupnosti Ljubečna bo po vsej verjetnosti že
, konec marca začelo avto moto društvo Slavko Slander
I tečaj prometnih predpisov za voznike motornih vozil in
I kmetijske mehanizacije. Za tečaj je veliko zanimanje v
I krajevni skupnosti in delovni organizaciji Ljubečna. Po-
I sebej še zato, ker kandidatom ne bo treba več hoditi v
• Celje. Tečaj pa bo prilagojen tudi delovnemu času kandi-
' datov.
' Po uspešnem tečaju bodo kandidati opravili tudi prve
ure vožnje na poligonu v Ljubečni.
M. BRECL
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
KAKO SE HRANIMO MED DELOVNIM ČASOM
TREBUH JE
RAZUČNO POLN
Nam družbena prehrana daje prave kalorije?
Prvi očiten premik na področju orga-
nizirane družbene prehrane, in to pred-
vsem tiste med delom, je povzročila sin-
dikalna akcija v letu 1974, ko so sloven-
ski sindikati na svojem kongresu spreje-
li sklep, da je vsaka organizacija združe-
nega dela dolžna svojim delavcem nudi-
ti obroke hrane med delovnim časom.
Povsod so začeli nekaj kuhati, številne
delovne organizacije so zgradile svoje
obrate družbene prehrane.
Tak način prehrane temelji na željah,
potrebah in možnostih ter je tako prila-
gojen porabnikom. To so vrtci, osnovne,
srednje, višje in visoke šole, organizaci-
je združenega dela, domovi za ostarele
ter krajani v krajevnih skupnostih oziro-
ma soseskah.
Toda kako je ta prehrana organizirana
in kolikšna je resnična skrb za delovče-
vo dobro počutje ter njegovo zdravje, se
od kolektiva do kolektiva, od kuhinje
do kuhinje razlikuje.
Po približnih podatkih dajemo v celj-
ski občini za družbeno prehrano 17 mili-
jonov dinarjev, pri vsem tem pa nam ni
znano koliko obratov družbene prehra-
ne v občini sploh je in to v temeljnih
organizacijah, šolah, vrtcih, domovih.
Koliko pa je tistih, ki se z boni hranijo
po gostinskih obratih, ki so znatno draž-
ji in koliko je tistih, kjer sploh nimajo
organizirane družbene prehrane? Na
vsa ta vprašanja nismo dobili ustreznih
odgovorov, zato smo se oglasili v neka-
terih najbolje organiziranih obratih.
Zvedeli smo marsikaj.
V EMO smo se pogovarjali z ERVI-
NOM BELAKOM, predsednikom kon-
ference sindikata. Povedal je, da hrang
vozijo iz samopostrežne restavracije v
Gaberjih, jedilnik pa sestavlja komisija
iz delegatov osnovnih sindikalnih orga-
nizacij po tozdih. Sestavijo ga za mesec
dni vnaprej, pripravijo pa tri vrste jedil-
nikov: topli obrok, dietni obrok in mrzlo
malico. Na razglasni deski smo si eno-
mesečni jedilnik tudi ogledali in mora-
mo reči, da je bil zelo pester. Topli
obrok je pravzaprav kosilo brez juhe,
zelo dober pa je tudi mrzli obrok. Pri-
pombe med delavkami pa so letele na
to, da ne pripeljejo tiste malice, ki je
napisana na jedilniku. Zadostiti 3500 de-
lavcem, ki se lepo zvrstijo v moderni
jedilnici, res ni lahko. Skupna vrednost
malice stane tu 46.000 dinarjev meseč-
no, od tega prispeva delavec iz svojega
žepa 11.000 dinarjev. Razmišljajo pa v
Emo tudi o lastni kuhinji, morda skupaj
s še kakšnim partnerjem. Radi bi na-
mreč pripravljali še kosila, po katerih je
vedno več povpraševanja.
SAMOPOSTREŽBA GABERJE
Z upravnico samopostrežne restavra-
cije v Gaberjih LJUDMILO KUKOVEC
je tekla beseda o tem, koliko obrokov
hrane pripravijo vsak dan. »Dnevno pri-
pravimo od 6000 do 6400 obrokov, od
tega 5700 toplih, ostalo pa mrzlih. Hrano
vozimo v Emo, Cinkarno, Klimo, Libe-
lo, Kovinotehno, Ceste-kanalizacije, Ni-
vo, Gradiš. Za vsako organizacijo kuha-
mo posebej, včasih za dve skupaj. - Pri
razdeljevalnem pultu v restavraciji pri-
pravimo dnevno okrog 2000 obrokov,
od tega 600 kosil, 1200 malic ter 200
večerij. Zmogljivosti so stoodstotno iz-
koriščene, lahko pa bi pripravili še več
kosil v restavraciji. Pri nas je cena mali-
ce 2600 dinarjev v povprečju, kar je do-
ločil svet za gospodarstvo pri občinski
skupščini v Celju.«
Povedala je še to, da si delovne orga-
nizacije same delajo jedilnike za teden
ali štirinajst dni vnaprej, le Emo za me-
sec dni. Zaradi pomanjkanja nekaterih
prehrambenih artiklov pa se je jedilni-
kov težko držati, zato prihaja tudi do
zamenjave.
LIK SAVINJA
To je delovna organizacija, ki ima last-
no »menzo« in slovi po tem, da v njej
delavci dobro jedo. To so nam tudi potr-
dili, ko smo jih mimogrede povprašali
kako so s hrano kaj zadovoljni. »Saj še
doma nimam take,« nam je eden odgo-
voril, ko smo hiteli k STANKU BRATI-
NI, vodji družbenega standarda v Lik
Savinja. »Pri nas se prilagajamo v jedil-
nikih težaškemu delu, saj večina delav-
cev opravlja takšno delo. Razmišljamo
tudi o dietni hrani in o zajtrkih, ker ve-
mo, da večina naših delavcev ne zajtrku-
je in je obrok malice prvi topli obrok, ki
ga pojedo. Večkrat tudi edini. Zdravnik
pa nas je opozoril naj pazimo pri maščo-
bi. Kuhamo na olju, odpravljamo močne
začimbe.
Lani smo na enega člana kolektiva
porabili 40.000 dinarjev mesečno, pa tu-
di letos ne bomo več. Iz delavčevega
žepa gre za malico le 500 starih dinarjev
za vsak obrok. Stremimo tudi za tem, da
bi si kupili hladilno komoro, da bi si
lažje nabavljali hrano in jo potem shra-
nili. Tako bi lahko pripravljali tudi ko-
sila«.
Pa prepustimo besedo še kuharju
STANKU HORVATU, ki skupaj s kole-
gico skrbi, da je hrana vsak dan okusno
kuhana. »Naša kuhinja je moderno
opremljena in desetčlanski kolektiv je
delu kos. Dnevno pripravimo od 600 do
650 obrokov, jedilnik pa pripravimo za
teden ali štirinajst dni vnaprej. Naši de-
lavci vse radi jedo, le piščanca odklanja-
jo. Kalorij ne računam, delavci izbirajo
po količini.«
PREHRANA PIONIRJEV
Po podatkih sindikalnega sveta v Ce-
lju je odlično urejena prehrana šolarjev
v osnovnih šolah, kjer so v zadnjih letih
modernizirali vse šolske kuhinje. Enako
sliko dobimo tudi v Pionirskem domu,
kjer so šolarji s hrano izredno zadovolj-
ni. Tu pripravi osem oseb dnevno 650 do
700 kosil, ki stanejo zelo različno: Od
1500 do 2700 dinarjev. Zadnjo ceno pla-
čajo odrasli, učitelji in profesorji, ki se
tu hranijo. Zadnje čase nudijo hrano tu-
di dijakinjam Pedagoškega centra in di-
jakinjam Srednje zdravstvene šole, ki
nimajo nikjer organizirane prehrane.
DIJAŠKA KUHINJA - SKORAJ
BELA LISA
In že smo pri problemu, ki terja razmi-
slek. Na Pedagoškem centru so kuhanje
hrane ukinili zato, ker je bilo kuhanje
nerentabilno. V Srednji tehniški šoli za
dijake pripravljajo hrano, a menda po
ekonomski ceni, ker je za dijaka predra-
go. In kako je v gimnaziji? Dijaška kuhi-
nja srednjih šol - gimnazija Celje, kuha
dnevno 110 do 120 kosil in 30 do 40
malic, zaposluje pa štiri delavke. Tu se
prehranjujejo dijaki (zelo malo, spričo
velikega števila, ker raje hodijo na sen-
dvič v Vrtnico ali celo na kaj močnejše-
ga), učenci osnovne šole I. Celjske čete
ter profesorji. Za otroke osnovne šole
dobijo dotacijo izobraževalne skupnosti
iz Celja, za dijake pa ne. Za učence stane
hrana 2400 dinarjev, za dijake 3000 di-
narjev, za profesorje, ki jo lahko nesejo
na dom, pa 4000 dinarjev.
Neurejena prehrana srednješolcev, ki
velikokrat jedo prav zaradi tega v go-
stinskih lokalih, je vredna razmisleka.
Kajti ravno to je obdobje, ko telo potre-
buje največ kalorične in močne hrane,
pa zanjo ni nikjer dobro preskrbljeno.
NAM DRUŽBENA PREHRANA
DAJE PRAVE KALORIJE?
Seveda pa pri naši hrani, organizirani
in vsakdanji domači, in ob ugotovitvi,
da nismo lačni, ni vseeno s kakšno hra-
no se nasitimo. Pri pregledovanju vzor-
cev hrane so v glavnem ugotovili, da ne
gre za kalorično pomanjkljivo, temveč
za biološko neustrezno hrano, pred-
vsem pa to, da hrana ni prilagojena po-
trebam delavcev glede na vrsto in težav-
nost dela.
Tako enako količino hrane prejmejo
delavci pri težjih kot Icižjih opravilih.
Osnovno vrednost kalorij pa predstavlja
kruh in.maščoba, opazno pa je občutno
pomanjkanje beljakovin, vitaminov in
mineralnih snovi. To se kaže kot posle-
dica, visoke cene mesa in drugih belja-
kovin, zelenjave in sadja. Pri tem je za-
nimiva ugotovitev, da je tako glede na
kalorično kot biološko vrednost hrana v
gostiščih in drugih javnih lokalih še za
deset odstotkov slabša.
Te ugotovitve izhajajo iz poročila, ki
ga je občinski sindikalni svet v Celju,
eden redkih sploh v Sloveniji, naročil
pri Centru za socialno medicino in hi-
gieno v Celju, ki je tudi opravil ustrezno
analizo.
Pa še nekaj se sprašujemo vsi skupaj,
začenši z občinskim sindikalnim sve-
tom. - kdaj bo družbena prehrana ureje-
na in razvejana tako, da bo obremenjena
žena, ko se bo vračala iz službe, lahko
ponesla s seboj tudi kosilo? Nekaj takih
prebliskov smo v našem pisanju že na-
sledili (v gimnaziji to že imajo), vendar
so vse samo še želje, ki jih bo potrebno
uresničiti. Predvsem pa moramo razmi-
sliti o velikem centru družbene prehra-
ne sredi mesta, saj so dosedanje kapaci-
tete neustrezne in prenapolnjene.
ZDENKA STOPAR
V izredno lepo urejeni jedilnici v Emo je malicati prijetno, zlasti, če je izbira
pestra, snažna in dokončno urejena.
UVDMILA KUKOVEC,
samopostrežna restavracija:
Prave dietne hrane pri nas
ne pripravljamo. To Je tako
imenovana lažja hrana, kija
jedo tisti, ki naj bi imeli
dietno hrano. Diet pa je več
vrst.
STANKO HORVAT, LIK
Savinja: Kuham že štiri leta
v tem podjetju in sem zado-
voljen. Upam, da tudi delav-
ci, za katere kuham. Resnič-
no težko je vse zadovoljiti.
Najraje jedo svinjske zrezke.
STANKO BRATINA, LIK
Savinja: Mi razmišljamo o
dietni hrani, o zajtrkih, o ko-
silih. Pa tudi o tem, da dnev-
ni obrok ne bo predrag. Zdaj
se držimo sindikalne liste,
ki jo ne bomo prekoračili.
ERVIN BELAK: Pred le-
tom dni smo dobili novo je-
dilnico, zato lahko zdaj naši
delavci kulturno jedo. Raz-
delijo se po skupinah, jedil-
nica ima namreč samo 500
sedežev, delavcev pa je 3500.
ANA OBERŽAN, delavka
v Emo: Jem dietno hrano, pa
to v resnici ni, ker je preveč
papricirana in preveč je ra-
zličnih omak. Tudi testenin
je veliko, ki za dieto niso
primerna.
ADOLF PAJK, delavec v
Emo: Jaz vedno jem mrzel
obrok, ki mi zadostuje. Je
obilen, vedno kakšno sadje,
jogurt. Tako sem navajen še
od prej, zato se na topli
obrok ne morem navaditi.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
MARIBORSKO
GLEDALIŠČE
V ŠMARJU
Mali oder mariborske-
ga gledališča bo v petek
zvečer ob 19. uri v gosteh
v šmarskem Domu kultu-
re. Predstavili bodo sati-
rični kabaret 2arka Peta-
na Koncert za igralko in
igralca. V tem Petanovem
delu so zbrani aforizmi,
satire in puščice iz njego-
vih že objavljenih del.
Lepljenka, kakor bi lahko,
ta zbir imenovali, je izra-
zito satiričnega značaja in
zaradi tega je pri gl^al-
cih vzbudila izredno zani-
manje in simpatijo. Delo
je režiral Janez Jemec, ki
tudi sam nastopa poleg
Milene Muhičeve in Jane-
za Klasinca. Petkov gle-
dališki večer je organizi-
rala komisija za priredi-
tve v Domu kulture in po-
meni še en prispevek h
bogatitvi programa te
osrednje kulturne hiše v
kraju. *
JOŽE CAKS
KLUB KULTURNIH DELAVCEV
da bi se boue poznau
Ob kramlianiu tudi načrtno deio
Naj že prve besede veljajo
pojasnilu, da ustanavljanje
kluba kulturnih delavcev v
Celju ni nova zamisel in no-
vo delo. Že kmalu po vojni
so se kulturniki odločili, da
bodo svoje sile združevali tu-
di v okviru kluba in prvi
predsednik je bil pisatelj
Fran Roš, sekretar pa novi-
nar Jure Krašovec. Po nekaj
letih delovanja je delo v klu-
bu zamrlo in misel o njego-
vem ponovnem oživljanju je
dobila nove korenine leta
1976 na novem ustanovnem
občnem zboru. Tedaj je bil
izvoljen upravni odbor, ki
mu je predsedovala prof. An-
ka Aškerc. Vse se je začelo
znova, tudi bitka za lastne
prostore.
Po štirih letih nenehnega
prizadevanja je upravnemu
odboru uspelo odpreti nove
klubske prostore na Tomši-
čevem trgu in pripraviti nov
občni zbor in program dela.
Tako so se celjski kulturniki
ponovno zbrali v četrtek, 21.
februarja v novih prostorih.
Prav je, da v tem trenutku
osvetlimo prizadevanja
upravnega odbora, pred-
vsem pa prof. Anke Aškerc
za pridobivanje lastnih pro-
storov in sredstev, potrebnih
za začetno delo kluba. Ena
možnost se je ponujala, da bi
klub imel svoje prostore v
Gregorčičevi ulici, kjer ima
že sedež Zveza kulturnih or-
ganizacij Celja, vendar bi bil
klub v tem primeru »podna-
jemnik«. Sedanja rešitev je
nedvomno boljša, saj so pro-
stori v obnovljeni hiši na
Tomšičevem tr^ večji, mož-
na je tudi uporaba vrta, hiša
sama pa je tudi kulturni spo-
menik. Res da v tem trenut-
ku še manjka nekaj opreme,
vendar bo s časom tudi to
urejeno. Četrtkov občni zbor
je izrekel dosedanjemu
upravnemu odboru prizna-
nje za delo, za novega pred-
sednika pa so soglasno izvo-
lili Alojza Umeka, restavra-
toija v Pokrajinskem muze-
ju v Celju. Za začetek bo
klub odprt dvakrat teden-
sko, članarina pa znaša za
eno leto 100 dinarjev. Sprejet
je bil tudi program dela, ki
vključuje različna predava-
nja, strokovne pogovore in
drugo. V klubu bodo našli
svoje mesto tudi likovniki,
literati in drugi, da bi s svojo
dejavnostjo v obliki razstav,
literarnih večerov bogatili
delo kluba. Temeljiteje se
bodo morali pogovoriti o ča-
su, kdaj naj bi bil klub odprt,
saj naj bi predstavljal tudi
prostor, kjer bi lahko člani
posedeli tudi po končanih
kino predstavah, gledaliških
predstavah in drugih prire-
ditvah, ki se končujejo poz-
no v noč, celjsko gostinstvo
pa v svojih prostorih ne za-
gotavlja možnosti za bivanje
v njih po 22. uri.
Kulturni delavci celjske
občine in širšega zaledja pri-
čakujejo od kluba predvsem
prijazno streho za prijatelj-
ska srečavanja, da bi se med
seboj bolje spoznavali, se po-
govarjali in z načrtnim pro-
gramom dela soustvarjali
kulturni utrip Celja izven
svojih poklicnih okvirjev.
Tako bi se njihova nmenja in
pogledi lahko po svoje odra-
žali tudi v skupščini kultur-
ne skupnosti in drugje. Klub
naj bi bil torej možnost in
priložnost za sprostitev in
delo.
D. MEDVED
MINIFEST V CEUU:
ogled revije uspesnig
VkšeK bom i O uspešnih in zanimivih filmov
že deset dni po'zaključku
največjega mednarodnega
nimskega festivala v Jugo-
slaviji - Festa, prihaja na
platno celjskega kina Union
revija desetih izmed 64 pri-
kazšuiih filmov. Izbor zajema
šest ameriških, dva zahodno-
nemška, en madžarski in en
italijanski film. Gre resnično
za reprezentančen izbor, ki
bo v dobršni meri prava po-
^ doba vseh dilem in grenkega
priokusa, ki ga je zapustil le-
tošnji Fest. Ta izbor sam na-
mreč v celoti potrjuje očitke
o preveliki komercialni na-
ravnanosti festivala in pre-
majhni pestrosti fUmov. Če-
prav izbor ne ponuja dveh
filmov, ki jih občinstvo brž-
kone najbolj težko čaka. - In
zdaj apokalipsa ter Lasje, je
zgovoren odraz letošnje film-
ske proizvodnje. Žal nam je
tudi, da v izboru ne bo vsaj
enega od obeh odličnih polj-
skih filmov.
Toda, razmišljanja in kriti-
ke ob stran, preglejmo raje
- spored te prireditve, ki se je
pričela že včeraj in bo trajala
vse do 7. marca, s po eno
predstavo dnevno v kinu
Union ob 20. uri. Včeraj so
gledalci že videli ameriški
film režiserja Martina Ritta
NORMA RAE, ki je ob odlič-
nih igralskih kreacijah Sally
F^eld in Rona Leibmana
predstavil aktualno in so-
dobno politično dramo. Film
angažirano govori o proble-
mih pri ustanavljanju sindi-
kata v ameriški tekstilni in-
dustriji, ki je še edina brez
svojega sindikata. Postav-
ljen v provincialno okolje, se
loteva tako družbenih in iz-
koriščevalskih odnosov, kot
družinskih razmerij in s tem
ostaja eden svetlejših trenut-
kov letošnjega Festa.
Nocoj se bomo srečali z razv-
pito amriško dramo TV
MREŽAH je angažirana
drama o množičnem vplivu
televizije in televizijskih kor-
poracij na vsakodnevno živ-
ljenje. Moč televizije je brez
meja, kot je brez mej in za-
držkov ravnanje ljudi, ki ma-
nipulirajo z njeno pomočjo
ljudske množice. Film je že
1976. leta režiral Sidney Lu-
met ob izvrstni igralski po-
moči Faye Dunaway, Wilia-
ma Holdena, Pitra Fincha in
drugih. V petek bomo videli
veliko filmsko uspešnico
OSMI POTNIK, ki jo bolje
paznamo pod naslovom Tu-
jec. Gre za zananstvenofan-
tastični film o vesoljski od-
pravi, ki se med potovanjem
sreča s tujezemskimi bitji, si-
cer pa zgodba tega fUma
izhaja kot roman v Teleksu.
Ob vsem blišču in tehnični
dovršenosti bo ta film n>ed
slabšimi iz revije. Režiral ga
je Ridley ScotL Tudi ČA-
ROVNIK, film, ki bo na sp<^
redu v soboto, sodi v ožji
krog kinematografskih
uspešnic. Ponuja novo
izvedbo zgodbe Čarovnik iz
Oza, le da tokrat v črnski
igralski zasedbi in v klasični
obliki holivudskega mjuzi-
kla. Izvrstna je Diana Ross v
glavni vlogi. FIlm F,LS.T., ki
bo sledil v nedeljo, smo pred
tedni že videli, zato o njem le
to, da govori o poskusih or-
ganiziranja sindikata, a na
bolj sp>ektakularen, akcijski
način, kot družbeno kritična
in angažirana Norma Rae.
Režiser je Norman Jewison,
z dobro vlogo pa izstopa Syl-
vester Stallone (znan kot
Rocky). VELIKI JACK (Jav-
na hiša v Singapuru) je ame-
riški film, ki bo dosežke te
kinematografije najslabše
predstavil. Plehka in prazna
zgodba je razvlečena v nene-
hne posnetke hoje po ekso-
tičnem okolju Singapura.
Peter Bogdanovich je s tem
filmom naredil enega svojih
slabših. Ce je uvod razmero-
ma poprečen in komercia-
len, pa bo zaključek revije
izreden. V torek bomo videli
izvrstno madžarsko delo
KOBILARNA, v katerem se
je avtor Andras Kovacs po-
gumno in odkrito lotil vpra-
šanj življenja in dela politič-
nih za{X)mikov v oddaljeni
kobilami. NOSFERATUM -
VAMPIR NOCi pa je film, ki
bo temeljito predstavil izpo-
vedno in umetniško kako-
vost novega nemškega filma
in enega njegovih vodilnih
avtorjev Wemerja Herzoga.
S filmom, ki se vrača k obde-
lavi večne vampirsko-dra-
kulske teme, je avtor odprl
nova obzorja na področju
grozljivk, ki jim ne gre odre-
kati umetniškega in avtor-
sko angažiranega pristopa.
Se bolj kot ta, navdušuje iz-
jemno filmsko delo Volkerja
Schlondorfa PLOČEVINA-
STI BOBEN, ki bo brez kon-
kurence vrhunec Minifesta v
Celju. Z ^odbo o malčku, ki
se odloči, da v razburkanem
času med obema vojnama in
v času i>orajanja nacizma
preneha rasti, ponuja izje-
mne možnosti za kritičen po-
gled na neko družbo in nek
čzis, ki bo za vselej zapisan v
zgodovini kot mračnjaštvo
najhujše vrste. Istočasno je
film izredno ^edljiv in pri-
stopen, ter kljub zapletenim
metaforam lahko ra2nimljiv.
Revijo Minifest bomo v
Olju sklenili z izredno poli-
tično satiro Federica Fellini-
ja VAJA ORKESTRA, ki
skozi vaje manjše simfonič-
ne zasedbe na kvazidoku-
mentarističen, tipično televi-
zijski način, daje svojo uniet-
n^ko vizijo sprtega sveta ali,
če hočete ožje, italijanske
družbe.
GOSTOVANJE IZ DOBOJA Z
USPEŠNO PREDSTAVO
Prejšnjo soboto so se celjskemu občinstvu predstavili gostje
iz pobratenega Doboja, člani amater^cega gledališča 17. april,
ki so na svojem prvem gostovanju v Celju {Hedstavili svojo
izvedbo Hiengove »romantičiie komedije« Lažna Ivana v režiji
Cedomirja Ninkoviča. S tem gostovanjem so vrnili obisk tmo-
veljski Zarji, ki se je jeseni i^edstavila v Doboju z uprizcMitvijo
Brechtovega Švejka v H. svetovni vojnL Srečanje z gosti iz
Doboja je vzbujalo veliko zanimanja deloma zaradi ra23neroma
redkih i^iložnosti, da se seznanimo z gledališko ustvarjal-
nostjo drugih jugoslovanskih narodov, še posebej pobratenih
mest, dekMna'pa tudi zaradi upriztHitve znanega slovenskega
dramskega besedila, ki je bilo doslej izvajano le na poklicnih
odrih.
Z veseljem lahko zapišem, da se je amaterjem iz Doboja
ustvarjalni spopad z razmeroma zahtevnim Hiengovim besedi-
IcHn pod vodstvom gostujočega režiserja Cedomirja Ninkoviča
posrečil Zgodbo, ki s svojo prostorsko in časovno nedoloč-
nostjo postavlja v ospredje sodobno obravnavo mita o devici
Orleanski, v kateri se izkaže očitna relativnost vseh tradicio-
nalnih vrednot, so postavili gostje na oder z veliko mero phza-
deviK>sti in koristnosti. V igro so vnesli tudi opazen delež
lastnega temperamenta, s katerim so prispevali Hiengovi ko-
mediji pomemben delež radoživosti, mestoma tudi nekoliko
potrebne grobe komike. Na sceni, ki je zvesto sledila avtcM^e-
vim napotkom, je režiserju us[>eIo razviti dovolj privlačno in
razvidno dogajanje, ne da bi pri tem poskušal kakc»-koli odlo-
čilneje posegati v besedilo, in ga prilagajati drugemu prostoru
in času.
Igralskemu ansamblu, ki je s svojim sobotnim dosežkom
izkazal precej ustvarjalne zavzetosti, so bile vloge ustrezno
razdeljene, tako da v igri ni bilo opaziti prehudih razlik.
Vseeno pa je najbolj navdušila s svojo silno izpovedno energijo
in raznovrstnost čk>vekove usode seznanjene Kunigunde
pomenila motor predstave.
Popolnoma zasedena dvorana SLG Celje, v kateri se je
zbralo tokrat veliko delavcev iz ostalih republik, in iskren
aplavz na koncu sta potrdila, da je gostovanje gledali^a iz
Doboja uspelo. Slovence so gostje seznanili s svojim sprejema-
njem dela iz sodobne slovenske dramatike, svoje rojake pa na
najneposrednejši način z delom iz naše dramatike, ki drugače
ne bi prišlo do njih. Tokratno gostovanje je tudi dokazalo, da je
ob ustrezni spodbudi mogoče pritegniti nove gledalce in jih
tudi obdržati, če je predstava kakovostna. Poskrbeti bomo
morali, da bo takih gostovanj več, da bodo kakovostno pri-
pravljena in del načrtne skrbi za živahnejšo kulturno menjavo
med naSimi r^odi. Gostovanje iz Doboja je zaradi svojega
izjemno pozitivnega odmeva med občinstvom pomembna
spodbuda za pogumnejše koreike v tej smeri.
SLAVKO PEZDIR
mimimuPmilimim
OBLIČZA TRSKE
Prvi vir svetlobe je bilo človeku ognjišče. Ker pa
vedno niso mogli osvetljevati svojih bivališč na ta
način, (razen v dimnicah, kjer je bila cela stavba spodaj
en sam prostor) so morali uporabiti drug način, to je
osvetljevanje prostora s trskami. S trskami so lahko
svetili tudi tam, kjer ognjišča ni bilo, na primer v
»hiši«. Vsaka hiša je nekoč imela fKJsebno pripravo, ki
so ji rekli »svečnik« ali »čelešnik«. To so bile posebne
klešče z utežjo, ki so trsko držale v zaželeni legi.
Trske so bile dolgo časa zelo pomembno sredstvo za
osvetljevanje prostorov v hiši in drugod. Ponekod so
to svojo vlogo ohranile skoraj do prehoda v 20. stoletje.
Pomembna priprava pri hiši je bil v tistih časih oblič za
oblanje trsk za osvetljevanje prostorov. Seveda najprej
niso poznali obliča za oblanje trsk, ampak so trske klali
ročno (s sekiro ali nožem). Za razsvetijavo so bile naj-
boljše smolnate trske, vendar je moral biti les za te
namene suh, (mehak les) da je rad gorel.
Oblič je narejen iz dv^ delov, to je iz samega obliča
in pokrova z roča^m. Narejen je podobno kot so nare-
jeni navadni obliči za oblanje desk. Vendar ima ta
oblič ostrino nekoliko položnejšo in namesto luknje
skozi katero padajo oblanci ima v telesu narejeno ne-
kako škatljo, ki je brez zadnje stene. Skozi to odprtino
zadaj odstranjujejo naoblane trske. Ostrina je zabita s
strani in ne od zgoraj kot pri navadnih obličih. Telo
naprave je s strani ojačano z dvema kosoma pločevine,
ki ima v sredini p<^olgovato luknjo. V to luknjo je
zabito rezilo obliča. Spoi^ji del je narejen tako, da ima
oblič širok utor z robovi na strani. Brez tega utora bi
bilo oblanje te^, ker bi oblič zdrsnil z deske ali ka-
kega drugega printiemega kosa lesa. Palica, ki je vde-
lana na sprednji strani, je namenjena za to, da lahko iz
vsake strani oblič drži po en pomočnik. T^tji človek
drži oblič tudi lepo okrašen.
VLADIMIR SUBAR
KNJIGE SLOVENSKE MATICE
ZALET01979
Prav ob koncu leta je naša
najstarejša kulturno-založ-
niška ustanova leta 1864 v
Ljubljani ustanovljena Slo-
venska matica, predložila
javnosti prve izvode knjig
iz programa za lansko leto.
O teh naj sledijo tudi v na-
šem tedniku naslednja kraj-
ša poročila.
Iz redne zbirke za leto 1979
naj najprej opozorimo na
iziWno pomembno delo
»Cvetnik slovenske vezane
besede«, ki je izšel v dveh
zajetnih knjigcth 424 in 478
strani. Delo je bilo napove-
dano že leta 1962, a je terjalo
temeljito pripravo, ker je
gradivo razstreseno po raz-
nih listih in večji del tudi v
rokopisnih ostalinah. To tež-
ko nalogo je prevzel literarni
zgodovinar Alfonz Gspan in
pripravil izdajo v dveh knji-
gah. Zaradi dolge bolezni in
avtorjeve smrti je ostalo delo
nezaključeno. 21aložnico in s
tem kulturno široko zainte-
resirani krog je pred to za-
drego rešil prof. dr. Anton
Slodnjak, ki je rokopis z nad
900 listi pregledal in dopolnil
manjkajoče komentarje. Ta-
ko je sedaj to veliko delo v
dveh knjigah srečno zaklju-
čeno in pred nami je komen-
tirani izbor slovenske umet-
ne vezane besede od njenih
začetkov do Prešernove
smrti. V njem so zbrani lirski
in epski zgledi slovenskega
pesnjenja iz razdobja skoraj
petih stoletij. Izbor je name-
njen vsem ljubiteljem slo-
venske poezije, saj prinaša
veliko del, takih, ki jih ome-
nja literarna zgodovina po-
leg tudi neomenjenih, in si-
cer težko dosegljiv^^
Prva knjiga Cvetnika zač-
ne z uvodno besedo uredni-
ka, v kateri ix>ve načelne mi-
sli o ureditvi dela. A. Slod-
njak poudarja, da je v roko-
pisu dopolnil le vidne po-
manjkljivosti in da se načel-
no ni dotikal niti celote niti
p>osameznosti, da je tako
ostalo delo tako, kakršnega
je z globko znanstveno lju-
beznijo in neutrudno marlji-
vostjo pripravil Alfonz
Gspan. Knjiga obsega pet
poglavij, v katerih je zasto-
pano srednjeveško, prote-
stantsko, b^očno, razsvet-
ljensko in bukovniško pe-
sništvo.
Pri vsakem poglavju je
najprej kratek uvod, temu
sledi antologijski izbor, nato
so opombe o avtorju in vsaki
pesmi posebej. Najobsežnej-
-ši sta poglavji baroka in raz-
svetljenstva (str. 85-320).
Uvod v razsvetljensko ob-
dobje, ki ga je prav Gspan
temeljito orisal v »Zgodovini
slovenskega slovstva« (Slo-
venska matica 1956) in v dru-
gih izdajah je, žal, ostalo ne-
dokončano.
Prva knjiga »Cvetnika« je
izšla v okviru rednih izdaj za
leto 1978.
Druga knjiga Cvetnika ob-
sega šesto poglavje: »Od pre-
dromantike v romantiko, in
sicer prvi del z naslovom
»Središčno ali koroško-
kranjsko rast posvetne liri-
ke, in drugi del »Vzhodno
štajerska in prekmurska ina-
čica«. Opombe in komentarji
k pesnikom prvega dela, to
je od Urbana Jarnika do Jer-
neja Levičnika (str. 297-397)
so iz Gspanove roke.
(Prihodnjič dalje) g q
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
solidarnostna akcija žensk
nedonošenčki doma
Zbrani denar bomo porabili za naifup inifulfatorjev
Materinstvo je eno prabit-
nih ženskih dejavnosti, kate-
ro v vrvežu današnjega časa
odpravimo na hitro, površ-
no, kar se nam včasih celo
maščuje. Seveda - če gre vse
po sreči, če se nam rodi
otrok, ki je ob rojstvu zdrav
in si zaradi tega ne delamo
skrbi.
V celjski bolnišnici, v Cen-
tru zdravstvenega varstva
žena, na oddelku za poporo-
dno ali neonatalno pediatrijo
se vsako leto rodi približno
3000 otrok, od katerih jih
ima približno 200 ali 6,6 od-
stotkov poporodno težo pod
2500 gramov. V tej skupini
otrok sta dve tretjini takih,
ki so rojeni pred 37 tednom
in so torej nedonošenčki,
približno 30 odstokov pred
37 tednom nerojenih nedo-
nošenčkov potrebuje nego v
izoleti ali inkubatorju. Tu bo
najbolje varovan pred zuna-
njimi vplivi, nevarnostni
okužbe ali spremembo tem-
perature. Prav tako se ti in-
kubatorji uporabljajo za ob-
sevanje novorojenčkov pred
zlatenico. Letno obsevajo
okoli 500 novorojenčkov.
Novorojenček z nizko po-
rodno težo ostane v inkuba-
torju, dokler ni sposoben
življenja izven njega. To traja
tudi po več tednov.
Dobra poporodna oskrba,
ki uporablja sodobno opre-
mo za intenzivno nego nedo-
nošečkov, bistveno pripo-
more k zniževanju umrljivo-
sti, otroci po zrastejo v zdra-
ve in v vseh pogledih ostalim
dojenčkom enakovredne
vrstnike.
Poporodni oddelek celjske
porodnišnice je sodobno
opremljen. Dojenčki z viso-
\o in nizko težo so ločeni in
razporejeni v brezhibno hi-
gienskih prostorih. Nedono-
šenčki ležijo v izvrstnih po-
steljicah, ki so nova pridobi-
tev tega oddelka. Imajo tudi
en sodoben inkubator, zato
ni nobene ogroženosti za ka-
teregakoli nedonošenčka.
Nimajo pa jih toliko, kot bi
jih potrebovali, zato so prisi-
ljeni veliko teh, zunaj življe-
nja še nesposobnih bitjec,
prepeljati v klinični center v
Ljubljano. Ponj pridejo iz
Ljubljane, z rešilcem, poleg
prenosnega inkubatorja sta
še zdravnik in sestra. Torej je
ta prevoz varen, a izredno
drag. Ce bi bilo v Celju več
inkubatorjev, bi prevoz od-
padel, pa še skrb matere, ki ji
novorojenčka odvzamejo, bi
bila kljub strokovnosti na
kliničnem centru, manjša.
Vezi, ki so se stkale med ma-
terjo in novorojenčkom v
prvih najnejžnejših urah, ne
bi bile pretrgane.
Inkubator, ki ga v Celju že
imajo, je preprost in daje no-
vorojenčku zrak, toploto in
potrebno vlago. Tudi ta, za
katerega smo se odločili, da
zbiramo denar, bo ravno tak.
Obstajajo še modernejši,
vendar bo takšen aparat
zaenkrat kar pravi. Njegova
cena pa ni majhna, čeprav
zgleda zelo preprosto. Stane
kar 28 milijonov starih dinar-
jev. En tak inkubator imajo
že naročen od lanskega leta.
pa ga zaradi pomajkanja de-
viz še niso dobili. Zdaj torej
zbiramo za tretji inkubator,
ki bo poporodnemu oddelku
v celjski bolnišnici v veliko
pomoč, materam pa v tolaž-
bo. Pri življenju ohranjajo
tudi take nedonošenčke, ki
so težki pod kilogramom.
Za novorojenčke torej v
celjski bolnišnici ni nobene
ogroženosti, le težnja, da se
čim več teh malih človečkov,
obdrži doma. Da ni nepo-
trebnega prepeljevanja, če-
prav se verjetno temu še či-
sto ne bo" mogoče izogniti.
Pa kljub temu - čim več do-
ma, pri materah.
Naša solidarnost se na ta
način ne bo izrazila prvič.
Pred letj,, so žene zbrale de-
nar za mamograf in ultra
zvok; kar uporabljajo za pre-
glede mater. Letos pa akcija
poteka za naše otroke, za
zdravje naših najmlajših,
kjer so pravzaprav začenja
zdravje nas vseh.
Pri občinski konferenci
socialistične zveze, preko
sveta za družbenoekonom-
ski položaj žensk, skupaj s
sindikati, se torej že nekaj let
steka denar, ki gre za zdrav-
stvene namene. Namesto
šopka, darila, novoletnih vo-
ščilnic ali pa namesto denar-
ja, ki so jih delovni kolektivi
namenili ženam ob njiho-
vem prazniku, bodo denar
porabili za prepotrebne in
koristne namene pri nabavi
aparata za nedonošenčke.
Naj za vzgled navajamo dve
delovni organizaciji, ki sta
pred šesnajstimi leti darovali
celjski bolnišnici sredstva za
dva inkubatorja (zdaj sta že
' iztrošena). To sta bili Pivo-
varna in Volna iz Laškega.
ZDENKA STOPAR
SLOVO OD TONČKA JAGRIČA
Pred dnevi se je več
stotin občanov Kozjan-
sicega poslovilo od 97-let-
nega zavednega sloven-
skega kmeta Tončka Ja-
griča. Skorajda stoletje je
živel na Penkovem selu,
kjer je pognal globoke
korenine. Preživel je obe
svetovni vojni, v katerih
je aktivno sodeloval,
vmes pa kmetoval na do-
mačiji, kjer je trdo kmeč-
ko delo popestril še s ko-
larskim in kovaškim de-
lom ter opravljanju vo-
ženj s kolesljem. S sopro-
go Melišco sta imela 7
otrok. Vzorno sta vzgojila
številno družino. Tonček
je polna 4 leta preživel I.
svetovno vojno na Duna-
ju in na Češkem v letal-
skih delavnicah. VIL sve-
tovni vojni se je takoj
priključil aktivno v OF.
Ob množičnih aretacijah
na Kozjanskem pa seje že
septembra 1942 znašel v
zaporu celjskega Starega
piskra, kjer je preživel
dva težka meseca gesta-
povskega mučenja, zasli-
ševanja in pretepanja.
Njegova usta pa so bila
nema še pri tako hudih
mučenjih, da so ga kasne-
je morali zaradi pomanj-
kanja dokazov o krivdi iz-
pustiti. Vrnil se je na Pen-
kovo selo, kjer ga pa po-
novno najdemo pri akti-
vističnem delu. Čeprav že
v letih ves sivolas je ob
legendarnem pohodu
borcev XIV. divizije po-
spremil partizane iz
Drenskega rebra po var-
nih poteh v nočnem času
tja do šentjurske občine
do Loke pri Žusmu. Svo-
jo visoko jesen življenja
je prebil v družinskem
krogu ob skrbni negi svo-
jih hčera in ostalih soro-
dnikov. Njegova domači-
ja je bila ves čas partizan-
stva odprta borcem in ak-
tivistom. Po svojem zna-
čaju je bil delaven, pogu-
men, pošten, neustrašen,
sicer pa srčno dober, še-
gav in vselej dobre volje.
Prav zaradi teh lestnosti
in zdravega načina življe-
nja je u čakal tako lepo
starost.
Na zadnji poti pa so se
od njega poslovili številni
občani iz širšega Kozjan-
skega, besede ob slovesu
pa somu izrekli organiza-
ciji ZB NOV iz Kozjega in
Lesičnega, pionirska in
mladinska organizacija iz
Lesičnega, društvo upo-
kojencev, sosed iz Dren-
skega rebra ter nekdanji
politični jetnik iz celice
33 celjskega Starega pi-
skra. Pri domači hiši in
na pokopališču v Pilšta-
nju pa sta več pesmi zape-
la tudi moška zbora iz
Kozjega in Pilštanja.
K JUG
STREL V...
BELO!
Čuden naslov! Vendar pravi-
len za povzetek zadnje lovske
seje, ki je bila v torek popoldne
v Celju v organizaciji Medob-
činskega sveta SZDL. Na vabilu
je pisalo:
»Na delovnem pogovoru, ki je
bil v Žalcu, dne 7. 2. 80 sklican z
namenom, da se uskladijo mne-
nja o predlogu SO Žalec o novi
razmejitvi lovišč in ustanovitve
Lovske zveze Žalec, je bil spre-
jet sklep, da še pri MS SZDL
ustanovi posebna delovna sku-
pina. Naloga skupine je, da na
osnovi skrbne in objektivne
proučitve vseh argumentov, ki
govore za takšno ali drugačno
rešitev oblikuje in predlaga re-
šitve glede obeh spornih vpra-
šanj.
V delovno skupino delegirajo
po enega delegata prizadete oz.
zainteresirane Lovske družine.
Lovska zveza Celja in Lovska
zveza Slovenije, Občinske kon-
ference SZDL in Izvršni sveti
skupščin občin Celje, Velenje in
Žalec. V delu skupine bo sodelo-
val tudi Rep. lovski inšpektor.
Da ne bi izgubljali časa hkrati
s tem obvestilom sklicujemo
prvo sejo te skupine, ki bo...«
Da ne bi izgubljali časa!!! Za-
čeli smo ob 16. uri in končali ob
20.22!!! Razšli smo se s cmokom
v grlu! Igra »za« ali »proti« se
nadaljuje. Drugega žal s tega se-
stanka ne morem zapisati, razen
to, da je bilo tudi nekaj nepo-
trebnih »nizkih« medsebojno
izmenjanih osebnih udarcev. To
pa res ni lepo. saj kaj takšnega
celo otroci ne počnejo... Ali pa
do takrat, ko jih okregamo, da
ne delajo prav. Zadnji sestanek
je bil STREL v BELO, upamo,
da bo naslednji STREL v
ČRNO! Končno!!! In nič več! V
pojasnilo: tarča ima belo in
črno polje. Saj lovci to vedo...
TONE VRABL
To je edini moderen inkubator v celjski porodnišnici. Potrebovali pa bi jih še, vsaj
enega. ________
usmerjeno izobraževanje
nasa skupna skrb
Vsebina ustalitve je tudi hitro in trdo deio
Učenci, ki bodo letos kon-
čali osnovno šolo se bodo v
prihodnjem šolskem letu že
usmerjeno izobraževali.
Preobrazba usmerjenega
izobraževanja je celovit in
dolgoročen proces, ki tudi
na celjskem območju zahte-
va usklajeno dogovarjanje in
aktivnost. Da pa na tem po-
dročju delo še vedno prepo-
časi poteka, čeprav so vpisi
novincev pred vrati, je na
zadnji seji ocenil tudi komite
Občinske konference Z K
Celje. Čeprav so načelnosti
okrog usmeritve dokaj jasne,
vedo učenci in zlasti njihovi
starši vse premalo o novo-
stih, ki jih prinaša nova obli-
ka šolanja. V času, ko se na-
hajamo v fazi ustalitvenih
prizadevanj, zahteva delo na
področju usmerjenega izo-
braževanja veliko mero us-
klajevanja, kajti vsebina
ustalitve je tudi hitro in trdo
delo. Odgovorna naloga čaka
zlasti komuniste v združe-
nem delu in med prosvetni-
mi delavci, kajti do jeseni je
treba pripraviti še kopico na-
log, zlasti na področju pove-
zovanja šol z združenim de-
lom. Predvsem kadrovska
politika v združenem delu
mora postati osnovna sesta-
vina vzgojnega dela. Tudi za
prostorske in kadrovske te-
žave, ki ponekod zdaj še sto-
pajo v ospredje, morajo po-
stati naša skupna skrb, so
menili na seji. Treba bo najti
in »postrgati« vse prostorske
možnosti, ki jih v Celju ven-
darle ne manjka. Nemudo-
ma je treba oceniti, kaj in ko-
liko smo naredili v celjski
občini na področju usmerje-
nega izobraževanja in graditi
naprej na že znanih podat-
kih, teh pa vsemu navkljub
ni tako malo, zato tudi vpis
novincev v oddelke usmerje-
nega izobraževanja ne sme
predstavljati večjih proble-
mov.
Posebno poglavje iz tega
področja predstavlja tudi
vprašanje študija ob delu in
iz dela in tudi tu bo imelo
združeno delo pomembno
vlogo.
Komite OK ZK Celje je na
seji sprejel z nekaterimi
manjšimi spremembami več
sklepov za pripravo in izved-
bo usmerjenega izobraževa-
nja. Naj jih povzamemo le
nekaj.
Komunisti v izvršnem sve-
tu občinske skupščine Celje,
ki delajo na kadrovskem in
družbenem področju, mora-
jo takoj zagotoviti večjo ak-
tivnost kadrovskih služb v
organizacijah združenega
dela in aktivno sodelovati
pri programiranju kadrov-
skih potreb združenega dela.
Opredeliti morajo tudi, kaj
lahko na Delavski univerzi v
Celju vpisujejo in kaj bodo
uresničevale v okviru izobra-
ževanja ob delu redne celj-
ske srednje šole. Komunisti
v občinski izobraževalni
skupnosti Celje morajo takoj
zagotoviti pripravo seznama
uporabnikov v posebni izo-
braževalni skupnosti Slove-
nije, kjer se trenutno že do-
govarjajo o mreži bodočih
usmerjenih šol. Pripraviti
morajo tudi oceno prostor-
skih zmogljivosti ob enakem
vpisu kot preteklo šolsko le-
to s tem, da upoštevajo od-
pravo periodičnega pouka za
ca. 3700 učencev, ki so se do-
slej šolali v periodičnih po-
klicnih šolah. Komunisti za-
voda za šolstvo pa bodo izde-
lali oceno pedagoško-ka-
drovske preobrazbe na vseh
srednjih usmerjenih šolah v
zvezi s sprerhembami, ki so
pred nami.
Uresničevanje sklepov bo
komite OK ZK ocenil in pre-
gledoval vsak mesec.
MATEJA PODJED
SPOMINSKA PLOŠČA GREGORJU
ČREMOŠNIKU
v soboto so v Ločici pri Polzeli na rojstni hiši profesorja doktorja Gregorja Cremošnika
odkrili spominsko ploščo ob 90-letnici njegovega rojstva. Svečanosti so se poleg žene in
hčerke Gregorja Cremošnika udeležili tudi predsednik zgodovinskega društva Slovenije
dr. Ignac Voje, akademik profesor Franc Zvvitter, akademik profesor dr. Bogo Grafenauer,
dekan filozofske fakultete univerze Edvard Kardelj v Ljubljani profesor dr. Janko Pleterski
in več profesorjev ljubljanske filozofske fakultete, predstavniki inštituta za občo narodno
zgodovino iz Ljubljane ter Zgodovinskega društva iz Celja.
O delu dr. prof. Gregorja Cremošnika je govoril dr. Ignac Voje, nato pa odkril spominsko
ploščo na rojstni hiši Gregorja Cremošnika. V imenu kulturne skupnosti in krajevne
skupnosti Polzela je spregovoril Marjan Sever, v imenu zgodovinskega društva v Celju pa
Janez Šumrada. Po odkritju spominske plošče je DPD Svoboda Polzela pripravila kulturni
program. Postavitev spominske plošče je omogočila Občinska kulturna skupnost Žalec.
^	^	^	T. TAVCAR
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
PLANIRANJE
bohm) sestevau 2eue?
v tozdih močno zamujalo s plani
Sedaj, ko bi morali vsi no-
silci planiranja že sprejeti
smernice in elemente za pri-
pravo novih srednjeročnih
planov v občinah ugotavlja-
jo, da kasnijo pri izvedbi te
naloge. Posebej očitno pa je
dejstvo, da sedanjo plansko
aktivn9st močno zanemarja-
jo v temeljnih organizacijah
združenega dela, medtem ko
v krajevnih skupnostih in sa-
moupravnih	interesnih
skupnostih večji del v dogo-
vorjenih rokih opravljajo po-
trebna planska opravila.
Takšno stanje seveda vodi v
smer, ki zna porušiti osnov-
no usmeritev pri izdelavi
srednjeročnega'plana, to je
sočasno in usklajeno plani-
ranje vseh nosilcev razvoja.
In znova uveljaviti toliko-
krat kritizirano prakso o pla-
nih, ki so zgolj seštevek želja
in ne realnih razvojnih mož-
nosti.
Kako daleč so z izpolnjeva-
njem posameznih postopkov
pri izdelavi srednjeročnih
planov 1981-1985 v posa-
meznih občinah celjskega
območja?
CELJE: nosilci planiranja
so sprejeli smernice za izde-
lavo srednjeročnega plana,
zamujajo pa pri sprejemanju
elementov planov. Posebno
skrb predstavljajo območne
interesne skupnosti s po-
dročja gospodarstva, ki še
niso resno pristopile k izde-
lavi osnovnih planskih
usmeritev. V Celju trenutno
oblikujejo dokument, ki bo
osnova usklajevanja med no-
silci planiranja. O osnutku
osnov novega srednjeročne-
ga plana pa bodo v Celju raz-
pravljali delegati še pred po-
letnim dopustniškim časom,
tako da bo dovolj časa za
kvalitetno izvedbo javne raz-
prave.
LAŠKO: v tej občini kasni-
jo z izdelavo potrebnih plan-
skih dokumentov. Največ te-
žav je v zvezi z interesnimi
skupnostmi, saj morajo la-
ščani usklajevati svoje inte-
rese s tremi regijami. Sicer
pa opozarjajo tudi na po-
manjkanje ustreznih kadrov.
ki bi pripravljali strokovni
del planskih dokumentov.
MOZIRJE: v mozirski ob-
čini načrtujejo, da bodo o
osnutku novega srednjeroč-
nega plana razpravljali še
pred počitnicami. Vendar pa
sedaj niso zadovoljni z
opravljeno plansko aktiv-
nostjo nosilcev planiranja,
saj prihaja do precejšnjih
neskladij, ki bodo otežila fa-
zo usklajevanja. Mozirčani
opozarjajo, da pri pripravi
osnov srednjeročnih planov
pogrešajo večjo aktivnost
zbornic.
SLOVENSKE KONJICE:
v tej občini so pričeli s fazo
usklajevanja med nosilci
planiranja. Vendar so nalete-
li na težave, ker so ugotovili,
da nosijo dosedaj pripravlje-
ni planski dokumenti v sebi
še preveč želja in premalo
realnih razvojnih usmeritev.
Specifično za Konjičane pa
je tudi dejstvo, da sovpada s
prvim delom novega sred-
njeročnega obdobja tudi
zadnje referendumsko ob-
dobje in da morajo zato za
vsako ceno očuvati sprejet
referendumski program. Us-
klajevanje bo zato v konjiški
občini še toliko bolj težko.
ŠENTJUR: značilnost te
občine je, da so v krajevnih
skupnostih in samoupravnih
interesnih skupnostih veliko
dlje pri izdelavi planskih do-
kumentov kot v temeljnih
organizacijah združenega
dela. Nekateri manjši tozdi
ali delovne organizacije niso
še niti ocenile uresničevanja
sedanjega planskega obdob-
ja. Manjkajo jim torej usme-
ritve, kako v prihodnje. Zato
bo tudi oblikovanje plana,
pred tem pa usklajevanje
med njegovimi nosilci, izre-
dno težko.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
največji problem, ki ga čuti-
jo v Šmarju, je povezan s ka-
dri, ki bi strokovno usmerja-
li delo pri pripravi srednje-
ročnega plana. Sicer pa so
planske smernice že sprejeli
na seji občinske skupščine
in sedaj spodbujajo nadalj-
njo plansko aktivnost vseh
nosilcev planiranja. Šmarča-
ni menijo, da pred septem-
brom ne bodo mogli obliko-
vati osnutka plana, pred-
vsem zaradi pt)manjkanja
kadrov.
VELENJE: Tudi v velenj-
ski občini zaostajajo temelj-
ne organizacije s pripravo
dokumentov plana, medtem
ko v krajevnih skupnostih in
interesnih skupnostih teče
delo v skladu z rokovnikom.
Velenjčani so zaskrbljeni,
ker bo zato zelo otežena faza
usklajevanja planov posa-
meznih nosilcev planiranja.
ŽALEC: tudi v tej občini je
situacija zelo pisana. Večina
krajevnih skupnosti je dose-
daj potrebne planske doku-
mente pripravila, le večje, v
katerih so tudi industrijski
objekti, kasnijo. Tudi v de-
lovnih sredinah je tako, le da
jih velika večina kasni s pri-
pravo dokumentov. Zastoj
se kaže tudi pri interesnih
skupnostih, ki čakajo na
usmeritve republiških SIS.
Zalčani menijo, da v sedanji
fazi izdelovanja srednjeroč-
nega plana premalo sodelu-
jeta območna in republiška
gospodarska zbornica.
Takšna je v kratkem slika
posameznih občin celjskega
območja, ki kaže sedanjo
plansko aktivnost. Nič kaj
zadovoljiva ni videti, saj je iz
nje razbrati precejšen razko-
rak v načrtovanju posamez-
nih nosilcev razvoja. Da bi
presegli sedanje stanje, se
morajo v občinah nemudo-
ma sestati koordinacijski od-
bori za usklajevanje aktivno-
sti pri izdelavi srednjeročnih
planov, ki delujejo pri občin-
skih konferencah SZDL ter
pregledati, kaj je bilo doslej
storjenega na področju pla-
niranja in kaj je potrebno še
storiti. Kajti sicer, če v obči-
nah ne bodo spodbudili
ustrezne aktivnosti, bomo v
novem srednjeročnem planu
znova seštevali želje, ki pa
bodo daleč od dejanskih ra-
zvojnih možnosti in usmeri-
tev posameznih nosilcev ra-
zvoja.
DAMJANA STAMEJCIC
SEMINAR ZA KOMUNISTE IN6RADA
Po programu idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK v Ingradu je bil tudi letos organiziran
dvodnevni seminar v Dobrni, kjer je v vlogi družbenopolitičnih organizacij v sistemu socialističnega
samoupravljanja govoril Bojan Klemenčič, izvršni sekretar predsedstva ZKS, stališča in ukrepe
sindikatov Slovenije v 1.1980 je podal Emil ŠuSter, član predsedstva RO ZSS, gospodarske usmeritve
občine Celje v 1. 1980 je nakazal Jure Toplak, predsednik sveta za gospodarstvo Sob Celje, o pojavu
različnih oblik klerikalizma v današnjem času in vlogi subjektivnih sil pri usmerjanju socialistične
zavesti je govoril Emil Roje, član CK ZKS, pregled aktualnih zunanjepolitičnih dogodkov pa je podal
Uroš Lipušček, komentator RTV Ljubljana. Seminarja se je 22. in 23. februarja udeležilo 232 komuni-
stov iz vseh temeljnih organizacij Ingrada.	VIU SUSTER
OBISK V TOLO
dinar na dinar dohodek
Vsakdo lahko doprinese svoj delež
v šentjurskem TOLO so v
minulem letu dobro gospo-
darili in ta 360-članski, pre-
težno »ženski« delovni ko-
lektiv, si je tudi v programu
dela za v prihodnje zastavil
več pomembnih nalog, ki jih
bo gradil na že trdno postav-
ljenih temeljih. V TOLO se
zavedajo, da bo letošnje leto
terjalo od njih veliko napo-
rov in prizadevanja na vseh
področjih dela. Iz takih ra-
zmišljanj izhaja tudi njihov
program stabilizacijskih
ukrepov pri gospodarjenju.
Smernice in sklepe za boljšo
proizvodnjo so sprejeli in
podprli vsi v delovnem ko-
lektivu in prepričani so, da
uspehi ne bodo izostali.
Tudi tamkajšnja OO
ZSMS, ki jo vodi čevljar
Drago Bevc, se zaveda teh
pomembnih nalog: »Tride-
set mladih nas je v TOLO in
na naših rednih sestankih ali
pa tudi samo pogovorih v
prostem času se veliko pogo-
varjamo o tem, kako in na
kak način lahko mi, mladi,
pripomoremo k boljšemu
gospodarjenju v kolekti\ai.
Do potankosti smo se sezna-
nili s stabilizacijskimi ukre-
pi, ki smo si jih začrtali v
programu in prepričan sem,
da vsakdo izmed nas poleg
tega še posebej razmišlja o
svojem prispevku v tej akciji
za ustalitev. Vemo, da se da
veliko prihraniti pri smotrni
uporabi materiala, zlasti v
sekalnici. Kontrolirati mora-
mo tudi stalnost vračanja
materiala v skl^išče in vo-
diti ustrezno dokumentacijo.
Veliko lahko prihranimo pri
uporabi drobnega materiala.
Mislim na sukanec, lepilo,
žebljičke, sponke in podob-
no. Dinar na dinar, bi lahko
rekel in prihranek bo tu!«
Irena Gradič, je v TOLC
zaposlena kot razpisovale*
nalog, sicer pa seveda tud
član tamkajšnje Osnovne or
ganizacije ZSMS in člai
predsedstva OK ZSMS: »Na
povem še besedo, dve o naž
osnovni organizaciji. Lahk
rečem, da smo v zadnjem oh
dobju naredili korak napre
čeprav menim, da se bom
morali še bolj pogosto dob
vati na rednih sejah. Vsakd
v kolektivu lahko doprines
svoj delež in ob koncu lel
bomo vsi zadovoljni. Saj r
morem reči, da smo se pn
obnašali negospodarno. N
sprotno! Toda, če se da p
varčevati jH-i porabi elektri
ne energije, pri embaliranj
pri pravočasnih odstranjev
njih napak na delovnih str
jih in pri rednem vzdržev
nju strojev, moramo vlož
vse napore, da bo temu r
tako.«
MATEJA PODJE
KORENINE
OLIMPIJSKEGA DUHA
STROGA PRAVILA
Strogost olimpijskih
pravil ni zadevala le tek-
movalcev, njihovih vadi-
teljev in sodnikov. Pravi-
la so veljala tudi za gle-
dalce. Olimpijade so lah-
ko spremljali le svobod-
njciki, ki jih niso nikoli
obtožili za bogakletje ali
protipravna dejanja. Le
izjemoma so ogled Iger
dovolili tudi barbarom.
Prvo kršitev pravil so
zabeležih leta 332 p. n. š.
Iz globe so plačali posta-
vitev bronastega kipa
Zeusa in kip poimenovali
»Zanes«. Postavili so ga
pred vhodom na stadion,
kot svarilo bodočim krši-
teljem. Tako so dolgo
ohranili olimpijski duh, v
čemer so imeli polno pod-
poro vseh grških državic.
Toda prvi kršitvi so sledi-
le še druge in tako so po-
stavili še 15 kipov »Za-
nes«.
Zelo strogo pravilo je
prepovedovalo ogled Iger
ženskam, ki niso smele
videti nast(^ov golih tek-
movalcev. Ženske so lah-
ko sodelovale le v konj-
skih dirkah in če so bile
lastnice zmagovalnega
konja, so tudi dobile na-
grado.
Žensko, ki bi prekršila
ta pravila, bi obsodili na
kruto smrt. Vrgli naj bi jo
v prepad z gore Tipaion
nad Olimpijo. Toda po-
datkov o tem, ali so kazen
kdaj izvršili, ni. Znan je le
primer Kalipatire, hčerke
velikega olinripijskega he-
roja Diagorasa z Rodosa.
Preoblečena v trenerja se
je pretihotapila na sta-
dion, da bi videla tekmo-
vanje tekačev, na kate-
rem je nastopil tudi njen
sin Peisirodos. Toda, ko
je sin zmagal, mati ni mo-
gla zadržati navdušenja.
Zapustila je sedež in ste-
kla proti sinu, pri tem iz-
gubila tuniko in odkrili
so njeno ženskost. Takoj
so jo zaprli, vendar so so-
dniki iz spoštovanja do
njenih treh bratov, sina,
nečaka in predvsem oče-
ta Diagorasa, ki so bili vsi
večkratni olimpijski zma-
govalci, prekršek spregle-
dali. K odločitvi sodnikov
je največ prispeval svež
spomin na očetovo nena-
vadno smrt. Ta je prispel
na eno prejšnjih Olimpi-
jad, da bi spremljal na-
stop svojih sinov. Oba sta
postala zmagovalca v ra-
zličnih disciplinah. Z
osvojenimi oljčnimi ven-
ci sta ovenčala osivelo
očetovo glavo. Nato sta
ga na ramah ponesla oko-
li stadiona. Navdušeni
gledalci so starega heroja
Iger zasuli s cvetjem in
ovacijam ni bilo konca.
Član špartanske delegaci-
je pa je, ko je šel sprevod
mimo, zaklical Diagora-
su: »Ne, Diagoras, ne boš
se povzpel na Olimp, ne
'moreš se primerjati z bo-
govi.« Glas je starega bo-
jevnika tako pretresel, da
ga je zadela kap in je umrl
na stadionu, med množi-
co, ki mu je še vzklikala v
pozdrav in slavo. Slav-
nostni sprevod se je spre-
menil v pogrebnega, in
vzklikanje gledalcev je
bilo v zadnji pozdrav.
PIŠE:	7
a STAMEJČIČ
GNOJILA - CENENA ENERGIJ
Tehnični svetovalec za gnojenje angleške Pospeševal
službe je opozoril na dejstvo, da so umetna gnojila, kiji
rastočim cenam, še vedno cenen vir energije. Rekel je,
vsebuje vreča gnojila toliko energije kot približno 32 litr
bencina ob polovični ceni. Mnogo farmarjev pa še ved
zapravlja denar za neprimerno uporabo gnojil. Ce hočer
imeti večje in boljše pridelke, moramo gnojiti s primer
količino gnojila in pravočasno. Ni dovolj, da le izračunal
pravilno dozo gnojila na gnojeno površino. Z neprimernir
premalo, včasih pa tudi preveč, gnojenjem izgubljamo p
cej denarja. Trosilci gnojil so tako slabo vzdrževani,
ponekod trosijo dvojno količino gnojila, drugje spet p
malo.
Čeprav gre za angleške razmere, pa bi vseeno kazalo
zmisliti; saj če drugega ne, po cenah bencina smo se za
tovo približali razvitim državam v Evropi!	I
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
Kadar nam pišete, fie pozabite navesti popolnega na-
slova: ime in priimeit ter kraj in ulico stanovanja. Zapisi,
ki teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v
koš. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostora!
In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo,
ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro-
simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili
tudi za objavo v našem tedniku.
Hvala za razumevanje in dobro sodelovanjel
UREDNIŠTVO NT
PREDLOGI IN
NASVETI
Prav in pošteno bi bilo, če
bi naša tobačna industrija
označila na zavitkih cigaret,
koliko nikotina in drugih
snovi je v vsaki cigareti. Kaj
bi bUo, če bi cigarete poime-
novali po gorah, rekah in tu-
rističnih krajih. Cas je že tu-
di, da bi se lotili izdelave vži-
galic in škatlic iz plastike,
prav tako škatlic za cigarete.
V Celju nujno potrebuje-
mo optika, kot je to primer v
Mariboru in še kje drugje.
Naj vas spomnim, da ste v
zapisu o nakupu aparata za
nedonošenčke pozabili na-
vesti številko žiro računa. Si-
cer pa bi bilo prav, če bi v
Novem tedniku o tej akciji
stalno poročali, koliko de-
narja se je nabralo.
Lepe pozdrave od upoko-
jenca, 72-letnega
F-RANCA OMERSE,
Celje, Kersnikova 32
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo, ki smo ga objavili v
izv'iečkih, saj smo menili,
da so ti najbolj pereči pro-
blemi, ki jih navajate. Zara-
di cigaret pa bi bilo bolje,
če bi se jih skušali odvaditi.
V ta namen poteka letos tu-
di mednarodna akcija - boj
proti kajenju.
Kaj ste mislili zaradi op-
tika. V Celju jih je več! Jih
je morda premalo?
PRIJETNA
VOŽNJA
Sem redna bralka Novega
tednika in že kar naveličana
kritik na račun Izletnikovih
delavcev na avtobusih (mi
tudi, opomba uredništva), ki
jih zasledimo skoraj v vsaki
številki Novega tednika pod
rubriko »Pisma«.
Zato bom opisala prijetno
vožnjo, ki so, sodeč po pi-
smih bralcev, zelo redke:
Vsak dan se vozim z Izlet-
nikovim avtobusom na rela-
ciji Zabukovica-Zalec. S pri-
jazno, toplo besedo za vsako-
gar in nasmehom nas sprej-
me šofer Jože Žgank. Škoda
je le, da se šoferji menjavajo
in da ni redno na tej progi.
Zelo všeč mi je zato, ker ni-
ma nikdar neumestnih pri-
pomb, tako za mlajše kot sta-
rejše potnike. Brez besed po-
čaka starko, ki hiti na avto-
bus. Prav tako mlado dekle
ali fanta. Enako prijetno
sprejema šolarje, dijake ter
najrnlajše, ki se vozijo v
.vrtec v Griže ali Žalec.
Velikokrat slišim na posta-
ji: »Mami, ali bo danes tova-
riš Jože?«
Ko pripelje na postajo av-
tobus, in ko iz otroških oči
zašije sreča, ko zagledajo
svojega šoferja, sem srečna
tudi jaz in tudi tovariš Jože.
Tako dobrih, nasmejanih
in razumevajočih šoferjev si
vsi želimo, vendar so redki.
Zato naj bo drugim šoferjem
pri Izletniku Jože Zgank
^/zor, potniki pa mu želimo
srečno vožnjo.
. DARINKA KNAP,
Zabukovica 89, Griže
UREDNIŠTVO: Naj samo
dodamo tisto, kar ste sami
zapisali: da bi bilo med šo-
ferji avtobusov veliko Jože-
tov Žgankov!
»SPOMENIK«
Ta nedograjena stanovanj-
ska hiša ob Savinjskem na-
brežju je že pognala tako glo-
boke korenine, da je postala
znamenit celjski »spome-
nik«. Sicer pa vprašanje ti-
stim, ki v občini odločajo o
gradnji stanovanj - kako dol-
go se lahko vleče takšna in
podobna gradnja? Objekt na
posnetku zaradi svoje staro-
sti že propada!
RAZBITE CVETLIČNE POSODE
Doslej še neznani storilci so v noči od 8. na 9. februar letos razbili cvetlične posode pred
pročeljem kapucinske cerkve v Celju. Škoda je za milijon dinarjev... Morda gre za svojevr-
sten »prispevek« pri skupni akciji Hortikultura 80?
Vsekakor to početje boleče odzvanja v srcih vseh, ki si prizadevajo za lepšo podobo mesta
ob Savinji.
pater ROBERT PODGORŠEK,
župnik - vikar
UREDNIŠTVO: Dejanje, ki zasluži vso grajo!
OČUVAJMO TA IZVIR!
Hortikultura 80 je tu. Lah-
ko bi rekli, da se čutijo pri-
prave nanjo že povsod. Radi
bi naredili čimveč in čim lep-
še za naše mesto. Kako bo to
uspelo in kako se bomo ob-
našali naprej, bo pokazal čas.
Zdi se mi, da je vprašanje, ali
si bomo ponovno uredili Ce-
lje lepo in lepega tudi vzdr-
ževali, ali pa bodo vsa priza-
devanja zastonj. Nehote ob-
haja človeka občutek, da se
marsikje trudimo zaman.
Dokler ljudje ne bodo spoz-
nali, da je potrebno imeti v
sebi tudi nekaj srčne kultu-
re, tako dolgo bo ves trud, za
lepše mesto in bolj zdravo
okolje, zaman.
No, pa pustimo zdaj to.
Rad bi opozoril še drugo reč.
Je morda res malenkost,
vendar bi kazalo pokazati za-
njo malo več zanimanja.
V Novem tedniku sem pre-
bral članek »Pet črnih toč.k«,
in tu bi dodal še eno. Gre
namreč za izvir pod grajskim
hribom ob cesti, ki pelje iz
mesta proti Pečovniku. Ta
izvir je na tem mestu že zelo
dolgo. Svojčas je bila tu tudi
okolica kar urejena in mar-
sikdo se je prijetno odžejal,
ko je šel tod mimo. Marsiko-
mu je prijala ob vročih dneh
prijetna, hladna voda. V
prejšnjih letih se je tudi zgo-
dilo, da so ob suši bližnji pre-
bivalci hodili semkaj s poso-
dami, ker vode drugje niso
mogli dobiti. Ta izvir pa ni
usahnil nikoli.
Tekla so lepa in okolica
izvira je pričela propadati.
Kar je bilo, ali je še beton-
skega, gre narcizen. Železna
cev, iz katere teče voda, bo
počasi začela rjaveti in bo
propadla. Rastline zaraščajo
prostor. Skoda! Verjetno bi
se dcdo z minimalnimi sred-
stvi spraviti ta prostor v red
in bi morda bil še komu v
korist. Mislim, da bi ne smeli
pustiti propadati reči, ki bi
nam lepšale okolje in bi bila
koristna.
IVAN STRMOLE,
Celje, Goriška 4
UREDNIŠTVO: Pobuda je
dobra, in v resnici imamo
veliko takšnih in podobnih
reči, kotičkov, naravnih le-
pot, ki bi jih morali bolj ču-
vati.
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
ŠE NEKAJ O RAZLIKAH MED MOŠKIM IN
ŽENSKO NA PODROČJU SPOLNOSTI
Mnoge mlade žene so glede spolnosti
spočetka še neprebujene. Zato je po-
trebno včasih krajše, včasih daljSe ob-
dobje, da bi lahko doživele polno zado-
voljstvo v intimnem odnosu. Potreben
je čas za prebuditev spolnosti in usklaje-
vanje med partnerjema, zato tu neuča-
kanost ni na mestu. Mnogi možje, ki
odkrijejo ženino spolno neprebujenost,
skušajo z različnimi tehničnimi pripo-
močki spodbuditi ženo k večji spolni
dejavnosti in zadovoljitvi. Vedno jim pa
ne uspe, ker so ženine spolne reakcije
odvisne predvsem od čustvenih in psi-
hičnih dejavnikov. Znaki nežnosti, po-
zornosti, ljubeznivosti in ljubkovalne
spodbude dajejo ženi občutek, da je
ljubljena, da je spoštovana in da jo mož
ceni.
Pogostnost orgazma med spolnim od-
nosom narašča z ženino starostjo. Z dru-
gimi besedami to pomeni, da poročene
ženske, stare trideset let in več, pogoste-
je in hitreje dosežejo orgazem kot mlaj-
še. Razen tega ima posebno važno vlogo
trajanje zakona, saj je za usklajevanje
med zakoncema potreben čas tudi na
področju spolnosti. Dalj časa traja za-
kon, prej.in pogosteje žene doživljajo
orgazem v spolnih odnosih.
Na doživljanje spolnosti pri ženski
ima lahko velik vpliv tudi morebitni
strah pred zanositvijo. Uporaba sred-
stev za preprečevanje nosečnosti vpliva
na večjo sproščenost in s tem na doživ-
ljanje večjega zadovoljstva v spolnih od-
nosih.
Pomembna razlika med moškim in
žensko v doživljanju spolnosti je tudi v
fiziološki različnosti. Pri ženski je pre-
nos vzburjenja bolj počasen, bolj poča-
sne so v doseganju »viška« vzburjenja,
njihove reakcije so bolj razpršene (di-
fuzne), trajanje vzburjenja je daljše, po-
jenjevanje vzburjenja po »višku« (izzve-
nevanje) je bolj postopno in bolj poča-
sno kot pri moškem. Pri moških je
vzburjenje bolj neposredno, hitro in hi-
ter in neposreden je tudi padec vzburje-
nja po telesni združitvi. Ce se oba part-
nerja zavedata teh razlik in se Inedseboj-
no usklajujeta (spolna predigra idr.), so
možnosti za vzajemno zadovoljstvo v
spolnih odnosih veliko večje. Ženine
reakcije na spolno življenje so odvisne
tudi od menstrualnega ciklusa. Čeprav
obstajajo individualne razlike, je žena
najbolj občutljiva neposredno pred
menstruacijo in takoj po njej.
S prihodom otroka, nastankom druži-
ne, se lahko spremenijo spolni odnosi
(zmanjša se zasebnost in intimnost), kar
pa ni nujno, zlasti, če sta zakonca pri-
pravljena na ta dejstva. Napačen je
predsodek, da starša nista več ljubimca,
ampak morata še naprej negovati inti-
mnost. Nekatere ženske se po rojstvu
otroka, ko so postale matere, v celoti
posvetijo le otroku, v doživljanju spol-
nosti se pa »ohladijo«. Takšne ženske
menijo, da sedaj spolnost ni več potreb-
na, saj so »izpolnile svoje poslanstvo«.
Takšno stališče, da naj spolni odnosi
služijo le zanositvi in ohranitvi vrste, je
povsem zgrešeno in nenaravno. Spolno
življenje je čeprav eno od mnogih, ven-
dar pomembno področje skupnega živ-
ljenja moškega in ženske, eden od de-
javnikov, od katerih je odvisna srečna
skupnost moškega in ženske. Spolni od-
nos je poln bogastva in lepote, razkošje
občutij in doživljanje drug drugega.
BRANKO BUT, dipl. psih.
ROJSTVA
CELJE
Rojenih je bilo 23 dečkov in 28
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 2 deklici.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rojstev ni bilo.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodili sta .se 2 deklici.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 8 parov od teh:
AMBR02 ANTON iz Zagaja pri
Ponikvi in MILINKOVIC ANA
iz Prožinske vasi.
SLOVENSKE KONJICE
Zlato poroka sta slavila dva pa-
ra: BRODEJ ANTON in MARI-
JA, oba iz Vitanja, BEZENSEK
KARL m FRIDA iz 81. Konjic.
Obema zlatoporočencema želi-
mo še veliko zdravnih in srečnih
let.
ŠENTJUR PRI CELJU
Poročil se je en par.
ŽALEC
ZAKELSEK MILAN iz Zabu-
kovice in ZUPANC ALENKA iz
Zabukovice, PESJAK JELKO iz
Ložnice pri Žalcu in DROFENIK
VESNA iz Žalca, BEZOVSEK
FRANC iz Žalca in SIMON VLA-
STISLAVA iz Velenja, DRE-
MEL VOJO iz Levca in JURSiC
IRENKA iz Levca, DERNAC JA-
NEZ iz Parižlja in HRIBERSKI
EMILIJA iz Gotovelj.
ŠMARJE PRI JELŠAH
JAZBINSEK FRANČIŠEK in
MARIJA iz Gubnega sta prazno-
vala zlato poroko, BIBIC ŠTE-
FAN in MARIJA iz Gradišča pa
sta praznovala biserno poroko.
SMRTI
CELJE
GOTZ PAVLA. 73, Hrastnik,
GUNA MIRKO, 57, Polzela, JA-
ZBEC HELENA, 69, Obrežje,
SKAZA VALENTIN. 58, Vele-
nje, GREBENSEK ŠTEFAN, 52,
Velenje, STERLE IVAN, 62, Ce-
lje. KLENOVŠEK LJUDMILA,
68, Obrežje, FAJS MARIJA. 78,
Slake, JELEN FERDINAND, 55,
Pondor, KNEZ ANA, 67, Laško,
MUHA FRANC, 57, Arclin, SPE-
GLIC MARIJA, 76, Celje, MAST-
NAK MARIJA, 75, Doberteša
vas, HORJAK JULIJANA, 79,
Debro, STIPLOVSEK MARIJA,
70, Stranje.
SLOVENSKE KONJICE
POTOČNIK MARIJA, 64, Bla-
to, KONEC DOMINIK. 60, Preži-
gal.
ŠENTJUR PRI CELJU
PODGORŠEK SILVESTER,
39, Ponikva. SKET ANTON, 77,
Pristava pn Mestinju.
ŽALEC
KRAJNC MARIJA, 83, Pre-
bold. COKAN ROZALIJA, 81.
Kaseze. LEBER MATILDA. 89,
Polzela. HLUPIC ALOJZIJA,
36, Pongrac, CEROVSEK JA-
NEZ. 79, Žalec, ŽELEZNIK JA-
KOB, 66, Pongrac, TURNSEK
EDVARD, 39, Kaseze.
ŠMARJE PRI JELŠAH
METLICAR TEREZIJA, 79,
Sp. Tinsko, SKET ANTON, 78,
Sv. Ema, KOLAR.CECILIJA, 85,
Zagorje. SOKLIC JUSTIKA, 67,
Kozje. JAGRIC ANTON, 96,
Drensko rebro.
FERDO ROTOVNIK iz
Ložnice, zaposlen že več kot
osem let pri Minervi oz. nje-
nem obratu v Ložnici, dela
pri mešalnici: »Pravzaprav
na Ložnici, ki spada pod kra-
jevno skupnost Žalec, naj-
bolj pogrešamo manjšo trgo-
vino, saj moramo prav po
vse v Žalec. Celotna zadeva
se je zakomplicirala tudi z
novo cesto, tako da je težko.
Zelo pa nas moti tudi odlaga-
lišče odpadkov. To je bilo
prej v Vrbju pa so ga presta-
vili k nam. Zlasti hudo je po-
leti, ko se odpadki razkrajajo
v vodi in ko veter potegne...
Vseh odpadkov ne zakrijejo
prevočasno in tako obupno
smrdi pa tudi zdravo ni...
Seveda je tudi probljem v
neurejeni kanalizaciji v na-
šem naselju!«
Koliko vas je zaposlenih v
prejšnji opekarni, kjer ima
zdaj svoj obrat Minerva iz
Zabukovice?
»Okoli dvajset, izdelujemo
pa drenažne cevi in spojke.«
JOŽE VINDER je sicer do-
ma v bližnji Pirešici, dela pa
v Minervinem obratu na
Ložnici kot čuvaj: » Vsak dan
se vozim iz Pirešice na Lož-
nico na delo po 1,5 kilometra
dolgi makadamski cesti. Ta
cesta je slabo vzdrževana in
samo malo truda bi bilo po-
trebno, da bi jo uredili,
izboljšali in asfaltirali. Vsaka
cesta v hrib je že prevlečena
z asfaltom, ta pa še ne. Saj ne
gre samo zaradi mene, am-
pak z modernizacijo, ki niti
ne bi preveč stala, bi razbre-
menili tudi promet na dru-
gih cestah ter pe bolj skrajša-
li pot med Žalcem in Vele-
njem.«
Imate še kakšne druge
pripombe,
»Pravzaprav ne, ker vem,
kako je! Vsega pač ne moreš
kljub najboljši volji izpeljati.
Objektivne težave! Morda pa
bi se le kaj dalo premakniti
na področju smetišča, kana-
lizacije, trgovine, ceste...«
MILAN KONČNIK je za-
poslen kot šofer pri celjskem
Izletniku, Ložničan in tudi
predsednik vaškega odbora:
»Moja največja želja je, da bi
bili vsi na Ložnici enotni in
da bi tako tudi nastopali ter
dosegali še boljše rezultate
pri razvoju našega kraja v
okviru žalske krajevne skup-
nosti. Problemov je res veli-
ko, vendar jih bomo odpravi-
li. Žal so se nakopičili v
prejšnjih letih, ko v svetu
krajevne skupnosti niso ka-
zali toliko zanimanja za naše
probljem, kot zdaj. S seda-
njim predsednikom sveta
krajevne skupnosti Žalec
Alojzem Hrušovarjem ter
njegovimi sodelavci odlično
sodelujemo. Prvi rezultati se
že kažejo ali pa bodo vsaj
kmalu vidni.«
Želja?
»Da bi med drugim čim-
prej pristopih k adaptaciji
gasilskega doma. Mladina
veliko pripravlja in dela, pro-
storov pa ni.«
MILAN KONČNIK mlajši
je eden izmed mnogih otrok
iz Ložnice, ki ne »drsa« šol-
skih klopi v osnovnošol-
skem centru v Žalcu, pač pa
se vozi vsak dan s kolesom
po novi cesti v nižjo osnovno
šolo v Gotovlje. Tam bo tudi
verjetno ostal, saj je predlog,
da bi z adaptacijo gotovelj-
sko šolo obnovili do takšne
meje, da bi postala osemlet-
ka. V kateri razred hodiš?
»Drugi.«
MAJDA ZAPUŠEK stanu-
je v središču Ložnice, kamor
se je pred leti »vženila« s
Polzele: »Imam kurjo farmo
z 2500 kurami, ki mi letno
znesejo okoli pol milijona
jajc. Mož Vinko je bil štiri-
najst let poveljnik našega ga-
silskega društva, zdaj pa je
njegov predsednik. Sicer pa
je zaposlen v čebelarski za-
drugi Mirosan in izdeluje če-
belje panje.«
IVAN ANTLOGA je po-
veljnik domačega gasilskega
društva, član sveta krajevne
skupnosti Žalec, zaposlen pa
je kot skupinovodja v Zarji
Žalec, tozd Pleskarstvo:
»Marsikaj potrebujemo! Naj-
večji problem je naurejena
kanalizacija. V središču je še
veliko kmetij z gnojišči in
vse stoji v vasi, ker ni odto-
kov. «
Kdo je tvoj razrednik?
» Tovariš Drago Kumer (tu-
di naš sodelavec - op. p.).«
9
»Izredno ga imamo radi.
Tako lepe stvari nam pripo-
veduje.«
Tvoja želja?
»Športno igrišče na Ložni-
ci, saj zdaj igramo kar na
travnikih.«
Kako dolgo se že ukvarja-
te s kurjo farmo?
»Teče enajsto leto. Imam
tudi sortirni stroj, ki sortira
jajca v pet kvalitetnih sku-
pin - S (super, najvišja). A,
B, C, in D. Imamo silos iz
katerega vsipljemo hrano 3
do 4 krat dnevno. Vsak dan
kure pojejo 350 do 400 kg,
mesečno okoli okoli deset
ton. Pride 0,19 grama krmil
na eno izneseno jajco! Sem
kooperantka, od jajca dobim
20 para in če so krmila v redu
pridemo skozi, drugače pa
so težave.«
Kaj vas med drugim naj-
bolj moti?
»Poleg neurejene kanaliza-
cije zlasti stara sušilnica za
hmelj nasproti gasilskega
doma. Pravzaprav je prazna
in ne služi svojemu namenu.
Je kot »zgodovinski grad«
brez pravega učinka! Vse
smo že poskušali, da bi to
uredili pa ni šlo! Vedno se je
zataknilo.«
Izgledi?
»Vstrajati in znova vstraja-
ti, morda pa bomo le uspeli!«
Včeraj zvečer so člani sve-
ta Krajevne skupnosti Ža-
lec prvič imeli svojo delov-
no sejo izven rednega pro-
stora v Žalcu in to v gasil-
skem domu na Ložnici, za-
selku s preko 300 prebival-
ci, ki sodi k omenjeni kra-
jevni skupnosti - Prisotni
so bili tudi člani vaškega
odbora - To je prvi poskus
spoznavanja krajevne pro-
blematike na terenu
Ložnico, zaselek na robu
Žalca, kjer je po najnovejših
podatkih že več kot 360 pre-
bivalcev, sem izbral za da-
našnji kraj v našem tedniku
zato, ker ga tudi nekateri ni-
majo radi. Vendar se to spre-
minja in prišel bo čas, ko bo
tudi to mnenje moralo izgini-
ti. Sreča, da danes prevladu-
jejo tisti, ki zaselek cenijo,
radi zahajajo vanj, radi se v
njem nastanjujejo in mu po-
magajo z lastnim delom do
lepšega in boljšega.
Predstaviti bi morali prav-
zaprav krajevno skupnost
Žalec. Pa o Žalcu toliko piše-
mo, da bi to bilo skoraj
odveč. In Žalec je tudi dru-
gače posebne sorte. Na eni
strani ločeno Vrb je (že samo-
stojna krajevna skupnost!),
na drugi strani ločena Ložni-
ca, ki tudi predstavlja sicer
majhno, vendar zaključeno
celoto. In navsezadnje, zakaj
ne bi smeli enkrat za spre-
membo predstaviti zaselka
(smo že Zabukovico v griški
krajevni skupnosti!), ki ima
poleg zanimive zgodovine še«
bolj obetajočo prihodnost!
LOŽNICA SE
PREDSTAVI
Na Ložnici je trenutno
okoli 100 stanovanjskih hiš
in drugih objektov, kjer sta-
nuje 360 prebivalcev v okoli
80. gospodinjstvih. Imajo še
samo eno zaščiteno kmetijo
in pet ostalih. Gasilsko druš-
tvo so ustanovili že leta 1920
in pomeni glavni utrip v kra-
ju. V njem je 80 članov, pred-
sednik gasilskega društva je
VINKO ZAPUSEK, povelj-
nik pa IVAN ANTLOGA. S
prizadevnim delom so si ga-
silci nabavili vso sodobno
potrebno opremo, zdaj pa je
njihova največja želja obno-
vitev obstoječega doma, ki je
žal premajhen in sploh neu-
strezen. Z obnovitvenimi de-
li naj bi začeli že letos, v no-
vem domu, predvsem pove-
čanem, pa naj bi dobila svoje
mesto tudi dvorana za reizLič-
ne prireditve.
S ponosom povejo, da je
pri njih zelo aktivna mladin-
ska organizacija (vodi jo MI-
LENA BRACKO), ki med
Lok ali slavolok! Kakorkoli hočete, to je bližnjica za i
ali mopedom v Žalec po kruh, k zdravniku, frizerju,
obvoznico, ki je Ložnico še bolj oddaljila od srca. Za U
vendar le dal^.
OBISKAU SMO KS ŽALEC>

Zaildalni načrt, telehni, s
drugim pripravlja tudi ra-
zlične proslave, ki si jih kra-
jeini radi ogledajo, ž^ pa v
neustreznih prostorih.
Na Ložnici sta trenutno
dva obrata delovnih organi-
zacij: Minerva v starih pro-
storih prejšnje OE>ekcime in
obrat komunale. Imajo tudi
tri zasebnike - dva kleparja
in ključavničarja, vsi pa radi
sodelujejo in pomagajo
različnih akcijah.
Loznica bo že v nasledi
letih dobila več novih
varn, saj bodo v bUžnji gn
ni, ki je pod njihovim ii
nom, gradili Juteks (že
lanskega leta položen tem
ni kamen!!!) iz Žalca,
pravljajo teren za grad
farme in nekaj se govori <
LOŽMIŠKE ZANIMIVOSTI
»Ložnica pri Žalcu, na Ložnici, ložniški, Ložni-
čšni... Nadmorska višina 256 do 275 m. Ravninsko,
močno deagrarizirano naselje severno od Žalca na
obeh straneh potoka Ložnice pod južnim robom plei-
stocenske terase. Sestavljata ga Spodnja Ložnica in
Zgornja Ložnica, katere del, ki je na desni strani po-
toka, nazivajo domačini Vas. Potok, ki so ga zaradi
pogostih poplav leta 1959 regulirali, prestopi bregove
le ob izjemno veUki vodi. V njegovem koritu so napra-
vili več pregrad, da so zmanjšali strmec. Severno in
vzhodno od vasi teče potok Vršca, ki ima povirje v
bližini cerkve sv. Jederti.
Nad nekdanjo opekarno je odcep ceste proti severo-
zahodu k nekdanji graščini Plevni. Škoda, ker ta lep in
zanimiv objekt z dolgim drevoredom čudovitih starih
smrek (preko 80 na obeh straneh!) propada.
Prevladujejo srednje domačije s kozolci in sušilni-
cami za hmelj. Nekaj je še samčstojnih svinjakov.
Kmečkih hiš praviloma ne obnavljajo. Med nje je vri-
njenih precej novih hiš delavcev zlasti ob žalski cesti.
Izven kmetijstva so vaščani zaposleni deloma na Lož-
nici, v Žalcu, Šempetru, Celju in rudniku Velenje.
Imajo vaško gasilsko društvo, ki je ,staro' 60 let.
Od tod je doma Marjan Hlastec (r. 1936), dramski
igralec.«
(Vir: KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE, izšel 1.
1976, stran 505 in 506 - op. p.)
Del »centra« zaselka Lo
hmelja,ki zdaj »suši« s.
kupiti sveža jajca. Spre
tLEKLOŽMICO
\ee, igrišče, kanaliiacifa...
^dnji Cinkarne...
letošnjim letom se bo
fcšala tudi telefonska
fe, saj so doslej imeli sa-
^va telefonska priključ-
|daj pa jih bodo dobili še
iGlavni kabel je že polo-
tSeveda pa bo tudi to
Mo, saj nove hiše na
pa rastejo kot gobe po
p in vsaj nekaj telefonov
bi tudi sodilo zraven. Sicer
pa bodo v letošnjem letu do-
bili poleg obstoječega gasil-
skega doma še javno telefon-
sko govorilnico in bo ta pro-
blem vsaj začasno rešen.
Ložničani nimajo trgovi-
ne, nimajo gostilne (včasih je
bila zelo poznana gostilna
pri Jurca v centru kraja),
otroci hodijo v šolo v Gotov-
Ije do četrtega razreda, dru-
gače pa v Žalec.
Že je v izgradnji tudi manj-
še športno igrišče ob gasil-
skem domu in to za igranje
nogometa. Drenažo so že
opravili, zdaj bodo vse sku-
paj splanirali in posejali tra-
vo. To bo prijeten objekt za
mlade, ki so se do zdaj podili
le po prostranih, v glavnem
močvirnatih travnikih.
O problemu sušilnice pri
gasilskem domu smo že pi-
sali. »Zeleni grad«, kot jo
imenujejo, stoji neizkori-
ščen. Morda pa se bo po tem
pisanju kaj premaknilo...
Pripravljen imajo tudi za-
zidalni načrt. Ta zajema bliž-
nji Škafarjev hrib, kjer je
predvidenih kar 94 parcel,
vrtec in vse komuncdne ure-
ditve. Prav kortiunalna ure-
ditev Ložnice je trenutno
največji problem, saj je ni.
Ob hišah so še gnojne jame
in vsebina v njih se nima
kam odtekati... Kako je to
zlasti poleti, ni treba posebej
pisati.
Ložničani hodijo na delo:
v lastna domača obrata pa v
Ferralit, Juteks, rudnik Ve-
lenje, Cinkarno... Z doma-
čim obratom Minerve zelo
dobro sodelujejo, saj najdejo
skupni jezik pri različnih ak-
cijah.
Ložničane moti neurejeno
smetišče za prejšnjo opekar-
no ali zdajšnjo Minervo. Prej
je bilo žalsko občinsko sme-
tišče v Vrb ju pa so ga potem
na željo in pritiske Vrbencev
(onesnaževanje okolja!) pre-
maknili na drugo stran na
Ložnico. Vse bi še bilo do-
bro, če bi smetišče pravoča-
sno in sprotno zasipavali ter
uredili odtok, tako pa se od-
ložene stvari v vodi razkraja-
jo. Smrdi pa še nevarno je!
V letošnjem programu je
tudi ureditev ceste v dolžini
400 metrov pod Škafarjevim
hribom od Ložnice do Goto-
velj. Asfaltirali bi jo naj.
Na Ložnici ne razmišljajo
o tem, da bi postali samostoj-
na krajevna skupnost, saj so
po številu prebivalcev in tu-
di sicer prešibki za to. Povr-
šinsko so veliki in tudi kot
celota zaključeni, vendar
dru^h argumentov ni. Poh-
valijo se, da je z novim vod-
stvom v svetu krajevne
skupnosti Žalec in pod no-
vim predsednikom Alojzem
Hrušovarjem, zavel tudi nov
veter v odnosu krajevna
skupnost - zaselek Ložnica.
Zdaj je več posluha za njiho-
ve želje in predvsem potre-
be. Mnogo si obetalo in pri-
čakujejo, prvi rezultati pa so
že vidni ali pa vsaj kmalu
bodo.
Želja članov vaškega od-
bora pa članov vodstva gasil-
skega društva pa je, da bi v
bodočih akcijah resnično
VSI krajani sodelovali. Da bi
vsak dal svoj delež za lepši
izgled kraja, za novitete in
vse tisto, kar bi pomenilo
prijetnejše bivanje v naselju,
kjer je zrak čist, pokrajina le-
pa in mir. Bližnje točke so
kot nalašč za prijetne kratke
osvežilne izlete. To pa pome-
ni vse tisto, kar drugje nima-
mo več. Skupen pristop in
pomoč krajevne skupnosti
bosta prav gotovo zagotovila
še lepšo prihodnost.
Ložnica, čeprav majhna in
na robu Žalca, se razvija. Po-
staja močnejša, lepša, večja.
Morda je del vzroka za takš-
no stanje tudi v ljudeh, ki se
tam nastanjajo in so maljši, z
bistrejšim pogledom v ju-
tri... Samo skupaj je treba
stopiti in bodo še bolj utripa-
joči na robu mesta!
Nedeljsko dopoldne sta med
krajani Ložnice preživela:
s peresom in beležko TONE
VRABL in s fotoaparatom
TONE TAVČAR
krajevne skupnosti Žalec. Zad^ sporna sušilnica
^ov, ob njej desno farma, k^r je možno vsak dan
se še vedno vozijo s kanglico po domače mleko...
^ki žele iz svojega zaselka peš ali s kolesom, motorjem
10. Lok ali slavolok je speljan nad znamenito žalsko
pobili pa je pot celo dva kilometra daljša, sicer lepša.
Tam, kjer so pred leti izdelovali »cigle*, danes izdeluje Minerva iz Zabukovice drenažne
cevi s spojkami Zaposlenih je dvajset delavcev, pretežno domačinov in iz bližnje
okolice.
Tisti problem, ki so se ga znebili Vrbenci na drugi strani Žalca, so zdaj dobili Ložničani.
Prej je smrdelo v Vrbju, zdaj na Ložnici. Do kdaj bo neurejen zakop smeti in odtok
nabirajoče vode, kjer se zlasti v toplem času vse razkraja...
V vsakem kraju, ki ga obiščemo, pov-
prašamo tudi po tistih, ki so najstarejši
krajani. Trenutno je to na Ložnici MA-
RIJA KRAJŠEK, za katero vsi s pono-
som povedo, da je stara toliko, kot tova-
riš Tito oz. da je celo nekaj mesecev
starejša. Žal pa v zadnjem času tudi njo
(88 let!) pesti bolezen. Ob našem nedelj-
skem obisku je bila v postelji. Želimo ji
kot vsem bolnim zdravja in prijetno po-
mlad.
Pot nas je vodila naprej. Do tistega, ki
je »uradno« drugi najstarejši na Ložnici.
To je še vedno krepki JANEZ PEŠEC
(na sliki), ki je star 80 let. On je pravza-
prav »živa« zgodovina. Vse ve in o vsem
še razmišlja. Ima tudi načrte za nov
mlin. Seveda, saj pri njih je vse do regu-
lacije Ložnice bil mlin in mleli so več
kot štirideset let Zato se ne pravi za-
stonj »pri Mlinarjevih«!
Od leta 1957 dalje mlina nima več,
ostali so samo spomini in želje v načrtih
po novem... Peščev Janez pa je bil tudi
borec za severno mejo in sploh je bil
korenjak, saj mu prsi krasijo mnogotere
medalje.
Strumno se je postavil pred domačo
hišo, nadel »ta nedeljski« klobuk, oslo-
nil na palico in »raportiral« našem Tone-
tu. Hotel se je še pogovarjati, saj mnogo
ve, samo kaj, ko mi še ob nedeljah nima-
mo časa za prosti, prijeten pomenek...
Pa kdaj drugič!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
PRI ROBEKOVIH V ČREŠNJEVCU
kjer je mladost donia
Živinoreja in vinogradništvo Jiit zanimata
Pravzaprav se ne spomi-
njam dobro, na kateri kmeti-
ji sem nazadnje videla toliko
mladeži na kupu, kot pri Ro-
t>ekovih v Crešnjevcu. Poleg
očeta Mihe in mame Milke je
doma sin Ciril z ženo Marijo
in tremi ljubkimi fantiči:
Francijem, Mihcem in Jože-
kom.
Čeprav je gospodar na
kmetiji oče Miha, sloni ven-
dar večji del vseh opravil na
sinu Cirilu. Zato smo se tudi
z njim pogovarjali o kmetiji
in kmetovanju ter seveda o
problemih, ki dandanes pe-
stijo kmetijske proizvajalce.
»Naša kmetija je delno
usmerjena,« nam je povedal
Ciril Robek. »Ukvarjamo se
namreč z usmerjanjem pro-
izvodnje mesa in vina, torej z
vinogradništvom in živino-
rejo. Imamo deset hektarjev
obdelovalne zemlje, od kate-
re so na treh hektarih vino-
gradi. Poleg tega imamo v
hlevu tudi šestnajst glav živi-
ne, od tega osem krav, ostalo
pa so pitanci in telice.«
Tako je v grobem predsta-
vil njihovo kmetijo Ciril Ro-
bek. Dodal je, da bodo po-
skušali v prihodnje še bolj
intenzivirati proizvodnjo vi-
na in bodo v ta namen še
obnavljali vinograde. »Vino-
gradništvo je donosnejše od
živinoreje,« je poudaril Ciril.
»Vendar predvsem tedaj, če
kmet sam stiska grozdje in
prideluje vino.« Kljub temu
pa pri Robekovih ne razmiš-
ljajo, da bi opustili živinore-
jo. Se naprej bodo obdržali
več glav živine v hlevu, saj še
kako potrebujejo hlevski
gnoj pri gnojenju vinograda.
Pa tudi krme imajo dovolj.
In problemi?
»Kar po točkah vam jih
bom naštel,« je odvrnil. »Ve-
lik problem predstavlja po-
manjkanje repromateriala in
njegove visoke cene. Dalje
nam sivijo glavo določene
cene kmetijskih pridelkov,
ki za tako malo proizvodnje,
kot jo imamo kmetje, nikoli
ne morejo biti dovolj visoke.
Ob tem pa še živimo na nera-
zvitem območju, kjer morajo
prebivalci sami velik del
svojega dohodka nameniti
za obnovo cest, za napeljavo
vodovodov, za elektrifikaci-
jo in za ostala vlaganja v kra-
ju. To vse pa je huda obre-
menitev za vsakega kmeta.«
Robekov Ciril je ob tem,
da dobro in uspešno pomaga
pri gospodarjenju na kmeti-
ji, tudi izredno družbenopo-
litično aktiven v krajevni
skupnosti Bistrica ob Stoli,
kamor sicer sodi vas Creš-
njevec. Tako je bil dolga leta
predsednik socialistične zve-
ze, sedaj je podpredsednik
skupščine krajevne skupno-
sti in vodja delegacije za
zbor krajevnih skupnosti.
»Nujno je,« pravi Ciril, »da
se tudi kmetje aktivno vklju-
čimo v družbenopolitično
delo v sredinah, kjer živimo.
Kajti to ni neko tuje, nam
neznano delo, to so njiši pro-
blemi, s katerimi se srečuje-
mo, in na nas je, da jih poma-
gamo reševati. Kljub vsemu
pa se mi zdi, da je med nami
še veliko sopotnikov, ki sto-
jijo ob strani. Prizadevati si
moramo, da bomo tudi njih
vključili v skupne napore za
hitrejši razvoj našega kraja.«
DAMJANA STAMEJCIC
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
USPOSABLJANJE NA VASI
kmečkakuhinja
V Vitanju 16 deidet v tečaju
že dlje časa konjiška Kme-
tijska zadruga uspešno orga-
nizira gospodinjsko-kuhar-
ske tečaje za kmečka dekleta
in žene. Zadnji takšen tečaj
je bil v Vitanju pod neposre-
dnim vodstvom ing. Jožice
Slatinek.
Tečaj je obiskovalo 16
kmečkih deklet, ki so same
za tečaj prispevale po 300 di-
narjev, nekaj pa je bilo treba
primakniti še v »materialu«,
ki so ga porabile med kuha-
njem. Seveda je glavni del
stroškov in za učiteljico ter
prostore prispeval organiza-
tor - Kmetijska zadruga Slo-
venske Konjice.
Sam tečaj je potekal v ku-
hinji vitanjske osnovne šole
in je trajal 72 ur. V tem času
so dekleta pripravila preko
sto različnih jedi, s katerimi
je moč dodobra napolniti je-
dilne liste. Pohvalno je to, da
so pri pripravi jedi uporab-
ljale v glavnem material, ki
je dostopen vsakodnevni
kmečki gospodinji ozirorrfa
kuharici, ga pa v glavnem za-
radi neznanja manj uporab-
ljajo. Med tečajem so primer-
no poudarili pomen zdrave
prehrane za delovno razpolo-
ženje in dobro počutje.
Dekleta so se seznanila še
s sodobno kuhinjsko opre-
mo in obravnavala tudi ure-
ditev sodobne kmečke hiše
in doma. Seznanile so se po-
leg urejanja kmečkega oko-
lja še s funkcionalnostjo
kmečke kuhinje.
Zaključek tečaja so si or-
ganizatorji zamišljali tako,
da bi potekal v eni izmed
pravih kmečkih kuhinj, ven-
dar niso našli ustrezne.
Uspešno so tečaj lahko zak-
ljučili v vitanjski osnovni šo-
li, ki je tečajnice z veseljem
sprejela.
Čeprav tudi šolska kuhinja
glede razporejenosti posa-
meznih elementov ni naj-
boljša, saj je bila vsa kuhinja
preurejena iz starih prosto-
rov, je tečaj uspel. Tega so
bile še najbolj vesele same
tečajnice, pa tudi širši krog
povabljenih.
FRANJO MAROŠEK
GLAVNA
PRIREDITEV-
DAN
HMELJARJEV
Turistični delavci iz Bra-
slovč so se konec minulega
tedna sešli na rednem obč-
nem zboru. Poročilo o delu je
podal predsednik Tone Kap-
nik, ki je poudaril, da je bila
glavna skrb vsega dela druš-
tva organizacija Dneva hme-
ljarjev. Poleg tega so si uredi-
li spomladi zelenice v samem
trgu Braslovč, obnovili kra-
jevna obeležja, očistili jezero
in okolico in nadaljevali z or-
ganiziranjem čolnarjenja in
ribolova na jezeru. Poleg tega
so nadaljevali lani z ureditvi-
jo zidanice, z namestitvijo
oken, vrat, uredili zasteklitev
in notranje opaže. Za člane
društva in ostale so pripravili
dvoje turističnih predavanj,
in sicer eno v Braslovčah in
eno v Parižljah, kjer pa je bila
udeležba bolj slaba.
V programu dela za tekoče
obdobje so sprejeli naslednji
program del: dokončati turi-
stični objekt (zidanico), pri-
četi s sanacijo na gradu Zov-
nek v sodelovanju Zavoda za
spomeniško varstvo, trasira-
nje turistične poti, organiza-
cija 18. Dneva hmeljarjev in
druge manjše prireditve in
dela. Za uspešno delo v druš-
tvo so podelili priznanja, ki
so jih prejeli: Ciril Pšakar,
Lado Uratnik, Franc Cilen-
šek, Franc Rovšnik, Danilo
Vošnjak in Tone Turk.
T. TAVCAR
^ ________
KDOBOKUPIL
VAŠ KROMPIR?
o načrtovanju kmetijske proizvodnje je bilo veliko
razprav ob jesenski setvi. Ob pomladanski setvi je
treba take razprave ne le nadaljevati, temveč tudi razši-
riti in dopolniti. Ne le zaradi skupnih, družbenih kori-
sti, da bi izboljšali prehrano prebivalstva, temveč tudi
zato. da bi kmetovalci laže in uspešneje gospodarili.
Lani so slovenski kmetje posadili in pridelali veliko
krompirja, jeseni so si »izbojevali* še kar dobro od-
kupno ceno - čeprav so nekateri še imeli prigovore,
češ da je prenizka - toda še sredi zime so imeli več
tisoč ton neprodanega pridelka. V stiski poiskani
kupci ga prevzemajo po nižji ceni od jesenske.
Pridelovalci dolžijo za neodkupljen krompir kmetij-
ske organizacije in trgovce, češ da so malomarni in jim
kmetje niso nič mar. Nobeden pa noče pomisliti, ali ni
kriv tudi sam, ker je pridelal več krompirja, kot je bilo
kupcev.
Kaj naj počne s krompirjem kmetijska organizacija
ali trgovina, če ni kont^nih kupcev, ki bi ga porabili v
gospodinjstvih ali predelali v industrijskih obratih?
Nekateri menijo, naj bi ga izvozili. A tudi tu so omeji-
tve. Kadar je krompirja dovolj, je v drugih državah
precej cenejši kot pti nas. Po kako nizki ceni bi ga bilo
treba ponuditi, da bi ga tuji trgovci vzeli raje kot
domačega? In kdo bi izvoznikom kril razliko v ceni?
Bistvo načrtovanja jesenske In pomladanske setve
je v tem, da bi posejali in posadili toliko poljščin,
kolikor jih družba potrebuje. Tu je lahko vključen tudi
izvoz, zanj pa se je treba dogovarjati že ob setvi. Potem
bi kmetovalci lahko prodali vse pridelke po zmernih,
dogovorjenih cenah. Trgovci in živilska industrija ne
bi mogli zbijati cen, a pridelovalci tudi ne navijati.
To, kar smo zapisali za krompir, velja tudi za druge'
kmetijske pridelke. Kmetovalcem ne more nihče jam-
čiti za odkup vseh njihovih pridelkov, če ne bo vedel
za njih prej kot šele takrat, ko jih že pospravljajo s polj.
Nobena kmetijska zadruga in nobena trgovina si ne bo
delala zalog, za katere ne bi vedela, kdaj jih bo lahko
razprodala. Kmetje jim lahko očitajo karkoli, spreme-
nili ne bodo nič, kajti vsakdo mora delati gospodarno.
Sprostitev jeze tudi ne bo koristila gmotno.
Povsem drugače je, če bi npr. na Dolenjskem ostal
krompir neodkupljen, v nekaterih jugoslovanskih me-
stih pa bi ga primanjkovalo in bi bil zato hudo drag.
Takrat bi bila kritika upravičena in bi menda tudi
zalegla - če ne pri trgovcih, bi pa spodbudila družbene
organe, da bi posredovali z učinkovitejšimi ukrepi.
Torej ne pozabimo na načrtovanje setve. Ne le na
svojih, temveč tudi na sosedovih posestvih. Kajti ne-
načrtovani pridelki lahko postanejo, zlasti ob dobri
letini, huda nadloga tudi za tiste, ki so se vključili v
načrtno proizvodnjo. Da bi našli kupce, ki jih je pre-
malo, nekateri kmetovalci takrat namreč zbijajo cene
tudi pod pridelovalne stroške.
JOŽE PETEK
KONJIŠKE KMETIJSKE USMERITVE
hrana je stvar vseh!
Za razvoj iimetijstva v ietu 1980 vsi 0,3 od OD
Za področje kmetijstva so
v občini Slovenske Konjice
v svojo letošnjo resolucijo o
politiki izvajanja družbene-
ga plana razvoja občine tako-
le zapisali: »Hitrejši razvoj
kmetijstva je odvisen zlasti
od nadaljnje razširitve pro-
izvodnega sodelovanja z na-
menom večanja blagovne
proizvodnje kmetijskih pri-
delkov (meso, mleko, žito,
sadje). Naložbe v družbe-
nem sektorju kmetijstva
bodo usmerjene v ureditev
vinske kleti, za urejanje na-
sadov jablan, melioracijo
zemljišč in v nabavo opre-
me. V zasebnem sektorju
kmetijstva pa bodo sred-
stva usmerjena zlasti v ure-
janje hlevov za vzrejo gove-
di, urejanje vinogradov,
melioracijska dela, nakup
kmetijske opreme, urejanje
zbiralnic za mleko ter za ra-
zvoj kmečkega turizma«.
V razgovoru z dipl. ing. Ju-
retom Zidanškom, vodjo
kmetijsko pospeševalne
službe konjiške Kmetijske
zadruge in predsednikom
sveta za kmetijska vprašanja
pri občinski konferenci
SZDL, smo izluščili nekate-
re konjiške kmetijske izkuš-
nje in usrheritve.
Začetek tekočega srednje-
ročnega obdobja zaznamuje-
jo naslednji jedrnati podatki:
od 23 do 24 odstotkov aktiv-
nega kmečkega prebival-
stva, nekaj čez 3000 kmetij,
od tega zaščitenih in na
splošno perspektivnih'kakš-
nih 700 kmetij, ki zavzemajo
približno med 60 do 70 od-
stotkov kmetijskih površin.
Nosilec kmetijske politike v
občini je zemljiška skupnost
skupno s Kmetijsko zadrugo
in političnim »spodbujeval-
cem« aktivnosti - svetom za
kmetijska vprašanja SZDL.
Sicer pa je tudi konjiška ob-
činska skupščina na svoji
zadnji lanskoletni seji teme-
ljito razpravljala o svežnju
kmetijskih zadev, predvsem
o samoupravnem sporazu-
rnu o združevanju sredstev
za pospeševanje kmetijstva
v občini za letošnje leto ter o
oceni dela kmetijske zemlji-
ške skupnosti za preteklo in
usmeritvah za naslednje
srednjeročno obdobje, o
ustanovitvi samoupravnega
sporazuma o ustanovitvi sa-
moupravne interesne skup-
nosti za pospeševanje kme-
tijstva, pri čemer je šlo za
preoblikovanje občinskega
pospeševalnega sklada. Na
predlog izvršnega sveta so
delegati vseh treh zborov
sklenili, da se sporazum o
združevanju sredstev za po-
speševanje kmetijstva v viši-
ni 0,3 odstotka od bruto
osebnega dohodka sprejme z
veljavnostjo samo za leto
1980 in ne za šestletno ob-
dobje.
Ob zgledni podpori druž-
benopolitičnih organizacij,
občinske skupščine in zdru-
ženega dela so lani v konjiški
občini v še tedanjem kmetij-
skem skladu »blagajno na-
polnili do vrha« predvidenih
oziroma planiranih sredstev.
S tem so si omogočili dobro
materialno osnovo za pospe-
ševanje in usmerjanje kme-
tijstva v začrtanih okvirih.
Da so Konjičani lahko za
letos povečali prispevek od
0,2 na 0,3 odstotke od oseb-
nih dohodkov vseh zaposle-
nih v občini, so pred delega-
te morali položiti nekaj do-
sedanjih »plodov«. To pa
sta na kratko: povečana
proizvodnja pitancev od
840 do 1100 ton v lanskem
letu in, povečana proizvod-
nja mleka od 1,500.000 na
2,300.000 litrov kljub tež-
kim lanskoletnim pogojem.
Dejstvo, da se je aktivno
kmečko prebivalstvo v ob-
čini sedaj zmanjšalo že na
16 odstotkov, je zahtevalo
dodatna sredstva za pospe-
ševanje kmetijstva, kajti
nesporno je, da je proizvod-
nja hrane ena najpomemb-
nejših dejavnosti sodobne-
ga časa. Skrb za pridelova-
nje torej ni in ne more biti
samo naloga kmetov in nji-
hovih asociacij, temveč
vseh delovnih ljudi, ki to
hrano trosijo.
MITJA UMNIK
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
hortikultura 80
zdaj gre zares!
Tudi skuiptura na temo okolja in še kaj
Zatišje pred startom. Vse
je nared za letošnjo republi-
§ko hortikulturno akcijo. To
je tudi leto hortikulture. V
Celju in občini. Da bi bilo
vsako leto. Zaradi našega od-
nosa do okolja, v katerem ži-
vimo in delamo, da bi spoz-
nali, ne samo letos, da potre-
bujemo zdravo, čisto in ure-
jeno okolje. Tudi lepo.
Začeta akcija stopa v svoj
zaključni del, čeprav je fina-
le predviden šele julija, v
dnevih, ko bomo v občini
praznovali dvajseti julij.
Urejevalci izložbenih oken
so prijetno presenetili že la-
ni, zdaj bodo še bolj, saj se
bo akcija nadaljevala vse do
svojega konca.
V okviru Hortikulture 80
so v torek v celjskem Likov-
nem salonu odprli razstavo
plastik Vaška Cetkoviča na
temo hortikulture.
Sledile bodo nove razgle-
dnice, posvečene letošnji
hortikulturni akciji. Tudi
igračke bodo spominjale na
to pobudo.
Zanimiv je predlog o zdru-
ževanju sredstev med kul-
turno, komunalno in stano-
vanjsko skupnostjo za razpis
javnega natečaja za izdelavo
skulpture na temo okolja.
Predlagajo, da bi jo postavili
na urejenem Tomšičevem
trgu.
Vse je torej v teku, pri-
pravljen je tudi program
osrednje cvetlične razstave v
Mestnem parku, na prostoru
Hokejsko drsalnega kluba.
Razstava bo od 18. do vključ-
no 20. julija. Vzporedno z njo
bodo tekle še nekatere druge
zanimive prireditve. Cvetlič-
na povorka bo dogodek zase,
pravijo, da tudi vrhunec. In
vendar se ne bo vse dogajalo
v juliju. Mnoge prireditve
bodo že prej. Veliko dela pa
čaka tudi šole, delovne ko-
lektive, krajevne skupnosti,
hišne svete... vse to že v ok-
viru sprejete akcije »očisti-
mo, uredimo in polepšajmo
Celje«. In ne samo Celje,
marveč vse kraje v občini. V
tem programu imajo komu-
nalci še veliko dela, tudi sta-
novanjska skupnost in dru-
gi. Nihče ni izvzet. To je na-
loga vseh ljudi celjske ob-
čine.
M. BOZiC
CEUE! TURŠKA MAČKA V JUNIJU...
Cas beži, roki se pomikajo. Naprej, ne nazaj. In vendar ni tako hudo, vsaj s Turško mačko
ne, čeprav bi morala že biti urejena. Zdaj so se dogovorili, da bodo gradbinci zaključili svoje
delo do 20. aprila letos. Ta slednja beseda je pomembna. In tako vse kaže, da bo znano in
priljubljeno gostišče Gostinskega podjetja v Celju, oziroma temeljne organizacije Na-na
odprlo svoja nova vrata sredi letošnjega junija. Na vsak način gre za novo in pomembno
pridobitev, za lokal, ki ima v mestu ob Savinji dolgoletno tradicijo. Zdaj bo povsem nov,
imel bo tudi prenočišča. Torej penzion. In istrska kuhinja in še marsikaj drugega. Na
posnetku pa Turška mačka danes.	jvjb
razgibano v društvih
Turistična društva na širšem celjskem območju te
čas skrbno izkoriščajo za sklicevanje rednih letnih
konferenc, na katerih ocenjujejo prehojeno pot in
sprejemajo delovne načrte za letos.
Več kot uspel je bil delovni obračun Turističnega
društva na Vranskem. Podobno velja za Kozje in Pla-
nino, pa za Strmec, Šentjur in druga.
Pomembno je bilo tudi srečanje med predstavniki
turističnih društev v žalski občini.
V soboto, 1. marca, pa pripravljajo letno konferenco
v Podčetrtku.
^	- MB
CEUE: V DRUŽINI 615 ČLANOV
Celjska Ribiška družina je zares velika, saj šteje v
tem letu 615 članov, od tega 543 moških, 25 žensk ir^47
mladih. Pomembna je ugotovitev, da je med člani več
kot 60 odstotkov delavcev iz proizvodnje.
Družina, ki opravlja pomembno družbeno delo, bo
svoje delo ocenila jutri, v p>etek, na zboru delegatov,
hkrati s tem pa sprejela tudi delovni načrt za letos, ki
med drugim posega na ribiško gojitvena dela in seveda
v dejavnost vseh družinskih komisij.
MB
CEUSKI RIBIČI NA KEGUlŠČU
Ne samo ob rekah in jezerih, tudi na drugih področ-
jih so več kot aktivni. T^idi tedaj, ko gre za rekreacijo.
Tako so se v soboto, 23. t. m., na kegljišču Ingrada
pomerili v podiranju kegljev. Nastopile so štiri ekipe
celjske ribiške družine. Zmagali so člani gospodarske
komisije, ki so podrli 302 keglja. Na naslednja mesta so
se uveljavili: Starejši mladinci 292, članice 258 in člani
izvršilnega odbora 253.
šentjur
da dl dil lep
Koča na Resevni zaprta
Osnovna usmeritev turi-
stično olepševalnega druš-
tva Šentjur je v hortikulturni
Ureditvi kraja, čuvanju zdra-
vega okolja ter kutlurnozgo-
dovinskih znamenitosti.
Društvo je v minulem letu
sledilo tej usmeritvi in dose-
glo zelo lepe rezultate. Ugo-
tavlja pa, da je za lep, čist in
prikupen Šentjur potrebno
Se marsikaj pokreniti. Stari
del Šentjurja od spomenika
Nob po vsej dolini Ipavčeve
ulice do pokopališča, ki se
gradbeno in urbano ne bo
Več bistveno spremenil, bi
iioral biti hortikulturno
Enotno urejen. Spodnji del
fiied Kvedrovo ulico ter po-
daljškom Dobrotinškove uli-
^e do železniške proge in re-
gulirane Pešnice gradbeno
l^i komunalno urejujejo. Tu
v zadnjem letu zrasla vrsta
'^ovih stavb: od motela,
oprave občine, blagovnice,
stavbe DPO in prizidek
Zdravstvenega doma. Po za-
gotovilih investitorjev bodo
okolja teh stavb na pomlad
Urejena. Po dokončni uredi-
tvi kliče gornji del sosede
center, kjer je devet blokov,
katerih okolje je še bolj v su-
rovem stanju in ki ga bodo
menda tudi uredili to po-
mlad. Isto je z okoljem pri-
zidka šole in stanovanjskimi
bloki na Pešnici.
Naselje je celota, ki jo je
treba ne oziraje se na sektor
lastništva enako urejati. Na-
sade je treba posaditi, vzdr-
ževati in hkrati čuvati! Ce bi
bili vsi prebivalci istega
mnenja, bi bil Šentjur bolj
urejen.
Šentjur je turistično pre-
malo izkoriščen - tujcem je
kaj pokazati, saj je tu rojstna
hiša skladateljev Ipavcev s
spomeniki, njihov grob, ar-
heološko zanimiv Rifnik pa
Resevna itd. Pred osmimi le-
ti so postavili skladateljem
spomenike, zvrstile so se bo-
gate prireditve, sledila je še
TV nadaljevanka - potem'pa
je Ipavce zagrnil mrak. Pla-
ninska koča na Resevni je
zaprta, na Rifniku ni gosti-
šča itd!
ERNEST RECNIK
celje
niso več sami!
V marcu tudi hortikulturna brigada
v članskem imeniku celj-
skega Hortikultumega druš-
tva je prekoračena številka
tisoč. Lep uspeh na pra^ in
v letu republiške hortikul-
tume akcije. To hkrati po-
meni, da se veča število za-
vestnih ljubiteljev narave in
borcev za lepše delovno in
življenjsko okolje.
In vendar ne gre samo za
številko, tudi za dejstvo, da
se je aktivnost članov pove-
čala. Mnogi, zlasti starejši, ki
se ne morejo udeleževati
prostovoljnih delovnih akcij,
nakazujejo denarne prosto-
voljne prispevke za dejav-
nost, ki je zlasti letos več kot
pisana in zahtevna.
Tudi v Hortikulturnem
društvu ugotavljajo, da v pri-
pravah velike hortikulturne
akcije niso osamljeni. Števi-
lo tistih, ki pripravljajo na-
jrazličnejše prireditve v čast
Hortikulture 80, je čedalje
več. To niso samo najrazlič-
nejša društva, marveč tudi
šole, delovne organizacije.
V	prizadevanju za uspele
prireditve si Hortikulturno
in Turistično društvo prav-
zaprav podajata roke. Tudi
dejavnost domačega Turi-
stičnega društva poteka le-
tos v znamenju hortikultur-
ne akcije, čeprav seveda dru-
ge naloge niso zapostavljene.
V	delovnem programu
celjskega Hortikultumega
društva imajo pomembno
mesto tudi predavanja in
strokovne demonstracije. V
tem tednu je bilo ne samo
zanimivo predavanje od
Stockholma do Egipta, mar-
več tudi uspel prikaz obrezo-
vanja sadnega drevja in vin-
ske trte.
Pripravljen je tudi pro-
gram izletov, v katerem pre-
vladujejo seveda izleti po do-
movini.
V marcu bodo celjski vrt-
narji na pobudo Hortikultur-
nega društva formirali po-
sebno delovno brigado. To
bo priložnost tudi za druge,
zlasti mlajše, ki se zanimajo
za sajenje in oskrbo vrtnic,
okrasnega grmičevja, traj-
nic, da se seznanijo s tem de-
lom. Brigada bo na delu tudi
v popoldanskih urah, vsak
dan razen sobote^ od petnaj-
ste ure dalje.
MB
ŽALEC! ZA
LEPO OKOUE
Turistično društvo Žalec
je v lanskem letu organizira-
lo po po.sebni komisiji oce-
njevanje cvetlic in okolja.
Najlepše je bUo urejeno v
Soseski Ložnica in Soseski
V ter v Partizanski ulici. Po-
stavljena betonska korita s
cvetlicami so žal bolj služila
za zaporo vozil kot za okras.
Razveseljiv pa je pogled na
mnoga obnovljena hišna
pročelja. Razvoj turizma se
obeta z novim hotelom Gol-
ding-Rubin in pokritim pla-
valnim bazenom.
Komisija za ocenjevanje je
ob priliki proslave krajevne-
ga praznika podelila gojite-
Ijem lepega cvetja in okolja
priznanja in to: 21 v Žalcu, 4
v Vrbju in 3 na Ložnici.
Celjska turistična zveza pa
je ob svoji 25-letnici podelila
enemu članu odbora prizna-
nje in plaketo s celjskim
grbom za več kot 25-letno
aktivno delo v turistični
društveni organizaciji.
V začetku tega meseca je
bil občni zbor društva ob
maloštevilni udeležbi. Poda-
no je bilo poročilo o delu v
preteklem letu in nekaj po-
bud za lepšo ureditev kraja.
Sprejet je bil program dela
za tekoče leto.
Ob zaključku je bilo izve-
deno predavanje z dvesto
diapozitivi na temo »Kako
uredimo balkone in okolja s
cvetlicami«, kateremu so
navzoči z zanimanjem sledi-
li. Verjietno se bo v tekočem
letu pridružilo še več obča-
nov gojitvi lepega cvetja in
bodo tako množično skrbeli
za lepši videz kraja.
KONRAD ZAJC
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
SPREMEMBA JE V
VIŠINI SREDSTEV
S podpisom družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja malega gospodar-
stva v obdobju od 1975-1980 je Ljub-
ljanska banka - Splošna banka Celje
sprejela nalogo, da bo posojilojemalcem
s področja malega gospodarstva dajala
investicijska posojila za osnovna sred-
stva in tudi posojila za naložbe v trajna
obratna sredstva.
V Novem tedniku smo že objavili po-
glavitne povzetke obeh pravilnikov, da-
nes pa naj povemo, da je Ljubljanska
banka - Splošna banka Celje zelo zviša-
la zneske omenjenih kreditov.
Tako je sedaj v Pravilniku o kratko-
ročnih kreditih obrtnikom za obratna
sredstva najvišji znesek kredita 500.000
dinarjev. Namenjen je za nakup mate-
riala za poslovanje (repromaterial), pla-.
čilo storitev drugim osebam, poravnavo
tekočih obveznosti (davek, prispevek za
socialno zavarovanje, OD delavcev, čla-
narino itd.). Obrestna mera je 11%, vra-
čilni rok je do 1. leta.
Sprememba je tudi pri Pravilniku o
posojilih občanom za pospeševanje de-
javnosti samostojnega osebnega dela
na podlagi vezave domače ali tuje va-
lute. Najvišji možni znesek kredita je bil
poprej 400.000 din, sedaj pa je 800.000
dinarjev.
Kredit je namenjen:
1.	Za pospeševanje obrtne in gostin-
ske dejavnosti, - nakup in zidavo po-
slovnih prostorov, rekonstrukcijo in
večje popravilo poslovnih prostorov, -
nakup strojev in opreme domače proiz-
vodnje
2.	Za opravljanje svobodnega pokli-
ca, - nakup in zidavo poslovnih prosto-
rov, rekonstrukcijo in večje popravilo
poslovnih prostorov.
Znesek kredita znaša do 250% vezane-
ga zneska v tuji valuti, do 280% vezane-
ga zneska v domači valuti oz. do 320%
vezanega dinarskega zneska od prodane
tuje valute banki. Obrestna mera za ve-
zana sredstva je 7,5%, za posojilo pa
11%. V primeru, da se občan odpove
obrestim za vezana sredstva, je obrestna
mera za kredit 5%. Doba vračila kredita
je enaka dobi vezave sredstev podaljša-
ni za čas porabe kredita.
Na željo varčevalcev naj povemo, da
je bilo v letu 1979 izdanih pri Ljubljan-
ski banki - Splošni banki Celje 143 krat-
koročnih kreditov za obratna sredstva v
vrednosti 17.960.000 dinarjev, za pospe-
ševanje obrtne dejavnosti pa 50 kredi-
tov v vrednosti 13.946.000 dinarjev.
V pripravi pa so tudi spremembe Pra-
vilnika za odobravanje kreditov za
osnovna sredstva oz. investicijski pra-
vilnik, p katerem bomo objavili daljše
sporočilo v mesecu aprilu.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
ZDRAVJE,
POČITEK.
Z novim hotelom idealne možnosti za
zdravljenje, rehabilitacijo in reicreacijo -
Tudi medicinsica kozmetična nega
Zdaj je Dobrna nekaj
drugega, kot je bila. Velja
to za kraj in zdravilišče.
Vse zaradi novega hotela
»Dobrna«, ki je odprl
idealne možnosti ne samo
za opravljanje osnovne
dejavnosti, marveč ponu-
dil še druge oblike reha-
bilitacije, rekreacije...
Zdaj je ponudba popolna,
velika in na najvišji kako-
vostni ravni.
Po zaslugi novega hote-
la odpira Dobrna svoja
vrata v širni svet brez sra-
mu. Tu je zdaj vse, kar
potrebuje človek, ki išče
zdravje, tudi počitek, ra-
zvedrilo in ne nazadnje
lepoto. Tu je zdaj vse, kar
potrebuje naš delovni
človek. Seveda pa vse to,
kar ima Dobrna danes, ni
namenjeno le stalnemu
gostu, marveč vsem de-
lovnim ljudem in obča-
nom, tudi priložnostnim
obiskovalcem, izletni-
kom. Vrata za vse usluge
so odprta na stežaj.
Dobrna in zdraviliški
kolektiv stopata v novo
obdobje, vsekakor pa v ti-
sto, ki začenja novo stran
v zgodovini tega naravne-
ga zdravilišča v kotlinici
pod Paškim Kozjakom.
Dobrna že dolgo ni več
tista, ki zdravi samo žen-
ske, ginekološke, bolezni.
Z velikim uspehom zdra-
vijo tudi ortopedske, rev-
matične in nevrološke
bolezni. Tu je kraj, kjer se
lahko spočijete in nabere-
te novih moči za nadalj-
nje delo.
V zdravilišču delajo
stalno štirje zdravniki.
Razen tega je na voljo še
pet zdravnikov kot zuna-
njih sodelavcev.
Novi hotel »Dobrna«
ima 220 postelj v eno in
dvoposteljnih sobah, v
celoti pa kar 1083 prosto-
rov!
Širok in pester je sez-
nam medicinskih in tera-
pevtskih uslug. Več kot
zaslovela je medicinska
kozmetična nega.
To pa še ni vse, saj so na
voljo še: frizer, pedikura,
savna, šolarji, termalni
bazen v velikosti 12 krat 8
metrov in s termalno vo-
do temperature 33 stopinj
Celzija. Bazen ima ima tu-
di sončno teraso. In po-
tem trim kabinet, štiri-
stezno avtomatsko keglji-
šče, ki je zaslovelo že ta-
koj po otvoritvi, pred-
vsem zaradi dobre steze.
Odprto je od 15. do 22.
ure. V novem hotelu je tu-
di lepa dvorana za preda-
vanja in seminarje pa tudi
za slavnostna zasedanja
samoupravnih in drugih
teles delovnih kolekti-
vov, in za neštete druge
priložnosti, ki jih v našem
življenju ni m^o.
V novem hotelu je po-
leg glavne restavracije s
240 sedeži, še narodna re-
stavracija, ki sprejme sto
gostov. Več kot lepi in
privlačni sta sobi »Dobr-
na« za 40 in »Kompas« za
12 gostov. Torej, lepe
možnosti za srečanje
manjših skupin, tudi za
počastitev poročencev...
Vse torej na enem me-
stu, v glavnem vse v no-
vem hotelu, kjer pa je tu-
di razpoloženje več kot
prijetno. To so povedali
gosti, pacienti, saj zdravi-
liški kolektiv z veliko po-
zornostjo neguje prijetne
medčloveške odnose. Do-
bro počutje gosta je ko-
rak k uspešnemu zdrav-
ljenju.
In če vas zanima še kaj,
obiščite Dobrno, povpra-
šajte ali kličite po telefo-
nu: (063) 778-023 (recepci-
ja) ali 778-000 (centrala
zdravilišča).
hotelske cene
HOTEL DOBRNA. V
času od 16. aprila do 15.
oktobra je cena enopo-
steljne sobe s kopalnico
in zajtrkom 380, dvopo-
steljne s kopalnico in
prav tako zajtrkom 550
din, polni penzion po ose-
bi v enoposteljni sobi s
kopalnico je 49(), v dvopo-
steljni sobi s kopalnico pa
410 din.
V	času od 16. oktobra
do 15. aprila je treba za
enoposteljno sobo s ko-
palnico in zajtrkom od-
šteti 320, za dvoposteljno
sobo s kopalnico in zajtr-
kom pa 460 din. Polni
penzion po osebi je v eno-
posteljni sobi s kopeilnico
430, v dvoposteljni sobi s
kopalnico pa 355 din.
Za sobo z balkonom je
treba doplačati 30 din na
dan. Za polpenzion odra-
čunajo 60 din od penzion-
ske cene. Za dodatno leži-
šče je 30% popust.
ZDRAVILIŠKI DOM.
V	času od 16. aprila do 15.
oktobra velja enopostelj-
na soba brez kopalnice od
130 do 210 din, dvopo-
steljna brez kopalnice od
210 do 298 ter s kopalnico
400 din. Polni penzion po
osebi v enoposteljni sobi
brez kopalnice je od 235
do 305, v dvoposteljni so-
bi brez kopalnice od 215
do 268, s kopalnico pa 330
din po osebi.
V	času pd 16. oktobra
do 15. aprila je cena za
enoposteljno sobo brez
kopalnice od 110 do 180
din, za dvoposteljno sobo
brez kopalnice od 180 do
250 din, oziroma 360 din s
kopalnico. Polni'penzion
po osebi v enoposteljni
sobi brez kopalnice je od
206 do 275, v dvoposteljni
sobi brez kopalnice od
195 do 240 din ter s kopal-
nico 298 din po osebi.
DEPANDANSI ZA-
GREB ALI BEOGRAD.
V	času od 16. junija do 15.
septembra stane enopo-
steljna soba brez kopalni-
ce od 125 do 210 din, dvo-
posteljna brez kopalnice
od 210 do 298 ter s kopal-.
nico 400 din. Polni pen-
zion po osebi pa je v tem
času v enoposteljni sobi
brez kopalnice 230 do 295
din, v dvoposteljni brez
kopalnice od 195 do 254, s
kopalnico pa 345 din.
V	času od 1. aprila do
15. junija ter od 16. sep-
tembra do 31. oktobra
stane enoposteljna soba
brez kopalnice od 110 do
160 din, dvoppsteljna
brez kopalnice od 170 do
236 s kopalnico pa 360
din. Polni penzion po ose-
bi je v enoposteljni sobi
brez kopalnice od 195 do
265, v dvoposteljni brez
kopalnice od 175 do 230, s
kopalnico pa 310 dinar-
jev.
V	času od 1. novembra
do 31. marca pa stane
enoposteljna soba brez
kopalnice od 100 do 140
din, dvoposteljna brez
kopalnice od 160 do 210, s-
kopalnico pa 310 din. Pol-
ni penzion po osebi pa je
v tem času v enoposteljni
sobi brez kopalnice o'd
170 do 220 din, v dvopo-
steljni brez kopalnice od
165 do 195, s kopalnico pa
270 din.
V	Zdraviliškem domu
ter v depandansah Za-
greb ali Beograd se za
polpenzion odračuna 40
din od penzionske cene.
Otrok do 7. leta ima 30%
popusta od penzionske
cene, če koristi svojo po-
steljo. Za otroke do 3 let
se ne plača ležišče, če ni-
ma . svoje postelje. Za
otroka nad 3 in do 7 let, ki
ne koristi svoje postelje, a
ima penzion, se plača 190
din v hotelu Dobrna ter
130 din v drugih hotelih
•oziroma objektih. Dopla-
čilo za dietno hrano: slad-
korna 20 din na dan, osta-
le diete po 12 din na dan.
medicinska kozmetika
Za vse in vsakogar. Ne samo za stalne goste,
tudi za vas, ki pridete v Dobrno na izlet, obisk in
tudi da obiščete medicinsko kozmetični salon.
Znan in uveljavljen. Priznan in ugleden.
Kaj nudi in koliko stanejo posamezne storitve?
Pregled kože (zdravnik)	150 din
Pregled kože pred nego	50 din
Čiščenje kože	50 do 100 din
Čiščenje kože (akne)	190 din
Puljenje obrvi
(brez drugih storitev)	35 din
Aparatna gimnastika (10 minut)	55 din
Aparatna gimnastika (20 minut)	90 din
Gimnastika obraza (10 minut)	50 din
Gimnastika obraza (20 minut)	80 din
Masaža obraza	90 din
Vitaminska obloga	45 din
Peeling (luščenje kože)	70 din
Jontoforeza obraza
(vrsta elektro masaže)	65 din
Jontoforeza telesa	120 din
Elektrocoagulaci j a
(5,10,15 minut)	70,140, 210 din
Maska obraza	55 din
Maska special	65 din
Delno zdravljenje celulitisa
(kura 10 krat po 25 minut)
- 4 elektrode	550 din
Celotno zdravljenje celulitisa
(kura 10 krat po 25 minut)	1.100 din
Redna mesečna nega	210 din
Make up	80 din
IV/TaVro iir» Holni	Hin
cene
nekaterih
zdrav-
stvenih
storitev
Tudi zanimive za vsa-
kogar.
Prvi pregled pri zdrav-
niku specialistu 150 din,
ponovni pregled pri
zdravniku specialistu 70
din, pregled z odpustnico
90, obisk zdravnika v sobi
150 din podnevi s pregle-
dom in 230 din ponoči s
pregledom, obisk medi-
cinske sestre v sobi 40 do
55 din podnevi in 70 do 85
din ponoči, laboratorijske
preiskave 20 do 100 din,
kopanje v bazenu Zdravi-
liškega doma 30 in v baze-
nu hotela Dobran 40 din,
kopanje v kabini 45,
smrečna kopel 50, blatne
ali močvirne obloge (fan-
go) 110, blatne ali močvir-
ne kopeli 150, hidrogi-
mnastika v bazenu (sku-
pinska) 50, asistirane vaje
v kabini (Hubadova kad)
110, savna 60, solarij 30,
trim rekreacija 1 ura 25,
razgibavanje (telovadba)
skupinska 25, posamezno
od 40 do 65 din, elektrote-
rapija (obsevanja vseh
vrst) od 30 do 70 din, troo-
track (natezanje udov) 45,
ročna masaža - delna 75,
polovična 100, celotna
150 din, vibracijska masa-
ža 50 din, podvodna ma-
saža - polovična 100 in ce-
lotna 150 din.
Restavracija v novem hotelu Dobrna: lepa in prostorna...
prvi oddih
Da, da... v čudovitem naravnem okolju, sredi
zelenja in cvetic, v prijetnem zdraviliškem am-
bientu boste lahko združili svoj počitek z zdravlje-
njem. Nič dražje kot doma.
Zdraviliški kolektiv vam priporoča naslednjo
ugodnost, ki je veljala že v februarju in bo tudi v
letošnjem marcu.
V	depandansah ZAGREB ali BEOGRAD boste
plačali v enoposteljni sobi za 7 dni - 1790 din, za
10 dni - 2.500 din in za 14 dni - 3.400 din, v
dvoposteljni sobi po osebi pa 1.590 din za 7 dni,
2.200 din za 10 dni in 3.050 din za 14 dni.
V	to ceno je vključeno: vsakodnevni polni pen-
zion, en zdravniški pregled, vsakodnevno kopa-
nje oziroma gimnastika v bazenu ali kopanje v
kabini-in turistična taksa.
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
NEVARNOSTI V
GORAH
Kdor ho^ uspešno hoditi v
gore, mora biti telesno in du-
ševno pripravljen na to, poz-
nati mora nevarnosti v gorah,
biti izurjen in imeti dobre to-
variše. Pri izbiri našega cilja
so v različnih letnih časih pri-
sotne različne nevarnosti v
gorah.
POMNI: Gornjo mejo si
mora razumno postaviti vsak
sam! Nevarnosti v gorah so:
OBJEKTIVNE: vremenski
vplivi - temperaturne spre-
membe, vihar, mraz, megla,
požled, strela, neurje, vplivi
sonca, noč, zapadno kame-
nje, sneg, snežni metež, pla-
zovi, nenadna zmrzal, ledeni-
ške rezpoke... in SUBJEK-
TIVNE, ki so v nas samih.
Izhajajo iz naSe telesne in du-
ševne moči^, nezadostnega
znanja pravilne hoje, neupo-
števanja temeljnih planin-
skih izkušenj, pomanjkljive-
ga poznavanja objektivnih te
žav in nevarnosti v gorah, ne-
zadostne in pravilne opreme.
Vremenske razmere so zelo
zapletene in se hitro menjajo.
Poslabšanje vremena stop-
njuje v vsakem primeru te
žavnost in nevarnost ture. Ob
nestalnem vremenu le na
krajše ture. Tudi poleti imej
rezervno perilo! NE POZABI
se pozanimati za vremensko
situacijo. Ce grozi poslabša-
nje, pravočasno prekini turo.
Mraz. Temperatura pada z vi-
šino. Vedi na kateri višini je
0° C. Mokra obleka napravi
ledeni oklep, ko odvzema to-
ploto telesu. Veter stopnjuje
mraz? Nevihta. V poletju so
običajno popoldan. Strela ne
izbira ciljev! Megla otežuje
orientacijo v gorah. Tu ti po-
maga znanje, karta in kom-
pas. Skupina naj se drži sku-
paj! Bolje bivakirati kot slepo
bloditi! Tema.'Na cilj pred
mrakom. Preračunaj čas gle-
de na dolžino dneva. Nava-
dno je potreben varen bivak.
Bivak vreča. Pot. Tla so ra-
zmočena. Najbolj nevaren je
zdrs pri sestopu. Trenje! Ka-
. menčki na poličkah! Zapa-
dno kamenje se proži po fizi-
kalnih zakonih - zmrzal -
otoplitev, zgodaj na pot! Ka-
menje prožijo ljudje in živali.
VEDI: Največji sovražnik
človeških moči so subjektiv-
ne slabosti in neznanje, nato
prevelika mera drznosti in tr-
moglavosti. V gorah je treba
mariskdaj veliko tvegati, to-
da vedno samo z največjo raz-
sodnostjo.	B. J.
BESEDA O
ODGOVORNOSTI
Članstvo v planinski orga-
nizaciji je PROSTOVOLJ-
NO, vendar to člane ne odve-
zuje odgovornosti za primer-
no vedenje do tovarišev,
družbenega premoženja in
naravnih lepot. V gore hodi
vsak NA LASTNO OIXK>
VORNOST, toda to ne pome-
ni, da pri tem ni prisotna
družbena odgovornost do
vseh ljudi, bodisi članov ali
rtečlanov planinske organiza-
cije, če se v gorskem svetu
znajdejo v kritični situaciji.
POMNI: v gorah nisi nikoli
odtegnjen družbeni skrbi, pa
tudi sam nisi brez odgovor-
nosti do sebe, do tovarišev v
skupini ali navezi, in do pla-
ninske organizacije, ki ti kaže
pot v gore!
Ce si polnoleten, si za svoja
dejanja v gorah tudi odgovo-
ren. Ta odgovornost ti nalaga
PREVIDNOST V GORAH,
kajti v planinstvo je vedno
vključeno tudi tveganje, saj
tu lažje pride do subjetkivnih
nevarnosti v človeku in do
objektivnih nevarnosti za.-adi
nenadnih sprememb narav-
nih razmer. Ravnati moraš ta-
ko, da OBVLADAŠ SITUA-
CIJO (npr. da se vrneš pred
nočjo v dolino, da se uma-
kneš viharju v kočo...) ali pa
v nevarni situaciji UKRE-
PAŠ TAKO KOT ZAHTE
VAJO PRAVILA planinskih
veščin (prva pomoč, tehnika
samovarovanja, samoreševa-
nja, plezanja, prečenje nevar-
nih mest... skratka ukrepi
SAMOZAŠČITE).
V gorah nisi sam, zato od-
govornost do drugih obisko-
valcev, do naravnih lepot in
družbenega premoženja v go-
rah (koče, steze, kažipoti,
markacije) zahteva tako ob-
našanje kot ga zapoveduje
ČASTNI KODEKS SLO-
VENSKIH PLANINCEV.
Od nikogar ne moremo za-
htevati odgovornosti, ki pre-
sega njegove moralne, psiho-
fizične in planinske sposob-
nosti. Tudi od vodnika (gor-
skega, planinskega, mladin-
skega) ne moreš zahtevati
neomejene odgovornosti, če
si sam polnoleten, čeprav si-
začetnik! IHidi pri hoji v sku-
pini ima poleg vodnika vsak
svojo funkcijo, od prvega do
zadnjega v koloni.
VEDI: Hoja po gorskem
svetu brez sprejemanja dolž-
nosti do sebe in tovarišev ni
planinsko dejanje in nima ni-
česar skupnega z načeli vza-
jemnosti, solidarnosti in hu-
manizma ljudi, ki zahajajo v
gorski svet ter z izročili slo-
venskega planinstva.
ing. B020 JORDAN
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
VSE VEČ STANOVANJSKIH
STISKREŠENIH
V petek, 7. marca, bo v
Celju članski sestanek
osnovne organizacije sin-
dikata delavcev, zaposel-
nih pri obrtnikih. Na tem
sestanku bodo razpravlja-
li o preteklem delu,
obravnavali razporeditev
sklada za dopolnilno izo-
braževanje delavcev,
sprejeli program dela za
letošnje leto in obravna-
vali poročilo stanovanj-
ske komisije. In prav o
tem, kako uspešna je bila
osnovna organizacija sin-
dikata in komisija za sta-
novanjska vprašanja pri
reševanju' stanovanjskih
problemov delavcev, za-
poslenih pri obrtnikih,
bomo spregovorili v da-
našnjem sestavku.
Uvodoma velja zapisa-
ti, da je komisija za stano-
vanjska vprašanja svoje
delo zastavila na ugotovi-
tvi, da so v zadnjih letih
reševala stanovanjska
vprašanja delavcev, zapo-
slenih pri obrtnikih, bolj
stihijsko. To pomeni, da
ni bilo načrtnega dela na
tem področju in da je bilo
zato tem delavcem dode-
ljenih manj stanovanj in
manj kreditov, kot je bUo
razpoložljivega denarja.
Zato je komisija na začet-
ku leta 1979 pregledala 27
prošenj prosilcev za sta-
novanja, obiskala večino
prosilcev na domu ter se
tako prepričala o uteme-
ljenosti njihove prošnje.
Nato je komisija pripravi-
la prioritetno listo prosil-
cev, ki naj bi bila temelj
bodoče stanovanjske po-
litike delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih. Zaradi
objektivnih razlogov pa
je bila komisija primora-
na reševati nekatere sta-
novanjske probleme mi-
mo prioritetne liste, saj so
člani ugotavljali, da neka-
teri delavci živijo v tako
nemogočih stanovanj-
skih razmerah, da jih je
treba nemudoma rešiti iz
stiske. Nekaj delavcev pa
je v tem času dobilo še
odpoved stanovanjskega
razmerja in je bilo treba
zato takoj ukrepati ter re-
šiti njihov stanovanjski
problem.
Tako je bilo s pomočjo
komisije za stanovanjs^
vprašanja in v skladu z
razpoložljivimi sredstvi v
letu 1979 rešenih več sta-
novanjskih problemov
delavcev^ zaposlenih pri
obrtnikih. Dokler Tomi-
slava je dobila enosobno
stanovanje, Bohinjak Ire-
na enosobno stanovanje,
družina Hajmrl je dobila
dvosobno stanovanje,
Zdravec Zvonko se je
vselil v staro stanovanje.
Poleg tega pa je komisija
za razpis Stanovanjske
skupnosti Celje prijavila
Švab Marjano, Jurkovič
Anitmijo, Kranjc Željka,
Smodej Zinko, Travnar
Karolino, P«tecin Mirka
in Panič Majdo za dodeli-
tev solidalrnostnega sta-
novanja, ki bodo vseljiva
v septembru letos. Stano-
vanjski problem so sku-
paj z VVZ Zarja rešili še
Pečnik Janezu. Komisija
je od štirih prosilcev do-
delila tudi tri stanovanj-
ske kredite in sicer Ul-
bink Magdi, Blažič Voj-
ku in Šrekelj Dragu v
skupnem znesku 550.000
dina^ev. Stanovanjska
komisija je tudi urgirala
na Samoupravni stano-
vanjski skupnosti v zvezi
z dodelitvijo stanovanja
Mastnak Afarti, ki bi se
morala glede na prioritet-
no listo skupnosti preseli-
ti v novo stanovanje že v
letu 1978. Po urgenci je
Mastnak Marta dobila
enosobno stanovanje iz
solidarnostnega sklada.
Komisija je pomagala v
reševanju stanovanjske-
ga problema še Grlič Ivo-
tu, za katerega se je obve-
zala, da bo dokončno po-
skušala rešiti njegov sta-
novanjski problem do 1.
maja.
V letošnjem letu se je
na sklad za reševanje sta-
novanjskih vprašanj de-
lavcev, zaposlenih pri
obrtnikih,	nateklo
2.500,000,00 dinarjev.
In še eno obvestilo:
vodstvo OO sindikata de-
lavcev, zaix>slenih pri
obrtnikih, je sporočilo, da
poskuša po zelo ugodni
ceni organizirati letova-
nje delavcev na morju-. O
uspehih razgovorov bo-
mo v tej rubriki še pisali.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Ekspeditivnost In usklajenost naših storitev, najvišje
možno obrestovanje, posluh za vaše želje - to so prednosti,
ki zagotavljajo, da boste z našim servisom zadovoljni.
JANKO KAČ
GRUNT
51
Edinega sina sem dala cesarju. Vi ne veste, kaj se to
P^v/.' Matere vprašajte, če vam bodo mogle povedati. (Ne-
^tere ženske so zaihtele.) Za cesarstvo, torej za grunt, sem
^rala žrtvovati edinega otroka. Povejte mi, učeni vi so-
'»iiki- Kje je postava, da moram zato žrtvovati še Kolenčev
^nt povrh, da se bodo šopirili na njem tujci. Če je moral
^^ ubijati tiste, ki so stregli po giyntih cesarstva, kdo more
t>otem reči, da je zločin, če ubijem grabežnika posamez-
grunta. Volka, ki grozi vsej vasi, smem ubiti, gnide na
^^ glavi pa ne bi smela. Sinu sem izročila grunt kot
'^^ščino rodu zanj in za njegov zarod, nisem pa ga prodala
^jki. Čigav je grunt, ko ni več ne sina ne zaroda ? Tujkin je,
Pt^vijo naše postave - moj je, pravi moja pravica. Nisem
^Va zločina, kakor ga ni bil kriv moj sin in ga niso bili
J^vj milijoni mrtvih in milijoni odlikovancev za vestno
^oritev sovražnikov cesarstva. Kakor je žalosten dober
^k po neuspeli bitki, tako smem biti tudi jaz, ko vidim
^eti v prostosti zdravo tatico svojega grunta, namesto da
ona tukaj* Pri teh besedah se je Mica obrnila in
^KAzala s prstom na zatožno klop.
Jj^ožica je ponovno zahrumela, nekateri pa so se ogla-
si: »Tako je! Prav ima! Čemu neki se koljemo za druge, ko
■Pa bojimo doma biriča in hudiča, če le kdo kihne.*
*Tako je," se je vsevprek govorilo in vedno več jih je
^obravalo Micine besede. Sodniki so stikali kakor plašne
glave in se tiho pomenkovali, ali naj dajo izprazniti
Orano. Ko so se sporazumeli, da je varneje zlepa pomiriti
Jožico, je predsednik pozvonil, nakar se je polagoma
hrup množice.
»Vojna ima svoje postave, življenje spet svoje, mi pa
sodimo po pisanih postavah, ki so jih ustvarili modri možje
in so jih narodi potrdili,* se je izmotaval predsednik. Da
reši čast sodišča, se je vpletel v pogovor še sodnik prise-
dnik in vprašal obtoženko:
»Za bojI^o voljo, ali niste nič mislili na Boga in vas ni nič
pekla vest, ko ste pregrešili nad življenjem svoje snahe?*
Nasmetmila se je obtoženka pri teh besedah in z njo vred
mnogi v dvorani, zakaj tako zelo je zrahljala vojna stare
moralne temelje, ter odgovorila: »Saj nismo vendar otroci v
šoli, da bi se učili za pisano podobico na pamet sedem tujih
grehov. Z Bogom in vestjo prihajate, ko sami ne verujete
ne v eno ne v dr^o. Moj sin mi je pravil, kaj vse je videl v
vojni in on mi ni lagal. Vprašam vas, ali so kaj pomislili na
Boga in svojo vest tisti gospodje, ki so posiljevali nedolžna
dekleta in streljali za zabavo starce kakor zajce. ,Za go-
spodo ni nobenih postav. Ona ne pozna ne Boga ne hudiča
ne vesti,' mi je pravil moj sin. *
»Prav govori,* je mrmrala množica, predsednik pa je
prešel, kakor da vsega tega ni nič slišal, na zasliševanje
prič. Leno se je vleklo premlevanje že stokrat ponovljenih
izjav, kar je zdolgočasilo sodnike in poslušalce. Po dveh
urah se je končalo zasliševanje in vse si je oddahnilo.
Predsednik je odredil kratek odmor, med katerim so so-
dniki v svoji sobi, množica pa v dvorani živahno razprav-
ljali o besedah obtoženke, kije sedaj svojemu zagovorniku
na njegova izpraševanja tako redko odgovarjala, da se je
kar potil od samih skrbi, kako naj sestavi zagovor. Sodniki
so prišli spet dostojanstveno v dvorano in predsednik je
podelil besedo državnemu pravdniku, starejšemu rdečehč-
nemu gospodu, ki je vstal, se pokril z rdečim baretom in
pričel mimo, skoraj pretiho, da je ponehal vsak šum po
dvorani, svojo obtožbo:
» Visoki sodni dvor! Šestindvajset let vršim svojo službo,
kot čuvar zakonov. Na stotine zločincev sem že gledal na
tejle zatožni klopi: potepuhe, požigalce, tatove, morilce in
razbojnike. V solzah so se topili nekateri in si pulili lase, ko
so spoznali svojo zablodo. Z nasmehom na licih so poslu-
šali drugo vse govore, kakor da ne gre za njihove zločine,
temveč da zro le kot gledalci v teatru dramo svojega življe-
nja. Videl sem tukaj razbojnika, ki je psoval svojo mrtvo
mater in valil na njeno vzgojo krivdo za svoja razbojništva.
Kaj sem vse doslej videl in slišal! Toda danes stojim pred
dogodkom, ki se mi je pripetil prvič, odkar devam na glavo
svoje rdeče pokrivalo. Skoraj neizobražena kmetska žena
stoji pred sodniki. Vsi ste čuli o njenem zločinu, ki bi
zahteval, če bi se ji bil posrečil - toliko je manjkalo, da se ji
ni? - glavo za glavo. Visoko sem cenil vselej naše kmetske
matere, tiste mučenice, ki so bile vedno trdni temelj dru-
žine in naroda. Naši pesniki so peli slavo njihovemu življe-
nju, ki je bilo varno zasidrano v veri v Boga, da jih bo
tisočero poplačal v nebesih za vse njihovo trpljenje. Star
sem že in morda so izumrle takšne matere. Morda so živele
le v povestih in p^mih; morda je šel čas preko nas in
nismo videli, da se je naš kmet spremenil, morda ga nismo
nikoli poznali ne mi ne pisatelj ne pesniki, temveč smo ga
gledali kakor utelešenje naših kopmenj po boljšem, glob-
ljem življenju. Danes se je namreč otvoril pred menoj
prepad, ki mu nihče ne vidi dna. Pred nami sedi na zatožni
klopi žena, kmetska žena, ki niti ne joka, niti se ne roga
našim postavam. Priznava odkrito svoje dejanje v vseh
podrobnostih, ne priznava pa svoje krivde, temveč se skli-
cuje na neko svojo pravico. Sodišče je mislilo, da gre pri
njej morda za bolezenski pojav, izvedenci pa so to mnenje
soglasno odklonili. Toda čemu so nam izvedenci! Kaj ni-
smo čuh ves čas obtoženkinega zagovora, kakor je narod,
ki je napolnil to dvorano, pričeval njeni dozdevni pravici,
po kateri sme ubiti tujega pritepenca, ki hoče rodu ukrasti
grunt. Tisočletja nazaj smo se to uro preselili v čase, ko še
ni bilo ne cerkve ne molitve ne paragrafov iuris romani in
ko je količil močnejši zemljo in jo branil s krvjo pred
vsiljivci. Kje ste sedaj tisti, - ki ste gradili našo prosveto in
našo kulturo, ter se bahali s svojimi uspehi? Tisočletno
vaše delo se maje v temeljih in grozi, da vaš pokoplje pod
seboj. Porečete: narod je propadel, ne zavedate se pa, da je
propadel na vaših slabih zgledih: zakon je ubila svetna
gosposka s pomočjo grabežnih plačancev močnejšega in
bogatejšega. Boga sije odstavila duhovska gosposka, ker ji
je nadležen. Narodu je kazala zveličavnost bednega življe-
nja, v tej solzni dolini, sama zase pa sije ustvarila nebesa že
na zemlji, ker ni verjela na hozano v božjih nebesih. Danes
stoji pred nami nov človek, ki je odvrgel od sebe Boga in
postave in ki terja isto pravico kakor cesar: da sam pobija
brez kazni svoje sovražnike. Svet se maje v temeljih, ko se
levijo narodi iz preperele kože obrabljene rimljanske kul-
ture.*
Državni pravdnik se je malo oddahnil, med poslušalci in
sodniki pa je postalo nemirno. Rahel odsev mu je šel preko
lica, ko je dvignil roko in nadaljeval:
»Pa twdimo še mi novi ljudje in priznajmo narodu pra-
vico, kakor jo terja obtoženka pred nami.*
Začudeno je gledala. Mica govornika, sodniki so se pa
spogledovali in šepetali drug drugemu na ušesa: »Kaj seje
zbledlo tovarišu?* Predsednik je nervozno vrtel zvonec.
»Posebno smo lahko prizanesljivi pri njej, ki niti ni izvr-
šila svoje pravice, ko je branila svojo edino svetinjo -
petstoletno dediščino Kolenčevega grunta. Za bolečine in
bolniške stroške se naj sorodnici sami pogodita. Grunt naj
dobi nazaj Marija Kolenčeva, ki naj izplača za dvoletno
delo odškodnino snahi, ta pa naj gre od hiše. » Vedno večje
začudenje se polašča navzočih. Mica kar ne veriame uše-
som, kakor mrtvoudna sedi Nežika.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
Dragi mladi prijatelji, bralci in sodelavci. Zdaj ste že
pridno zakoračili v drugo polletje in spomini na zimske
počitnice že bledijo. No, zato tudi mi nismo tokrat mogli
objaviti vseh številnih vaših pisemc, ki so prispela na naš
naslov in v katerih nam pišete kje in kako ste preživeli te
vesele dni. Vsako pisemce je prisrčno in lepo napisano, a
nam nikar ne zamerite, če ga pač nismo mogli objaviti.
Nekateri nam namreč tako pridno pišete, da je mapa za vašo
pošto zajetno debela, prostora v časniku pa ni toliko. Seveda
pa naj vam to ne vzame poguma in volje za pisanje. Na-
sprotno! Vabimo vas, da nam še pošiljate krajše sestavke o
vašem delu in življenju doma, v šoli. Tudi risbic smo veseli
in če je kakšna zanimiva in poučna, jo radi objavimo.
Kaj pa če nam tokrat čisto na kratko napišete nekaj vrstic
na temo: Ko bom velik...
NAŠA VAS
v Kladju sem doma, v majhni vasici,
komaj devet hiš ima,
s travniki in gozdom je obdana vsa.
V naši vasi je prelepo,
polja zelena so,
ptičice vesele pojo
in rožice cveto.
MARJETA MACEK. 6. r.
OS PRIMOŽ TRUBAR
Laško
NA SPREHODU
Nekega jutra sem se zbudi-
la. Pogledala sem skozi okno
in opazila, da ni snega. Zelo
sem se razveselila. Vedela
sem, da se bom kmalu sreča-
la s prvimi pomladanskimi
cvetovi. Sredi sončnega dne
sva se s sestro odpravili na
sprehod. Spremljal naju je
psiček Miško. Ob robu gole-
ga gozda sva zagledali prve
budilce zaspancev: zvončke,
trobentice in pomladanski
žafran. Nabrali sva jih in po-
stavili v vazo. Nekaj dni sem
ga opazovala. Danes je cvetic
po travniku mnogo več.
LIDIJA MUSiC, 3. a
II. OS Slovenske KONJICE
RDEČKE
2e veliko ljudi je imelo
rdečke. Sedaj sem jih dobil
še jaz. Zunaj je sneg, otroci se
smučajo in sankajo, a jaz le-
žim v postelji. Berem revije,
posebno še Novi tednik in
gledam TV. Komaj čakam, da
ozdravim in se bom lahko šel
smučat in sankat z drugimi
otroki.
MARKO JAKOP, 3. r.
II. OS Slovenske Konjice
OBČNI ZBOR RK
Vsako leto ima RK svoj
občni zbor. Tudi letos ga je
imel. Na občni zbor smo bile
povabljene tudi me, pionirke
predstavnice RK na naši šoli.
Vsi delegati smo dobili znač-
ke RK. Izvolili so nov odbor
in razpravljali v svojem načr-
tu za letošnje leto. Mi pa smo
obljubili, da jim bomo poma-
gali v akcijah.
SLAVICA JAKOP, 6. r.
II. OS Slovenske Konjice
SRNA^
Nekega dne smo otroci de-
lali v gozdu zaklonišče. Nare-
dili smo že polovico bunkerja
in sedli k počitku. Nenadoma
je Andrej zagledal srno. Sko-
čili smo pokonci. Vsi smo se
ustrašili. Ona nas je le gleda-
la. Skočila je čez pot. Spet
nas je vprašajoče gledala. Po-
tem je odskakljala. Za njo je
tekla še ena srna. Ta je bila
majhna. Verjetno je bila mla-
diček in še ni poznala strahu
pred človekom.
Mi smo se bolj ustrašili kot
ona nas.
NANDI STRNAD, 3. a
OS Radeče
TABORNIŠKO
TEKMOVANJE
Pred počitnicami smo ime-
li na Stranicah taborniško
tekmovanje. Dan pred tek-
movanjem smo poteptali
sneg in pripravili progo. Pro-
ga je bila dolga približno 50
m. Na tekmovanje se je prija-
vilo 21 tabornikov. Rezultati
so bili naslednji:
smuk - prvo mesto Sojč
Robi, drugo Robi Potočnik in
tretje Janko Fijavž.
V skokih je bil prvi z 8 m
Sojč Robi. Enemu tekmoval-
cu pa so se žal smuči zlomile.
Diplome bomo dobili na ta-
borniški čajanki, ki bo v ja-
nuarju.
ROBI POTOCNIK-ROK
Odred 100 talcev. Staniče
VSAK DAN
-	spim in smrčim (Irena)
-	se derem na ves glas^
(Barbara)
-	vsak dan se moram učiti
(Barbara)
-	gledam TV (Metka)
-	nagajam sestri in bratcu,
da se ne more učiti. Meni se
pa ni treba, ker hodim v celo-
dnevno šolo (Darja)
-	nočem vstati. Ko gre ma-
ma v službo, se pokrijem čez
glavo. (Marko)
-	rad spim (Tomaž)
Učenci 2. r.
OS Stranice
NAŠ GLAS
v januarju smo izdali šol-
sko glasilo, ki se imenuje TV-
33. V njem so prispevki čla-
nov dopisniškega krožka ter
likovnega. To je prva številka
v tem šolskem letu. Izdali bo-
mo še dve, ena bo posvečena
35. obletnici osvoboditve.
Glasilo obsega 22 strani. V
njem smo zapisali o delu na-
šega pion. odreda ter o življe-
nju in delu KS. Upamo, da bo
naslednja številka še bolj bo-
gata. Pri izdajanju glasila
nam pomaga obč. komite ZK
Slovenske Konjice.
SUZANA FIJAV2, 3. r.
OS Stranice
VRNILI SMO SE V
PREUREJENE
UČILNICE
Naša šola je že zelo stara.
Med vojno je bila požgana.
Po vojni so jo obnovili. Leta
1955 so napeljali elektriko.
Lansko leto v jeseni so prišli
delavci in naredili centralno
kurjavo.
Prvi dan drugega polletja,
ko sem prišel v šolo, sem bil
zelo presenečen. Vse učilnice
so prepleskane. Vsa vrata in
radiatorji so v enaki oranžni
barvi. Tabla je črno pobarva-
na, da se lepo vidi kreda. Ve-
selimo se, ker bomo dobili v
učilnice toplo vodo, da bo v
njih več higiene.
Vsi sošolci in sošolke smo
sklenili, dajDomo čuvali našo
obnovljeno šolo. Vsi se bomo
potrudili, da bomo izdelali ra-
zred z lepimi uspehi.
ROBI SVAB, 4. r.
OS Gorenje nad Zrečami
KVIZ O PESNIKIH IN
PISATEUIH
Prešernov dan je bil v po-
čitnicah, zato smo ta praznik
proslavili v torek. Letos smo
imeli namesto proslave kviz.
Vsi učenci smo se zbrali v
večnamenskem prostoru.
Tekmovali so vsi razredi.
Vsak razred je pripravil tri
tekmovalce. Najprej so tek-
movali učenci iz drugega ra-
zreda. Dobili so lahka vpraša-
nja. Zmagali so dečki, tudi
dečki tretjega razreda so se
bolje odrezali kot deklice.
Vprašanja so bila o pesnikih
in pisateljih. Taki kvizi nam
pofnagajo pri ponavljanju.
VELENTINA ROTOVNIK,
4. r.
OS Stranice
NAŠ GOST JE BIL
LADKO KOROŠEC
23. januar je bil za nas,
učence OS RADEČE, prije-
ten in zanimiv dan. Obiskali
so nas gostje, ki si jih želi
vsak: Sonja Hočevar, Milan
Stante, Raj ko Koritnik in -
uganete kdo še? Seveda,
Ladko Korošec!
S simpatičnim nastopom
so nas vse pridobili zase. Po-
slušali smo jih tako zbrano,
kakor od nas ne bi pričako-
vali.
Za enoumi nastop smo se
jim zahvalili z bučnim in pri-
srčnim ploskanjem. Nisem si
mogla kaj, da ne bi pristopila
skupini, ki se je odpravljala
naprej po Sloveniji. Vprašala
• sem Ladka Korošca:
»Smem prositi za in-
tervju?«
Odgovr je bil tak, kot sem
pričakovala:
»Seveda, zakaj pa ne?«
No, pa sem ga vprašala:
»Tov. Korošec,-kdaj ste se
pričeli ukvarjati s petjem,
kako in zakaj?«
"Ko sem bil star 7 let, sem
šel prvič poslušat pevski
zbor. Njihovo petje me je ta-
ko prevzelo, da sem pričel
peti.«
Tudi vi ste nas danes prev-
zeli, sem pomislila. Tov. Ko-
rošec pa je nadaljeval:
■ Kasneje sem se vključil v
rudarski pevski zbor, od tam
pa sem šel študirat v Ljublja-
no. Vsak prosti trenutek sem
izkoristil za petje.«
»Kdo je bil vaš vzornik?«
»Vzornika pravzaprav ni-
sem imel. Vse sem rad poslu-
šal, vendar nisem maral niko-
gar posnemati, hotel sem pe-
ti, kot mi dasta duša in srce!«
Vidite, tako je, če kdo ljubi
petje.
»Ali imate radi, da vas ob-
krožajo mladi, ki vaše umet-
nosti ne razumejo popolno-
ma, ali pa se bolje počutite,
če so poslušalci podkovani v
glasbeni umetnosti?«
Korošec se je ozrl okrog se-
be in dejal:
»Odgovoril bom v imenu
vseh. Radi pojemo mladim,
vendar se zavedamo, da vam
je treba dati vse najboljše, saj
otroci iskreno pokažejo, če
jim glasba ni všeč, odrasli pa
potrpijo. Zato je treba mlade
pridobiti zase in za glasbo.«
On to zna, verjemite mi!
»Kaj vas poleg petja še za-
nima?«
»Gledališče, opera, drama,
kot hobi pa še film; tudi sam
imam filmsko kamero, veliko
sem hodil po svetu, veliko za-
nimivosti sem posnel.«
»Nastopili ste v filmu Ko
zorijo jagode. Ali večkrat
igrate?«
»No, z Lipužčkom sva fil-
mala na Golniku, pa v Deka-
meronu sem tudi nastopal.«
Saj res, se spominjate?
»Kako naj mladi posuša-
mo slovensko narodno in
umetno pesem?«
»Veš, vso glasbo moraš
znati poslušati. Tudi mi, ki
smo danes nastopili pri vas,
radi poslušamo moderno
glasbo. Ni pa prav, da se pači-
mo v polomljeni angleščini.
Naša dolžnost je, da ljubimo
našo, domačo, slovensko pe-
sem.«
»Kakšen vtis pa ste dobili
danes pri nas?«
»Moram reči, da smo bili
navdušeni nad prisrčnim
sprejemom, lepo nam je bilo
z vami. Upam, da se bomo še
kdaj srečali in da bo tako pri-
jetno, kot je bilo danes!«
LEGAN LILIJANA
OS RADEČE
OBČNI ZBOR RK
v krajevni skupnosti Dol-
go polje so imeli občni zbor
RK. Za začetek smo učenci I.
osnovne šole pripravili kra-
tek program. Nastopal sem v
dveh prizorčkih, v obeh sem
igral zdravnika. Na programu
so bile tudi recitacije in pev-
ske točke. Gledalcem so bile
vse točke zelo všeč in so nav-
dušeno ploskali. Po konča-
nem programu so imeli občni
zbor. Prebrali so poročilo o
njihovem delu, izvolili so nov
odbor RK in prebrali pro-
gram za njihovo delo za na-
prej.
BORUT TR2AN, 2. b
I. OS Celje
POČITNICE SO MINILE
Spet se je začel pouk
in počitnice so mimo,
mi pa vsi, ne praznih rok,
v šolo že hitimo.
V	rokah torbe nosimo
ali pa na rami,
ko od doma mi gremd,
pomahamo še mami.	^
V	šoli že v klopeh sedimo,
učitelje poslušamo,
se za ocene vsi borimo,
kadar teste pišemo.
Ce kdo se v klopi dolgočasi,
se zunaj misli mu podč,
si misli: »kje ste, lepi časi,
le kje počitnice ste v^?*
BREDA JESENICNIK, 8. a
OS Vitanje
POSLABŠANJE BO!
V začetku preteklega tedna so se 24 ume koncentracije
SO2 gibale v okviru dovoljenih.
Kot je razvidno iz grafikona, je pričela dne 24. 2, konc.
naraščati, tako, da je presegla 24 urno dovoljeno koncen-
tracijo. Istega dne smo zabeležili tudi močan porast tre-
nutnih konc. v zgodnjih jutranjih urah in so trajale vse do
10. ure dopoldan.
Za nadaljnje dni pričakujemo poslabšanje kvalitete
zraka, zlasti v jutranjih in popoldanskih urah.
Strokovna služba
SIS za varstvo zraka Celje
PROM. NESREČE
PREHITRO V OVINEK
Iz Primoža proti Ljubne-
mu je vozil z osebnim avto-
mobilom MIRKO PRELE-
SNIK, 41, iz Solčave. Ker je
vozil prehitro in ker se je v
ovinku srečal s tovornja-
kom, je zavrl, na zasneženem
cestišču pa ga je zaneslo v
levo in je trčil v sprednji levi
blatnik tovornega avtomobi-
la. Pri nesreči se je težje po-
škodoval sopotnik v oseb-
nem. avtomobilu, IVAN
STRUBEJ, ki so ga odpeljali
v celjsko bolnišnico.
TRIJE V OVINKU
Po lokalni cesti iz Bukovž-
laka proti Celju je vozil
ALOJZ BREŽNIK, 30, iz Tr-
novelj. V ostrem ovinku je
vozil po sredini cestišča in se
srečeval s furgonom, zato je
zavrl, za furgonom pa je pri-
peljal še tovornjak, ki ga je
vozil ŽELJKO DURIC, 20, iz
Celja in prav v tovornjak se
je zaletel Brežnik. Telesno se
ni nihče poškodoval, mate-
rialne škode pa je za 90.000
dinarjev.
BANKINA SE JE
UGREZNILA
Voznik tovornjaka s priko-
hco BORIS KOLAR, 25, Ce-
lje, je vozil iz Zidanega mo-
sta proti Hrastniku. Ko je
pripeljal v Suhadol je kljub
prometnemu znaku, ki pre-
poveduje vožnjo vozilom
nad 4,5 t teže, z vožnjo nada-
ljeval in na ozkem delu cesti-
šča z desnimi kolesi zapeljal
na neutrjeno bankino, zato
sta se tovornjak in prikolica
prevrnila 7 metrov globoko,
podrla pa se je tudi kovinska
ograja v dolžini 24 m. Škode
je za okoh 100.000 din.
NEPRAVILNA HOJA IN
VINJENOST
Po lokalni cesti v Pesjem
pri Velenju je vozil z oseb-
nim avtomobilom LJUBISA
MILENKOVIC, 25, iz Vele-
nja in dohitel dva pešca.
Voznik, ki je kazal znake vi-
njenosti, je zbil MARJANA
SKALETA, 26, iz Velenja, ki
si je zlomil desno roko.
PREVOZILA JE »STOP«
ZNAK
Do križišča proti Gotov-
Ijam je iz smeri Žalca pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila TANJA JANIC, 28, iz
Gotovlje in se pred križi-
ščem, kljub »STOP« znaku
ni ustavila. Iz smeri Celja je
takrat pripeljala z osebnim
avtomobilom ROZALIJA
MALOVRH, 26, iz Šentjurja,
ki je trčila v avtomobil Jani-
čeve. Pri nesreči sta se po-
škodovala dva sopotnika v
avtomobilu, ki ga je vozili
Malovrhova in oba so odpe
Ijali v celjsko bolnico, ško<J|
pa je za 25.000 dinarjev.
MOTORIST V POTOKU
Z neregistriranim motor
jem se je peljal iz Luč prot
Podvolovjeku ALOJZ ROB
NIK, 64. V bližini Podbre
garskega mostu je zapeljali
levo in se prevrnil 2 metn
globoko v potok Lučnico.
Ker je z glavo udaril ob ska-
lo, je na kraju nesreče umrL
HOJA PO PROGI
Po desnem tiru od Laške-
ga proti Zidanemu mostu ](
hodila AMALIJA JELEN
KO, 78, oskrbovanka domi
upokojencev iz Sevnice.
njo je pripeljal potniški mo-
torni vlak in strojevodja, i
je pešakinjo opazil 100 tt
pred seboj, jo je opozarjali
zvočnim signalom in močw
zaviral. Kljub temu pa jo j(
zbil po nasipu, kjer je Jelen
kova obležala mrtva.
NEPREVIDNO ČEZ ,
CESTO
Približno 4 metre od pre
hoda za pešce na Kersnikov
ulici v Celju, je prečkala c€
stišče MARIJA GOLOUH
69, iz Celja. Iz smeri središči
mesta je pripeljal avtobus, k
ga je vozil JURIJ NAGLiC
29, iz Smiklavža in ki je žen
sko zadel ter zbil na lev(
stran vozišča. Golouhova f
obležala težje poškodovana'
zlomljeni ima obe zapestji
nosno kost in pretres možga
nov.
ČRNA KRONIKA
NAŠLI MRTVO V
POTOKU
V	potoku Artišnica v PoJ
gracu pri Grižah so nal
mrtvo SLAVICO HLUPli
37, iz Pongraca 101/a. Dopol
dne se je Hlupičeva odpravi
la k sosedovim, ko pa se j
popoldne vračala domov, j
omahnila v potok 4 m glob<
ko in utonila.
DELOVNA NESREČA V
ŽELEZARNI
V	TOZDU Valjarna v ZeK
zarni Store je skupina dela'
cev nakladala železne pali^
na tovorni vagon. 2erjavoV<
dja je s tovorom med nakli
danjem trčil ob steno vagoS
in del tovora je padel v v!
gon. Tu pa je stal Ivan P^
VALEJ, 49, iz Babnega brd
pri Šmarju, in odvezoval f
vor. Nanj so padle železi
palice in ga hudo poškod'
vale - zlomil si je medenič"
kost in hrbtenico. Poškodt
pa so bile tako hude, da je '
isti dan v celjski bolnišni'
umrl.
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
flepubliški kros v kopru
najboušikladivar
fignko Lisec oltranii iansiii nasiov - 10 medai/
Atleti in atletinje Kladivar-
jg so na republiškem prven-
stvu v krosu dosegli prodo-
j^n uspeh. Kot lani so tudi
letos osvojili naslov vseekip-
(lega prvaka SRS, pa čeprav
je vedno niso nastopili v
l^ompletni postavi. Ekipne
jiiiage so osvojili pri mlajših
planih in članicah, druga me-
sta pri pionirkah, mlajših
mladinkah, mlajših mladin-
cih, tretji mesti pri starejših
[nladinskah in članih, pri
pionorjih pa šesto mesto. Po-
sebej pa velja pohvaliti na-
slednje atlete in atletinje za
dosežena mesta v posamez-
kategorijah: pionirke - 2.
Hatej, 3. Felicijan, 4. Cuk;
pionirji - 7. Rošer; ml. mla-
dinke -- 2. Štravs, 3. Rupar, 6.
Helga Bunderla; ml. mladin-
ci - 1. Samo Cmok, 5. Guzej;
st. mladinke - 6. Babič; st.
mladinci - 1. Jutršek; ml.
člani - 1. Rozman, 3. Arzen-
šek, 4. Miklavžina (Ve), 7.
Kolar, 8. Aleksander Cmok;
članice 2. Ida Bunderla, 5.
Naglič, 7. Marcius, 8. Bojana
Poteko; člani - 1. Lisec, 2.
Svet (Ve), 11. Ribič. Zastop-
stvo Kladivarja je bilo prvo z
558. točkami, Velenje pa pe-
to s 169. Vodja potovanja AD
Kladivar Štefan Jug je pove-
dal: »Na krosu je bilo zbra-
nih nad 200 tekmovalcev in
tekmovalk iz 20. klubov. Če-
prav nismo bili kompletni
smo dosegli pr^ričljivo
vseekipno zmago. Zelja AD
Kladivar pa je, da bi prihod-
nji teden na državnem pr-
venstvu v Titogradu nastopi-
li v najmočnejši postavi in
poizkušali osvojiti najvišje
mesto tudi v zveznem meri-
lu. V Kopru je močan veter
dokaj oviral tekmovalce, pa
tudi proge z ostrimi zavoji
niso bile najboljše.«
Trener skakalcev Roman
Lešek je bil izredno zadovo-
ljen z izkupičkom skakalcev
s palico na republiškem pr-
venstvu v pokritih prostorih.
Od 9. razpoložljivih kolajn je
Kladivar pobral kar 5 in to 1
zlato, 2 srebrni ter 2 bronasti
sredi Ljubljane! Tako so Ce-
ljani postali po številu osvo-
jenih kolajn na republiškem
prevenstvu v pokritih pro-
storih najboljši med vsemi
osnovnimi organizacijami.
K. JUG
mGA LIBELE
Košarkarji Libele so v II. ZKL - zahod že tretjič zapored
vlcnjižili zmago. Tokrat so na domačih tleh premagali Igman
izilidže s 101:86. Zmaga ni bila vprašljiva, pa čeprav je bil
rezultat še v sedmi minuti neodločen. Razlika je nato ob
agresivni in hitri igri Libele postajala vse večja, do polčasa
10 košev, pa nato v 36-ti minuti že 23. Dobrim trenutkom in
duhovitim potezam so sledile tudi slabosti in to kar 23
ačetniških napak, ki so omrtvile ritem Celjanov, nasprotni-
kom pa so s tem dali polet, da so ob zaključku omilili visoki
poraz. Trener Mile Cepin ni bil zadovoljen spričo takšnega
razpleta dogodkov. Tudi tokrat so imeli priliko igranja
mlajši igralci, ki pa niso vsi upravičili zaupanje trenerja.
Trenutno je Libela z 22. točkami na 2. mestu. Koše pa so
dosegli: Pipan 29, Gole 25, Polanec 20, Tovornik 14, Janžek 8
itd. V 16. kolu bo Libela gostovala v Sarajevu, kjer bo igrala
zAlkosom.	M. JUG
ODLIČNA IGRA COMETA
Košarkarji Cometa iz Slov. Konjic vse bolj presenečajo z
magami v super slovenski košarkaški ligi. V 7. kolu so
loma premagali ljubljansko Ilirijo s 76:71. Najboljši sta bila
>mid z 32. in Keblič s 15. koši. Konjičani so trenutno z
BJnimi točkami na 6. mestu. V prihodnjem kolu bodo na-
topili v Novem mestu.
7 vzhodni republiški ligi zastopniki celjske regije igrajo
fse bolje. Tako so Laščani zmagali v gosteh proti Pomurju v
Murski Soboti s točko razlike 79:78, najboljši pa je bil Požun
z 20. koši. Elektra je zmagala v Ptuju proti Dravi z 81:65.
Soštanjčsini so si zagotovili zmago po odlični igri v I. pol-
^u. Najboljši je bil Z. Breznik s 30. koši. Po V. kolu: 2.
^ec 8 točk (tekma mani!), 3. Zlatorog 6 in 4. Elektra 6 točk.
6. kolu bo derbi v Šoštanju med Elektro in Žalcem,
jaščani pa bodo nastopili doma proti Podbočju.'
K. JUG
OOBRA IGRA VUUBUAMI
V prvem srečanju zaključnega dela državnega prvenstva v
tokeju na ledu celjski igralci niso izkoristili vseh priložnosti
n so zaradi tega srečanje zasluženo izgubili z 3:9.
Zanimivo je, da so si domačini prednost in s tem tudi
Jnago priborili že v prvi tretjini. Dejansko v prvih minutah
?re, ko so Celjani v preveliki želji, da bi dosegli zadetek
aigrali preveč odprto. Takšria igra pa je prinesla Olimpiji
iriložnost, da so z hitrimi protinapadi večkrat premagali
Marjana Žbontaija.
Pozneje so Celjani spremenili taktiko in z agresivno igro v
"spadalni in srednji tretjini presenetiti domačine. Kot po-
®®bnost naj povemo, da je Vojko Bratec slabo izvedel kazen-
ski strel in ni izkoristil prUo^osti za ugodnejši rezultat.
Vodja drugega napada Vinko Lesjak je takole ocenil go-
''ovanje Celjanov v Ljubljani:
»Igrali smo mnogo boljše, kot pove sam rezultat. Celo
domačini so se nas celo bali, pa čeravno so trenutno v
"iiiogo boljši formi! Škoda, da smo bili v prvih minutah
^nj pazljivi v obrambi. Kljub temu smo i^ali dobro.«
' Celjani so še vedno tretji. Zadetke v Ljubljani so dosegli
^ertovšek, Žbontar in Kumer.	J. KUZMA
^KORD DOBOVIČNIKOVE
Občinska strelska liga se bliža koncu. Na stelišču v Storah
^ strelci izvedli že peto kolo. Med ekipami so tudi to pot
*®Pnčljivo zmagali člani SD »CELJE«, ki so ta čas v zelo
' formi. Med posamezniki je tokrat zmagal Ervin Seršen
krogi. Odlično je streljala tudi Heda Dobovičnik, ki je
rezultatom 260 krogov za en krog izboljšala svoj celjski
!"*ord za članice.
pa nekatere ekipe ne jemljejo resno lige in prihajajo na
^ovanje s premalo tekmovalci ali pa jih sploh ni na
I .^®tera kola. Zaradi takega početja lahko upravičeno gra-
1 naslednje strelske družine: »CINKARNA«, »TONE
- DOBRNA, »INGRAD«, »SAVINJA« in
I ^VTo«.
• ^ijajboljše ekipe po petih kolih: »CELJE I.«, »KOVINAR«,
I *J;Mpo«, »CELJE III.« (to ekipo sestavljajo same ženske),
^JUE II.«, »ZLATAR«, »BRATOV DOBROTINSEK«,
fjMOL«, »MILIČNIK«, »ŽICNA«, »METKA«, »FRANC
[^j^KLIC« - Skofja vas itd. Najboljši posamezniki po petih
Jože Jeram, Tone Jager, Ervin Seršen, Marjan Dobo-
Franc Hočevar, Branko Malec itd. Zadnje šesto kolo
l^^le 12. in 13. aprila na prenovljenem strelišču v Celju na
TONE JAGER
MLADINSKO EVROPSKO
PRVENSTVO V KOŠARKI
CEUE 80, JUGOSLAVIJA
trim igre v
veleslalomu:
preko 300
smučarjev
Znani so tudi rezultati letošnje
smučarske preizkušnje najboljših
smučarjev sindikalnih moštev. V ve-
leslalomu je nastopilo preko 300 smu-
čarjev in smučark iz kar 95 ekip. Med
zmagovalci srečamo vse znane nek-
danje smučarje Celja in Štor, Novi
zmagovalci pa so:
Ženske: I. skupina: Matjaž (Slov. av-
to), Ferlan (Gradiš), Obrez (Intereuro-
pa), Turnšek (Gradiš), Cene (SSS) itd.
Ekipe: Gradiš 74,85, SSS 78,96, Inte-
reuropa 79,59, Slov. avto 91,63, Obno-
va 91,95 itd.
II.	skupina: Jovan (Ljubljanska ban-
ka), Grajžl (Železnica), Supek (Ingrad)
Dolžan (Pravosodje), Krošelj (Libela)
itd. Ekipe: Ljubljanska banka 69,83,
Železnica 74,80, Pravosodje 76,88, Ra-
zvojni center 77,14, PTT 77,18 itd.
III.	skupina: Prelog (Aero), Kolenc
(Metka), Canžek (Železarna), Kaluža
(Železarna), Semolič (EMO) itd. Ekipe:
Aero 73,02, Železarna 74,57, Toper
79,66, Emo 80,31, Merx 84,30 itd.
Moški: Starejši člani: Lisec (OS.
Hudinja), Uršič (Toper), Mastnak (Že-
lezarna), Tanšek (Libela), Hrastnik
(Triglav) itd. Ekipe: Železarna 63,49,
Libela 67,47, Razvojni center 67,71, Ni-
vo 67,80, Ingrad 67,96 itd.
I.	skupina: Rosina (Izletnik), Košič
(Golovec), Uršič (Toper), Horjak
(SKIMC), Srebot (Slov. avto) itd. Eki-
pe: Fotolik 185,64, Slov. avto 207,90,
Ljubljanska banka 209,68, Pravosodje
217,14, Zapori 225,14 itd.
II.	skupina: Jovan (PTT), Jezernik
(Toper), Vrečko (RC), Kolšek (Toper),
Majoranc (Obnova) itd. Ekipe: Toper
187,06, PTT 190,52, Izletnik 194,51, Zla-
tarna 199,87, Obnova 202,11 itd.
III.	skupina: Jovan (Merx), Bornšek
(Cinkarna), Renčelj (Železarna), Cater
(Ingrad), Kolar (Cinkarna) itd. Ekipe:
Cinkarna 176,73, Železarna 178,71, In-
grad 179,79, Merx 185,70, Nivo 187,15,
Libela 189,06 itd.	j. KUZMA
zbor nogometnih
sodnikov
Zborovali so nogometni sodniki širše celj-
ske regije, ki so združeni v Zboru nogomet-
nih sodnikov Celje. Medobčinska zveza no-
gometnih sodnikov ima 57 sodnikov, dva
sta zvezna in 12 republiških. Kandidat za
zveznega sodnika je še Miro Sitar iz Velenja.
Na skupščini so sprejeli nova pravila, delov-
ni načrt in izvolili novo vodstvo. Med sklepi
je brez dvoma najpomembnejši organizacija
3-dnevnega seminarja za vse sodnike, kjer
se bodo teoretično in praktično seznanili ter
obnovili znanje za sojenje v letošnji sezoni.
Skupščini so prisostvovali tudi predsednik
Zbora nogometnih sodnikov Slovenije La-
do Jakše iz Ljubljane ter nestorja celjskih
sodnikov Janko Vagner in Mirko Presinger.
Zbor nogometnih sodnikov Celje bo odslej
vodil Marjan Goleš kot predsednik, Dimitrij
Markovič kot podpredsednik in Lojze Me-
lavc kot tajnik.
K. JUG
zborovanje
kegljaških delavcev
Po 6. letih so zborovali kegljaški delavci
Celjske kegljaške podzveze, ki združuje več
kot 10 osnovnih organizacij z nad 1000 keg-
Ijači. Predsednik CKP Vili Truglas je orisal
uspešen razvoj kegljaškega športa tako v
množičnost in kvaliteto, ki je plod razume-
vanja širše družbene skupnosti z gospodar-
stvom. V zadnjih letih so bila izgrajena mo-
derna kegljišča v Velenju, Šoštanju, Prebol-
du, Radečah, Rogaški Slatini, Slovenskih
Konjicah, Mozirju, Šentjurju, plastificirana
pa v Celju na Ingradu ter v Storah. V izgrad-
nji je tudi II. faza ŠRC Golovec, kjer bo
kegljaški šport pridobil kar 10 modernih
kegljaških stez. Na skupščini so ocenili, da
so .kegljačice v zadnjih letih dosegle vrsto
visokih uvrstitev tako v republiki in federa-
ciji, pa tudi v evropskih in svetovnih izme-
rah. Tudi moško kegljanje v Celju in Žalcu
je na visoki kakovostni ravni. Za večji na-
predek pa ni na voljo dovolj trenerjev, orga-
nizatorjev in sodnikov. Zborovalci so spre-
jeli delovni program, novo organizacijsko
obliko v regijski kegljaški zvezi, ki jo bo
vodil Lado Gobec iz Celja.
K. JUG
NA KRATKO
PET MOJSTRSKIH
KANDIDATOV
v Žalcu se je začel velik šahov-
ski turnir, kjer poleg'številnih
prvo in drugo kategornikov na-
stopa tudi kar pet mojstrskih
kandidatov, med njimi tudi že
slovenski prvak Marjan Slak iz
Ljubljane. V prvem kolu so zma-
gali Skok, Kristan, Zorko in Ore-
pan, remizirali so Lampret in
Storman ter Brinovec-Stucl,
medtem ko sta bili dve partiji
prekinjeni, med Slakom in Hali-
kom ter Gazvodo in Brvarjem.
Igrajo vsak ponedeljek in sredo.
ŠTIRJE ZMAGOVALCI
šahovski klub Žalec je pri-
pravil odprto prvenstvo v brzo-
poteznem šahu, kjer je nastopi-
lo kar 19 šahistov, zmagovalci
pa so bili štirje in to Turk ter
Crepan iz Žalca, Skok iz Šempe-
tra in Goršek iz Velenja. Vsi so
osvojili po 10 točk, sledijo Ran-
zinger. Stud, Gazvoda, Brvar
itd.
BRINOVEC IN JUGOVA
SK Žalec je pripravil občinsko
šahovsko prvenstvo za najmlaj-
še. Med pionirji je zmagal Brino-
vec iz Žalca pred Hostičem iz
Griž, med pionirkami pa Jugova
iz Polzele pred Rakovo z Vran-
skega.
JOŽE GROBELNIK
ŠEMPETER ZAOSTAJA
v nadaljevanju medobčinske-
ga šahovskega moštvenega pr-
venstva so v tretjem kolu pri-
pravili največje presenečenje
šahisti Slovenskih Konjic, ki so
premagali Šempeter 6:0. S tem
so igralci Šempetra popolnoma
izgubili korak z vodečimi.
v ostalih srečanjih so bili do-
seženi naslednji rezultati: Na-
zarje - Prebold 5:1, Velenje
- Šentjur 3,5:2,5 in Laško -
Šmarje 3,5:2,5.
Vrstni red po 3. kolu: Velenje
12,5, Slov. Konjice 11, Nazarje in
Laško 10, Šentjur 9, Šmarje 8,
Šempeter 7 in Prebold 4 in pol
točk.
ŠKIMC ŽE PRVI
Medtem, ko bodo šahisti druge
in tretje skupine še igrali pa so
šahisti ^ I. skupini že zaključili
tekmovanje. Ravno zadnji dan je
bil najbolj razburljiv! V izrednem
finišu so šahisti Pravosodja sko-
raj pripravili presenečenje, soli-
dna je bila Ljubljanska banka, ob
koncu pa je le zmagal ŠKIMC iz
Štor. Končni vrsti red v I. sku-
pini:
SKIMC 21, Ljubljanska banka
20,5, NT-RC 19, Pravosodje 19,
Geodetski zavod 15, Dijaški do-
movi 9, Slovenija avto 7 in Suro-
vina 1,5 točke.
DOBER ŠTART V
PRVENSTVU
Celjski kegljači in posebno
kegljavke-so dobro štartali v
prvih zaključnih borbah za re-
publiško prvenstvo. Dekleta so
nastopila v Ljubljani in pre-
močno vodijo z 4747. keglji! Mo-
ški so četrti. V Pivki so podrli
5219 in v Ajdovščini 5113 keg-
ljev.
Dekleta so dosegle naslednje
rezultate: Lesjak 806, Marine
800, Pečovnik 797, Ludvik 787,
Bajde 780 in Gobec 776 kegljev.
Moški pa Urh 1762, Sivka 1788,
Tomažič 1726, Kompan 1722,
Nareks 1688, Grilanc 838 in Šrot
808 kegljev.
V naslednjem kolu v soboto in
nedeljo bodo člani nastopili v
Šoštanju, dekleta pa v Ajdov-
ščini.
JANJA NA SVETOVNO
PRVENSTVO
Celjani bomo imeli tudi letos
udeleženca na svetovnem keglja-
škem prvenstvu v Romuniji. To
bo Janja Marine, ki je bila ob
koncu kvalifikacij tretja z 4163
keglji. Smolo pa je imela Lojzka
Bajde, ki je osma in je za bore tri
kegelje izgubila mesto med naj-
boljšimi. Je pa prva rezerva. V
zadnjem nastopu je bil slabši tu-
di Slavko Tomažič. Na kegljišču
v Krškem in Senovem ni imel
»svojega« dne ter je ob koncu
deveti z 8981 keglji.
DVOJNI USPEH
CEUANOV
Pričel se je drugi del v repu-
bliški odbojkarski ligi. Sam
štart je bil v znaku popolnega
uspeha celjskih ekip. Ženska
vrsta Golovca je premagala Me-
žico 3:0, moški Ingrada pa v go-
steh Žerjav 3:1. Ostali rezultati
moštev našega območja so na-
slednji: ženske Ljubno : Gorje
3:1 in moški Polskava : Topol-
ščica 3:1, Stavbar: Šempeter 0:3
in Mislinja : Savinjska 3:1.
Na lestvici je pri ženskah Go-
lovec tretji ter Ljubno osmo. Pri
moških pa Šempeter tretji. Sa-
vinjska četrta, Topolščica peta
in Ingrad šesti.
V prihodnjem kolu bodo igra-
li: Golovec — Kočevje in Tabor -
Ljubno v ženski ligi ter Ingrad-
Stavbar, Šempeter - Mislinja in
Savinjska - Topolščica pri mo-
ških.
FABJAN IN CUK
Na letošnjem tekmovanju naj-
boljših judoistov Slovenije za
Baumgartnerjev pas sta celjska
tekmovalca Marjan Fabjan in
Štefan Cuk dosegla lep uspeh.
Fabjan je bil drugi v absolutni
kategoriji in tretji v svoji katego-
riji, medtem ko je Cuk bil tretji
med lažjimi tekmovalci.
J. KUZMA
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
ŠE O IGRI
Prvi kuponi z rešitvami za
drugo kolo šahovske igre so
že v uredništvu. Kupon še
ponavljamo za ostale!
Sprememba pri nagradah:
prvi izžrebani bo v organi-
zaciji TTG Celje potoval
koncem marca na dvodnev-
ni izlet z zelenim vlakom na
morje!!!
Druga nagrada je knjiga
Vojka Musila, tretja kom-
plet značk Auree. medtem
ko bo njen drugi komplet
ostal za tretje kolo. Še je čas
do 10. marca! ,
_^
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 2
Vprašanje: KATERI IZMED NEKDANJIH ŠAHOVSKIH PR-
VAKOV JE LETA 1936 IGRAL SIMULTANKO V CEUU?
(obkrožiti pravilni priimel()
CAPABLANKA	AUEHIN	EUWE
Dodatno in neobvezno: predlog o vsem, kaj mislite o NT in
RC ter kaj želite, priporočate, svetujete!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
Krka nad Bregom v Novem mestu
KAKO SEM POSTAL ŠPORTNI
RIBIČ
Leta 1950, sem že toliko
napredoval v športnem ribo-
lovu, da sem imel svoj čoln.
»Matična luka« je bila malo
nad izlivom Težkega potoka
nad Krko. Od tu sem imel
odličen lovni radij, navzgor
in navzdol. Za lov ščuk sem
tiste čase, ko še ni bilo dosti
blestivk in mepsa, uporab-
ljal mrtve kleniče in zeleni-
ke, ki jih ni bilo težko ujeti
na kruh ali navadno muho.
Bilo je konec maja. Hladno,
rosno jutro je obetalo lep
sončen dan. Sonce še ni
vzšlOi ko sem odvezal svoj
čoln in' naglo odveslal po
Krki navzgor proti Cegelnici
in Zalogu. Na »krovu« moje
barke je bil tudi zvesti
spremljevalec pes Azorv
Ustavil sem se blizu izliva
potoka Temenice, ki priteče
nad vasjo Prečna iz jame pod
razvalinami starodavnega
gradu »Luknja«. Tam je da-
nes velika ribogojnica RD
Novo mesto.
Rdeča sončna krogla je rav-
nokar pokukala iz obzorja,
ko sem že petič navijal k sebi
zeleniko, ki naj bi preslepila
požrešno roparico. Ptice so
me zvedavo opazovale in ne
da bi se količkaj bale, nada-
ljevale s svojim jutranjim
koncertom. Ker ni bilo prije-
ma, sem zaveslal k večjemu
potopljenemu drevesu. Med
vejami sem previdno navijal
vrvico na beličarsko kolo.
Zelenika z dvema trojčkoma
je ravnokar drsela preko po-
topljene veje, ko se je v vodi
naenkrat zabliskalo: prijela
je velika kapitalna ščuka!
Prijem je bil tako nenaden in
sunkovit, da sem komaj ob-
držal bambusovko v rokah.
Zategnil sem krepko, pri
tem pa čoln toliko zamajal,
da je moj štirinožni sprem-
ljevalec padel v vodo. Spla-
val je na breg, od tam pa na-
zaj k čolnu, v upanju, da ga
bom tako, kot vedno dvignil
v najino barko.
Bolj s pomočjo vodnega
toka kot z veslanjem sem se
le oddaljil od drevesa in
končno ukrotil ščuko že sko-
raj na sredi reke. Azor je ves
čas neumorno plaval okoli
čolna, dokler nisem utrujene
roparske lepotice potegnil v
čoln. Potem je prišel na vrsto
še on.
Vesela in mokra, jaz od po-
tu, pes pa od nepričakovane-
ga kopanja, sva zapuščala ri-
biški kraj. Coln je neslišno
drsel po Krki proti pristanu
v Težkem potoku. Ščuka je
potem na tehnici premaknila
kazalec na 8,60 kg, dolga pa
je bila 92 cm!
RIBIŠKI DOGODEK NA
SAVI
Reka Sava je v Sevnici že
toliko očiščena odpadnih
vod zasavske industrije, da
je športni ribolov od tod
navzdol še kar zadovoljiv.
Mrene, kleni, podusti in dru-
ge bele ribe kaj rade prijema-
jo ob ponedeljkih, ko je voda
čista zaradi tega, ker v rudni-
kih ob nedeljah ne delajo.
Slučajno ^ bolje rečeno
usodi na ljubo sem ravno v
Sevnici doživel dober pri-
jem. Vroč in soparen julijski
dan se je nagibal k večeru,
ko sem z vrvice odpel svoje-
ga spremljevalca. Kmalu na-
to sva se že izgubila v grmov-
ju ob Savi. Enodnevnice in
drugi vodni insekti so letali
nizko nad gladino, tako, da
so jih kleniči in zelenike z
lahkoto dosegcdi. Nekaj me-
trov od nasprotnega brega
sem opazil ribo, ki je v pre-
sledkih ropala in razganjala
ribji mladež. Prav nič nisem
odlašal z metom blestivke,
saj sem bil prepričan, da lovi
večerjo lep roparski ciprinid
- bolen. Ker umetna vaba ni
bila obtežena, ta riba pa ropa
le ob vodni gladini, sem le s
težavo vrgel tako daleč kot je
bilo potrebno. In glej ga
vrabca! Že pri tretjem metu,
ko sem hotel naviti blestivko
k sebi, se je zataknilo!
Misleč, da sem zapel plava-
jočo vejo ali kak drug pred-
met, sem z jezo potegnil in
nekajkrat pregovoril v »itali-
janščini«. Toda zmotil sem
se. Na drugem koncu vrvice
se je »vaba« tako razživela,
da sem jo le s tažavo krotil.
To mora biti lep bolen, sem
si mislil in previdno utrujal
mojSno in borbeno ribo. Ker
je bil že skoraj mrak, ribe ni-
sem videl vse dotlej, dokler
jo nisem ob plitvem prodna-
tem bregu zgrabil za škrge.
Nič manj nisem odprl ust
kot riba, ki sem jo držal v
naročju. Ujel sem namreč
117 cm dolgega in dvanajst
kg težkega soma. Na malo 6
cm dolgo kromirano blestiv-
ko, ki je bila namenjena bo-
lenu.
PIŠE:
SANDI UDERMAN
ZDRAVILNE
RASTLINE
MELISA
Melisa (MELISA GRAVEOLENS) je zdravilna rast-
lina, ki jo ljudsko zdravUstvo zelo čisla in je v uporabi
tudi v lekarni.
Rastlina je do 70 cm visoka trajna zelka ter je močno
razrastla. Listi so na dolgih pecljih, srčasti, na robovih
so narezani in nekoliko dlakavi. Cvetovi so rumenkasti
in čepijo v zalistnih vretencih. Vsa rastlina ima nežen,
prijeten vonj, ki spominja na limono ter dišaven, aro-
matičen okus. Običajno cveti sredi poletja. Melisa ra-
ste danes običajno po vrtovih, najdemo pa jo tudi v
naravi, zlasti v vinorodnih krajih, ker ji prija sončna
lega, zavEirovana pred vetrovi.
Zdravilna je cela rastlina, vendar nabiramo le liste in
ponekod tudi liste s cvetovi. Sušimo zelo skrbno in to
v senci. Melisa vsebuje precej eteričnega olja, razne
grenčine, soli, čreslovine.
Že stari narodi so meliso uprabljali kot odlično sred-
stvo za srce, ker so po zgradbi listov sklepali, da je
melisa zdrav^na rastlina za srce. Najbolj pa je postala
ta rastlina znana po melisnem žganju, ki so ga v 17.
stoletju izdelovale sestre karmeličanke v Parizu. To
melisno žganje učinkuje zunanje pri vtiranju in notra-
nje po požirkih (seveda blago razredčen) pri utrujeno-
sti, izčrpcinosti po daljših beleznih, ker deluje osvežu-
joče, krepilno. Melisa je priporočljiva pri živčni utruje-
nosti, nespečnosti, slabemu apetitu, napenjanju, j^i
nespečnosti zaradi živčne napetosti in utrujenosti je
zelo dober melisni čaj, sladkan z medom. V lekarni
vam lahko pripravijo čajno mešanico iz enakih delov
melise, baldrijanovih koreninic, hmelja in šentjanže-
vih rož. Žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele
vode in pustimo, da se ohladi. Pijemo večkrat na dan
oziroma uro pred spanjem.
Melisno žgžinje je odlično sredstvo za vtiranje pri
revmatizmu, za obkladke pa se obnese pri žuželčjih
pikih. Melisa je zdravilna tudi za čebele, ker delujejo
sestavine eteričnega olja nanje tako, da jim utrjuje
zdravje.
BORIS JAGODIC
RIZIČNhDEJAVNIKI PRI
ALERGIČNIH OBOLENJIH
V bistvu ve!ja to za
celoten mehanizem odgo-
vorov dihalne sluznice,
saj vemo, da je celotna
sluznica tako v anatom-
skem (t. j. zgradbi), kot v
funkcionalnem smislu
(odgovarjanju) sorodna.
Se več, enaka je, razlike
pa so mestoma le majhne.
Eden od pogostih povzro-
čiteljev alergičnih mani-
festacij v nosu, kot tudi
grlu, sapniku in dušnikih,
je hišni prah s svojimi se-
stavinami. Med vodilne
sestavine hišnega prahu,
ki povzroče alergijo, prav
gotovo sodijo pršice ali
grinje. Teh je mnogo vrst.
O tem je bilo že mnogo,
govorjenega in napisane-
ga ter dokazanega. Zato
nekaj besed o tem. Že
dolgo je znano, da v pla-
ninskih predelih komaj-
da pride do alergije na
hišni prah. Večkrat pa je
ta prisotna v vlažnih, ni-
žinskih predelih. Ugoto-
vili so zvezo med prahom
in pršicami, katere so v
suhih, gorskih in sončnih
krajih redke. V študijah iz
večjega števila industrij-
skih središč je razvidno,
da obstoji zveza med
množino pršic v hišnem
prahu in nastopanjem
otroške astme. Prisotnost
pospešujejo stare, vlažne
hiše, star les v podih ipd.
Skoro bi lahko dejali, da
ima na ta rizični dejavnik
vpliv socialno stanje, oz.
pomanjkanje sodobnih,
modernih stanovanj.
Omenjeno je bilo, da
ima zagotovo odločilen
pomen za manjvrednost
dihalne sluznice st^no
onesnažen zrak s svojimi
primesmi. Tudi povezava
med onesnaženim zra-
kom in alergijo na hišni
prah je znana. Na koncu
pa ne gre zanemariti tudi
bolj moderne rizične de-
javnike, ki so prisotni v
našem ožjem in širšem
ozračju, kot so razni ko-
zmetični spreji, spreji za
usnje, spreji uporabljeni
v gospodinjstvu, dezin-
fekcijska sredstva, pralni
praški, osvežilne vodice
itd. Najmanj, kar je, je da
povzročijo draženje sluz-
nice in s tem njeno manj-
vrednost. Ko dodamo k
temu še alergene hišnega
prahu, ali pa druge, ima-
mo opraviti z dokaj neu-
godnimi posledicami.
Prehrana kot rizični
dejavnik
Tudi ta je pomembna in
je pri pojavu alergičnih
manifestacij ne smemo
zanemariti. Iz leta v leto
se spreminja naša prehra-
na, tako v kvalitativnem,
kot proizvodnem smislu.
Konzerviranje hrane,
podhlajevanje v hladilnih
skrinjah, zaščita zelenja-
ve in sadja z raznimi škro-
pivi, uporaba antibioti-
kov in pospešuj očih de-
javnikov v živinoreji,
umetna prehrana in pita-
nje živali, so gotovo stva-
ri, ki pogojujejo nove
možnosti alergičnih obo-
lenj. Smatramo lahko, da
se je v zadnjih desetletjih
naša prehrana spremeni-
la bolj, kot preje v sto le-
tih. Težko je dokazovati
razne dodatke v predelavi
prehrane kot alergene,
vendar je pogostost aler-
gičnih manifestacij vsled
prehrane kar v 10 odstot-
kov vseh koprivnic (urti-
karij) ter kroničnih lokali-
ziranih manifestacij na
koži in sluznici. Ne more-
mo mimo problema one-
snaženja hrane s preje
omenjenimi pesticidi,
konzervansi, antibiotiki
in hormoni. Prav gotovo
zavisi pojavljanje alergič-
nih znakov po zavžiti hra-
ni še od drugih dejavni-
kov, kot napr. stanje
ohranjenosti prebavne
sluznice. Namreč, vsaka
poškodovana sluznica,
sprememba v tkivni se-
stavi le-te in vnetja sluz-
nice prebavnega sistema
lažje pogojujejo vdor pre-
hrambenih alergenov v
telo, kot pa zdrava in od-
porna sluznica.
Na koncu še nekaj na-
potkov za razmišljanje o
alergiji na hrano, prah,
pršice, dlako domačih ži-
vali ter ukrepov zoper
njo. V zadnjem času vse
bolj srečujemo v stanova-
njih domače, pa celo ek-
sotične živali, pse, mačke,
ptiče raznih vrst ipd. Po-
sebno otroci so v ozkem
kontaktu z njimi. Z neka-
terimi ukrepi lahko pre-
prečujemo nastanek
preobčutljivosti na te
povzročitelje oz. njihovo
dlako in perje. Prvo je, da
v stanovanju nimamo to-
vrstnih živali. To velja še
posebej za spalnice in
dnevne prostore, kjer se
največ zadržujemo. V ko-
likor so te živali prisotne
in je dokazano, da gre za
alergično obolenje posre-
dno ali neposredno, jih
moramo absolutno od-
straniti. Drugo je, da mo-
ramo vzdrževati naše sta-
novanje čimbolj brez-
prašno. Posesajmo prah s
sesalcem vsak dan, V sta-
novanju naj bo čimmanj
tekstilnih oblog, preprog,
raznih sintetik v katerih
se nabira prah.
PIŠE:
Doc. dr. mgr.
J. KRAŠEVEC
ZA VAŠ KRATEK ČAS
Vodoravno: 1. pedagoški
delavec z visoko strok, izo-
brazbo na srednjih, višjih in
visokih šolah, 9. premer cevi
ali izstrelka pri strelnem
orožju, 16. vrsta puške za lov
in šport, 17. ovira, ki jo po-
stavljajo v uličnih bojih, 18.
uboj, 19. kemijski Simbol za
renij, 20. občasno prevlada-
joči način oblačenja, 21. dru-
go največje mesto v Alžiriji,
22. tibetanska koza, 23. prav-
ni položaj, 25. duša (latin-
sko), 26. pretok krvi iz žil
enega organizma v drugega,
29. lahek čoln za enega ali
več veslačev z dvojnim ve-
slom, 32. mestni del Ham-
burga, 33. stadion v Budim-
pešti, 36. zidna obloga, 37.
najdaljša jugoslovanska re-
ka, 39. Bojan Adamič, 40. na-
•še ime najdaljše francoska
reke, 41. pismena potrditev,
43. grško mitološko bitje, na-
pol konj, napol človek, 45. v
grški mitologiji Minosova
hči, 46. republika v zahodni
Evropi,
Navpično: 1. mejna reka
med Romunijo in Moldav-
sko SSR, 2. pesniški polni
stik, 3. letovišče na otoku
Cresu, 4. zaničljiv izraz za
župnika, 5. Emil Navinšek, 6.
ime dveh zalivov v S. Afriki
ob Sredozemskem morju, 7.
svetovno morje, 8. kemijski
simbol za radij, 9. velika lese-
na posoda, 10. živahno obar-
vana papiga z dolgim repom,
11.	kemijski simbol za litij,
12.	pravoslavna nabožna po-
doba, 13. pristaniško mesto v
južni Italiji, 14. srednjeveško
mesto na Nizozemskem (sir),
15. poškodba tkiva, 17, reka
v Slavoniji, 20. cev ali komo-
ra, ki jo uporabljamo v kalil
nicah in kovačnicah, 23. krt
tek požirek, 25. vzdevd
Geothejeve matere,
znamka čeških avtomobilov
27. divje govedo, bizon, 2l
sumerska boginja plodnosti
29. v kopasto obliko zlož^
les za kuhanje oglja, 30. riti
ski bog ljubezni, 31. himalaj
ski snežni človek, 33. letovj
ško mesto v Hrvaškem pfl
morju, 34. trojanski juna*
35. vroči vodni hlapi, 37. po
tomec, 38. krilo rimske lep
je, 40. Radko Polič, 42. DjuK
Dančič, 43. Kuno Fischer,4<
Tomislav Nerahč.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V PREJŠNJI
ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: PRTLJAGA, KARAJAN, LEKARNAR, BJ
NITETA, OZON, IB, BALA, ETOS, DAN, SNEŽNP
OSINA, STARIKAVOST, RADIO, VERIGA, EDA, ETA
DIOR, DL, IRIS, GORATOST, TREZNOST, AMERlK^
RADENSKA.
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
slovenske konjce
imenovanje novih uuc
^olj urejene ulice in nova imena
Na ponedeljkovi seji je ko-
fijiški izvršni svet potrdil
predlog odloka o imenova-
nju ulic v Slovenskih Konji-
cah. Iz vsebine odloka pov-
zamemo:
UMCA DUSANA JERE-
pA - poteka od križišča pri
I parketu na Skalski cesti,
t [Tlimo šole Dušana Jereba do
Itrižišča Mlinske ceste in uli-
ce heroja Bračiča;
TATENBAHOVA ULICA
, se podaljša do hiše št. 9,
last Ovčarja in razširi tako,
da se vključi v ulico otroški
vrtec in šola Pohorskega ba-
taljona;
SARHOVA ULICA - uhca,
ki poteka v naselju ob Oplot-
niški cesti;
ULICA TONETA MELIVE,
_ se proti vzhodu podaljša v
novo naselje;	-i
PKEŽIHOVA ULICA - no-
va ulica, ki je načrtovana v
i zazidalnem načrtu nad Mi-/
lenkovo cesto in poteka od
te ceste pri hiši št. 24 last
Rudija Hlačarja do priključ-
ka Milenkove ceste pri hiši
št. 41, last Korošec;
PREŠERNOVA ULICA -
ulica, ki poteka do mostu na
Dravinji mimo bodočega
zdravstvenega doma do kri-
žišča pri gostilni KRALJ;
KAJUHOVA ULICA -
srednja ulica, ki je načrtova-
na v zazidalnem načrtu nad
Milenkovo cesto in poteka
od Prežihove ulice ter kon-
čuje kot »slepa ulica«;
ULICA BORISA KIDRI-
ČA - novo zgrajena ulica, ki
poteka od Oplotniške ceste
pri upravno-poslovni stavbi
Kmetijske zadruge, mimo
stanovanjskih stolpičev do
Ulice heroja Bračiča tako, da
»skrajša Vinogradna ulica;
TABORNIŠKA ULICA -
prva vzporedna ulica po zazi-
dalnem načrtu predela nad
Mizarsko cesto, ki je na gra-
fičnem prikazu omrežja ulic
označena s >»C«;
ULICA ANICE CERNEJE-
VE - podobno kot pri Tabor-
niški ulici, le da gre za ozna-
čeno z »D«;
ULICA MATIJE GUBCA -
južna vzporedna ulica od Ta-
borniške, označena z »B«;
KURIRSKA POT - južna
vzporedna cesta od Ulice
Anice Cernejeve, označena z
»E«;
KLETNA ULICA - ulica,
ki se odcepi od Mile.-ikove
ceste pri hiši št. 41 in poteka
krožno po hribu okrog vin-
ske kleti in se »končuje kot
slepa ulica«.
. O tem predlogu odloka bo-
sta dokončno na svoji prvi
seji odločala zbor združene-
ga dela in krajevnih skupno-
sti.
• MITJA UMNIK
gornji grad
JUBILEJ>SIIIIREKE<
Več i€ot razgiifani zimsiii meseci
Letošnji zimski čas so v
Gornjem gradu dobro izkori-
stili na najrazličnejših po-
dročjih.
Posebej kaže opozoriti na
srebrni jubilej »Smreke«. To
je bil ponosen jubilej, saj so
bili začetki več kot skromni,
današnji rezultati pa so veli-
ki in obetajoči tudi za naprej.
Kakšni so bili prvi koraki
»Smreke« veda povedati zla^
sti upokojenci, ki so tudi vlo-
žili veliko truda in udarni-
škega dela za dobrobit po-
djetja.
Na začetku februarja je bil
v Gornjem gradu zelo dobro
obiskan zbor krajanov, s ka-
terega so poslali pozdravno
brzojavko predsedniku Titu
in z njo najboljše želje za
skorajšnjo ozdravitev.
V času zimskih šolskih po-
čitnic je bil na Menini plani-
ni smučarski tečaj, na kate-
rem se je zbralo več kot štiri-
deset mladih. Medtem, ko so
se čez dan smučali, so večer-
ne ure izkoristili za poučna
predavanja.
Dramska sekcija domače-
ga prosvetnega društva je v
zimskem času pripravila pod
mojstrsko režijo dr. Franca
Urlepa Potrčevo dramo
»Lacko in Krefli.« Delo so
uprizorili kar šestkrat! Go-
stovali pa so v Mozirju. Zato
pa je dramska skupina iz
Mozirja v času kulturnega te-
dna v dolini gostovala z Lev-
stik-Griinovo igro »Gadje
gnezdo«. Vse prireditve so
bile dobro obiskane.
JOŽE RAMŠAK
ŽIVlO TISTIM, KI
BODO PILI
V zagorski vasi Kuljev-
čici stoji vodnjak, ki so ga
složni vaščani sezidali le-
ta 1959. Na vodnjak so ob
tej priložnosti dali zapisa-
ti: Slpga uredi vse stvari,,
nesloga pa vse pokvari.
Na drugi strani vodnjaka
pa piše: Živio tistim, ki
bodo pili!
AVRORA
Malokdo ve, da je le-
gendarna križarka Avrora
(iz katere je bil leta 1917
izstreljen zgodovinski
strel na Zimski dvorec v
tedanjem Petrogradu)
plula tudi po bokokotr-
skih vodah. To je bilo av-
gusta leta 1910, ko je ru-
ska križarka zaplula tudi
v kotorsko pristanišče.
Četrtek, leoruarja ou
•16 in 19.30.: A. T. Linhar-
t-Andrej Inkret - PLAY
LINHART 1780-1789. Go-
stovanje na Ravnah.
KINO
UNION: Minifest: 28. 2.:
ameriški film »TV mreža«
29. 2.: ameriški film »Osmi
potnik«
1.3.: ameriški film »Čarov-
nik«
2.	3.: ameriški film »Fist«
3.	3.: ameriški film »Veliki
Jack«
4.	3.: madžarski film »Ko-
bilarna«
5.	3.: zahodnonemški film
»Nosferatu«
KINOTEKA: do 1. 3.: ame-
riški film »Drakulina hči«
od 3.-6. 3.: ameriški film
»Demonska lutka«
METROPOL: do 2. 3.: itali-
janski film »Visoka tarča«
od 3.-5. 3: francoski film
»Krvni sorodnik«
MATINEJA: 1. 3.: filipin-
ski film »Vfiruj se Kleopatre
Vong«
DOM: do 2. 3.: ameriški
film »Dirkaška mrzlica«
od 3.-6. 3.: filipinski film
»Varuj se Kleopatre Vong«
MLADINSKI PROGRAM:
od 5.-9. 3.: angleški barvni
film »Ljudje izgubljeni v
času«
Ameriški vojak v
Zahodni Nemčiji je
dobil od svoje zaro-
čenke V New Torku
brzojako z naslednjo
vsebino:
»Nisem te mogla
več čakati in sem se
poročila s tvojim oče-
tom.	Pozdrav!
Mama.«
Na peronu železni-
ške postaje pričakuje
mož ženo, ki se vrača
po mesecu dni počit-
nic na morju. Sprejme
jo dokaj zadržano.
Boljši polovici to ni
všeč in takoj ga po-
kara:
»Ves mesec me nisi
videl - pa taka mlač-
nost! Poglej tistegale
moža: saj bo zadušil
ženo s poljubi!«
»Že, že,« pripomni
soprog, »ampak nje-
gova žena bo odpoto-
vala!«
Delovna skupnost
Temeljnega javnega tožilstva v Celju
objavlja
prosto delovno mesto
vodje vložišča
s polnim delovnim časom (za določen čas, nadome-
ščanje delavke med porodniškim dopustom - dopol-
dansko delo od 7. do 15. ure)
Pogoji:
-	administrativna šola z znanjem strojepisja
-	nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja.
-	opravljen preizkus iz strojepisja in poznavanje pi-
sarniškega poslovanja
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh delovni skup-
nosti Temeljnega javnega tožilstva v Celju, Trg svobo-
•de 10.
Delavski svet in komisija za delovna razmerja
CELJSKIH MLEKARN CELJE
razpisuje
in objavlja naslednja prosta dela in naloge
1.	Računovodja DO
2.	Vodja vzdrževanja
3.	Dveh saldokontistov
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje pogoje:
pod 1: - visokošolsko ali višješolsko izobrazbo eko-
nomske smeri - 5 let delovnih izkušenj
pod 2: - višješolsko izobrazbo strojne smeri - 1 leto
delovnih izkušenj
pod 3: - srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri -
1 leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop je možen
takoj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge v roku 15
dni po objavi oz. razpisu v kadrovsko službo Celjskih
mlekarn Celje, Ljubljanska 87.
HMEZAD
CEUSKA MESNA INDUSTRIJA
CEUE
Komisija za delovna razmerja
TOZD Proizvodnja, TOZD Maloprodaja
in DS Skupne službe
objavljajo
prosta dela in naloge
1.	Kontiranje in bilanciranje TOZD
2.	Ugotavljanje razmerij s kupci in
dobavitelji
3.	Dela na parovodih
4.	Dela na vodovodnih instalacijah
5.	Upravljanje hladilnega sistema
6.	Upravljanje parnih kotlov
7.	Prodaja mesnih izdelkov
8.	Pomožna dela
Poleg ostalih pogojev, ki jih za posamezna dela dolo-
ča razvid del, se za objavljena dela in naloge zahteva-
jo še naslednji pogoji:
pod 1: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 3
leta delovnih izkušenj
.pod 2: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2
leti delovnih izkušenj
pod 3; 4 in 5: poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto
delovnih izkušenj
pod 6: poklicna šola kovinarske stroke in strokovni
izpit za avtomatsko kurjenje ter 1 leto delovnih izku-
šenj
pod 7: poklicna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj
pod 8: nedokončana osnovna šola
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi, o
izbiri pa bodo obveščeni v 45 dneh po objavi.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 8 - 28. februar 1980
št. 8 - 28. februar 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
utrinki iz jugovzhodne azije
NAJVEČ REVŠČINE
JE NAKOPIČENE V
KALKUTI
Največje indijsko mesto je
Kalkuta, ki leži v razvejani
delti svete reke Ganges v
Bengaliji. Mnogo sem doslej
prebral o revščini, ki vlada v
tem mestu, vendar je nepo-
sreden stik z mestom dal še
vse bolj porazno sliko. Videl
sem Delhi, Agro, Benares in
Bombay, kjer je velika rev-
ščina, vendar take kot je v
Kalkuti, še zdaleč ni, pred-
vsem ni tako obsežna.
Prvič v življenju sem videl
prave, klasične kulije z rikša-
mi, ki svoje enoosne vozičke
vlečejo kot vprežna žival. Ta-
kih, ki si s temi prevozi služi-
jo kruh je na tisoče. Rikše
imajo tudi v drugih indijskih
mestih, vendar so to tricikli,
kjer prevoznik sedi v sedlu
in z nogami poganja pedale,
ali ima ha triciklu celo vgra-
jen motor.
Kalkuta je že dolgo znana
po svoji revščini, ki jo je voj-
na med Indijo in Pakista-
nom pred leti še povečala.
Stotisoči revnih beguncev iz
nekdanjega vzhodnega Paki-
stana ali današnjega Bangla-
deša, je to revščino še znatno
povečala. Iz raznih statistič-
nih podatkov je razvidno, da
se giblje število prebivalstva
med 7 in 8 milijoni, kar po
vsej verjetnosti ne drži, ker
se je število prebivalstva po
vsej verjetnosti dvignilo že
nad 9 milijonov. Za podatke
ne more nihče jamčiti, ker
matične evidence nad to
množico priseljencev eno-
stavno ni.
Prav v mesecu oktobru, ko
je naša skupina bila v Kalku-
ti, je petčlanski komite za
podelitev Nobelove nagrade
za mir letošnjo nagrado 800
tisoč švedskih kron podelil
materi Tereziji za humano
delo med siromaki v Indiji.
Teh 800.000 kron ali 4,5 mili-
jona din je mati Terezija -
redovnica, rojena leta 1910. v
našem Skopju, po rodu Al-
banka, seveda zopet darova-
la za reveže. Nedvomno je
vse njeno požrtvovalno živ-
ljenjsko delo, ki ga že deset-
letja posveča bolnim in rev-
nim, izredno humano in ple-
menito, vendar je v sistemu,
kakršen vlada tam, verjetno
le kaplja v morje. Dobrodel-
ne ustanove lahko revščino
delno ublaže, ne morejo je pa
izkoreniniti - to lahko napra^
vi le sprememba družbenega
reda.
Moj lanski obisk LR Kitaj-
ske mi je marsikaj povedal
in razjasnil. Pred zmago re-
volucije leta 1949. je na Kitaj-
skem skoraj po pravilu letno
umrlo od gladu 10 do 20 mili-
jonov prebivalcev. Revoluci-
ja je pometla s pravljično bo-
gatimi mandarini, ki so neu-
smiljeno izkoriščali revno in
nepros vetij eno ljudstvo. Vi-
deli smo kitajsko podeželje,
predmestja in mesta, vendar
nikjer nismo naleteli na be-
rača, ne na raztrganega ali
umazanega Kitajca. Ulice ki-
tajskih mest so čiste - ciga-
retni ogorek moraš že skoraj
iskati, kar v Indiji ni slučaj.
Ti dve številčno največji dr-
žavi na svetu loči le Himala-
ja, podnebne prilike so v In-
diji ugodnejše kot na Kitaj-
skem, povsem drugačna pa
je družbena ureditev, ki bi-
stveno vpliva na življenske
razmere prebivalstva.
Pred elegantnim hotelom
Hindustani International,
kjer smo prebivali, nas je
pred vhodom pričakal boga-
to livriran vratar in se nam
globoko klanjal - vrat mu ni
bilo treba odpirati, ker so se
sama odpirala, ko si se jim
približal. Notranjost recepci-
je je bila prijetno klimatizira-
na, vrsta bogato založenih
prodajalnic nas je prav zape-
ljivo vabila na kupovanje.
Pri večerji v okusno oprem-
ljeni restavraciji nam je igral
prvovrstni orkester, natakar-
ji so nam prinašah kulinarič-
ne specialitete... Po večerji
sva se s prijateljem hotela
malo sprehoditi okoli hotela,
pa nisva prišla daleč. Streljaj
od hotela so nas ustavljali si-
romaki, ki so si na cesti ob
skromnih ognjih kuhali svoj
riž, tam je bilo tudi njihovo
ležišče, tam je njihov živ-
ljenjski prostor..., Nisva se
mogla otepati vse večjega
števila prosečih rok, zato sva
zavila kar nazaj v hotel.
S poti po domovini košarke - zda
MED PROFESIONALNIMI
KOŠARKARJI
Najkvalitetnejšo košarko
na svetu igrajo profesionalne
košarkarske ekipe v ZDA. V
National Basketball Associa-
tion (NBA) nastopa 22 ekip v
4 skupinah Pacific, Midwest,
Central in Atlantic. Od celot-
nega števila 20 milijonov ko-
šarkarjev v ZDA jih le okoli
300 dobi priložnost, da igrajo
za lepe denarce ter si tako
zagotovijo »mirno starost«.
Zaslužki so izredno lepi,
vendar so tudi napori temu
primerni. Njihova sezona
(tekme) traja od oktobra do
aprila, torej 6 mesecev. V
tem času odigrajo 82 tekem,
kar pomeni, da odigrajo te-
densko 3-4 tekme - praktič-
no vsak drugi dan. Ce upo-
števamo, da so te ekipe ra-
zmetane po vseh ZDA od
vzhodne obale (New York
Knicks, New Jersey
Nets...,) do zahodne obale
(Los Angeles Lakers...,) ter
od severa (Detroit Pistons,
Cleveland Cavaliers) do juga
(San Antonio Spurs...,) je ja-
sno, da ekipe 1 dan potujejo
in naslednji dan igrajo. In ta-
ko celih 6 mesecev. Na srečo
se to isplača oz. vsak amater-
ski košarkar si želi priboriti
mesto v »pro« ekipi. Tako
imenovane »sitne ribe« prej-
mejo za podpis profesional-
ne pogodbe okoh 300.000 do-
larjev (600 starih milijonč-
kov), največji (čitaj najdražji)
transfer pa je bil lanskoletni
prehod 206 cm visokega kril-
nega igralca Indiana State
Univerze Larry Birda v Bo-
ston Celtics. Larry je bil igra-
lec leta-1978 v ZDA in je za
3,25 milijona dolarjev že leto
pred Zeiključkom študija pre-
stopil med Celticse - eno
največjih »pro« ekip vseh ča-
sov. Prejeti 3 milijone dolar-
jev za petletno pogodbo (ver-
nost) je rekordna vsota in to
ne samo v košarki.
Profesionalne košarkarje
odlikujejo predvsem njihove
izredne fizične kvalitete
(moč, skočnost, hitrost, ob-
vladanje telesa...), tehnično
in taktično znanje. Ekipe so
zelo »visoke«, saj imajo cen-
tre visoke med 208 in 220 cm,
krilne igralce med 200 in 208
cm ter branilce visoke, med
190 in 203 cm. Videl sem ve-
liko branilcev visokih nad
200 cm (pri nas se tak igralec
še ni pojavil) in zelo malo
njih visokih pod 190 cm.
Eden redkih »malčkov« med
velikani je sicer že star (32
let) a še vedno odlični diri-
gent Boston Celticsov Tiny
(mali) Archibald, nekoč naj-
l5oljši strelec in igralec NBA
lige, ki je po nekaj operaci-
jah ahilove tetive uresničil
svoj »come back«. Name je
od branilcev naredil največji
vtis 203 cm visoki Earvin
»Magic« Johnson, ki je zvez-
da slovite ekipe Los Angeles
Lakers. Ta kot mačka eks-
ploziven in gibčen črnec, ki
je lani prinesel svoji univerzi
(Michigen State) naslov pr-
vakov ZDA, je že prvo leto
med profesionalci zablestel,
kar ni ravno običaj. Videl
sem »na delu« tudi slavnega
Pete Maravicha, imenovane-
ga »Pištol Pete« igralca, ki je
našega porekla in ki zaradi
pritiska let (33) in poškodb
že precej slabše igra v slabi
Utah Jazz ekipi. Zanimivo
je, da je ta ekipa lani nasto-
pala pod imenom New Or-
leans Jazz, pred letošnjo se-
zono pa je celo ekipo kupil
neki milijonar iz Salt Lake
Cityja, jo prestavil v svoj kraj
in ji dal novo ime. Pravi pri-
mer kapitalizma v športu oz.
trgovanje z belo-črno košar-
karsko delovno silo.
Med krilnimi igralci me je
s fantastičnim obvladanjem
telesa v zraku in na tleh oča-
ral odlični Marques John-
son, 205 cm visoko krilo eki-
pe Milvvaukee Bucks. Odlič-
na sta tudi David Thompson
(Denver Nuggets - igralec
podoben našemu Dalipagiču
in Julius »Dr. J« Erving
(Philadelphia 76 - ers), ki sta
že dolga leta v špici »pro«
košarke. Zelo znano ime je
tudi Rudi Tomjanovich,
igralec Houston Rockets, si-
cer našega porekla. Zanimi-
vost te ekipe (Rockets) je, da
je lani tudi menjalo lastnika.
Za vsoto 10 milijonov dolar-
jev je ekipo »kupil« 56-letni
multimilijonar - lastnik ho-
telov, tovarn alkoholnih pi-
jač ..., D. Maloof iz Albu-
querqueja.
. Profesionalne ekipe igrajo
v manjših dvoranah kot uni-
verzitetne pa tudi »obisk« ni
tako številčen in to pred-
vsem zaradi velikega števila
tekem v sezoni (82 tekem,
amaterji - univerze le 32 te-
kem letno), drage vstopnine
(8 do 15 dolarjev za vstopni-
co) in rednih TV prenosov
vseh kvalitetnejših tekem.
Na posebnih »športnih« TV
kanalih (kar trije so) so 3-4
krat tedensko direktni TV
prenosi tekem, ki pa so polni
reklamnih vložkov (kot ves
TV program v ZDA). Zani-
mivo je, da v kolikor je tek-
ma na TV, morata oba tre-
nerja vzeti vse time-oute in
poleg tega sta še 2 dodatna
TV time-outa, tako da televi-
zija lahko predvaja željeni
reklamni blok. Da so igralci
izredno lepo oblečeni in da
prav tako profesionalne ple-
salke migajo tokom cele tek-
me, ni potrebno omenjati.
S kolegom Drvaričem sva
bila prijetno presenečena, ko
sva dobila poziv »pro« ekipe
Kansas Kings iz Kansas Ci-
tyja v državi Missouri, da kot
gosta prisostvujeva njihovi
tekmi z ekipo Boston Cel-
tics. Sprejeli so naju never-
jetno prijazno, naju posadili
v ložo za goste, nama dali
precej propagandnega mate-
riala (profesionalci izjemno
reklamirajo sebe in svojo
igro) in jasno, da sva v izre-
dnem vzdušju polne dvora-
ne (za 10.000 gledalcev) uži-
vala v zelo izenačeni tekmi.
Nepričakovano so zmagali
domačini (Kansas Kings) in
sicer pp zaslugi izrednega
branilca Phil Forda, ki se ga
mnogi spominjamo, kako je
polnil koš Jugoslavije na fi-
nalni košarkarski tekmi
olimpijade v Montrealu
(1976).
Naj še omenim, da je veči-
na profesionalnih igralcev,
in to tistih najboljših, črne
polti, predvsem zaradi njil®
vih izrednih fizičnih kvalitet
da pa so organizatorske vlfr
ge v glavnem v rokah in no
gah belih igralcev, za katert
pravijo, da igrajo »pameta^
je« in bolj discipliniran«;
Pravila, po katerih igrajo
profesionalci, se razlikuj«
od amaterskih: igrajo 4x1
minut čiste igre, napad i
omejen na 24 sekund, rakefl
je širša od »amaterske«,.!
Ne nazadnje pa moraiBi
omeniti, da igrajo in se obna-
šajo izredno fair in špprtno.
Po napovedih pred ligo
ZDA se z napovedovanje^
stalno povezuje znanje ii
sreča) in po prvih 12 tekmal
v sezoni (napovedi se uresni
čujejo) so v ospredju ekip
Seattle Supersonics (z iz«
dnim belim centrom Jac
Sikmo, ki je skupaj z Most
Maloneom najboljši »pro
center), Boston Celtics (An
hibald, Byrd, Maxwell) in p
ekipa, ki je zaradi izredn
kolektivnosti in strahovi!
igre v obrambi napravila na
boljši vtis name - Portlan
Blazers z izrednim Kern«
Washingtonom.
Ko sem sumiral vtise'
profesionalni košarki
ZDA, sem se najprej vpraša
kako bi npr. naša reprez^
tanca dosegla koš proti t<
obrambi. Na srečo pa pravil
NBA prepovedujejo profi
sionalnim ekipam, da igr^
z amaterji. Ekipa, ki je pr«
leti gostovala v Jugoslaviji'
ki jo mnogi poznajo - H«
lem je tako imenovana ci
kuško profesionalna ekipi
ki igra po ZDA in tujini eki
bicijske tekme (ni pa v »pi|
ligi).
Veliko amreiških koš«
karjev se poda tudi čez »vd
ko lužo« v Evropo, kjer z v
liko manjšimi napori zaslui
jo prav tako lepe denarce. ^
ameriški statistiki jih letoS
Evropo igra 102, od tega j
sno največ v sosednji Itali
kar 38. Sicer pa so sosedn
(zahodne) države na žalč
postale »Meka« tudi za n^
igralce, ki upravičeno tr(tt
da so pri nas za izvrševal
profesionalnih košarkar^
obveznosti zares samo aifl
tersko nagrajeni.	j
PIŠE:
ZMAGO
SAGADIN
Skozi sivino trdih razmer,
glej, ne izgreši svetle smeri
v melanholiji, v dušeči temi,
vzpni se kot ogenj preko ovir!
Plamen rdeč bo presekal temo,
kakor zastava bo plapolal,
človek 'bo vzdignil obraz od tal,
v bodočnost bo stopil z uporno nogo.
Naši napori v žrtvi in delu
bodo razgibali mrtvo telo,
in kar je strto ležalo v pepelu,
bo kakor slap vzžuborelo v nebo.
Poglejte, drugovi: iz naše moči
se novo, bodoče življenje budi!
SREČKO KOSOVEL
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tedniP
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Ton«,
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana Rokopisov ne vračamo. Cena posamezni
številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa; 50700-603-31198 - CGP Del"
Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.