PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 243 (13.776)
Trst, petek, 26. oktobra 1990
Socialisti bodo podpirali vlado vsaj do konca njenega evropskega mandata
Zamenjava na vrhu tajne službe ne bo povzročila vladne krize
Martelli je s svojim posegom poskušal preprečiti kršenje načela skupnega odločanja Za podtajnika Cristoforija je bila kandidatura generala DyAmbrosia že dolgo javna
Po burni razpravi izvoljen novi tožilec Slovenije
RIM — Vladne krize ne bo. Po napetosti, ki je v parlamentu zavladala v sredo, so se stvari polegle, zagotovilo, da krize ne bo, pa je včeraj dal tudi socialistični tajnik Bettino Craxi takoj po povratku iz ZDA. »V položaju, v kakršnem smo se znašli, nam ne preostane drugega, kot da nadaljujemo po skupni poti in vladi zagotovimo vso podporo. To je toliko bolj pomembno, saj igra italijanska vlada, kot predsednica evropske dvanajsterice, pomembno mednarodno vlogo.« Takšno je torej Craxijevo mnenje o zapletih, ki so grozili »z najhujšim« in ki jih je sprožila zamenjava na vrhu tajne službe, kjer je generala Martinija zamenjal general D'Ambrosio (na sliki AP), za zamenjavo pa je samovoljno poskrbel Andreotti.
Včeraj se je sestalo tudi socialistično tajništvo, ki je potrdilo, da je bilo zadržanje vladnega podpredsednika Martellija korektno in pravilno. Craxi je podčrtal, da prihaja do napak in vse pogostejših, sicer pa ne vselej upravičenih, negativnih kritik na račun koalicije, kar še dodatno' otežkoča že tako kritični položaj. Martelli pa je malo pred zasedanjem tajništva izjavil, da vidi pred seboj le »ognjeno brezno«, medtem ko je izjave podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija ocenil kot »prazen nič«. Cristoforija, Andre-ottijevo desno rbko, namreč čudi, da je zamenjava šefa tajne službe vzbudila takšne reakcije, saj
je bila kandidatura Martinijevega nadomestnika že dolgo znana in da je Andreottijev ukrep popolnoma v skladu z obstoječimi predpisi. S Cris-toforijevimi utemeljitvami se socialisti ne strinjajo in trdijo, da je Martelli čutil dolžnost, da poseže, prav zato, da bi preprečil kršenje zakona in načela skupnega odločanja.
Vsaj do decembra torej krize ne bo, ko bo Italiji potekel evropski mandat, pa bo igra spet odprta. Craxijev namig na kritični položaj in nezadovoljstvo socialistov zaradi nesporazumov v večini bi lahko tolmačili kot jasno sporočilo, da socialisti ne bodo »ovirali« krize, ki bi prihodnjo pomlad lahko privedla do predčasnih, volitev. PSI pa ima še nekaj za bregom: spomladi bodo komunisti v največjem prenovitvenem zagonu in torej toliko bolj ranljivi.
Domnevi o vladni krizi pa je močno nasprotoval tudi tajnik KD Forlani in z njim še vsi demo-krščanski ministri, ki so podprli Andreottijevo izbiro. »Skrajno neprimerno in neprepričljivo bi bilo, če bi krizo povzročili dogodki, o katerih se toliko govori,« je dejal Forlani, za njim pa so potegnili tudi republikanci in socialdemokrati. Poleg tega pa socialdemokrati odobravajo Mar-tellijev poziv k spoštovanju reda, zakonov in, načela skupnega odločanja, ki jih je predsednik vlade kratko malo spregledal.
G. R.
LJUBLJANA — Zasedanje slovenske skupščine se je zavleklo v precej pozne nočne ure, vendar še zdaleč niso izčrpali zahtevnega programa in bo skupščina prisiljena nadaljevati delo v torek.
Izredno zanimiva sta bila glasovanje in izvolitev novega slovenskega javnega tožilca. Prepričljivo je prodrl Demosov kandidat, odvetnik Anton Drobnič, ki je na tajnem glasovanju dobil 129 glasov od skupaj 210 oddanih. Vseh poslancev je v slovenskih skupščini 240 in je torej kljub številnim odsotnim trdno »držala« Demosova večina; večinska skupščina je glasovala izredno strnjeno in disciplinira-
Drobničeva kandidatura je bila sporna. V prvotnem predlogu, ki ga je podpisal predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, se omenja kot edina referenca njegova domobranska preteklost, preganjanje po vojni, politično-ideološka opredelitev. Kasneje so predlog dopolnili s strokovnimi referencami, vendar gre za odvetnika civilnega prava, strokovnjaka za zavarovalništvo, medtem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Socialdemokrati kot izhaja iz naših opredelitev
Nova resolucija VS OZN proti Izraelu zaradi represije proti Palestincem
Perez de Cuellar zadolžen za poročilo o ravnanju izraelskih varnostnih sil
LJUBLJANA — Jutri bo v Novi Gorici kongres ZKS -Stranke demokratične prenove. Priprave so živahne, organizacijske, predvsem pa vsebinske, saj je to prvi kongres slovenskih prenoviteljev v povsem novih okoliščinah: partija ni več na oblasti, v Sloveniji so bile demokratične večstrankarske volitve, za kar so se odločilno zavzemali prav Prenovitelji. S tem pa so tudi za sebe, za svojo organiziranost, preteklost in predvsem prihodnost odprli vrsto zelo fesnih, bolečih in težkih všprašanj. O tem smo se pred kongresom pogovorili s predsednikom Cirilom Ribičičem, ki ponovno kandidira na to mesto.
Na plakatu, ki napoveduje kongres, je napis »Za pra-v° socialno demokracijo« in nato »E 92«. Kaj pomeni?
Slogan ima več poudarkov. Predvsem smo povedali, da smo za pravo in ne za Pučnikovo socialdemokracijo. Smo SociaIdemokrati, čeprav se ne moremo kot taki uradno registrirati. Naša kongresna resolucija nosi ta naslov, vsebu-)e pa vse reformske in druge ideološke opredelitve, ki nam dajejo takšen značaj. Mi se ne zavzemamo samo za pravno državo, temveč tudi za socialno pravičnost. Nismo samo za demokracijo na splošno, temveč tudi za možnost delavcev, da uplivajo na proizvodni proces.
Kako je z organiziranostjo stranke, ki je v slabem Jetu preživela toliko reorganizacij, novih, političnih pa thdi vseh drugih od prostorskih in pa do kadrovskih in •haterialnih pogojev?
Sedaj imamo od 20 do 30 tisoč članov. Doživeli smo elik osip, to je normalno in logično, toda sedaj nam član-v° stalno, realno narašča. Ljudje se vračajo. Od 400 za-Rnsfenih profesionalcev je ostal slab tucat, zato pa je ved-^džnejše aktivistično in požrtvovalno delo. Aktivistično 0 želim še posebej poudariti.
nih'e<^ai se povezuje avtonomost dela občinskih in krajev-žen°/9anizacij z avtonomnim delovanjem frakcij: zelenih, d‘nsk ^emokraličnega foruma (torej organiziranega mla-9aniZj delovanja) z novo vodstveno strukturo, ki bo or-orgQn r?rta na osnovih treh odborov. Predsedstvo ne bo več p ' ki bi skrbel za organizacijo, od tega bo osvobojeno. Posl^tdo vodstvo bo koordiniralo delo vlade v senci, 0rgQnje9.a kluba, frakcij in izvršnega odbora. V osredju rega lucijskih prizadevanj je torej izvršni odbor, za kate-P^gP^dnika kandidiramo zelo sposobnega Pivca. V nega k (vu. do torej okrog dvanajst članov, nekaj podob-sfav„,-,0 v izvršnem odboru, ki ga bodo sestavljali pred-deiQ ‘Sedmih slovenskih regij in voditelji štirih področij sta^nimei^narodno, tisk, organizacija, regije -. Vsi ti pred-bodo na kongresu neposredno izvoljeni.
pomen dajemo programskemu svetu. Menili ■ - skl m- mo9°če programa celovito izdelati takoj, zato '^hovnr*1! ustvariti programski svet, jedro sveta bomo Pfegv Q" že na kongresu, potem pa bodo svet razširili Ko ^ Z osednostmi, ki niso člani stranke. ni komj/10 iz naše organizacijske strukture izgine central-tet, tudi kongres ni več nujen in obvezen. Sklicevali
SAeoen
sm0 ni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI -
MITJA MERŠOL
NEW YORK — Pozno sinoči je varnostni svet OZN soglasno sprejel že drugo resolucijo v dveh tednih, ki zadeva poboj Palestincev v Jeruzalemu 8. oktobra. Medtem ko je prva resolucija obsodila Izrael zaradi početja njegovih varnostnih sil, pa sedanja, druga resolucija obžaluje, ker Izrael noče sodelovati pri mednarodni preiskavi Organizacije združenih narodov.
Združene države Amerike so predvčerajšnjim prosile za 24-urni odlog glasovanja v varnostnem svetu, zato da je predsednik George Bush lahko še enkrat poslal izrelskemu premieru Šamirju prošnjo, naj vnovič prouči stališče svoje vlade, ki zavrača mednarodno preiskavo oziroma obisk skupine preiskovalcev OZN v Jeruzalemu. Bush je na svoj poziv dobil kratek odgovor Izraela: ne. Ameriški ambasador pri OZN Pickering je potem sinoči glasoval z drugimi članicami VS za sprejetje resolucije.
Na to, da ZDA glasujejo za resolucije, ki so naperjene zoper Izrael, seveda vpliva
predvsem želja Busheve vlade, da si ohrani podporo mednarodne (arabske) koalicije v zalivskem območju. 12. oktobra je varnostni svet soglasno sprejel resolucijo, ki je obsodila Izrael zaradi nasilja zoper Palestince in ki je nalagala generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju, da pošlje svojo skupino preiskovalcev na kraj nasilja, se pravi v Jeruzalem.
Vendar pa izraelska vlada ni pokazala nobene pripravljenosti, da sprejme to mednarodno preiskovalno skupino in zato je sinoči prišlo do nove resolucije. Ta nalaga generalnemu sekretarju OZN, da do konca meseca predloži poročilo o ravnanju izraelskih varnostnih sil, četudi mednarodna preiskovalna skupina morda ne bo odšla v Jeruzalem. Resolucija pravi, da se bo VS »nemudoma in v celoti posvetil poročilu«. To pa pomeni, da se bo svetovna organizacija konec meseca spet začela ukvarjati z vprašanjem, na kakšen način zavarovati Palestince pred izralesko represijo. S tem pa se OZN tudi odpirajo vrata k pogajanjem o širši in trajnejši mirovni rešitvi spopadov na Bližnjem Vzhodu.
Očitno je, da ZDA sedaj hočeš nočeš podpirajo resolucije, ki so naperjene zoper Izrael, ker pač nočejo izgubiti podpore arabske skupnosti pri pritiskih na Irak. Vendar pa Washington hkrati nenehno poudarja, da nikakor ne želi izraelsko arabskega konflikta povezovati s zalivsko krizo. Zato poskuša pozornost javnosti spet preusmeriti k dogodkom v zalivskem območju. Bržkone v ta namen so se danes (podobno kot ob prvi protiizraleski resoluciji 12. oktobra) v ameriški javnosti spet pojavile govorice »iz dobro obveščenih krogov« o novih vojaških okrepitvah, ki jih Washingtonpošilja v zalivsko območje. Glasnejše pa so spet postale tudi govorice o tem, da je vojaški spopad z Irakom sedaj skoraj neizogiben.
Izraelski poslevodeči predstavnik v OZN Johanan Bein je sinoči obtožil Arafatovo palestinsko osvobodilno organizacijo, da namerno odvrača varnostni svet od zalivske krize. Jemenski predstavnik Abdulah al-Ashlaf pa je dejal, da bi moral varnostni svet uvesti trgovinske sankcije zoper Izrael, če bo ta še naprej nasprotoval sklepom svetovne organizacije.
Na ladji v tržiškem pristanišču našli truplo ganskega državljana
NA 8. STRANI
Na cestni barikadi v Kninski krajini streli iz zasede na koprski tovornjak
KOPER — S preluknjanimi vrati kamionske kabine in naslonjalom šoferskega sedeža ter prebitim zadnjim levim žepom kavbojk se je davi v Koper pripeljal 27-letni zasebni šofer Iztok Lazar iz Izole. Na njegov kamion so neznanci streljali sinoči okoli 23. ure nedaleč od Sinja, hip zatem, ko je vozilo ustavil pred skalnato barikado na cesti. Vso stvar je lahko prijavil na koprski postaji milice, saj o streljanju na miličniški postaji v Sinju sploh niso hoteli poslušati in so šoferju ukazali da nadaljuje vožnjo.
»S kolegom, 32-letnim Ivom Ratošo, tudi avtoprevoznikom pri koprski zasebni firmi Trans, sva v Lištici gledala televizijski dnevnik, po katerem so zatrjevali, da na cesti skozi Kninsko krajino ni nobenih ovir. Zato sva sklenila, da proti domu kreneva po tej cesti. Jaz sem vozil prvi, Ratoša za menoj. Po nekaj kilometrih izven Sinja sva v cestnem useku naletela na zaporo. Na cesti je bil kup kamenja, na kupu pa sem zagledal napis »prepovedan prehod«. Takoj ko
sem se zaustavil, se je zaiskrilo tik pod kabino kamiona, hip zatem pa je krogla prebila šoferska vrata in me oplazila ob levem delu zadnjice. K sreči sem imel v zadnjem hlačnem žepu usnjeno listnico z dokumenti, ki so zadržali drobce krogle, medtem ko se je večji drobec zapičil v naslonjeno šoferskega sedeža. Kdo je streljal in s kakšne razdalje, ne vem. Po tem sva z Ratošem obrnila vsak svoj kamion in se vračala nazaj v Sinj. Že po štirih, petih kilometrih sva naletela na miličniško patruljo (prej je na cesti še ni bilo) in povedala, kaj se je zgodilo. Miličnika sta nas napotila na postajo v Sinj in nama zatrdila, da so tam seznanjeni, kaj se dogaja. Ko sva pripeljala do zastražene miličniške postaje, in razložila, zakaj sva prišla, je nekdo skozi okno zazijal, da oni o nobeni stvari niso obveščeni ter da morava nadaljevati pot. To sva tudi storila in vso stvar prijavila na koprski postaji milice,« pripoveduje Iztok Lazar, (i.u.)
• Tožilec
NADALJEVANJE S 1. STRANI ko je mesto javnega tožilca tipično področje kriminalista.
Demos je tudi na včerajšnji seji zagovarjal Drobničevo izvolitev, češ da so bili doslej vsi slovenski povojni javni tožilci preverjeni komunisti in da je treba z zamenjavo režima zamenjati tudi ljudi na ključnih položajih. Za nikogar pa ni bila sporna človeška in moralna podoba predlaganega kandidata.
O tem imenovanju se je razvnela že pred nekaj tedni ostra debata. V sredo zvečer je izvršilni odbor zelenih Slovenije sklenil, da kandidira tretjega nevtralnega kandidata, ki ne bo obremenjen z nikakršno preteklostjo in bo nesporno ustrezen profesionalni kandidat z visokimi strokovnimi referencami.
Toda včeraj zjutraj so se zbrali na skupnem zasedanju poslanski klubi Demosa, na katerih so po ostri razpravi sklenili, da je treba Demos ohraniti trden, da ne sme na zunaj kazati razpok in da je treba enotno glasovati. Zeleni so se uklonili in izvoljen je bil kandidat Drobnič.
Na dnevnem redu skupščine pa je bila še vrsta izredno perečih in pomembnih vprašanj. Daljša razprava se je razvila o slovenskem gospodarstvu in zlasti krizi izvoznikov. Zvezna stimulacija v višini odstotkov izvozne premije je povsem nezadostna, saj je dinar precenjen za znatno višji odstotek. Zaradi tega je slovenska vlada sklenila izdati obveznice za 220 milijonov mark, ki bodo namenjene izvoznikom. Obveznice bodo izplačljive 1. decembra 2000. leta, obresti bodo znašale 9,5%, za njih pa bo jamčila slovenska država.
Slovenska vlada ocenjuje, da bo slovenski narodni dohodek letos padel za
5	odstotkov in da bi prihodnje leto za oživitev gospodarskih dejavnosti nujno potrebovali 150 milijonov dolarjev. Najhujša je gospodarska nelikvidnost.
Poleg tega je bil na dnevnem redu tudi zelo sporen zakon, ki pooblašča izvršni svet, da uvede protekcionistične davke za uvoz mesa, mleka in mlečnih izdelkov.
Na dnevnem redu je tudi zakon o slovenski RTV. Z njim se uzakonja lo-tizacija po italijanskem zgledu, čeprav sta vladni popravek in s tem dokončna oblika predlaganega zakona v nekaterih potezah nekoliko drugačna. Po novem bo v upravnem svetu 27 predstavnikov: 22 Ijhdi bo imenovala slovenska skupščina, od tega: 12 Demos,
6	opozicija, 2 manjšinska narodnostna poslanska skupina, 2 neodvisni poslanci, 5 jih bodo izvolili neposredno zaposleni uslužbenci RTV, ki jih je približno 900. Razmerje sil je torej po novem zapleteno in so možne najrazličnejše večine in politične logike. Vendar se opozicija in predvsem stanovska združenja novinarjev odločno upirajo in zahtevajo upravni svet, v katerem bodo vidno prisotni predstavniki civilne družbe: znanosti, umetnosti, časnikarjev, zlasti pa gledalcev.
Za premor med napornim delom in svojevrstno senzacijo je poskrbela italijanska radikalna poslanka Ilona Stal-ler - Cicciolina, ki je v teh dneh kot pornozvezda velika slovenska senzacija. V skupščini se je predstavila v do vratu zapeti elegantni obleki z dolgim krilom in v krznenem plašču. Sprejel jo je predsednik odbora za zunanje zadeve, Matjaž Šinkovec. (B. S.)
• Socialdemokrati
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bomo konference, vsaj enkrat, dvakrat na leto. V primeru potrebe pa lahko skličemo kongres.
Važno je ime, kaj predlagate?
O zapletih s socialdemokratskim nazivom smo že mnogo govorili. Ostaneta dva predloga: SDP kot kratica, ki bo za sedaj pomenila Stranka demokratične prenove, ki pa bo imela v naših namenih izrazito socialdemokratski prizvok v pričakovanju, da se lahko spremeni v Socialdemokratsko prenovo Slovenije.
Druga varianta je »Stranka demokratične levice.«
Mi prenovo razumemo kot reformo, kot napor reformskih sil, kar ima svetovni odjek.
Že na prejšnjem kongresu ste uveljavili izraz »prenovitelji«, toda v praksi se pogosto uporablja »komunisti«. Kako bo v prihodnosti?
V	življenju se je že uveljavil izraz »prenovitelj«, uveljavljeni so novi simboli, ki bodo tudi ostali. V časih se skuša uporabljati staro terminologijo z namenom, da se nas osami, da se nas izolira. Mi smo na politično sceno uvedli izraz »prenovitelj« in na njem bomo vztrajali.
V	programu, v sklepih vlade v senci, skratka v vsem vašem organiziranem delu ste imeli mnogo pripomb na predlog slovenske ustave in zlasti določbe o manjšinski zaščiti?
Mi vztrajamo in bomo vztrajali na načelnem stališču, da v ustavni zaščiti manjšin, naj gre za narodnostne skupnosti v Sloveniji, ali za skrb matice za zamejske Slovence, ne sme biti določil ali formulacij, ki bi šle izpod dosedanje ravni zaščite. Obratno, to raven je treba povečati, okrepiti in mi smo za zaščito vseh manjšin, narodnosti ali drugih, ki žive v Sloveniji. To je naša obveza in naša načelna orientacija, ki ji bomo zvesti.
Pogovor zapisal BOGO SAMSA
Medtem ko Sodam množi čete na jugu Kuvajta
Francoski talci v Iraku lahko odpotujejo že jutri
Nevezan pogovor s slovenskim ministrom Dularjem
Slovenska vlada zahteva pogovor z avtoritetnim zastopstvom manjšine
BAGDAD — Vse je nared za povratek 330 francoskih talcev, ki bi lahko že jutri odpotovali v domovino. Tako je sporočilo včeraj francosko veleposlaništvo v Bagdadu, ki je tudi posredovalo, da so iraške oblasti že izpustile vseh 67 talcev, ki so jih na strateških točkah uporabili kot »človeške ščite«.
V Franciji je zadovoljstvo zaradi osvoboditve talcev zelo veliko. Kljub temu pa je zunanji minister Dumas še enkrat potrdil, da se francosko stališče do Iraka nikakor ni spremenilo. V francosko poštenost verjame tudi italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, ki je včeraj v Londonu dejal, da ni mogoče od Francije zahtevati, naj talce pošlje nazaj v Irak. »Pomislite, kakšne govorice bi se razširile na račun Italije, ko bi Sadam sklenil osvoboditi italijanske talce,« je dejal novinarjem. De Michelis je poleg tega branil izbiro italijanske vlade, da ne
RIM — Član tajništva KPI Antonio Bassolino je včeraj dokončno napovedal, da bo na kongresu stranke predložil lastno resolucijo. »Politično-pro-gramska platforma, različna tolmačenja, ki so prišla na dan na zasedanju direkcije, način, kako je zasedanje potekalo ter vzdušje, ki je na njem vladalo, so me prisilili, da odstopim od strankine večine, ki je bila izglasovana na bolonjskem konresu.« S temi besedami je Bassolino dokončno potrdil, da bodo na kongresu razpravljali tudi o njegovi resoluciji, ki so jo takoj podprli tudi podporniki opozicije Asor Rosa, Minucci in Diego Novelli.
Bassolino je napovedal, da bo glasoval za novo ime in simbol Stranke demokratične levice, vendar bo njegova resolucija nekakšna politična in kulturna smernica sodobne levice nove stranke. Skratka Bassolino bi rad začel kar s postkongresnimi zavezništvi in premiki, in tako premostil spor »DANE«. Occhettu je zato že predložil svoj odstop iz direkcije z utemeljitvijo, da so njegovo resolucijo podprli tudi predstavniki opozicije. Occhetto je
pošlje delegacije v Irak. »Od vsega začetka smo se v Evropi odločili, da igramo timsko igro. Pošiljati v Irak posamezne delegacije pa pomeni dati Sadamu možnost, da razbije mednarodno fronto. To sicer ne pomeni, da si Italija ne prizadeva za osvoboditev njenih državljanov. Rešitev pa je ena sama: Sadam mora izpustiti vse talce,« je zaključil.
Da Sadam izkorišča talce kot neke vrste blago, potrjujejo tudi vesti, po katerih naj bi Sadam obljubil Kanadi in Nemčiji, da bo osvobodil talce, če bosta ti državi uradno obiskali Irak in mu na ta način povrnili nekaj ugleda.
Medtem ko se talci pripravljajo na odhod, pa se tako iraška kot ameriška vojska krepita. V južnem predelu Kuvajta naj bi Sadam zbral že polmilijonsko vojsko, ZDA pa se pripravljajo, da bi primerno odgovorile na to provokacijo.
odstop zavrnil, saj je menil, da Bassoli-nova prisotnost, kljub komaj napovedani ločeni resoluciji, ne more motiti predkongresne razprave.
Strankina manjšina pa včeraj ni sprejela nobenih odločitev, zato se bo danes ponovno sestala. Neizpodbitno pa je, da je napoved Bassolinove kongresne resolucije povzročila dosti večjo zmedo v manjšini kot pa v večini. Zmeda je toliko večja, ker je Bassolino že napovedal, da bo glasoval za novo ime in simbol, in torej da bo v bistvu podprl Occhettovo prenovo. Za Cos-suttov predlog, da bi na kongresu predložili eno samo resolucijo pa se kljub vsemu, še ogrevajo, saj ga je tudi včeraj, tako kot na programski konferenci, večina podprla. Predlog pa ni dosegel popolnega soglasja; nekateri namreč opozarjajo, da se bodo razhajanja nadaljevala tudi v novi stranki, ne glede na število kongresnih resolucij. Drugi, med temi tudi Natta, pa so prepričani, da bi morala vsa Occhetto-va opozicija predložiti enoten dokument, saj bi se edino tako lahko izognili razkolu.	G. R.
LJUBLJANA — Minister za Slovence, ki ne žive v Sloveniji, dr. Dular je v zadnjem času večkrat obiskal zamejske Slovence v Italiji, v soboto bo ponovno v Beneški Sloveniji. Že večkrat smo se z njim ragovarjali o intervjuju, ki naj bi obsegal pogled na stanje in prespektive sestavljanja avtoritetnega zastopstva, kot so ga naredili na Koroškem. Prvo vprašanje se je nanašalo na oceno sedanjega položaja in na razmere Slovencev v Italiji.
Uvodoma sva se dogovorila, da ne bova tega razgovora preveč obremenjevala z razmerami na Koroški. Vendar pa bi želel prav s koroškim primerom prikazati različnost stanja. Na Koroškem so stvari zelo jasne, niso zapletene, toda medsebojni odnosi so izredno ostri. V Italiji je vse obratno: odnosi so umirjeni, niso ostri, stvari pa so zelo zapletene in težko pregledne.
Najprej je treba izhajati iz stvarnosti treh pokrajin. Že geografsko so razlike, obstajajo pokrajinski antagonizmi, ki se prenašajo tudi na Slovence. Rivalstvo je med pokrajinami in tudi med Slovenci, ki v njeh žive. Seveda se nisem mogel poglobiti v vse podrobnosti in v mehanizme, toda različna stališča so opazna. Po mojem so najostreje izražena med Slovenci na Tržaškem in v Kanalski dolini.
Druga dimenzija je politična. Poudarjena je geografsko, tako da je politična razčlenjenost v treh pokrajinah različna, seveda pa obstaja neka generalna linija, levo - desno. Najostreje je v Trstu, najbolj soglasno pa v videmski pokrajini. Trst je seveda najbolj zapleten, pa tudi najbolj močan in razčljenjen. Na Koroškem je položaj povsod približno enak.
Vlada je večkrat izrazila željo, da ne rečem zahtevo, da se želi pogovarjati s kvalificiranimi predstavniki. Kakšne so po Vašem mnenju sedaj razmere med zamejskimi Slovenci v Italiji?
Naša želja, da ne rečem zahteva, je da se razgovarjamo s kvalitetnim zastopstvom. To smo zahtevali tudi na Koroškem, kje je polarizacija ostra in tako ostra, da je blokirana možnost dogovarjanja in odločanja. V Italiji ni tako hudo, razcepljenost je škodljiva, še vedno pa je možno sodelovanje, ni načrtnega blokiranja, ali stanja, ko odnosi zdrknejo na raven osebnega sovraštva. Zaradi tega želimo kvalificiranega sobesednike, ne bomo pa forsirali nobene rešitve.
Kako si predstavljate model, neko obliko, tega predstavništva?
Z veliko pozornostjo sem sledil razpravam v »Primorskem dnevniku«, v katerih pa je ostalo nekaj odprtih vprašanj. Odprto je ostalo, kako priti do take rešitve. Ostal je očitek pristranosti v preteklosti in zato nujnosti uravnovešanja odnosov, kar pa se ne sme narediti mehanično, temveč tako, da bo smotrno, da se poveča učinkovitost.
Vsebinsko čujem pripombe na račun upravljanja in vodenja Primor-skegadnevnika in vprašanje udeležbe v gospodarskih strukturah.
Toda želel bi poudariti osnovno načelo, da je konkreten model stvar Slovencev, ki žive v Italiji, za kar se bodo Slovenci odločili, to bo tudi naša odločitev.
V igri je več možnosti. Po eni. strani koordinacija in sodelovanje med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij, po drugi so v igri tudi izvoljeni slovenski predstavniki.
Tu je tudi vprašanje časa, rokov reševanja? Koliko je časa?
Po mojem se zelo mudi, ker gre tudi za obravnavo materialnih zadev, pa tudi za skupni odnos do italijanske večine in italijanskih oblasti. Predvsem pa se tudi v Sloveniji pojavljajo nevarni kritični glasovi, češ če se ne morejo sami niti pogovoriti, potem pa podpremo druge in koristneje uporabimo že tako majhna sredstva.
Ob zaključku je minister Dular želel še poudariti, da je Slovenska skupnost kot slovenska stranka katalizator ne glede na njeno volilno moč. »Tudi druge večje stranke se že iz konkurenčnih razlogov morajo odločati pod njenim vplivom in nekaj nuditi in je vprašanje, kaj bi nudile, če bi Slovenske skupnosti ne bilo. Zato nujnost obstoja Slovenske skpunosti in upravičenost podpore slovenske vlade. V drugih strankah obstajajo slovenske komisije, ki so avtonomne, za zunanjega opazovalca pa je njihova avtonomnost težko absolutna. Večinskih strank ne smemo ignorirati, saj one odločajo. Zdi se mi koristno in umestno, da imajo zamejski Slovenci več želez v ognju, ker so razmere različne. To je koristno, če med Slovenci obstaja normalen razgovor in se lahko med njimi stvari normalno koordinirajo.«
Ob zaključku je minister Dular še dejal, da »zelo mnogo pričakuje od današnjega razgovora predstavnikov Slovencev v Italiji pri predsedniku slovenske republike Milanu Kučanu«.
Pogovor zapisal BOGO SAMSA
Kongres prenove KPI ali kongres resolucij?
Posebna komisija slovenske skupščine o povojnih pobojih
LJUBLJANA — Slovenska skupščina želi razčistiti povojno zgodovino, zlasti povojne množične poboje, pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti, tudi na podlagi pričevanj posameznikov. Skupščina je julija sprejela odlok o ustanovitvi posebne komisije, ki se bo ukvarjala s temi dogodki. Komisija, ki želi svoje naloge opravljati »s polno mero etičnega posluha, strpnosti in nepristrankosti«, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu.
Raziskava povojnih pobojev je po mnenju skupščine nujna pot k resnični spravi in pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem. Komisija bo skušala moralno, politično, pravno in materialno popraviti ugotovljene krivice.
Senator Spetič o »Gladin«
RIM — »V črne sence je sedaj posi-jal tanek žarek svetlobe,« je senator Stojan Spetič komentiral najnovejša Andreottijeva priznanja o obstoju posebne tajne mreže »Gladio«, ki je delovala v Italiji po naročilu NATO in ki naj bi ščitila državo pred morebitnim prodorom sovražnika z Vzhoda, vanjo pa naj bi vključili in izurili na stotitne »rodoljubov«.
Ob tem bi morali pomisliti, pravi Spetič, ali je tajna mreža prozahodnih »rodoljubov« med svoje sovražnike uvrščala tudi Slovence v Italiji. Če je tako, poudarja senator Spetič, se lahko vprašamo, kako blizu so si bili krogi NATO, državne varnosti in pa desničarski ekstremisti, katerim je bilo v praksi zagotovljeno nekaznovano izzivanje.
»Se vedno so nepojasnjeni poskus pokola z bombo na oknu vrtca pri Sv. Ivanu jeseni 1969, izbruhi nasilja pozimi 1970, pokol v Petovljah in nato prikrivanje dejanskih storilcev.«
BTPP01/4
ŠTIRILETNE OBVEZNICE
•	Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. novembra 1990, zapadejo 1. novembra 1994.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
0 Obveznice se nudijo po 96,25% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 26. oktobra do 13.30.
0 BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale); po ponudbi, ki je sestav-
ljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
0 Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
0 Dodeljene obveznice je treba poravnati do 2. novembra po ceni, ki jo bo določila dražba, ne da bi plačali obresti ali kakršnekoli provizije.
0 Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 26. oktobra
Najvišji letni donos
Bruto %
14,20
Neto %
12,40
Italijansko-avsirijski spor o dovolilnicah
Bernini za pogajanja hoče pa tudi jamstva
RIVA DEL GARDA — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti se je ob robu konference "Evropa regij" sešel z ministrom za prevoze Carlom Berninijem. Obravnavala sta tovorni promet med Italijo in Avstrijo. »Ministrov sklep, da ustavi tranzit, je trenutno sicer negativen za prizadete, je pa pomagal premakniti problem na evropsko raven,« je zatrdil Biasutti in nadaljeval: »To ni namreč izključno italijanski problem, ampak zadeva celoviti transportni sistem v Evropi, zato je potrebno, da k njegovi rešitvi prispeva Evropska skupnost. Ne zadostuje pa začasna rešitev, ker bi se v tem primeru zdajšnji problem ponavljal vsakokrat, ko bi bilo treba obnoviti sporazum o tranzitnih dovoljenjih, pač pa je potrebna trajna rešitev, ki naj da ustrezna jamstva tudi avtoprevoznikom.«
Minister Bernini je izjavil, da ne bi rad vztrajal pri sedanji blokadi: »Pripravljeni smo se pogajati, ker vemo, da je avstrijska naravovarstvena teza docela utemeljena, vendar zahtevamo pred začetkom pogajanj, ki bi utegnila trajati več tednov, točno jamstvo, da ne bo Avstrija več izdajala tranzitnih dovoljenj z lekarniško tehtnico.« Bernini sodi, da je zdajšnji kontingent 220.000 dovolilnic za italijanske avtoprevoznike absolutna prenizek in da
tudi sicer ne bi smelo biti kontingen-tiranja v časih, ko se toliko govori o združenih Evropi. Vendar Avstrijci zavračajo svoboden tranzit... »V redu, toda poskusimo vsaj določiti jasna pravila nesvobodnega tranzita.«
Predsednik južnotirolskega pokrajinskega odbora Durnwalder je v Rivi del Garda pozval Berninija, naj ukine blokado, obenem pa njega in avstrijskega kolego, naj se lepo zmenita. Posredoval je tudi za sestanek med Berninijem in predsednikom južnoti-rolske vlade Partlom. K preklicu blokade je pozval Berninija tudi nemški minister za prevoze Zimmermann, vendar v izjemno ostrem tonu: »Prekliče naj jo še pred torkovim srečanjem pristojnih ministrov Luksemburgu. Ali ni naravnost nezaslišano, da se odvijajo ta pogajanja pod italijanskim predsedstvom, ko pa Italija krši dvostranske dogovore in evropsko pravo!«
Medtem ko se stanje na rrieji postopno izboljšuje, pa se kopičijo na obzorju črni oblaki zaradi napovedi organizacij avtoprevoznikov, da bodo od 19. novembra za en teden ustavili ves tovorni promet v Italiji, kar bi med drugim preprečilo dobavo goriva tovarnam. Posledice so na dlani. Sindikati CGIL, CISL in UIL pozivajo vlado, naj protest prepreči, ker bi kršil zakon 146/90 o urejanju stavk, (dg)
Ferruccio Clavora v upravnem svetu nove deželne ustanove za problematiko izseljenstva
ČEDAD — Dežela Furlanija-Julijska krajina se lahko ponaša z dolgo tradicijo na področju spodbujanja k ohranjevanju vezi med izseljenimi sodeželani in to ne samo na kulturnem področju. Tri konference, ki jih je priredila Dežela, in zelo bogato premoženje, ki ga predstavlja spontano združevanje med delovnimi ljudmi zunaj območij, kjer so se rodili, pomenijo osnovo, na podlagi katere je nastal novi deželni zakon o ustanovitvi Deželne ustanove za probleme izseljencev.
Potreba emigrantov po tem, da se sami upravljajo in to ob priznanju ter valorizaciji njihove vloge, in neločljiva povezanost njihove skupnosti z zapleteno stvarnostjo dežele Furlanije-Julijske krajine sta privedli do izoblikovanja organizma - upravnega sveta omenjene ustanove. Upravnemu svetu Deželne ustanove za probleme izseljencev je priznana popolna avtonomija pri programiranju in vodenju posegov v korist izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, v njem pa so predstavniki vseh komponent mozaika, ki ga sestavljajo emigrantje.
Ne samo, v upravnem svetu, ki ga sestavljajo zastopniki izseljencev iz Furlanije in Julijske krajine, bo prvič istitucionalno tudi slovenski svetovalec in sicer predsednik Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine, ki ima sedeže v Čedadu, Ferruccio Clavora.
Dogodek ni nepomemben, če upoštevamo, da je bilo soglasno sprejeto načelo, po katerem "načrtovanje posegov na področju izseljenske problematike mora spoštovati različne etnično-jezikovne komponente, ki so prisotne na deželnem ozemlju", in da "je mogoče edinole na ta način predstaviti očem emigrantov in vsega sveta verodostojno podobo o posebnostih avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine".
Razgovor s prof. Darkom Bratino ob današnji skupščini Slovenskega raziskovalnega inštituta
Prodiranje v italijanski prostor in utrjevanje vloge v slovenskem
Danes bo v goriški knjižnici "D. Feigel" občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Ob tej priložnosti smo zastavili ravnatelju SLORI prof. Darku Bratini nekaj vprašanj o delu in vlogi te naše znanstvene ustanove.
Ob današnjem občnem zboru bo Slovenski raziskovalni inštitut podal obračun svojega dela. Kakšen je, po vaši oceni, ta obračun?
Na institucionalni ravni smo dosegli vključitev Slorija v redni deželni proračun: ne gre za veliko denarja, vsekakor pa za garancijo o rednem finansiranju, a predvsem za dokončno priznanje statusa, ki nam pritiče. Z Univerzo v Trstu smo sklenili konvencijo o sodelovanju, kar pomeni, da postane SLORI njen partner. Od Evropske skupnosti smo dobili ponudbo za sodelovanje pri projektu Mercator in takšnih izbrancev res ni dosti. Založba "Franco Angeli" bo uvrstila naše publikacije v svoj znanstveni katalog in prva takšna publikacija v italijanščini je že v tisku; to nam bo omočilo prodor na širši italijanski trg.
Posebno zanimiv je uspeh naše "etnične delavnice", v kateri sodelujejo še raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in italijanskega Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju. Gre za razmišljanje in prikazovanje naših dosežkov v javnosti, a zdaj prvič za skupno razmišljanje, za prvo takšno povezavo pri obravnavanju etnosa v celoti z ekonomskega, družbenega, sociojezikovnega, psihološkega in drugih vidikov. Skratka, gre za splet znanstvene družbos-lovnosti o etnosu. SLORI je bil deležen obiska iz vrst vrhunskih slovenskih politikov, od Kučana in Pučnika do Dularja, ki so podali dokaj pozitivno oceno o našem delovanju.
Pri raziskovalnem delu je v teku sedem bazičnih projektov — obmejna gospodarsko-ekonomska problematika, etnično-regionalni razvoji ob meji, demografska dinamiko v manjšini, razvoj jezika v mešanih okoljih itd. Nosilci projektov so naši raziskovalci, ki pa so povezani z
2.000	raziskovalci v Sloveniji oziroma z mentorji z ljubljanske pa tudi italijanskih univerz, kar jamči visok kakovosten nivo proizvoda. Tu so še manjše raziskave ter informativna pomoč organizacijam in ustanovam.
Pa smo pri publikacijah: knjige, zvezki (v bistvu daljši eseji) in eseji v pravem pomenu, ki jih priobčujemo v znanstvenih revijah. Kot primer naj navedem demografsko analizo Goriške, ki jo je objavila revija Studi goriziani, študijo o šolstvu v času fašizma, ki smo jo izdelali s sodelovanjem Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in
Darko Bratina
tri antropološke študije o Kanalski dolini. Vsaka dva meseca izdamo sedem takšnih publikacij. Najzahtevnejši raziskovalni projekt je "Grad in vrtnica" - poskus temeljite analize večplastne stvarnosti v goriškem-novogoriškem "prostoru" kot primeru evropske obmejne regije, ki ga bomo orisali danes pred skupščino. Med nove dosežke gre uvrstiti še posodobitev računalniške opreme in obnovitev sedeža v Gorici.
SLORI je v manjšinski stvarnosti prisoten vrsto let. So sledovi tega v našem življenju dovolj vidni?
Naša prisotnost je morda premalo vidna, ker smo morali večji del energij vložiti v osnoven premik: začetno strukture povzdigniti na take raziskovalne ustanove, ki se lahko enakovredno kosa z drugimi. Da smo to dosegli, kažeta sporazum z Univerzo in vgrajenost Slorija v sklop inštitutov in fakultet v Sloveniji (geografija, sociologija, filozofija, politične vede in novinarstvo idr.); SLORI je v slovenskem prostoru kar soliden kljub finančnim težavam in določenemu nerazumevanju, ki izvira tudi iz okoliščine, da slovenska manjšina v Italiji še s težavo prebavlja nekatere plati našega raziskovalnega dela. Sicer pa je naše osebje prisotno v različnih naših organizacijah, kamor in prek katerih avtomatično prenaša izkušnje Slorija: morda nevidno, toda plodovito delo.
Včasih je slišati pripombe, da izsledki vaših raziskav niso v zadostni meri poznani in upoštevani, zato na marsikaterem področju še odkrivamo "toplo vodo". Kaj mislite o tem?
To je ključno vprašanje. Konjunk-turne situacije nas silijo v konjunk-
turne odgovore. Danes prisostvujemo neverjetnim spremembam, pred nami so čisto novi pojavi in premiki, to pa zahteva temeljit znanstven pristop. Pred 15. leti je bilo težko zaslediti zapis o identiteti ali etnični problematiki, v zadnjem desetletju pa je prišlo v tem pogledu do pravega izbruha, do zasukov tako širokega obsega, da bi si morali naš inštitut, ko ga ne bi imeli, izmisliti...
Se naše strukture premalo poslužujejo Slorija, ali pa se SLORI premalo odpira navzven? Res bo eno in drugo. Če je bil inštitut prezapet, je pripisati to nuji po nabiranju znanja, ki je pač podlaga za njegovo delo. Pred leti smo hoteli inštitut, ki bi bil specializiran v etnični problematiki v širšem smislu; no, povod za to je bil ravno slovenski moment, poznejše delo pa je obrodilo zanimive sadove. V vsej Italiji ni menda niti ene takšneustanove, zato prihajajo k nam po podatke od vsepovsod. Kot priznan inštitut pa prejemamo tudi veliko znanstveno-revialnega gradiva o etničnih problemih. Postali smo torej zanimivi tudi za Italijo. V bodoče bomo skušali biti seveda čimbolj prisotni navzven, a hkrati bi se morali tudi drugi češče oglašati pri nas, kajti nikakor ne smemo pasti z doseženega nivoja in biti samo nekakšen manjšinski servis.
Ali je upravičena na splošno izražena pritožba, da deželna uprava ne vrednoti ustrezno dela SLORI, tako kot še kakšnih drugih pomembnih slovenskih ustanov?
Drži. Na Deželo smo naslovili prvo prošnjo že 1. 1974: do 1. 1984 nič, naposled pa vendarle gori omenjeno priznanje statusa z vključitvijo v deželni proračun. To je sad političnega truda, a zlasti naše kakovostne rasti.
Na dnevnem redu občnega zbora so gotovo tudi načrti za naprej...
V prvi vrsti moramo čim trdneje zasidrati naše projekte, kajti poglobitev znanja na ekonomskem, druž-beno-jezikovnem in drugih področjih nam bo prinesla že v nekaj letih vidne rezultate, ti pa bodo pomenili znanstveni kapital, s pomočjo katerega bomo naše politično delo naslonili na trdno znanstveno podlago. Hkrati pa bo treba rešiti še kopico vprašanj: naša struktura je potrebna obnovitve, statut nam je že pretesen in urediti je treba tudi status raziskovalca - v sklopu manjšine nove profesionalne figure. Toda tudi problemi, s katerimi se raziskovalec sooča danes, novi, saj gre za znanstveno raziskovanje avantgardnih vprašanj o etnosu, s pridom uporabnih pri obravnavanju konjunkturnih problemov.
Razgovor zapisal DRAGO GAŠPERLIN
Predlog ZKS-SDP pred kongresom v Novi Gorici
Status Kopra po vzoru Ljubljane in Maribora
KOPER — Na torkovi konferenci ZKS-SDP v koprski °bčini so delegati podprli pobudo, da se na obali iz treh občinskih oblikuje ena organizacija in da Obala v republiškem vodstvu organizacije dobi enak status kot Ljubljana in Maribor ter seveda svojega člana v tem vodstvu. Na konferenci so (z nekaj dodatki) podprli vse kongresne dokumen-I; in za delegata na kongresu konec tega tedna v Novi Herici izvolili Aurelija Jurija in Nedo Zorman. V razpravi sp tudi menili, da je treba iz opredelitev o organih vodstva Iranke črtati funkcijo predsednika vlade v senci, saj ne gre l'i stalno funkcijo. Podprli so predlog, da bi se stranka rthenovala Stranka demokratične levice Slovenije, simbol , a naj bi bila zastava z rdečo podlago, modrim kvadratom .n rumeno zvezdo v njem. Na seji so sprejeli tudi deklaraci-te Za Slovenijo brez vojske, čeprav — je bilo poudarjeno — ^ 9a na preprost način ni mogoče izpeljati in si pri tem, v anašnjih razmerah, demagogije ne gre privoščiti.
DUŠAN GRČA
Kazen zaradi onesnaženja kar 10-krat nižja kot sodni stroški
je	— Zaradi onesnaženja morja, do katerega
Prišlo v ponedeljek v koprski Luki, ko je iz ladje °rosmarty izteklo okoli 250 kilogramov mazuta in
koper v,
Orl ~
ka? °ne9a olja, je v sredo koprsko temeljno sodišče rja n°Val° madžarsko ladijsko družbo Mahart Hunga-Sbipping z 950 dinarji, poveljnika ladje pa s 50 tUj.rP kazni; omenjena družba bo morala povrniti Kon SJrroš*ce sojenja - nekaj manj kot deset tisočakov, ženi *a °bčinska skupščina je vložila zaradi onesna-'kha P^kodninski zahtevek v višini 7.000 dolarjev v je , Protivrednosti, niso pa še znani stroški, ki jih s°diš-e ^Mro za čiščenje naftnega madeža. Kazen je dgjj Ce Izreklo na podlagi republiškega zakona o vo-(ij-j j' P° katerem so kazni ostale nespremenjene vse b0 neta 1986 naprej. Po tem zakonu je za pravno ose-5o ..amreč najvišja kazen 1.000 din, za odgovorno pa m0 P1- Sodeč po simbolični kazni lahko tudi sklepa-' kako simbolična je naša skrb za čiste vode. L U.
MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE
Ob 15. zboru slovenskih geografov v Portorožu
Namesto imena Obala odslej naziv Primorje?
PORTOROŽ — Bodo namesto Obala, Slovenska Istra, Obmorje in še kaj začeli uporabljati za to območje ime Koprsko Primorje ali celo samo Primorje? Odgovor bi morali ponuditi slovenski geografi v Portorožu na rednem zborovanju, ki ga imajo vsako tretje leto. Slovenski geografi vsaj 30 let niso posvetili večjega števila strokovnih raziskav enemu geografsko najbolj zanimivih predelov Slovenije. Prav zato je morda 15. zborovanje v portoroškem Avditoriju, na katerem se je zbralo 400 geografov in je posvečeno Primorju, po svoje prelomno, saj skušajo ugotoviti, kakšna je pravzaprav nova identiteta te pokrajine, v kateri so tudi novi priseljenci začeli poganjati korenine oziroma, kot je dejal Jože Žumer iz Kopra: »Vsaj 25 let je minilo, preden so .začeli prišleki kupovati čolne.« Že v uvodnem govoru je o posebnostih Primorja spregovoril dr. Dušan Plut, član predsedstva Slovenije, ki je opozoril, da živi v ozkem obalnem pasu 700 do 1.000 prebivalcev na kvadratni kilometer, v zaledju tega Primorja pa le 15 prebivalcev na kv. kilometer, medtem ko znaša povprečna slovenska poseljenost 90 do 100 prebivalcev na kv. kilometer. »V Sloveniji vse premalo upoštevamo, da je del Tržaškega zaliva (ki meri kar 180 kv. km) tudi sestavni del Slovenije.« Sicer pa so geografi že prvega dne obdelali vrsto zanimivih tem — od gibanja prebivalstva do industrializacije, klime, reliefa, narodnostne strukture in vrste drugih geografskih vprašanj. Na današnjih treh okroglih mizah pa bodo spregovorili o dilemah regionalnega razvoja, o novostih in uporabi novejših tehnik v geografiji in o poimenovanju regij in geografskem izrazoslovju.
BORIS ŠULIGOJ
Jutri bodo zborovali pristaši demokratičnega komunizma
OGLEJ — Na pobudo deželnih koordinacij bivših resolucij št. 2 in 3 bo jutri, 27. oktobra, ob 9.30 bo na sedežu Občine v Ogleju deželni shod pristašev demokratičnega komunizma. Na dnevnem redu sestanka bo zopetna ustanovitev KPI. Uvodoma po kratko poročal na temo shoda poslanec Antonino Cuffaro. Zaključke bo povzel ob 18. uri član osrednjega vodstva partije posl. Sergio Garavini.
tržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih.
Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila.
d7*IiaB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUNvD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V sodelovanju /
NORICUM
ASSICURAZIONI
Locchi in Brezigar predstavila bilanco Občine Devin-Nabrežina
Finančna kriza občinske uprave se odraža tudi v novem proračunu
Na pobudo občinskih svetovalcev KPI
Sodelovanje občin Istre Kvarnera in naših krajev
Huda finančna situacija devinsko-nabrežinske uprave se močno odraža tudi v proračunu, ki sta ga na sredini seji občinskega sveta predstavila župan Dario Locchi in odbornik za proračun Bojan Brezigar. Da so težave še hujše, pa je »zasluga« vlade, ki že precej let ne izpolnjuje svojih finančnih obvez do javnih uprav, tudi letošnji državni proračun pa ne obeta nič dobrega, saj hoče v Rimu marsikdo krčiti ogromni javni primanjkljaj prav na koži občin, pokrajin iif drugih izvoljenih teles, resnični in kronični viri deficita pa naj bi ostali nedotaknjeni. Od tod tudi velika zaskrbljenost vseh upraviteljev, ki je v Nabrežini spričo hudega proračunskega primanjkljaja iz prejšnjih let še bolj prisotna.
Župan se je v uvodnih besedah omejil na nekaj zelo kratkih političnih ocen. Priznal je finančno krizo Občine in tudi precejšnjo politično negotovost, ki preveva tristrankar-sko koalicijo KD-SSk-PSI. Ta negotovost pa je po njegovem zlasti odraz neurejenih političnih razmer na krajevni ravni, kjer SSk še čaka na vstop v pokrajinsko upravo. Locchi je glede bodočnosti vsekakor precej optimistično razpoložen in pričakuje, da bo uprava po začetnih negotovostih v bližnji bodočnosti končno pridobila na elanu in predvsem na učinkovitosti. Osnutek proračuna, je, kot je dejal župan, odprt prispevkom opozicije, natačneje pa je obrazložil Brezigar. Dejal je, da uprava ne spoštuje obvez do občinskih uprav in da si v Rimu marsikdo misli, da bodo Občine premostile finančne težave le z divjo prodajo nepremičnin, ki pa jih bo prej ali slej konec. Občina Devin-Nabrežina je doslej prejemala državno dotacijo v višini 205 tisoč lir na prebivalca, kar je dvakrat ali celo trikrat manj od vsote, ki jo prejemajo nekatere uprave, posebno na Jugu.
Uprava si vsekakor obeta precej prihodkov iz sklada davka na povečano vrednost INVIM, pri čemer računa na napovedano prodajo hotela Evropa v Nabrežinskem bregu, o kateri bo v kratkem tekla beseda na seji deželnega sveta. Davek na odvažanje smeti bo do nadaljnjega ostal nespremenjen, čeprav ga bo vlada v finančnem zakonu skoraj gotovo povišala, od prodaje nekaterih nepremičnih pa bo Občina dobila približno 400 milijonov lir. Brezigar je dodal, da upravo, kot sicer vse uprave, močno bremenijo stroški za osebje, Občina pa bo dosledno spoštovala vse obveznosti, tudi tiste, ki izvirajo iz nove delovne pogodbe. Precej skrbi pa povzroča tako imenovano redno poslovanje, pri čemer predstavljajo pravo neznanko stroški za ogrevanje, zlasti spričo stalnih poviškov cen kurilnega olja.
Odbornik za proračun je podčrtal, da Občina kljub težavam ne namerava na noben način krčiti stroškov za socialno skrbstvo, za šolstvo in za občinske servise ter storitve, ki so žal v marsičem pomanjkljive, a ne po krivdi uprave, ampak zaradi pomanjkanja osebja in predvsem ustreznih finančnih sredstev. Poglavje zase pa predstavljajo investicije. Tu je še precej nejasnosti, glede najemanja posojih pa je vlada določila, da bo treba v letu 1991 dati prednost posegom na področju okolja. Sem sodijo npr. depuratorji in kanalizacija.
Občinski svet je z glasovi večine in ob vzdržanju opozicije sklenil obnoviti konvencijo s Tržaško hranilnico, ki bo tako še dalje vodila občinsko zakladnico. Z razliko od prejšnjih let pa bo nov sporazum namesto pet veljal tri leta, po katerih bo uprava preverila tudi ponudbe drugih bančnih zavodov. Brezigar je dejal, da uprava v teh pogojih ni imela druge izbire, saj bi v nasprotnem primeru tvegala priziv CRT. Komunisti pa so s svetovalcem Ivanom Širco zahtevali, da bi ta konvencija veljala samo eno leto in da bi Občina vzela v pretres tudi možnost, naj bi po novem občinsko zakladnico prevzela nabrežinska hranilnica in posojilnica, »saj bi morala domača uprava na vsak način privilegirati domačo banko«.
Skupščina je nato ob vzdržanju KPI sklenila prodati oziroma dati v najem občinsko zemljišče konzorciju »Centro marmi carsici«. Kupoprodajna pogodba je bila pred kratkim že jabolko spora med Občino in pokrajinskim nadzornim odborom, ki je razveljavil tozadevni sklep, češ da je uprava prodala zemljišče po prenizki ceni. To ceno so sedaj prilagoditi tržnim razmeram (približno 30 tisoč lir na kv. meter), površina prodanega zemljišča pa je manjša od načrtovane. Kamnoseški konzorcij posluje pod okriljem Trgovinske zbornice in uživa podporo strokovnih organizacij, med drugim tudi SDGZ. Načelnika PSI Claudio Di Giorgio in SSK Martin Brecelj sta ugodno ocenila dejstvo, da uprava po svojih močeh spodbuja domačo kamnoseško dejavnost. Tega mnenja je bil tudi odbornik Brezigar. Po njegovem gre za valorizacijo manjših proizvajalcev, ki so se združili v konzorcij. KPI, kot je podčrtal Širca, ne nasprotuje tej pobudi, prav nasprotno, v bodoče pa bi želela, da bi Občina konkretneje in učinkoviteje ščitila svoje interese.
S. T.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta tržaška občinska svetovalca KPI Maurizio Pessato (načelnik skupine) in Nico Costa (tajnik tržaške federacije KPI) predstavila zanimivo pobudo komunistične svetovalske skupine, ki se uokvirja v sedanje premike v Evropi in tudi ob naši meji. Občinski svetovalci KPI namreč predlagajo, da bi se sestali predstavniki občin Julijske krajine, Istre in Kvarnera in se domenili za medsebojno sodelovanje, ki bi moralo biti trajno in ne le začasni formalni akt.
Pessato je naglasil, da pobuda ne želi posnemati že obstoječih forumov in teles, kot sta na primer skupnost Alpe-Jadran in Pentagonala. Pobuda ne želi biti niti konkurenčna predlogom, kot je na primer pobuda novogoriškega župana Pelhana. Pessato je naglasil, da imajo Julijska krajina, Istra in Kvarner mnogo skupnega, saj vežeta omenjene pokrajine zgodovina in kultura, na omenjenih področjih pa živita tudi italijanska in slovenska manjšina, skratka, usoda krajev je v marsičem skupna. Preteklost je prinesla tudi vrsto ostrih delitev in sporov, ki pa jih čas presega. Pobuda svetovalcev KPI želi biti tudi dokaz preži-velosti ločitev in se vključuje v težnje, ki označujejo velike premike v Evropi.
Costa je pobudo označil kot predlog, da bi ponovno združili in zacelili tisto tkivo, ki je skupno, a se je vanj zarezala zgodovina. Skratka, k sodelovanju bi privabili občine, ki so najbolj neposreden izraz ljudi. Sodelovanje naj bi bilo seveda povsem konkretno, odvijalo pa naj bi se na področju gos-
podarstva, kulture, socialnih odnosov in seveda solidarnosti med ljudmi.
Komunistična svetovalca sta povedala, da so k pobudi že povabili tržaškega župana Richettija, župana Kopra in Pulja, vabila pa so že odposlali županom z Reke, iz Buj, Gorice in drugim. V poštev bi prišle seveda vse občine, jasno pa je, da je bistvena prisotnost predstavnikov velikih občin iz Julijske krajine, Istre in Kvarnera. Obveščeni župani so izrazili pripravljenost na sodelovanje in računati je, da bo prvi sestanek že letos.
Pobuda tržaških svetovalcev KPI ima seveda več pomenov. Nenazadnje gre za združevanje občin, kjer živijo manjšine in to ne brez problemov. Pomembno bi bilo tako, da sedejo za skupno mizo predstavniki občin iz Hrvaške, Slovenije in seveda tržaške in goriške pokrajine. Sodelovanje bi lahko prispevalo k reševanju konkretnih vprašanj, kot je manjšinsko, saj je znano, da se italijanska manjšina srečuje z različnimi problemi in tratmaji (stališča Hrvaške do italijanskega vprašanja). Podobno velja za slovensko manjšino, saj obstajajo med Trstom in Gorico razlike. Skupno delo na zelo konkretnih področjih bi lahko odstranilo in omililo marsikater problem, zacelilo marsikatero staro rano in odprlo nove možnosti za kvalitetnejše življenje ljudi. V tem je tudi bistvo komunističnega predloga, ki ne želi izpostaviti nekih novih "diplomatskih" vezi, ampak želi biti povsem stvaren in konkreten in blizu interesom občanov. Ne gre torej za "mednarodne" odnose, za katere ljudje vedo le iz časopisov, ampak za možnost srečanj, ki bi vključevala podjetja in organizacije, ki imajo neposreden stik z občani.
Problematika in
Kako z
V seriji intervjujev s starši objavljamo danes razmišljanja Adriane Janežič, sociologinje, ki je vpisala svojega sina v osnovno šolo K. Širok, čeprav sama ne pozna dobro slovenščine.
»Najprej bi rada pojasnila, zakaj sem svojega sina vpisala v slovenski otroški vrtec, nato pa še v slovensko osnovno šolo, čeprav sama zelo slabo obvladam slovenščino. Osnovni razlog gre iskati v mojih koreninah, saj sem po očetu slovenskega rodu. K izbiri pa so botrovali tudi demokratični ideali, v prepričanju, da gre taka odločitev proti toku dominantne kulture, ki je v pretežno šovinističnemu mestu, kot je Trst, še vedno šovinistična. Šlo je torej za demokratično izbiro - zame in za mojega sina - ki pa znotraj slovenske šole ni bila vedno potrjena.
Kot prvo naj postavim vprašanje etnične in kulturne identitete sedanje šolske populacije v slovenskih javnih vrtcih in osnovnih šolah na Tržaškem. Če upoštevamo le mestno središče, se je velik del teh otrok rodil v narodnostno mešanem zakonu, v katerem ima en roditelj slovensko etnično in kulturno identiteto, drugi pa italijansko. Kakšen naj bo kriterij za sprejemanje teh otrok v slovensko šolo? Prepričana sem, da nihče noče sestavljati protizgodovinskih "rodovnikov" tržaških Slovencev in ugotavljati njihovo "čistokrvnost". Prepričana sem tudi, da nočemo pozabiti na desetletja fašizma in "izbrisanih identitet", ki so take postale "z izplakovanjem" priimkov in "rezanjem jezikov". (Janežičeva se tu poslužuje pojmov, ki sta ju Paolo Parovel in Sergio Salvi uporabila v knjigah La identita cancellata in Le lingue tagliate, op. ur.).
Iz tega sklepam, da je treba slovenske javne šole, podčrtujem javne (nihče ne prepoveduje ustanovitve zasebne šole z drugimi kriteriji), odpreti tudi otrokom, ki imajo starše različnih narodnosti, in, če smo že pri tem, tudi onim z obema italijanskima roditeljema, kot med drugim vsako leto vabi lepak SKGZ, naslovljen na "starše" in "genitori". Gre torej za odprtost do demokratičnega dela Trsta, žal ne ravno številčnega, s pogledom uprtim v bodočnost, v Evropo, v države, kjer padajo socio-gospodarske in kulturne zapore. Upoštevajoč strateško računico, kajti ni razvoja brez soočanja, manjšina, ki ostaja zaprta vase, pa je obsojena na propad, to dokazujejo številni zgodovinski primeri, od katerih ne gre nobeden v drugačno smer, razen seveda, če ne gre za manjšino, ki je zgolj ekonomski lobby.
Če sprejmemo te predpostavke, ki bi jih vsekakor bilo treba globoko prediskutirati, menim, da je treba trud posvetiti predvsem otroškim vrtcem in se izogniti primerom, ko v nekaterih vrtcih sprejmejo vpise otrok iz mešanih zakonov, v drugih pa vpis "odsvetujejo". Odpraviti bi bilo treba tudi navado, da se nekatere vrtce ob sobo-
kvaliteta slovenske šole tokrat z zornega vidika staršev
otroki iz mešanih zakonov?
tah zapre, češ da je premalo otrok in da je treba spoštovati ministrsko okrožnico. Rezultat tega je lahko pre-vpis v italijanske vrtce, kjer je vedno, tudi ob sobotah, minimalno številno otrok. V tem primeru bi moral slovenski vrtec upoštevati potrebe staršev in otrok — in ne samo šolnikov — ter od šolskih organov zahtevati alternativne možnosti.
Dalje. Če bi hoteli povečati slovensko šolsko populacijo v Trstu, bi bilo treba končno ustanoviti v mestnem središču slovenske jasli (nekaj poskusov je sicer bilo, a so se izjalovili). Jasli bi omogočile jezikovno in kulturno kontinuiteto, kajti težko se zgodi, da bo otrok, ki je obiskoval italijanske jasli, vpisan v slovenski vrtec. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Trst mesto z visokim odstotkom zaposlenih žensk.
Če bi se na področju jasli in vrtcev potrudili, bi v doglednem času (denimo v 5 letih) vsaj delno rešili tudi "didaktične težave" v naslednjih letih obveznega šolanja, saj bi od samega začetka začeli poučevati slovenščino otroke, ki jo poznajo malo ali sploh nič oziroma poznajo le slovenski dialekt. Sicer pa bi kazalo redimenzioni-rati "didaktične probleme", saj se pojavljajo v številčno majhnih razredih in je torej njihovo reševanje lažje.
Naj se povrnem k pojmu slovenske šole kot demokratične šole, ali še bolje "šole demokracije", torej šole, kjer bi bilo mogoče soočanje različnih kul-
tur. Če hoče slovenska javna šola postati vabljiva ustanova ne le za etnično mešane družine, pač pa tudi (in to naj bo podčrtano) za slovenske družine, mora v primerjavi z italijansko šolo nuditi nekaj več kot utilitaristično znanje drugega jezika: za to je na razpolago Mednarodna šola z angleškim učnim jezikom, ki je sicer bolj cenjen na svetovnem tržišču, ampak tuj tržaški kulturi.
Za slovensko javno šolo veljajo posebni šolski zakoni: je zaščitena šola, za ustanavljanje razredov ni potrebnih 20 učencev, ampak jih je dovolj 5. Tudi razmerje med učenci in šolniki je veliko bolj ugodno, tako da spominja že na domače učitelje. Toda sprašujem se, ali tej nedvomni prednosti sledi tudi ustrezna kakovost. Brez dvoma se številne mestne šole skušajo prilagoditi sedanjim potrebam, toda ne vse. Zelo pomembno se mi zdi nadalje vprašanje, ali se slovenska šola prilagaja didaktičnemu eksperimentiranju, ki ga predvidevajo novi šolski zakoni. Naj nanizam še nekaj odprtih vprašanj. Ali delujejo na njej zborni organi? Ali je omogočeno de-' mokratično sodelovanje staršev? Ali je dovolj jasnosti glede odnosa šola-usta-va in torej debate, ki se razvija po vsej Italiji, o pouku verouka in alternativnih predmetov? Ali pa je obveljala pasivna prilagoditev dejstvu, da je slovenska ljudska kultura globoko katoliška in da le majhen del manjšine ni izbral verouka? Ali so za te otroke, za
to majšino v manjšini, izdelani alternativni programi ali se vse reši "ad personam"?
Na koncu še eno vprašanje: kako se tolmači demokracijo na tistih osnovnih šolah, kjer že več let ni skupščine staršev, tako da bi lahko razpravljali o programih, organizaciji, na drugih šolah pa tedenski urnik že več let sploh ni porazdeljen po posameznih predmetih oziroma lekcijah? Ali ne bi bilo prav, da bi na "javni šoli", poleg delovnih mest, ščitili tudi pravice učencev - malih državljanov?
Čas bi bil tudi, da bi tistega, ki izraža svoje mnenje ali kritiko, ne takoj ožigosali kot "sovražnika slovenske šole" in s tem dosegli, da se zapre vase, pač v stilu "ne vidim, ne slišim, ne govorim". Prav tako je napočil tudi čas, da prenehamo misliti, da smo demokratični in napredni samo zato, ker imamo otroke v slovenski šoli in da je ta šola demokratična "a priori", že s tem, da obstaja.
Sama bom še naprej vpisovala svojega sina v slovensko javno šolo in že ker sem začela, bom tudi vnaprej - kot državljan in mati - izražala svoja mnenja in opazovanja, v prepričanju, da slovenska šola je in bo demokratična, če bodo z njo sodelovali starši, če bo med šolniki in starši obveljalo odkrito soočanje in to v imenu resničnih in konkretnih koristi otrok, ne pa staršev ali šolnikov.
Zapisala Nadja Filipčič
Glede Nauticampa 1990
Soglasje med Tombesijem in MarcMom
Kot smo napovedali, so bile polemike, ki so se med Trstom in Gorico vnele okrog prihodnje navtične razstave Nauticamp, v sredo predmet razgovora med predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem in Velesejemske ustanove Marchiom. Sogovornika sta razčistila vprašanje komercialne organizacije razstave, za katero bo skrbela neka specializirana zasebna firma s sodelovanjem predstavnika Velesejemske ustanove, ki bo tudi na tak način ohranila svojo aktivno udeležbo pri pripravi Nauticampa.
Tombesi in Marchio sta potrdila tudi datum razstave, ki bo ostal dosedanji, se pravi od 3. do 9. marca, kakor je že predvideno v koledarju sejemskih prireditev. Kar pa zadeva sodelovanje Gorice oziroma Tržiča, sta predsednika soglašala, da tega sodelovanja ne kaže odklanjati, vendar pod pogojem, da goriški oziroma tržiški prireditelji čimprej predstavijo projekt za svoj del prireditve.
V naslednjih dneh se bodo sestali člani pripravljalnega odbora za Nauticamp, ki bodo razjasnili še preostala odprta vprašanja, medtem ko se mora Velesejemska ustanova še odločiti, ali bo tudi prihodnjo pomlad pod Montebel-lom pripravila običajno razstavo pripomočkov za kampiranje.
Nedavna razprava med zgodovinarji in pripadniki VZPI ter ZKMI
O odporništvu v današnji stvarnosti
»Odporništvo v današnji italijanski stvarnosti« je bila tema torkove debate v dvorani v Ul. Madonnina, na kateri so s posegi sodelovali zgodovinar Galliano Fogar z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, Antonella Bre-cel za Zvezo komunistične mladine Italije in predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria.
Galliano Fogar je, izhajajoč iz gonje proti italijanskemu odporništvu v Emi-liji-Romagni, poudaril, da se s to gonjo pri nas soočamo že dolgo časa in gre pri tem za izrazito politične težnje za zaviranje družbenega in demokratičnega razvoja na našem območju, kar se med drugim kaže tudi v nasprotovanju desničarskih krogov sprejemu zaščitnega zakona za Slovence. V zvezi z dogodki neposredno po vojni, za deportacije in fojbe, se je zavzel za to, da se ta del preteklosti razjasni v okviru objektivne zgodovinske raziskave in menil, da je bila škoda, da to ni bilo storjeno že prej, saj so škodo od tega zamujanja imele predvsem demokratične sile. Zgodovina ni sodišče, je poudaril, toda preteklosti se je treba zavedati in jo razumeti. Ni namreč mogoče razumeti sedanjosti, če ne poznamo preteklosti. Družba, ki tega ne stori, ni svobodna družba. Pri tem pa zločinov fašizma ni mogoče mehanično povezovati s temi dogodki, ker to ne vodi nikamor. Grozodejstva fašizma so bila ne le pri nas, ampak po vsej Evropi in gotovo ni bilo mogoče pričakovati - je dejal Fogar - da zatirani narodi nanje ne bi reagirali tako, kot so. Tako je bilo pri nas, v Italiji in v še bolj radikalni obliki v Jugoslaviji in drugod po Evropi in ostale so travme, ki še danes niso povsem izginile.
Mladinka Antonella Brecel je dejala med drugim, da so tudi pri mladih, čeprav gre za dogodke, ki jih niso doživljali, vprašanja odporništva in osvobodilnega boja proti fašizmu prisotna, saj se mladi z njimi soočajo pri današnjem življenju v republiki, ki se je rodila iz odporništva in z njo politične stranke, ki
so varuh demokracije, čeprav je v Italiji oblast vedno v istih rokah. Hočemo se učiti iz zgodovine, iz njenih naukov in spoznanj graditi nekaj novega, kar bo mlade povezovalo neglede na narodnost, idejo in verska čustva. Zato pa danes mladim, ko gre za bistvena vprašanja demokracije in človeka, ni težko sodelovati pri vseh pobudah v ta namem, kakršna je bila med drugimi tudi nedavni pohod v Assisiju.
Arturo Calabria je pritrjeval izvajanju Galliana Fogarja v njegovi analiz' vzrokov in ciljev sedanjih napadov na odporništvo in osvobodilni boj in menil-da gre za enotno zasnovan načrt, za katerega ni čudno, da se je začel prav sedaj ko je prišlo v Evropi do zgodovinskih sprememb in ko sodelovanje med velik'" ma silama zamenjuje obdobje hladne vojne. V tej gonji in oživljanju dogodkov po končani vojni pa tudi med njo, ni želje po iskanju resnice, je le politiki}3 težnja po popolnem razvrednotenju etičnih vrednot odporništva, kar čutimo s posebno pri nas, na tej nevralgični točki Evrope.
Ko je govoril o osvobodilnem boju pri nas je poudaril, da je ta bil le ^adnj faza boja proti fažizmu, ki je potekal že od leta 1919 dalje v raznih etapah in c že danes govorimo o deportacijah in fojbah, je treba začeti od tam. S citiran]6^ podatkov iz Aule IV. je dokazal, kako je fašizem prav na našem območju mnogo bolj kot drugod po Italiji izvajal svoje nasilje na protifašiste vse'1 soživečih narodov. Ne gre za lov na čarovnice, je dejal Calabria, gre za to, d® ^ ne da prostora napadom na odporništvo in narodnoosvobodilni boj kjerkoli pojavljajo, saj gre za obrambo demokratičnih vrednot, ki so pridobitev P odporniških in osvobodilnih gibanj in bojev.	rn0
Razprava, ki je sledila, je v glavnem dopolnjevala misli, ki so jih nazo izrekli vsi trije uvodni poročevalci, (j. k.)
Razgovor z odbornikom Cecchinijem pred »revolucijo« v Terezijanski četrti
Recept ob zaprtju mestnega centra: »Na delo peš ali z avtobusom«
O primeru Pahor se je izjavil tudi Gambassini
Edinost o razsodbi
•	•	1*W
prizivnega sodisca
Po mestnih ulicah, na vogalih, so se pojavili prvi »panetoni«. Imenujejo se tako, ker po obliki dejansko spominjajo na velike cementne variante slavne milanske slaščice, v resnici pa bodo to bodoče pregrade, ki bodo ločevale »prometni« del mestnega središča od omrežja ulic in uličic, ki bodo od 28. oktobra letos namenjene izključno peščem.
V	mestu so torej že vidni razpoznavni znaki bodoče »revolucije«. Kako pa se na nedeljski zmenek z avtomobilisti pripravljajo na občinskem odborništvu za urbanistiko?
V	uradu odbornika Eralda Cecchinija je veliko zmešnjave in mimohoda. O tem, da se bo nekaj ključnega le zgodilo v našem mestu pa priča izključno letak na zidu. Velika pušcica prekriva fotografijo mestnega središča s*ptičje perspektive, napis pa govori o Trstu, v katerem naj bi končno zaživeli.
Odbornika Cecchinija sem vprašala, kako se pripravlja na veliki dan. Odgovoril je, da ga prav nič ne skrbi, kaj se bo zgodilo v nedeljo, ko bodo zaprli prometu Trg. sv. Antona Novega, Ul.S. Ca-terina, del Ul. Dante, del Ul. S. Nicolo, Rusi most ter ulici Bellini in Rossini. V nedeljo morda res ne bo večjih težav, saj je tudi sicer mestno središče sorazmerno prazno. Trgovine in uradi so zaprti, kdor se poda v mesto pa lahko brez težav parkira avtomobil na Nabrežju. Morda bo tudi ponedeljek minil brez pravega šoka, kot se je to že zgodilo v Milanu m Turinu, če bo do težav prišlo, bomo to lahko zaznali najbrž šele v torek.
Prav zaradi tega sem vprašala Cecchinija, če ima kak recept za Tržačane, ki bomo pridobili na sprehajališčih, bodo pa izgubili dosedanje pojmovanje prevozne topografije mesta. »Kje pa vidite toliko težav?« se glasi odgovor odbornika za urbanistiko. Po njegovem mnenju bodo ljudje pač izgubili vrsto razvad in
pridobili nekaj zdravih navad. (Sam pa je priznal, da uporablja avtomobil z občinskim dovoljenjem, lahko pa računa tudi na rezervirano parkirišče za občinsko palačo...)
K razvadam lahko prištevamo marsikaj, od tega, da pospremimo otroke čisto do vhoda v vrtec, dp nakupovanja z avtomobilom pred trgovino. Kaj pa dobre navade? Vstajati pol ure prej in se odpraviti peš v urad, oziroma vožnja z javnimi prevoznimi sredstvi.
Obstaja sicer še nekaj zanimivih variant. Odborniku sem namreč omenila, da je v Trstu močno narasla prodaja manjših motornih koles in vseh vrst koles. Vest ga je kajpak razveselila, vendar je priznal, da bodo oaze za pešče zaprte tudi za manjša motorna kolesa. Kaj pa za kolesa? »O tem bomo še razmislili,« je dejal Cecchini. Sicer pa je še marsikatero vprašanje v zvezi z zaprtjem mestnega središča... odprto. Odbornik Cecchini je
namreč priznal, da so v začetni fazi dokaj strogo določali, kako in komu izdati dovoljenje za parkiranje v mestnem središču. Za sedaj so se odločil za po en avtomobil na družino, če pa se bo izkazalo, da bo stanje znosno, bi se lahko odločili tudi kako drugače. Prav tako velja tudi za dovoljenja, namenjena trgovcem.
Nerešenih vprašanj pa je menda še nekaj. Vzemimo na primer petkove in sobotne navale kupcev iz tujine. Osebno ne gledam na to vprašanje tako optimistično kot odbornik Cecchini. Ne verjamem, da bo šlo vse kot namazano, ko bo v Trst prišlo nekaj tisoč oseb (in vozil) več. »Pomeni, da bomo končno napolnili Silos,« je bil hudomušen odgovor odbornika, ki vsekakor pravi, da je veliko parkirišče vedno na pol prazno, kar ni najbolj spodbudno v mestu, ki trdi, da je treba graditi parkirišča.
EVA FORNAZARIČ
Družbeno-politično društvo Edinost je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je govor o oprostitvi prof. Sama Pahorja, ki jo je izreklo tržaško prizivno sodišče. V tiskovnem sporočilu je med drugim rečeno, da društvo Edinost »z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je tržaško prizivno sodišče oprostilo prof. Sama Pahorja, v zvezi z dogodkom na glavni poti v Trstu dne 10. 2. 1988, ker je spoznalo za samovoljen poseg poštne policije proti prof. Pahorju, ki je zahteval samo spoštovanje neodtujljive pravice, ki jo zagotavlja temeljnonačelo italijanskega pravnega reda.«
Tiskovno sporočilo Edinosti nadalje ugotavlja, da razsodba »podira temelje, na katerih je takrat prišlo do političnega in časnikarskega obrekovanja prof. Pahorja«. Nadaljuje pa se z mislijo: »Oprostitev prof. Pahorja krepi zaupanje slovenske narodnostne skupnosti v korektnost in nepristranskost italijanskega sodstva, ki se po teh lastnostih močno razlikuje od hinavskega in spletkarskega političnega sveta.«
Tiskovno sporočilo naglašuje tudi Pahorjev boj za pravno državo: »Ta razsodba, skupno z razsodbo ustavnega sodišča, ki jo je leta 1982 dosegel sam prof. Pahor, dokazuje veljavnost vztrajnega in nenasilnega prizadevanja za človekove pravice, ki odklanja tako pasivno kot ekstremistično zadržanje in se z zakoni bori za spoštovanje zakonov.«
Tiskovno sporočilo se zaključuje takole: »Družbeno-politično društvo Edinost zato meni, da bo slovenska narodnostna skupnost v Italiji lahko
Mladi brez posla goljufali denarne zavode v mestu
Tržaška policija je odkrila skupino zlikovcev, ki se je ukvarjala z zelo do-bičkanosnim, a žal kaznivim poslom: na osnovi lažnih dokumentov je pri nekaterih tržaških denarnih zavodih najemala posojila, ki jih seveda ni imela najmanjši namen vrniti, tako da so zanjo predstavljali y celoti »čist zaslužek«. Po podatkih, ki nam jih je posredovala kvestura, naj bi šlo za več stotin milijonov lir.
Ni znano, kateri denarni zavodi so bili ogoljufani. Zvedeli smo le, da so prizadete tri banke ah finančne družbe, ki imajo svoje sedeže v mestnem središču, in da nobena od njih ni slovenska. Ogoljufali so jih mlajši Trža-fani, ki jim je na osnovi lažnih plačilnih kuvert in lažnih davčnih prijav uspelo pri njih dobiti raznovrstna posojila. Zanje je bilo usodno, da so se tega sistema posluževali večkrat, saj so na tak način vzbudili sum, da gre za organizirano skupino, poleg tega pa so Policiji omogočili, da je vsaj nekatere izmed njih prijela ob vnovičnem podvigu.
Leteči oddelek tržaške kvesture je zadevo začel preiskovati pred kakimi 20 dnevi, potem ko se je na policijo nbrnila ena izmed oškodovanih usta-hov. Prav kmalu mu je uspelo pred neko banko v Trstu prijeti tri izmed zlikovcev, ki so se malo prej v denarnem zavodu predstavili z lažnimi do-burnenti. Prijeli so 27-letnega Mauri-zia Ardita, 29-letnega Giuseppa Ciuof-'a in 42-letnega Paola Trimarchija. Vsi s° iz Trsta. Prvi je imel aktovko, v ka-leri so agenti našli lažne davčne izja-Ve in plačilne kuverte, kaže pa, da je
prava »duša« organizacije Ciuoffo, ki je sicer uradno po poklicu prodajalec preprog.
Po dosedanjih preiskavah so v goljufijah na račun denarnih zavodov vpleteni še: 30-letni Settimo Piccolo, 30-letni Paolo Mochini, 25-letni Cristi-ano Marcuzzi, 23-letna Ivana Bensi, 25-letni Valter Maraspin Chersin, 35-letni Franco Predonzani, 25-letni Ni-cola Moro, 29-letni Roberto Besenghi, 48-letni Bruno Perentin, 25-letna Ma-nuela Pelosi ter drugi, katerih imena policija ni objavila. Vsi so iz Trsta in večinoma brezposelni. Policija jih je prijavila državnemu pravdništvu tržaške preture.
Neznanec okradel 87-letnega starca
Poleg mladih goljufov bank po našem mestu kroži tudi starejši goljuf, ki se, kot kaže, raje privošči šibkejših žrtev. Včeraj se je pojavil v stanovanju v Ul. Stuparich 14 in 87-letnega starca opeharil za 3 milijone lir. Predstavil se je kot občinski uslužbenec in starca vprašal, naj mu pokaže pokojninsko knjižnico zaradi kontrole. Starec mu je ustregel in s tem pokazal tudi 3 milijone lir v bankovcih, ki jih je hranil skupaj s knjižico. Goljuf jih je pobral z zanimivim izgovorom: rekel je, da jih mora vzeti, češ da so bankovci ponarejeni. Zlikovec je star okrog 50 let, srednje postave in svetlolas. Policija ga išče.
Smrtno čelno trčenje sinoči pod Katinaro
43-letni uslužbenec katinarske bolnišnice Fabio Bradač iz Reške ceste (Strada di Fiume) 44 v Trstu je sinoči tragično izgubil življenje v prometni nesreči, ki se mu je pripetila, ko se je iz službe vračal domov. S svojim fiat unom se je peljal po Trbiški cesti proti mestu, ko ga je pri avtomobilskem odpadu Morselli iz neznanih razlogov zaneslo na levo stran cestišča, tako da je čelno trčil v nasproti vozečo lancio delto integrale, ki jo je upravljal 31-letni Francesco Finzi iz Narodne ul. 121/1 na Opčinah.
Finzi se je v nesreči sorazmerno lahko ranil, saj bo okreval v 40 dneh. V katinarsko bolnišnico ga je peljal rešilec Rdečega križa skupno z Bradačem, ki pa je zaradi udrtja prsnega koša in drugih poškodb med potjo izdihnil. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Istrske ulice in opravili izvide, kaže pa, da bo težko ugotoviti, kako in zakaj se je Bradač znašel na levi strani cestišča. Edina priča je Finzi, ki je karabinjerjem vedel povedati le, da je nenadoma zagledal pred sabo Bradačev fiat uno in da se mu ni mogel izogniti, kljub temu, da je zavil na desno, kolikor je bilo mogoče.
Na sliki (foto Križmančič) avtomobila po trčenju, desno zgoraj smrtno ponesrečeni Fabio Bradač.
samo z odločnim napredovanjem po tej poti državljanske zavzetosti ponovno pridobila zaupanje v lastne zmožnosti in sposobnost, da se, brez ozira na strankarske in ideološke interese, ki so doslej prevečkrat onemogočali uspeh, enotno zavzame za dosego osnovnega skupnega cilja, ki ga lahko opredelimo kot svobodno in enakopravno jezikovno in kulturno prisotnost znotraj meja italijanske demokratične države.«
O razsodbi se je izrekel tudi deželni svetovalec LpT Gianfranco Gambassini, ki je označil odločitev sodišča kot "neverjetno" in "nezaslišano" in seveda osporaval pravico Slovencev do uporabe materinega jezika v odnosu z javnimi ustanovami.
Komisar na čelu tržaške PSDI
Tržaško federacijo PSDI bo do nadaljnega vodil izredni komisar, ki ga bo imenovalo strankino vsedržavno vodstvo. Vest sicer še ni uradna, sklep pa je treba po vsej verjetnosti pripisati neurejenim političnim razmeram, ki že nekaj časa vladajo med tržaškimi socialdemokrati. Edini predstavnik PSDI v pokrajinskem svetu Lucio Per-tusi, ki je bil sicer izvoljen na listi Zelenih marjetice, je že dalj časa v ostri polemiki s strankinim pokrajinskim vodstvom. Neurejene razmere v tržaški PSDI pa so posledica tudi katastrofe na nedavnih upravnih volitvah, na katerih so se socialdemokrati predstavili skupno s PSI, niso pa izvolili nobenega predstavnika.
KD zelo kritična do sedanjih razmer v miljski občini
Miljski demokristjani zelo kritično (ocenjujejo delo domače občinske up-irave, ki jo vodi socialistični župan Ja-ccopo Rossini in v kateri sedijo tudi (odborniki KD. Tajništvo miljske sekci-jje KD je včeraj izdalo tiskovno noto, v ] kateri posredno udriha po županu, češ ida je »pozabil« na kolegialno vodenje (Občine in precej ostro tudi po sekre-itarju lokalne sekcije PSI, ki nasprotuje j preverjanju med koalicijskimi stran-] kami. KD je precej pesimistično razpoložena do usode uprave in ne izključuje možnosti bližnje politične krize, , do katere bi lahko prišlo že med pro-j računsko Razpravo.
Dovoljenja za vstop v Terezijansko četrt
Pred zaprtjem mestnega središča je občinsko odborništvo za urbanistiko sporočilo, da so pričeli deliti nalepke za vozila, ki bodo smela parkirati na zaprtih ulicah, ter dovoljenja za prosto vožnjo po Terezijanski četrti. Občina sporoča, da bodo smeli vsi, ki niso prejeli dovoljenj do sobote, 27. oktobra, dvigniti dovoljenja na občinski izpostavi v Ul. Battisti 14. Dovoljenja in nalepke bodo delili od ponedeljka, 29. oktobra, do 8. novembra. Interesenti bodo morali pokazati uradnikom osebni dokument osebe, ki je prosila za dovoljenje, ter potrdilo o vloženi prošnji.
Župan Richetti in predsednik Dežele Biasutti na rimskem sestanku o imigraciji
Za reševanje problema albanskih beguncev je nujen diplomatski in finančni poseg vlade
h c*3 povabilo predsedstva vlade se je tržaški župan Ric-(jr2 včeraj v Rimu udeležil sestanka stalne konference št ^-dežele, ki je imel na dnevnem redu izvajanje zakona sku Z1990 0 imigrac*P iz držav, ki ne sodijo v Evropsko viaPn°st (tako imenovan zakon Martelli). Podpredsednik ko,. ? j® udeležencem srečanja orisal glavne postavke za-št »g 9a osnutka, ki bo vseboval izvajalne norme za zakon Ustr 'n s*cer s programiranjem imigracijskega dotoka in stveqZ?^ struktur oziroma postopkov za zagotovitev zdrav-ylh- stanovanjskih in delovnih potreb prišlekov. poSG .razPravo, ki je sledila Martellijevemu poročilu, sta EUisLitK Nko predsednik deželnega odbora FJK Adriano vlade ( kot tržaški župan Richetti. Le-ta je predstavnikom p°sebnPOle9 Podpredsednika so bili navzoči še minister za Počita”6 zadeve Jervolino in za zdravstvo Di Lorenzo ter ti albi11 , Notranjega ministrstva Ruffino) orisal specifičnos-Cejš^ nsLe imigracije, ki je v zadnjih mesecih dobila pre-skoraj razsežnosti. Richetti je povedal, da albanski begunci Pa gaJ p° Pravilu prosijo za status političnih ubežnikov, ki Se 2atfX Ve*iki večini primerov ne dobijo, kar jih navaja, da oblik Kt9° k različnim nelegalnim oblikam bivanja. Če teh župan ne bomo preprečili ali uredili - je opozoril tržaški toj jj: ' tvegamo, da jih ne bomo mogli več obvladati. Od vizuJ 9°va zahteva, da se po eni strani prekine izdajanje sPrejetnV,za vstop v Italijo, po drugi pa poskrbi za prvi 111 beguncev s pomočjo ustanovitve posebnih centrov
v različnih krajih dežele. Richetti je svoj poseg zaključil z upanjem oziroma potrebo, da bi bila Občina Trst za kritje stroškov, ki jih ima z oskrbo doslej dospelih albanskih beguncev deležna izrednega prispevka po zakonu št. 244.
Kot razberemo iz tiskovnega poročila Občine Trst, so predstavniki vlade Richettijeve zahteve sprejeli in obljubili tako poseg pri italijanski ambasadi v Tirani, da bi prenehala z izdajanjem vstopnih vizumov, kot finančno pomoč za ustanovitev sprejemnih centrov za begunce.
Medtem pa se je dosedanjim 200 preteklo soboto pridružilo novih 46 Albancev (med njimi 17 mladoletnih), ki so se izkrcali s trajekta Palladio. Vsi so zaprosili za politično zatočišče in se razkropili po cenenih hotelih, vendar jih je v ponedeljek na kvesturi čakala nezaželena novica, da se morajo odpraviti v druga italijanska mesta, tista pač, ki so jih kot cilj potovanja vpisali v svoje turistične vizume. Ne da bi vedeli, kaj storiti, so ostali na cesti, brez prenočišča in hrane. Usmilila se jih je mormonska skupnost, ki jih je ponudila gostoljubje v svojih prostorih v Ul. Cumano, v četrtek pa so jih prevzeli predstavniki organizacije Caritas, ki so jih pospremili v enega izmed svojih zavodov. Položaj so medtem vzeli v pretres pri Acli, kjer so začeli organizirati odhode beguncev iz Trsta proti Milanu, Rimu in Perugii.
O problemu albanskih pribežnikov bo te dni na izrednem zasedanju v Trstu razpravljala tudi posebna komisija, ki je zadolžena za obravnavanje prošenj za politični azil.
Pevski zbor Primorsko bo jutri gostoval v Scniu pri Vicenzi
Jutri, 27. oktobra, bo v Schiu blizu Vicenze 4. mednarodna revija pevskih zborov Alpe-Adria. Revijo prireja Občina Schio, traja pa dva dni. Petek je posvečen liturgičnemu petju, sobota pa ljudskemu. Vsako leto je na sporedu drugačna tema. Za letošnjo izvedbo je prireditelj izbral tematiko dela. Med povabljenimi zbori je tudi mešani pevski zbor Primorsko iz Mač-kovelj, ki ga vodi Tone Baloh.
Zbor se na gostovanje v Schiu že več mesecev vestno pripravlja, saj se pevke in pevci zavedajo, da bodo na tem pomembnem umetniškem večeru zastopali zamejsko zborovsko petje in slovensko kulturo. Zbor bo dopoldne gost srednje šole »Battistello« v Schiu, po kosilu bo vse nastopajoče sprejel župan, ob 20.30 pa se bo pričel koncert. Zbor Primorsko bo nastopil poslednji, zapel pa bo deset pesmi: poleg slovenskih je v spored uvrstil nekaj tujih in pa tržaško ljudsko.
Za sobotno priložnost so pevke zbora deloma prenovile kroje po zamisli in ob strokovni pomoči Milene Vodopivec. (ris).
Leoluca Orlando in N. Dalla Chiesa v krožku Miani
Danes se bosta mudila v Trstu znani sociolog Nando Dalla Chiesa, sin pred leti umorjenega generala Carla Alberta, in bivši palermski župan Leoluca Orlando. Prišla bosta na vabilo študijskega krožka Ercole Miani na predstavitev nove Dalla Chiesove knjige »Storie«, ki je nedavno izšla pri založbi Einaudi. Predstavitev bo v gledališču Miela na Trgu Duca degli Abbruz-zi 3 ob 17. uri.
Upravni odbor in osebje Narodne in študijske knjižnice izrekajo knjižničarki Nedi Cijak iskreno sožalje ob bridki izgubi nonota.
Ob smrti očeta Ivana Bana izreka iskreno sožalje članu zbora Ivanu Banu in svojcem
MPZ Vasilij Mirk
Drevi, jutri in v nedeljo zvečer v paviljonu P bivše umobolnice
Baletna skupina Betontanc predstavlja Poete brez žepov
Baletne predstave, predvsem če sledijo sodobnejšim izraznim smerem, ne potrebujejo klasičnih gledaliških prostorov, včasih jim veliko bolj odgovarja dolg in ozek hodnik. Na takšnem prizorišču lahko polnokrvno zaživi kakovostna in sugestivna predstava, kot je primer »Poetov brez žepov«, ki ga je pripravil »Betontanc Teater«. Gre za skupino šestih igralcev-baletnikov, ki sodelujejo z gledališčem Glej iz Ljubljane.
Ameriški plesalec in koreograf Grant Mc Daniel, ki že več let deluje v Trstu, si ^e plesno predstavo ogledal v Ljubljani in se je nad njo takoj navdušil. Zato se je odločil, da skupino povabi v naše mesto^ vendar pa dolgo ni našel primernega prostora. Končno
pa je le uvidel, da bi bil najprimernejši okvir za predstavo hodnik v paviljonu bivše umobolnice, kjer je sedež njegove plesne šole.
Tako si bo predstavo »Poeti brez žepov« mogoče ogledati tudi v Trstu, in sicer nocoj, jutri in v nedeljo zvečer, vsakič ob 21. uri. Gostitelj plesne predstave je krožek »The Space« v Ul. S. Cilino 16, paviljon P, prvo nadstropje (območje bivše psihiatrične bolnišnice).
Ker je število sedežev za gledalce zelo omejeno, organizator naproša morebitne interesente, naj vstopnice rezervirajo po. telefonu, in sicer na štev. 368831 (predklicna 040). Kot rečeno, bodo predstave drevi, jutri in v nedeljo ob 21. uri.
Skupna pobuda homeopatov vedeževalcev in zeliščarjev
Napoved je sicer nekoliko preuranjena, ko pa govorimo o vedeževalskih podvigih, potem si lahko že sedaj privoščimo tudi objavo tiskovnega komunikeja o manifestaciji, ki bo od 8. do 13. maja 1991. leta.
Za pobudo bodo (futuru se res ne moremo izogniti) poskrbeli člani tatinskega združenja Exoteritalia ter organizacija Invito alla vita. Če si domišljate, da bo na območju Tržaškega velesejma v maju vse polno čarodejev, vedeževalcev, bralcev prihodnosti in vračev, se krepko motite, saj se bodo v Trstu zbrali predvsem zeliščarji, pranoterapevti, homeopati, sociologi, bioterapevti, geobio-logi, kmetovalci, poznavalci afriških tehnik zdravljenja in pač nič koliko takih neobičajnih strokovnjakov. V skupino spada seveda tudi nekaj astrologov in mediumov, ki bodo najbrž popestrili ponudbo manifestacije.
Nekaj prostora pa bodo kljub vsemu odmerili trgovcem, ki bodo prišli v Trst prodajati čudežne korenine v infuziji ter vse tiste priprave, ki jih potrebujejo vedeževalci in astrologi. Priredili bodo tudi srečanja, ki bodo namenjena strokovnjakom, a tudi vsem, ki jih tovrstni del našega življenja zanima in veseli.
koncerti
VERDI
Koncertna šezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
Danes, 26. t. m., ob 20.30 (red B in G) bo na sporedu Poulencova GLORIA z znano sopranistko Mileno Rudiferia, zborom in orkestrom gledališča Verdi ter dve simfonični pesnitvi Ottorina Respig-hija. Zaradi bolezni dirigenta B. Morettija bo njegovo mesto prevzel dirigent Michael Luig.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Teatro MIELA REINA
Jutri ob 21. uri koncert saksofonista BOBA VVILBERJA in njegovega kvarteta.
KAVARNA S. MARCO
Nocoj ob 21.15 koncert pianista ROBERTA TURRINA. Izvajal bo Debussyje-ve, Ravelove, Rachmaninove in Prokofie-ve skladbe.
razne prireditve
Amaterski oder Jaka Štoka priredi jutri, 27. t. m., ob 20. uri v kulturnem domu na Proseku nastop Koroške dramske skupine SPD RAD1SE z igro Felixa Mittererja »DOMOV«. Režija Nuži Wie-ser. Vabljeni!
KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na ogled video filma » WIEN 90« jutri, 27. t. m., ob 20. uri. Predvajal bo A. Nabergoj.
V Društvu slovenskih izobražencev
bo ob slovenskem državnem prazniku, v ponedeljek, 29. oktobra, govoril dr. Janko Prunk na temo: "29. oktober po 72 letih". Začetek ob 20.30.
Slovenski kulturni klub vabi na predavanje, ki bo jutri, 27. t. m„ ob 20.30 v Ul. Donizetti 3. Matej Susič bo govoril o svojem potovanju po deželi Baskov in o srečanju predstavnikov evropskih manjšin, ki se je tam odvijalo.
prispevki
V	spomin na Frančiško Antonič daruje Legiša marija (Cerovlje 7) 30.000 lir za ŠKD Cerovlje-Mavhinje.
Namesto cvetja na grob Emilije Škabar darujeta Ivanka Križman (Repen 90) 20.000 lir in družina Škabar (Repen 79)
20.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Otilije Purič-Čemjava darujeta družina Škabar (Repen 79) 20.000 lir in Ivanka Križman (Repen 90) 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 12. obletnici smrti našega dragega Karla Štoke daruje družina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Konto-velu.
V	spomin na soletnike darujejo 60-let-niki s Proseka in Kontovela 200.000 lir za Kulturni doma Prosek-Kontovel in
200.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Marina Starza darujejo Laura, Vili in Edi Brus 50.000 lir MPZ V. Mirka.
Namesto cvetja na grob drage Otilije Černjava darujejo Milka, Zofka in Miranda 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Otilijo Černjava darujeta Egidio in Lidija Castellani 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na gospoda Cassettija darujejo družine Kufersin in Pavlica 30.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
šolske vesti
Osnovna šola M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani prireja v okviru Ljudske univerze tečaj slovenščine in telovadbe za odrasle. Tečaja slovenščine bosta ob ponedeljkih, nadaljevalni za lanskoletne obiskovalce bo od 20.00 do 21.45, za začetnike pa od 18.00 do 19.45. Zainteresirani naj telefonirajo na tel. 812214.
Osnovna šola A. Gradnik na Repen-tabru sporoča, da bo v večernih urah potekal v okviru Ljudske univerze tečaj angleščine za odrasle. Zainteresirani naj telefonirajo v jutranjih urah na telefonsko štev. 211119
Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič" v Trstu razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini. Pogoji so naslednji: 1. prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini: 2. imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti ter 3. pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki. Lastnoročne prošnje s kratnikm curriculum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad "S. Tončič", pisarna Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. št. 742405 ali 365260.
Ravnatelj poklicnega zavoda J. Stefan vabi starše danes, 26. t. m., na razredna zborovanja staršev in na volitve v razredne svete po naslednjem urniku: ob 17. uri za vse I. razrede in ob 18. uri za III., IV. in V. razrede vseh sekcij.
OBČINA TRST
MEDSEKTORSKA UPRAVNA SLUŽBA
ZA URBANISTIKO
Trst, dne 3. septembra 1990 Prot. št. S.A.I. (a) - 89/136/22
PREDMET: Odobritev variante št. 58 S.R.N. - Postavitev postaj na vodu naravnega plina med Ricmanji in Opčinami.
ŽUPAN
Na osnovi sklepa predsednika deželnega odbora št. 0399/Pres. z dne 18.7.1990, v objavi v deželnem Uradnem vestniku, s katerim se odreja odobritev variante št. 58 S.R.N. glede postavitve postaj na vodu naravnega plina med Ricmanji in Opčinami;
na osnovi zakona št. 1150 z dne 17.8.1942 ter zakona št. 62 z dne 10.2.1953
obveščam:
—	načrti variante S.R.N. št. 58 ter izvod zgoraj omenjenega sklepa so deponirani na prost vpogled občinstvu v občinskem tajništvu — soba st. 607 — 6. nadstropje občinske palače, prehod Costan-zi št. 2 — s sledečim urnikom: vsak delavnik od 12. do 13. ure;
—	varianta bo poleg tega za 15 dni razobešena tudi na oglasni deski in sicer od 26.10.1990 dalje;
—	v. omenjenem roku si jo zainteresirane osebe lahko ogledajo od 8. do 14. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob praznikih;
—	istega dne, ko bo varianta razobešena na oglasni deski, bo to sporočilo ovjavljeno v Spisku zakonskih obvestil tržaške pokrajine.
ŽUPAN
dr. Franco Richetti za GLAVNEGA TAJNIKA dr. Francesco Caputo
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1990-91
Ivan Cankar
HLAPCI
Režija Boris Kobal
Jutri, 27. t. m., ob 20.30 - abonma RED F
V nedeljo, 28. t. m., ob 16.00 -abonma RED G
Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
SKD BARKOVLJE - Ul. Ceretto 20 sklicuje
4. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 26. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Člani naj prinesejo s seboj izkaznico društva.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV. v interpretaciji G. Bo-settija.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
V nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (red G) peta ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent Wolfgang Rennert, režiser Francesco Giraldi. Šesta ponovitev bo v torek ob 20. uri za red F.
Baletne predstave za šole -
Kulturni dom
Danes ob 11. uri bo v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4 zadnja predstava baleta "Le stagioni di Pulcinella". Nastopajo solisti in baletna skupina gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 bo na odru komedija Francesca Macedonia in Nini Perne »Ouela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan RAFAELA KOŠUTA. Obilo sreče in zdravja v življenju ji želita Lorenzo in Sonja.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 26. oktobra 1990
LUCIJAN
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.02
-	Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 13.23 in zatone ob 22.45.
Jutri, SOBOTA, 27. oktobra 1990
SABINA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.57 najvišja 15 cm, ob 21.05 najnižja -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Celeste Mo-vio, Lidija Sabatino, Valentina Picinin, Ester Sardo.
UMRLI SO: 79-letna Emilia Razem vd. Lonzar, 26-letni Alfonso Benadduce, 26-letni Michele Donnaloia, 91-letni Gio-vanni Ban, 71-letna Pierina Starc por. Starz, 82-letna Stefania Scherli, 69-letni Giorgio Gleria, 85-letna Maria Altieri vd. Di Candia, 82-letna Albina Abrami vd. Raman, 80-letni Arturo Venier.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. oktobra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Milje
-	Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Milje - Lungomare Venezia_ 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Milje -Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8, do 20, ure.
Sklicujem
REDNI OBČNI ZBOR
Slovenskega raziskovalnega inštituta
ki bo danes, 26. oktobra 1990, ob 17.30 v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu v GORICI, Ul. Croce 3
DNEVNI RED:
1.	poročilo upravnega in nadzornega odbora
2.	razprava ~
3.	volitve
4.	razno
Predsednik (prof. Aljoša Volčič)
Danes praznujeta zlato poroko
IDA in PEPI MAHNIČ
Da bi še naprej živela v miru in zdravju jima želijo družine
Sedmak, Clementini, Hrvatič, Vouk in Slavec
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava ilustracij Milka BAMBIČA ob njegovi 85-letnici.
V	prostorih TKB - Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava olj in temper Milka BAMBIČA.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10,00-13.00, ob četrtkih in petkih
10.00-	22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Umik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
Grad sv. Justa (Bastione fiorito) - Na
gradu je do 28. t. m. na ogled antološka razstava del slikarja SANTA TOMAINA po rodu iz Kalabrije. Na ogled je tudi skupinska razstava slikarjev in kiparjev E. Čafiera, F. Ferzinija, G. Granerisa in
R.	Tigellija. Urnik: od delavnikih in praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
V	Miramarskem parku (Konjušnica)
je odprta razstava risb na platnu slikarke MIELE REINA. Slike se nanašajo na obdobje 1956 - 1961, v galeriji Torbandena pa razstava risb na papirju iz istega obdobja. Razstavi bosta na ogled do konca oktobra po sledečem urniku: v Miramarskem parku vsak dan od 10. do 18. ure; v galeriji Torbandena vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih samo zjutraj.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop ar-tists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschvvager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, RicBard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na sedežu Trgovinske zbornice - Ul.
S.	Nicolo 7 - II. nad - bo do 10. novembra na ogled razstava slikarja FERNANDA DE FILIPPIJA. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do
19.00.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 30. t. m. odprta antološka razstava slikarja DURENA. Urnik:
10.00-	13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah in praznikih 10,00-13.00,
V	razstavni dvorani knjižnice "Bibli-oteca statale del popolo" v Ul. Teatro Romano 7 je na ogled do 30. t. m. razstava starih fotografij z naslovom "Co' ieri-mo putei noi e i nostri veci". Urnik: 9.00-
12.00,	16.00-19.00.
V	Palači Costanzi je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
KOZMOI/6
Kozmetika 90
Opčine - Narodna ul. 118 - Tel. 212061
Vas vabi jutri, 27. t. m., v popoldanskih urah na predstavitev in strokovne nasvete novih kozmetičnih preparatov firme
SHISHEIDO
razna obvestila
KD Slovan Padriče vabi na predavanje z diapozitivi, ki bo danes, 26. oktobra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah_ na temo GOBE SKOZI ŠTIRI LETNE ČASE. Predaval bo g. M. Če-bulec. Vabljeni!
Župnijska skupnost iz Mačkolj vabi v medeljo, 28. oktobra, ob 17. uri ljudi od blizu in daleč k veliki slovesnosti. Škof Bellomi bo posvetil nov daritveni oltar in blagoslovil obnovljeni pozlačen oltar in popolnoma obnovljeno notranjost naše cerkve. Po slovesnosti bo sledilo bratsko srečanje v dvorani bližnje srenj-ske hiše.
SKD VIGRED obvešča, da bo prva vaja otroškega zborčka v ponedeljek, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Dobrodošli stari in novi pevci. Obenem obvešča, da bo začetek plesnega tečaja v torek, 30. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Na razpolago je še nekaj mest.
Na osnovni šoli Karel Širok bo tudi letos ob sredah telovadba za odrasle od 19.30 do 21. ure. Prijave sprejemajo v šoli v dopoldanskih urah od 10.-do 10.20. Telefonirati na tel. 391529.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Dick Tracy, r.-i. Warren Beatty, i. Madonna.
EKCELSIOR - 17.45, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 VVeekend con il morto.
NAZIONALE II - Dvorana zasedena za V. Festival latinsko-ameriškega filma. Vstop prost.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Un minuto a mezzanotte.
NAZIONALE IV - Dvorana zasedena za
V. Festival latinsko-ameriškega filma. Vstop prost.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso morboso sesso violento.porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Riposseduta.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Ti amero fino ad amazzarti, i. William Hurt, Kevin Kline.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Ouei bravi ra-gazzi, r. Martin Scorsese.
RADIO - 15.30, 21.30 II corpo di Olinka, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
__________mali oglasi_________________
NA OPČINAH nujno iščemo skladišče približno 50 kv. m z možnostjo dostopa težkim vozilom. Ponudbe poslati na Publiest S.r.l., Ul. dei Montecchi 6, Trst, pod šifro »Skladišče«.
NUJNO IŠČEMO URADNICO na področju import/eksport z večletno prakso z dobrim znanjem angleškega in srbohrvaškega jezika, veščo strojepisja in dela s kompjuterjem. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Uradnica".
V RIMU se boste prijetno počutili v slovenskem Hotelu Emona, Ul. Statilia 23 - 00185 Roma, tel. (06) 7590382 - fax (06) 7594747. Rojakom nudimo občuten popust. Dobrodošli!
OSMICO je odprl Josip Lovriha v Dolini 233. Toči belo in črno vino.
50-LETNI invalid italijanske goriške, samostojen, ekonomsko dobro stoječ išče prosto žensko družico enake starosti, tudi z jugoslovanske strani, za oskrbo in družbo ter z možnostjo bodočega skupnega življenja. Resne ponudbe poslati na PUBLIEST, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INVALID.
PRODAM Vespo 125 v dobrem stanju brez evidenčne tablice s spremnimi dokumenti za 35.000 lir. Telefon 229246.
IŠČEM slovenski mlad zakonski par z resnim pristopom do dela za pomoč pri vodenju gostinskega lokala na tržaškem Krasu. Telefonirati ob uri obedov na štev. 200818.
TEHNIK električne in elektronske industrije z znanjem računalništva in digitalne tehnike išče delo. Tel. 753938, 753838.
SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata 10. 11. in 12. novembra v prostorih Kp I. Gruden v Nabrežini sejem nove i11 rabljene smučarske opreme.
PRODAM motor Aprilia Tuareg RallV letnik 89 v zelo dobrem stanju. Cen3 po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040 - 304663.
KUPIM rabljene kotalke z belimi škorenjčki št. 37. Telefon 228889.
menjalnica
25. 10. 1990
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING . MILAN
Ameriški dolar		,. 1128,30	1110.	Japonski jen 		8,906
Nemška marka		748,45	740.	Švicarski frank		885,50
Francoski frank		,.	223,60	220.	Avstrijski šiling		106,401
Holandski florint ..	.	664,23	655.	Norveška krona		192,56
Belgijski frank		,	36,373	35,50	Švedska krona		202.—
Funt šterling		. 2211,10	2160.	Portugalski eskudo .	8,493
Irski šterling		. 2007,30	1970.—	Španska peseta 		11,945
Danska krona		.	196,23	191.	Avstralski dolar		887,50
Grška drahma		7,416	7,—	Jugoslov. dinar 		—
Kanadski dolar		.	967,30	900,	ECU		1548,75
BANKOVCI
trst
8,60
875.--'
104,5°
188.^
198-''
7,50
ll,25
800.''
100."
BANCA Dl CRED1TO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež Agencija Domjo	g1i
Aaencija Rojan
V Benetkah posvet o režiserju S. Ejzenštejnu
Včeraj se je v beneški Palači Labia s pozdravom predsednika beneškega bienala Paola Portoghesija začel trodnevni mednarodni posvet o ruskem režiserju in filmskem teoretiku Sergeju Mihajloviču Ejzenštejnu, avtorju nepozabnih klasičnih del svetovne kinematografije, kakršni sta Oklopnica Potjomkin in Aleksander Nevski.
Posvet je pod vodstvom Pietra Montanija priredil odsek za film pri pomembni beneški kulturni‘ustanovi z namenom, da bi na novo opredelili vlogo Ejzenštejnove teoretične misli v razvoju moderne evropske kulture in preučili kompleksni splet medsebojnih vplivov med režiserjevim opusom in novimi miselnimi tokovi ter najvitalnejšimi umetniškimi gibanji našega časa. Pred nedavnim so bili namreč objavljeni še nepoznani spisi začetnika ruske kinematografije, iz katerih izhaja njegov izredni doprinos na področju umetnosti sploh.
Guglielmo Biraghi, ki vodi odsek za film beneškega bienala, je poudaril da se posvet ne bo omejil le na filmsko tematiko. »Ejzenštejnovo delo nas sili, da prekoračimo meje filma in se podamo na mnoga druga področja, od likovnih umetnosti do književnosti, od psihologije do an-troplogije, od estetike do znanosti v najožjem smislu besede,« je podčrtal Biraghi. »Gre za nujnost, ki sloni na zgodovinskem dejstvu, na velikem pomenu teroretičnih spisov ruskega režiserja. Čeprav niso še bili v celoti objavljeni, jasno kažejo, da spadajo njegova razmišljanja med najbolj izvirne prispevke k moderni estetiki.«
Včeraj so se udeleženci posveta, med katerimi naj omenimo le sovjetska izvedenca Nauma Klejmana in Jurija Tsivijana ter italijanskega slavista Vittoria Strado, osredotočili predvsem na Ejzenštejnov vpliv na moderno estetiko. Danes in jutri pa bodo posegi posvečeni Ejzenštejne-vemu delu v gledališču, njegovemu vplivu na avantgardno gibanje v književni in likovni umetnosti ter konstruktivnim procesom umetniškega dela.
Igralka Liz Taylor prodala vilo na pacifiški obali
Liz Taylor, igralka violičastih oči, je prodala luksuzno vilo, ki sta jo z Richardom Burtonom poimenovala Noč legvana, v mehiškem mestu Pu-erto Vallarta na pacifiški obali.
Elizabeth Taylor je pred kratkim prišla iz klinike, v katero se je zatekla zaradi težav z dihali. V zadnjem času je odpovedala vse delovne obveznosti, izogiba pa se tudi briljantnih posvetnih priložnosti, ki jih je v preteklosti kar precej ljubila, saj je bila prepogosto v središču pozornosti zaradi svojih pogostih porok (z možmi je prišla do magične številke sedem) ali zaradi svoje ne vedno okusne izbire oblek. Kljub polemikam pa je igralka nedvomno ena naj večjih filmskih zvezd in zato vsaka njena »poteza« pritegne pozornost in sproži novinarje, da o njej pišejo. Res pa je njeno ime zadnje čase zajelo precejšnje zatišje.
Zaradi kronike naj navedemo, da po prodaji vile v Puertu Vallarti, prelestna Liz vsekakor ni ostala na cesti: ohranila je »samo« stanovanja v ekskluzivni losangeleški četrti Be-verly Hill, v New Yorku in v Švici.
Vila na pacifiški obali sicer ni bila velika, zato pa je bila nadvse bogato opremljena in je imela čudovit razgled na ocean. Igralka in Richard Burton sta jo kupila, ker jima jo je svetoval režiser John Huston, ki je prav v Puertu Vallarti posnel svoj polemični film Noč legvana s samim Burtonom in Deborah Kerr. Govori se, da je za vilo iztržila 450.000 dolarjev ali skoraj pol milijarde lir.
Slavni par (Liz Taylor in Burton sta se po ločitvi še enkrat poročila, kar je tedaj napolnilo prenekatero stran predvsem bulvarskih časopisov) je v vili preživel daljša počitniška obdobja. Prav med počitnicami v mehiškem mestecu sta tudi posvojila punčko-domačinko. Po Burtonov! smrti se je Liz Taylor le malokrat vrnila v počitniško središče, kljub temu da so ji pripisovali krajšo ljubezensko zgodbo s tamkajšnjim in-dustrijcem Victorjem Luno.
filmski festivali
eva fornazarič
Film art fest v Ljubljani
Ste bili namenjeni v Ljubljano? Ne? Škoda! Do torka je namreč še čas, da pobliže spoznate delovanje ljubljanskega Film art festa, ali program Mednarodnih dnevov avtorskega filma, ki so jih v ponedeljek odprli v Cankarjevem domu. Kot sta v predgovoru izčrpnega kataloga, ki spremlja glavni program dnevov, napisala direktor Jelka Stergel in programski vodja Silvan Furlan, se tudi Film art fest trudi, da bi se na »Slovenskem oblikovala
t.i. vzporedna distribucija in kinematografska mreža«.
V Sloveniji smo priča globokim spremembam, ki zadevajo filmski svet. Vendar ne gre tu izključno za obujanje spominov na krizo, ki jo podoživlja Viba filma, pač pa za beleženje pozitivnih premikov. Se sleherna kriza je pomagala na svet novim idejam in načrtom.
Dobrodošlica gre torej Film art fes-tu, ki je v svoj program vključil nekaj res spodbudnih naslovov. Ob odprtju
so namreč predvajali film Raymonda Griffitha Roke kvišku! (Hands up!). Filmski festival se je torej pričel v znamenju sodelovanja s pordenonski-mi Dnevi nemega filma, ko je Griffit-hov film žel neverjeten uspeh pri občinstvu.
' V Cankarjevem dvomu so nato že predvajali film Jeana-Clauda Brissea-uja Hrup in bes (De bruit et de fureur), ter film Papirnata maska (Paper Mask) Christopera Morahana, Jarmus-hov film Vlak skrivnosti (Mister Tra-in) - posnetek iz tega filma krasi tudi vizualno učinkovit plakat festivala, film Filozof (Der Philosoph) nemšekga režiserja Rudolpha Toma, jutri pa bodo v kinu Komuna na vrsti Scorse-sejevi Lumpi (Goodfellas).
Nedeljska ponudba je sicer namenjena filmu, ki smo ga pri nas že gledali (Allenov Zločini in prekrški), s ponedeljkom pa se bo začel tisti del programa, ki je za nas še posebno zanimiv. V Cankarjevem domu bodo namreč predvajali madžarski film Na smrt obsojeni (A halalraitelt) Janosa Zsombolyaija, ki je bil letos gost Berlinskega festivala. V torek bo na vrsti canneski nagrajenec Taksi blues, ki ga je režiseral Pavel Lungin (nagrada je šla slednjemu za najboljšo režijo). Za zaključek filmskega programa je programski svet izbral češkoslovaški film iz leta 1989 Uho Karla Kachyna. Tudi slednjemu je šla nagrada letošnje canneske žirije. Vse projekcije bodo ob 20.30.
Program pa je bogatila še mini retrospektiva posvečena Eriču Rohmerju in njegovim drobnim, a nedvomno očarljivim, filmskim zgodbam.
Če se vam zdi ponudba prešibka (in težko verjamem, da bi kdo lahko zagovarjal tako stališče) si privoščite še popoldanski obisk novega sedeža Gledališkega in filmskega muzeja na Mestnem trgu. Na programu je namreč jesenska filmska šola, vendar vam svetujem, da se podate v Ljubljano v ponedeljek, ko se bo pri Silvanu Furlanu in njegovih sodelavcih zbrala kopica svetovno znanih filmskih'izvedencev in teoretikov.
ry rai i___________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10:15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: La tigre reale (kom., Nem. 1925, r. Rapf Randolf, i. Susan Charlot), vmes (11.55) kratke vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Tropski gozd
14.15	Risanke
15.00	Dokumentarec: San Michele a Ripa
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Variete: Venga a pren-dere un bliglietto da noi
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: Pinocchio (anim., ZDA 1940, r. Sharpste-en-Luske)
22.10	Film: Oualcosa di Don Orione (biog., It. 1990, r. Marcello Siena, i. Enri-co Maria Salerno), vmes (23.00) dnevnik
0.10 Dnevnik in vreme
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.50 Petrarcov Canzoniere
RAI 2
7.40	Nan.: Lassie in risanke
8.40	Nad.: Clayhanger
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: Gelosia (kom., ZDA 1936, r. Clarence Brown, i. Cark Gable)
11.30	Nanizanka: II brivido delllmprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik - Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.30	Destini
15.20	Film: II mondo e pieno di papa (kom.,ZDA 1967, r. Peter Tewksbury)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
16.10	Videocomic
18.20	Večerne športne vesti
18.30	Rubrika: Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Cirkuško tekmovanje
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	Variete: Per chi suona la campanella
23.25	Aktualno: Reklama v 90. letih
0.15 Dnevnik in horoskop
0.30 Film: Jack del cactus (vestern, ZDA 1979, r. Hal Needham, i. Kirk Douglas)
^ RAI 3________________
12.00	Vabilo v gledališče: Marija Stuart (Friedrich Schiller, r. Edmo Fenog-lio, i. Anna Proclemer, Lilla Brignone)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	SP v biljardu
16.30	Rokomet: Rubiera-Orti-gia
17.00	Nanizanki: Vita col nonno - Sogno d amore,
17.30	Throb - Scaricato al cinema
18.15	Dokumentarec: II mon,-do della sopravvivenza
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi l'ha visto?
22.40	Večerni dnevnik
22.45	Dokumentarec o SZ: Dopo il silenzio
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Svetovni pokal v ritmični gimnastiki (posnetki iz Bruslja)
1.00	SP v biljardu
[fr TV Slovenija 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Zabavna oddaja: Senik z godci
11.15	Nadaljevanka: Podmornica (pon. 1. dela)
12.10	Kronika Borštnikovega srečanja
12.30	Video strani
15.00	Svet na zaslonu (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi - Kako so živeli na gradovih, 18.40 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: Nebu naproti (5. del)
21.20	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Megla (groz., ZDA 1979, r. John Carpenter, i. Adrienne Barbean)
11P| TV Koper_____________
13.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
13.30	Nogometni pregled: Gol d Europa
14.00	Rubriki: Veliki tenis,
15.45	Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - špansko prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.30	TVD Novice
20.00	Dokumentarec: Manjšine, evropsko bogastvo
20.30	Nad.: Mr. Horn (3. del)
21.00	Nogomet - nemško prvenstvo
22.15	TVD Novice
22.30	Oddaja o košarki: Assist
23.00	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
23.30	Pregled: Šport Parade 0.30 Nogomet - nemško prvenstvo * il
|	TV Slovenija 2
17.30	Studio Maribor
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Mozartov koncert za flavto, harfo in orkester
21.00	Vprašajte ZIS
22.00	Noč jugoslov. filma
CANALE9
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: II figlio della tem-pesta (kom., ZDA 1948, r. Henry King, i. Dana An-drews)
10.30	Aktualnosti: Gente co-mune
2.00	Kvizi: II pranzo e servito,
12.45	Tris, 13.30 Čari geni tori, 14.15 II gioco delle
15	°0 Rubrike: Agenzia ma-
trimoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco
16	3	6 0®ro
0 Variete: Buoncomplean-16 ss n<? 1981
5 Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O-K. H prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-
2q ^
2040 v riscia la notizia
variete: Buon complean-
23.1	s čanale 5
Variete: Maurizio Co-0 5s (i,*;anzo Show lir ^triscia la notizia
Nanizanki: Marcus Wel-°y M. D., 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4________________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Gosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: 'Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35 Film: Bulli, pupe e pepi-te (vestern, ZDA 1960, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Stevvart Gran-ger)
23.05	Rubrika: Ciak
23.50 Tednik: Cronaca (pon.)
0.35 Vikend v kinu
0.40 Film: Una strada chiama-ta domani (dram., ZDA 1978, r. Robert Mulligan, i. Richard Gere, Paul Sordino)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Brady -La batteria, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre ni-poti e un maggiordomo,
12.00	Charlie s Angels,
13.00	La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanke: Chips - La supermoto, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri,
20.30	21 Jump Street -Giochi pericolosi
21.30	Boks - SP v težki kat. WBA, WBC in IBF: James Buster Douglas-Eavnder Holyfield
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	Poklon Collodiju
24.00	Filmske novosti 0.05 PlayboyShow
1.05	Nanizanki: Mike Ham-mer, 2.05 Benson
ODEOM________________
8.30	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Rubrika: USA Today
15.00	Nad.: Signore e padrone
16.00	Film: Al di la del male (dram., ZDA 1984, r. George Shaefer, i. Charles . Haid)
18.00	Nanizanka: Doc Elliot
18.45	Rubrika: USA Today
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Šport: American Bali
22.30	Aktualno: Blue News
23.00	Film: Black Out - Inferno nella citta (dram., Kan.-Fr. 1978, r. Eddiy Mata-lon, i. Jim Mitchum)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC_________________
8 30 Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: L'ultimo bambino (fant., ZDA 1971, r. John
Liewelyn Moxey, i. Michael Kole) _
16.30	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per
il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, c'-era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.20	SP v odbojki: Italija-Ar-gentina
23.15	Šport: Mondocalcio 0.30 Nočne vesti 0.50 Film: La cognata (dram., ZDA 1974, r. Joseph Ru-ben, i. John Savage, Anne Šaxon)
TELEFBIULI___________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Socrat (i. Jean Sylviere, 1. del)
21.45	Rubrika: Album
23.00	Čakanje na polnoči
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde;
12.00	Iz filmskega sveta; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste;
13.30	Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.00 Poreška obala; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba;
20.00	Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Teden dni posvečen avtomobilom in svetu motorjev
Jutri na Espomegu odprtje 10. sejma Motor Expo Racing
Jutri zvečer v Kulturnem domu
Srečanje »manjšinskih« skupnosti v Gorici
Na razstavišču Espomego bodo jutri ob 11. uri odprli 10. sejem vozil in motorjev Motor Exp6 Racing, ki ga prireja organizacija Outline v sodelovanju s Sejemsko ustanovo, Avtomobilskim klubom in drugimi zasebnimi ter javnimi sponzorji. Sejem je bil v prejšnjih letih najbolj množično obiskana manifestacija na goriškem razstavišču in vse kaže, da bodo letos še presegli dosedanje uspehe. Za 10. jubilejno izvedbo so si namreč organizatorji zamislili še vabljivejši sejem, ki bo obiskovalcem ponudil marsikaj zanimivega tako v razstavnih halah kot pri obrobnih tekmovanjih in ekshibicijskih nastopih.
Razume se, da bodo na sejmu prisotni trgovci in lastniki avtomobilskih salonov, ki bodo predstavili prerez serijske produkcije. Posebnih novosti na tem področju ni pričakovati, gotovo pa bodo razstavne hale nudile prerez sedanje ponudbe na tržišču, ki v zadnjih mesecih doživlja nekolikšno krizo in zastoj v prodaji. Ne bomo pa zgrešili, če napišemo, da bo večji del obiskovalcev šel na sejem, da bi si ob blizu ogledal primerke avtomobilov (pa tudi drugih "prevoznih sredstev", kot so tekmovalni motorni čolni, vsakovrstni dirkalni motorji in dru-
go), ki si jih ne bo mogle nikoli privoščiti. Med te sodijo gotovo ferrariji formule 1, ob teh pa še primerki mc larnov, mi-nardijev, dallare in drugih vozil "cirkusa" formule 1. Ob njih bodo nekoliko v senci tekmovalni avtomobili drugih kategorij, pa vozila z mednarodnih rallyjev itd.
Absolutna novost in najbrž glavna atrakcija sejma pa bodo nekateri primerki vozil, ki jih je posodila uprava Tehničnega muzeja Slovenije z Vrhnike. Med temi so tri limuzine maršala Tita. Izredna je zis, ki mu jo je v 50. letih daroval Stalin: več kot 7 metrov dolga, težka 6.500 kg, s 7 cm debelimi neprebojnimi okenci in 8-valjnim motorjem. Nič manj mogočna pa nista niti roH's-royce, ki ga je Titu darovala Slovenija, in audi (takrat se je imenoval horch), ki so ga svoj-čas zaplenili nacističnemu generalu in za katerega je nemška avtomobilska hiša ponudila 3 milijarde lir, da bi ga vključila v svojo muzejsko zbirko. Ob teh kraljicah ceste pa bodo v zgodovinskem delu sejma na ogled še drugi zanimivi primerki iz preteklosti.
Nadvse bogat bo tudi spored tekmovanj in drugih obrobnih manifestacij, ki bodo spremljali sejem vseskozi do 4. no-
vembra. Že jutri ob 13. uri bo grand prix minimotorjev, jutri in v nedeljo pa bo na sejmu vsedržavno srečanje Jaguar clu-bov. V nedeljo bodo ob 11. uri kvalifikacije za tekmovanje superbiker's, popoldne ob 14. uri pa tudi to tekmovanje z motorji, ki združuje prvine crossa, endu-ra in hitrostnih dirk. Jutri in nato v prihodnjih dneh bodo obiskovalci lahko gledali nastope v akrobatskem trialu, po-gumnejši pa se bodo lahko preiskusili v kart-crossu. Prisotna bosta Walter Fava-rin in Sergio Canobbio, ki je postavil nekaj svojevrstnih svetovnih rekordov: z motorjem je skočil 4,60 m v višino,, se povzpel čez 195 cm visoko navpično pregrado in prevozil 30 m samo na prednjem kolesu.
Druga zanimiva tekmovanja bodo še v četrtek, 1., ter soboto, 3., in nedeljo, 4. novembra. Še posebej gre v zadnjih dveh dneh opozoriti na rally indor pripadnikov evropskih policij, na katerem še bodo pomerili najboljši policijski vozniki številnih držav, in na mednarodni rallys-tar za trofejo Casinoja Nova Gorica.
Sejem Motor Exp6 Racing bo za občinstvo odprt vsak dan od 17. do 21. ure, ob praznikih (vključno sobotah) pa od 10. do 21. ure.
Poročali smo že, da bo jutri, v soboto, v Kulturnem domu zanimivo srečanje različnih kultur, ki ga prirejajo Zveza slovenskih kulturnih društev, Kulturni dom, SKGZ ter krožka naših someščanov iz Apulije in Sicilije. To bo zelo pester večer pod naslovom "Skupno za Unicef", svoj prispevek bo dala Kmečka banka kakor tudi Goriška hranilnica, izvedba pa bo poskušala nastope različnih skupin ubrati v zanimiv in mestoma presenetljiv niz dogodkov, organiziranih po vzoru celovitega kulturnega večera. Povezovalca bosta članica Gledališke skupine Gorica Barbara Rustja in Giuseppe Lomedico, luč in zvok bosta v rokah Mira Kuzmina in Igorja Devetaka, scenografijo je prispeval Silvan Bevčar, režijsko vodstvo in zasnovo povezovalnega besedila pa je prispeval Janez Povše. Tajništvo organizacije večera, ki je prav gotovo presegel prvotno zamisel, je vodila Marisa Pelesson, sicer pa bo razgiban program postregel z resnimi, predvsem pa vedrimi točkami, primernimi pozdravi in tipično glasbo treh kulturnih področij: Sicilije, Apulije in slovenskega oziroma fur-
Pričakovanje za nocojšnjo razpravo o obvoznici
Včeraj uradna objava prve (in doslej edine)
Občinski svet zelo zaskrbljen zaradi težav sodstva v Gorici
Goriški občinski svet se bo nocoj ponovno sestal (ob 17. uri), da bi razpravljal o vprašanju zahodne obvoznice. Resolucijo za ponoven premislek o tem problemu so predstavili svetovalci KPI, najbrž pa bo na seji prišla v poštev tudi resolucija, ki jo je prejšnji teden soglasno odobril rajonski svet v Štandrežu. V njej je obvoznica označena kot nepotrebna in škodljiva in naj bi je zato ne gradili, rajonski svet pa tudi predlaga, naj se tovornjaki preusmerijo z Ul. sv. Mihaela na Majnico.
Občinski svet je predsinoči obravnaval probleme v delovanju sodnih struktur v Gorici. Resolucijo je predlagal Pecorari (PRI), nato pa so se predstavniki vseh strank večine dogovorili za skupno besedilo. V razpravi je resolucijo podprla tudi opozicija z nekterimi popravki, ki jih je predlagal Fiorelli (Zeleni). Odobrena resolucija opozarja na paralizo sodišča in nevzdržno stanje na preturi, na potrebo po hitrem upravljanju pravice, ki je ne samo ustavna obveza pač pa tudi merilo stopnje civilizacije. Občinski svet zato obevzuje odbornike in župana, naj ukrenejo vse potrebno pri pristojnih organih, da se premostijo težave v zvezi s pomanjkanjem osebja in druge pomanjkljivosti, ki danes onemogočajo redno delovanje sodstva v Gorici.
Interpelaciji na Deželi
Zahodna obvoznica bo predmet razprave tudi v deželnem svetu in to na podlagi dveh vprašanj. Prvo so že 18. oktobra vložili komunistični svetovalci (Bratina, Radovan, Sonego, Budin). Od deželnega odbora, oziroma pristojnega odbornika želijo’vedeti, če je bil postopek za razpis dražbe - objavljen v Deželnem vestniku 23. julija letos - v skladu s predpisi, ali pa je morda prišlo do nepravilnosti v pripravi gradiva, konkretno, glede usklajevanja načrta za obvoznico z regulacijskim načrtom. Podpisniki želijo vedeti tudi, če namerava dežela zaustaviti postopek in poskrbeti za temeljito revizijo načrta, upoštevajoče številne proteste.
Za zaustavitev postopka se je v deželnem svetu včeraj zavzel predstavnik zelenih VVehrenfennig ter napovedal vložitev interpelacije. Zeleni so zaskrbljeni predvsem zaradi nepopravljivih posledic v okolju ter zaradi čudne logike, ki se uveljavlja: denar za cesto je in ga je treba zato porabiti.
Razna ugibanja glede obstoja druge Coroninijeve oporoke
Nedavno odkritje oporoke grofa Guglielma Coroninija ni razrešilo vseh dvomov in ugibanj glede upravljanja izdatnega premoženja, ki sta ga pokojnik in še pred tem njegova sestra Nicoletta zapustila mestu. Kot smo poročali, sta oba določila, naj premoženje (vsak od njiju je bil lastnik polovice) postane last Sklada Coronini Cronberg, ki bo upravljal vilo in park v Drevoredu XX. septembra, preostalo premoženje in dohodki od nepremičnin pa naj bi finansirali delovanje Sklada. Slednjega naj bi upravljal ku-ratorij petih ljudi (goriški župan, deželni odbornik za šolstvo, pristojni nadzornik za kulturne dobrine ter ravnatelja drž. knjižnice in pokrajinskih muzejev). Do ustanovitve Sklada naj bi premoženje upravljal župan. Ta sedaj upravlja polovico, ki je bila last Njcolette. Drugo polovico začasno upravlja zapuščinski oskrbnik odv. Majo. Prav včeraj je notar Sardelli pred njim in dvema pričama prebral grofovo oporoko in s tem izpolnil obveznost njene formalne objave. Odv. Majo bo zaradi tega predvidoma le še kratek čas (morda en teden) oskrboval grofovo zapuščino, nakar naj bi pretor po vsej verjetnosti imenoval za začasnega upravitelja župana Scarana (ki že upravlja drugo polovico). Vsekakor bo odv. Majo še vedno sledil upravljanju
premoženja (predvsem inventarju) kot županov pravni svetovalec.
Mimo polemik o tem imenovanju in o umestnosti sklica drugih članov ku-ratorija, o katerih smo včeraj poročali v kroniki z občinskega sveta, pa je v mestu dvignila precej prahu hipoteza, da obstaja še druga oporoka grofa Coroninija. Domnevo v tem smislu je že pred časom postavil grof Della Torre iz Ziracca, ki je bil v zadnjih letih morda najbližji prijatelj grofa Goroni-nija. Slednji naj bi z njim večkrat razpravljal o ustanovitvi Sklada in mu omenil namen, naj bi prav grof Della Torre začasno upravljal premoženje do formalne ustanovitve Sklada.
Odv. Maja smo včeraj vprašali ali utegne biti to res, glede na to, da je objavljena oporoka bila napisana že pred 23 leti in da nekatera njena obrobna določila niso več aktualna. Odgovoril nam je, da so o tem možne samo domneve. Osebno je prepričan -v to nihče ne dvomi - da je grof hotel ustanoviti Sklad. Morebitna druga oporoka naj bi torej kvečjemu bila dodatek k prejšnji in bi utegnila vsebovati drugačna določila glede začasnega upravljanja premoženja, kot na primer imenovanja grofa Della Torre za začasnega upravitelja. Vendar, če ta druga oporoka ne pride na dan, vse te domneve nimajo stvarne osnove.
V Kulturnem domu
Mladi za Evropo
V Kulturnem domu bo danes ob 17. uri osrednja slovesnost ob srečanju mladine iz raznih evropskih držav na pobudo deželne Evropeis-tične akademije. Na srečanju sodelujejo dijaki goričkega zavoda Fermi, Malignani iz Vidma in šolskega centra Branko Brelih iz Nove Gorice ter mladinci iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije in Madžarske. Danes bo v Kulturnem domu javna razprava na temo Moja država in združena Evropa, na kateri bo govor o prizadevanjih za utrjevanje evropskega duha. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom generalne tajnice Evropskega sveta Catherine Lalumiere. Njen predstavnik bo na srečanju izročil deželni evropeistič-ni akademiji zastavo združene Evrope.
Tragična usoda mladega begunca iz Gane
Truplo našli med tovorom lesa
24-letni Ackach Mohammes Acka-demah iz Gane je zaman skušal ubežati revščini v domači deželi. Umrl je skrit med tovorom mahagonijevih debel, na ladji Logatec, piranske Splošne plovbe. Njegovo truplo so našli včeraj, okrog 11. ure, v tržiš-kem pristanišču Portorosega, kjer je ladja pristala po krajšem postanku v Anconi.
Truplo je bilo že v razpadajočem stanju, iz česar je mogoče sklepati, da je smrt nastopila že pred nekaj tedni, oziroma kmalu zatem, ko je ladja zapustila območje Gvinejskega zaliva. Ackademah se je po vsej verjetnosti zadušil s plini, ki uhajajo iz lesa. Skrit je bil namreč skoraj na dnu skladišča št. 2. Na prvi pogled varno skrivališče se je, kot se zdi, spremenilo v smrtno past.
Pismo uredništvu
Spomenik tigrovcem
^Prejeli smo s prošnjo za objavo.
"Že več let se ubadam z mislijo, da bi po zgledu naših sosedov, ki so ovekovečili v.prvi svetovni vojni padle in druge svoje junake, ohranili s posebnim obeležjem v spominu zase in za naše potomce, tiste naše mučenike, ki so zaradi mučenja izgubili življenje v zaporih, internaciji ali na drug nasilni način. Za objavo predloga me je opogumila zamisel dr. Branka Marušiča o obnovitvi cerkvice na pobočju Sabotina.
Ker ni več tigrovcev, naj bi pobudo prevzela ZSMS Nova Gorica in sicer za postavitev dostojnega spomenika
v kakem pomembnem kraju na Primorskem.
Poleg imena bazoviških mučenikov — junakov, petih tigrovcev ustreljenih na Opčinah, tigrovcev ustreljenih v Rimu, spadajo sam imena dvajsetih umrlih v zaporih, dalje ime Josipa Kerševana z Gradišča, kulturnika, ki ga je s kolom pobil fašist na Volčji dragi, ponoči 1. oktobra 1927, dalje imena trinajstih pobitih med volitvami 15. 5. 1921, imena osmih pobitih v Trstu in okolici v letih 1919-21. Seznam seveda s tem še ni popoln."
T. Rutar
Domnevati je mogoče, da je Ackademah na skrivaj prišel na ladjo med nakladanjem tovora. Menda ni bil edini, kajti na ladji so, kakor se je izvedelo, odkrili večjo skupino ilegalcev (21), ki pa so jih že 27. septembra izkrcali v pristanišču San Pedro na Slonokoščeni obali. Menda je bil tudi Ackademah med njimi, vendar se mu je takrat še uspelo izmuzniti in se skriti.
Preiskovalci so istovetnost umrlega ugotovili na podlagi potnega lista. Sicer pa je bil tudi ta dokument že v precej razpadajočem stanju.
Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrliško vežo bolnišnice v Tržiču na razpolago sodnim oblastem, ki bodo najbrž odredile obdukcijo.
Sredi aprila, točneje 13. aprila, so v tržiškem pristanišču v podobnih
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST
Knjižnica Damir Feigel Gorica
prirejata od 7. novembra do 23. novembra
Knjižničarski tečaj
Odvijal se bo v Gorici v popoldanskem času v šestnajstih lekcijah za skupno 32 ur.
Prijave v pisarni knjižnice D. Feigel v Gorici, Križna ulica 3 -tel. 531733 ter v pisarni NŠK v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 774333.
okoliščinah, odkrili truplo mlajšega moškega. Tudi takrat naj bi šlo za begunca iz Gane. Skritega med hlodovino na ladji Silver Sky, ga je doletela smrt zaradi zadušitve. Žal preiskovalci takrat niso uspeli ugotoviti niti njegovega imena.
Ze spet tatovi tokrat v Vilešu
Tatovi so ponovno na pohodu. Po nedavnih tatvinah in vlomih v Sovod-njah, Zagraju in Podgori so se tokrat oglasili v Vilešu. Neznanci so namreč v noči na četrtek izkoristili odsotnost stanovalcev in vdrli v stanovanje v Ulici Aguileia v Vilešu. Razbili so šipo stranskega okna ter so se skozenj splazili v stanovanje. Pazljivo so prebrskali vse sobe in predale, kjer so našli več zlatih in dragocenih predmetov v vrednosti okrog 6 milijonov lir. Tatvino je odkril lastnik ob povratku.
Preiskavo vodijo karabinjerji iz Gradišča.
prispevki
V	počastitev spomina mladega Kristjana Donde darujejo družine iz Dola 465 tisoč lir za gospodarsko zadrugo Dol -Poljane.
V	počastitev spomina Pierine Ožbot darujeta Marko in Marčela Devetak 100 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
V	počastitev spomina Kristjana Donda daruje družina Ivana Cijana 20 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolu.
V	spomin na Ido Koshuta darujeta Tuša in Pavel Lutman 50 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina Pierine Ožbot darujejo družine Uršič 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
lanskega goriškega območja. Na koncu velja omeniti še zbor "Skala" iz Gabrij ter mladinsko Godbo na pihala "Kras" iz Doberdoba, ki bosta zastopala slovenski kulturni delež, kakor tudi znano folklorno skupino šole "Perco" iz Ločnika. Obeta se torej zanimiv in za goriško sožitje pomemben kultur-no-družabni dogodek. Začel se bo ob 20. uri.
J.P.
Občni zbor Kraških krtov
Jamarski klub Kraški krti vabi danes zvečer na redni občni zbor. Skupščina bo v gostilni Pri Brunotu v Rubijah s pričetkom ob 20. uri.
Predsednik kluba Stanko Kosič in člani odbora bodo poročali o opravljenih nalogah in načrtih. Obračun s katerim se predstavljajo je pozitiven, saj je bilo zadnje obdobje prav gotovo med najbolj uspešnimi v dvajsetletnem delovanju. Prav v tem zadnjem obdobju so Kraški krti bili deležni tudi s strani oblasti, zasluženega priznanja. Na občnem zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo.
Psihoanaliza
Med vzroki duševnih motenj strokovnjaki navajajo naraščanje stanja nelagodnosti in ogroženosti posameznika. Izhod iz takega stanja mnogi iščejo v uživanju alkohola, v mamilih, v tragičnih odločitvah za samomor.
Kako stanje nelagodnosti in ogroženosti vpliva na splošno počutje in zdravje posameznika? Na to vprašanje bo na predavanju, ki bo danes ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani skušal odgovoriti Massimo Meschini.
Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi nekaj novih knjig s področja psihoanalize.
razna obvestila
Občina Doberdob sporoča, da bo cepljenje proti gripi za starejše občane 29. oktobra od 12.15 do 13.15 v občinski ambulanti (zraven pošte).
Slovensko planinsko društvo priredi 11. novembra tradicionalno martinovanje. Družabnost bo tokrat na kmečkem turizmu, na Vitovljah. Prijave do oddaje razpoložljivih mest, ali najkasneje do 6. novembra, v trgovini Baucon, v Sovod-njah pa pri Branku Kuzminu in Vilku Fajtu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz.
Društvo slovenskih upokojencev prireja v nedeljo, 18. novembra, tradicionalno martinovanje v gostišču Kompas v Mostu na Soči. Poskrbeli bodo za Martinovo večerjo, godbo, kostanj in veselo razpoloženje. Vpisovanje do torka, 30. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih po vaseh.
Društvo upokojencev bo 29. decembra priredilo silvestrovanje v domu Delfin v Izoli z možnostjo popoldnaskega kopanja vbazenu z ogrevano morsko vodo in silvestrsko večerjo. Zaradi rezervacije naj interesenti čimprej javijo udeležbo. Prijave sprejemajo ob četrtkih od 10. do 12. ure na sedežu, poverjeniki po vaseh in (tudi telefonsko) odborniki društva.
SMReKK prireja v torek, 30. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma drugo predvajanje diapozitivov z naslovom Poletje '90.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Giorni di tuono«. Igra Tom Cruise.
VERDI 20.30 Dario Fo: »Non tutti i ladri vengono per nuocere«. Gledališka predstava skupine Terzo Teatro.
VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Ancora 48 ore«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Kri ni voda«.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Dobro jutro Vietnam«. Ob 22. uri »Ljubezenski maraton«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro — Trg De Amicis, 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 — (Comunale) ul. A. Manlio 14/B — tel. 480405.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 12.50 Valentina Be-din vd. Dal Ben iz bolnišnice Janeza od Boga v Rudo, ob 13.30 Alfiero Fabbro iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke.
Igralec Joško Lukeš bo jutri praznoval svoj 70. rojstni dan
Življenje zn gledališče
Tnje
muzikanti se vračajo na Primorsko
Gledaliiki igralec Joško Lukeš bo praznoval jutri svoj sedemdeseti rojstni dan. Čeprav ni po rodu Tržačan, ker je privekal na svet v Mariboru, si je Joško Lukeš v svojem skoraj pol stoletnem bivanju v Trstu s svojo osebnostjo, delovno vnemo in zlasti s svojo umetnostjo pridobil priljubljenost tukajšnjih Slovencev, ki ga nedvomno sprejemajo kot svojega.
Joško Lukeš se je rodil v Mariboru, kjer je tudi prvič stopil na odrske deske. V Trst je prišel leta 1946 kot mlad in talentiran igralec po nalogu takratnega slovenskega kulturnega ministrstva. In od leta 1946, ko je prvič nastopil v takratnem Slovenskem gledališču, ni več zapustil Trsta. V svoji dolgi igralski karieri je Joško Lukeš igral nad 300 vlog in za svoje umetniško delo dobil osem visokih priznanj med katerimi tudi priznanje italijanskih gledaliških umetnikov. Kot igralec je nastopal predvsem v gledališču, ob tem pa tudi na televiziji in v Ulmu. In še nekaj velja pripomniti: v svoji karieri je Joško Lukeš odigral veliko glavnih vlog, odklonil pa ni nikoli nobene, še tako majhne vloge. Vsaka se mu je zdela vredna njegovega talenta.
Njegovo gledališko delo pa se ne omejuje zgolj na igralski napor. Napisal je več kot 40 radijskih iger za odrasle in otroke. Marsikatera njegova igra je bila nagrajena, več pa jih je bilo tudi prevedenih v evropske jezike.
Ob otvoritvi Kulturnega doma v Trstu je Joško Lukeš pozdravil prisotne v imenu gledališča, nato pa je nastopil tudi v vlogi Prešerna.
Ob njegovem življenjskem jubileju smo mu zastavili vrsto vprašanj. Tako je odgovoril.
Življenje posvečeno gledališču. Kaj vam pomeni ta metaiora?
Zame je pomenilo in pomeni še danes igralstvo vse. Zdravje me je na žalost precej zapustilo, pred leti sem se tudi upokojil, toda vse moje misli, vse
|l
»Po breskontal poti« konCno prva prireditev v Kulturnem domu v Tritu:
Jožko Lukci kot Prešeren.
Tako je v Pavlihi humorist Kos zabeležil odprtje Kulturnega doma v Trstu
Joško Lukeš med podajanjem dveh svojih gledaliških likov
moje želje so še vedno namenjena gledališču - tja, kjer sem preživel toliko let, delal, se trudil, včasih, zmagal, drugič ne, kjer sem se morda tudi izpel, povedal vse, pokazal, kaj zmorem, prejel za svoje delo veliko nagrad in priznanj - a bi danes, če bi bilo le mogoče, začel vse znova.
V naši družini ni bilo pred menoj igralcev. Torej ne izhajam iz igralske družine. Mama je bila trgovka in si je želela, da bi jaz in moj dvojček Boško nadaljevala njen poklic. Ni naju sicer silila, toda njena skrita želja je bila ta. Oče - po rodu Čeh - pa je bil po značaju bohem, izredno dober harfist, pa poznavalec tudi drugih inštrumentov in še zelo dober šahist. Njemu so bile moje želje mnogo bližje. Pa vendar se moramo vsi otroci zahvaliti mami, ki je potlačila svoje želje in nam bila potem ob strani, ko sem se sam odločil za poklic dramskega igralca, malo kasneje moj dvojček za solista v mariborski operi, moja sestra Luška pa je bila vse do njene prezgodnje smrti ena najboljših jugoslovanskih harfistk. Še najstarejši brat, ki je izbral vojaško kariero, je bil zelo dober pianist.
Če se ne motim, ste svojo umetniško pot začeli v Mariboru. Kaj vas je povleklo na odrske deske - poklicna usmeritev, navdih, intimna potreba?
Svojo umetniško pot sem res začel v Mariboru, v družbi takšnih igralskih entuziastov in zagnancev, kot sem bil sam. Pridružil sem se Ljudskem odru, pa Avantgardnemu gledališču, se vpisal v šolo pokojnih Vladimirja Skrbinška in Jožeta Koviča in že začel nastopati. Tu sem sodeloval z mnogimi, potem tudi zelo uveljavljenimi igralcij tu sem ustvarjal svoje prve vloge - tu sem začutil čar gledališkega odra; tu me je prevzela ljubezen do tega poklica. Res je - ves ta svet mi je postal nekakšna intimna potreba. Vojna leta so to mojo dejavnost upočasnila, a ne
izničila, tako, da sem se, kot izganec, po vojni vrnil v svoj rodni Maribor, poln novih idej in novega zagona. Potem so me septembra 1946 uradno poslali kot igralca v tržaško gledališče.
Igralčeva pot je velikokrat težka, po drugi strani pa polna zadoščenja. Ce bi postavil na tehtnico veselje in žalost, katera stran bi prevladala?
Prevladalo bi prav gotovo veselje, oziroma zadoščenje nad tem, kar sem delal in skupno s svojimi ustvarjal. Igralčeva pot res ni vedno lahka, toda vsako delo, vsak poklic ima svoje težave. Če sem jih imel, sem jih' skušal premagati. Vedno mi je bila glavna misel moja matična gledališka hiša in za uspeh njenega delovanja mi ni bila nikoli nobena žrtev prevelika. Današnjim rodovom se bo zdela ta moja izjava morda pretirana, a v tistih časih je bilo v našem gledališču res takšno vzdušje in to je bilo tudi tisto, kar nas je gnalo naprej, pa čeprav ni bilo denarja, in nismo imeli prostorov, čeprav so nas trle številne težave, ter smo bili obremenjeni z delom izven gledališča, to je z režijami številnih amaterskih odrov, z režijami na šolah, pa z recitali na tolikih in tolikih naših prireditvah. Nihče od nas ni vprašal za honorar -vsi smo bili veseli, če je prireditev uspela.
Pa vaš odnos s tržaškim občinstvom in tržaškim gledališčem?
Po rodu sem na pol Čeh in na pol Savinjčan. Pa vendar mislim, da sem se v tržaške razmere, predvsem pa v razmere slovenske magnjšine, tako vživel, da se danes smatram za tržaškega Slovenca. Kot takega me je tudi občinstvo sprejelo. Verjetno je občutilo, s kolikšno ljubeznijo sem se predajal svojemu delu in kako važno se mi je zdelo poslanstvo našega gledališča med ljudmi, ki so preživeli strahote fašističnega režima in so si želeli od nas slovenske besede - nekaj svojega. Medtem ko sem se sam prelevil v Tr-
žačana, me je tudi občinstvo popolnoma sprejelo za svojega.
Igralci se velikokrat identificirajo z liki, ki jih igrajo in vanje vedno vdahnejo nekaj svojih izkušenj in svojega življenja. Katerega dramatika in katero dramsko osebo ste najbolj začutili za svojo?
Res je, marsikateri lik me je tako močno prevzel, da sem le s težavo »zlezel« iz njegove kože. Dolga leta sem imel doma akvarij in ko sem se vračal s predstav, sem ure in ure presedel pred akvarijem in se tako počasi vračal v normalno življenje. Igral sem rad klasična, pa tudi moderna dela; ni mi bilo zato, da bi moral vedno imeti samo glavno vlogo; bolj sem stremel za tem, da šem lahko iz svoje vloge nekaj dobrega naredil. Spomnim se številnih svojih vlog v Čankarjevih delih, pa v vlogah ruskih dramatikov; v lepem spominu imam nastope v Pi-randelovih dramah, kot tudi v delih Daria Foja itd. Vsaka vloga je bila do »obisti« moja, dokler sem jo igral.
V svoji dolgi karieri ste se soočali z mnogimi žanri, stili igranja in estetikami. Kaj mislite, katero obdobje je bilo za vaše igralstvo najbolj plodno in kam se po vaše nagiba gledališka umetnost?
Vsak človek, pa naj dela kakršen koli poklic, doživi v njem enkrat svoj višek. Igralec ga morda doživi večkrat, ker ga že vloge silijo k temu, da se prilagaja različnim starostnim dobam, pa tudi različnim likom in temperamentom. Imel sem zelo lepo in plodno obdobje, ko sem igral vloge ljubimcev in mladih junakov. A morda sem bil najbolj uspešen v času, ko so mi začeli dajati razne karakterne vloge, velikokrat s humorističnim poudarkom. Takšni tragikomični liki so mi mogoče še posebej odgovarjali. Danes se gledališka umetnost nagiba k drugačnim prijemom, k številnim poskusom novega, šokantnega. Čeprav mi kakšno delo niti ni tako všeč, ne izrekem nikoli ostrih sodb, ker vedno pomislim predvsem na to, koliko dela in truda so moji kolegi in režiser v to delo vložili. Tudi ko sem bil še aktivni igralec, sem bil do svojih kolegov dober tovariš; nikoli mi ni bilo žal pohvale in dobre besede in vedno sem užival in bil srečen, če je predstava uspela.
In končno, če bi imneli možnost izbire, bi še vedno izbrali ta poklic?
Stari ljudje so pravili, da nam že sojenice pri rojstvu določijo našo usodo. Če je to res, so jo meni prav gotovo. Ko danes na žalost še samo spremljam delo svojih kolegov (le občasno sem v tem času igral še v mariborskem, novogoriškem, celjskem pred dvema letoma pa tudi v našem gledališču v drami Slehernik), sem v duši in bistvu še vedno igralec. Lahko bi torej zaključil: bil sem in bom ostal do konca igralec.
Vprašanja postavil MARIJ CUK
Priznani slovenski skladatelj Radovan Gobec se je rodil 1. junija_ 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Že med študijem na mariborskem učiteljišču se je ukvarjal z zborovskim petjem. Med njegovimi glasbeno-scenskimi deli so najbolj znana Planinska roža, Njegovo ime je legenda in Splavarji na ognjeni reki. Za svojo zadnjo opero pa je skladatelj izbral pravljično vsebino.
»Osnovna ideja moje mladinske opere Trije muzikanti je sloga,« pripoveduje Radovan Gobec, in pristavlja: »Mislim, da je sloga v tem nič kaj pravljičnem času velikega pomena za vlogo mladine in v premislek odraslim.« Sam je za opero napisat tudi libreto, saj, kakor pravi, mu ne manjka tudi tovrstnih izkušenj. Naš ugledni rojak trenutno pripravlja mladinski balet Čarobna piščal. »Kot je razvidno že iz naslova, je tudi to delo pralvjične vsebine, na šolah pa najdemo kar nekaj mladih plesalcev, ki jijh bo, vsaj upam, ta balet, ko bo končan, pritegnil z vso močjo.«
Krstna predstava mladinske opere Radovana Gobca Trije muzikanti, je bila maja letos v Ajdoviščini. Nato sta bili junija še dve predstavi v Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani. Pobudnik in neumorni izvajalec zahtevnega projekta je mlada dirigentka Vlasta Lokar iz Lokavca pri Ajdovščini. Težkega in obsežnega dela se je Lokarjeva lotika z veliko hrabrostjo in brez kakršne koli pomoči izkušenih mentorjev.
Gobčeva mladinska opera Trije muzikanti je namenjena predvsem šolarjem od prvega do petega razreda. Njena pravljična vsebina je pravzaprav vzvišena pesem slogi, miru in zvestobi. Predstavo, ki traja eno uro, izvaja osem pevcev-solistov, 28-članski simfonični orkester, mladinski pevski zbor in dekliški zbor iz Ajdovščine ter baletna skupina Srednje glasbenoba-letne šole iz Ljubljane. Režiser in scenograf je Marko Lovrenčič, kotumog-rafinja Marta Frelih, koreografinja Alenka Tomc ter korepetitorici Marinka Šuštar in Andreja Furlan.
Lepe kostume in scenske elemente so izdelali v Ajdoviščini. Stane Urbančič, organizator opernih predstav: »Tako kakovostne in bogate predstave mladih za mlade v Sloveniji, doslej še ni bilo. Navdušeni mladi izvajalci, resnični ljubitelji glasbe, ves svoj ustvarjalni zanos prenašajo na hvaležene mlade poslušalce.«
Po krajšem premoru zaradi počitnic in dodatnih priprav, bodo Gobčevi Trije muzikanti »zaigrali« od letošnjega novembra do februarja 1991 v številnih slovenskih mestih. Gostovanja so predvidena tudi v Postojni, Idriji, Novi Gorici, Portorožu (za koprske šole) ter v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem, verjetno v Celovcu.
IVAN VIRNIK
Naše gledališče se je v Mariboru predstavilo s »Tetovirano rožo«
Aplavz za umetnike SSG
MARIBOR — Reproducirati dneva v dan vse, kar se dogaja Borštnikovem srečanju, ni lahka ; deva. Poročila so zaradi tega lah papirnata, ponavljajoča se ali zg deskriptivna, a na srečo se po nel nepisanih zakonih valovanja izkr talizirajo tudi taki dogodki, ki da jo poročevalcu nova izhodišča oprijeme, da ne zabrede v sivii Za naš prostor bo nemara zanimr kako so sprejeli Mariborčani S 'rensko stalno gledališče, ki je sredo ob nabito polni dvorani D, me SNG Maribor uprizorilo »Teto rano rožo« Tennesseeja VVilliamsc režiji Maria Uršiča. Predstava tekla gladko, po prvih negotovos m iskanju ujela ritem, ki ga je na. kovala predvsem odlična Miran Caharija, ob njej pa je tempo ste njeval še Boris Cavazza. A celot onsambel, z mladim parom Luč očkajevo in Primožem Ekartom elu je ziji v jgTO smjsei povedno eksta in Uršičeve vizije. Bil je rez dvoma uspešen nastop SS ar je podčrtalo tudi občinstvo z c ovzom, ki se ni mogel hitro ublai odle vočkrat vabil protagoniste er. Skratka, šlo je za inscenaci un!e vsekakor potrdila in podčrti nivo SSG in Potisnila Don0 ° tuc^ razprave in govorice cJarTeČeni 9,osi v tedniku Gos, kater'i0JjZŠ!? ,e PreišnP petek), kovom beseda tudi na Boršt tivnn Srečani“ in ki je zelo nec c,ceniena od vseh, saj ni n
goče na tak način prenašati umetniške metafore v pragmatično politično situacijo...
Upravičenost prisotnosti poročevalca v Mariboru se izkazuje tudi po tem, da lahko zapiše nekaj misli o predstavah, ki bodo v abonmaju našega teatra ali tistih, ki bodo gostovale izven njega. Ena izmed takih predstav je tudi »Savannah Bay« Marguerite Durras v režiji Jožeta Babiča. Ta enodejanka bo gostovala v Trstu v prihodnjih mesecih, uprizarja pa jo mariborski oder Ravena-la. Sama literarna predloga Durra-sove je tako rekoč nična. To je morje besed in spominov nekdaj uspešne gledališke zvezde, ki sedaj živi odtujeno in jo je strah življenja, v katerega se kot težka vest vgnezdi mlada obiskovalka in občudovalka (nekakšna biografinja) igralčinega bleska. In tako se v dialogu, med strahom, upanjem, grozo, deziluzijo vije spomin, ki včasih spominja na sentence, razprede se sanja, ki je vendarle edina odrešujoča vrednota. Jože Babič je predstavo gradil na stopnjevanju emotivnih situacij in fragmentov ter ji s tem vdihnil tisti emocionalni naboj, brez katerega bi bila sama sporočilnost do kraja poplitvena (vedeti je namreč treba, da je Durasova napisala »Savannah Bay« izključno za francosko igrralko Annie Monreau). Zato se je prenos iz čisto posebnega miljeja v splošnega posrečil, za kar se je se-
veda zahvaliti predvsem obema odličnima interpretinjama Štefki Drol-čevi in Sonji Blaž.
Včerajšnji dan pa je potekal v kar se da hitrem tempu, dobesednem tekanju za predstavami, saj se je bilo treba seliti celo v Ljubljano na ogled Tauferjevega »Odiseja & sina ali Sveta in doma«, ki se je dogajal v Slovenskem mladinskem gledališču. To je vsekakor odvečen napor, ampak za organizatorje najbrž potreben, saj je znan večletni spor med BS in tem ljubljanskim teat-. rom. In če Mohamed noče h gori... Zvečer pa je na odru Drame SNG Maribor gostovalo Primorsko dramsko gledališče s »Samomorilcem« Nikolaja Robertoviča Erdmana v režiji Vide Ognjenovič. SSG pa je zvečer nastopilo s »Tetovirano rožo« v Ptuju.
Ko se tako razgledujemo po letošnjem srečanju slovenskih gledališč v Mariboru, ne moremo mimo ugotovitve, da se na njem predstavljajo igre, ki jih predlagajo posamezna gledališča. Najbrž bi bilo bolje, ko bi bila selekcija prepuščena okusu in estetiki usklajevalca, po drugi strani pa je tudi res to: kdo bi bil tisti selektorski norec, ki bi tvegal izpostaviti svoja gledališka videnja in bi se s tem zagotovo zameril celotnemu slovenskemu gledališkemu prostoru? Za tako tveganje bi bile potrebne gore denarja....
MARIJ ČUK
Duo Mattiotto-Scano jutri na gradcu Zemonu
Po poletnem premoru, med katerim je dunajski profesor Leonid Brumberg imel svoj izpopolnjevalni tečaj, se bo jutri na gradcu Zemonu pri Ajdovščini spet začela koncertna sezona, ki jo prireja Zveza kulturnih organizacij iz Ajdovščine. Na uvodnem jesenskem koncertu se bosta predstavila tržaška pianista Claudia Mattiotto in Guido Scano (na sliki), ki bosta štiriročno izvajala dela Bacha, Clementija, Mozarta, Brahmsa in Griega. Tržaška pianista sta letos precej nastopala v Jugoslaviji, kjer sta se poleti udeležila tudi Mednarodnega festivala na Rabu. V kratkem pa bosta nastopila v Novem Sadu, Zagrebu in Skopju.
V prvi tekmi osmine finala košarkarskega pokala prvakov
Scavolini začel z zmago
Scania Sodertalje (Šve.) - Makabi Tel
HERAKL1TH - SCAVOLINI 102:114
(50:51)
HERAKLITH: Lukosius 12, T. Bencze, Farkaš 15, Dobi 30, A. Bencze 8, Kovacs, Kis 9, Polster 8, Bodrogi 18, Lekarauskas 2.
SCAVOLINI: Gracis 2, Magnifico 17, Boni 15, Cook 28, Daye 14, Calbini, Zam-polini 6, Costa 6, Grattoni 26.
SODNIKA: Santrucek (ČSFR) in Koro-milas (Gr.); PM: Heraklith 19:25, Scavolini 33:36; TRI TOČKE: Lukosius 2:5, T. Bencze .0:1, Farkaš 1:3, Dobi 6:8, Kovacs 0:1, Kis 1:1, Bodrogi 0:3; Gracis 0:1, Cook 3:6, Zampolini 0:2, Grattoni 1:3; PON: Polster (31); GLEDALCEV: 3 tisoč.
OSTALI IZIDI
PRVIH TEKEM OSMINE FINALA
Bayer Leverkusen (Nem.) - Maels Pils Malines (Bel.) 103:88.
Tohvorth (Angl.) - CSKA Moskva (SZ) 93:77.
Galatasaray Istambul (Tur.) - POP 84 (Jug.) 86:97.
Uusikaunpunki (Fin.) - Aris Solun (Gr.) 92:116.
Šah za svetovni naslov
Spet remi
NEW YORK — Tudi 6. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in Karpovom se je končala z delitvijo točke. Rezultat je sedaj 3,5:2,5 v korist Kasparova.
Prvih 42 potez tega dvoboja sta igralca potegnila predvčerajšnjim. Včeraj je Kasparov, ki je imel bele figure, ponudil remi, ki ga je Karpov sprejel. Partija je bila značilna za igro svetovnega prvaka Kasparova. V španski partiji je Karpov že tretjič uporabil novo pot - v 9. potezi Sd7. Kasparov je imel prednost na damski strani, toda v 25. potezi je žrtvoval kmeta in Karpova povsem stisnil v obrambo. Toda Karpovu, ki je v tem načinu igre velik mojster, je do prekinitve uspelo vse napade Kasparova ustaviti.
Aviv (Izr.) 91:88.
CSKA Sofija (Bol.) - Limoges (Fr.) 90:105.
US Heffingen (Luks.) - Barcelona (Šp.) 73:113.
ZALAEGERSBERG — V 1. polčasu je bil Scavolini nekoliko v težavah in je zaostajal vse 11. minute, ko je Grattoni izenačil na 26:26. Prvič so igralci iz Pesa-ra povedli v 15. minuti (35:37). V 2. polčasu pa je vse steklo po predvidevanju, tako da zmaga italijanske peterke ni bila v dvomu.
Goran Ivaniševič premagal McEnroea
STOCKHOLM — Jugoslovanski teniški igralec Goran Ivaniševič je dosegel nov uspeh. V osmini finala turnirja v Stockholmu je v samih dveh setih s 6:4, 6:4 premagal Američana McEnroea. V današnjem četrtfinalu se bo Ivaniševič pomeril z Nemcem Beckerjem, ki je včeraj s 6:3, 6:3 premagal Rennegerga (ZDA).
RIO DE JANEIRO — Na svetovnem prvenstvu v odbojki bo danes Italija odigrala četrtfinalno tekmo proti Argentini. Srečanje bo za »azzurre« zelo zahtevno, saj razpolagajo Argentinci s solidno in predvsem izkušeno ekipo. Italijani svoje današnje tekmece dobro poznajo, saj enajst dvanajstin argentinske reprezentance sestavljajo odbojkarji, ki so nastopali ali pa še igrajo v italijanskem prvenstvu. Tudi trener italijanske reprezentance, Argentinec Julio Velasco, jih dobro pozna, saj so odbojkarsko zrasli pod njegovimi očmi.
Velasco se med vsemi njegovimi današnjimi »nasprotniki« največ boji Kantorja in Conteja. Po njegovem mnenju je Kantor sploh najboljši podajač na svetu. Ob že omenjenih je treba opozoriti še na učinkovitost tol-kača Ouiroge. Prav slednji je včeraj
Poraz Marseilla v pokalu prvakov
POZNAN (Poljska) — V včerajšnji prvi tekmi osmine finala nogometnega pokala prvakov je poljski Lech s 3:2 (2:1) premagal francoski Marseille.
Bjorn Borg v težavah
STOCKHOLM — Ni novost, da je bivši teniški as Bjorn Borg v precejšnjih finančnih težavah. Zarubili so mu tudi vilo pri morju in jo včeraj prodali na dražbi. Za 10,65 milijonov švedskih kron (2,17 milijarde lir) jo je odkupil Šved Lars Nilsson, lastnik vrste hotelov. Denar bodo porabili za plačilo 7,5 milijona kron dolga, ki ga je nabral bivši Borgov družabnik v poslih in pa del 14 milijonv kron bančnega dolga. Kot da to ne bi bilo dovolj, lahko švedska vlada terja 3 milijone kron davkov na dobiček z dražbe.
izjavil, da bo njegova reprezentanca zmagala, in sicer predvsem zato, ker je bolj izkušena od italijanske, ki je -vedno po njegovem mnenju - psihološko labilna. Na vprašanje, česa se najbolj boji v italijanski ekipi, je takoj pristavil: »Bloka«.
Danes bodo odigrali še preostale tri četrtfinalne tekme, in sicer: Brazilija -Francija, SZ - Bolgarija, Nizozemska -Kuba.
V srečanjih za uvrstitev od 9. do 11. mesta so dosegli sledeča izida: Češkoslovaška - Kanada 3:2 (15:4, 15:11, 5:15, 5Č15, 15:10), Švedska - Japonska 3:0 (15:10, 15:8, 15:11).
Izida tekem za uvrstitev od 13. do 16. mesta: ZDA - Južna Koreja 3:0 (15:12, 15:9, 15:13), Kamerun - Venezuela 3:0 (15:4, 15:7, 15:13).
LESTVICA: ZDA 4 točke, Južna Koreja in Kamerun 2, Venezuela 0.
Danes četrtfinale na svetovnem prvenstvu v odbojki
Italija - Argentina
Za kvalifikacijsko srečanje proti Avstriji
Osim sklical »modre«
Pismo Ferrarija za varnost na VN
BEOGRAD — Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je objavil seznam igralcev za kvalifikacijsko tekmo evropskega prvenstva proti Avstriji. Tekma bo 31. t. m. v Beogradu. Na spisku Ivice Osima so Ivkovič, Omerovič, Spasič, Jozič, Vulič, Najdoski, Hadžibegič, Katanec, Baždarevič, Sušič, Prosinečki, Jarni, Pančev, Zlatko Vujovič, Šuker, Boban, Stošič in Mijatovič.
Reprezentantje se bodo zbrali v Beogradu. »Odločil sem se za kom-binaicjo starih in mladih igralcev. Za mlade bo to lepa priložnost, da se prepričajo, kako tudi nanje v doglednem času računamo,« je pojas-
nil Osim. Po več kot letu dni se je v reprezentanco vrnil izključeni Meh-med Baždarevič. Osim je znova poklical Zlatka Vujoviča in Safeta Su-šiča, a na spisku je tudi igralec Sampdorie Srečko Katanec.
»Ti igralci niso bili nikoli sporni. Njihova izkušenost nam bo koristila, ker so Avstrijci, ne glede na poraz proti Fererskim Otokom, nevaren nasprotnik. Zato moramo zmagati, a do uspeha bomo prišli samo tako, da mobiliziramo vse razpoložljive sile,« je še povedal Osim.
Za tekmo proti Avstriji Osim ne more računati na poškodovana Dragana Stojkoviča in Dejana Savičevi-ča.
Predsednik avtomobilske hiše Ferrari Piero Fusaro je včeraj naslovil na predsednika Mednarodne avtomobilske zveze Jeana Mariea Balestrea pismo v zvezi z znanim incidentom med Senno in Proštom takoj po štartu dirke za VN Japonske. Fusaro omenja, da že drugič zaporedoma o naslovu svetovnega prvaka ni odločala avtomobilska dirka, pač pa dogodki, ki mečejo slabo luč na avtomobilski šport in verodostojnost svetovnega prvenstva. Predsednik Ferrarija v pismu spominja na razsodbo prizivnega sodišča FIA, ki je konec oktobra lani ožigosalo nepravilnosti na dirkališču. Ta razsodba pa ni nič pomagala, saj so se podobni dogodki letos ponovili v še večji meri kot prejšnje leto, s skoraj vedno istimi protagonisti in "žrtvami".
Po pretekli nogometni sredi v evropskih pokalih
Zmaga C. zvezde odmeva Italijani pod pričakovanji
Angleške enajsterice spet prednjačijo na evropskem nogometnem prizorišču. Oba angleška predstavnika v evropskih pokalih (Manchester v pokalu pokalnih zmagovalcev in Aston Villa v pokalu UEFA) sta prepričljivo zmagala. Ob Angležih so se izkazali še Nemci in Francozi, medtem ko so italijanske, španske in sovjetske ekipe dosegle manj, kot je bilo od njih pričakovati. Prav tako je bilo s portugalskimi in belgijskimi klubi, medtem ko so Romuni doživeli v sredo pravcat polom: v štirih tekmah so osvojili le eno točko (trije porazi in en neodločen rezultat), prejeli so kar 15 golov ne da bi enkrat samkrat zatresli mrežo nasprotnikov.
V prvih tekmah drugega kola tekmovanj v evropskih nogometnih pokalih so zabeležili nekaj izdatnih zmag: najbolj ploden je bil tokrat Real Madrid, ki je nasul avstrijskemu Tirolu kar 9 golov, prejel pa je enega, ob njem gre omeniti še zmagi Sportinga iz Lizbone proti Temišvarju s 7:0 in uspeh francoskega Montpelliera proti nekdanjemu evropskemu prvaku Steaui (Romunija) s 5:0.
Po mnenju dopisnika italijanske tiskovne agencije Giorgia Svalduza je v pokalu prvakov dosegla »najbolj pomemben izid« Crvena zvezda, ki je odpravila škotski Rangers s 3:0. O zmagi Beograjčanov se je že včeraj razpisal britanski tisk, ki poudarja, da je Crvena zvezda zaigrala briljantno, obenem pa ugotavlja, da bo moral Rangers v povratnem srečanju odigrati »zgodovinsko tekmo«, če hoče nadaljevati svojo evropsko pot. Komentator britanske televizije ITV je celo izjavil, da je Crvena zvezda eden od favoritov za osvojitev naslova evropskega prva-
ka, medtem ko se je ugledni Times razpisal o »čarobni« igri 21-letnega Roberta Prosinečkega, ki je že sedaj »svetovna nogometna zvezda«. Londonski dnevnik nadalje zatrjuje, da bo Prosinečki leta 1993 prestopil k Milanu »za bajno vsoto«...
V	italijanskem taboru so z evropsko nogometno sredo le deloma zadovoljni. Juventus, Sampdoria in Atalanta se veselijo pomembnih zmag v gosteh. Tudi Roma je z neodločenim izidom v gosteh zadovoljna, in to je tudi vse, kar se zadovoljstva tiče med italijanskimi klubi.
Po neodločenih izidih na domačih tleh si bosta morala Milan in Napoli zagotoviti morebitno napredovanje v četrtino finala pokala prvakov na tujem, v Belgiji oziroma v Sovjetski zvezi. Medtem ko je Milan v sredo igral solidno, pa Neapeljčane zaskrblja slaba forma. Nič čudnega, da so navijači ob koncu tekme izžvižgali svoje nekdanje ljubljence.
V	povratnih tekmah bo vsekakor najhuje predla Interju in Bologni. Milančani morajo nadoknaditi dva gola, kar ne bo lahko, ker se je Aston Villa predstavil v res lepi luči, s hitro, moderno igro, ki bolj malo spominja na klasični angleški nogomet. Bologna je v gosteh dosegla gol (izgubila je 1:3) in ima torej nekaj več možnosti, a kaj, ko je ekipa, kljub zamenjavi trenerja, še v globoki krizi.
Vse vprašaje, ki jih je zastavila pretekla nogometna sreda, bo razrešila sreda povratnih tekem, 7. novembra.
Na sliki AP: Roberto Baggio (levo) je bil strelec enega zadetka proti dunajski Austrii, katero je Juventus premagal s 4:0.
Trener svetovnega prvaka Sama Kokorovca o perspektivah kotalkanja in nasploh našega tekmovalca
Peter Brleč: »Kakovost športa tudi v vzgoji«
Sreča ob svetovnem naslovu Sama Kokorovca je obvezno zajela tudi njegovega trenerja Petra Brleča iz Ljubljane. Popustila je napetost, ki je bila po prejšnjih nastopih Poletovega kotalkarja na svetovnih in evropskih prvenstvih še posebno velika.
»Jasno je,« je povedal Brleč, »da se od vsakega tekmovanja pričakuje največ. Seveda, če se gre na tako tekmovanje s primerno pripravo. Vsekakor se nikoli ne ve, če bo tekmovalec na tekmovanju tudi res pokazal vse, česar je zmožen. Pri športni panogi, katero ocenjujejo posamezniki, pa prideta v poštev možnost, da sodniki ne bodo enakomerno vrednotili elementov športnika, in morda tudi razmerje moči v morebitnih dogovorih med sodniškimi skupinami.
Če torej jemljemo v poštev možnost, da tekmovalec na tako, važnem nastopu lahko tudi ne doseže optimalnega izvajanja in zelo možne podtalne dogovore med sodniškimi klani, je jasno, da.se slika, katero sta si trener in tekmovalec ustvarila o tekmovanju, lahko hitro skali.«
Kotalkanje si še zdaleč ni utrlo poti med velike športe. Na kakšno hipotetično raven bi lahko postavili svetovno prvenstvo v kotalkanju v primerjavi z drugimi športi?
»Primerjavo bi lahko delali predvsem z drsanjem na ledu, ki je objektivno bolj znano od kotalkanja. Nekaj dejstev: na podobnih prvenstvih v drsanju na ledu nastopajo tekmovalci
Peter Brleč
12-14 držav. Pri kotalkanju je držav že blizu dvajset. Pri kotalkanju nastopajo recimo Južna Amerika, Nova Zelandija, Kitajska, Avstralija... katerih na ledu ni. Moderni prijemi pri metodiki treniranja so pri kotalkanju prispevali k velikim korakom naprej in mirne duše lahko trdim, da je tehnična raven svetovnega kotalkarskega prvenstva povsem enakovredna tisti z drsalnega. Predvsem pri fantih, ki zmorejo tudi
težje elemente kot kolegi na drsalkah.«
Se torej verjetno bliža čas, ko bo kotalkanje potrkalo na olimpijska vrata?
»Za to že delajo Italijani, Španci in Američani. Osebno mislim, da bo kot prvi stopil v olimpijsko'areno hokej, zatem hitrostno kotalkanje in končno še umetnostno. Določene zamude pri kotalkanju vzhodnoevropskih držav so prispevale, da se problem doslej še nikoli ni postavil resno. Znano je, da so države vzhodne Evrope gojile le tiste športe, ki so prinašale kolajne. Pred leti je bil na primer nivo v NDR enakovreden tistemu v ZRN, nato pa so kotalkanje povsem opustili.«
Samo je bil že večkrat zamejski športnik leta. Pred časom nam je zaupal, da se ne namerava postarati na kotalkah. Kaj to lahko pomeni?
»O motivaciji po osvojitvi svetovnega naslova se še nisva pogovorila. Sam ugotavljam, da Samo nikakor ni star za kotalkanje. Nasprotno! Je v najboljših letih za polno vrednotenje svojih uspehov. In ne nazadnje so na svetovnem prvenstvu nastopali številni tekmovalci, starejši od Samota.«
Obstaja možnost, da se iz kakovostnega kotalkanja ustvari tudi vir zaslužka?
»Za nekaj takega je potrebna dobra organizacija. Tu pridejo v poštev nastopi v turističnih krajih in ekshibicije podobne narave. Izredno bogat kotal-
kar ne bo postal, lahko pa nekaj zaokroži.«
Morda obstaja nevarnost, da se bo odlsej terjalo podobne uspehe kar serijsko. Kaj pomeni kakovost športa?
»Letošnji uspeh je predstavljal kakovost v tekmovalnem smislu, kakovost športa pa je tudi v vzgajanju človeka. Pri kotalkanju se ob spretnosti izredno razvija tudi duševna moč človeka. Pri športu, v katerem nimaš pomoči s strani tovariša v.ekipi, se znatno razvije vztrajnost, ki se brez dvoma obrestuje tudi v vsakdanjem življenju.«
Na Opčinah je kotalkarjev veliko. Kaj se lahko pričakuje od mladega rodu?
»Računam, da je že danes Samo vzornik za marsikaterega mladega kotalkarja, kot je bil svojčas Pavel Sedmak za Kokorovca. Če bo iz nove garde izšel še kak odličen kotalkar, je vprašanje, na katerega nihče ne bi mogel odgovoriti. V poštev pride zelo veliko dejavnikov: osebna motivacija, morebitne poškodbe in ne nazadnje tudi razpložljvost staršev za precejšnje žrtve. S kotalkanjem se je treba spoprijeti že v otroštvu in za potrebno organizacijo vadbe mora biti skoraj nujno na razpolago kdo od staršev.
Če že govorimo o kakovostnih kotalkarjih, ne morem mimo trditve, da je bil poletovec Damjan Kosmač potencialno kandidat za zelo visoko kakovost.« (B. Križman)
/Va tekmovanju v hitri hoji
V ostri konkurenci Ruzzier spet odličen
Po odličnem rezultatu,_ ki ga je dosegel pred tednom dni v Švici, se je naš hitrohodec Fabio Ruzzier v nedeljo podal v Ascoli, kjer je bilo zadnje letošnje mednarodno tekmovanje v hoji na razdalji 15 km. Na startu se je predstavilo 56 tekmovalcev iz 5 držav (Švice, Jugoslavije, Španije, Maroka ter seveda Italije), kar je za konec sezone že rekordno število. Tudi v tej konkurenci je Ruzzier dokazal, da je trenutno, kljub lažjemu prehladu, v odlični formi, saj je bil do kraja v ožji skupini najboljših in se je uvrstil na končno odlično 9. mesto v času 1.08'48". Zmagal je državni reprezentant De Gaetano pred karabinjerjem Redolgijem ter drugim »azzurrom«, Qui' riconijem. Omeniti gre tudi, da je Ruzzier po 2 letih prvič premagal finančnika Pisanija ter Camillettija, in skupno kar 8 profesionalcev (atletov iz. vrst vojaških ekip). Predvsem po njegovi zaslugi se je klub »Centro Lazio« med skupno 15 uvrstil na 4. mesto, medtem ko je bila Ju' goslavija z Bekon ter Kolarjem na šesta, tržaški Maraton pa z Dorigom štirinajst1-
Druga zmaga Novogoričank
/ anticipirani tekmi 4. kola II. zveZ?| aojkarske lige so Novogoričanke s • :16, 15:18, 15:11, 15:10) premagale ek1' iz Celja, vendar pa z igro niso zado ^ e. Vse preveč je bilo napak, Posebn°i0 i v polju, kjer je bilo tudi Prern ej anosti in volje. Sicer pa gre naj lug za zmago Patriciji Bukovec, P ^ mben pa je tudi delež povratnic po Branke Kuk. (E. Curlič)
Jutri in v nedeljo se bo pričelo promocijsko košarkarsko prvenstvo na Tržaškem
V konkurenci tudi štiri naša moštva
Jutri in v nedeljo se bo pričelo košarkarsko promocijsko prvenstvo, v katerem letos nastopajo kar štiri slovenske ekipe. Ob lanskih postavah Kontovela in Cicibone sta v tej sezoni še Bor, ki je po dveletni izkušnji D ligi lani izpadel, ter Sokol, ki je lani napredoval iz prve divizije.
Letos se je število vpisanih moštev povečalo na 13, tako da bo vsako kolo ena izmed ekip tudi prosta. Oglejmo si torej, kakšne naj bi bila moč in ambicije raznih moštev v tej ligi.
Sprva je kazalo, da bo nivo lige dokaj nizek, celo slabši od lanskega, saj je nekaj igralcev prestopilo v višje kategorije (npr. Canziani k Interju 1904, Ledda k Don Boscu, Coppolo k Latte Carsu ter Demegna k miljskemu CGI itd.). Več starejših, vendar zelo dobrih igralcev pa je odnehalo z aktivnim igranjem (Angeli, Škrinjar, Masala, Cre-sevich, Degrassi, Covi in Ban). Raznim ekipam torej ni preostalo drugega kot vklučevanje mladih igralcev (Libertas, Barcolana, Radioguattro, Ferroviario in Santos). Nekatera moštva pa so se okrepila s starejšimi igralci, ki so se odrekli nastopu v višjih kategorijah (Fabio Banello, vibši jadranovec, bo igral pri Radio 4, Dordei, Ciriello in Angelica pri Stelli Azzurri, Odinal, Campanella in Vecchioni pri CUS, D'-Este, Dudine in Elia pri Fincantieriju). Po predvidevanju so torej ekipe znatno kakovostnejše od lanske sezone, kar naj bi pomenilo, da bo prvenstvo zelo izenačeno. Dajati napovedi o ekipah, ki so favoriti za napredovanje ali za izpad, pa je seveda zelo tvegano.
Kaj pa naše ekipe?
Prva ugotovitev je, da so bili naši predstavniki najmanj aktivni pri sestavljanju ekip.
Kontovel se sploh ni spremenil,
Fabio Sancin, trener Bora
vključil je le nekaj mladih, v prvi vrsti tu velja omeniti Valterja Daneua in Aleša Sternija, Valter Ban pa je odnehal z igranjem.
.Nabrežinski Sokol je obdržal vse lanske igralce, na igrišče pa se je končno vrnil Mitja Devetak, ki je okreval po lanski prometni nesreči.
Cicibono sestavljajo letos izključno mladinci, ki se bodo tako borili v dveh prvenstvih, saj so že pričeli z nastopi tudi v mladinski kategoriji.
V ekipo Bora pa je prestopilo kar osem igralcev, ki so lani igrali, za Cicibono, od lanskega Bora pa sta ostala le Andrej Pieri in Fabrizio Korošec.
Ambicije naših predstavnikov so precej jasne, saj se bosta Kontovel (lani je osvojil drugo mesto) in Bor po-
Pino Crisma, trener Cicibone
tegovala za napredovanje, Sokol in Cicibona pa se bosta skušala čimprej izogniti dnu lestvice. Obe ekipi pa bi lahko posrkbeli tudi za marsikatero ugodno presenečenje.
Damir Starg, dolgoletni igralec Kontovela, se je o tem prvenstvu tako izrazil: »Treniramo že od. začetka septembra, žal pa smo redkokdaj vsi prisotni tako zaradi poškodb, kot delovnih obveznosti. Odigrali smo nekaj prijateljskih tekem,- tako da smo vsekakor pripravljeni na novo sezono. Upamo, da bomo zaigrali vsaj kot lani. Prepričan pa sem, da bo letos prvenstvo mnogo bolj izenačeno. Med kandidate za napredovanje uvrščam Bor, Kontovel, Scoglietto in Radioguattro, v D ligo pa bo najbrž napredoval, kdor bo pokazal največjo kontinuiteto
Igor Meden, trener Kontovela
skozi vso sezono. Med kandidate za izpad uvrščam Libertas in Cicibono, medtem ko se bo Sokol mirno rešil.«
Mitja Terčon (odbornik Sokola): »Letos bomo prvič nastopili v promocijskem prvenstvu. Naš cilj pa je obstanek, oz. uvrstitev na sredino lestvice. Ekipa bo nastopila v isti lanski zasedbi pod vodstvom Andreja Pupisa. Ostalih ekip ne poznamo, ča pa sodimo po seznamih igralcev, so favoriti Kontovel, Bor, Santos in Fincantieri. Nivo se mi zdi res visok, kar pomeni da bo mnogo izenačenih bojev.«
Pavel Lippolis (najstarejši član Cicibone): »Pripravljeni smo na novo sezono, čeprav se zavedamo, da smo najmlajša ekipa in obenem nimamo izkušenj za bitke v tej kategoriji. Naš
tako naše peterk*
tako naše peterke na startu
RADENSKA
CICIBONA
BAJC Gorazd BAJC Ivan BERDON janez
KONTOVEL
ČUK Corrado
SOKOL
BOR
BARINI David FURLAN Peter JOGAN Vanja KOROŠEC Fabrizio KOVAČIČ Adriano PIERI Andrej PERČIČ Ivan SEMEN Štefan SMOTLAK Robi SIMONIČ Riki
1969	190 cm	k
1965	198 cm	c
1967	185 cm	b
1968	187cm	p-b
1967	185 cm	b
1968	196 cm	k-c
1967	192 cm	k
1967	194 cm	c
1967	184 cm	P
1973	184 cm	b
1966	180 cm	p-b
BOGATEČ David ČEBULEC Mitja CECCO Marko LIPPOLIS Pavel PERTOT Maksi PERTOT Borut SIMONIČ Riki TURK Aleš CUPIN Andrej KRASNA Maksi Trener: CRISMA Pino
1972 180 cm b
1971	190 cm b—K
1972	180 cm b 1971 180 cm b 1971 186 cm b-k 1970 180 cm b
1970	188 cm k
1971	185 cm b 1971 180 cm p 1971 180 cm p
1970	180 cm b
1971	184 cm b-k 1971 185 cm b
CIVARDI Igor DANEU Valter GREGORI Jan GRILANC Ivo GULIČ Danijel GULIČ Štefan KRALJ Pavel PAHOR David REBULA Kristjan STARC Damir STERNI Aleš STERNI Peter ŠTOKA Peter Trener: MEDEN Igor.
1965	191	cm	k-c
1969	190	cm	b-k
1972	182	cm	P
1973	187	cm	b-k
1967	180	cm	p-b
1973	185	cm	b
1966	178	cm	P
1973	183	cm	p-b
1968	188	cm	k
1973	190	cm	k
1967	186	cm	b
1972'	193	cm	k
1970	186	cm	b-k
1964	197	cm	c
BUSAN David BUSAN Pavel CAHARIJA Tomaž DEVETAK Mitja GRUDEN Aleksij GRUDEN Andrej KLANJŠČEK Marko PAHOR Marko PERTOT Niko PUPIS Andrej ROSATI Štefan SEDMAK Ivo TERČON Aljoša UŠAJ Martin VELUSSI David
1967	186	cm	b
1966	182	cm	p-b
1966	186	cm	b
1966	186	cm	b
1967	198	cm	c
1970	193	cm	k
1966	185	cm	b
1967	181	cm	p-b
1966	172	cm	p-b
1964	186	cm	b-k
1964	194	cm	k-c
1966	191	cm	b
1969	188	cm	b-k
1966	179	cm	p-b
1963	177	cm	p-b
VOLK Pavel Trener: SANCIN Fabio LEGENDA: b = bek; c = center,- k = krilo; p = playmaker
Trener: PUPIS Andrej.
Andrej Pupis, trener Sokola
glavni problem je pomanjkanje visokih igralcev. Treniramo pa resno in vzdušje v ekipi je res odlično, težko bi se opredelil za imena ekip, ki se bodo potegovale za napredovanje. Mislim pa, da so Bor, Kontovel, Scoglietto in Stella Azzurra, vsaj po predvidevanju, najboljši. Žal moram priznati, da smo mi in Libertasa med kandidati za izpad. Prav zato pa bomo vsakič od začetka do konca tekme dali vse od sebe.«
Fabrizio Korošec (najizkušenejši Borov igralec): »Z Andrejem Pierijem sva se odlično znašla v novem okolju. Vzdušje v ekipi je res odlično, tako da sem optimist za boj za napredovanje. Igralsko smo kriti v vseh vlogah, kar je dober izhodišče. Važno pa je, da ne podcenjujemo nobenega nasprotnika. Letosje nivo znatno višji od lanskega. Med favorite za D ligo pa uvrstščam več ekip, med katerimi bi morali izstopati Kontovel, Bor in Santos. Upam vsekakor, da se bodo slovenske ekipe čimbolj e izkazale in da bo na vseh tekmah vladalo športno vzdušje.«
TAKO NAŠI V 1. KOLU
Jutri ob 20.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Stella Azzurra (Bor bo nastopil brez Barinija, ker je odšel k vojakom, vsi ostali pa so nared).
Jutri v Nabrežini ob 20.00: Sokol -Kontovel (prvi slovenski derbi letošnje sezone, obe ekipi se bosta predstavili v popolnih postavah).
V nedeljo, 28. t. m., v Trstu, v telovadnici, v Ulici della Valle: Scoglietto - Cicibona (tudi Cicibona bo igrala v popolni zasedbi).
Pripravil:
VANJA JOGAN
Mladinsko košarkarsko prvenstvo
Borovci odpovedali v obrambi in napadu
B SKUPINA
INTER 1904 - BOR	106:65
(59:27)
BOR: Baitz 8 (0:1), Simonič 16 (2:3), Starec 2, Filipčič 4, Škabar 3 (1:4), Pettirosso 8 (0:4), Brus 10 (2:2), Corbatti 2 (0:2), Barini 2 (0:1), Rudeš 10 (0:2).
V gosteh pri močnemu Inter 1904 so naši, po pričakovanju, domačinom prepus-bli obe točki. Če pa je bil izid že vnaprej določen, ni bilo pričakovati tako slabe rgre naših. Sancinovi varovanci so stopili na igrišče nemotivirani, neprepričani v lastne moči, tako da je bil visok poraz neizbežen. Nepovezanost v napadu, izgubljene žoge, sploh pa pomanjkanje požrtvovalnosti, so bili vzrok za pravcato katas-hofo. Besede obramba, pa zgleda, da ni zaslediti v slovarjih Borovih košarkarjev, inter je pričel silovito ter neizprosno polnil nasprotnikov koš. Z druge strani pa naši niso nudili nobenega odpora, tako da So jim sicer neizredni domačini, zlahka uhajali na koš. (A. Pavlica)
Odborniki in tekmovalci SK Brdina se pripravljajo na novo smučarsko sezono
Naši smučarji vestno in požrtvovalno vadijo
Odborniki in tekmovalci SK Brdina z Opčin izpeljujejo začrtane programe za bližajočo se zimsko sezono.
Od 20. avgusta namreč redno trenirajo in za »suhi trening« so predvsem kolesarili. Prvega septembra so se za štiri dni podali na avstrijski ledenik Mblltaler.Snežne razmere niso bile najboljše, zato so izkoristili dneve za suhe treninge in za izvedbo drugega testa. Test je predvideval sklop vaj: vzdržljivost na 600 m, skok v daljino, sprint na 20 m, spretnost s palico in sonožne skoke čez klopco. Oba testa, julijskega in slednjega, so tekmovalci opravili pod vodstvom izkušenega demonstratorja Dušana Videmška. Rezultati posameznih tekmovalcev so bili pozitivni, saj so nekateri celo izboljšali preizkušnjo. To pomeni, da so med poletjem ohranili kondicijo, s tem da so se držali navodil, ki jih je dal trener.
V	drugi polovici septembra so se začeli treningi v sežanski telovadnici. Vodil pa jih je sežanski trener Jani Žiberna, in sicer dvakrat tedensko.
V	prvih dneh oktobra so se tekmovalci ponovno podali na avstrijsko smučišče in opravili prve vadbe na snegu. Na sporedu je bila šola smučanja in tekmovalna tehnika.
Treninge na ledeniku so opravili še 20. in 21. t.m. Slednji se je pokazal za izredno uspešnega, saj so bili vremenski in snežni pogoji odlični. Mladinci, ki jih vodi Videmšek, so vadili predvsem veleslalom. Pionirji pa so s Šarabonom nadaljevali s tekmovalno šolo. Naslednji trening na snegu je predviden od 1. do 4. novembra. Tekmovalci bodo vadilipredvsem slalom in superveleslalom. K uspehu letošnjih treningov nedvomno pripomore Videmško-va izkušenost in angažiranost. (R. Š.)
Na sliki: naši smučarji na Mbllta-lerju.
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
obvestila
Silvester Koren
totocalcio
Cesena - Torino Genoa - Bologna Juventus - Inter Lazio - Bari Lecce - Atalanta Milan - Sampdoria Napoli - Fiorentina Parma - Roma Piša - Cgliari Ascoli - Udinese Cosenza - Reggina Salernitana - Ancona
x 2 x 1 1 x 2 1
1 x 1
1	x 2
2
x
1 X
1
1
Taranto - Avellino
°dborA0,;en (*etnlk 1944) je skoraj od same ustanovitve Brega zvest čk ne sekcii • ?.a ^ru^tva- Pred dvema letoma je postal predsednik nogom« leinveč vt,^rl SD Bre9- Poznan je in priljubljen ne samo v dolinski občil strani Hct«861!1 j?*6,"1 nogometnem okolju. Ponosen je predvsem, da je bil < Zr®stei Vpli^uau*n-SKe ekiPe’ ie osvojila Pokal Pacco in da je iz vrst Brej ja , ki je nato igral pri Torinu. Prejšnji teden je Aleksander Ka pravilno napovedal 8 izidov.
V	Montecatiniju je naš fvorit Bravur Sund (skupina 1), ki je že v nedeljo zmagal. Od skupine x je zelo nevaren Fiaccola Elfe, ki je trenutno v odlični foirmi. Od skupine 2 pa bi utegnil presenetiti Express Ride.
Če se bo Apollo Tunis (skupina x) na samem startu prerinil v vodstvo, ga bo zares težko premagati. Od skupine 1 bi omenili Yellowa, medtem ko utegne biti v skupini 2 zelo nevaren Jefs Špice.
V	Neaplju je vsako predvidevanje precej tvegano. Vsekakor menimo, da bi se v skupini x Gopser lahko uveljavil. Od skupine 1 je vsekakor treba omeniti Furiosa Ac, čeprav bo startal v drugi vrsti. Od skupine 2 pa je Gaiofana v dobri formi.
V	Padovi je Gesa di Lecce (skupina 2) favorit za zmago, saj je že osvojil dve drugi mesti. Moral pa bo paziti pred Investom (skupina 1), ki je trenutno v zelo dobri formi. Od skupine x bi omenili regularnega Encapa.
V	Tarentu bo gotovo v ospredju Focante (skupina x), seveda če bo ujel pravo formo. Od skupine 1 naj
omenimo Fuliverja, od skupine 2 pa Exceptionala.
V Montegiorgiu je Flambo (skupina 1) doslej dokazal zelo dobro formo in je seveda eden izmed favoritov. Od skupine x naj omenimo Ive-sa Montanda, od skupine 2 pa Etrus-ca.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 20 Proud medal; št. 18 Grand di Valle; št. 14 Dessie Drselo. Za sistemiste: št. 3 Fico del La-rio; št. 13 Extro Toscano; št. 8 Folen-go Sol.
totip
1.	—	prvi	1
drugi	x	2
2.	—	prvi	x
drugi	1	2
3.	—	prvi	1
drugi	x	2
4.	—	prvi	2
drugi	x	1
5.	—	prvi	x
drugi	1	2
6.	—	prvi	1
drugi	x	2
SK BRDINA
organizira v novembru tečaja za alpsko in nordijsko smučanje na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj je namenjen otrokom in odraslim. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo od ponedeljka do petka na tel. št. 764596.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 1. zamejski orientacijski pohod (orientiring) v nedeljo, 28. oktobra. Zbirališče ob 8.30 v Boljuncu. Prijave in informacije na sedežu ZSŠDI - Ul.' sv. Frančiška 20. Trst - tel. 767304 ali na tel. (040) 55180.
SMUČARSKI KLUB DEVIN obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
SK DEVIN
obvešča, da bo v nedeljo, 28. t. m., srečanje s pobratenim društvom SK Snežnik iz Ilirske Bistrice na sedežu kluba v Cerovljah. Vabljeni so vsi člani na družabnost, ki bo v nedeljo popoldan. Za prigrizek bo poskrbljeno.
SK DEVIN
obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADlT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 26. oktobra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG
V Rivi del Garda zaključek tretje konference Evrope regij
Regionalci hočejo imeti več pristojnosti v okviru Evropske gospodarske skupnosti
RIVA DEL LAGO — Z izglasovanjem resolucije o inštitucionalizaciji evropskega regionalizma, za zdaj v okviru Evropske gospodarske skupnosti, se je opoldne v Rivi del Garda končala tretja konferenca, imenovana "Evropa regij". Na njej je sodelovalo 37 delegacij avtonomnih regij, ki so ob stvarni nevarnosti evropskega centralizma za zaščito in razvoj regionalnih značilnosti še posebej občutljivi. V dopoldanski razpravi je potem, ko sta predsednik Konference evropskih regij in italijanski minister za promet Carlo Bernini in predsednik deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, posebej pozdravila prisotnost Slovenije in Hrvaške, spregovoril tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Potrdil je slovensko opredelitev za polno integracijo v Evropo, ki naj bi po njem postala Evropa regij in tudi narodov. Ob tem je pojasnil posebnost Slovenije in Hrvaške, ki sta več kot regiji, sta nacionalni državi v boju za svojo polno suverenost. Zato je za njiju ob upravičeni zahtevi po upoštevanju regionalizma prav tako pomemben bodoči položaj nacionalnih držav v nadnacionalni evropski skupnosti.
Z zaključnim dokumentom predlagajo dopolnitev rimskega sporazuma, rojstnega lista Evropske gospodarske skupnosti. O predlogu naj bi sklepali že na
decembrski medvladni konferenci EGS v Rimu, na kateri bodo sicer obravnavali gospodarsko, monetarno in politično poenotenje v Evropi. Regionalci predlagajo uzakonitev najprej Sveta in kasneje zbornice regij, ki naj bi ob ministrskem svetu in evropskem parlamentu predstavljalo poseben glas regionalnih skupnosti. Svet regij naj bi imel pravico izraziti svoje mnenje o vseh projektih skupnosti. Če bi svet ministrov ali izvršna komisija sprejeli kakšno odločitev, ne da bi vprašali za mnenje Svet regij, bi morali, tako je pač rečeno v dokumentu, izčrpno pojasniti to svojo ignoranco. V primerih, pri katerih gre za pravice ali neposredne interese landerjev, regij in avtonomnih skupnosti, pa naj bi Svet regij predlagal pristojnim telesom tudi pravne norme.
V razpravi, še prav posebej po nastopu predsednika Skupščine evropskih regij (ARE), mnogo širše asociacije, se je precej govorilo o povezovanju pobud, ki temelje na regionalizmu. Dogovorili so se, da se v najkrajšem času oblikuje delovna skupina predstavnikov konference "Evropa regij" in Skupščine evropskih regij (ARE). Le-ta bo operativno vodila akcijo za upoštevanje regionalizma in federalizma na državni in meddržavni ravni. Ob tem pa se ude-
leženci sestanka v Rivi del Lago ne odrekajo svojega posebnega interesa, izhajajočega iz že dosežene avtonomije. Regije brez te izkušnje, so po mnenje udeležencev konference, za te stvari manj občutljive.
IGOR GRUDEN
Bienale katoliškega tiska
LJUBLJANA — Na drugem bienalnem srečanju - prvo je bilo leta 1988 v Benetkah - so se v Ljubljani zbrali predstavniki katoliških časopisov iz držav Alpe-Jadran.
Okoli sto udeležencev, večinoma glavnih urednikov in njihovih namestnikov, je včeraj prisluhnilo uvodnemu predavanju prof. dr. Antona Stresa z naslovom pravičnost, mir in ekološko ohranjanje stvarnosti. Danes bo o vlogi skupnosti Alpe-Jadran v prihodnji Evropi govoril Gianfranco Cremonese, predsednik italijanske pokrajine Veneta, o cerkvi v poindustrijski družbi pa dr. Drago Ocvirk. Pozornost bodo namenili tudi aktualnemu dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kmalu novi papeževi encikliki
VATIKAN — Papež bo v naslednjih mesecih objavil dve novi encikliki. Prva, ki naj bi prišla v javnost 2. decembra na prvo adventno nedeljo in ki jo je pripravil kardinal Ratzinger, bo zadevala osnove krščanske morale in njeno uresničevanje v sodobni družbi (vprašanje vesti, družbena pravičnost, spolna etika, genetika, evtanazija, sodobne razvade, kot je zasvojenost z mamili itd.).
Druga enciklika, ki jo je oblikoval slovaški kardinal Tomko in ki naj bi jo objavili pred prihodnjo veliko nočjo, pa obravnava misijone. V katoliškem svetu se trenutno »spopadata« dve precej različni viziji misijonov. Nekateri menijo, da je njihov prvenstveni namen spreobrniti nevernike, drugi pa, da je njihov namen pomagati zaostalim in revnim.
Benazir Buto javno priznala poraz Pakistanu spet grozi vojaški režim
ISLAMABAD — Bivša pakistanska premierka Benazir Buto je javno priznala svoj volilni poraz. V sporočilu svojim podpornikom in volilcem pa je ostro kritizirala način preštevanja glasov in delo skrutinatorjev na splošno. Butova je namreč prepričana, da so njeni nasprotniki priredili volilni rezultat z grobimi poneverbami.
Poraz Ljudske stranke je resnično presegel vsa pričakovanja opozicije; preštevanje glasov, ki je bilo včeraj še v teku, je sproti potrjevalo poraz Butove, presenetilo pa je celo njene največje sovražnike. Že po tem bi lahko sklepali, da so bile upravne volitve le velika politična farsa. Islamska demokratična stranka si je doslej izglasovala 98 sedežev proti 48, kolikor jih je dobila stranka Butove. Prav lahko se torej zgodi, da bi islamska zveza dobila absolutno večino. Kljub zgovornosti volilnega rezultata pa prevladuje mnenje, da se bo prava bitka med strankami začela, ko bo treba imenovati novega ministrskega predsednika.
Hindujski skrajneži zahtevajo svoj tempelj
NEW DELHI — Čez manj kot teden dni bo skupina hindujskih skrajnežev zaključila romanje v kraju Ayodhya v severnem delu Indije. Namen romanja, ki pa je vse bolj podobno vojnemu pohodu, je izgradnja templja bogu Rami, vendar natanko na kraju, kjer sedaj stoji stara mošeja.
Pohod dobesedno drži v šahu verske in politične oblasti severnoidnijske dežele Utar Pradeš, saj obstaja resna nevarnost krvavih spopadov ali celo prave verske vojne. Vsi dosedanji pozivi so bili izrečeni zaman, hindujci so trdno zaverovani v svoj namen in ne bodo odnehali. Oblast je iz previdnosti priprla na tisoče hindujskih aktivistov, med njimi je tudi predsednik in-tegralistične hindujske stranke. Aretacija je povzročila pravcati diplomatski incident in malo je manjkalo, da ne bisprožil tudi politične krize. Samo čas bo pokazal, ali bo oblastem uspelo onesposobiti bombo, ki jo predstavljajo hindujski fundamentalisti; časa pa je malo, saj bi morali »romarji« prispeti na cilj, v Ayodhyo, že 30. oktobra.
Verska skrajnost Hindujcev je privedla do tega, da je mošeja, ki so jo zgradili hindujski muslimani, neke vrste tabu, ljudje je ne obiskujejo, nihče več je ne vzdržuje, tako da že nekaj let propada. Hindujski fundamentalisti namreč menijo, da se je na kraju, kjer stoji mošeja, rodil bog Rama in da so njegovi oboževalci že tri tisoč let pred Kristusovim rojstvom tamkaj postavili tempelj. V potrditev te domneve so »strokovnjaki« predstavili nekaj arheoloških izkopanin, ki naj bi jih odkrili v neposredni bližni mošeje. Delci opeke in porcelana naj bi bili dokaz, da so muslimani zgradili mošejo na temeljih nekdanjega hindujskega templja..
Oblast težko verjame tem trditvam in dokazom, dejstvo pa je, da se je peščica hindujskih verskih skrajnežev od začetka romanja pomnožila v pravo armado, ki je prehodila že polovico Indije. Muslimani so doslej mirno opazovali »hindujsko versko norost«, ni pa izključeno, da ne bodo svoje norosti pokazali tudi sami, kar bi imelo neslu-tene posledice.
Vrh v Tirani o sodelovanju na Balkanu
TIRANA — V albanski prestolnici se je s sprejemom zaključnega dokumenta včeraj končala konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Albanije, Grčije, Bolgarije, Turčije in Romunije, ki so istočasno tudi pozvali KVSE, da že na naslednjem zasedanju Albanijo sprejme kot polnopravno članico KVSE. V zaključnem dokumentu je govor o potrebi, da se tudi na Balkanu razvija pluralistična demokracija, da se povsod uvede tržno gospodarstvo in da se na vseh področjih zagotovi dosledno spoštovanje človekovih pravic.
Precej prostora je v dokumentu namenjeno problemom narodnostnih manjšin, ki predstavljajo enega glavnih destabilizacij skih elementov v odnosih med balkanskimi državami. S tem v zvezi so vse udeleženke potrdile svojo podporo spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti, nedotakljivosti meja, enakih pravic in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav.
Zunanji ministri so se tudi dogovorili za utrditev oblik sodelovanja na političnem in predvsem gospodarskem področju, obravnavali pa so tudi krizo v Zalivu in se zavzeli za takojšnjo miroljubno rešitev in za spoštovanje vseh resolucij OZN.
V zaključku so sprejeli tudi koledar naslednjih srečanj in se dogovorili, da bo naslednja konfe-jenca zunanjih ministrov balkanskih držav jeseni prihodnjega leta v Sofiji.
Letno poročilo Ispesa prinaša povsem nasprotujočo si podobo stanja v državi
Gospodarstvo v vrhu, storitve m dnu
RIM — Gospodarstvo napreduje, storitve in življenjske navade pa capljajo daleč zadaj. V ta kratki stavek bi lahko strnili 724 strani dolgo poročilo o gospodarskih in družbenih gibanjih, ki so ga celo leto pripravljali raziskovalci Inštituta za politične, gospodarske in družbene vede ISPES. Pozitivni trend v gospodarstvu, ki se je začel pred približno petimi leti, postavlja Italijo med gospodarsko najuspešnejše države na svetu, storitve in infrastrukture pa jo uvrščajo prav na rep.
Predsednik Ispesa Fara pravi, »da se Italija pripravlja na vstop v tretje tisočletje dobro rejena in vsega sita, istočasno pa ponuja mladim svet, ki je že skoraj brez pravih idealov, kjer prevladuje potroš-
niška miselnost, hrepenenje po bogastvu in v katerem življenje predstavlja le blago med drugimi vrstami blaga.« Toda Ispes udarja na levo in na desno, kritizira pomanjkanje strategije, improvizacijo in pomanjkljivo spoštovanje najbolj osnovnih pravil civilnega sožitja.
Poročilo navaja, da se je v nekaterih deželah že ustvarila paralelna oblast organiziranega kriminala, ki ima vse niti dogajanja v svojih rokah in kjer se sodniki vse bolj vdajajo v usodo, saj je »nekaznovanost« nekaterim že vnaprej zagotovljena. V vse večji meri se pojavljajo tudi težnje posameznikov, da se prebijejo v ospredje za vsako ceno in se tako posta-
vijo po robu vse bolj splošnemu strahu, da bi posameznik postal del anonimne množice. V tem boju za uspeh, pa so mnogi pripravljeni poteptati vse.
Ispes pa se tudi sprašuje, če je demokracija v Italiji prišla do odločilnega razpotja, to pa povezuje s konfliktom med predsednikom in Višjim sodnim svetom in z veliko notranjo krizo dveh največjih italijanskih strank. Pri vsem tem pa poročilo dodaja, da prinaša novost na političnem področju več kot 200 centrov za usposabljanje politikov. Te centre skoraj povsod vodijo verske ustanove in v teh centrih se dejansko formirajo katoliški politični voditelji za leto 2000.
Policija v JAR meri na ljudi
Specialci južnoafriške policije so včeraj s streljanjem razgnali povorko črncev, ki so v črnski četrti v Capetownu mirno manifestirali proti občinski upravi. En moški je umrl, dva pa sta težko ranjena.	(Telefoto AP)
Boj proti kajenju
EMPOLl — Po francoskem mestu Besangon, kjer se že tri leta borijo proti kajenju, bodo tudi v Empoliju napovedali vojno tobaku. Tudi v Empoliju bodo namreč skušah uresničiti načrt Evropske skupnosti (ki v ta namen nudi tudi posebna finančna sredstva) za omejitev števila kadilcev in za preprečevanje, da bi se mladi »nalezli« te bolezni.	,
Empoli ima vsekakor že zavidljiv rekord v Italiji: medtem ko se v ostalih italijanskih mestih vsaj 28 odstotka prebivalcev predaja tobaku, je odstotek kadilcev v tetf mestu veliko nižji, in sicer samo 19. V zadnjih letih pa 1 upravnim in zdravstvenim oblastem s primernimi ^ratg stvenimi programi uspelo znižati za 50 odstotkov štev1 »kadilcev« med 11. in 13. letom starosti.	z
Ker je v tako bitko potrebno upreti vse sile, ^0.^er Občino Empoli sodelovale še nekatere ustanove, na P',,;LV-Italijansko združenje za splošno medicino, Odbor za z je ali kajenje in Italijanska zveza za boj proti ra^asne-obolenjem. Skupaj bodo občanom nudili informacije 0 0£ varnosti, ki jo kajenje predstavlja za zdravje, ter P° tistim, ki bi se radi znebili te škodljive razvade. Nasprotniki kajenja so si namreč postavili
i----------------*-•---ivajanje od kaje
gati kadilcem, k
vselej »odložili« cigarete, in v javnih prostorih posebne »oddelke« za nekadilce.
ustvariti primerno ozračje za odvajanje od kajenja,
štiri cm razv11'
široko preventivno akcijo, pomagati kadilcem, ki bi
»nrllnvili« rinnroto in \/ in\/nih nrnstorill
di zfl