Štev. 169.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— za pol leta K 72*—
Uredništva In upravnlitvo « Ro* pttarlevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 «=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en meseo K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10‘— DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
Haioažneišs.
, P° vseh državah sveta — ne izvzemši komunistične Rusije — opažamo, da živita država in široki sloji delavnega ljudstva v nekakem napetem, vojnem stanju. V vsaki delavski organizaciji, v vsakem delavskem gibanju se sumi nekaj prevratnega, obstoječemu redu sovražnega in nevarnega. In namesto da bi se pospeševale delavske organizacije in zakonita stremljenja delavstva, pa se gledajo te organizacije postrani in v sporih z delodajalci se uveljavlja oblast večinoma predvsem v tem, da jemlje v zaščito delodajalce in podpira že dak močnejšega proti slabejšemu. Skoraj °b vseh sporih slišimo delavske tožbe: Šli smo na oblast, a tam je bil že pred nami ravnatelj in imel dolge pogovore ... Ali: frišel je zastopnik oblasti, a je šel najpre-je na razgovor k ravnatelju in ž njim in njegovo družino sklenil prijateljstvo, za delavstvo je imel samo neprijaznost in pa grožnje. Umevno je, da to med delavstvom Povzroča mnenje, da mu je oblast načelno sovražna, da od nje nima pričakovati nobene pomoči v boju za svoje pravice. Iz tega se poraja ogorčenje in tisto ozračje, k) je tako ugodno za namene tistih temnih elementov, ki se žele s pomočjo trpečih množic povzpeti do diktatorskih položajev in zadostiti svojim divjim strastem.
Y	tem slučaju sta potem enako tepena država in delavstvo.
Stališče, ki ga zavzemajo nasproti delavskim masam, je očividno napačno. Prvič s socialnega stališča. Država je zato tu, da Ščiti pravo in pravico in omogočuje vsem državljanom brez razlike doseči tisti delež na duševnih in gmotnih dobrinah, ki ga opravičuje splošno stanje družbe. V moderni državi ne sme biti ne privilegiranih 116 brezpravnih, ampak vsi enakopravni, Pred zakonom enakovredni. Temu ideal-nemu stanju je sedanji, na zasebni sebičnosti temelječi gospodarski sistem največja ovira. Zato bi bila dolžnost države, da di z vso odločnostjo delovala na to, da se gospodarstvo smotreno preosnuje temeljem občih interesov, v pravcu splošne blaginje.
Kapitalizem pravtako izkorišča držalo kakor delavne mase, neglede na to, da kapitalizem milijone, ki jih daje v obliki davkov ali posojil državi, izžema iz delavnega ljudstva. Skrajno napačno bi bilo pa mnenje, da država temelji na posedujočih slojih. Država in vsa družba je v prvi vrsti odvisna od dela stotisočev žuljavih rok, °d delovne armade večine njenega prebivalstva. Jasno je tedaj na prvi mali, na kateri strani je v sedanjih velikih socialnih bojih pravo mesto države. To s stališča socialne pravičnosti. A da državo tudi goli lastni interes sili na to mesto, nam kaže zgodovina, zlasti najnovejša. Država pač more nekaj časa braniti privilegije in interese vladajočih, toda prej ali slej bruhne hevolja tlačenih mas z neodoljivo, katastrofalno silo na dan in potem je obstoj same države na kocki. Nasprotno pa tam, kjer država razume svojo nalogo, da ščiti m skrbi za vse dele prebivalstva, takih nasilnih preobratov ne doživlja ali pa le v lažji obliki.
Iz srca želimo, da bi sedanja akcija proti prevratnim elementom v naši državi dejansko izpodnesla tla brezvestnim hujskačem in zapeljivcem, ki delajo za vse druge interese, nego za interese delavskih , mas. Da se pa ozračje v resnici in trajno razčisti, je potrebno, da državni činiteiji spoznajo, da so za državo danes najvažnejše socialne naloge in da mora država korakati na čelu socialnega gibanja. w ■■   -   - - ..............................
AMERIŠKA VOJSKA V EVROPI.
Pariz, 29. julija. Ameriški vojni tajnik je izjavil v senatu, da štejejo ameriške zasedbene čete v Evropi 13.775 mož.
ŠPANSKE IZGUBE V BOJIH Z UPORNIKI.
Pariz, 29. julija. Dopisnik lista »Times« javlja iz Tangerja, da so izgubili pri Melilli Španci 20.000 mož mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetih.
VELIK VIHAR NA ANGLEŠKEM.
London, 29. julija. Silen Vihar je besnel malone po vsem Angleškem. Deževalo ni. Domneva se, da se je potopilo več ladij.
Zakon o zaščiti držaoe prod zakonodajnim
odborom in pred zbornico.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora, ki se je vršila od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne, je v debati o zakonskem načrtu za zaščito države govoril kot prvi komunist Novakovič, ki je pobijal izvajanja ministra Pribi-čeviča in posl. Jovaniča ter izjavil, da se je komunistična stranka strogo držala sklepov kongresa v Vukovaru in je zato atentate najsirožje obsodila. Ideje komunizma se zaradi atentatov, ki jih zagreše posamezniki, ne more obsojati.
Po kratki specialni debati je bil zakon z malimi stilističnimi izpremembami sprejet razen člena, ki govori o prestopkih potom tiska.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Danes ob 9. uri predpoldne se je sestala zakonodajna skupščina. Dnevni red današnje seje je sledeči : Določitev dnevnega reda, na kar prične generalna debata o zakonu o zaščiti države, ki ga je zakonodajni odbor odobril. Vlada bo forsirala, da se generalna debata še danes konča, na kar naj bi se izvršilo še danes glasovanje. Vlada upa, da bo zakon sprejet. Jutri se vrši potem še ena seja, na kateri se bo vršila specialna debata o tem zakonu in tudi končno glasovanje. Zakon bodo v slučaju sprejema takoj podpisali vsi ministri in bo takoj objavljen ter stopi v veljavo. Zakonodajna zbornica bo nato od-godena.
ManšaM iMMisiičnb poslancev.
udeležila, vlada med demokratskimi krogi prepričanje, da se bo vladni blok okrepil za 59 poslancev.
Belgrad, 29. julija. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo meseca septembra volitve za izpraznjene mandate komunističnih poslancev, ki po določbah novega zakona izgube svoje mandate.
Belgrad, 30. julija. (Izvirno.) Vlada upa, da bo zakonodajna zbornica z večino glasov sprejela njen predlog, da se razveljavijo mandati komunističnih poslancev. V tem slučaju bodo takoj razpisane volitve za 59 poslanskih mest, kolikor članov šteje komunistični klub. Ker se večina opozicijo-nalnih klubov teh volitev najbrže ne bo
MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 30. julija. (Izv.) Včeraj ob 8. uri zvečer se je vršila pri predsedniku vlade Pašicu ministrska seja, na kateri se je
razpravljalo o položaju in zaščiti države.
RAZMEJITEV MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Belgrad, 29. julija. Polkovnik Kalafa-tovič, član razmejitvene komisije z Italijo, je odpotoval na svoje mesto, da prisostvuje izpraznjenju tretjega pasu v Dalmaciji, ki se začne dne 17. avgusta.
JUGOSLOVANSKA - POLJSKA ZVEZA?
Marijine Lažne, 30. julija. (Izv.) V Marijine Lažne je prispel poljski državnik Pile z večjim spremstvom strokovnjakov in politikov. V kratkem prideta tudi češki zunanji minister dr. Beneš in finačni minister dr. Iiotovec. Svrha tega sestanka ni samo sklepanje trgovske pogodbe med Poljsko in Češko, temveč tudi politične pogodbe med obema državama. Pričakujejo tudi predsednika Pašiča, ki se bo razgovarjal o eventualni poljsko-jugoslovanrki zvezi.
FINANČNI ZAKON.
Belgrad, 29. julija. V kratkem bo izdelan načrt finančnega zakona za leto 1921-22, ki bo potem takoj predložen finančni parlamentarni komisiji v odobre-
P0L0ŽAJ V BOSNI.
Sarajevo, 29. julija. Kakor javlja »Narodno Jedinstvo«, se prihodnji teden začne v Sarajevu konferenca okrožnih načelni-
kov iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Konferenci bo prisostvoval tudi minister za notranje stvari Pribičevič.
IZGON TUJCEV IZ BELGRADA.
Belgrad, 29. julija. Uprava mesta Bel-grada je sklenila, da se imajo iztirati iz Belgrada vse one osebe, ki nimajo dovoljenja za stanovanje ali pa, ki so si ga pridobile na nepravilen način.
DOMOVI ZA VAJENCE.
Belgrad, 29. julija. V ministrstvu za trgovino in industrijo se snujejo načrti za vajeniške domove v vseh večjih mestih v državi. Svrha teh domov je, da se vajenci vzgoje za bodočnost na zdravi podlagi.
UPOKOJITVE PROFESORJEV.
Belgrad, 29. julija. Te dni je bil v ministrstvu za prosveto izdelan ukaz o upokojitvi večjega števila srednješolskih nameščencev. Njihova mesta se izpopolnijo z novimi nameščenci, ki so lani končali svoje študije.
SAMOSTOJNOST IRSKE.
Berlin, 29. julija. O včerajšnji seji sin-fajnovskega kabineta se najstrožje molči. Kakor se domneva, je seja odločilnega pomena za izid pogajanj. Domneva se tudi, da se sinfajnovci glede oficielne konference strinjajo v tem, da ne bo nobene nadaljnje seje sinfajnovskega kabineta, preden ne poda De Valera Lloyd Georgeu novih obvestil. Ko bo podana podstava za konferenco, bo imel sinfajnovski parlament sejo,
na kateri bodo imenovani pooblaščenci za nadaljnja pogajanja.
ŽENSKA VOJAŠKA DOLŽNOST NA POLJSKEM.
Varšava, 29. julija. (Izv.) Pri prihodnjem zasedanju poljskega parlamenta se bo razpravljalo o novem zakonu o splošni vojaški dolžnosti. Dvoletna vojaška služba ostane še nadalje v veljavi, ali bo z novim zakonom poljska armada dobila značaj milice. Vso pomožno službo pa bodo morale opravljati žene, za katere se vpelje vojaška dolžnost. Od te dolžnosti bodo oproščene samo družinske matere. Načrt zakona proučava sedaj ministrstvo.
politični dogodki
+ Jugoslovanski komunisti gredo v Ameriko. Listi javljajo, da je jugoslovanska delegacija na kongresu III. internacionale v Moskvi dospela v London. V de-putaciji se nahajata poleg dr, Markoviča, še Kraljevič in Djuro Djakovič, dočim se je železničar Milodrag Manojlovič vrnil v Belgrad. Ostali trije pa bodo po teh vesteh odpotovali v Ameriko, kjer bodo pričeli s komunistično organizacijo med tamošnjimi Jugoslovani.
+■ Izstop iz komunistične stranke. G. Ljudevit Vencajz je objavil izjavo, da izstopa iz komunistične stranke, ker so se v stranko vrinili razni neodgovorni elementi.
+ Konferenca hrvatskih opozicional-nih strank. Osrednji odbor hrvatske kmetske zajednice je imel včeraj svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni delegati, ki se udeleže v Zagrebu konference hrvatskih opozicionalnih strank, ki se vrši koncem tega meseca.
+ Vohunstvo v Podkarpatski Rusiji. Češkim oblastem je te dni uspelo odkriti dobro organizirano družbo, ki je pod vodstvom dr. Tomezanyja vohunila v prid Ma-žarske. Dr. Tomezany je češki državljan in je bil te dni aretiran. Na podlagi njegove izpovedbe so aretirali več uglednih oseb, med njimi policijskega komisarja in druge.
Delavski shod o Trbovljah.
Velik shod v Trbovljah se je vršil včeraj ob petih popoldne v društveni dvorani. Namenjen je bil rešitvi bednega stanja rudarskih vpokojencev. Otvoril ga je predsednik Rudarske zveze Keše. Govoril je namesto poslanca Gostinčarja, ki je bil brzojavno pozvan v Belgrad, zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze delavski duhovnik A. Komlanec o sedanjih razmerah in pravilnem postopanju delavskihvrst. Zavzel se je za rudarske vpokojence, ki pri svoji sivi starosti — nekateri že nad 70 let — dobivajo pokojni-
E. Bulwer:
Pssleisili M 0
129
(Dalje.)
Na njeni poti pa so jo vedno ovirale množice, ki so sedaj tipale po temi okoli, sedaj tekale pri nenadnem svitu bliska preko prizora in ko je navsezadnje gruča ba-kljonoscev naletela nanjo, je bila z nekoliko silo vržena ob tla.
»Kaj!« je rekel glas enega izmed družbe, »ali ni to zvesta slepa deklica? Pri Ba-hu, ne smemo je pustiti tukaj umreti! Vstani, moja Tesalka! Tako, tako, ali si ranjena? To je dobro! Pojdi z nami! Namenjeni smo proti morju!«
»0 Salust! Tvoj glas je! Hvala bogovom! Glavk! Glavk! Ali si ga videl?«
»Jaz ne! Brez dvoma je sedaj zunaj mesta. Bogovi, ki so ga rešili leva, ga bodo rešili tudi pred gorečo goro.«
Ko je prijazni epikurejec na ta način vzpodbujal Nidijo, jo je peljal seboj proti morju in se ni zmenil za njene strastne prošnje, da bi še nekoliko časa ostal hi iskal Glavka, in še vedno je z obupnim glasom klicala ono ljubljeno ime, ki se je glasilo sredi vsega tulenja razdivjanih elementov v njenem srcu kakor godba.
Nenadno razsvitljenje. izbruh lavinih
tokov in potres, kakor smo vse to ravno popisali, so se pripetili ravno ko je dospel Salust s svojo družbo do ceste, ki je držala iz mesta naravnost do pristanišča, in tukaj jih je ustavila velikanska množica, ki je štela več kakor polovico vsega mestnega prebivalstva. Na tisoče in tisoče jih je bilo zbranih na polju zunaj mestnega ozidja ne vedoč kam bi bežali. Morje je odstopilo daleč od obrežja, in oni ki so pribežali semkaj, so bili tako prestrašeni vsled razburkane morske gladine in nadnaravnem skrčenja morja, od zijajočih postav čudnih morskih živali, katere so pustili .valovi na pesku, in od treskanja velikega kamenja, ki jih je gora metala v globočine, da so se zopet vrnili proti notranji deželi, ker je bilo tukaj vseeno manj strašno. Tako sta se srečali dve reki človeških bitij; eni so bili namenjeni proti morju, drugi od morja, in le majhno tolažbo so našli v svojem številu. '	■	G
»Svet bo z ognjem končan!« je rekel neki stari mož v dolgem in širokem oblačilu, modrijan stojiške šole, »stojiško in epikurejsko modroslovje se zlaga glede tega prerokovanja, in ura je prišla!«
»Da, ura je prišla!« je zaklical drug glas slovesno toda ne strašno.
Okoli stoječi so se osupnjeni ozrli. Glas je prihajal od zgoraj. Bil je glas Olin-ta, ki je stal sredi svojih krščanskih pri-
jateljev na strmi višini, kjer so stari grški naselniki Apolonu sezidali svetišče, ki je bilo sedaj staro in napol v razvalinah.
Ko je govoril, je nastala naenkrat ona svetloba, ki je oznanjala Arbakovo smrt in razsvitljevala to veliko množico, ki se je prestrašena in brez sape stiskala; nikdar na zemlji se niso videli obrazi ljudi tako bledi! Nikdar ni množica umrjočih bitij tako izražala groze in svečanega strahu, in nikdar se ne bode videlo zopet kaj tacega, dokler se ne oglasijo poslednje trobente!
—	Nad njimi pa je stala Olintova postava z iztegnjeno roko in preroškim čelom, opasana z .živim ognjem. In množica je spoznala obraz njega, katerega je obsodila za tigrove kremplje, ki je bil tedaj njena žrtev, sedaj pa njen svaritelj, in skozi nenadno tišino se je zopet glasil njegov oso depolni glas:
»Ura je prišla!«
Kristjani so ponavljali ta klic. Odmeval je na vseh straneh — vsaka ženska in moški, vsak otrok ali starec je ponavljal ne glasno, toda s tihim, strašnim mrmranjem:
»Ura je prišla!«
V	tem trenutku se je razlegal po zraku strašen krik — in strašni tiger prščave je skočil med množico in hitel dalje, misleč samo aa svojo rešitev. In nastal je zopet potres — in tema je zopet zastrla zemljol
(T Ljubljani, sobota,
fn' m r—■	  ni'..	.m...n
ae mesečno od 5—28 K. Obravnaval je dalje osnovna vprašanja, ki se jih mora delavstvo držati. (O njih bomo priobčili daljše poročilo prihodnjič.) Dvorana je bila nabito polna; navzočih je bilo več tisoč delavcev. Ob sklepu je bila sprejeta resolucija za vpo kojence: Rudarsko delavstvo, zbrano na shodu v Trbovljah, brez razlike strank, zahteva, da vlada sporazumno s podjetjem ali brez rjega poskrbi za zadostno vzdrževanje rudarskih vpokojencev.
^Dnevni dogodki.
— Iraškemu krščansko socialnemu
delavstvu! V nedeljo 7, avgusta nas obiščejo tovariši in tovarišice iz Ljubljane in naše Gorenjske. Dolžnost nas vseh je, da jih primerno sprejmemo in pogostimo, da se bodo počutili med nami kot bi bili domači, da jim pokažemo, da čutimo z njimi, da smo ene misli, da imamo mi kot oni eden in isti cilj! Zato naj gre vsak izmed nas nemudoma na delo, da jih čim dostojneje sprejmemo in pogostimo! Dan 7. avgusta bo za tržiško krščansko socialno delavstvo zgodovinskega pomena, zato pa glejmo, da ga čim slovesneje praznujemo!
— Kako je bi! zasnovan atentat na .Draškoviča, Zagrebška policija, ki je sedaj dovršila preiskavo o atentatu na ministra Draškoviča, je dognala to-le; Atentat so zasnovali Rodoljub Čolakovič in Dimitrije Lopandič, dijaka visoke trgovske šole v Zagrebu, Alija Alijagič, čevljarski delavec, vsi trije doma iz Bjeline, ter Rudolf Herci-gonja, ki je znan izza atentata na bana Skerleca. Vsi štirje so jetični in so se se-znali večinoma v zdravilišču za jetičnike v Zagrebu na Brestovcu, kjer se je zdravil liei-cigonja. Vsi so komunisti, Hercigonja je dal pobudo, da se ustanove teroristične trofke, katerih vsaka naj bi imela zvezo z drugo samo po enem članu, da v slučaju, če bi oblast katerega izmed članov dobila v roke, ne bi imela preobširnega pregleda o teroristični organizaciji. Eno trojko sta imela ustanoviti čolakovič in Lopandič, drugo Hercigonja, Prva dva sta šla o velikonočnih praznikih domov v Bjelino in sta tu kot tretjega v svojo trojko pridobila Alijagiča, Ko sta se vrnila v Zagreb, sta v sporazumu s Hercigonjo pozvala v Zagreb še Alijagiča. Tedaj se je zvedelo, da je Draskovič namenjen v Delnice na počitnice, Sklenili so, da ga zaradi obznane ubi-
P, Izvedbo atentata so gospodje inteli-ti poverili delavcu Alijagiču. Hercigo-nj& my je preskrbel denar in samokres. Kakor hitro je Alijagič odpotoval iz Zagreba, sta Hercigonja in Lopandič izginila iz Zagreba, kjer je ostal samo Čolakovič. Kako je Alijagič rešil svojo nalogo, je enano, Pri zaslišanju je polagoma izdal svoje tovariše in cel načrt, Čolakoviča so takoj dobili in prijeli, Lopandiča so čez nekaj dni zasačili v Bjelini, tako da sedaj manjka samo še glavni krivec — Herci-|onja. Za njim zaenkrat še ni sledi.
— Zmožnost kapitalizma. Češnje gnijejo v kupih, da se dela iz njih gnoj, in ptiči jih noč in dan obirajo. Zakaj? Ker jih bogati lastniki nočejo prodajati v izgubo. Krompir gnije na polju in se zavrže za gnoj, ker trgovci nimajo pripravnega trga zanj. Kje se godi to?! V Rusiji? Ne — v deželi, ki se imenuje Kalifornija.
— Štrajk stavbinskih delavcev v Zagrebu. Zagrebški stavbinski delavoi so za-
htevali, da se jim zviša plača od 17 na 27 K za uro. Ker so delodajalci zahtevo odbili, je nekaj delavstva stopilo v štrajk, ki pa v sedanjih razmerah nima nobene nade na uspeh.
— Posledice neznosne vročine so po
vsej Evropi uničujoče. Neprimerno slaba letina je gotova. Škodljiv vpliv na človeški organizem se je povsod začel pojavljati. Na Dunaju je dnevno 20—30 slučajev slabosti in omedlelosti. V Budimpešti je vto-čina presegla 37° C. Uradna poročila in napovedi strokovnjakov obetajo skorajšno spremembo. Dal Bog! Sinoči so se že prikazali temnejši oblaki; palo je le nekaj kapelj, Zapadni vetrovi so se — žal — pod noč pomirili.
— Škofja Loka, Zadnji čas je nastopila velika, jako občutljiva suša, ki uničuje poljske pridelke in povzroča različne nalezljive bolezni. Zlasti razsaja v okolici huda griža, kateri je podleglo že dokaj obolelih, med drugimi tudi učenka tukajšnje mešč. šole Beti Šušteršič, vneta gojenka orliškega naraščaja. Pogreb bo v nedeljo. —
— Poziv. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Škoda znaša nad 5 milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostna, Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj deloma olajša beda, razpisuje se s tem nabiranje milih darov v območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri predsedništvu dež. vlade (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju,
— Enketa za novi ribarski zakon se je 26, t. m. vršila v Splitu. Ljubljansko vlado je zastopal — glasom splitske »Nove Dobe« — dr. Spiler Mojzes.
— Jugoslovanski tisk. Glasom sestavka v »Novi Evropi« izhaja v Jugoslaviji 218 političnih in gospodarskih listov, od teh v Sloveniji 32, ter 430 časopisov, od teh 85 v Sloveniji.
— Žrtve Save. 27. t. m. sta v Savi v Zagrebu utonila delavec Mihak in mesarski pomočnik Voden, ki je napajal konje.
— Napad na delovodjo. Delavec Franc Modrijan, kateri je bil zaposlen v Lenar-šičevi opekarni na Vrhniki, se je peljal s čolnom v trg čez Ljubljanico po žganje. Ko se je vrnil, je stal pri opekarni delovodja Ivan Rozenvirt, pri katerem je stal še neki delavec, na katerega je Modrijan zakričal: »Kaj gledaš h,.ubij ga! Najboljše bo. Ako bi bil Lenaršič tu, bi oba obenem ubil, če bi bil tudi za to 20 let zaprt!« Modrijan je nato Rozenvirtu očital, da je njemu in sedmim tovarišem odtrgal od zaslužka 239 kron in ga sunil v prsi, da je padel na tla. Rozenvirt je zbežal v kurilnico, Modrijan ga je pa dohitel, ga napadel s palico, ga oklofutal in opraskal. Modrijana so zaprli.
— Sovražna soseda. Zidar Franc Stanovnik in kočar Alojzij Kavčič v Vnanjih Goricah sta soseda in živita v sovraštvu. Nedavno sta Kavčič in njegova žena mlatila ječmen, Stanovnik je pa pred svojim
hlevom pripravljal voz; kar se prično prepirati med seboj in ostalo ni samo pri besedah. Kavčič je pograbil močne lesene grablje, skočil proti Stanovniku in ga je z grabljami udaril po levi roki in po glavi. Udaril ga je s tako silo, da so se grablje precej od držaja odlomile.
— Carinami ukradeni konji. Josip Štangel iz Šmihela pri Novem mestu je ukradel 23, julija ob 1. zjutraj carinami na Rakeku par konj, vrednih nad 40.000 K. Ukradena konja sta bila zaprta v hlevu Terezije Ševar na Rakeku. Štangel je odtrgal od vrat, vodečih v hlev, ključavnico, da je prišel v hlev. Konja, katera je Štangel ukradel carinami, je finančna straža nekaj dni prej Štanglu zaplenila, ker ju je nameraval iztihotapiti čez mejo. Sreče pa Štangel s svojima ukradenima konjemu tudi zdaj ni imel, ker so italijanske straže zasačile Štangla, ga prijele in mu odvzele konja.
— Izgnan vohun. Hesse (Vidovič) Ludvik, roj. 8. avgusta 1889 v Cirkovcih okr. Ptuj, pristojen v Leibnitzu, N. Avstr., stanujoč v Leibnitzu, Grazerstr. 16, samski, spremljevalec transport.ov
agent, je bil s pravomočnim sklepom za nedoločen čas izgnan iz kraljev. SHS preko n. avstr, meje radi protidržavnega govorjenja in suma vohunstva.
£jubljanski dogodki.
lj Kot žrtev jetike je podlegel smrti dne 29. julija ob 11. uri dopoldan mladi, devetnajstletni osmošolec, Franc Čepon. Pri vseh tovariših je bil priljubljen in spoštovan. V šoli je bil — tudi med dolgotrajno boleznijo — izredno marljiv. Starišem pridnega mladeniča, ki mu je bolezen vzela maturo in ugrabita življenje, iskreno sožalje!
lj Romunski kralj in kraljica sta se
včeraj zjutraj s posebnim ekspresnim vlakom peljala skozi Ljubljano.
lj Močno znižanje cen govejega mesa. Goveje meso dobre kvalitete se bo prodajalo odslej nadalje stalno po sledečih cenah: Predovič nova stojnica sredi Vodnikovega trga pri kostanju po 20—24 K kg, telečje meso po 18 K kg, centralna Vno-včevalnica na prosti stojnici 30—32 K kg, na stojnici Nakupovalne zadruge pod kostanjem na Vodnikovem trgu 26—28 K kg, telečje meso 20 K kg, Marčan Toni na stojnici nasproti proste stojnice goveje meso po 24—26 K kg. Na ta način se bodo konkurenčnim potom morale cene znižati. Glede kakovosti se bodo vse stojnice intenzivno nadzirale. — Drugega blaga je v izobilju. Cene za najvažnejše stvari so sledeče: grah v stročju 5 K kg, fižol v stročju 4—6 K kg, krompir 2.50 K kg, solata vsled suše 1.50 K do 2 K glavica, kumare 6 K kilogram, maline 15 K kg, jabolka 8—12 K kilogram, hruške 12—16 K kg, zelje 4—5 K glava, jajca 2.30 K kos, par piščancev 40 do 50 kron.
lj Prvo grozdje so ljubljanske branjevke prodajale včeraj po 48 K kg.
lj V Ameriko je hotel pobegniti neki kmet z Dolenjskega, ki je v nekem prepiru prizadejal svojemu sosedu težko telesno poškodbo. Ljubljanska policija pa ga je še pravočasno izsledila in ga odda v zapore novomeškega sodišča.
J^Caša društva.
d Tovariši in tovarišice iz Ljubljane!
V	ponedeljek, dne 1. avgusta točno ob pol 14. uri v I. nadstropju Ljudskega doma sestanek vseh kat. dijakov in dijakinj. Pozivam vse tovariše in tovarišice, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. — Predsednik.
d Ljudski oder v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 1. avgusta točno ob 20. _ uri sestanek igralcev in igralk in vseh, ki so se na novo javili k Ljudskemu odru ali žele še to storiti. Pridite vsi in vse zanesljivo ter točno! Važno! — Tajnik.
d Dramatični tečaj o tvori Ljudski oder v Ljubljani za vse, ki si žele pridobiti večje strokovne izobrazbe in se resno posvetiti delu na Ljudskem odru. Začetek tečaja v petek, dne 5. avgusta t. 1. ob 20. uri v Ljudskem domu. Vpisovanje vsak delavnik od 8.—12. in od 15.—17. ure pri tajniku v pisarni Ljudskega odra.
d Domžale. V nedeljo 31. julija pri* redi kamniško orlovsko okrožje v Domžalah poleg Društvenega doma javno telovadbo, pri kateri nastopijo člani, članice, naraščaj in gojenke. Pričetek točno ob 4. uri popoldne. Sodelujeta domžalska mengeška godba. Po telovadbi ljudska veselica z bogatim srečolovom, šaljivo pošto( turško kavarno itd. Vsi prijatelji Orla prav iskreno vabljeni. Bog živi!
d Razoraši se udeleže korporativno pogreba svojega prerano umrlega člana, osmošolca Franca Čepona. Pogreb se vrši v nedeljo ob štirih popoldne l* hiše žalosti, Ulica na grad št. 5, odkoder ga spremijo na pokopališče.
Položaj v Rusiji. Moskovska sovjetska vlada poroča potom brezžičnega brzojava: Vseruski izvršilni odbor se je kakor časa poljske nevarnosti obrnil na zastopnike starega ruskega meščanstva in jih na* prosil, naj opuste politično propagando in naj nesebično podpirajo delo pomožnega odbora. Sprevidijo naj, da je sovjetska oblast edina moč, ki more organizirati pomoč stradajočim pokrajinam. — Druga brzojavka sovjetske vlade javlja, da se je odkrilo, da stoji Rusija pred najtežjo krizo s kurivom, vsled katere je v nevarnosti še zadnji železniški promet in celokupno gospodarstvo. Krizo je zakrivila anarhija in korupcija v upravi, ki spravlja vlado v mučen položaj. — Iz Revala poročajo ko-danjski »Politiken« 25. t. m.: Kamenev je v seji-ljudskih komisarjev v Moskvi izjavil* da za 25 milijonov stradajočih ljudi sedal ni mogoče preskrbeti hrane, kakor tudi ne za 140.000 moskovskih delavcev. £)e se pa sovjetski vladi posreči, da preskrbi hrano za armado in da spravi v obrat nekaj večijh tovarn, potem bo vlada razpolagala s stranko, ki bi bila dovolj močna, da zaduši vsak upor. Ta govor je pa delavstvo skrajno razburil; menjševiki so izdali poziv na splošen upor, ker da je čas, da se končno vrže sovjetska oblast. Sovjetska vlada je proglasila obsedno stanje.
I II II II II II II Ml "3
Širite ..NOVI tHS“
ETTl	CZ3 CZICZ3 EZZ11=3ti
‘•'Tv - >
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaja konzorcij »Novega Časa*.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubil ajd.
Vplačana delniška I	TIT	jNff	liki!	TlPF3	fPS	I	Telefon	štev.	567.
glavn.K30,000.000. [	^||	||	IT.	IM	^	h	H	OH.lM.Mk	A	'	^	^
viojjg na ufflu in v Močem računu. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti ^MESTNEMU D0MU<4. bančne posle najkuiantneje
| Poštni ček. rač. St. 11.323. m tj& fi 8 H S®« ® 1 Bi'zoi‘ nas!ov: Jugoslo- jr;:*::- Jugosloianski kreditni zaiod 1 s. z. z o. z. v LJUBLJANI. Podružnica v »URŠKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. 1 Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po -»1 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. 1 Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z od- ■ 1 CP1 l*1*®]3 č6k8» nakaznice in akreditiva na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na povednim rokom se obrestujejo po dogovoru. JH.HL a | vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje In na blaflo, ležeče v javnih skladiščih. Denarni promet v lanskem fleSu: 128,000.000 kron. j§f I& Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. | Trgovski kerediii pod najugodnejšimi pogoji. Zavod |e neposredno pod državnim nadzorstvom. '	
H ~~!t	7/	7f	7/	7/	7777 7/ 7/ 77 —J7	7/ // Ji.	/i	/7 /7 77 77 77 77 77 	/L	 ] Zadružna Gospodarska Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). j Podružnice: DJHKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za~ 1 natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.	banka d. d. \ Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vred- k nostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, L sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice 5 ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod [ najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. —77- ~7r 3tZ-J£L—77—7/	7/—7/~ 7/~.~7/~.^y 7/—7/ 7ZZZ7ZZ_7^Z7ZIB