Stev. 213 TRST, sreda 3. avgusta 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo In utožljivo v Trstu. - Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varvonlna na nođaljsko Izdanje „EDINOSTI" stana: za oelo l»to Kron 5*30, za pol leta Kron 2 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo ^Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica == Giorgio Galatti štev. 18. ====== PoStno-hranilnični račun St. 841 652. TELEFOM 5t. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Iz prepira med Čehi in Nemci. BRNO 2. Vest nekaterih listov, da je o priliki spopadov, ki, so se vršili minulo nedeljo v Iglavi med Čehi in Nemci bil na češki strani en zidar tako pretepen, da je umrl za ranami, ne odgovarjajo resnici. Dotični zidar je bil le lahko ranjen ter je bil včeraj izpuščen iz bolnišnice. (Ta ljuba vlada! Kako skrbi za dobro ime Nemcev! Kolikokrat se je že vse mogoče lagalo o Slovanih, a dosedaj se ni vladi še nikdar zdelo potrebno, da bi bila take vesti de-mentirala. Cesar Viljem obišče španskega kralja. PARIZ 2. — „Petit Journal" objavlja iz Madrida brzojavko, došlo iz Kolina, češ, da obišče nemški cesar Viljem meseca septembra špansko kraljevo dvojico v San Seba- stianu. — Španska kraljeva dvojica pri predsedniku Fallieresu. RAMBOUILLET 2. — Španski kralj in kraljica, ki se preko Francoske podasta na Angleško, sta danes zjutraj posetila predsednika Fallieresa. Predsednik je [s soprogo pričakoval kraljevsko dvojico na kolodvoru in je spremil visoka gosta v grad, kjer je njima na čast priredil zajutrek. Na zajutreku sta bila tudi ministerski predsednik Briand in minister za unanje stvari Pichon, s katerima se je kralj Alfonz razgovarjal dlje časa. Nato sta se kralj in kraljica podala v avtomobilu v Pariz. PARIZ 2. — Danes je dospela semkaj španska kraljevska dvojica. Asanacija glavnega mesta Brazilije. RIO de JANEIRO 2. Vlada namerava oddati dela za asanacijo mesta. Načrt pred-vidja osušenje bolj globoko ležečih delov Rio de Janeiro v obsegu 4 km in iztrebljenje osmih rek, ki se stekajo v zaliv. (Rio de Janeiro, glavno mesto Brazilije, je eno najbolj nezdravih mest na svetu). Med belci in črnci v Združenih državah. DALLAS (Teksas) 1. Povodom spopada med belci in črnci v okraju Anderson jg bilo aretiranih več belcev. — Oblastnije izjavljajo, da je bil napad belcev na črnce popolnoma neopravičen. Iz Centralne Amerike. NEW-JORK 2. Iz Hondurasa poročajo, da je med ustaši in vladnimi četami prišlo zopet do spopada, v katerem ja bilo ubitih 25 oseb. Dogodki v Perziji. TEHERAN 2. (Reuterjev biro). Narodnjak Ali Samid Khan, nečak poslanca Takin Gode in še en drugi narodnjak sta bila sinoči umorjena. Gre se za maščevanje iz poli-tiških razlogov. Turčija. CARIGRAD 2. Minister za notranje stvari Talaat bej je sinoči odpotoval v Makedonijo. Poda se naravnost v Prištino, Skoplje in Solun, morda tudi v Bitolj. — Minister se povrne v Carigrad dne 8. avgusta. Ministrovemu potovanju, ki je bilo sklenjeno v izredni ministerski seji, pripisujejo velik pomen. Glasom zanesljivih vesti hoče baje minister v prvi vrsti storiti konec presezanju pri razoroževanju. Nadalje bo tudi proučaval uporabo cerkvenega zakona tn vprašanje mohamedanskega naseljevanja ter cestnih gradenj. CARIGRAD 2. Bojkotni odbor je poslal listom komunike, češ, da se bo strogo nadaljevalo protigrški bojkot, dokler zaščitne vlasti uresničijo svoje obljube glede Krete. Nesreči na železnici. LVOV 2. — Tukajšnji listi poročajo iz Stanislava, da je včeraj po noči v Lajovi nek zabavni vlak trčil s tovornim vlakom, pri čemer je bilo poškodovanih več izletnikov. BEROLIN 2. Ob 6. uri zjutraj je nek spandavski predmestni vlak trčil z nekim izseljeniškim vlakom, ki se je nahajal pred kolodvorom Friedrichstrasse. Osem oseb izseljeniškega vlaka je bilo pri tem lahko ranjenih. Potres. DUNAJ 2. Seismografični aparati c. kr. zavoda za metereologijo in zemljeznanstvo so zabeležili včeraj opoludne močan potres v daljavi približnih 750 km. Neurje v Berolinu. BEROLIN 2. Sinoči okolu 6. ure se je i nad Berolinom in v okolici utrgal oblak. Lilo je kakor iz škafa nekoliko ur. Vse ulice | so bile pod vodo. V vstočnem delu mesta i je prenehal ves obrat. Na kolodvoru v Ru-melsburgu je voda narasla do vrat vagonov. Uradniki so morali v vsej naglici zbežati. Obrat tramvaja je bil ves večer vstavljen. Carigrad 2. Porti je došla vest, da je v Bejrutu neka oseba obolela za kugo. Pariz 2. — Danes je bil otvorjen tretji kongres za šolsko higijeno. Rim 2. (Žrebanje sreček ital. rdečega križa). Na včerajšnjem žrebanju sreček italijanskega rdečega križa je glavni dobitek 15 tisoč lir zadela serija 22.350, št. 23. London 2. Lord Balfour je odpotoval v Avstrijo, kjer misli ostati tri tedne. Vratislava 2. „Schles. Zeitung" poroča iz Glaca, da se je včeraj predpoludne nad Hohe Mense utrgal oblak, kar je pro-vzročilo velikansko škodo. Voda je odplavila bristriški most in promet med Reiner-jem in Kaiservvalde je pretrgan. Politično prepričanje in srednješolska mladina. (Iz učiteljskih krogov). II. O tem političnem prepričanju učiteljskih abiturijentov, kakor tudi srednješolskih dijakov naj tukaj spregovorimo nekoliko. Do sedaj je bila navada, da so na srednjih šolah in na c. k. učiteljiščih podajali dijakom tistega znanja, ki ga treba človeku, da se more nazivati izobraženim. Srednjim šolam in učiteljiščem je bil do sedaj namen, da so tvorile in razširjevale duševno obzorje mladim ljudem, od katerih bo človeška družba zahtevala v bodoče, da ti gojenci posvečajo svoje duševno delo — njej! Čim več si je kedo pridobil znanja na teh zavodih, tem več smo ga upoštevali, tem več plodonosnega dela smo pričakovali od njega tedaj, ko stopi v javnost v onem stanu, ki se je kedo odločil zanj. Taka načela o izobrazbi srednješolske mladine in učiteljskih kandidatov so veljala pri pametnih ljudeh do sedaj in bodo tudi v bodoče. Ljudje pa, ki vidijo svojo veljavo le v razpaljenem, medsebojnem boju nerazsodnih in nahujskanih ljudskih mas, zahtevajo od mladega učitelja, da takoj v svoji novi službi nastopi kakor inteligenten priganjač PODLISTEK. Žensko srce. Spisal Paul Bourget. Pre .• el V. B. Tista ženska mehkoba, tisto rahlo ko-prnenje In lahka blaziranost njegove naravi, vse to ga je čudovito usposobljalo, da je zamogel uživati one polutone, ki so jutranja zarja deljene ljubezni — in šele, ko se je vrnil Gerhard, se je zavedel, na kako strašno pot sta zašla s Klaro. Tudi Lairesse je prišel z malim žarkom veselosti v očeh. Bil je s par svojimi prijatelji najprvo v restavrantu, potem pa je prebil par ur v gledališču. Medtem, ko je on pripovedoval o svojih poteh tega večera, je pogledal Klari v obraz in zapazil, da se je docela izpremenil in zmračil; in v tem hipu se je lotila tudi njega nekaka to-gotna bolest, v kateri je ves osupnjen spoznal grozno ljubosumnost ljubezni. nerazsodne množice v kak politični tabor! Če to dela, potem je „izvrsten učitelj", je veren mož, je naroden in vse, kar hoče kedo. O vspehih v šoli pa se ne vprašuje mnogo: čim manje zna kmečki fant ali dekle, tem manje je vsposobljen samostojnemu mišljenju, tem manje razsoden, bolj bojazljiv, raje se da voditi od človeka, ki mu stoji duševno više. Čim manj kedo zna, tem več mora verjeti drugim. Mladi učitelj torej, ki nastopa v kakem fraju svojo službo pod edino pravim in zdravim načelom: podajati ljudstvu znanja in je vsposobljevati na ta način za samostojno presojevanje življenskih zagonetek, — tak učitelj je izvestni gospodi le razdirač in rogovilež. Kar se pa tiče vprašanja, kateri stranki naj pripada učitelj, bi za odgovor podali tej gospodi nasvet, da naj najprvo sama prečita dr. Fr. Ilešičevo brošurico : Kultura in politika. Ko gospodje prečitajo to delce, naj je pa še priporoče prav toplo srednješolskim dijakom in mladim učiteljem. S to sicer tanko brošurico dobiva vsa ta zrela in nezrela gospoda dovolj jasnega odgovora, kako je z znanostjo in političnim mišljenjem inteligentovim! Veleučeni gospod avktor dokazuje v omenjeni brošurici, da prvo mesto v človeškem duševnem delovanju ima spoznavanje, t. j. znanost ali veda. Politiška nazira-nja in politiški čini so še le posledica spoznavanja. Da so politiški čini največkrat jako nizkotni pojavi človeškega duševnega proizvajanja, o tem so prepričani tudi gospodje voditelji „našega ljudstva". Tudi njim je znan odgovor, ki ga dobivajo dandanes od navadnega posestnika ali rokodelca, ko ga vprašujejo: kaj je politika ? Preprosti mož primerja politiko z navadno nečistnico in rabi zato seveda jako trivijalen izraz, ki ga tu ne moremo ponoviti. Take pojme ima navadno ljudstvo o politiki; pa mnogo boljših ne morejo imeti tudi inteligenti. Najbolj pa se politiškim homatijam, rovarenjem, hujskanjem in celo pobojem upira Kristov nauk, nauk ljubezni in zatajevanja samega sebe! In izvestni gospodje, ki bi že učitelja-mladiča in začetnika hoteli pognati v vrtinec politične strasti in podivjanosti, naj si dobro zapomnijo, da „naše ljudstvo" tudi ne živi več z glavo v mehu, ampak vidi dobro, kaj se godi krog njega. Srednješolska mladina in učiteljski pripravniki naj se na svojih zavodih najprej uče predpisanih predmetov! Ko so dovršili svoje nauke, naj se posvetijo vsak svojemu poklicu, ki se mu je kedo odločil. Politiški nazori, t. j. spoznanje hinav-ščine, sleparstva, laži in podlosti, s katerimi se človeštvo medsebojno tlači in gnete skozi vse veke minolosti do današnjega dne, te politiške nazore si inteligenti že pridobe potem v življenju, če si bodo kaj prizadevali za to. Ker bo v svojem stanu mirno in trezno presojal to, kar si je nabral na srednji šoli, ali na učiteljišču, in primerjal s tem, kar se godi vsak dan okoli njega, postane s časom trezen mislec in se ne bo puščal fanatizirati ni od ene, ni od druge strani. Največja krivica pa, ki si jo napravljajo politične stranke druga drugi, in iz katere krivice izvira človeštvu več gorja na svetu, nego ga napravljajo vse povodnji, suše, toče, kobilice in še bolezni povrh, je fanatizem, ki ga strankini voditelji sejejo med svoje nerazsodne in za trezno razsojevanje nesposobne pristaše. To je bil torej rezultat tega nesebičnega usmiljenja ? Ljubil je ljubico lastnega prijatelja ! Pa Ona? — To, kar mu je bilo v značaju madam de Velde že prvi dan nerazrešljivo, mu je napravljalo njeno vedenje še bolj nerazrešljivo. Desetero domnevanj se je urivalo Er-vinu v možgane, ko se je vračal domov tega nenavadnega večera, katerega začetek je bil zanj najplemenitejše ganotje, na katerega nadaljevanju se mu je srce razlilo v mehko blaženost, a se je zaključil s smrtno muko nemira. Ervin je bil vsled prezgodaj zrelega kratkočasenja preveč pokvarjen, da se ne bi mogel v njegovem srcu nabrati precejšen fond zagrenelosti in nezaupanja, ki je pri prvem močnem pretresu vsplavalo na površje njegove duše. Zato je bilo tudi nekaj njegovih domnevanj strašnih. Pričel se je vpraševati, da-li nima opraviti s skrajno perverzno in iznajdljivo osebo, ki si morda na predvečer prekinjenja s svojim prvim razmerjem že pripravlja drugo razmerje. Toda vse je govorilo proti tej ostudni sumnji, ki jo je zavračal z indignacijo in zaničeval samega sebe. Potem si je dejal, da ga ona, če je bila odkritosrčna, ljubi samo iz prijateljstva; in ta misel ga je pomirjala, ali ob enem mu je prizadevala velike bolesti: kajti, če je na ta način pomiril svojo tanko-vestnost, ki ga je mučila kakor Gerhardo-vega prijatelja, tako je pobil s tem vse zapovedujoče zahteve svoje strasti. Mož, ki ljubi, želi biti ljubljen, kakor si mož, ki že par dni ni zaužil nobenega živeža, želi koščeka kruha. Klara ni lagala. Ali Laurence v tistem hipu ni mogel umeti onega subtilnega (podrobnega) in vendar poštenega kompromisa vesti mnogih spoštovanih dam, na katerega podlagi skušajo obdržati pri sebi tistega, ki ga ljubijo, ali tistega, o katerem vedo, da jih ljubi, dasi jim ne more govoriti o ljubezni. „Ne, ona me ljubi, ona me ljubi !" si je dejal Ervin, ko se je spomnil, kako se Kedor uvaja med srednješolsko mladino politične hujskarije, ta je pravi zločinec in zastrupljevalec iste mladine!! „Slovenska" šola v Aleksandriji. Neka rodoljubkinja v Aleksandriji je bila tako ljubeznjiva, da nam je poslala številko od 22. m. m. v Kairu izhajajočih „Aegyp-! tisehe Nachrichten", v katerih čitamo sledečo vest: „Popolnoma na tihem, mnogim še ne-: poznana, obstoji 2 leti sem v Aleksandriji i „Scuola Austro-Ungarica". O priliki za-j ključka šolskega leta pred počitnicami je ! povabila člene kolonije, da bi se prepričali o zmožnostih učencev, ki so bile vseskozi izvrstne. Da-si se poučuje več jezikov, ie vendar nemščina glavni jezik v zavodu, česar bi se po imenu vsekako ne moglo slutiti. Veči del otrok je govorilo pred vstopom v šolo le italijanski in slovanski, ker je le približno 10 odstotkov avstro-ogrske avstrijskih Nemcev. V šoli se uče otroci seveda poleg italijanskega in francozkega tudi nemški, kar jim bo pozneje veliko koristilo. Z izredno udanostjo so poučevale avstrijske sestre svojih 80 gojencev in bilo bi želeti, da bi bilo delo sester priznano in podpirano od strani države z večjo materijalno podporo. K zaključni slavnosti in razdelitvi nagrad so prišli gospod konzul Petrovič in soproga, gospod Ralli in mnogo členov kolonije, ki so jih vsprejeli gospodje Osretič, M. G C. Romano in dr. Potem, ko je bila odpeta avstrijska cesarska himna, je gospod Romano izrekel sestram imenom starišev hvalo za njih prizadevanja in gospa konzulova je razdelila nagrade". Sodimo, da je to ona slavna „slovenska" šola v Aleksandriji. Po gornjem poročilu je v omenjeni „slovenski" šoli nemščina glavni jezik, da-si jo obiskuje le 10 odstotkov nemških otrok. V šoli se poleg tega poučuje italijanski in francoski, dočim ni — sodeč po poročilu goriomenjanega lista — o slovenščini ne duha ne sluha. In potem se je slepilo slovensko javnost s „slovensko" šolo v Aleksandriji ! Saj bi bilo bolje, da se je povedalo po pravici: V Aleksandriji so odprli novo po-nemčevalnico slovenskih otrok. Priznavamo brez ovinkov, da je v mestu, kakoršno je Aleksandrija, neobhodno potrebno poznanje več jezikov. Zato je samo ob sebi umnvno, da bi morala biti slovenska ljudska šola v Aleksandriji drugače urejena, nego pa n. pr. ljudska šola v kaki vasi na Krasu. Neobhodno potrebno je v Aleksandriji poznanje francoskega jezika, za francoskim prihaja angležki, zatem italijanski in še le potem — ako arabščine, kakor jezika domačinov, sploh ne vpoštevamo — prihaja na vrsto nemščina. Šola bi morala biti torej — poleg tega, da se ozira na temeljno pedagoško načelo — urejena primerno egiptovskim razmeram. To se pravi: Ogromna večina otrok je slovenske narodnosti, torej bi morala biti tudi slovenščina glavni jezik v šoli. A poleg tega naj bi se učilo tudi druge jezike. Ker sta francoščina in italijanščina zelo razširjeni v Aleksandriji in imajo otroci torej tudi izven šole priliko, da čujejo Opozarjamo vse one, ki se udeleže nedeljskega izleta NDO v Pulo, naj si nemudoma priskrbe vozni listek do določenega časa! je Klarino lice spremenilo tedaj, ko ga je videla ihteti nad njenimi težavami... Vsakemu preobratu njegovih mislij je odgovarjal drugačen zaključek. Da bi se vračal zaporedoma v Rue de Balsac, ni maral več, kajti tam bi moral razlagati in se pogajati z Gerhardom, ali pa predložiti Klari definitivno vprašanje... Konečno se je odločil za izhod, ki je ob enem prizanašal njegovemu grizenju vesti glede svojega starega tovariša, in potrebi po prisotnosti madam de Velde, kakortudi negotovosti o čuvstvih te čudežne gospe. Dejal si je, da se bo ravnal točko za točko natanko po programu prijateljstva (brez vsake druge nianse), ki je je vsprejel tolikim ganotjem. In nekaj tednov je res držal svojo besedo, kar mu je bilo v neizrekljivo in globoko blaženost, kajti Klarino zavzetno spreobr-nenje v načinu in ravnanju nasproti njemu mu je bilo od začetka sladkost, ki mu je zadoščala skoro docela. Potem je ta sladkost polagoma izginjala in napravljala prostora globoki zbeganosti. (Pride še.) Stran II »EDINOST« št. 213. V Trstu, dne o. avgusta 1910. vsaki dan govoriti omenjena jezika, bi se otroci igraje in brez velike muke priučili omenjenima jezikoma. Nasproti temu se nemščine izven šole takorekoč niti ne čuje in je torej samo ob sebi umevno, da mora biti tudi pouk mnogo težavneji. Na vsak način niso praktične potrebe, ki govore za učenje nemškega jezika, v nobenem razmerju s trudom, ki ga stane to učenje. S tem pa seveda nočemo reči, da se nemščine ne bi smelo učiti; odločno pa smo proti temu, da bi bila nemščina glavni jezik v šoli. Učni jezik bi morala biti za slovenske otroke slovenščina; poleg tega naj bi se posvečalo največ paznosti francoščini in italijanščini in še le potem naj bi prišla v poštev tudi nemščina. Vsem tem pedagogičnim načelom in praktičnim potrebam pa — sodeč po že omenjenem listu — ne odgovarja „slovenska" šola z italijanskim imenom in nemškim učnim jezikom v Aleksandriji. Te opazke smo napisali v domnevanju, da je gori omenjena šola identična s tisto „slovensko" šolo. Zato pa bi bili naši ljubeznjivi prijate-lijci v Aleksandriji zelo hvaležni, ako bi nam natančno sporočila, kako je prav za prav s to slavno „slovensko" šolo v Aleksandriji, koliko slovenskih in koliko drugorodnih otrok jo obiskuje, koliko ur, oziroma: ali se sploh poučuje na isti tudi slovenščina in koliko ur druge jezike ?! Sploh bi bilo dobro, ako bi se slovensko javnost enkrat točno obvestilo, kako je s to slovensko šolo v Aleksandriji ? Masaryk in Jugoslovani. Audiatur et altera pars. Realistično glasilo „Čas" v Pragi objavlja v svoji ponedeljski številki članek, doposlan mu z Dunaja, v katerem pojasnuje in komentuje znani članek v „Naši dobi", ki je vzbudil toliko nevolje na našem jugu. Cankarjev namen je, da pojasni, da ta nevolja proti Masaryku nikakor ni bila opravičena. Pred vsem konstatuje, da prof. Masa-ryk ni bil avktor onega članka v „Naši dobi". A potem pojasnuje stališče njegovo nasproti taktiki „Slov. enote". Naglasa, da ne le „Naša doba", ampak noben češki list ne bi se drznil nastopiti proti kulturnim postulatom Jugoslovanov, oziroma trditi, da ti niso zreli. Tudi v članku „Naše dobe" ni bilo rečeno to. Gre marveč le za vprašanje, ali so ti postulati parlamentarno, taktično, dozoreli ? Kajti dejstvo je, da niti Slovenci, niti vsa slovenska enota nima za sedaj toliko moči, da bi mogla izsiliti rešitev tega vprašanja Slovencem na korist. Ko pridejo druge prikladneje prilike, bodo gotovo prof. Masaryk in vsi češki poslanci brez izjeme na delu za Jugoslovane. Sedaj gre torej le za ~vprašanje taktike! S taktiko d.ra Šu-steršiča pa se profesor Masaryk sploh ne strinja že od davno. — Masaryk je v obče nasprotnik vsake obstrukcije, ker so izkustva izučila tudi Čehe, da žnjo nič ne dosezajo, niti ne glede svoje univerze v Brnu. On vidi v politiki d.ra Šusteršiča druge cilje, ki so daleč proč od vseučiliščnega vprašanja. Dr. Šusteršič gre za tem, da od-1 pravi iz dunajskega parlamenta tudi zad-' njega slovenskega naprednega poslanca. Dr., Šusteršič sploh ni za vseučilišče v Ljubljani,' ker ve, da bi krepilo njemu nasprotno; stranko. Ako bi mu bilo res do vseučilišča, j bi bil poslal v odsek d.ra Kreka, ki je v njegovi stranki edini, ki bi znal debatirati o vseučiliškem vprašanju, ne pa Gostin-čarja, ki je sicer dober človek, ki pa se ni nikdar z univerzami pečal. Namen d.ru Susteršiču ni bil, da spravi Bienerthovo vlado v zadrego, ampak, da spravi parlament v zadrego. Bienerth stopi na jesen osvežen v borbo. „Naša doba" noče, da bi češka politika prišla popolnoma pod komando d.ra Šusteršiča. Naš skupni cilj, ki mu moramo složno slediti, bodi: poraz vlade! Tega namena pa se Šusteršičeva taktika niti od daleč ni dotikala.' Tako se glasi članek v „Času" v glavnih potezah in lojalnost zahteva od nas, da tudi ta izvajanja priobčimo slovenski javnosti. Ali nekaj moramo tudi danes očitati Masaryku. V „Času" se naglaša, da je bilo v „Naši dobi" že konstatirano, da avktor onega članka ni bil Masaryk. Dobro. Ali čim je videl, kako nesramno eksploatirajo naši sovražniki oni članek in njegovo Ma-sarykovo ime, proti našim kulturnim zahtevam, mu je bilo v dolžnost, da na istem mestu, to je: v kakem velikem nemškem listu s primernim pojasnilom nastopi proti taki zlorabi njegovega imena. — Kako potrebno je to bilo, priča dejstvo, da so tu na jugu tudi njega najbolji častilci začeli verovati, da tendenca članka v „Naši dobi" je bila res taka, kakor so govorili nemški listi: da namreč ni bila naperjena le proti taktiki d.ra Šusteršiča, ampak proti našim kulturnim postulatom, ki da — ker ne- Pozivljamo vse si. občinstvo, kakor vse zavedno delavstvo, naj ne zamude prilike izleta NDO v Pulo, ki bo v nedeljo. Odhod parnikom točno ob 5. zjutraj. zreli in nepripravljeni — brez potrebe obre-■ menjajo situvacijo! G. poslanec Masaryk je vseučiliščni profesor, je učenjak in aktiven politik. — Združene so torej v njem vse sposobnosti za pravo precenjevanje velike važnosti vsestranskega kulturnega napredka za vsaki narod. Zato mora ravno on najbolje umeti občutljivost našo, čim slutimo, da so ti interesi ogroženi —»in ne sme se čuditi, ako na obrambi teh interesov ne poznamo nobenih ozirov do nikogar. Razburje-| nje na našem jugu je torej lahko razum-: ljivo. _ Bosansko - hercegovski deželni zbor. —C.— V kratkem času dovrši bosan-sko-hercegovski deželni zbor svojo prvo zakonodavno perijodo. Z veliko radovednostjo in pažnjo je evropsko časopisje, specijalno pa slovansko, spremljalo delovanje te najnoveje zakonodavne korporacije. — Tisti, ki so pričakovali, da bo ta zbor nesposoben za delovanje — so se motili. Bosanski deželni zbor je bil s svojim delovanjem in načinom razpravljanja in svojirfii govorniki na stopinji pravega parlamentarizma. V tem pogledu je stal bosanski sabor na isti višini, kakor mnogi drugi evropski parlamenti, ki se ponašajo se svojim „starim parlamentarizmom". Resnica |je,^ žalostna resnica, da je med poslanci (mohamedani) poslancev, ki so — analfabeti. To je žalostno! No, temu niso krivi Bošnjaki ! Krivda je na vladi, ki je mesto šol zidala orožniške kasarne! Namesto učiteljev je pošiljala med narod orožnike. — Mesto da bi širila ljudsko prosveto, je uvajala policijski z i s t e m. Ena razlika pa je vendar med drugimi parlamenti in bosanskim deželnim zborom. In ta sestoji v tem, da v bosanskem saboru razlikujejo virilista od poslanca, izvoljenega po narodu. To razliko dela tudi „bosanski dopisni urad", ki v svojih poročilih ločuje poslanca od virilista. Nekateri odobrujejo to odredbo, drugi zopet so nasprotni. No, jaz mislim, da je to razlikovanje ozirom na princip čistega demokratizma povsem pravilno. Povodom proračunske razprave so zastopniki vseh treh ver (rimo - katoliške, grško-vztočne in mohamedanske) markirali svoje politično stališče. In tu moramo zabeležiti razveseljivo dejstvo : z b 1 i ž a n j e Hrvatov (Mandićeve grupe) in Srbov. Hrvatje in Srbi so sklenili neke vrsti pakt. Prva točka tega pakta se glasi: Hrvatje in Srbi so en narod dveh imen in dveh ver. — Ob enem naglaša ta točka tudi enakopravno vporabljanje latinice in cirilice ter hrvatske in srbske zastave. To je dalo nekim listom povoda, da so že začeli pisati o h r va t s ko - s r b s k i koaliciji v Bosni. „Hrvatska Zajednica" (organ Mandićeve grupe) je — oporekajoč tem glasovom o osnutju hrvatsko-srbski koalicije v Bosni — pisala, da je ta vest prenagljena za sedaj, ali dela se na to, da se Hrvatje in Srbi v Bosni ujedinijo na istih principih kakor na Hrvatskem. Vsakega pravega Jugoslovana je morala ta vest razveseliti, ali to dejstvo ni razveselilo Stadlerjeve struje v Bosni. — Kakor znano je posvečeni škol Šarič izjavil v bosanskem deželnem zboru, da na teritoriju kraljevine Hrvatske (Bosna je po hrvatskem državnem pravu del hrvatskega kraljevstva) obstoji samo en narod hrvatski ter da se pismo in zastave kacega druzega naroda (Srbov) ne morejo priznati. Proti tej izjavi škofa Šariča so protestirali Srbi in Hrvatje (Mandićeve grupe). A tudi v Stadlerjevi grupi sami je navstal razdor in je dr. Jankiewitz (rodom Poljak) izstopil iz stranke. Znana stvar je, da hrvatski, slovenski in bosanski klerikalni politiki tirajo proti-srbsko politiko: delajo na razdor mea Hrvati in Srbi. In s tem v resnici sejejo bratomorni boj. Ta boj je seveda ugoden Dunaju in Budimpešti, ker slabi odporno silo hrvatsko-srbskega naroda. To je delo po receptu Dunaja in Pešte, ker edino njima je koristen ta boj — pretvezno za krščanska načela!! — Ali to ne bo trajalo dolgo, ker, kdor seje veter, žanje vihar! Slogo Hrvatov in Srbov v Bosni pozdravljamo v nadi, da bo to najboljši zaklad za bodočnost hrvatsko-srbskega naroda v Herceg-Bosni. In prva perijoda bosanskega sabora, ki je dosegla to skladnost med Hrvati in Srbi v Bosni, postane „zgodovinska" v zgodovini hrvatsko-srbskega naroda ! Hrvatska kriza. Prelom med banom in koalicijo. Prelom med banom Tomašićem in hr-vatsko-srbsko koalicijo je gotova stvar. S koalicijo kot tako ban noče paktirati. Zato je razpust sabora neizgiben. Ban Tomašić si prizadeva, da bi pridobil za sebe „zmer-neje* elemente koalicije, s katerimi bi sestavil novo vladno stranko, po izgledu Khuena. Seveda bi bila to le stranka mame-lukov. Zato se „Pokret" silno norčuje s to Tomašićevo idejo. Vsi neodvisni hrvatski listi brez vzjeme so mnenja, da se na Hr- vatskem ne posreči TomaŠiću ono, kar se je posrečilo Khuenu na Ogrskem. — Dokler ostane koalicija složna, je tudi povsem izključeno, da bi se TomaŠiću posrečilo sestaviti stranko mamelukov. To pa tem manje, ker je koalicija baš v zadnjem konfliktu močno pridobila na popularnosti. Nasproti temu propagira „Obzor* svojo idejo-ljub-Ijenko, da bi se izvršila fuzija vseh koalicijskih strank na podlagi skupnega programa. „Obzor" pravi namreč, da je koalicija vsled tako različnih elementov, ki so združeni v njej pač močna v defenzivi, a ne veruje, da bi mogla ustvariti kaj pozitivnega, ker so združeni v njej preveč različni elementi. Dnevne novice. n . u .»a a ar« uvilcl iui1iivu nunui u1 uuiiioi\v.cu uouilulllu. Dopolnilna volitev za bosanski de-.Tasje okaza, svojemu očetu na napis blizu želni zbor je ^ — ; J r J r bo 40.000 vojakov, se bodo vršili med Dri-nopoljem in Rodostom. Glavni poveljnik bo Mahmud Šefket paša. Poroka princesinje Klementine. — Iz Berolina poročajo: Govori se, da bo poroka belgijske princesinje Klementine i> princa Louisa Bonaparte v Bruselju ali v Londonu. — Poroki bo prisostvovala tudi bivša francoska cesarica Evgenija. Domače vesti. Na adreso ravnateljstva c. k. drž. železnic v Trstu. Prejeli smo : Zepet danes moramo podati izgled, kako izvestni organi na državnih železnicah mrzijo naš jezik. Vozil sem se z nekim gospodom — menda železniškim uradnikom po poklicu — ki [ ima na postaji v Podbrdu kaj... nadebud-! nega fantiča kakor uradniškega aspiranta. Pričakuje se hude borbe med obema hrvat-! rogai da skima skupinama: Mandičevo in Štadlerjevo. j k j e £ j vzgojene določena za ^septembra, j sVojega"" stanovanja „Vinska klet" m se primerneje bi bilo... svinjska r» , . .. . x . .... i , - , Tako je ta pobič hotel žaliti naš Poslednji hočejo porabiti kakor agitacijsko jezik Sl ^ateljstvo naj bi streslo za sredstvo „pakt" med Hrvati m Srbi ki pa Jušesa tako_Ie maJlce _ Jslabo v resnici — kakor izvajamo na drugem fant|če mestu - niti ne obstoji, marveč le kontakti Vrazova sioletnica. Slavno slovensko med obema kluboma za gotova konkretna ■ občinstvo najuljudneje prosimo, da blagovoli vprašanja. | prispevati k skladu za Vrazovo slavnost v Nemška barbarstva. V nedeljo se je ; pokritje prireditvenih stroškov. Posebno se vršila v prostorih „Besednega doma" v; obračamo do slavnih denarnih zavodov. Iglavu sokolska slavnost, s katero bi bila j Morebitni čisti dobiček je namenjen hrvatski imela biti spojena javna telovadba. Ko so jn slovenski „Matici" ter mariborskemu udeleženci slavnosti, ki so prišli s popolu- j „Zgodovinskemu društvu". Darovi se obja-danskim vlakom, hoteli iti k „Besednemu j vijo v časopisju. Pošiljati jih je na naslov: domu", jim je bilo rečeno, da radi napa-j g. fr. Vraz, župan v Cerovcu, pošta Ivanj-dov nahujskane nemške druhali ni mogoče fcovci pri Ormožu priti do tje in odposlanstvo časkovskega j vsprejemanje v gospodinjsko šolo na kolodvor ' j c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljub- Sokola se je že moralo vrniti in se odpeljati. . j- ni Češko društveno hišo je oblegalo ne- oktobra se otvori tri -sti teč • kaj stotin s palico oboroženih nemškihj gospodinjske So|e ki bo traja| 12 Mesecev razgrajačev katere so vodih - hajlovsk. 5oj£nke 'morajo stanovati v zavodu, ki je aijaki. strasno rjovenje _in žvižganje je duo ^ vostvom čč. 22. sester iz reda sv. čuti od strani razsajajoče tolpe En avto- ^rančiška. Zavod fe% posebnem poslopju mobO, ki je imel sokolski emblem, je bil , Marijanišča na Spodnjih Poljanah v ustavljen m gospod in dama, ki sta bila Liubliani notri, sta bila pretepena do krvi. -j ^ouk ^ ■ slovensk[ in brezpiačen, za- Enemu Sokolu je bila strgana obleka s te- vzema , Jerouk vzgojeslovja, zdravo- m dobil je do štiri centimetre globoko s| . £ z bolniki* spisja in račun- rano. Ko so ga spravili v hišo, da mu po- stva vse oneJpredmete> ki £hJmora umeti vezejo rane je padel v nezavest. vsaka dobra g£spodin]a'? zIaJsti se pa pou. Neka šestletna deklica, k. je na nemški - ieorctično in praktično o kuhanju ši-„Heil" v svoj! nedolžnosti odgovorila z Na J. (ročnem in £ro]rlem), pranju likanju, zdar" ,e bila pretepena d o krv i. Urad- živfnoryeji mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Go-podružnice zavarovalne družbe „Praha" jen,{e istotako ve'ž5ajo v goSpodinjskem gospod Kokout, ki je sel z nekim drugim Jknjigovodstvu ter v ravnJanjlI ° bolniki in z uradnikom gospodom Jecenom po nekem bolno živino opravilu na kolodvor, je bil kakor njegov j Gojerike, ki se žele učiti nemškega je-spremljevalec spoznan za Ceha m pretepen • zik doJbe v tem dmetu brezplačen pouk do krvh Nek. list. so dobili poročilo daje bil in mk da se /enem |etu za5osli £va_ nek zidar tako pretepen, da je umrl za ra-| djj£ nemškemu jeziku. nami Mestna policija m županstvo so.od-, - Gojenka) ki 5o sprejeta v zavod, p!ača rekli Cehom vsako pomoč, ter se rogah, da na mes£c za h stanovanje, kurjavo, ce iglavskim Cehom n« prav, se lahko - razsvetljav0> peri!o t. sploh jza vse 30 izsele. Bilo je nestevilo Cehov pretepenih do R aU ^ ve/tečaj 36J0 - Vsaka go-krvi Med tem, sta tudi moravski deželni ]enka mora ine^ti možnosti naslednjo poslanec Chlum in veleposestnik Repnov- Jobleko s seb£.. Dve* nedeljski obleki, tJri sky. Pretepenih je bilo tudi vec dam < ob[eke ^ ^ dva ^ nekaj bg_ Na vse to se glas, uradno poročilo, da Uh in barvanih jopiC za ponoči, štiri barje prišlo do kar najneznatmh spopadov. j yana spodn]a ^ dve £eli spodnji krm. Za ljudsko šolstvo v Dalmaciji je gest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 vlada za tekoče leto dovolila 300.000 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov Kron. j in tri navadne predpasnike (Predpasniki za Kralj Peter ne pojde na Cetinje. —' delo se tudi preskrbe v zavodu proti Sedaj je povsem gotovo, da srbski kralj plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme Peter ne pojde na Cetinje k jubilejnim prinesti s seboj. slavnostim, da bi osebno čestital knezu j Deklice, ki hočejo vstopiti v gospo-Nikoli. Tem slavnostim bo prisostvoval samo dinjsko šolo, morajo: prestolonaslednik Aleksander. 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v Potovanje srbskega prestolonasled- posebnega ozira vrednih slučajih, se more nika na Cetinje. Iz Belegrada: Tekom pri-,dovoliti sprejem mlajših učenk; hodnjega tedna določi se točno dan odhoda» 2. znati citati, pisati in računati; prestolonaslednika Aleksandra in njegovega 3. predložiti zdravniško spnčeralo, da spremstva na Cetinje. — Bržkone odpotuje so zdrave; prestolonaslednik dne 21. t. m. i 4. predložiti obvezno pismo starišev ali Jubilejne slavnosti na Cetinju prično! varufla' da Plačai° vHse ^^ , . 26. t m. S tem dnem dovrši namreč 50. i 5. zavezati se, da bodo natančno ,n leto, odkar je knez Nikola zašel črnogor-'1stn° ^vrsevale vsa dela, ki se jim naški prestol. Proglašenje Črnegore kraljev-,loze' ^ da se bodo stro£° ravnale P° hlš" stvom se vsekako izvrši ob tej priliki, ali • kronanje se bo vršilo pozneje. Kneza Nikolo!, . uProšnJ'e za sprejem, ki jim je priložiti i. ____m:i x____„ ~i.. soisko bo mazilil črnogorski metropolit v Petrovi: —- zdraviško spričevalo ter obvezno cerkvi na Cetinju. j P*1?0 stanšev> oziroma varuha' na' se P°" Boj med bolgarskimi, četniki in i ] do 10 septembra t 1 vojsko. Iz Soluna: V bližini Stipska je od-jglavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe delek turške vojske naletel na oddelek čete bolgarskega četovodje Lazarova. Vnel se je ljut boj, ki se je končal s porazom bolgarskih ustašev. General Kirjejev umrl. V Pavlovsku blizu Petrograda je 26. julija umrl general Aleksander Aleksandrovič Kirjejev, eden najbolj navdušenih in najbolj delavnih starih Slovanofilov. Pokojnik je napisal mnogo zanimivih razprav o slovanskemu problemu. Pokojnik je tudi zastopal stališče, da se da Poljski samoupravo. Kongres makedonskih Romunov. Iz Skoplja: V Bitolju traja že več dni kongres makedonskih Romunov. — Na kongresu se ponajveč razpravlja o ustanovitvi samostojne romunske cerkve na Turškem. Spomenik bolgarskim junakom. — Bolgarskim dobrovoljcem, ki so se borili leta 1878 na Sipki pod poveljstvom generala Strljetova in umrli za domovino, l odkrijejo prekrasen spomenik na Šipki dne 24. t. m. Veliki turški manevri se bodo vršili sredi meseca septembra. Manevrev se udeležita drugi in tretji zbor. Manevri, na katerih kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo vsprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo vsprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. XXII. glavna skupščina „Zaveze av-strij. jugoslov. učiteljskih društev" se bo vršila dne 6. in 7. avgusta 1910 v Rudol-fovem. Program: I. V soboto dne 6. avgusta. 1. Ob pol drugi,uri popoludne seja upravnega odbora v Čitalnici. Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva Zaveze; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 2. Ob ,3. uri popoludne zborovanje delegacije v Čitalniški dvorani. Dvevni red: a) Predsednik otvori zborovanje ; b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zaveznih društev ; č) poročila o Zaveznih listih : 1. poročilo o „Učiteljskem TovarišuM, 2. o „Popotniku", 3. o „Zvončku'-4; d) blagajnikovo poročilo; e) poročilo računskih pre gledovalcev za I. 1909 (§ 15. posl. reda); V Trstu, dne 3. avgusta 1910 > EDINOST« st. 213. Stra« HI. J) volitev treh pregledovalcev računov (§ posl. reda); g) določitev letnih doneskov Zaveznih članov '(§ 7. lit. a Zav. pravil) ; h) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil); i) določitev časa prihodnji XXIII. glavni skupščini Zaveze (§22. Zav. pravil); j) volitev i. tajnika za dobo dveh let (§ 24. Zav. pravil); k) predlogi in nasveti. 3. Zvečer zabaven večer na Tučkovem vrtu. II. V nedeljo, dne 7. avgusta. 1. Ob 9. uri dopoludne občni, zbor društva nJubi-lejska samopomoču v Čitalniški dvorani po običajnem dnevnem redu. Prosimo člane, da se udeleže občnega zbora v čim večem številu! 2. Ob 10. uri popoludne: Glavno zborovanje v Čitalniški dvorani po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina delegacija. 3. Ob 1. uri banket pri Tučku. 4. Po banketu izlet na Grm, kjer si ogledajo udeleženci deželno kmetijsko šolo. Za glavno zborovanj so zglašene sledeče teme: 1. Masaryk pedagog. Poročevalec iur Radovan Krivic. 2. Narodno-obram-bno delo slovenskega učiteljstva. Poročevalec Anton Pesek. 3. § /. državnega šolskega zakona. Poročevalec Eng. Gangl. 4. Poročilo o Učiteljski bolniški blagajni Poročevalec Jakob Dimnik. Tržaški Slovenci iz mesta in okolice — vsi v nedeljo v Pulo! Priprave v Puli za vsprejem tržaških gostov oziroma primorskih izletnikov so, kakor poročajo, zares velikanske. Slavlje utegne biti res impozantno. Dolžnost je torej vsacega, kdor le utegne, da pohiti v nedeljo v Pulo. Troški za parnik so pokriti že danes. V sklad za Vrazovo stoletnico so darovali: si. posojilnica pri Svetinjah 15. K; vlč. g. Fr. Bratušek, župnik pri Svetinjah 10 K. Iz sv. Križa. Naznanjamo občinstvu, da tombola in veselica se ne bosta vršila v nedeljo dne sedmega avgusta, ampak nedeljo pozneje dne 14. t. m. Vzrok temu je, ker se mnogo Križanov udeleži izleta N. D. O. v Pulo. Potres. Na c. kr. pomorskem observatoriju so predvčeraj predpolud. in včeraj po noči zabeležili potresni aparati dva bližnja potresa. Prvi, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 700 ktn. je pričel predvčeraj pred-poludne ob 11 uri 40*7", maksimum ob 11 uri 51' 32", zvršetek ob 12 uri 40'7" opo-ludne. Drugi potres je pričel včeraj ob 3 uri 38'25 zjutraj, maksimum 7 mm. ob 3 uri 40'59, zvršetek ob 4 uri 10' zjutraj. Vrazova stoletnica. Pred slavnostnim zborovanjem bo v posebni uti skupni banket za 400 oseb. Istega se morejo vdeležiti le oni, ki se vsaj do 18. avgusta prijavijo in vpošljejo znesek 5 K za osebo. Pripravljalni odbor. V Puli si bodo tržaški ozir. primorski izletniki lahko ogledali vojni arzenal, ladje vojne mornarice in druge znamenitosti mesta. Okoličanom na znanje. Še danes in jutri je dobiti v vsaki okoličanski vasi vozne listke za posebni parnik v Pulo. Jutri popoludne se dvignejo vsi vozni listki in se bodo do izleta prodajali le v uradu „Nar. del. org.u, pri vratarici „Nar. doma" in v „Kon-sumnem društvu pri sv. Jakobu. V interesu okoličanov je, da si nabavijo do jutri listke doma. Vrhstavbene zgradbe. Ponudbeni razpis. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Podbrdo, proge Je-senice-Trst, gradbena dela za podaljšanje nakladalne rampe za 47.00 m in primestitev mostične tehtnice za pavšalno ceno. Natančni podatki o premi ponudeb, roku za vlaganje itd. so razvidni iz časopisov „Laiba-cher Zeitung", „Osservatore Triestino", ,Oesterr. Zentralanzeiger fiir das offentliche Lieferungswesen" od 5, avgusta t. 1. Pojasnila dajata tudi c. kr. državno-železniško ravnateljstvo odd. III. v Trstu in c. kr. že-lezniško-vzdrževalna sekcija I. v Gorici. Ljubi mska drama. Tramvajski sprevodnik, ranjen od zapuščene ljubice. Lucija Stopar, stara 21 let iz Trsta, stanujoča v ulici Barriera vecchia št. 3, je pred več meseci začela Ijubimkovati s tramvajskim sprevodnikom Marcelom Rossi, starim 27 let, stanujočim v ul. Gatteri, 52. Ljubimsko razmerje je postalo kmalu intimno. In potem je šlo z ljubimsko idilo zopet dol. Rossi, nestalnega značaja, je zanemarjal svojo ljubico, se rajši šalil z drugimi dekleti in jej še povrh vsega vedno očital drugo ljubimsko razmerje, ki je je imela ona poprej in čegar sad je še živeče dete. To je bilo od njega tem manj kava-lirsko, v kolikor ga je Stoparjeva takoj ob začetku ljubimskega razmerja pošteno informirala o tej nesrečni fazi svojega življenja. Včeraj zjutraj je Stoparjeva dobila od Rosija pismo, ki jej je zopet predbacival njeno prejšnje ljubimsko razmerje. Pismo je končalo s kategorično izjavo, da noče o njej nič več vedeti. To usodepolno pismo je spravilo dekle v obup. Zavrelo je v njej, ki se je bila udala svojemu ljubčku iz globokega čustva, in obvladalo jo je hrepenenje po mašče- vanju. Ne da bi dolgo premišljala, hitela je v neko Štacuno, kjer je kupila dolg in na-brušen kuhinjski nož. — Skrila ga je v žep in se podala — bilo je tedaj okolo po-ludne — na trg Barriera vecchia, dobro vedoča, da ima Rossi ravno službo na progi po Barrieri. On se je zares kmalu pripeljal tja in ker se — kakor znano — na oni končni postaji ustavlja tramvaj več časa, je vzel iz žepa list in ga začel čitati, sedeč na sprednjem delu tramvaja. A kmalu je zagnal silen in strašen krik in se urno obrnil poskočivši po konci. Stoparjeva je bila stopila v voz od zadnje strani neopaženo, šla skozi vagon in zasadila svojemu nezvestemu ljubčku ravnokar kupljeni nož v hrbet. Kmalu se je nabrala na licu mesta velikanska množica ljudi. Stoparjeva je bila čisto kakor izgubljena, bleda in niti ni skušala pobegniti. Obšla jo je omotica in redar jo je odvedel najprej v lekarno in potem na policijo. Ranjenca so pa spravili v bolnišnico, rana je jako nevarna, ker so poškodovane pljuča. Stoparjeva je na policiji priznala svoj čin in povedala svojo žalostno zgodbo. — Stavili so jo na razpolago deželne sodnije. Glasom zadnjih vesti je stanje Rossija še vedno opasno. Tržaška mala kronika. Deček pobegnil iz očetove hiše. — Včeraj ob 6.45 ob prihodu osebnega vlaka državne železnice je med drugimi izstopil iz voza tretjega razreda tudi neki deček brez vsacega spremstva. Zadrega dečkova je vzbudila sum pri policijskem oficijalu g. Pasquali-ju, približal se dečku, in ga odvedel v svojo pisarno. Tu je začel dečka izpraševati in kmalu je zvedel od njega, da je pobegnil iz Beljaka, kjer bivajo njegovi roditelji. Ukradel je tudi očetu znesek 50 K. Rekel je, da mu je ime Josip Hinter-mann, da je star 13 let, da je prišel v Trst, ker ima tu pri Lloydu strica, ki je nameščen kakor natakar in da namerava istega prositi, da bi ga vkrcal na ladijo. Dečka so začasno poslali v zapore v ulico Tigor in so tozadevno brzojavili rodbini v Beljak, naj pride po dečka. Z nožem v roki! Včeraj zjutraj sta se radi dela skregala voznik J ust Kavčič, star 22 let, iz Trsta, stanujoč v Škorklji št. 139 in lastnik hleva na Senenem trgu Jurij Mar-ković. Kavčič je potegnil iz žepa „fovč" in ž njim zažugal svojemu nasprotniku, Posredovati je moral redar, ki je Kavčiča, ki je bil popolnoma pijan, razorožil in aretiral. Deklica izginila. Ivan Tomšič, stanujoč v ulici Cavana št. 7 je prijavil včeraj na policiji, da je v ponedeljek ob 11. uri dopol. izginila z doma njegova dvanajstletna hči Marija in da se ni potem več povrnila. Oče meni, da je šla v Gorico, kjer ima sorodnike. Žuganja odpuščenega. Gregor Schre-bot, star 31 let, iz Trsta, že nameščen kakor težak pri trgovcu s papirjem Depi-colzuane v ulici Scorzeria, je bil pred nekoliko dnevi odpuščen iz službe. Včeraj ob 3. uri popoludne je Schrebot šel pred omenjeno prodajalnico in tu zažugal Adolfu Cuppo, drugemu tamkaj zaposlenemu težaku, o katerem meni, da je kriv njegovega odpusta. Neljubega gosta je odstranil vratar sosedne hiše, ali uro potem se je Schrebot zopet vrnil na lice mesta, a takrat oborožen z nekim starim bajonetom, kakor so jih imeli nekdaj vojaki. Schrebot je začel vpiti in je pozval svojega bivšega gospodarja, naj pride iz prodajal niče, češ, „da obračuna ž njima. Poklicali so redarja, ki je Schrebota aretiral. Zdi se, da je poslednji malo „pre-frknjen". In zopet goljufiva igra. — V gostilni „Al Cacciatore" v ulici Massimo d'Azeglio je bil vsled krčmarjeve ovadbe aretiran delavec Henrik Miiller, star 22 let, ki je s hazardno igro, zvano „tululu" skušal nasamariti krčmarja in več gostov. Nevarna igra. Marij Monassi, star 14 let, elektrotehniški vajenec, stanujoč v ul. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „mr Rlpinista« ™5„tse^ STIflfIO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom (eh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovale« sploh. Udani D. Rrnstein. Specijaliteta : utnjatl Predmeti kakor na primer: kovčegl, torbice Itd. poznale tovarne Franc Zeller na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. - Nepre* močljlvl angleški olaičl tvrdke Bough-tof P. Frankeaeteia & Sons. ■■■■■ CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja V nežni otroški dobi prete malim živim bitjem zaradi motenja prebave premnoge obolelosti. Proti temu ni boljšega varstva nego prehrana s „K u f e ke", ki spaja v sebi vse dobre lastnosti, potrebne za racionelno prehrano otrok; je lahko prebaven, izredno redilen, pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje črevesni katar, drisko, bljuvanje itd. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes v sredo od 9—12 predp. in od 3.—6. pop. Zlata dolga verižica, uhani in broša z dijamanti, posteljna pokrivala, zavese, blazine in rabljene rjuhe, kuhinjska dvojna miza, stoli, ogrinjalo, vzorci, velika izbera kosov in omotov blaga, podlage, maj, srajc, ovratnikov, zapestnic, spodnjih hlač, dalje so popolne moške obleke, moške kravate, bordure, podveze, svilnati trakovi, trakovi in drugo manufakturno blago. VV se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja' JOSIP GORENJEC, Trst, u1. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3. lično v platno vezana K 4 TRVDKA Adolf: Kostorls skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON št.v. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Pohištvo svetlo in temno, posamezni kosi, cele epalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. VB® P° nizki ceni. Izgoloulj. moške obleke ..... in šiualni stroji ..... na obroke In ceno — Proda IVANKA DOREGHIN', Trst Zaloga pohištva) ul. Madoonlna 8, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba tečna i.i na dom. Prodajaln, ur in dragocenosti BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst lESSftvSSSS Corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst, ul. Giosue Carduccl 31. Fllljalka ul. S. Sebastlano 8. Velika izbera moških in £enakih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah Rogaško Kiselica TEMPEL, RAD1NSKIGIZEL1N VRELEC Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIZ, PULA II o Antonio Dobner — urar in zlatar — sodni izvedenec se je preselil v ul. DELLE POSTE 3 vog-ul Torre bian- ea (TOBAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH Z JAMSTVOM. Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA C IT TA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosue Cariacci st- 40 (prej Torrente) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga arajc, hlafi ln dragih predmetov za delavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CiTTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosue Cardncci ste?. 40 (prej Torrente) [snan Dr. Fran Korsano Specijalist za sffllitićne in kožne bolezni ima svoj arabulatonj y Trsio v ulici San JHcoIb sUv. f (nad j»ur*!i«ko b»nkw) jH«)t*i 1} I!, ft I, ll M 5. ti ftl §C I. !t »it tf*i JuKliC^Js^^iSik: Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki In potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene ===== zmerne. ======= ii BEB TEODOR KORN n Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA - DELA IN POPRATE == PO NIZKIH CEffAH. •.* :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. Gius. Waldner TRST - ullCO Medlo 3 - TRST HffiC VELIKA ZALOGA JELOVEOA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Cene zmerne. Telefon 1395 Prodaja lesa za vrtanje. ■ i i uuaja I^J« ca vi lanjc- lfeiik izbor pekovskih lopat. Stran IV. > EDINOST c št. 213. V TrBtu, dne 3. avgusta 19]0 S. Giacomo in Monte se je sinoči igral z nekim svojim sovrstnikom, ki je imel v rokah pištolo. Poslednji je sprožil pištolo in strel je zadel Monassi-ja v levo roko. -- Prvo pomoč je dobil potem na zdravniški postaji. Slučaj solnčarice. Zidar Viktor Simeoni, star 36 let, stanujoč v ul. Barriera vecchia št. 31, je bil včeraj med delom zadet od solnčarice. Prvo pomoč je dobil na zdravniki postaji, ki ga je potem spravila na njegovo stanovanje. Koledar in vreme. — Danes: Najdba sv Štefana. — jutri: Dominik sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 30 5° Cels. — Vreme včeraj: Lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Zelo oblačno. — Zmerni vetrovi — Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene ■t ti« Sokol Telovadno društvo u v Trstu, fe* ltI/i Danes popoludm.* ob 3. uri se vrši telovadba za moški naraščaj pod vodstvom brata Prinčičrs. |Vsi oni dečki, kateri so nastopili v Gorici ali na Prošeku so napro-šeni, da se vaje gotovo udeleže, ker se gre za nastop na Opčinah za 21. t. mes. ■ Vsi oni kateri se mislijo vdeležiti izleta v Celje oziroma v Pazin, so naprošeni, da pridejo danes zvečer ob 8 uri in pol v, telovadnico, da se o stvari pogovorimo. Na zdar ! Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu javlja svojim članom-pevcem in pevkam, da se udeleži izleta N. D. O. v Pulo. Odbor. - Tržaška gledališča. MINERVA. — Danes Verdijeva opera „1 d u e F o s c a r iu. DAROVI. — Povodom rojstva hčerke, ki je Jul-četa srečno iznenadila v pomnoženje itak obilo blagoslovljene rodbine nabrala vesela družba prijateljev 5 K za CMD podružnico | na Greti. — Protidrobtinar za novo šolsko stavbo za 9 tedenski prinos K 4-80. — Za sokolski dom na Opčinah so darovali : Konjedic Plave 12 K, par Balkanovcev 2-10 K, Anton Sosič 2 K, Andrej Cej 1 K, N. P. 50 stot., odbor „Zavarovalnice goveje živine" na Opčinah 4 K, Stepek 60 stot., Sosič 150 K, bratje Stepuk, Trebeč in Vi-dav za Fiirtove in Ciril-Metodove žigice 7-98 K. Nadaljne darove sprejema g. Ivan Vi-dav, t. c. blagajnik odseka za gradnjo so-kolskega doma na Opčinah. Opozarja se zlasti one gospode, odnosne gospice, ki imajo v razprodaji bloke v prid sokol-skega doma, da jih predlože gori imenovanemu blagajniku. Vesti iz Goriško, Razvitja zastave društva „Ladija" v Devinu se nadalje udeležita korporativno z zastavo: kolesarsko društva „Gorica" iz Gorice in „Straža" iz Tržiča. Z vsega Krasa se nam obeta obilna udeležba. In ti so naši najbližji sosedje, ki vedo, koliko zaprek se nam postavlja. Ni ga kraja, ki bi bil v većji nevarnosti za narodni obstanek, kakor ravno Devin ; in to tem bolj, ker zavzema Devin tako važno pozicijo ob periferiji primorskih Slovencev. Upamo, da je tudi zavednim Tržača-nom vse to znano. Razvitje naše zastave nima drugega pomena, nego tega, da damo poguma našim bojevnikom sedaj, ko nam pretijo največje nevarnosti, da ne pripuste, da pade naš Devin. Za Tržačane so preskrbljene najugodnejše zveze po železnici. Gotovo se posreči tudi bratskemu društvu „Adrija" v Barkov-Ijah, da dobi poseben parnik, katerega se lahko posluži vsak izletnik. Torej nikakih izgovorov več! To je prva slavnost „Ladije" in ob enem najvažnejša v tem letu za naše kraje ; zato dne 21. avgusta v Devin!! Razpis kolodvorske restavracije v Gorici drž. kol. — Na postaji Gorica državni kolodvor se s 1. oktobrom 1910 na novo odda kolodvorska restavracija. Vesti iz Istre. Odgovor na nepričakovani odgovor. — Moja zadnja beseda ! Cenjeni gosp. urednik! Prosim Vas, dovolite mi še par vrstic v Vašem cenj. listu na adreso gostilničarja, oziroma „Trat-torja" nad postajico v Ricmanjih, da me ne bo javnost sodila, da sem lažnjivec, hinavec in ne vem še drugo, kakor me prizadeti imenuje v 210. št. „Edinosti" od mi-nole nedelje. Da-si bi imel na njegov odgovor mnogo pripomb, bom vendar kratek, ker vem, da ima „Edinost" mnogo važnejšega gradiva. Prizadeti pravi, da je ta gostilna imela (izvzemši nekoliko let, ki ni imela nobenega napisa) vedno dvojezično tablo. Ne, ne in ne ! To morajo priznati vsi Ricmanjci. S svojimi trditvami se prizadeti le smeši in blamira. Ali se še spominjate g. prizadeti, da je imela Vaša gostilna pred leti samoslo-venski napis: „Gostilna na lepem razgledu" ? Italijanskega napisa, odkar znam čitati, Vaša gostilna ni imela. Morda ste ga imeli kje v kleti ? To bi Vam mogel pritrditi. Jaz sem narodnjak in me vsaka taka tabla, osobito pa v takih zavednih vaseh, kakor so n. pr. Ricmanie, z dvojezičnim napisom bode v oči. Jaz nisem hotel s tem škodovati in spravljati Vaše hiše v slabo mnenje, ker sem Vaš najboljši prijatelj. V teh slučajih pa ne prizanašam niti svojim najboljšim prijateljem. Pravite, da je dobiti nad sto tabel okrog Trsta in na deželi dvojezičnih in da mi je le Vaša na poti. Priznavam tudi jaz to. Dragi! Kako pa naj jaz zahtevam samo-slovenskega napisa morda celo od kakega Laha v tržaški okolici, ako Vi, kakor Slovenec - narodnjak v Ricmanjih, ki ne spadajo pod Trst, razobešate dvojezičnega ? ! Vprašate me, kaj da sem jaz. Povedal sem Vam že, da sem ubog delavec. Samoobsebi umevno je, da ste v svojih poslih Vi gospodar. To podpisujem z obema rokama in Vam pravim, da niste Vi prvi, ki Vas je zadela ta „katastrofa". Pravim Vam, da |az kakor ubog delavec še nimam svoje hiše in seveda tudi table ne potrebujem. Prepričani pa bodite, da ako bi imel jaz Vaše podjetje v rokah, bi se na hiši koj prvi dan bliščal le slovenski napis. Nizkotno pa je videti, da se kakor hišni posestnik rogate ubožtvu delavca. Na opazko, da je v Ricmanjih par tabel z dvojezičnim napisom, konstatujem, da je ta slučaj le na eni hiši in sicer v oni, kjer se nahaja poštni nabiralnik. Tudi pečat nosi poleg Ricmanj na prvem mestu ime S. Giu-seppe! Na vse to pa so, ako še ne veste, Ricmanjci že reagirali. Nu koncu Vam pravim: „Trattorio" ven iz Ricmanj, pa mirna Bosna ! — V tej kontroverzi so to zadnje moje vrstice. Pika ! „ Izletnik. * Pripomba uredništva. — Še dve besedi z naše strani. Z opozarjanjem na grehe drugih se še ne opravičuje svojih narodnih grehov. Če kak neveden in nezaveden okoličan greši v narodnem pogledu, pa ne daja to še pravice do siičnega greha kakemu — učitelju! S tem bodi definitivno konec tej polemiki! Dr. Gjuro Červar, istrski deželni poslanec in odvetnik na Voloskem se je podvrgel na Dunaju težki operaciji, ki je srečno uspela. Bolnik bo kmalu okreval in se v kratkem povrne v Volosko. \ - Druge slovenske detele Tujski promet v Ljubljani. — Meseca julija je prišlo v Ljubljano 5874 tujcev. Razne vesti. Številka 37 pomnožena s 3 in p-) i svojih mnogikratnikov daja sledeče rezultate : 37 krat 3 = 111 37 n 6 = 222 37 n 9 = 333 37 » I 2 = 444 37 n 15 = 55.5 -T o7 n 18 = 666 37 n 2 I = 777 37 n 24 = 888 37 M 27 = 999 n=i| nflLiobro ohrsnjene sode rrUUd za zalogo vina in ki črno ter vsa opiava za krčmo. Via Coroneo 37. 1262 Kolo (bicike'j) skoraj novo s prostim tekom, se po ceui pToda. Baivedere št. 3, Trgovina. 1245 Vrnt,jpj (predmestje) proda se hišica z 2 12Lrlbl dvemi nads ropj: in zemljiščem. -Cena IG 000 kron. Ponudbe ped pozicija*' na Inseratni oddelek Edinosti. 1255 Hal/in z d žele se ^prtjine takoj v go- LSfcJKsU stilno v ul. Molin grrnde št. 4. I;56 IČPcm dob.ega delavca- čtvl'arja za vsako delo lOUCill Ulica Boccaccio št. 4. 1257 Josip Gorjanec, Komu v palači gospoda gr . fa Atternsa, priporoča slavnemu občinstvu svojo dobro upeljauo gostilno. Teči bela, brhka, in vipavska, vina, črna, furlanska in kraški teran. Vijaki čas sveže pivo, mrzla iu g >rka jedila. Tujcem je prenočišče na razpolag) iu hlevi za ž:v no. - Postrežb* točna, cene zmerne. 1250 *e Imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pijača r. mineralnimi vodami in Hifi.nom. Prodajam tu-ii v t>utel]k:ih pristno vino Opollo iz Viea, Relo sladko iz VUa, istrsko in ter.iu Priporočam tuiii svoj i»bor dezertnlh in zdravilnih vin, r< zoljo, liki-rje, žganje in sirupe. Zaloga „Asti Bputiianli' po Kron J in 4. Sladki refoSk po K v. Izborno žganje po K 2--JO buteljka od Jurcev, Acquedotto9 S^rfifta C P za Eajni^jo ceno prostor in vsa 1 rUU<* OC oprava za trgovino z jestsinumi. Pojasnila v gostilni Molin grtnd1; 4. 1256 B z steklenico in : kuh!n|skimi po- k I/F K S. FKA X0 MAYER - TKS'1 % zt&i»ica sslvg TELEFON 1743. Kaibcljii r^r aa. dobivaajc po6?ae Kav« Lončevina in porcelana po kartelnih cenah. D.MRRCOVICH Trst, >'ia Maleantou št. 15. BBEBaMSSSSg gaBBHMHa— „tržaška pose Fi&zza della Oasema št. 2, Z. v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ummmmsanam |lmn no razpolago jekleno varnostno celico n. 5SS Telefon 952 in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo shiambioe, ti se oddajejo strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt ieta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 49 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. KT Oddaja hranilno puši:© "H katere se priporoča posebno starijem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo Stediti svojo deno Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Trgovino JcM Bamblč v uzica Gilllia Štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. ^ Zaloga vsakovrstn. blaga | za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in ji moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J.4. K OB BAMBIt; M Fontažne Kosaold, Trst. Otvoritev subskripcije. TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne S0% topljivosti, 75% finosti 1618°/0 fogforicnih snovij.................. KAJNIT ZAJAMČEN l2.40°/0................... KALIJEVA SOL zajamčena 40%.................. 100 kg, plačljivo v 30tih dneh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg, brutto^ pf>r g netto, pošilja te v av£U*t-september. Ako se hoče imeti blago prosto do železni'kih g postaj in do istrskih luk, se mora naročiti najmanje 100 kv ; za luke zado- u stuje vsaka množina. Naša gnojila prodajamo z jamstvom analize, z:i kar se lahko da naše blago analizirati v Poreču ali Ljub'jani, ako se to gg. odjemalcem poljubi. K e — n 5-75 .. 13- Fo&taine & Koiaold, Trst že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika; zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; j plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in drogtva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. V najem se odda ?„!: r^Ž % dvnnaj-tih murvah. Več pove Pečenko, ul ca Mi-ramar štev. 1. 1224 Tekočina „MORANA" kcnfevfnje stenic. Dobiva se v glavnih mirodihrrah. Zaloga v ulici Altieri štev. 10, bKrinjar, Trst (1229 Opčinah! ** Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krsts, vence, voščens sveče itd. itd. Ima zastoustvo Novega nmhm Podjetja iz Trsta, Corso 49 Sprejema uaroeiia pogrebov itd. itd. JOSIP MRZEK, Opčine št. 170. HOTEL BALKAN 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelju CENE ZMERNE. J KOGL. HOTEL* BALKAN