JUTRA« Prihod ministrov v našo banovino V NEDELJO PRIDE V LJUBLJANO, MARIBOR IN CELJE VEČ MINISTROV POD VODSTVOM PREDSEDNIKA VLADE, GENERALA ŽIVKOVIČA. BEOGRAD, 6. novembra. V soboto zvečer odpotujeio v Ljubljano Iz Beograda predsednik ministrskega sveta, general Pera Živkovič, minister pravde dr. Srskič, minister za finance dr. Švr-Jiuga, minister brez portfelja dr. Ivan Švegel in minister za šume in rudnike, inž. Dušan Sernec. Člani vlade prispejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj. Predsednik ministrskega sveta, general Živkovič, ostane v Ljubljani dva dni, ministri pa bodo nadaMevall pot v Celje, Maribor, Ptuj in Varaždin. čez nedeljo odideta med narod še dve drugi skupini ministrov. Obe skupini ministrov, ki sta bili zadnje dni v Savski banovini, st'1 5e včeraj vrnili v Beograd. LJUBLJANA, 6. novembra. Povodom prihoda predsednika vlade v Ljubljano, je določen sledeči spored: V nedeljo, ob 8.20, takoj po prihodu beograjskega brzovlaka, bodo sprejeli na peronu glavnega kolodvora predsednika vlade in njegovo spremstvo zastopniki oblasti in mestne občine ljubljanske, pred kolodvorom pa društva in mladina. Po sprejemu se odpelje general Živkovič v hotel Union, odtam pa na bansko upravo. Ob 11. dop. bo v svečani dvorani ljubljanske univerze slavnostna seja ljubljanske občinske uprave, na kateri bo imenom mestne občine pozdravil predsednika vlade župan dr. Dinko Puc. Po odgovoru generala Žlvkoviča bo overovljen zapisnik o tej slavnostni seji, nakar bo seja zaključena. Ob 12.30 bo v Unionu intimen obed, ob 13.30 pa se odpelje general Živkovič na Izlet v ljubljansko okolico. Ob 20. url bo v veliki dvorani Uniona slavnosten banket, ki se ga bodo udeležili vsi odlični predstavniki oblast! In meščanstva. Na tem banketu bo imel ministrski predsednik general Živkovič velik govor. V pcndeljek, od 8______12. ure, bo spre- jemal predsednik vlade na banski upravi deputacije društev, občin In zastopnike korporacij, k! bodo Izrazili Izjave vdanosti, želje In prošnje prebivalstva. Ob 12.30 bo v srebrni dvorani Unjona obed, na katerega bodo povabljene vse odličnejše politične osebnosti. Popoldne obišče nato ministrski predsednik javne institucije In zavode, nakar bo nadaljeval svoje potovanje po banovini. ■Ki. ... ....... iHilllMI—iwm Mussolini Pod tem naslovom je v velikem in uglednem berlinskem dnevniku »Berli-uer Tageblatt« njegov direktor, znani Uemškl publicist Teodor Wolf napisal Velezanimiv članek, v katerem se bavi * zadnjim senzacijonalnim govorom Mus-solinija v palači Venezia povodom spominskih slavnosti ob obletnici fašističnega pohoda na Rim. Da je revizija mirovnih pogodb »v interesu Evrope in celega sveta«, v tem — pravi Wolf — ro strinjajo z Mussolinijem tudi Nemci brez razlike strank. Toda besede so be-Sede, in mi vsi vemo, da nam Mussolini, tedi če bi hotel, ne more vrniti Gdan-?Rga in koridorja. Pač pa bi on lahko kvršil revizijo v nekaterih delih Evro-Pe» ki so mu bližji In bi lahko začel n. J*11* s povrnltvo južne Tirolske. Toda tega očividno ne namerava. Govori o tem, kar so nam vzeli drugi, pozabi pa j15 angleški pregovor, da se mora usmi-"enje pričeti v lastni hiši. Že to dejstvo Zadostuje, da gledamo v Mussolinijevi rovlzijski zahtevi ne toliko moralno Ogorčenje in uzadovoljenje etične potrebe. nego politično taktiko. Mussolini hoče. da bi Nemčija v trenutni diplomatski uorbi s Francijo utrdila italijansko porcijo, da bi služila kot presijsko sred-®tvo, in Mussolini ji v dobro razumljivih jjesedah ponuja celo zvezo. Ker potem Italija morda z večjimi upi na uspeh mogla od Francije zahtevati kolonijalne teritorije in druge koncesije. Nemški za-Veznik bi pa — dodaja g. Wolf — motel priti do svojih izgubljenih posesti samo potom vojne proti Franciji, Poljski in Jugoslaviji. To bi pa bila deset-Jroat blaznejša pustolovščina nego Je bite »na I. 1914. Nedvomno je — nadaljuje g. Wolf — v Nemčiji še dovolj treznih ljudi, ki ne *atno da odklanjajo vsako vojno, ampak mdi presojajo Sanse z neskaljeno treznostjo. Mussolinijeva močna osebnost je ptovo mnogo storila za podvig italijanske vojne pripravljenosti in sile. To-več nego dvomljivo je, ali bi ta pripravljenost, ta elan in ta mržnja proti •‘•valom mogle odtehtati to, kar ima da->*s Franclja v vojnih sredstvih, t-hni-popolnosti, izkuistvih in talentu vojskovodij. Tudi je vprašanje, ali naravni ■Zveznik Francije, Jugoslavija, danes Jte prekaša vsake pomožne koalicije, ki ™ more Italija dobiti s pogodbami in ženami. Francija je tudi finančno sijaj- 0 oborožena, razpolaga z izrednimi vi-’ te Krez Evrope, je nagomillla kupe mta. Italijanske finance pa so kljub sem Častivrednim naporom Mussolini- * velika skrivnost — tudi za najboljše °znavalce Italije. g. te če je Mussolini priznal, da protifa-jjtem ni mrtev in da opozicija še živi, u.s tem tudi priznal, da fašistični režim t °m osmih let svojega cilja ni dose-(jt ’ da so nasprotniki fašizma mnogo-„ mi In ogorčeni, da je Halba razdeljc-t>blV ^va tebora, katerih eden je na Dsti samo, ker ima za seboj orožje. Hoouer potolčen pri uolituah NEWYORK, 8. novembra. Pri volitvah v reprezentantsko zbornico so doživeli republikanci občuten poraz. Bol se je vršil v znamenju za in proti prohibiciji. Demokrati so sl priborili po dosedaj znanih rezultatih od 435 mandatov že 217, dočlm imajo republikanci 212 mandatov. Manjka še rezultat iz 6 okrajev, kjer pa dobe demokrati gotovo vsaj še 3 mandate, tako da bodo imeli v poslanski zbornici absolutno večino, ki znaša 218. Največji uspeh imajo demokrati v državi Newyork, kjer je dosedanji guverner Franklin Roosevelt, sorodnik pokojnega znamenitega predsednika, ter kandidat za bodočega pred sednika Zedinjenih držav, premagal svo lega republikanskega nasprotnika, državnega pravdnika Tuttla z več kot 800.000 glasovi. Tudi republikansko časopisje računa že z možnostjo, da bo 1. 1932 Izvoljen za predsednika Zedinjenih držav Roosevelt. Za napredek čebelarstva BEOGRAD, 6. novembra. Da se podpre napredek čebelarstva, je ministrstvo za kmetijstvo izdalo rešenje, da se v celi državi izvrši razdelitev košnlc in potrebnega materijala za napravo modernih čebelnjakov. Tudi je ministrstvo potrebno ukrenilo, da se bodo vršile po vsej državi čebelarske razstave, na katerih se bodo delile nagrade najboljšim čebelarjem (za proizvajanje medu, voska itd.). Tudi snovanje čebelarskih zadrug in obdržavanje čebelarskih tečajev po deželi bo ministrstvo krepko podpiralo. Kolonizacija optantov iz madžarske BEOGRAD, 6. novembra. V ministrstvu za zgradbe je izdelan načrt, po katerem se bode v najkrajšem času izvršila kolonizacija optantov, dobrovoljcev in izseljencev v Bečkereku ln okolici, kjer v to svrho grade potrebne zgradb«. Še to leto se bo tam naselilo krog 600 rodbin. Prihodnje leto se bo pričelo a kolonizacijo po celi Vojvodini po obmejnih mestih. Tudi naseljevanje južnih krajev bo začelo v prihodnjem letu In bo trajalo nekaj let, ker je dozdaj predvidenih nad 6000 kolonistov. Kolonizacija se bo vršila sporazumno med ministrstvi za zgradbe, kmetijstvo in socl-jalno politiko. Ob priliki naselitve se bo razdelil med koloniste tudi potrebni eksistenčni minimum, deloma v naravi deloma v denarju. Izpopolnitev organizacije Narodne banke BEOGRAD, 6. novembra. Uprava Narodne banke je izvršila potrebne korak«, da se bo vprašanje otvoritve novih podružnic v mestih, kjer so nujno potrebne rešilo že na prvi seji širšega upravnega odbora. V načrtu je, da se v Vseh banovinskih centrih ustanove podružnice in da se povsod takoj zgrade nov* bančne palače. Na seji, ki bo po vaoj priliki koncem tega meseca, se bo pretresal tudi načrt zakona o Narodni banki, ki je že gotov in bo predložen v sankcijo ministrstvu financ. Tudi se bo na seji razpravljalo o pravilniku za poslovanje banke in njenih podružnic, O zavarovanju uradnikov banke s pokojninskim fondom, o poslovanju bančne tvornlce novčanic na Topčlderu in druge zadeve, ki vse čakajo rešitve a strani širšega upravnega odbora. NEW-YORK, 6. novembra. Načelnik newyorške prohibicljske uprave, James Donovan, je bil do nadaljnega suspendiran, ker je v svojem stanovanju postregel dvema svojima prijateljima, ki p« sta bila informacijska agenta prohlblcij-skega urada, z alkoholnimi pijačami. Božjast je napadla včeraj krog 17. v Vetrinjski ulici 321etnega delavca Matijo Krivca is Hoč. Zgrudil se je nezavesten, vendar sl je kmalu opomogel »n po kratkem od-počitku šel domu. Dva iina tička sta včeraj padla v roke mariborski policiji- Radi potepuštva je bil aretiran 401etni delavec Franc Šut, doma is Slamnjaka pri Ljutomeru. Na policiji w ugotovili, da ga zasleduje orožništvo v Križevcih v Prekmurju radi tatvine kolesa. — 281etni Franc Vujiča is Oorhj* Rijeke pri Novem Marofu Je že nekod imel posla z mariborsko policijo. Včeraj se je zopet priklatil v Maribor ter je po gostilnah beračil in bil pri tem tudi nasilen, premetaval stole in grozil ljudem s praznimi steklenicami- Tudi proti stražnikom je bi! nasilen in šele dva ata ga končno ukrotila. nijem v nikakšne pustolovščine, ker j* Italija velika in močna samo v njegovih, frazah. »Italijanski fašizem« — povdarj* g. Wolf — »živi samo od osebnosti diktatorja, kjer te osebnosti zmanjka, ostane samo surova diktatura brez duševnosti. Ako pa Mussolini govori o svetovni misiji fašizma, je to isto, kakor St iz Moskve začnejo prepovedovati svetovno misijo boljševizma, kadar gre Rusiji slabo.« Globoko resne besede odličnega publicista gotovo ne bodo ostale v Nemčiji brez učinka KONCERT 8 NOVEMBRA 1930 ■ Za slučaj izbruha vojne bi moral fašizem znaten del svojih vojnih sil uporabiti za nadzorstvo lastnega prebivalstva. In ali ne bi ob prvi vesti o vojnem neuspehu visoko vzplamtel sedaj potlačeni opozicijski duh? Mussolini —• nadaljuje g. Wolf — ni tako bedast, da bi tega ne uvidel in zato lahko verjamemo njegovemu zatrjevanju, da noče vojne. Če bi pa kljub temu — morda celo proti njegovi volji — vsled razbičanosti strasti vojna izbruhnila, bi Nemčija kot zaveznik Italije bila obsojena v propast. Pa tudi če bo •'hranjen svetovni mir, nima Nemčija od „DRAVE “ - UNION OB 20 DRI zavezništva z Italijo ničesar pričakovati. »Pogodbe, ki jih podpiše Italija, so za njo svetinja, zveze Italije imajo absolutno vrednost.« Tako je dejal Mussolini. »Zakaj« — vprašuje g. Wo1f popolnoma upravičeno — »nas Mussolini spominja tega, kar smo hoteli in hočemo pozabiti, dejstva, da je Italija po začetni nevtralnosti, ki je še bila razumljiva, po plamenečih govorih Mussolinija in D’ Annunzija postala navdušena za vojno proti svojim starim zaveznikom?« G. Wolf končno znova ugotavlja, da se Nemčija ne sme spuj^att zv Mussoli- PoStnlna plačana v pote vin? inunuoriM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 253 Maribor, četrtek 6. novembra 1930 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Valja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13 Oglati po tarifu Oglas* sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 S5S5BSB5BBB5BBBBSS5BBSBBBB Nekaj o Sladkem vrhu ob Muri POLOŽAJ PRED VOJNO IN SEDAJ. — VLOGA ŠOLE IN TOVARNE. Pred kratkim sem krenil v Mureck v Avstrijo. Ko pridem po cesti, ki pelje iz Sladkega vrha do trga, se mi zablišči v oči na prvem poslopju ulični napis »Siis-senbergerstraBe« po naše bi rekli »Slad-kovrška cesta«. Nemci v Murecku še sedaj ne morejo pozabiti tega kraja. Sicer pa se še sedaj zanimajo za to občino, katero so imenovali »Der Eck des Deutschtums«. Tukajšnji ljudje še vedno hodijo tja v cerkev in tako pridejo v stike s svojimi bivšimi preganjači. Do-sedaj se je v naših dnevnikih malokdaj kaj slišalo o tem kraju, ki pa je važna postojanka na naši severni meji, kateri bi morali vse več pozornosti in naklonjenosti posvetiti. V tem oziru so bili Nemci naravnost mojstri in so spoznali ta kraj kot važno izhodišče germanizacije, ko so prestopili bregove Mure. Občina Sladki vrh leži ob Muri in se nahaja med dvema popolnoma slovenskimi občinami: Selnica ob Muri in Velko, ki tudi obe mejita na Muro. Sladki vrh je mala občina, ki sestoji iz treh sel-in sicer: Raven breg, Sladki vrh in Svečane z 99 hišnimi številkami. Ljudstvo je večinoma siromašno in po rodu slovensko. V kraju je ob Muri tovarna lepenke in papirja, ki daje preko 300 delavcem, ki so obenem mali posestniki, nekaj zaslužka. Šola pa je v občini od 1. 1882 Župniia za to občino je bila do leta 1924. v Murecku v Avstriji. Vsi drugi uradi so bili pred prevratom v Murecku — sedaj v Mariboru. V cerkvi v Murecku se je do prevrata še slišala slovenska pridiga ob Veliki noči. Sedaj samo še v spovednici. Za Slovence se je začela germanizacija tedaj, ko so postavili tovarno in otvorili šolo, t. j. 1. 1882. Od tedaj so se postavili v službo germanizacije vsi javni faktorji: tovarna z vsemi uradniki, šola, občinski urad, ter vsi uradi v Murecku. V šolo je hodilo 'A slovenskih in V* nemških otrok, pouk pa je bil popolnoma nemški. Otroci so slišali od učitelstva pridevke »Windischer Mund« ob vsaki priliki. Imenovani faktorji so precej odtujili naše ljudstvo, popolnoma zatreti pa je niso mogli. Priimki prebivalstva pričajo, da živi tu naš rod. Tu dobiš krasne slovenske priimke: Potočnik, Jančič, Dolinšek, Pučko, Rojko, Nekrep, Ple-teršek, Gornik itd. Ako ne bi prišlo osvobojenje, bi bil ta kraj samo z eno generacijo za nas izgubljen. Ljudje seveda še znaio slovenski in tudi govore, samo nemščine se ne morejo še otresti. Takoj po prevratu se je najprej prelevila šola v slovensko z enim nemškim fazredom. Nato se je od I. 1922. ukinil še nemški razred, danes pa je šola šti-rirazredna in popolnoma slovenska. V najhujšem času je bil tu prvi slovenski nadučitelj, ki je mnogo prestal, g. Hinko Bregant, sedaj šolski upravitelj v Rušah. Od 1. 1925. dalje je prevzel to slovensko svetinjo šolski upravitelj Karel Jakopec. Seveda so nasprotniki slovenske šole vsako leto do 6. I. 1929 skušali z vsemi sredstvi dobiti nemški razred in so celo vpisavali slovenske otroke za nemški razred. Dobili ga seveda niso. Od 1. 1929. pa mirujejo. Deca se sedaj pridno uči slovenski in človek se čudi, kako je sploh mogla tu uspevati šola s popolnoma nemškim jezikom. Najžalostnedše pa je bilo to, da so morale slovenske občine šolo vzdrževati, za plačilo pa se je njihova deca v šoli sramotila in potujčevala. Razmere so se scasj v toliko zboljšale, da sc bo v naj-krajšem času postavil v šoli zložljiv oder po vzorcu, ki ga je izdala ZKD v Mariboru, ter ljudska knjižnica in Sokol kraljevine Jugoslavije. Takoij po prevratu ni hotel nihče govoriti slovenski, sedaj se vedno bolj sliši-slovenska govorica in slovenski pozdrav. Zna se pa zgoditi tujcu, da pride v to občino, da bo dobil utis, da so tu vsi Nemci, posebno pa takemu, ki bi na Prvo vprašanje dobil nemški odgovor, pa bi takoj začel z ljudstvom nemški govoriti. Bivši seljaki, ki so vzgojeni v stari mentaliteti, skušajo pri vsaki priliki pokazati nemški značaj občine, ter se pri tem večkrat pokažejo strastne sovražnike slovenske govorice. Takim moramo povedati, naj nehajo! Ako n. pr. umre v tem kraju kakšen človek, ki je Slovenec, se izvrši pokop nemški. Našemu človeku niti na misel ne pride, da bi protestiral; zaradi ljubega miru, ker je odvisen, večkrat tudi iz strahu, moli nemški, -To bi bil eden primer nadaljne germanizacije. Ako pa župnik moli pri pokopu slovenski, se ti mogotci razburjajo in kričijo. Tu bo potrebno nekaj ukreniti! Drugi primer bi bil ob procesijah po občini, kjer se tudi moli samo nemški. Denar pa, ki ga takrat zberejo, nesejo nemškemu župniku v Mureck. Zgodilo se je celo, da so zbirali po našem kraju denar za nemško spovednico v Murecku. So sicer za marsikaterega od nas malenkosti, ki pa narodni stvari ne morejo in ne smejo biti malenkosti, ampak se morajo kratkomalo odpraviti! Preidem sedaj k tovarni lepenke in papirja. Kakor sem prej povedal, je bila tovarna v službi germanizacije. Gorje slovenskemu delavcu, ki je zinil slovensko besedo. V več primerih so takšne kratkomalo vrgli iz tovarne. Kaj pa danes tovarna? Edino to je boljše, da se ne more slovenskega delavca radi narodnosti vreči iz tovarne. V tovarni ;e danes vse uradništvo nemščini naklonjeno, njih občevalni jezik je pri večini nernski, pri oženjenih deca ne zna slovenski. Sploh, ako prideš v tovarno, dobiš utis, da nisi na slovenski zemlji. Čemu so še danes tablice z nemškimi napisi v tovarni, ko je okoli 250 delavcev naše narodnosti?! Čemu so še danes v službi preddelavci, ki ne znaio slovenski, drugi pa, ki znajo in nočejo govoriti slovenski?! Kako idealno bi bilo delo v prosvetnem oziru, ako bi tovarna oziroma nje-no_ uradništvo korakalo po isti poti z učiteljstvom! Ako bi bilo uradništvo tega podjetja prešinjeno z narodnim duhom, bi nemščini v tovarni in v občini kmalu odklenkalo. Ljudje bi uvideli: moj gospodar, moj preddelavec je Slovenec, jaz moram biti tudi. Oni zagri-zenci, ki zasramujejo svoj lastni jezik, bi pa videli, da nimajo nikjer podpore in bi se končno vdali že zaradi ljubega ju-goslovenskega kruha. mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek. 6. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«, ab. B. Kuponi. Petek, 7. novembra. Zaprto. Sobota, 8. novembra ob 20. uri »Aleksandra« ab. A. Kuponi. Nedelja, 9. novembra ob 15. »Sen kresne noči«. Kuponi. Navadne dramske cene. — Ob 20. uri »Lutka«. Premijera, Ptujsko gledališče. Pondeljek, 10. novembra ob 20. uri »Aleksandra«. Gostovanje maribor. gledališča. Mariborsko gledališče. V soboto, 8. t. m. se bo vprizorila moderna Szirma-jeva opereta »Aleksandra«, ki je občinstvo pri vseh svojih dosedanjih vprizo-ritvah zelo zabavala. Ab. A. in kuponi. V nedeljo, 9. t. m. se bo vršila kot popoldanska predstava Shakespearjeva klasična komedija »Sen kresne noči«, pri kateri sodeluje ves ansambl ter orkester in veljajo navadne dramske cene in kuponi. — »Lutka«, klasična Andra-nova^ opereta zelo zabavne vsebine in prisrčne muzike, bo doživela mariborsko premijero v režiji g. Djuka Trbuho-viča v nedeljo, 9. t. m. ob 20. uri. V tej opereti, ki bo gotovo že zaradi svojega nenavadnega miljeja (godi se mestoma v samostanu), zelo privlačna, bo nastopil po daljšem presledku g. A. Ha-rastovič kot gost, naslovno partijo pa bosta izmenjaje se peli gdč. Udovičeva in Barbičeva. • • Marljonetno gledališče Sokola-ttiatice v Mariboru priredi v nedeljo ob 14. (2. pop.) gledalsko igro »Faust«. y it* arshi k dnevni dtstia Občni zbor Z 'jeze kulturnih društeu u fTlariboru bo 16. t. m. od pol 10. naprej v Apoio-kinu v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk občnega zbora (poročil, volitev odbora itd.) tudi izročitev 8 novih javnih knjižnic ZKD delegatom iz krajev, kjer se bodo te knjižnice ustanovile, s katerimi dopolni Zveza ob svoji petletnici število* svojih ktrlžnlc na 50, dalje predavanje dr. Ljud. Pivka o zgodovini, ciljih in organizaciji narod-no-prosvetnega dela na Češkoslovaškem, pravna pojasnila o novem avtorskem zakonu in njega posledicah za društva itd. Med sporedom se bo predvajal kratek vzorni prosvetni film. Popoldne in zvečer predvaja Zvez-t v kinu Union velik zgodovinski zvočni film po romanu L. N. Tolstoja »Hadži Mu-rat«. Udeleženci občnega zbora imajo pravico do polovične vožnje na podlagi odloka ministrstva prometa. Upamo, da se bodo društva tega malega jubileja ZKD udeležili v velikem številu. — Odbor. N HrafsRi: Od danes dalie TANGO LJUBEZNI 100% nemška filmska opereta. Willy Forst. Fee Malten, Paul Otto in vsi igralci iz filma »Dva srca v *A taktu«. Union: Pogreb Joška Goloba, popularnega šolskega upravitelja v Vuzenici, neustrašenega narodnega borca in društvenega delavca, ki se je vršil včeraj, je bil veličastno priznanje njegovega dela in priljubljenosti med mladino in narodom. Vuzenica menda še nikdar ni imela v svoji sredi toliko občinstva. Pokojnikovi stanovski tovariši od daleč naokrog, Sokoli, gasilci, vse je pohitelo, da izkaže zadnjo čast možu dela in nesebične požrtvovalnosti. Žalnega sprevoda so se udeležili tudi: srezki načelnik Fr. Viher, mariborski stolni župnik msgr. Umek, banski svetnik Peter Mravljak ter šolska nadzornika Grmovšek in Močnik. Ob odprtem grobu so izpregovorili pokojniku v zadnje slovo domači g. dekan, župan Josip Mravljak imenom občine, starosta slovenjgraškega Sokola dr. Železnikar, učitelj Terčak iz Marenberga, šolski upravitelj Anton Hren za UJU v Ljubljani in končno še msgr. Umek iz Maribora, pokojnikov narodni sodelavec že pred 18. leti. Lepa pozornost in gesta g. monsig-nora .ie napravila na številno občinstvo najlepši vtis. Šolska mladina je zasula grob svojega vzornega vzgojitelja z go-m>io svežega cvetja. Naša severna meja je izgubila z Joškom Golobom močen steber ter izvrstnega delavca. Naj počiva v miru v svobodni slovenski zemlji! Slovo konzula dr. Fr. Resla od Maribora. Včeraj popoldne se je češkoslovaški konzul dr. František Resi na svojem povratku v Prago končno poslovil tudi, od Maribora. Ob prihodu ljubljanskega brzovlaka so konzula pričakali na kolodvoru zastopniki mariborske JČ lige: ravnatelj ženskega učiteljišča g. Kadunc, inž. Ivan Leben in dr. Avg. Reis-man, za Češki klub Franjo Bureš in Ivan Knop ter predsednica Slovenskega ženskega društva ga Maistrova. G. konzul se je vidno vzradoščen nad nepričakovanim sprejemom tekom postanka vlaka prijateljsko razgovarjal z navedenimi zastopniki ter se ponovno zahvaljeval zlasti zastopnikom JČ lige za intenzivno delovanje na polju češkoslovaško-jugo-slovanskega prijateljstva v Mariboru. Ko je odpeljal vlak proti severu, se je zjasnilo tudi nebo in konzul dr. Resi se je z vso iskrenostjo poslovil od ljubljenega Maribora ob rumenih žarkih jesenskega solnca, ki je zahajalo nad rumenimi štajerskimi vinogradi. Sokolskim praznikom je proglasilo starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije 1. december, ki ga morajo vse sokolske edinice proslaviti s svečanimi sejami in akademijami ter zbirkami za obmejne sokolske knjižnice. Od danes torka dalje: 100% nemški govoreči in zvočni film: TRENUTEK SLABOSTI Liane Haid, Lucie Englisch. Poskrbite si sedeže v predprodaji. Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17 19, 21. uri: oh nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. uri Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI PPOIO t<| o V soboto 8. in v nedeljo 9. novembra: KOMEDIJANTSKA LADJA Veliki nemi film. Laura La Piante. Joseph Schildkraut. Znižane cene. tmmmssmmss, Koncert baritonista Mirko Puglja« ki se bo vršil jutri, v petek 7. t. m* v kinu Apolo, obsega izključno samospe* ve francoske literature. Na vzporedu so skladbe najrazličnejših avtorjev, ki so žal pri nas še vse premalo znani. Kakor jpovzamemo iz ljubljanskih poročil o j Pugljevem koncertu, ki se je vršil v V°n" , deljek z največjim umetniškim uspehoM odlikuje vse skladbe velika finesa izra* za, ki je sploh značilna za francosko pesem. Njena diskretna prefinjenost temelji na posebni notranji moči. Kakor v drugih umetnostnih panogah, prevladu* je tudi v francoski glasbi okus in PrS' sojati je učinek vselej s tega vidika* Spored je tudi tako sestavljen, da nart bo pokazal razvoj francoske moderfl® pesmi izza dobe zadnjih petdesetih l8*1 Kar se pevca samega tiče, omenjajo po* ročila osobito njegov način interpretacl-je. Iz vsake pesmi zna izvabiti njen0 umetniško zrno in vse mu služi kot sred' stvo najčistejšega in najplemenitejšež3 izraza. Pevčeva tehniška izšolanost le izborna in on je doma na lirskem, kak°f tudi na dramatskem polju. K temu razpolaga z veliko muzikalno kulturo in visoko inteligenco. Vse pesmi bo zaPe‘ umetnik v originalu, ker so tako subtilne« da bi vsak prevod le škodoval njihovemu učinku in čaru. Prostovoljno razšlo se je društvo »Županska zveza v Mafl‘ boru«. Nov most čez Dravo pri Ptuju se bo v doglednem času zgradil mesto dozdajnega starega, ki je kljub neprestanim popravilom že doslužil in ne bo dol' go več nudil zadostne varnosti. V nedeljo se sestane v Ptuju anketa zastopa* kov občin, mesta Ptuja in Brega strokovnjakov. Načrte je že izdelal tehnični oddelek sreskega načelstva v Ms* riboru. Razvanje. Na meji naše občine, toda že na ozemlju občine Radvanje, pelje pot iri cesta mimo škofovega gradu Betnava na Tržaško cesto. Na tej progi so skoro vsako leto poplave na dnevnem redu. NaJS gredo Razvanjčani in drugi po cesti a^ po potu okrog gradu, vselej morajo diti čez vodo. Ne moremo reči, da občina pa tudi oskrbništvo gradu nič n storila za pot in cesto. Toda označen^ neprilike kažejo, da premalo. Pot in ce' sto je treba vzdigniti tako, da bo vse poplav enkrat za vselej konec. OP°za jamo mariborski cestni odbor na te n ' dostatke, osobito sedaj ob priliki reg*" cije omenjene ceste. TRENCHOATI, Lep dar Učiteljskem domu v Mariboru. Med udeleženci pogreba po pojcojnem šolskem upravitelju Golobu je zbrala v.. gostilni Mravljak v Vuzenici med gosti: kože, pHšI, snežni čevljT,’ snežni učitelji in neučitelji gdč. Ljubislava Gr-1 movškova, učiteljica iz Mute, znesek 600 Din za Učiteljski dom v Mariboru-! povn .iiki, hubertusplaščl, usnjeni i°p kože, pliši, snežni čevlji, snežni Sltf*_ ' saloše, kakor tudi razno manufakt« IAnurm *VU- blago na obroke. ORNIK. Maribor. K j roška cesta 9. * Priboru, uiie r> Kor*-5 V M f- i-> M I k strtn a Slo let morfija IZUM PRIPROSTEGA KEMIKA V LEKARNI. - PREVRAT NA POLJU ME DICINE. - ŽALOSTNA USODA IZUMITELJA. Nedavno je bil zanimiv jubilej: stoletnica morfija. Sto let, kar je bil iznajden morfij, čudotvorni lek in odlično medicinsko sredstvo, ki je pa na žalost postalo tudi veliko zlo za ljudi, ki ga zlorabljajo na škodo svojega zdravja. Pred 100 leti je lekarniški pomočnik, kemičar Friderik Viljem Sertirner v Pa-derbornu v Nemčiji v svojem laboratoriju iznašel morfij. Bil je to epohalen izum na polju medicine. Saj je bil morfij prvo Praktično narkotično sredstvo, ki so ga mogli zdravniki brez strahu uporabljati v svoji praksi. Morfij je pričel služiti kot zdravi'o za mnoge težke bolezni. Sertiner, ki je bil star komaj 22 let, ie v svojem laboratoriju dolgo časa proučeval makovo zrno. Ko mu je uspelo, da iz ekstrakta opija, ki ga je dobil iz makovega semena, izloči morfij, je dal s tem celokupni medicinski vedi nov pravec. Epohalen je bil izum tudi na polju kemije. Sertirner pa je vršil poskuse tudi * drugimi rastlinami in je ugotovil, da je skoro v vsaki rastlini izvestna količina materij, ki so sorodne z morfijem. Poskuse so pričeli delati tudi drugi znanstveniki z raznimi rastlinami in so prišli do senzacionalnih rezultatov: našli sov rastlinah tudi mnoge druge, za medicinko znanost koristne kemične edinice, n. strihnin, kinin, kokain itd. Sertirne-rovo odkritje pa je imelo tudi silen vpliv fla razvoi biologije, ker je vsled iznajdbe Morfija znatno napredovala na polju Medicine tudi serumska terapija. Sertirnerovi sodobniki na žalost niso znali dovolj ceniti velikega izuma. Zaman je Sertirner prepričeval celo resne učenjake, da gre za važno odkritje na polju zdravniške vede. Mnogi so se mu posmehovali, mnogi so ga psovali s — hohštaplerjem. Sertirngr je bil siromak in le z največjimi žrtvami in v največji bedi je mogel nadaljevati svoja kemična raziskovanja. Šele na njegova stara 'eta je znanstveni svet začel priznavati zasluge na polju medicine, materijalne koristi pa Sertirner od izuma ni imel. Vse-uči’išče v Jeni ga je imenovalo častnim doktorjem, in tudi pariški »Institut de France« ga je uvrstil med svoje častne člane. Toda že tudi takrat se svet ni prav zavedal, kolika blagodat je v narkotičnem sredstvu morfiju, ki je pomenilo olajšanje in naravnost osvobojenje od mnogih odvišnih muk in bolečin pri bolnikih, ki so prišli na operacijske mize kirurgov. Sertirner je do konca svojih dni živel v največji bedi in mnogokrat niti ni imel najpotrebnejšega za vzdrže vanje svoje rodbine. Na razširjenje svojega znanstvenega dela niti misliti ni smel, ker ni imel za to denaria. Umrl je v največji bedi, njegova rodbina je cele tedne gladovala, da je mogla plačati stroške njegovega pogreba. Ob stoletnici izuma morfija, tega »blagodejnega strupa«, so se Nemci odločili, da bodo Sertirnerju dvignili spomenik v njegovem rojstnem mestu Hanovru. Kbko upliuata moča in literatura na turistko? Vse na švetu podlega modi, dasi se tegu malokdo zaveda. Tako n. pr. pred ^ojno skoro ni bilo novoporočencev, ki ne bili šli na svatbeno potovanje v Benetke. Bila je to naravnost modna epi-^ ~,!'a. Dne' je prišlo tja novprečno Po 50 parov. Bili so to zlati časi za beneške gondoli srje. Italijanska statistika pa Kaže, da je povojna doba popolnoma sPremenila mentaliteto novoporočencev. Ako še gre kak par v benečanske kana-'e> se ne poslužuje več gondole, ampak Motornega čolna. Obisk muzejev ni več običajen, raje se udajajo ob morski obali sPortu. Tudi literatura je imela vedno znaten Upliv na turistično gibanje. V Franciji je y osemdesetih letih Maurice Barrčs objavljal navdušene članke o Benetkah. Ti članki so vodili cele trume francoskih Pristov v Benetke. Edmond Rostand pa je navdušil za Baskaro in turistični l°k je zopet zavil v te kraje. Carica Ev-Se.uja se je zaljubila v Biarritz in s svo »mi slavospevi potegnila tja za seboj ari stokracijo in plutokracijo, ki je skozi de ^tletja bila prepričana, da bi brez obi-sKa Biarritza ne bila mogoča v družbi. V nekaterih dobah se je pojavil povi-*an interes za gore. V 18. stoletju se je Rousseau razpisal o krasoti gord, o ve-J. astvu gorskih velikanov, o miru in čistoči gorskega zraika. Posledica je bila uristovski val v gorske kraje. Sledila je ■°ba romantike in turisti so se zaljubili Porensko in škotsko hribovje. Nastala je doba Wertherovske ljubezni, nesrečni |isti so vrezavali srca v skorjo dreves "J Pisali verze na zidovje in v spomin-, ,e knjige. Pa je že prišla doba Rivijere, J sta jo' zlasti propagirala Alfonz Karr in ^aupassant. Čudežna tipkarica k V Parizu se je vršila te dni evropska ^nkurenca v tipkanju na pisalne stroje. magala je Eleanor Mitchell, ki je tako ^ no spretna, da udari na tipko 11—12 . na sekundo. V 20 miutah je natip-^ nič manj kot 11.321 besed. Vendar p '^hko doseže še veliko večjo hitrost, SaSt."n°, a'ko ji ni treba tipkati toliko ča-p‘ 3 tipkali pisalnega stroja, ki se ga , gospica Mitchell, ni nobenih ka'°v črk. Vendar pa se temu ni čuditi, Pa v i itc^ie"ovi lahko zavežejo tudi oči, tem 3 temu v ravnotako blaznem je J311- Njena koncentracijska sposobnost firomna. Zanimivo je. da more prepi- sati celo številko kakega angleškega dnevnika, obenem pa se pogovarjati v francoščini. Ona tipka skoro hitrejše, kakor se govori ter onemu, ki ji narekuje, ni treba čakati niti sekunde. Cim izgovori kako besedo, je že tudi na papirju. Gospica Mitchell ima vrh tega čudovit spomin ter si zapomni vse, kar so ji kdaj povedali Pred šestimi leti se je prvič udeležila konkurence in si je leta 1926 priborila naslov evropskega prvaka v tipkanju. Od tedaj ga ni več izgubila in je tudi letos ponovno dokazala, da daleč prekaša vse svoie nasprotnice. Mlada dama je sedaj 23 let stara in je nameščena v neki tvornici pisalnih strojev, kjer takoj preštudira vse novosti na tem polju. Tudi ona je, kakor vsi veliki mojstri svojega poklica, čisto zaljubljena v svoj poklic, ker pač pomeni zanjo pravcato umetnost. Za njo tipkanje na pisalni stroj ni nobeno mrtvo, dogočas-no delo, temveč živ šport, kakor za pla-vača plavanje. Na vprašanje, kako si je pridobila tako spretnost v tipkanju, je gospica Mitchell odgovorila, smehljaje se: »To napravi samo vaja, samo vaja.« TO i Kitajska prauica Najuisja cena za ženske Povsod se dela na znižanju cen, od česar se pričakuje s povečanjem kon-suma izboljšanje gospodarskega položaja. Tudi Ibn Saud, kralj Hedžasa. noče pri tem zaostajati. Seveda pa si je za svoja stremljenja izbral »blago«, ki sicer nikjer drugje na svetu ni na prodaj. Gre namreč za — žensko. Pred svetovno vodno je mogel dobiti vsak Arabec v Hedžasu mlado in lepo ženo za 2 in pol vola. Vsled svetovne gospodarske krize, ki se močno občuti tudi v Hedžasu, pa so cene žensk tamkaj zelo poskočile. Da omogoči svojim podanikom večji »konsum«, je izdal kralj Ibn Saud sedaj poseben cenik za prodajo in nakup žensk. Taka je pač poezija orijenta. Tiskovni zakon v kneževin! Liechtenstein. Kakor smo že poročali, se je vršila v zadnjih tednih v kneževini Liechtenstein, tretji najmanjši državici Evrope, huda borba proti strogemu tiskovnemu zakonu, ki. ga je predložila vlada. Ljudsko glasovanje je sedaj ta zakon odklo-n''°’ ker se je vsem razsodnim ljudem zdelo pač naravnost smešno, da naj bi se radi dveh časopisov, ki vrh tega nista niti dnevnika, ustvaril poseben tiskovni zakon. Pred sodiščem v Nankingu je bil nedavno obtožen mlad Kitajec. On ni nikogar ubil ali oropal, temveč je samo de-il propagandne lepake proti vladi. Sodišče bi ga gotovo oprostilo, ker se je bavil s tem poslom, da se prehrani. Ni znal namreč niti pisati niti čitati ter zato tudi ni mogel vedeti, kaj je bilo natiskano na letakih. Toda v Nankingu e sedež vlade in sodišče ga je zato moralo obsoditi. In obsodilo ga je na 1 dan zapora za vsak razdeljeni letak. Sodni-com se je to zdela najmilejša kazen, naj-brže zato, ker niti od daleč niso slutili, da se letaki dele hitreje, nego tečejo dnevi v letu. Ubogi Kitajec je namreč razdelil skupno 15.000 letakov in sodni pisar — ki je menda edini dobro obvladal matematiko — je na veliko presenečenje in začudenje sodnikov izračunai, da bo moral ubogi Kitajec presedeti ‘ v zaporu celih 41 let in 35 dni. In obsojeni (itajec je imel še posebno srečo, ker so ga aretirali že takoj na početku njegove 4 do H večio kapaciteto. S različnih znamk od cene Dolarjev 6.00 do Dolarjev 30.00 nudilo agentom 10095- do 400% dobiček. Mr. Critchlow nastavila povsod glavne in okrajne agente, ki lahko mesečno zaslužijo Dolarjev 250.00 do Dolarjev 1000.00. Se danes pišite v angleškem jeziku in zahtevaite prosti vzorec za vpeljavo. 3041 Vaše ime: ...... . Naslov: ........ Mesto: Dežela: ........ Zdravnik Dr. FR. DELAK je začel ordinirati s 4. novembrom: 9.—12. — 2.-4. KOROŠČEVA UL. 2/j. Sadno drevje: Jabolke, hruške, šllve, črešnje, orehe itd. dobite v Drevesnici JOSIP ROSENBERG. MARIBOR. Tržaška cesta št. 64. Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Telefon interurban št. 23—01. 3140 ZAHTEVAJTE CENIK! mmmm imunim Snežni čevlji najboljših svetovnih znamk Din 96- Dln 10-- 3067 Din 130’-Dln 160’. Din 200-- Jos. Moravec, Maribor, Slovenska 12 ^ Din m Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna ln posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phdbus« in druge vrste. — škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. —• Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Premog Peklenlca 4750 kalorij, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24. 3053 Kupim tako) razno pohištvo, obleke, blazine, d°* bro ohranjeno žensko kolo in razne druge reči. Starinarna, Studenci, Al** ksandrova ulica 1.________________________ Dobre sobosllkarske pomočnike rabim. Franc Ambrožič, Grajska ull* ca 3. 3161 Dva dijaka sprejmem na stanovanje. Nekrepova ulica 6/1, vrata 4. 316» Vzamem dva gospoda ali dijaka na hrano M stanovanje. Naslov pove uprava »Ve* černika«. 3000 Opremljeno sobico s prostim vhodom oddam poceni. Tržaška cesta 20/1, levo. 3172 Strojepiska za pisarniško delo dnevno od 14. u° 15. ure se naj javi v Prešernovi ulK* št. 6. 3171 Učenko ali učenca iz ljudske šole sprejmem na hrano W stanovanje. Koroška cesta 19, Folgej: Stanovanje, dve sobi, kuhinja in pritikline, odda«1 s 1, decembrom. Nova vas, Spodni« Radvanjska cesta 43. 3170 Klubske garniture iz usnja n "rirnitpre vseh vrsti zložljive tapecirane postelje, palice ** zavese, vitraže, po ceni kupite Vy F. Novak, Maribor, Slovenska ul. 2* INI fveia dospelo: Zajci, fazani, morske ribe od Din 22.— za kis napre), kakor krapi, ščuke, Hnjake, fogoše Itd. L. UHLER, MARIBOR delikatesna trgovina in stolnica na Glavnem trga. Pralni barhent mtr d Din 7‘50 Dobro češko sukno mtr h Din 69"— Velour za ženske plašče mt/ d Din 55"— Ne zamudite prilike. Dnevno od 9.—12. in od 2.-5. ure Meljska c. 29 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU DElELA v Maribora,