Osnovna šold hcrc$đ$rđctČđTržič W 1», $ i mce 1989 dub mu i -m ; m AAi *!3ti m ^vr' ili številka 30 22 Irt Hi M ii A t3 ts LÜJILHI m f; r '' fl \ / ^c4' , ’ 1 ■ t^': """ 'V, KULTURA UMETNOST o-- U %• fe ^ t j*,?4 % /' aR) >■/ 'S p ji c^fi/Wlo’ rooiTodrx Kultura je ogledalo naroda. V kulturi se pokažejo dobre, pa tudi slabe lastnosti nekega naroda. Kultura preveva vse naše življenje: kulturno se obnašaj, kulturno jej, pogovarjaj se kulturno ...! Kulturo svojega naroda ustvarjamo vsi, ki sestavljamo narod: učenci, delavci, umetniki, znanstveniki .... Vsakdo k skupni kulturi prispeva tisto, kar je v njem srednjega ... Kultura je torej družbeni pojav..., ki človeka venomer bogati in ga vzgaja, lahko pa tudi pripelje v ulico, pred katero stoji znak - slepa. Kulturno v kulturi je vse, kar človeka obogati, ga moralno povzdigne stopničko više; nekulturno v kulturi pa pa je vse, kar lahko človeka moralno porine celo stopničko navzdol. Peter Gabor, 8. razred Kultura ima zelo širok pomen. Povezana je z umetnostjo, saj beseda kultura pravzaprav izraža lepoto in pomen nečesa. Lepo vedenje, odnosi med ljudmi, zanimive, stare hiše, poslikane panjske končnice; vse to je kultura. Tudi kiparstvo, slikarstvo, rezbarstvo se skrivajo v besedi kultura. Mojca Marin, 7. raz. Umetnost je, če nekdo napiše pesem ali naslika lepo sliko, če izdela kip ali pa če umetniško poslika panjske končnice. Kulturo srečamo povsod; v mestu, v galeriji, v muzej ih. Jana Mlačnik, 8. r. k Večkrat slisim kakšno ljudsko pesem, ki se mi vtisne globoko v spomin. Ljudske pesmi nam odkrivajo Cas, ko so ljudje Se verovali v posmrtno življenje. V Cas poSasti in dobrih vil. Ljudska pesem je kot zapis Življenja naših prednikov, zato bi jo morali Se bolj ceniti in spoštovati. V njej se skriva miselnost preteklosti. V Časih, ki so minili Jn ki se ne bodo nikoli veC vrnili, je ljudska pesem Živela in rairla skupaj s Človekom. Ljudje so jo uživali kot kapljico vode na dlani, zaupali so ji svoje težave in radosti, svoja vprašanja in misli... Bilo je njihovo edino bogastvo. Ob prebiranju ljudskih pesmi se zamislim, kakšno trdo Življenje so Živeli ljudje, ko so bile vojne in druge družbene stiske. Vsak narod, ki ima svoj jezik, svojo slovnico in svoj besedni zaklad, ima tudi svoje ljudske pesmi. Jelena JanCiC, 8. razr. Peter Gabor, 8. razr. JoZi Praprotnik, 8.r. Katarina Remskar. 8.r. 5 človek je v ljudski pesmi izpovedal vse svoje tegobe, ki jih je preživljal kot Človek, ki nima pravic. UroS Lampič, 8. razr. Slovenska ljudska pesem je Se posebej globoka in Cista. Kot se beli golobi napajajo ob vodnem izviru, tako lahko človek črpa kulturni zaklad iz ljudske pesmi. Včasih je trpka kot pelin, drugič spet razigrana, vedra. Slovenski narod je v njej izpovedal svoja Čustva, sprostil je svojo ustvarjalno moC. Matej Razinger, 8.r. Življenje naših prednikov je bilo Žalostno, veselo, resnično. V njem spoznamo boj za vsakdanji kruh, za katerega se je treba tudi danes boriti. Gregor AhaCiC, 8.r. Ob koncu laho reCem le to, da mi ni Zal, da sem tekmovala za Cankarjevo priznanje. V spominu mi bo ostalo dovolj koristnih podatkov. Ofc* /icn^raoWri ijivdcfoK Kadar vzamem v roke knjigo z narodno vsebino, ljudske pesmi na primer, začutim nekakšno spoštovanje, občudovanje do teh besed, stavkov, verzov. Odprem knjigo. Po podčrtanih besedah in po stanju papirja ocenim, da so jo prebirali številni ljudje. Toda, ali so vedeli, kaj držijo v rokah? Ali pa so morda menili,da morajo to knjigo prebrati samo zato, ker jim v šoli tako ukažejo? Obračam list za listom. Počasi, da he bi česa izpustil. Vsaka beseda tu notri je vredna, da se jo tudi tisočkrat prebere. V teh vrsticah, površen bralec bi menil, da so pisane amatersko (saj tudi so, ker ljudstvo misli preprosto), so skrita dolga leta trpljenja, zatiranja, mučenja, pa tudi drobni trenutki sreče, ljubezni in veselja slovenskega naroda. Nikakor ne smemo pomisliti, da se vsaka pesem takoj "prime" med ljudstvom. Ne. Potrebno je, da je pesem ogledalo duše človeka iz tistega časa. Vendar pa vsi časi niso enaki. Vsak prinaša nova spoznanja, izkušnje, nov položaj v družbi, v svetu. Pridejo časi zatiranj, časi preganjanja ali pa časi strpnosti, veselja. Vse to ostane zabeleženo v pesmih, ki se prenašajo iz roda v rod, ki se prilagodijo času in duhu naših Ijudi^li pa izginejo. Ljudske pesmi so pomemben dokument, saj nam pričajo o zgodovinskih dogodkih -zmagah ali porazih. V vrsticah ljudskih pesmi je skrito nekaj tako preprostega, a vendar tako prefinjenega, da bi se po ljudski poeziji lahko zgledoval največji mojster poezije, saj je način izpovedi, ta navidezna okornost umetnost ljudstva. Očitno pa je, da hujše selekcije, kot je med ljudstvom, ne premore nobena žirija. Zato so ljudske pesmi umetnine daleč nad nekaterimi umetnimi pesnitvami, čeprav le-tem tudi ne bi hotel oporekati njihove umetniške vrednosti. Zaprem knjigo. Bogatejši sem za ogromno kulturno vrednost. Še večkrat se bom vračal v ta svet čudnih, bajeslovnih bitij, ljudi, ki se jim dogajajo neverjetne stvari, ali pa čisto preprostih ljudi, ki doživljajo podobne usode, kot je moja. Jaka Ropret, 8. razred 5 efo. ttanornifirfTv o^jcaou ar ?ojS\ Oktober je mesec knjige, mesec, ki si vsako mesto poskuša oplemenititi kulturno raven z raznimi prireditvami. V Tržiču smo priredili literarni večer s predstavitvijo tržiš-kih planinskih pesnikov: Mata Mežka, Helija Zecha, Vilija Perka in Marjana Perka. Objeti v vonj domačnosti smo v prijetni svetlobi -poslušali planinske pesmi ob prijetni spremljavi citer. Počasi je od nas odhajala vsakdanja tesnoba in prepustili smo se verzom. Posebno lepo se je to videlo kasneje, ko so za mizo, ki se je kar šibila od kmečkih dobrot in žlahtne ka-p1 jice^p 1 an inci in planinke zapeli slovensko ljudsko pesem. Skratka vsa hvala organizatorjem in učencem, ki so predstavili tržiške planinske pesnike. Matej Razinger, 8.r. 3 OcA CO Mitja Vošnjak nas je obiskal v okviru festivala Kurirček v Mariboru,kamor že nekaj let pošiljamo svoje prispevke . Za srečanje z njim smo se temeljito pripravili. Led smo prebili s krajšim kulturnim programom, prebrali smo svoja razmišljanja o pogumu in ga spraševali o vsem mogočem. Odgovori so bili obširni in zanimivi; Mitja Vošnjak s svojo razgibano pripovedjo poslušalca prav pritegne, da na široko odpre ušesa, prisluhne in se čudi... Mitja Vošnjak je izredno vsestranska osebnost: po izobrazbi je novinar, med NOB je na osvobojenem ozemju urejal tri slovenske mladinske tednike, bil je partizan - borec, ki mu ni bilo vseeno,kakšno prihodnost bo živela Jugoslavija. Po vojni je služboval kot diplomat. Bil je predsednik Kurirčkovega festiva 1 a , ukvarj a se s pisanjem za otroke in odrasle. V misli:" Življenje je samo eno,zato ga je potrebno živeti čim bolj razgibano in čim bolj polno," se skriva vsa lepota in modrost njegove osebnosti. V druženju z njim smo učenci mnogo pridobili.Iz odkritega in 'pri srčnega pogovora smo izvedel i, spoznali, da je samo polno življenje in življenje za domovino - življenje,ki ga je vredno živeti... macroSm. - piocMi c\iiW TtDTnidk Peter Gabor,8.r 'io V petek, 9.12.1988, je člane novinarskega krožka na naši šoli obiskal pisatelj Mitja Vošnjak. Pripravili smo mu lep kulturni program. Po prihodu v učilnico, kjer smo ga počastili z bučnim aplavzom, je gost spregovoril nekaj besed o sebi in doživetjih. Bil je borec za svobodo v drugi svetovni vojni. Spoznal se je tudi s Karlom Destovnikom - Kajuhom, človekom, ki ga vsi poznamo kot hrabrega borca in odličnega pesnika. Med vojno je spoznal tudi Belo Krajino ter njene prebivalce in jo ocenil kot najlepšo deželo sveta. V tej pokrajini je vsaka vas vedela za tajno skrivališče, vsi so bili celice, ki so sestavljale pest, ki se je zoper-stavljala okupatorju. Tu so partizani počutili kot doma. Beseda je tekla tudi o zelo znani knjigi Častna pionirska, ki je dobila naslov po dogodku v stomatološki ambulanti, ko je zdravnik trepetajočega Vošnjakovega sina miril z besedami:" Častna pionirska, da ne bo bolelo!" Napisal je tudi prvi vojaški strip, i nastal Jev kooperaciji z Ivom Šubicem, ki je ilustruriral zgodbo, ki jo je Mitja Vošnjak zapisal po pripovedovanju mladega enajstletnega fanta Pibernika z Jesenic. Napisal je strokovno,medicinsko knjigo: Propolis -zdravilo jutrišnjega dne. S to knjigo je vzbudil nemalo pozornosti tudi po drugih državah sveta, saj je knjiga doživela tri ponatise, izšla pa je - po prevodu Avstralke - v angleščini in pozneje v kitajščini. Pobudo za festival Kurirček, kamor odhajajo vsako leto najboljši spisi, je dal France Filipič, njegov prvi predsednik je bil Ivan Potrč, drugi pa naš gost Mitja Vošnjak. Uroš Lampič,8.r. M Nekaterim njegovim zgodbam smo se od srca nasmejali. Znal je zelo duhovito povedati doži v 1 j aj e,ki jih je doživel in si jih vtisnil v sporni n.Srečanje je bilo zelo lepo in pestro,zato ni nikoli zmanjkalo vprašanj,ki so jih zastavljali učenci novinarskega krožka. Barbara Fern,8.r Veseli smo bili,da si je vzel čas,ki ga prav gotovo nima na pretek,tudi za nas. Sedel je za mizo in nam po kratkem programu naših recitatork začel pripovedovati zgodbe iz svojega življenj a. Polona Zupan,8.r Tovarišica Fanika Grosova je Mitja Vošnjaka vprašala,kaj meni o Beli Kraj in i. Odgovor i 1 ji je,da je Bela Krajina najlepša dežela na svetu. Marjana Dežman,8.r. jji. imre oy^ ^orr ji Öftpcr Kulturo zasledimo na vsakem koraku, če le znamo dobro opazovati . V mestih lahko vidimo raznovrstne stare hiše, ki sodijo h kul turi. Ce si jih bolj natančno ogledamo, lahko vidimo, kako zanimivo so zgrajene in koliko dela je bilo potrebno vložiti vanje. Kultura je zame vse, kar je lepo. Tudi prijazni ljudje so kultura. Med kulturne ljudi spadajo zame prijatelji, ki se lepo vedejo. Spomenik Franceta Prešerna v Ljubljani je kultura, ker nas vedno, kadar ga opazimo, spomni na velikega pesnika, ki nam je v svojih pesmih izkazal veliko lepega, vzvišenega. Vlasta Švab, 7. raz. (vcaca^tT tc U.e|AtuJL, &** ^cb f»>*X ^wtU^c-r, i^teAT' tv» p*^*.+r |4At^* IMMW Tvs. Uv JUU {*»{». *f" (^txvW/ /kvSÖjim^'- « .kiSonjw c5rr0X - GdxMjöixx Moj oče je pognal Kilarjevega Tina. To je bil orjaški možak, močan kot le kaj. Živel je na Slapu v Tržiču. Imel je trgovinico. V njej, je pravil oče, si lahko kupil vse: sladkor, moko, sol. milo, petrolej, vezalke in druge potrebne reč i . Tina je imel rad otroke. Kadar je kak tržiški kratkohlačnik prišel v trgovino po vžigalice, olje ali po bogve-kaj, je rekel Tina: "Če boškušnil muho, ti bom dal še bonbon." In že je tantiča ali dekliča z eno roko dvignil pod strop, kjer so zašumeli roji muh, in ga malo omotičnega postavil nazaj na tla. Nato mu je dal obljubljeni sladkorček. Bilo bi čudno, če otroci Kilarjevega Tina ne bi poznali. In če se ga kdo ne bi majčkeno bal, ko pa so starši svoje poredneže strašili prav z njim. Menda je bil neznansko velik in močan. Težko* vrečo je z lahkim zamahom oprtal na ramo in jo prenesel na drugo stran Bistrice. Ko se mu je neki navihanec usedel nanjo, sploh ni čutil, da nese tudi njega. Vse to je bilo že zdavnaj. Zdavnaj, da, zdavnaj, skoro pred sto leti. Toda bilo je resnično. Oče je večkrat omenjal Kilarjevega Tina, in tudi hišo, v kateri je živel, mi je pokazal, Ko sem pred časom hodila po Tržiču, je nisem in nisem mog 1 a najt i . Ne vem, ali zato, ker je ni več, ali zato, ker mi v spominu kraji radi zbledijo. Če ste slišali za Martina Krpana, za Petra Klepca, za Štempiharja, nikar ne mislite, da so zgodbe o n^ih iz trte zvite. To so bili resnični ljudje, kot je bil resničen Ki-larjev Tina. Berta Golob GcAcfocw V sredo, 8. februarja 1989, smo se za kulturni dan srečali s pisateljico Berto Golob. Srečanje je bilo v večnamenskem prostoru. Oder, kjer so nastopali in igrali, je bil svečan. Skozi okna je sijalo toplo, pomladansko sonce. Pri literarno novinarskem krožku smo dobili vprašanja za Berto Golobovo. Vprašanja smo se naučili na pamet. Tovarišica Silva Škofič je učence naučila zaigrati tri zgodbice. Ob 16. uri smo se v večnamenskem prostoru zbrali vsi učenci 4. in 5. razredov. Pozdravili smo pisateljico Berto Golob in pričel se je kulturni program. Tudi jaz sem imela pripravljeno vprašanje zanjo. Moram priznati, da sem imela malo treme. Zaigrali so tri zgodbice, z naslovi: Skrinja iz babičine bale, Mlečna kaša, otroška paša in Koledarske resnice. Zgodbice je bilo lepo gledati, saj so bile zanimive. Tudi melodijam, ki so jih zaigrale učenke, je bilo prijetno prisluhniti. Učenka višjih razredov je povedala, da so na vrsti vprašanja. Vprašanj se nisem dobro zapomnila, toda odgovore pa sem si zapomnila. Krošnja, ki so jo krošnjarji nosili, je bila sestavljena iz majhnih poličk, ki jo je krošnjar nosil pred sabo. Na poličkah je imel veliko stvari, ki so pretegnile otroke. Stari Ba. vant je bolnega ozdravil zato, ker je verjel njegovim besedam. Knjigo Srce ustvarja roka piše je napisala, ker je mislila, da bomo mi spoznali pisatelje, če bomo prebrali to knjigo. Ko je odgovorila na vsa vprašanja, smo jo prosili, če bi podelila priznanja vsem novinarjem, ki so vrsto let obiskovali krožek. Seveda je to z veseljem storila. Ob koncu smo ji podarili likovni izdelek našega učenca in šopek. Bila je zelo vesela. Ob koncu srečanja so jo prosili za avtograme. Srečanja smo se vsi vesel 111. Boj ana Ropret, 5 . raz. W dblcy -UJbots cIo&Ua/ &x dUixx m 0/Vn^ -vn; /UdxUjUo ^^Wyvrvi/ />öhs 'WtOyx/ ny TticXuo'. 'ko Srečanje z Berto Golob je bilo zelo lepo. Pripovedovala je o sebi in kako je pisala knjige. Nekateri otroci so jo spraševali, kako se je lahko odločila, da bo pisala knjige. Povedala nam je tudi, da je najprej učila v šoli. Maja Mežek, 5. razred Na srečanju s pisateljic^o Berto Golob mi je bila najbolj všeč dramat i zac i j a zgodbe Skrinja iz babičine bale. Učenke iz četrtih razredov so jo zelo dobro prikazale. Najbolj mi je ostala v spominu zato, ker ko jo je pisateljica Berta Golob videla dramatizirano in se je lepo nasmehnila. Jaz sem bil tega nasmeška zelo vesel. Marko Kovačev ič,5 . r . Ko je bilo vsega konoc, se nam je podpisala v knjigo ali na listke. To srečanje mi je bilo zelo všeč. Mojca Švab, 5. raz. Pisateljico Berto Golob poznam po imenitnih knjigah. Napisala je: Jezikovni vozli, Drobne zgodbe, Skrinja iz babičine bale, Sporočanje Srce ustvarja, roka piše, žive besede. Matej Po 1anšek , 5 . r. WiWmk cWrx a V sredo nismo imeli pouka, ker je bil kulturni dan. Zjutraj sem spal, kolikor sem hotel. Popoldne pa smo ob štirih imeli srečanje s pisateljico Berto Golobovo. Bila je vsa nasmejana, ko je sedla na- stol zraven našega ravnatelja in tovarišice Kodrove. V večnamenskem prostoru je bilo vse polno gledalcev iz četrtih in petih razredov. Začela se je predstava.Najprej so nastopili učenci literarnega krožka. V ta krožek, ki ga imamo vsak torek pred poukom, hodim tudi jaz. Ko so povedali pesem Zdravljico, so bili na vrsti učenci četrtih razredov. Zaigrali so tri zgodbe Berte Golob, in sicer iz knjige Skrinja iz babičine bale. Bile so mi všeč. Za njimi so bili na vrsti moji sošolci in moja sestrična Petra. Ko pa je bilo igric konec, so pisateljico učenci spraševali o njenem pisanju. To mi je bilo všeč, ker je Berta pripovedovala o svojih mladih letih. Ob koncu sta ji Petra in Bernard dala šopek. Nekateri so odšli, nekateri pa so želeli pisateljičin avtogram. To sem hotel tudi jaz. Podpisala se mi je na listek. To je bil zame zelo srečen dan. V Kurnikovi hiši i/ Tržiču je dr. Tone Pretnar podeli/ priznanja našim učencem' za delo i/ literarnem krožku. Značkanem pa na šoli bralne značke in priznanja za branje. Jxx.ntQ.rn- -^>»e ^ d ?s£> 'c '77 rk.&c>-■Oftntciscnnne- inv jctjj'ŠcLi'me ^ djL/j-^xyrmkuzP Jz /reto. /9?/ : .Ja.nr>cAo ^e-po'yo. Jfytrm'se. t nmcLćjrtsZeJti^ v bfe, J$gO - rncito^a. : ^^oexx-(TldćjO^ o 3-&j itcfu-mrn^Oi &c/Xct.celfačT?- oßc Jjtesexcnc, - do&Čotctt. ^ - moL^o^a. (J^icAn'xnh'cX^ 'Jte-seXer/L- i'X- y^TptXj csAfti -i A. ođjca/KnctV-Mlox-em3 Ajicjot yrv K&nrn&tefc^onexjo,!. QyexXci ü^jduxj, /pt xLowriA rmx Jjiszixfyi&x J^aAuXJviÄx. ar '^a^r^cuTu. _ ZO Kazimierz Wierzynski (1894-1969) Pesnikova delavnica Odnesiva, žena, mizo pod drevje, ker, glej, vse tako se mi zdi, da iz zraka ne bo mi težko prepisati, kakšen da spev je drozga nad srebrikasto vodo in kako da borov gozd dehti. Kot zobati listi javorjevi -zgoraj stekleni, spodaj temni -na travo lila senco mečejo: ta čudež sveta prepisati, prepisati nebeške dni, ki sonca vzhod še čakajo. In pišem torej: rišem drc^resa, ptico, ki poje (in veje potresa), bore ogromno krošnjo javorjevo; pa trgam papir: prvi, drugi in tretji. Bori dehte in vsak listek se sveti, jaz pa smetim s papirji vodo. Alibi Z4 Prepiram se z zgodbo kot življenje dolgo in zadrto o veselju, obupu, o revščini; pesem je venomer tekma s smrtjo: kdo koga prehiti? Pohitiva torej, beseda zaspana, iz zahrbtne izviti se zanke. Že vidim poslednjo sodbo. Vsi so prišl i. Vsak ima alibi. Jaz - zadnji. Post scriptum 0 čem pišem, ne vem, da prav, me ni strah, vse mi stoji ob strani : na levi Endiminovo srce, na desni hiša, roke ženine, pred hišo pa teja in na akacijah prah. Besede so kot note, splaš«~'ne ptice spomina -in niso nič drugega kot zvoki, če nad srdom gorja in če nad ljubeznijo ne zaigrajo kot violina v moj i roki. So prozorne, steklene, kakor stkane iz dimov in hitijo po vseh poteh, po žalostih, radostih in po skrbeh, vse poti pa vodijo v rimo. Spregovorite z mojimi ustnicami, zapojte z mojimi notami: kot hiša, kot teja, kot žena. Vzdignimo k višku roke in naj prepodi megle himna vstajenja! Prevedel Tržičan dr. Tone Pretnar ~t^03pl/!0L 'TöTiß. 'TjutrarMv "Za vodo" (tako se je v mojem otroštvu reklo tistemu delu. Tržiča, ki je na levi strani trga, če gledaš proti cerkvi svetega Andreja) je bilo v prvih povojnih letih več zanimivih ljudi; meni pa je ostal najbolj v spominu Tadlnov Kristl. Bil je vdovec in živel je sam v pritličju dolge hiše v Paradižu. Pod večer je rad prebiral stare molitvenike ob oknu in včasih smo ga otroci prihajali strašit s smrtjo; svečo, bučo in rj uho. Zjutraj je prevažal z Zalega rovta seno za Rihartove krave, kajti mlajša izmed Rihardovih gospodičen mu je obljubila, da ga bo vzela za moža. Pozimi je vozil seno s sanmi, poleti z vozičkom. Preden smo se odpravili v šolo, smo stekli čez Genovo proti Zalemu rovtu, prevrnili Kristinu seno in mu ga pomagali spraviti nazaj na voziček ali sani. In če smo ga prejšnji večer strašili, nam je povedal, da se mu je prikazalo. Zelo ponosen je bil, ker so ga kljub nizki postavi vzeli k vojakom. 0 naboru je povedal: bil sem najmanjši, ampak fant in pol . Fant in pol je bil že v visoki starosti; k gospodičnama Rihardovima je hodil na zajtrk, in če v nedeljo ni dobil cvrtja, se je naredil, da je mrtev,šele zdravnik je gospodičnama razložil, naj mu vendar ocvreta jajce. Tone Pretnar T5Wy CDc^aooc. \m. °JcRXDmoarć / tjx Dosti berem. Večkrat zvečer kot popoldne. Berem, če tTnasrK; tas. Velikokrat ga nimam, ker se je treba veliko učiti. Po učenju in nalogi pride branje ljubljenih knjig. Ker pa hitro berem, ni problema. ► Sanja Škofič, 6. raz. Časa za branje imam ker se moram učiti. Berem zelo, zelo malo. Časa skoraj ni, največkrat zvečer v postelji. Alenka Rozman, 6. raz. Ta teden je očka doma, zato ne bom mogel brati knjige Mali upornik, ker mu moram pomagati pri delu. Rožle Papier, 5. raz Časa nimam ravno na pretek. Najraje berem knjige zvečer v postelji. Če pa so take knjige kot Miki Muster, pa j ih berem zelo hitro. Anže Pova1ej, 5 . raz. 3o U Ofiaž^ Danes smo šli pri uri slovenskega jezika v knjižnico. Ko smo prišli v knjižnico, smo najprej pozdravili, nato pa sedli. Knjižničarka nam je najprej povedala, kaj bomo obrav-navnali pri bralni znački. Za bralno značko je nekaj knjig obveznih, nekaj pa si jih učenec lahko izbere sam. Knjižničarka nam je dala leksikone in vsak učenec je moral poiskati določeno besedo.Prej pa nam je razložila, kako se določena beseda v leksikonu poišče. Ogledali smo si tudi knjige, ki jih bomo potrebovali pri bralni znački. Preden smo odšli, nas je vprašala, če še kdo česa ne razume. Nato smo se poslovili in odšli v razred. Vesna Mokorel, 3 . raz . Knjige si lahko izposodim v naši šolski knjižnici. Knjižničarki zelo rada pomagam pri delu. Velikokrat zlagam knjige na svoj prostor ali zapisujem podatke na kartončke, večkrat pa jih tudi urejam. Jaz zelo rada opravljam taka dela. Če nam kdaj odpade kaka ura, grem hitro v knjižnico. Tudi odmore večkrat preživim v knjižnici. Ko bom velika, bom mogoče knjižničarka. M Ti /moa /ul ^ajpuor^xCjL /) pvxiMjüjcr ^fe^ccr rTaue£^JX COßrm ua. C&t>/&l, cT^Qm^x /mer ax cm. snrcCr to^x ^iot. CW^CAe T\n/^2SL ^ cf\n\cW^L. ‘ofcnfcrncr m. a/io’ cfco?|. Ljudje premalo skrbijo za čisto okolje. Odpadke odlagajo povsodjsamo da se jih znebijo. Tako najdemo na vsakem koraku odpadno embalažo, na bolj skritih kotih pa še štedilnike, pralne stroje in podobno šaro,ki jo ljudje ne rabijo več. Veliko odpadkov leži tudi okrog kontejnerjev za smeti. S prijatelji smo sklenili, da bomo vso nesnago kontejnerjev počistili. Zbrali smo se v soboto popoldne z vsem potrebnim orodjem. Delali smo precej časa, saj je bilo smeti veliko. S svojim delom smo bili zelo zadovljni. Veseli smo se vračali na svoje domove. Toliko bolj razočarani pa smo bili naslednji dan, ker je bilo zopet polno smeti. Tako je bilo naše delo zaman. Vsi bisamorali zavedati, da s tem, ko uničujemo naravo, škodu-jemo tudi sami sebi. Andrej Bečan, 3. raz Naše okolje je zelo onesnaženo. Ko pade sneg, skrije vso umazanijo.. Letos pa ni snega in se zato vidi vsa umazanija. Veliko voda je onesnaženih. Mislim, da bi bilo dobro, če bi pobrali vse papirje in plastične, polivinilaste, kovinske in steklene odpadke. K nam prihajajo turisti in vidijo vso sramoto, če ne bi ljudje metali smeti po tleh, naše okolje re bi bilo taKŠno. Želim si, da bi bilo naše okolje čisto, da ne bi bilo polomljenih dreves, polomljenih ograj, da ljudje ve bi pisali po zidovih in po tleh metali raznovrstnih smet i . . Ana Maršič, 3. raz. % OGLEDALI SMO SI RAZSTAVO, KI JO JE OB 30 - LETNICI PRIPRAVILO KOMUNALNO PODJETJE TRZlC IN Z NJO POKAZALO OBSEG SVOJIH DEJAVNOSTI; RAZSTAVA JE BILA ZELO ZANIMIVA. V torek, dne 7. februarja 1989, smo si ogledali razstavo v Tržiču v paviljonu NOB. Razstavo so pripravili delavci Komunalnega podjetja Tržič. Povedali in pokazali so nam, kakšno je delo komunalcev v naSi občini. Pokazali so nam stare cevi, v katerih se je nabral apnenec in voda ni vec dobro tekla skoznje. Ogledali smo si tudi fotografije, ki so prikazale delo komunalcev. V starem delu mesta Tržič bodo morali Se to leto zamenjati vse stare cevi. Delo komunalcev je naporno, saj morajo iz dneva v dan opravljati naporno in težko delo. Delavci komunale imajo tudi geofon, s katerim ugotavljajo, kje pusca voda. Tovariš vodic nam je povedal, da so z geofonom odkrili majhnega kanarčka (bitje srca), ki je bil sedem metrov pod površino zemlje. Ko komunalci pripeljejo smeti do smetisca, jih morajo takoj zakriti z zemljo, da se ne zaredi mrCes. Tudi mi bomo morali bolj paziti na okolje in s tem delavcem komunalnega podjetja olajšali delo. Tjaša Razinger, Darko Zorko, Boštjan Meglic, 6.r. M Ko smo stopili v razstavni prostor, smo bili naravnost očarani nad urejenostjo razstavnega prostora. Lahko rečemo, da smo spoznali, kako pomembno delo opravljajo komuna 1 c i. Naši vodovodarji opravljajo svoje delo zelo vestno in učinkovito. Pri tem jim pomaga naprava geofon, z njeno pomočjo hitro ugotvijo, kje je okvara. Delavci Komunalnega podjetja skrbijo za urejenost tržnice. Brez rednega čiščenja bi ta prostor postal leglo bac ilov. Naši delavci Komunalnega podjetja morajo opravljati tudi nehvaležna dela, na primer odvažati smeti, skrb za kanalizacijo in podobno. Pozimi poskrbe za vodne razmere, ponoči posipajo ceste. V načrtu imajo filtrirno napravo, saj je naša Tržiška Bistrica vedno bolj umazana in ogrožena v ekološkem smislu- Jaka Ropre^ Gregor Smolej( Dušan Pogačar 8. razred /Za ka i rad \ o/1 xf # n, ,\\A ' ' ^ O «T— /j/JsivVJ i.fKxwAAj. ti > - //1% lv^ 3 ^ ^\ / o > -^11 Q £'^'^-, §“<5V «.- 3 £TŠ o ^ ^__uT^ % b C^ Q Q o 7:----T ^ ^ C ^ ^ ^-5 ° ^ r ^ CD«. ~ *- Š' ^ r>t / .s 05 3 a» c*- 3 sr ^ o c~t-Q ~§ Q_ Ä §' 3 ~“T3 o Q ^ <. R ^ 3 ^ % %■ o l , tr -2. o v 'olfcvvv \ ^t\\Vo \movv\ JioViiro 'i kniit^'co \w\övv\ feolo kiodum yqA , "ACAUa^ losiav\ ke mu Woxku. kad \morr\ odmore, • 1/aolar \Vr\o\roo VY\\ C,0\\ vieWVo >\\ do<^e j tak rot Y\\ 'j'bec ^ šoli pisane Pv r\w\ox Bertoncelj , i. rarred se učimo crie- V šoli nauc/ia velilo hraiki Zo bralno znacbo pr e Lrala ' f loiiiqe. roda berem. in pijemo Sem se £e in računati, sem V šoli zelo Frelih l/at j a ( 1 Razred \j £>o\\ V ^o\\ \e^o '^Pavro ovP>ece do Pacu^\cA\ z^om do d\)a\s>et. Pi ooulzu ‘be ucwvio |)es-m\ct- . PV\ teloMooibi iqromo >oe rame. \)c\rAC> l\\zoMnenn St se soh le pec^c 01d\ sVu ^ pOUvu poo^CMor ^am ew\ iud Se joo^o m op vedem a ^r i rišemo . 11 %ol S sokola . b n i i z n i c o . ÜIV1C Rok l^iktl , 1. r-az^fd Sola V 6o]o ' rada liodirw. kajk^j^......... Lciovadbo- Tudi qlasloo iwq tn0 rada, lohx do- xax)hx EloroiTUACL ua ^oajU .Tl (jadUiimi rxuX oau aiaTa olKuujuaXx' aio ^ zoodoA.hi d petuau Ma doju m xoCoda ua fi iq(ixxtt fYia ifX^unaQß\o \iojv\o V aiCilViu dolu iLueia Uxajoe x dx^iam^exu im pa^tuu’, pazmeie pa do Umßjt ix^ioAidr d£o a^umaolo Jdaruta dou i opala DViru Ma ^paota po oau xauaempiijCL d pjutčma a M zjOuu txxoh. (vaoEruol, Oo^fi pa6r\a ^uxuta UipL up f^nuoOLrnpaa od udpurtoo«.'Piu pAocroi ^daruto n>o uu rao idCoIOu xido lodJk njotisL (x ruupj puQ do Podeanu ii^iandu . cdmcbuu "PulPax , luo^' oül, uu oaauad dlruann^a im pa^eiuaa DluxaUx oau xoa da upuic TiD-idočme peouua ion c.U'cU pa dolu iopolo dlOTjOJdjDvo Uopoxomia. Hx uxqiy\o p ul roxßjLhjö avoolopov) ■ Pad. fTuQD\opi đulu fevto ,'utopno oocaAjoaooO. ^ \octo ruDorno oaa njondo avooLopdo^ Piućmo JV^0' 'Cpajuu ä n\uu PjOd. dloaVopoJLU i(T\ iCpaxu pa lato a (udoG-nuu cilVuovtujl Tiiič lom Aai pd^VdS^oxu a qdoa-VudLtoia. dTo loaa ladoi, I 05. oa UČIM SE KLAVIR Obiskujem Glasbeno Solo v Tržiču. UCim se klavir. Pravkar končujem tretji razred. Gre mi kar dobro. Lani sem naredil prestopni izpit. Moja učiteljica je ErZen Olga. Dobro igra klavir, vendar se mi zdi, da predolgo igrava eno skladbo. Večkrat me pohvali. Hodim tudi k nauku o glasbi, Sele v drugi razred. Ta mi je cisto odveč, ker to ze vse znam. Doma imamo tudi klavir, da lahko vadim. Igram eno uro na dan. Včasih pa malo pogoljufam, tako da rečem: "Saj sem igral eno uro." A minilo je Sele pol ure. Kadar pa igram kakšno lepo skladbo, pa ne morem in ne morem nehati. V Soli ne obiskujem drugih krožkov, saj imam dela z glasbo kar dovolj in mi vzame precej prostega Časa. Tudi v prihodnje se bom posvečal igranju klavirja, ker me to veseli. Rad bi bil uspeSen pianist. Jure Rozman, 4. razr. V glasbeni soli se uC'i? igrati klavir. Zelo rada ga igram, a kaj, ko nimam svojega klavirja. Mamica pravi, da imamo premalo prostora. Tako vadim kar pri tovarišici ali prijateljih. Nekega dne me je mamica poklicala pred televizor. Pianist je igral Labodje jezero. Mamica je rekla : "PosluSaj, kako Čudovito igra!" "Seveda," sem odgovorila. "Saj lahko, ko pa ima doma klavir." P\^EM 1Ub\ XA biei\CE Najbolj se navdušujem nad oblikovanjem in pisanjem. Ob petkih zjutraj obiskujem 1 iterarno-novinarski krožek. Delo na tem področju me zelo zanima. Predvsem zato, ker je tako razno 1iko.Pišem krajše prispevke na različne teme, spise, pesmice, šale, intervjuje, zbiramo ledinska imena, pišemo za šolsko glasilo Stezice in podobno. Najraje pišem humoristične spise, včasih tudi pesmice. Vse je odvisno od mojega razpoloženja. Ob četrtkih oblikujem glino, pri likovnem krožku se namreč ukvarjamo s kiparstvom. Tudi to delome zelo zanima. Doma večkrat poprimem še za svinčnik in barvice in se lotim risanja.V risalnem bloku imam že kar veliko risb. Najraje rišem z barvicami, in sicer rože.Včasih rišem tudi z ogljem in svinčnikom. Pri likovnem krožku pa, kot sem že omenila, oblikujemo glino. Do sedaj sem naredila vazo, želvico in masko. Delo zahteva predvsem natančnost,spretnost, smisel za oblikovanje, imeti moraš tudi veliko idej. Za zabavo se včasih lotim horoskopa, saj sem med staro šaro našla pratiko o vedeževanju. Vendar mi za podobne interese ostane premalo časa, ker ga večinoma porabim ;.a učenje, ki je zaenkrat moja edina skrb. Zavedam se, da v delu lahko realiziram in uresničim vse svoje želje, kajti delo je velika vrenota, ki je ne smemo zanemariti: Delu čast in oblast. Mojca Marin, 7. raz. Pri matematičnem krožku se učimo zakonitosti, ki veljajo v svetu števil in množic. Ravno to me privlači in navdušuje, tako da skušam po raznih enciklopedijah razvozlati zanke, ki mi zavirajo pot do rezultata. Matej Razinger, 8.d. NAÄI INTER.E51 ^0 LELO KAIUČNI Rada prebiram tudi stare knjige. Najbolj mi je pri srcu knjiga o zdravilstvu. Radovedno prebiram, kako so v starih časih skrbeli za higieno in kaj so materam svetovali pri vzgoji otrok. Barbara Ahčin, 7. r. V šoli sem se odločila za pevske vaje, ker me petje zelo veseli, saj rada pojem. Pevske vaje imamo enkrat tedensko, in to ob četrtkih ob pol štirih. Nekaj deklet nas pride prej, da pripravimo stole. Na pevske vaje hodimo učenci iz 5., 6. in 7. razredov. Anka Brk 1 j ač , 7.raz. Moji interesi so zelo različni. Rada tečem, kuham, šivam, pletem, rada se ukvarjam z živalmi. In rada jaham. Najbolj sem uspešna v teku na daljše proge. Teči sem začela že v prvem razredu. Marija Dobre, 7. raz. Hodila sem tudi k plelsnim vajam. Učili smo se moderne ter klasične plese. Velikokrat smo se nasmejali, saj je bil učitelj plesov zelo duhovit. Tudi rišem rada. Mnogokrat mi v šoli pri likovnem pouku zmanjka časa, tako da moram risbo dokončati doma. 5Z Ko pa risbo dokončam, se lotim risbe, za katero si sama izberem temo. Najraje rišem rože, največkrat s svinčnikom, redko s temperami. S svojimi risbami nisem nikoli posebno zadovoljna. Maja Ančimer, Z minerali se ukvarjam že dolgo let, že od malega me je privlačil lesk mineralov, zato sem se odločil, da jih bom začel zbirati. Zato me je navdušila tudi tovarišica Heda Ogrisova. Sem pa tja mi je dala kakšen mineral, kadar pa je bila v šoli razstava mineralov, sem si tudi sam kupil mineral. Minerali so se začeli kopičiti,tako da jih nisem mogel imeti več v škatli za čevlje. Zato sem si izbral na omarici polico, ki mi jo je predlagal oče. Pozneje sem uredil še razsvetljavo. Matjaž Stritih,7.r. Gledal sem kitariste na televiziji, občudoval njihovo spretnost v gibih; prsti so jim drseli po vratu kitare kot nož po maslu, iz zvočnika pa so prihajali čudoviti toni. Očka se je nekega dne odločil, da bo kupil kitaro kot spomin na mlada leta, ko je tudi on malo "brenkal" nanjo. Vedno govori, da mu je žal, da se ni poglobil v to glasbilo; pač ni mogel, krivo je bilo okolje. Jaz sem se odločil za glasbeno šolo. Opazoval sem svojega tovariša, ki ni bil prav nič manj spreten od onih na televiziji. Začel sem se učiti igrati kitaro. Gregor Ahačič,8.r. Pa tudi delo mladinske organizacije ni tako lahko, kot sem si ga predstavljala. Velike ur presedimo ob pripravah na srečelove ali druga praznovanja, to so ure, ki jih drugi ne vidijo, zato semmalo razočarana, če drugi učenci ne znajo ceniti našega truda. Jelena Jančič, 8. r. Moja pot je povezana s špertom. Moje korenine so v smučanju. Za to pot sem se odločila sama in ni mi žal.Smučanje je krut šport. Zdržijo le tisti, ki imajo voljo, trdo voljo in ki jemljejo treninge resno . Doži viš krize in padce, toda tudi lepe stvari in doživetja, ki jih ne pozabiš. Smučam že osmo zimo in če pogledam vsa ta leta, ki sem jih vložila v delo, pomislim, da je bilo ogromno odpovedovanj, pozno v noč prebedenih ur ob knjigah, voženj, ki jih ni bilo ne konca in ne kraja. Seveda, če treniraš, moraš pokazati na tekmi vse svoje znanje. Že najmanjša napaka te pripelje na slabše mesto. Poleg telesne pripravljenosti moraš biti psihološko stabilen, da zdržiš napore. Pred tekmo, pred startom si vsak po svoje pomaga in pripravlja opremo, koncentracija je zelo pomembna, kajti, če nisi zbran pred startom, ne boš pokazal sv-ojega znanja. Na štartu ocenim smuči, pogledam opremo, če je vse v redu, se ctjievam in mislim samo na progo. Vzdu? j e je največkrat veselo, sproščeno in ko čakam na startu, ne mislim na nič več, razen seveda na progo. Vsak si želi kar najbolje odpeljati, toda na žalost, ti ne uspe vedno, ko bi želel. Urška Ude, 8. raz. 5k Doma imamo majhno kmetijo, zato mi preostane le malo prostega časa. Splomladi je na kmetiji veliko dela. Potrebno je potrebiti travnike in opraviti delo na vrtu. Doma imamo delo razdeljeno. Zadolžena sem za red v hiši. To delo rada opravljam, saj je to tudi moja dolžnost. Poleg tega pa v prostem času tudi rada pletem. Saj mcraš na neki način porabiti svoj prosti čas. Franja Gabrovšek,7.r. Moji konjički so zbiranje znamk, vrečk, branje, dopisovanje, rada pa obiskujem tudi glasbeno šolo in likovni krožek. V glasbeni šoli igram klavir. Učimse ga že pet let. Mislim, da sem veselje do glasbe prevzela od staršev. Nasploh mi je glasba zelo všeč in s tem tudi stvari, ki so z njo povezane; ples. Zbiram tudi fotografije različnih pevcev in besedi la.pesmi. Pri likovnem krožku pa ne rišemo, kot se na prvi pogled zdi, ampak oblikujemo izdelke iz gline. To mi je zelo všeč. saj svoje misli lahko izraziš v izdelku, ki ga oblikuješ. Pri tem krožku moraš imeli vsaj malo domišljije. Prvi izdelek smo oblikovali iz glinastih obročov, ki smo ga nalagali enega na drugega. Včasih je to delo kar precej zamudno, ker pa se ob tem lahko pogovarjamo, mi delo hitro mine. Všeč mi je, da sem pri tem krožku, čeprav mi vzame kar dosti časa. Toliko o mojih nagnenjih in intereseih. Mogoče bom katerega odkrila v naslednjih letih ali pa se bom ukvarjala le s temi. Katarina Remškar, 8.r. cUb^o (^ah\£xiA ÖWi ÖlVoTn cAjru ^ ^OjO^C* c^cfuh -tKOOlA' /TOD l^pKldl fYUj/>e^O ŽoZtŽh ^ po^oJn' um pe/m />e pKvGKAcU^a 'Ir^atcx fitrm um pogC^xloJLa />fajo~i\ o^umö. l^ddLcv ALnnn cüpmo. L/Vi OC^m^O. XojK^^i /oinemri u^i pyo/S^' /^o /Odbija l^. ^aa.-£> QCLbtH (pk^pdUoJb /sO />e.J X fLK.^?aumru UxUarYTu 4oi>oxrv^oJhu . ^ pooeCrmQa p'no' ptoiQ /5ö iXu&eJbC^ cuiri u^n (ir nru^ ČCLhu ^OjčeJU c^ObiH x ooctcr. ti pü pru pmO' )u^o pvuK xxojutm oc^n^a , p-poxa^a^o CiLbiaK ^ ^cnnoru ^ po^au^o'. (JoQaxi6» ^ /50 poxcuh . Cyilaou^'poja ^ Cn6a rrariXi^' ax^a ^ nxa xaxgOLmia. <3uxU tu. iK^oirinru />o nx>€, /ilooOu ^QJuQpjruL. Cax ftufojc^ ciroA /50 /Aru - ^uo pop>uoAn&i um u>ucJU t* . Qb-Vxo iK^oun'mo xopei /CdLpnio. (^oxitcA /o poVru5ru , r5cy uRti ^^^>uCl> c^o' yu^ /5ioJu5< um ^oxctOuS OuucU ur /50&A umnOJmrnO <^CU5i faxoÜ^L , ÖjCx /5t Xi. mntüxlr u6uruO ua^ (^ox Jh. ScuSa f35o$'urru.c) ^ .b $>ib firraxj aj c^oj^itrm cLotvuu 0 rmenexo obVo&xiA po^oo+o Pott oCn * pvbu^^ Cyaui^bx dLomruoix. G\pj/br^ RcUm Aj'vtuo /3^ ru cLom. rb^'\o(pi^ /mx3 (U cbooioran . OcLfrn ^ ^n^Xr po^nDcr (^o-pHjpOTnoć^cnj-. <^a^\6^)Ho opiurnoa, ca^OocU, nruuyyi^ix , cppa- Kjofi oCQ ^a^cnn^ , (xaji' , CjLbVrai , öomCx- tm ptim/^fxi nna^x/^&a. C^xr^\^Ji\ pd rcuoscr^ pO^LOlJaJlt , fybOMXJ nr>t k- pKlClrmt' R Mpo^a&^CLp). ^iiaKdu^ji ^nmO, eto 0ri&o. oj (födi 5u "^cxV xe d/uo okć^o poijcxxo. (^exDidlA prrtO'bQ^ö CjiR tocdmo pK^p'ito'b^-rru pcx^opi'h pObaxt >boJ<5 frrvo’ta^ Yxckpriö axixli R ^bi^A^^cr po^ojuxr pomxodxJ oiaool, d M i^cx^o R a>x<^u(d oajrru . oU7 cLotaö, hjü clarcx Cüdtaa XQX<^a.da houštjec Wp^bolddic, Vb (?KAppw-fad cbLa^m, im rljLnx>fajl pc \X Cndema cXAbad^ c^xdbu: , ^ /xö <^a jud/ncj fayuoihh pexVoiind hj rwu/^ocu obioC/cu. /Aer ttorica IA arija Legat je spemliala mlade gabite v Slovenske Konjice. Na Tekmovanju ■je za likovne izdelke na Jtemo Varujemo naše okolje dobil srebrni plaketi - Meotii, k-k V^oJh. kifajj pTucahju,\?yvnd peio c , .. , cmn- Csio. aia^pX^ /anoö pi >LDXAn^)fib cLp(Lcr um u- rrTLOaJi pe/m Crita ciotob.' roxx p>o Arno £oab (^oJhJL od tnn pVcpb /rnO(0, arje/rrLu Vovriu po clodUiJU im Ine -Vo firmo cioJU fU p£C\CO dA^dk/rri /rr-nö p>upKQJirib AxA?-uomXT ^a~ djt um fikjpZi fiCcxilaÖ /^rrraklmö . r%0 ^ Cnbj k^k3 poctmo, Amp dod4Pb oncudboj I Vie, erno6-k-. Oicxx^oXa cBbo\my V HvG&udt 6o SVA V tetkaskem klubu Hodiva v tekaški klub Kokrica. Trening imamo v torek in četrtek v telovadnici. Imamo prijazne trenerje. V telovadnici telovadimo, tečemo in se igramo razne igre. Hodimo tudi na sneg. Poleti hodimo v gozd z imenom UdenborSt. V gozdu veliko tečemo in telovadimo. V klubu sem spoznala veliko prijateljic in prijateljev. Ob sobotah pa hodimo v hribe in uživamo v naravi. Tina in Petra Bergant, 4.r. VSI SMO SE NAUČILI PLAVATI S plavalnim tečajem smo zaceli v ponedeljek, 6. marca. S sošolci smo se zbrali pred Solo heroja Grajzarja. Sli smo v bazen. Prve dni smo se učili pravilno dihanje in pravilno plavanje. Učili smo se gledati pod vodo. Tako sem se naučil bolje plavati. Zadnji dan smo tekmovali. Imeli smo nekaj hitrih učenčev v plavanju, zato sem mislil, da bom približno deseti. Ampak ne, bil sem drugi. Nisem mogel verjeti. Sele, ko sem dobil diplomo, sem verjel, da sem med najboljšimi. Nad plavalnim tečajem sem zelo navdušen. Skoda, ker ga je Ze konec. Ales Rozman, 3. razr. JKs^ SiTCjy 'UVwJk- sfr r^x>rai Xnr^X^ ^vlAAKiiW)’ hc,^\sy , ^ofvXiJU^ Jvt\. Mvxcuxf. ?i/'K/ (dUfuL Amxy Ml> JluoJ^ |vKukJIm. ofru dUlv/vw^u Mv ^nvcr^vWx^. ^iJIfvtt^OAKxlLu Amxy , ‘^clo' (dLtjC |u>dl OKJtlcy. ✓ /dcW /WAjCy yjvtoAKxiv Aroxy /cfrxioJu, ju^ol nyodjy ■ '^jafexJLu Arrjy /itxxitnrvjü . ^SrV PLnruOmvxy |JLcmkxXć . ^Lć-iuCio Vrv A^trJ«x 3>. fax. a UČIM SE NEMŠKEGA SE31K.A Od jeseni leta 1981 do leta 1985 sem bil s starSi v Berlinu, glavnem mestu Nemške demokratične republike. Tam sem tri leta obiskoval vrtec in se medtem 2e kar dobro naučil nemškega jezika. S svojimi vrstniki sem se pogovarjal brez težav. Ker Želim ohraniti znanje nemškega jezika, sem se po vrnitvi vključil v tečaj nemščine na soli. Sedaj se učim nemški jezik enkrat tedensko po dve uri. Matjaž Jazbec, 4. razr. PRI ANGLEŠKEM KPoiKU Hodim k angleškemu krožku. Uči nas tovarišica. Pouk se začenja popoldan ob pol Štirih. Ko pridem iz Sole, grem po MatjaZa, da greva skupaj v Tržič na Delavsko univerzo. Tam počakava, da pridejo Se drugi. Nazadnje pride Se tovarišica. Najprej ponovimo, kar smo se Ze naučili. Potem se učimo kaj novega. Potem se igramo angleške igrice. Na primer: nekdo od učencev, ki ga pokliče tovarišica, stopi pred tablo in si zakrije oči, da nič ne vidi. Potem pa tovarišica pokaže enega izmed nas. Ta pa spremeni glas in po angleško reče: "Kdo sem jaz?” Tisti, ki je pred tablo, pa mora pokazati tistega, ki je to rekel. Ce ni pravi, pa spet stopi pred tablo in vse se ponovi. Rad hodim na angleški krožek, ker je zanimivo, obenem pa zabavno in poučno. Tomaž Bizjak, 4. razr. lob MOUI TRENINGI Treniram v smučarskem klubu Tržič. Treninge imamo na snegu in v telovadnici. Velikokrat tečemo na daljše proge, da si dobimo kondicijo. V telovadnici delamo vaje za moc, vzdržljivost in spretnost. Poleti smo hodili plavat in skakat v bazen ter plezat po skalah. Enkrat tedensko smo se vozili v Kranj na judo. Treninge imamo vsak dan. Včasih sem zelo utrujena, ko pridem domov. Ker letos ni nie snega, hodimo smučat v Avstrijo in Sarajevo. Ta Sport me zelo veseli, zato upam, da bom lahko Se dolgo Časa pri klubu. Člani smo med seboj veliki prijatelji, se ne kregamo in držimo skupaj. Treniram že Štiri leta in dobro napredujem. Noelle Nadisar, 4. razr. KADAR PLETEMO... Hodim na krožek pletenja. Uci nas tovarišica Maca Stumfel. Prvo uro pletenja sem se naučila desne ter leve zanke. Potem pa sem se odločila, da si spletem Sal za zimo, ker sem mislila, da bo veliko snega in da bo mrzlo. UCenke iz nižjih razredov pletejo bolj preproste stvari, učenke iz višjih razredov pa puloverje, jopice in brezrokavnike. Na krožku pletenja se imamo prijetno, zato bom hodila Se drugo leto, seveda, Ce bo. Maja Koselj, 4. razr. <3^atar(\Crl p&aterooD' & Plesti nas uči tovarišica Maca Štumfel. Dobro nas uči plesti nogavice in rokavice. Tovarišica Maca dobro plesti zna, naučila tudi učence iz 4. je a. Petra, Andreja, Tina in Maja, 4. raz. Krožek za pletenje imamo vsak ponedeljek od pol štirih do petih. Tovarišico prosimo, če lahko delamo do pol šestih. Maja in Andreja, 4. razred Mami mi volno je kupila, da sama bi pulover naredila. V šolo hodim na tečaj, zanke leve, desne, že obvladam zdaj. Petra Vogelnik, 3. razred Zacßi-cU 2.1di ll^CLrxJCL zna.ro k 65* a_ 5l^3rorLCX/v\A. /iePro. /si rrr^oAo.ff.o, ?ry>ruv>-s&q ^tažiLfoA. oo '6v?ä. ar c^^ra/vr\>^, ^^xJu. A>VYrv /s\ XjcxäaSäSzx iCxS-Sra/v-rs. j nj" ?iaijuuLfWN. ^_fi_ irY\~va£xx sAcrarai. Xmxxro^uL '?KiuvYv0,^eraaLo^ nemrv |feaÄzo <2n_ pvuJb^cx doo ro^tx^x. D’ Ä>0^ fYYv. /ioio1^'^OJY^ K&Äui |da-l2x3 oJ^^Ajuwx orveuaAxiA ^cxro-v ^>jjy\x^o /vasä/x^ ücx/xx ncro^ /^t iado ^ojc ac^x>cx.^xx. mapjHxx/jvi-v oiL^Ax/'o'v xjo^ z/oxx/mS^zfi». rjCapita /seporv /sv oo-^a^vmo ^ ix fojaXmS- Or\o^ ?/v ^\2- oX^wvrx c>Ta7\sji_a&a. n>errrv ^KWwcuaVv ^ccpv’o. rvr cä^jc \fO. La/oÄiL IraxfecA- £> ^Z-^jcAs^pcorrv /seprvv ^v^x pYv.^flJpv'icx (\r ^/^ßsDxKto. S> pv/YxoiXo /se/rr\_ (\rta£a_ xrvxOsrrr-xftiiL inv \v^v ZexXzx'fejVvx&Ck. kxx ivoÄjCJL. ^ /itmrx pvwsRxx rer />0^ x«. oR/ ^>- ^.RzxXjlRx/sVv /yiRcvAsJ2x/s\ i^vsV ^mjOrinA. (VöcLx AcvxvatM ax ^d^^tlx/vruxox nxca> acz iuxJu /t>RLov«r>-jiČJjYvc. D/s^apiftcv /3icX,P-0 0W0 fe^p' tV>o. RoeU_Xjas+ l O^vk ^OVO^jJsiocx. jt. HiJ?.Rxx ( oUv t/X^O^ao ( VO ^OtLa-Ca. r»VCX/ru|. XX^lvIvR^ .j(lw ^ dxv Rjoxv-cv X-Xv^onw pemv poXvQj/jOÄvx lov.'Cv.Vv.^icx ,6^ ^ Hi.'ÄiXcx. idjCL ^e. «V z/vaj: or^fejCx cXoXrOV i ri-x Uf . Cv (t'VA. jx O-R^vv&vR. ( cXcX Po feapiR. pKXWV IPV . Wxp. evtt-ww zev * > .a voea, 'U.panvA ( cLx Xro oP^jaPo Sandva ^adosavic (o.ft. dJa pKß drmxipr^u o ^u' K Z , C^y\6. ( ^uo\ urn trc\^jp rru ?2jC\ 1ou aEpirru/^ViJ , c^na, ^ ^ podobv? duCu!« oneZiAQ im/£A^^ejrnei^A^u(^a , rriexit/ia 6oEajTuo^i(^o. . K Z ^ /bifrnboC nx^ctnnt, Zurn" &06 (jipok. 1 ybippn&o^ /yyruv^ , fruLpnJicrao^^ud-_ /)fi . Zr rruej' fl (YUQXXiarQ f&irutG, /juo^O ,'rnjoi, Auo^e. /)fe>uk /ipcno^no^Vi. °3^q^kco v la ppomejručZ (pa o^KjCJU /joatuct ma clia' poaWau), k o^oatu. CM/dma rrm/DeJ!. ma mi-(^iurn^pruaa , ^cai ^ pojl do iajpi/^* Vi rao pCLpin. Sikayu peairru , mucg , orruo čma 'juo?ia , ur» /mig , xe Va M otii ofioCi k^K., po^kurutb ic^Hojoa 'S maxauiK. (iJaHajoa k' ^akoTLu dta , i^aio trma pxa-in'ca, da V-i WcXa 'urcurru. c£j.p, onjLpopi/i^LAJ fYnma ^riH 0^aukJh.;?3ö />te>pi/> nao oa-^ k 6^ia ru^VvxumxyiV rru pam-ia rme^a; pt roXxJ^z /OJLpi rru/>k, QTkipa QätPncjda Vm dxjaa^, pv^aCjCućiuaJLa uo ^ peČri Va ^o^a. cjJ>C rru rue^pHJifrTua^^AaO , HjOXjlpo rrucoua-OK — UA rrucxXxlrua Vi ^aWbö parrva/^a I čl ApoöVu^U). ZcJrO fYYu\ rru ixxX prrürruuV^ /ztmn A>\ VLeü. k.a Vo pKi/^aracxmu CT^pa 3&tPncxVa , Cri rrru ä p\ tu. 6-> ^ajdm^a. rrru/sel ar Vom />P'/5U rrtOJYne^^rrbO fn£Lr>i /sfaxAp- rru , rmrxi(2>u nrtci>uaari : /ipo^Ha^rrbCr vo , foxvr- b rru clcnn?xo , £r\ u“ rnxpaSk/n e/m ^ bo^fU ^ pr^C tfYrvCijCfiOJL. ciiai^ T^Oburu^Lh, 8. cl nXi£/ucX Fran Kolman- 6.februarja smo se Barbara Ahčin, Alenka Meglič, Razinger Marija-in jaz zbrali pri Načemru. Stopile smo v prijetno toplo kuhinjo in se s Francem Kolmanom in njegovo ženo pogovarjale, o ledinskih imenih, to so imena njiv, travnikov in gozdov na Visočah. Franc Kolman nam je vedel marsikaj povedati, saj na Visočah živi že 80 let. Povprašale smo ga tudi o njeejvem življenju in on nam je povedal takole:" Rodil sem se leta 191o pri Sveti Neži, Pr' Než^rnek', kot se je reklo po domače na kmetiji. Čez dve leti smo se preselili na Visoče, kjer so straši prenovili staro hišo. V šolo sem hodil v Leše. G3 Ko sem nekoč na Bledu slišal igrati orkester,sem se tudi sam začel zanimati za glasbo. Najbolj me je navduševala violina in ko sem bil star 14 let, sem začel igrati nanjo. Učil me je organist France Zupan, oče bratov Zupan iz Kovorja. Prvo pesem sem zaigral na božič ob polnoči pri maši z naslovom Sveta noč. Nekoč pa me je župnik iz Leš prišel prosit, če bi pri maši igral na orgle. Star sem bil 18 let, ko sem se naučil igrati tudi orgle in postal organist v Lešah. Prvi ■ harmonij sem kupil v Kamniku in se cerkvenih pesmi naučil ob petrolejki, kajti šele leta 1957 smo v Lešah dobili elektriko. Izučil sem se za čevljarja, 4o let sem bil zaposlen v Peku. Vodil sem moški pevski zbor v Lešah in kasneje v Peku, s pevci smo nastopali na veliko proslavah ob različnih praznikih. Štefan Urbanc me je povabil,naj vodim pevski zbor v Peku. V naši hiši je bilo pet otrok. Vsi so poročeni in z ženo živiva sama. I.maja 1945 sem v bitki za Trst izgubil dva prsta. Sedaj sem upokojenec, star 8o let.Z glasbo se še vedno ukvarjam. Ob nedeljah igram na orgle v cerkvi; doma imam harmonij, nanj večkrat zaigram." Med njegovo pripovedjo v klenem ljudskem jeziku nam je njegova žena postregla s krofi in sokom. Za slovo nam je zaigral Je pa davi slanca padla. Predstavil nam je svoje življenje, svoj trd boj za kruh. Razlagal nam je ledinska imena in povedal zanimivo ljudsko pripoved o vaškem .posebnežu iz Palovič. Zgodba o njem je stara več kot 100 let. llaofüL pooe^nnex Krasnekov Luka je hodil od hiše do hiše. Kruh si je služil tako, da je kmetom za živino narezal krme, ki jo je živina pojedla čez nedeljo. Z ročno slamoreznico je zrezal velik kup sena in slame. Pogosto se je znašel tako, da je na sredo kupa zložil več otepov slame skupaj,narezano krmo pa pokladal na otepe. In tako je bil kup velik brez večjega truda. Rad ga je srknil kak kozarec. Pravijo, da je Krasnekov Luka umrl dvakrat. Prvič so zlezli pokonci vsi lasje tistim, ki so Luka"kropi1i". Njegovo smrt so pojasnili, češ da ga je "božji žvak". Najbrž je imel Luka srčno napako in je res izg 1 eda 1 o,kot da je mrtev. Zgodilo se je, da je opolnoči Luka vstal iz krste. Pričujoče je bilo res groza. Zato so poslali v Tržič po žandarje. Vsi skupaj so ugotovili, da Luka tistikrat ni umrl. Barbara Ahčin in Mojca Švajger,7.r. Vstopili smo v prijetno toplo kuhinjo. Že na obrazu se je videlo, da sta vesela našega obiska. Najprej sem si ogledala prostor. Na zidu je tiktakala stara ura, v štedilniku je plapolal ogenj, na mizi je bil šopek prvih mačic. Vse to je dajalo videz domačnosti. Takoj je začel pripovedovati svojo glasbeno pot. Z obiska sem odšla z novim znan jem,verj emite mi, res je lepo srečati tako prijazne ljudi. Barbara Ahčin, 7 . r . v STtco ucenuxe.'Tf c/o^o. ix. Qf&c-!o v oß&&sic fkO-Še Soče ^'Tnc c/c££o£-^c.- l-&ik.c*Ći- će£a_ t/Tkencci ■ A? Zo odejico, r*iclX cc/ Cccjć irme ićc ß&to&e ^Ze., Čok đcsiuo oićLs&c smecJ ffcc&ffr*-') đc-o^o o^Uczv^ ^ V &-eZ4' Ao J^ctric^Vnc/ritoiSr X. i/)ibc ^ 'jjtučt&jo r/i<£t i/fts^o v- ffci/bctAy’' /teCcy? otfcisnčCL -ttex^c/ ?lcx h^2oc£i^ Arr>?o M! ^oc&vcX<^n& a /A<&fKLCecn< o^cnu /At Jktnxeio-i^ i4nti e oz, doA* / n° h. ^ teče ^o oČofao&eiTOi &*cißnncci/k-£očri vaSo /b>texjei Musičat Hd/c/o oač raso J&fcvS Sme j' if Z£Ćc> Mcvto Vlkurxj^d Ot^eom - CKc-ke Skusi d>cWe , S&icAltc dacK^/c Scnue ^2rryr je me -Oteto/ da. do -ne&aćo etrmkć at d&.e/oi'? AiMSzcxa. &tauki /Zjc Ao A&o&i&ae&i. SS/7>icz.nn.or'l&. Zeoca je * rryidudokCc. /Ste.di-čci Tlet Sauteerh ütcou-ct j* d'ća.^st feedoV-jeT •/tctctaA^odc je /■&>. o //ta_o(eUju etooxerp- e det^cnsteee ^ -A° Ji d-M-ctn^ie: / anctj me ftoca: ees dVjtassito d Jfe' ctackts iruact ČĆoOteA rt>e ju. jedem. oSMu Če6^ ^ 4c> *x ßtssi ‘iiu e JS-CtsOt iÄ SaatOLild :-Jeev-CL - jjtecčo mo. -^W Jtctv-fTHA j^ oko. octjcTemi Zcntca -/arr* sejkcucćoj,Z& yZt.cno- - met me /e A-ao Ocupa d Sr/Uc SofrrrsctOc — o&otci- iceso t y - Zecem i AActsui — cMüvcd rtnu.c.c> it &se. . Olck- zerrn tAcfvnt i-ßu lio $ f.a M Je Otte 9o&fc&? ulkcjačftč&L zermge s*< 'la rti as -?! iptc jeztasčc (menijo^ j 'jje te cxjove Xć*. *>u.b ofarncrn-je ^ io ja $ asov e je jcaietLa Özrnef t £sa€. //uirvOcctl 3ov )07>ct o&Ca Jto Ž&đa. G'V masfaOtejL je cvZ^eZn Ap.&z.Lcne< pa. ^C3^fc2e - Jćsr? ožeta/f/Aoxetk) -IjkacvcxiAo ^ tje* ft ceste /j^ Wa Ata &se data tötete , - J^ŽJa. ■. O^etoe Ao A £e V QtjLa wjiore^ Aje* Je k cifce^cL , žaScocoCt. cAfytrmejja "teftecu.^ O7j-> oe e tojus&ž- f tee Tnae>c> H?ctwe}«2c_ / 1l Jek^nua'Uy' žu^c ' ‘ma VitUckt fiotote Aeo'AvŽ~ oCo-eAcz. FJccuc Ate- - Zet tYi toryt/sYn ''ev-o đ&fusee (^vćttcu- J^c^cseJ — Tct/n, {rxJzcJcy Jhtdaćt.' ; tet >u*.a a^&t TjtCtctc jh(^ r/7tu^Ot&teÄ//7)re'«e la. $uote^q-&t fiucj ^cepcu/^ a(a Jt flto tfet&cs /; CUs-M/t ^ tcÄ£a tu, oft • o (px.c/i Iuyth ße. le &f<_ y o^tAfo tuce , io M )e.al€f^t^t oof wtir,- olo ega in' Jto6r>rctfkfO yoc ič/ka j/e it ^lćoiifL /Vl> -^e fiyra,j'£ofo kat-S v £&JU.v Pri zobozdravniku ALI SEM 5RECEH ( Tcuz. rrumrri ; Ticv tucL naVJiMm nnSb. sksm- nwQjg_ nj- AXiuxv-nA.. CZoduOisoC, /TLOu J v ß. ^ rrwAj^nm/hox U Arud crv-.ZMjm^ jj^ nn&rrrMLc} -do- xn. >»^vrvaltx. (UAo^ J!mcr ftxrw xm. xi^ Ü>l W /OCt OkAt^ ;|cU>ymia:-. oE fUExi/rip' xyiomu; xLx hSl mu- Jdo-Z(Xs ^Juc^XLXiiVnKiao.. [Oer Ji/ru, dtncvru- ^icx-AM^Vlcx j t/rrw* (>xixo/UL Am, mUL AtoK^ XouL. ^Wu AO; dxvk nyWwjy xJxdWlCckx Aok. Jio'jlx>iYt xxbt^ /ćfi. xk umäjx MkHct JW)- Am. xIxjuäjütio-. cArrua dübCHtöit ^ L .C^Hr^L^M/rr'' ^x>u AMivn. xjtxo^L. XWWt AJmt Amur AkGÄric All Arrncvmcr >^k. xm. Armer rxcU/DJiK,. ktcu, occicr AiAm Akacßm.^ Juix roAeJL /OUvru OKeUm. maxrvrnKjCr Am. x>w1cl. /iö3c aA Aräkm. j xjLokm.. Sam. xk. rmomu. xm. xkx- xia, /ma /mW* XxxxL. eNeuW AA. keW mu. xro. x3L /vruD^rmecL. Aefm^oXa ^ika. .okm^icK nruko^afv. /Oom. hbrrv jVo^L. jTnxvm. koL aWjXcxa.^ JtoWwirL äsl Am. ( n.Hn.rm *Vsucs/n M ('i' t A • i, (J j xjMjjxo rc /muynßX . o-c^^cx a vX /i'nAvmvco /JjCL ),, ,. /ydH'SM^U^rrv. 'Vrnfxrm.Jjjjdxj ncJuUT j^tUiXZ-/vuQ. acAc^ul Am. Ao^xi^ö.,; AoAiha^ m_ / lo^Wr ^/i/Aj.x.mvC/ryv. cKfr XJ-A>e<\M$-, Ax . _ Million.; xicv Mi r^cix-o.^ ^ .cLcx' XuMmjCT Mxjai|xy Am^ AjtornJD-lxvv^ff. SxxCAm. jM Mi.) Ml Ik- /V)pj2£ Ao^wr rŽA/ncr Am-J/nJLa^x- /AxxyQC^ iW'^rT''5''ia4t .QXrYU>cUonA/M^ o ZIVIJEKDSKA 50?0TMIKA JZuixr JA' ciopMräW. ^jQjYTXjbC/X' O^J^RO^XXj rrv> ^^rx.onM^rrv ar . ^CKTMJO ^ Ma, jjž, mJtM |v>^aI^^-'S^owy^ ^ ^ax^Wala (^a ^otäM ,9k>ML ^o' ^)L oiQ/ . iyrm, JU rxaM^/y.|NMo »^oć C/K>"^' r?r^/ . dam/ C/KOl, rma'X/ cKlpötyucX fY/ a^%^dc^.JlAaA^^ ci/)lj>c/ |VMxy od oMfi/. r^Oativ/ /vAO^tcA/ hTriu yp n>mvul/ rrv . jyy^ rxame^ilte rda ötxdo,. d^>dX f Ideji cdi^jQrajL,^.(TOn^ DOMA ME IMA10 KAD\ 1-3 Rodil sem se v Kranju. Mati mi je dala zelo lepo ime po skladatelju Benjaminu Ipavcu. Zelo rad jem, zato sem tudi zelo velik za peti razred. Imam rjave oCi, ki jih prekrivajo rjavi lasje. Oce in mati menita, da imam zelo velik nos. To rad priznam. Toda nimam tako velikega, kot menita. Pravita tudi to, da rastem kot konoplja za plotom. Sem kar dober uCenec. Zelo dobre uspehe imam pri srbohrvaščini, naravi, drugod pa malo slabse. Zelo rad imam Živali. Zato se tudi veliko zanimam zanje. Doma sem napravil svojo knjigo, v njej so izbrani podatki o vseh vrstah živali. Imam tudi majhnega hrčka, ki mi ne da miru pred spanjem. Imam tudi druge konjičke; kot so na primer rokomet, namizni tenis, košarka in slikarstvo, ki mi gre zelo dobro od rok. Rad hodim po hribih. Celo na najvisjem vrhu Jugoslavije sem bil. V prostem Času raziskujem jame in votline. Odkril sem jih s prijatelji, 2e kar tri. Ooma me imajo zelo radi. Lepo me vzgajajo in učijo. Govorijo mi, naj se dobro učim, da bom postal dober moz. Rad imam oCeta, mater in sestrico, ki mi stalno nagaja. KIicem jo kar škrat. Zelo rad imam dom, naravo, ki mi dajeta vse. Zato bom spoštoval svoje starse, ki tako skrbijo zame. Do konca svojega Življenja. In se potrudil, da bom tak za zmeraj ostal. O bfc 61^*0 > 0 bPviMU Moji sestrici je ime Katja. Mlajša je od mene.S tara je sele dve leti. Spi v posteljici, z dudo in punčko. Kmalu bo spala v veliki postelji. Rada stoji na majhni mizici in gleda skozi okno. Kadar pridem domov, se moram z njo skrivati.!/ najini sobi skupaj gledava slikanice in se igrava. Zelo rada je skuto, puding in mandarine. Spat hodi ob Šestih. VCasih gleda risanke. Zelo je "fletna." Tina Grum, 3. razr. Moj brat je Matija. Star je Šestnajst let. Hodi v drugi letnik SSPRNMU Kranj. Vključen je v smučarski klub TrZiC. Sedaj je na treningu v Sarajevu. Poleti smuCa v Avstriji na ledeniku Flatach. Trenira tudi judo. Veliko se uCi in mu zato včasih zmanjka Časa za treninge. Zelo rad gleda tudi Športne oddaje. Imam ga rad, čeprav me včasih natepe. Omeniti pa moram Se brata Andraža, da ne bo užaljen. Gašper Koren, 3. razr. Imam brata. Ime mu je Gregor. Star je trinajst let in hodi v sedmi razred osnovne Sole. Je velik in ima lepe oci. Dobro se uCi pa tudi doma rad pomaga atiju in mamici. Rad se vozi z motorjem. Tudi mene včasih malo pelje. Zelo rad ima Živali, posebno psa RenCija. Moj brat je najboljši in ga imam zelo rada. Katja Sivic, 3. razr. U ’^virvA/ cVLovo /rrvAK/ii\iiCii '/^j irmju ’5^t<»yLh«/1 /Tu, /diW^, /rü/ /XjJuxy jvay Aj-vrudUuK |ux/v /ruujfv^y Axi.^VO/. ürrUL/ , a>«-^Ux^ /pynxAM/, '^Lenv njtoeJki nmohka/ta Bila sem vesela maškara. Oblečena sem bila v klovna. Na glavi sem imela rumeno lasuljo in čepico. Oblekla sem pajaca in ker sem suha, mi je mami zatlačila za hlače blazino, da sem bila debela in smesna. Na nogah sem imela različni nogavici in dva različna čevlja. Mami me je namazala tako, da so bila usta vedno nasmejana. Hodila sem po vasi in bila ves dan dobre volje, saj sem bila vesela maškara. Pozvonil je zvonec. Sel sem odpret vrata. Pred vrati je stala veselo nasmejana maska. Oblečena je bila v klovna. Spregovorila ni ničesar. Gledal sem jo, da bi ugotovil, katera je. Sel sem v kuhinjo k mami po denar. Dal sem ji petsto dinarjev. Nekaj časa me je gledala, nato pa je spregovorila. Po njenem glasu sem spoznal, da je bila moja sestrična. Povabil sem jo v kuhinjo in ji postregel s krofi. Nato se je odkrila. Nekaj časa je bila Se pri nas, potem pa je zopet vesela odšla. Katja Sivic, 3. razr. UroS Medic, 3. razr. Pust, pust črnih ust, kratkih rok in dolgih nog, debel trebuh, ves zalit, se bo s tabo sel lovit. Gre po vasi brez skrbi, krofe daje tja v tri dni, drugi dan je zopet mir, pust odšel je jest krompir. Tončka Markelj, 5.r. Sh/ot je, /r&K/rnejOAiLA urit Pust, pust, nasmejanih ust; nosi hlače dopetaCe in Se skaCe. da je kaj. Kup otrok je - direndaj. Pust, pust, nasmejanih ust; cvili, skače, piska, poje, nosi velik kup otrok in Se meni se pokaže, da mi gre na jok. In prešel bo pusta čas, ko zapustil bo vse nas. Drugo leto pa spet mi, bomo maškare prav vsi. Petra Prašnikar, 5.r. " Strah je znotraj votel, okrog kraja ga pa nie ni, " pravi ljudski pregovor. Vedno sem se bala strahu, toda tisto noC sem ugotovila, da ta pregovor res drži. Noe se je počasi spuSCala na zemljo in na nebu je bilo vse vec zvezd. Sedela sem pri peci, ko mi je oCe ukazal, da moram spat. " Samo Se malo," sem ga prosila, toda nie ni pomagalo. Zelo sem se bala strahu, ki prebiva v temi, zato sem le s težavo zlezla v posteljo. " Lahko noč ! " Ugasnila sem luC. Se tisti hip me je po vsem Životu zmrazilo. Smuknila sem pod odejo in trdno zamižala. Se dihati nisem upala. Postalo je soparno. Počasi sem zbegana pokukala izpod odeje. Moje oci so krožile po vsej sobi. Ustavile so se v temnem kotu. Gledali so me ostri zobje in strasne oci. " Uh ! " sem si oddahnila. Bil je le plešasti, smejoči medvedek, ki je mirno sedel v kotu. " Cop, cop ! " Bližali so se težki koraki. Spreletelo me je. Mislila sem, da se je soba obrnila na glavo. " Zdaj, zdaj me bo prijel za vrat in me peljal v svoj grozni grad, ta hudobni strah. " Mislila sem, da bom umrla. Kljuka je zaškripala in pokazala se je mati. Vsa vesela sem jo objela in ji povedala, kako me je bilo strah. Rekla je, naj grem k njej spat do jutra. Seveda sem Sla, kako ne bi. Preden sem zaspala, sem potiho rekla: " Strah je znotraj votel, okrog kraja ga pa nie ni, ta pregovor pa res drži! " Prepričana pa nisem bila. Dunja Černigoj, 4.razr. Dobre volje sem takrat, ko dobim v Soli dobro oceno ali, ko zapade sneg. Ko dobim v Soli dobro oceno, bi najraje kar ponorela od veselja. Kadar pa zapade prvi sneg v letu, takoj stečem iz hiSe in sem na snegu toliko časa, dokler nisem mokra. NeZa Grohar, 5. razr. Dobre volje sem takrat, skregala z bratom. kadar je lep dan in kadar se Esmeralda Bdeir, 6. razr. nisem Ob Živce me spravi marsikaj. Zmeraj namreč mislim, da bo moja obveljala, a se mi to le malokrat posreči. Imam starejšo sestro, ki me vsak dan spravlja ob Živce. Na primer, ko pisem domaCo nalogo - počasi kot polž - me prične zbadati, naj vendarle Ze malo pohitim. Večkrat pa me pokara tudi zato, ker tebi nie, meni nie sedem na stol, ko je ob meni Se poln kup dela. Vem, da to ni lepa navada, a kljub temu me karanje spravlja ob Živce. Tudi moja sestra je zelo občutljiva, Ce ji kaj ne gre tako, kot bi si Želela. Skratka vsak dan se nekajkrat razjezim, kajti poleg sestre me spravljajo ob Živce tudi starSi, le da malo bolj pogosto kot sestra. StarSi me spravljajo ob Živce tako, da od mene vedno zahtevajo nekaj vec, kot lahko postorim sama. Vlasta Švab, 7. razr. t>rrc\. cx\jölQiXKTfo^ '^stčroa y. &w&s~ Tiha noč na zemljo leže dan v postelji zaspi, mesec šteje svoje zvezde tisoč|šeststo, en, dva, tri. Zvezdice svetijo, se lesketajo s svojimi zlatimi lasti cinglajo. Otrokom podarijo sladek san, v katerem pripelje novi se dan. Anita Bogataj, 6. raz. cwö/} Gašperček mali v sobci stoji, on nam jo greje in se nam smeje. SPOMIN WA OSKOVNO ŠOLO / I TH IN k SoMEbofcV IS CALLIN^ US. SWE EN6L*SH pases Friendship is very important for me, especially when / am very lonely. I like to be with my friends. Our friends can be also animals, not only people. Animais can be very good friends. You can play with them and talk to them. Some animals can really understand you and be your real friends if you take care of them. Vladanka Friendship is good and friendship is necessary. If you have a friend, your problems are not only yours, they are from your friend, too. If you are happy, happy with you, too. A man must share friends. you are not happy alone, your friend is his problems and his happiness with his Peter Fvery man needs a friend, but everybody can't be our friend. Friendship is very important to me, I don't like to be alone. Barbi If you have friends, you can play, talk, walk...with them. Friends make you happy. Katarina 'toV I have a lot of friends. It's niče to have friends, to have someone uho can help you, talk to you and understand you. I spend a lot of time uith my friends, especially my free t ime. Uithout friendship the world uould be black. K1emen Friendship should be strong. Fveryone must have a friend. Gregor I think to get a friend is something very fine. I have a lot of friends and I'm very happy with them. Zehra Hy friend is Gregor. We play basketball together. Boštjan I think that friends are more important than money. Urška I don't have a lot of money, but I have a lot of friends. You meet a friend in an accident. Mitja Uhen you are in trouble, friends always help you and they listen to you uhen you are happy. Katja IM IS \b ^ 6IIU.'TOjEnd/ Matej Friendship makes you happy. Vesna Friendship means more than money. Estera Friendship is very important in my age, because we - young people have a lot of secrets, but sometimes we are ashamed to teil them to our parents, so we teil them to our friends. hie have friends who help us in trouble and we help them. I LIKE BEST 'IO?- swinming, skiing, basketball, football and cycling. Tomaž real friends and pop mušic. Katja - friends, mušic, animals and our country. Vesna peace, Ufe, love, freedom. Matej - nature, animal s, plants, mušic, my Ufe - not always, but usuaily. Katja - friends. Irma - holidays. - the end of the lessons. - my spare time. - when we don't have any homework. - when we don't go to school. - when I dance. - when I am with my friends. Sonja We !i'L\acK—vx/lnv-te. ^düvffScu't-_________ 3.^11 TlicK c»^di______________ H. A 5. Sclooo' I go________. G.Vou ccxvk see witB______________ T.XX/'Viat colouv- diwe cBe^^ies^ t^o-toot t^av-EifX, -f. v-oixv-edl. FUN WITH WORDS c "buiiQn. ch ft m ne u alrpor^ lOör v SL Qmw 'PENcI L KNtFE e&cL 5 fOON ir&tR Mojca Smolej , Janeta, Jure Meglič , Mojca Maria j Andreja foe^uš, i r‘ mn/39 .c*£K4K / 'i "J);>o^OMa , c • „v j ^ y;)< fVMJV«-^ ^ t v o, \\ rff >1 \\,\ve ^ W>r v^v --< iiV *>, % *« N ^ _ '9/, Q^>- ^ ^ÄjjOs, f> 0 . ^/f kG ^ ^ A /) c ^\ t\ v , r S ^t0cS Sp, 01> //t*:;Ur 4.0. c%(j. ^ p S XbS S 6ruo£r Ta. ^ r, . ^c ?« S.!«r <ž^ ^ v< '^s^04 afM^e. <9i9 Tiskali v todariM obutoe Peko Trxic Sterice so glasilo učence'/ Osnoune sole kerojo Bračiča viTriiču Urejajo elani literarno noi/inarskeepEroika , s prispevki sodelujejo učenci od Uo8 rar. s/ Teknično delo \ ^ojca Mann (Vlasta Srab ; Polona Tugič, Andreja B>eguš(A\aja Ančimer"-Tanja Podgoršek, T raxred i-ikouno so glasilo oblikovali člani likovnegu Lrozlca pod merilorstvom akad-slikarja Kamila Legata , vinjete : Nataša Soda, 5. rut. Fotografije so ixdelalt člani jotoLrozIco pod mentorstoom btaneta %rka. Tpl^ale Francka Narlač , HojdaRorman in Met ha Kaučič Mentorji : koricu Koder, Majda Roxman , Maca Stummel V upola i98g 500 ixuodou . (P: * ■