Ltoi u korltii delav-skega l|udei va. Delav-ol so oprnvlienl do v»4t* ktr producira|o.
This paper ia devoted to1 the Interests of the working class. Work-•rt are entitled to all what they produce.
n m> m Ê mm ajl.
it Cki«ft|o lil. uodn Hi Aci ofCongr«*» of Maro!
pet < h Ird.
im?«
Office: 2146 Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na številko v oklepafu ki se nahate polog va. šega naslova, prilepilo, nega epodal ali ,
na Ovitku. Ako (140) to Atevilka . * ' teda| vam i prihodnjo številko našega lieta poteče naročnina. Prosi« mo ponovite |o takoj.
Štev. (No.) IS».
T
Chicago, 111.. 10. ma|a (May). 1910.
Leto (Vol.) V.
Splošen pregled.
_Cimdalje več stane ameriško
ljudstvo preiskava o draginji; komite je sedaj zahteval še $65.000. Ta predlog je propadel, katerega bodo zopet obnovili, kedar bo čas za to ugoden. -
Ljudstvo je v tem shtčaju vedno v "presi". Ako ga ne odirajo oderuhi, • mora pa plačevati za preiskovalne odseke. Ko se snide preiskovalni odsek bo prvo delo prepir, ker vsak samega sebe pozna in drugemu ne zaupa.
Republikanci bodo očitali demokratom, da gojijo nečedne misli, da o tem rešijo Payne - Aid-rich colninsko predlogo, ki je zakrivila draginjo. Ena meščanska stranka očita drugi, da se ji gre le za politične pridobitve. In reči moramo, da ste obe v pravem.
Pa čas je, da bi že delavci pričeli misliti in ostavili kapitalistične stranke, ki jih vodijo le za nos.
s	. S
s *
— O gubernatorju llughevsu, ki je sedaj imenovan članom najvišjega sodišča v republiki, govorijo,trdijo in pišejo, da je kot politik nasprotnik vnake sleparije, podkupnine fgraf ta). Mi ne moremo konstatirati koliko je resnice na teh trditvah.
Ali mi konstatiramo. da je prijatelj korporaeij, kapitalistov, J. D. Rockefellera. Vctiral je zakon, ki je določal, da smejo železniške družbe v državi New York račn-niti potnikom le dva centa za miljo.
V oktrobru bo zopet trust za olje pred sodiščem. Takrat bo Hughes lahko dokazal kakšen zhačaj je- . . -
s
_ Sabath, državnozborski poslanec za mesto Chicago, je predlagal v kongresu, da se korumpi-ranemu sodniku Petru Oroscupu vroči obtožnica. Mi ne verjamemo da se bo Sabathu. ki je nekakšna bela vrana v ameriškem kongresu, kot sta bila svojedobno Perners-dorfer in Kronawetter v avstrijski zbornici, dokler še ni bilo socialistov v nji, posrečilo, da ko-rumpirani sodnik prejme zasluženo kazen.
Ali resnica je, da je že to nekaj vredno, da se je v kongresu našel mož. ki je imel toliko poguma, da je zahteval postaviti ko-rumpiranega sodnika na zatožno f klop, ker je s tem omajal vero, da je vsak ameriški sodnik vzorni Človek v moralnem oziru.
Sabath je priznal odprto, da njegov predlog nima druzega namena, kot ugladiti po;, da pride Oroseup na zatožno klop, ta ehi-caški sodnik, ki je vedno odločeval v korist "bogatim malopridnežem", o katerih se je Roosevelt izrazil taktno irv vzlic temu razburil duhove v bogatih krogih.
Mi želimo preiskave. Preiskava bi doznala, da marsikateri sodnik ni vreden nositi sodnijskega her-melina. Sodniki sami bi morali zahtevati tako preiskavo. Prvi bi pa moral priti na vrsto Oroseup, ki •je v Egiptu "krepcal" svoje P zdravje in se seznanjal s kipi Faraonov, ki so mu bili pri njegovih pravnih metodah najbrž za vzor.
s	e
*
— Večje število policajev v Nemčiji, ki so pri zadnjih demonstracijah za občno in direktno volilno pravo s sabljami in samokresi naskočili neoborožene delavce, je dobilo odlikovanje. Višji uradniki so dobili kronski red 4. razreda; nižji uradniki — navadni policaji z vedno žejnim in suhim grlom so pa dobili "častna znamenja."
f V ameriški republiki pa tako t delo plačujejo z bankovci ali pa z avanziranjem do boljših jasli. Redov. odlikovanj in častnih znamenj danes Se ne poznamo. No, s takimi znamenji bi tukajšnji hlapci miru tudi ne bili zadovoljni. Tako "idealni" Se niso.
— Sedanja obtožba proti Hein-zu, kralju bakra, še ne dokazuje, da bodo sodišča prijela vse tatove in roparje na debelo in jih poslala na oddih v "špehkatnro."
Seveda, bi ne bil Heinze prvi milijonar, ki bi šel na riČct. Pred njim ga je že jedel Morse.
Ali ee pogledamo za kulise, potem vemo, da je šel Morse na ri-čet, ker je oškodil najboljše prijatelje njujorskega državnega pravdnika Jeroma. Če bi bil oškodovani sami siromašni delavci, ja kdo bi se zmenil za nje t - Enaki vzroki so danes tudi za obtožbo proti Heinzu. Heinze je kot bančni predsednik prelagal in vlagal denar protizakonito iz enega bančnega ali denarnega zavoda v druzega. Delal je, kot je bilo koristonosno za njegove špekulacije. To je danes v navadi in vsak denarni zavod dela skoraj tako. Noben bančni predsednik bi skoraj ne hodil kot svoboden človek po ameriški republiki, ako bi prijeli Vse denarne zavode.
Da sedi Heinze danes na zatožni klopi je poseben vzrok.
Avgust Heinze je trustu za olje prizadjal pred leti hud vdarec, ko mu je trust hotel vzeli neome
Resnici na ljubo konštatiramo, da je bilo uradovanje Tafta že v prvem letu velik fiasko. In ta fi-asko je zakrivil Taft sam. Mož ne ve, kje se ga drži glava. "Neroden je kot okoren medved. Bog ve," je odgovoril nekoč, ko so ga vprašali, kako bi bilo rešiti vprašanje brezposelnosti v Zdr, drž. Že v tem odgovoru je lahko vsakdo opazil, da Taft ni duševen velikan, ker svoje napake in grehe kapitalistov zvrača na boga.
Ali Taftu bi se godila krivica, če bi rekli, da je njegova duševno ničnostna osebica zakrivila vse na pake v sedanji upravi republike.
Nesporazum v republikanski stranki, se je končal z vstajo v stranki, z zaporom, ki je prov-zročil, da so se republikanski poslanci v državni zbornici ločili v dva tabora — zmerne in ljudsko radikalne je seveda strankina zadeva republikanske stranke. Ta razpor bodo rešili republikanci sami. V ta razpor se ne mešamo socialisti. Ali pribiti hočemo na steno da je temu.razponi največ krivo ljudsko naziranje. Ljudstvo je sito republikanskih obljub o dobrih časih, ki niso nič druzega kot morske pene. A^icjriško ljud
leno
u je trust noiei ^zeu neoiue- ko, mot sKe	tekmn dneva najesti kruha do si-
gospodstvo nad bakrom. f sfvo postaja razredno zavedno. In
Tega udarca pa trust za olje ni to je tista sila. ki je provzročila pozabil. Potrošil je velikanske razpor v republikanski stranki, svote . da j<' vjel Heinza. Zdaj, ko Nekateri voditelji' v republikans-
ka drži, ga jc pa izročil sodišču.
Delavci! Zapisali smo to, da bo-dete vedeli, da milijonarji pridejo le takrat na zatožno klop, če se zamerijo še mogočnejšim milijonarjem, pravka.
Praviea nima pri tem o-
— Predrzni kot uši so lovci za državno podporo. Že leta je ta
ki stranki se zavedajo, da stranki preti pogin, ako ne storijo nič za ljudstvo. Vsled tega se v njih po Taftovem fiasku oglaša hrepenenje po Rooseveltu.<Ako se vresniei-jo njih želje, bo zopet nekaj hrupa in vpitja. V drugem bo pa ostalo vse pri starem.
Ali zgodovinskega proeesa ne ob vstavil tudi nekdanji divji jez-
grabežka sodrga na delu, da bi fàee. Njegova v sestra nos t bo k ve
kolikor največ mogoče izžela iz ljudstva. Mogočno reklamo je delala ta banda za sebe; Zdaj je pa preiskava dognala, da se je ves denar za podporo trgovske mornarice stekal v žepe peščice ljudi.
Pod zaAČito "ljudske časti" in "ljudskih interesov" so vdarjali na reklamni boben. Tajnik trgovsko mornarske lige je sedaj priznal, da je prihajal denar od povsod. Denar so dobivali od ljudi, ki so tržili z železno rudo, ladjo-gradnikov, lastnikov plavžev in parnikov, izdelovalcev jekla itd. itd. Vsakdo je daroval, ki »e je sprijaznil z mislijo, da je močna i nkrepka ameriška trgovska mornarica neobhodno potrebna za povzigo in proovit industrije.
To je zopet krasna slika, kako delajo grabeži na debelo v. ameriški republiki, kedar hočejo ople-niti in oskubiti ljudstvo.
Tem zarotnikom se ne bo skrivil las na glavi, dasi ravno so njih
manipulaeije zločinske.
s	s
s
—	Po poročilu "Monthlv Bu-Hetin" njujorške trgovske zbornice se je izvoz petroleja zadnjih trideset let potrojil. Zadnjih petinštirideset let je prinesel petrolej dve in pol milijarde dolarjev.
Ta ogromna svota, je pa šla v največji meri kot profit v žepe peščice kapitalistov. Ljudstvo nima od tega nič, k večjem plačuje petrolej vedno dražje in dražje, da dobijo Rockefellerji zopet nazaj, kar so darovali za razne ustanove.
s	S
*
_Na vsak način moramo dovoliti svobodo, ktero zahtevamo za sebe, tudi drugim. Način kot se postopa z manjšino je merilo za kulturo naroda.
Tako je govoril blebetavi Roo-sevelt v Parizu tisti Roosevelt, ki je proglasil soeialiste neželjenim državljanom, ko je predsedoval
ameriški republiki.
s	•
♦
—	Vsa znamenja kažejo, da je Taft že do grla sit predsedništva. Baje se je izjavil odločno, da noče in ne bo več kandidiral za mesto najvišjega uradnika v republiki.
hči cesarja Franca Jožefa. V začetku niste "visoki" dami pogledali druga drugo. Ko je pa bila ceremonija končana, ste se pričeli prepirati in nazadnje ste druga na drugo planile z dežnikom. Oba soproga sta morala vporabiti vso silo, da sta ločila srdite ženice.
In taka žalostna družba si prisvaja pravico vladati milijone poštenih in pridnih ljudi T
Delavei! Iz navedenega se lahko naučite, da so tisti, ki vas vladajo nič boljši ljudje kot ste vi. V marsikterem oziru je pa vladarska sodrga, še slabejša kot navaden delavec, ki ni nikdar videl šolo od znotraj.
s	s
s
— Ameriški kapitalisti se trudijo, da bi za izdelano blago pridobili tuje trge.
Zakaj! Mar ima ameriško ljudstvo resj vsega v izobilju? Ali la-stujejo Vsi delavci hiše, mar imajo zadosti hrane in obleke!
Z najnovejšim strojenj—ii^hko natka en tdalec za tristo Ijifdi volnenega blaga, en pek lahko speče k niha za sto ali več ljudi. Vzlic temu pa tisoči ne morejo no-wit i v ol ne ne 'obleke in se enkrat
čjem pripomogla, da bo toliko hitreje propadla kapitalistična družba in se ustanovila socialistična.
— Milijonor Drexel je bil kar
iz sebe, ker je plačal v neki nju-jorški restavraciji za bogate lenuhe $1.75 za navaden zajuterk.
"To je goljufija za en dnevni zaslužek," je zakričal, ko je štel na mizo denar, za katerega ni nikdar delal v svojem življenju.
Milijonar Drexel naj se le pomiri. Na tisoče delavcev danes zasluži manj kot $1.75 na dan in mora skrbeti se za družino, ker ljudje Drexelove vrste pobašejo zaslužek delavcev v svoje nenasitni žepe.
s	s
*
—: Dunajske dvorne babnice (dame na cesarskem dvoru) »o brumneA pobožne in togotne. To je občutila soproga prestolonaslednika že ponovno, ker ni baje tako "plemenitega" in "visokorod-nega" rodu, kot so dmge dame, ki žive o žuljih in sragaii avstrijskih narodov.
Odkar je avstrijski cesar nekdanjo grofic« Chotek, sedanjo soprogo vsled posredovanja nemškega cesarja "povzdignil" v voj vodinski stan, se je papir še pomnožil. Vojvodije smatrajo grofico za plebejsko usiljivko.
Ko so porinili bojno ladijo po imenu "Zriny" v morje, je ta razpor končal v navadnem škandalu. Pri ceremoniji so se sesli nadvojvoda, njegova soproga in nadvojvodinja Marija, Valerija,
tega.
Naobratno pa kapitalisti ne dovolijo, da bi na ameriški trg prihajalo tuje blago. Vanije jih visoka eolnina. ktero so izposlovali }K> svojih zastopnikih v kongresu in r.enatu. Monopolizirali so na ta način industrijo. Nihče ne more postaviti na ameriški trg tujega blaga v svrho konkurence.
To je vzrok, da se slabšajo živ-ljenske razmere za ameriške delavce.
Proizvajalna sredstva so privatna (zasebna) last in niso v splošno korist ameriškemu ljudstvu. To je vzok današnji bedi. In take razmere bomo imeli, dokler ne odstranimo privatno last za proizvajalna sredstva.
To ni nova misel, pač je že stara. ali povedati jo je treba, ponovno tolikokrat, dokler jo ljudstvo ne razume popolnoma.
s	•
*
Beljgijski strokovni učiteljski list je objavil žalostno in resnično vest, da v Flandriiji 70 odstotkov prebivalstva ne zna pisati in citati. Šolski poduk je za 5, 6 in 7 šolsko leto takole zapredeljen:
1. jutranja molitev, zapovedi, dobra misel, tri postave rožnega venca, evangelij. — 2. Računstvo.
—	3. Tri postave rožnega venca.
—	4. Odmor. — 5. Dve postave rožnega venca. — 6. -Zemljepisje.
—	7. Litanije presv. device. Konec ob 11. uri 30. minut.
Takšen je poduk v javnih ljudskih šolah v Belgiji, kjer imajo odločilno besedo klerikalci. Računati in zemljepis je na pamet jih že učijo. Ne učijo jih pa pisati in e it a t i. Pa takšen poduk ni v kakšni vaški šoli. marveč v nekem stolnem deželnem mestu.
Da sleherni spozna, l^akšne uČ-ne knjige so tam v rabi, navajamo tu en stavek: Verniki, katero ogrize stekel pes. bodo romali k sv. Hubertu. Ako spolnijo vsa navadila, bodo potom čudeža ozdraveli popolnoma.
Ta bedastoča presega še črne bukve, ki so jih preti leti neki njujorški malopridneži vsiljevali Slovencem v Ameriki.
Slovenski delavci! Nastopite ja povsod proti verski šoli. Ako bi v Ameriki imeli duhovniki, zagrizeni klerikalci odločit glede šol, bi našo deco v javnih ljudskih šolah učili take neumnosti in bedastoče
kot. v Belgiji.
s	s
*
—	Stari grešnik, prešestnik in lump od pete do glave, Leopold, umrli kralj belgijski je razumel, česar je treba storiti, da mati cerkev pripozna največjega lopova za božjega dobrega otroka. Nezmotljivemu papežu v Rimu je zapustil dva milijona frankov.
Morda bodo kasnejši rodovi doživeli, da ga cerkev proglasi svetnikom. Mi ga priporočamo za pa-trona zamorcev v Congo državi, ktere je najbolj drl in gulil. — Pa brez zamere! Če prav ne verjamemo v isto cerkev.
s	s
s
—	Andrej Carnegie, multimili-jonar in 44človekoljub'' je pred tednom dni predaval o bratski ljubezni.
Morda se je Carnegie spomnil, da je svojedobno dal posaditi v Homsteadu žene in otroke na ulico, po pinkertoncih je pa z repc-tirkami dal puščati kri svojim delavcem. ker se niso hoteli ogreti za tako bratovsko ljubezen, da bi delavci umirali gladu, Carnegie se
je pa valjal v milijonih.
s	s
»
—	V dobi roparskih vitezov so mesta mnogo trpela vsled roparskih pohodov plemenitih vitezev. Nasledniki teh plemenitih roparjev so pa ilanc s fevdni gospodje v industriji. V kulijskih taboriščih, ki so zaznamovana na zemljevidu ameriške republike z imeni Gary, Pulman, Stockyards ne trpijo nobene opozicije kot v azi-atskih satrapijahi." ~
Da je to resnica, je dokazal mestni svet v Betlehemu, Pa. kjer »o zaštrajkali delavci v železerni in jeklarni (po domače, človeški klavnici) g. Schwaba. Industri-alno fevdni g. Schwab je zagrozi lmestnemu svetu in mestni svet je takoj sklenil, da ne dovoli, da bi v jnestni hiši zborovala štrajku-joči delavci.
Taki so kapitalistični politični hlapci. Kadar jim zažugajo indu strialno fevdni gospodje, takrat padejo na kolena in jih prosijo milosti.
In vi delavci pa volite kapitalistične politične hlapce v posta-v oda j ne zastope.
Čas je že, da bi prenehali s to igro, ako nečete sebe in svojce potisniti v družabne razmere sred-njoveškega tlačana.
s	•
*
—Ruski car ima na leto okrog 200 . milijonov kron dohodkov. Ruski dvorni ples, ki se je vršil isti dan. ko je izbruhnila rusko-japonska vojska, pa je veljal malenkost — 4. milijone kron. Vojaki, ki se pa bojujejo za slavo in "čast domovine" pa v sibirskih puščavah zmrzujejo in gladu umirajo. Pa kaj to, so pač delavci, kmetje in podobni "nizki ljudje.'
Delničarji jugoslovanske del. tiskovne družbe!
V četrtek dne 12. maja 1910 bo ob osmi uri zvečer na 1830 Center Ave., Chicago, 111., občni
>
zbor delničarjev.
Dnevni red važen! Udeležite se vsi!
JOHN PETRIČ,
tajnik.
GRAFT, GRAFT IN GRAFT.
Poroèàli smo že, kako se je do gnalo, da^so gotovi člani čikaške mestne uprave v zvezi z raznimi firmami in pogodbeniki okradli mesto Chicago za 30 milijonov do larjev v zadnjih treh letih. A to še ni vse. Koliko je še prikritega, to vedo samo grafterji v mestni hiši in kornmpirani kapitalisti.
Oraftu ni konca ne kraja. Pred nekaj dnevi jc izpovedal neki Fetzer, da je Chicago & Western Indiana železnica podkupovala chicaške aldermane in zastopnike državno postavodaje v Spring-fieldu. Takoj na to se je spet o-glasil zastopnik postavodaje, y>o iemnu Charles White, in povedal javno v "Chicago Tribune", da je William borimer, rvezini senator za Illinois, plačal za vsak glas v Springfieldu postavodaji $1000, ko se je šlo za njegovo izvolitev
lansko leto. White sam priznava, ' i je prejel za svoj glas $900, a ostalih sto mu je senator pa še danes dolžan. V političnih krogih starih strank je vsled tega odkritja naravno zavladala panika; Lorimer pa odločni taji vse pravi, da je White navaden lažnik in lopov.
Državni pravdnik Wayman se jako zanima za grafterje, polne roke ima dela, — a ne stori pa ničesar. Kdo mu naj pa zameri!
SODRUGOM, KI IMAJO SOROD-NIKE IN ZNANCE V STARI DOMOVINI
V stari domovini še občno vlada mnenej, da se v Ameriki cedita med in mleko in se dolarji lahko pobirajo na ulici. V to mnogo pripomorejo agenti parobrodnih -družb, ki slikajo Ameriko kot obljubljeno deželo za delavce.
Amerika pa potrebuje zdrave in krepke delavce, ki so pripravljeni prijeti za vsako še tako težko delo, ne zmeneč se za življen-sko nevarnost pri delu.
Vaši znanci in sorodniki bi se radi poučili o ameriških razmerjih. A vi ste trudni vsled težkega dela, ko pridete iz tvornic, plavžev, rudnikov, premogokopov in delavnic domov. Ne ljubi se vam pisati o razmerah v ameriških kapitalističnih peklih na drobno. Vaše moči so vam izčrpali na delu. Kapitalisti so vam izpili kri in mozeg.
Vi bi radi obvestili svoje znance in sorodnike onkraj oceana o ameriških razmerah, pa no morete. Pisali bi jim radi resnico, a vaše roke so trudne in možgane izmučeni.
Ali obvestite jih lahko vseeno, ako le hočete. Za svoje znance in sorodnike v stari domovini naročajte "Proletarea". "Proletarec' je slov. list, ki o ameriških političnih in gospodarskih razmerah poroča golo resnico, ne oziraje se na desno in levo. "Proletarec" je list, ki je lastnina organizacije ne pa posameznih oseb. "Proletarea" je nemogoče podkupiti, radi tega prinaša tudi golo resnico.
S tem, da naročite list za svoje znance in sorodnike v stari domovini, ste jim spolnili vročo željo: dobiti pravo in resnično sliko o ameriških gospodarskih in političnih razmerah.
Naročajte "Proletarea." ako želite, da vaši sorodniki in znanci v stari domovini poznajo Ameriko.
To je naše priporočilo, vi pa odločite.
Upravništvo.
Slovenski delavci v Chicagi pozor !
Dne 28. t. m. v soboto zvečer se zopet nadaljuje debata med sodrugoma Kulovee in Zavertnik o veri in socializmu. Debata o tem predmetu še ni končana.
Vsak slovenski delavec lahko poseti shod in ima pravico udeležiti se debate. Na shodu ni omejitve v debati z ozirom čas in prepričanje.
Shod prične ob osmi uri zvečer v prostorih 1830 So. Center Ave. Prostor jc lahko najti, ker je nad njim napis: "Jugosl a vensko rad-ničkfl udmženje.99
Fr. Podlipee.
FILOZOFIJA TRAMPA,
Ko so vprašali trampa, zakaj da si ne poišče dela. se je odrezal : "Delati? Če delam, nimam nič; če ne delam, nimam nič. Če-mu naj potem delam?" —
Nek drugi tramp je pa odgovoril: "Ako grem jaz delat, bo nekdo izmed vas izgubil delo in postal fo. kar sem jaz zdaj to je — tramp."
PROLETAREC
'list za interese delavskega
LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in ladajat«!):
J«f«»lu>an&ka delavski tiskovna družba
v Chicago. III.
Varo£aina: Za Amthco $1 SO sa cslo Isto. 7Sc sa pol Ista. Za Evropo ti s« cslo Isto. $1 sa pol leta.
Ogi—i po dogovoru Pri tprsmnnbl biroji i,'a Jo polog nor »ga nasnaniti tudi S TAKI naslov.
PROLETARIAN
Owned aad published Every Tubs»ay by
Saatli Slavic Workmen's Publishiof Company CkicafO, Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Frank rodllpec, 1'resldent;
John l>trlcb, Secretary;
Frank Janelič, Treanurer.
i0bscbiption rates-. United States and Canada, ii.50 a year, 7&c lor half year. Foreign countries (i a year, $1 for half year. advertising rates on agreement.
zna dolina" sprejeli prijazno 25 et; Jakob Lroooy 10et; Andrej M ožina 25 et ; Jurij Žibert' 15 et; Alojzij Karlinger 15 et.
Poročevalec. _
Indianapolis, Ind.
Cenjeni urednik ! i Slabi časi so. Porodila iz širne republike se glasijo, tla se ne dela s polnim parom. Brzojav nam poroča o strajkih, o boju med delom in kapitalom. Z eno besedo: dana-! šnja človeška družba je bolna skozinskoz. Imamo krasne palače, ponosne cerkve, zrakoplave, avtomobile, revne koče in napolpo-ru&een bajte — bogatine, milijonarje in siromake, ki nimajo kaj jesti.
Da bo nasoglasje v človeški družbi si* večje, je -|»a J<oneem meseca aprila oživela še zima. Hud mraz je napravil na zelenjavi in sadju ogromno škodo, približno $100,000.<M)0. To je smetana za kapitalisti» in špekulante, ki tržijo z ljudskimi živili, Vzlic temu, da imajo v skladj^čih toliko živil, da
bi zadostovalo za p rezi vi jen je, če bi zemlja nekaj let ne rodila nič, ( bodo šli s cenami kvišku, češ, da je mraz vničil sadež. Naobratno pa kmetom ne bodo plačali centa več za pridelke kot plačujejo navadno v najboljši letini. Ogoljufali bodo oba: kmeta in delavca. Kmet bo moral prodajati za nizko ceno, delavec pa plačati visoko I Seveda! Dokler se delavci ne
1 zavedajo svojega položaja in se držali križen, rok. Praznovali smo "oèrjoorKaninrati. tudi ne more
prvi majnik doatojno i.i svečano. ' ■>'»'	P00«*"	1,0 ve"
Marsikateremu delavcu, ki je pr- Ano ">['•	POMinortjo
vič poselil majniško slavnost. ho m' Prl()e kapitalistom do ZiveKa.
ta da., ostol v vekotrajoem spo- Iz IK,mžnlh «•"'«veev hrijejo ka
„	pitalnsti norce in lih odirajo, da
minu.
Že /jutraj smo s, /brali im sho- strah ,n	_
du v novi slovenski dvorani. Vre-' Tudi pri nas je pričela prodira-me ni obetalo nič'dobrega. Pričele *>	(la ^ organizacija neob
so švigati strele in vlila se je plo-
inu odboru, Jiiarveč le konštati-ram, da je ¿J\ ^il to, kar 11111 je naročila liožiciia kanferenea. /daj. ko so poziv in predlogi
bo gotovo naša, Brez sloge ni nič in je vsa dela brezuspešna.
Ob tej priliki naznanjam tudi, kako in kakšni so tukiijšni duhov-zagledali beli dan, je potrebno,! ni oče ali dušen pastir, ker še veda gredo vse jugoslovansko trna- dno nekteri ljudje, pziroma ve-riške soc. organizaeije na "delo. čina trdi, da morajo biti duhovni. Posebno slovenski soeialistični Jaz nimam nič proti njimi, ali klubi naj ne drže križem rok. Na mene sree n« da miru, da ne bi svojih sejah naj debatirajo o toč- omenil, kako je ta naš fajmošter
t} pot pridigarji vseh ver, je prodrl tudi v.vaše vrste. Posamezni so pričeli brigati se za delavska vprašanja. Bile so to bele vrano uied vami, ki ste jih takoj ločili in izobčili iz svoje srede, ¡sileg pa še prekleli, da bi vašim sebičnim namenom ne mogli škoditi.
Vzlic temu so pa šli dela vei svojo pot naprej. Organizirali so se v strokovnih organizacijah, uni-
kati, ki so odločene za dnevni red tukaj na Kvelet. V čarua egiptov na kongresu, da bodo deleg&tje ! «k« tema potiska ljudi. Jaz sem I jah brez vaše podpore. Zdaj, ko vedeli, kakšno stališče jim je za- Ml osebno pričujoč, ko je on go-, postajajo delavske organizacije vzeti in kako jim bo glasovati. voru, da tisti čas, ko se je Kristus J močne, prihajate tudi vi in ste Predvsem je pa potrebno, da rodil, so bili ljudje bolj verni, ka-j pripravljeni linijskega delavca vsaka slov. socialistična organiza- k<»r.so ,m dandanes. V sedanjem i pozdraviti /. besedo brat. eija odpošlje dva delegata na kon	imajo ljudje preveč prostega Ne prihajate zastonj. Vi veste
greš. Ako vsled stroškov ne more	P» premišljajo, kar ni treba, zakaj! Mošeje, sinagoge, pagode,
poslati dveh, naj pošlje vsaj ene- Pozdravljam vse zavedne roja- božji hrami in cerkve postajajo
ke sirom Amerike. Tebi cenjeni list pa želim jnnogo naročnikov.
J. Ch.
PRIDIGARJEM.
NASLOV i ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
sf	-„
Dopisi.
ga. Važno, prevažno je, da so na kongresu zastopane vse organizacije. Točke dnevnega reda: Referati in resolucije; zaključek platformo : pravila in zvez i na tiskarna so tako važne, da je dolžnost	-
vsake slov. socialistične organiza- V začetku povdarjam takoj, da eije po svojem delegatu vdeležiti nisem nasprotnik pridigarjev ki se kongresa.	govorijo resnico. Te vrstice so na-
Nekateri slov. soc. klubi še da- menjene pridigarjem, ki oznanu-n»'S niso pri slov. soc. zvezi za jejo sv. pismo, pa sučejo in pesti-Ameriko. Iz poziva je pa razvid- jo jk> svoje in sebi v korist, Ijud-
Frontenac, Kans.
Cenjeni urednik!
Letos je " Proletarec" priobčil razna vabila za delavsko majniš-ko slavnost. Z zadovoljstvom je vsak zaveden slov. delavec čital ta pojav med ameriškimi Slovenci. — Pa tudi mi v Kansasu nismo
no, da imajo tudi ti klubi pravico poslati delegate na kongres. In to je pravilno!
Vsled gospodarskih vzrokov in nepojmovanja, zakaj so socialisti organizirani narodno in niedua^ rodno, se nekatere organizacije niso pridružile slo v/soc. zvezi. Na kongresu se bo tudi predmet obdelal do "elit in marsikaj bo poslalo jasno, kar se nam še danes dozdeva megleno in nerazumno. Tudi to točko bodo rešili delegat-jc v splošno zadovoljnost in skupen dobrobit jugoslovanskega pro letariata in delavcev vseh narodov. Saj"*bo vsak klub poslal svo-
bodno potrebna. V organizaciji
ha. Ali nevihta je trajala le do- sta moč in izobrazba. Mi smo v
bi-e pol ure. Solnce se je prikazalo v vsej svoji veličastveni lepoti izza hudournih oblakov preglalo je megle in oblake, ki so hoteli kaliti majni.ško slavnost.
,V naših srcih jita se zopet obudila radost in veselje ko smo vi-' deli, kako pod vpljivom življenje dajajočega in ogrevajočega soln-ca zopet cvetlice dvigajo svoje povešene glavice, na travi pa dežne kaplje le še leskečejo v krasnih mavričnih barvah.
Popoldne smo odšli na veselico, katero je priredilo društvo "Rožna dolina" v korist zastave združenih podružnic S. N. P. J. in v proslavo prvega majnika — praznika vseh trpinov. Iz vseh naselbin v okolici so prihajali bratje in sodrugi na slavnost. Pred dvorano nas je pozdravljal okusno in krasno izdelan napis: Slava prvemu majniku", spominjal, da se od leta do leta čimdaljebolj v učvr-stuje v možganih delavcev misel: "Kapitalizem mora pasti in nado- * mestiti ga mora človeška družba,1 v kateri bodo vsi ljudje živeli kot bratje in sestre.
Popoldan ob treh so pričeli govori po pozivu predsednika zastavnega odbora. Bili so pod učni in krasni govori. Občinstvo je govornikom prirejalo burne ovaeije v znamenje, da se strinja ž njimi.
Po končanih govorih je pričela prosta zabava. Godba je svirala vesele poskočnicc. mladi in stari
naših organizatorienih načrtih še skromni. Koncem februarja smo za začetek ustanovili "Slovenski dramatični klub." In dne 23. aprila smo priredili že prvo zabavo z gledališko igro. S tem smo zvršili prvi korak naprej za izobrazbo slovenskega naroda v tukajšnji naselbini. Zabava je*krasno vspe-la in s predstavo "Kno uro doktor" .je sleherni bil zadovoljen. (J ošpic a Karolina Žgavee je fino s povdarkom in občutkom dekla-mirala. "Življenje ni praznik," za kar je žela buren aplavz. Tudi komičen prizor "Rekrut in študent" je napravil nt is in obudil obilo smeha.
Zabava dramatičnega kluba je pa dokazala, kako potrebne so zabave, ki dajejo občinstvu tudi duševen užitek. Klubaši. le po tem potu naprej! Ne strašite se dela in truda! Kar storite na polju prosveta, zvršite za sebe, svojce in svoje tovariše.
Klubaš.
greš.
Eminentno važna točka bo tudi zvezina tiskarna. Danes tiskajo jtogoslov. soc. liste kapitalistične tiskarne. I*rofit, katerega črpajo kapitalistične tiskarne iz nas bi služil lahko za .sklad, iz katerega bi lahko zalagali pod učne knjige in brošurice.
Sodrugi! Zdaj. ko smo prečitali poziv na kongres, pero v roke! V člankih in dopisih povejmo svoje
stvu pa v škodo.
prazne. Vaši debeli denarni mo-šnjički se ne redijo. Ponekod se jih prijemlje jetika. In to vas boli. Privabiti hočete delavce nazaj, ker vam obračajo hrbet. Sredstvo naj pa bi bilo pridigarska unija, ki bi se združila z drugimi delavskimi unijami, ki "so združene v ameriški delavski zvezi.
To sredstvo je preveč prozorno. Na tako nerodno nastavljene li-manice sedejo*le.kalini.
Prostor za vašo unijo je doli na
imenih. Ti pridigarji, — ne vsi ki oznanu je jo "besedo božjo", pa zvrne po številu v primeri z ljudstvom več hudodelstev in grehov kot ljudje, katerim očitajo, da so grešniki in naj delajo pokoro.
Vsi ti pridigarji, ki vidijo pe-zdir v očesu svojega bližnjega in ne bruna v svojem lastnem očesu, si domišljajo, da priprosto ljudstvo skozinskoz Verjame v njih be-dastoče. In uprav Tli je le domi-Je najzmoŽfiejSr sodruge-na kon ftljlja. Danes je na tisoča ljudi,
preprostih*delavcev in kmetov, ki poznajo na drobno zlobne načrte
,, t .... ... Mishigan in Calumet Ave., kjer ae V Ameriki imamo pr.....zno 200 dvi(fajo |ir„ti „„,„......... jn
00O pr.d.Karjev razmh ver Iim- ^ „ katBr(, zahajajo miHjoll,.
mo i« -tolik« ver ta »ene, i» j»,^, ,D nliiiK„n;„.|;,. v drafoeenih
■1	"H"teU: '"¡Vldekah. n» katerih leskeiejo dra-
gulji in biseri.
In če bi Krist prišel ponovno na svet, o katerem pripoveduje verska bajka, da je z bičem v roki s|M>dil pridigarje in mešetarje iz tempelja. bi začudeno vprašal, ko bi vas videl sredi bogatinov gla-
nekaterih pridigarjev. Ljudstvo se da vleči le ne1<aj časa za nos. Nemogoče je pa vekotrajno vleči, vse ljudi za nos. Ze danes jih je mnogo v takozvanih verskih čredah. ki se posmehujejo pridigarjem. kislar raz prižnico vežejo otrobe.
Na smeh nabrani obrazi pridigarjev ne morejo nasititi lačnega
mnenje o prvem jugoslovanskem i ljudstva. Pa tudi pekel in nebesa
soc. kongresu v Ameriki. Na klubov i h sejah pa razgovarjajmo o točkah dnevnega reda.
Vsem sodrugoni' pozdrav! Zarito pa kličem na delo vse! Socialisti smo. Malenkostni osebni prepiri nas ne morejo ločiti, ko nas združuje skupni cilj: upropasten-je zločinske kapitalistične družbe, v kateri je delavec navaden suženj in ustanovitev socialistične, v kateri ne bo hlapcev in gospodarjev.
— cb.
Glencoe, Ohio.
Cenjeni sodrug urednik!
Dne 8. aprila smo pričeli zopet «delati v premogokopu. Dobili smo 4. cente pri toni. To je pač majhen poboljšek pri taki draginji. Ako nam kapitalisti z eno roko nekaj divjo, nam tako vzamejo dvakrat toliko z drugo. Današnja kapitalistična družba je urejena tako. da je vedno dobro za kapitaliste, za delavce pa slabo.
Cenjeni urednik Proletarca!
Vprašam vas, dragi mi sobrat, ali nima vsak pošten delavec dovolj, da more biti polnih deset ur pod zemljo! Jaz mislim, da če bi človek spal notri mora biti sit te-1 talistov. ga za d uhlje ga zraka, kjer še sveče nočejo goreti..A navzlic tenm more pa še človek tako hudo delat. da mu kar kosti pokajo/ Ako kteri malo bolj s pametjo dela, potem ga pa hitro začnejo bodisi njegov pravi tovariš ali pa drugi
zgubljata že svojo privlačno silo. S peklom se lahko straši nezrele otroke in tereijalke. V nebesa p« verjamejo tudi le stare, zarjavele device s skremžetiimi obrazi. Ljudstvo že danes umeva. da niti desetina med vami ni nikdar s poštenim delom zaslužila košček kruha. Vzlic temu pa trdite, da ste prijatelji delavcev! Kdo naj verjame t<i gorostasna laž!
Pridigate tudi o (Jalileju, sinu tesarja, o njegovem življenju, naukih in mukah, ki jih je pretrpel na («olgati. govorite ognjevito in prepričevalno. Njegove nauke priporočate drugim: z mukami, katere je pretrpel pa hočete fanatizirati ljudstvo, da bi se dalo ponižno striči ikI vas in kapi-
sno moliti boga: So li ti namestniki moji!
Ne! To so ljudje, tisti ljudje, katere seiu spodil iz tempelja, preden »o me prihili na križ.
{V pa ku prevdarimo. kako po-nižni. čisti in nedolžni pridigarji ob sobotah zvečer prodajajo svoje verne ovčice kakšni kapitalistični politični kliki, v nedeljo pa s pobešenimi očmi molijo pred oltarjem: Bog ohrani našo državo in blagoslovi uboge in sirote, tedaj gledano hinavsčino pridigarjev v popolni nagoti.
Ako pa damo še vaše nauke o bogovih na kritično rešeto, tedaj zaključimo: Vaši bogovi »o podobni drug druzemu, dali ste jim le različna imena. Židovski bog Jehova ali Japhek je naslednik Moloha ali Bala, katerega so takrat najbolj častili v jutrovih deželah, Sethoza ali Tiplsona, ki so ga častili Kgiptčani, Saturna ali Kron osa, ki je bil v veljavi, pri (¡rkili. Csmiljeni krščanski bog oče je pa naslednik vedno jeznega židovskega Jehova. s katerim delijo vlado v nebesih sin in sv: duh in pa boginja devica Marija. V budističnih nebesih si pa delijo vlado Brahma. Siva in Višnu. Za turške nebesa je pa Mohoihed zavrgel vse bogove —židovske, krščanske in budistične in izjavil: "Bog je en sam bog;" poleg njega ni družili bogov.
Podobne dogodi jajc kot jih je 'oživel Krist najdemo tudi v življenju Buddhe. *
Buddho preganjajo. Ko je star dvanajst let ga zgubijo stariši. ki
pari so se sukali veselo. V čašah
se je pa penila proletarska pijača	Tukajšni Slovenci smo se vdele-
— nedolžni'ječmenovec, ki dela	žili majniške slavmvsti v Neffs. O.
šempanjca sitim prohibieionistom	ki so jo priredili češki socialisti,
toliko pred glavice. Vladala je	Na slavnosti so sledeči sodrugi
splošna zadovoljnost in vdeležen-	darovali listu v podporo: Joe
ci so bili mnenja, da društvo "Ro-	I>rnač 25 ct: Anton Komac 25
žna dolina, razume prirejati za-	ct; Martin Pire 50ct. Joe Bruder
bave ki nudijo tudi razvajenemu	25 ct; Ivanka Rebol 50 ct; John
človeku razvedrila in zabave. In	Pleskovec 10ct; Štefan Mraz 25
Lahko je človeku govoriti o mukah druzega, ko je njegov trebuh poln; a še lagje je priporočati nauke, ki nimajo druzega na-1 ga iščejo v skrbeh. Proti se in hu-mena, kot napolniti želodec tiste- ; dobni duh ga skuša. Da se krstiti mu človeku, ki jih priporoča. Ja v reki. Ima dvanajst učencev. Ob vam je vseeno kaj pridigate, do- njegovem rojstvu ga častijo kralji rojaki: ta je lenuh, ta neče dela- kler pridige nosijo denar.	, in mu prinesejo darila. Ob njego-
ti. To pride na ušesa bosom ter \k0 hj cerkveni zbor sklenil, vi smrti pa pokajo skale, grmi in ga na to pri prvi priliki odšlo- (|H jc zemlja ploševna. tedaj bi vi | tri»ska. In preden umrje je pri ne-vijo in mu nič več ne dajo dela. to učili, dokler bi ta nauk vam ki "grešniei" kot gost.
1'pam. da priobčite ta dopis v nosil dobiček. Brezmfselno govori- Z nauki o bogovih nam ne motnim priljubljenem listu " Prole-, f,. ¡n podobni ste topemu delavcu.! rete imponirati. Vsak inteligen-taree. — K sklepu moj »»ga pisanja |<i vam verjame. Raz lečo včasih ten delavec danes ve. kako so na-pozdravljam vse zavedne »obrate, gnnite po cele tire, da bi moral stali bogovi in vere.
Ostane le še moralni nauk: Ljubi svojega bližnjega kot samega
pred odhodom so se vdeleženci spomnili tudi na svoje orožje — socialistično časopisje. Pobiral je sodr. Radelj, zastopnik "Proletarca" in nabral sledečo svoto:
Ivan Jazbe 10ct; France Dram-Sek 10ct; Jože Radelj, ker so v Milwaukee zmagali socialisti 25 slavnosten spis za prvi majnik. ct; Marta Marčen 10 ct; Ivan Kor S socialističnim pozdravom
ct; An rej Kravanja 23 ct; Nace Žlemberger 25 ct; Anton Mravlje 25 ct; John Kravanja 25 ct.
Pozdrav vsem sodrugoni širom Amerike. if ProlCtarcu" pa želim, da bi toliko napredoval, da bi v prihodnjem letu izdal poseben
brc, ker sv. Elija časti z bliskom prvi maj 25 ct; Jože Arzen 15 ct; Jakob ftufca 25 ct; Tončka Tonšič 10ct; Anton Zupančič, da bi nezavedni spoznali 10 ct; Ivan Pain-zger 25 ct; J. B. Kiggie 25 ct; Oskar \V. Schaffe 25 ct; Ivan Eržen 25 ct; Blaž Kavčič 25 ct; Pavel Mesojednik 25 ct; Martin Za- Iz poziva in predlogov je razu-futa 10ct; Ivan Karon 10ct Ni- meti, da je bil pripravljalni od-kolaj Simonči? 10ct; Jože Skubic bor za kongres na delu. Ni moj ker so nas bratje društvo "Ro- namen peti hvalo pripravljalne'-
Jfihn Kravanja. -h
Chicago, m.
Cenjeni sodr. uredniki '
V zadnji številki je izšel poziv za jugoslovanski soeialistični kon-gre» v Ameriki, ki rte ima obdrža-vati dne 2. 3. in 4. julija t, 1.
tebi "Proletaree" pa želim obilo	hiti svet bolj milosrden in dajati
naročnikov. ,	in deliti miloščino. Zakaj pa tega
F. L.	sami ne zvršite, kar priporočate sebe. Ta nauk jc vsaj pet sto let
---drugim! | starejši kot Krist. Učili so ga raz-
E velet h Minn .'10. aprila. 1010.	Nekateri med vami se onačijo' ni (»rški modrijani in kitajski fi-
Cenjeno uredništvo Proletarca :—	toliko, tla govorijo raz' lceo, da lozof Konfucij. Nam ne gre danes
Malokterikrat se kaj sliši iz tu-	so prijatelji siromakov. (*V pa si-1 za to. kdo ga je učil prvi na sve-
kajšne naselbine. Zato sem se na-	romak zboli in umira v borni sobi- tu. Marveč resnica, da ga učite
menil napisati par vrstic v našem	ci zapuščen od vseh, kje ste te- danes še vi. ki je edin pameten
listu Proletarcu. — Naš tukajšnji	daj ? Takrat ste ob smrtni poste-, nauk med vsemi nauki, ki jih
supcritcndeiit od tukajšnjih rudo-	lji bogatina. V svojih možganih ' učite.
kopov je hotel, da bi delavci dela-	kujete temne načrte, kako bi pre-1 Ali tudi ta nauk imate le na
li in bili v rudniku do šeste ure.	slepili umirajočega bogatina, ki jeziku, kedar ste na prižniei. V
Prej. ko je bil jeden drugi pogla-	ni več pri zdravi pameti, da bi praksi je drugače. Denar zaprav-
var od tukajšnjih rudnikov so bi-	svoje premoženje zapustil vam. | ljate na debelo, živite udobno in
li vsi delavci na površju. Delavci	Vi, prijatelji ljudstva, trpinov razkošno, oblačite »e dragoceno,
so zaceli stavkati, da nečejo te po-	in siromakov?! za sirote in uboge, ki so vaši bliž-
stave. da bi bili v jami do šeste	Ali ste že kedaj na prižniei za- nji, pa nimate srca.
ure. In nekteri so stavkali pol	govarjali opravičene zahteve de- j Kedar bodete spremenili svoje
dne, drugi jeden dan in večina pa	lavcev, modernih sužnjev? Se ni- življenje, zlati nauk o ljubezni do
nič. Na vse zadnje niso mogli nič	kdar! Mar ste že kedaj raz prižni- bližnega zvrševali. praktično, bo-
doHcči, ker ni bilo sloge. V slogi	co oznanili biro za, št raj kujoče de- mo verjeli, da ste se poboljšali v
je moč. Delavci! Organizirajte se	lavcc? Nikdar! j moralnem oziru. Dotlej pa niste
in združite se po celem svetu in	Duh časa, ki drvi vedno naprej,, vredni, da hi vas »poštovali unijs-
|K>tem lahko porečemo, da zmaga	I ne zmeneč se. če mu hočejo zajezi- ki ali pa neunijski delavci. Spo-
štovanja vreden je le človek, ki živi po moralnih naukih, katere] priporoča drugim.
- - Za "Proletarca" napisal:— F. S ... . k.
Kapitalist iz svojega stališča pravi:
"Zakon človeške narave — in človeška narava se ne da (1) spremeniti — j;' tiik, da slabejši vsik-dar podleže močnejšemu. Telesno močnejši obvlada slalrejšega, |kj-litieno močnejši premaga slabej-šega in gosjKidairsko ali gmotno močnejši ali podjetni ubije si a be j-šega. Tako je bilo in bo na vse večin» čase. Dam-s sta business in denar glavna stvar; vse drugo je postranska reč. Takozvano odiranje ali izkoriščevanje je potrebno, kajti to je del businc.ssa. Zato je čisto naravno, da Človek ki si sam ne zna in ne more ponmgati ncv«>-de in nehote pomaga drugim, pod-jetnejšim do businessa. Oderi človeka kolikor moreš, a istočasno ga prepričaj, da bo vrjel, da si mu storil dobro. Ako ti ne izkoriščaš drugih, bodo pa drugi tebe. Kdor začne sam svoj business, je pameten človek ; kdor pa v businessu • napreduje in zna, kalko narediti, da mu jeden dolar prinese sto dolarjev in stotak tisoč dolarjev, ta je moder človek, kterega je treba s|>oštovati in vprašati za svet."
To je morala kapitalistova. In sicer ne pove tega očito, toda njegova dela, njegov divji lov za dolarjem - za profitom pove vse to in še več.
Mi delavci smo pa žrtve. Mi "gospodarsko slabejši", ki si ne znamo niti neeemo sami jiomaga-ti. pomagamo kapitalistu^do pro-fita, do bogastva. Kapitalist izko-rtKft Mf~tn (>be ne nTna^vporabj.^ kot orodje, da z nami izkorišča in odira druge, naše tovariše in bra-te.
In mi mislimo, da nam je storil dobro . . .
Kapitalist v vele industrij i in rudarstvu odira delavce potoni dolgega delavnika in pa beraških plač, a delavci »o mu še hvaležni, da smejo delati.
Kapitalist v veletrgovini odira male trgovce in tile odirajo kon-zumente, največ delavce, potom visokih cen, in delavci so zadovoljni. samo da dobe blago in pa živež.	* ->
Kapitalist v bančni, borzni in akcijski špekulaciji odira delavce, in delavci so mu hvaležni, misleci, da jim hrani in množi denar.
Posestniki zemljišč in hiš, mali in veliki, odirajo delavce potom renta, a delavci so še veseli, da smejo bivati v njih bajtah in luknjah.
Advokatje odirajo delavce do kože. a slednji plačajo drage volje. češ, da jih brani.
Duhovniki vzamejo delavcu ne samo zadnjo srajco, temveč bi mu slekli tudi kožo s telesa ako dovoli. in delavec da vse v trdni misli, da mii je duhovnik stpril dobro.
Zdravniki, zlasti takozvani "zavodi zdravniški" so v stanu delavcu, ne samo izprazniti žepe. temveč tudi poškodovati ga telesno potom ničvrednih medicin, toda delavec, da vse do zadnjega centa, misleč, da mu skrbijo za zdravje.
Itd. Samo odiranje, samo izkoriščanje na vseh koncih in krajih. Človek v divjem lovu za profitom ne pozna srca. ne pozna drugega človeka; on pozna samo: $ $ $ — dolar, dolar dolar . . . "Daj dolar! Daj dolar! Daj dolar!" —^
Toda motite se profitolovci! Ja motite se krvopije na telesu delavčevem! Ne bo vedno tako ne!
Padel bo prokleti sistem profi-ta ! Padel bo!
In, o. strašen bo dan obračuna!
VSAK SOCIALIST
Vsak socialist bi mogel nositi znamenje, kedar pohaja na pic-nike na prostem. Znamenje iz svile in z vprašanjem: Kaj je prav? (What ii right t\
Naročajte takoj. Pričeli bomo z delom ko dobimo naročila. Priporočajte to znamenje vsem sodrugoni in sodruginjam. Cena jc nizka, le 35 ct. komad.
Pošljite naročila takoj! J. E. L,
820 — 12 St.
Denver Colorado.
Pri naročilu omenite ta list.
J
PJtOLETAKfeü
DUÔEVNOSTREMLJENJE DELAVCEV.
Trehuharjil Želodce jim je v»t»! Nobenih idealov oimajo! — Tako kriee naÄi nanprotniki za vHakim
oglom o socialnih demokratih, o katerih vedo približno toliko, kolikor zemljan o prebivalcih ua Marti». V resnici nima noben sloj'toliko resničnih idealov kolikor organizirano delavstvo. Prav zanimiv argument zato nahajamo v nemiikili listih. V socialno - demokratični reviji "Neue Zeit" je neki sodni i? objavil svoj sklepčni račun za leto 1?HK) in vclekonaer-vativna " KreutRzeitun^ piše o tem sledeče: f
"Ta proračun je v marsikaterem oziru zelo p odličen. Dotieni delavec, ki mora biti dober gospodar — sej je v letu, o katerem poroča, vlomil 2*20 mark v hranilnico je kljub brezposelnosti, ki je trajala 13 tednov, imel 1265 mark, (marka je približno 1. K. 20 vin.) dohodkov. Zveznih doneskov je v-plačal za «'10 tednov nič manj kakor t>9 mark. imel je pa raz ven tej?a še sledeče, očitno iz njegovega strankinega pripadništva izvirajoče izdatke: Društveni doneski 9. mark 30 fen., jwxlpore za stav-knjoce in ogrevalnico 3. m. 70. f. darila in pripomočki 15. m. 65. f. delež za telovadnico 5. mark.
Raz ven tega je samski delavec vpisal za "osobne izdatke ob nedeljah it<l." 1-14. m. 34. f. in pttl o tem: "Med osebnimi izdatki ob nedeljah so tudi moji izdatki za predavanja in shode, o katerih, žal, nisem napravil posebnih beležk. Vredno bo pač, da vsaj navedem shode, katerih sem se udeležil. Obiskal sem 18 predavanj, 24 shodov s predavanji političnega in strokovnega značaja,-19 poslovnih shodov, 13 sej in dogovorov, 7 diskusijskih in bralnih večerov 6 pri red eb zabavnega in resnega značaja. Izdatek torej nikakor ni tako visok, kakor bi se lahko zdelo prvi hip."
Omenjeni list. se seveda jezi in pravi, da so tudi izdatki za časopisi» in knjige, ki znašajo 57. m. 50 fen., strankarskega značaja, kajti delavec navaja sam, da je bil naročen na en dnevnik. 1 tednik in 1 pol mesečnik. Ko je bil brez posla, je dobil od zveze 48 mark podpore.
Jeza junkerskega lista nas ne zanima. Ampak druge reči so tu. Večina slovenskih delavcev bo debelo gledala, če bere. da je sodnig ki je bil 13 tednov brez posla, vendar zaslužil 1265 mark ali 1518 kron. A stvar je jasna. Nemški delavci so vzorno organizirani in zato so si tudi priborili drugačne place kakor slovenski.
Druga stran je pa ta: Za svoje duševne potrebe, predavanja, časopise, knjige, zabavne in respe priredbe je ta delavec več izdal, nego navadno porabi v take namene meščan, več nego mnogi inteli-gentje. Njegovo prvo delo je pač "bilo. da se je organiziral, da se je bojeval za boljšo plačo, za več prostega časa. In kako je porabil te pridobitve, se vidi iz navedenega računa. Naj prvo je kolikor toliko gledal rešiti želodčno vpraša nje, a to mu je bilo sredstvo za uresničevanje kulturnih strem ljenj.
Kdo more ob takih pojavih blebetat o sirovem materializmu socialne demokracije?
Ampak še nekaj bi vprašali Se zlasti naše narodnjakarje. Kaj menijo, za kaj je daneS nemški narod tako močen, kakor je? Zaradi pruskih bajonetov ne in tudi ne radi prešičev polabskih junker-jev. Pač pa največ zato, ker je množica nemškega naroda na socialni in kulturni stopnji, o kateri pri nas se še sanjati ne more. Tako kakor pri Nemcih, je tudi pri Cehih.
In s slovenskim narodom je tako: Mi imamo par kapitalistov, ki sede na svojem denarju kakor kok o« na jajcih, imamo par fra-zerjev, ki deklamirajo, na drugi strani pa imamo množico, ki še za kruh nimajo dovolj, kaj še za knji ge, za umetnost, za kulturo sploh.
Socialno demokracijo preklinjate v imenu narodnosti? Norčij Čim več socialne demokracije, tem bolje bo slovenski narod mogel tekmovati z drugimi. Čim več socialne demokracije, tem več bo' kulture. Potem pa bi bilo tudi tem več moči za boj za narodni obstanek in za naronlni razvoj. Taka' je ta reč in kdor ima zdrave možgane, jo lahko prebodi.
Stari svet se maie ...
Kvropa stoji pred viharjem. In stari, trhli stebri vladajočih slojev in njih vlad pokajo na vseh koncih in krajih. Kdo ve, kako blizu je morda že čas, ko se po-alednjič zamaje'starodavno poslopje vladajočih, zabibni in nekdanji monarhiittično - kapitalistični svet bo — kup razvalin.
Balkan, je v plamenu. Verski i'auatizcm ima zopet svojo krvavo žetev. Mohamedanski Turki koljejo krščanske Albance in naipbe; oba nasprotnika mislita, da imata prav, in oba nazivljcta svoje krvavo, barbarsko delo "sveto vojno". (lovori da je sedanja albanska ustaja v prvi vrsti bila naperjena proti novi turški vladi in ustavi. Resnica pa je, da so za sramotno človeško klanje v Albaniji odgovorni mohainedanski klerikalci. Konec bo pa še za sedaj ta, da bodo Albanci in Turki imeli kup mrličev, a glavno korist pa avstrijski in ruski kapitalisti.
Španija, kjer sta si klerikali-zem in kapitalizem v najlepèeiu objemu, je zajadrala na pesek. Nazadnjaški Maura je moral odstopiti svoj prostor liberalnemu Moretu. Pa tudi liberalci niso vzdržali. In tako je z>daj na čelu vlade radikalni (,'andejas, kteri pa ima neprestane spopade s klerikalci. Revolucionarni duh raste, in glasno odmevajo klici po španski republiki. Iz groba mučenika Fccrera vstjajo novi Ferreri.
Avstrija je podobna navdnšlji-yiiiu starcu, ki je z jedno nogo že v grobu. Stare politične stranke na Ogrskem »o že v stadiju končnega razadpa. V parlamentu je na dnevnem redu pretepanje s pestmi in ministri zapuščajo seje * krvavimi nosovi. Revolucija trka. Proletariat v ogrski državni polovici zahteva svoje politične pravice, predvsem splošno volilno pravico. Vsak čas mora zagr-meti.
V Nemčiji je vlada podlegla pfed silo organiziranega delavstva. Nemški delavci ne beračijo na pragu parlamenta'za drobtine svo jih pravic kakor delajo mezdni sužnji v Zeti. državah. Nemški delavci so začeli "govoriti francosko"; revoltirajo in v odprtih demonstracijah napadajo vlado. In vlada prepove demonstracije. Delavci st» pa ne zmenijo za prepoved, |>otegnejo policaje za nop iu. — kri teče. Nemčija je zrela za revolucijo.
Kriza v Rusiji. Carjevi rablji so že utrujeni na smrt »ečnega obešanja in streljanja političnih "zločincev". Pa čim jednega obesijo, že jih stopi na njihovo mesto drugih pet. Delavci, kmetje in inteligentni proletarijat polnijo mogočne vrste revolucionarne armade. C^r zatira Fince; oropati jih hoče samouprave, jezika in njih parlamenta. Toda Finci so žilav in zaveden narod, ki zna ceniti svojo svobodo. V finskem parlamentu je 80 socialistov. Car bo kmalu naletel na razdraženega leva. In takih levov je tudi drugod v Rusiji. Carizem si je že pod pisal smrtno obsodbo.
Maje se tudi v Italiji. Konser. vativni Sonnino je padel in vlada je v manjšini. Kapitalisti izkoriščajo pomorski promet, parobro-darstvo in strahujejo vlado. Bur-žoazni politiki so brez moči, poguma in brez voditelja.
Kriza je na Francoskem, kjer vladni uradniki sleparijo vlado in ljudstvo. Kriza je v Belgiji, kjer s ebliž akonec klerikalnega gospodarstva.
Kriza je v Perziji na Kitajskem in povpotl.
Stari svet pada in ž njim odhaja stari vladni in družabni red. Stare stranke, stare družbe leže v aogniji. In ni ga zdravnika, ki bi jih rešil. Nikjer simpatij, od nikoder usmiljenja.
Nasprotno pa raste socilazime, predhodnik nove dobe. Socializem jutrašnji zmagovalec, bo zavdal zadnji udarec umirajočemu stare mu s Ve tu in pokopal mrliča.
AGfcARNE SLEPARIJE
Žaganje morajo ljudje imeti v glavi, če res že kaj verjamemo večnemu tarnanju agrarccv, ki neprenehoma stokajo, da morajo agitirati, če se tnlpro meje. F bogi reveži imajo samo škodo, škodo, škrt^o. Čudno je le, da se od škode
lahko tako imenitno živi, kakor znajo živeti Svareenbergi in Kilr-
stenbcrgi, Hohenwarti in Coroniji, Borni in Attemsi, pa škofje, pa klostri itd. Kakšno obličje ima ta čudna škoda, nam pa pripoveduje statistika, ki govori s svojimi številkami vse drugačen jezik kakor stradajoči grofi in knezi in pre-lati.
Pravijo, da bi bilo za domačo živinoreja največja nevarnost,. Če bi st» odprle meje. Zaradi te "nevarnosti" mora biti meso tako drago, da je za delavca mesna hrana že luUsus. V resnici sc godi pa siromašnim gospodom veleposestnikom tako slabo, da — izvažajo tfgromhe množice živine v tujino. Za leto 1008 nam daje statistika sledečo sliko, ki bo gotovo presenetila marsikoga :
uvoz	izvoz,
ovce . . . 128.664 2.825.076 svinje . . . 2,177.40 062.653 koze. . . 28.567 17.050 konji . . . 6,047.220 40,140.470 jagnjeta . . . 24.300 300*184 osli, mule . . 56.840 105.530 perotnine . 4,003.025 23,602.150 goveda . . 1,K 15.612 77,865.089 Skupaj 15,093.925 23,692.150.
Ali je čudo, «la jc meso drago in dražje od dne do dne? Desetkrat toliko živine gre iz Avstrije v tujino, zlasti v Nemčijo, nego je pride iz inostranstva v Avstrijo. Domača živina v tujino, od zunaj v deželo skoraj nič — kako naj tedaj pride dovolj mesa na domači trg in kakt) naj si ga kupi delavec?
Visoka carina se še razume, dokler je domače proizvajanje tako slabo, tla bi ga zunanja konkurenca lahko uničila, za agrarne produkte je seveda tudi v tem slučaju nečloveška, kajti obsojati ljudstvo na stradanje, je na vsak način hudobija. Ampak pri nas sploh n.' gre več za varstvo domače živinoreje, zakaj če ima Avstrija toliko živine, da lahko pošlje 145 milijonov glav, med temi 77 milijonov govede v tujino, tedaj je gotovo sposobna za konkurenco in ne potrebuje umetnega varstva na račun želodcev delavnega ljudstva. Ob vsem tem si dajo patri-jotični veleagrarci plačevati še po 54 milijonov na leto podpore iz žepov tistega ljudstva, kateremu jemljejo in podražujejo hrano, zato, »la mu jo bodo lahko še bolj podraževali.
Jasno je, tla gre vse to na račun veleposestnikov, ker mali kmet nima aparatov za izvoz živine. Mali kmet je le izgovor a-grarnim bogatašem. Za njegovo ime se skrivajo, da so videti nedolžni, kadar segajo ljudstvu v žep. V državnem zboru pa le podpirajo to oderuško politiko naši klerikalci in večinoma tudi liberalci. A ljudstvo molči in trpi.
družbi 5et; John Rosa, ker sem bil vesel 5 et; Valentin Stroj, ker je Proletarec pod učljiv list za delavce iu sem ga naroČil 5ct; Luka Falctič, ker je rev J. C. Smolej poslal izvrsten dopis v (11. Naroda o komičnem prizoru "Rekrut" itd. 5 et. Vse skupaj 85 et.
Listu v podporo.
May 4. Indianaptilis, Intl. Na prvega majnika v veseli družbi: F. God in a 5 et; ker odpotuje J. Žvanut v astlling Mlch.; Žvanut, da bi ostali še složni 10 ct.; Jože Bruder, ker sem se napil 5 ct.; Filip Mislej 5 ct.; France Skočir, ker je bil za vratarja pri veseli
Listnica upravnižtva.
Vsem, ki zahtevajo podučtie knjige ua ogled ali jih hočejo naročiti, naznanjamo, tla smo knjige že naročili v Ljubljani. Ko jih dobimo, bomo objavili imenik in cene v listu. Do tedaj pa prosimo potrpljenja.	>
—	Joe Dernač Steel, Ohio. V zadnji številki nam je tiskarski škrat zopet vstrelil kozla. Za 31. marca bi se moralo glasiti $1.60 in ne $l.(M) listu v podporo. Pozdrav.
—	Prank Šavs, P.O. Sdbv S. I). Naslov Solarjcvc sestre se glasi: J. Heinemann, Box 330. Pierre S. D. Drugo vzeli ua znanje. /vršili .bomo, kolikor je v naši moči. Pozdrav!
—	Nick. W. Chisholm, Box 610. Odposlali sipo zopet "Džungel. Ako niste prejeli, nas obvestite nemudoma z dopisnico, tla bomo vložili pritožbo ua pošti. Knjigo smo oddali tlne 5, maja. Pozdrav.
Svoje dni so gospodarji iskali sužnjev, danes pa sužnji iščejo gospodarjev.
Proti prohibiciji.
Proti prohibiciji nastopajo ljudje vseh starosti. Med prohibici-jonisti uajdemo ljudi, kteri govore in priporočajo treznost. Treznost je res dobra in podlaga vsemu zdravju. Večkrat pa se je f primerilt^da je kdo zgubil treznost pri pijači vsled pokvarjenega .želodca. Če hočete tocej imeti pravo podlago za zdravje, morate imeti preti vsem dober želodec. Tega pa dosežete, če pijete Tri-nerjevo grenko vino. To je najboljše sredstvo proti slabemu želodcu, zaprlja ali bolezni v preba-vijih, slabokrvnosti in sploh, proti boleznim želodca in trebuha. Je najbolje zdravilo. Dobi se v lekarnah. Jos. Triner, 1333—1330 So. Ashlaud ave., Chicago, IU.
f^f »^T T^» ♦ ♦ ♦	♦ "♦
Pozor agitatorji I
Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki posije pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNGEL zastonj.
..Požurite se! Džungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življen-ja in spisana po znanem soc. av-torju U. Sinclairju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vas dom.
Hočete knjigo Džungel zastonj?
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZOllNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
■»■»■»■»■»■T»»
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja 1 AV>J Mp A LE Srajce
izbira |£gcLOTHlN0 HOUSE vseh vrst
klobukov. •$WCorner26ti&CentralRtrA/lve. iti cen.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere naša posebnost.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Blue Island Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaja pohi&tvo, premog, drva in drugo. Oglasite ae pri nletn. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Ira-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
vac. kroupa,
1243 W. 18th St. Chicago, 111.
Halo, Johny!
Kje »i pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali Se ne vel da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chicago, 111.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, ni
Ima veéjo zalogo ur, verilie, prêta nov in drugih dragotin. Izvršuj« tudi vsakovrstna popravila y tej stroki p«
zelo nizki ee®L
Obiiêite gat
Drultvene regalle, kape, prekoramnlce, bandera itd.
za slovenska druitva najbolje preskrbi
Emil Bachmati
1710 So. Centre ave., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da iad«luj«*mo raanovretn«
Oblfikfi ^ naJnovej*OTn kr°ju- Unijeko delo; trpetno in lifeo 9 V zalogi imamo tudi razne droge potrebičin*, k epa.
zalogi
da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite iu ogleju ti naéo izloibo. Z wem »pošto van jetn

TELEPHONE 380 R.
Ce rabite express
kočl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko ---sc oglasite pri---
W. J. BRENNAN,
La Salle, 111.
1132 -1st St.
DOBREGA FOTOGRAFA
Povsod cenijo. Zato pojdite k
kteri Izvrstno (otografu|e. Najboljše delo.	Cene zmerne.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287.	USTANOVLJENO 1883.
obleke po meri po 120. *22, *25.
gotove obleke po ♦ 10, #12, #14-, *15.
Izdelujemo Prodajemo
ImnmO	zalogo modernih klo-
UliaillU bukov v najraznovrstnih bojah.
V 75)|iwvi *marno tudi veliko zalogo srajc, kra-f AaiUJJl vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča f|TT)f H/|/|MI?I/>
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE tlUKl lfl/\lflfch,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £;f,RANJE
, Ozdravim vsacega, kdo» trpi na Varieoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastrujjenje, živine nezmožnosti, vodenico in bolezni tiiočih ee molkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali ie velike evot* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnlV.a* brezuspešno, da poeedujem le jaz edino sredstvo, s kteri» zdravim vspešno. Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—le ta vspešno. Ozdravim pozitivno žeJodečne bolezni, plju&na, ua jetrik in ledvicah ne glede kako stara je boleecn.
Tajne molke bolezni zdravim hitro, *a stalno in tajno. £iv£ene onemogloeti, slaboet, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljnča, naduho, Bronchitis, s rine bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zaetrupljeoje in vee druge kožne bolezni kakor pri We, ture, garje, otekline.—Moini tok in druge bolezni. Prelite in «retnje zastonj.
DR. ZIN8, 41 80. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pof.
. ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode In runih neopojnlH pijač.
1837 So, Fisk St. Tel. Canal 1405
Jako važno vpra*an|e?
"Ali nem le poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"T 0« ne? —
Hrizantema in Cimbas.
(Spital Milan Pugelj.)
(Nadaljevanje.)
"Jaz pa mislim" — je pričela Marijanka vnovič in nekako zamišljeno — "mislim, da ni tako. Ciganka Katra je šla svojo pot in Gašparin svojo. On me ni zapustil zaradi dekle Katre, on se je zato odpravil, ker me ni imel rad. Če se dobro pomisli, pa mu ni mogoče zameriti. Jaz sem pa vseeno reva. Kam pa naj grem t Domov ne morem: zapodili bi me. Kar si hotela, to pa imaš — bi dejali. Najprej so privolili k poroki, nazadnje pa so branili na vso moč. Na Kukmaki sem se poročila, pa nisem smela več domov. In zdaj smem še manj, ko je prišlo na njihovo. In drugam tudi nimam kam. Otrok pa hoče jesti in jaz tudi. In oblečena morava biti oba!"
Hudo obupana je bila in jaz sem jo se rajši imel, ko je bila nesrečna in zapuščena. Smilila se mi je, kako se mi ne bif Pa mi je padlo tako v glavo, kakor sem povedal.
"Sobo imam doma" — sem ji ponudil — "in kuhinjo tudi. Pa je zapuščena, ker nimam ženske in si sam ne morem kuhati. Če ti je všeč, pa pojdi k meni in bova živela, kakor boš sama hotela. V tovarni delam in dobro zaslužim. Denar ti bom dajal, pa boš kupovala po svoji volji."
Molčala je, mislila nekaj časa in se ozrla nazadnje na me z začudenim in bledim obrazom.
"Midva nisva poročena, jaz sem žena i^ijega moža • kaj bodo rekli ljudje?*'
"Nič ne bodo rekli!" — sem ji od govoril. "Kaj pa naj rečejo! Koliko delavcev živi tako, pa se nihče zanje ne zmeni! Kaj pá koga briga? In tisto je tudi! Kaj si ti kriva, če te je mož kar na lepem zapustil kakor potepuh poštenost? Kaj nimaš zato več pravice do življenja, če te je eden do dobrega ogoljufal za samski stan? Pa še živa naj bi šla zaradi tega v zemljo, ali pa v vodo skočila kakor brezverec? — Le tole vse dobro premisli, pa bodeš videla, da je prav. Tako je in nič drugače. Za kogar ni, pa naj si pomaga!"
Zopet je mislila in mislila in se ozrla nazadnje zamišljena name.
,"Ln otroka imam" — je izpre-govorila — "Marijanko imam!"
"Le imej jo" — sem dejal — "kar imej jo! Tam bo kakor jaz in ti in če imam tebe rad, bom imel tudi njo, ki je iz tebe rojena in tvoja hči!"
Takole, vidiš, se je prigodilo,
"Kaj ti je?" — sem jo vprašal, pa se je vselej izgovorila.
"Glava me boli!" — je rekla.
"Pa bi šla k zdravniku !>' — sem ji svetoval. "Nalašč za nafte družine hi za nas je nastavljen, kar k njemu bi stopila, pa bi te pozdravil!"
Pa ni šla, ker je ni bolela glava.
In nekoč — v jeseni je bilo — je prišlo v hoši neko pismo, in Ma-rijanka, ki ni znala Čitati, ga je dala meni, ki sem izurjen v čitan-ju in tudi v pisanju.
Pogledam naslov — nanjo je naslovljeno — odpečathn, razga-nem in berem, kakor je bilo zapisano:
"Draga žena!" — tako je stalo na vrhu in takoj sem vedel, za kaj se gre. Trda mu prede — sem si mislil — ve, da je žena neumna, pa jo prosjači za denar! — "Draga žena!" — sem pričel še enkrat in bral dalje. "Jaz, ki pišem to-pismo, te ne poznam, ampak tisti, ki stoji tik mene, pravi, da je tvoj mož, in mi narekuje besedo za besedo. Tako govori: Vsak človek ima svojega slabega duha, ki ga vedno obrača k zlu. Ti ga imaš in tudi jaz ga imam. Premotil me je in zamamil, da sem pustil tebe, svojo pošteno ženo, in otroka s teboj, pa sem šel, kamor se mi je hotelo. Bog pa, ki je pravičen sodnik, me je kaznoval tako, da »e mi prav slabo godi. In tudi vest me je pričela peči in hudo rad bi popravil tisto, kar sem zagrešil: vrnil bi se k tebi. pa ne mdrem. j ker me bolč noge in so mi zatekle, j da tie morem dolge hoje. č'e si mi pa še zvesta in imaš toliko denar- j ja •— dva popi rja bi bila komaj j -— pa mi-po&lji! Pripeljal se bom in bomo zopet skupaj lepo v bol-jem imenu božičevali. — Te po- j zdravlja čez hribe in doline Tvoj! zvesti zakonski mož Gašparin."
Takole j ebilo tisto pismo. Desetkrat sem ga prebral — zato ga ; imam tako dobro v spominu — pa , se mi je vedno zdelo bolj cigansko in pretkano.
"Vrag ne zna tako lagati in goljufati" — sem pripovedoval Ma-rijanki — "ne zna. ti pravim, kakor ta Gašparin! Denarja bi rad, ker ni u trda prede, pa nič drugega ! Le pošlji mu, pa ga še bolj gotovo ne boš nikoli videla!"
Marijanka je molčala, ne tako, ne tako sc ni izrazila; jemalo jo je pa kar vidoma! Vsak dan je bila bolj bleda, vsak dan bolj suha. tako se ve zdelo, kakor bi kdo strgal z nje meso na živem. Nazadnje je hodila že kakor mrlič po sobi: sama kost in sama koža. In nekega večera sem jo vprašal, kako je kaj.
"Natanko po srcu mi povej!"
na in obsojena na štiri leta ječe navozilo zadostno srebra in zlata, v trdnjavi sv. Petra in Pavla v Njegovo geslo je bilo: "Nekaj Petrogradu. To trdnjavo je sezi- za nekaj, nič za nič — ako hoče dal sam hudič v carjevi osebi in rao biti prijatelji!" vse peklenske muke, strahote in ' Vedno ga je jezilo, kadar je v grozote njene notranjščine odel z svoji škofiji faro komu oddajal, glorijolo dveh svetnikov,	| kajti od tega mu ni prišlo nikakih
Komaj je pa bils Katarina iz- dohodkov. Premišljal je in prepuščena iz jWe. že je prvo uro na-1 mišljal, kako bi mu tudi to dalo daljevala svoje prešnje delo: uči- kaj dohodkov, in tako, da bi ne ia je svobodo, ftla je med kmete, i budilo javnega pohujšanja. — Da tužne ruske mulikê, in med njimi bi prodal faro onemu, ki bi dal širila svoje zvišene ideje. Narav- največ, se mu ni zdelo dovolj prano, aretirana je bila zopet in to-, ktično, prisiliti prosilce, da bi kaj pot obsojena na izgon v Sibirijo prostovoljno dali, je bilo težko,
za celo življenje. Dolgih triindvajset let je prebila junaška žena na mrzlih planjavah Sibirije, nakar si ji je posrečilo uiti in po dolgem, t rud a pol nem potovartju, je pribežala na svobodna tla Švice. In komaj je bila spet svobodna, že je bila na delu za svobodo. V zvezi z mnogimi ruskimi revo-* lucionarji v Švici, Franciji in Angliji je pripravljala tla ruski revoluciji. Pred šestimi leti je prišla v Ameriko, od koder so po dolgih letih, sivolasa "babuška", zopet vrnila v Rusijo. Beškovskaja je šla nazaj v Rusijo, da se bori s svojimi sodrugi in da deli ž njimi — težke udarce carjeve knute. ( Ona je znala, kaj jo čaka. Toda
kajti bili so večinoma siromaki.
Sltof je premišljal in premišljal. V potu svojega obraza se je trudil, da najde sredstvo, s katerim ripelje prosilce do zagate, iz katere se jim ne bode mogoče drugače izviti kot s kakim da>bm, kar seve njemu, škofu, ne bode škodovalo na dobrem imenu. In trud ni bil zaman.
Na4ada je bila takrat, da so se prosilci za prazno faro osebno ško fu predstavljali. To je imelo namreč namen, da jih ta preizkusi in preišče, kteri izmed njih bi bil bolj zmožen za ta urad.
Zgodilo se je, da se je neka velika fara izpraznila. Prišli so k škofu trije prosilci, dva s kmetov
njeno veliko delo je bilo končan*); in eden iz mesta, da se mu pred-njen dan se je nagnil k večeru, in j stavijo in da jih preskusi, kdo bi
šla je, da — umre med svojimi sobojevniki in sobojevnicami za ono veliko idejo, za ktero jih je že toliko dalo srčno kri — za svobodo . . . avobodo . . .
IVičakovali so jo ruski biriči in jo še enkrat vrgli v hudičevo brezno svetega Petra in%Pavla. Celi dve leti —od 1. 1907 do meseca Ijabruarja t. 1. — je bila Breškov-! skaja v trdnjavi. Slednjič je prišla komedija, ki so jo nazvali obravnavo. "Babuška" je odprto priznala svoj "gorostasni zločin". Ponosno je izjavila pred carjevimi hlapci, ki se imenujejo sodnike. da je revolucionarna sociali-stinja in ponosno naglašala, da njen boj je naperjen proti človeški zverini, ki sedi na krvavem prestolu, Rusi je.
Proces je bil kratek. Kdo bi se še upal zagovarjati smelo "babu-ško"? Nihče. In ona je tudi od
bil najlmjjši ....
Škof jim je dal celo vrsto vprašanj iz svetega pisma. Ko so pa prosilci vse bolj ali manj dobro odgovorili, dal jini je škof še irlav no vprašanje kot posledje. Glasilo se je:
"Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije?"
Osupli infzriefcadeni so gledali prosilci škofa. Ta je pa stal ledeno resen in brez sleherne kretnja ter čakaj na njih odgovor. — Ti so pa iskali po svojih spominih, gruntali so in tuhtali, ali. da bi bil v svetem pismu kakšen važen pes, oziroma celo njegov rep — tega se niso mogli spomniti. O starem Tobiju so mnogo brali, nikoli pa se niso zanimali, ali je imel kakšnega psa aii ga ni imel — in zdaj stoje tu in ne vedo ni kaj ni kako.
Nobeden ni odgovarjal in škof klonila vsakega zagovornika. Bra- ie P°8tftl navidezno nepotrpežljiv.
t t" v	•	i	w«l	,
"DŽUNGEL"
Povest iz chikaških klavnic.
Angleški spisal Upton Sanclajr. Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivan Kaker.
CENA 8 POŠTNINO VRED $1.25
(Ta pretresljiva povest iz delavskega življenja in delavskih bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.)
Obe knjigi se naročata pri u-pravništvu 4,Proletarca"f 2146 Blue Island Ave., Chicago, m.
P
pa sem pripeljal na veliki petek
zvečer ženo in otroka domov. Le-j — sem rekel. "Poznaš me, da sem j>o in veselo Veliko noč sem pra- dober človek in da bom storil vse, znoval, že od otročjih let nisem samo da ti bo pomagalo!" obhajal take. Vse sem preskrbel:. P« V P«<Ma nenadoma pred me pohištvo, posodo, obleko in kar je kolena in je zajokala
bilo treba. Marijanka je kuhala in gospodinjila, jaz sem delal v tovarni in služil denar, otrok pa je rastel. od dne do dne je bil lepši in vedno bolj kratkočasen. Kadar sem prišel iz tovarne, se mi je spel po kolenih gor v naročje, vlekel me je za brke in če drugega ni imel, je izgovarjal moje ime in priimek in se smejal kakor grlica.
"Boštjan, Bošt-jan Cim-bas, Cim-cim-bas!"
Tri leta je bil star in tak je bil kakor živa igrača.
Poglej! Pa le ni bilo še vse tako, kakor sem hotel. Marijanka je bila doibra z menoj, preprijazna je bila, pa jaz, ki sem jo imel hudo rad, sem le opazil včasih, da ni ž njo vse tako, kakor bi moralo biti s tako žensko, ki ima vsega za potrebo in je zadovoljna.
Nekoč sem prišel malo prej iz tovarne, pa sem jo našel, ko je sedel^ tik okna. držala robec v roki in so ji stale še vse solze po licih.
"Kaj pa je?" sem jo vprašal, ker me je res skrbelo.
"Otrok me jezi!"
(Kosec sledi.)
a sem takoj vedel, da se je izgovarjala. Tam poleg nje na tleh je sedela mala Marijanka. in ko je slišala njene besede, je pogledala r začudenimi očmi vame in zmajala svojo kodravo glavico.
"Saj ni res" — je rekla. "Saj sem pridna!"
Izgovorila se je:"bogvekod so hodile njene misli.
In psrkrat po noči je bilo, ko sem se slučajno prebudil in pogledal okoli sebe. Videl sem jo, kako je sedela na svoji postelji, upirfela komolce v kolena, oprijemala lica z dlanmi in strmela v temo.
"Babuška," ruska "mati Jo-nes", ktera je pred par leti v A-meriki oznanovala rusko svobodo, je danes na potu v ledene pustinje sibirske — na potu v gotovo smrt.
. Sivolaso starko s težkim bremenom neštetih prestalih muk v ječi in na progonih poslal je ca-rizem ponovno v Sibirijo, zemljo krvi, trpljenja in solz — v zemljo kruto pogaženih in svobode oro-panih človeških bitij. Carizem je poslal "babuško" poslednjič v to prostrano ledeno ječo od koder se ne vrne več . . .
Katarina Breškovskaja. "babuška" ali babica so jo nazivali ruski revolucionarji, najznamenitejša ženska v revolucionarnih krogih sedanje dobe izmed največjih boriteljic za svobodo v Rusiji, je sedsj v 66 letu svoje starosti. Kot hči nekega imenitnika, imela je je dejala, Beškovskaja priliko, da si je la-
hko v zgodnji mladosti nabavila obilo izobrazbe in znanja. In kot bistroumna in vedoželjna je tudi dobro izrabila to priliko. Po dokončanih šolah je postala učiteljica.
Tedaj je pa Breškovskaja naenkrat storila nekaj, kar je tiranska carjeva vlada smatrala za ne-odpustljiv "zločin". Začela se je očito poležati za — o groza! — politično svobodo, oznanovala je svobodo, ki je uprav tiste dni — leta 1874 — pognala prve cvetove v Nemčiji, Franciji, Švici in Angliji. Strašno! — Bila je aretira-
li ila se je sama — in zmagovito je ohranila svoj plemeniti značaj. Junakinja, kakršnih je malo na svetu, s srcem, polnim ljubezni do tlačenih in zatiranih, — polnim poguma, napram mukam, ktere je že prestala in ktere jo še-čakajo — polnim zvišene in plemenite ideje, ktera je rodila že toliko ruskih mučenikov in mučenic — osvojila si je s svojim smelim na-
Končno se je skoražil eden kmetov, češ, — korajžnemu je sreča mila -— in skušal je izgledati presenečen. — "Um!" — in počakal je trenotek — "hm! — e — ja — Tobijev pes, hočem reči njegov rep je bil pol vatla dolg — — ee — hočem reči manjši kot moj palce." —
"Viže niste nikoli Tobijevega psa poznal," dejal je škof hladno
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovesega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U KROJAČ
1842 S. Center Ave., Chicago, III.
— Pridite in poglejte! —
Kaj je treba, da č i tate!
v književni zalogi Slovenske delavske tiskovne družbe se dobi:
"Socialistični katekizem"
Predelal za slov. delavce v Ameriki Ivan Molek.
Cena posameznemu iztisu 10 centov. Kdor jik_pa naroči n&en-krat 20 ali več istisov, jih dobi pa po 5 centov komad.
(Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistična propagando in živa potreba za vsakega agitatorja, kteri rekrutira nove sodru-&e.)
ROJAKI
v VVaukeganu!
Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B* Mahnich-u,
714 Marke! Street, Haukegan.
Pri njemu je vie na jbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
stopom pred tribuno sramotne ru- in n,»hnil * roko, kar je jasno po-ske justiee kipeče simpatije vsa- v<*dalo, da je njegova stvar izgu-
kega pravičnega človeka na svetu.
"Nazaj v Sibirijo!" se je glasila obsodba.
In zdaj je na potu v svoj grob. Upanja ni več. da bi šč kdaj ušla. Nastopila je ono dolgo, dolgo kri-ževo pot Golgato, po kteri je šlo že tisoče in tisoče lovcev za svobodo, a se niso vrnili več . . . Pokoj tebi. "babuška"! . . .
Rusija je zemlja črne teme. Rusija je dežela knute, peklenskih mučilnic in vislic. Rusija je kraj, kjer proganjajo in ubijejo vsakega, kdor misli svobodno in plemenito. Očka car in njegovi živi avtomati so škandal in neizbrisljiva sramota za našo kolikortoli civilizirano dobo! Dan plačila in strašne osvete še ni prišel — toda prihaja . . . prihaja za gotovo
bljena.
"Tobijev pes," je začel drugi s kmetov s pojočim svojim glasom. — "Tobijev pes sploh repa ni nikoli imel — ta je bil brez repa." TTgibal je namreč in ugibal napačno.
"Taako — rees?" dejal je s posmehom škof. "Vise motite. Tobijev pes je imel prav izvanredno krasni in dolgi rep." Ubogi prosilec je osramočen stopil korak nazaj.
"Zdaj pa Vi!" rekel je škof k mestnemu prosilcu. "Vi najbrže tudi ne veste, kako dolg je bil rep psa svetopisemskega Tobije?"
Mestni prosilec je škofa že malo poznal in skušal je uganiti, kaj škof misli in kaj bi delal v njegovi koži. In popolnoma mirno je
M. A. Weisskopf, M,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
RA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York. N. Y.
Pišite po cenik knjig!
Na horizontu že izhaja solnce. ve- vz°l ™ žepa mošnjiček. odvezal ga
ličanstveno solnce. in njegovi žarki so z vsakim dnevom svetlejši . . . Tn nekega jutra bo solnce, solnce zlate svobode, razlilo svetle žarke po zemlji tlačenega ruskega proletarijata in pregnalo črno temo za vselej . . . vselej
je in začel polagati na mizo tolar za tolarjem. "Tako-le je bil dolg, Vaša škofovska milost," dejal je nazadnje in pokazal na vrsto tolarjev.
In škof se je prvič nasmejal in tiljud no r^kel: "Kkoro da imate
Aka hočeS dobro naravno vino piti, oglasi »e pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Iiland Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobifi najbolja kalifornijska in importirana vina.
Fl. RICHTER'«
"P AI N'A EXPELLER" ■
Kaj ti koristijo močne milice, če trpii na revmatizmn.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrirntoB. ti ukoj oU)U b*l*£iM Is ixíilri
Istra m ii)tli fzrolrS.HB in t v»«b l*k»rimti
J. U. Ritkltr
JOS. PREŽEL,
Slovenski Groctrija, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
Podpisana se priporočava Slovenccm za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, IH.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, ni.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.
Na debelo in drobno. ______
Sodrugi! Priporočajte hrvat-.kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, 111.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim keeljišČen ,
Sveic pivo v sodčkih in buteljka* in druge raznovrstne pijače ter uaijsks smodke. Potniki dobe čedno preoo čiičf za nizko ceno.
Postrežba točna in lzborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanov toplo priporoča •
MARTIN POTOKAR,
1625) So. Centre Ave. Chicago
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Aye. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se pripoi
John Mladič
2236 So. Wood St.
Chicago
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih zadevak. Auto Phone 6065.
Office Phone Main 8066
Residence Phone Irwin g 4170
URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Sevsrozap. ogel B&ndolph ia Im Salle alie« Stanovanje: 1217 Sheridan Read.
In tistega jutra se bodo spomin- Prav- 1» je res dolgost njegovega j Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
jali "babuske'
KAKO DOLO REP JE IMEL PES SVETOPISEMSKE OA TOBIJA.
repa — ali mislim — ali ni imel tudi na koncu repa malo daljšo dlako?"
"Da. da, prav imate, imel imel/ odgovoril je mestni prosilec mirno in položil k zakrivljeni vrsti še tri tolarje, kateri so inu še ostali — "ali prav majčkeno, tako, — d« je sedaj popoln."
"Prav!" pohvalil ga je zadovoljno škof. pograbivši k nebi hi-
Pred davnimi časi je živel nek katoliški škof. ki je gojil v svojem srcu nenavadno naklonjenost do denarja in ki je — kar je še več
vredno tudi razumel zadovoljiti tro tolarje in vsuvši jih v žep._
to svojo naklonjenost.	"Odgovor je bil pravi _ fara je
O njegovi denarniei bi se sko-ro moglo reči: "farška bisaga nima dna". Nikoli ni imel dosti. Njegove tolste prebende ter vsi mogoči nepravilni dohodki — vse to ga ni zadovoljilo. Vedno je i-skal novih poti, po katerih bi se
pri H. SCHWÄRT^,
16—18 N Halsted St., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Vaša. — Dovolite, da Vam prvi častitam."
Od t »»ga časa naprej «o pa vsi prosilci prav dobro vcdeli^ksko dolg je bil rep psa svetopisemskega Tobije . . .
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, Če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler'\ kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 26 centov steklenica, treba pa je pasiti na to, da je varstvena znamka s sidrom ns kartonu in na atekleniei.
HALO! HALO!
Kam paV — Na aveie pivo ia čafo dobrega vina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
tam se bomo imeli po domače."
To js pogovor s cests, ki priča s mojem Bsloonu.
Frank Mladič.
1832 S. Centre Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bol ami la ranocelnlk.
Iedravniftka preiskava brezplačno—nla> čati je le zdavila, 1924-26 Blue Avs. Chicago. Za dne tire: Od 1 do I pepol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaas liveči bolniki naj pitalo slovenski^
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St..
La Salle. Ill
To« ves, ffœtllnJ podre jens páJO* •s priporoča rojakom m obtten obkk