TRST, sreda 23. aprila 1958
Leto XIV. . Št. 97 (3942)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25	lir
Tel.: Trsi 94-638,	93-808,
37-338 - Gorica	33-82
Poštnina plačana v	gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. - TELEFON 93401 IN 90-631 - Poštni predal 559 -
UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2«
v.	—- .	UJJ. IT1V11 1
vi«.."3?8,,-! Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za"vsak .................................................................................................................. _	  —......-
nm 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11A374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.Ttel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-375
Tel
mm
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir,'polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno1000 lit■-FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoč' račun, založništvo
SZ bo nadaljevala v OZN akcijo proti poletom ameriških letal
Soboljev obtožuje Lodgea, da je onemogočil izčrpno debato v Varnostnem svetu - Posvetovanja zahodnih veleposlanikov v zvezi z moskovskimi razgovori
c VORK, 22. — Sovjetski stalni predstavnik v čin Soboljev je danes na tiskovni konferenci izjavil, ne strinja z mnenjem, da je rezultat včerajšnje /«4>rave v Varnostnem svetu še bolj otežkočil ali pre-sestanek predsednikov vlad.
soboljev je nato izjavil,--------------------
jT °°vjetska zveza nikakor ib>Uma*cn*la svojega proteza v OZN proti ZDA. SZ aiberava sedaj proučiti bovno da Svo^ protest po-Dodal
b°vno predloži v diskusijo, ferica
je, da samo konfe-
lahb" na naJvišji stopnji jbf0 spravi z mrtve točke g^čožitveno vprašanje. K,,.es*knek razorožitvenega od-a OZN ali pa Varnostne-8a SVeta, (Se bi se sestal z 0rS>n°m’ razpravlja o raz-ske b’ Po mnenju sovjet-v.-?a del2gata bil samo di-v antska spletka. vj. .?r.znano, je Soboljev na aJsnji nočni seji Varnost-
„0- sveta umaknil predlože-ht8vaso*ucijo, s katero je za-" Ukrepe proti poletom in v ^ letal z atomskimi ...0(likovimi hombami nad
? »bcnim
je	področjem.	Izjavil
Pror8 ;° storil iz protesta - 1 .ravnanju predsednika
amP - lavuanju preaseaniKa, -č I ega delegata Lodgea, •ije dovolil izčrpne disku-
°t>aljev je danes tudi izja-l: če bi Varnostni svet Vj.1,7^. korake v zvezi s šoti *»ni trditvami, da pole-
Vij
Bašr L D' Varnostni svet v;., ?vtl korake v zvezi s so „ . .j trditvami, da pole i>0l8k r‘akih letal z jedrskim ogroiajnt proti sovjetski meji Ustv a)°. niir bi prispeval k jj za uS°dnejšega ozrač-baiu;-.^*'canio konference na 7>s» stopnji.
da j,.?®1. -,e Soboljev Izjavil, ga , et' ameriškega strateške-vktsk StVa Proti mejam So-bUitgjj'e zveze vadijo vsak tre-',*'rof clov^tvo zelo blizu ka->£*■ °btcžil je zatem prea-Ldj, a Varnostnega sveta ij„ ®a., da je med včerajš-ifl **]o zadušil debato. Izre-to ,ie Prepričanje, da je jav-»Ain-^.nje na njegovi strani. 0nt(jj,riski delegat, ki se je Vjetsk Samo na pobijanje sc-bikai* obtožbe, ne da bi zamudil eistva in ne da bi "obe,, naimanjši dokaz, da ni Prija,] nevarnosti, pa ni pre-
»S ni*to"ar-»
Vila sJ0,sk 1 vlada je napra-PojOrn 0j,i dolžnost, ko je o-‘t> r- a Varnostni svet na ze-.° Vprašanje in izreka
^Vet-.^bost ker Varnostni •ti, c, lzPolnil svojih dolžno-02(7.,, b1® jih nalaga listina
k iodti b7 da b' bilo jasno, Via!! “Oboljev, da sovjet-l?k , a še dalje izvaja pri-Jih j.- "Prejem vseh potreb-Varn„ . ov- se prepreči J11 Va,.n Za mir. in to v olcvi-v	tnega *veta, na ka-
J 5evnem redu je še J* zj Jmteva za nujne ukrepih kI°Dcved poletov ame-
casn u kov »
A ji aJj'er[L ki so ga vpra-^vjetsk ®^nih vzrokov je
"iiii
		
!,ska
"'■mi
zveza predložila
svoj protest v trenutku, ko so se začela pogajanja, je Soboljev izjavil, da so #za podrobnosti o ameriških izzivalnih poletih zvedeli predvsem v zadnjem času».
Na neko drugo vprašanje je Soboljev odgovoril, da sovjetski bombniki ne letijo proti mejam drugih držaV s tovorom jedrskih bomb.
LONDON, 22. — Predstavnik Foreign Officea je v zvezi s člankom pariškega «Hu-manite» izjavil, da tau ni nič znanega o kakem sovjetskem predlogu za sklicanje konference zunanjih ministrov 11 držav, na kateri naj bi pripravili razgovore med najvišjimi.
Moskovski dopisnik omenjenega lista namreč piše, da je sovjetski zunanji minister Gro-miko predlagal trem zahodnim
veleposlanikom v Moskvi, naj bi čimprej sklicali konferenco zunanjih ministrov. Te konference naj bi se udeležili zunanji ministri štirih držav NA To (ZDA, Velika Britanija. Francija in Italija), zunanji ministri štirih držav varšavskega pakta (SZ, Poljska, CSR in Romunija) in zunanji ministri treh nevtralnih držav (Indija, Jugoslavija in Švedska). Gromiko je baje tudi predlagal, naj bo sestanek v Ženevi.
Omenjeni predstavnik je tudi izjavil, da se zahodni veleposlaniki v Moskvi in, v Wq-shingtonu sedaj posvetujejo, ker Gromiko odklanja skupne razgovore vseh štirih veleposlanikov. Dodal je, da je bila sovjetska vlada obveščena o želji treh zahodnih držav. naj bi trije veleposlaniki razpravljali skupno s predstavniki SZ o pripravah konference.
Domneva se, da je Gromi-ko predlagal:	1. ali naj se
razpravlja samo z ameriškim veleposlanikom. 2. Ali pa naj
pri razgovorih sodelujejo tudi veleposlaniki Poljske in CSR skupno z veleposlaniki Francije, Velike Britanije in ZDA.
Otvorjen parlament Zahodnih Indij
PORT OF SPAIN (Trinidad), 22. — Princesa Margaret je danes otvorila prvi parlament Zahodnih Indij, ki Obsegajo deset otokov, bivših angleških kolonij v Karaibskih otokih. Otoki, ki tvorijo novo državo, so: Antigua, Barbados, Do-minica, Grenada, Jamajka, St. Christopher, Montserrat, Ne-vis, Anguilla, Santa Lucia, St. Vincent, Trinidad in Tobago.
NEW YORK, 22. — Na trans-atlantiku «Constitution» je prispela v New York princesa Soraya z materjo in bratom. Tu bo ostala tri dni, nato se
Poročilo maršala Tita na VII. kongresu ZKJ v Ljubljani
\	j
Nove oblike sodelovanja socialističnih držav omogočajo mobilizacijo vseh naprednih sil
*■
ZKJ je dokazala, da je moč izkoristiti vse nacionalne sile v interesu socializma, če komunisti vodijo pravilno politiko v korist domovine in svojega ljudstva pri gradnji socializma
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 22. — V veliki dvorani gospodarskega razstavišča v Ljubljani se je danes predpoldne v prisotnosti 1800 delegatov, članov CK in revizijske komisije, številnih domačih in tujih novinarjev začel sedmi kongres ZKJ.
Kongresu prisostvujejo tudi delegati komunističnih partij Danske in Norveške,
Azijske socialistične konference, japonske socialistične stranke, alžirske narodnoosvobodilne fronte, italijanske socialistične stranke, švicarske stranke dela, socialistične stranke Čila, narodne unije Kameruna, maroškega Istiklala, Združene delavske stranke Izraela.
Kot opazovalci pa so navzoči zastopniki komunističnih partij Indonezije, Italije in Tunizije, nacionalne unije Združene arabske republike,
KP »SiZ, Vietnama, Poljske,
Madžarske, Mongolije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije in Romunije.
Kongres se je začel s pet-bo odpravila na Bermude, kjer'jem Internacionale, nato so bo ostala kakih deset dni. ■ delegati z enominutnim mol-
Zaradi notranjih trenj v stranki se KP zopet oprijemlje centrizma
Delovanje Vatikana pred volitvami ■ Opaža se splošno nezanimanje volivcev za volilno propagando in shode • CEIl bo mogoče svoje pripadnike pozvala, naj volijo eno ali drugo od obeh delavskih strank
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Trdi se, da sc demokristjani že opustili misel na obsolutno večino pri prihodnjih volitvah. Preveč je namreč raznih notranjih razprtij v stranki, da se to ne bi moglo poznati pri volilnih rezultatih. (Mogoče se pa vendarle ne bo poznalo, ker se demo-kristjanska volilna masa kdo ve kaj ne meni, kaj se
v stranki dogaja aii ne, temveč voli slepo in brez razmišljanja). Mogoče bodo demokriščanski voditelji iz brali kot izhod iz zagate zopet centrizem. V tem smislu se je namreč zelo odkrito izreklo glasilo katoliške akcije, ki je poudarilo, da je centristična formula edina, ki lahko jamči notranjo trdnost KD; to pa na ta način, da se odgovornost za negib-nost, ki jo povzročajo notranja nasprotstva v klerikalni stranki, zvrača na zaveznike v centristični formuli.
Nasprotstva v KD imajo svoj podaljšelk tudi čez vatikanske zidove in Osservatore Romano, vatikansko glasilo, jih namerava še zaostriti. Današnji Popolo, vodilni organ KD, jeobjavil močno vidno ter z evlikim zadovoljstvom pojasnilo vatikanskega glasila, da stališča, kot je bi-
"■•■■■■miiiiiiiiniiiiillllMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii .
no reševanje francoske krize
Jeiavn
vrnil mandat
*Vo njegove stranke mu je odreklo podporo otY se bo danes obrnil na Plevena
22. — Georges Bi-
bSnidtSPe' pri svojem po-t:, °skn , ' sestavil novo l6lStralka ^d°' Nieeova last-hm^nje . 'e odrekla so-
\ Ustavit!	7’j°	Je
tur,	,	Zato	Je	®‘"
hta ik«. HC Prcdsedmku re-»b.t’datu r * se odpoveduje na ? j- se. bo i”1"
Pio, v°ditelja skupine
«* ?dsty na-
' z 3!, ®*daultove stranke
ti
tt» Sodel0v ®las°vi izreklo pro-
** i 86 VZdrIU, V vladi' dva tl* 25 ala. medtem ko Itn,ia sod i'0v vodstva izreko jp°ročiiuVanje- V urad' Jtsii-.MRp "u zavzema vod-
5 v Klavnem enako 'l®0 je Neverne Afrike, Ns0kazuiPaVZ?mal Gaillard. krizi , bo rešitev
i* t a>žirskega°-te*a-napraV leta
V Štirih vprašanja, ki tja °skep.1 „ ,^a. v ospredju C.	Političnega življe-
* Sfc A
** bn’ hastai*1®1211 dolgo za-,il thi del fa?a nevarnost, da 5» s i ancoskega javne-p'‘,makn,1o še bolj
g tega je za
pri rnos^ da ne bo * jJjh pr‘ ’^dnarodnih po-
jaj0 Z- t,renutku' ko ^ i. z^\i7a P01zKusi za po-
n 2abodo^. med Vzh°---------------
lady Docker
?o&aRLO. 22 -
izton ie b*' izdan lil a !^a kn»d Ij#dy Docker
S, L nglpzfZevine.
\r na „^a se je uia-*	ko	slavnost v
davnim rojstvom
prestolonaslednika Monaka, ni bil povabljen poleg nje in moža tudi 19-letni sin. V užaljenosti in jezi je v nekem lokalu zmečkala zastavico kneževine. Darove, ki jih je izročila za prestolonaslednika, so ji sedaj vrnili. Po neki stari pogodbi s Francijo bi pravzaprav izgon iz Monaka pomenil izgon s cele francoske riviere. Toda predstavnik Monaka je izjavil, da naj glede tega odločajo Francozi.
Lana Turner prijavljena sodniji
HOLLYWOOD, 22. — Pravni zastopnik sorodnikov Johnny-ja Stompanata je javil, da bo jutri prijavil sodnim oblastem Lano Turner, njenega bivšega moža Stephenu Cra-neja ter njuno hčgr Cher.vl. Zahteval , bo 750.000 dolarjev odškodnine za Stompanatove-ga desetletnega sina, ki se je rodil na Kitajskem v zakonu z neko Turkinjo. Ta živi sedaj v ZDA in se je spet poročila.
Umoril hčerko in napravil samomor
BUENOS AIRES, 22. — Neki Ernesto Rodrigučz je u-moril (Metno hčerko ter truplo poslal svoji ločeni ženi. Sam pa je poskusil samomor s skokom skozi okno drugega nadstropja, v rokah pa je imel starejšo hčer. Pri skoku je bil Rodriguez hudo ranjen, deklica pa, ki ima 8 let, je samo nekoliko udarjena.
lo izraženo preteklo soboto, ni treba jemati za nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve KD. Istočasno pa je glasilo milanske škofije Italija — najbrž pa navodilih, prejetih iz Vatikana — pa-nudilo roko sprave Malagodi-jevim liberalcem. Tako je list napisal, da je delovanje nekaterih državnih ustanov lahko nudilo liberalcem snov za kritiko in polemiko, kot je nudilo vzrok za nesoglašanje in nasprotovanja ' sami KD. Toda ne zdi se nam, piše omenjeni list. da bi to lahko dovoljevalo liberaloi stranki, da bi postavljala v celoti pod obtožbo vso politično smer KD, njene misli in njeno delo.
Agencija «Corrispondenza democratica«, k; je blizu vatikanskim krogom, piše ta večer, da je bil izvajan na Fan-fanija večkrat pritisk, da bi raz-pustil sedanji pokrajinski odbor KD v Milanu ter imenoval izrednega komisarja; za to je baje že tudi izbran človek; pro'. Santoro Passarelli. Prav te dni se je tudi izvedelo, da je vodstvo stranke poslalo svojega tajnega opazovalca v Milan.
/ Zmeda, ki vlada v KD, je razširjena tudi v Vatikanu. Tudj tam so razdeljeni na dve veji. Eno vodi tako imenovani kardinalski pentagon, drugo pa milanski nadškof Mon-tini. S tem se ukvarja današnja Voče repubblicana, ki pravi, da je vsem znan spor med mestnim; odbori ter de-mokristjanskimi organizacijami, med Andreottijem in Fan-fanijem, med skupino kardinalov in nadškofom Montini-jem. Gre za različna področja, toda nesoglašanje je v bistvu isto. Lahko pa bi se že sedaj vprašali, piše Voce repubblicana, ali cerkvena hierarhija ne vidi kako njen u-gled stalno pojema, kolikor bolj se vmešava v pozemelj-Ske zadeve. In nadalje bi se lahko vprašali, če zmeda, v kateri se nahajamo, ni odvisna od procesa klerikaliza-cije, za katerega hierarhija dela brez prestanka
Opazilo pa se je, da vsaj doslej še ljudje niso pokazali kdove kakega zanimanja za volilne shode. V Zvezi s tem so novinarji postavili vprašanja mnogim političnim osebnostim. Skoraj vsi politiki so potrdili, da se res opaža tak pojav, a tolmačili so ga zelo optimistično, češ da ne, gre za politično neobčutljivost, temveč za večjo zrelost volivcev. eNe nezanimanje, temveč razmišljanje,« je rekel Lizzardi, ki je še dostavil: «Ko Italijani mislijo, ni treba obupati.« Edini, ki je pa sploh zanikal, da bi bilo kaj manj zanimanja, je monarhist Cesare De-gli Occhi (PNM), Ta je zatrjeval, da kažejo monarhistični volivci veliko zanimanje. Toda je ie v naravi monarhi-stov> da pretiravajo in uporabljajo krilate besede, kot v ostalem desnica sploh.
Celo sam predsednik vlade se je pozanimal za položaj volilne kampanje, ko se je razgovarjal z. notranjim ministrom Tambronijem. Baje mu je minister dejal da bo mogoče polagoma volivce pripraviti do tega, da se bodo bolj udeleževali volilne kampanje, pod pogojem, da ta dobi ne-
koliko lepši ton.
Na seji izvršnega odbora CGIL je Novella prikazal poročilo, ki ga bo jutri dopoldne prečital na glavnem odboru. V imenu socialistične struje v CGIL sta poročilo odobrila Santi in Foa, Kot se je izvedelo s sestanka socialistične sindikalne struje, je poročilo naletelo pri socialistih na popolno odobravanje Vprašanje odnosov med obema delavskima strankama je torij bržkone rešeno tudi na sindikalnem področju. CGIL bo mogoče svoje člane pozvala, naj volijo eno ali drugo od obeh delavskih strank
A. P.
BARI, 22. — V Spinazzoli so demonstrirali brezposelni de-avei. Policija je proti njim nastopila, ko', je pri takih priložnostih ravada. Osemnajst demonstrantov so aretirali in zaprli.
 «#-------
Zaradi BB in Anite Eckberg
Proces o plakatih
RIM, 22. — Nadaljeval se je proces zaradi plakatov, na katerih sta bili upodbbljeni Brigitte Bardot ter Anita Eckberg in katere so nekateri smatrali za nemoralne. Ze pred letom je Guglielmo de Santis nastopil kot civilna stranka trdeč, da sta sliki Brigitte Bardot ter Anite Eckberg škodili njegovim mladim sinovom ter ogrožali njihovo moralnost.
Odvetnik civilne stranke je zahteval poleg drugega, da bi se aktom priložilo 13.000 pisem italijanskih šolarjev, ki protestirajo proti plakatom filmov «Miss Spogliarello« ter «Zarah Khan«. Odvetnik obrambe pa se je tej zahtevi protivil ter podčrtal, da so se v zadnjem času razpečevali po šolah letaki, ki so pisali o procesu ter pozivali o-troke, da protestirajo proti filmskim plakatom ter s tem pospešijo obsodbo obtožencev. Tudi državni tožilec j« na-
sprotoval zahtevi obrambe, ki jo je potem sodišče zavrnilo, češ da je omenjenih 13.000 pisem brez vpliva na proces.
Proces se bo nadaljeval 8. maja.	'
Možnost sodelovanja med ZAR in SZ
KAIRO, 22. — V intervjuju libanonskemu listu «E1 Siassa« je predsednik Naser izjavil, da njegov bližnji obisk v	So-
vjetsko zvezo ne pomeni kake oblike podložništva Sovjetski zvezi. Politika ZAR je neodvisna tako nasproti Vzhodu kot nasproti Zahodu.	To
pa zopet ne pomeni ,da ne bi v Moskvi lahko prišlo do razgovorov za vzajemno	so-
delovanje med SZ in ZAR, če je le to sodelovanje v korist ZAR. Glede Izraela pa je Naser dejal, da predstavlja že samo dejstvo, da ta država obstaja, napadalno dejanje. Izraelska politika se oslanja na napad in Arabci še kar pričakujejo napadov od	Iz-
raela.
V Alžiriji, je nadaljeval Naser, pa uporablja Francija barbarske metode, ki so v sporu z načeli francoske revolucije. Izrekel je tudi zadovoljstvo nad sovjetsko prekinitvijo jedrskih poskusov ter zaželel, da bi tudi ZDA in Velika Britanija sledile temu vzgledu.
V odgovor na eno izmed vprašanj je Naser dejal, da v tem trenutku ni v načrtu njegov obisk v ZDA.
BRUSELJ, 22. — Svetovno razstavo bo kmalu obiskalo milijon obiskovalcev. Tistemu, ki bo dosegel to število, se bo na razstavi nekaj časa dobro godilo; prejel bo kup daril, ža 24 ur mu bodo vse naprave na razpolago brezplačno in končno bo še njemu na čast kosilo.
kom počastili spomin umrlih članov izvršnega komiteja Kidriča in pijada ter ostalih članov ZKJ. V imenu delovnega predsedstva je Svetozar Vuk-manovič, ker se je kongres začel ob 88. obletnici Leninovega rojstva, govoril o Leninu in njegovem delu.
Po sprejemu dnevnega reda in po pozdravnih govorih zastopnikov raznih organizacij je govoril generalni tajnik ZKJ Josip Broz-Tito o nalogah Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in o notranjem razvoju socialistične izgradnje Jugoslavije.
Razvoj dogodkov po drugi vojni
Maršal Tito je podal podroben pregled razvoja mednarodnih dogodkov po drugi svetovni vojni in je ugotovil, da za nekatere odgovorne ljudi zadnja svetovna tragedija ni bila poučen nauk, ter da nadaljujejo po stari praksi in mislijo, da je sporna vprašanja mogoče reševati samo s silo. Tako gledanje je pripeljalo do oboroževalne tekme in do teženj, da se tudi največja pridobitev človeštva, atomska energija, izkoristi za novo katastrofo. Ugotovil je dalje, da je razvoj dogodkov po drugi svetovni vojni zavzel tako smer, ker je v vprašanju povojne konstelacije v svetu prišlo do spora med zavezniki (med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo), ker so propadli poizkusi, da se nasprotni interesi ublažijo na konferencah v Teheranu, Jalti, Berlinu in na drugih konferencah s sporazumi brez udeležbe narodov, ki so sami imeli pravico odločati c svoji usodi, in ker so se ta nasprotja zaostrila s tako imenovano borbo proti komunizmu. Misel o križarskem pohodu proti komunizmu je še danes ideološka osnova za razne politične cilje, a posebno še novih oblik kolonialnega tlačenja. Maršal Tito je ugotovil, da je zgodovinska resnica, da je bil Stalin eden od protagonistov sestankov, na katerih se je krojila usoda drugih neodvisnih narodov, in da nekatere velike sile tudi v povojni dobi ne izbirajo sredstev, da bi dosegle vladanje nad drugimi naroai.
Eden od primerov take zunanje politike je bil tudi Stalinov pritisk na Jugoslavijo. Tu sploh ni šlo za nekatera bistvena ideološka vprašanja, temveč za stremljenje, da se Jugoslavija kot država podredi stalinski politiki. Stalinova politika je pripeljala do izolacije Sovjetske zveze. Poleg tega so zahodne sile, ko so videle, da ne morejo doseči svojega cilja po diplomatski poti, menile, da bodo to lahko dosegle s pozicije sile. To je bil osnovni razlog ustanovitve atlantskega pakta in ostalih paktov. Ustanovitev tega pakta in pritegnitev Zahodne Nemčije vanj je pripeljala do ustanovitve varšavskega pakta vzhodnih držav; razdelitev sveta na bloke in zkhodna gospodarska blokada, ki je popolnoma paralizirala trgovino med članicami atlantskega pakta in vzhodnoevropskimi državami, je še bolj zaostrila odnose med Vzhodom in Zahodom. Protikomunistična ideološka koncepcija politike ZDA po drugi svetovni vojni je pripeljala do ustanovitve ideološke fronte proti socializmu, kajti protikomunistična koncepcija in propaganda Amerike ni usmerjena
llltItllltItlllllllllllllltlltIMHtIHMMIIIIIItlllllltIMIIIIMIIItllllllHIIIIIIIIIMIIMIIimillllllllIMMHMIIIIIlllllimMMIIinmilllIMMItlllllNIIMHItIMI
Važni sklepi na konferenci ▼ Akri
Afriška skupnost neodvisnih držav
avantgarda za popolno osamosvojitev Afrike
AKRA, 22. — Danes se je zaključila konferenca neodvisnih afriških držav, ki se je začela pred sedmimi dnevi ob navzočnosti delegatov Gane, Egipta, Etiopije, Liberije, Li-hije, Maroka, Sudana in Tunizije.
Sprejeli so izjavo o enotnosti med udeleženci konference, o solidarnosti z nesvobodnimi afriškimi narodi in o prijateljstvu z vsemi državami.
Izjava, ki jo je prebral glavni tajnik konference, povzema razne že sprejete in objavljene resolucije. Poudarja med drugim nujnost dviga življenjske ravni afriškega prebivalstva. V ta namen je treba čim bolje izkoristiti afriško bogastvo, povečati trgovino med državami, ki so se udeležile konference, izboljšati prometne zveze med njimi, koordinirati gospodarsko akcijo ter se posluževati tudi tujega kapitala in strokovnjakov s pogojem, da to ne bo škodovalo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti prizadetih držav. Omenjene
države bodo skušale navezati čim tesnejše medsebojne kulturne in znanstvene stike. Izjava poudarja, da predstavljajo neodvisne afriške države prednjo stražo za popolno osamosvojitev Afrike.
Končna resolucija, lei so jo sprejeli na konferenci, poziva Združene narode, naj se zavzemajo, da bodo afriške države pravično zastopahe v vseh mednarodnih organizmih, !ki obravnavajo vprašanja razorožitve. Resolucija obsoja politiko, ki izkorišča prodajanje orožja kot sredstvo za pritisk na vlade in za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Dalje jroudarja resolucija, da se sestanki in posvetovanja o mednarodnih vprašanjih ne smejo omejiti na velike države, ter zahteva pravično rešiitev glavnih mednarodnih vprašanj.
Resolucija izreka veliko zaskrbljenost zaradi položaja v Palestini, kjer stalno nastajajo neredi, s čimer se ogroža mir in mednarodna varnost; zato zahteva pravično rešitev tega vprašanj«.
Resolucija poudarja pravic, afriških narodov, in med njimi Alžircev do neodvisnosti in saraoodločanja. Dalje obsoja rasno diskriminacijo v vseh oblikah v Jugozahodni Afriki in drugod ter zahteva končno rešitev teh vprašanj.
Države udeleženke bodo dalje skušale prepričati velike države, da prekinejo jedrske poizkuse ter da zmanjšajo oborožitev.
Na zaključni seji so vsi voditelji delegacij v svojih govorih izrekli zadovoljstvo za dosežene rezultate. Ministrski predsednik Gane. ki je predsedoval zaključni seji, je svečano proglasil novo afriško enotnost, ki Se je porodila na tej konferenci. Pri tem je obsodil poizkuse imperialističnih držav, ki skušajo delati razlike med afriškimi narodi, kc govorijo o arabski Afriki In črnski Afriki. Poudaril je, da ti nazivi irmajn po tej konferenci več nobene vrednosti. Danes je Sahara most, ki združuje.
samo proti državam, ki gradijo socializem, temveč tudi proti komunistični ideologiji in naprednim gibanjem v univerzalnem smislu. Kot rezultat te koncepcije in politike so zahodne sile začele z ukrepi za strateško in vojaško-teh-nično okrepitev atlantskega pakta in drugih blokov in oporišč v svetu. Na takšen kurz vojaško-blokovske politike A-merike in zahodnih držav je med drugim vplivala do leta 1&53 tudi politika Stalina.
Po Stalinovi smrti
Po Stalinovi smrti je Sovjetska zveza menjala svoje metode in ' skušala, da se s pogajanji vsaj deloma rešijo nekatera sporna vprašanja. Toda na tako politiko Sovjet ske zveze so na Zahodu gledali napačno, kot na notranje slabosti Sovjetske zveze po smrti Stalina in domnevne gospodarske težave. Na podlagi te napačne orientacije na Zahodu tudi danes mislijo, da je sprememba sovjetske politike navaden manever, in nadaljujejo s krepitvijo svojih vojaških sil. da bi dosegli premoč tudi v tem pogledu. V strahu, da ne bodo izolirane in pod pritiskom javnega mnenja so Amerika in druge zahodne sile nekoliko popustile. Tako je prišlo do konference v Ženevi, ki je imela pozitivne posledice, čeprav ni rešila nobenega vprašanja, ker je vsaj ustvarila boljše mednarodno ozračje.
Sedaj se ponovno postavlja vprašanje sestatika na najviš-j, stopnji. Jugoslavija ni velik optimist glede rezultatov take konference. Toda meni, da bi bil vsaj sporazum o pre. nehanju jedrskih vojaških poizkusov velikega pomena, za pomiritev v svetu in za ha-daljnje razgovore o razorožitvi in rešitvi drugih vpiašanj. Maršal Tito je dalje poudaril, da se zahodne sile pod vodstvom ZDA, ki imajo glavno besedo, medtem ko imata Velika Britanija in Francija samo vaporedno vlogo, še vedno ne morejo pomiriti z dejstvom, da je v Vzhodni Evropi uničen kapitalistični sistem in da te države gradijo socializem. Vse to je napravilo med Vzhodom in Zahodom globok prepad, kateremu daje zahodna propaganda ideološki značaj, da bi laže dosegla razdelitev sveta na protikomunističnega in komunističnega. Toda, je poudaril maršal Tito, izvenblokovske države menijo, da je mednarodna vprašanja moč rešiti na miren način, in te države vplivajo na popuščanje napetosti
Zatem je Tito govoril o kolonializmu ter o dogodkih na Srednjem vzhodu, o borbi afriških in azijskih držav za neodvisnost ter o poizkusih kolonialnih sil, da si pridobijo prejšnje in zadržijo sedanje pozicije. Taki poiz.kusi so prišlj do izrazi pri pritisku na Sirijo, na Egipt, pri ustanovitvi bagdadskega pakta (ki ima poleg namena ob-koljevanja Sovjetske zveze tudi namen podrediti arabske države), sedaj pa v Indoneziji in Alžiru. Položaj se zaostruje, nevarnost je vedno večja, ker je razvoj znanosti in tehnike ustvaril absurden položaj. da jrosamezniki oziroma mala skupina ljudi, odločajo o usodi človeštva. Ce se med njimi najde sadist, norec, e-goist, el; posameznik, ki so siti bogastva in življenja, lahko poženejo svet v katastrofo. Zato o uporabi jedrske energije ne bi smeli odločati posamezniki, temveč človeštvo.
Zunanja politika Jugoslavije
Maršal Tito je za.em obširno govoril o zunanji politiki Jugoslavije, ki temelji na znanih načelih miroljubne aktivne koeksistence, in je poudaril, da je ta politika prinesla Jugoslaviji velik ugled v svetu, zlasti v Aziji in Afriki. Poudaril je ugoden razvoj odnosov z vsemi državami, s katerimi ima Jugoslavija diplomatske odnose. Posebno je poudaril ugoden razvoj odnosov z izvenblokovskimi državami, zatem z ostalimi državami, posebno z Italijo. «V zadnjem času, je dodal Tito, je naše odnose zameglilo samo postavljanje oporišč za raketne izstrelke na italijanskem ozemlju, Ce objektivno gledamo, to lahko ogroža varnost in neodvisnost Jugoslavije, V medsebojnih odnosih ustvarja to nov element, ki ga moramo upoštevati.« Ponovil je, da je vprašanje združitve Nemčije stvar nemškega naroda. Omenil je dalje, da se odnosi z ZDA razvijajo na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja, da so odnosi z Grčijo primer prijateljskega sodelovanja z državami z različnim notranjim sistemom. Dodal je, da so odnos; z Veliko Britanijo, Belgijo Holandsko, Dansko, Norveško, Švedsko in z državami Latinske Amerike dobri in stabilni. Toda hkrati je poudaril, da nekateri ljudje na Zahodu še vedno ne spoštujejo načela nevmešavanja v notranje zadeve, kar dokazujejo
napadi na Jugoslavijo zaradi normalizacije odnosov s Sovjetsko zvezo in protijugoslovanska propaganda v primeru Djilasa in obsodbo skupine četnikov in bivših socialistov, za katere so se posebno zavzeli nekateri voditelji laburističnih strank in socialističnih strank na Zahodu. ((Mednarodno reakcijo ir nekatere socialiste, je poudaril Tito moti vloga Jugoslavije v mednarodnih dogajanjih. Zato ji skušajo škodovati na mednarodnem področju, ker je njihova propaganda v Jugoslaviji obsojena na neuspeh«.
Odnosi s socialističnimi državami
V preg.edu odnosov s socialističnimi državami je Tito poudaril velik pomen normalizacije odnosov s Sovjetsko zvezo, ki je bila mogoča po smrti Stalina. čigar zunanja politika, posebno politika pritiska na Jugoslavijo, je mnogo škodovala ugledu Sovjetske zveze. Odpor, ki sta ga r.udila KP Jugoslavije in jugoslovansko ljudstvo proti nesocialističnim koncepcijam v odnosih med socialističnimi državami, je bil velikega pomena ne samo za Jugoslavijo. temveč za delavsko gibanje v svetu sploh. Pokazal je. da je moč najti pot nadaljnje krepitve razvoja delavskega gibanja v vseh državah. ZKJ je pri tem i.rimeru dokazala, da je mogoče izkoristiti vse nacionalne sile v interesu socializma, :e komunisti vochjo pravilno politiko v korist svoje domovini in svojega ljudstva pri gradnji socializma, kar v končni liniji pomeni tudi krepitev socialističnih sil v svetu. «?otemtakem, je poudaril Tito ob navdušenem odobravanju delegatov, mobilizacija vseh latentnih nacionalnih sil v borbi za gradnjo socializma v vsaki državi p> sebej ni nacionalizem, temveč krepitev socialističnih sil in mednarodnih naprednih sil sploh.«
Poudaril je dalje, da je po drugi svetovni vojni nastaia vrsta socialističnih držav, kar pa nikakor ne opravičuje vojne, in da je ta pojav povzročil polno novih problemov, in med njim: tudi problem odnosov med socialističnimi državami. Tega problema niso Stalin in nekateri ljudje, ki so mu sledili, videli. Tj ljudje. ki niso spoštovali posebnih pogojev in niso upoštevali zgodovinske razvojne poti vsakega naroda, so mislili, da je socializem uvozno blago in da se lahko razvija po .šablonah. Kot posledica prakse, ki so jo po Jetu 1948 ti ljudie izvajali v državah ljudske demokracije, je prišlo do začasne krize na Poljskem m do hudih dogodkov na Madžarskem, ki so jih izkoristili tudi kontrarevolucionarni elementi, kateri so krizo spremenili v kontrarevolucijo. »Toda, je poudaril Tito, ako mi komunisti dovolimo v komunističnih državah izbruh kontrarevolucije. tedaj smo krivi mi sami. ker smo dovolili, da se v državi ustvarijo elementi kontrarevolucije. Potenfa-kem je napačno, če se p«i ocenitvi teh kriz izhaja od posledic in ne od vzrokov. Menimo. je poudaril Tito. da so neljubi pojavi v sosednih socialističnih državah dober nauk za nas in da bi bilo tragično, če ga stalno ne bi upoštevali.«
Dogodki na Madžarskem, le poudaril Tito. so ponovno zameglili odnose med Jugoslavijo in SE. Prišlo je do napetosti, ki se je odstranila med raz-govori s sovjetsk mi voditelji avgusta 1957 v Romuniji. Ob tej priložnosti so se likvidi-ali nekateri nesporazumi, tako da je «ostalo zel0 ntalo takih, ki bi lahko ovirali naše vsestransko sodelovanje in prijateljske odnose«. Tito je poudaril, da se odnosi SZ sedai razvijajo na načelih beograjske in moskovske deklaracije ter da je med obema državama sedaj več zaupanja, več razumevanja ter da si izmenjavata misli in izkušnje pri gradnji socializma. Na istih načelih se razvija tudi sodelovanje a Poljsko, s katero ima Jugoslavija enake poglede na mnoga mednarodna vprašanja in ha razvoj socializma ter na odnose, ki naj vladajn med socialističnimi državami. Odnosi se dobro razvijajo tudi z Madžarsko; sodelovanje s ČRR in Bolgarijo bi lahko bilo boljše, odnosi z Albanijo Pa še vedno niso normalni, toda ne po krivdi Jugoslavije.
Nesmiselno tendenco
Tito je na koncu pregledi o odnosih > Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami z obžalovanjem ugotovil, da v teh državah nekateri še vedno z nezaupanjem gledajo v Jugoslavijo, da dvomijo v socialistični značaj Jugoslavijt, da govorijo o njeni anarh;. stično sindikalistični poti, da je potrebno z Jugoslavijo taktično ravnati in jo prevzgojiti, d« bi »e ponovno vrnila
v tabor. Ob navdušenju delegatov je maršal Tito dodal, da bi bilo zelo koristno, če bi ti tovariši enkrat za vselej opustili te nesmiselne tendence. ki so škodljive m ovirajo normalen razvoj medsebojnih odnosov. »Nam pogo-stoma govorijo, da nismo in-ternacionalisti ker nismo v taboru, je nadaljeval Tito. Ti tovariši mislijo, da je inter-nacionalizem odvisen ad pripadnosti taboru a ne socialističnemu svetu v širšem smislu. Ne gledajo, kakšno politiko vodiš, alt si zvest načelom internacionalizma, kaj pomeni solidarnost z delavskimi in naprednimi gibanji v univerzalnem smislu, ali gradiš socializem na način, ki krepi socialistično idejo ne samo znotraj države, temveč v splošno.« Internacionalizem predvsem obvezuje delavski razred: da v svoji državi uporno razvija vse forme revolucionarnega dela, ko nima še oblasti v rokah, in vse forrre ustvarjalnega dela pri izgradnji socializma, ko ima oblast v rokah. Internacionalizem pomeni spoštovanje enakopravnih odnosov in zavzemanje tovariškega stališča do držav, ki gradijo socializem, ter do vseh komunističnih in naprednih strank v izvensocialistič-nih držav. Internacionalizem se ne mor- deliti na ožje in širše področje, na taborski in izventaborski. ker 'je univerzalen v smislu širjenja nauka marksizma in leninizma in njegovega uporabljanja v praksi. Internacionalizem je torej praksa a ne besede in propaganda. «To bi morali u-poštevati Usti, ki želijo deliti naslove internacionnlist in ne-internacionalist.« je zaključil Tito.
DelaVsko gibanje v svetu
Na popoldanskem delu kongresa je Tito nadaljeval svoj referat. Govoril je o socialistični Jugoslaviji, mednarodnem delavskem gibanju, o notranjem razvoju in vlogi komunistov, o gospodarskem razvoju Jugoslavije od leta 1952 do 1S57, o glavnih značilnostih socialističnega razvoja Jugoslavije. n deiu in vlogi SZDLJ, ljudske mladine, o nekaterih zenskih vprašanjih, o delu komunistov v armadi in drugih organizacijah.
V poglavju o socialistični Jugoslaviji in mednarodnem delavskem gibanju po vojni je poudaril, da današnji razvoj v svetu terja od rlelav-skih gibanj aktivno zavzemanje za rešitev mednarodnih vprašanj, borbo za mir, za razorožitev, za prepoved jedrskih poizkusov, za prenehanje napadalnih pritiskov na azijske in afnške države in narode. Ugotovil je, da delavsko gibanje v svetu zadnja leta Stalinovega življenja ni bilo samo v zastoju, temveč je celo nazadovalo zaradi nesamostojne politike nekaterih partij, katerih voditelji so bili navajeni sprejemati in izvajati navodila od drugod n« glede na 10, ali so ta navodila bila pravilna ali ne za posamezne uržave. Pritisk Stalina na Jugoslavijo je imel za posledico še dvom v pravilnost politike države, ki je ves ča« bila zvezda vodnica mednarodnega delavskega gibanja. V tem pogledu je bil velikega pozitivnega pomena sklep dvajsetega kongresa KP SZ, normalizacija odnosov z Jugoslavijo in načela, na katera je bilo postavljeno sodelovanje med socialističnimi državami v znanih deklaracijah. Posebno je važno, da so se postopoma opustne stare oblike sodelovanja in da je prišlo do dvostranskih odnosov. To ne pomeni slabitev socialističnega sveta in njegove celote, temveč omogoča mobilizacijo vseh naprednih sil, odpira bogastvo novih oblik in izkušenj, sproččuje ustvarjalno misel, ki so jo zavirale prejšnje oblike sodelovanja. «Zaradi takšnega gledanja na sodelovanje med komunističnimi partijami in naprednimi gibanji nismo podpisali deklaracije 12 komunističnih in delavskih partij socialističnih držav v Moskvi,« je poudaril Tito. Poudaril je dalje, da jugoslovanska praksa daje številne primere demokratične oblike sodelovanja v izgradnji socializma. Takšna organizacijska oblika v Jugoslaviji je SZDLJ, ki je zbrala okrog sebe 11 milijonov članov. Socialistična zveza predstavlja ugodno organizacijo za razvoj širokega sodelovanja s socialističnimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu V tem pogledu je dosegla lepe rezultate.
V dolgem referatu, ki je trajal s presledki nad tri in pol ure ni maršal Tito sploh omenil kritike programa ZKJ Po CK KP SZ in ostalih komunističnih partijah. Med delom kongresa je bil delegatom razdeljen v prevodu članek moskovskega »Komuni-»U»». v katerem se napada program ZKJ. Med delegati vlada prepričanje, da bo o tem vprašanju govoril Edvard Kardelj, ko bo poročal o programu ZKJ. Kongres nadaljuje jutri delo.
B. B.
-Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17.6, najnižja u,9, zračni tlak 1011,1, veter 14 km na uro, vlaga 43 odst., morje razburkano, temperatura morja 11,9.
Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Dane«, SREDA, 23. aprila
Adalbert, Vojko Sonce vzide ob 5.07 in zatone oo 19.00. Dolžina dneva 13.53. vzide ob 7.53 in zatone ob ZJ.oa. Jutri, ČETRTEK, 24. aprila Jurij., Igor
Čudno zanimanje monarhistov za slovenske volivce
Volilna kampanja še vedno poteka v znamenju precejšnjega mrtvila
V Dolini je snoii govoril slovenski kandidat na listi PSI Stane Bidovec • Izjava Fronte za neodvisnost
Včeraj je ponovno zavladalo precejšnje mrtvilo po tržaških in okoliških trgih. Samo nekatere stranke so imele nekaj manjših in letečih volilnih zborovanj. Poleg komunističnih in socialističnih kandidatov in govornikov, ki i-majo skoraj vsak dan v enem ali drugem kraju v okolici volilna zborovanja, so se tudi Covellijevi monarhisti začeli zanimati za okoliške slovenske kraje in prirejati svoja volilna zborovanja. Da se teh zborovanj Slovenci, ne udeležujejo, je popolnoma naravno. Nenaravno pa se nam zdi, da so se monarhisti in zlasti njihov kandidat bivši misin Ac-cerboni spomnili na okoliške kraje, kjer gotovo nimajo svojih pristašev. Razumeli bi še, da bi prirejali zborovanja samo v krajih, kjer so begunska taborišča ali pa v notranjosti teh taborišč. Toda njihovo zanimanje za Ricmanje, kjer živi morda kaka priseljena italijanska družina, je res nekaj čudnega, če pomislimo, da se prav'monarhisti skupno s fašisti najbolj zaletavajo v vse, kar je slovenskega. Da ne govorimo o njihovem govorniku prof. Accerboniju, ki je v bivšem občinskem svetu kričal kot obseden vsakikrat, ko je spregovoril kak slovenski svetovalec, čeprav je moral govoriti v italijanščini.
Tajništvo Fronte za neodvisnost sporoča, da jim KPI ni nikoli ponudila kandidature na komunistični listi, kot naj bi to izjavil Vidali na nekem javnem zborovanju.
V Dolini je govoril slovenski kandidat na listi PSf Stane Bidovec, ki je zlasti govoril o potrebi, da se Slovenci dobro zavedajo, komu bodo dali svoj glas na prihodnjih političnih volitvah. Opozoril je na protislovensko nacionalistično stališče Krščanske demokracije, ki hoče sedaj z obljubami zvabiti slovenske glasove na svojo listo. Poudaril je, da se Slovepci ne bodo gotovo dali prevarati, ker jih dobro poznajo, kot jih tudi pozna večina tržaških Italijanov. Milijarde, ki jih sedaj obljubljajo Trstu, se bodo po volitvah razblinile, tako kot se se razblinile vse tiste milijarde, ki bi jih morali že porabiti za razna nujna dela. Poleg tega pa hoče KD, je dejal Bidovec, za Trst takšno avtonomijo, da bi ga podredili klerikalni Furlaniji z glavnim mestom Vidmom.
Nato je pozitivno ocenil volilni pTogram PSl, v katerem so zahteve za gospodarsko obnovo mesta in za polno zaposlitev, Obenem pa je Bidovec dejal, da PSl jamči Slovencem, da bo vedno ščitila slovenske narodnostne pravice, tudi če ji Slovenci ne bodo zaupali svojih glasov. In prav zato je Bidovec, ki kandidira na listi PSf kot neodvisen kandidat, pozval volivce, naj glasujejo za socialistično listo.
Demokristjani, ki niso še zaceli z večjimi volilnimi zborovanji, pripravljajo za nedeljo v Trstu zborovanje predsednikov avtonomnih dežel s posebnim statutom. Zborovanja se bodo udeležili poleg demokristjanskih prvakov tudi predsedniki tržaškega, go-riškega in videmskega pokrajinskega sveta.
»»_,—
Volilna zborovanja
P S I
Ob 18. uri na Trgu della Valle (Giorgio Pugliesi).
KPI
Ob 11. Trg Ponterosso (Gl-gliola Destradi), ob 12. Ul. S. Maurizio (A. Destradi), ob 12.15 pristaniško področje (gostilna Bonazza) (Semillfl), ob 19. Sv. Jakob (na dvorišču) (I.ussi in Sirotič), ob 19.30 Skedenj (V. Zuzek), ob 19.30
Ul. Campanelle štev. 58 (Muslin), ob 19.30 Ul. Sottoripa (J. Deferri), ob 19.30 čampo-re (G. Paccq), ob 18. Ul. Me dia vogal U. Raffineria (To-nel), ob 20. Sv. Alojzij (Radich in Cernovitz), ob 20. Gročana (Bernetičeva), ob 20. Opčina (Vidali in Vilhelm), ob 18. Ul. Udine vogal Ul. mučenikov svobode (Burlo), ob 20. Bani (Gombač).
P S D I
Ob 18, na Trgu tra i Rivi v Rojanu (Michele Miani). FRONTA ZA NEODVISNOST
Ob 20. uri v Lonjerju.
Počastitev spomina žrtev v UL- Ghega
Na današnji dan Je pred 14 leti nacistična ubijalna zver obesila 51 nedolžnih talcev na stopnišču in pročelju stavbe v Ul. Ghega, kjer je bil »Deutsche Soldaten Heitna. Dan prej Je neka partizanska skupina položila v notranjosti bombo, ki je ob eksploziji ubila 5 nacističnih oficirjev. V svojem besu so se nacistični krvoloki znesli nad nedolžnimi žrtvami, ki so jih pobrali iz koronejskih zaporov. Iz ko-ronejskih zaporov so pobrali 51 jetnikov, Slovencev in Italijanov, Jih odpeljali pred O' menjeno stavbo in pričeli svoj rabeljski posel.
Tri dni s0 visela trupla nedolžnih žrtev. Okupator se Je kruto maščeval ter hotel prestrašiti tržaške antifašiste m borce. Toda uštel se je. Tako početje in pogled na žrtve sta v prebivalstvu še bolj utrdila zavest in prepričanje, da je treba nadaljevati borbo. In res: borba se je še bolj vnela, še bolj se Je utrdilo bratsko sodelovanje Slovencev in Italijanov, okupator pa je iz dneva v dan vedno bolj čutil in občutil, da se bliža konec.
Spomin na številne žrtve in mučenike nacifašističnega nasilja, ki so padli v Junaški borbi, v taboriščih smrti, v Rižarni, v Bazovici, na Opči-
Zveza partizanov tržaškega ozemlja bo danes ob It. uri v imenu vseh borcev počastila spomin žrtev s položitvijo venca v Ul. Ghega na kraju njihove usmrtitve.
Proslava 25. aprila
Tudi v Trstu bodo proslavili 13. obletnico vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu. Organizacijo proslav je prevzelo nacionalno združenje i-talij anskih partizanov, ki bo v četrtek 25. aprila položilo vence na grobove padlih članov odporniškega gibanja. Pobudi so se pridružili tudi tržaška občina in razne stranke.
Urnik trgovin 25. aprila
25. aprila bodo zaprte skoraj vse trgovine. Odprte ostanejo le pekarne in mlekarne od
7. do 12. ure, cvetličarne od
8. do 13., slaščičarne od 8. do 21.30 ter mesnice od 6. do 11. ure. Brivnice in frizerski saloni bodo ves dan zaprti.
Obnovitev nabornega urada
Poveljstvo vojaškega področja sporoča, da je vojno mi nistrstvo sklenilo, da se v Tr stu obnovi pokrajinski naborni urad: Ta urad ima svoj začasni sedež v Ul. Rossetti 27-11. in je odprt ob delav nikih od 10. do 12. ure.
Znižanje pristojbine za televizijske naročnike
Na občnem zboru ustanove RAI v Rimu so med drugim sklenili, da se bo znižala letna pristojbina za televizijske abonente s prvim januarjem 1959 od sedanjih 16.000 lir na 14.000 lir.
Nepopustljivost delodajalcev
POPOLN USPEH STAVK E delavcev v podjetju SALDA
Delavci CRDA in Tržaškega arzenala se intenzivno pripravljajo na volitve notranjih komisij
Delavci v podjetju SALDA so včeraj zapustili delo ob 10. uri in se bodo vrnili danes ob 8; delali bodo pa le do 12. ure, nato bodo spet zapustili delo do jutri zjutraj v znak protesta, ker delodajalec noče še pristati na njihove zahteve Včeraj dopoldne, ko so delavci zapustili delo, so se nekaj časa ustavili pred obratom v znak tihega protesta proti trmi delodajalca, pa so takoj prišli agenti javne varnosti in jih pozvali, naj odidejo.
Kakor je znano, sta pred nekaj tedni obe sindikalni organizaciji enotno predložili zahteve glede zvišanja prejemkov, doklade za zdravju škodljiva dela in izboljšanja delovnih odnosov, nato pa se je Delavska zbornica OISL, na podlagi mnenja samih desetih delavcev, umaknila. Sle-
iiniiiiiiiimtiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiumuiiutimiiiiiKiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiviinimmimimi
Zasedanje trgovinskih zbornic v Milanu
Razpravljanje o dobavi električne energije iz Jugoslavije v Italijo
Čez nekaj dni se bo sestal tehnični odbor obeh zbornic, ki bo pripravil konkretne predloge
V Milanu se je v ponedeljek zaključilo skupno zasedanje italijansko - jugoslovanske in jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, kjer so razpravljali o trgovinski izmenjavi in splošnem gospodarskem sodelovanju med obema državama. Predstavniki o-beh zbornic so ugotovili, da je bil dosežen pomemben napredek, da pa je treba narediti nove korafce, da se ta izmenjava še okrepi, za kar bi bilo treba še nadalje liberalizirati trgovinsko izmenjavo, s čimer bi sprostili izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. Tu bi morali preiti iz dosedanja tradicionalne nomenklature izvoznih artiklov in bi morali razširiti ta izvoz tudi na nekatere vrste polizdelkov in izdelkov.
V tej zvezi Je tudi predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Vatta, ki je skupaj z nekaterimi člani tržaške delegacije italijansko - jugo-
-v,	u,„ in Mo« slovanske trgovinske zbornice
nah, na Proseku, v Ul. Mas- prjsostvovai zasedanju, obraz-simo d Azcglio, v Ul. uncfa n0iil nekatere tržaške predlo-in drugod ne bo izumrl. j ge za okrepitev trgovinskega
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiititiiiiiiniiiiHiiiimiiiiiiraitttmtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiimiiimii
Samomor znanega lastnika gostilne «Pepi granzo»
Odprl je plinsko pipo, se vlegel na pod in čakal na smrt
63- letni Giuseppe Berani, bolje znan kot lastnik restavracije «Pepi granzo# na Trgu Venezia, je včeraj umrl. Smrt si je mož, kateremu posel ni več prinašal dobuSkpv kot nekoč, ko je obiskovalo njegov lokal mnogo turistov, izbral prostovoljno.
Kot vsak dan se je Berani zgodaj zjutraj zbudil in stopil v kuhinjo. Rib pa se ni dotaknil, nasprotno, odprl je plinsko pipo. kj je bila pod vodovodnim lij alkom in inel tudi cev. Trenutek nato se j« vlegel na tla in čakal, da ga plin zaduši. Nekaj ur kasneje, ko je njegov sin stopit v kuhinjo, je bil že mrtev. Vest o njegovi smrtj je presunila vse njegove prijatelje, njegovo Ženo pa je tako pretresla, da ji je postalo slabo.
Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico, medtem ko je ostala vsem Tržačanom znana reetavraeija, v znak žalosti zaprta.
Prometni nesreči
Lambreta jn «Giulietta» se ne moreta meriti med seboj: vsaj po konstrukciji- ne. To je včeraj ugotovil Aldo Poiani s Kolonkovca, ki je s skuterjem vozil proti Trgu V. Gnuliani. Na križišču z Ui. Brunner pa je izza vogala privozila »Giulietta#, last Carla Zurettija z Vrdelce, in trčenje je bilo neizbežno. Lambret.i se je stisnila kakor harmonika, medtem ko je Poiani odletel na tla, pri čemer se je udaril po čelu in nogah.
V večernih urah pa so morali pridržati, na srečo s prognozo okrevanja v nekaj dneh, 51-letnega Rudolfa Boleta iz Rojana, v katerega je medi prekoračenjem Carduccijeve u-lice treščil s svojo vespo 26-letni Giuseppe Netti iz Videmske ulice. Oba sta padla na tla in medtem ko je Nettiju zadostovala prva zdravniška pomoč, so priletnega moža morali iz previdnosti sprejeti na opazovalnem oddelku.
V prvih dneh maja bo prišel v Trst predstavnik vlade, ki bo prisostvoval svečanemu začetku del za dokončno ureditev tržaške centralne postaje in postaje Pri Sv. Andreju. Na centralni postaji bodo pričeli rušiti paviljon na desni strani, katerega so kasneje dodali glavnemu postajnemu poslopju in bodo na tem mestu zgradili dvonadstropno poslopje, kjer bodo nameščeni vsi potrebni uradi. Pri Sv. Andreju pa bodo pričeli podirati paviljon, ki Je ob Trajanovem nabrežju. Vsa ta dela so vključena v načrt del za katera je parlament izglasoval zakon o nakazilu 45 milijard Ur.
’ Kot vidimo, na sliki, »o dela za uieditev postaje že dobro napredovala in so dokončno postavili pokrite ploščadi za sprejem potnikov. Načrt predvideva sedaj se ureditev centralnega poslopja in zgraditev omenjenega novega poslopja.
prometa med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. O tem so pred kratkim razpravljali v Kopru tržaški predstavniki in predstavniki trgovinske zbornice Slovenije.
Najvažnejšo temo milanskega gospodarskega zasedanja pa je predstavljalo vprašanje dobav električne energije. Znano je namreč dejstvo, da v Italiji primanjkuje energetskih virov in da so v praksi že izkoristili skoro vso razpoložljivo vodno silo, medtem ko je pogon elektrarn z uvoženim premogom neekonomičen. Po drugi plati pa razpolaga Jugoslavija z obsežnimi neizkoriščenimi vodnimi silami, ki i-majo povrh še to ugodno lastnost, da so reke polne prav v istem razdobju, ko v Italiji zabeležijo tako imenovane kritične točke in nizko stanje vode. Po teh predlogih naj bi Jugoslavija izvažala električno energijo v Italijo, ki pa bi v zameno sodelovala z opremo za gradnjo električnih central. Vprašanje je zelo zapleteno in se dotika vrste vprašanj, vendar pa bi uresničitev teh načrtov nedvomno koristila obema državama.
Cez nekaj dni se bo sestal tehnični o^bor obeh zbornic, ki bo pripravil konkretne zaključke in predloge, katere bodo predložili obema vladama.
Smola zmikavta
Sredi dela v kabini žerjava je delavec v Zavljah opazil, kako je neki neznanec izstopil iz barake, ki je služila njemu in drugim tovarišem za slačilnico. Vedenje neznanca se mu je zdelo sumljivo, zaradi češar je s kričanjem o-pozoril druge na nepovabljenega gosta, ki se je prestrašil in zbežal.
Dva delavca pa sta tekla za njim in ga kaj kmalu ujela. Medtem sta Pietro Zanier iz Ul. Battera in 32-letni Ro-dolfo Pittino pogledala v suknjiče in spoznala, da jima' je zmanjkalo iz listnic 3.500 lir. Ni bilo nobenega dvoma, da si je denar prisvojil neznanec. Kmalu po telefonskem obvestilu so prišli na gradbišče (delavci so zaposleni pri gradnji treh hiš za čistilnico olj Aquila) policijski agenti, ki so mladeniča, katerega so identificirali za 24-letnega mizarja Giorgia Ponisa iz Drevoreda XX. septembra, sprejeli v svoje varstvo in ga odpeljali v urade letečega oddelka kvesture na zasliševanje.
Ponis je tatvino nemudoma priznal. Izgovoril se je le, da je šel iskat delo in ko je o-pazil odprta vrata barake, ae
ni mogel rešiti skušnjave.
— «#
Neuspela sleparija
i«. t. m. zvečer , so agenti letečega oddelka opazili na
Trgu Ponterošo štiri osebe, ki so prenašale dve težki posodi. To se je agentom zdelo sumljivo zaradi česar so vse osebe, in sicer 32-letnega Rodolfa Bruminija iz Ul. Gozzi, 25-let-nega Giorgia Bertocchija iz Ul. Biasoletto, ki je bil že obsojen zaradi tatvin v avtomobilih, 28-letnega Umberta Ardessija iz Ul. S. Maurizio in 47-letnega Giacoma Sferca iz Ul. Giustini pozvali na zasliševanje.
Sferco, ki je lastnik polto-vornika, je prižel v past policije čisto po nedolžnem. On je bil celo tisti, ki so ga hoteli ostali trije s 26-letniin Li-vinom Roto brez stalnega bivališča, ogoljufati. Sferco je tisto jutro srečal Roto, ki mu je ponudil v prodajo 40 kg olja za avtomobil. Kupčija, je omenil Rota, se mu bo izplačala. Rota je tudi izjavil, da je lastnik motornega čolna in da olje, katerega hoče prodati, njemu praktično ne služi. Ker je Sferco sprejel ponudbo, sta se domenila, da se zopet sestaneta zvečer v Ul. Cassa di Risparmio.
Okoli 18. ure je Rota po-
ja za 1.500 lir, ki so mu služile za kupčijo. Ardessi pa denarja ni imel, a ker ni bilo drugega izhoda, sta hotela poiskati kakega žnanca, ki bi jima dal za nekaj ur, kar sta želela. Na njuno srečo sta srečala Bertocchija, ki se jima je rade volje pridružil in se veselil dobička. Seveda je hotel kot garancijo Ardessije-vo šofersko dovoljenje. Ker se Sferco ni prikazal ob določeni uri, je Rota poslal Bertocchija in Ardessjja v bližnji bar. Se prej so vsi trije odšli v Ul. F. Severo, kjer so za 1.450 lir kupili 3 kg olja. Posodi je Rota napolnil z vodo in nalil na vrh nekaj olja.
Sferco je prišel na Trg Ponterošo, ravno ko je bilo vse končano. Manjkal pa je Rota in v pričakovanju tega so se Sferco, Ardessi, Ber-tocchi in Brumini pogovarjali me'd seboj, kar se je agentom zdelo sumljivo. Ko so se policaji približali možem, je prišel na trg tudi Rota, a ker je spoznal agente, je sklenil dvigniti pete in izginiti. Čeprav so ga iskali povsod, ga do sedaj še niso ujeli.
Iz biltena trgovinske zbornice
ilezadouoiiiu obseg proizvodnje v malib lodnsirllsHlb podieijib
Poročali smo že, da se je .milijonov lir izdatkov in ka-v februarju industrijska pro- l tere proizvodnja je torej v
11.00 Zabavna slikanica; UJ* Radijska Sola za višjo stopnjo
12.05 Mali solistični koncert, 12J«
Kmetijski nasveti; 12.40 Slitlad slovenskih avtorjev; 13.15 “rL. in plesi jugoslovanskih naroJ
14.05 Radijska šola za_srednj0 s opnjo; 15.40 Pri klasičnih moj-
str ih — Avgust Cesarec. - , kostanj: 16.00 Koncert po 17.10 Sestanek ob petih;
dila so zborovanja, na katerih so vsi ostali delavej zahtevali zaostritev borbe za u-resničitev vseh svojih zahtev in so pooblastili Zvezo kovinarjev FIOM. da vodi to sindikalno akcijo.
Delavci v tem podjetju, ki so že v prejšnjih letih enotno nastopili v obrambo svojih interesov in tudi nekaj dosegli, ne bodo popustili, dokler delodajalec ne bo pristal na njihove upravičene zahteve
Tajnik pokrajinske Zveze FIOM prof. Sema bo danes ob 15.30 in ob 17.30, ko delavci iz arzenala zapuščajo delo, govoril o sindikalni politiki FIOM v odgovor na laži in obrekovanja sorodnega sindikata ob priliki priprav za volitve notranjih komisij, da bi privabil in pridobil delavce.
V arzenalu so se po raznih oddelkih začeli sestanki delavcev, kj jih organizira FIOM zaradi obrazložitve programa svojih kandidatov za volitve notranjih komisij. Prihodnje dni pa bodo taki sestanki v ladjedelnici Sv. Marka ter v To vam j strojev.
Tajništvo omenjenega sindikata ponovno opozarja delavce iz obratov CRDA in arzenala, ki so na bolniškem dopustu, naj se udeležijo volitev, ki bodo 29. t. m. Kdor pa ne bi mogel sam priti na volitve, naj pravočasno obvesti tajništvo FIOM, ki mu bo pomagalo, da se bo lahko udeležil volitev in napravil svojo dolžnost.
Končno naj omenimo še pikre opazke delavcev glede volilnega programa, ki ga je ga volitve notranjih komisij pripravila Delavska zbornica CISL in ni upoštevala vseh perečih vprašanj ter mnenja delavcev, medtem ko je Zveza kovinarjev FIOM organizirala v ta namen referendum med delavci glede predlogov za program bodočega delovanja novih notranjih komisij in izbire kandidatov.
Kos železa na glavo
Težak Pasquale Cazzola iz Ul. sv, Marka se je včeraj ponudil svojemu znancu, da bi mu pomagal vzidati kos železa, ki bi mu služil za na-tegnitev platna nad izložbenim oknom.
Sredi dela pa je Cazzoli priletel na glavo kos železa, ki ga je ranil na čelu, tako da so morali moža sprejeti s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
izvodnja nekoliko izboljšala in da je indeks dosegel 182,3, medtem ko je znašal v januarju 166,1 in v februarju lanskega leta 141,5. Položaj še vedno ni zadovoljiv, saj je bil indeks v nekaterih mesecih preteklega leta že večkrat višji kot v letošnjem januarju in je splošni italijanski indeks istočasno znatno presegel tržaškega, vendar pa je nedvomno že to ugodno, da je indeks prenehal padati, kar smo opazovali ob koncu preteklega leta.
To relativno izboljšanje gre predvsem na račun nekaterih večjih industrijskih podjetij, vplivalo pa je tudi na proizvodnjo nekaterih manjših industrijskih podjetij, čeprav večina nikakor ni v rožnatem položaju. Relativno je bila zadovoljiva proizvodnja tovarn barv in lakov, kjer so zabeležili normalne zaloge v skladiščih in kjer so tud-i naročila dosegla običajno raven. Vendar pa je proizvodnja še vedno na nizki ravni, saj so izkoriščali komaj 27 odst. naprav, kar samo po sebi priča o kaj čudnem kriteriju uradnih poročil za uporabo izraza «narmalna proizvodnja#, odnosno govori o tem, kaj se v Trstu smatra za ((normalno proizvodnjo#.
Zadovoljiva je bila proizvodnja farmacevtske industrije, medtem ko so v tovarni vžigalic proizvedli 74,4 milijona vžigalic in izkoriščali 33 odstotkov naprav. Tržaški mlini so zabeležili zadovoljivo produkcijo in je mlin «Va. riola# izkoriščal 84,2 odst. naprav. Slabše je bilo v tovarnah testenin, kjer je proizvod, nja bistveno že dalj časa na enaki, nizki ravni.
Tovarna piva «Dreher» je zabeležila v februarju povečanje prodaj kljub neugodni se. zoni in je izkoriščala 67 odst. naprav. Običajno je bilo poslovanje podjetja «Coca-Cola», ki je izkoriščalo 40 odst. naprav. Ugoden pa je bil — prav iz sezonskih razlogov — položaj podjetja «Stock».
Nekoliko se je znižal obseg tržaških lesnih podjetij in proizvodnja je dosegla približ, no 65 odst. kapacitete naprav. Tržaška konopljarna je proizvedla 2.506 stotov tkanin in vreč iž jute ter izkoriščala 82 odst. naprav, kar je sicer zadovoljiva raven, vendar rahlo nižja kot v januarju.
Se vedno je težak položaj oblačilne industrije, ki je v februarju proizvedla za 34-40
bistvu na isti ravni, kot je bila v preteklih mesecih.
SNG
v TRSTU
GOSTOVANJE
ZAGREBACKEGA
DRAMSKEGA
KAZALISTA
V soboto 26. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu,
v nedeljo 27. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk# v Križu, ob 26. uri v Zadružni dvorani na Kontovelu
M o 1 i č r e
v "
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiitiiimiiimiiiiiiiiiiimniiiiiimiiimiitiitiiimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
41 mesecev zapora zaradi nemoralnih
brivcu
dejanj
Prizivno sodišče potrdilo obsodbo tatovoma - Pet tisoč lir denarne kazni za nezakonit prestop meje
Zaradi nemoralnih dejanj je bil 42-letni brivec Ernesto Vi-tale s Trga Gioberti, obsojen po razpravi za zaprtimi vrati na 3 leta in 5 mesecev zapora ter na plačilo sodnih stroškov,
Preds.; Fabrio, tož.: Tavella, zapisn.; Urbani, obramba; odv. Amodeo.
* * *
Sebastiano Torrisi in Giorgio Bertocchi iz Ul. Biasoletto št. 8 sta se dalj časa pečala s tatvinami v avtih, dokler ni policija osumila drugega, zaradi česar je izvedla hišno preiskavo. Agenti so pri Bertocchiju našli polico zastavljenega «montgomeryja» in ker je osumljenec povedal, da ga je dobil v dar od.Torri-sija, so se agenti namenili tudi k njemu. Toda Torrisi je zavohal nevarnost in izginil.
Dva dni kasneje so agenti, ki so šli v Mavhinje zaradi preiskave v zvezi s samomorom nekega mladega peka, o-pazili nedaleč od vodnjaka, kjer so odkrili truplo, neznanca ,ki je začel bežati proti meji. Agtnti so bili hitrejši od njega in ko so ga prijeli, so spoznali, da gre za Torri-sija.
Torrisi in Bertocchi sta bila prijavljena sodišču pod obtožbo tatvine, zaradi česar je bil prvi obsojen na I leto in 4 mesece zapora ter na 18.000 lir globe, drugi pa na 7 mesecev in 10 dni jece ter na 9.000 lir globe. Istočasno so sodniki obsodili zaradi obtožbe nakupa ukradenega blaga o2-let-no Marijo Godigno iz Ul. Carli na 20 dni zapora in na 4.000 lir globe in Marija Vi-gnesa iz Ul. Romagna na mesec dni ječe in na pgt tisočakov globe. Silverija Della Santo iz ezulskega taborišča pri Orehu pa so zaradi neprevidnega nakupa obsodili na pet tisoč lir denarne kazni, medtem ko so Torrisijevo sestro ki jo je policija obtožila
posesti ukradenega blaga, o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Vsi so vložili priziv, a raz prava se je za glavna obtoženca končala brez uspeha. Le Godignevijevi in Vignesu so obtožbo nakupa ukradenega blaga spremenili v neprevi-
... __ ____ _________ den nakup, s čimer .sta se
slal Bruminija k Sfercu po j morala zadovoljiti le z del-dve prazni posodi,- Skoraj isto- j nim zadoščenjem; vseeno bo-časno je Rota stopil v neko . sta morala namreč plačati 6 gostilno in naprosil Ardessi-1 tisočakov denarne kazni.
Preds.: Nachich, tož.: Castel-lano, zapisn.: Zanetti, obramba; odv. Morgera, Amodeo in Carlini.
* * *
Sedaj bodo sodniki delali razliko med ilegalnim prehodom	meje	z	Jugoslavijo	in
bivšo cono B, kot da ozemlje ne bi pripadalo FLRJ. Dejanskega stanja sicer ne bodo s	tem	spremenili, a ose-
be, ki bodo prekoračile mejo pri Plavjah in Škofijah, ne bodo več obsojene na zaporno pač pa samo na denarno kazen	kot	se	je pripetilo	s
Pietrom Pizzijem iz Ul. Ne-grelli.
Pizzi je pred leti v bližini Drage stopil z vlaka in ilegalno	šel	čez	mejo, ker	je
hotel obiskati sorodnike v Br-tonigli. DVa dni je bil pri njih. a ker so zanj izvedeli agenti ljudske zaščite, so šli ponj in ga odpeljali najprej v Koper in nato do meje, kjer so ga izročili tukajšnjim obmejnim organom.
Pizzija verjetno razprava ni zanimala, ker sploh ni prišel na sodišče. V njegovi odsotnosti pa je zagovornik zahteval, da bi prvotno obtožbo ilegalnega prehoda meje spremenili v obtožbo kršitve ukazov
„Scapinove zvijače
komedija v treh dejanjih
V soboto 26. t. m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, v nedeljo 27. t. m. ob 17. uri v Avditoriju
//
Jean Anouilh
Antigona
tragedija
//
Za vse predstave veljajo gledališki kuponi
Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter v soboto od 19.30 dalje in v nedeljo od 15. ure dalje v Ul. Roma 15-11.; za okolico eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
Trideset minut z majhni™ bavnimi ansambli; 18.00 Kul -ni pregled; 18.15 Božidar Kun*-7 valčkov; Primož Hamov:ž. gatele; 18.30 Pesem siovenss zemlje; 18.50 Razgovor o narodnih vprašanjih; -0.w lomki iz oper; 21.30 Lepe m dije.
TELEVIZIJA .
11.00-12.15 Kinematografski SPJ red z milanskega velesejmi* Spored za otroke; 18.30 Pof . 13.45 «Slast poštenosti#, 'K 20.30 Poročila; 20.50 eCaroseii 21.00 Vsi improvizatorji, noS Človeški organizem; 22.se r s športne tekme.
VERDI
V četrtek ob 21. uri bo,,£“»’
cert orkestra Tržaške monije pod vodstvom
nia
filhaP
Anto-
Pe.lrottija s sod®'°jJ. njem pianistke Maureih00in nes. Na sporedu sta Chopm in Brahms. Nadaljuje se P daja vstopnic.
TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: HoftM* stahl: ((Slehernik#. Razp1™
no.	/i»eko
Jutri ob 17.30 nastopi gledališče z i«»:
tura, živinozdravnik P°
K I M
a A D I O
SREDA, 23. aprila 1958 TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Album priljubljenih melodij; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Čajkovski; Koncert v D-uuru za violino in orkester, op. 35; 18.35 Priljubljene melodije preteklosti; 18.55 Koroške narodne pesmi v izvedbi vokalnega kvinteta «Zarja»; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Honore de Balzac: »Merkadet#, komedija v 3 dej.; 23.00 Dvorakovi Slovanski plesi.
TRST I.
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Popevke; 14.30 «Tretja stran#;
16.30 Koncert orkestra Cergoli;
17.30 »La Boheniea, 3. in 4. dej.; 18.50 Igra ansambel VaLlisneri; 19.45 Sindikalna oddaja; 21,00
Excelsior. 15.30: (lElektnčn	^
va», Daniel,le Darrieux, a* Sordi, Noel, Noel.	-Mlad*
Fenice. 15.00, 18.20, 21.40-.‘cuft, levi#, Marlon Brando, «'■
Dean Martin. Cinemasc.	.
Nazionale 16.00: ((Zena U na», D. Gelin. A. M^a"ara». Supercinema. 16:00:	cin«-
M. Brando in M. Ta«a-mascope. Tech.	orih'*’
Fitodrammatico. 15.00: «1 NOjero komičen film, revija: škandalov#.	„ujO:
Grattacielo. 13.30,	17--Jf.eI-,e:
((Deset božjih zapovedi#-	Kj
odrasli 500 lir, otroci m 300 lir.	„	v	,rcu>,
Arcobaleno. 16.00: «S©nce p,00v«' P. Bcone, S. Jor.es. dane izkaznice.	raeatz‘
Astra Rojan. 14.00: «La v gjss-del naliou. D Dors in v-
del palio#, D. Dors man.
Capitol. 16.00:- «Totd,
Viktor »
zdravnica#, A. Lane, ca in Totd. Izkaznice PreF dane.	u	D4'
Cristallo. 16.00:	»Sablja
maska#, R. Hudson. cjntp4" Alabarda. 15.30: «Caj in 5 ci-tija», D. Kerr in J- bcl ’ nemascope. Mlad. Pfep. pia-Aidebaran. 16.00: »Bojevn p, vega losa#, T. Martin ; Castle.	,„na	*
Ariston. 16.00:	»Moja	z^ortji.
naboru#. T. Esvell, s,,v!jenj»*' Aurora. 16.00: »Trapez 21’1J&!ack R. Hudson, D. Malone."- rjj», Garibaldi. 1630: «Nevcsta »m«, Joam Collins, Richard sJnj* Im pero. 16.00:	»Zena ln ?■
(»Bernardina#), f. M°°r Boone.	, ct!*
Ideale. 16.00: »Sissl, m1"' rlea», Romy Schneioer- un,rf-Italia. 15.30: »Tisti, ki mo" ti», Jean Servais, M. j Te Moderno. 16.00: «OblaStn ksasa#, Audie Murpnj-^fite*1' S. Marco.	16.00:	"0.
Mladoletnim prepoveda	>,
Savona. 16.00: «Potepuš
m
Glasbeni varietč; 22.30 Koncert viaie ^^"'»Plavo'*.4
narharn PaVtOh. }• , iffliU'
pristojnih organov, kar je sodnik sprejel in moža obsodil na pet tisoč lir denarne kazni.
Sodnik: D’Amato, zapisnikar; Scelzo, obramba; odv. Radovani.
Padel je z balkona
Prijetno pomladansko sonce, pa čeprav se je včasih skrilo za oblaki, je privabilo 51-letnega upokojenca Antonia Fa-venta na balkon stanovanja v Ul. Buonarroti. Moz se je naslonil na ograjo in je verjetno zaradi vrtoglavice izgubil ravnotežje ter padel s štirih metrov višine na trdi tlak.
Sorodniki so ga nemudoma spremili z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga morali pustiti v varstvo zdravnikov I. kirurškega oddelka.
39-letna Carla Mut por. Scharz iz Ul. Doda pa je med hojo po stopnišču v Ul. Battera nerodno padla skupno s sinom, ki ga je imela v naročju. Sinu se ni ničesar zgodilo, ona pa si je zlomila gleženj desne noge. Drugega ji ni preostalo, kot oditi v bolnišnico in ostati na ortopedskem oddelku. Okrevala bo v 40 dneh.
kvarteta Vegh.
KOPER
poročila v s'ov.: 7.00, 7.30, 13-30. i
15.09.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 13.40 Kmetijski nasveti: ((Pomladanska opravila v čebelnjaku#; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Sola in življenje: »Pionirjl-slikarji#; 14.50 Tri ruske pesmi zapoje moški zbor «BoJan» iz Dornberka p.v. Ceneta Matičiča; 15.25 Okrogle in vesele igrajo Veseli godci; 15.40-16 00 Prenos RL- 16.45 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.35 Lahka glasba; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 8 00, 10,00	13.00,	15.00,	1700,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Spored operne in solistične glasbe; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Za ljubitelje narodnih pesmi; 9.45 Pet pevcev — pet popevk; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert;
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
ca», Barbara Pavton. *•
Vitt. Venelo. 16.00:	J. ^
(Prepovedano vo)a«onw. mon, M. Rooney. -n«cl»i Belvedere. 15.30: «Be|l a,“	,
Šanson#, A. Vassartf pr«^ Marconi. 16.00: »V hi mtstja#, S. postier-,,na -i«. Massimo. 16.00: «Zverl lorada#, John Derck. jen n Novo cine. 16.00: «Ob gtrn> pad», C Laydu in obeh1*;. Odeon. 16.00: «Aodre* valK>n Antonella Lualdi, R a Radio. 16.00: »Slutnja#« relli, Gino Latilla.
P R A V K A *
DOSPE L
Železnica v Boli skem gozdu Bruckner:	Vra0^ g8o.'
moštvo	...
Bolgarske Vrav ^ gpO'
TRŽAŠKA
OD VČERAJ DO DANES
C
BAZNA OBVKNT1LA
J
Slovenski (otoklub v Trstu obvešča člane, da Je danes zvečer ob 20. uri v Ul, Roma 15 redni sestanek « pomenkom in diskusijo o temi: «Barvna sita#. Po diskusiji kritika slik. Prosimo amaterje, da prinesejo s seboj slike,
——(ID------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Drve 22. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: telegrafist Claudio Pugjlsi In ui adnica Gian-na Luana Smonker, zidar Paolo Santin in natakarica Antonia Da-gostlnl, delavec Mario Goiach in gospodinja Maria Lldla Jugovac, uradnik Sergio Malazzi ln uradnica Silva Serbo, pomorščak Vit-torlo Potrucci in gospodinja Gem-ma Uradara.
UMRLI SO:	79-letna Paola
Napp vd, Ganzonl, 50-letPl Pietro Hollesoh, 50-lctna Anna Simoni vd. Favotti, 74-letna Lulgla Sa-
lehar por. Nagetschm idt, 66-letrva Gl ust In® Caffol por. S pečar, 69-letna Emma Perottt, 53-letni Sal-valore Skllain, 86-letna Santa Co-stantlni vd. Tomelch, 80-letni Matej Babič, 44-letni Ivan Rebek.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
INAM . Al Cammello, Drevo, red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9- Vernart, Trg Val-maura 10; Vlelmettl, Borzni trg.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt .	5.850.—	6.150,—
Marengo	4.650,—	4.850,—
Dolar ....	622,—	626.—
Franic franc.	130,—	133.—
Frank Švicar.	144.—	146.—
Sterling . . .	1.710.—	1.760.—
Dinar ...	82.—	84 —
Šiling . , .	23.75	24.25
Zlato ....	706,—	709.—
Zah, n. marka	147,—	149,—
Irtii - Ul. »V |>lefon
4#GO, t9¥ttr*A *fVi»»*vh
BRANKO RADIČEVIČ
DEČEK, MOLK IN CVETJE
Občutil je, da se je noč Podaljšala v neki čuden Molk, ki ga ni mogel do-Ona molči, on molči. D^oek je razmišljal:	na
mi2i je stala vaza, v njej cvetje. In to je bilo tako vsakdanje:	vaza s cvet-
jem. Včasih je to motilo. Nato se je navadil. Celo Je niti m opažal. Vaza s cvetjem. Pozabil je, da je cvetje dišalo. In bilo je različno, odvisno pač od letne dobe. Spominjal se v6; prvi so bili zvončki. Vaza je bila nizka, široka. Zvončki so se vtapljali v vodi. Zato je mati dajala zvončke v kozarec. Tudi vijolice so po nekaj dni živele v vodi. Nato se je pojavljalo veliko rumeno ali rdeče cvetje. Najdlje so zdrsale vrtnice. Toda on se jih Je najbolj spominjal po li-ki so odpadali. Jemal J'b je z mize, pritiskal na ustnice in vanje pihal in prhal. Včasih mu je uspelo, p je s tem izzval pok. In 10 ga je veselilo.
Nenadoma pa se je vse JPremenilo. Stopil je v so-“O- Bilo je poldne. Oče je lekarn čudno nem nepre-^čno sedel. Sedel je in o nečem razmišljal. Dečka ni mti opazil. In deček je, ne zavedajoč se tega. zadržal Pogled na mizi. Ni vedel, da išče vazo s cvetjem. Vaji6 ni bilo, zdelo se mu je, na onem mestu, kjer je P° navadi stala vaza, zeva sedaj praznina. In šele tepi se je spomnil vsega o-pga vonja, ki ga je cvetje ‘Osllo s seboj. Sedaj diši ozračje po sveže opleskanin »tenah. Bil je suh, grenak, oster.zrak. in tudi oče je
bil
suh, grenak in oster.
jvdi mati, ki je vstopila, je pa tiha in grenka. Nekaj j. dogaja. On ni vedel, kaj
^di sam je postal suh, grenak in — zaskrbljen. In
bali Se
Jjjj se mogel spomniti. Mor P Je to v zvezi vprav s to pro, ki Je nenadoma izgi-iz SOb8 jn on se je jPominja od ka.r živi. Deset j1 ie vaza stala na tej mi-^vVaza s cvetjem. Bila je jjjSbtna, kot so bile vedno FJsotne njegove igračke in °ni, ki so živeli z njim. jih je poznal, jih osva-Cf m osvojil. On jih je lju-- ■ z njimi živel, on jih ni
, . 3il, kajti če se je le ne jjl zataknilo, se nekam Fpaaknilo, pokvarilo, je « koi nestrpno čutil, da jegov svet ni popoln. Do-10*1 Je bilo, da se je le mati* k- '1 in tudi če bi ga - "11 iskal, je staknil pred-c t ali igračko, ker je si-SJ ba mestu, kjer je prej ial ali oni predmet, zi-praznina. Tako je bilo z vazo za cvetje. Z mi-J« izginila nenadoma, čum to ni biotilo le njega. &JioJe: rtoč je svoj molk uljsala. Molči mati. Mol-bce. in on ie to takoj Dri« z vazo. Včasih je očgk'a cvetje mati, včasih la r/tsta se z» t° domeni-cvet sta včasih prinesla bom6 oba> sta se z nasme-šo. sPogledala in skupni ši >,CVetja je bil razkošnej-ta t®*a je bila tedaj boga-Pci&ui1 3e to opažal bolj s biem m kot z razmišlja-jaio ' Sa-i J« vse to posta-vsakdanje, običajno. , Neka da gre za pozabljivost. Ne 3e Pozabil, je mislil. wj! Pozabil oče, mati je
Kaj pa je, če je
8a v Kaj sta zaradi te-hoč V? večer in globoko v E!eiio a? LeSel Je v po-spati , t°da ni mogel za-in i; *Iolk se je podaljšal ^Iftckn1^1 njegovo sobo. Dort ,*Je v oni rumeni trak govnV^tt’ Ki so ločila nje-biu s.°bo od sobe, kjer sta i Na.^ in biati. v^ ^bji dam je poiskal Sila i 61 J° J® v omari, fbsta i«pra2na-- Zdela se je hi ul, in v njen; zunanjosti boki ?.,Veselja, kot bi njeni *- °ui splahneli. In bila
vaza in vedno se mu
jtie* i»'°’ .da se bodo pojava " b;e roke, da se bo
He, , bjtmi podprla ob bo-Je viri„' one ženske, ki jih pa val v soseščini. Bila v*hil iprazna in suha. Od-Ptgv Slavo in miza je hjej ,ak° bila praz.na. Na "topi; j zevala 'praznina. 1" bil« ttV tcuhinjo. Matere kei Umil se je, se oble-^Uprivu.^^^1 Je tudi sam ytt si 3 Si ,zajtrk- Pripra-l°da ni Je k°t P« navadi,
V v« 2ato- ker bl bl1 la'
Slakovi, pa Je nekaJ se tč! Prepričan je bil, !?rcs 1« Pojavila mati in ! cv*tPmia' Toda ni no-k?a N len V1 bila 38 UtFU'
k ■ajen i korak ni bil o-Nk Sp krepak korak, amil?- In !L Pogasi vlekel v so-Putii ipP111 3e nekaj rekla. »	,p8	zato, da m mu
i^to,	aJ rekla, ampaJt
r^?rda ne bi molčala.
d« k, ■ da bi se izog-h* htu' vi on kaJ vprašal.
hžoti « 'Vedno, pohitela & tnC1' Mia je na stoli-n, rekig.f: vedel je, kaj a,, i^trudna sem. Da, v je .odslej govorda. Bal D^tn bo mati odslej cče? govorila. Kaj c Uakal je poldne.
Pojavil se je z ostrimi potezami v obrazu in z grenkim pogledom. Božal ga je trpeče. Kot bi se opravičeval za molk, ki je nastajal. On pa je pričakoval, da bo prinesel cvetja. Oče je pogosto prinašal cvetje. Cvetja ni prinesel. Božal ga je in molčal. Materi je le pokimal z glavo. Nekaj se je zgodilo. To je dobro čutil. Zgodilo se je nekaj čudnega, on pa ne more nič. storiti. Ne more niti ugotoviti, kaj. Najprej bi moral vedeti, kaj se je zgodilo. Toda on rte ve. On je majhen Njemu ne bo nihče nič povedal.
Tako je minil dan. Minila je noč. Naslednji dan
— isto. Spet drugi dan — isto. Hodil je okoli mize in obiskoval vazo brez cvetja. Kako je vaza postala siromašna. čudno, da se ni posušila. Tudi miza je bila pusta in praznina je zevala dalje, čutil je molk, ki se je 'daljšal v noč in ki se ni pretrgal. In vse je postalo tiho. Tudi koraki, tudi ropot kuhinjske posode, tudi odpiranje in zapiranje vrat. Vse je postalo tako mehko, vse ovito v okvir nedotakljivosti, v omot odbijanja. Glasov ni bilo. Tudi sam je onemel. Moral je, kot bi bil ostal brez besede, kot bi se grlo pogreznilo v temo. Prisluškoval je in trepetal, slutil in ni se mogel spomniti česa. Dnevi pa so minevali. Vso pozornost je usmeril k prazni mizi in pozabljeni vazi. Zdelo se mu je, da bo spet vse kot prej
— če se cvetje pojavi. Molk ne bo več gospodaril po hiši, Razmišljal je, da bi rekel materi: kupi cvetja! Toda bal se je, da bi s tem odkril nekaj strašnega. Ni si upal. In ’ vendar se mu je vse zdelo, da mora nekdo popustiti: mati ali oče.
V njegovem otroškem sve tu je bilo vse enostavno in preprosto. Toda kako naj to pojasni?
Oče je temno sedel za mizo. Čutil je strah, ki ga ni smel izraziti. Vedel je, da se je nekaj zgodilo, in to skrival pred samim seboj. Molčal je in sumil. Zginilo je cvetje. Toda, kaj je temu vzrok? Ko je stopil v sobo, je čutil praznino. Praznino na kraju, kjer je po navadi stala vaza. Ona pa ni ničesar rekla. Sprejela je molk in nadaljevala z njim molčati. Zakaj molči? Je molk priznanje?
In ona se je sama v sebi krčila. Molk je prišel nenadno. Nanj ni bila pripravljena in se mu ni mogla upreti. Zato je na molk pristala in sedaj molči. Molčala bo, dokler bo molčal on. Bo priznal? V to ni verjela. Morda je njegov molk priznanje. Vse -je postalo zaman. Tudi to sedenje ob mizi zvečer. In to pričakovanje. Nikoli ne bo spregovoril. Niti ona, niti on. In kaj bo z dečkom?
In tedaj se je deček odločil. Vstal je zgodaj, se iz-tihotapil iz hiše in odšel na trg. Počasi se je približal cvetličarju, ki je bil star Dečka ni niti pogledal. Ta pa ni vedel, kako se to počne. Vznemirjeno je hodil gor in dol,, In tedaj se je spomnil: treba je le pograbiti in zbežati. Morda se to tako dela. Deček je mislil, da je to edini način. Zgrabil bo, kolikor bo mogel -in bežal, kolikor bo mogel. In tako je storil. Pognal se je, zagrabil in bežal, bežal...
Bolečin ni čutil. Tekel je, iz njegovih dlani pa je kapljala kri. Tekel je in tekel in pritekel do doma. Prisluhnil je. Nič se ni čulo. Oče in mati sta spala vsak v svoji sobi. Vzel je vazo, nalil vode in vanjo dal cvetja. Stopil je k mizi in kjer je zevala praznina, tja je postavil vazo. Nenadoma se je vse spremenilo, čutil je: cvetje bo vrnilo mir in veselje. Vaza je zrastla, kot nekoč. Umaknil se je v svojo sobo in legel v posteljo. In šele tedaj je opazil, da so njegove dlani krvave.
Občutil je: tišina se j,e razbila in vse je postalo zveneče. Posoda je spet žvenketala, glasovi so se razsuli po sobah. Oče ni bil več mračen in mati se je nasmejala. To je prinesel on, je mislila mati. To je prinesla ona, je mislil oče. Tišina se je umaknila pod postelje, se skrila v omare m zaboje, tja, kjer je tema, kajti tam je tišina. Vstal je, se oblekel in prišel iz sobe, Vaza je stala na mizi in mati je bila vesela. Ko ga je zagledala,'je vzkliknila. Tudi oče »e je spremenil. Svojega očeta Je poznal. Bil je dobre volje. Smejal se je dečku in ga klical- stopi, stopi... Mati Je mislila, da je treba vse ono, kar se je zgodilo, pozabiti. In tudi oče ja mislil: če se je že zgodilo, pozabimo.
Toda tedaj je zvonec na vratih zazvonil in pojavil se je cvetličar. In deček je zaman skrival okrvavljene dlani.	,
Jiri Trnka: «Dobri vojak Svejk«
!Lutke ločimo v dve skupini: ročne lutke in marionete. Prve imajo samo glavo in roke, so pa brez nog. Igranje z njimi je zelo preprosto, ker se kot rokavice nataknejo na roko. Marioneta pa je lutka vodena z nitkami. Ta ima razen glave tudi telo in ude. Igrat, marionete, ni kar tako. Treba je posebnega daru in veliko vaj. Vodič postane dober šele po nekaj letih prakse. Za marioneto pa sta potrebna tudi dva človeka. Prvi jo vodi, drugi recitira. Pri ročni lutki pa je to bolj enostavno. Tisti, ki jo vodi, z njo tudi govori.
Za izdelavo lutke je najprej treba napraviti osnutek na risbi, nakar naredi lutkar po risbi model iz gline. Nato izreže iz lipovega lesa lutko.
To bi bili nekako glavni pojmi, da razumemo, kaj je sploh lutka. Lutke so vzgojno sredstvo namenjeno zabavi pouku. V lutkovnem gleda, lišču dobi otrok prvo spoznanje umetnosti, ljubezni in spoštovanja do nje. Otrok pride v stik z domačo in tujo literaturo. Lutke nadalje govorijo otrokom v pesniški obliki in v jeziku, ki jim je razumljiv, o ljubezni do domovine, o važnosti človeškega dela in da morajo ljudje živeti v miru in medsebojnem prijateljstvu. V službi teh i-dej deluje lutkovno gledališče »,a Češkoslovaškem.
Redki so naroai, med katerimi je imelo lutkovno gledališče tako važen pomen kot med Cehi. Lahko rečemo, da je njegova zgodovina, ki ima za seboj 'SVO-letna tradicijo, zgodovina češkega naroda. O-če čeških lutk je Matej Ko-peckv (1775-1847), velik kulturni mož, eden izmed predstavnikov češkega narodnega preporoda.
Današnja tehnika lutkovnih predstav se seveda zelo razlikuje od prvih poskusov pred mnogimi leti, toda njihovo po. slanstvo je bilo isto kot danes: zabava občinstvu in no-sitelj naprednih idej. To poslanstvo je bilo posebno važno v drugi polovici 18. stoletja in v prvi polovici 19.
stoletja, ko je češka kultura po dvestoletnem zatiranju po habsburškem absolutizmu stopila v novo življenje, na pot stalnega napredovanja. V takratni Evropi se je po francoski revoluciji vedno bolj širila svobodomiselnost ljudskih množic, kar je imelo svoj vpliv predvsem v u-metnosti. Tedanje gledališče je služilo borbi proti mračnjaštvu monarhistične Avstrije in čedalje bolj razširjajoči se germanizaciji slovanskih dežel. V tem pogledu so igral, ske skupine dale nemajhen doprinos.
Seveda so potujoče družine prikazovale igre po svojih možnostih, na svoj način, večkrat karikirale, kar je bilo tudi umevno za njihovo nizko umetniško raven. Vendar so se preprosti ljudje zelo veselili ob takih predstavah in ko je taka družina prišla v vas, je to pomenilo pravcati praznik. Tudi na Slovaškem, vendar dokaj pozneje, so se ustanovile take skupine, Najbolj znana med temi je bila skupina, ki jo je vodil Jan Stra-žan.
Sčasoma so lutkovne predstave začele privlačevati predvsem otroke, toda njihova slava med češkim ljudstvom se ni zatemnila. Po domovih, v šolah, v društvih se
je še naprej gojila ljubezen do lutk. Nedvomno je k temu pripomoglo dejstvo, da se je češka kultura morala boriti za svoj obstoj vse do padca avstroogrske države in nastanka samostojne češke republike v letu 1918. Popularnost lutkovnega gledališča je bila tudi v tem, da so mu tedanji mojstri češke kulture posvečali veliko pozornost. Tako je na primer skladatelj Bedrich Smetana napisal dve veseli uverturi k lutkovnim predstavam.
Lep primer, kako je lutkovno gledališče služilo boju Cehov za narodno samostojnost so igre Jožefa Skupe (1892-1957). Skupa je med prvo svetovno vojno v Plznu zbujal s svojimi lutkovnimi predstavami narodno zavest tamkajšnjih meščanov.	Sku pove
lutke so namreč predstavljale težnjo češkega ljudstva po državni neodvisnosti, po svobodi. Svojevrstna češka lutka Gašparek, zmes Pulcinelle, Puncha in Petruške, je v Sku-povi izdelavi postala lik satire in humorja z navdihom u-pora zoper avstroogrsko monarhijo. Po vojni je Jožef Skupa ustanovil prvo poklicno lutkovno gledališče v republiki Češkoslovaški. Ta lutkovni mojster je tudi izdelal dve lutki, katerih slava se je kmalu razširila po vsej Evropi:	prebrisanega tepčka
Spejbla in njegovega nepoboljšljivega sinčka Hurvineka.
Za časa nacifašistične okupacije je v osvobodilni vojni lutkovno gledališče dalo dragocen doprinos. In ko je napočila zarja osvoboditve, se je njegovo delovanje še bolj razmahnilo. Danes deluje lutkovno gledališče, kot še nikoli prej. Za to se je treba zahvaliti predvsem novi ljudski oblasti, ki je zakonsko priznala vzgojno in umetniško vrednost lutkovnega gledališča ,ki pred vojno zakonsko ni bilo urejeno. V državi je 13 takih poklicnih gledališč in na tisoče amaterskih skupin. Oboje tekmujejo vsako leto na raznih državnih festivalih. Tu se tudi nagrajujejo najboljše igralske skupine.
Kako veliko važnost pripisujejo lutkovnim predstavam
nam je lep dokaz dejstvo, da za lutkovno znanje skrbijo razni tečaji in šole. Na akademiji dramske umetnosti se je celo ustanovil oddelek lutkovne umetnosti. Tovrstne šole je že pred vojno ustanovil na Češkem Jindnch Veselu (1885-1938), kj je bil tudi prvi predsednik UNIMA — Mednarodne zveze lutk (Union in. ternationale des marionettes).
Lutke so prišle tudi na filmsko platno in to predvsem po zaslugi Jiri Trnke po letu 1945. Zelo znan je njegov film «Dobri vojak Svejkn. Češki lutkovni filmi doživljajo ved- O
no zaslužene uspehe na raznih festivalih kot v Benetkah, Cannesu, Locarnu itd, V o-kviru kulturnih izmenjav z inozemstvom prihajajo večkrat na Češkoslovaško tuja lutkovna gledališča kot Podreccov Teatro dej Piccoli in druga.
Lahko rečemo, da so lutke zelo zakoreninjene v češkem narodu in da so res lepa tradicija češke kulture. S. D.
O
g ZGOHAJ: Pero Budak, direfc.
O tor Zagrebaikega dramskega
O	kazališta
O
O DESNO: Branko Gavela, umet. g niški vodja ZDK, nestor jugo-g slovanskih režiserjev O
SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!
  imunimi mm
MESTO Z DVOJNO VREMENSKO NAPOVEDJO
Vzh. Berlin: obilna in cenena hrana Zap. Berlin: motorizacija in uniforme
V nekaterih osnovnih šolah v zapadnem Berlinu so uvedli «Mein Kampf» kot obvezen učni predmet
Za Berlin ne delajo vremenskih napovedi v celoti, ampak ločeno za oba dela mesta, po zemljepisni širini in dolžini, ki ju oba dela zajemata.
Dolg okrog 45, širok okrog 37 km, z nad 4 milijoni prebivalcev je Berlin dejansko velemesto za Evropo. V diagonali, z enega konca na drugi, sta potrebni dve uri vožnje z nadzemsko železnico, kljub temu da le-ta razvija med eno in drugo postajo hitrost tudi do 100 km na uro.
Češki muzikantje
  imunimi
Sovjetska «bioelektrična roka» ali začetek	«misleč
Današnji Berlin pa je še vedno poln ruševin. Povsod naletite na ostanke nekdanjih velikih palač, Id nas spominjajo na grozote, ki jih je
se zvočnik: «Pozor, pozor! Zapuščate ozemlje demokratske republike Nemčije!« Samo to. In biitra železnica vas mimo Brandenburških vrat povede
njegovo prebivalstvo prežive- (v drugo državo, v zapadni
‘ Berlin.
Spet se sprehajam po ulicah, preidem iz Wi)helmsdor-fa v Charlottenburg in dalje. To je zapadni Berlin, Večer v tem delu nudi dejansko di-ven prizor. Svetleče se reklame razsipajo razkošno svetlobo, kolone avtomobilov se s svojimi hupami mešajo v mestni vrvež. Velike modne trgovine . jn...natrpane izložbe privabljajo kupce.
— Kako ti je všeč ta, Berlin? — radovedno vprašuje Horst, mladi znanec iz tega dela mesta. — Tega tam onstran ni. — In mi pokaže na kolone avtomobilov.
— Ni — odgovorim, — Tu je lepo.
To je zapadni Berlin, Se dolgo bi se sprehajal, da me znanec ni peljal na »senzacijo)). Sli smo na «praznik piva« v Športni palači. Tam je bilo vse kakor na sejmišču. Povsod stojnice za ostrostrelce, avtomati za merjenje fizične moči in pljuč, za stave itd. Okrog teh naprav so se gnetli ljudje s pustnimi kapami na glavi. Za tem je bila ogromna dvorana in v nji okrog 2000 ljudi. Nekateri so pili velike vrčke piva, drugi pa plesali. Bila sta dva orkestra, od katerih je eden i-
lo v poslednji vojni.
Sprehajam se po ulicah Un-ter den Linden in Friedrich-strasse in opazujem. To je vzhodni Berlin. Na koncu prve ulice stoje znana Branden. burska vrata. Pred njimi stoje v zelenih uniformah policaji, v črnih pa cariniki, Tu je meja. V Friedrichstrasse imamo cirkus in znano beo linsko gledališče', nato «Meh> die-bar» in celo vrsto kavarn in hotelov. Na ulici vrvež ljudi. Nekateri prekoračijo mejo, drugi gredo v cirkus, bar, gledališče ali kavarno. To je vzhodni Berlin. Z znancem stopim v neko kavarno, ki je polna ljudi in veselja. Vse mize so zasedene. Večer. Jedo in pijejo. Za mizo, kamor smo sedli, že sedijo neki debeli Nemec in dve Nemki srednjih let.
Vi ste?...
— Jugoslovan — odgovorim debeluharju in mu ponudim «Moravo», kakor da bi s tem mogel dokazati svojo pripadnost,
A, Jugoslovan... in debeluh je vzel cigareto, jo prižgal, globoko potegnil in dejal: " Gut.
Nadaljeval) smo razgovor. Zmanjkalo je piva. Naročil ga
nedostojno obnašati, in so zaradi tega odkrili, da gre za šalo, se mu ni nič zgodilo, ker je imel na sebi — uniformo.
To je zapadni Berlin. Se dolgo mi bo ostal v spominu razgovor s suhljatim mladeničem Willijem. On je učitelj, in ko smo govorili o vzgoji otrok, mi je dejal:
— Ali veste, da so v nekaterih šolah pri nas uvedli «Mem Kampf« kot obvezen predmet!
  ?ii _____
— Jaz se s tem ne strinjam,
toda mnogi stari učitelji zahtevajo, in če mi bodo ukazali, bom moral...
To je zapadni Berlin.
M. PASKUC1 (Iz iViesnikaa)
Kot smo že v nedeljo zapisali, je sovjetski paviljon v Bruslju predmet največjega zanimanji. Med razstavljenimi sovjetskimi novostmi vzbuja nenavadno zanimanje «me-hanična roke«. Jasno, da Ru-sj ne bodo točno povedali, kako ta roka deluje, vsakomur pa je dano, da si jo pobhie ogleda in tudi preizkusi. Mehanični roki so nadeli tudi i-me (obioelektrična roka« in
poleg drugih razstavljenih ru-1 nesejo v «možgane» bioelek-skih predmetov predstavlja trične roke, ki skrči prste v «čudež čudežev«. Za kaj gre? | pest. Nekdo drug si umisli
Kdorkoli iz občinstva se lahko prijavi za poskus, ki se sedaj omejuje le na manjše funkcije. Dovolj je, da si nekdo priveže okrog zapestja pasek, k) je povezan z roko, in si misli, da bi na primer prste rok skrčil v pest in ti notranji impulzi mišic ob sa-m; misli ae po tem pasu pre-
aParis Holiday» je nujnovcjtl film, v katerem bomo imeli priliko videti simpatičnega Eernandella
kaik drug gi.b in ((bioelektrič na roka« že izvaja željo, ki si jo je človek mislil Nekdo je vse to ocenil že kot nekako simbiozo ali sožitja mea človekom in koleščki ali kot prvi začetek bodočega robota, ki bo znal tudi misli'i.
  «»
Moderna arheologija in nova sredstva
Iskanje predzgodovinskega človeka ln njegovih ostankov je v zadnjem času zavzelo velik obseg. To ni nič čudnega, saj nudi arheolog im in antropologom sodobna tehnika najrazličnejša pomožna sredstva. Vzemimo za primer helikopter. Z natančnim fotografskim snemanjem iz zraka lahko lokaliziramo že idavnaj porušena in z zemljo Že ure-krita mesta ali naselja. To je en način, Drug način; iz koščka premoga, ki smo ga it-kopali, se da marsikaj sk'epa. ti. Ugotovljeno je na primer, da so velikanski vetrovi •’ ledeni dobi nosili s sevenvtha-da ne le kamenje m drevje ampak tudi drobne ogorke z ognjišč predzgodovinskega človeka. In na teh drobcenih delcih, ki jim je znanos* sledila v smeri od severovzhoda,
nekega groba, arheologi že zagotovo vedo, ali gre za posamezen grob ali za skupino grobov. In izkopavanje okoliškega zemljišča bo zagotovo že, dejal bi, ((vzgojen« Evro-naletelo na nove grobove. Mo- pejec. On ne varčuje z denar-derna kemija pa bg ne le po | jem pri hrani, nasprotno, je položaju okostij, ampak tudi dosti in dobro. Prijazen je, po bakterijah odkrila, ali gre I vesel in ljubi družbo in mu
za pračloveka, ki se je hra-nil le z rastlinstvom, sadjem in drugimi »divjimi« plodovi ali pa gre za nekdanjega člo-veka-lovca, ki je užival tudi mesino hrano, ali pa celo za človeka, ki se je že lotil poljedelstva in je užival hrano, ki si jo je sam pridelal. Drobceni, mikroskopski ostanki kosti, ki so jih je pred pol stoletja arheologi metali stran kot nekoristne, dajejo danes pod novimi mikroskopi rezultate, ki so čudovito zanimivi.
Pri arheoloških izkopavanjih je na pr, zemlja, ki jo najdejo v zakopanih lončenih posodah, izredne važnosti. Kemija zna iz nje izločiti rastlinske jn živalske tolščg, lahko se dokažejo celo sledovi mesa, medu, soli, skratka vsega, s čimer se je nekdanji človek hranil, To pa služi znanstvenikom kot nekakšen dokument za potrjevanje njihovih domnev Po odstotku radioaktivnosti v takih ostankih pa se da danes povsem točno ugotoviti njihova starost.
Kovinske izkopanine so nekoč analizirali s pomočjo ke-
so raziskovalci pod mikrosko- j mičnih procesov, danes jih a-pom ugotovili ne le vrsto1 nalizirajo s spektralno anali-drevja, ki je v daljni frete- zo,
klosti raslo na naši Zemlji Se mnogo, mnogo drugih no. ampak celo brzino razvoja te. vosti, ki jih znanost nudi in danjega rastlinstva.	uporablja, omogoča strokov-
Cp nekdo danes naletj na njakom točnejše proučevanje neki sarkofag ali kamnit krov daljne preteklosti.
je za vse. Govorili sta tudi j graj moderne plese, a drugi
ljudske. V gneči se ljudje prerivajo, smejejo in pijejo, To je zapadni Berlin. Tudi v zapadnem Berlinu so Nemci, toda vendarle nekoliko drugačni od onih «na oni strani«. Tudi oni ne ljubijo vojne. Tudi tu so ruševine in vedo, kaj prinaša vojna.
— Da, toda mi moramo imeti vojsko, in to močno, moderno vojsko. Ali ne vidite, kako je meja blizu! — To je geslo Helmutha, trgovca in bivšega bojevnika.
Zato n j nič čudnega če je v zapadnem Berlinu za vse, zlasti pa za mladeniče, uniforma neke vrste fetiš. Ko je nekoč neki delavec, ki je delal v tovarni uniform, v pija-
onidve ženski, nato je prišel še sin mojega znanca. Vsi pijemo in se menimo.
— Vidite, kako živimo. To vam je hkrati tudi odgovor, kako nam je. Tu imamo vsi delo, pa tudi okrog pol milijona onih z Zapada dela pri nas. Dobro nam je. Res je, da ni mnogo avtomobilov, a zato je dosti hrane. In to poceni...
To ni več tisti Nemec, krut, ostrih gibov, pedanten, To je
ni žal denarja zanjo,
To je drugačen Nemec. V
HOROSKOP
 ZA DANES__
preteklih 13 letih je doživel nost’ oblel<el uniformo pol-
precej sprememb. To se najbolje opazi pri mladeničih. O. ni imajo svoje klube, kjer se sestajajo, pogovarjajo se, či. tajo alj diskutirajo. Pa tudi prav otroško se veselijo, zabavajo in učijo — nimajo radi ne vojne ne vojske. Govore tudi o politiki in obžalujejo usodo razdeljenega Berlina; toda ko pogovor pade na vojno in bombe, pokažejo na ruševine.
—■ Tega ne, tega ne več, dragi moj — m; je govoril študent Martin, ko smo se sprehajali po Berlinu.
— Dovolj nam je bilo mar-širanja naših očetov in dovolj dolgo smo bili »topovska hrana« za vse vojne. In ne zahtevamo več velike Nemčije. Ce bi združitev Nemčije u-tegnila biti povod za novo vojno, tedaj ne potrebujemo niti te združitve.
To je vzhodni Berlin. Pravijo, da je v njem okrog pol milijona več žena kot moških. V njem nj tistih številnih bleščečih neonskih reklam, niti umetniško dekoriranih tekstilnih trgovin. Tu je vse v mirnem tonu. Ljudje pa polnijo gledališča, kinematografe, bare jn kavarne.
Friedrichstrasse. Postaja nadzemske železnice. Oglaša
kovnika, so ga povsod radi sprejelj i*1 počastili; tudi takrat, ko je v pijanosti pričel kričati in se v neki kavarni
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Točno obvestilo, ki vam bo pravočasno prišlo ,v oporpin.
DVOJČKA (od ji. 5. do 20. 6.). Ne čakajte več, ampak sprožite napad vi. Razgovor bo prijeten.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.). Sestanek vam bo omogočil u-resničenje pričakovanj zadnjih dni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.). Ne bodo vam škodovale tuje sile. toda razpravljanje bo le izguba časa.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.). Kažeta se vam dve možnosti. Polemika se bo končala s pomirjenjem.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.). Srečali se boste z ljudmi, ki, ne poznajo hvaležnosti.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21, 11.). Vaša vztrajnost bo predmet kritike, prinesla pa vam bo zadoščenje.
STRELEC (od 22. 11. d0 21. 12.) Bolje boste opravili, če se v zadevo ne boste vmešavali.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.). Lepe priložnosti za u-speh, predvsem v prvih jutranjih urah.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.). Dvom bi znal zavreti vaše vroče želje! Po 19, uri hladen sprejem.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.), Ne pustite se zavajati z vaše prave poti. Sestanek bo izostal.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Krepko v napad, kajti sreč« si ne boste priborili z hrez. brižnostjo.
— Ne morem te objeti! Prepovedano oknol
j« nagniti m čez
Češko lutkovno gledališče
Tristoletna tradicija - V borbi proti habsburškemu absolutizmu - Jožef Skupa in boj za neodvisnost češkega naroda - Jiri Trnke «Dobri vojak Svejk»
GOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOO 0000000000000000000000
o
Gostovanje Zagrebškega dramskega
o
8	g	i	/iv»
gledališča
Gorlško-beneški dnevnik
Pokrajinski svet sindikalnih zvez CCIL
Številna v hudi
velika podjetja proizvodni krizi
Rešitev je le sindikalnih
V nedeljo je bil v Gradiški pokrajini svet sindikalnih zvez CG1L, ki je po obsežni diskusiji sprejel sledečo resolucijo:
»Pokrajinski svet sindikatov, ki se je sestal v nedeljo 20. aprila z namenom, da prouči položaj, ki je nastal v celi vrsti industrijskih podjetij, o-pozarja delavce in delavke ter javno mnenje goriške pokrajine na hudo proizvodno krizo, ki je zajela podjetja IRI: SAFOG v Gorici, OMFA in e-lektromehanične delavnice tr-žiške ladjedelnice. Trenutno je nad 700 delavcev v treh oddelkih CRDA v Tržiču v dopolnilni blagajni, v oddelku OMFA in elefctromehaničnih delavnicah pa so vsem delavcem znižali tedenski delovni čas na 40 ur. V gorički livarni SAFOG je v dopolnilni blagajni 135 delavcev, medtem ko vsi ostali delajo po 40 ali 44 ur tedensko.
Pred nekaj dnevi pa sta še dve družbi preklicali pogodbo s CRDA >za gradnjo dveh turbocistern po 35.000 ton.
H krizi, ki je trenutno zajela velika industrijska podjetja v pokrajini (CRDA in SAFOG) pa je treba prišteti številne zahteve o predčasnih upokojitvah, prostovoljnih odpustih, premestitvah v SOL-VAY. odpustitvi 12 delavcev in delavk v podjetju Monti-glio v Marianu, odpustitvi delavcev v IGLEA zaradi poteka sporazuma, napovedane odpustitve v podjetju ATA v Gorici, začasna odpustitev tretjine delavcev v tekstilni tovarni Mucchiut v Gradiški, spravljanje delavcev v dopolnilno blagajno v železarni Montesanto v Gorici in v številnih manjših podjetjih za izdelovanje slaščic in likerjev (ITMA, COHAMA. BIELLA in SAFICA v Gradežu). Poleg tega se je povečalo število stečajev industrijskih podjetij.
Pokrajinski svet sindikalnih
v skupnem enotnem nastopu vseh organizacij in notranjih komisij
nja delovni čas jn da se modernizirajo proizvajalna sredstva. Prav tako odobrava sindikalno akcijo, ki je bila po-krenjena z namenom, da se preprečilo odpusti, začasno odpusti in znižanje delovnega časa.
Upoštevajoč stalno slabšanje projzvodnjega položaja v največjih podjetjih v pokrajini, slabšanje gospodarskih prilik delavcev zaradi znižanja delovnega časa, njihovo vpisovanje v dopolnilno blagajno in posledice, ki jih ima vse to na ekonomsko in socialno življenje naše pokrajine — je pokrajinski svet sindikalnih zvez mnenja, da je potreben čimprejšnji enotni nastop vseh prizadetih kate-
gorij za obrambo delovnega mesta, mezde in za odpravo možnosti zapore podjetij.
Zato porziva ostale sindikalne organizacije delavcev, da ob tesnem sodelovanju z notranjimi komisijami prizadetih podjetij enotno nastopijo pri občinskih, pokrajinskih in državnih oblasteh, da se zago-tov; delo našim industrijam, predvsem livarni SAFOG in OMFA, ki naj se čimprej modernizirata v skladu s podanimi obljubami.
Pokrajinski svet sindikalnih zvez je obenem prepričan, da je samo enoten nastop vseh delavcev in sindikalnih organizacij jamstvo za stavilnost v podjetjih, delo in tehnično proizvodni napredek.
Mešetar ga je pretepel ker mu ni plačal posredovalnine
Ko se je 27-letni Edoardo Terlincher iz St. Lenarda vračal v soboto s sejma v Čedadu, kjer je prodal voz drv, ga je nekdo dejansko napadal, češ da mu Terlincher ni izplačal posredovalnine. Napadalec je Terlincherja, kot je žrtev izjavila na sedežu javne varnosti v Čedadu, napadel v bližini njegovega bivališča. Potolkel ga je predvsem po obrazu. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Čedad, kjer so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v kratkem.
Padec gospodinje pred glavno pošto
Včeraj zjutraj ob 9.15 je 71-letna gospodinja Frančiška Croat, bivajoča na Trgu Tom-maseo 6, ko je bila namenjena na trg, izgubila ravnotežje pred glavno pošto. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili globoko rano na glavi.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiitiimtiiiiiiiiHiiiiiiifmiiiiiiimiitititiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimitiiitiitiiiiiiiiiiniitii
Važen proces pred goričkim sodiščem
Obsojen «ponočnjak» Sergi
ki je okradel Fagiolijevo trafiko
ms,
'O
Priprave za svetovno nogometno prvenstvo
Samo trije od »stare garde» med madžarskimi kandidati
Ti so: Crosks, Bozsik in Budai - Tudi Angleži so že izbrali svoje kandidate
Obsodili so tudi osebe, ki so od njega kupile ukradeno blago
Včeraj so na goriškem sodišču (sodniki:	Suich,	Cenisi,
Delfino; tožilec: Marši; zapisnikar: Omeri) sodili 19-letne-mu Dariu Sergiju, bivajočemu v Ul. Codelli 11. Sergi spada v vrsto tistih mladih ljudi, ki jim smrdi vsako pošteno delo in ki pridejo raje do denarja s krajo in sleparijami. Večkrat je bil Sergi v službi pri raznih trgovcih in v raznih tovarnah, a po nekaj dneh ali tednih dela, je isto zapustil, ker se mu je zdelo pretežavno in verjetno preveč poniževalno za človeka takih ambicij, kot je on.
Lani je izvršil svoj prvi velik podvig. V noči na 6. av'
odobrava vse akcije enot-: gust je s pomočjo v lastniko-
ne sindikalne organizacije pri Finmeccanica in pri medsin-dtkalnem deželnem uradu za podjetja IRI, da se ne spremi-
vem stanovanju ukradenih ključev prišel v trafiko Gia-coma Fagiolija v Ul. IX. avgusta, iz katere je odnesel 60
V ponedeljek popoldne v Benečiji
Motociklist do smrti
povozil priletno kolesarko
Zavila je čez cesto, ne da bi dala znamenje z roko
V ponedeljek popoldne se je pripetila smrtna nesreča na državni cesti, ki pelje iz Čedada proti Nadiškim dolinam. Pri njej je izgubila življenje 60-1 etn a Tranquilla Blaisich iz Cadada.
Ob 13. uri se je 27-letni Gianpaolo Blasutič iz Sovo-danj v Benečiji, ki dela na namestitvenem uradu v Spe-tru Slovenov, peljal na svojem motociklu iz Čedada, ko je naenkrat opazil, da je neka ženska, ki se je peljala na kolesu v isti smeri, zavila čez cesto, ne da bi dala potrebno znamenje z roko. Blasutič je v hipu stisnil za zavore, da bi preprečil trčenje. Toda vse to ni nič pomagalo. S precejšnjo silo se je zaletel v kolesarko m jo prevrnil. Medtem ko je sam zletel v obcestni jarek, in ostal nepoškodovan, je Blaisich utrpela zelo hude telesne poškodbe. Z zasebnim avtomobilom so jo brž odpeljali v čedadsko civilno bolnišnico, kjer je izdihnila zaradi možganskega
pretresa, še preden so zdravniki ugotovili vse poškodbe. Za nesrečo se zanima prometna policija in orožniki.
Obvestilo kvesture
Goriška kvestura sporoča:
Ce bi se kjerkoli zaradi izrednih prilik potreboval nastop sodne policije, naj se pokliče na telefonsko številko 30-00. Brž ko bo poziv overovljen s ponovnim telefonskim pozivom kvesture, bo oddelek policije takoj posredoval. Vsi ostali telefonski pozivi se ne bodo upoštevali, če ne bodo sporočeni na telefonsko številko 21-51 (.prefektura - kvestura).
Nesreča dečka iz Pevme
Pri igranju s svojimi prijatelji se je včeraj ob 17. potolkel po obrazu 12-letni Dušan Bensa iz Pevme. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico BP, kjer so mu nudili potrebno pomoč.
tisoč lir v denarju in znamke, kolke, tobak in cigarete v vrednosti okrog 150.000 lir.
Tatvino je lastnik odkril naslednje jutro in policija je takoj pričela z raziskovanjem. Orožniki so v raznih krajih Furlanije izvedeli, da je neki mladenič hotel prodajati pod ceno znamke in kolke. Na policiji se je javil človek, ki je šel po Ulici IX. avgusta, ko je Sergi odpiral vežna vrata. Podatki o človeku in dejstvo, da so Sergija opazili v tistih dneh v novi obleki in z zalogo cigaret, so dovedli agente, da so mu sledili. Ustavili so ga, in na zasliševanju je priznal storjeno dejanje. Opravičiti se je hotel, in to je trdil tudi včeraj na sodišču, da je v trgovino Vstopil, ker je našel ključe v ključavnici navojnice. Fagioli pa je trdil, da je ključe odnesel, kot vsak večer, v svoje stanovanje kj je v prvem nadstropju iste stavbe.
Sergi je bil prijavljen sodnim oblastem, a po nekaj dneh se je oddaljil iz Gorice, rekoč, da gre k sorodnikom v Milan. V resnici pa »je prekoračil francosko - italijansko mejo in se je javil v tujsko legijo. Tam ga niso hoteli sprejeti in so ga vrnili italijanski policiji v Ventimiglii, kjer so ga obsodili zaradi nedovoljenega prestopa meje. Vrnil se je po daljšem času v Gorico in v noči na 4. februar t. 1. je najprej odprl avtomobil dr. Maria Bassija, ki je bil ustavljen v Ul. XXIV maja in iz njega odnesel vitel, nato pa z njegovo pomočjo vdrl v trgovino Saccomani v Ul. IX. avgusta, iz katere je odnesel električni brivski parat in nekaj manjših stvari. Tokrat pa ni imel sreče, ker so ga na poti domov opazili orožniki, in ker se jim je zdel sumljiv, so ga ustavili in našli pri njemu ukradeno blago.
Sergi je bil tokrat aretiran v pričakovanju procesa. Včeraj so ga sodniki obsodili na dve leti in deset mesecev zapora ter na 25.000 lir kazni Poleg njega pa so bile na zatožni klopi še nekatere osebe, ki so od njega odkupile znamke in kolke. 28-letni Luciano Montico iz Ul. Croce 6 je od njega dobil precejšnjo količino kolkov, a je bil oproščen zaradi pomanjkanja do-
kazov, 37-letni Felice Drossi iz Ul. Silvio Pellicco 6 je od njega odkupil kolke v vrednosti 17.800 lir v zameno za plačilo avtopulmana, ki je služil za izlet goriške monarhistične stranke in je bil obsojen na 2.000 lir kazni, 21-letni Antonio Rizzatto, bivajoč v San Daniele del Friuli pa je dobil od Sergija kot plačilo za neki dolg znamke za dva tisoč lir vrednosti, ne da bi o tem obvestil policijske oblasti in je bil obsojen na 3.000 lir kazni.
Prodaja vstopnic za «Poslednjega moža»
Na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li ter v Sovodnjah pri Kuzminu so od jutri dalje v prodaji vstopnice za predstavo sovo-denjske igralske družine, ki bo v nedeljo 27. aprila ob 16.30 nastopila v Prosvetni dvorani y Gorici z igro »Poslednji m,ož». Sedeži so po 200 in 150 lir, stojišča po 100 lir.
 «»-----
Saje so se vnele
Včeraj popoldne ob 14.15 so se vnele saje v dimniku v hiši Vladimira Zottija v Ulici Catterini 41. Da bi pogasili ogenj, so morali gasilci razbiti zid in presekati en tram Skoda znaša 15 tisoč lir.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 16,4 stop. ob 15. uri najnižjo 10 stopinj ob 7. uri
DEŽURNA*LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna D’Udine, Ulica Rabatta 18, tel. 2124.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Fantazija«
barvni film Walt Dtsneya ob glasbeni spremljavi simfoničnega orkestra pod vodstvom Leopolda Stoaovske-ga.
VERDI. 17.00: »Zvezni serif«,
Jim Davis.
VITTOR1A. 17.15:	»Rop	dveh
milijard«, F. Fabrizi, cinema scope v barvah.
CENTRALE. 17.00:	»Vsakda-
nja Italija«, N. Taranto in Macario, cmemascope v barvah.
MODERNO. 17.00: »SOS kolonialna policija.
BUDIMPEŠTA, 22. — Kljub nedeljski zmagi nad Jugoslavijo, so madžarski nogometni strokovnjaki resno zaskrbljeni zaradi svoje reprezentance za svetovno nogometno prvenstvo. Dejstvo je namreč, da igra madžarskih reprezentantov n; mogla zadovoljiti nikogar in da je njihova zmaga bila bolj posledica slabe igre Jugoslovanov kot pa njihova neposredna zasluga.
Tega se prav dobro zaveda tudi tehnični komisar Baroti, ki je priznal, da je sedanja madžarska reprezentanca slabša od one iz 1. 1954. Vendar pa je Barotj kljub temu mnenja, da je tudi taka kot je, sedaj sposobna upirati se najmočnejšim nogometnim silam na svetu, -ki so po njegovem mnenju Anglija, Nemčija in Sovjetska zveza.
Na seznamu 22 izbranih kandidatov za Švedsko, ki je bil objavljen takoj po tekmi z Jugoslavijo, so samo trije iz moštva, katerega je 1. 1954 v finalu premagala Nemčija s 3:2. Ti trije so; vratar Gyu-la Grosics, desni krilec Jozsef Bozsik in desno krilo Laszlo Budai. Precej presenečenja je povzročilo dejstvo, da ni med temi izbranimi kandidati San-dorja Hidegkutija, ki je tvoril skupno S Puskasom in Kocsisom slavni napadalni trio. Tehnični komisar Baroti je glede njega dejal, da ni izključeno, da ne bo naknadno Vključen med kandidate, vendar pa da bo to odvisno od tega, če bo v prihodnjih mesecih izboljšal svojo formo. Baro-ti je dodal, da se bo moral v pomanjkanju pravih «a-sov« opirati predvsem na atletsko pripravljenost posameznih igralcev in da bo zaradi tega odslej naprej posvečal največjo pozornost treningom, ki bodo kombinacija atletike, telovadbe, plavanja in dviganja uteži.
Na seznamu 22 izbranih kan. didatov so naslednji;
Vratarji; Grosics, liku;
Branilci:	Matrai Karpati,
Szigeti, Sarosi;
Krilci; Bozsik, Szojka, Sipos, Berendi, Kotasz;
Napadalci:	Budai. Sandor,
Masas, Lajos. Machos, Tichy, Bundasak, Monostori. Feny-vesi, Lenkei in Riedmanszk.y. k k *
LONDON, 2., — Selektorji
angleške nogometne reprezen. taince so danes izbrali 40 nogometašev. izmed katerih jih bodo izbrali 2Ž, ki bodo zastopali Anglijo na svetovnem prvenstvu. Na seznamu so;
Vratarji; Hodgkinso-n (Sheffield United)), Hopkinson (Bol. ton),	McDonald	Brnley),
Matthevvs (Chelsea).
Branilci; Banks (Bolton), Hall (Birmingham), Harris (Wolverhampton), H o w e (West Bromvich), Langley (Fulham), P. Sillett (Chelsea).
Krilci; Barlow (West Bromvich),	Clamp	(Wolverhamp-
ton), R. Clayton (Blackburn) Flowers	(Wolverhampton),
Norman (Tottenham), Setters (West Bromvich), Slater (Wol-verhampton), T. Smith (Birno inghafh), Vheeler (Liverpool),	Wright	(Wolverhamp-
ton).
Napadalci:	A’Court (Liverpool),	Allen	(West Brom-
wich), Brabrook Broadbent (Wolv’erhampton), Charlton (Manchester United), Clough (Middlesbrough), Deeley (Wol-verhampton), Douglas (Black-bum). Hooper (Birmingham), Kevari (West Bromvvich), Lofthouse (Bolton), R. Parry (Bolton), Piloington (Berne-ley),	Robson	(West Brom-
wich), Smith (Tottenham), Thompson (Preston), Vdolett (Manchester United).
Paragvaj-Argentina 1:0
ASUNCION, 22. — Nogometna reprezentanca Paragvaja, ki bn na svetovnem prvenstvu na Švedskem nastopila v isti izločilni skupini kot Jugoslavija, Francija in Škotska, je včeraj premagala Argentino z 1:0.Reprezentanca Paragvaja je bila v stalni terenski premoči in le vratar Argentine je pre prečil hujši poraz svojega moštva.
* * *
ASUNCION, 22. — Pred odhodom na Švedsko, bo paragvajska nogometna reprezentanca odigrala v Evropi tri prijateljske trening - tekme. Najprej bo 10. maja nastopila v Riu proti Braziliji, nato 18. maja v Madridu proti Španiji, 25 maja v Rimu proti Italiji in’ končno 27. maja v Parizu proti »Racing Clubu«. Generalni tajnik FIGC dr. Ronzio pa je zanikal, da bi Italija imela v programu tekmo s Paragva.
  ......................................
Nogometno prvenstvo 1. cone v Jugoslaviji
Od slovenskih enajstorie uspešna samo «Ljubljana»
Branik izgubil doma, Odred pa v Sisku
LJUBLJANA, 22. — Zaradi mednarodnih tekem med Jugoslavijo in Madžarsko, je bilo državno nogometno prvenstvo omejeno na conske lige in na podzveze. V I conski ligi so slovenski predstavniki precej razočarali, saj so si od šestih možnih priborili samo dve točki ;n še ti dve je dosegla Ljubljana na svojem igrišču s težavo proti najslabšemu ^ članu lige, Jadranu. Najbolj je zatajil mariborski Branik, ki je doma izgubil proti precej slabšemu Metalcu iz Zagreba kar 1:5 in s, tako skoraj povsem zaoravil možnosti ta vstop v II. zvezno ligo. Odred je gostoval v Sisku in po obojestransko slabi igri izgubil proti domači Seges-ti z 1:0.
V vodstvu je še vedno zagrebška Lokomotiva, ki je tokrat s težavo premagala Šibenika, s točko manj pa ji sledi Rijeka, ki je v Zagrebu premagala Trešnjev-ko. Pomemben uspeh je zabeležil končno še varaždinski Var-teks, ki je na Reki premagal Uljanika.
Rezultati: Branik - Metalac 1:5, Ljubljana - Jadran 1:0,
Segesta - Odred 1:0, Trešnjev-ka - Rijeka 0:1, Lokomotiva-Šibenik 2:1, Uljanik - Varteks 2:4, Orient - Elektrostroj 0:4.
jem 25. maja v Rimu. Paragvajska zveza je italijanski sicer to predlagala, vendar pa so 25, maja na programu tekme za državno prvenstvo, ki jih seveda ni mogoče odložiti.
NOGOMET
TENIS
Merlo v Angliji
BOURNEMOUTH, 22. — V prvem turnusu britanskega teniškega prvenstva na igriščih s steptano zemljo, je Italijan Merlo premagal bivšega britanskega juniorskega prvaka Oliverja Prenna s 5:7, 8:6, 6:0, 6:1. Merlo, ki je dopotova-l V Anglijo šele ponoči, se v prvih setih ni znašel na nenavadnem igrišču, pozneje pa je le prišla do izraza njegova večja mednarodna izkušenost.
Milan-Manchester United dokončno 8. in 14. maja
PARIZ,	22.	—	Datuma	za
polfinalno srečanje med Milanom in Manchester Unitedom za pokal evropskih prvakov, sta bila dokončno določena. Prva tekma b0 8. maja v Manchestru. povratna pa 14. maia v Milanu.	Ce	bo	potrebna	še
tretja tekma,	bo	ta 21. maja.
Finale,	z.a	katerega se	je
že kvalificiral Real Madrid bo 28. maja.
FLORENCA, 22. — Razen tekme z brazilsko nogometno reprezentanco, ko bo ta preko Italije potovala na Švedsko, bn Fiorentina v maju odigrala v Florenci tudi tekmo z novim britanskim prvakom «Wolverhampton Wanderers». Ta tekma bo v drugi polovici Inaja.
LONDON, 22. — Angleško nogometno moštvo Arsenal bo po zaključenem angleškem prvenstvu odpotovalo na turnejo po zapaani Evropi. Predvideni so njegovi nastopi v Genovi. Karlsruhe in Chaux-de-Fond.
Mcddcželni nogomet
I. serija
Rezultati 26. kola: •Trevi'^
Anconittana 3:0. *CRDA -	*
luno 2:0, Marzoli - *^raVtr„. Dolo 5:2, *Pro Gorizia -glia 1:0. Pescara - *Forli • > *Falk Vobarno - Por~en°.n 4:2, 'Chieti - Vittorio Venete 5:1, *OZO Mantova - Hellas Lestvica	,,
Mantova 26 15	9	2	44	1
26 14	9	3	45	20	37
25 13	6	6	41	22	32
26 11	10	5	33	23	32
26 12	6	8	39	27	30
26 9	8	9	40	40	2«
26 9	8	9	30	32	2
26 10	6	10	28	31	26
26 8	9	9	32?	28	25
MiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiirniiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiittiiiiiiti
Zagotovljena udeležba francoskega moštva
Bobet sestavil ekipo za dirko po Italiji
Treviso Pescara Hellas Anconit.
Marzoli CRDA Forli
B Gorizia 26 10 5 11 27 2» -Pordenone 26	7 11	8 32	^
V .Veneto	26	7	9 10	36
Moglia	26	8	4	14	22	32
Belluno	26	4	1 0 1 2	28	47 «
F.Vobarno	25	4	7 14	28	41
Trav.Dolo	26	4	5 17	27	57: H
II. serija
Rezultati 26. kola: Bassano;
‘Cividalese 1:0, Bolzano-U to 1:0. ‘Portogruaro - Re « žari 4:2. 'Merano - Poete -Pietro 3:1. Ponziana - •Cio«* 2:1, *Rovereto - Saici 3:0.ct_u.a dace-Sava 0:0, 'Aurora 1:0.
Lestvica Bolzano	26	17	2
26	14	8
25	12	7
26	12	6
26	10	9
26	11	7
Schio
7 48 t 4
4 34 27 36
6 33 23 31
8 45 31 38
7 26 21 g
8 32 30 ■
Bobet bo vodil francosko državno ekipo na dirki po Franciji?
PARIZ, 22. — Antonin Ma-gne in Louison Bobet sta danes popoldne sestavila moštv0 »Mercier«, ki se bo od 18. maja do 8. junija udeležilo kolesarske dirke po Italiji. V moštvu so:
Louison m Jean Bobet, Antonin Rolland, Charles Coste, Pierre Barbotin, Fernand Pi-cot, Stanislav Boler, Pierre Gouget. Rezerva: Andre Du-pre.
Športni direktor moštva še ni bil določen, vendar pa je verjetno, da bodo to funkcijo ponudili Sauverju Decazeauju.
Louison Bobet je včeraj razpravljal v Bruslju s selektorjem irancoske kolesarske ekipe Marcelom Bidotom „ svoji eventualni udeležbi na dirki po Franciji, ki se bo letos začela 26 junija. Bobet je na-
Lestvica
Lokomot.	20	16	3	1 52:13	35
Rijeka	21	16	2	3 50:12	34
Trešnjevka	21	14	1	6 36:20	29
Branik	20	12	1	7 47:32	25
Varteks	21	10	4	7 37:30	24
Šibenik	21	9	3	9 33:28	21
Elektrostroj 21	8	5	8	36:33	21
Odred	21	9	2	10 28:27	20
Ljubljana	20	8	1	11 34:41	17
Segesta	21	7	3	11	25:39	17
Uljanik	21	6	2	13	26:54	14
Orient	21	5	3	13	23:46	13
Metalac	20	4	4	12	24:43	12
Jadran	2 1	2	4	1	5	17:50	8
V ljubljansko-primorski ligi so vse primorske enajstorice, razen Nove Gorice, na dnu. Rudar iz Idrije je v Kranju izgubil kar z 9:1. Boljše sta se odrezali Izo-la, ki je doma premagala Tržič z 2:1 in Nova Gorica, ki je z Jesenic prinesla točko z neodločenim rezultatom 0:0.
Ostali iezultati:	Slovan -
Krim 0:0, Grafičar - Ilirija 4:0.
Lestvica Krim	13	10	3	0	33:11	23
Triglav	13	10	1	2 50:13	21
Grafičar	13	6	2	5 28:24	14
Slovan	13	6	2	5 27:26	14
N. Gorica	13	5	3	5 25:24	13
Jesenice	13	5	2	6 32:22	12
Izola	13	5	2	6	20:33	12
Tržič	13	4	3	6	18:37	11
Rudar	13	2	2	9 20:43	3
Ilirija	13	2	0	11	18:39	4
TENIS
ški tenisarji, ki bodo 25., 26. in 27. t, m. nastopili proti Jugoslaviji v I. kolu Davisovega pokala. Češkoslovaško moštvo sestavljajo Javorški, Benda in Nečas
Mednarodni teniški turnir v Palermu
PALERMO, 22. — Danes se je začel z igrami posameznikov v Palermu mednarodni teniški turnir, na katerem sodelujejo tenisarji sedmih držav. Prvi rezultati: Bergamo (It.) - Angioli (It.) 6:4, 6 4, Lundquist (Šved.) - Drisaldi (It.) 6:3, 6:4, Contreras (Meh.) - Casini (It.) 6:1, 6:1, Reid (Avstralija) - Maggi (It.) 6:3, 6:0, ) - Bonetti (It.) Odstop. Anoinori (It.) Cranis (ZDA) 10:8, 7:9, 11:9. Lislie (ZDA) - Gould (ZDA) odstop. Llamas (Meh.)-Nagioii (It.) 6:0, 6:0.
ATLETIKA
čelno pristal na svojo udelež- stralija) - Maggi ( bo, vendar si je pridržal pra- ”e^rne<? (Avstral. vico do naknadnih razgovorov z Bidotom o sestavi reprezentančnega moštva Francije, kateremu naj bi bil on kapetan.
* * *
GUERNICA. 22. — Vrstni red v 3. etapi kolesarske dirke za veliko nagrado Eibar,
Eibar - Guernica (43 km na kronometer):
1. Lorono (Šp.) 1.04’07", 2.
Ponzini (It.) 1.04T3", 3. Bo-tella (Šp.) 1.05’10”, 4. Bibilon (Šp.) 1.05’15”, 5. Escolar (Šp.)
1.0610”,	6. Karmany (Šp.)
1.06’26”, 7. Bahamontes (Šp.)
1.06’36”, 8. Piscaglia (It.) 1.06'
40”, 9. Suarqz (Šp.), 10. Pi-neira (Šp ) 1.06’55”.
Bassano Sava Trento Aurora Portogr.
Rovereto Schio
P.S.Pietro 26 11	5	10	--	,,
•>6	11	5	1 0	35	38	-'
26	7	8	11	29	30	2
26	8	6	12	30	35	U
26	7	8	11	28	33	-
7	5	14	26	42	1J
26 12 5 9 38 39 2 26 11 6 9 28 20 -30 21 2'
Pellizzari
Saici
Merano.
Audace
Ponziana
26
Cividalese 26 6 7 13 22 43 1 ;>5 2 4 19 17 51 8
Clodia
Diletanti
Rezultati 30. kola: 'Edcra J Muggesana 4:0. ♦Roma** ^ CRDA 1:1, »Cava Roma?|,B Sa>nt’Anna 1:0, Itala -Giovanni 5:3. 'Ronchi - I5 q 2:2. ‘Mossa - Cormonese Juventina ‘Romana .l(j‘ 3:2, »Libertas - Amoco •Fortitudc San Canciano
., 32 45
Lestvica
Libertas	20 19	7	4	5-	,»
20 18	7	5	66	24	4»
8?2?	I	1	56
Edera Fortitudo Istria Ronchi Mugges. Cava R. Cormon. S. Giov. CRDA Hala Mossa
30	14	8	8	55	34	•
31)	13	10	7	60	52
30	15	4	11	45	40	34
30	1 3	8	9	48	53
30 11
7» S 39 '.
53 25
30 11	11	8	34	31
11	8	44	t! '?!)
30 10	9	11	41	34
30 lt
30 9 8 13 47 39 | 9 7 14 58 74 h
P.Romans	30	10	5	15	36
Juventina	30	9	7	14	58	--	3
Amoco	30	8	7	15	31	W
R. Silver	30	7	4	19	33	50	..
SanttAnna 30	4
S. Canc.	30	4
6 20 28 60 14 6 20 21 61 14
Llamas zmagovalec turnirja v Sanremii
SANREMO. 22. — V finalu po-sameznikov teniškega 'turnirja v Sanremu je Mehikanec Llamas premagal Poljaka Skoneckega s 6:1, 6:1, 4:6, 6:4. V fir.alu posameznih je Segal (J. Afr.) .premagala Reye-sovo (Meh.) s 6:2, 6:4. V moških dvojicah »ta Italijana Pietrangeli in Sirola premagala dansko-ameriš-ko dvojico Nielsen-Mulloy s 6:0. 6:2. 7:5, v finalu mešanih dvojic pa sta Ramirez (Meh.) in Mul-loy (ZDA) premagala Muller-jevo (Avstral.) in Pietrange-lija (It.) s 6:4, 6:3,
# * *
CANNES, 22, — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Cannesu je Drobny premagal Remya (Fr.) s 6:4, 6:2, 3:6 9:7.
* * *
ZAGREB, 22. — V Zagreb so včeraj prispeli čeiškoslova-
Atletsko prvenstvo Južne Amerike
MONTEVIDEO, 22. — Na južnoameriškem atletskem prvenstvu je Čilenec Ramon Sau-doval izboljšal lastni južnoameriški rekord v tenu na 1500 m s časom 3’47”5 (prej 3’48”4). Ostali rezultati: 100 m moški: Da Conceicao (Braz.) 10”5, 100 m ženske: Huby (Poru) 12”4, 110 m ovire: Da Silva 15”, 400 m: Roque (Braz.) 48"6, daljina:	Donazai (Ur.)
7,24, daljina - ženske: Do Santos (Braz.) 5,54, krogla: Hits (Arg.) 15,51.
Provizorična klasifikacija za moške: Brazilija 82 točk, Argentina 70, Cile 37, Urugvaj 11, Peru in Columbija 3, Paragvaj 2.
Provizorična klasifikacija za ženske: Brazilija 28, Cile 19. Argentina 18 Peru 10, Urugvaj 2.
S A H
MOSKVA, 22. — Prekinje^ 18. partijo v dvoboju za ^ tovno šahovsko prvenstv Botvinnik odločil v sV°.^ It rist in vodi sedaj z D- • —
do-
preostalih šestih kol 'Jlortočk0 biti Botvinnik vsaj se ej in pol. pa bo Smislovu o svetovno prvenstvo.
Oogovnrm urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod *
KINO PROSEK-KON fOVtl
srss “r ufiAS
film:
„Zaradi leta sem morilka'
(Per te ho uc
ciso)
Ttim nn Cnclnnh
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob !*• url
fiim:
Življenje v tvojih rokah1
OgW^°FISCHER. ANOUK AIMEE’ in NADJA TILL®*
piVji
/'VLADIMIR BARTOL	57'	"N
pALAMUT ■
»Gre namreč samo za neke podrobnosti. Ali še veš, kako gi se čudila prekrasnim pisanim svetilkam iz Kitajske ki so napravile v vrtovih iz noči najčarobnejši dan? Ko je bilo vse svetlo in vendar povsem tuje, novo in izpremenjeno?«
«Dš ko so bili naši obrazi zdaj rumeni, zdaj rdeči zeleni, modri, 'potem pisani in vseh barv. Božansko je bilo. In sredi
VS6K& t6gn najima vroča, strast.. ->
»Jako hvale vredno, res. Toda rad bi izvedel od tebe, če imaš tiste svetilke se toliko v spominu, da bi znala izdelati
*XXi«Frav imaš. Kar je bilo, je bilo. O tem se ne izplača, več govoriti, Zdaj so druge na vrsti. Po tistih svetilkah me sprašuješ? Seveda bi Jih znala posneti, da imam le pergament in
«To dobiš. AM bi jih znala tudi okrasiti s primernimi
»Imamo dekle, ki je mojstrica v takih stvareh.«
»To je Fatima,« je pristavila Mirjam, ki je bila tiho muzaje se poslušala dvogovor. »Vse bi Apami lahko pri delu pomagale.«
»To bo tudi potrebno. Zakaj do Jutrišnjega večera mora biti vse nared. Skopljenci naj pripravijo jedi in pijačo. Upam, ite je vina še zmerom dovolj v kleteh?«
»Vec kot dovolj.«
«Prav. Jutri bom med drugo in tretjo molitvijo obiskal vrtove. Pokazati se hočem dekletom, da podnetim njihovo vnemo. Pa tudi, da jim sam dam navodila, kako se jim bo vesti nasproti obiskovalcem, šale ne bom poznal. Tista, ki bi se kakor koli izdala, da ni ena od hurij in da vrtovi niso pravi raj, bo brezpogojno pogubljena. Mislim, da jim to ne bo pretežko.«
»Vsaka si itak umašlja, da J« kraljična,« je pristavila Apama.
»Morale jih bova tudi same pripraviti do tega, da se bodo v svojo vlogo prav vživele,« je zaskrbljeno menila Mirjam.
»Grožnja s smrtjo bo opravila svoje,« je dejal Hasan. »Vsi trije paviljoni morajo biti jutri v vsem pripravljeni za sprejem. Dekleta, ki bodo razpoložena, morajo biti obnovljena od glave do potA.	Vsa v svili, zlatu in draguljih.	Nalepotičena
tako, da jim ne	bo težko,	vmisliti	se, da so	zares rajske
deklice. Upam, da	je v tem	pogledu	šola storila	svoje.«
»Za to se ne	boj, moj	gospod.	Z Mirjam	bova sa vse
poskrbeli.«
»Povejta mi, ki se razumeta na to, kakšen naj se prikažem tem opicam, da bom nanje naredil čim globlji vtis?«
»Priti moraš kot kakšen kralj,« je odvrnila Mirjam. »Deklice si te takega predstavljajo in želijo.«
«Spremstvo boš moral vzeti s seboj,« Je dodala Ap>ama, »da bo svečanejšl tvoj prihod.«
«Razeu skopljenih stražarjev in mojih dveh podpogla-varjev ne sme biti nihče posvečen v skrivnost teh vrtov. Moral se bom pač z njimi zadovoljiti. Toda kakšnega si neki te kokodajsice predstavljajo kralja?«
»Dostojanstvena hoja in vzvišen izraz v obrazu, — tak mora biti njihov kralj,« je s smehljajem dejala Mirjam. »In predvsem: v škrlatnem plašču in z zlato tiaro na glavi.«
»Zares je zabavno. Modrijan se mora našemiti, če hoče priti pri ljudstvu do ugleda in veljave.«
»Tak je svet,« je pristavila Apama.
»No, takih cunj in priveskov imamo na gradu dovolj. Za vse je bilo pravočasno px>skrbljeno.»
Hasan se je px>smejal. Sklonil se Je k Aptami in jo vprašal na uho:
»Ali si pripravila tisto kislico, ki povzroča krčenje kože? Obiskovalci morajo namreč dobiti vtis, da imajo večno devi-štvo px«leg sebe.«
Apama se je zarežala in prikimala. Mirjam, ki je ujela le zadnje besede, je zardela.
»Kopjeli so-li z vsem, kar spada zraven, pripravljene?«
♦Vse je nared, moj gosptod.«
»Dobro. Jutri zarana resno na delo in p»tem me z dekleti pričakujte. Lahko noč.«
Adi ga je sp>et neslišno odpteljal iz vrtov.
• * •
Zdaj, ko je bil sam v svojih prostorih, je vse še enkrat dobro premislil. Dvajset let se je vztrajno in neomajno pripravljal na ta trenutek. Dvajset dolgih let. Nikoli ni okleval in pred ničemer se ni strašil. Trd in neizprosen je bil nasproti sebi. Trd in neizprosen Je bil tudi nasproti drugim. Vse samo zato, da bi uresničil svoj cilj, da bi utelesil svoje sanje.
Kakšna bajka je bilo življenje! Mladost p>olna sanj, moška doba polna nemirnega iskanja. In zdaj, v zrelih letih, so se začele davne sanje pretvarjati v resnico Bil je gospodar nad tridesetorico utrjenih gradov. Bil je px>glavar nad tisoči vernikov. Samo še eno sredstvo mu je manjkalo, da bi si pridobil najvišjo oblast. Da bi postal strašen vsem mogočnikom in tujim trinogom daleč naokoli. To sredstvo je bil načrt, ki je stal zdaj tik prod uresničenoem. Načrt, zgrajen
na px>drobnem pjoznavanju prirode in človeške slabost in blazen načrt. Načrt, izračunan v številu in v meri-
Nenadoma	mu je prišlo na	misel,	da	je bil v_£preti
nemara prezrl	kakšno malenkost,	ki bi	mu	utegnila P^gjcj«
vso zamisel, čuden strah ga je pjopadel. Da se ni o* uračunal?	mir)*1*
Zaman se	je trudil, da bi se	rešil v	spanec. Vznesn0 p0]
ga je čudna	negotovost. Pravzaprav ni	bil	nikoli re^ ^od-
mislil, kaj bi bilo px>tem, če bi mu ves njegov se' gdaJ letel. Saj je bil vendar z vsemi možnostmi računal-je plašila ta bojazen.
«8amo to noč, da še prebijem,« si je rekel.
pote*11
V>
dobro.«	stolp*'
Primanjkovalo mu Je zraka. Vstal je in šel na vr bu& Tam gori je bil neizmerni zvezdnati obok. Pod nJiI?-vijenJetlJ! hudournik. Ob njem so bali vrtovi s svojim čudnim zl'red Prva utelesitev njegovih čudnih sanj. Tam zunaj. P dom, je čakala njegova vojska na prihod sultan« ge straž. Vse je bilo brezmejno zaverovano vanj. Vsi so ^ ic8n pridržkov prepjustili njegovemu vodstvu. Ali kdo s jih bo vodil?	&
Na misel mu je prišlo, da bi vsemu izbegnil- ^ pjio bi se čez nadzidek ter izginil v šah rudu. Konec . ^ t)i vselej njegove odgovornosti. Rešen bi bil vsega. K
Rešen bi bil vsega. **• j« bi Abu Ali razglas1*. ^gS- ,4 v nebo. Kakor EmP«^
potem z njegovimi? Nemara
vrhovni poglavar živ sprejet .	 .
častili bi ga kot velikega preroka in svetnika. M«r njegovo truplo. Kaj bi px>tem dejali?	s«	l
Začutil je neznansko privlačnost globine. Krčevv pr^PjJ oprijel nadzidkov. Skoraj, skoraj bi ga bila zvabila jcrri*4 Oddahnil se je šele, ko se je vrnil v svojo s° ga je obvladal spjanec ..,
(Nadaljevali*