FRANCE ŠTUKL Reakcije stare Jugoslavije na rapallsko mejo v luči loškega ozemlja Odnose med Italijo in našo državo po letu 1918 so kmalu obravnavali in jih še danes obravnavajo razni instituti in slavni posamezniki z naše. pa tudi z nasprotne strani. Marsikaj so že ugotovili in zaključili, današnja tema pa je pokazala, da je še mnogo nepovedanega. Takoj po umiritvi razmer po prvi svetovni vojni so v Kra ljevini SHS ugotovili, da je rapallska meja (bila) krivična. Poleg naše Primorske je Italija segla tudi po Dalmaciji. Toda bili smo nova država, ki je navzven morala pokazati hvaležnost, čim večjo demokracijo in dobrososedske odnose. V smislu tihega špičenja proti Italiji so v Splitu, kjer je bil potem sedež, leta 1922 osnovali Udruženje Jadranske straže. To društvo se je režimsko, nacionalno, pa tudi z lju biteljskim prepričanjem širilo po vsej državi v latinici, vendar v južnem jeziku. Hierarhija je šla od glavnega odbora v Splitu do podmladka na loških šolah. •Zadatak je udruženja čuvanje nacionalnog obeležja i tradicija jugoslovenskog mora i pri morja, budjenje u srim slo/erima naroda svesti o važnosti mora i primorja. unapredjenje izkoriščavanja jugoslovenskog mora i primorja za sve državne i na rodne potrebe, i podupiranje na svakom polju svakog rada. ko ji je s tirne u ma kakroj rezi. Zadatak je udruženja i širenje upoznavanja mora i primorja i propaganda za posetu primorskih krajeva.« Zaščitnik je bil kraljevič Petrček. pozneje že imenovan kralj Peter II. Leta 1933 so Krajevni odbor Jadranske straže organizirali v Škofji Loki. Arhiv društva je ohranjen od leta 1936 do 1941. Nemogoče je, da bi v kratkem prispevku navajal zgodovino loške podružnice. Iz imenikov članstva in občnih zborov je razvidno, da je bilo članstvo svetovnonazorsko različno, vendar bolj libe ralno, na vsak način pa režimsko podprto. Obvezno najdemo med njimi sreskega načelnika, pred letom 1936 vodjo sreske izpostave, vodilne državne uradnike, ofi cirje. Lipravitelje šol. učitelje, ugledne trgovce, gostilničarje, obrtnike, zdravnika in privatnike. Načelnik oblastnega odbora PJS (podmladka) v Ljubljani leta 1939 je bil loški rojak. prof. dr. Lovro Sušnik. na stara leta sotrudnik prvega desetletja Loških razgledov. Takrat je bil načelnik prosvetnega oddelka banske uprave. Na takšnem mestu je seveda moral sodelovati. Zaradi takšne heterogene sestave je bil ton delo vanja društva prisiljen. Osnovna dejavnost loške podružnice je bila denarna pod pora šolam za organiziranje podmladka, kateremu so omogočili izlete in ekskurzije 193 I.OŠKJKAZCJJ-JM i' na naše morje, za letovanje šolarjev na morju. Za ostale člane so organizirali preda vanja in proslave, predvsem proslavo jadranskega dneva. Če navedem, tla je Ml med predavatelji dr. Lavo Čermelj, nam je smisel društva znan. Iz zapisnikov je razvidno, da so si veliko zadali, pa režimsko primerno malo opravili. Vedno so tarnali o teh ničnih ovirah in zaposlenosti njihovih članov pri drugih društvih. ()d napovedanih sej so jih opravili vedno manj in še te niso bile sklepčne. Težave so bile tudi s članstvom, saj so bili njihovi člani, večinoma državni uradniki, pogosto preme ščeni. Iz oblastnega odbora v Ljubljani so jih leta 1939 takole bodrili. "Znana nam je. da je društvena delo našli} odbornikov na deželi spremljana s slu ovirami In težavami, zato je tudi vsak njihov uspeli toliko reč vreden. Priporočamo novemu odboru, naj skuša priredili kako zimska akademijo s sodelovanjem IjS. katere čisti dohodek naj hi se uporabil za izlet naše organizirane mladine na Jadran, kar hi mnogo pripamoglo k širjenju nase ideje, a vam olajšalo propagandno delo. I zlra/ajte ; nami vred. da bomo s skupnimi silami privedli našo domovino da njene veličine na morju.- Leta 19 K> so doživeli najhujšo krizo vodenja društva, saj sta bila pre meščena v službi predsednik in tajnik. Pogovarjali so se o likvidaciji društva in zamenjavi tega s pov erjeništvom. Oblastni odbor iz Ljubljane jih je ohrabril \ vztra janju, saj -v garnizi/skem mestu, ki je polno uradov in šal in pridobitnih slojev, se bo vendar našla peščica ljudi, ki bi hoteli pomagati društvu preko ležkoč in mu omo gočiti zopet redno poslovanje." S skupnimi močmi so društvo pripeljali v leto 1941, ko je z okupacijo propadlo. V najsvetlejših obdobjih, okrog leta 1939. je imelo od 50 do 60 članov. Drugačnega, bolj revolucionarnega kova. je bilo Prosvetno in podporno društva Edinost v Škofji Loki. Dopise so zaključevali s parolo: CuvajmoJugoslavijo, da reši mo brate v robslvu. Registrirano je bilo leta 1932. vendar so ohranjeni spisi šele od leta 1936 dalje. Člani društva so bili predvsem emigranti. Krovna organizacija je bila Savez jugoslovenskih emigrantskih udruženja u Jugoslaviji. Na tem mestu ne bom našteval, s katerimi podobnimi društvi v Sloveniji in v drugih delih Jugoslavije so sodelovali, si dopisovali, bolje rečeno so jih drugi obveščali o svojem delovanju. Lastnih dopisov je ohranjenih malo. Med drugim so se največ ukvarjali z dovoljenji za zaposlitev pribeglih italijanskih državljanov. Težava je bila v tem, da je bilo v sa mi Loki bolj malo pribežnikov. več pa v obeh dolinah, ki so mejile na Italijo. Leta 1936 so poročali, da je društvo v zadnjem času izpolnilo približno petdesetim članom potrebne tiskovine za vložitev prošenj za zaposlitev. Društvo je delovalo kot nekaka postaja za emigrante - begunce, ki so prihajali iz Julijske krajine skozi Skofjo Loko. Tega leta so izplačali 66 emigrantom skupno 654 dinarjev. Želeli so pridobiti tudi del sredstev iz fonda za -Abesince", ki ga je imela na razpolago sreska izpo stava. Abesinci so bili posebna kategorija beguncev, primorski Fantje, ki so se od tegnili službi v italijanski armadi, predvsem v vojni Italije v Abesiniji. Leta 1937 je dr. Jarc, odvetnik v Škofji Loki in član odbora, poslal poročilo o delu na zvezo v Ljubljani in v dopisu navedel, da društvo le po malem deluje. Po odhodu Andreja Zege. uradnika na Mlekarski šoli v Skolji Loki. ki je bil predsednik društva, je dr. Jarc podeljeval predvsem podpore. Število emigrantov se je skrčilo. V Loki jih je bilo še veliko, vendar so se naluralizirali in niso več pokazali zanimanja za društvo. 194 KlAKi III STARE JI cos/.n///- A.l RAPAUSKO MEJO V l.t ~Č1 LOŠKECiA OZEMLJA Predvsem je pri tem mislil na ustanovitelja društva, takrat že šolskega upravitelja Jakoba Kojica. Naprej iz Loke sta odšla Zega in Berdon. Zanimivo za to društvo je. da so se ohranile Popisnice pribežnikov - narodnih priseljencev. Zal je le ena popis- nica s slovenskimi rubrikami. Ohranili so se nam le srbski obrazci - Spisakpodataka u strelnimi držaiijanimi. Večina popisnikov je bilo iz hribovitega mejnega predela, ki je ocl nekdaj gravitiral v loški prostor, po starem iz tolminskega v loško gospost vo. Ti ljudje niso bili neposredno nacionalno ogroženi, iskali pa so delo na naši strani. Tu so imeli sorodstvo, predvsem v mejnih predelih obeh dolin. Del pri bežnikov- je verjetno že prej bival v naših krajih, vendar so imeli še staro avstrijsko državljanstvo, oziroma domovinstvo na Primorskem v krajih, ki so po vojni pripadli Italiji. Ta kategorija pribežnikov ni imela eksistenčnih problemov. Del pribežnikov pa je gotovo imel politično noto. saj je bilo njihovo poreklo globlje na Primorskem. Ti tudi niso registrirani pri dmštv n. ker je bil njihov namen oditi dalje. Po ohranjenih spiskih bi lahko sklepali, da so v Loki posredovali za So do 90 pribežnikov. Njihova imena so ohranjena. Naj navedeni le nekatera bolj znana imena, ki so zapustila sled in sp< imin v Loki in okolici: dr. France Jarc. odvetnik. Skofja Loka. I )oberdob, Ljudevit Batista, sodnik. Skofja Loka. Pavle Česnik. uradnik na sreskem načelstvu. Dušan Kafol. sreski gozdar. Danilo Berdon. občinski delovodja na Trati. Dolina pri Trstu, Ludvik Jercog. občinski delovodja. Zminec. Trst okolica, Franjo Gerželj, narednik. Postojna, inž. Srečko Šabec, ravnatelj .Mlekarske šole. Franjo Pav lica. strokovni učitelj na Mlekarski šoli. Berta Pagon. učiteljica v Škofji Loki. Marija Ditrich, učiteljica v Retečah, Janko Tušar, učitelj Sovodenj, Jakob Rojic, šolski upravitelj v škofji Loki. Cerkno. Jože Krapš. šolski upravitelj. Milena in Stane Rapotec. Feliks Bavdaž. mizar ski mojster. Avgust Doljak, šofer, in Slavko Širok, mizarski pomočnik, oba Gorica, Solkan. Alojz I.eban. delavec. Sv. Lucija. Anton I.eban. Šempas, Anton Gantar, mesarski pomočnik. Albina in Leopold Šole itd. Za liste najbolj zanimive ilegalce izvemo iz pričujoče knjige. Skozi Loko so šli Bevk, Kosmač, ligrovei itd. Zanimivo bi bilo ugotavljati po arhivih v Beogradu, če se da. ali se bo dalo. kako sta se državi med seboj gledali v zvezi z legalnimi in ilegalnimi prehodniki meje. Predvsem bi bili zanimivi predvojni fondi ministrstev za zunanje zadeve, vojske in financ, oziroma ministrstva, kamor so spadali financarji. Pavšič navaja, da so za pomembnejše emi grante špicljali med Beogradom in Rimom. To so bile zadeve v pristojnosti obeh zunanjih ministrstev, gradivo pa so pripravljale posebne službe, višje matematike. Politične policije pa so bile od nekdaj v vseh režimih dobro organizirane. 195