Projektna mreža Slovenije December 2013 3 Leto 2013 se zaključuje z napovedjo nove finančne perspektive Evropske unije z naslovom Obzorje 2020, ki bo veljala od 2014 do 2020. To je informacija, ki prav gotovo zanima vse, ki se na kakršen koli način ukvarjamo z raziskovalnimi in aplikativnimi projekti. Na razpolago bo velika količina denarja, kar velja tudi za Slovenijo, kjer pogosto poslušamo nasprotujoče si zgodbe. Nekateri trdijo, da smo zelo uspešni pri črpanju evropskega denarja, medtem ko drugi pravijo, da temu ni tako. Glede na trenutno gospodarsko, finančno in socialno situacijo je zelo pomembno, da bomo prihodnjih sedem let izkoristili za izvedbo čim večjega števila projektov in si pri tem pomagali z denarjem, ki nam ga ponuja program Obzorje 2020. Zato je pomembno, da imamo že danes pripravljenih čim več idej za projekte, sklenjena partnerstva, pripravljene projektne dokumentacije vsaj v grobem in razmislimo o financiranju lastnega vložka v projekte. Ker menim, da je program Obzorje 2020 izredno pomemben za Slovenijo, javnost pa je s programom še slabo seznanjena, sem se odločil, da v tokratni številki revije predstavim bistvene značilnosti programa. Zadnja letošnja številka revije prinaša dva znanstvena prispevka in enega strokovnega. Nika Gruden in Aljaž Stare predstavljata izsledke raziskave med slovenskimi projektni menedžerji na temo razvitosti vedenjskih kompetenc in njihove pomembnosti za učinkovito izvedbo projektov. Rezultati so precej presenetljivi. V prejšnji številki smo imeli prispevek o agilnem obvladovanju projektov, tudi tokrat nadaljujemo s tematiko, saj sta Aljaž Daković in Igor Vrečko pripravila prispevek na temo agilnih metodologij Scrum in Extreme Programming, ki sta danes med drugim tudi orodji za razvoj mobilnih aplikacij. Avtorja v prispevku predstavita prednosti obeh metodologij in model njune integracije kot primerne podlage za zagotavljanje učinkovitega razvoja mobilnih aplikacij. Del poslanstva Slovenskega združenja za projektni management je spremljanje stanja na področju projektnega menedžmenta v Sloveniji in širše. Takšno spremljanje navadno poteka v obliki anketnega raziskovanja in tako je bilo tudi tokrat. Iztok Palčič v svojem prispevku predstavlja izsledke raziskave o značilnostih projektnega načina dela v slovenskih proizvodnih podjetjih. Prispevek nakaže razširjenost projektnega načina dela v podjetjih in izvedbe različnih vrst projektov med leti 2007 in 2012. Meseca oktobra se je večje število članov našega združenja udeležilo osrednjega dogodka v okviru IPMA, in sicer kongresa, ki je potekal pod sloganom Finding Balance & Moving Forward. Predsednik ZPM Andrej Kerin je pripravil izčrpno poročilo iz Dubrovnika. Mladi projektni managerji pridno nadaljujejo s svojimi aktivnostmi in v začetku študijskega leta snujejo nove projekte. Ljubljanska sekcija, polna elana, predstavlja svoje jesenske aktivnosti s posebnim poudarkom na zagonu novih projektov, ideje za njih pa so našli tudi na nedavnem motivacijskem vikendu. Mariborska sekcija predstavlja svoj osrednji jesenski dogodek, ki je potekal v mesecu oktobru na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Organizirali so okroglo mizo z naslovom Well-being Slovenia – Priložnosti narave, katere so se udeležili predstavniki organizacij, ki imajo pomembno vlogo na področju slovenskega turizma oziroma pridelave hrane. Ponovno zaključujem zadnji uvodnik v letu takole: »Upam, da vam bo zadnja letošnja številka popestrila prihajajoče praznike. Da jo boste v miru in zdravi prebirali v prijetnem okolju. Da si boste zaželeli, da bi projekti v letu 2014 tekli še bolje. Da bi jih bilo več. Da bi nas popeljali na višjo raven blagostanja«. Kot sem že omenil v prejšnjem uvodniku, meseca junija 2014 poteče štiriletni mandat obstoječemu vodstvu Slovenskega združenja za projektni management. Novemu vodstvu želim ogromno energije in novih idej ter da bi popeljal naše združenje do še večje prepoznavnosti in bi naša družina postala še večja in močnejša. Vse zainteresirane še enkrat vabimo k sodelovanju. Vsem želim, da se vam uresničijo tudi osebne želje. Kot urednik pa si želim, da nam boste pošiljali še več dobrih prispevkov, ki jih bomo lahko predstavili čim večjemu krogu ljudi. Zahvaljujem se vam, ker še vedno radi prelistate našo revijo in verjamem, da bo tako tudi v prihodnosti. Srečno! Iztok Palčič, glavni urednik Uvodnik Iztok Palčič Uvodnik