Vsemogočna znanost je med drugim ugotovila, da so imefi tjudje v davnth časih precej boljše zobe. kot jih imamo danes. in dajih ni bilo treba zavarovati pri Savi.To so potrdila znanstvena razi-skovanja izkopanih lobanj naših prednikov- Spoznali so tudi, da je bil zobobol v teda-njih časih zelo redek pojav.
V današnjem času pa so zobje podvrženi pogosternu kvarjenju in zobobol natn preti na vsakem koraku- Zo-bobolu se ne morejo izogniti ne stari ne mladi, ne delavci in ne občani, preti tako gene-ratnemu direktorju kot oepo-srednemu proizvajaicu.
Od nedavnega ima težave z zobobolom ludi prekatjem neposredni proizvajalec toz-da Blagostanje Jaka Zviti No. pri zdravtjenju svojega zobobola pa je Jaka uživat posebne ugodnosti, kakršnih verjetno niso imeli naši daljnt predniki, kaj Šele večina sa-moupravljatcev v našem ča-su. O njegovih ugodnostih bomo Še govorili, prej pa se pozabavajmo s povsem dru-gim problemom.
Treba je namreč povedati, kako je sploh prišlo do Jako-vega zobobota, sajje v tozdu vselej hvalil svoje odtične zo-be, s katerimi bi tahko pre-griznil celo jekleno verigo. Njegovega zobobola $i ne moremo razložitt drugače kot z dejstvom, da ga je z neprevidno zdravstveno pro-pagando povzročit delsgat SIS za zdravstvo tov. Nace.
Bilo pa je takole: Nekega dne je nace v tozd prinesel nekakšno brošuro o boleznih zob v današnjem času. Nava-jamo inkhmirano mesto iz te broŠure:
»Mnogi pridejo k zoboz-dravniku. ko je že prepozno.
JOJ, MOJ ZOB!
zato ni druge rešitve, kot da le-ta oboieli zob izruje. - Na koncu je z debelimi mastnimi črkami pisalo še:« Bolje pre-preČevati kot zdraviti'«
Jaka pa je eden tistih zdravstveno-osveščenih Iju-di, ki taka opozoriia vzamejo zares.
Nekega deževnega jutra, ko so se že pripravtjali na
malico, je Jaka zaprosil obra-tovodjo Tineta. naj mu zaradi zdravljenja zoba odobri od-hod v zdravstveni dom. Pri tem se je z roko držai za de-sno lice in stokal: »Joj. rnoj zob!« Zatrjevai je Še, da mu je žal. ker mora zaradi zoba prekiniti svoje delo.
Zobozdravnica      Francka (kakšna prednost nežne ien-
ske rokef) je uporabita vse svoje znanje, da bi ugotovifa »objektivno diagnozo«. S kladivcem je najprej udarila po desnem sekaicu in sočui-no vprašala: »Ali boli?«
Le kako bi se mogel v nje-nih lepih modrih očeh poni-žati in reči: »BotH*
¦Ate.'« se je odrezal Jaka.
Zunaj ja še vedno padai droban dež, zobozdravnica Francka pa je prav tako na drobno udarjala po zobeh.
-BoU?-
-Ne'-
»Boti?-
»Ne!«
Dvaintridesčtkrat je pono-vila isto vprašanje in dvaintri-desetkrat je Jaka isto odgo-voril. Na koncu /e pomislila: »Zdrav je kot riba,» in mu že hotela v zdravstveno knjižico zapisati; b. p.
-Toda, tovarišica zoboz-dravnica, mene ne boli samo en zob, boli me vsa desna stran. - je tedaj vzktiknil Jaka. Zobozdravnica Francka je prišia prvič v vsem svojem phpravniSkem stažu v zaga-to: njena »objektivna diag-noza« ni ustrezala subjektiv-nemu stanju pacienta,
-Pridite prihodnji petek na ponovni pregled." se je končno odločila in se Ijubko nasmehnila.
Spet je udarjala s kladiv-cem po zobeh in Jakaje sto-kal: -Joj, joj. joj...,-
Zdravljenje se je nadalje-valo naslednji petek...
Kaže. da je znanost spre-gledafa možnost. da Je fahko tudi stasita plavooka zoboz-dravnica vzrok za bud zobo-bol.
IVAN ŠUČUR