Štev. 39. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 23. septembra 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik: dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L.f pol leta 5 L., četrt letaB L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol lpta 12 L., četrt leta 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE Mali koledar. [TALIANf CENA OGLASOV IN « Za 1 oni, vlSi Pri ^ kt*oifr*' vGEJSKO k N.ILŽ1CA (Dr. p... •• ♦•ni rita) rv, 50% t - -i *j stotink vsaka oeseda v na- moivu ; mastno 40 stotink beseda: z VELIKIMI CIIKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Petek, 23. septembra: kvntre; Lin; Tekla. —^Sobota, 24.: kvatre; Marija rešiteljica jetnikov. - \eilelja, 25.: Kleo-fa; Firmin. —- Ponedeljek, 26.: Ciprijan in Justina. —- Torek, 27.: Kozma in Damijan. — Sreda, 28.: Venceslav. — četrtek, 29.: nadangel Mihael. — Petek. 30.: Hieronim (Jerko); Mala Terezija. -Sobota. L oktobra: Remigij; Ludovika. MALE NOVICE. Vojaški nabori v tržaški Aeželi. V kratkem se začno nabori letnika 1908. Komisija bo začela delo 1. oktobra v Postojni za postojnske Občinarje, 3 oktobra za Bukovje-Košano, 5. okt. za št. Peter, (i. okt za Slavino, 7. okt. za Šmihel. — V Senožečah: 8. 10. Senožeče; 10. Hrenovice; 11. Vreme. — V Sežani: 13. 10. Sežana; 14. Avber, Lokev, Štjak; 15. Dutovlje; 16. Naklo; 18. Veliki Repen, Tomaj; 19. Zgonik. — V Tržiču 21. in 22. oktobra Tržič; 24. Brežina, Devin; 25. Doberdob, Fojana, Mavhinje; 5. novembra Šempolaj, Slivje, Turjak. — V Trstu bodo nabori od 7. novembra do 23. decembra: za Mile 7. in 8. nov.; za Dolino i). nov.; potem se zvrste Tržačani po abecednem redu (via Sanita 23). — Nadomestni nabori bodo v Trstu: 31. januarja za vse v tržaško deželo pristojne pa izven države bivajoče fante letnika 1907; 4. februarja za Postojnski, Seno-žeški in Sežanski okraj; 11. febr. za Tržič, Mile, Dolino; 18., 23. in 25. febr. za Trst. — Nabori se začno vselej ob 9. uri dopoldne. — Kdor ima pravico do skrajšane vojaške dobe, se mora pri naboru javiti s svojo zahtevo. Občinski tajniki. Za službo občinskega tajnika sc mora napraviti posebna skušnja ali izpit. Taki izpiti bodo v Trstu 28., 29. in 30. decembra. Kdor bi rad skušnjo delal, mora do 28. novembra vložiti na prefekturo prošnjo na kolekovanem papirju 2 lir. Priložiti mora kolekovane in legalizirane sledeče listine: 1. Državljanstvo; 2. sodnijsko spričevalo (ne čez 3 mesece staro); 3. spričevalo lepega vedenja, izdano od občine; 4. spričevalo o dovršeni srednji šoli, ali realki, ali višji normalki, ali maturitetno spričevalo; 5. potrdilo deželne zakladnice (Tesoreria provincia-le) o vplačani taksi 100 L za izpit; 6. potrdilo prefekture o vplačanih 30 lirah na prefekturi. V prošnji Ireba navesti svoj natančen naslov. Norec s sabljo po zdravniku. Dne 6. septembra je pripeljal neki posestnik svojega 21 letnega sina k okrožnemu zdravniku v Brežice. Fant, ki se je nekako pred enim tednom zdravil v brežiški bolnici, je ušel domov in kazal znake duševne bolezni. Okrožni zdravnik dr. Hudelist, ki se je istega dne kot rezervni častnik v uniformi udeležil službe božje ob priliki rojstnega dne prcstonaslednika, je v ordinaci.i-ski sobi na zofo položil sabljo in preiskal bolnika. Fant ki je stal dozdaj mirno v sobi, je naenkrat šel k zofi, zagrabil za sabljo in z vso silo udaril proti zdravnikovi glavi. Zdravnik je prestregel udarec. Bolnikov oče .je zbežal in tudi zdravnik se je moral pred oboroženim norcem umakniti iz sobe. Posrečilo sc mu je, sobo od zunaj zakleniti. Prišlo je orižniš-tvo in domača policija. Pred hišo se je nabralo kup radovednežev, ki so gledali, kako je bolnik razbijal s sabljo po šipah in jih vse zdrobil. Po večkratnih poizkusih se je končno posrečilo, besnečega blaznika prijeti in zvezati. Oblekli so ga v prisilni jopič in ga spravili na varno. Požar v Selcah pri Št. Petru. Pogorelo 21 hiš z gospodarskimi poslopji. Z e dolgo ni bilo slišali o tako obsežnem in silovitem ognju, kakoršen je n četrtek 15. septembra uničil tretjino Selc. Pila je še lema zjutraj okrog četrte ure, ko se je začel valiti dim iz hiše pod štev. 54. Zupanov sin. Ivan Česnik, je prvi zapazil ogenj in hitel budit prebivalce. Ker je bila streha slamnata, je bita hiša ko j 'vsa v ognju in prebivalci so morali z vso naglico bežati na prosto. Hiteli so reševat, kar so mogli še pravočasno odnesti, med trm pa je nesreča zavzela vse večji obseg. Plat zvona. vode po tiru in jih ustavila tam, kjer gre vlak mimo vasi. Za uspešno gašenje seveda vse to ni moglo zadostovati. Gasilci so imeli glavno nalogo v tem, da so omejili ogenj in ga po možnosti zutrli ter varovali, da spet kjer ne izbruhne. Tržaški so odšli proti polnoči nazaj v Trst. Oblastva na licu mesta. V Selce je prispel general Pngliese (izg. Puljeze), divizijski komandant iz Trsta. Nadziral je delo vojakov pri gašenju in ukazal pripeljati dva kamjona potrebščin za pogorelce, zasilne poste- tudi, naj vojaštvo ko j začne postavljati barake. Iz Trsta je prispel tudi prefekt Forna- a naj- i Zavod dr. EONGINil-FIKETTI § TRST, via Fabio Filzi 23. Tel. inf. 48-23. -v- Zdravljenje SJATIKE (ishias, vnetje bedrnih živcev) v treh dneh zajamčeno. Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih. Sprejema od 10-12 in od IS-17. , , , bolj potrebne pogorelce. Prišel je tudi m vse silneje se je razlegal .... , . „ , , , . . l/asistovski deželni tajnik mž. Kobol, ki . ie na račun deželne fašistovske zveze »,•. ,, , , , U’e, odevala m šotore. Odredil je Ihsc v Selcah so krite s slamo. Naen- . ... . . ' , , . , ... , . \naj vojaštvo koj začne postavljati krat je preskočil ogenj s prvega poslopja I na drugo in se začel širiti na grozo i . , . . . , . , , . . . ... . , -> • - , , , :c-iari, ki ie takoj daroval 1000 lir vstajajočih vaščanov. Ze je začelo biti plat zvona po vasi klic: Ogenj! ogenj! Vsa vas .ie bila brž na nogah, vse je hitelo reševal , v, 1 » 4- 4 • . > razdelil med pogorelce svoto 2000 hr. m gasit. Začel je gnati veter m kmalu je , bilo 21 hiš v plamenih, vmes pa pripa- i Prišli so tudi podeštati iz Postojne, iz dnjoča gospodarska poslopja. Zdaleč je bil videti strašen kres nad Selcami kot ena sama goreča grmada. Plameni so švigali visoko in iskre letele daleč na okrog; nebo je žarelo in kazalo pot gasilcem, ki so prihajali od vseh strani. Reševalna dela. V bližnjih vaseh so slišali plat zvona, slišali vpitje, vstajali in hiteli na pomoč. Gasilna društva iz raznih vasi so se naglo zbrala in šla na delo. fteševahtih del so se udeležili najprej miličniki z Selc, prihiteli so potem karabinerji iz Slavine, vojaki iz St. Petra in drugi. Posrečilo se je, čast Bogu, vsaj ljudi rešiti, tako da smrtnih žrtev ni bilo. Bilo pa je več oseb v nevarnosti, zlasti otrok. Neka žena je s pogumom ljubeče matere vdrla nazaj v gorečo hišo iskat še dva otroka, ki jih v prvi zmedenosti ni vzela seboj. Prinesla je iz goreče hiše enega otroka in padla v nezavest vsa opečena. Št. Petra in drugi veljaki. Potovalni kmetijski učitelj Tence je obljubil pogorelcem posredovanje v la namen, da dobe po znižanih cenah poljedelsko orodje in seme. Sploh so vse oblasti pokazale živo zanimanje za usodo prizadetih. Vladna pomoč Skupna škotla vsled požara se ceni na blizu milijon lir. Posestniki so bili sicer zavarovani; a le zu majhne svote. Zato so s hvaležnostjo sprejeti prefektova zagotovila, da se bo tudi vlada zavzela zanje. Ministrstvo je bilo takoj obveščeno o Parada v Parizu. V Pariz je prišlo 15 tisoč Amerikancev, bivših bojevnikov na franebsko-nemški fronti. Sprejeti so bili z velikansko parado. Na slavnostno zborovanje se je vrinil neki komunist in ko je neka ameriška pevka zapela marseljezo, je on zavpil: Živijo Sacco in Vanzetti! Takoj so ga spravili proč in na policijo. Drugih škandalov so se komunisti vzdržali, čeprav so poprej grozili, da bodo nagajali Amerikancem zato, ker sla bila Sacco in Vanzetti v Ameriki usmrčena. Komunisti so se raje zbrali v meslu Clichy, kjer imajo v rokah občino, pa so tam zborovali zase in neki trg prekrstili v «SakoV in Vancetijev trg«. Tržačani gledajo. Krasna i ir velikanska ladja je v sredo, 21. t. m. odplula iz Trsta prvikrat na daljno pol. Bila je Kozuličeva «Saturnia». že par dni prej se je razkazovala ob pomolu bersaljerov in goste množice so hitele na motornico (»parniku to ni, «motornik» po je mali čoln z motorjem). nesieci in je prvi moment odredilo, naj | ,ja sj oglodajo njeno razkošno opravo Miličnik Pavel Marinkovi c se je tudi opekel, ko je vdrl v neko gorečo hišo ter se pogorelcem nakloni iz državnih sredstev 5000 lir. Ko je natančneje zvedelo o velikosti nesreče in škode, je odredilo nadaljnih 16.000 Ur, tako da pride nu vsako številko 1000 lir nujne vladne podpore. Vojaštvo je postavilo hitro več šotorov za streho pogorelcem, razdelilo 40 vojaških postelj in 1-50 plaht. Nekateri pogorelei so se zatekli k znancem ali sorodni- pri nesel otroka iz nje. Tudi več drugih I kom v bližnje vasi. Vsa Pivk A je polca- oseb je bilo opečenih pri reševanju in j zala usmiljeno srce in dobro voljo, da gašenju. j pomaga nesrečnim. Dali so jim na razpo- Ztvine žalibog ni bilo več mogoče vse 'lago sena za živino. Tvrdka Domicelj iz rešiti. Poginilo je v ognju veliko goved in Petra je darovala lesa, tvrdka Pahor prašičev. ■ večje, število, obutve, itd. Požar si ie ogle- dal tudi zastopnik «Jadranske Zavaro- Pomanjkanje vode. Gasit so prihitela gasilna društva iz Slavine, Postojne, Velikega Otoka, Zagorja. Tržaški ognjegasci, ki razpolagajo z največ sredstvi, so šele ob pol ene popoldne. zvedeli po telefonu za požar v Selcah. Odpravili so se hitro na kraj nesreče in dospeli v 2 urah. Seveda je vse gasilsko delo imelo le. majhen uspeh, ker ni bilo na razpolago dovolj vode. Vaški vodnjaki so bili kaj hitro izčrpani. Železniška uprava je poslala dva vagonu notranjosti V sredo opoldne pa se je zbralo na desettisoče radovednežev na obrežju, da bi videli odhod veličastne ladje. 'Ločno opoldne je dala signal. Po vsem Trslu so zajavkale sirene v pozdrav in tulile pol ure. Dva zrakoplova njene žlahte sla jo obletavala in malokateri Tržačan se ni vsaj oddaleč stegoval skozi okno, da vidi, kako bo odplula največja ladja, kar se jih je kdaj naredilo v naši domačiji. Kaj hitro je. velikanka izginila v motnem obzorju tržaškega zaliva, da ponese sloves naših ladjedelnic tja v Južno Ameriko. Štirje mrtvi v studencu. Pri Krnskem gradu blizu Gospe Svete je malemu posestniku Jurju Krašlu v škoda pravično ocenila in izplačala. Vzrok požara. Ni dognano, kako se je ogenj začel. Nekateri so bili mnenja, da je morda priletela iskra iz lokomotive, ker železnica vozi blizu vasi; gotovo pa to ni. Drugi menijo, da se je seno unelo samo od sebe. Vsekakor je stvar za sedaj še nepojasnjena. Zrakoplovne vaje. Okoli Padove so se vršili bojni manevri italijanske aviatike. Zrakoplovi so bili razdeljeni v dve stranki, ena je napadala, druga varovala. Tzid manevrov je bil zadovoljiv in pokazal velik napredek in moč bojne aviatike. Visok obisk. Kondonski župan (lord mayor) Blades bo dne 1. oktobra obiskal Rim. V Rimu bo gost mestnega guvernerja, kneza Po-tenzianija. Njemu na čast se pripravljajo velike slovesnosti. Nedavno je bil Rimu tudi njujorški župan Walker, ki se je mudil en teden ter si ogledal znamenitosti večnega mesta. vatne Zvezen iz Trsta, pri kateri je bilo največ zavarovanih; obljubil je, da se bo j studencu zmanjkalo vode. Zato je hotel studenec poglobiti. Delo je prevzel mojster za studence Blaž Peršak iz Celovca. Dno 6. sept. so v studencu zažgali slame, da se zrak v njem izčisti. Drugi dan gre Kraši v približno 10 m globoki studenec. Ker ga dalj časa ni nazaj, gre za njim njegov zet. A tudi ta ne pride iz studenca. Za njim gre Peršak, a se tudi ne vrne. še eden je bil tam. 'La sumi, da se je morala zgoditi nesreča, hitro telefonira v Celovec po rešilno društvo, potem pa tudi zleze v studenec, da bi onim trem pomagal. Ko pride rešilna družba, si jih tako natakne več maske zoper plin in gredo v studenec. V njem najdejo vse štiri mrtve: Kraši in zet sta bila z glavami navzdol, Peršak in četrti sta stala, a vsi štirje so bili mrtvi, zastrupljeni po Ogljenem dušiku, ki je bil na dnu studenca. Vsi poskusi za oživljenje so bili brez uspeha. Živalski nagon. Znano je, da je bila v juliju na Dunaju revolucija, v kateri je tudi pogorela ju-■stičnn (sodnijska) palača. V zvezi s tem prinašajo listi tole zajemljivo poročilo: Junija in julija mesca so sluge avstrijskega parlamenta zapazili nevoljni, da so se na poslopje državnega zbora priseljevali golobje, ki so začeli tukaj gnezditi in da so ljubke živalice začele nesnažiti poslopje. Odkod so prišli? Od justične palače; zapuščali so dom, kjer so bivali do zdaj leta in leta. Služabniki v parlamentu so sklenili, lotiti se teh golobov in pregnati jih, naj gredo nazaj v stara bivališča. Pripravili so se v petek 15. julija in tisti dan je justična palača pogorela! Hop, hop ! V Berlinu je nekemu potniškemu zrakoplovu motor odpovedal. Letalo' je moralo sesti k tlom na prometni berlinski ulici. Enega pešca je skoro do smrti pobilo. Potniki v letalu so ostali nepoškodovani, a letalo je šlo skoro vsaksebi. Družinska sreča. Če čitamo zgodovino starih ljudstev ob Evfratu ali na Nilu, ob Indu ali Gangu, ali če listamo v zgodovini Grkov ali 'Rimljanov, povsod vidimo s porastjo kulture žalosten pojav — propast družine. Če se današnji razkristjanjeni kulturni svet hoče ogledovati v tem ogledalu, bi se pač moral ustrašiti in moralo bi ga močno zaskrbeti za njegovo bodočnost. Mnogoženstvo, razrvanost in prepiri v družinah, razporoke, divji zakoni, prosta ljubezen brez čuta odgovornosti, brez skrbi za posledice. Saj temu se da kaj lahko v okom priti; treba je le znati, treba se le ravnati po navodilih prosvitlje-nih ljudi, čitati knjige in časopise, ki govore o tem. In kako gre že po kmetih govorica: »To si neumna, saj ni treba...!« Poglejmo pa v tako družino, kjer sta mož in žena prosvitljena v tem oziru in se ravnata po navodilih novih pridigarjev o zakonskem življenju. Bogati so, ničesar jim ne manjka, dobro se jim godi, izlete, veselice, zabave obiskujejo. Delajo, trudijo se, spravljajo denar skupaj. Lep dom imajo, lepo domačijo. Toda poglej ju, moža in ženo, ali vidiš kdaj pri njih izraz one skrite družinske sreče? Ali vidiš na njenem obrazu kdaj izraz one notranje sreče, ki jo opaziš pri materi številne dece? Mrko ji je oko, obraz resen ali po sili vesel, nima tople besede za svojo okolico, ne dobrohotnega dejanja svojemu obližju. Zakaj? Ker ni prehodila šole materinstva, ki bi jo vso obla-žila, vso oplemenitila. Otroka nima, ki bi mil izkazovala svojo ljubezen; zato je v čudnih oblikah razmetava, ne vede, komu naj velja. Kdaj vidiš takega moža, da bi se dolgo mudil doma? Dom, prazen, kakršen je, nima privlačnosti zanj; ogiblje se ga, povsod je rajše kot pa doma. Zakaj? Manjka mu nečesa, kjer bi prišle tudi njegove človeške lastnosti do veljave. Saj je samo delavec, prav za prav stroj, ki le dela in samo dela, nikdar in nikjer pa ne more pokazati svoje notranjosti, nikoli in nikomur svojih čuvstev. Toda ne samo to. Vsakdo ve, da človek, ki se odteguje svojim dolžnostim, nima miru in ne čuti sreče, ki naj ga na zunaj obdaja z vsem svojim razkošjem. Prav zato je med družinami toliko nesrečnih, ker so si očetje in matere, dasi nehote in podzavestno, svesti, da ne vrše svojih dolžnosti, ali da jih ne vrše zaradi zakonskega namena, ali jih zlorabljajo. Te odgovornosti se ne morejo Otresti, ker je njih ravnanje zoper naravo in zoper namen zakona; zato jih vidimo sredi veselja naenkrat resne, zamišljene, raztresene in če bi jim mogli takrat pogledati v dušo, bi videli: nara- va sama se upira in človek to čuti, četudi noče priznati. Ne mislim vsiljevati teh mojih današnjih trditev; vsakdo se o tem lahko prepriča, če pogleda okoli sebe. Eno pa je resnično: ne bogastvo, ne zabava, ne veselice, ne izleti, ne uživanje ne nudijo toliko resničnega, srečne- ga veselja kakor ena sama ura očeta in matere v krogu svojih otrok. In vse drugačno je to veselje, vsa drugačna ta sreča kakor ona tam zunaj v šumu in hrušču! Niso je pripravili drugi zate, za vaju sama sta si jo pripravila, vršeč božje povelje: nRastita in množita se in napolnita zemljo!« Kaj nam z dežele pišejo Novice iz dolnje Vipavske. V Dornberku je občinski načelnik določil pričetek trgatve na dan 5. oktobra, kdor hoče prej trgati mora prositi načelnika dovoljenje. Ker je letina bolj zgodnja kakor druga leta, bo prosilcev zelo veliko. Grozdje je že vse zrelo. Vinska kapljica bo letos izvrstna. V doljnij Vipavski tja do Gorice ni trta posebno trpela radi suše. Splošno se sodi, da bo pridelek skoro tolikšen kakor lansko leto, vino bo še močnejše. Grozdje je zdravo, ker je bilo suho poletje, ga gniloba ne napada; tudi grozdni črv se letos ni pojavil tako močno kakor druga leta. Bog nam daj lepega vremena, da bi trgatev srečno dokončali. Med Prvačino in Dornberkom se gradi nov železniški most poleg starega, tako da bo imel vipavski polž svojega. Novi most bo imel tudi pot za pešce; tako ne bo treba postaviti več brvi, ki jo je Vipava lansko leto odnesla. Zasluga za to gre dornberskemu podeštatu, ki je vpošteval želje Doberžanov, izražene potom naših listov, in se zavzel na pristojnem mestu za to praktično rešitev težkega vprašanja. Za povečane stroške bo prispevala v veliki meri država, ostalo plačata prvaška in (lornberška občina. Na Saksidu so v nedeljo fantje in dekleta priredili lepo veselico. Deklamacije so se prav posrečile. Tudi petje je bilo dobro; dornberški zbor si je izbral nehvaležno pesem. Človek bi ne mislil, da bodo Saksidovci tako lepo igrali, ko še nimajo veliko prakse. Posebno dobro sta igrala Elija in godec; tudi Ciril se je poglobil v igro, njegov nastop je zelo ijubeznjiv. Kakor izvemo, se je prav on najbolj trudil za pripravo veselice. Udeležba je bila velika, redko kdaj se je na Saksidu zbralo še toliko ljudi. Občinstvo iz bližnjih in daljnih vasi je s tem pokazalo, da ceni pridnost in vztrajnost Saksidovcev. Na žalost moramo omeniti, da sta se zadaj dve skupini mlečnozobih fantalinov nespodobno obnašali; Saksidovci so bili predobri, da jim niso pokazali poti. Zakaj ne ostanejo rajše doma in ohranijo svojih duhovitosti zase? Ako ne bo ta opomin nič pomagal, bomo drugič objavili imena ten razgrajačev. Starši pa šibo v roke! Saksidovci so lahko ponosni na svoje uspehe. Pozabili smo še omeniti, da je med pavzami igral domači orkester. Prvačina se trudi, da bi spravila pod sebe Vogrsko, Gradišče in tudi Dornberg. Vogrci niso prav nič zadovoljni s prizadevanjem. Privačkovcev. Pravijo, da so Prvačkovci do sedaj slabo upravljali svojo občino in zabredli v velike dolgove, iz katerih se sedaj ne morejo izkobacati. Zato bi radi spravili podse druge občine, ki imajo več denarja. Predlog Prvačkov-cev pa je Dornberžane naravnost užalil. Dornberg je bila vedno samostojna občina, pod katero je spadala pred kratkim časom tudi Privačina; Dornberg šteje danes okoli 2500 ljudi, to je dvakrat toliko kakor Privačina; Dornberg ima svojega zdravnika, živinozdravnika, lekarno, poštni in brzojavni urad ter lepo urejene in razsvetljene ceste. In pri vsem tem ne izkazuje občinski proračun ni-kakega primanjkljaja. V Dornbergu se lepo razvijate »Vinarska zadruga«, kateri se je pridružila žganjekuha, in »Posojilnica«. Dornberški kataster ima ogromen obseg in tudi občina sama poseduje precejšnje premoženje. Umevno je, da so Dornberžani na vse to ponosni in da ne hi radi prepustili uprave Privačkovcem. Tudi višja oblastva so ugotovila, da se (lornberška občina lahko sama vzdržuje. Radi tega upa.io Dornberžani, da bo predlog Privačkovcev odklonjen. PODGRAD w Istri. Letina je pri nas tako kakor drugod po Istri in je iz časopisov znano, da je zelo slabo, češplje so vender bile še dokaj polne, zato pa je bila cena čisto nizka. Po 25 lir kvintal so jih plačevali kupci, pa samo izbrano blago. Krompir smo že izkopali, pa je zelo reven pridelek, sam drobiž. Repe ni videti nikjer. Kako velika je bila v teh krajih suša, pričajo sosednji Poljanci, ki so gonili napajat v Loče in Slivje, uro daleč in še več. Zgodil se je celo slučaj, da je živina oslepela vsled žeje. Naš podeštat je podvzel korake, da bi se Poljancem voda dovažala. Res so jim parkrat pripeljali vode z avtomobilom, no čast Bogu, prišel je za Mali šmaren dež in največja sila je odlegla. Iz okolice se sliši o konjskih tatvinah. Ukradenih je bilo par konj nekemu Vo-dičanu. Kmalu potem so bili konji ukradeni nekemu Gradiščanu. Temu je Fedel s Peska pomagal, da sta konje zasledila, ko so se že vozili z železnico od Trsta naprej. BOLJUNEC. Prejeli smo v isti zadevi kakor zadnjič nov dopis, iz katerega posnemamo, da sla v Loljuneu dva javna plesa v navadi: za Sv. Ivan in za Sv. Tilh. Ker cerkvene naredbe ne dopuščajo, da bi se cerkveni patroni slavili s plesom in da bi se verno ljudstvo s cerkveno parado sklicevalo k razuzdanim in posvetnjaškim veselicam, zato je tudi boljunški g. župnik tisto nedeljo opravil tiho mašo ob 6. zjutraj in opustil vsa druga cerkvena opravila. Tudi ta dopisnik pripisuje krivdo vaškemu načelništvu, ki bi bilo lahko ukrenilo drugače, pa ni hotelo. Dobiček od plesa imeli so le nekateri gostilničarji, drugi vaščani pa vsi samo škodo. Včasih se je po osmicah kaj vina poprodalo; to je letos odpadlo na škodo kmetom. Dopis poziva vaško predstojništvo, naj bolje ureja vaške razmere v splošno dobro in izvaja sklepe lanskega zborovanja v otorkli«. Tudi g. podeštat v Dolini naj se ozre na upravičene pritožbe vaščanov, ki so primorani obrniti se do višjih instanc. Zadnji dopis v M. 1. iz Ricmanj o tomboli i dr. je imel ta dober učinek, da so morali mesarji znižati ceno mesa. Tako je prav. OSP. Glede našega načelnika smo že pisali v Malem listu, pa moramo še. Niti ene rabote nismo v tem letu napravili za vaško skupnost. Vsled slabih poti trpi živina. Tudi za očistiti vodnjake ni bil dan noben ukaz, dasi bi bilo potrebno in zlasti letos koristno. Županstvo v Dekanih naj vzame to v pretres in naj ukrene, kar bo osapski vasi v dobro. Cerkveni starešina naj bi tudi popravil I>ot, ki vodi od njegove hiše k cerkvi, to namreč ima on s svojim oddelkom oskrbovati; pot je. slaba in tujci, ki tod pridejo, utegnejo delati kritične opazke. ŠKRBINA. Pretresljiv slučaj se je zgodil dne 11. t. m. V presledku 12 ur sta po nenadni kratki bolezni umrli dve sestri Obersnel, 22 letna Zorka in 19 letna Leopolda. Pogreb je bil 12. t. m. ob 4. popoldne ob velikem spremstvu. Mladeniči in mladenke so nosili pred krstami vence in cvetlice. Hudo prizadeti družini izrekamo sožalje. MAČKOVLJE. V nedeljo 28. avgusta smo praznovali našega cerkvenega patrona, sv. Jerneja. Sv. maša je bila ob 20.30. Pri sv. maši so krasne mašne pesmi prepevali člani Primorskega društva. Vso čast moramo dati našemu še mladoletnemu organistu Silvestru Oleniku, ki se je zelo potrudil za dobro stvar. Ob tej priliki se zahvalimo tudi predsedniku Jožefu Stnotlaku, ki je pravočasno »prezračil« društvo. Dne 25. avgusta smo tudi tod okrog imeli vihar, ki je to ali ono škodo napravil, posebno hudega ne. Par kmetom je odkril nekaj strehe, sadno drevje otresel; neko lepo lipovo drevo jo do polovice polomil. 31. avgusta je izdihnila, 22 let stara, Frančiška Smotlak. Bolehala je že dolgo časa na sušici, edini slučaj te bolezni pri nas. Rajna Frančiška je bila pridno in ponižno dekle, olikanega vedenja in dobrega srca. .Na zadnjo pot so ji dekleta kupile par vencev, fantje pa so povabili godbo, da je svirala ob odprtem grobu žalne komade. Jaz bi svetoval — pa brez zamere — naj hi se bil raje nabrani denar izročil v podporo ubogi materi pokojnice: imela je znjo veliko stroškov v dolgotrajni bolezni. Sicer pa je požrtvovalnost, ki jo je mladina izkazala svoji tovarišici, vseeno vredna priznanja. Tatovi so spet začeli s svojimi ekspedicijami po kurnikih. Odnesli so že nekaj parov kokoši. Kdor ne mara, da bi kure menjale hišno številko, naj jih dobro zaklepa. Slednjič opozarjam tiskarno Desetih bratov in Pepetov, naj narede za par tednov štrajk. PODLISTEK. »Tindrich Š. Baar Nova masa. 5 (Prevedel Grušenjka) »Naj bo — v okvirju — zlatem okvirju --- veste«, je spregovoril konečno Kuhat in v oči mu je pala velika slika v dragocenem okvirju. «To le bi« je pokazal s palico, v kateri je bil oster žebelj; skoraj da je ni žnjim prebodel. »To je Sikstinska Madona, ki stane ubogih štirideset kron«. »Fuj tajfel«, je zaklel Kubat in obrnil oči od lepe slike. »Saj vemo; kaj manjšega bi moral; — kdo bi se s tem vlekel proti domu, še skozi vrata bi ne mogel. Ta sličica bi morda bila«. »To je kopija slavne svete družine Kaiilbachove. Brez okvirja stoji osemdeset kron, z umetnim okvirjem modernega sloga pa ravno sto. Toliko, da ni Kubat padel na zemljo. Postalo mu je črno pred očmi. Zasukal se je na peti in odšel brez pozdrava iz trgovine. Še le zunaj se je oddehnil in zacopotal s škornji. A kmalu mu je odleglo in je mrmral po cesti: »Znorel je, v glavi se mu je pomešalo - - slika kakor nioja dlan en sto- tak — za stotak kupim enoletnega junca ali žrebe, rezilni stroj ali voz druge reči. Moram takoj v predmestje k steklarju, kjer sem pred časom tako dobro in ceno kupil«. Grizla ga je vest, da se je doma na seji tako ponašal. Slika je sicer stala tri krone ali sramotna laž je bila, da je imela zlat okvir. Navaden lesen okvirček je obrobljal sliko; slika pa ni bila velika kakor okno, manjša je bila, veliko manjša, taka kakor okno na kašči ali na skednju. Spregledal je, jasno spregledal, zdaj pa je prepozno tožiti. Iz te kaše si mora kako pomagati. Blodil je po cesti ves v te misli zatopljen in se ni brigal ne za ljudi ne za doin, dokler ga ni zbodla v oči trgovina, katera je naravnost gorela v solnčnem blesku. Zrcala, vaze svetilke, steklenice, vrči, svečniki so so gnetli na razstavljeni mizi, na policah nad trgovino in okoli nje, tako da je med to krhko šaro le s težavo in zelo oprezno, da bi kaj ne razbil, stopil noter. Tir je kupil, imenitno kupil, Razložil je steklarju, česa potrebuje in ta je takoj doumel. Patrona — svetega Vaclava mu je nasvetoval, in ga dolgo časa iskal po trgovini in po skladišču. Vse svetnike in svetnice božje je našel, samo tega vojvode in pradeda češke zemlje ni in ni mo-gel najti. »Sveti Vaclav, Hus in Žižka, za te se pri nas kar trgajo«, je govoril, «komaj jih dobim v zalogo, že so preč. Veste kaj: tukaj imam svetega Jožefa, patrona duhovnikov, ta se mnogo lepši poda duhovniku; lep, čista slika, baročna, bogato pozlačen okvir z zakrivljenimi polžki na njem; vse kakor stoji in leži bo za vas samo — petak«. Kubat sc je takoj popraskal za ušesom in rekel: «Petak, to je mnogo denarja, morate kaj popustiti«, ali v srcu je že znal, da slika bode njegova. Nc odjenja in je ne pusti, tako se mu je priljubila; in začel je zgovorno barantati. Živahni steklar se je spoznal na svojo odjemalce, zato je po njih postavaljal cene in potem popuščal. Pogodila sta se za tri krone. • «Moram imeti potrdilo«, je še razložil Kubat, ko je položil tri krone na mizo. «A tu na papir mi napišite, da je slika stala ravno jietak, kakor ste vprašali zanj. Saj vemo, še kokoš ne grebe zastonj, za jmt in zamudo časa hočem biti takoj plačan«. Po kratkem času je že zmagovito nesel sliko, lepo ovito v papir. S cigaro v ustih je hodil okoli knjigarn in imel že lisoč misli, kako bi stopil notri, pokazal sliko in povedal za kakšno ceno je je dobil. Pa je zaničljivo pljunil predse, pomel si roke in pomislil: «V uho naj me pi- šejo ! Zastonj pa vendar nisem prišel«, in vesel je šel proti domu. V. »Jo že nese! — Jo že nese!« so zaklicali otroci na koncu Rakovna in se razleteli naproti stricu Kubatu. Sosedje so pritekli pred vrata in cerkvenica Jona-ševa je radovedno in tajno pokukala ob zastoru, da bi takoj videla, kaj je občina kupila njenemu sinit. A nikdo ni videl ničesar razen povezanega papirja... Tako se je dobro obvarovala uradna tajnost o tem občinskem daru. H Kubatovim je prišlo potem po različnih vprašanjih vsepolno radovednih žensk, ki so otroke pestovale v naročju: a ta ni povedal ničesar. Položil je previdno ovitek na posteljo in nič na svetu ni moglo vpogniti njegove žene, da bi vsaj košček papirja odtrgala in dovolila pogledati vnni. »Bog varuj!« se je branila prestrašena Kiibatka ’/■ ustni i in rokami. Mož mi je strogo prepovedal in mi s palico zagrozil. Danes zvečer se sestane občinski odbor, tja ga ponese in odveže — Skočite jutri k Labunovim. Zvečer se je pri županu izvršila tiha slavnost »odkritja slike«. Brez povabila so prišli sosedje. Obrit, resen in častit kakor prečastiti gospod je prišel tudi Kubat s sliko. (Se nadaljuje'.. K Deseti brat po ISTRI. Povabljen sem bil, na.i sd grem ogledal enkrat tudi kraje okoli Kopra. Udaril sem jo kar peš iz Trsta preko Žavelj na škofije in v Pasjo vas. Tani sen kritiziral občinski urad, ki že ob dveh zapre. Od tain sem jo mahnil k Sv. Antonu, kjer sem prespal na senu v družbi Kabola s Popeter. Drugi dan sem šel na Marezige. Na tisti poti pridem do potoka in vidim, da je pot za srne, a ne za ljudi. Ko sem tako neodločen tam stal, je pristopil bliže neki mož, ki me je izza grma opazoval. Ta mi je rekel: «Kaj jo gledaš? Taka je bila in tako bo». Nato mi je povedal vso zgodovino te ceste. Vprašal sem ga, če nimajo nobenega moža v teni kraju. Odgovoril mi je, da so bili nekoč, a zdaj da ni nobenega. Čudila sva sc tudi inženirju, ki je dal navažati gramoz na to staro cesto; naj bi raje pomeril novo. Kmet mi je pravil, da mora na ti poti vpreči štiri vole, da pretegne voz, 8-10 kvintalov težak. En koš peska stane s prevozom od Kopra do doma 100-110 lir. Vrnil sem se nazaj v Dekane, kjer so imeli prvega avgusta ples. Pridno so se vrteli; kapoti so bili v kratkih hlačah. Lepo se mi je zdelo videti spet staro nošo. Nato sem obiskal Koper, kjer bilo vse v zastavah. Za 15. avgusta pa sem jo potegnil na Vzroček. Po poti sem se ustavil v Sv. Antonu. Hotel sem v neko krčmo, pa so mi rekli, da je zaprta za 5' dni, ker niso pobelili, da se odvrne nevarnost bolezni. Nek sopotnik mi je pravil, da bi morali marsikatero gostilno -zapreti magari za cel mesec, da bi se navadili snage. Res sem doživel v neki gostlni, da sem jaz sedel na enem kraju mize, z drugega kraja pa so kokoši skakale gor. Nekje sem videl prodajalno in pes je privzdignil zadnjo nogo k vreči moke; »dobra polenta bo», sein si mislil. Za tretjo nedeljo avgusta sem šel k Pobegom, ker so imeli tudi sam ples. Imeli so pa tudi ringlšpil ali vrtiljak. i>el sem radoveden gledat, pa sem preblizu pristopil in mi je eden z nogo brcnil v fajfo, da je zletela po tleh. Skočil ■sem tudi jaz na vrtiljak, da bi ga ujel, pa ga nisem mogel dohiteti. Ker nisem te umetnosti vešč, se mi je zvrtelo v glavi in sem telebnil še jaz zraven fajfe na .tla. Pobral sem se in šel proč. Po poti ■sem zvedel še, da fantom v Čežarjih ne dovolijo plesa, s tistim, ki ima patent, pa fantje nočejo iti vkup. Mislim, da je tako prav, bo več pameti in več lir ostalo. PLAVJE. Na dopis iz škofij dne 10. t. m. smo dobili pojasnilo, iz katerega povzamemo, da se je poljedelsko predavanje vršilo v farovžu blizu cerkve zato, ker je bilo neugodno vreme. Oba v dopisu napadena Hrvatina sta profesorja dostojno sprejela in ga odvedla v farovž, sta pa tudi glasno povabila vse navzoče, naj gredo noter poslušat predavanje. Kakih 40 kmetov se je predavanja udeležilo in so lahko za pričo. Ni torej nič res, da je rekel Miško; »Kaj treba, da vsi čujejo?» Prejeli smo tudi: Spodaj podpisani prosim, da objavite odgovor dopisn:ku z dne 10. t. m. Obregnil se je na nas kakor v imenu Škofijcev, da nismo privoščili škofijotom iz obrazbe. Če je res želi, naj le naprosi, g. profesorja za kako predavanje v Škofijah in gotovo mu bo g. profesor rade volje ustregel. Da se ni vršilo predavanje pred cerkvijo, ampak v farovžu, ki je par korakov proč, je vzrok mraz in dež; odprta pa so bila vrata vsem in so bili tudi vsi povabljeni. Če pa se je dopisnik bal, da se streha nanj podere, nismo mi krivi in naj nas pusti v miru. I. Hrvatin, p. d. Miško. TOMAJ. Nedavno sta v našem gozdu dva neznana lopova napadla mlado ženo, ko je nabirala diva. Branila se je z vso močjo, a je vendai podlegla-večji sili. Vsa zmuče-na in prestrašena je prišla domov. Morala je v posteljo. Neznani zverini sta seveda izginili kdo ve kani. Tako daleč smo prišli v sedanjih brezvernih časih' OlVAtA. Letovniki so nas večinoma že zapustili ter se zopet, čili in zdravi, vrnili na svoje domove. Ni bil pa tako srečen, da ‘V Zopet videl svoj domači kraj, neki, sicer že prileten letovnik. Ko se je namreč nekega dne v družbi svojcev sprehajal v borštu za postajo, mu je nenadoma poslalo slabo — zadela ga je namreč srčna kap —■■ in po njem je bilo. Truplo nesrečnega pokojnika, ki je prišel semkaj na oddih, a je mesto oddiha našel prezgodnjo smrt, je bilo prepeljano v Trst in položeno na pokopališču pri Sv. Ani k večnemu počitku. N. p. v m.! Neka gospa — letovnica iz Trsta — je podarila tukajšnji cerkvi prtiča za oba stranska oliarja. Prtiča sta zelo lepa ter fino in dragoceno delo in se bosta uporabljala le ob velikih praznikih. Rog plačaj! REPENTABOR. (Zgodovinska črtica) Poldrugo uro od tržaškega mesta proti jugozahodu kraljuje na skalnatem griču romarska cerkev Matere Božje na Re-pentabru. Ker ima ta grič od strani Cola in od Vrhovske strani podobo skalnatega grebena dobila je menda repentaborska cerkev ime: »Na Grebenih«, kakor jo dandanes imenujejo zlasti tržaški okoličani. Repentabor, ali morda bolje rečeno uRepnji tabor» dobil je ta kraj iine po rupah, stenah in skalnatih dolinah, ki se razprostirajo tod na okrog. Čeprav je obdarila narava ta kraj s pustim kra-škini skalovjem, vendar ni brez vsake zanimivosti! Izletniki in hribolazci, najbolj pa preprosto ljudstvo zahaja rado »na Greben« k nebeški Kraljici iskat tolažbe in utehe! Ta grič se imenuje «Tabor» od starinskega tabra, ki je bil menda tu, še predno je stala cerkev; najbrže še od rimskih časov. Tod mimo je peljala neka stara pot iz Trsta črez Kras in Vipavo v Norik in Panonijo. Tabor je bil zavarovan s trojnim zidom. Sled trojnega taborskega obzidja je poznati še sedaj. Zunanji, najspodnejši zid je od rebri naprej nad dolino «Ledanic» in «Kilovec« -— grič pri sedanjem pokopališču nad »Zajčjim dolom« blizu Cola in nazaj proti severu na Reber«; drugi srednji je nekaj više; tretji pa je okrog Tabra na griču. Pred več leti, ko so kopali na Repen-tabru v župnikovi kleti, našli so delavci nekaj starinskega orodja; med tem tudi sulico. To sulico so oddali tržaškemu starinskemu muzeju. Tedanji vodja muzeja je bil mnenja, da je to orodje iz predrim-skih časov; drugič je menil, da bi utegnilo biti iz bizantinske dobe. Na «že-stelu« so izkopali črepinje paganskih žar, kameni ti ročni mlin ter še nekaj drugih starinskih posod. Starinski napis, ki se nahaja nad malimi vratinii, kjer se iz Cola pride v Tabor se glasi: «V LETU 1911 JE TABOR ZIDAN; LE-r JE CERKEV 2. DELANA; V U?80™?. TUHEX STORJEN; LETA 1828 TE VRATA STORJENA«. A. L. (A L) pomeni Anton Lazar iz Repna, tačas-ni starešina in župan. Na zahodni strani meznarije, nad zazidanimi vratini se nahaja grb starih gospodov (baronov) Devinskih, kateri znači, da so bili nekdaj ti gospodje lastniki Repentabra. Kdaj je bila cerkev Matere Božje na Rep&dabru zidana, se ne ve natančno. Neka stara listina v arhivu tržaškega kapitlja pravi, da je stala že leta 1316. tu cerkev, pa je morala biti zelo majhna. Ljudstvo pripoveduje o početku te cerkvice razne pravljice: 1) Prva pravljica pravi, da je bil tu neki ovčar — že davno ga več zobe ne bole — ki je tod ovce pasel. Ko je bil nekega dne na paši, prikaže se mu bela žena ter mu veli naj si na tem hribčku sezida hišico. Ko je pričel zidati, se mu je zdelo, da ni vredno tu hišice postavljati. Zato je pričeto zidanje podrl. Pa kako se začudi, ko dobi drugi dan na istem mestu še več zidovja, nego ga je prejšnji dan podrl. Takoj se loti zopet zidanja ter namesto hišice sezida prvo kapelico na čast Materi Božji. -)• Druga pripovedka trdi. da so hoteli, najprej tfepenci (ustanovniki Vel. Repna) zidati cerkev na ((Okroglem vrhu* hribčku med Repnoni in Colom - nasproti Tabru, pa jim je nekaj zidovje podiralo, zato so pričeli drugje zidati in sicer na «Greben vrhu» Tu so potem našli vsaki dan več sezidanega. 3) Tretje poročilo pa trdi, da so na hribu «Grebenu« našli skalo, v kateri je bila škavnica», podobna ženski stopinji-ci. Rekli so da ie to stopinjica Matere Božje. In pričeli so na tem mestu, pri skali, Njej na čast zidati cerkev. ZANIMIVOSTI. Kemalia. Kakor so prekrstili Petrograd v Leningrad, tako so prekrstili Rusi celo vrsto drugih mest; in celo narodom so dali druga imena. Turki ijh v marsičem zelo posnemajo in so jih začeli tudi v tem. Staroslavni Bizanc, ki se je imenoval po drugem njegovem ustanovitelju Konstantinopel, jim ne ugaja več. Ker sc njih predsednik imenuje Kemal, bodo prekrstili tudi Konstantinopel in mu bodo dali po njem ime Kemalia. Mi pravimo temu mestu Carigrad, kar so stanovali v njem cesarji, oziroma cai-i. V Belgradu so strogi. Kakor je po velikih mestih navada, tako si je tudi v Belgradu nečisti duh spletel gnezdo. Zadnje čase je začela policija strožje nastopati, da se po možnosti omeji pohujšanje. Ženske osebe izpod 30. leta ne bodo smele iti za hišne in dekle brez posebnega policijskega dovoljenja; tako dovoljenje se bo dajalo samo družinam, ki so na dobrem glasu. Za hišne po hotelih in točajke po gostilnah so tudi posebni policijski predpisi: ne smejo stanovati v isti hiši; o polnoči morajo delo končati; ne smejo piti opo-nin; ne smejo se zadrževati v razgovorih z gosti. Če bi se dognalo, da je kak gostilničar ali hotelir navajal svoje uslužbenke v nečistovanje, bo izgubil koncesijo. Zverinsko delo. V vasi Lačarak pri Mitroviči se je 50 letni kmet Jankovič že dolgo prepiral s Svojim sinom. Pred nekaj tedni »ta se radi neke malenkosti sporekla in oče se je tako razjezil, da je navalil na sina in mu z nožem razparal trebuh. Nezavestnemu je nato razrezal prsa in mu izrezal srce ter šel na dvorišče k svoji ženi in ji ga vrgel |>red noge, rekoč: »Evo ti srce tvojega sina!« Mati se je onesvestila. Nato so sosedje prihiteli na pomoč in predali zverinskega očeta orožnikom. Prakti6na knjiga. Prikrojevanje perila po životni meri. Spisala Ema Arkova, učiteljica na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din. •10. . To je knjiga, ki jo mora imeti vsaka gospodinja od preproste delavske žene do visoko intelligentne gospe. Predvsem pa ne sme manjkati v nobeni šolski knjižnici, kjer se poučujejo ženska ročna dela. Vsak vbod, ki ga dandanes naredi doma pridna roka gospodinje, pomeni razbremenitev gospodinjstva, kateremu v današnjih težkih časih povsod primanjkuje materijalnih sredstev. To knjigo, s j)omočjo katere si vsaka gospodinja po priležni meri potrebne kroje sama nariSe, mora imeti vsaka nevesta, ki si dela in šiva svojo balo, j)otrebuje jo vsaka go-spodinja ali dekle, ki si hoče omisliti perilo zase ali svojce. Knjiga je sestavljena vzorno, pisana jasno in pregledno, snov je obdelana strokovno. Glavni oddelki knjige so žensko, moško in otroško životno perilo in hišno perilo. Kar daje knjigi posebno vrednost, so nazorno in jasno risane slike raznih krojev, ki ilustrirajo strokovno mrtvo besedo. Takih krojev je pridejanih nad 50, tako, da tudi v tem pogledu imenujeno knjigo lahko prvovrstno. Oprema je raz- Po čem je lipa ? Dne 21. septembra sl dal ali dobil: ' — Trst LASTNA IZDELOVALNICA čevlji delani samo na roko Tunika znana po oseh pode-žclshihsBimih. Velika izbera. M 0 S Prijazna postrežba — Zmorne cene. 0*3000003001013000001 U-f-rk & Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste,: ki oglašajo v Malem listu!j Andrej Puric TRST Via Media št. 6 Kovaški mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in omrežja ■ akojšnja izvršitev - Štedilniki vseli vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii]ii!ii:!iiiiiiiiii)iiitiiiiiniiiiii:iii!ii. q □onoDoaoaoaoDonoDonon g Ever Blas g □ Odlikovana, svetovnoznana tekočina. □ C Ne razjeda, ne maže, ne škoduje. D Uničuje vse žuželke: stenice uši, ščurke □ C in vse človeške in živalske zajedalce. O Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. K^OIUE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. Mermolja sprejema v gorsci na Travniku št. 5 li. d i n EVER BLAS rabijo z uspehom šole, Il!llilllll4llfll!ll!!llll!il!ll!llllllllllllll!lllll!!ll!lllllll!ll!!lll|l!lll|ll|lllllll||lllll|!l|ll|ll|l||l||l||l!|l||l||f MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v .želodcu in glavi, slabemu teku 'in prebavi, grerikosli v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». -— Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prani sirup. ■— Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je uRcumazarm kot tekočina, a aLinimeat LanomerttcA» kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Sentjurjevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odrti ne; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PPa ODREŠENIKU — Bistrica. □ bolnišnice, plovna podjetja, zavodi itd. □ Steklenica stane 3.75 L. □ □ O Tovarna EVE« BLAS - TRST J g TR1ESTE - Guard. Scoglietto 340. g □ Telefon štev. 18-78 pij j±j Pošilja se po pošti s povzetjem. □onoDoncDonoDonononob MIBIlllllllIHMIIIIlilUIIIHIIIlilB Rontgenološki :—~~ zavod ACOUA DELL’ ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačen je korenin. Steklenica po C lir -- se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Vi; Zobozdravnik Idr. Sardoč D.i ordinšra w Trstu via ftfl. H.imbrbni 16III (Prej via S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7. Giuiiuni 42. 9 pri Fiegel. V Gorici, Via Carducci GLVKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje (5 steklenic. Cona L. 42.—, Trst, Via dei Giu-liani, 42. V STUDENCU, župnija Hrenovice, 1 uro od Postojne, je na prodaj posestvo. Sestoji iz hiše 2!) m. dolge, krite z opeko. 7 johov bukovega gozda in 42 parcel njiv, travnikov, pašnikov. Sena se lahko pridela 140 q. — Cena po dogovoru. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri: Ivan Gašperšič, Prem st e v. 10 (Pri mano).. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5. URARSKI VAJENEC se sprejme takoj. Ivan Bizjak, urar v Postojni. HIŠA v dobrem stanu se po ugodni ceni proda. PRIMARIJA dr. A. de Fiori v GOKICI Corso Vittorio Emanuele III. 14, Sprejema od 9-12 in od 2-4. Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telefon štev. ,196. Čewljai*nica FORCESSIN odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst — v»a CaPri" 5 pri Sv. Jakob*1 — Trst Le k Forcessinu vsi hite, da si obujejo noge- On šiva trdno in mo6no, pa elegantno in lepč. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi. SSSSa