VSEBINA — Finančni pokazatelji Str. 2 — Računalnik že v hiši, Iz dela komisije za izvajanje ZZD Str. 3 — O osnutkih zakonov .. . Str. 4 —• Letovanje Str. 5 — Počitniška praksa Str. 7 — Tekmovanje gasilcev Str. 8 — Na obisku, Nezgode, Kadrovske vesti Str. 9 — Izobraževalna skupnost za tekstilno stroko, Spremembe prometnega režima v Ljubljani Str. 10 — Sindikalno tekmovanje v košarki Str. 11 Leto XVIII. Litija, avgust 1977 številka 8 Enaindevetdeseti jubilej praznujemo v času ko zakon o združenem delu vgrajujemo v našo samoupravno in delovno prakso Enaindevetdeseti jubilej Sprovajanje Zakona o združenem delu v naše vsakodnevno delo in prakso ne pomeni le sprejeti nove samoupravne akte, pač pa dojeti bistvo družbene preobrazbe, ki zahteva od slehernega delavca in samo-upravljalca drugačen — bolj angažiran in zavesten boj za nove družbene in samoupravne odnose — za večjo družbeno in delovno storilnostyM botjsojirga-niziranost, za večje dohodkovne usgeheAm-pravične j -šo družbeno razdelitev ustvarjedegi dohfldjca za potrebe širše in lastne potrebe,/m nh ustvarjamo z družbenimi sredstvi za pr oizvcf dn)>rmys vo jirp^žir# delom. Čas, ki je pred nami in v katerem moramo sprejeti vse samoupravne akte, ki so časovno določeni v zakonu, je kratek, zato mora delo na sprejemanju potekati dovolj intenzivno, vendar tudi kvalitetno, saj samoupravne akte, ki predstavljajo zakone za vse naše delo in samoupravno delovanje, za medsebojne Toše>dolzhpsti in pravice, ne morejo biti le for-matrio-pegijiaNzadovoljitev članov kolektiva, pač pa ninrnjn irhoVtl izVovih pogojev, ki imajo širši družbeni inssqmoumravm značaj — delo delavcev v zdru ženem delu? ričan \em?\^a ji^mo vso veličino dela o spro- žaj i n ju :tku (letA na tnem vAeluV žilava stMuta^, tilnika o razpi! dohodkov, pravil-/ ivijnika »razuma o Naloge, ki smo si jih zadali' dročju sprovajanja Zakona ljenju niso majhne in ne laAkel vilnika o medsebojnih razmerju rejanju čistega dohodka in os^bijilj nika o sredstvih skupne porabe, organov upravljanja, samoupr združevanju dela delavcev, drb^he^ jdjhi, ki naj kvantificirajo in kvalitetno opredelijo vs^iNitit Rezalce, ki razrešujejo družbeno ekonoHjSki poT8ž®\lei*v-cev glede pridobivanja in delitve d on o c nja dela in sredstev, svobodne menjave in" drugih samoupravnih dokumentov, zahtevajo široko in zavestno angažiranje naših sposobnih kadrov, ki bodo znali zasnovati takšne delovne osnutke in rešitve omenjenih aktov, na podlagi katerih bodo lahko delavci uspešno razpravljali, se odločali in sprejemali konkretna stališča na samoupravnih osnovah. zakona. toch evno pri »vili slič nanj p; /\ d slovi li orgai :mai ijšanji 'ečji ust’ : delom ob 6. uri in ji traja delovni dan do 15. ure. Takrat imajo priložnost, da se okopajo tudi v morju do tedaj se namreč v znoju. Vojno odmaralište „13. MAJ FAZANA Od sodelavcev, ki so pred menoj letovali v kampu. 13. maj pri Fazani, sem slišal toliko različnih mnenj, da sem Kamp ni prenapolnjen, med bungalovi, prikolicami in šotori so speljane kamnite stezice. Tla so na debelo pokrita z borovimi iglicami, z dreves pa te tu in tam opazujejo radovedne oči veverice. Sanitarije so čiste in lepo urejene. Pri umivalnicah so tudi tuši, ki pa so odprti samo do 10. ure in dokler ne zmanjka tople vode. Veliko boljše bi bilo, če bi se lahko potuširal zjutraj ali zvečer. V kampu sta tudi kiosk (trgovina s prehrano) in restavracija. Prvi je nepričakovano dobro založen, saj tu lahko kupiš vse od razglednic do kruha, razen sadja, zelenjave in mesa. Tudi pijače nimajo, ker bi bili konkurenčni last- Naša počitniška prikolica v Fazani se bližal vojaškemu letovišču z nekoliko smešnim občutkom, pripravljen na vse, celo na »trubo« ob 21. uri. Sprejel me je senčen borov ni restavraciji. Vse to pa se dobi v Fazani, ki je le 10 minut pešačenja po stezici ob morju, oddaljena od kampa. Cene v Fažani niso visoke. Približno ob 16. uri se delo v kuhinji zopet prične in traja do 20. ure. Tukaj kuha prvič. Dela je sicer dosti, vendar kljub temu zadovoljna, ker uživa v svojem poklicu. Če bodo gostje s kuho zadovoljni, bo še rada prišla. Štefka Lušina je odgovorna za gašenje žeje. Tudi njen delovni dan je dolg, zato jo večkrat bolijo noge. Enako so povedale tudi ostale. Vse pozdravljajo svoje sodelavke v tovarni. Plaža je očiščena ježev, zato greš brez skrbi v vodo gozd, prijazna vojaka sta me napotila do recepcije. Po vselitvi v lepo opremljeno prikolico, sem raziskal naselje. Tu lahko najdeš tudi prijetne gostilne, ki niso turistično pokvarjene, in so zato tudi cene zmerne. Nasprotno — Marija Glavna kuharica Birk - Mica V Puli je veliko zanimivosti. Od vseh je najzanimivejša arena. pa so cene pijačam, sladoledu, kavi in hrani v restavraciji v kampu primerno turistično zasoljene. V restavraciji se lahko tudi aboniraš, in v tem primeru je cena hrani nižja. Gostje, ki so se tu hranili so hrano pohvalili, in so za kosilo lahko izbirali med štirimi različnimi vrstami jedi. Prijetno sem bil presenečen zaradi možnosti raznovrstno rekreacije: odbojka, košarka, namizni tenis, nogomet. Na voljo so tudi sandolini za vesljanje. Plaža je očiščena ježev, za-ta greš brez skrbi v vodo. Zelo lepo je poskrbljeno za najmlajše: imajo peskovnik, nižje koše za košarko, različno gugalnice in vrtiljak. Na plaži so tudi tuši, ni pa kabin za preoblačenje. Tudi za zabavo je poskrbljeno. Trikrat na teden se ob godbi lahko zavrtite. Zabavo in razvedrilo si lahko poiščete tudi v Fažani, posebno pa v Puli, ki je oddaljena le 6 km. Če komu ni do plesa, je v Puli dovolj drugih zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati: arena, množica drugih spomenikov, pristanišče, uličice in vrvež v manjših krčmah, razkošni butiki — vse -to pritegne turiste. Posebno je zanimiva cenena tržnica. Ker je kamp v neposredni bližini Brionov, so tu nekoliko poostreni varnostni ukrepi. Tu ne more letovati kdorkoli, in je celoten kompleks primerno zaščiten; zato sem se počutil varno in sproščeno. M. M. GOZD MARTULJK Iz Kranjske gore vas pope- tu se vam nudi lep pogled Ije sedežnica v pičlih 20 mi- na vasi v dolini, smaragdno nutah v dom na Vitrancu. Od zelene Zelence, senožeti in Počitniški dom Slovenijales v Gozd Martuljku — v njem ima naše podjetje v sezoni na voljo dve sobi s skupaj sedmimi ležišči. Za vse, ki žele miren kraj in se naužiti gorskega zraka je Martuljek res idealen kraj za preživljanje teh nekaj dopustniških dni. Na obali je veliko možnosti za rekreacijo pašnike na pobočjih gozdnatih gora ter krasne divje stene Julijcev. Tam daleč proti severozahodu pa se vam bodo pokazali vrhovi visokih gora, ki so pokrite z večnim ledom in snegom. Območje Kranjske gore in vasi v okolici je najprimernejše izhodišče za nešteto visokogorskih tur. Privoščimo si pa lahko tudi izlet v dolino Planice. Pot vas pelje mimo smučarskih skakalnic svetovnega slovesa, skozi visokogorski gozd, s Tako kot v Novigradu, je bila tudi v Martuljku miza za namizni tenis stalno zasedena. Še posebno ostri so bili dvoboji Parov Pogled z gornje postaje žičnice na dom na Vitrancu, 1.565 m nadmorske višine Ob povratku z Vitranca se vam nudi čudovit pogled z žičnice na Kranjsko goro Še nekaj metrov vožnje in na spodnji postaji žičnice bo treba vstopiti svojo posebno floro in fauno, do koče v Tamarju. Ali pa izlet na Vršič. Če nismo navdušeni za pešačenje, si lahko privoščimo vožnjo z avtobusom, ki vozi poleti čez Vršič. To strateško cesto, ki povezuje dolino Save z dolino Soče so gradili ujetniki v prvi svetovni vojni. S terase Tičarjevega doma imate krasen razgled na Primorsko. Tu je izhodišče za Planiška velikanka Tamar ture na Prisank, Mojstrovko in druge gorske orjake. Z Vršiča je le še dve uri peš poti do izvira Soče. Večina dopustnikov pa si obvezno privošči izlet po strmi gozdni poti, ki je seveda prevozna tudi z osebnim avtomobilom, na Srednji vrh. Ko pridete iz gozda, kmalu zagledate gorsko vasico Stari vrh. Gostišče se nahaja na hribčku, imenovanem Glava. Z njegove terase je čudovit razgled na Julijce in dolino Save Dolinke. Užitka željni dopustniki imajo prav v Gozd Martuljku nebroj možnosti za krajše in daljše izlete, tako v dolino Vrat, pod Martuljkovo skupino in podobno. Privoščite pa si lahko tudi skok čez mejo, saj sta Rateče in Podkoren zelo blizu. B. B. Počitniška praksa S prvo poletno vročino so se zaprla tudi vrata šolskih učilnic. Dva meseca trajajo počitnice, v tem času pa dijaki in študentje odhajajo na morje, v planine ali pa opravljajo počitniško prakso v delovnih organizacijah. Štipendisti, ki so pogodbeno vezani s posameznimi delovnimi organizacijami, morajo navadno opravljati počitniško prakso v teh podjetjih. Naša delovna organizacija ima sklenjenih več takšnih pogodb o štipendiranju z dijaki in študenti na srednjih in višjih oz. visokih šolah. Taka pogodba štipendista tudi obvezuje, da dela toliko časa v delovni organizaciji, kolikor časa je prejemal štipendijo. Če se pa štipendist po končanem šolanju zaposli drugje, pa mora štipendijo vrniti. Največ štipendistov ima predilnica Litija na tehniški tekstilni šoli v Kranju. Tako ni naklučje, da smo se pogovarjali z enim izmed njih. To je Martin JERINA, dijak četrtega letnika tehniške tekstilne šole. Že trikrat je opravljal obvezno počitniško prakso v naši delovni organizaciji. Iz razgovora smo želeli izvedeti, kako je zadovoljen z delom, kakšen vtis je dobil o svojem bodočem delu, ali ima dovolj strokovne pomoči itd. Tritedensko počitniško prakso je opravljal v sukalnici efektnih sukancev. Vprašali smo ga najprej zakaj se je odločil za tekstilno šolo. »Odločil sem se predvsem zato, ker mama dela v predilnici in ker so bile razpisane štipendije. Torej čisto slučajno. Med šolanjem stanujem v internatu, za katerega plačam mesečno 1.300 din, štipendija pa znaša 960 din, tako da mi ne zadošča niti za stroške bivanja v internatu.« Kot drugi štipendisti mora tudi on opravljati počitniško prakso v naši delovni organizaciji. »Doslej sem bil že trikrat na praksi v predilnici Litija in sicer vedno na drugih delovnih mestih. Ko sem sc odločil za šolanje na tekstilni šoli, si nisem dosti predstavljal kakšno delo bom opravljal po končanem šolanju. Šola ti ne da celovitega pogleda na samo proizvodnjo, na delovne razmere in konec koncev tudi ne na bodoče delovno mesto.« »Torej je počitniška praksa koristna?« »Vsekakor, saj šele tu spoznaš delovne razmere, potek dela, organizacijo dela in delo samo. V šoli sem si vse drugače predstavljal. Tukaj, v proizvodnji šele spoznaš, da sama teorija ni nič, če ni povezana s prakso, z delovnim procesom.« »Letošnjo obvezno prakso opravljaš v sukalnici efektnih sukancev. Kako ocenjuješ svoje delo?« »V sukalnici efektnih sukancev se spoznavam s stroji, pomagam pri raznih delih. Mojster je obenem tudi moj mentor. Mislim, da je zelo dobro strokovno podko- van in mi tudi posreduje precej svojega znanja. On mi tudi dodeljuje delo, me seznanja s programi za efekte. Mislim, da letos nisem prepuščen samemu sebi. Tudi strokovno literaturo dobim od mojstra in delno od tovariša Bizjaka.« Tekstilni tehniki se po končanem šolanju in opravljenem pripravniškem stažu zaposlijo kot mojstri oz. vodje izmen. Tu je pa važno tudi delo z ljudmi. »Mislim, da je tu šibka točka, tako šole in tudi prakse. Način dela z ljudmi, razporejanje itd. so nam več ali manj neznane stvari.« »Ti si bil že trikrat v našem podjetju na počitniški praksi. Kako ocenjuješ dosedanje prakse?« »Mislim, da je še vedno največ odvisno od vsakega posameznika, koliko odnese od počitniške prakse. V prejšnjih letih so mi npr. mojstri samo več ali manj dodeljevali delo, niso pa me, po mojem mnenju, zadostno seznanjali s tehnološkim postopkom, organizacijo proizvodnje, skratka, mislim, da nisem imel dovolj strokovne pomoči in da je, če posplošim, praktikant tekstilne šole več ali manj prepuščen samemu sebi.« Tako je pripovedoval naš štipendist Martin Jerina. Podobne odgovore bi dobili tudi od ostalih praktikantov. A. Krhlikar Tekmovanje gasilskih desetin v Gabrovki in Oplotnici Dne 26. 6. 1977 je občinska gasilska zveza Litija priredila vsakoletno občinsko gasilsko tekmovanje. Letos je bil pokrovitelj Krajevna skupnost in gasilsko društvo Gabrovka. Tega tekmovanja se je udeležila tudi naša desetina 3. izmene, ki je dosegla 5. mesto, kar je lep uspeh za mlado gasilsko desetino, ki nastopa drugo leto na tem tekmovanju. Tekmovanja v Gabrovki se je udeležilo 14 gasilskih društev s 15. desetinami, in 3 mladinske desetine, kar je velik korak naprej k splošni varnosti in pri- pravljenosti desetin na terenu, v primeru elementarnih in drugih nesreč. Tekmovalne discipline so bile: Mokri trodelni napad z zbijanjem toče s curkom in hitro oblačenje. Tekmovalne desetine so se dobro pripravile za tekmovanje, kar je razvidno iz poročila, ki ga objavljamo v celoti. POROČILO o izvedbi občinskega gasilskega tekmovanja dne 26. 6. 1977 v Gabrovki. Tekmovalo je 15 članskih desetin in 3 desetine mladincev. fig L, @Š3I Pri spomeniku je govoril domačin in preživeli borec tov. Anton Ulrih Ekipe so dosegle naslednje rezultate: 1. Gasilsko društvo Kostrevnica 2. Gasilsko društvo Šmartno II. 3. Gasilsko društvo Liberga 4. Gasilsko društvo Jablanica 5. IGD Predilnica Litija 6. Gasilsko društvo Završnik 7. Gasilsko društvo Breg 8. Gasilsko društvo Polšnik člani 9. Gasilsko društvo Kresnice 10. Gasilsko društvo Vače 11. Gasilsko društvo Litija 12. Gasilsko društvo Šmartno I. 13. gasilsko društvo Javorje 14. Gasilsko društvo Gabrovka 15. Gasilsko društvo Tihaboj 1. mesto 865,00 točk 2. mesto 861,08 točk 3. mesto 858,05 točk 4. mesto 835,09 točk 5. mesto 829,00 točk 6. mesto 815,08 točk 7. mesto 805,00 točk 8. mesto 804,00 točk 9. mesto 800,05 točk 10. mesto 799,04 točk 11. mesto 793,00 točk 12. mesto 787,03 točk 13. mesto 785,08 točk 14. mesto 783,00 točk 15. mesto 766,05 točk Pionirska desetina Gasilskega društva Polšnik je edina tekmovala v delu z brenta-čami in je dosegla odličen čas — 21 sekund brez napake. skega društva Završnik je tekmovala polaganjem cevovoda na 105 metrov, in je dosegla 469 točk in 1. mesto. Mladinska desetina Gasilskega društva Šmartno je tekmovala v polagaanju cevovoda na 105 metrov in je dosegla 465 točk — 2. mesto. Z ozirom na to, da je na tekmovanju nastopila samo ena pionirska desetina GD Polšnik z brentačo, le-ta je vajo izvedla brez napake v 21. sekundah, kar je že neuradni Slovenski rekord je izpitna komisija predlagala, da se tej pionirski desetini podeli priznanje in pokal v trajno last. Za mladinsko desetino GD Završnik in GD Šmartno pa naj se nabavita še dva pokala in se naj jim jih izroči ob priliki požarnovarnostnega tedna v šoli Šmartno. Celotno tekmovanje je zelo dobro uspelo in je potekalo brez ovir. Pripomb na sodniški zbor ni bilo. Po tekmovanju je bila velika gasilska povorka skozi Gabrovko na slavnostni prostor, kjer so bila podeljena gasilska priznanja in pokali za prva tri mesta. Nato so položili temeljni kamen za nov gasilski dom v Gabrovki. bo ponos vsemu kraju. Z ozirom na dober rezultat, ki ga je naša desetina pod vodstvom Rudija Zupana in desetarja Henrika Muljavca dosegla v Gabrovki, smo se prijavili na tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona v Oplotnici, ki bo postal tradicionalen. Tekmovanje je bilo v soboto-to, 23. 7. 1977, v Oplotnici in se je prijavilo 82 gasilskih desetin, tekmovalo je 45 članskih ekip in 9 ženskih (54 tekmovalnih ekip) Pri podeljevanju priznanj in pokalov za prva tri mesta je tov. Ulrih Anton preživel borec, pozdravil vse navzoče z besedami, da je tekmovanje v redu potekalo, ter so se borile vse desetine z enako vnemo. Zato smo vsi udeleženci prejeli v zahvalo lepo priznanje za udeležbo in knjigo Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska bistrica. Neuradno je Predilnica Litija zasedla 19. mesto, kar je zelo lep uspeh, in želim desetini še obilo tekmovalnih dni. Ker se prav na tako velikem tekmovanju pokažejo vse sposobnosti ene gasilske enote, ki lahko ob vsakem času pomaga kjerkoli je potrebno, bo treba še nadalje stremeti na tem, da se gasilska društva udeležujejo raznih tekmovanj, ker se s tem krepi moč udarnosti in pripravljenosti za morebitne nesreče doma in na delovnem mestu. Po tekmovanju smo si ogledali legendarni spomenik padlega pohorskega bataljona na Osankarici. Pri spomeniku je govoril domačin in preživeli borec Anton Ulrih, ki je orisal težko pot tega bataljona in kako se je sam rešil iz tega obroča. Pogovoru je sledil kulturni program in polaganje vencev. Tekmovalna desetina III. izmene: Muljavec Hine — desetar, Štuhec Stane, Pavliha Anton, Cirar Avgust, Pajk Cveto, Sluga Jože, Gorišek Janez, Kastelic Slavko, Retar Jože, Brunček Franc. Vodja desetine Zupan Rudi Poveljnik OBGZ Litija Zupan Viktor Pred dvema mesecema... Voznik, ki ne zmanjša hitrosti vozila pred križiščem ob železniških zapornicah med požarnim bazenom in tovarniško ograjo, je v nevarnosti, da »zavozi« z vozilom v betonsko ograjo, zidarski delavci so letos morali že drugič na istem mestu popraviti ograjo. Naša tekmovalna desetina Obiskal sem eno naših naj starejših upokojenk — Jožefo Mandelj Na obisku Rodila se je leta 1891 v Šmartnem pri Litiji, kjer živi še danes. Že zelo mlada — stara je bila 13 let — se je leta 1904 zaposlila v 'Predilnici. Tovarna je bila še precej nova. -Le nekaj let prej je bilo zaposlenih v njej šele okoli 200 delavcev, tega leta pa jih je bilo že nad 400. Mnogi od njih so bili mladoletni. Jožefa je bila pa vendar še premlada. Morala bi dopolniti vsaj 14 let — pa so na občini uredili tako, da so popravili letnico rojstva in jo za eno leto postarali. Potem je bilo vse v redu. Začela je delati v »špin-zolu« (predilnica). Spominja se kako so takrat stroj poganjali jermeni in kolikokrat se je jermen snel ali strgal. To je bilo za delavce tudi nevarno. Delali so 12 ur (od 6. ure do 18. ure, nočne Izmene ni bilo), plačali pa so jih le za 11 ur. Vmes so imeli 1 uro prosto za kosilo, ki pa so si ga prinesli s seboj — ali pa so jim ga prinesli otroci. Jedli so kjerkoli — na stopnicah, pri strojih — tovarne niso smeli zapustiti. »Če nas je mojster zalotil, da nismo bile pri delu, ali na svojem delovnem mestu je zavpil: »Eno krono štraf!« (kazen). Od plače so nam od-trgovali tudi če smo pri delu kaj poškodovali. Ob sobotah smo prihajale na delo že ob 3. uri zjutraj, da smo očistile stroje. Za vse smo morale same skrbeti. Za tovarniško družbo je bilo važno le, da smo delali. Kako je kdo prihajal na delo, kaj bo jedel, kako bo oblečen — to ni bila njihova skrb. Razmere so bile zelo slabe. Veliko delavk je imelo obolele noge, ker so moral ves dan tekati ob stroju po betonskih Heh. Poleti so bile kar bose, ker je bilo tako vroče.« Med prvo svetovno vojno tovarna nekaj časa ni obratovala. Po vojni se je vrnilo veliko starih delavcev. Tudi Jožefa je bila flied njimi. »Stanje se je malo izboljšalo — dobili smo garderobne omarice, čas dela se je skrajšal — sprva 10, nato na 8 ur (3 izmene po 8 ur). Drugače pa je bilo vse po starem. Da smo se lahko v poletni vročini odžejale, nam je mlad fant nosil v vedru vodo iz studenca. Jaz sem bila takrat že pred-delavka v predilnici. Imela sem veliko več vreten, kot jih imajo danes. Pokojnine ni bilo. Da bi bolj revni dobili malo pomoči, je delniška družba Mautner organizirala nekakšen kapital, od katerega obresti so podeljevali tem ljudem. Iz prekomernih dobičkov, ki jih niso mogli odnesti iz države in ki so bili oproščeni davka, so gradili tovarniško kolonijo. Nosečnice so delale do zadnjega — po porodu pa so bile proste le 3 tedne. V službi smo se dobro razumeli in tudi veselja ni manjkalo. Na delo sem zelo rada hodila. Vsako leto smo imeli »špiner-bal« (ples predilcev — tradicija, ki se je obdržala do danes). 14 dni smo »krancale«. Na ples so lahko prišli prav vsi. Direktorja sem kar prijela okoli pasu, pa sva se zavrtela.« Po 2. svetovni vojni je delala še 6 let. Dopolnila je 60 let starosti in imela 43 let delovne dobe. »Nisem šla rada v pokoj, pa sem morala. Ves čas službe nisem bila nikoli bolna. Takrat pa sem dobila malo gripe in sem prosila zdravnika, da bi mi dal kakšno zdravilo. Ko me je pregledal in vprašal, koliko sem stara, mi je rekel: »Kar v Nezgode pri delu v mesecu juliju 1977 1. IVANUŠIČ Bojan — čistilec strojev Opis poškodbe: V mehanični delavnici je poškodovanec pilil medeninasto kljukico, katero je imel vpeto v primež. Pri tem mu je pila zdrknila in j c zn-zadel s spodnjim delom dlani leve roke ob rezilo medeninaste kljukice in si jo poškodoval. Vzrok: neprevidnost in že prej poškodovana roka. 2. VEHOVEC Jože — ključavničar Opis poškodbe: Ko je v mehanični delavnici poškodovanec hotel spiliti kljukico, mu jo roka nehote spodletela in je s prstancem desne roke zadel ob rezilo kljukico in si ga poškodoval. Vzrok: neprevidnost in trenutna neprisebnost poškodovanca. 3. MILENKOVIČ Radovan —• skladiščni delavec Opla poškodbe: Poškodovanec je hotel balo, težko okoli 200 kg s kljuko potegniti na ročni voziček, katerega je podstavil pod balo. Pri tem sc jo kljuka izpulila iz bale, poškodovanec pa je zaradi sunka udaril s komolcem desne roko ob ročaj ročnega vozička in si ga poškodoval. Vzrok: preslabo zapelje bale s kljuko in naglica. Pod stikalnimi omaricami so zvite podne, gumirane obloge, ki varujejo dežurne elektrikarje in tako povečujejo zaščito pred slučajnim dotikom. pokoj pojdi«. Jokala sem se — tako rada sem hodila na »šiht«! Tudi doma je veliko dela. Največkrat sem hodila pleti na njivo; dela ni nikoli zmanjkalo.« še veliko zanimivega mi je povedala, saj se ne- Prišli v mesecu juliju 1977 I. 7. 1977 Martinčič Marija, Zagorje, Polje 11 — predilnica sintetike, 1. izmena II. 7. 1977 Kan tič Hazema, Zagorje, Grajska 1 — predilnica sintetike, 1 izmena 13. 7. 1977 Komotar Karel, Litija Zas. bat. 21 — rezerva predpredilnice (za določen čas) 13. 7. 1977 Jerina Martin, Litija, Prvomajska 3 — rezerva predpredilnice (za določen čas) 15. 7. 1979 Gobljar Ivan, Litija. Podšentjur 2 — mehanična delanica 17. 7. 1977 Lokar Alojz, rPeska nad Kostrevnico 23 — predpredilnica, 4. izmena 20. 7. 1977 Podkrajšek Karlo, Litija, Rozmanov trg 11 — remont predilnice sinteti- ka 20. 7. 1977 Muratovič Ajka, Trbovlje, Ob železnici 14 — predilnica sintetike, 2. izmena 27. 7. 1977 Strojan Ljudmila, Litija, Rozmanov trg 12 — počitniški dom Pineta — Novigrad (za določen čas) Odšli v mesecu juliju 1977 8. 7. 1977 Molk Marija, Litija, Badjurova 6, sukalnica efektnih sukancev —• pismeni sporazum — (odpoved delavke) verjetno dobro spominja skoraj vsake podrobnosti iz svojega življenja. Jožefa ima še dober spomin. želimo ji veliko zdravja in veselih uric, da bi še dolgo uživala zasluženi pokoj. Matic Malenšek 1. 7. 1977 Hiršelj Janez, Pre-veg 1, Polšnik, predilnica bombaža, 2. izmena — umrl 9. 7. 1977 Hostnik Martina, oMravče 26, Gabrovka, predilnica sintetike, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 14. 7. Sterle Lučka, Litija, Rozmanov trg 18, čistilna kolona predilnice bombaža — pismeni sporazum (odpoved delavke) 16. 7. 1977 Lukič Nada, Litija, Praprošče 16, predilnica bombaža, 3. izmena — prenehanje v poskusnem roku s strani delovne organizacije 24. 7. 1977 Kalšek Herta, Litija, Rozmanov trg 9, komercialni sektor — pismeni sporazum — (odpoved delavke) 31. 7. 1977 Erjavec Marta, Litija, Prvomajska 2, finančni sektor — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 7. 1977 Badnjevič Emsu-da, Sp. Log 2, predilnica bombaža, 2. izm. — pismeni sporazum 9. 8. 1977 Begič Jovanka. Litija, Vegova 6, predilnica 3. izmena — pismeni sporazum Umrlo so naša upokojenke: 26. 7. 1977 Pene Marija, Litija, Graška 85, v starosti 63 let 26. 7. 1977 Zupan Jožefa, Dom počitka Črni potok, v starosti 71 let 20. 7. 1977 Mandelj Marija, Litija, Ponoviška 9 — v starosti 83 let AVTOBUSNI VOZNI RED VELJA OD 1. VI. 1977 DO 31. V. 1978 Litija - Ljubi . opomba Ljubi j. Litija opomba D 4.10 5.30 (Bes) ne vozi ob sobota! D 6.15 7.10 D 4.47 5.48 V 7.15 8.04 TR D 4.50 5.43 NP 7.45 9.05 Bes D 4.50 5.41 Do stadiona V 8.15 9.10 D 5.00 5.59 V 9. 15 10.04 TR D 5.03 5.47 TR ustavi samo v Dol. V 10.15 11.04 D 5.07 5.52 TR brez postankov D 10.45 11.34 NP 5.07 6.06 TR V 11.15 12.10 TR D 5.20 6.19 D 12.15 13.04 V 5.50 6.43 V 13.15 14.11 TR NP 6.10 7.30 Bes. tudi ob sobotah V 13.45 14.40 D 14.00 15.01 V 6.52 7.46 TR D 14.04 14.55 ( od stadiona ) V 7.50 8.43 D 14.15 14.59 TR ustavi samo v Dol. V 9.07 10.06 TR D 14.15 15.04 TR V 9.50 10.43 D 14.15 15.25 Bes - sob. ne vozi D 11.07 12.06 TR NP 14.20 15.30 Bes - tudi ob sob. NP 11.07 12.01 TR D 14.45 15.34 D 11.50 12.43 V 15.15 16.04 TR NP 11.50 13.06 V 16.15 17.04 D 12.20 13.19 V 17.15 18.10 TR D 13.07 14.01 TR V 18.15 19.10 V 14.19 15.12 TR V 19.15 20.11 TR V 14.52 15.45 TR V 20.15 21.04 TR V 16.20 17.13 V 21.15 22.10 V 17.07 18.06 TR V 22.15 23.10 NP 18.10 19.30 (Bes) V 18.20 19.13 V 19.07 20.00 TR NP 19.50 20.49 D 19.50 21.12 NP 20.50 21.49 LEGENDA : V - vozi vsak dan D - vozi ob delavnikih N P- vozi ob nedeljah in praznikih TR - vozi iz (do) Trbovelj Bes vozi preko Besnice Kadrovske vesti Izobraževalno skupnost za tekstilno stroko V mesecu maju in juniju so se delavci v OZD na zborih seznanjali s kopico samoupravnih sporazumov posameznih SIS in z njihovimi programi dela. Programi so prikazani po nalogah, ki so po merilih ocenjene in izražene po svojih vrednostih v dinarjih. Skupno ocenjene naloge posameznih SIS predstavljajo sredstva, ki jih morajo delavci v združenem delu preko svojih delegatov odobriti in v obliki prispevne stopnje prispevati za dejavnosti posameznih SIS. S podpisi samoupravnih sporazumov so se delavci v OZD obvezali, da bodo od ustvarjenega dohodka TOZD ta sredstva zbrali in tako omogočili izvajanje programov. SIS pa so obvezne zbrane in sprejete naloge čimbolje izpolniti. Med ostalimi samoupravnimi sporazumi ste delavci podpisali tudi Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. S tem samoupravnim sporazumom določamo za obdobje 1976 do 1980 osnovne smotre in naloge, ki jih bomo uresničili z usmerjenim izobraževanjem, pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg programov izobraževanja in usposabljanja za poklic ter programa skupnih nalog, obveznosti delavcev za izvedbo programov ter pravice, obveznosti in odgovornosti skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Udeleženci se zavezujejo, da bodo v tem srednjeročnem obdobju razvijali usmerjeno izobraževanje tako, da bodo zadovoljevali kadrovsko-izobraževalne potrebe združenega dela. Ustvarjali bodo kadrovske, prostorske, materialne in vsebinske pogoje za preosnovo srednjega in visokega šolstva v celovito zasnovano usmerjeno izobraževanje in izenačevali možnosti mladih za usmerjeno izobraževanje. Vzgojno izobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodabljale učne programe in učno tehnologijo. Obseg in vsebina planov usmerjenega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in v mejah zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela usmerjenega izobraževanja. Program izobraževanja vsebuje: — program izobraževanja in usposabljanja za poklic (to so programi TOZD srednjih in visokih šol), — program skupnih nalog (ta program obsega tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje celovitega sistema vzgoje in izobraževanja). Sredstva za izvedbo programov po tem sporaz umu v Sloveniji znašajo: 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj Programi sred. in visok, šolstva 1,291,5 1.302,0 1.411,0 1.507,0 1.725,0 7.236,5 Programi skupni nalog 206,5 225,7 319,5 477,5 588,2 1.817,4 SKUPAJ: (v milijon din) 1.498,0 1.527,7 1.730,5 1.984,5 2.313,2 9.053,9 Kako bomo zbrana sredstva po prispevni stopnji 10,6 od panoge 124—00, to je od tekstilne industrije trošili v letu 1977. Zbrana sredstva planirana na podlagi poslovnega uspeha organizacij združenega dela za leto 1976 znašajo za leto 1977 66,462.000 dinarjev. Program izobraževanja in usposabljanja za tekstilne poklice: — Dejavnost srednjih šol in šol organiziranih 28,113.000,—din po zakonu o poklicnem izobraževanju — Dejavnost visokih šol 7,466.000,— din SKUPAJ 35,579.000,— din — Program skupnih nalog 652.000,— din SKUPAJ 36,231.000,—din Iz teh podatkov je razvidno, da bomo porabili za vzgojo tekstilnih kadrov v letu 1977 36,231.000 dinarjev ali 54,5 °/o, za programe drugih pa bomo prispevali 30,231.000 din ali 45,5 % od zbranih sredstev tekstilne industrije. Da bi imeli uporabniki vpogled v šolstvo tekstilne stroke navajam vse TOZD srednjih in visokih šol, poklice, ki jih vzgajajo in število odd. v šolskem letu 1976/77. Šola oz. šolski center Poklici Število Število oddelkov učencev Tekstilni center predilski tehnik 4 70 Kranj tkalski tehnik 4 84 tekst.-kemijski tehnik 3 83 pletilski tehnik 4 98 konfekcijski tehnik 4 115 pletilja 1 25 krojač moških oblek 0 9 šivilja ženskih oblek 3 65 Center strokovnih šol krojač moških oblek 2 37 Ljubljana krojač ženskih oblek 2 42 šivilja ženskih oblek 3 92 tapetnik 1 19 Center poklicnih šol krojač moških oblek 2 36 Kočevje šivilja ženskih oblek 3 37 Poklicna tekstilna šola Metlika konfekcionar 4 80 Poklicna lesna in oblačilna šola Sevnica konfekcionar 6 163 Poklicna oblačilna in kovinarska šola z italijanskim učnim jezikom Izola šivilja ženskih oblek 6 Tehnična elektro- tkalski tehnik 5 100 strojna in tekstilna tekst.-kemijski tehnik 2 42 šola Maribor konfekcijski tehnik 4 118 Šolski center za krojač moških oblek 3 86 oblačilce in frizerje šivilja ženskih oblek 7 211 Maribor konfekcionar 1 24 konfekcijski modelar 4 134 Šolski center krojač ženskih oblek 2 33 Borisa Kidriča Celje šivilja ženskih oblek 1 18 konfekcionar 2 50 Center poklicnih šol krojač moških oblek 5 158 Murska Sobota šivilja ženskih oblek 4 106 Vpis v višje in visoke šole v šolskem letu 1976/77 je naslednji: Visokošolski zavod Poklic Število Število Skupno rednih izrednih število sluša- sluša- sluša- teljev teljev teljev FNT — TOZD tekstil. tehnol. odsek Ljubljana dipl. inž. tekstila 97 30 127 VTŠ — TOZD strojništvo inženir tekstila 49 12 61 odsek tekstil Maribor dipl. inž. tekstila 8 16 24 Z vsemi temi podatki sem želela našega delavca — uporabnika seznaniti z dejavnostjo izobraževanja tekstilnih kadrov in s stroški tega izobraževanja. Opozoriti pa želim tudi na to, da bi se moralo število oddelkov v naših šolah bistveno povečati. Letošnji redni vpis, ki je sedaj zaključen, je ponovno pokazal, da med mladino ni interesa za šolanje v tekstilnih strokovnih šolah. Sodobna tehnika in tehnologija v tekstilni industriji zahteva veliko strokovnjakov različnih profilov in strok. Na žalost kadrovska politika ni bila sestavni del razvojne politike v naših OZD in zato skrb za strokovni, izobraževalni napredek kadra ni bila enaka prizadevanjem za razvoj in napredek proizvajalnih sredstev v tekstilni industriji. Od 50.000 delavcev zaposlenih v tekstilni industriji je le 0,7 % delavcev z visokošolsko izobrazbo, 1,1 % delavcev z višješolsko izobrazbo in 6 % delavcev s srednjo izobrazbo (vseh strok). Tekstilna industrija hoče v prihodnjem srednjeročnem obdobju povečati svojo proizvodnjo, dvigniti produktivnost in popestriti asortiman proizvodov. Vse to bo pa lahko dosegla le z dvigom strokovne usposobljenosti zaposlenih. Spremembe prometnega režima v Ljubljani Razprav o tem, kaj bo novega in kaj spremenjenega v ljubljanskem prometu, je sedaj konec. Iz množice predlogov za tak ali drugačen režim, za in proti določenim ureditvam in tako naprej, so strokovnjaki izluščili tisto, ki najbolj ustreza sedanjim prometnim razmeram v Ljubljani. Ovrgli so kopico predlogov, ki so izražali predvsem zelo ozke interese posameznih skupnosti, da ne rečemo celo osebne ugodnosti, ali pa predloge, ki so bili nerealni glede na obseg predvidenih izboljšav prometnega režima. Večina Ljubljančanov, okoličanov in tistih, ki večkrat prihajajo v Ljubljano, se je lanskoletne prometne novosti že privadila, saj je od tedaj minilo že leto dni. Sedaj pa so predvidene spremembe ne le na papirju, ampak že dejstvo, potrjeno s preureditvijo cestno - prometne signalizacije, in vendar promet še ne poteka tako gladko kot je treba. Določene prometne spremembe zadevajo tako pešce, kot kolesarje in avtomobiliste. Zato menimo, da bo ta informacija o prometnih posebnostih Ljubljane dobrodošla vsem. Kaj je torej novega ali spremenjenega? Začnimo s pešci. Spremembe prometnega režima pešcem sicer niso dale novih prometnih površin, vendar pa so le-ti »pridobili« nekaj, kar gre predvsem v korist njihove varnosti in neovirane gibanja na peš površinah. V čem je ta prednost? Prednost je v tem, da je iz najpomembnejših peš con izločen promet koles in koles z motorjem. Znano je, da so nekateri minimotoristi izvajali med pešci naravnost akrobacijske vožnje, kar je ustvarjalo zelo velik občutek nevarnosti in oviranja pri hoji. Dejansko je bil tako mešan promet na peščevi površini zares nevaren. Zdaj je zabrenčalo spredaj, zdaj zadaj, tako da so se mnogi pešci raje umaknili zopet na pločnik, kot pa da bi tvegali, da jih »leteči mopedisti« spodnesejo na tla. Zdaj le pričakujemo, da bo na teh površinah zavladal mir. Kolesarji in vozniki koles z motorjem, poglejte nekoliko bolj natančno novo cestno signalizacijo, in videli boste, da je vsem vozilom, torej tudi kolesarjem, promet na teh površinah prepovedan. Na koncu bi radi opozorili pešce, da je tako prosto gibanje dovoljeno le na teh, posebej za pešce urejenih površinah. Opaziti je namreč, da mnogi pešci tako brezskrbno zakorakajo s pločnika na vozišče, tudi na drugih površinah, kejr je promet pešcev in vozil strogo ločen. Tam vlada drugačen prometni red, strogo določen glede na pravice in dolžnosti posameznih udeležencev v prometu, ki jih moramo vsi dosledno upoštevati. \j, Že poldrugo leto je v veljavi zakon, da morajo tudi mladi kolesarji, med 7. in 14. letom imeti vozniško dovoljenje za kolesa (z nožnim pogonom). V juniju so v Litiji opravljali kolesarski izpit tisti učenci, ki do sedaj še niso pokazali svojega znanja pred komisijo. Poleg težkih vprašanj morajo komisiji pokazati še, kako se znajdejo v prometnem vrvežu na mestnih ulicah. Sindikalno tekmovanje v košarki za leto 1977 Končalo se je sindikalno tekmovanje v košarki za leto 1977. Prvič je bilo organizirano po sistemu lige. Tekmovanje pa se ni najbolje obneslo, saj se ekipe niso zavedale, da to terja od njih več dela in točnosti prihajanja na tekme. Za jesenski del tekmovanja se moramo dogovoriti o sistemu tekmovanja, saj se bo tudi v bodoče kaznovala nerednost z diskvalifikacijo. V tekmovanju je imela največ uspeha ekipa Predil- Lestvica: niče, saj je zmagala v vseh srečanjih. Poleg tega pa velja tudi za najborbenejšo ekipo v tekmovanju Rezultati tekmovanja naše ekipe pa so sledeči: Predilnica : Obrtniki 53:48 (19:21) Koše za našo ekipo so dali: Majcen 3, Babič 7, Ko-motar 4, Kralj 19, Mahko-vic 2, Hauptman 12, Zupančič 6, Žlahtič O. Proiim umoknite »• ! Sedite no mojem prot toru. Predilnica : Gabrovka Dole 59:46 (31:19) Koše za našo ekipo so dali: Majcen 2, Babič 22, Ko-motar 5, Kralj 12, Mahko-vic 4 in Žlahtič 0. Predilnica : IUV 49:39 (27:23) Koše za našo ekipo so dali: Hauptman 10, Kralj 10, Babič 19, Zupančič 4, Majcen 4, Komotar 2 Najuspešneši strelci tekmovanja so: Brežan (Ob) 83, Babič (P) 48, Kirm (IUV) 43, Kralj (P) 41, Hauptman (P) 44, Kobal (GD) 27 itd. Za vzorno organizacijo je skrbela tehnična Komisija košarkarskega kluba Litija. Prisotna pa je še stara slabost — zmaga za vsako ceno. Ne zavedamo se, da je končni cilj le rekreacija. Upamo, da bo v prihodnjem tekmovanju tudi to mišljenje prevladalo. Predilnica 3 3 0 161:133 6 + 28 IUV Šmartno 3 2 1 121:123 4 — 2 Obrtniki 3 0 3 103:141 0 — 12 Gabrovka Dole 3 0 3 103:141 0 — 38 Jože Vizlar KRIŽANKO REŠIL: IME IN PRIIMEK: _ ODDELEK — NASLOV: LP ISA Z‘ Z nM*r S ft/£> S° jjjj? N O V' 1 6 R A rb r K R Z N A S A T O M l s T 1 K A §? A S S J A LE N E R O z / J A ss* ‘US L J £*£ SaT A T Si Z A B E E A SZ E A R L ir O R \G A A/ 1 Z £ M ? E A v A N\J E //um /d F S |A J E s Š E N 0 AE A N T E E- A B E S&. F v nm T O T F M Er A E> O L M R R fes? K O p E R SE 0 D R A Nlc / A E / D A V L E A < R 1 L L 0 K M/,a (z R Si E E J o A N O G A F H A “* T / K W" V A E -S N «jea E) A /V o 1 / o k. 1 V D Er 7* -S trt/il J v R gr D E R R E T ¥ N £ A N K A R A N gr STA R T 1 LP T E R S T L A K 0 M E R Lrien ‘SZS 1 R 1 D 1 J S O S Ssr h l N E V A r A E5 A R T IR" Č E 5 E A/ P R / N c V A L / A N T BI f k 1 t\a P E ■S2j£ C s o R G N E / L o ■E,,:' A K A IH A /4 E A f§ O o R i k A s« E k A T R A v E R T ) /V “»Z- E P A S2 fpr 1 L / A D A LP iS A E J A A/ / A ‘'Vl°j D tabmči P US m- ; Al|/ "c E REŠITEV IN IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Do torka, 9. 8. 1977 smo prejeli 12 rešenih križank — toda zapet sta bili le dve pravilni. Nagrajenca: 1. nagrada: Andrej Krhlikar (spl. s.) 50.— din 2. nagrada: Štefka Jerant (teh. s.) 30.— din Uredniški odbor je na svoji seji sprejel sklep, da se bodo nagrade za reešne in izžrebane križanke povečale. Od sedaj bomo izžrebali 5 nagrad po 50 din. Upamo, da se bo število reševalcev povečalo. Križanko »9. september« — oddajte v skrinjico do srede, 14. septembra do 12. ure. Da ne bo pretežko, tudi tokrat objavljamo ugankarski slovarček. UGANKARSKI SLOVARČEK ALOPATIJA — sodoben način zdravljenja DAVOS — švicarsko letovišče EAK — sodnik v grškem podzemlju EERO — finsko moško ime LATERAN — papeževa palača v Rimu MATISA — železniški gradbeni stroj SION — mesto ob Rhoni v Švici ŠAJKAŠ — mesto v južni Bački CAINE — angleški literat Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tis/k, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. PR/PAJ) MlV.1 0C1UNE EDINI PRIMERE IR \mmk KHIZtilKA 1)9 a mero. qiAuwi SLUŽBA ŠTEVNIH JADRAN-stil otor MOSR.I PoTOlC ORAČ I1BEB« h TURA PRI ČETVOH IZ/ KEN1I3-ZNA Id FOSFOR, qosPA ANCLfc- ŠRvP FRAM. r. OdGAM. ALOJA JESEMS. TRAVA STARO SLOVAM. & C>Q PoLMER. OTb RoZ 5V&SM M VAT. Poveš- fieiZA VERZIJA KEMLJ. ZMAkC FJUBV}. 'O varna ZIVLJEhJ- TERoCAA SREDINA vrtenja Č£iV' FlSATtEj SEEEZ A q enJ-ToV A/Ovt SVET VIUTOR. REZLJAJ SoJboB. NAČIN ZDRAV- LJENCA TONOE- ŠČAiR DUŠIT ovalnA TbSOJA 90RA v Alpah varnos. OBnIEŠČ. SLUZM P01/A3I MESTO Y BAČE! gčAHAT UŽITI- C~A-T2^ LAT/rJ f UL/ PREDALO q SOLNAl- ZACI2 iLOC, ELEMEUI ŠIVA HZ.A MESTO V ŠVICI MAJHNI/ GLObAlr C 1 ! ZDELO. ■2IS3E POLMER SVAmJM. JZoZ IZ VLEMI-J. ZNAlA 702) W£SA£bS. BERTA ZERA V FIRENCAM JozE —Ro H A PoLmeS. G. ČRVA Lovska 'PAST' JEEIZ.A V Sl -3Wqt ARABSti ŽREBEC 1TALI-J . KAMION OPEKLI I SPEVI PRIPAP- SHT STARIH SLOVAR. seljenj £ ?oR. UL ANHOVO ILOV -NA I, oj) iLO VICE H ES TO PRI ZAMU KEMIJ . ZNAK. SUŠiK /VAE-1, NAPAVt ALUMINIJ NAGRAiE S v so NUN Tlaki/N- VZPONJ VAZALNI ZAUOER SVARAC V VIŠIMO iJANUAL RbECt R. Slovenj. ŽENSKA tEVllA NOc,oro ZLU a Kamnik. TRAČ -10 iCA Kl-MK Pom ES AnCLE-ŠUA STgOJ-A// CA NIKELJ Tom A KeiaiJ. ZNAK ALUMl- Nl> KUB.IVO iz_ 3AE.7A ACoC.-V3A o Konci NA VRSTA ZENISRE Roz ME-T/k'.E