gt^v. 25 Ptuj, dne 27. junija 1958 Letnik xi Uprava m uredništvo Ptuj. Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anto« Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna -- Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev ^ ^^' ^ ^ * * H 1 § * ^ ^ ^ ^ ^ 1 ^' 11 z ^ IH v Beogradu je bila 24. t. m. osma plenarna seja Zveznega od- bora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije z naslednjim dnevnim redom: 1) Sedmi kon- gres Zveze komunistov .Tuqoslavi- je — referat člana predsedstva Zveznega odbora Veljka Vlahovi- ča; 2) razno. Referat Veljkn Vlahoviča vsebu- je ugotovitve, da je Socialistična zveza važen političen činiteij pri mobilizaciji delovnih ljudi za so- cialistično izgradnjo, da je socia- listična izgradnja del svetovnegh socialističnega procesa in da se- danja protijugoslovanska gonja priča o pravilnosti programa Zve- ze komunistov Jugoslavije. Po re- feratu in po razpravi je plenum sprejel naslednjo resolucijo: V obravnavanju sklepov VIL kongresa Zveze komunistov Jugo- slavije osmi plenum Zveznega od- bora SZDLJ ugotavlja: Socalistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je bila in je splošna ljudska politična organi- zacija, ki združuje in predstav- lja vse narode Jugoslavije ter njene državljane v boju za izgrad- njo socialističnih družbenih odno- sov in boljšega življenja, za na- daljnjo krepitev neodvisnosti na- še domovine, v boju za mir in aktivno miroljubno koeksistenco ter za ustvarjalno sodelovanje s socialističnimi in vsemi drugimi naprednimi silami na svetu ter vsemi deželami na podlagi enako- pravnosti. Temu boju je Zveza komunistov kot najbolj aktivni del socialističnih sil naše dežele zmerom dajala dosledno sociali- stično smer, ki je ustrezala pogo- jem socialistične izgradnje v na- ši deželi, ji s tem zagotavlja, da je dosegla velike zgodovinske uspehe. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in milijoni njenih članov se zavedajo ogrom- nega pomena, ki ga ima za na- daljnji razvoj socialistične domo- vine, za blaginjo in srečo vseh delovnih ljudi naše dežele, delo VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, njegovi sklepi in pro- gram ZKJ, Zvezni odbor meni, da sklepi VII. kongresa, zlasti pa program ZKJ niso zgolj izraz teženj in gledišč Zveze komunistov, mar- več da izvirajo iz zavestnih na- porov, izkušenj in spoznanja mi- lijonov delovnih ljudi socialistič- ne Jugoslavije. Deklaracija IV. kongresa Socia- listične zveze de!o\'nega ljudstva Jugoslavije ni izgubila svojega pomena kot programski doku- ment, toda v nekaterih glediščih so jo presegli in dopolnili sklepi VII. kongresa ZKJ. Zato zvezni odbor opozarja na sklepe VII. kongresa ZKJ kot na smernice za nadaljnje delo Socialistične zve- ze delovnega ljudstva Jugoslavi- je. Skupaj z Zvezo komnistov Jugoslavije, si bo Socialistična zveza v boju za izpolnitev nalog, ki jih je določil VII. kongres, ne- nehoma prizadevala, da mobilizi- ra vse svoje članstvo in vse de- lovne ljudi naše dežele. Na podlagi sklepov VII. kon- gresa ZKJ bodo vsa vodstva in organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije ter druge politične in družbene organizacije v skladu z vlogo in poboji na terenu povzele svoje naloge in si prizadevale, da bo prišla pri tem čimbolj do izraza ustvarjalna pobuda vodstev, od- borov, organizacij in vsakega po- sameznega člana. Proučevanje dokumentov VII. kongresa, zlasti programa ZKJ in referatov, bo prispevalo k nadaljnji krepitvi socialistične zavesti in idejne enotnosti članov Socialistične zveze. Proučevanje in sprejema- nje sklepov VII. kongresa ne mo- re biti uspešno, če ga ne pove- žemo s prakso socialistične iz- gradnje, če ne posvetimo posebne pozornosti tistim vprašanjem, ki so zlasti važna za naš notranji razvoj in za dejavnost organiza- cij Socialistične zveze. Pri tem je treba posvetiti pomanjkljivostim v delu Socialistične zveze in najti možnost, da jih odstranimo. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije si bo tudi v prihodnje prizadevala, da razvija sodelovanje s partijami in orga- nizacijami delavskega razreda in osvobodilnih gibanj na enakoprav- ni podlagi in ob upoštevanju na- čela nevmešavanja v notranje za- deve posameznih partij in orga- nizacij. Razvijanje takšnega sode- lovanja terjajo vzlic sedanjim težavam koristi miru in boja za socializem. Najnovejša gonja proti naši de- želi odkriva težnjo, da bi narode Jugoslavije spravili v neenako- praven položaj in da bi se od- rekli načelom, na katerih grade svoje socialistično življenje, ka- kor tudi svojo politiko miru in aktivno koeksistenco. Najboljši odgovor na takšno gonjo je jezik resnice in vztrajen boj za nadalj- njo izgradnjo socializma in so- cialisti ne demokracije v naši de- želi, za mir in enakopravno sode- lovanje z vsemi narodi sveta. V tem boju se bosta, kakor je bilo to zmerom doslej, še bolj okre- pili ustvarjalna socialistična po- buda in monolitna enotnost naro- dov Jugvslavije, to pa bo naši domovini zagotovilo še večje uspehe in zmage ter pomenilo naš prispevek k stvari socializma in miru na svetu, ki mu sedanja protijugoslovanska gonja povzro- ča veliko škodo. nnluečp oieii lovoii y ni^rii. y Ugodni učni rezultati ob koncu leta V četrtek 26. t. m. so na naj- večjem učnem zavodu v maribor- skem ola-aj.!!, v ptujski gimnazij:, diijakom razdeliili spričevala ter želeli odhajajočim mnogo sreče in uspehov pri nadaljnjih študi- jih, ostalim pa na svidenje v je- seni. Najboljšim dijakom so tudi razdelili knj.ižne nagrade. V sre- do je bil zadnji dan giimna'zijs.ke razstave ročmh del in risb dija- kov do 4. razreda, ki je bila v treh razredih in jo je obiskalo veliko dijakov in staršev. V so- boto 28. t. m. bo zaključna kon- ferenca giimnazijskega profesor- skega zbora, za tem pa poslovil- na slovesnost. Trinajst profesor- jev bo v jesen poučevalo na gim- naziji, ostali pa na osemletkah. Dober sloves ptujske gimna- zije bodo odnesli v jeseni absol- venti četrtihi razredov, ki ne bo- do dalje študiraili na gimnaziji, na učiteljišče, tehnično srednjo šolo, ekonomsko srednjo šolo in v administratiivno šolo, nekateri pa na vajenska mesta in šole. Maturanti so se odločili za teh- niko, mediioino, ekonomiko, agro- nomijo, šumarstvo in pravo. Sled- njiion je želel ob koncu mature predsednik maturitetne komisije kot delegat Sveta za šolstvo LRS tov. Janez Potrč mnogo uspehov, obenem pa se je zahvalil profe- sorskemu zboru za vse prizade- vanje, da so dobili dijaki ptujske gimnazije za življenje in nadalj- nje študije tudi v tem šolskem letu solidno znanje. Na ptujski gimnaziji je bilo v minulem šolskem letu 1081 dija- kinj in dijakov v 28 oddelkih, pre- davalo pa jim je 35 stalnih pre- davateljev, 1 stalni honorarni ter 3 honorarni na uro, ki so opra- vili tedensko po 1036 ur preda- vanj. V nižjih oddelkih je bilo 918 dijakinj in dijakov, v višjih pa 163. V prvih kot slednjčh pa so prevladovala dekleta; v nižjih jih je bilo 565, v višjih pa 85. Glede na uspehe so se bolje odrezali vlšjii razredi s 75.74 odst. uspehom, nižji pa z 61,67 odst. uspehom. V jeseni se bo brez dvoma odstotek pri višjih izbolj- šal na 93 odst. po opravljenih po- pravnih izpitih, v nižjih pa na 90 odst. V ceLi višji je padlo sa- mo 6 dijakov. Od 29 dijakov 8. razreda je ra^zred uspešno izde- lalo 25 dijakov, 3 so imeli po- pravni izpit, 1 pa je bil neoce- njen. Od 25 maturantov je bil Ju- rij Brenčič glede na odlične oce- ne oproščen ustnega dela mature. Pri maturi sta dosegla 2 odliko, 2 prav dober uspeh, 14 dober, 5 zadostnih, 2 pa imata popravni izpit. Med maturanti sta bila tud: 2 pri\'atnika, od katerih je Ivek Rau dosegel celo prav dobro oceno. Najslabše ocene so dosegli učene: v nižjiih razredih. V 1. raz- redu 54.31 odst., v 2. razredu 58 odst., v 3. razredu 65 odst. in v 4. razredu 73 odst.. V prvih raz- redih je imelo 13 dijakov več kot 3 slabe ocene, je pa bilo par di- jakov tudi s po 5 do 7 nezadost- nih ocen. Tako stanje pri neka- tenh doma opravičujejo z okol- nostjo, da mora hod.t; v šol; dokler ne izpolni šolske obvez- nosti, v največ primerih pa se kaže namen staršev in rednikov, om^ogočiti otrokom s končanjem 4 razredov učenje v obrti, trgo- vini ajlii študij na bližnjih .sred- njih strokovnih šolah. Temu pri- merna je pri marsikom skrb za šolske potrebščine, za izdelovanje razredov in za dzvenšolsko udej- stvovanje dijakov. Glede na predmete predstav- lja matematika za mnoge najtežji predmet. Pri marsikomu se ma- ščuje neutrjeno znanje računstva iz osnovnih šol in poznejše za- ostajanje za dijaki, ki jim je osnovna šola dala na pot v gim- nazijo trdno podlago. Zato je naj- več popravnih izpitov ravno iz matematike. Mnoge bremeni več kot drugi predmeti angleščina. Nekateri se jo težko učijo, čeprav imajo za njo doma oporo, drugi pa gledajo na njo kot doma, češ, smo predaleč od Anglije in tega jezika otroci v obrti in pri dru- gih srednjih poklicih ne bodo po- trebovali. Predavatelji si prizade- vajo z vsemi sredstvii, ki so jim na razpolago, da dijakom tovrst- ne težave olajšaj'0 kolikor se le da. Zgodovina, sIo\'enščina in zemljepis tudi povzročajo marsi- komu težave, nekaterim brez lastne krivde. Zgodovinski učbe- niki so težko pi;sani, zato se težko težko učijo iz knjige zlasti tisti djiaki nižjih razredov, ki se v osnovnih šolah niso naučili dobro čitati. Tudi znanje materinščine zahteva pridno učenje, kar pa mnogi podcenjujejo. Zemljepis je težak zlasti za tiste, ki so v prvih razredih zamudili splošne geo- grafske l>ojme, ki nimajo zemlje- vidov in atlasov ter učnih knjig. V višjo gimnazijo, po novem v 1. razred gimnazije se je doslej prijavilo 54 dijakov, od tega 12 dijakov iz okoliških nižjih gim- nazij. verjetno pa je, da se jih bo nekaj prijavilo še v jesen, to predvsem tistih, ki so poskušali s 4 razredi preiti na druge šole. pa jim pri izpitih ali pri žrebu ni bila naklonjena sreča. Kaže, da bo v jpsen na ptujsk gimna- ziji 6 ali 7 oddelkov, odvisno pač od števila dijakov. Vsekakor od- pada bojazen, da bo ptujska gim- nazija ukiniena, kakor se je ne- kaj časa slišalo, pač pa obratno: odelki Gimnazije se bodo sčasoma še okrenili. ker bodo vanje priha- jali diiaki iz bližnjih osemletk. Vse kaže. da bo potekal v gimna- ziji v novem šolskp mletu 1958'59 še po sedanjem sistemu ob isto- časnih pripravah na nov sistem v prihodnjem šolskem letu. Med jeziki bosta prevladovali angle- ščina in francoščina, manj pa nemčina, ki tudi na gimnazijah drugod zaostaja za prvima jezi- koma. Ob dobrem razpoloženju, ki je vladalo ob koncu šolskega leta na ptujski gimnaziji, je med drugim dejal tov. Janez Potrč, da je bil zadovoljen z znanjem, ki so ga pokazali ptujski maturanti in da ja bil vesel sodelovanja pri ma- turi na gimnaziji, na kateri je sam študiral in s katere so ga izključili zaradi naprednih idej. Prepričal se je, da raste na ptuj, ski gimnaziji mladi rod, ki trezno gleda na naš socialističn i druž- beni sistem in ki se redno pri- pravlja, da bi v njem s svojim delom storil čimveč. S prednjimi podatki nam je ra- de volje postregel ravnatelj tov. Miro Bračič. ki je imel v času razgovora polno mizo dijaških knjižic in spričeval, ki so čakala na njegov p^pis. V. J. PTUJSKi STRELC! V r^ARIBORU v čast spominskega dneva bit- ke na Sutjeski je Okrajni strelski odbor Maribor organiziral ekipno strelsko tekmovanje z zračno pu- ško, na katerem bo ob zaključku najboljša ekipa prejela F>okal, ki ga je daroval OOZB. Za polfinalno tekmovanje, ki je bilo v nedeljo, dne 22. t. m., v Mariboru, so si iz ptujskega področja priborile pravico SD Že- lezničar, Tumišče in Kidričevo. Na tem tekmovanju, ki sicer ni bilo najbolj vzorno pripravljeno, so imenovane družine dosegle lep uspeh, saj so se uvrstile izmed 13 sodelujočih med prvih 5 ekip in s tem plasirale v finalno tek- movanje, ki bb na dan borcev, to je 4. julija na Pohorju pri Ma- riborski koči. Rezultati ekip: 1. Košaki (Mbr.) 1646 krogov. 2. Kajuh (Tezno) 1617, 3. Kidričevo 1952, 4. Tur- nišče 1579, 5. Želenzičar 1560, 6. Šarh (TAM) 1557 7. Grafičar (Mbr.) 1550, 8. Ruše 1522, 9. Sve- čina 1501, 10. Tabor (Mbr.) 1495. 11. Slov. Bistrica 1489. 12. Elko (Mbr.) 1445 in 13. Komuala (Mbr.) 1412 krogov. Najboljši posamezniki: 1. Cerjak (Žel.) 179. 2. Žvanut (Kajuh) 177 in 3. Mlinarič (Ko- šaik) 176 krogov. Prepričani smo, da se bodo na- ši strelci temeljito pripravili in se iz tega velikega srečanja naj- boljših ekin dne 4. julija s po- kalom vrnili. Otroci so st z zanimanjem ogledali šolsko razstavo Sovjetska politika proti Jugo- slaviji se iz dneva v dan bolj za- ostru.|e, v zadnjih dneh pa je opa- ziti, da so tudi njihova prejšnja prizadevanja, da bi navezali z Za- hodom stike, vedno maaijša. Ka- zalo je, da se bodo sestali izve- denci Zahoda in Vzhoda na kon- ferenci v Ženevi, kjer naj bi pre- gledali možnosti za nadzorstvo nad atomskimi poskusi. Dulles je takoj dejal, da bodo na konferen- co prišli, vendar je to samo po- svetovanje, ne pa sporazum. So- vjeti so na to reagirali zelo ostro in umaknili svoj prejšnji prista- nek. Dejali so, da je to prazno izgubljanje časa. Iz tega drobnega manevra lah- ko sklepamo, da so sovjeti za- čeli voditi nspram Zahodu ostrej- šo politiko. Tudi zadnji dogodki na Madžarskem niso samo odraz notranjih zadev, temveč bodo imeM zelo dalekosežne zunanje- politične posledice. Na konferen- ci mednarodne organizacije za delo so iz protesta izključili od nadaljnjega dela. madžarsko dele- gacijo. Na Zahodu pravijo, da ne bodo mogli sodelovati z ljudmi, ki ne držijo svojih besed. Libanonska afera je, kot kaže, srečno zaključena. Hammarskjold je s svojim obiskom v Bejrutu preprečil intervencijo zahodnih sil in s tem odstrsnil nevarnost no- vega vojnega žarišča. Šamun je dejal, da ne bo odstopil, tudi če bi izgubil na volitvah. Ta izjava priča, da hoče ostati na svojem diiktator.skem položaju. Na ta. na- čin ne bodo n-kakor uredili no- tranjih razprtij. Dokazuje tudi, da so vse njegove trditve o zunanjem vmešavanju v notranje libanonske zadeve pravzaprav izvite iz trte. Še preden so uredili libanonsko zsdevo, je zopet vzbrstel ciprski prrhlem. V Londonu so se sestali v spodnjem domu, da bi sprejeli načrt o ciprskem vprašanju. Za zdaj domnevajo, da bo laburistič- na stranka podprla ngčrt konser- 1-ativne vlad?, po katerem bi do- bili Ci^prcsni pravico do samood- ločbe šele po sedmih ali desetih letih. S to svojo politiko laburi- sti dokazujejo, da se vse tako imenovane »revolucionarne« stran- ke pred volitvami spremenijo v dokaj pohlevne ovčice, samo da bi nabrale dovolj volivcev. Ciprski problem pa .je sprožil val ogorčenja v Atenah in Ankari. Turki vztrajajo na svojem in ho- čejo, da bi Ciper razdelili med Grčijo in Turčijo, Grki pa na to sploh ne pristanejo. V Atenah so odklonili tudi britanski načrt. Težko je naprej reči, kako bodo rešili ta problem, kajti ne sme- mo pozabiti, da sta Turčija in Gr- čija v Atlantski zvezi in da bodo velesile odločno nasprotovale vsa- kemu hujšemu zapletljaju, ker bi s tem slabili zahodno zvezo. V Franciji je trenutno vse mir- no, ali točneje, to je zatišje pred viharjem. De Gaulle zbira okoli sebe ljudi, ki bi bili voljni sle- diti njegovi politiki, vendar na- leti na vsakem koraku na nove težave. Vsealžirski odbor javne rešitve bi rad po svoje uredil se- vernoafriški problem, general pa jih brzda kollikor le more. Zato tudi v notranjepolitičnem življe- nju trenutno ni večjih izpadov, ker se vsi pripravljaj^ na refor- me, ki še niso znane. Takrat bodo levičarske stra.nke pokazale svojo načelnost. Za Ameriko pa je v tem tednu ranimiva odločitev, da so v Little Rocku, kamor so lani poslali zvez- no vojsko, ukjnMi izenačitev med črnci in belci. Tudi to je pred- volilna poteza. V jeseni bodo gu- vemerske volitve in po najnovej- ših podatkih se republikancem majejo tla. Seda.i odstopajo, kjer je le mogoče. V zunanji polici več ali manj mirujejo, v notranji pa popravljajo poslt^ice recesije.' Rasno vprašanje je seveda vedno tako važno-; da se velja s tem nekoliko več ukvarjati. Krediti za kontratiiranje kmetijskih pridelkov Državni tajnik za finance je iz- dal navodilo za izvajanje odločbe o odobravanju kreditov za kontra- hiranje kmetijskih pridelkov. Po tem' navodilu, ki ga objavlja »Uradni list FLRJ« bodo banke in hranilnice odobravale kredite s 3. odst. obrestno mero kmetijskim zadrugam in drugim gospodar- skim organizacijam, ki sklepajo z individualnimi proizvajalci po- godbe o proizvodnji in dobavi kmetijskih pridelkov. Individualni kmetovalci lahko dobijo preduj- me za reprodukcijo in zaščito ter za usluge z mehanizacijo tudi v gotovini. Že neka.j let je organiziralo v Ptuju agilno Turistično in olep- ševalno društvo turistični teden kot nekakšno manifestaicijo svoje- ga dela na turiističnem področju ptujske občine. Tudi letos bo priredilo društvo tak teden, ki bo trajal od 29. ju- nija do 6. juliija. V začetku, to je v nedeljo, 29. junija, bo ob de- setih svečana seja v dvorani na mag,istratu, takoj zatem pa otvo- ritev slikarske razstave znan»ih ptujskih umetnikov: prof. Janeza Mežana, prof. Albina Lugariča in Jana Oeltjena. Razstava bo od- prta nato ves teden ter si jo bo gotovo ogledala večina Ptujčanov. Poleg nekaterih prireditev med tednom pa se bodo Ptujčani go- tovo udeležili v veliikem številu tombole, ki bo 6. juLija ob 9. uri dopoldne in bo privabiila zaradi bogatih i.n okusnih dobitkov go- tovo tudi precejšnje število pre- bivalcev iz bližnje in daljne ptuj- ske okolice. Naj omenimo samo. da bo srečni dobitnik gla^/nega dobitka prišel na tombolo i>eš. o"d- oel.jal pa se bo lahko z mopedom kar ni šala. Vse ostale pomemb- nejše dobitke pa si lahko ogle- date v poslovalnici »Merkurja« v Trstenjakovi ulici. Popoldne bo na novo urejenem vrtu gostilne »Pri Roziki« veselica s kulturnim programom in izbranimi jedili ter pijačami. Prav tako je organiziralo TOD v turističnem tednu posebni ko- misiji, ki bosta pregledali in oce- niili ptujske trgovske m gostin- ske obrate ter nagradili šest naj- boljš.ih z diplomami oziroma pri- znanji. Prepričani smo. da bodo Ptuj- čani v velikem številu obiskali vse prireditve turističnega tedna ter s tem pokazali svoje simpa- tije do društva, ki je' v zadnjih letih brez dvoma storilo največ za napredek našega starodavnega mesta ob Dravi. Okrog ptujskega gradu bo urejen park V nedcMo 6. julija 1958 ob 10. url dopoldne vsi ua VELIKO TOMBOLO Z dragocenimi dobiiki, ki jo priredi v okviru turistič- nega tedna Olepševalno in turistično društvo PTUJ stran 2 PTUJSKI TEDNIX PTUJ. DVE 27. JUVTJA 1958 Pet živinorejskih področij Smotmoeit in dionosnost kme- tijske pnoiizviadnje sta odvisni \ gtevTieffn od naravniJi pogojev. Da so pa dani pogoji čimbolj izko- riščera, je v iposameznih okoLiših potrebno upoštevali prvenstvo za odgovarjajoče kullture. Če pogle- damo to zadcfvo s sitailišča živino- rejisike pnditzvodnje, lahko zaklju- čiimo, da je ti&peih najipopolnejš tam, kjer je komska baza nag- obaflnetjBa in naj.boij siiguma. Do- nosnotst posametziniih vrst proiz- vodnje je datlje odvisna še od razjfclčnah drugrih pogojev, kot od- dailjenost od trž^iišča, ugodne pro- matane zveze, možnost iizvajanja zootefimčniih ukraf>ov in drugo. Ob upoštevanju vseh naivedenih akoiinositi p(rip.ravJ;jejo oblastna or- gani na' pred;loig sitrdkovne komi- sije v okviru pemapdktivnega pla- na kmetijske proizvodnje rajoni- zacijo živrnoregiske proizvodnje \ okrajnem nnerilu. Po tem načrtt je eeiloitna živinorejska proizvod- nja raadedjena v pet rajonov: a) rajon — za piretežno proiz- vodnjo mleka; b) rajon — za vzrejo naraščaja moffizne živine; c) rajon — za iproizvodnjo me- sa; d) raovršini kmiatrjski^i zemljišč, kjer se bo ilahho rediik> določeno števiilo krav nicflznic, kd hi dajade za dotdčno tržišče dnevno ipctretmo količino miteka. Cena na. tem področju pro- izvedenega mJeka bo za rejo krav stiimulaltivna že iiz razJoga, ker bodo glede na bližino prevozni stroški mJndmaflnii, Naivedeni rajon za intenzivno proizvodnjo mleka hi zajemal predvsem neposredno okolico Ma- ribora za oskrbo mestnega prebi- vafertiva z mleikom, {x>tem okolico Ptuja za oskrbo mesta in mlekar- ne za predeJavo ter okolico Ra- ven na Koroškem za oskrbo tam- acagšnjega industrnjskega centra. Na ta način bi se navedeni gliafvm potrošniki mleka oskrbo- valii iz neiK^redne bližine in bi potreba zbiranja mileka v odda- ljenih krajih odpadla, V vseh drugih krajfSh bi proizvodnja mle- ka bila potrebna ie za kritje lo- kajlnih potreb prebivalstva ter za domače potrebe pri vzreji in pi- tanju goveda ter prašičev. Razumlji'Vo je, da se bodo v tem intenzivnem mlečnem rajonu ste- kate razmeroma najboljše molz- nice s ipodežeflija, zato bi bilo na- pačno teleta od teh živali eno- stavno poklati. Da bi,se to ne do- gajajo, bo naloga živinorejske sJužbe organiiziirati us-pešen odkup teh telet za raijon b), kjer bodo vzrejaiLi naraščaj za bodoče molz- nice. Hkrati hi tudi delo selekcije bik olajšano, ker bo na teritorialno majhnem področju z velikim šte- vilom krav lažje izvajanje molz- ne kontrole. Pretežna paljedelsika proizvod- nja »v teh krajiih se bo morala preusmeriti v prid povečanja krmske baze. Rajon b), namenjen vzreji molz- nic, bo obsegali oddaljene kraje, ki pa imajo ugodne nairavne p>o- goje za razvoj govedoreje. V teh krajih se bo držalo poljubno šte- viilo dobriih krav, naraščaj od teli, posebno ženskega spola, pa obdr- žalo za pleme. Mleko teh krav bo uporabljeno za vzrejo telet, do- mačih in dokupljenih. Iz teh te- let vzrejene telice in krarve pa bodo služile za obnovo črede molznic v a) rajonu. Prodaja ozd- roma nakup teh živali bo na pt>- sebnih plemenskih sejmih. V rajon b) bodo vključeni pred- vsem niždnski predeli Slovenskih goric s Pesniško dolino, dbrobna področja Pohorja in Ptujsko po- lje z okolico Orm^oža. Tudi v teh predelih bo proiz- vodnja usmerjena v prid povečani krmski baz;. Rajon c), v katerega spada osrednje Dravsko polje, je name- njen proizvodnji mesa. Za pita- nje ima ta predel razmeroma do- bre pogoje ob obiilici krompirja in koipuize. Naraščaj za pitanje b dek>ma gojili doma, deloma pa bi ga dobivali iz rajona d). Rajon d) naj bi gojil naraščaj goveda tiipiičnih lastnosti za pro- izvodnjo mesa. V ta namen bo tudi veteranar»ka osemenjevailna služba nudiila možnost oplojeva- nja krav tega področja s seme- nom pvasem, ki 'imajo izrazite sp>o- sobnostii za hi'tro in kvailitetno pi- tanje. Kolikor bo števiilo takega na- raščaja presegailo kntje domačih potreb za pleme in pitanje, bo preko kmetijskih zadrug organizi- rana prodaja takega materiala z£ pitanje v prej omenjeni rajon c). Končno je še rajon e), ki obse- ga vinogradniška pjodročja Hailoz dh Slovenskih goric. Proizvodnja tukaj ni opredeljena v nobeno iz- razito smer. Tu je kombiniran način pix>izvodnje mleka za lo- kaine potrebe in dekmia pitanja v manjšem obsegu. Tak je v glaivnih obrisih načrt rajonizacije proizvodnje v bodo- čem razvoju živinoreje našega ožjega področja. R. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA (Nadaljevanje) Ducman Alojrij se je rodil ' 17. maja 1908 v Sp. Gorci. Nje- gov oče je bil bajtar. Sin je po- stal sezonski delavec. Stanoval je v Strgonjci. Dne 17. oktobra 1944 je odšel s partizansko pa- truljo k partizanom. Poslali so ga na EVolenjsko v Dolenjski od- red. Padel je 6. aprila 1945 v borbi z Nemci blizu Litije ob Savi. Dernekovič Franc se je rodil leta 1906 v Cirkulanah v Halo- zah. Posestvo je imel v Vareji. V času okupacije je bila na nje- govem domu javka OF, kamor so prihajali aktivisti po pošto in jo oddajali. Večkrat so se pri Dernekovičevih tudi sestajali člani OF. Nekdo, ki se je vdi- njal okupatorju, je sumljivo shajanje pri Dernekovičevih javil gestapu in zakrivil smrt slovenskega kmeta, ki je ljubil svojo domovino. Dernekoviča so po strahotnih mukah, saj so mu krvniki lomili kosti — usmrtili 25. aprila 1945 v Podleskovcu. Za njim so žalovali vsi, ki so ga poznali, predvsem pa žena in trije otroci. Fajs Sonja-Majda se je rodila v Stojncih 19. novembra 1928. Ze 15-letna deklica je spoznala, kaj je njena narodna dolžnost v težkem času okupacije. Po- magati je začela svoji polsestri Legvart Mimici, agilni sodelav- ki narodnoosvobodilnega giba- nja. »Majda« se je uvrstila med najboljše skojevke in mladinke LMS. Za veliko stvar narodno- osvobodilne borbe je pridobivala mladino skupno z Belšakom Francem po l^ujskem polju. Mlada, polna nad in velikih na- črtov, pomagati ljudstvu v bor- bi za svobodo in boljšo bodoč- nost, je padla v borbi pri Brati- slavcih 9. februarja 1945. Cjolob Franc se je rodil 23. ju- nija 1926 v Stojncih v kmečki družini. Raje kakor služiti so- vražniku v njegovih vrstah, je odšel k partizanom. Pot ga je zanesla med kurirje TV postaje. Padel je v Bratislavcih pri Po- lenšaku dne 9. februarja 1945. Gašparič Mari,ia se je rodila 3. decembra 1923 v Trgovišču pri Vel. Nedelji. Po poklicu je bila uradnica. Stanovala je do- ma pri starših v Trgovišču. Tudi ona je hotela pornagati svojemu narodu v najtežjih dneh. Zbirala je potrebščine za partizane, raznašala narodno- osvobodilni tisk in pridobivala mladince za SKOJ. Dne 15. ju- nija 1944 je morala v ilegalo. Svoje mlado življenje je žrtvo- vala za našo osvoboditev v Bratislavcih z drugimi aktivisti v spopadu z Nemci 9. 2. 1945. Gašparič Franc se je rodil 15. oktobra 1920 v Bratislavcih pri Polenšaku. Po poklicu je bil tesar. Leta 1941 ga je okupator poslal na prisilno delo v Kap- fenberg. Ker se je podjetje, kjer je delal, preselilo na otok Guer- see, je moral tudi on tja. Ko je padel Scheerberg v zavezniške roke, so Gašperšiča dne 26. ju- nija zavezniki za.ieli. Kmalu se je javil v NOV. V Split je pri- spel 1. marca 1945. Kot borec minerske čete je padel pri Su- šaku 30. aprila 1945. Tako je preminulo njegovo mlado živ- ljenje, kateremu je krojila uso- do vojna in želja, boriti se za svobodo svojega naroda. Golner Anton se je rodil leta 1921 v Biserjanah pri Ljutome- ru v kmečki družini. Izučil se je za trgovskega pomočnika. Služ- boval je v Makolah v trgovini »konzumnega društva«. Tam je učakal okupacijo. Takoj pK> pri- hodu okupatorja je sklenil so- delovati z borci za osvoboditev. Štiri pužke, ki so jih odložili jugoslovanski vojaki — je skril v vodnjak na posojilničnem vrtu v Makolah, pozneje jih je odnesel k Cmogi Viktorju v Va- rišo vas. Na koncu aprila je vodil skupino, ki je snela hitler- jevsko zastavo z Juršičeve hiše v Makolah. Oktobra 1941 so se prinjem sešli na sestanku so- delavci OF. Ta sestanek so or- ganizirali po nalogu odbora OF Maribor ter članov OF iz ste- klarne v Rogaški Slatini. Na sestanek so prišli: Golner, Ska- le, Cernoga, ing. Hribemik, No- vak in Poldka Skrbiš. Vsi so bili sprejeti v OF in zavezali so se, da bodo izvrševali odrejene naloge. Golner je moral k ver- manom, da bi tam zaplenjal orožje in municijo za partizane. Okupator pa mu ni zaupal. Pre- mestili so ga že maja 1942 v Rajhenburg. Od tam je skrivaj prihajal v Makole in prinašal tajni narodnoosvobodilni tisk. Ko so 18. 8. 1942 aretirali Ma- kolčane, so aretirali tudi Gol- nerja. Zaprli so ga v celjske za- pore, nato so ga odpeljali v Ma- ribor, kjer so ga ustrelili 2. ok- tobra 1042. iz pete sauražne ofenzlus Vsi so polegli, Ilija pa je sto- pil na gornjo stran jase, kamor so bili že posijali topli sončni žarki. Počasi je slekel zeleno bluzo, preluknjano na več krajih od puškinih krogel. Njena podlo- ga je bila pisana od temnih krva- nih madežev njenega bivšega lastnika, nekega, zdaj že pokoj- nega švabskega podoficirja. Ozrl se je nekajkrat v nebo in prisluhnil. »Dani se že, ura bo že dve ali tri, pa jih še ni,« se je čudil Ilija in iskal po sinjem obzorju nem- ška letala, ki so že dobrih dvaj- set dni od zore do mraka bom- bardirala in mitraljirala partizan- ske enote. In prav ko je o tem premišljal, sta prileteli izza gre- bena dve »Štorklji«, leteli nad dolino, se spuščali prav do vr- šičkov visokih smrek in znova izginili za grebenom, na katerem so začele močno pokati puške. Četa je počasi vstajala. Na levi in desni je bilo v gozdu in na po- bočju slišati glasove. To so eno- te, ki so prišle danes iz bojev na Sutjeski in odšle globlje v gozd, da bi se umaknile sovražnim le- talskim napadom. S{X)daj, v gra- pi, ob pHDti in okrog potoka, so že navsezgodaj raztovorili vozar- stvo in njegovi fantje so naglo gonili konje v gozd, kuharji pa gasili ogenj, na katerem so bili pravkar segreli kotle s konjskim mesom. Po grebenih je vse hrumelo, tu v dolini, polni vozarstva, ranjen- cev in nekaterih enot, pa je bilo malone nemirno, ko da se tisto, kar se dogaja tam, na robu plam- tečega obroča, kjer se bije boj na življenje in smrt, teh ljudi prav nič ne tiče. Toda en sam pogled je zadostoval, da si videl, kako tudi ti ljudje tu, ranjenci in fant- je od vozarstva, žive z dihom in strastjo boja, ki se bije tam. Tre- ba je bilo samo videti ranjence, ki so nosili s seboj puške, ko da gredo na sestanek, brisali in či- stili naboje, še preden so se od- F>očili, da si sf>oznal in razumel, da se mislijo še dolgo boriti, da je v njih vir moči in želje po zmagi še živ in da bo jutri še bogatejiš, izdatnejši. Opoldansko junijsko sonce že dolgo pripeka, nemška letala pa se kar naprej menjavajo v zraku. Franjeva četa se je umaknila da- leč v gozd. Borci ix>čivajo med jelovimi hlodi, ki so' jih bržčas razžagali že pred vojno in ki so ostali tu. Več debelih bukev leži druga ob drugi. Borci so polegli mednje in dremljejo. Tisti, ki ni- so imeli sreče, da bi se dokopali do takšnega »zaklonišča«, sede okoli debelih debel, tiho kram- ljajo, krpajo obleko ali poprav- ljajo opanke. Ko prilete letala in začno krožiti okrog njihovega sektorja , borci »manevrirajo« okoli dreves, dokler nevarnost ne mine. Tako se je ponavljalo ma- lone ves čas. (Nad?'jevanje sledi) V ponedeljek, 30. junija t. 1. dopoldne se bosta v Ptuju zopet to je šestič sestala občinski zbor in zbor proizvajalcev občine Ptuj in bosta poslušala ter obravnavala poročila sveta za družbeni plan in finance o delu gospodarskih or- ganizacij v občini v letu 1957 na podlagi predloženih zaključnih računov in sveta za urbanizem o izjemnem dajanju gradbenih do- voljenj za gradnje in o stanju od- kupa zemljišč za cestne priključke na novi most v Ptuju. Med drugim bosta tudi obrav- navala imenovanje upraviteljev za štri osemletke v Ptuju, članov 20- članske komisije za odmero do- hodnine in prometnega davka obrtnikov in samostojnih poklicev za 1957 in 1958 leto, članov štiri članske komisije za razpis mest direktorjev gospodarskih organi- zacij, članov upravnega odbora Zdravstvenega doma v Ptuju in Kidričevem ter Reševalne posta- je Ptuj. Na dnevnem redu je tudi izvolitev dveh članov v svet za varstvo družine, imenovanje upravnika Mestnega kina E»tuj ter novega člana v upravni od- bor Posredovalnice za delo. Zbora bosta vsak zase obrav- navala tudi vprašanje skupnega zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev, o potrditvi graditve stanovanjskih objektov, o dode- litvi zemljišča SLP, o poroštvu za kredit iz investicijskega sklada za dograditev šole Breg, o pravilniku o plačah Zdravstvenega doma Ptuj in pravilniku Zdravstvenega ioma Kidričevo, o spremembi pra- vil kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter o preime- novanju Gregorčičevega oz. Ciril Metodovega drevoreda v drevored Franca Osojnika. Takoj v začetku moram pouda- riti, da večina, gozdnih posestni- kov ne more biti preveč poncsna na svoje gozdove. To smo ugo- tovili z urejanjem gozdov v ob- čini Lešje v zadnjih dveh letiih. Terenski podatki so zbrani,. ure- jeni in izračunani. V naslednjih dneh, to je od 29. junija do 6. julija si jiih bo vsak prizadeti gozdni posestnih lahko ogledal in dad svoje pripombe. Tu bo vsak- do lahko zvedel, koliko gozda ima, kakšna je njegova lesna, za- loga in koliko bo v naslednjdh desetiih letih laJiko posekal. Splošna ugotovitev, do katere smo prišli pn ureditvenh delih, je, da so gozdovi na splošno mno- go boljši, kot se je do danes mi- slilo. Vendar pa še vedno niso ta'ki, kakršne si želimo mi go- zdarji in tudi večina gozdnih po- sestnikov. Seveda pa niso vsi gozdni posestniki tako navezani na svoj gozd, da bi ga znali pra- vilno ceniti in čuvati. V vsakem kraju je prav gotovo nekdo, k: mu ni do lepega, popolnega go- zda, ki bi mu lahko trajno naj- več koristil, temveč gleda le na svojo osebno trenutno korist, ar pa skuša s pomočjo gozda re- šiti svoje zavoženo gospoda,rstvo. Taki so slabi gospodarji, katerih kmetije ne more rešiti pred pro- padom nobena pvomoč. Taki so tudii slabi očetje, . ker uničujejo premoženje svojih otrok. Njdh starši so znali dobro gospodarit"! ob zmernem izkoriščanju gozda, današnji posestniki ne morejo ali ne znajo voditi posestva ob moč- nem izsekavanju in uničevanju gozdov; kako naj potem uspeva- jo na posestvu njih otroci, če bodo imeli samo prazne in gole gozdove. Ker vsi sosedje taike gospodarje dobro p>oznajo in jih že sami obsojajo, jih tu ne bomo pK>imensko navajali, čeprav bi jdh lahko našteli lepK) vrsto. Raje si oglejmo pjosamezne gozdne pKJsestnake, katerih igo- zdovi lahko služijo za vzor vsem sosedom, take, ki znajo gospo- dariti z gozdovi in ki jh znajo čuvati. Kljub temu, da imajo le- pe, ohranjene gozdove, se ver- jetno nihče od teh ne bo prito- žil, da je stradal samo zaradi tega, da je čuval gozd. Naštel bom nekaj tankih posestnikov, vsi pa potem lahko presodite, ali so tudi sicer dobri gospodarji. NAJBOLJŠI GOZDNI GOSPODARJI NA PODROČJU OBČINT LEŠJE Pri Sv. Ani se nahajajo naj- lepši gozdovi pod Plešivcem (v Dolah in na Dednem vrhu) ter okrog razvaVn Starega grada. Med manjšimi gozdnimi posest- niki ima najlepši gozd Andrej Pušauer iz Dol. Tega nobena ne- sreča ne more spraviti v zadre- go, ker ima kljub mali površini tak gozd, ki mu bo vedno poma- gal prebroditi vse gospodarske težave. Prav vsak bi bil lahko vesel in zadovoljen, če bi lahko stopil v tak gozd in dejal: to je pa moj gozd. Sicer pa moram po- udariti, da so na splošno vsi go- zdovi v tej katastrski občini res lepi, med najlepšimi v zapadnih Halozah. Mnogo .s-la^bši pa so go- zdovi v Dežnem. Tu i-m«jo tudi! nekateri večji posestniki močno izsekane gozdove. Zato je ta ob- čina med najslabšimi nredeli v občini Lešje. Kot najbolj skrbne- ga in varčnega gozdnega posest- nika moramo tu omeniti arila Kmeža iz Pleša. N.Teflov gozd je tako dobro ohranjen zato, ker s: je znal drva priskrbeti od dru- god in ker ni podlegel mami .ti- vim ponudbam predvojnih trgov- cev in ni doVolil izsekati svojega gozda. V njegovem gozdu pa ra- stejo lepe bukve, ki jith bo ob vsaki potreb; lahko dobro prodal kot tehnični les. Takega lesa je res škoda, da bi ga pokurili. V tem smislu bi ga morali posne- mati tudi drugii. Posekani les naj se izkoristi za tisto, za kar jo sDosoben in kar se najdraže pro- da. Vzorno skrb za pravilno me- šan gozd listavcev in iglavcev je f>okazal Jurij Znidar iz Jelovca. V njegovem gozdu so se lepo ohranili in dobro usip>evajo tudi iglavca, ki so iz večine drugih gozdov že zdavnaj izginili. Tudi sicer je to zelo lep gozd. Tudi Kari Kodrič iz Jastrrtika kljub zelo mailemu posestvu skrtao neguje svoj gozdiček in dobre skrbi za pravilno obnovo in po- mlajevanje. Lesna zaloga ni rav- no velika, toda s tako skrbjo in nego vzgojen gozd bo v bližnji bodočnosti predstavljal lep kapi- tal. Kot nekak vzorec od gozdo\ kakršni so nekoč bili na tem pod- ročju, je ohranil svoj gozd Jakot Babulč iz Pečk. Njegovi hrasti močno s{X)minjajo na lepe sla- vonske hrastove sestoje, ki se ž( od nekdaj dobro pr<^ajo. Čin^ več takih gozdov bomo imeli, tem večjo gospKKiaTsko vrednost bo- mo lahko črpali iz njih. Za tf imamo vse talne in vremenskp pogoje; zakaj jih ne bi izkori- stiili. Kot vse.stransko razgledan in napreden kmetovalec, ki je poleg skrbi za sadjarstw, živinorejo in druge panoge, pokazal vzorno skrb za pravilno negovan gozd se je izkazal Matevž Mohorko iz Lešja. S pravilno neoo sestoja .je vzgojil v svojem gozdu samo naj- lenše drevje. Ob raznih gojitve- nih ukrepih, ki jih je redno iz- vajal. pa je pridobival dovolj drv za tekoče potrebe. Danes pa nje- gov gozd lahko služi za zgled, kaj se da doseči s pravilnimi go- jitvenimi ukrepi. S tem Da seveda še nismo 'z- črpaM vseh, ki zaslužijo pohvalo za vzorno negovan aili dobro ohranjen gozd. V Sestržah ra- stejo v gozdu Amalije Sagadin :z Medvede lepi macesra. ki so tu okroo oreveč redki. Od njih b: bilo treba zbirati seme in vzga- jati sadke. tako bomo ra^ši- ritli to olemennto drevo na vsa mesta, kier lahko uspeva. O gozdovih okrog St^ir^erc, Ze- taJ in Naraipelj pa še druo'č. LuB Drugi sefem prometnli sredstev 4. julija se bo pričel na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani II. sejem prometnih sredstev, ki bo trajal do 13. julija. Kljub te- mu, da bodo na sejmu razstavlja- la samo trgovska oz. zastopniška podjetja, je treba zaradi izredne zanimivosti razstavljenih pridel- kov pričakovati kar največji obisk. Razstavni prostor v novih dvo- ranah Gospodar, razstavišča je že je že popolnoma oddan, zaseden pa bo tudi ves Trg VII. kongresa. Na trgu bo razstavljalo podjetje »Adria-Impex« posebno hidravlič- no dvigalo s kamionom, ki služi za popravilo električnih napeljav. V bližini bo razstavljen tudi avto- pulman in trije specialni kamioni tovarne »FAP« iz Priboja in vo- zila tovarne »TAM« iz Maribora. Skupno bo na sejmu zastopanih nekaj nad 100 razstavljalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Pouda- rek na sejmu bo na raznih vo- zilih za široko potrošnjo, prav ta- ko pa bodo razstavljeni tudi šte- vilni avtobusi, navadni in special- ni kamioni kot tudi sredstva za notranji transport in podobno. Precej močno pa bo udeležena tudi proizvodnja raznih mot. koles Med najvažnejšimi podjetji, kj bodo s svojimi proizvodi sodelo- vala na II. sejmu prometnih sred- stev, je treba omeniti »Tomos« 12 Kopra. »Tvornico motornih kota- ča« iz Zagreba, »Crveno zastavo« iz Kragujevca, »TAM« iz Maribora, »FAP« iz Priboja. »Motomontažao iz Novega mesta, »Indos« iz Ljub- ljane itd. Razen številnih prometnih sred- stev bodo na sejmu razstavljen: tudi rezervni deli za potrebe av- tomobilske industrije in prometa proizvodi gumarske industrije ir drugi pomožni proizvodi. SriRI STANOVANJSKE SKUPNOSTI Po večkratnih obravnavah Ob- činskega odbora SZDL Ptuj je ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjskih skup- nosti v E^uju, ki bodo nastale po terenih SZDL in sicer na terenih Ljutomerska cesta, teren Center, teren Vičava in teren Breg. Tudi po terenih bodo pripravljali usta- novitev skupnosti iniciativni od- bori. Podrobnosti v zvezi s pra- vicami in dolžnostmi stanovanj- skih skupnosti bodo določene z zakonom, ki bo v kratkem potr- jen. V glavnem bodo stanovanj- ske skupnosti v veliko pomoč družinam, zlasti gospodinjam, saj bodo usposobljene za pomoč v smeri, ki bo na področju skup- nosti najbolj potrebna. Nove skujOTosti naj čimbolj razbreme- nijo ženo pri tistih delih v go- spodinjstvu, ki ji vzame največ časa, ki jo najbolj utruja ali fi- nančno izčrpava. Pranje s stro- jem v pralnici skupnosti, čišče- nje stanovanj z raznimi tehnič- nimi pripomočki proti primerni odškodnini, nad-zorstvo nad otro- ci, priprava hrane itd. so že dol- goletne želje velikega števila za- poslenih mater in žena. Material- na sredstva skupnosti bodo ste- kala iz občinskih subvencij, iz skladov gospodarskih organizacij in iz prispevka prebivalstva. Tem dohodkom primerna bo tudi go- spodarska moč in sposobnost skupnosti. Skupnosti bodo usta- n6vljene na zborih volivcev. S tem dobijo stanovanjske skupnosti novo širšo vsebino in se ne bodo brigale samo za {»pra- vila stanovanjskih hiš in stano- vanj kot doslej. meni, ne tebi čez Pesnico gradimo v Tibolcih nov lep cestni most. za katerega bo občina Gorišnica štela lepe ju- rije. Ta novi most bo dolga leta koristil cestnemu prometu Mo- škanjci-Polenšak in bo rešil bliž- nje prebivalstvo marsikatere skr- bi za varnost prometa pri prevo- zu čez Pesnico zlasti ko ta na- raste. Stari most v Tibolcih je dotra- jal. Njegovi deli pa so še dobri za kurjavo. Kot navadno je kaza- lo, da bodo tesarji te dele raz- mr»ntira!i in naložili na kiinp ki t bodo na licitaciji prodani druži- J nam, ki nimajo gozdov in morajo I tako ali drugače kurivo plačati I ali odslužiti. Precej razočaranja je ^ bilo, ko se je razvedelo, da s temi ( neizlicitiranimi drvmi ne bodo ku- F rili ljudje po Tibolcih, ampak da i so si jih odpeljali interesenti v i Gorišnico, Zamušane in na For- \ min. I Vsako nevoljo v gornjem smi- t slu bi tudi tokrat lahko preprečili z razpisom licitacije. Če je po- r trebno kaj zgraditi, mora vedeti ž za to vsaka hiša, ko pa je mogo- č če kaj kupiti, zvedo za to le na- i vadno istoimenski interesenti. < Upajmo, da bo pri nas vsaj v 2 bodoče pravilnejši postopek pri ( stvareh, ki na nje m'sli vsa oko- c lica, i PTUJ. DNT 27. JUNIJA 195« PTUJSKI TEDNIK Stran 3 ^ ' ^ ^ ^^ ^ ** , ^ ^^ ^^ O velikem kulturnem vpraša- nju v Ptuju — obstoju ptujske- ga poklicnega gledališča — smo veliko govorili, pisali, delali ra- čune. prave ali neprave? Vsem. ki smo obiskovali Talijin hram in se že preje, ko ga še nismo imeli takega kot sedaj, to je poklicne- ga — zanj borili in ga tudi izbo- jevali, z vročo željo po uživanju odrske umetnosti — je danes težko pri srcu, ko se poslavlja- mo od naših dragih igralcev. Se- veda pa ne vemo povsem trdno, ali se res p)oslavljamo? Ko smo zadnjikrat v letošnji sezoni videli naše igralce na odru — je bilo v naših srcih ta- ko, kakor je ob urah slovesa, slovesa za vedno, a vendar s kri- to željo, da to morda ni slovo. Komaj eno gledališko sezono smo gledali na naših deskah tov. Nedeljko Kacina, ki nas je pre- vzela s svojo ljubkostjo in pre- pričevalnostjo odrske izvedbe, 4^rav je še tako mlada. Prav ta- ko draga nam je postala Herma- nova, ki je zelo dobro odigrala veliko njej zaupanih težkih vlog. Tov. Videčnikova je s svojim temperamentnim nastopom in umetniško nadarjenostjo — ve- dno osvajala občinstvo. Tudi dol- goletna igralka na našem odru Berta Ukmarjeva je ustvarila niz lepih odrskih likov. Danica Sen- kičeva nas je zadovoljevala z dobro odigranimi liki mladih de- klet. Že lani se je od nas poslovil Boris Kočevar, mladi igralec, ki je že pri svojih prvih odrskih nastopih obetal razvoj v dobrega odrskega igralca. V tem nas tudi ni razočaral, saj se je nenehno razvijal, zato nam je bilo žal, ko se je lani poslovil od nas. Vendar smo vedeli,^ da je njegov odhod njemu samemu v korist, ker mu bo na večjem odru dana mož- nost doseči prej svoj umetniški lik. Prav zadovoljni smo bili, ko nas je letos počastil s svojim gostovanjem v »Molčečih ustih«. Dolgoletni igralec ptujskega gledališča Franjo Gunžar, ki je odigral veliko zahtevnih vlog z veliko odrsko rutino. Tov. Radom je naš novejši odrski znanec, še novejši pa Cegnar. Oba sta s svojim odrskim nastopom lepo izpopvolnjevala celotne odrske iz- v^be. Tov. Šugman, naš znanec, je kreiral vse zaupane mu vloge z veliko solidnostjo in odrsko veščino in dokazal, da nosi v sebi zaklad odrske umetnosti. Tov. Matjašec je prav tako svojski oblikoval zaupane mu vloge. Ptujska igralska družina je bila prav gotovo ena najbolj po- žrtvovalnih odrskih skupin v Slo- veniji. Odigrala je letos deset odrskih del s 93 reprizami in 96 gostovanji. Program izvajanih del je bil pester, morda včasih za podeželska gostovanja manj pri- meren, kakor n. pr. delo ame- riškega avtorja »Sedem let sko- min« ali »Veja v vetru«. Manjši oder pač težje izbira med deli, ki so pravzaprav v mali meri na razpolago. Vzgojno paslanstvo pa so prav gotovo opravili: »Vrnil se je«, »Molčeča usta«, »Plinska luč« in druga dela. Vsi, ki nam je bilo pri srcu naše gledališče, smo se spraše- vali, ali ne bi vendar našli poti, da bi naemu malemu mestecu ohranili le še na kak način gle- dališče. Toda povsod smo nale- teli na skoro isti odgovor, v Ma- riboru, v Ljubljani: »Ni denar- V Evropi dejal: »famidomadida ja!« V Ljubljani nam je dober poznavalec kulturnega življenja v Evropi dejal: »Če ostanejo gle- dališča v Ljubljani, Mariboru in v Celju, smo dežela, ki v Evropi najbolj pospešuje odrsko umet- nost.« »Pri nas je potrebno de- nar usmeriti v šolstvo, v nujno gradnjo učilnic, šol, šolske opre- me, to je naša dolžnost, če noče- mo imeti pol analfabetov!« Mi smo ob teh besedah klonili. .Mili- joni, ki so šli za gledališča, bodo zaenkrat usmerjeni v drugo nuj- nost. — Vendar bi morda našli kak kompromis, da ne bodo pri- zadeti tisti, ki so se poklicno usmerili v odrske igralce — in se sedaj na razpotju ne morejo znajti? Če bi »Svoboda« dobila 2 do 3 milijone letne denarne pod- pore za gledališko družino, bi lahko nastavila tiste, ki jim je oder edini poklic in bi skupno z amaterji ohranili gledališko živ- ljenje v Ptuju. Če bi bila možna ta rešitev — bi vendar država prihranila za nujnejše potrebe še vseeno 7 do 10 milijonov, a pri tem vendar ohranila slovensko odrsko dejavnost v našem meste- cu, ki je tako željno slovenske besede po stoletjih potujčevanja. LI Od Brežanov sta se poslovili Na letošnji šolski zaključni slo- vestnosti na Bregu sta se poslo- viliv od otrok in staršev šolska upraviteljica tov. Vida Vičarjeva in učiteljica tov. Štefka Frange- ževa, ki sta na lastno željo spre- jeti v prosvetno službo v Maribo- ru. Po ogledu razstave je bila ta dan na šolskem dvorišču zaključ- na prireditev z nastopi učencev in razdelitvijo knjižnih nagrad naj- boljšim učencem. Po prireditvi se je tov. Vičarjeva zahvalila star- šem za sodelovanje s šolo, otro- kom za marljivo učenje in vsem želela tudi v todoče v šoli in živ- ljenju mnogo uspehov. Za vse pri- zadevanje za uspehe breške šole in za sodelovanje v organizaciji SZDL se je tov. Vičarjevi pa tudi tov. Frangeževi zahvalil tov. Ma- sten v imenu šolskega odbora. V solznih očeh otrok in stai- šev ter tov. Vičarjeve in Frange- ževe se je odražala globoka, tiha povezanost med domom in breško šolo, ki se bo gotovo nadaljevala tudi v novi breški osemletki. Lokacija za »»Petrolov«« servis V Kratkem bo v Ptuju lokaci- ja za Petrolovo servisno postajo, ki bo, kakor določa odločba Sveta za urbanizem občine Ptuj, zraven novega cestnega priključka pri minoritskem samostanu in sicer v okviru sedanjega vrtnega obzidja tega samostana. Zgraditev te po- staje bo stala okrog 15 milijonov dinarjev in bo pri njej dovolj pro- stora za postrežbo vozil ne da bi ta motila cestni promet. LJUBLJANA KEDELJA, .29. JUNIJA 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—tJ.lS Poročila m vre- menska napoved. 7.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved m objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Koračnice Igra pihalna godba JLA. 8.00 Mladinska radijska jgra — Friedrich Feld: 1001 gre na dopust. 6.38 Zabavne melodije. 9.00 Kar radi poslušate. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Iz bojev na Sutjeski. 10.30 Pokaži, kaj znaš (pre- nos javne oo re- formi šole. Neživi jen jska besed- na navlaka, ki kraljuje v naši šoM že stoletja, se mora umak- niti praktični, življenjski šolli. Tehnika, ki že sedaj obvladuje in bo v bodoče še bolj obvladovala vse naše dnižbeno delo, mora tudi šoli dati svoj značilni pe- čat. Zato je pni naših učiteljih značilna zahteva po tehnični vzgo- ji, ki naj bi priipomogla, da bi se začela mladina zairlimati za eno- stavne tehnične probleme, da bi se ji razvila tehnična fantazija in bi si pridobila osnovno rečno spretnost pri oblikovanju vsako- vrstnega materiala. Če gledamo razstavo ptujske osnovne šole iz tega vidika, vi- dimo, da pomeni letošnja razsta- va res predkretnico njenega šol- skega dela. Ne da bi popustili v na'EK>rih, da bi se učenci v šoli čimveč naučili, so začeli ptujiski učitelji usmerjati pouk v naipred- no smer tehnične vzgoje. To se vidi pri viseh predmetih in v vseh razredih. Razstava je razdeljena v pet oddelkov: v štiri osnovno- šolske razrede in v oddelek za svobodno dejavnost naših otrok v razn/ih krožkih. V vseh oddelkih pa vidiimo resno željo, da bi pn-uk uravnali v smislu naporov naših delovnih ljudi, da bi izvedla so- cializem na . vseh pnadročjih, stremljenje za tehničnim napred- kom v držaivi, za dviigom življenj- skega standarda in podobno. Za razstavo je tud"! značilno, da so jo v glavnem iizvedli sami pio- nirjii in pionirke seveda s pK>d- poro in nasveti .svojih učiteljev in šolskega vodstva. Obiskovalec, ki bo pazno mo- tril izdelke po mizah in slike po stenah, bo opazil, da niso bile nametane brez sistema. Z njih bo lahko razbral celoletno učitelje- vo delo — njegove učne enote, ki se vlečejo skozi vse šolsko leto — pa tudi njegova vzgojna stremljenja. Značilna za vse iz- delke in za vse razrede je glo- boka ljubezen učencev do svoje rodne grude, do domači^h ljudi m do njihovih naporov za izgra- ditev lepše in bogatejše domo- vine. Zato ni slučajno, da so učenci tolikokrat in v toMiko raz- Mčnih primerih modeliralii doma- če kraje s travniki, gozdovi, vi- nogradi, rekami, gorami, hidro- centraiiamn, hišami, domačo šolo, bo^nišnco in cerkvicami, gradovi in z morjem, kamor hrepeni sr- ce. Ni tud" slučajno, da so toli- kokrat razstavili .si!'ke tovarišev, ki so se odi''ikovailii v obrambi in izoradnji naše dežele — sike na- š'h herojev: tov. Tita. J. Lacka. Moše Pijada, Djiure Salaja dn dru- gtih, da je piioniirka razstavila zvezek, v katerega si je med le- tom vlepila slike naših pesnikov In pisateljev, da je,pioniir ob kdo ve kakšnem navdihu izdelal ki- pvec Vladimira Nazonja in da so pioniirjli IV. razreda iizdelaili mo- del partizanske bolnišnice z vse- mi značiilnostmi tedanjdh razmer: ^loboiko sotesko s hudournikom, podvižndm mostom, stražami z mitraJjezom, bolničarja z nosili, vse v skrivnostno temačnem ob- jemu stoletnih gozdov. Pionirji vseh razredov so razstavili mno- žico ročnih rzdelkov iz najrazlič- nejšega materiala, od kvačkanic do lesa, ličja, blaga, gline, kar- tona, kožuhovine, žice, jajc itd. Pni tem so pokazali praiv never- jetno iznajdljivost pri uporabi in oblikovanju materiala. Skoraj vsi izdelki so po svoje zanimivi, da ne veš, čemu bi se bolj čudil, enostavni: izvedbi mucik, piščanč- kov, gobic, pužik v prvih razre- dih, ali že strokovno izdelanim kurentom, maskam, indijaVicu, slonu, kiipcu, serijam tehničnih strojev, sadju, vlaikom v višjih razredih. Izmed množice slik in izdelkov posvečen';h svoji mate- ri, so gotovo zanimivi vrčki, po- slikani z ra,z Ličnimi omamenti, k: so razveseliiili mamico ob »dnevu žena«. Značilno je, kako si je naša šola že prisvojila delo s peskov- niikom. Na razstavi smo jih lahke opazili več in kažejo, kako učen- ci in učitdjii skušajo predstavlja- ti naše kraje in našo zgodovino. Tako so oblikovali svojo bližnjo in daljno okolico. (Dravsko in ptujsko polje s Slovenskimi go- ricami in Pohorjem.). Dravsk< dolino s hidrocentralami. Blejske in Bohinjsko jezero, morje ter turški napad na grad in parti- zansko bolnišnico. Tretji razredri so razstavili peskovnike z obliko- vanim trgom (Orfejev in Lackov spomenik^ bolnišnico, železniške progo, šolo itd. Vse je izraženo enostavno, a nazorno, da otrolrtniki, saj so tud: mnogokrat tudi v drugih krajih, kjer nastopajo, brez prehrane. Edini trener te sekcije tov. Zu- pane Milan, pa že več let redno trenira pripadnike te sekcije in je do danes prejel samo enkrat skromno nagrado. Športno društvo »Drava« mora ob tako skromni dotaciji poleg \'sega navedenega iz teh sredstev še vzdrževati vse športne napra- ve in objekte v Ptuju. Zato je popolnoma razumljivo, da še ne- davno zgrajem stadion in ostale nsprave s tr'buno vidno propada- jo in bodo, če se to stanje ne bo izboiiša''o, v najkrajšem času uničene Ni potrebno, da posebej omenjam, kolika je vrednost vseh naštetih športnih naprav in ob- jektov Vsi se še soom^nj^m^n. ko- iko je bilo vloženega truda in dPTiarja, predno so športn'ki v Ptuju prišli do najosnovnejšeoa šoortnega objekta, ki oa še "zda- leka ne zadostuje de>j«n<;kiim oo- tr^ba^m. če nom-s^mo. da rokom=- taši še do danes n-majo kje iorati, niti še ni^rmo nikier m^^- sta orroma inrišča. kjer b- l^ihko \'70aiaV odKoiVn-i-io. VrvSo^lf^frjo in druge panoge športa, za kate- re je v Ptuju zelo veliko zani- manje, posebno še med mladino. Ne morem s,i zamisliti, da se v Ptuju lahko tako mimo gleda na vse te negativne in škodljive po- jave, posebno še na propadanje že navedenih športnih objektov, ki so konec koncev družbena last. Smatram za potrebno že danes, dokler je namreč še čas, da se vse to popravi in reši popolnega uničenja, opozoriti vse množične in politične organizacije ter ob- č.'no v Ptuju m končno vsa pod- jetja, da b: se ob kolektivnem zanimanju vseh-navedenh dailo to kritično stanje v kratkem času rešiti. Ediina pametna reš.tev bi bila, da komunalna uprava obča- ne F^uj končno že prevzame v upravljanje vse športne objekte, kot je to bil že večkrat predlog. Pri tem moram poudariti, da je v Uradnem listu FLRJ štev. 19/58 izšel pravilnik, po katerem se v bodoče plačuje 10 odst. od pro- danih vstopnic vseh prireditev za vzdrževanje lastnih športnih ob- jektov upravnemu organu, ki opravlja s športnimi objekti. Na koncu članka ponovno po- udarjam, da sem vse navedeno napisal le z namenom, da se prvič vsa javnost, družbene in pojitične organizacije v Ptuju, kakor tudi Svet za telesno vzgojo pn občin- skem ljudskem odboru seznanijo z dolom, težavami in problem: ŠD »Drave«, drugič pa, da še pra- vočasno signailiiziram na rapidno opadanje šjx>rtne dejavnosti in propadanje športnih objektov. Menim, da pri takem stanju ne moremo ostati ravnodušni, saj je tudi razvoj športa naloga nas vseh, za kar skupno odgovarjamo pred družbo. Žehm. da ta članek ne prizadene osebno nikogar, temveč da se bomo v kratkem času kolektivno lotili tega vpra- šanja v korist naši mladini, ka- tera Sil na športnih poljih krep: zdravje m fizično sposobnost ter vzgaja v prave šp^ortniike sociali- stične družbe. ADi SARMAN TALIJIN DOM »SVOBODI« V PTUJU Občinski svet »Svobod« in pro- svetnih društev v Ptuju se za- vzema za to, da bi ostali prostori in oprema poklicnega gledališča Ptuj, ki preneha obstajati ama- terskim skupinam, predvsem »Svobodi« Ptuj in drugim v ob- čini, ki bi sicer težko delale in si znova težko nabavile inventar in opremo. Občinski svet »Svobod« sma- tra tudi za nujno, da bi moral biti v občini Ptuj 1 poklicni re- žiser, ki bi bil v pomoč vsem dramskim skupinam. Pod gornjimi pogoji bodo lah- ko amaterske dramske skupine po svojih najboljših močeh nada- ljevale s tradicijo, ki si jo je tekom let s predstavami v Ptuju in z gostovanji na podeželju pri- dobilo ptujsko gledališče. PTUJCANI SO BILI V VELENJU Amaterska dramska skupina »Svobode« Ptuj se je na povabilo Zveze Svobod in prosvetnih dru- štev Slovenije, Občinskega ljud- skega odbora Šoštanj ter Delav- sko-prosvetnega društva »Svobo- da« Velenje udeležila revije igralskih skupin m je imela v soboto, 21. junija t. 1.. ob 20. uri zvečer predstavo »Direktor Čam- pa«. I Z lastno igro, gledanjem pred- stav drugih dramskih skupin in z obravnavo dela in uspehov igral- skih skupin so udeleženci revije v Velenju veliko pridobili, zlasti pa spodbudo za bodoče še uspeš- nejše delo. DRŽAVNI VARIETE IZ ZAGREBA V PTUJU Iz Zagreba je prispel v Ptuj na gostovanje od 24. do 30. ju- nija t. 1. variete »Color«, v čigar 20 točkovnem večernem progra- mu nastopa 7 Jugoslovanov, 3 Cehi. 1 Egipčan, 4 Avstrijci in Madžar. OBA VRTCA STA RAZSTAVLJALA V nedeljo, 22. junija t. 1. sta ptujski in breški vrtec razstavlja- la izdelke najmlajših. V ptujskem vrtcu je bila celo skromna za- ključna slovesnost v navzočnosti otrok, st,aršev in vzgojiteljic ter negovalk. Obe razstavi sta bili skrbno pri- pravljeni. Mamice so občudovale, kaj vse so storile pridne rokice njihovih malčkov pod vcl^^tvom skrbnih vzgojiteljic. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DVE 27. JUNIJA 1958 Gradbena dejavnost v Slovendji je bjla v preteklem letu v moč- nom porastu napram delom, ki so bila cipravljena v pa-ejšnjih le- t-ih. Vsekakor je pov(^ za hitrej- ši in ekonomičnejši ra^zvoj grad- beniških del v letu 1957 pripomo- glo predvsem to, da na teh delih ni bilo kakih vidnejših zastojev, naj SI bo to vsled pomanj-kanja , materiada, delovne sile in podob- no, pa tudi oklevanja pri graditvi novih del ni bilo opaziti. Da so gradbena ' dela v letu 1957 dosegla res pozitivnejše re- zultate kot so jih v preteklih le- tih, bomo navedli nekaij številk v podkrepitev. V letu 1953 so gradbena dela dosegla vrednost 20.500 milijonov dinarjev, katera pa so se v letu 1954 zvečala na 26.500 milijonov dinarjev in v le- tu 1955 na 28.500 milijonov di- narjev, dočim je bila gradbena dejaivnost za leto 1957 ocenjena na 26.000 milijonov dinarjev. Vsekakor je pri tem potrebno omeniti, da niso bile izkoriščene vse razpoložljive zmogiljivosti, kar je povzročilo tudi rahel pa- dec napram letu 1955, kakor tud: napram letu 1956, kjer je zazna- Atomskcs električna centrisSc] nu kolesih Američani že nekaj časa de- lajo na gradnji električne cen- tra!le, ki bo namenjena razisko- valnim ekipam na Anta"ktiki. To bo premična centrala, ki jo bo mo.goče seliti iz kraja v kraj. Da- jala bo 5000 kilovatov energije, pol za pogon raznih aparatur, za razsvetljavo itd., pol pa za ogre- vanje prostorov. Centrala bo imela 22 kg atomskega goriva, ki bo brez dopolnitev trajaJo leto -.n pol. Atomjska energija bo ogre- vala parni kotel, le-ta pa bo po- ganjal turbino. Baje s to centra- lo ne bo posebnih skrbi, kajt; upravljal jo bo lahko človek, ki ni atomski strokovnjak. mova.ti isti porast kot v letu 1955. Omeniti je jratrebno, da je imela v celotni graditvi prednost grad- nja stanovanj. Prepričani smo, da bo letošnja graditev potekala še z manjšimi zastoji in z boljšimi izkoriščanji vseh razpoložljdivih zmogljivosti v gradbeništvu, kar bo doprineslo k večjemu uspehu na področju gradbeništva. Pri tem. da bo uspeh letošnjrega leta v gradbe- ništvu še večji, ne smemo pre- zreti tudi to, da bo gradbeništvu z ozirom na ta uspeh omogočena dobava tudi novih vrst gradbene- ga materiala. Te nove vrste grad- benega materiaila bodo omv>goči- le hitrejšo, cenejšo in obsežnejšo graditev stanovanjskih hiš, kakor tudi ofitailih gradbenih del. Vse to bo važno pri dzipolnjevanju naše- ga celotnega gospodarskega per- .s.pektivnega plana, po katerem mora gradbeništvo zgraditi v ča- su od leta 1957 pa do 1961 200 tisoč novih stanovanj, za kar bi bilo potrebno vsako leto zgradit; 40.000 stanovanj. Ta novi gradbeni material bo potrebno z uspehom up>orabiti v našem gradbeništvu. Vsekakor bo večja proizvodnja novih vrst ma- teriala omogočila tudi hitrejšo graditev stanovanj, kakor tud: vseh ostalih gradenj na splošno. S tem se daije možnost, da tud; jugosilovansko gradbeništvo po- polnoma osvoji sodobni način graditve in uporabe gradbenega materiala. Istočasno pa bi z večjo proizvodnjo materiala bilo p>otreb- no čimprej izvesti standardiza- cijo. Tokrat zo mošie »Visoka linija!« Že ime nam pove, da g>re za posebnost, ki te- ži k zvišanju postave. To linijo proi>agirajo Italijani, ki želi'jo z njo napraviti tudi v moškem modnem svetu nemajhno preku- cijo. In zakaj ne? Tudi moški naj se malo raizgiibaijo m začno pre- mišljevati o modnih linijah. Po- zabili smo na nekdanje ozke kro- je in se ravno privadili udobne- mu in estetskemu kroju moške obleke, a presenečenje je že tu. Priložnost imamo ogledovati no- ve modele, čeprav zaenkrat sa- mo na listih modnih revij. V pr- vem hipu bomo pred novimi mo- deli obstali. Zakaj? — Že ozka, neipodložena ramena in visoko dvignjen pas sta poroka za to. fn še veliko novosti bo pripomo- glo k temu. Poglejmo najprej srajce. Mod- ne ba'rve so pastelne, enoba^rvno blago pride bolj malo v poštev. Na-jbolj propagirajo črtasti vzo- rec, a črte morajo biti izipedno tanke, tako da so od daileč sko- raj neopaizne. Črte so vedno na beli podlagi. Ovratnik srajce je letos zelo dvignjen — visok. Pri nekaterih srajcah so poskusili vnesti novost — " poseben kroj okroglega ovratnika, aili pa ovrat- nik, pri katerem sta konici diago- nailno prestriženi. — Športne srajce so še vedno široke in udobne, z velikimi žepi. Ob stra- neh imajo raizpoke, lahko pa so tudi brez. Za izlete priporočajo pletene jopice v črtastem vzorcu I živahnih barv. Jope so nekoliko daljše, često z diagonalno naznačenimi žepi. Žepi so tudi našiti. Zapenjajo se visoko, ailii pa samo z dvema gumboma. Imajo rahlo naznačen pas, ki je nekoliko dvignjen. Ra- mena so ozka in nepodložena. Posebnost pri jopi se kaže tud; v gumbih, ki so lahko oblečeni z istim blagom kot jopa. Razpork; pri jopah so še vedno upošteva- ni, tako pri športnih, kakor ve- černih oblekah. To pravzaprav ni noben modni krik, pač pa le nuj- nost in raszporki baje ne bodo iz- ginili vse dotlej, dokler se mo- ški ne bodo dvadili zatikati roke v hlačne žepe. Jopa ima lahko razporka ob straneh, ali pa samo enega in to zadaj. Pn novih jo- pah se gumbi na rokavih odpe- njajo, to je sicer brez korist;, a vendar naka-zuje modno smer no- ve linije. ' Glavna sprememba pri hlačah je v odpravi prednjih gub, iz ka- terih je izhajala črta, tudi žepi so se nekoliko pomaiknili naprej. Širina hlačnic pa je v glavnem ista. Tako so si Itailijani zamislili novo moško modo, ki je sicer ne- koliko ekstravagantna, vendar še vedno sprejemljiva. Drugače pa je pri Angležih. Ti so začeli s propagando naravnost karneval- skih oblek, ki so prav tako smeš- ne zaradi kroja kot živahnega, neprikladnega vzorca. Vse kaže, da bodo tudi moški mogli pre- mišljevati, za katero linijo naj se odločijo. Stari jugoslovanski letopis ci, ki so zaipisovaH vse, kar se jim je zdelo omembe vredno — za- znamovali so imena vladarjev in cerkvenih poglavarjev, potrese, •vojne, bitke ter »čudne F>ojave« na nebu in na zemlji — nd^so pK>- zabili omeniti, ali je bila tega in tega leta dobra ali slaba letina. Zlasti natančno so opisovali leta lakote, in sicer tako prizadevno, da so po vsem videzu pretiravali. Po najstarejših zapiskih je bilo v jugoslovanskih deželah v 13. stoletju pet let lakote, v 14. štiri, v 15. stoletju pa tri. Srbski le- topiseč D^mentijan je slikovito popisal strašno lakoto leta 1202. Po njegovih besedah ni bilo več prostora za mrliče. Lakota je hujša kot največji sovražnik, je zapisal I>omentijan, saj strelja brez strelic, bode brez sulic, seka brez meča. grabi brez rok in ko- lje brez noža. Po b;tki pri Mari- ci, prvpm pomembnem spop&du med Srbi in Turki — Srbi so bili premagani — je bila lakota, ka- kršne (po besedah nekega leto- pisca) »še ne ponini svet«. — Le- ta 1539 je bila huda lakota tudi v sicer bogatem in kulturnem Dubrovniku. Trajala je 22 mese- cev, umrlo pa je 4500 ljudi. Ko so prišle naše pokrajine pod turško oblast, je bila tudi lakota sorazmerno pogostejša. V 16. sto- letju je biilo deset »lačnih« let, v 17. stoletju sedemnajst, v 18. in prejšnjem pa po dvajset. Te- žave so bile še hujše zaradi sla- bih prevoznih poti, na katerih so gospodarile skupine samovoljnih vojakov in hajduki. Šele s po- stopnim osvobajanjem izpod tur- škega jarma v prejšnjem sto- letju, z uvedibo varnosti na ce- stah in kasneje z zgraditvijo že- leznic so nerodovitna leta nehatla hiti »suha«. (Jugopres) iriiiiiiiliEiii siensB Neka 16-letna deklica, ki je obiskala zoološki vrt, se je na- slonila na levjo kletko, da bi fo- tografirala. V kletki sta bila velik somalski lev in levinja. Lev Se- guendo je spal — vsaj tako se je zdelo — na dnu kletke. Toda na- enkrat je planil ter zagrabil s ša- pami deklico, ki je slonela na kletki. Ko jo je tako držal v ša- pah, je skušal z gobcem razširiti železo, da bi jo ugriznil v vrat. Deklica se je smrtno prestra- šila ter začela klicati na pomoč. Prisotni so stekli do čuvaja, ki se je pred neko drugo kletko trudil, da bi pomiril in razdvojil leva Jacka, ki je napadel levinjo Simbo. Toda preden je čuvaj pri- tekel z železnim drogom, je po- sredoval neki šofer. Z vso silo je udaril s pestjo leva v gobec. Lev je za hip popustil, da se je deklica lahko rešila iz njegovih šap. Deklica je padla v nezavest ter so jo morali odpeljati v bol- nišnico. Ugotovili so, da je dobila globoke rane na telesu ter živčni pretres. Kaj oJtaKe fnad namC PTUJSKI DŽKK Barbarski (ne barbarski!) župnik, toroj /upnik pri fari sv. Barbare, pa je krstil za Jakoba, in tudi potem so pa še dolgo po njegovem znameni- tem rojstvu klicali Jakol). Ampak danes se imenuje l)/ek, kar je seveda lepše in sodob- nejše, ker je pač angleško in amerikansko. Tega (ali pa morda podob- nega) Džeka večkrat vidimo in občudujemo. Oblečen je kar se da mo- derno. Hlače ima .spodaj ozke in kratke, čevlje na špic. kra- vata brezpogojno liarmouira s srajco: če je srajca enobarvna, je kravata vzorčasta in naro- be. Lase ima bujne in kodra- ste. Nevoščljivci- sicer trdijo, fla jih daje ondulirati, kar je seveda težko kontrolirati. Za- pestna ura je njegov ponos. je antiinagr-*ična, nerjaveča, Ui: propurra vode, to se pravi, da JI nič ne škodi, če pade v vodil- In še nekaj: tudi navija se sama. Najnovejši model švi- carske urarhke umetnosti! Ka- dar stoji Džek pred >Evropo«, nei)restano pogleduje nanjo. Ali ste že videli to kretnjo, kadar Džek pogleda na uro? Elegiinoa! .Sicer pa ne gleda na uro le zaradi lepšega. Džek ima strogo odmerjen čas: zdaj ima važen sestanek, zdaj promena- do v parku, zdaj kino. zdaj skok k > Pošti« na dva deci, zdaj zmenek z dekletom... Kadar gre po mestu, navadno ne pozdravi nikogar. Cemu? Pomilovalno gleda ljudi, ki privzdigujejo klobuke in si vo- ščijo prijazen dober dan. Sicer pa večina ljudi itak nima rada, da jih pozdravljamo, ali ne? Razen tega hodi Džek skoraj zmeraj brez pokrivala, le po- zimi nosi baretko, s katero se seveda ne odkrivamo. Posreče- na iznajdba taka bareika! Vča- sih hi na Džek vendarle mo- ral pozdraviti. Na>primer znan- ca, ki je precej starejši in uglednejši od njega ali pa ka- kega vodilnega funkcionarja podjetja, kjer je Džek v služ- bi, ki ga pa 1 )žek >ne more in ne more<. takem primerji je v bližini vedno kaka izlož- ba. Džek se kar zamakne va- njo. Ce ni izložbe, je smola. A Džek si zna pomagati. Kar slu- čajno opazi, da se mu je od- vezal čevelj. Skloni se in si ga zavezuje, dokler ni nevarnost mimo. Džek jo tudi izobražen. Ve, na primer, da je Primož Tru- bar spisal 3.Pod svobodnim son- cem«. Krasen roman! Tudi ne- kaj poezije zna citirati, na pri- mer Gregorčičevo podoknico >Luna sije, kladvo bije«. En- krat mu je eden rekel, da je Prešernova, ali Džek ga je sa- mozavestno zavrnil: »Ni važno; da je lepa, pa drži.« Sploh je Džek v pogovoru kar se da odrezav. Ce hoče svojega so- besednika ugnati v kozji rog, odmahne z roko in reče: »Ni važno!« Ce hoče nekaj kate- gorično potrditi reče: »Drži!« Ali pa: »Jasno!« Tudi nekaj tujk se je naučil, kakor se pač takemu izobražencu spodobi. Ve, da je na zemlji pet >kon- tingentov«: Evropa, Azija itd. In to kakšni kontingenti! Prav gotovo se ne dajo primerjati s kontingenti trgovskega podjet- jetja, pri katerem je Džek v službi, in ki jih podjeijc raz- . deljuje manjšim trgovinam. Tudi časnike bere Džek in spremlja dogajanja po svetu. Včasih malo zamenjuje imena. Karamanlis je pri Džeku pred- sednik italijanske vlade, U Nu pa Egipta. Pa to »ni važno«. Džek ima prijatelja Ana. Aca je bil prej Aleksander, ka- kor je bil Džek Jakob. Kadar gre Džek po Lackovi, pokliče Aca, ki stanuje v drugem nad- stropju kar z ulice: »Aca, Aca!« Aca ima odprto okno in sliši. Takoj se odzove: ».Moment, Džek!« Potem gresta v kino. Dokler so reklame, lahko pokadita na hodniku še cigareto. Kdo bi gledal reklame! Skoraj vedno prideta ob pravem času, ko se začne pravi film. Včasih so kakšen upokojenec, kakšen Tonč jezi, ker mora ostati, ko- gresta mimo njega, pa nič za- to. Rečeš: oprostite in dobro. Tudi konca ne čakata. Džek ima neverjeten nagon (ali ka- ko bi temu rekli), da se bliža konec. Vstane in za njim še drugi (taka stvar je nalezlji- va). Včasih je ravno na koncu višek dramatičnega razpleta. Pa to >ni važno«. Glavno je, da je Džek prA'i vzunai. V gostilni gre Džek k »šan- ku« in popije svoje pivo ali pivo kar stoje. Tako pomaga v družbi z drugimi stoječimi go- sti zaslanjati natakarici raz- gled po lokalu. Razen tega je tako prijetno pokremljati s kako prikupno točaiko. Le v »Evropi« Džek sede. In sicer k oknu. da ima razgled na Trg mladinskih delovnih brigad. Včasih gleda ilustracije, ali samo inozemske. Pri tem kadi cigareto in s kazalcem otresa pepel — na tla. Cik vrže na tla in ga pohodi z nogo. Ka- dar jo v družbi z dekletom, naroči kaj takega, česar ni- majo. recimo liker »šartrez«. Dobro se mu zdi. ko se točaj- ka opravičuje, češ: nimamo. -Kaj pa sploh imate?« vpra- šuje Džek zviška. Pri tem po- srleda svoje dekle, kakor bi hotel reči: »Sedaj veš, kake likerje pgzna Džek.« Tak je naš ptujski Džek. Ali ni posrečen? Zdaj v tej vročini ga ne vi- dimo mnogo. Hodi k Dravi, kjer se vozi s čolnom. Po ves Dopoldne izpostavlja svoje te- lo pekočemu sone;i. iHočem imeti čisto bronasto polt ka- kor Abesinec. Mislil s^^m iti k morju, pa ni važno. Glavno je. da bom rjav. Mogoče bo kdo res mislil, da sem bil kje na Rabu.« Nanta Kukec STAREJŠI ŽENSKI, ki bi oskr- bovala starejšega moškega, nudim stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Naslov v upravi. KUPIMO ELEKTROMOTOR 8 do 12 KS. Kmetijska zadru- ga Muretinci. HIŠO z gospodarskim poslop- jem in nekaj zemlje v Spuh- Iji prodam. Vprašajte Spuh- Ija 80. Ptuj. DVE POSTELJI in omaro v dobrem stanju ugodno pro- dam. Vprašati Breg pri Ptu- ju, Mariborska cesta BENCINSKI MOTOR 6 KS prodam. Herga Martin, Rit- merk, Podgorci. PRODAM odličen Puch T-5 250 ccm z rezervnim cilin- drom za 115.000 din. Naslov v upravi. FIAT TOPOLINO, v zelo do- brem stanju, z rezervnim motorjem prodam. Na ogled pri tov. Šprahu na. gradu. PROD.AM hišo s 120 ari zem- lje. Nova vas 65 pri Ptuju. Objava Vabimo vse ljubitelje konje- niškega športa, ki se še do da- nes niso prijavili v »JAHALNO SOLO«, da se prijavijo od 1. do 7. ju- lija 1958. Prijave sprejemamo dnevno v jahalnici ob Studenčnici od 16. do 18. ure. Tehnična komisija TOMBOLA Turistično in olepševalno dru- štvo v Ptuju prireja dne, 6. julija 1958, ob 9. uri, na Titovem trgu TOMBOLO. Tombolski dobitki so: moped, kuhinjska oprema, radijski spre- jemnik, moško kolo, žensko kolo, mešalec, električni kuhalnik, bla- go za moško obleko, blago za žensko obleko, moški plašč, foto- grafski aparat, pekač, sodček vi- na, zavesa, ura, likalnik, umetni- ška slika (olje), umetiška slika (akvarel Ptuja), umetniška slika (akvarel Haloz), in 600 ostalih do- bitkov. Dobitniki tombolskih dobitkov plačajo 15 odst. davka. Tombolske karte so v prodaji pri Državni loteriji v Ptuju in v vseh trafikah. Tombolske karte so po 50 dinarjev. Dobitki so razstavljeni v trgo- vini pohištva »Merkur« v Trste- njakovi ulicL Rezultat razpisa za otroški plakat Oddelek Združenih narodov za javne informacije je objavil, da so dobili nagrade udeleženci iz Čila, Izraela in Luksemburga ob proslavi dneva Združenih naro- dov 1957 na mednarodnem kon- kurzu za izdelavo otroškega pla- kata. Prvo nagrado je ddbil_ 15-letni Pedro Sančez Osorio iz Čila, dru- go 15-letni Ruhama Berliner iz Izraela in tretjo 18-letni Feliks Tiije iz Luksemburga. Konkurz je razpisala Svetovna federacija združenja za Združene narode v sodelovanju z Oddelkom za javne informacije Združenih narodov. »človečanske pravice« je bila tema razpisa in izdelanega otro- škega plakata. 10. decembra le- tos bo proslava lO-letmice spre- jetja Splošne deklaracije in člove- čanskih pravicah. Po konkurzuso lahko sodelovali vsi, stari do naj- več 18 let. Vsa združenja za 7-dnižene na- rode so bila povabljena, naj zbe- rejo po svojih narodnih konkur- ziih največ po dva plakata in jih pošlje.to sedežu Združenih naro- dov. Plakati so prispeli iz Čila, Irana. Izraela, Japonske, Jugosla- vije. Luk^emb^rga. Norveške. Pa- kistana, Švedske in Vedike Brita- nije. Otvoritvi razstave plakatov so na sedežu Združenih narodov prisostvovali: predsednik Komisi- je za človeške pravice Gunevar- den (CeyIon), direktor Oddelka UN za človeške pravice Džon Hamfri in predstavn^iki raznih or- ganizacij. MESFC POSREDUJE BREZŽIČNO ODD.\.TO Peter Langriisser iz Bonna (Nem- čija) in S. J. Bauer iz New Jer- seya CZDA) .sta napravila zanimiv poskus brezžična oddaje čez Me- sec. Bauer je oddajal iz New Jer- seva na Mesec sianale. Langriis- ser jih je pa v Bonnu sorejemal Spreiem je bil dober Pnskus sta i/vršila ponoči med 18.28 ter 2.30 Po tem uspelem nrvskusu je Lan- oriiscer izjavil, da nudi ta način oddaje in sprejema neslutene m-^žnosti za m°dkontinentalne televizii=;kp radijsko sprejeme na u1trak'-3tkih valovih Stroški za antPno bi bili znatn'^ nižii stroškov za parabolske antene. Rokomet DRAVA PARTIZAN Selnica člani 24:17 (12:5) V naslednji prvenstveni tek- mi so domačini po zelo lepi igri premagali nasprotnika in si s tem še bolj utrdili položaj na prvem mestu v Mariborski podzvezi. Zmaga domačinov je po pri- kazani igri povsem zaslužena in rezultat bi bil lahko še višji. Sodil je zelo dobro Bitumen iz Maribora. DRAVA : PARTIZAN Selni-a članice 10:3 (5:0) V nedeljo dopoldne sta se na stadionu Drave srečali v pri- jateljski tekmi ženski ekipi Drave in Selnice. Kljub raz- močenemu terenu je bila igra zanimiva in domačinke so z vi- sokim rezultatom odpravile gostje. Sodil je dobro Herceg. RESNIČNI SHERLOCK HOLMES Sherlok Holmes, najbolj znani detektiv na svetu, se je rodil po mnenju strokovnjakov točno pred pred sto leti, čeprav se isti stro- kovnjaki ločijo pri vprašanju nje- govega točnega rojstnega dneva: nekateri mislijo, da je to 6. ja- nuar 1854 drugi pa zagovarjajo datum dva dni pozneje. Dejstva o življenju tega detektiva so si- cer v raznih kriminalnih zgodbah malo upoštevana, več so jih od- krili mnogi oboževalci po vsem svetu, združeni v različnih »Sher- lock Holmesovih klubih«. Stolp ormoškega gradu počasi propada ELEKTRONSKI MOŽGANI ZA VREME Meteorološka sekcija letalstva in mornarice ZDA napK)veduje. da kmalu ne bo treba več vzeti s seboj dežnika, ker je bilo napo- vedano slabo vreme, potem pa začne sijati sonce. Elektronski možgani so sposobni zbrati veli- ko število podatkov o atmosfer- skih prilikah ter v nekaj sekun- dah izračunajo točno vremensko napoved. Ameriški meteorologi že imajo tak vremenski zemljevid. V enem letu se niso niti enkrat zmotili v vremenskih napovedih. Elektronski možgani lahko zbere- jo podatke o vremenskih pogojih na velikih področjih. MIŠI ZELO RADE ŽREJO JAGODNO MARMELADO Gilber Gober, profesor na Sor- boni, je pred nekaj dnevi izjavil, da je našel nov, boljši način za lovljenje miši. V past je po nje- govem mišljenju bolje nastaviti nekoliko jagodne marmelade na- mesto sira, ker so miši zelo po- žrešne na to marmelado.