ČETRTEK, 10. MAREC 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 57 (20.189) • CENA 1,20 EUR (10 HRK)

Mitja Dragšič, bivši smučar: "Slovenci smo bili zmeraj delaven narod in smučarija je šport
za garače. Zato je še zmeraj naš nacionalni šport - ljudje so se v njem prepoznali."
Stran 31

Vlada bo za promoviranje malega dela aktivirala
najete oglaševalske agencije, nasprotniki zakona
pravijo, da bodo za kampanjo porabili manj
denarja

Danes opolnoči se uradno začne referendumska kampanja o malem delu,
ki bo, kot kaže, precej vroča. "Kampanja bo osredotočena na oglaševanje
po televiziji in na svetovnem spletu ter na aktivnosti v socialnih omrež-
jih," so nam povedali na uradu vlade za komuniciranje. Oglaševalsko kam-
panjo bo za vlado izvedla oglaševalska agencija Futura, strošek menda ne
bo večji kot 20.000 evrov. Vlada bo dodatnih največ 20.000 evrov name-
nila za produkcijo oglasov. Največ 55.000 evrov bodo porabil za zakup
medijskega prostora, preostalih 5000 evrov pa bo šlo za "druge stroške,
povezane s kampanjo".

"Sredstva za kampanjo imamo omejena in ne bodo dosegla niti tretji-
ne tega, kolikor si je s spremembo zakona o volilni in referendumski kam-
panji za ta referendum privoščila vlada iz davkov tistih, proti katerim
vodi kampanjo in jim drastično zmanjšuje pravice. Pri tem je zanimivo,
da je takšno spremembo zakona naredila sedaj, ko gre za referendum, ki
so ga s svojimi podpisi sprožili ljudje," pravijo v Zvezi svobodnih sindika-
tov. V Študentski organizaciji Slovenije stroškov kampanje še niso izra-
čunali, v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo svoje
stroške ocenjujejo na okoli 30 tisočakov.

Vodstvo bolnišnice je
s sindikatom Fides doseglo
kompromis glede plačila
dežurstev

Zdravniške stavke v Univerzitetnem kli-
ničnem centru (UKC) Maribor danes ne
bo. Vodstvo bolnišnice in stavkovni odbor
sindikata Fides sta se namreč dogovorila
o rešitvi, da zdravnikom deloma plačajo
ure dežurstev, ki so jih doslej evidentirali
kot proste dneve, a jih zaradi preobreme-
njenosti niti niso mogli koristiti. V na-
slednjem mesecu bodo finančne učinke
te rešitve preverili, nato pa se bo sindikat
odločil, ali bo kljub temu izvedel že napo-
vedano stavko. Ta je namreč le preložena
za mesec dni, ne pa tudi odpovedana.

Kot je včeraj pojasnila strokovna di-
rektorica bolnišnice Darja Arko, bodo ti-
stim zdravnikom, ki so bolj obremenjeni,
te dodatne ure plačali. Takšna rešitev je v
skladu s pravilnikom o zagotavljanju ne-
prekinjenega zdravstvenega varstva, ki
ga je sprejel minister za zdravje Dorijan
Marušič in je sicer glede možnosti nagra-
jevanja dežurstev v zdravstvenih zavodih
zelo omejujoč. Za mnoge, zlasti pa najbolj
obremenjene zdravnike, je tudi prinesel
bistveno nižje plačilo dežurstva. Da je mi-
nistrstvo tisto, na katero morajo nasloviti
svoje zahteve, se strinja tudi predsednik
Fidesa v mariborski bolnišnici Boris Riž-
nar. Povedal je, da so se z vodstvom vče-
raj dogovorili tudi o skupni akciji pred
zdravstvenim ministrstvom, ki je edino,
ki lahko to bolje uredi.

Ameriški raketoplan Discovery se je sinoči malo pred 18. uro po srednjee-
vropskem času uspešno vrnil s svoje 39. in hkrati zadnje poti v vesolje, kamor
je v minulih 27 letih med drugim ponesel vesoljski teleskop Hubble in skupaj
z drugimi raketoplani opremljal Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Zadnji
pristanek raketoplana v Cape Canaveralu na Floridi si je ogledala množica
navdušencev. Pristanek je potekal brez težav, poveljnik Steve Lindsey pa je
na koncu še zadnjič poročal v teksaški Houston, kjer je kontrola vesoljskih
poletov, da so se kolesa ustavila.

Tudi zadnja 13-dnevna pot Discoveryja v vesolje je bila namenjena do-
končanju ISS. Raketoplan je proti postaji ponesel raziskovalni laboratorij,
robotskega astronavta "robonavt 2" in opremo ter rezervne dele. S tem se
je ameriški del 100 milijard dolarjev vrednega projekta 350 kilometrov nad
Zemljo, ki poteka že od leta 1988, končal.

Letos bosta sicer opravljena še zadnja dva poleta raketoplanov v vesolje.
Aprila namreč potuje Endeavor, junija pa Atlantis. (sta)

Ker je šele včeraj opolnoči potekel
rok za oddajo zavezujočih pisnih
ponudb za nakup do 23,34
odstotka delnic Mercatorja, je
preuranjeno govoriti, kdo, če
sploh kdo, bo kupec tega deleža, ki
ga laški pivovarji prodajajo v
težkem finančnem položaju skoraj
iz obupa. Ob hrvaškem Agrokorju
se za oddajo ponudbe daje največ
možnosti skladu Mid Europa
Partners, ki se je pred časom o
nakupu 10,75 odstotka delnic
Mercatorja ekskluzivno pogajal že
z NLB. Ker bi bil Agrokor strateški
vlagatelj (iz trgovske dejavnosti),
Mid Europa Partners pa portfelj-
ski, je pričakovati, da bi lahko bila
hrvaška ponudba višja. Neuradno
okrog 190 evrov za delnico, kar bi
pivovarjem navrglo natanko 167
milijonov evrov kupnine.

Tako bi se zadolženost skupine
Pivovarne Laško znižala krepko
pod 300 milijonov evrov, tekoči
stroški posojil bi postali bistveno
nižji, podjetju bi ostalo dovolj
denarja za razvoj in investicije v
osnovno (pijačarsko) dejavnost.
Tudi zaradi tega prodajajo še delež
v Delu z Večerom, naknadno so se
odločil še za prodajo ajdovskega
Fructala. Vse to bi zadolženost
znižalo za nadaljnjih 100 milijo-
nov evrov. Ker bi morebitna
večinska prodaja Mercatorja
Agrokorju lahko pomenila težave
za slovenske dobavitelje, bo
zanimivo spremljati, ali se bodo
laški pivovarji pri prodaji svojega
deleža uspeli izpogajati za kakšne
zaveze in nenazadnje za višjo
morebitno kasnejšo prevzemno
ceno za Mercator. Uprava slednje-
ga pa ni stala križem rok in je
prejšnji teden izkazala interes za
nakup Agrokorjeve trgovske
dejavnosti, a vprašanje je, če bo za
jutri dogovorjen sestanek vodstev
Mercatorja in Agrokorja ob
morebitni oddaji ponudbe za
Mercator sploh smiseln.

V javnosti se omenja še določene
obrambne mehanizme, ki bi
Agrokorju omejevali aktivno
upravljanje lastništva, pri čemer
se ima v mislih razširitev nadzor-
nega sveta še z dvema članoma
predstavnikov zaposlenih, in
predčasno podaljšanje štiriletnega
mandata nekaterim predstavni-
kom kapitala, za katerih naknad-
no razrešitev bi moralo glasovati
tri četrtine Mercatorjevega
kapitala. Tudi o izdaji do petine
novih delnic in zamenjavi za
deleže v Žitu, Nami in nekatere
Merkurjeve trgovske centre se
špekulira, a je to malo verjetno, saj
vsi od teh nakupov ne bi bili
najbolj smiselni. Z vnovičnim
(ne)posrednim vstopom državnih
lastnikov v Mercator bi se lahko
zadeve v imenu nacionalnega
interesa dodatno zapletle ...

Pahor naj bi bil s franco-
skimi sogovorniki "zmehčal"
odnose, trboveljski cement
pa je bil očitno pretrd.

OZS je zahtevala črtanje
prisilne poravnave,
Zalarjevi so sprva ponu-dili
30-odstotno poplačilo
terjatev v dveh letih, zdaj
pristali na 50-odstotno
v štirih letih, poznavalci
pa stavijo na poenosta-
vitve in postopek, ki traja
največ tri leta

Vlada naj bi danes odločala tudi o
popravkih dveh zakonov, ki sta bu-
dila v času, odkar Obrtno-podjetniš-
ka zbornica Slovenije (OZS) opozarja
na reševanje težav članov z državljan-
sko nepokorščino, precej jeze. Pravo-
sodno ministrstvo je namreč dolgo
vztrajalo, da niti zakona o izvršbi
niti zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolvenčnosti in
prisilnem prenehanju ne bo poprav-
ljalo, kaj šele popravljalo tako, da bi
ukinilo denimo prisilno poravnavo.
Pozneje si je premislilo. Ta teden pa
je pravosodni minister Aleš Zalar pr-
vemu možu OZS Štefanu Pavlinjku
in njegovim sodelavcem popustil in
v obeh novelah predlagal kompromi-
sne rešitve.

Slovensko-francosko stra-
teško partnerstvo in dru-ge
osi povezovanja in vpliva v
EU. Prihaja do sprememb
znotraj u-nije, v slovenski
zu-nanji politiki? Kaj pome-
nijo dvostranski pakti?

Evropska unija je v turbulentnem
obdobju, tako ko gre za notranja raz-
merja in dinamiko odnosov kot tudi
ob odzivih na žariščna vprašanja iz
mednarodne skupnosti, ki so udarila
na plan ob ljudskih vstajah v arabskem
svetu. Libija bo jutri na dnevnem redu
zasedanja evropskega sveta v Bruslju.
Voditelji držav in vlad z območja evra
bodo ta dan razpravljali tudi o tesnej-
šem usklajevanju ekonomskih politik
zaradi krepitve konkurenčnosti. Kriza
je v ospredje, ko gre za diktiranje ključ-
nih odločitev, še bolj potisnila Nemči-
jo in Francijo, ki sta tudi na čelu pakta
za konkurenčnost.

Borut Pahor, slovenski premier, je
v ponedeljek v Parizu sklenil strateško
partnerstvo s Francijo, do junija naj bi
bil pod streho podoben dokument, ki
ga bo podpisal z nemško kanclerko
Angelo Merkel. Vsekakor dvostran-
ska povezovanja v uniji nakazujejo, da
se tudi znotraj EU odvijajo procesi no-
vega pozicioniranja držav, nekateri v
tem vidijo celo rahljanje notranjih vezi
sedemindvajseterice. Evropski poslan-
ci iz Slovenije dobro poznajo razme-
re v uniji, zato smo se z njimi ob robu
zasedanja evropskega parlamenta v
Strasbourgu pogovarjali predvsem o
zadnjih zunanjepolitičnih potezah slo-
venske vlade, ki se vse tesneje navezu-
je na Berlin in Pariz.

Jelko Kacin (LDS/ALDE) pravi, da od
strateškega partnerstva s Francijo ne
pričakuje veliko: "Razen da bodo Fran-
presojo ministrov. V noveli zakona o
izvršbi bodo lahko ocenili kompromi-
sno rešitev, po kateri bi lahko upnik
z naročilnico, pogodbo oziroma dru-
gim verodostojnim dokumentom do-
segel izvršbo, tudi če bi dolžnik nanjo
ugovarjal.

Z novelo zakona o finančnem po-
slovanju, v kateri je doslej pri prisilni
poravnavi pravosodje upnikom ponu-
dilo rešitev, da se bo prisilna poravna-
va lahko začela, če bodo poplačani
30-odstotno poplačilo najpozneje
v dveh letih, zdaj piše 50-odstotno
poplačilo v najpozneje štirih letih. Še
vedno pa lahko upnik, ki bi ugotovil,
da bi bilo poplačilo v prisilni poravna-
vi slabše kot v stečaju, s pravnimi sred-
stvi prisilno poravnavo prepreči.

Ljudem je seveda ostalo v ušesih,
kaj so v OZS menili o ponudbi o 30-
odstotnem poplačilu v dveh letih:
"Sprašujemo se, ali bi predlagatelji
tega ukrepa pristali na izplačilo 30
odstotkov svojih plač v dveh letih?"
Obrtniki so bili vse do prej opisanega
kompromisa namreč prepričani, da
je treba prisilno poravnavo odpravi-
ti, saj se lomi prav na njihovih hrbtih.
Še več, zapisali so: "Dosedanja uredi-
tev prisilne poravnave in stečajev je
po mnenju članov OZS legalna kraja
njihovega pošteno prisluženega denar-

Lojzeta Peterleta (NSi/EPP) te dnini
v Strasbourgu, kjer zaseda evropski
parlament. Manjka, ker je na poti v
Nigeriji, kjer je začel delo vodje opa-
zovalne misije EU na tamkajšnjih vo-
litvah. Tam bodo aprila volili člane
parlamenta, predsednika in še gu-
vernerje v deželna predstavniška te-
lesa. "Upam, da bodo volitve vodile
v mirnejšo prihodnost te države," je
ob začetku misije dejal Peterle.

cozi razumeli, da je naložba v Revozu
njihova strateška naložba. V pobudi,
da bomo strateško partnerstvo skleni-
li še z Nemčijo, ne vidim nič slabega, a
rezultatov prav tako ne pričakujem."
Bolj kot s tovrstnimi partnerstvi bi se
morala Slovenija po Kacinu ukvarjati
z lastnim strateškim premislekom o
prihodnosti: "Poglejmo Dance. Njiho-
va strategija je jasna. Njen strateški cilj
je, da Danska do 2050 postane popolno-
ma neodvisna od fosilnih energentov."
Obenem pa slovenski vladi sporoča
predvsem, naj sklene čim prej strateš-
ko partnerstvo s Turčijo. Spomnimo,
Pahor je Ankaro obiskal neposredno
pred potjo v Pariz. "EU s Turčijo pade.
Če jo sprejme medse, napreduje, če se
ji odreče, odkoraka nazaj v zgodovino
in postane nepomemben igralec. Turči-
ja bi morala biti skupni strateški part-
ner celotne EU, to je država z največjo
gospodarsko rastjo na evropskem kon-
tinentu, ima izrazit pozitiven vpliv
v arabskem svetu. Z našim partner-
stvom s Turčijo bi diverzificirali izvoz.
Gospodarsko smo sedaj preveč odvisni
od Nemčije, ki pa je povsem odvisna
od Kitajske," meni Kacin.

Milan Zver (SDS/EPP) ocenjuje, da
je Pahorjeva stava na Nemčijo in Fran-
cijo neprimerno boljša kot poskusi, da
se Slovenija gospodarsko okrepi prek,
denimo Libije. "Evropska unija je vse
bolj ekonomsko naravnana, zato se
tudi prek tovrstnih bilateralnih dogo-
vorov išče nove partnerje, investitorje,
se odpira tržišče. Upam le, da Pahor ni
Francozom vnaprej ponujal kakšnega
ja, zato zahtevajo, da se to področje
ustrezno uredi."

V OZS so torej privolili v kompromis,
ki so ga nedavno na omizju ocenili
tudi v GZS, ki združuje velike. Nevena
Tea Gorjup iz Nevia, d.o.o., je ugotav-
ljala, da se je v zadnjem času število
prisilnih poravnav pri nas zmanjšalo.
Medtem ko je Ajpes še v drugi polovi-
ci letošnjega februarja poročal o 818
stečajih pravnih oseb in 56 prisilnih
poravnavah, je bilo 7. marca stečajev
828, prisilnih poravnav pa vsega 32.

Da bi ugotovila, kakšna so poplači-
la upnikov v prisilnih poravnavah, je
Gorjupova analizirala vložene načrte
finančne reorganizacije za 14 podjetij,
ki so bili februarja vloženi in objavlje-
ni na Ajpesu. Skupaj je bilo prijavlje-
nih za 1,6 milijarde evrov terjatev. Od
tega je na ločitvene terjatve odpadlo
32,46 odstotka, na izločitvene 4,5 in
na prednostne 0,68 odstotka, vse pa se
upnikom poplačajo 100-odstotno na
dan pravnomočnosti sklepa o potrdit-
vi prisilne poravnave. Koliko je bilo
navadnih terjatev? Več kakor ena mi-
lijarda evrov ali 62,36 odstotka vseh
prijavljenih terjatev. "Prisilna porav-
nava učinkuje torej na navadne ter-
jatve, povprečen rok poplačila znaša
3,7 leta, odstotek poplačila terjatev pa

posla, kot smo v primeru ZDA izvede-
li iz Wikileaksa." Francijo in Nemčijo
Zver sicer ocenjuje kot motorja EU zato
je pomembno, daje Slovenija del proce-
sov v katerih igrata ključno vlogo.

I-vo Vajgl (Zares/ALDE) ocenjuje, da je
slovenski interes posebno poglabljanje
sodelovanja z državami, ki nudijo inve-
sticije v Sloveniji ali pa odpirajo tržišča
za slovenske firme: "Nočem biti navi-
jač ene ali druge smeri povezovanja
Slovenije, a naši najpomembnejši part-
nerji so s centralnega, vzhodnega in
severnega evropskega prostora." Fran-
cija v zadnjem času vlaga, tako Vajgl,
veliko naporov za nove mostove med
državami. "Vse te povezave ne morejo
škoditi, a posebne koristi tudi ne pri-
našajo. Francija je del trikotnika ve-
lesil EU, v katerem sta še Nemčija in
Velika Britanija. Za Slovenijo bi bilo
najbolj prav, da svojo vlogo in interese
uresničuje znotraj EU v celoti in ne na

je 32,18 odstotka," je povedala. In pri-
merjala to s pravili igre v Avstriji, kjer
je lahko najnižje poplačilo terjatev 30
odstotkov, vendar mora biti prisilna
poravnava potrjena v 90 dneh, predla-
gatelj prisilne poravnave pa mora pri-
ložiti pisno soglasje svoje poslovne
banke, da bo podjetje v času te sana-
cije spremljala. Pri nas ni tako. Gorju-
pova pa si upa trditi, da bi se tudi pri
nas stvari pletle drugače, če bi pri na-
stajanju načrtov sodelovale poslovne
banke, ki se vedno 100-odstotno pop-
lačajo, če premoženje ločitvega upnika
ne zagotavlja tega poplačila, pa gredo
po razliko med navadne upnike.

Priporočila je poenostavitve vseh
insolventnih postopkov. Dolžino po-
stopka, ki lahko traja največ tri leta,
določitev minimalnega poplačila, naj-
manj 30 odstotkov, v upniškem odbo-
ru bi morali sedeti tudi manjšinski
upniki, zakonsko pa naj bi omejili šte-
vilo postopkov, ki jih lahko vodi posa-
mezen upravitelj.

bilateralnih oseh, ne bi smela iskati po-
sebnih, ločenih vlakov ali postaj," trdi
Vajgl in nadaljuje: "Slovenija ne sodi v
ekskluzivni klub velike trojice, ampak
v drugi krog, ki bi moral kontrolirati te
velike, da si ne vzamejo preveč moči."

Tanja Fajon (SD/PES) meni, da se je
treba izogibati delitvam v elitne in
manj elitne klube, Slovenija ima svoj
glas in možnost uveljavljanja intere-
sov znotraj EU, tudi če se ne navezu-
je na velesile. A obenem pravi, da sta
Nemčija in Francija gospodarski motor
EU, zato je koristno povezovanje: "Že
samo sodelovanje v evrskem območ-
ju je Sloveniji pomagalo, da se je po
prvih udarcih krize izvlekla bolje, kot
bi se sicer. Slovenija mora iskati nove
tuje investicije. Se pa v EU čuti nekakš-
no koncentriranje moči na ti dve ve-
liki gospodarstvi, ki zelo usmerjata
prihodnje politike na gospodarsko-fi-
nančnem področju."

Vladaje za pripravo
komunikacijske strategije
v referendumski kampanji
za 20.000 evrov najela
agencijo Futura. Drugi
organizatorji volilne kam-
panje ne napovedujejo
tako množičnega
bombardiranja volivcev

Danes opolnoči se začne referendum-
ska kampanja o malem delu. Bitka
za glasove volivcev bo trajala vse do
petka, 8. aprila. V mesec dni dolgem
spopadu bodo sodelovale vse parla-
mentarne stranke razen SNS, vsaj tri
neparlamentarne stranke, vlada, sindi-
kati, študentska organizacija, Gibanje
za dostojno delo in socialno družbo
ter delno tudi Gospodarska zbornica
Slovenije. Vsak organizator kampanje
mora do srede odpreti poseben tran-
sakcijski račun, ki bo namenjen samo
tej kampanji.

Stroški prepričevanja volivcev ne
smejo preseči 0,25 evra na volilnega
upravičenca. Za 1,7 milijona volivcev
(kolikor jih je bilo ob referendumu o
RTVS) je to 425.000 evrov. Edino vlado
zakonodaja omejuje, da lahko porabi
le četrtino tega zneska. To je malo več
kot 100.000 evrov, kolikor je vlada že
rezervirala v proračunu v ta namen.
Kot kaže, bo to zdaleč največ v primer-
javi z drugimi organizatorji.

Vlada bo glavno kampanjo vodila
preko posebnega spletnega mesta,
odprtega telefona in tudi preko ogla-
sov. Ne bo pa izdala posebne brošure,
ker jo je že in je že dosegljiva tudi na
spletu. "Kampanja bo osredotočena na
oglaševanje na televiziji in svetovnem
spletu ter na aktivnostih v socialnih
omrežjih," so nam povedali na uradu
vlade za komuniciranje (Ukom). Ogla-
ševalsko kampanjo bo za vlado izvedla
oglaševalska agencija Futura. Končni
pogodbeni znesek sicer še ni znan, a v
Ukomu zagotavljajo, da ne bo več kot
20.000 evrov. V to ceno so vštete pripra-
va idejne zasnove kampanje, izdelava
scenarijev za televizijske in spletne
oglase ter priprava načrta za zakup
oglasnega prostora. Vlada bo dodatnih
največ 20.000 evrov namenila za pro-
dukcijo oglasov. Agencija ali agencije,
ki bodo storile to, še niso izbrane. Naj-
več, 55.000 evrov, Ukom načrtuje, da
bo porabil za zakup medijskega prosto-
ra, in sicer se bodo o tem neposredno
pogajali z izbranimi mediji. Preostalih
5000 evrov bo šlo za "druge stroške, po-
vezane s kampanjo".

Aktivno se bodo referendumske
kampanje udeležili tudi v Zvezi svo-
bodnih sindikatov (ZSSS), kjer zako-
nu o malem delu močno nasprotujejo.
V ta namen so že prijavili in odprli
račun, kot veleva zakon. "Sredstva za
kampanjo imamo omejena in ne bodo
dosegla niti tretjine tega, kolikor si je
s spremembo zakona o volilni in refe-
rendumski kampanji za ta referendum
privoščila vlada iz davkov tistih, proti
katerim vodi kampanjo in jim drastič-
no znižuje pravice. Pri tem je zanimi-
vo, da je takšno spremembo zakona
vlada naredila sedaj, ko gre za referen-
dum, ki so ga s svojimi podpisi spro-
žili ljudje," pravi sekretar ZSSS Milan
Utroša in dodaja, da bodo v kampanji
"nekaj malega" tudi oglaševali.

Poleg sindikatov je pobudnik referen-
duma še Študentska organizacija Slo-
venije (ŠOS), ki bo prav tako aktivno
sodelovala v kampanji. "Ker smo trdno
prepričani, da bo zakon o malem delu
škodoval študentom in dijakom ter
tudi drugim družbenim skupinam,
ki jih ta zakon zajema, smo tudi dali
pobudo za naknadni zakonodajni refe-
rendum in se bomo vključili v referen-
dumsko kampanjo," pravi namestnik
predsednice ŠOS Rok Primožič. Prija-
vili se bodo kot organizatorji, vendar
še niso pojasnili, koliko denarja bodo
v kampanji porabili.

Aktivno bodo v kampanji sodelo-
vali tudi v Gibanju za dostojno delo
in socialno družbo, v ta namen bodo
odprli transakcijski račun. In koliko
denarja bodo porabili? "Za zdaj o šte-
vilkah težko govorimo, ker smo še v
fazi pridobivanja finančnih sredstev. V
kampanji bomo po sedanjih izračunih
porabili do 30 tisoč evrov, medijskega
prostora pa verjetno zaradi omejenosti
finančnih zmožnosti ne bomo zakupi-
li," razlaga predsednik gibanja Marko
Funkl. V Gospodarski zbornici Slove-
nije (GZS) so zakon ves čas podpirali in
se bodo, če in ko bo potrebno, aktivno
vključili v javno razpravo pred izved-
bo referenduma. Ne bodo pa se prijavi-
li kot organizatorji kampanje, so nam
včeraj sporočili iz GZS.

Precej skromnejše so politične
stranke, ki so vse po vrsti odgovorile,
da bodo kampanjo vodile s čim manj-
šimi stroški, podobno kot lani ob refe-
rendumu o RTV Slovenija. Tako bodo
po besedah poslanca SD Dejana Leva-
niča v tej stranki poslanci skupaj z mi-
nistri prepričevali volivce na terenu
in na javnih tribunah. "Prav pa je, da
se v kampanjo vključijo tudi strokov-
njaki in tisti, ki bodo zakone pojas-
njevali iz življenjske izkušnje," pravi
Levanič. Večina strank odgovarja, da
bodo denar porabili predvsem za orga-
nizacijo posvetov oziroma za predsta-
vitev stališč.

Edino glavni tajnik SMS Jože Vozelj
napoveduje, da bodo tiskali plakate, in
to šteje kot največji strošek. Poslanec
in predsednik stranke Krščanski socia-
listi Andrej Magajna ocenjuje, da bodo
v kampanji porabili okoli 500 evrov in
nič več. Razlog za takšno varčevanje je
tudi finančna kriza vseh strank. "Ne
zdi se nam potrebno toliko trošiti za
oglase," so nam, na primer, pojasnili v
NSi. Podobno v Zaresu menijo, da ogla-
ševanje ni potrebno, pričakujejo pa, da
bo glavno breme predreferendumskih
aktivnosti nosila vlada. V SDS celo oce-
njujejo, da bi bila "potrošna kampanja
v tem trenutku neodgovorna".

Koalicijske stranke se dogovarjajo,
da bi v kampanji nastopile enotno in
usklajeno, tako kot pri zakonu o RTV
Slovenija. Enako razmišljajo tudi neka-
tere nevladne stranke, ki nasprotujejo
uvedbi zakona o malem delu. Magajna
nam je omenil sodelovanje njegove z
SMS, dogovarja pa se še s tremi nevlad-
nimi strankami. Druge politične stran-
ke, ki zakonu nasprotujejo, usklajenega
delovanja za zdaj ne načrtujejo.

Tudi v uradu varuhinje
človekovih pravic nad
obveznim testiranjem
funkcionarjev na
prepovedane droge niso
navdušeni, sprašujejo
pa se, kaj pa alkohol?

Nad predlogom zakona, ki bi uvedel
redno vsakoletno testiranje poslan-
cev, ministrov, državnih sekretarjev,
predsednika vlade in države za pre-
povedane droge, niso navdušeni niti
v uradu varuhinje človekovih pravic.
Predlog zakona so sicer v parlamentar-
no proceduro vložili poslanci SDS, a so
se kmalu pojavili pomisleki o ustavni
dopustnosti takšnega zakona. V uradu
varuhinje pravijo, da vsako testiranje
za ugotavljanje prisotnosti psihoak-
tivnih snovi pomeni poseg v pravico
do zasebnosti, zato je možno samo na
podlagi osebne privolitve ali zakonite
podlage.

V tem primeru bi moral tak zakon
prestati strog test sorazmernosti, kjer
bi morali razlogi za poseg v telesno
integriteto pretehtati nad pravico do
nedotakljivosti človeške telesne in du-
ševne celovitosti. "Utemeljiti bi bilo
treba tudi nujnost posega zaradi javne
ali državne varnosti, javnega zdravja
ali drugega legitimnega javnega inte-
resa," pravijo v uradu varuhinje člove-
kovih pravic. Ob tem pa opozarjajo še:
"Zakonski predlog se ukvarja samo z
vplivi prepovedanih drog, čeprav je
znano, da so za posameznikove spo-
sobnosti presojanja enako nevarne
tudi dovoljene droge (predvsem alko-
hol) in nekatera zdravila (proti boleči-
nam, proti tesnobi)."

Te pravne dileme so rešili samo v
Avstraliji, v Evropi pa takšnega obve-
znega testiranja nima nobena drža-
va. So pa na tej stari celini politiki že
opravili prostovoljni test na prisotnost
drog. V Italiji je prostovoljno testiranje
dvakrat organiziral poslanec Carlo Gio-
vanardi. Prvič se je testiranja udeležilo
122 poslancev, noben ni bil pozitiven,
drugič pa 232 poslancev, ko je bil eden
pozitiven na kokain. Na Hrvaškem so
se pred lokalnimi volitvami testirali
kandidati Istrskega demokratičnega
zbora. V Avstriji se je testiral vodja svo-
bodnjaške stranke (FPO) Heinz-Christi-
an Strac-he, zdravnik mu je vzorec las
vzel ob prisotnosti notarja. Sporno pa
je bilo testiranje, ki so ga v Italiji izved-
li novinarji. Ti so, pod krinko, da želijo
poslanca pred izjavo napudrati, vzeli
pot 50 poslancem in ga dali na test za
droge. Dvanajst jih je uživalo marihua-
no, štirje pa kokain. Zaradi protestov
prispevek ni bil objavljen.

V Sloveniji je samo predsednica
LDS Katarina Kresal javno objavila ne-
gativni test, izveden na urinu. Ker pa
test na urinu ni povsem zanesljiv, so
se pojavile zahteve, naj izvede še test
na koščku las. To je Kresalova zavrni-
la. Kasneje je revija Reporter vse člane
vlade vprašala, ali bi se bili priprav-
ljeni testirati. Pritrdilno je odgovoril
samo minister za šolstvo I-gor Lukšič,
ki pa bi uvedel tudi test na legalne
droge, kot je alkohol. Predsednik vlade
Borut Pahor pa je novinarjem odgovo-
ril: "Načeloma sem pripravljen opravi-
ti testiranje na droge, vendar bi rad
vedel, do kod sežejo meje zasebnosti
in koliko testov bom moral opraviti,
da bi zadostil radovednosti javnosti."
Sicer pa tudi sedaj ne kaže, da bi bil ta
predlog poslancev SDS sprejet. Podpo-
ro mu namreč napovedujejo samo po-
slanci SNS. Bo pa o tem očitno na seji
parlamenta stekla razprava.

Vodje štirih koalicijskih poslanskih
skupin so včeraj zahtevali izredno
sejo parlamentarnega odbora za no-
tranjo politiko, na kateri bi obravna-
vali problematiko nelegalne trgovine
z orožjem. Med drugim predlagajo, naj
odbor pozove vlado k umiku stopnje
tajnosti z vseh dokumentov o trgovini
z orožjem in tudi s poročila o prometu
in tranzitu orožja iz leta 1993. Enako
predlagajo, naj odbor predsednika dr-
žavnega zbora pozove k umiku stopnje
tajnosti z dokumentov obeh komisij,
ki sta preiskovali trgovino z orožjem,
in z dokumentov vseh drugih komisij,
ki so vključile to trgovino. Vlada naj v
30 dneh pripravi poročilo o tej proble-
matiki in poroča državnemu zboru. Po
mnenju vodij koalicijskih poslanskih
skupin bi moral odbor za notranjo po-
litiko zahtevati tudi sklic izredne seje
parlamenta na to temo.

O umiku stopnje tajnosti z omenje-
nih dokumentov so včeraj razpravljali
tudi predsedniki koalicijskih strank.
Predsednik vlade Borut Pahor se je
zavzel, da bi se o tem pogovoril z minis-
trico za obrambo Ljubic-o Jelušič. Prav
ona ima namreč nekaj pomislekov o
popolnem odprtju takšnega arhiva za-
radi embarga na trgovino z orožjem,
ki je veljala v tistem času.

Predsednik SDS Janez Janša pa je
v intervjuju za MMC RTV Slovenija
dejal, da bi se po njegovem mnenju
lahko mirno objavile vse ključne stva-
ri o prodaji orožja - od pravne podla-
ge preko razlogov za nakup orožja do
obračunov kompenzacij. "Embarga ni
več, Slovenija je članica EU in Nata.
Menda nas ne bodo vrgli iz Nata, če
bomo uradno priznali, da smo se obo-
rožili zato, da smo se ubranili. Saj če se
ne bi, ne bi obstajali kot članica Nata,"
pravi Janša. Dopušča možnost, da bi se
prikrila imena nekaterih držav ali po-
sameznikov, ki so takrat pomagali Slo-
veniji. (str)

Cveta Zalokar Oražem (Zares) je na predsednika DZ Pavla Gantarja naslovila
pobudo za spremembo naročanja hrane v DZ. Parlament naj bi za svojo restavra-
cijo nabavljal zdravo hrano slovenskega izvora ter ekološko pridelano sadje in
zelenjavo. Poslanci imajo dolžnost, da se lotijo uvedbe in promocije kakovost-
ne slovenske hrane, meni poslanka. Prepričana je, da mora DZ "postati vzor in
zgled za nadaljnje ravnanje državljanov pa tudi celotnega javnega sektorja". Kot
ugotavlja, veliko ljudi hrane ne izbira glede na kakovost in izvor, nizka je tudi
obveščenost o kakovosti slovenske prehrane. Težava je še v pridelavi, ki ni do-
volj stimulirana in je bila v preteklosti prevečkrat zanemarjena. "Le ugibamo
lahko, koliko delovnih mest se skriva v domači pridelavi, zanemarjenih zemljiš-
čih, nepravičnem stimuliranju in subvencioniranju," meni poslanka. (sta)

Dr. Žiga Turk, minister v Janševi vladi,
v svojem blogu: "Kdor me pozna, ve,
da nisem človek, ki bi koval poli-
tični profit iz gnojnice, ki so jo na
nekoga zlili. In te dni smo vsi Grim-
sovi otroci." (va)

V želji, da bi državnemu- zboru- ven-
darle u-spelo razpisati lokalne volitve
v občini Koper, sta poslanca SD Luka
Juri in Marijan Križman vložila pred-
log zakona o razpisu- rednih- lokalnih-
volitev v mestni občini Koper. Pred
časom je sicer del poslancev ponovno
vložil zakon, ki bi u-stanovil občino
A-nkaran, Ju-ri pa meni, da bi, če u-sta-
novitev občine A-nkaran vnovič ne bi
u-spela, lah-ko takoj sprejeli poseben
zakon, s katerim bi razpisali volitve
v Kopru-. Te je namreč u-stavno sodiš-
če zamrznilo, dokler državni zbor ne
u-stanovi občine A-nkaran. Ju-ri se pri
tem navezuje na izku-šnjo iz leta 1999,
ko so bile volitve v Kopru- prav tako
zaradi odločbe u-stavnega sodišča eno
leto zadržane in je potem državni
zbor sprejel zakon o izvedbi lokalnih-
volitev, u-stavni sodniki pa so sklenili,
da to ni v nasprotju- z u-stavo. Pravniki
sicer že opozarjajo, da predlogo zadrže-
vanje lokalnih volitev krši u-stavno pra-
vico do volitev. (str)

Pri informacijski pooblaščenki so
u-stavnim sodnikom v kontrolo posla-
li zakon o evidentiranju- nepremičnin
in pravilnik o vrstah- in vsebini potrdil
iz zbirk geodetskih- podatkov in o nači-
nu- izkazovanja podatkov. Sporna naj
bi bila javnost imen, priimkov, letnic
rojstva ter naslovov lastnikov nepre-
mičnin iz zemljiškega katastra in katas-
tra stavb ter javna objava teh- podatkov
na internetu-, na portalu- Geodetske
u-prave RS. Nepremičninski, pravno-
nepremičninski podatki so v zemljiš-
ki knjigi, do njih-je mogoče s parcelno
številko, to je varovalka v pravnem
prometu-. Ni videti u-temeljenega raz-
loga, pravijo pri Nataši Pire Musar, za
izjemno preprost dostop skozi portal
prostor.si zgolj po naslovu- nepremič-
nine in brez jasnega namena. Geodeti
naj bi bili celo obšli odločbo u-stavnega
sodišča, ki na to temo že obstaja. (va)

Če bi pisali kronologijo politične prit-
leh-nosti na Slovenskem, bi pepelnič-
na sreda v njej zasedla posebno mesto.
Kar jo dela posebno, je dejstvo, da je
včeraj predsednik Zdru-ženja novinar-
jev in pu-blicistov (ZNP) Igor Kršinar
v izjavi za javnost spregovoril v istem
jeziku- kot minister Gre-gor Golobič,
ki je na pu-stni torek v svojem javnem
pismu- u-redniku- Mladine Gre-gorju Re--
pov-žu razložil, da se nikogaršnji otroci
ne smejo u-porabljati v politične name-
ne. "Da otroci ne spadajo v politična
ali abpolitična prerekanja, u-meščanja,
portretiranja," je v svoji sredini kolu-m-
ni v Dnevniku- vso stvar mojstrsko zao-
krožil še sam Vlado Mihe-ljak.

Kaj se je zgodilo? Zgodila se je seve-
da Mladina, ki je v zadnji številki na
zadnji, satirični strani Mladinamit pod
naslovom Ni vsak dr. G. že dr. Gobbels
odreagirala na prve proteste proti Pa-
h-orjevemu- tiskovnemu- predstavniku-
De-nisu Sarkiču, ki je na svoji strani
Facebooka dr. Grimsa primerjal z dr.
Gobbelsom. Mladininim satirikom
se je zdela ta primerjava nevzdržna,
vsemu- navklju-b pa so pu-stili odprto
vprašanje, ali si je naš dr. Grims izbral
mojstra nacistične propagande za svo-
jega vzornika. To vprašanje so ilu-stri-
rali tu-di s podobnima dru-žinskima
fotografijama Joseph-a Goebbelsa in
Branka Grimsa.

Nad to objavo se je prvi zdrznil mini-
ster Gregor Golobič in se oglasil zato,
ker po več kot treh- dneh- od izida ni
zaznal nobene reakcije na ta nedo-
pu-stni žu-rnalistični izpad. "A-lu-zije in
vzporedna objava dru-žinske fotografi-
je nacističnega zločinca in slovenskega
politika z ženami in otroki predstav-
ljajo škandal, ki mu- ne morem najti
primerjave v večdesetletni legitim-
ni kritični, radikalni, pogosto tu-di
du-h-oviti, ironični ali satirični praksi
Mladine. Vlačenje otrok kogarkoli v
kakršnekoli politične kontekste je vse-
lej nedopu-stno, v konkretnem prime-

Na meji u-stavnosti so bili po prepri-
čanju- u-stavnega pravnika dr. Mira
Ce-rarja v državnem zboru-, ko je man-
datno-volilna komisija u-kinila imu-ni-
teto sodniku- Milku Škobe-rne-tu, kar
ga je odpeljalo v pripor, odvzem imu--
nitete pa je državni zbor v celoti "avto-
riziral" šele naknadno. Kar je vrh-ovno
sodišče zdaj prevedlo v nezakonit pri-
por. Vrh-ovni sodniki so po Cerarjevi
oceni u-porabili eno od dveh- možnih-
razlag poslovnika državnega zbora.
In odločili so, da imu-niteti poslanca
in sodnika le nista povsem primerlji-
vi. Po njih-ovem sodnik brez dovolje-
nja državnega zbora v celoti sploh- ne
sme biti priprt.

Potem ko poslovnik državnega
zbora zapove postopke okrog podelit-
ve/odvzema imu-nitete poslancem in
sodnikom, se izteče v člen, po katerem
se v postopku- v zvezi z imu-niteto sod-
nikov smiselno u-porabljajo pravila, ki
veljajo za imu-niteto poslanca. To je bil
zelo verjetno razlog, da je bil za odredi-
ru- pa tu-di neopravičljivo in skrajno
zavrženo," je med dru-gim zapisal Go-
lobič.

Predsedniku- Zaresa je včeraj v vlogi
predsednika Zdru-ženja novinarjev in
pu-blicistov pritegnil tu-di Reporter-
jev novinar Igor Kršinar, za katerega
je tokratni Mladinin izpad toliko bolj
problematičen zato, ker tednik u-reja
predsednik Dru-štva novinarjev Slove-
nije. "Najbolj zavržno je norčevanje iz
telesnih značilnosti človeka ali njego-
ve narodnosti, rase, vernosti, spola ali
katere koli dru-ge osebne okoliščine.
Enako zavržno in nesprejemljivo je, če
se z namenom politične diskreditacije
oseb objavlja tu-di fotografije njih-ovih-
mladoletnih- otrok," je v sporočilu- za
javnost med dru-gim zapisal Kršinar.
"Kar je storila Mladina v zadnji števil-
ki z objavo fotografij dru-žin Grimsa in
Goebbelsa, je morda najbolj nizkotno
in zavrženo dejanje slovenskega novi-
narstva v novejši zgodovini," pa je v
protestni izjavi dodal še Inštitu-t Jože-
ta Pu-čnika. Zanje pomeni "vzporeja-
nje politikov demokratičnega spektra
z nacističnimi zločinci v evropskih de-
mokracijah- zaradi njih-ovih- bridkih-
zgodovinskih izku-šenj h-ojo po samem
tankem robu- svobode izražanja".

Da je bil namen objave fotografij ra-
dikalen, je vmes že pojasnjeval Repovž.
Mladina je ti fotografiji objavila, ker je
želela pokazati, kam vodi današnji po-
litični jezik, "kjer se vlado primerja z
Gadafijevim režimom, predsednika
Turka z Waldh-eimom, novinarje s ko-
mu-nističnimi dediči". Po Repovževi
oceni je ta jezik na slovenski politični
sceni postal tako vsakdanji, da nanj
nih-če več ne reagira vse dotlej, dokler
nekdo problema ne zaostri do konca.
In Mladina, ki ji h-oja po robu- ni tuja,
ga je zaostrila.

Kako na politično galamo, ki je zdaj na-
stala okoli te - in nobene dru-ge - h-oje
po robu-, gleda raziskovalec politične
ku-ltu-re na Slovenskem dr. Jane-z Ko-
le-nc,tisti sociolog, ki je že pred časom
žalostno u-gotavljal, da "predmet nje-

tev pripora sodniku- u-porabljen najprej
zgolj sklep mandatno-volilne komisije.
Čeprav ni šlo za to, da bi bila oseba, va-
rovana z imu-niteto, že v priporu- (če je
priprt poslanec, poslovnik predvideva
takojšnje odločanje mandatno-volilne
komisije, nakar državni zbor odločitev
potrdi ali spremeni), ampak, ali bo šla
v pripor. Bolj natančno: ali bo šel sod-
nik. O tem pa mora, je, opirajoč se na
državnozborski poslovnik, presodilo
vrh-ovno sodišče, na vsak način odlo-
čiti državni zbor v celoti. Kaj to slej ko
prej pomeni? Najbrž, če ga kdo že prej
ne odpelje v kontrolo u-stavnim sodni-
kom, spričo imu-nitetne odločitve vr-
h-ovnega sodišča vendarle kak poseg v
poslovnik, da bo jasnejši, enoznačen.

Da bi - ta ideja se je spet pojavila ob
primeru- Škoberne - o sodniški imu-ni-
teti odločal sodni svet, neke vrste ka-
drovska slu-žba tu-kajšnjega sodstva, ki
(bodoče) sodnike predlaga v imenova-
nje državnemu- zboru-, Miro Cerar, ki
sodni svet vodi, ne razmišlja. Da bi se
to zgodilo, bi morali spremeniti u-sta-
vo, in potem bi bilo na vsak način smi-

govega raziskovanja izginja"? Tega
izginjanja mu tokrat ne ilustrira samo
primer Grims v Mladini, ampak tudi
primer Slapnik-Jelinčič, ki se je v istem
času odvijal v parlamentu. "Čeprav
lahko z eno besedo to politično nekul-
turo označimo kot poden od podna
oziroma kar kot 'blutundboden' ide-
ološko sprevrženost v komunikaciji,
naj na kratko vseeno analiziram doga-
janje. Izjav v primeru Jelinčič-Slaper-
nik ne moremo preverjati niti v smeri
resnično-neresnično niti v smereh
dopustno-nedopustno, dobro-slabo,
sprejemljivo-nesprejemljivo, preverja-
nje lahko poteka le v smeri kvalifika-
cija-diskvalifikacija," razmišlja Kolenc
in u-gotavlja, da je tovrstna komu-nika-
cija zlonamerna. Posledica tega je, da
ne nastaja niti socialna, kaj šele politič-
na situ-acija, iz katere bi izh-ajali možni
u-činki komu-nikacije. Razvijajo se mo-
nologi namesto dialogov. Udeleženci
javnih disku-rzov dru-g dru-gega postav-
ljajo pred dejstvo in grozijo celo s fizič-
nim obraču-navanjem.

"Udeleženci ne nastopajo niti kot lo-
gični su-bjekti niti kot su-bjekti, vredni
zau-panja, ampak kot su-bjekti želje, ki
sku-šajo z izbiro poimenovanj in njiho-
vega pomenskega u-činka na željo dra-
gega posplošiti svoj interesni položaj.
Obnašajo se kot otroci v peskovniku-.
Podlegajo kriterijem dramatu-rškega
delovanja, bi rekel Habermas. Njih-ova
naloga je, da igrajo vloge, ki so jim bile
zau-pane. Vendar s svojim delovanjem

selno preu-rediti celotno poglavje o
sodstvu-, pravi. Samo če bi se zgodilo
širše gibanje za remont u-stave v zvezi
s sodstvom, bi se mu- zdelo smiselno
znova v debato o tem. Nekajkrat so
bili zadnja leta že posku-si remonta
u-stave tako, da državni zbor ne bi več
volil sodnikov, a je na koncu- zmeraj
vse ostalo v predalih, ker si poslanci te
pristojnosti niso h-oteli vzeti, čeprav je
v Evropi tako rekoč u-nikat. Zdaj je pač
tako, je pragmatičen Cerar, da državni
zbor sodnike voli, in s tem je zvezana
kompetenca poslancev, da odločajo o
imu-niteti za sodnike. Četu-di, dodaja,
bi bilo v sistemu- delitve oblasti bolj lo-
gično, da je to naloga sodnega sveta,
ne pa politike.

ne zadostijo niti kriterijem vrednostne
niti kriterijem kognitivno-instrumen-
talne racionalnosti, kaj šele kriterijem
dramatu-rškega delovanja."

Uspešno politično komu-niciranje
mora po Kolenčevih besedah- u-pošteva-
ti vsa pravila komu-nikativnega delova-
nja, saj sfero politike ne zaznamujejo
le kompromis, konsens in procedu-ra,
ampak tu-di vsakdanje sporazu-meva-
nje. "Skratka, če si res želimo demo-
kratične politične ku-ltu-re, moramo
obvladati u-metnost komu-niciranja,
u-deleženci disku-rzov pa so daleč od
te sposobnosti, zato bi morali nemu-do-
ma zapu-stiti položaje, ki jih- zasedajo.
Tu-di v demokraciji ni dovoljeno vse,
kar se komu- zdi. Odgovorni lju-dje mo-
rajo u-krepati v skladu- s sprejeto pozi-
tivno zakonodajo. Dol s samovoljnimi
poslanci in dol s samovoljnim javnim
komu-niciranjem!"

Včeraj se je oglasil vodja poslanske
sku-pine SDS Jože- Tanko. Po njegovem
se ne bi bilo zgodilo, kar se je, če bi bili
v državnem zboru- ne ignorirali, tem-
več poslu-šali dobronamerna opozori-
la poslancev SDS in odvzem imu-nitete
izpeljali "na osnovi pravega pravnega
akta". Zdaj pa, misli opozicijski posla-
nec, bo podku-pljivosti osu-mljeni sod-
nik, ker je bil nezakonito priprt, dobil
najbrž visoko odškodnino, dokazi, na-
brani, ko je sedel v priporu-, pa bodo
ovrženi.

"Upamo," je na spletni strani SDS
objavil Tanko, "da bo predsednik Gan-
tar le prevzel politično odgovornost in
odstopil ter materialno odgovornost
in plačal."

Gradnje šestega bloka
šoštanjske termoelek-
trarne ne podpira niti
svet za okolje

Enajst okoljevarstvenih organizacij
(med njimi Focus društvo za sonarav-
ni razvoj, Ekologi brez meja, Greenpea-
ce, Umanotera, Slovenski E-forum) je
včeraj na vlado pred dokončno odlo-
čitvijo naslovilo poziv, da naj zaustavi
gradnjo šestega bloka Termoelektrar-
ne Šoštanj (TEŠ 6).

Državni zbor je s sprejetjem dekla-
racije o aktivni vlogi Slovenije pri obli-
kovanju nove svetovne politike do
podnebnih sprememb našo vlado poz-
val k spoštovanju podnebnega odgovo-
ra, ki bi izpuste toplogrednih plinov v
razvitih državah do leta 2050 zmanjšal
za 80 do 95 odstotkov. "Do leta 2050 bi
morali doseči izpuste dve toni ogljiko-
vega dioksida na prebivalca. Zdaj znaša-
jo 10 ton na prebivalca. Ob izgradnji in
predvidenih izpustih šestega bloka bi
ti izpusti znašali natanko 2 toni na pre-
bivalca, kar pomeni, da en projekt blo-
kira energetsko, podnebno, prometno,
gospodarsko politiko, saj sam pokrije
celotno kvoto. To se nam ne zdi spre-
jemljivo in vlado pozivamo, naj nam
ne zaklene naše prihodnosti," je deja-
la Lidija Živčič iz Focusa.

Predstavniku Greenpeacea Deja-
nu Savicu se zdi sporno, da namerava
Holding Slovenske elektrarne (HSE)
projekt financirati iz dobička Drav-
skih elektrarn. Dobiček iz obnovljivih
virov energije, v letu 2009 ocenjen na
100 milijonov evrov, bo tako po Savi-
cevih besedah namenjen za zastarelo
investicijo za kurjenje lignita. Da pro-
jekt še nima ustrezne dokumentacije,
je poudaril Gorazd Marinček iz sloven-
skega E-foruma: "Gradbenega dovolje-
na ni, so le posamična delna gradbena
dovoljenja. Zaprta ni še niti finančna
konstrukcija. Nekatere ocene kažejo,
da bo investicija vredna 1,5 milijarde
evrov." Živčičeva je dodala, da v ta izra-
čun še nista všteta zajemanje in skla-
diščenje ogljika.

Do te pomembne investicije se je
opredelil tudi Svet za varstvo okolja
RS, ki šestega bloka ne podpira. "Ugo-
tavljamo, da celovita razvojna, social-
na in okoljska analiza posledic tega
projekta ni bila izvedena. Najmanj,
kar bi morala imeti javnost na voljo,
sta dva scenarija elektroenergetskega
razvoja Slovenije, kjer bi bil drug scena-
rij brez šestega bloka in drugega bloka
jedrske elektrarne Krško. Prav tako še
ni bila izvedena strokovna razprava
strokovnjakov in javnosti. Pojavlja
se dvom o dolgoročni okoljski in eko-
nomski vzdržnosti projekta. Kakšna
je zaključna vrednost, ne vemo. Svet
dvomi tudi o dosegu cilja, da bomo
do leta 2020 25 odstotkov končne po-
rabe električne energije pridobivali iz
obnovljivih virov energije, zato ta pro-
jekt zavračamo, ker se nam ne zdi smi-
seln in potreben," je odločitev sveta
obrazložil njegov član Dušan Plut.
Predlaga, da se izdela drug scenarij s
prenovo blokov 4 in 5 šoštanjske ter-
moelektrarne z bistveno večjim pou-
darkom na obnovljivih virih energije
in smotrni rabi energije. Dodal je, da
poteka odločanje povsem napačno, saj
bi morali najprej posodobiti razvojno
strategijo Slovenije, iz ciljev bi oprede-
lili nacionalni energetski program, na
tej osnovi izdelali podnebni zakon in
podnebno strategijo in šele v zadnji
fazi bi se morali odločati o investiciji.
"Mi se najprej odločamo o TEŠ 6 brez
predstave o ključnih nacionalnih ci-
ljih, to ni zdravorazumsko razmišlja-
nje," meni Plut.

Problemi podjetij se neprestano kopičijo, grozeči plaz stečajev in odpušča-
nja zaposlenih pa so postali že skoraj nekaj povsem običajnega, naš
vsakdanjik. V časih agonije nekoč velikih in znanih podjetij ne mine dan,
da to ali ono podjetje ne bi oznanilo, da se je zaradi pomanjkanja naročil,
plačilne nediscipline in velike zadolženosti znašlo pred bankrotom in
stečajem, številke o brezposelnosti pa so vsak dan bolj alarmantne.

Ne preseneča torej, da sta po evropski javnomnenjski raziskavi brezposel-
nost in gospodarski položaj glavni zadevi, s katerima bi se morala po
mnenju večine vprašanih pod "zelo nujno" ukvarjati prav vsaka vlada, tudi
slovenska. Kot kažejo slovenski podatki, je bilo na zavodu za zaposlovanje
konec februarja prijavljenih že prek 115 tisoč brezposelnih, višjo povpreč-
no brezposelnost smo imeli nazadnje leta 2002. Je pa spodbuden vsaj
podatek, da se je v nekaj regijah v zadnjem mesecu brezposelnost vsaj
nekoliko znižala in da je zanimanje delodajalcev za nekatere poklice
nekoliko večje, predvsem na področju naravoslovja in tehničnih ved. In -
obetajo se tudi ukrepi za zniževanje brezposelnosti, vredni več deset
milijonov evrov.

V prihodnjih mesecih naj bi se, kot napovedujejo analitiki, zaposlovanje
okrepilo predvsem v trgovini, kovinskopredelovalni dejavnosti, v turizmu
in gostinstvu. Nekaj optimizma vzbuja še Manpowerjeva raziskava o
napovedi zaposlovanja v obdobju od letošnjega aprila do junija (The
Manpower Employment Outlook Survey) - nedavno so jo izpeljali v 620
slovenskih podjetjih -, ki napoveduje najboljše možnosti za zaposlovanje v
proizvodnem sektorju in sektorju oskrbe z elektriko, plinom in vodo.

In rešitev iz visokih številk o brezposelnosti? Danski model trga dela je
med gospodarsko krizo čedalje zanimivejši za številne evropske države.
Nadpovprečno visoka zaposlenost, nizka inflacija in urejen sistem javnih
financ govorijo v prid modelu, ki temelji na tako imenovani prožni
varnosti. Vsako leto približno tretjina zaposlenih Dancev zamenja
zaposlitev, kar je visoko nad evropskim povprečjem, saj povprečni Danec
med delovno kariero zamenja tudi do 15 delovnih mest. Visoko fluktuacijo
omogoča visoka raven nadomestil za brezposelne, ki znašajo do 90
odstotkov plače in jih brezposelni prejemajo do štiri leta.

A kaj, ko po prepričanju poznavalcev danskega modela v slovenski prostor
ne bi bilo lahko izvoziti. Kaj torej sploh pričakujemo? Analitiki menijo, da
počasno okrevanje gospodarstva naj ne bi zadostovalo za bistveno
izboljšanje statistike zaposlovanja v tem letu, čeprav podatki kažejo, da se
razmere počasi stabilizirajo, v nekaterih državah pa je že mogoče opaziti
prva znamenja novega zagona. Po napovedih evropske komisije naj bi se
letos razvedrilo ozračje na trgih dela v 21 članicah, a med njimi (še) ne bo
Slovenije, čeprav bo lahko padec v naši državi dokaj omejen. Nič kaj preveč
obetavno ...

Peči cementarne Lafarge od včeraj ne poganjajo več odpadki. Sosežig so preneha-
li, potem ko jih je obiskala okoljska inšpektorica in podjetje obvestila, da inšpek-
torat za okolje skladno z razsodbo upravnega sodišča cementarni nalaga, da do
odločitve prvostopnega organa, torej Agencije RS za okolje, preneha uporabo
alternativnih goriv. Čeprav je sodišče o odločitvi o odvzemu okoljevarstvenega
soglasja obvestilo ministrstvo za okolje, ki je bilo tožnik v postopku, že v petek,
Lafargeu do včeraj ni nihče naročil, naj preneha sežigati odpadke. V Lafargeu
so poudarili, da od pristojnih pričakujejo, da bodo o obratovanju cementarne -
skupaj z uporabo alternativnih goriv - odločali v roku, ki ga je določilo sodišče,
in pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge zavezance IPPC. Dodali so, da je vod-
stvo družbe trdno prepričano, da bodo argumenti in dejstva v prihodnje odloči-
li pri presojanju vloge družbe in njene dejavnosti za lokalno okolje.

A vse kaže, da je francosko podjetje v Trbovljah precej osovraženo, saj so de-
lavce Lafargea včeraj ob prihodu na delo pričakale razbite šipe na upravni zgrad-
bi. V podjetju trdijo, da je bila škoda povzročena s strelnim orožjem, a na policiji
to zanikajo. Kljub temu so v Lafargeu, tudi v vodstvu podjetja, ki je odgovorno
za vso srednjeevropsko regijo, ostro obsodili dejanje in tudi vse, ki so "z odkri-
tim sovražnim govorom in z neprestanim zavajanjem javnosti glede delovanja
cementarne tovrstna dejanja posredno ali neposredno spodbujali", kar kaže na
vse ostrejši spor cementarne z Eko krogom, društvom, ki že več kot pet let bije
okoljevarstvene bitke s tem francoskim podjetjem. Dejanje je obsodilo tudi fran-
cosko veleposlaništvo v Sloveniji. (sta, ank)

Lekarniška zbornica Slovenije je v četrtek dobila novo vodstvo. Nekdanjo vr-
šilko dolžnosti predsednika zbornice Moniko Sonc je nadomestil A-leš Mlina-
rič, sicer vodja službe za raziskave in razvoj v Lekarnah Maribor. Funkcijo v. d.
predsednika bo opravljal do imenovanja novega predsednika oziroma za naj-
več eno leto.

Razpis za novega predsednika je bil objavljen decembra, Mlinarič pa je bil
edini prijavljeni kandidat, so pojasnili v zbornici. (sta)

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLApš: vodja deska
Matija sTEpIšNIK: notranja politika
sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GoLoB soKoLovič: Slovenija
vojislav BERCKo: zunanja politika
Aljoša PERšAK: mariborska kronika

Petra viDALi: kultura
Aljoša sToJič: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina šULEK: reportaže
Dejan PUšENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DoPisNišTvA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 39.800 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za marec
2011 znaša31,14 EUR, za upokojence in študente 27,86 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Pakistanski varnostnik stopa čez razbitine, ki jih je povzročila torkova eksplozija
avtomobila bombe na bencinski postaji v mestu Fajsalabadu v pakistanski pro-
vinci Pandžab. Ta napad islamskih skrajnežev je zahteval življenje okoli 20 ljudi,
več kot sto drugih ljudi je bilo v njem ranjenih, so povedali predstavniki policije
in mestnih oblasti. V včerajšnjem samomorilskem napadu na pogrebni sprevod v
pakistanskem mestu Pešavaru, za katerega so prevzeli odgovornost talibani, pa
je umrlo najmanj 36 ljudi, prav tako več kot sto pa je bilo ranjenih. (Reuters)

Zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj v Skopju pozval k čimprejšnji rešitvi
makedonsko-grškega spora o imenu Makedonije, da bi država lahko napredo-
vala na poti proti članstvu v EU in Natu. "Gre za vprašanje, ki bo omogočilo še
rešitev vseh drugih vprašanj," je dejal Žbogar po srečanju z makedonskim ko-
legom Antoniom Milošoskim. Žbogar je sicer izrazil razumevanje, da je Make-
donija že v predvolilnem času in da zdaj verjetno ni pravi čas za intenzivnejše
reševanje tega vprašanja. "A to naj bo eden prvih ciljev nove vlade," je pozval
Žbogar na tiskovni konferenci po srečanju z Milošoskim.

Grčija namreč zaradi nerešenega vprašanja državnega imena Makedonije,
ki je tudi ime njene severne pokrajine, blokira vključitev Makedonije v Nato in
preprečuje začetek pogajanj z Evropsko unijo, čeprav ima status kandidatke že
od decembra 2005. Žbogar je ponovil slovensko podporo vključevanju Makedo-
nije v obe integraciji, vendar pa brez rešitve vprašanja imena napredek na tem
področju ne bo mogoč. To je po Žbogarjevih besedah škoda, saj Makedonija po
njegovih ocenah napreduje na vseh drugih ravneh in se pospešeno razvija, tako
kot se razvijajo odnosi med državama, ki so bili dobri že v času nekdanje skupne
države, po osamosvojitvi pred 20 leti pa so se še nadgradili. "Zdaj smo na nivo-
ju, ko smo resnični partnerji in zavezniki," je dejal Žbogar. Toda sodelovanje bi
lahko še poglobili, predvsem na gospodarskem področju, je prepričan Žbogar.
Vodja slovenske diplomacije se je dotaknil tudi notranjepolitičnih razmer v Ma-
kedoniji, predvsem bojkota opozicije pri delu parlamenta. Kot je pozval Žbogar,
bi se morali vladna stran in opozicija dogovoriti, kako obnoviti politični dialog
in doseči vrnitev v parlament. Predvsem je pomembno, da bodo vse stranke so-
delovale na volitvah, je še dejal Žbogar.

Tudi Milošoski je priznal, da ne gre toliko za notranjepolitični problem,
ampak gre tudi za problem, ki vpliva na ugled Makedonije v Evropi in tujini.
Pri tem je obljubil, da si bodo prizadevali za rešitev tega vprašanja, kot jim to
predlagajo evropski prijatelji. Slovenski minister se je včeraj sestal še z makedon-
skim predsednikom Gjorgeom Ivanovom. Sprejela sta ga še predsednik sobra-
nja Trajko Vejanoski in predsednik vlade Nikola Gruevski. (sta)

Irski poslanci so včeraj z veliko večino izvolili E-ndo Kenny'a za novega premie-
ra. 59-letni Kenny je v spodnjem domu parlamenta, dailu, dobil podporo 117
poslancev in bo tako vodil vladno koalicijo svoje desnosredinske stranke Fine
Gael in levosredinskih laburistov. Kenny je prejel prepričljivo večino glasov od
skupno 166 poslancev. V vladi bo deset ministrov iz Fine Gael in pet ministrov
iz vrst laburistov. (sta)

Število civilnih žrtev med spopadi v Afganistanu se je lani glede na leto 2009
povečalo za 15 odstotkov na 2777 in s tem doseglo najvišjo točko od začetka
mednarodnega posredovanja v tej državi leta 2001, so včeraj objavili Združeni
narodi. Za 75 odstotkov smrti oziroma za 28 odstotkov več kot leta 2009 so bili
odgovorni talibanski uporniki. Za 16 odstotkov civilnih žrtev so bile odgovor-
ne mednarodne sile in afganistanske vladne sile, kar je za 26 odstotkov manj
kot v letu 2009. Za devet odstotkov žrtev med civilisti ni bilo mogoče ugotoviti
odgovornosti, kažejo podatki misije Združenih narodov v Afganistanu (Unama)
in Afganistanske neodvisne komisije za človekove pravice (AIHRC). Dnevno je
tako v Afganistanu umrlo skoraj osem civilistov, kar je skoraj štirikrat več, kot
je bilo leta 2010 žrtev med tujimi vojaki. Teh je bilo glede na podatke spletne
strani icasualties.org 711, kar je sicer prav tako največ od padca talibanskega re-
žima leta 2001. (sta)

V Libiji divjajo siloviti spopadi med
vladnimi silami in uporniki z vzho-
da države, ki terjajo na tisoče žrtev
in stotisoče beguncev, Varnostni svet
Združenih narodov zaradi konflikta
interesov zavlačuje z odločitvijo, ali
sprejeti sankcije proti režimu Moamer-
ja Gadafija, informacije o tem, kar se
zares dogaja v tej državi, pa so redke.
Zato ne preseneča, da je bil včeraj v
evropskem parlamentu v Strasbourgu
v ospredju zanimanja vodja Libijskega
narodnega sveta, nekakšne prehodne
oblasti, ki so jo oblikovali na osvoboje-
nih libijskih ozemljih, dr. Mahmud Je-
bril. Slabo informiranim poslancem,
kakor poudarjajo sami, je podal sliko
dogajanja v državi, ki je v središču po-
zornosti mednarodne javnosti. Jebril
je z zunanjim ministrom narodnega
sveta dr. Alijem E-ssawijem začel tur-
nejo za mednarodno priznanje pre-
hodne oblasti po najpomembnejših
evropskih državah. Prva postojanka
je bil prav evropski parlament, ki je
po mnenju Jebrila "vest Evrope". Od
parlamentarcev, ki so včeraj skupaj
z visoko zunanjepolitično predstav-
nico Evropske unije (EU) Catherine
Ashton razpravljali o situaciji v Libi-
ji, pričakuje, da bodo podprli njihova
prizadevanja za mednarodno prizna-
nje.

Evropski parlament bo po vsej
verjetnosti danes sprejel resolucijo o
Libiji, v kateri bo zapisan poziv k pri-
znanju Libijskega narodnega sveta.
Za takšen korak se zavzema večina

Srbska stran občuten
napredek pričakuje kmalu,
kosovska stran zatrjuje,
da si res želi napredka,
zadovoljni so tudi v EU,
pogovori o letalstvu
so pomembni tudi
za Adrio Airways

Srbska in kosovska stran sta zadovolj-
ni z začetkom dialoga, ki se je pod
posredništvom odposlanca visoke
zunanje predstavnice EU Catherine
Ashton za Kosovo Robertom Cooper-
jem začel v Bruslju. "Slišali smo nekaj
novih predlogov in delamo na tem, da
bi prebrodili razlike. Občuten napre-
dek pričakujemo kmalu," je ocenil po-

Premierka in predsednica
HDZ Jadranka Kosor
povabila novinarje,
da bi se hvalila

Predsednica hrvaške vladajoče stran-
ke HDZ in premierka Jadranka Kosor
je včeraj na sedežu stranke novinarjem
izjavila, da je kot predsednica vlade
predvsem dolžna končati pristopna po-
gajanja z Evropsko unijo in (po)skrbeti
za gospodarske reforme in boj zoper
korupcijo ter da je to delo, ki ga mnogi
pred njo niso hoteli sprejeti.

Kosorjeva je tiskovno konferenco
sklicala na hitro, potem ko spet ni ho-
tela pred poslance. Opozicija namreč
zahteva, da pojasni razmere v državi
poslancev. Narodni svet je edini legi-
timni predstavnik libijskega ljudstva,
ki od mednarodne skupnosti zahteva,
da "zaustavi Gadafijev morilski stroj,"
je povedal Jebril. V prvi vrsti se zavze-
majo prepoved poletov nad Libijo, so
pa odločno proti vsakršni prisotnosti
tujih vojaških sil v Libiji. "Upor proti
Gadafiju je delo libijskega ljudstva,"
je bil odločen Jebril, ki je prepričan o
skorajšnji Gadafijevi kapitulaciji. Raz-
pad države, kakor se špekulira v sve-
tovnih medijih, po njegovo ne pride v
poštev. "Libijsko ljudstvo si ne želi dr-
žavljanske vojne in v državi ne divja
državljanska vojna," pojasnjuje Jebril.
"V prvem mestu, ki je bilo osvobojeno
na vzhodu države, so ljudje govorili, da
Tripoli ostaja njihovo glavno mesto,"
pojasni voljo ljudstva, ki si ne želi dr-
žavljanske vojne.

Potrebujemo vse oblike pomoči, da
se čim prej prebijemo skozi nepotreb-
no pobijanje nedolžnih državljanov, je
Jebril rotil evropske parlamentarce.
Najbolj odločno se je za priznanje na-
rodnega sveta zavzel vodja evropskih
Zelenih Daniel Cohn-Bendit, ki je od
Ashtonove zahteval, naj to predlaga dr-
žavam članicam. Najbližje priznanju
je Cohn-Benditova domovina Franci-
ja, saj želi s priznanjem mlade, pora-
jajoče se demokratične oblasti v Libiji
odpreti novi list v odnosih z arabski-
mi državami ob Sredozemskem morju.
Nekatere med njimi so bile francoske
kolonije, Francijo pa so v preteklosti
kritizirali zaradi podpore nedemokra-
tičnih režimov v teh državah. Pozna-
valci ocenjujejo, da bo francoskemu
koraku iz podobnih razlogov sledila
celotna EU.

litični direktor zunanjega ministrstva
Srbije Borko Stefanovic. Da je bil vče-
rajšnji začetek uspešen, se strinja tudi
podpredsednica kosovske vlade E-dita
Tahiri. Zadovoljstvo so prek sporočila
za javnost prav tako izrazili v službi
visoke zunanje predstavnice EU. Zapi-
sali so, da so pogovori potekali v kon-
struktivnem in prijaznem ozračju, bili
so informativni in produktivni.

Stefanovic je povedal, da se pogo-
varjajo o problemih, ki so pereči, zlasti
za srbsko skupnost na Kosovu. Vzduš-
je je bilo po njegovih besedah delovno
in konstruktivno. "Prvič po mnogih
letih smo imeli priložnost, da smo se
res pogajali na osebni ravni," je spom-
nil. Edita Tahiri je dejala, da so se po-
govarjali o temah pogajanj, poskušali
so biti konstruktivni in to je stranema
tudi uspelo. Kosovska stran si po nje-
nih besedah res želi napredka, saj gre
za reševanje vprašanj, ki zadevajo vsa-
kodnevno življenje ljudi. "To so tehnič-

in pove, kdaj bodo parlamentarne vo-
litve (ali do konca leta ali spomladi),
in še meni, da bi se morala izreči glede
vsakodnevnih demonstracij predvsem
v Zagrebu, na katerih zahtevajo razpis
predčasnih volitev.

Guverner Narodne banke Hrvaške
Željko Rohatinski pa je brez posveto-
vanja z vlado sprostil več kot šest mili-
jard kun (skoraj milijardo evrov), ki naj
bi jih banke in podjetniki vložili v pro-
jekte, ki obljubljajo hitre rezultate. S
tem naj bi dal vladi vedeti, da ne verja-
me, da je sposobna izvesti nujne refor-
me. Predsednik države Ivo Josipovic
je predsednike vseh parlamentarnih
strank povabil na pogovor o razmerah
v državi, podobno kot jih je k sebi pova-
bila Kosorjeva, vendar so glavne opozi-
cijske stranke slednje vabilo zavrnile.
Stranke, nečlanice vladajoče koalicije,
so pripravljene na pogovor s Kosorje-
vo, če vlada takoj razpiše volitve.

V nasprotju z evropske komisije in
evropskim svetom ima evropski
parlament glavni sedež v Strasbo-
ugu, ne v Bruslju. Za vsako plenar-
no srečanje se poslanci, njihovi
asistenti in tehnično osebje selijo
iz evropske prestolnice na franco-
sko-nemško mejo, kar je poveza-
no z mnogimi večstomilijonskimi
stroški. Že kmalu pa utegne priti
do konca tega migracijskega proce-
sa, saj je včeraj večina evropskih po-
slancev glasovala za to, da se v letih
2012 in 2013 oktobra ukine eno od
dveh enotedenskih zasedanj v Stras-
bourgu. Eden izmed podpredsedni-
kov parlamenta, Britanec E-dward
McMillan-Scott, je izračunal, da bi
lahko z enim sedežem privarčevali
180 milijonov evrov in 19 tisoč ton
izpustov ogljikovega dioksida na
leto ter opustili 317 delovnih mest.
Končno besedo o tej temi bo imel
evropski svet. (ue)

ni pogovori in takšni bodo tudi ostali,"
je pojasnila Tahirijeva. Tiskovna služ-
ba visoke zunanjepolitične predstav-
nice v sporočilu za javnost navaja, da
je posrednik Robert Cooper pojasnil
namen dialoga, to je odstranitev ovir,
ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi,
izboljšati sodelovanje in doseči napre-
dek na poti približevanja EU. Pogovar-
jali so se že tudi o regionalni trgovini
in prostem pretoku blaga, ključen za
gospodarski razvoj regije je sporazum
CEFTA. Na dnevnem redu pogovorov
sta bili tudi področji telekomunika-
cij in letalstva. Obe strani sta se stri-
njali, da bo naslednji krog pogovorov
kmalu, piše v sporočilu za javnost.

Pogovori o letalstvu so pomemb-
ni za slovensko Adrio Airways. Srbija
zdaj ne priznava letališča v Prištini kot
mednarodnega letališča, zato morajo
letala menda tja leteti po daljši poti čez
Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Ma-
kedonijo ali čez Italijo in Albanijo.

Premierka se je novinarjem - upra-
vičeno - pohvalila, da je prav ona do-
volila začeti boj zoper korupcijo in
sprostila pogajanja z EU, pri čemer se
je pohvalila tudi z arbitražnim spora-
zumom s Slovenijo. In čeprav so naj-
več korupcije osumljeni hadezejevci,
je opozorila, da pa za vseh 220.000 čla-
nov HDZ ni mogoče reči, da so barabe.
Predsedniku opozicijske SDP Zoranu
Milanovicu je očitala, da govori o nje-
nem stanovanju, kakor da ga je komu
ugrabila, opoziciji pa, da ji ne pomaga
pri reformah in da je doslej delovala
zoper interese hrvaške države.

Ivan Miklenic, glavni urednik kato-
liškega tednika Glas koncila, ki izraža
stališča vrha hrvaške cerkve, je včeraj
obsodil zahteve opozicije po predča-
snih volitvah in jo obtožil, da sodelu-
je s silami, ki se ne morejo sprijazniti
z obstojem ne takšne ne drugačne hr-
vaške države.

Sistematično nasilje nad
libijskimi civilisti lahko
razumemo kot zločin
proti človečnosti, pravi
generalni sekretar Nata
Rasmussen, zato se
zavezništvo pripravlja
na vse, tudi na vojaško
posredovanje

Nasilje v Libiji se dogaja pred našimi
očmi in pred našim pragom, je včeraj
pogovor s skupino novinarjev načel
generalni sekretar zveze Nato An-
ders Fogh Rasmussen in poudaril,
da lah-ko mednarodna skupnost siste-
matično nasilje libijskih- oblasti nad
civilnim prebivalstvom razume tudi
kot zločin proti človečnosti. Ta h-ip se
sicer na sedežu zavezništva v Bruslju
ne ukvarjajo z mislijo, kako poseči v
dogajanje v Libiji ali intervenirati, tem-
več, tako Rasmussen, se kot varnostna

Avstrijska komisija zgodovinarjev,
ki se ukvarja z bombnimi napadi na
avstrijskem Koroškem v 70. letih- minu-
lega stoletja, je včeraj v Celovcu pred-
stavila vmesno poročilo. Konkretnih-
podatkov niso sporočili, napovedali
pa so, da bodo v zaključnem poročilu
spregovorili tudi o imenih, ki se pojav-
ljajo v raziskavah-. Kdor se je v tistem
času politično udejstvoval, za tega var-
stvo podatkov ne velja, je zatrdil pred-
sednik komisije Wilhelm Wadl. Delo
naj bi končali do leta 2012. Znanstveni
organizacija skušajo zavedati, da je
naloga članic zveze biti nared za vse
možnosti. Trenutno je edina aktivnost
Nata nadzorovanje razmer in razvoja
dogodkov ter nabiranje informacij v
tej severnoafriški državi.

Rasmussen je včeraj izpostavil tri
načela, po katerih- se bo zavezništ-
vo ravnalo v primeru ukrepanja:
izražena bo morala biti potreba po
ukrepanju zavezništva, potrebna bo
ustrezna pravna podlaga in Rasmus-
sen še vedno v tem primeru računa
na mandat Varnostnega sveta Združe-
nih- narodov, kjer trenutno Kitajska in
Rusija držita prst na vetu, ter podpo-
ra regije. Generalni sekretar včeraj ni
želel podrobneje orisati možnosti, ki
jih- zavezništvo predvideva za poseg v
libijsko krizo, je pa poudaril, da lahko
Nato ukrepa h-itro, učinkovito in da
tudi zato pripravljajo načrte, ki čaka-
jo na politično avtorizacijo in kako-
pak politično odločitev mednarodnih-
akterjev. Tako tudi pogosto omenjana
odločitev za prepoved letov nad Libijo,
s čimer bi preprečili Gadafijevim leta-
lom napade na upornike in civilno pre-
bivalstvo, po Rasmussenovih besedah-
za zdaj še ni blizu. Ob tem je izpostavil
zmogljivosti, ki jih- lah-ko zavezništvo

vodja komisije Alfred Elste je ob tem
opozoril, da je serijo bombnih- napa-
dov treba videti v širšem kontekstu.
Podobni dogodki so bili tedaj tudi v
Nemčiji in Italiji, je menil Elste, in zatr-
dil, da naj bi "radikalni Slovenci" v za-
četku 70. let navezali stike celo z irsko
podtalno organizacijo Ira.

Na avstrijskem Koroškem je bilo po
podiranju dvojezičnih- krajevnih- tabel
v 70. letih minulega stoletja izvedenih-
več bombnih- napadov. Tarče so med
drugim bili spomeniki koroških nemš-
nudi mednarodni skupnosti v prime-
ru potrebe po humanitarni pomoči in
morebitnih- evakuaciji prebivalstva. O
možnostih vojaškega posredovanja pa
je bil bolj redkobeseden.

Kljub blokadi Varnostnega sveta pa
lahko, kot je včeraj v pogovoru z novi-
narji namignil predsednik vojaškega
odbora pri Natu admiral Giampaolo
Di Paola, zaveznice uberejo enako pot,
kot so jo leta 1999 v primeru eksodusa
na Kosovu. Tedaj je zavezništvo kljub
ruski blokadi Varnostnega sveta preki-
nilo nasilje nad kosovskimi Albanci,
kar je mednarodna skupnost razume-
la kot legitimno ravnanje Nata.

Danes se bodo ločeno sešli zuna-
nji ministri EU in obrambni ministri
Nata ter skušali sprejeti ukrepe za zaje-
zitev nasilja v Libiji, ki vse bolj spomi-
nja na državljansko vojno. Obrambni
ministri bodo spregovorili tudi o po-
ložaju v Afganistanu, ob tem pa naj
bi sprejeli odločitev o dokončni pre-
daji odgovornosti za varnost v prvih-
afganistanskih- pokrajinah- v roke
afganistanskim silam do konca leta
2014. Rasmussen je bil včeraj glede
načrtov, da bi se ta proces tranzicije
zaključil do konca leta 2014, zelo opti-
mističen.

konacionalnih brambovcev, partizan-
ski spomeniki ali električni drogovi.
Vrh-unec je bil bombni napad na ple-
biscitni muzej v Velikovcu leta 1979,
v katerem so bili ranjeni dva napadal-
ca, sicer jugoslovanska državljana, in
kustos muzeja. Novo razpravo o bomb-
nih napadih na avstrijskem Koroškem
so sprožili notranjepolitični spori v
Sloveniji. Deželni glavar avstrijske Ko-
roške Gerhard Dorfler je zato lani ime-
noval komisijo zgodovinarjev, ki naj bi
raziskala ozadje napadov. (sta)

Libijski voditelj zatrjuje,
da se bo boril, če bodo
poleti prepovedani, saj je
to po njegovem poskus,
da se zah-odne države
polastijo libijske naf-te

Posebni poročevalec ZN za mučenje
in druge oblike neh-umanega ravna-
nja Juan Mendez je včeraj v Ženevi spo-
ročil, da preučuje obtožbe na račun
libijskega voditelja Moamerja Gadafi-
ja. "Preučujem obtožbe, ki sem jih pre-
jel, odkar so se v Libiji začeli nemiri,"
je v Ženevi dejal Mendez. Preiskava
se bo osredotočila na domneve, da so
pripadniki Gadafijevega režima ubi-
jali ljudi v bolnišnicah- in streljali na
protestnike. Mendez je povedal, da je
dobil pritožbe od nasprotnikov Gada-
fijevega režima, potem ko so se sredi
februarja v Libiji začeli nemiri. Dodal
je, da je libijski vladi že poslal uradno
zah-tevo, naj mu posreduje informaci-
je o dogajanju. "Te komunikacije so za-
upne, lah-ko potrdim, da potekajo, več
pa ne morem povedati," je še dejal.
Dodal je, da bodo, če odgovori iz Tri-
polija ne bodo zadovoljivi, to omenili
v poročilu Svetu ZN za človekove pra-
vice, ki je prav tako začel preiskavo o
kršitvah- človekovih- pravic.

Medtem je Gadafi, čigar sile se spo-
padajo z uporniki, ki zah-tevajo njegov
odh-od, v pogovoru za francosko tele-
vizijo LCI zah-odne države, predvsem
Francijo, obtožil, da skušajo koloni-
zirati z nafto bogato Libijo. "To je ko-

Več sto ljudi, oboroženih z noži in mačetami, se je na kairskem trgu Tahrir - epi-
centru nedavnih protivladnih protestov, ki so strmoglavili dolgoletnega egiptov-
skega predsednika Hosnij'a Mubaraka - spopadlo s prodemokratičnimi aktivisti,
je včeraj poročala egiptovska državna televizija. Več ljudi je ranjenih. Po nekate-
rih- navedbah- naj bi aktiviste na Tah-rirju napadli pripadniki državne varnost-
ne službe.

Sicer pa je v minulih- spopadih- med muslimani in kopti v Kairu bilo ubitih-
enajst ljudi, najmanj 90 jih- je bilo ranjenih-. Med mrtvimi je šest koptov in pet
muslimanov. Spopadi so izbruh-nili v torek v revni četrti Mokatam, kjer se je
zbralo kakih- tisoč koptskih kristjanov v protest proti požigu njihove cerkve, ki
se je zgodil prejšnji teden. (zur)

lonialistična zarota," je dejal. Velika
Britanija in Francija si sicer najbolj pri-
zadevata za vzpostavitev prepovedi
poletov nad Libijo, da bi tako zausta-
vili napade Gadafijevih- letalskih- sil
na upornike in civiliste. V intervjuju
za turško televizijo TRT je tako Gadafi
zatrdil, da se bodo borili, če bodo pole-
ti prepovedani. Kot je dejal, bodo Libij-
ci to razumeli kot poskus tujcev, da bi
se polastili njih-ove nafte. Iz Libije so
včeraj znova poročali o obstreljevanju
in eksplozijah- v okolici strateškega
mesta Ras Lanuf, kjer je tudi največja
libijska rafinerija. Mesto, ki je v rokah-
upornikov, so preletavala vojaška le-
tala, ki pa za razliko od preteklih- dni
niso napadala.

Britanski časnik Financial Times
je včeraj poročal, da je guverner li-
bijske centralne banke Farhat Omar
Bengdara v Turčiji. Bengdara je svoje
skrivališče razkril v elektronskem
sporočilu časniku, v katerem je zatr-
dil, da je še vedno na položaju in da
je v tujini zgolj zaradi lažjega oprav-
ljanja dela. Guverner centralne banke
ima zaradi dostopa do denarja Gada-
fijevega režima resnično moč v času,
ko si mednarodna skupnost prizadeva
zamrzniti premoženje libijskega vodi-
telja ter njegovih- sodelavcev in druži-
ne. Bengdara je zatrdil, da bo položaj
zapustil po koncu krize, in opozoril,
da bi zamrznitev sredstev lah-ko spro-
žila h-umanitarno katastrofo. 45-letni
guverner je bil rojen v Bengaziju, ki
je žarišče upora proti Gadafiju, ven-
dar zanj ocenjujejo, da je pretesno po-
vezan z režimom, da bi prebegnil na
drugo stran. (zur)

Bosansko-h-ercegovska oblast še
vedno ni konstituirana. Pet mesecev
po splošnih- volitvah- v BiH se je sicer
včeraj z imenovanjem vodstva vendar-
le končala ustanovna seja predstav-
niškega doma parlamenta Federacije
BiH, ene od dveh- konstitutivnih- enti-
tet. Parlament entitete s tem sicer še
ni v celoti oblikovan, saj se mora na
ustanovni seji sestati še dom narodov,
zgornji dom parlamenta.

Politiki iz širnega sveta v Bih med-
tem prih-ajajo dokaj pogosto, prosijo,
grozijo, ukazujejo in svetujejo, vendar
očitno vedno neuspešno. Pred krat-
kim je Doris Pack, odposlanka evrop-
skega parlamenta za BiH, v Sarajevu
med sestankom Valentinu Inzku, vi-
sokemu predstavniku mednarodne
skupnosti v tej državi, dejala, da je
jezna in razočarana, ker še vedno nič
ne nakazuje na sestavo oblasti. Inzko
ji je odvrnil, da premišljuje o tem, da
bi neodgovorne politike kaznoval z
aktom o zamrznitvi plač. Packova
in Inzko sta kljub temu soglašala,
da obstaja upanje za prih-odnost: če
bodo oblasti v BiH delovale v skla-
du z evropskimi zakoni in standardi,
se bo EU odzvala z nadaljnjim spod-
bujanjem in podporo. V nasprotnem
primeru bo EU proučila možnost upo-
rabe ustreznih- instrumentov zoper
odgovorne.

Člana državnega predsedstva pa
sta odpotovala v New York na konfe-
renco z naslovom ZDA na prelomnici
- daytonski mirovni sporazum in za-
četek diplomacije 21. stoletja, da bi so-
delovala pri delu odbora pod geslom
15 let pozneje: spodbujanje gospodar-
skega razvoja in integracije z Evropo.
Medtem ko se bosta mudila v ZDA,
naj bi v Sarajevu postalo jasno, kak-
šen bo rezultat poskusa najstarejšega
parlamentarca, da bi strankarske vo-
ditelje zbral na skupnem sestanku, na
katerem naj bi govorili o sklicu konsti-
tutivnega zasedanja predstavniškega
doma parlamentarne skupščine BiH
in upoštevanju volilnih- rezultatov pri
sestavi oblasti.

Haris Silajdžic, vodja Stranke za
BiH, se tega sestanka ne bo udeležil,
ker v njegovi stranki menijo, da je to
delo voditeljev zmagovalnih- strank.
Iz HDZ 1990 so sporočili, da se bodo
odzvali na vabilo, enako naj bi sto-
rila tudi druga, večja HDZ. Milorad
Dodik, šef Zveze neodvisnih- social-
demokratov, je sporočil, da bo prišel,
čeprav je sočasno izjavil, da h-itra sesta-
va oblasti na ravni države ni možna.

V Sani je policija v torek zvečer začela streljati na protivladne demonstrante in
enega ubila. Strelne rane so dobili še trije ljudje, več deset jih je bilo lažje poško-
dovanih, ker je policija uporabila solzivec. Policija je želela demonstrantom, ki
zah-tevajo odh-od predsednika Alij'a Abdulaha Salehja, preprečiti, da bi posta-
vili šotore v bližini univerze v Sani. Opozicijske skupine trdijo, da ni preneh-ala
streljati niti takrat, ko so na kraj dogodka prih-iteli reševalci. Kot poudarjajo, je
za nasilje osebno odgovoren predsednik Saleh-i, ki je na oblasti že 32 let. Pred-
sednik ultimat demonstrantov, naj do konca leta leta odstopi, zavrača in vztra-
ja, da bo končal mandat, ki se mu izteče leta 2013. (zur)

Palestinski predsednik Mahmud Abas je izrazil upanje, da bodo trenutni pre-
miki k večji demokratičnosti na Bližnjem vzh-odu pomagali tudi pri preboju v
mirovnih- pogajanjih med Izraelom in Palestinci. "Več kot imamo demokracije,
več možnosti je, da dosežemo mir, ki si ga vsi želimo," je poudaril Abas po torko-
vem pogovoru z britanskim zunanjim ministrom Williamom Hagueom v Lon-
donu. Palestinski predsednik je še izrazil pričakovanje, da bodo okvirni dogovor
dosegli do septembra, kot so obljubili ameriški predsednik Barack Obama in
bližnjevzh-odna četverica. (sta)

Ste uporabniki Facebooka v zadnjem
obdobju ob prijavi prejeli obvestilo,
da je vaša zaščita nizka? Nemudoma
se vam ponudi rešitev, da si zaščito
lahko povečate, tako da poleg že
vpisane e-pošte vpišete še dodaten e-
poštni naslov. Predvsem pa vas
vab-ijo, da vpišete vašo mob-ilno
telefonsko številko, preko katere
b-oste lahko upravljali mob-ilni
Faceb-ook, če slučajno pozab-ite geslo.
Poleg vpisanega dodatnega naslova e-
pošte in mob-ilne telefonske številke
vas vab-ijo, da vpišete še varnostno
vprašanje, na katerega odgovor veste
le vi in oni, od trenutka dalje, ko ga
vpišete. Ko b-oste vpisali vse to, se
vam b-o zaščita premaknila iz polja
rdeče v polje zelene zaščite. Je res
tako, da b-oste varni?

Faceb-ook na tak način pod pretvezo
višanja zaščite prefrigano vzame še
en košček naših oseb-nih podatkov, ki
jih ob-ičajno zaupamo le najožjim
prijateljem, saj smo tako neposredno
dosegljivi. Namreč z vpisom številke
mob-ilnega telefona podamo oseb-no
privolitev za ob-delavo še enega
podatka in pravzaprav odpremo med
nami in Faceb-ookom nov kanal
komuniciranja. Zakaj pa je slednje
prob-lematično?

Ko vključimo mob-ilni telefon, se
povežemo na najb-ližjo b-azno postajo,
naš operater pa prične b-eležiti vse
naše aktivnosti (klice, SMS, prenos
podatkov, zgrešene klice, preusmerit-
ve itd.), ob-enem lahko izračuna tudi
relativno natančno našo lokacijo.
Mob-ilni operaterji na podlagi EU-
direktive o hramb-i prometnih
podatkov in Zakona o elektronskih
komunikacijah spremljajo in hranijo
prometne podatke naročnikov. To je
znano dejstvo, ki sicer zakonito, a
zelo resno posega v našo zaseb-nost.
Na podlagi teh podatkov je možno
izdelati popolno podob-o o naročni-
ku, koliko, koga kliče, kdo so njegovi
prijatelji, družina, kakšne so njegove
poti, kje živi in spi, kam hodi v
služb-o, na rekreacijo, dopust,
potovanja itd., saj imamo telefon s
seb-oj ves čas.

Glede na to, da podatki o prometu in
lokaciji mojega mob-ilnega telefona
ob-stajajo in se hranijo, ter glede na to,
da se mob-ilni operaterji na trgu
b-orijo za dob-iček, nas zanima, za
kakšno ceno so spletni ponudniki,
kot je npr. Faceb-ook, pripravljeni od
mob-ilnih operaterjev kupiti podatke
o prometu in lokaciji tistih uporab-ni-
kov, ki so v svoj profil vpisali in
potrdili svojo mob-ilno številko. In
kdaj se mob-ilnemu operaterju tak
posel izplača?

Če b-i kateri od operaterjev prodal
takšno zb-irko podatkov, lahko
informacijski poob-laščenec v
primeru ugotovitve prekrška
teoretično izreče glob-o v višini največ
12.510 evrov za vsako oseb-o, katere
oseb-ni podatek je operater prodal.
Ker pa je prekrškovni organ omejen z
zgornjo mejo glob-e 1,000.000 evrov,
se z večanjem števila prodanih
oseb-nih podatkov manjša vrednost
vsakega posameznega podatka. Po
hitrem izračunu je milijonska glob-a
dosežena že pri prodanih oseb-nih
podatkih 80 uporab-nikov. Če pa jih

Facebook pod
pretvezo višanja
zaščite prefrigano
vzame še en košček
naših osebnih
podatkov, kijih
običajno zau-pamo
le najožjim
prijateljem
operater proda npr. 300.000, je vsak
uporab-nik z oseb-nimi podatki vreden
okoli tri evre in ekonomska logika
počasi že prične delovati. Pri tem pa
mora operater računati še na
moreb-itne zaseb-ne tožb-e in izgub-o
naročnikov. Lahko pa od uporab-ni-
kov pridob-i oseb-no privolitev za
prodajo prometnih podatkov, kar
pomeni, da je ta mogoča.

V primeru poroke med mob-ilnimi
operaterji in ponudniki spletnih
storitev b-odo do nas veliko lažje
prišli tisti oglaševalci, v katerih
b-ližini se trenutno nahajamo, četudi
zahteve po tej informaciji nismo
izrazili. Govorimo o gostinski,
zab-avni, turistični idr. ponudb-i. Do
določene mere je to možno že sedaj,
če na primer v lokalu uporab-ite
njihov b-rezžičen dostop do interneta
in odprete vaš b-rskalnik. Preko
dodeljene IP-številke je že možno
locirati lokacijo, kar lahko vpliva na
oglase, ko b-rskate po nekaterih
spletnih straneh. Tako se je avtorju
tega članka zgodilo, da je v času, ko je
v cyb-er kavarni v tujini pil kavo in
b-rskal po spletu, med reklamami na
Faceb-ooku zasledil vab-ilo in kupone
za popust za sushi restavracijo v
sosednjih stavb-i.

(Reuters)
v zameno za obdelavo osebnih
podatkov posameznik prejme neko
ugodnost, popust ali privilegij pri
uporab-i storitve upravljavca. Ko se
vpišete v določen klub- prodajalca in
"pustite" v ob-delavo oseb-ne podatke,
dob-ite v zameno vsaj neki cenen
izdelek ali popust pri naslednjem
nakupu (npr. rojstni podatki za
kuhinjsko krpo ali ob-delava nakup-
nih navad za b-rezplačno nakupoval-
no vrečko). Kaj pa prejmemo od
ponudnikov spletnih storitev
(Faceb-ook, Google itd.) v zameno za
naše oseb-ne podatke, ki so zelo
donosni, saj jih lahko prodajo
oglaševalcem. Ti pa določen oglas
ponudijo točno določenim oseb-am,
določenim starostnim skupinam in
tudi otrokom, ki b-odo slej ko prej
potrošniki denarja.

Vsekakor vam svetujemo, da pri
uporab-i b-rezplačnih spletnih storitev
(Faceb-ook, Google itd.) vedno
pomislite, komu zaupate katere
oseb-ne podatke in kaj v zameno
prejmete, ter pri tem trezno razmiš-
ljajte, ko vam razni ponudniki
prodajajo varnost za vaše oseb-ne
podatke oziroma mob-ilno številko?
Samo upamo pa lahko, da mob-ilni
operaterji delujejo v skladu z
zakonodajo in naših podatkov o
prometu in lokaciji ne "kažejo"
spletnim ponudnikom.

Evropska komisija je ta teden sprejela
načrt za energetsko učinkovitost in
časovni načrt za preob-likovanje
Evrope v nizkoogljično družb-o do
leta 2050. Nekateri b-odo morda
vprašali: zakaj zapravljati čas za
nekaj, kar je 40 let pred nami, ko pa
komaj vidimo konec najhujše
gospodarske krize po tisti iz 30. let
prejšnjega stoletja?

Dejansko ob-stajajo dob-ri razlogi za to
in vsi se ne nanašajo na oddaljeno
prihodnost. Zadevajo tudi delovna
mesta. Zadevajo inovativnost in
konkurenčnost ter zmanjšanje
stroškov energije. Lani je na primer
Evropa za uvoz nafte plačala 70
milijard dolarjev več kot leto prej. To
je skoraj tretjina zneska, ki ga vse
države članice EU skupaj porab-ijo za
raziskave in razvoj. Predstavljajte si,
da b-i se Evropa veliko b-olj opirala na
ob-novljivo energijo in ji ne b-i b-ilo
treb-a vsakič, ko cene nafte dosežejo
novo visoko raven, plačati celega
b-ogastva tujim režimom. To so
vprašanja, kijih naslavlja ta sveženj
ukrepov.

Ali si predstavljajte, da b-i lahko v
Evropi z intenzivnejšim investira-
njem v ob-etaven proizvodni sektor
ustvarili 300 tisoč delovnih mest. To
je točno to, kar smo počeli v zadnjih
petih letih na področju ob-novljive
energije. Temu je treb-a dodati nova
delovna mesta v gradb-enem sektorju
zaradi izb-oljšanih standardov
energetske učinkovitosti zgradb- in de-
lovna mesta, povezana s širjenjem
infrastrukture za prenos energije.
Skupno b-i lahko do leta 2020
ustvarili neto 1,5 milijona dodatnih
delovnih mest. Od tega številnih ne
b-i mogli premestiti v tujino, saj
vključujejo postavljanje vetrnih
turb-in in naknadno opremljanje
zgradb- ter vzpostavljanje pametnih
električnih omrežij v Evropi. Tudi s
tem se ukvarja ta sveženj. Prehod v
čistejšo in podneb-ju b-olj prijazno
družb-o b-o zahteval ogromne naložb-e
dodatnih 270 milijard evrov vsako
leto, vendar pa b-omo toliko tudi
prihranili, saj b-omo uvažali manj
energije in zmanjšali stroške
zdravstvenega sistema.

Glavno sporočilo je torej: prehod v
nizkoogljično družb-o ne b-o potekal
na račun gospodarske rasti. Ravno
nasprotno: če zdaj sprejmemo prave
odločitve, b-o Evropa do leta 2050
čistejša, b-olj zelena in b-ogatejša
družb-a, kot je danes. Da je to možno,
smo pokazali že v preteklosti. V
zadnjih dvajsetih letih so naša
gospodarstva zrasla za prib-ližno 40
odstotkov in v istem ob-dob-ju nam je
uspelo zmanjšati emisije ogljika za 16
odstotkov.

Ob-likovanje čiste in podneb-ju
prijazne družb-e torej ne pomeni, da
se moramo odpovedati sodob-nim
izdelkom, mob-ilnosti, nakupovanju
v mestih in dob-rim avtomob-ilom. To
pomeni, da ohranimo in izb-oljšamo
kakovost našega življenja, hkrati pa
preprečimo, da b-i onesnaževanje
oviralo gospodarsko rast in zmanjša-
lo kakovost življenja. Pomeni gradnjo
b-oljših stanovanj, inteligentnejše
načine proizvodnje in pametnejša me-
sta s čistejšim zrakom in manjšo
onesnaženostjo ter z manj hrupa in
zastoji.

Leto 2050 se zdi mogoče ab-straktno
in daleč stran, vendar sveženj, ki smo
ga predstavili, ni ne znanstvena
fantastika ne nejasna utopična vizija.
Evropski voditelji držav in vlad so
določili cilj: konkurenčna in podneb--
ju prijazna Evropa do sredine stoletja
z 8095 odstotkov manjšimi emisija-
mi toplogrednih plinov. To, kar je
Komisija zdaj pripravila poleg
konkretnih ukrepov je učinkovit
usmeritveni instrument, ki na
podlagi napredne analize prikazuje
najb-oljšo pot do cilja. Rezultat je
jasen: cilj lahko dosežemo in to
pravočasno. Toda uresničitev 80

odstotnega zmanjšanja domačih
emisij na najcenejši in stroškovno
najučinkovitejši način ima nekatere
jasne politične posledice.

Prvo posledico b-i lahko povzeli kot
"začnimo na začetku". V nekaterih
sektorjih morajo tehnologije še
dozoreti. V prometnem sektorju na
primer je treb-a električne avtomob-i-
le b-olje tržiti in po vsej Evropi
postaviti polnilne postaje, preden
lahko v celoti izkoristimo potencial
teh tehnologij. V drugih sektorjih so
možni tudi kratkoročni napredki. To
velja na primer za energetski sektor,
v katerem se lahko s povečano
uporab-o ob-novljive energije in
izb-oljšanjem prenosnega omrežja
znatno zmanjša onesnaževanje z
ogljikovim dioksidom.

Drugo pomemb-no vprašanje zadeva
mejnike in hitrost napredovanja. Da
b-omo pravočasno na cilju, moramo
b-iti do leta 2030 na polovici poti to
pomeni vsaj 40 odstotno zmanjšanje
domačih emisij do leta 2030. To
morda zveni zelo amb-iciozno, vendar
smo 16 odstotno zmanjšanje že
dosegli. Poleg tega b-o počasnejše
napredovanje dejansko dražje.
Premikati se moramo s hitrostjo, ki
zagotavlja stalen tehnološki razvoj.
Če b-omo predlogo čakali, ne b-o več
spodb-ud za razvoj tehnologij in tako
b-omo morali pozneje s cenovno manj
dostopnimi tehnologijami hitreje
doseči zmanjšanje.

Enako velja za naš mejnik za leto
2020. EU ima za leto 2020 postavljen
cilj 20 odstotnega zmanjšanja emisij
CO2. Govora je tudi o 30 odstotnem
zmanjšanju, ki je tudi naša ponudb-a
na mednarodnih pogajanjih. Analiza
kaže, da stroškovno učinkovita raven
zmanjšanja za leto 2020 ne znaša 20
odstotkov, ampak vsaj 25 odstotkov.
Dob-ra novica je, da lahko to dodatno
zmanjšanje dosežemo z izpolnitvijo
cilja za energetsko učinkovitost, ki so
ga evropski voditelji potrdili na
energetskem vrhu feb-ruarja, in sicer
z ukrepi, s katerimi b-odo države
članice, podjetja in državljani
prihranili denar.

Časovni načrt in načrt za energetsko
učinkovitost predstavljata pragmatič-
no pot do dolgoročno čiste, konku-
renčne in podneb-ju prijazne Evrope
ter nekatere zelo konkretne ukrepe,
ki nas b-odo že na začetku postavili
na prave tirnice.

Ta celoviti način reševanja ključnih
družb-enih izzivov, pri čemer so
predlagani kratkoročni ukrepi
povezani s širšo, dolgoročnejšo vizijo,
je še en primer, kako EU evropskim
državljanom zagotavlja konkretno
dodano vrednost. Novega modela za
inteligentno rast z učinkovito
uporab-o virov v 21. stoletju ni
mogoče ob-likovati čez noč, ob-likova-
ti pa ga moramo skupaj. Komisija je s
časovnim načrtom za leto 2050 in
načrtom za energetsko učinkovitost
začrtala pot.

Včeraj opolnoči je potekel rok, do
katerega so v družbah skupine Pi-
vovarne Laško (Pivovarna Union,
Pivovarna Laško, Radenska) zbirali za-
vezujoče pisne ponudbe za nakup od
pet odstotkov do celotnih njihovih
23,34 odstotka vseh delnic Mercator-
ja. Po neuradnih podatkih naj bi po-
nudbo ob hrvaškem Agrokorju podali
tudi v skladu Mid Europa Partners. V
slednjem na naša vprašanja niso odgo-
vorili, v Agrokorju pa le, "da so odloči-
tev sprejeli", po konkretne informacije
pa so nas napotili na prodajalca. Zave-
zujoče ponudbe bodo veljavne do 15.
aprila. Že jutri, v petek, pa naj bi se v
Zagrebu srečali vodstvi Agrokorja in
Mercatorja, a javno tega sestanka v
Agrokorju niso želeli komentirati, pa
tudi ne tega, ali je srečanje po morebit-
ni podaji ponudbe za nakup četrtine
Mercatorja sploh še smiselno.

Nekateri (slovenski) mediji sicer že dlje
časa špekulirajo, da bi lahko bila Agro-
korjeva ponudba za delnico Mercatorja
med 195 in 230 evrov, sami smo sicer
neuradno izvedeli, da bi lahko hrvaška
družba ponudila za delnico 190 evrov,
podobno kot lani, ko pa naj bi pred-
stavniki sklada Mid Europa Partners
kot portfeljski vlagatelji za delnico
Mercatorja ponujali 170 evrov. V Pivo-
varni Laško so zgolj pojasnili, da bo
uprava Pivovarne Laško ponudbe pre-
gledala v naslednjih dneh, se odločila,
ali je s katerim od ponudnikov treba
opraviti dodatne pogovore ali pogaja-
nja, javnost pa nameravajo šele takrat
obvestiti, ali je katera od prispelih po-
nudb ustrezna. Po naših informacijah
so v Pivovarni Laško navkljub morebit-
nemu reprogramu bančnih posojil ali
določenemu časovnemu moratoriju na
odplačevanje glavnice prisiljeni k pro-
daji (vsaj dela) delnic Mercatorja, dru-
gače se jim lahko likvidnostne težave
spet pojavijo čez približno pol leta. Del-
nica Mercatorja je včeraj ob 155 tisoč
evrov prometa pridobila slaba dva
odstotka vrednosti in trgovanje skle-
nila pri 164 evrih.

Vodstvo Pivovarne Laško je neka-
terim novinarjem še pretekli teden
zatrjevalo, da je zaradi težkega finanč-
nega položaja in visoke zadolženosti
na ravni skupine (450 milijonov evrov)
praktično prisiljeno ob celotnem svo-
jem deležu v Mercatorju prodati še na-
ložbi v Delu z Večerom (slednjega bi
lahko že kmalu po pričakovanem so-
glasju kulturnega ministrstva za 9,25
milijona evrov kupilo murskosoboš-
ko podjetje 3Lan), objavili pa so tudi
že razpis za prodajo ajdovskega Fruc-
tala. Po nekaterih projekcijah bi lahko
v primeru uspešne prodaje vseh prej
omenjenih naložb finančni dolg skupi-
ne znašal še 160 milijonov evrov, kar
bi bistveno znižalo stroške posojil, ki
družbe Pivovarne Laško dušijo do te
mere, da tekoče poslujejo z izgubo in
ne morejo v želeni meri investirati v
razvoj osnovne dejavnosti.

So pa v Agrokorju, potencialnem inte-
resentu za nakup tudi večine Mercator-
ja, včeraj javno zanikali (na zahtevo po
pojasnilih s strani ATVP), da bi imeli s
komerkoli (niti z družbami NLB, UniC-
redit, Pivovarna Laško) kakšen dogo-
vor o prevzemu Mercatorja. Takšnega
dogovora ni niti glede cene, ki bi jo bili
pripravljeni plačati, prav tako so zatrdi-
li, da Agrokor (za zdaj) nima nobene
delnice Mercatorja niti jih ne kupuje.
Dodali so, da četudi bi se odzvali na
povabilo ter od družb Pivovarne Laško
kupili 23,34 odstotka delnic Mercator-
ja, za zdaj še nimajo namena preseči
25-odstotnega prevzemnega praga, če
pa bi se to zgodilo, bi in bodo o tem
obvestili pristojne institucije.

V medijih pa so se včeraj pojavila
tudi ugibanja o določenih ukrepih, ki
bi lahko Agrokorju zagrenili morebit-
ni nakup delnic Mercatorja - od pove-
čanja števila predstavnikov zaposlenih
v nadzornem svetu, z novo skupščino
delničarjev predčasnega podaljšanja
štiriletnega mandata nekaterih nad-
zornikov kot predstavnikov kapitala,
pa tudi o tem, da bi z odobrenim kapi-
talom in povečanjem kapitala za peti-
no v približni vrednosti 120 milijonov
evrov (ne)posredni državni lastniki
Mercatorju v zameno za delnice naj-
boljšega soseda prodali Žito, Namo in
določene Merkurjeve trgovine. V Mer-
catorju so nam pojasnili: "Niti uprava
niti nadzorni svet Mercatorja nista spre-
jela nikakršnega sklepa o izdaji odobre-
nega kapitala. Drži pa, da ima družba
v skladu s skupščinskim sklepom na
razpolago do 20 odstotkov odobrene-
ga kapitala za morebitne strateške po-
vezave. Niti uprava niti nadzorni svet
tudi nista sprejela še nikakršnega skle-
pa o sklicu letošnje skupščine (na njej
bi se lahko odločalo o novem manda-
tu nekaterih nadzornikov, op. a.)." O
tem, ali bi se predvidoma jutri sestali
z vodstvom Agrokorja tudi v primeru,
če bi ta podal ponudbo za nakup 23,34
odstotka vseh Mercatorjevih delnic, ki
jih prodajajo družbe Pivovarne Laško,
pa so iz "najboljšega soseda" odvrnili,
da v zvezi z namerami in dejanji Agro-
korja nimajo nikakršnih informacij in
tega ne morejo komentirati.

Včeraj seje pričela tradicio-
nalna berlinska turistična
borza ITB, največji tovrstni
dogodek na svetu, ki se ga
letos udeležuje dobrih
11 tisoč razstavljavcev
iz 188 držav

Na berlinski turistični borzi, ki se je
začela včeraj, že v prvih treh dneh,
ki so namenjeni poslovnim obisko-
valcem, pričakujejo več kot 100 tisoč
obiskov, sobota in nedelja pa sta name-
njeni drugim obiskovalcem. O veliko-
sti prireditve govori tudi podatek, da
razstavljavci zakupijo vseh 26 velikih
sejemskih hal, večina teh hal pa je v
dveh ali treh nadstropjih. Takšen inte-
res je za Berlinsko borzo razumljiv, saj
je nemški turistični trg z okoli 70 mili-
joni potovanj na leto največji na svetu.
Ob številnih poslovnih srečanjih med
ponudniki raznih turističnih storitev
in organizatorji potovanj ter obisku do-
mačinov, ki se še niso odločili kam na
dopust, je ITB tudi strokovno srečanje
turistične industrije.

Vrstijo se predstavitve raziskav o gi-
banjih in razvoju v tej panogi. Ob 8-od-
stotni rasti rezervacij za dopust, ki so
jo zabeležili januarja v Nemčiji, v pri-
merjavi z lanskim januarjem, še višja
rast pa naj bi bila februarja, je osrednje
vprašanje, kdo bo deležen tega pove-
čanega kolača in kdo bo izgubil. Inte-
res je seveda velik in kar nekaj držav
se letos predstavlja na precej večjem
prostoru kot pretekla leta. Med njimi
tudi Hrvaška in Srbija, Egipčani pa so
zakupili kar celo halo in očitno je, da
skušajo nadoknaditi izpad, ki se je zgo-
dil zaradi demonstracij. Letos pa so v
ospredju tudi razprave o posledicah za
turistično industrijo, ki jih bodo prine-
sli dogodki v še drugih afriških sredo-
zemskih državah. Nobena skrivnost
ni, da si evropske sredozemske drža-
ve zato obetajo boljši obisk, in če se bo
nemško povpraševanje še naprej tako
dvigalo, lahko nekateri računajo na re-
snično bogato bero.

Slovenija se tudi letos predstavlja v
dvorani 17 skupaj z Avstrijo in Švico,
poudarek naše predstavitve pa je na
turistični ponudbi kulture, še zlasti pa
je na stojnici predstavljen Maribor kot
bodoča Evropska prestolnica kulture
2012. Včerajšnje slovenske tiskovne
konference so se udeležili tudi minis-
trica za gospodarstvo Dar-ja Radie, slo-
venski veleposlanik v Nemčiji Mitja
Drobnič in direktorica STO Maja Pak.
Vsi trije so predstavili poglavitne usme-
ritve našega turizma, sicer pa je bila
glavnina tiskovne konference name-
njena Mariboru, njegovi turistični po-
nudbi in seveda prihodnjemu letu z
dogodki, ki se bodo vrstili. Odziv tujih
novinarjev je bil dober, pri vprašanju,
kako naj z letalom pridejo iz Berlina v
Maribor in Slovenijo, pa se je zataknilo.
Z letališč v Zagrebu, Gradcu, Celovcu
in Trstu so povezave z nemškim glav-
nim mestom, iz naših je namreč ni.

30 tisoč brezposelnih
v državi tudi posledica
neustreznega finančnega
servisa, je po pogovorih
v gospodarski zbornici
ocenil Janez Janša

SDS bo v naslednjih tednih vložila
predloge ukrepov, s katerimi name-
ravajo odpraviti blokade v bančnem
sistemu in zagotoviti njegovo sanaci-
jo, je po včerajšnjem srečanju vodstva
SDS in GZS dejal strankin predsednik
Janez Janša. Upa, da ti ukrepi ne bodo
naleteli na podoben odnos parlamen-
tarne večine, kot so njihovi dosedanji
predlogi protikriznih ukrepov. S temi
ukrepi naj bi tudi pospešeno realizi-
rali nekatere projekte iz resolucije o
nacionalnih razvojnih projektih in za-
gotovili delo za gradbeni sektor ter z
njim povezane panoge, je v izjavi za
medije na Gospodarski zbornici Slove-
nije (GZS) še napovedal Janša.

Predsednik največje opozicijske
stranke sicer opozarja, da se v majh-
nih in srednjih podjetjih izgubljajo
delovna mesta, to pa predvsem zara-
di blokad v slovenskem bančništvu
in ker podjetja ne dobijo plačanih del
ali storitev. Po mnenju predsednika
zbornice Stojana Binderja doseda-
nji ukrepi za okrevanje gospodarstva
niso primerni oziroma njihovi učinki
niso zadovoljivi. Čeprav "psihoza" ni
tako huda, kot se prikazuje, pa bi bilo
treba po njegovem nemudoma spre-
jeti ukrepe, ki bi vlivali optimizem
v slovensko gospodarstvo. Sedanja
vlada v tem trenutku ne daje učinko-
vitih ukrepov v smeri izboljšanja go-
spodarskega stanja, je kritičen prvi
mož GZS.

V SDS z zbornico delijo mnoge
skupne poglede na trenutne razmere,
pravi Binder, ki kot najpomembnejši
ukrep za izhod iz krize navaja bistve-
no povečanje izvoza. Kot je pojasnil, v
tem trenutku ni virov niti projektov,
ki bi lahko kratkoročno bistveno po-
večali obseg notranjega povpraševa-
nja. Slovenija, dodaja Janša, potrebuje
tudi oživitev domače porabe.

Prvak SDS pa je ocenil še, da je
približno polovica od zadnjih 30.000
brezposelnih v državi posledica ne-
ustreznega finančnega servisa in dej-
stva, da država ni ponudila vzvodov,
s katerimi bi zagotovila, da bi bile
opravljene storitve tudi plačane. "Ži-
vimo v nekem stanju, kjer je prisilna
poravnava pravzaprav način, kako
zmanjšati stroške," je dodal.

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3928
Japonska	JPY	392	115,14
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,290
Danska	DKK	208	7,4580
Velika Britanija	GBP	826	0,85900
Madžarska	HUF	348	272,88
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7060
Poljska	PLN	985	3,9801
Romunija	RON	946	4,1902
Švedska	SEK	752	8,8055
Švica	CHF	756	1,2920
Norveška	NOK	578	7,7510
Hrvaška	HRK	191	7,3939
Rusija	RUB	643	39,4750
Turčija	TRY	949	2,2069
Avstralija	AUD	036	1,3759
Brazilija	BRL	986	2,3039
Kanada	CAD	124	1,3481
Kitajska	CNY	156	9,1539
Hongkong	HKD	344	10,8484
Indonezija	IDR	360	12217,55
Izrael	ILS	376	4,9636
Indija	INR	356	62,6830
Južna Koreja	KRW	410	1551,01
Mehika	MXN	484	16,6906
Malezija	MYR	458	4,2237

Ali res propada tudi
lesnopredelovalna
panoga, kje so vzroki
za prepolovitev števila
podjetij v tej branži in
kako oživiti dejavnost?

Gradnja z lesom v zadnjem času dobi-
va vse večji pomen zaradi izrednih
prednosti lesa v nizkoogljični družbi,
pa vendar je lesnopredelovalna indus-
trija, nekoč cvetoča panoga, soočena
s številnimi izzivi - nesolventna pod-
jetja morajo v prisilno poravnavo ali
stečaj (Lipa, Novoles), zato ključni pa-
nožni akterji pripravljajo strategijo za
izhod iz krize. Nekaj pogledov o tem,
kako iz krize, so predstavili na včerajš-
nji konferenci gospodarske zbornice.

Igor Miklavec, direktor Združenja
lesne in pohištvene industrije pri GZS,
o vzrokih krize pravi: "Že vrsto let slo-
vensko lesno industrijo spremljajo de-
javniki, ki negativno vplivajo na njen
razvoj in konkurenčnost v Evropi. Naj-
prej je to bil močan slovenski tolar,
potem davki na delo in kapitalski do-
biček, ki so bili najvišji v Evropi in so
še visoki. Podjetja niso mogla ustvar-
jati novih delovnih mest in zagotav-
ljati razvoja, zato smo tam, kjer smo.
Drugi razlog je naša zakonodaja glede
izkoriščanja lesa kot okolju najprija-
znejše surovine. Slovenija je na lestvi-
ci držav daleč spodaj kot ena izmed
držav z rigidno zakonodajo. Sloven-
ska pohištvena in lesarska industrija
ne more pridobiti sredstev na javnih
razpisih, ima nizko dodano vrednost
na zaposlenega, ki se giblje do 20 tisoč
evrov. Med razloge za propadanje mno-
gih podjetij štejemo tudi nizko stopnjo
konsenza, kajti druge panoge nepriza-
deto opazujejo naše probleme, vsi pa
bi radi gradili z lesom. Zaznamovani
smo tudi kot država, ki ima slabo po-
vezanost med gozdarstvom in lesno
industrijo. Gozdarji pretežni del lesa,
hlodovino, prodajajo v tujino po dobri
ceni, številni tovarniški obrati v Slove-
niji pa propadajo. In nazadnje lesna in
predelovalna industrija nista imeli no-
bene veljave v zadnjih letih."

Po drugi strani je lesna industrija
perspektivna panoga in naj bi imela
v prihodnje večji delež v celotnem
razvoju gospodarstva. V letu 2009 je
bila na 39. mestu, lani je zdrsnila na
57. mesto.

"Vodilni kadri v lesni panogi so
tudi krivi za njeno pešanje," meni Igor
Miklavec. "V Sloveniji moramo okre-
piti razvoj in trženje, pa tudi strokov-
ni kader, ki bo kos novim izzivom.
Pomembni bodo tudi javni razpisi, ki
bodo manjšim podjetjem omogočali
zaslužek iz državne blagajne. Zelo po-
membna je tudi soudeležba zaposlenih
pri delitvi dobička in odločanju o stra-
tegiji podjetja, kajti v ZDA in tudi Za-
hodni Evropi ima odnos do zaposlenih
nove razsežnosti in je temelj razvoja."

Bernarda Zgonec iz podjetja Zgonec,
d.o.o., Komenda pri Ljubljani, o krizi v
gradbeništvu in lesarstvu pravi:

"Naše podjetje je družinsko, izde-
lujemo garažna in vhodna vrata iz ko-
vine in lesa. Leta 2010 smo povečali
obseg poslovanja za 20 odstotkov in
predvsem delamo s fizičnimi oseba-
mi, sodelujemo tudi s podjetjem Inles
iz Ribnice.

Kriza v gradbeništvu je prizadela
tudi naše podjetje, kajti zaradi slabih
izkušenj z Vegradom ne delamo več z
večjimi gradbenimi podjetji, zato smo
imeli nekaj let tudi manjši obseg proiz-
vodnje. Pred desetimi leti, ko je Vegrad
gradil stanovanjsko naselje pri Koseš-
kem bajerju v Ljubljani, smo namešča-
li okna in vrata in so od nas zahtevali
plačilo petletne garancije za kakovost
izvedbe. Ko je potekla garancija, nam
denarja niso vrnili, morali smo izter-
jati denar preko sodišča. V zadnjem
obdobju smo imeli z Vegradom manj-
ši posel v višini 1800 evrov; za njih
je to majhen znesek, za nas pa velik,
ker smo majhno podjetje. Kljub doka-
zilom, da smo bili partnerji v poslu,
se je postopek na sodišču zelo vlekel,
zahtevali so dodatno dokumentacijo,
ki smo jo prinesli, potem je Vegrad šel
v stečaj. Naš odvetnik je imel občutek,
da se sodnica norčuje iz nas. V Vegra-
du so zatrjevali, da z nami niso nikoli
sodelovali in da nimajo nobene doku-
mentacije o prejetih predračunih in
drugih papirjih, ki smo jih dostavili."

Hoja Ljubljana, delniška družba, je pod-
jetje z dolgoletno tradicijo v lesarstvu.
Zahvaljujoč varčnosti in prilagodljivo-
sti, so preživeli vse krize, sedaj pa se
borijo za normalno poslovanje. Na leto
imajo od dva do tri milijone evrov pri-
hodkov in nekaj več kot 40 zaposlenih.
Nekoč so jih imeli več kot sto. Polde
Zavodnik, komercialist v Hoji, o krizi
pravi: "Res je, da smo imeli največje
probleme z veliki gradbenimi podjet-
ji, kot je denimo SCT, še vedno nam dol-
gujejo okoli 300 tisoč evrov. Iz krize
smo izplavali tudi zaradi širokega izbo-
ra produktov, kajti kupcem se moramo
prilagajati in delati tudi tisto, česar v
preteklosti nismo. Naši produkti so
pretežno iz čistega lesa, delamo pa raz-
lične stvari, od polic do nadstreškov za
hiše in garaže, in dodajamo še druge
materiale. V Sloveniji bi lahko naredi-
li več proizvodov iz lesa, če bi nam to
dovolila zakonodaja, kajti z lesom smo
bogati. Naš zakon pravi, da lahko gra-
dimo samo 20 do 30 odstotkov objek-
ta iz lesa, ostalo so drugi materiali.
To razmerje bi se moralo spremeniti
v prid lesa. Tudi ni sprejemljivo, da v
tujino izvažamo les kot surovino, veli-
ko manj pa produkte iz lesa. Naši hlodi
potujejo iz Slovenije s težkimi tovori,
nazaj pa se vračajo v obliki pohištva in
drugih izdelkov iz lesa. Tudi naša davč-
na zakonodaja pri plačah in dobičku je
neugodna za gospodarstvo."

Dr. Herman Egger, direktor Kelaga,
avstrijske regionalne proizvodne in tr-
govske družbe z električno energijo, in
mag. Milan Jevšenak, direktor Elesa,
slovenskega sistemskega operaterja,
sta podpisala pogodbo o sovlaganju
Elesa v nadgradnjo obstoječe avstrij-
ske hidroelektrarne Golica z močjo 50

MW s črpalko, ki bo povečala moč elek-
trarne za 35 MW. Naložba je ocenjena
na 25 milijonov evrov, od tega je delež
Elesa pet milijonov evrov. Petina proiz-
vedene električne energije bo tako pri-
padala Elesu. Elektrarna bo z novim
režimom obratovanja začela poskusno
obratovati sredi letošnjega leta, so vče-
raj sporočili iz Elesa. Akumulacijsko hi-
droelektrarno Golica s 50 MW moči je
zgradil avstrijski partner pred dvajseti-
mi leti na reki Bistrici. Ker so s to nalož-
bo zajeli del slovenskega energetskega
potenciala skupne reke Bistrice, je dvaj-
set odstotkov proizvedene električne
energije pripadalo Sloveniji. (gr)

V začetku marca je številčna sloven-
ska gospodarska delegacija v okviru
uradnega obiska predsednika vlade
Boruta Pahorja obiskala Istanbul. V
delegaciji, ki so jo organizirali minis-
trstvo za zunanje zadeve, Gospodar-
ska zbornica Slovenije, ministrstvo
za gospodarstvo in Javna agencija za
promocijo in tuje investicije, so bili
predstavniki 28 podjetij, ki so po bese-
dah slovenskega veleposlanika v Tur-
čiji dr. Milana Jazbeca podpisali tudi
nekaj konkretnih poslovnih pogodb.

"Pretekli dve ali tri leta so predv-
sem gospodarski stiki med Slovenijo
in Turčijo zelo živahni. Predsednika
vlad Borut Pahor in Recep Erdogan
sta ob tej priložnosti podpisala spora-
zum o strateškem partnerstvu, to je
prvi takšne vrste, ki ga je Slovenija
sploh kdaj podpisala. Ta sporazum s
15. največjim gospodarstvom na svetu
je za Slovenijo izjemnega dolgoročne-
ga pomena. Naslednji dan smo imeli
v Istanbulu veliko poslovno konferen-
co, okoli sto poslovnežev se je je ude-
ležilo z obeh strani, predsednik vlade
se je ločeno sestal s skupino desetih
najvplivnejših turških poslovnežev.
Na poslovni konferenci so podpisali
štiri ali pet zelo konkretnih pogodb,"
je po obisku gospodarske delegacije v
Istanbulu, ko se je nedavno mudil na
pogovorih z mestnim vrhom v Mari-
boru, povedal dr. Milan Jazbec.

A-li lahko poveste, kakšna je aktiv-
nost slovenskega veleposlaništva v
A-nkari v zvezi z morebitnimi posli,
ki bi lahko v Maribor prinesli živah-
nejše gospodarsko dogajanje?
"Na osnovi stikov, stkanih ob univer-
zijadi v turškem Erzurumu, in glede
na to, da bo naslednja univerzijada v
Mariboru, ter ob tem, da je bil Istan-
bul lani evropska prestolnica kulture,
Maribor pa bo naslednje leto, obstaja-
jo možnosti povečanega sodelovanja
na turističnem področju, verjetno pa
se bo našla tudi kakšna večja investi-
cijska priložnost za Maribor. Tudi z
evropskim košarkarskim prvenstvom
bo Maribor pridobil opaznost v očeh
turških turistov in poslovnežev. V
Istanbulu imamo ekonomskega svet-
nika Boštjana Skalarja, ki se intenziv-
no ukvarja z iskanjem priložnosti za
povečano blagovno menjavo med dr-
žavama."

Slovenija je v prvih enajstih mesecih
lanskega leta v Turčijo izvozila za
172,2 milijona evrov blaga, od tam
pa uvozila za 155,8 milijona evrov
blaga. V primerjavi z enakim obdob-
jem v letu 2009 se je slovenski izvoz
povečal za 23,2 odstotka, uvoz pa za
17,1 odstotka. Kako pomemben je za
Slovenijo turški trg?

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je
z včerajšnjim sklepom v okviru ste-
čajnih postopkov Preventa Global in
Preventa Avtomobilski deli soglašalo
s predlogom stečajnih upraviteljev Bo-
risa Kastivnika in Grega Ermana za
podaljšanje najemne pogodbe družbi
Boxmark za proizvodne in skladiščne
prostore ter proizvodno opremo stečaj-
"Turški trg je za slovensko gospodar-
stvo zelo pomemben, morda bi ga
lahko primerjali s pomenom nemš-
kega. Na dvostranski ravni je zelo po-
memben zaradi medsebojnih vlaganj
v obeh državah in zaradi nastopov na
tretjih trgih. Tako so na primer sloven-
ska gradbena podjetja premajhna za
konkurenčen nastop na tujih trgih, v
povezavi s turškimi, ki so zelo prisot-
na na Bližnjem vzhodu, srednji Aziji,
Rusiji in drugod v tistem delu sveta,
lahko skupaj marsikaj dosežejo. Tudi
to je bila ena od tem pogovorov. Obisk
v Istanbulu je bil namenjen sklepanju
novih partnerstev med slovenskimi in
turškimi poslovneži in utrditvi ter nad-
graditvi že obstoječih zvez."

Na katerih področjih so možnosti
intenziviranja sodelovanja med Slo-
venijo in Turčijo?

"Na vseh, najbolj pa na gospodarskem,
kjer je veliko priložnosti. Gradbeništ-
vo, letalstvo, letališča, pristanišče, turi-
zem, razne nišne tehnologije. Podjetje,
ki je podpisalo večmilijonsko pogodbo
ob tem obisku v Istanbulu, se ukvarja z
okoljsko tehnologijo."

Kako kot diplomat in predavatelj so-
ciologije diplomacije na Fakulteti za
družbene vede v Ljubljani vidite nemi-
re na severu A-frike?

"O tem je težko povedati kaj novega, ko
vsi govorijo, kakšno presenečenje so ti
nemiri. Lahko rečemo, da je to, kar se
dogaja v severni Afriki, neke vrste revo-
lucija, ki smo jo mi doživeli leta 1989,
torej pred 22 leti. Takrat je val demokra-
tizacije obšel arabski svet, morda tudi
zato, ker je bila verjetno tedanjim vele-
silam bolj v interesu stabilnost kot pa
sprememba, in verjetno tudi zato, ker
bi morda že takrat demokratizacija
tega področja na politično površje pri-
nesla stranke ali gibanja, ki ne bi bila
zaželena in niso morda niti zdaj."

Veleposlanik Slovenije v Turčiji ste od
septembra 2010. Turčija je verjetno v
primerjavi s temi burnimi zgodbami
povsem drugačna država.

"Sem četrti v vrsti veleposlanikov v
Turčiji, ki je poleg Irana in Izraela ena
od treh nearabskih držav v arabskem
svetu. Je sekularna muslimanska drža-
va, kjer je demokratična tradicija zelo
močna, država je ekonomsko zelo raz-
vita, njen razvoj je zelo hiter in v teh
pogledih je velik vzor prebujajočemu
se arabskemu svetu."

Kateri so temeljni razlogi za odla-
šanje Evropske unije za sprejem te
ekonomsko in politično pomembne
države, ki povezuje Evropo in A-zijo,
medse?

"Če natančneje pogledamo odnose
med Turčijo in EU v preteklih nekaj
letih, ti odnosi tu in tam klecnejo.

nih dolžnikov v hali v Radljah ob Dravi
za šest mesecev. Boxmark je bil doslej
tudi najemnik proizvodnih prostorov
v Slovenj Gradcu, vendar je tam zgolj za-
časno vzpostavil proizvodnjo, nato pa
jo nadaljeval le še v Radljah. Sodišče je
soglašalo s podaljšanjem najemne po-
godbe za radeljsko halo in opremo za
nadaljnjih šest mesecev in ob tem ugo-

Dr. Milan Jazbec: "Podjetje, kije podpi-
salo večmilijonsko pogodbo ob zadnjem
obisku v Istanbulu, se ukvarja z okoljsko
tehnologijo." (Robert Balen)

Slovenska
gradbena
podjetja so
premajhna za
konkurenčen
nastop na tujih
trgih, v povezavi
s turškimi pa lahko
marsikaj dosežejo

Drži pa, da je Turčija za EU zelo po-
membna država v različnih pogledih
in tudi EU je pomembna za Turčijo.
Eno največjih gonil reformnega pro-
cesa v Turčiji je prav gotovo ambicija
Turčije za članstvo v EU in prevzema-
nje vseh standardov in reform, ki jih
narekuje skupni program EU. Najbolj
izstopa dejstvo, da je od 35 poglavij
18 blokiranih pretežno zaradi politič-
nih razlogov. Če gledamo s tehnične-
ga vidika pogajanj, se ve, kaj sledi, ko
kandidatka izpolni kriterije. Treba
je poudariti, da za tako veliko drža-
vo, kot je Turčija, ni enostavno izpe-
ljati obsežne družbene preobrazbe,
strukturnih reform, pojavljajo pa se
tudi čisto tehnični problemi. Tudi v
našem primeru ni bilo vedno zlahka
izpeljati zahtevnih reformnih pogo-
jev. Poleg tega tudi znotraj EU med
vrsto članic ni vedno lahko doseči
enotnega stališča v odnosu do posa-
meznih politik, poudariti pa moram,
da Slovenija podpira turško ambicijo
po članstvu v EU."

"Ost kurdskega vprašanja se je v zad-
njih letih zelo spremenila. Sedanja
vlada končuje svoj drugi zaporedni
mandat, trenutno je v turškem par-
lamentu od skoraj 700 poslancev 50
Kurdov, ki se tako tudi javno izreka-
jo. Sedanja vlada je v tem mandatu
vpeljala dva televizijska programa v
kurdskem jeziku, o teh vprašanjih se
javno pogovarjajo. To je pomemben,
velik napredek, ki veliko obeta."

tovilo, da najem prispeva k povečanju
stečajne mase. Ocenilo je tudi, da se
prodaja premoženja s tem ne zavlačuje,
hkrati pa ugotovilo, da je premoženje
obeh stečajnih dolžnikov, Preventa Glo-
bal in Avtomobilski deli, prepleteno in
ga bodo v prihodnje skušali prodajati
kot celoto. Prav tako mora s prodajo so-
glašati upniški odbor. (plt)

V nedeljo smo se poslovili od doc.
dr. Ksenje Pušnik, ki je izgubila boj s
težko boleznijo. Njeno prekratko, še
ne 38-letno življenje je pustilo trajne
sledove ne samo v nas, njenih bližnjih
sodelavcih na Ekonomski-poslovni fa-
kulteti Univerze v Mariboru, temveč
v široki raziskovalni in znanstveni
sferi zunaj meja Slovenije. Sledove,
ki ne bodo zbledeli in ki jih čas ne bo
izbrisal. Ksenja Pušnik se je po konča-
ni osnovni šoli v Breznu in II. gimna-
ziji v Mariboru leta 1992 vpisala na
dodiplomski univerzitetni študij na
EPF. Njena diplomska naloga je bilo
najboljše raziskovalno delo diploman-
tov EPF v študijskem letu 1997/1998
in je zanjo prejela nagrado Banke Slo-
venije za najboljše diplomsko delo v
generaciji. Februarja 2002 je magistri-
rala na podiplomskem magistrskem
študijskem programu Ekonomija in
poslovne vede na EPF in za magistr-
sko delo prejela Trimovo raziskovalno
nagrado za najboljša magistrska dela.
Oktobra 2008je na Ekonomski fakulte-
ti Univerze v Ljubljani zelo uspešno za-
govarjala disertacijo in bila februarja
2009 na Univerzi v Ljubljani promovi-
rana v doktorico znanosti s področja
ekonomije. Za doktorsko delo je preje-
la Trimovo raziskovalno nagrado za
najboljša doktorska dela. Svojo stro-
kovno pot je pričela najprej kot dopi-
snica za časopisa Gospodarski vestnik
in Finance, nato pa kot novinarka go-
spodarstva pri ČZP Večer. Septembra
2001 je pri istem podjetju prešla na de-
lovno mesto strokovne sodelavke in
kasneje kot vodja projektov oziroma
projektna menedžerka vodila strateš-
ke in razvojne projekte ČZP Večer.

V mariborski nadškofiji so v pričakovanju, pravi tiskovni predstavnik Igor Vo-
jinovič, da finančni svetovalci iz skupine Rotschild bankam upnicam pošljejo
dokončni predlog za sanacijo nasedlih cerkvenih financ. Slej ko prej z načrtom
prestrukturiranja kreditov pa, kot se govori, z delnim odpisom dolgov in s pro-
dajami portfeljskih naložb, na primer finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon
Dva, v prihodnjih letih. Ena od glavnih skrbi, to so v nadškofiji večkrat pouda-
rili, je, da mali delničarji, vseh naj bi bilo kar okrog 60 tisoč, ne bi ostali brez
vsega. In za Društvom MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) je sestanek
z gospodarsko upravo mariborske nadškofije pa s predstavniki nadškofijskega
Gospodarstva Rast in obeh Zvonov. Rast in Zvonova so od začetka letošnjega leta
insolventni. Gospodarski vrh nadškofije je male delničarje obvestil, da so tuji fi-
nančni, bančni svetovalci, ki so jih najeli v Mariboru, v zaključni fazi pogajanj z
bankami upnicami. Cilj je sanirati Rast, Zvonova in T-2 v prisilni poravnavi, so
slišali mali delničarji. Nadejajo se rešitve obeh Zvonov, ki imata lastniške dele-
že v pomembnih slovenskih podjetjih. Čakajo na podrobne informacije, zakaj
sta Zvon Ena in Zvon Dva plačilno nesposobna, in pričakujejo sankcioniranje,
če je bilo kjerkoli kaj nezakonito. Morebitna dokapitalizacija pa jih ne sme pori-
niti na stranski lastniški tir, pravijo v MDS. (va)

Ksenja Pušnik je bila izjemno plod-
na raziskovalka in publicistka, obdar-
jena z izjemnim talentom za pisanje
in s sposobnostjo ubesediti v sloven-
skem, nemškem ali angleškem jezi-
ku tehtne in poglobljene misli. To je
razvidno tudi iz njene bogate biblio-
grafije, saj je v 15 letih ustvarila kar
340 različnih del. Samo v zadnjih treh
letih, ko se je že resno borila s svojo
boleznijo, je z neverjetno življenjsko
močjo in ustvarjalnim zagonom zabe-

ležila 35 novih del. Vse njeno življenje
je bilo označeno z nemirnim razisko-
valnim duhom in željo po spoznava-
nju. Že kot študentka dodiplomskega
univerzitetnega študija in podiplom-
skega magistrskega študija je sodelova-
la pri dveh raziskovalnih projektih na
EPF. Nadaljnje raziskovalne izkušnje
si je pridobivala na Raziskovalnem
inštitutu Vrije Universiteit Bruxelles
v Belgiji in na Inštitutu za primerjalne
ekonomske sisteme Philippsove Uni-
verze Marburg v Nemčiji. Vključevala
se je v številne raziskovalne projekte
na fakulteti, ki jih izvajamo na Inšti-
tutu za podjetništvo in management
malih podjetij, v ciljne raziskovalne
projekte in druge raziskovalne progra-
me. Od leta 2005 je sodelovala tudi z
Inštitutom za javni sektor Ekonomske
fakultete v Ljubljani na področju sve-
tovalnega dela v zdravstvu, energeti-
ki in zavarovalništvu.

Oktobra 2004 se je zaposlila na
EPF kot asistentka z magisterijem za
področji ekonomske politike ter eko-
nomike podjetja in podjetništva. Fe-
bruarja 2007 je bila izvoljena v naziv
višje predavateljice za področje ekono-
mike podjetja in podjetništva, lani pa
v naziv docentke za ekonomiko pod-
jetja. Sodelovala je pri številnih pred-
metih kot nosilka ali kot soizvajalka
in mentorirala mnoge diplome. Sode-
lovala je tudi pri pedagoškem procesu
na Ekonomski fakulteti in Fakulteti
za upravo Univerze v Ljubljani.

Izkazovala je odlične organizacij-
ske sposobnosti in se angažirala v šte-
vilnih aktivnostih znotraj univerze.
Na Katedri za podjetništvo in ekono-
miko podjetja na EPF jo bomo iskre-
no pogrešali, ne samo kot vrhunsko
raziskovalko in dosledno znanstveni-
co in pedagoginjo, ampak tudi njeno
človeško toplino, izjemno energijo in
pripravljenost, da vselej pomaga in
vskoči s svojim prispevkom povsod,
kjer se je pokazala potreba. Njeno živ-
ljenje je bil dar za vse, ki smo se sreče-
vali z njo, ostajajo njena dela in ostaja
žlahten spomin na čudovito in preda-
no sodelavko.

NT ZT

A 8,9000

A 12,0000

A 0,0100

N 4,2000

A 18,0000

A 65,0000

A 36,0000

A 4,9000

A 8,0000

A 6,7100

N 350,0000

A 3,5000

A 3,1010

A 40,0000

A 1,3700

A 28,0000

A 7,8400

N 38,0000

A 0,2900

A 0,0100

A 53,0000

A 0,0200

A 13,0000

A 7,6100

A 12,0000

A 2,0000

A 2,0100

A 26,0000

A 0,4300

A 14,4000

A 38,0000

A 0,1700

A 400,0000

A 21,7300

A 0,6700

A 0,4500

A 58,0000

A 0,3050

A 1,0200

A 0,9000
A

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends

Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect

Allianz RCM Oriental Income
Deka Convergence Aktien
Deka-ConvergenceRenten
Deka MiddleEast and Africa
ESPA BOND BRIK CORPORATE
ESPA BOND DANUBIA
ESPA BOND EMERGING-MARKETS
ESPA BOND EURO-CORPORATE
ESPA BOND EUROPE
ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD
ESPA STOCK ADRIATIC
ESPA STOCK AMERICA
ESPA STOCK ASIA INFRASTRUCTURE

v %
-37,20

5,59

-31,08

-2,80

-8,80

2,62

5,74

-16,69

8,69

-12,93

1,00

3,16

-57,26

-65,14

6,27

4.37

-9,43

-13,20

17,66

-3,77

-7,72

-35,03

8,63

-33,66

-24,30

21,81

10,79

4,84

-12,76

-2,04

1,40

-13,91

-10,40

6,82

-30,22

-6,68

-12,26

-23,79

13,15

-27,18

8.38

-25,11

-11,15

-26,01

-18,83

20,44

8,82

-58,90

0,86

-41,94

7,90

-42,61

13,97

6,11

-48,22

16,33

0,77

17,79

26,48

-5,85

7,19

-0,52

10,39

-19,60

17.87

-15,25

-2,09

-21,52

17,00

6,23

9,98

-11,90

16.88

-4,26

14,92

-17,06

-0,05

3,73

-2,11

11,54

-66,37

4.22

22,83

18,07

-54,45

0,03

-14,62

-8,91

-30,73

-7,92

1,25

-24,77

2,52

4,89

12,73

-3,95

-10,61

0,52

-14,83

-4,54

-5,89

-41,88

-1,06

1,89

0,30

2.23

-15,21

-22,38

1,51

-1,27

VEP

4.42

3.67
13,28

11,19

42,34
41,91
0,33

3,18
44,16
3,99

7,27

4.29
5,78
1,18

0,87

21,33

0,57

5.65
1,27

5.24

5,45

56,45

0,99

1,00

46,87

0,53

1.66

1,00

1,15

1.03

303,64

1,78

4.68

39,83

1.15

32,63

9.56

126,68

10,72

6,35

6,81

5.57

5.58

3.73

4,99

5,75

9.69

3.55

0,50

7,23

12,53

22,81

2,22

4.77

14.11

4,14

9,99

32,51

12,74

10,97

2,57

13.12

1,35

0,85

8.51

1,50

1.52

50,51

0,67

5,84

5,47

18,94

3,66

5.04

4,98

1,11

1.43

7,89

19,86

26,05

15,56

22,28

64,65

4.35

3,52

4.59

2,31

4.03

5.04

4.74

2,98

11,44

5,04

4,31

3.95

14,80

3,97

4,94

5.33

22,33

5.12

2.72

4,71

4.30

5.75

1,65

12.13

11,25

7.56

9.13

5.73

2,69

9.16

1.50

4.34

24,63

16,70

1,07

55,68

6.36

1,20

4.25

0,76

5,03

9,47

0,81

3,92

3,55

4.96

4,20

4.78

4,94

11,10

18,48

3,88

3.51

v %
4,46

-10,43

34,06

-28,48

-4,59

5.77

6,85

8,54

-21,15

25,78

16,60

13,18

13,13

7,20

26,96

-49,67

-1,50

4,75

-33,14

13,54

-1,17

1,83

8,59

7,44

6,30

3,98

8.78

13,28

11,10

5,92

-4,81

-6,77

-6,43

-14,59

-18,99

-28,32

20,31

VEP

12,17

93,72

105,99

128.64

99,55

65,28

6,03

106,12

92,06

103,71

106,40

76,71

124.65

145,74

150,81

145,06

121,00

132,37

4,54

192,54

7,87

76,22

115,59

123,88

116,81

131,46

372,65

68,71

89.78

97,20

90,83

80,01

156,20

290,40

135,30

110,97

92,19

90.79

154,58

150,65

153,17

88,33

90,15

84,64

48,25

49,75

54,85

Eurizon Manager Selection Fund - MS 70
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠAČ
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠNC
Franklin India Fund ŠAČ
Franklin India Fund ŠNČ
Franklin Mutual European Fund ŠAČ
Franklin Mutual European Fund ŠNČ
Franklin Templeton Japan Fund ŠAČ
Franklin Templeton Japan Fund ŠNČ
Franklin U.S. Opportunities Fund ŠAČ
Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 ŠAČ
Franklin U.S. Opportunities Fund ŠNČ
Templeton Asian Growth Fund ŠAČ
Templeton Asian Growth Fund - H1 ŠAČ
Templeton Asian Growth Fund ŠNČ
Templeton BRIC Fund ŠAČ
Templeton BRIC Fund - H1 ŠAČ

Templeton Emerging Markets Fund ŠNČ
Templeton Global Total Return Fund ŠAČ
Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠAČ
Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠNČ
Templeton Global Total Return Fund ŠNČ
Templeton Growth Fund ŠAČ
Templeton Growth Fund ŠNČ
FP NLB Garantirani Azija 1
FP NLB Garantirani Evropa 1

RCM TopSelection Garantiefonds
RCM US Aktien
SGAM B.E.Inflation Linked
SGAM Bonds Con.Europe

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj sklenilo z rastjo
indeksa najpomembnejših podjetij. SBI TOP se je v primerjavi
s torkom zvišal za 2,97 točke oziroma 0,36 odstotka na 819,89
točke, v indeksu pa so se podražile delnice Mercatorja, Teleko-
ma Slovenije in Gorenja. Borzni posredniki so sklenili za 3,13
milijona evrov poslov.

Med blue chipi so rast zabeležile delnice Mercatorja (155.300
evrov; +1,86 odstotka na 164 evrov), Telekoma Slovenije
(114.130 evrov; +1,19 odstotka na 85 evrov) in Gorenja (15.000
evrov; +0,42 odstotka na 11,95 evra).

Pocenile pa so se delnice NKBM (118.550 evrov; -0,39 odstot-
ka na 10,11 evra), Petrola (91.890 evrov; -0,36 odstotka na 246,90
evra) in Krke (353.960 evrov; -0,30 odstotka na 60,32 evra).

Poleg omenjenih delnic so se v prvi kotaciji podražile del-
nice Luke Koper (11.600 evrov; +0,20 odstotka na 15 evrov),
medtem ko so se Intereuropine delnice ob skromnem prome-
tu pocenile za 0,88 odstotka na 3,38 evra.

V standardni kotaciji so se podražile delnice Aerodroma
Ljubljana (13.890 evrov; +3,90 odstotka na 16 evrov), Salusa
(22.400 evrov; +1,57 odstotka na 320 evrov) in Zavarovalnice
Triglav (67.570 evrov; +0,69 odstotka na 17,50 evra) ter ob skrom-
nem prometu Savine delnice (+0,42 odstotka na 68,79 evra).

Padec v tej kotaciji so ob sicer skromnem prometu zabele-
žile delnice Mlinotesta (-1,82 odstotka na 5,40 evra), Pozavaro-
valnice Sava (-0,01 odstotka na 7,60 evra) in Žita (-0,01 odstotka
na 99,99 evra). (sta)

61.78

146,57

157.31

59.15

72.40

401,19

64.27

97,08

186,71

156.16

65.04

74.05

445,56

52,71

55.45

179,21

117,10

115,50

106,01

102,83

11,58

11.53

22,08

21,30

17,32

14,96

4,49

4,13

5,55

5,46

11,69

24,89

24.06

34,81

16,85

13.07

16.41

15,21

17.39

17.64

16.67

16,50

9,76

8,97

128.32

100.47

12,76

8,54

126,14

86,57

71,13

0,02

0,03

8,71

6,35

72.54

21.79

138,70

194,75

10.24

124,19

12,62

9,02

42.46

118,50

102,50

6,53

9.15

9,19

7,97

20,34

7,53

87.40

6,13

78.48

54.65

5.16

4,31

70.25

121,18

101,08

237,55

197,87

192,09

154,69

179,59

187,04

11,46

100,89

163.75

775,01

79,24

83,52

131,78

330.76

226,78

106,00

95.87

104,99

106.48

79,03

112.17

31.49

23,73

41,19

23,56

39,69

40,60

43.88

11,54

24.28

30.16

30.68

20,00

10,40

3.55

6,92

-7,33

0,60

-29,33

14,19

10,45

-3,35

23,49

0,04

12,02

1,52

6,62

10.39

2,34

7,65

14,03

13.28

5.45

5,63

31,98

29,01

-2,37

-4,53

-13,65

-15,54

41,94

26,10

38,84

33.75

16,57

31.76

0,66

-14,07

-0,79

12,83

58,23

43,18

40,56

55.08

3,28

1,01

-6,57

-1,52

7,86

11,93

6,86

10,83

-54,01

-36,13

-13,91

1,52

9,86

-17,05

21,66

12.43

0,18

-9,06

17,13

11.29

-21,22

32.40

12,92

2,34

9.56

16.41

25,03

-5,01

1,65

12,05

3,11

5,15

46,91

1,05

-1,34

14,32

4,62

33,90

6,34

10,86

17,47

0,96

0,94

10.09

7,88

1,54

16,40

17,31

14.44

-0,58

18,86

9,95

-1,20

6.46

13,63

2,88

9,31

23,74

8,69

7,13

8,34

27,59

9,84

0,57

-7,39

-10,96

-15,15

-6,28

-29,67

Vint Cerf. Človek, ki na Stanfordu,
natančneje v tamkajšnji šoli za inže-
niring, velja za heroja. Zakaj? Ker s sku-
pino še sedmih poseb-nežev, kot pravi
sam, velja za očeta interneta, b-rez kate-
rega si danes težko predstavljamo naše
življenje. In ker sta internet in spletna
pošta, ki sta ugledala luč sveta v letih
1988-1989, nepogrešljiva, je b-ilo pre-
davanje o Predrugačeni miselnosti o
spletu iz ust očeta tega dostopno ne le
fizično prisotnim na Stanfordu, ampak
tudi tistim na drugem koncu sveta.

Cerf, matematik po osnovni izob-raz-
b-i, se je po študiju odpravil na UCLA,
kjer je doktoriral, kmalu za tem so ga
povab-ili na razgovor za služb-o na Stan-
fordu. Ponudb-o je sprva zavrnil, pravi,
saj je b-il prepričan, da ni dovolj b-ister,
da b-i lahko predaval na tako elitni uni-
verzi. Člani odb-ora so imeli o tem dru-
gačno mnenje. In imeli so prav, saj so
iz njegovega lab-oratorija vzklile ideje o
TCP/IP-protokolu, za kar je dob-il vrsto
priznanj. Poleg tega dandanes sedi v
različnih odb-orih - med drugim je tudi
vodilni internetni evangelist pri Goo-
glu. "Internet in velike stvari se ne zgo-
dijo, ker se skupina ljudi odloči, da b-i
jih b-ilo dob-ro imeti. Zgodijo se lahko
šele, ko se naučimo, kako jih prodati
in s tem prepričati druge, da je to ko-
ristno," pravi Cerf, ki ne pozab-i dodati,
da je internet skupek mnogih avtonom-
nih omrežij, b-rez izvršilnega organa,
ki b-i odločal o njem, zato se ta veča in
povezuje raznolike ljudi. Da smo, kjer
smo, je zaslužna skupina osmih znan-
stvenikov iz Sanforda, ki se jim je pred
40 leti, decemb-ra 1969, porodila ideja
o Arpanetu. "To je b-ilo omrežje, ki je
danes v muzeju, in nekateri mislijo, da
tja sodim tudi sam," razlaga v smehu
in nadaljuje, da so informacije po ome-
njenem omrežju v primerjavi z danes
potovale veliko počasneje: "Ko je Bob-

Študija dokazuje,
da igrajo dedni dejavniki
pri tveganju za srčni
infarkt veliko vlogo

Dedni dejavniki imajo veliko večji
vpliv na tveganje za srčni infarkt, kot
so doslej domnevali. To je pokazala
nova ob-sežna študija, pri kateri je sode-
lovalo več kot sto zdravnikov in znan-
stvenikov. Njene ugotovitve b-i lahko
b-ile v pomoč pri preprečevanju srčnih
infarktov.

Dovzetnost za srčni infarkt b-i
lahko b-ila dedno pogojena: mednarod-
ni konzorcij znanstvenikov je odkril
trinajst novih rizičnih genov za razvoj
srčno-žilnih b-olezni in srčni infarkt.
S tem se je število genov, ki so jih že
doslej povezovali s povečanim tvega-
njem za srčni infarkt, več kot podvoji-
lo. "V okviru študije smo dokazali, da
igrajo dedni dejavniki pri tveganju za
srčni infarkt veliko večjo vlogo, kot
smo domnevali doslej," je povedal He-
ribert Schunkert, profesor iz Lub-ecka
in eden izmed avtorjev študije.

V okviru študije so znanstveni-
ki proučili dva milijona markerjev
v dedni zasnovi prib-ližno 87 tisoč te-
stirancev. Rezultati te najob-sežnejše
tovrstne genetske študije na svetu so
objavljeni v znanstveni reviji Nature
Genetics.

Genetiki so v okviru študije upora-
b-ili metodo, ki je v zadnjih letih vedno
b-olj priljub-ljena. To je tako imenovana

Khan načel idejo o odprtih arhitektu-
rah, se je začel razvoj interneta. Glav-
no vodilo je bila dobra komunikacija,
saj na radiu sloneč sistem tega ni zago-
tavljal." Prav tako je večja tudi dostop-
nost do spleta. "Na svetu po podatkih
iz druge polovice minulega leta obstaja
700 'gostiteljev'. Po istih podatkih sta
internet uporabljali dve milijardi ljudi,
kar je najbrž podcenjena številka, saj s
časom vse več ljudi internet uporablja
predvsem preko mobilnih telefonov,"
razlaga. Med uporabniki interneta vodi-
jo Kitajci, kjer po spletu brska 21 odstot-
kov populacije. Kot opozarja Cerf, bo ta
številka znatno zrasla, ko b-o do spleta
lahko dostopalo 70 odstotkov popula-
cije. "Na drugem mestu je Evropa, kjer
splet uporab-lja 58 odstotkov populaci-
je oziroma 500 milijonov ljudi. Ampak,
ker v Evropi dodajajo nove države, je
verjetno, da je uporab-nikov veliko
več." V Severni Ameriki z internetom
koketira 266 milijonov uporab-nikov, v
Latinski Ameriki 204 milijoni, v Afriki
(preko mob-ilnih telefonov) 110 milijo-
nov, medtem ko na Bližnjem vzhodu
splet uporab-lja 63 milijonov ljudi. Kaj
je omogočilo takšen razmah? Prosta do-
stopnost: IP-naslov ni b-il vezan na no-
b-eno državo, saj so imeli v mislih tudi
sovražne donose med državami: "Če b-i
imeli IP-naslov v eni državi, b-i se lahko
zgodilo, da potem, če b-i država A b-ila v
konfliktu z državo B, ne b-i mogli dosto-
pati do IP-naslova." Prav tako so se, kot
pravi Cerf, odrekli pravici do licence za
intelektualno lastnino, saj ljudje takrat
novega medija morda sploh ne b-i upo-
rab-ljali, s čimer so dali možnost upora-
b-e vsem. "Če b-i se to zgodilo danes, b-i
b-ila zgodb-a povsem drugačna," je pre-
pričan.

Od začetkov do danes je internet pre-
potoval dolgo pot, na kateri se je spre-
minjal. "Danes lahko domene pišemo
ne le v latinici, ampak tudi v grščini,
cirilici, kitajščini, korejščini itd. Inter-
nacionalizacija imen domen je velika
sprememb-a, saj omogoča dekodiranje

metoda GWAS (Genome-wide Associa-
tion Study), pri kateri gre b-olj ali manj
za komb-inacijo epidemioloških razi-
skav in genomskih analiz. Z njo razi-
skovalci proučujejo tako imenovane
točkaste mutacije, torej tiste mutaci-
je, ki spremenijo samo enega ali nekaj
nukleotidov nekega gena, ki so neena-
komerno razporejeni v človeškem ge-
nomu in se razlikujejo od človeka do
človeka. Znanstveniki so primerjali
dedno zasnovo več kot 22 tisoč paci-
entov z b-oleznimi srca z genomom 60
tisoč zdravih ljudi. Po b-esedah Schun-
kerta so pri tem dokazali 23 genetskih
variant, ki povečujejo tveganje za srčni
infarkt. "Genetsko nagnjenje k srčne-
mu infarktu ob-staja pri veliko več lju-
deh, kot je b-ilo znano doslej," je dejal
Schunkert. Toda študija je hkrati poka-
zala, da le redke izmed teh genetskih

skript v različnih jezikih," pove Cerf
z navdušenjem. Ob tem pa seveda ne
moremo mimo težav, ki zadevajo va-
rovanje osebnih in drugih podatkov,
nezaželene oziroma vsiljene pošte, vi-
rusov, hekanja itd. Omenjeno je skrb
zbujajoče, a, kot pravi Cerf, so ljudje ve-
likokrat sami krivi, saj "izb-irajo slab-a
gesla, predvsem imena, ki jih lahko naj-
deš v slovarjih", zaseb-nost mnogih je
ogrožena tudi, kadar sistem odpove,
saj ob- popravilu izb-leb-etajo marsika-
teri podatek. Največja težava pa je po
njegovem mnenju človeška napaka:
"Google recimo gleda spletne strani,
ali so le te okužene z virusi in drugo
navlako. Ko jih odkrijemo, jih označi-
mo in posamezniku, preden ta klikne
na povezavo, je poslano sporočilo, da
povezava ni varna. A ljudje še vedno
klikajo, mi pa še vedno ne vemo, kako
premostiti to težavo." Z mob-ilnostjo
in vse več aplikacijami, ki jih nehote
klikamo, postaja ta težava še b-olj pere-
ča. Tudi v luči zlorab-, saj še vedno ni-
mamo definicije, kaj zlorab-a interneta
sploh je. "Je to oškodovanje države A
do države B?" se sprašuje oče interne-
ta. Ne glede na pomanjkljivosti gre
razvoj spleta svojo pot. Z njim pa tudi
aplikacije, kot sta powerpoint in word.
Kaj se b-o zgodilo recimo leta 3000, če
b-omo imeli word 3000? Bo word 3000
znal preb-rati zapis worda ali powerpo-
inta iz leta 2010? Najb-rž ne. "Ustvarja-
mo vedno b-olj zapletene sisteme, ki jih
ne b-omo mogli uporab-ljati, če jih soft-
ver ne b-o znal pravilno interpretirati.
Pomagali b-i lahko morda odprti siste-
mi ali pa t. i. cloud computing, česar pa
še nimamo, zato me skrb-i, da se b-odo
ljudje na koncu stoletja čudili, zakaj
neki ne morejo b-rati datotek, ki smo
jih ustvarili," meni Cerf.

variant nadzirajo klasične dejavnike
tveganja, kot sta visoka raven holeste-
rola ali visok krvni tlak. "Pri veliki ve-
čini rizičnih genov igrajo pomemb-no
vlogo mehanizmi, ki pa jih je treb-a še
proučiti," je dejal Schunkert.

Znanstveniki s podjetjem Euroim-
mun iz Lub-ecka že nekaj časa sodelu-
jejo pri razvoju testa, s katerim b-i pri
ljudeh ugotavljali tveganje za srčni
infarkt. "Ta test b-i lahko b-il na voljo
čez dve do tri leta," ocenjuje koordina-
torica študije Jeanette Erdmann z Uni-
verze v Lub-ecku. Schunkertu pa se zdi
b-olj pomemb-na uporab-a tega testa pri
preventivi. "Če razumemo mehani-
zem, lahko izb-oljšamo preventivo."
Srčni infarkt je eden najpogostejših
vzrokov smrti v Sloveniji. Po vsej Evro-
pi vsako leto zaradi srčnega infarkta
umre prib-ližno 750 tisoč ljudi. (dpa)

Če mnogi ugotavljajo, da nas je v go-
spodarsko in finančno krizo pripeljalo
pretirano čaščenje "novoliberalnega"
priseganja le na tržno gospodarjenje
in neodgovorno moč in vlogo kapitala
in financ, me toliko bolj preseneča, ko
poslušam nekatere ekonomiste, ki so
(saj se spomnimo najbolj doslednega
gospoda Mrkaiča) zahtevali od kultur-
ne in umetniške sfere, naj se končno
neha sprenevedati s svojo idejo o du-
hovnem, nacionalnem, ustvarjalnem
poslanstvu ... In naj se začne obnašati
tržno. (Prešernova Zdravljica - toliko
vrstic, toliko rim, njen komercialni
uspeh, ponatisi itd. Njena vrednost na
tržišču je velika. Pevcu - manj vrstic,
manj rim, manj povpraševanja. Tržna
vrednost majhna. Če le malo kariki-
ram.)

Sedaj so se oglasili v zvezi s šolo!
Seveda je povsem jasno in normalno,
da država in ob-čine pogledajo, koli-
ko sredstev dajo za predšolsko, osnov-
nošolsko, srednje, visoko šolstvo in
kontrolirajo, kako se javna sredstva
porab-ijo, kakšen je njihov učinek in
rezultat in ali je tak sistem upravičen
... Jasno, da je prav, da se primerjamo
z drugimi primerljivimi državami in
pregledajo, kaj druge delajo dob-ro in
kaj morda slab-še. Zato ne mislim, da
opozoril OECD in PISA ne gre jemati
zares. Tudi mimo kvantitativnih spo-
znanj ne gre.

Ob- enem zadnjih poročil OECD in
tistega prejšnjega o slab-i pismenosti pa
se je dvignil vihar, takoj je dob-il poli-
tične dimenzije, in so rezultati seveda
nemudoma postali pripraven teren za
napad opozicije na koalicijo (Zver, Bo-
govič...). Seveda b-i b-ilo ob- drugačni raz-
poreditvi političnih sil ravno ob-ratno.
Prav hitro se tudi izkaže, da "razglasi-
tev" rezultatov raziskav ni zanesljiva,
da je politično enostranska itd. Na pri-
mer "največ v Evropi dajemo za osnov-
no šolo" ali "pri nas je najmanj učencev
v oddelku na enega učitelja". Kasneje
se izkaže, da smo tudi pri omenjenih
primerih b-odisi na polovici lestvice
ali le malo nad povprečjem. In začne
se ugotavljati, kje b-omo "prišparali".
Eden redkih v javnosti razpoznavnih
ravnateljev, "sporni" Dušan Merc, ki je
tudi dob-er pisatelj, govori o tem, da je
pri nas politični samomor, če ravnate-
lji ugovarjajo sistemu in dokazujejo, da
je slab-, ob-enem pa se ob-regne na pri-
mer ob- "ob-vezno" šolsko prehrano za
b-ogate ali revne ... "Starše praviloma
b-olj zanima, kaj je b-ilo za kosilo, kakor
kakšen je program, ki se izvaja." Na pri-
mer.

Toda - zastrigel sem z ušesi, ko sem
slišal in preb-ral, da so med predragi-
mi in manj potreb-nimi zadevami ne-
katere "nadstandardne" dejavnosti, ki
jih ponekod drugod v Evropi nimajo,
kakor šolske knjižnice, računalniške
učilnice, izb-irni predmeti itd. Kolikor
vem, je pri nas tak statističen odnos,
da je merilo za stroške šole "glava učen-
ca", torej glavarina. Zaradi vse manjše-
ga števila otrok "b-oj" med šolami za
učence in šolske okoliše, popuščanje
staršem, ki grozijo, da b-odo prepisali
učence, "ker b-i na drugi šoli dob-il za
isti test več točk"... Ker sem b-il sam
učitelj v prejšnjem režimu (med leto-
ma 1960-1970), se spomnim, da so se
takrat ravnatelji in učitelji b-ali partij-
ske ob-lasti in "nadzornikov", danes pa
imam včasih vtis, da se b-ojijo ministr-
stva, saj je upor zoper njega "politični
samomor" (Merc), b-ojijo se medijev,
odvetnikov, zavoda za šolstvo in celo
nasilnih otrok, če o agresivnih starših,
ki terjajo samo višje ocene in več točk,
niti ne govorim...

Na šoli so, po moji izkušnji, največ-
ji, najuspešnejši, najkulturnejši del šole
prav šolske knjižnice z izob-raženimi
knjižničarkami, računalniškimi siste-
mi in dodatno dejavnostjo. Lahko šole
v Nemčiji, Angliji, Franciji, Španiji re-
čejo, šolske knjižnice niso najvažnejše,
njihov jezik namreč ni v ničemer ogro-
žen ... Slovenski otroci pa potreb-ujejo
poseb-no in dodatno skrb-, več knjig,
več b-ralnih značk itd.

Podatek, da so šolarji funkcionalno
slab-o pismeni, nas mora mob-ilizirati
vse kako drugače kot tržno sklepanje,
"ni dob-rega rezultata, torej se ne splača
vlagati". Že to, da 99 odstotkov osnov-
nih šol ne pozna kulturne dvorane,
kjer b-i lahko otroci prirejali koncer-
te, saj jih zelo veliko ob-iskuje glasb-e-
ne šole, igrali lutkovne ali gledališke
predstave, imeli recitacijske in literar-
ne večere, je znak zanemarjanja vzgoje
duha in kulture. Bralne značke pravilo-
ma podeljujem in b-erem svoje črtice
v telovadnicah ali jedilnicah po šolah.
Prepričan pa sem, da sta telesna vzgo-
ja s tekmami, navijanji, b-orjenjem za
zmago ter kulturna vzgoja s potreb-no
koncentracijo različni stvari.

V neolib-eralističnem tržnem gospo-
darstvu je važno, kako znam pridob-i-
ti in prodati in tekmovati in seveda
ni prostora za "poslanstvo" kulture
in vzgoje. Toda celo gospodarsko ob-u-
b-ožani ljudje so lahko kulturno b-oga-
ti. Če smo jim to poskušali muditi v
šoli. Tudi vsi efekti na področju duha
in kulture niso lahko izmerljivi niti če
jih meri OECD in če te rezultate popa-
de b-esna politika. (Morda je videti ne-
kakšna samohvala, čeravno seveda ni,
naj dodam, da sem ob- ženi mentorici
25 let režiral mladinske igre na osnov-
ni šoli. Iz tistega krožka je že veliko
poklicnih igralcev ali režiserjev, še
b-olj pa se razveseliva mnogih, ki niso
b-ili najb-oljši učenci, pa nama danes
že odrasli pravijo: "Najlepši spomin
na šolo imam, ker sem igral v vajinih
igrah.") Da ne b-omo z izlivanjem "od-
večne" vode iz šole izlili tudi dojenčka.
Kulturnega mladega človeka.

4. mednarodni
festival Dnevi
etnografskega filma
predstavlja pomembno
vsebino v delovanju-
Slovenskega etnološkega
dru-štva

Problematika vizualne produkcije pri
dokumentiranju in ohranjanju nesnov-
ne, se pravi, žive kulturne dediščine je
v središču aktualnega 4. mednarodne-
ga f-estivala Dnevi etnograf-skega filma
(DEF) od 7. do 11. marca v Ljubljani
po besedah njegovih organizatorjev
iz Slovenskega etnološkega društva
(SED) s partnerjema Slovenskim etno-
graf-skim muzejem (SEM) in Znanstve-
noraziskovalnim centrom Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (ZRC
SAZU) ob sodelovanju ljubljanskega
mestnega umetnostno-izobraževal-
nega kina Kinodvor.

Osrednji problematiki so v progra-
mu DEF to sredo, 9. marca, zjutraj v
SEM organizatorji posvetili tudi okro-
glo mizo Vizualna dokumentacija žive
kulturne dediščine, ob podpori sloven-
ske nacionalne komisije za UNESCO.
Festival DEF pa po besedah organiza-
torjev predstavlja nasploh pomembno
vsebino v delovanju SED. Kot navajajo,
je nastal kot nadgraditev letnega pre-
gleda slovenskih etnograf-skih filmov,
imenovanega Etnovideo maraton, ki
ga je pred leti pripravljal SEM, po nje-
govi konceptualni razširitvi že leta
2007 pa se je njegov časovni termin
razširil z enega na pet f-estivalskih
dni. Organizatorji so tedaj izobliko-
vali štiri sekcije: raziskovalno video
gradivo, študentske f-ilme ter redni
in posebni program, pri čemer po na-
vedbah selekcijska komisija izbere za
redni program okoli 30 filmov.

Načelno DEF ni tekmovalni f-esti-
val, s tem da v njegovem okviru po-
deljuje SED vsako leto Plaketo Nika
Kureta za etnograf-ski film. Njeni do-
sedanji dobitniki so, kot izpostavljajo
organizatorji: Allison Jablonko, Asen
Balikci in Andrej O. Župančič. Njena
letošnja svečana podelitev pa je napo-
vedana na predvečer zaključka DEF, se
pravi, v četrtek, 10. marca, ob 17. uri
v veliki dvorani Kinodvora. Festival
DEF je po navedbah član Koordinacije
evropskih f-estivalov antropološkega
filma CAFFE (Coordinating Anthro-
pological Film Festivals of- Europe) in
tokrat gosti filme različnih dimenzij
iz Belgije, Danske, Francije, Hrvaške,
Irske, Italije, Japonske, Kameruna, Ki-
tajske, Litve, Madžarske, Makedonije,
Mehike, Nemčije, Peruja, Romunije,
Rusije, Slovaške, Španije, Švice, Veli-
ke Britanije in ne nazadnje iz naše dr-
žave. V posebnem programu pa je to
sredo, 9. marca, popoldne v mali dvo-
rani Kinodvora na sporedu program-
ski sklop Vizualna antropologija v
Barceloni (po izboru sicer tudi uvod-
ničarja sklopa, dr. Rogeija Canalsa Vi-
lageliuja z barcelonske univerze).

Odprtje DEF je bilo žal bistveno
premalo obiskano, najbrž tudi zara-
di precej skromne propagande, zato
pa je vsaj maloštevilnemu zbranemu
občinstvu ponudilo izjemno možnost
ogleda nemškega dokumentarnega ce-
lovečerca Gavči: Če ne zajahaš, ne boš
padel (Gauchos: El que no sube, no
cae, 2009) avtorice Jane Richter o na-
slovnih junakih, po slovarski razlagi
konjeniških pastirjih velikih čred v
latinskoameriškem okolju, ki živijo
tvegana življenja, se vedno vračajo v
sedla, ne glede na to, kako pogosto
padejo iz njih, in iščejo srečo na konj-
skih hrbtih. Film odlikujejo bližnji po-
snetki, recimo, začetni s striženjem in
nasploh urejanjem konj ali nadaljnji z
njihovimi številnimi kopiti med peke-
tanjem po poteh, predvsem pa živah-
ni podrobni prikazi vsakdana gavčev
ter njihovih družin in naraščaja, njiho-
vega dela in priprav tudi na nastope
pred javnostjo in ne nazadnje zanimi-
vih ljudskih običajev.

V Narodni galeriji
prelomna raz-stava
poz-nobaročnega
slikarstva na Kranjskem,
plod raz-iskave
dr. Ferdinanda Šerbelja

Od 8. marca je v Narodni galeriji (NG) v
Ljubljani na ogled prelomna razstava,
plod 18-letnega raziskovanja muzej-
skega svetnika dr. Ferdinanda Šerbe-
lja Izzvenevanje nekega obdobja, oris
poznobaročnega slikarstva na Kranj-
skem. Razstava bo na ogled do 29.
maja, postavitev pa zaobjema 81 slik
ter 25 grafik in risb.

Razstava skupaj z obsežnim katalo-
gom zapolnjujejo sivo liso v zgodovini
likovne umetnosti v Sloveniji ter zao-
kroža študije o baročnem slikarstvu.
Obsega znana dela iz tega obodbja,
hkrati pa vključuje in na na novo vred-
noti dela od konca 60. let 18. stoletja,
ko je po vrhuncu slovenskega baročne-
ga slikarstva nastopilo obdobje izzve-
nevanja.

Šerbelj je pred slabim desetletjem
v Narodni galeriji pripravil razstavo
o baročnem slikarstvu na Goriškem,
tokrat razstava in obsežen katalog raz-
grinjata osrednjo Slovenijo oziroma
nekdanjo Kranjsko. Na raziskovanje
čakata še štajerski barok v slikarstvu
in koroški.

Iz obsežne slikarske dediščine
druge polovice 18. stoletja, ki je zve-
čine zelo slabo ohranjena, je Šerbelj
izbral tista dela, ki so slogovno ali iko-
nograf-sko značilna ter dovolj jasno za-
risujejo podobo časa. Predstavljenih
je več novih dejstev, pozabljenih slik
in slikarjev, številna dela je povezal z
imeni avtorjev ali jih na novo umestil
v slikarske opuse.

Zadnjo tretjino 18. stoletja, ko se je
iztekla življenjska doba osrednjih sli-
karjev baročnega obdobja na Sloven-
skem, štirih stebrov zrelega baroka pri
nas - Franca Jelovška, Valentina Met-
zingerja, Fortunata Berganta in Anto-
na Cebeja, so zapolnili njihovi učenci
in posnemovalci. Oblikovale so se po-
dobarske delavnice, ki so neposredno
ali prek prevodne grafike obnavljale
povzete slogovne f-ormulacije in kom-
pozicijske sheme, izgubile pa so vital-
nost slikarskega jezika. Slikarstvo je
izzvenelo v bolj ali manj poljudnem
toku z znanimi ikonograf-skimi obraz-
ci in eklektično povzetimi ter deko-
rativno preoblikovanimi baročnimi
f-ormulacijami.

Vitalnosti podobarskih delavnic
ni zmanjšal niti prihod Martina Jo-
hanna Schmidta iz Kremsa na začet-
ku 70. let. Njegovo slikarstvo dosega
kakovostni vrh druge polovice 18. sto-
letja na Kranjskem in odmeva v delih
mojstrov družine Layer. Leopold Layer
je v pol stoletja trajajočem delovanju
prvi pri nas z nepregledanim opusom
in zadnji med baročnimi ustvarjalci
in poustvarjalci, ki mu še gre prizna-
nje kakovostnega slikarja. Stroka ga
je pred desetletji neprizanesljivo pori-
nila med podobarje, aktualna razsta-
va pa Leopolda Layerja ponovno vrne
na mesto zadnjega pomembnega ba-
ročnega slikarja pri nas. Vplivnemu
krogu ljubljanske baročne četverice
sedaj pridružujejo še A Peritza, ki se
razkriva prav v času izzvenevanja ba-
roka na Kranjskem. Razstava posveča
pozornost tudi Višnjegorčanu F. A. Ni-
renbergerju.

Vezni člen med baročnimi moj-
stri, Layerjevo delavnico in slikarji 19.
stoletja pa predstavljata Janez Andrej

Na terensko
in študijsko
raziskovanje
še čakata baročno
slikarstvo
na Štajerskem
in Koroškem

Herrlein in Janez Potočnik. Herrlein se
je s slikanimi portreti in deli za meš-
čanske naročnike najbolj zanesljivo
približal slogovnim novitetam, ven-
dar je tudi on ostal v okviru baročne
tradicije.

Del gradiva na razstavi je iz zbirk
Narodne galerije in iz drugih muzej-
skih institucij, največ pa iz cerkvene
posesti, saj največji delež v slikarstvu
predstavlja cerkveno slikarstvo. Rav-
nateljica Narodne galerije dr. Barbara
Jaki je opozorila na izjemen prispevek
višjega muzjskega svetnika dr. Ferdi-
nanda Šerbelja, ki je izbral najznačil-
nejša dela poznobaročnega obdobja,
na izbor pa je predvsem vplivala nji-
hova ohranjenost, pa tudi potek zah-
tevnih in dolgotrajnih restavratorskih
posegov. Opozarja na pomen nadalj-
njih raziskav in študij skoraj prezrte
dediščine na Slovenskem. Dogodek je
v kulturnozgodovinskem smislu eden
prelomnih zadnja leta.

Iz javnega zavoda Maribor 2012, torej
zavoda, ki je steber bodoče evropske
prestolnice kulture, so vporočili, da
je Vlada Republike Slovenije razrešila
tri člane sveta zavoda ter na njihovo
mesto imenovala tri nove člane. Do
spremembe članstva v svetu zavoda
je prišlo zaradi uveljavitve Zakona o
integriteti in preprečevanju korupci-
je, po katerem naj bi siceršnje f-unkci-
je članov sveta postale nezdružljive s
članstvom v svetu zavoda.

Vlada je tako razrešila Jožefa Škol-
ča, državnega sekretarja v kabinetu
predsednika vlade, dr. Jozsefa Gyor-
kosa, državnega sekretarja na minis-
trstvu za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo, in dr. Stojana Pelka, držav-
nega sekretarja na ministrstvu za kul-
turo. Razrešila jih je 3. marca, 4. marca
pa imenovala nove člane sveta zavoda,
in sicer: dr. Ota Lutharja, rednega pro-
f-esorja na Univerzi v Novi Gorici, dr.
Lučko Lorber, visokošolsko učiteljico
z Univerze v Mariboru, in Barbaro Ko-
želj Podlogar, generalno direktorico di-
rektorata za umetnost na ministrstvu
za kulturo.

Vprašamo se seveda lahko, ali je
takšan menjava kakorkoli pomenljiva?
Se z njo spremenijo razmerja v svetu
zavoda oziroma je mogoče pričakovati
drugačno f-unkcioniranje sveta? Vsaj za
Jožef-a Školča, ki je bil tudi predsednik
sveta zavoda, in za Stojana Pelka lahko
trdimo, da sta bila z genezo in razvo-
jem evropske prestolnice ne le dobro
seznanjena, ampak sta tudi vplivala na
nekatere njene postavke, kadrovske in
druge izbire. Tako pri članih sveta res
ne bi mogli govoriti o nevpletenosti v
proces, ki ga nadzorujejo, kar je osnova
novega "kodeksa", res pa smo z novimi
člani najbrž dobili nevpletene nepozna-
valce, ki se bodo s prestolnico seznanja-
li na novo. Res pa ne bodo edini, tudi
vršilka dolžnosti generalne direktorice
je "nova v igri" pa še kdo. Prestolnico
se očitno da voditi oziroma jo nadzoro-
vati tudi zlahka. (pv)

Mednarodna tragikomična
glasbena drama Koncert
o političnem uničevanju
karier in življenj umetnikov
ter njihovem duhovitem
kljubovanju in preseganju
take usode

Tragikomedija zmešnjav se zdi
primerna oznaka sicer tudi presunlji-
ve francosko-italijansko-romunsko-
belgijsko-ruske glasbene drame
Koncert (Le concert, 2009) v Franciji
aktivnega mednarodno nagrajevane-
ga 52-letnega romunskega režiserja in
scenarista Raduja Mihaileanuja ter
scenarističnih sodelavcev Matthewja
Robbinsa in Alain-Michela Blanca
po izvirni zgodbi Hectorja Cabella
Reyesa in Thierryja Degrandija.
Namreč, nagrajevani Koncert, letos
še nominiran za zlati globus hollywo-
odskega združenja tujih novinarjev
za najboljši tujejezični film, v kinih
pri nas pa po zaslugi distribucije
Cinemania group (začenši v ljubljan-
skem Kinodvoru), tragikomično
zamešano in presunljivo obravnava
problematiko političnega uničevanja
karier in življenj mojstrskih (glasbe-
nih) umetnikov, vendar duhovito
kljubujočih in presegajočih tako
usodo.

Čeprav Koncerta ni Mihaileanu
uresničil po lastni izvirni zgodbi, pa
se zdi, da je v njej odkril avtobiograf-
ske elemente iz svojega življenja, ko
je še kot študent pred dobrimi tremi
desetletji emigriral v Francijo iz
domače Romunije pred režimom
diktatorja Ceausescuja. V Koncertu,
ki se sugestivno začne z magičnim
"plesom" načrtno neostrih, seveda
prepoznavnih podob dirigentskih
rok v akciji, pa je v središču politično
zaznamovana usoda čistilca v
znamenitem ruskem Bolšoj teatru,
ob čigar zamaknjenosti med
igranjem teatrskega orkestra in nato
ob grozečem preganjanju njegovega
nečloveškega direktorja nazaj k
čiščenju se začne razkrivati, da je
čistilec nekdanji sloviti, genialni
dirigent orkestra Bolšoj, skupaj z
bivšimi člani, med njimi mnogimi
Židi, pred časom odpuščena in
ponižana žrtev političnega režima.

Po naključju pa med čiščenjem
prazne direktorjeve pisarne prestre-
že na telefaksu nenapovedano vabilo
iz Pariza po možnosti za bližnje
gostovanje orkestra in, ker nima prič,
se hitro odloči, da bo zbral nekdanje
orkestrske glasbenike za nastop v
Parizu namesto zdajšnjega orkestra,
saj so boljši, s tem da se preživljajo z
vsem (ne)mogočim, od šofiranja
rešilnega avta do navsezadnje celo
uglasbitev pornografskih filmov. Za
menedžerja gostovanja pa na videz
absurdno, toda v bistvu logično
povabi prav tistega nekdanjega
političnega funkcionarja, "zaslužne-
ga" za uničenje njegove kariere,
vendar zdaj predvsem izjemnega
poslovnega pogajalca s tudi lastnim
interesom zaradi ponovnega stika s
pariškimi političnimi somišljeniki. A
povrh vsega si dirigent želi kot
solistko na koncertu prav določeno
mlado francosko violinsko virtuozi-
njo.

Najbrž jo tako ceni, da hrani celo vse
njene plošče in kritike, je osnovna
domneva, ki pa proti koncu dobi
drugačen odgovor, da je njena
življenjska usoda zelo tesno in tudi
tragično povezana z njim in kar
celotnim orkestrom. Naposled
presunljivo pripoved polnokrvno
oživlja številna odlična igralska
zasedba na čelu z Alek-sejem
Gusk-ovim kot resnobnim dirigen-
tom, Dimitrijem Nazarovim kot
medvedasto dobrodušnim čelistom,
Valerijem Barinovim kot nekdanjim
funkcionarjem in zdajšnjim mened-
žerjem ter ne nazadnje s slavno
Francozinjo Miou-Miou kot nadvse
skrbno menedžerko mlade violinske
virtuozinje, ki jo oživi spet magična
Židinja Melanie Laurent, nepozabna
iz nadvse duhovitih Tarantinovih
Neslavnih barab (Inglourious
Basterds, 2009) kot preživela
uporniška žrtev nacističnega režima.

Tragikomedija zmešnjav pa je
Koncert zato, ker vključuje številne
presenetljive komične zaplete in
razplete, recimo, kako se kar na
letališču tik pred odhodom ponaredi
potne liste in vizume za ves orkester
ali pa sponzorja gostovanja pridobi
ravno med točo krogel na množični
poroki, zaključeni s strelskim
obračunom.

Skoraj tristostranski letni zbornik
Signal Kulturnega društva člen 7 za
avstrijsko Štajersko je te dni znova
ugledal luč sveta. Dosledno dvojezični
zbornik Signal 2010/2011 sta uredili
predsednica društva Susanne Weitla-
ner in poslovodkinja E-lisabeth Arlt,
izšel pa je v nakladi 700 izvodov. Tek-
ste je prispevalo štirinajst avtorjev,
prevajali so Barbara Predin, Katja
Lenič Šalamun, Valentin Sima, Seba-
stian Walcher in Susanne Weitlaner.
Izid sta podprla Urad zveznega kanc-
lerja za manjšine in Urad za Slovence
po svetu. Urednici sta v uvodu zapisa-
li: "Regije se spreminjajo in zraščajo
skupaj. Nacionalne države izginjajo,
dajejo prostor združeni Evropi. Nekoč
ločevalno postaja povezovalno. To
lahko letos še posebej jasno opazimo
na primeru Bad Radkersburga in Gor-
nje Radgone. Po več kot šestih letih po
vstopu Slovenije v Evropsko unijo in
decembra 2007 v schengensko območ-
je so končno tudi na avstrijski strani
porušili bivšo obmejno in carinsko
stavbo pri mostu čez Muro."

Heinrich Pfandl je prispeval na-
slovno temo zbornika Kako je med
Slovenci fletno. Poglobil se je v slo-
venščino na topografskih razgled-
nicah kronovine Štajerske med leti
1880 do 1918. Izredni profesor slavi-
stike piše, da je bil ob pojavu medija
jezik sprva nemški, nato pa najbolj po
zaslugi katoliške cerkve, ki je izdajala
'domoljubne' razglednice", tudi sloven-
ski. Avtor si ne dela utvar, da je treba
prevlado nemščine na razglednicah
iz sedanjih slovenskih mest pripisa-
ti temu, da so jih največkrat pošiljali
ljudje iz drugih dežel Avstro-Ogrske
in premožnejši ter da je bila nemščina
lingua franca monarhije: "Razumljivo,
da je za komercialni uspeh večina raz-
glednic prvotno imela skoraj izključ-
no nemške napise." Prvo razglednico
s "slovanskim" imenom Maribor je
Pfandl našel iz leta 1901, na njej pa si
pozornost zasluži tudi osebno sporoči-
lo, v katerem odpošiljateljica prejem-
nico opozarja, "kako je med Slovenci
fletno".

Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič je
obdelal časopis Štajerc s Ptuja, ki je
med prvo svetovno vojno obveljal za
"Nemcem prijazni" časnik. Pod naslo-
vom Brez meščanskega miru temo
nadaljuje Martin Moll, germanist in
zgodovinar, z analizo nemško-štajer-
skih časopisov, ki so ob atentatu na
avstroogrskega prestolonaslednika
v Sarajevu planili po nasprotnikih v
lastni deželi. Slovenski Štajerci so se
tako na začetku prve svetovne vojne
znašli brez zaščite oblasti pred nemš-
konacionalnimi hujskači. Psiholog in
psihoterapevt Werner Steinhauser
se je podal na popotovanje po svo-
jih družinskih sledeh v Sloveniji. Po
dveh "šolskih prispevkih" Susanne
Weitlanner in Vere Sterže, učiteljice
nemščine v osnovni šoli Muta, ter pri-
spevku pravnika Dejana Valentinčiča
o Svetih Višarjih, je Življenje pri Mariji
Snežni je popisala Sonja Bezjak-, socio-
loginja in religiologinja. V zgodovino
se zbornik vrne s tekstom Franza Jose-
fa Schobra, ki je zbral grozljive spomi-
ne ujetnikov v gradu Hrastovec poleti
leta 1945. Sin Marie Madleine, grofice
Herberstein, Hans Chrisoph Herber-
stein je dodal še pričevanje svoje ma-
tere o njeni aretaciji julija 1945 na
ptujskem gradu.

S kritiko avstrijskega zgodovino-
pisja in lokalne koroške politike se
je Brigitte E-ntner, zgodovinarka iz
Celovca, lotila vprašanja tako imeno-

vanih odšlepanih Korošcev po parti-
zanih: "Okoli tega se pojavlja nešteto
špekulacij, in to ne le s strani politi-
kov in novinarjev, temveč tudi s stra-
ni zgodovinarjev raziskovalcev. Vsi se
pri tem niso izkazali za resne oziroma
odgovorne." Od 263 odpeljanih oseb
maja 1945 jih je za pogrešane obve-
ljalo 96. Entnerjeva ob koncu napiše:
"Aretacije se zdijo na podlagi dejstev
razumljive, če ne celo legitimne, na
drugi strani pa ta ista dejstva ne opra-
vičujejo zunajsodnih likvidacij, ki so
v približno tretjini primerov sledile
aretacijam."

O prekmurskih Judih v članku s
podnaslovom Od cvetoče skupnosti
do ostanka ostankov piše Marjan Toš,
zgodovinar in višji kustos iz Maribo-
ra, o demilitarizirani coni med obema
Korejama pa še socialna antropologi-
nja E-lisabeth Schober.

Srednješolci
podeželske srednje
šole vTinejdadu cel
dan v šoli, korožkov
nimajo, med izbirne
vsebine pa sodi
petkov večerni ples

Tinejdad je mesto, pravijo nje-
govi prebivalci, ampak to ma-
roško mesto je velika vas ob
glavni cesti, ki vodi proti z-ahod-
ni obali Atlantika, proti mestu-
Ou-rz-az-ate in še v notranjost
Maroka. V njej je impoz-antna
srednja šola, ki jo obisku-je 470
dijakov, starih med 12 in 18 let.
Direktor šole Ahmed Ovtagh-
zbit je prijaz-en človek, četu-di
iz-jemen trener karateja. Brez-
oklevanja sprejme sku-pino
slovenskih geografov in jih v
z-bornici nagovori v gladki fran-
coščini, njegovi pomočniki, ki
dodajajo informacije o šoli, dija-
kih, predmetniku- in plači, govo-
rijo arabsko, tu- in tam je slišati
tu-di berberske besede. V tej ve-
liki vasi živijo Berberi, vendar
je v šoli in v u-stanovah u-radni
jez-ik arabščina. Šola je državna,
ni pa obvez-na.

"Država in kralj sta se pred
tremi leti odločila, da bo sred-
nje iz-obraževanje brez-plačno,"
pou-dari direktor šole. Osnov-
na šola pri nas traja šest let, v
srednjo otroci vstopijo z- dvanaj-
stim letom. Tu-kaj se govorijo
trije jez-iki: arabski, francoski in
angleški. Ko dijaki končajo sred-
njo šolo, so jim odprta vrata na
u-niverz-o ali na visoke oz-iroma

višje šole. Naša šola je splošna.
Učitelji, ki jih namešča ministr-
stvo z-a iz-obraževanje, pou-ču-jejo
omenjene jez-ike, naravoslov-
ne predmete, moralno vz-gojo,
etiko, z-godovino in geografijo,
islam, fiz-iko, matematiko in
športno vz-gojo. V u-čilnicah je
25 dijakov, dru-god tu-di do 40,"
je še dejal Ahmed Ovtaghz-bit.

V šoli dela 22 u-čiteljev, pou-k
se z-ačne ob 8.30 in traja do 18.
u-re. Dijaki in u-čitelji lahko ma-
licajo, v šoli je tu-di kosilo. Tri-
deset u-r z-naša delovni teden,
pou-k se z-ačne sredi septembra,
konča konec ju-nija. Zanimivo: v
šoli ni krožkov, le kakšna iz-bir-
na vsebina. Dijakinje povedo,
da v petek z-večer lahko pleše-
jo na plesnem tečaju-. Kako pa
je s preverjanjem z-nanja? "V
prvem in dru-gem letniku- ga
ni, šele poz-neje u-čitelji preveri-
jo z-nanje svojih dijakov. In če
ni dovolj z-nanja in če so dijaki
do u-čiteljev nestrpni ali nesram-
ni, sledi fiz-ični obraču-n," je gla-
sno in v smehu- dejal direktor
šole, ki je, da ne poz-abimo, ka-
rateist. V predmetniku- nimajo
vedenja, ta je u-veden le v gimna-
z-ijah. Starši se s šolo povez-u-jejo
prek sveta staršev. Njihov vpliv
je včasih velik, včasih ga ne ču--
tijo, opoz-arja direktor. Šola
ima odlične športnike: fantje
se u-kvarjajo z- borilnimi vešči-
nami, dekleta tečejo. "Tamle, v
moji pisarni, so njihove števil-
ne medalje!" se nasmehne in še
pove, da dijaki, ki so oddaljeni
od šole, dobijo kolesa.

In kakšen je položaj u-čite-
lja? "Dober," odgovori direk-
tor, "tu-kaj je podeželje, lju-dje
so dru-gačni kot meščani, u-či-
telj je tako rekoč z-aščitni z-nak
vasi, njegov položaj je dober, v
mestu- nič več. Njihov z-aslu-žek
je glede na gospodarski položaj
Maroka soliden, z-ačetnik oz-i-
roma pomočnik z-aslu-ži 4000
dirhamov (400 evrov), u-čitelji
z- daljšo prakso pa tu-di 15.000
maroških dirhamov. To je so-
lidna plača," pou-dari direktor
in doda, "da je sobota tu- in tam
delovna, vendar takrat nimajo
vsi dijaki pou-ka. Gre z-a iz-jem-
ne dogodke. Plača u-čiteljev je
raz-deljena na tri stopnje, delajo
pa do 60. leta starosti, polovica
z-aposlenih je žensk."

Šola v Tinejdadu- ni velika,
u-čilnice tvorijo atrij, na eni stra-
ni je velika jedilnica s ku-hinjo,
na dru-gi strani dodatne u-čilni-
ce in veliko športno igrišče. Šola
in z-elenice so obdane z- visokim
z-idom, pred šolo je avtobu-sna
postaja, čez- cesto pa prodajalne
z- vsem mogočim blagom. Otro-
ci, ki se igrajo ali posedajo pred
vhodom v šolo, so z-adržani, le
trije ali štirje nekoliko bolj rado-
vedni. In ko jim pokažem nekaj
strani slovenskega časopisa, so
navdu-šeni, v trenu-tku- prepo-
z-najo nogometaša Messija, film-
ske igralce pa francoskega šefa
države Sarkoz-yja. Brez- obotav-
ljanja se mu-z-ajo nad njim in ko
z-agledajo še nekaj najnovejših
modelov avtomobilov, osu-pne-
jo. In takrat je konec pogovora.
S časopisom v roki z-bežijo čez-
cesto, z-a njimi se dviga prah
in takrat se približajo deklice.
Govorite francosko? vprašajo.
Odkimam. Škoda, rečejo in se
u-maknejo v varno z-avetje šol-
skega vhoda.

Zmago je slovenska raz-liči-
ca imena Viktor, ki iz-haja
iz- latinskega imena Viktor
in se povez-u-je z- latinsko be-
sedo victor v pomenu- "z-ma-
govalec".
REKLO ZA DANES:
Če na štirideset mu-čencev
piha, bo pihalo še štiride-
set dni.

241 pr. n. št. - Rimljani so po-
topili kartažansko ladjevje,
s čimer se je končala prva
pu-nska vojna.
1628 - Rodil se je italijanski
z-dravnik in anatom Mar-
cello Malpighi (u-mrl leta
1694), u-temeljitelj mikro-
skopske anatomije.
1772 - Rodil se je nemški pi-
satelj, filoz-of in filolog Frie-
drich Schlegel (u-mrl leta
1829). Pomembno je vplival
na nemško romantično lite-
ratu-ro.

1856 - Rodil se je slovenski
naravoslovec Ferdinand
Seidl (u-mrl leta 1942), u-te-
meljitelj slovenske geologije.
1861 - Umrl je u-krajinski pe-
snik, pisatelj in slikar Taras
Ševčenko (rojen leta 1814).
1892 - Rodil se je francoski
skladatelj Arthu-r Honegger
(u-mrl leta 1955), eden naj-
bolj plodovitih in prilju-blje-
nih skladateljev 20. stoletja.
1910 - Na Kitajskem so
odpravili su-ženjstvo.
1957 - Rodil se je voditelj te-
roristične mreže Al Kaida
Osama bin Laden.
1959 - Tibe-
tanski voditelj
Dalaj Lama je
bil izgnan
v Indi-
jo.

^^^^ - t

1308

PAPIRJU
PODOBEN
IZDELEK
IZ KOSITRA

POLJSKO
MESTO
JUŽNO OD
LODZA

JUŽNO-
AMERIŠKA
KUKAVICA

KAREL
STAMIC

PESNICA
KERMAUNER

NEKDANJA
MUČILNA
PRIPRAVA

BOSANSKI
BOKSAR
LIČINA

OTOK
ZAHODNO

OD
LOŠINJA

FINSKO
IME ZA
DANSKO

PEVEC
SMOLAR

NAŠA TISK.
AGENCIJA
SUROVINA
ZA PLATNO

NOBELIJ
MIZA ZA
ODIRANJE
PRAŠIČA

PESEM PO
NEMŠKO
EGIPČ. BOG
UMETNIKOV

NEKDANJI
DESETAR
V VOJSKI

SESTAVIL
MARKO
NAPAST

PAPEŽ
WOJTYLA

SKELET
AFRIŠKA
GOZDNA
ŽIRAFA

ŽENSKA,
KI SE
KOPA

KRILO RIM-
SKE LEGIJE
MESTO V JZ
FRANCIJI

AM. FILM.
IGRALEC
TAMIROFF

MESTO NA
SAHALINU
JEZERO
NA IRSKEM

NEPTUNIJ
TAJVANSKI
FILM. REŽI-
SER LEE

AVTO
TOVARNE
DAEWOO

STANKO
LORGER

AMERIŠKA
TEKAČICA
DEVERS
CELJE

PRELIVA-
NJE BARV
KOT PRI
OPALU

LITIJ

SLOVENSKA
LJUDSKA
BALADA

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Kupari, Oleron, striga, Marija, Marakana,
Assam, Vanja, Maksimir, ep, stil, Lodi, liberalizem, Ero, esejist, Rab, akt, dav.

1969 - Jamesa Raya obso-
dijo na 99 let z-apora z-ara-
di u-boja Martina Lu-thra
Kinga.

1985 - Umrl je generalni se-
kretar KP Sovjetske z-vez-e
Konstantin Černenko. Nasle-
dil ga je Mihail Gorbačov.

Občasno vam z-manjka potr-
pljenja do dru-gih in tu-di
do sebe. Umirite se. Več
časa posvetite lju-dem, ki jih
imate radi.
BIK

Bodite pripravljeni na manj-
ša nesoglasja pri sklepanju-
finančnih poslov. Nekdo
vam pripravlja prijetno pre-
senečenje.
DV01ČKA

Pri delu- boste prodorni in
u-činkoviti. Raz-peti boste
med iz-oliranostjo in med
močno potrebo po prijatelj-
stvu-.
RAK

Prijateljev največkrat ni,
ko so vam najbolj potrebni.
Najlažje se boste u-mirili ob
dobri knjigi.
LEV

Kar ste včasih podcenjevali,
z-daj cenite. Težave, s kateri-
mi ste se spopadli, bodo v
kratkem iz-gu-bile svojo moč.
DEVICA

Usklajenost želja in aktiv-
nosti vam omogoča doseči
tihe cilje. Bolj u-bogajte svojo
intu-icijo, ne pa nasvetov.
TEHTNICA

Lahko se postavite na svoje
noge in ni vam treba čaka-
ti, da bi se dru-gi potegovali
z-a vas.

Lotite se česa novega. Če ste
si sposobni z-amišljati idejo
kot podobo nečesa, kar si že-
lite, stvar že obstaja!

Končno se boste z-brali in
se lotili dela. Pred vami je
obdobje, ko bodo od vas ve-
liko pričakovali.
KOZOROG

Odpovedati se boste morali
marsičemu, če boste hoteli
ustreči vsem. Nikar ne raz-
dajte vse energije za posel.
VODNAR

Zadnje čase so se vam odpr-
le oči z-a marsikaj, kar je vča-
sih šlo neopaz-no mimo vas.
Čaka vas priložnost.
RIBI

Več bi morali raz-mišljati o
svojih ču-stvih, saj se veliko-
krat težko odprete. Še do
sebe ste včasih neiskreni.

Stavke v Univerzitetnem kliničnem
centru (UKC) Maribor danes ne bo.
Vodstvo bolnišnice in stavkovni odbor
zdravniškega sindikata Fides sta se na-
mreč dogovorila o kompromisni re-
šitvi, da zdravnikom deloma plačajo
ure dežurstev, ki so jih zdaj evidenti-
rali kot proste dneve, a jih zaradi pre-
obremenjenosti niso mogli koristiti.
V naslednjem mesecu bodo finančne
učinke te rešitve preverili, nato pa se
bo sindikat - tudi glede na odzive svo-
jega članstva - odločil, ali bo izvedel
že napovedano stavko. Ta je namreč
le preložena za en mesec, ne pa tudi
odpovedana.

Kot je včeraj pojasnila Darja Arko,
strokovna direktorica UKC Maribor, se
je doslej zdravnikom po opravljenih
dežurstvih osem ur evidentiralo kot
prost dan. Zdaj bodo tistim, ki so bolj
obremenjeni in jih v dopoldanskem
času bolj potrebujejo v bolnišnici, te
ure plačali. Takšna rešitev je v skladu
s pravilnikom o zagotavljanju nepreki-
njenega zdravstvenega varstva, ki ga
je sprejel minister za zdravje Dorijan
Marušič, in je sicer glede možnosti na-
grajevanja dežurstev v zdravstvenih
zavodih zelo omejujoč, zlasti tam, kjer
določenega kadra ni dovolj. Znano pa
je, da po novem velja plačilo za čas de-
žurstva, kije vezano na plačni razred,
v katerega je umeščeno dežurno mesto,
in ne več na plačni razred dežurajoče-
ga zdravnika. Za mnoge, predvsem pa
najbolj obremenjene, je to prineslo bist-
veno nižje plačilo dežurstva.

Strokovna direktorica Darja Arko (ob njej Janez Lencl) pravi, da je UKC Maribor februarja kljub težavam z organizacijo dežurstev z
zavarovalnico dogovorjeni program opravil več kot stoodstotno. (Igor Napast)

bilo. "Samo število operacij sploh ni
pravo merilo," je povedala Darja Arko,
"vedeti moramo, da so lahko zelo raz-
lično zahtevne. Lahko trajajo od 25 do
30 minut in jih lahko v dopoldnevu
naredimo sedem ali pa po sedem in
osem ur in naredimo le eno." Februar-
ja so tako program, ki je dogovorjen z
zdravstveno zavarovalnico, celo prese-
gli za dober odstotek.

vsem vojakom, ki so tukaj pokopani,
ne glede na to, na kateri strani so se bo-
rili, bomo na neki način simbolno do-
prinesli k spravi," meni Pliberškova in
dodaja, da se je treba zgodovine spomi-
njati, vendar ne na način, da bi nas ta
delila. Podobnega mnenja je tudi Page,
ki je bil prijetno presenečen nad kva-
liteto pokopališča in dostojanstvom,
ki ga to nudi: "Mislim, da je Sloveni-
ja lahko navdih drugim državam po
svetu, in počaščen sem, da je Velika
Britanija podporni partner v tem pro-
jektu." Angleško veleposlaništvo v pro-
jektu vojnih pokopališč sicer aktivno
sodeluje že od začetka, glavna vezna
člena pa sta Page in vojaški ataše pod-
polkovnik Derek Gibson.

V torek so iz uprave mestne občine
(MO) Murska Sobota sporočili, da so
za sofinanciranje operacije Turistič-
ni center (TC) Fazanerija - energetski
del od Službe Vlade RS za lokalno sa-
moupravo in regionalno politiko preje-
li skoraj 2,2 milijona evrov iz naslova
namenskih sredstev EU za kohezijsko
politiko na proračunski postavki Raz-
voj regij - spodbujanje turizma - 07-
13-EU.

Soboški župan Anton Štihec pojas-
njuje, da predstavlja operacija - letos je
za to zagotovljenih dobrih 1,6 milijona
evrov, v letu 2012 pa okrog 584.000
evrov - najavo začetka celovitega da-
ljinskega ogrevanja mesta Murska So-
bota z geotermalno energijo. Gre za
projekt, ki je ocenjen na kar okrog 60

Predsednik Danilo Turk bo danes po-
poldan nagovoril udeležence drugega
mednarodnega posveta Socialni dialo-
gi v Evropski uniji, ki ga v sodelovanju
z ministrstvom za javno upravo pri-
pravlja Združenje delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije. Na posvetu
bodo razpravljali o krepitvi institucio-
nalne in administrativne usposobljeno-
sti omenjenega združenja na področju
socialnega dialoga v obrti in podjetništ-
vu. Posvet se bo pričel ob 14.30. (mš)

Rok Vori iz Velike Polane si je s svojim po-
gumnim dejanjem - izkazal se je s tem,
ko je preprečil, da bi sosed umoril svojo
ženo in hčerko - prislužil naziva Junak
Slovenije 2010 in Pomurec leta 2010, pre-
jel je tudi medaljo policije za hrabrost
in druga priznanja. Danes mu bodo za
njegovo hrabrost čestitali tudi v doma-
či občini, in sicer na sprejemu, ki se bo
začel ob 17. uri v Medgeneracijskem cen-
tru v Mali Polani. (se)
milijonov evrov. "Naši načrti na tem
področju so veliki, pri tem sodeluje-
mo z Dravskimi elektrarnami Maribor
(DEM), ki so se prijavile na evropski
razpis s projektom celovitega daljinske-
ga ogrevanja mesta Murska Sobota, in
partnerjema iz Madžarske, s katerim
(gre za občino Kormend) smo prijavili
skupni projekt za pridobitev sredstev
za izdelavo preliminarnih študij o geo-
termalnem potencialu, možnostih za
njegovo izkoriščanje in lokacijah, in
iz Češke, s katerim sodelujemo že kaki
dve leti in nam pomaga pri evropskem
pilotnem geotermalnem projektu, ki
poteka v mestu Litomerice, z njim si
želimo izmenjevati znanja in črpati
evropska sredstva. Z zadnjim imamo
stike preko enega od čeških podjetij,
omenjeno mesto je za vrtanje ene od
vrtin že dobilo evropska sredstva. Vse-
kakor gre za dolgoročni projekt, ki
ga je treba začeti izvajati po korakih.
Prvi korak je energetski del TC Faza-
nerija."

Na območju Fazanerije naj bi izvr-
tali dve vrtini, eno novo za črpanje
oziroma izkoriščanje tople vode iz
podzemlja in eno reinjekcijsko ali
povratno, da ne bi porabljene tople
vode spuščali v potok Ledava, kakor
se dogaja ves čas do zdaj. "DEM načr-
tuje vrtanje globlje vrtine, da bi priš-
li do vode z višjimi temperaturami,
saj bi v tem primeru lahko iz geoter-
malne energije pridobivali tudi elek-
trično energijo. Naš namen je, da bi
izkoristili ostalo toploto za daljinsko
ogrevanje oziroma dodatno ogreva-
nje vseh javnih objektov, blokovskih
kompleksov in ostalih javnih zgradb,"
je pojasnjeval Štihec. "Bistvo projek-
ta je v tem, da se lahko pridobijo sred-
stva za ta namen, če se s tem dvigne
življenjski standard ljudi v neki regi-
ji, pomembno je, da sta prisotna oba
dela, tržni, ki predstavlja prodajo ener-
gije, in javni del, ki je povezan z živ-
ljenjskim standardom, ta pa se lahko
dvigne tudi tako, da se znižajo stroški
ogrevanja."

Skupina SID banka ponuja pomoč

Okrog 50 predstavnikov pomurskih podjetij se je včeraj v Murski Soboti udeleži-
lo konference SID banke (to je Slovenska izvozna in razvojna banka) iz Ljubljane,
predstavitev sta organizirala Pomurska gospodarska zbornice (PGZ) in Regional-
na razvojna agencije (RRA) Mura. Direktor PGZ Robert Grah je povedal, da imajo
v pomurski regiji trenutno pripravljenih razvojnih in investicijskih projektov v
skupni vrednosti okrog 300 milijonov evrov, upoštevani so tudi tisti - njihova
vrednost je okrog 50 milijonov evrov -, s katerimi konzorciji podjetij iz pomur-
ske regije niso uspeli s prijavo na razpis Ministrstva za gospodarstvo RS (MG) za
pridobitev evropskih sredstev za vzpostavitev razvojnih centrov.

"Ker je največja cokla v razvoju naših podjetij finančne narave, smo povabili
predstavnike SID banke, ki imajo možnost direktnega financiranja projektov kot
tudi posrednega preko komercialnih bank," je pojasnil Grah. Predsednik uprave
SID Banke mag. Sibil Svilan, ki je s sodelavci kot prvo od slovenskih regij v letu
2011 obiskal Pomurje, je izpostavil, da so v zadnjem letu preko sto pomurskim
podjetjem preko poslovnih bank ponudili okrog sto milijonov evrov. Dodal je, da
lahko njihova banka na določene načine in pod določenimi pogoji sodeluje tudi
pri sofinanciranju projektov, ki so bili prijavljeni na razpis MG za razvojne centre,
pa niso bili uspešni oziroma bi bila za izvedbo potrebna lastna sredstva. (bž)

Koroška komunalna
podjetja so v prekršku,
ker Koroški regijski center
za ravnanje z odpadki
še ne deluje

Koroškim javnim komunalnim pod-
jetjem, z izjemo dravograjskega, grozi
izvršba. V sklepu, ki so ga prejela javna
komunalna podjetja Log, Radlje ob
Dravi in Komunala Slovenj Gradec, je
določeno, da jim bodo z njihovih tran-
sakcijskih računov odtegnili po deset
tisoč evrov, če najkasneje do 30. apri-
la ne bodo v celoti izpolnila obvezno-
sti, ki jim jih nalagajo predpisi v zvezi s
predhodno obdelavo odpadkov, ki jih
odlagajo na odlagališčih.

Kot je preprosto pojasnil direktor Ko-
munale Slovenj Gradec Edvard Puš-
nik, jim grozi denarna kazen zato,
ker ne odlagajo odpadkov v skladu z
veljavnimi predpisi, ki določajo, da je
dovoljeno odlagati le odpadke, iz kate-
rih je izločeno vse, kar je še uporabno.
"Tega pa ne moremo zagotoviti, dokler
ne začne obratovati Kocerod," je pove-
dal Pušnik. Po njegovih informacijah
so nekatera komunalna podjetja v Slo-
veniji kazen že plačala, ne zdi pa se mu
smiselno, da kaznujejo zdaj tiste, ki so
tik pred zagonom regijskega centra za
odpadke, kar velja za Koroško. Direk-
tor Komunalnega podjetja Radlje ob
Dravi je povedal, da so sklep o dovolit-
vi izvršbe prejeli tudi pri njih, čemur
se čudi, saj je bilo po njegovih besedah
komunalnim podjetjem obljubljeno,
da se do izdaje nove uredbe kazni ne
bodo izrekale. Edino komunalno pod-
jetje, ki na Koroškem ni dobilo sklepa
o dovolitvi izvršbe, je dravograjsko.
Kot je povedal direktor Miroslav Sep,
odpadke iz Dravograda že od 1. januar-
ja 2010 odlagajo v Mislinjski Dobravi,
"za to tudi drago plačujemo. Na našem
nekdanjem odlagališču v Črnečah pa
z inertnimi odpadki (gre predvsem za
zemljino) tvorimo tako imenovani po-
krov."

Kot je povedal vodja projekta Koroški
regijski center za ravnanje z odpadki
(Kocerod) pri Regionalni razvojni agen-
ciji (RRA) za Koroško Ivan Plevnik, tre-
nutno aktivnosti pri gradnji centra za
predelavo odpadkov v Mislinjski Do-
bravi ter odlagališča na Prevaljah te-
čejo tako, da bi bila gradnja lahko
končana do konca aprila, 15. maja pa
bi Kocerod lahko začel poskusno obra-
tovati. "Tehnologija je že vgrajena, veli-
ko pa bo še treba storiti pri zunanjosti
in navezavi na objekt," je povedal Plev-
nik. Te dni so z izvajalcem, podjetjem
Primorje, podpisali aneks k pogodbi, ki
med drugim določa tudi tri podizvajal-
ce, ki jim bo poslej investitor obvezno-
sti, ki bodo zapadle, plačeval direktno.
Podizvajalci, ki jim izvajalec ne bi po-
ravnal terjatev, bi namreč lahko ovira-
li pridobivanje ustreznih dovoljenj za
začetek obratovanja. Do konca marca
bodo po Plevnikovih besedah vložili
zahtevo za tehnični pregled, ki mu bo
sledila pridobitev še drugih dovoljenj,
poskusno obratovanje pa bo trajalo
eno leto.

Glede na to, da bo Kocerod v najbolj-
šem primeru začel poskusno obrato-
vati 15. maja, kaže, da se komunalna
podjetja izvršbi ne bodo mogla izogni-
ti, saj na njihovem sklepu piše, da bo
izvršba z uporabo denarne kazni 10
tisoč evrov opravljena, če obveznosti
ne bodo izpolnjene najkasneje do 30.
aprila. Podobne odločbe in sklepe so
dobila mnoga komunalna podjetja v
Sloveniji, ponekod se niso še niti ze-
dinili o lokaciji regijskih centrov za
ravnanje z odpadki, kaj šele, da bi jih
pričeli graditi.

Začetek delovanja Koceroda bi lahko ogrozila tudi nedejavnost občin ozi-
roma občinskih svetov pri sprejemanju odloka, ki je osnova za organizaci-
jo delovanja regijskega centra. "Na občine smo se obrnili s prošnjo, da prvo
obravnavo odloka o načinu opravljanja javne službe ravnanja s komunalni-
mi odpadki opravijo v februarju, žal so to storili le na Prevaljah (od koder so
v teh dneh na RRA že prejeli pripombe), v Vuzenici, Dravogradu in Radljah,
v preostalih osmih občinah pa občinski sveti odloka še niso obravnavali.
Lahko se zgodi, da bodo objekti končani, pa ne bomo imeli upravljavca," je
posvaril Plevnik.

Gostinska ponudba v Vojniku ni le
skromna, ampak je po novem sploh
ni. Vrata je zaprla še restavracija Urška,
ki jo je pred sedmimi leti odprl samo-
stojni podjetnik Božo Koz-jak. Posel je
prevzel od svojega dotedanjega direk-
torja Zvoneta Štormana, ki je ugled
gostilne ponesel čez občinske meje.
Pa vendar Kozjaku posel ni šel tako
dobro kot predhodniku. Pred kratkim
je nad poslom v Vojniku dokončno obu-
pal, še vedno pa ima kljub finančnim
težavam v najemu gostinski lokal Čulk
na Lavi v Celju.

Lastniki objekta, družina Marolt,
zapuščeni gostinski lokal trenutno
obnavljajo. Zamenjali bodo točilni
pult, vso keramiko, obnoviti namerava-
jo tudi zunanji kozolec. Sredi aprila naj
bi obnovitvena dela zaključili, maja pa
naj bi že bila otvoritev. Kdo bo najem-
nik, še ni znano, dogovarjali pa naj bi
se z dvema interesentoma. Lastniki se
sami z gostinstvom ne želijo ukvarja-
ti. Sosednjo kavarno in športni center
Švic so po dolgih letih životarjenja in
zamenjav najemnikov sicer sami spra-
vili na noge, vendar so v začetku mese-
ca tudi ta objekt znova oddali.

Dobri dve leti pa sameva tudi gostil-
na Lovec. O njeni ponovni oživitvi ni
ne duha ne sluha, saj je njeno lastništ-
vo zelo zapleteno. Gostilne pred leti
namreč niso zaprli zaradi novozgraje-
nega pokritega pločnika, ki je delno
segal na cestišče, kot so domnevali do-
mačini, ampak zaradi dolgov podjetni-
ka Boštjana Ovtarja. Kot je ugotovila
stečajna upraviteljica podjetja Ovtar Jo-
žica Vindiš, gostinski objekt že nekaj
časa ni bil v lasti Boštjana Ovtarja ozi-
roma njegovega podjetja, temveč je
Ovtar gostinski del objekta (nad njim
so še stanovanja) prodal NLB leasingu
in ga nato obročno odkupoval nazaj.
A ker obrokov ni redno odplačeval,
je NLB leasing objekt decembra 2008
preprosto zapečatil. Zadeva pa se, kot
smo v Večeru pred meseci že poroča-
li, ni končala na tej točki. Ovtar je na-
mreč to isto nepremičnino prodal
naprej družbi Stavba nepremičnine.
Nato, spet po že opravljeni prodaji, pa
je objekt dal v najem podjetju AMVE,
katerega je takrat vodila njegova žena.
Kdo je dejanski lastnik in kaj bo ta na-
redil z gostilno (vso opremo naj bi bili
upniki medtem že pobrali), je trenut-
no še uganka. Vojničanom v tem času
preostane le, da si lakoto potešijo s top-
limi sendviči v športnem centru ali s
kebabom.

Maribor. Omenjeni so soglašali, da za-
misel rešuje sedanje težave in tržnici
daje potrebno uporabno vrednost.

Mariborski podžupan Tomaž
Kancler je po sestanku s projektanti
povedal, da gre za "lahko jekleno kon-
strukcijo, ki bo prodajne površine zaš-
čitila pred vplivi meteornih voda in
onemogočala vplive vetra z juga in
delno zahoda ter tako nudila zaščito
uporabnikom tržnice". Branjevke in
kupci bi tako ob padavinah trgovali
na suhem, še zmeraj pa jih ta rešitev
ne bi zaščitila pred mrazom. "Ne de-
lamo zaprtega paviljona, pač pa zgolj
prekrivamo odprte prodajne površi-
ne," poudarja Kancler. Streha naj bi
pokrivala kakšnih 90 odstotkov ploš-
čadi, na njej pa načrtujejo postavitev
sončnih celic za pridobivanje elektri-
ke. Dežnike nameravajo odstraniti.

Predlagano rešitev bodo po Kanc-
lerjevih besedah v začetku prihodnje-
ga tedna predstavili tudi uporabnikom
tržnice, kar zagovarja predvsem direk-
tor Tržnice Aleksandar Jovanovic.
"Pomembno je, kaj pravijo ti, ki vsak
dan stojijo tukaj več ur. Bistveno pa
je, da prihodnjo zimo ne bodo več na
mokrem," pravi Jovanovič. O tem, da
bi lahko v najbolj mrzlih dneh za pro-
dajo prodajalcem ponudili zaprti del

Mestna občina Maribor
je opravila posvet
o kolesarskem prometu-
v mestu-; ciljev na
področju- trajnostne
mobilnosti občina še nima

Mestna občina Maribor je včeraj go-
stila posvet o kolesarskem prometu
v Mariboru, ki so se ga udeležili pred-
stavniki Mariborske kolesarske mreže
(MKM), policije, občinski uradniki in
zainteresirana javnost. Josip Rotar
iz MKM je uvodoma predstavil pro-
jekt Teleport, kolesarjem in pešcem
prijazna skupnost, ki deluje v okviru
programa EPK Urbane brazde in kate-
rega osnovni cilj so promocija, ozaveš-
čanje in razvoj trajnostnega prometa.
"Zanimajo nas premikanje po prostoru
z minimalnimi negativnimi stranski-
mi učinki, spreminjaje trendov iz avto-
mobilnosti v pametno mobilnost, pri
čemer želimo vzpostaviti osnovne po-
goje za razvoj mesta, ki bo na dolgi rok
postalo prijazno do kolesarjev in peš-
cev," je povedal Rotar in dodal, da želi-
jo v sodelovanju z občino jasno doreči
cilje za vsako posamezno leto do leta
2020 in zagotoviti stalno proračunsko
postavko za njihovo realizacijo.

Pri jasno zastavljenih ciljih se je
sicer zalomilo, saj se je izkazalo, da
jih občina za zdaj še nima. Čeprav je
Aleš Klinc iz urada za promet predsta-
vil kar tri projekte občine na področ-
ju kolesarskega prometa in ugotovil,
da vsako leto v prenovo kolesarskih
stez vlaga več sredstev, direktor urada
Vili Eisenhut ni znal pojasniti niti,

Na mednarodnem
sejmu-v Sarajevu- bo
22 slovenskih občin
predstavljalo svoje
projekte, poseben
razstavni prostor bo tako
imela tu-di Evropska
prestolnice ku-ltu-re 2012

Predstavniki 22 slovenskih občin
se danes v Sarajevu, glavnem mestu
Bosne in Hercegovine, udeležujejo
dvodnevnega mednarodnega sejma
lokalnih skupnosti NEXPO. Sejem
organizira mreža lokalnih oblasti ju-
govzhodne Evrope NALAS, ki zdru-
žuje 15 nacionalnih združenj in s tem
skupaj štiri tisoč lokalnih oblasti. Čla-
nica mreže je tudi Skupnost občin
Slovenije (SOS), kjer so k udeležbi na
sejmu pritegnili tudi Mestno občino
Maribor, občine Rače-Fram, Miklavž
na Dravskem polju, Starše, Slovenske
Konjice ..., skupno 80 udeležencev iz
Slovenije.

Namen sejma je predvsem pred-
stavitev občin, izmenjava izkušenj,
dobrih praks, projektov, ne nazadnje
tudi vzpostavljanje novih kontaktov
v tej regiji. Tako bodo na programu de-
lavnice in okrogle mize o energetski
učinkovitosti, kulturnem turizmu kot
možnosti za pridobivanje dohodka,
kakšni so cilji občine pri doseganju
trajnostne mobilnosti do leta 2020,
niti na osnovi katerih raziskav prome-
ta bodo realizirani. "Odgovore boste
lahko dobili potem, ko bo pripravljen
strateški načrt občine, ki bo v kratkem
posredovan tudi mestnemu svetu. Na-
rejene imamo le srednjeročne razvojne
programe, do leta 2014," je povedal. Na
vprašanje, kakšni so torej cilji do leta
2014, prav tako nismo dobili odgovora,
iz pojasnil Eisenhuta, ki se je izgovar-
jal predvsem na nesprejetje proračuna,
pa je bilo mogoče razbrati, da MOM pri
udejanjanju trajnostne mobilnosti veli-
ko upanja polaga v mestni avtobusni
promet, za katerega bo v kratkem izšel
razpis za izbiro novega koncesionarja,
medtem ko je Klinc pojasnil, da naj bi
načrt trajnostne mobilnosti, ta naj bi
bil izveden še letos, izdelali v okviru
projekta Tramob, ki ga zanje pripravlja
Mariborska razvojna agencija.

Medtem ko je Beno Mesarec (MKM)
predstavil probleme kolesarjev in ugo-
tovil, da bo treba za varno in bolj mno-
žično kolesarjenje v mestu še marsikaj
postoriti, je zanimive podatke predsta-
vila tudi policija. Ta ugotavlja, da se za
razliko od splošne prometne varnosti,
ki se iz leta v leto izboljšuje, stanje ko-
lesarskega prometa v Mariboru slabša.
Medtem ko število prometnih nesreč
ostaja na enakem nivoju, se število
hudo telesno poškodovanih kolesar-
jev celo veča. "V petletnem obdobju
so kolesarji povzročili povprečno kar
46,1 odstotka prometnih nesreč, v ka-
terih so bili udeleženi. Delno je za to
kriv alkohol - kar desetina kolesarjev,
udeleženih v prometni nesreči, je bila
alkoholizirana -, delno pa neupošteva-
nje prednosti, ki je vzrok za nesrečo v
33 odstotkih," je povedal Marjan Vr-
bnjak s Policijske uprave Maribor.

ustvarjanje poslovnih priložnosti za
ogrožena območja in podeželje ... SOS
je prevzela vodenje delavnice z nazi-
vom e-uprava, ki je na programu danes
popoldne in na kateri bo med drugim
predstavljen projekt 3D javnih razgrni-
tev občinskih prostorskih načrtov.

Glavno ogrodje sejma bodo seveda
razstavni prostori, na katerih se bodo
predstavljale občine. "Občutek imam,
da se Slovenci ne znamo pohvaliti, saj
nikoli nismo zadovoljni z doseženim.
Zato je ta dogodek ob drugem odlična
priložnost tudi za to," pravi general-
na sekretarka SOS Jasmina Vidmar.
Tej "sramežljivosti" gre tudi pripisati
morda nekoliko slab odziv slovenskih
občin; SOS ima namreč 167 občin čla-
nic. S svojim razstavnim prostorom
bo projekt Evropska prestolnica kultu-
re 2012 predstavljalo tudi šest občin
partneric in predstavniki Zavoda EPK
2012. Za svoje razstavišče, za kar je
treba odšteti 900 evrov, se je odločila
tudi Mestna občina Koper, medtem ko
mariborska ne.

V spremljevalnem kulturnem pro-
gramu, v okviru katerega se bodo s
kratkimi dokumentarnimi filmi pred-
stavili filmarji iz več držav pa glas-
beniki z nastopi ... , je razstavo svojih
fotografij pripravila tudi Vidmarjeva.
Poleg "lokalcev" so obisk sejma med
drugim napovedali tudi predstavniki
odbora regij Evropske unije, predstav-
niki Evropske komisije in parlamenta,
tako je na seznamu tudi naš evroposla-
nec Lojze Peterle. Opoldne danes pa je
obisk slovenskih udeležencev napove-
dal še veleposlanik Slovenije v BiH An-
drej Grasselli.

Poskus prenosa festivalov
na ptujske javne službe
bi lahko po mnenju naših
sogovornikov povsem
izničil vložek in avtorstvo
prirediteljev, župan pa je
prepričan, da je smiselno
zaradi transparentnih
financ in pridobivanja
sredstev

Nedavno je ptujski župan Štefan Čelan
v mestno hišo na pogovor povabil
vodilne treh ptujskih poletnih festi-
valov: Vladimirja Forbicija (Medna-
rodni festival sodobne umetnosti Art
Stays), Mladena Delina (Glasbeni festi-
val Arsana) in Jelko Ciglenečki (Dnevi
poezije in vina). Prisostvoval je tudi
Franc Mlakar, koordinator ptujskega
partnerskega projekta Evropske pre-
stolnice kulture 2012.

Župan je sogovornike skušal pre-
pričati, da podpišejo Izjavo o preno-
su produkcije. V njej je zapisano: "Kot
odgovorna oseba producenta pod ka-
zensko in materialno odgovornostjo
izjavljam, da v skladu s 16. členom ko-
produkcijske pogodbe št. ... prenašam
produkcijo kulturnega projekta ...
(naziv projekta) skupaj s pravicami in
obveznostmi, ki izhajajo iz navedene
pogodbe, na Javne službe Ptuj, d.o.o.,
kot izbranega producenta Mestne obči-
ne Ptuj za izvedbo vseh aktivnosti v
okviru projekta Evropska prestolnica
kulture 2012. Nadaljnjo izvajanje pro-
jekta bo del produkcije Javnih služb
Ptuj, d.o.o., pod skupnim nazivom 'Art
and Heritage Carnival'. Vsa medseboj-
na razmerja bodo urejena s pogodbo
med producentom in prevzemnikom
produkcije Javnimi službami Ptuj,
d.o.o."

Na ptujskega župana Štefana Čela-
na smo naslovili vprašanji, zakaj se
je občina odločila, da prireditelje po-
zove, naj podpišejo Izjavo o prenosu
produkcije, in ali njena formulacija
"Nadaljnjo izvajanje projekta bo del
produkcije Javnih služb, d.o.o., pod
skupnim nazivom Art and Heritage
Carvnival" ne pomeni dejansko pre-
dajo avtorskih pravic prirediteljev na
ptujske javne službe. Po našem mne-
nju bi namreč podpis izjave lahko prak-
tično pomenil, da se bi že uveljavljeni
in uspešni prireditelji morali odpove-
dati svojemu avtorstvu. Tako se deni-
mo pod svetovno znani festival Dnevi
poezije in vina ne bi več podpisovala
Študentska založba, ampak kar Javne
službe. To pa bi že pomenilo krajo inte-
lektualne lastnine.

Štefan Čelan nam je preko svoje
službe za stike z javnostjo poslal na-
slednji odgovor: "Prenos je potreben
zaradi transparentnega finančnega
poslovanja in zagotavljanja ustreznih
virov financiranja. Dosedanji način
nam ni omogočal kakovostnega nad-
zora nad porabo dodeljenih sredstev
ter uspešnega črpanja državnih in osta-
lih virov financiranja. Glede avtorskih
pravic pa bo vse urejeno z ustreznimi
pogodbami med izvajalci Javnimi služ-
bami Ptuj, ki v tem primeru nastopa-
jo kot skupna organizacijska pravna
oseba."

Z županovo interpretacijo se naši so-
govorniki ne strinjajo. Vladimir Forbi-
ci, predsednik Kulturno-umetniškega
društva Art Stays, ki je izvajalec Festi-
vala Art Stays, nam je povedal, da o
podpisu izjave niti niso razmišljali, saj
jo je nemogoče podpisati iz vsaj dveh
razlogov: "Osem let smo izgrajevali
svojo blagovno znamko Art Stays in
bili pri tem zelo uspešni. Pozna nas na
stotine umetnikov in kritikov na vseh
celinah. Zato nismo niti pomislili, da
bi, kot predlaga ptujski župan, našo
blagovno znamko prenesli na javne
službe in festival delali pod nekim dru-
gim imenom.

Poleg tega smo januarja z Zavodom
Maribor 2012 - Evropska prestolnica
kulture že podpisali kooperacijsko po-
godbo, program za to in naslednje leto
imamo že v celoti pripravljen, z njim
smo se že prijavili na mednarodne raz-
pise. Zaradi vsega tega izjav, ki bi vse
to lahko pravno razveljavile, kratko
malo ne moremo podpisovati in za to
tudi ne vidimo nobene potrebe o pre-
nosu produkcije na kakšnega drugega
nosilca."

Mladen Delin, predsednik Društva
za glasbeno umetnost Arsana, nam je
povedal, da so tudi sami podpisali ko-
operacijsko pogodbo z mariborskim
zavodom in se hkrati prijavili na raz-
pise ministrstva za kulturo. Svoj Glas-
beni festival Arsana, ki ga z Art Stays
izvajajo pod znamko Art Ptuj, so pove-
zali s številnimi mesti, kot so hrvaški
Varaždin, francoski Arcueillo, italijan-
ko Lucco in Bergamom ter nemškim
Burghausenom. Prav tako delajo na
avtorskih produkcijah: "Vsa ta leta
smo ogromno delali kot profesionalci
in entuziasti, da smo lahko Glasbeni fe-
stival Arsana in z Art Stays skupni festi-
val Art Ptuj postavili kot enega najbolj
zanimivih in opaženih v Sloveniji. Pri
tem nam je občina odločilno stala ob
strani, za kar sem županu zelo hvale-
žen. Doslej se ni nihče vmešaval v naše
strokovno delo. Bojim pa se, da bi pod-
pis te izjave pomenil prav to - izgubo
naše identitete in suverenosti."

Jelka Ciglenečki, direktorica festivala
Dnevi poezija in vina, nam je povedala
le: "Tudi če bi hotela, sama ne morem
znamke Dnevi poezije prenesti na
kakšno drugo ustanovo, saj je last Štu-
dentske založbe. O tem lahko odloči le
Tomaž Gerdina, direktor Študentske
založbe." Ta nam je dejal, da o ponud-
bi ptujskega župana nimajo dokončno
izdelanega stališča: "Vsekakor bi bil
morebitni prenos festivala na javne
službe večja sprememba, kot se komu
zdi na prvi pogled. Ne gre namreč le
za ekonomske dimenzije, ampak za
javni interes za poezijo in literaturo,
ki je glavna dejavnost naše založbe.
Festival je izraz te dejavnosti založbe.
Kakorkoli; izjavo bo najprej obravna-
val strokovni svet Zavoda Študentske
založbe, odločitev pa bo sprejel Zavod
Študentske založbe. "

Da je podpis takšne izjave v sloven-
skem kulturnem prostoru precedenč-
ni primer, nam je zatrdil Mitja Čander,
programski direktor Zavoda Maribor
2002 - Evropska prestolnica kulture:
"Vsekakor upam, da se bodo stvari
izkristalizirale in da bo avtonomija
producentov in izvajalcev kulturnih
programov primerno zaščitena."

V razvoj gospodarstva
bodo v občini Sv. Ana
v prihodnje vložili
12 milijonov evrov

Kot smo že poročali, so se v občini
Sveta Ana v Slovenskih goricah potem,
ko so zgradili povsem nova vrtec in te-
lovadnico pri OŠ, obnovili in razširi-
li kulturni dom ter v celoti prenovili
podobo občinskega središča, lani loti-
li še priprave projektne dokumentaci-
je za novo obrtno-poslovno območje
v Žicah. Kot napoveduje župan Silvo
Slaček, bodo na njenem območju naj-
prej postavili sončno elektrarno in
potem nadaljevali s projekti, ki bodo
omogočili razvoj ostalih gospodarskih
dejavnosti. Poslovno območje v Žicah
obsega 4,4 hektarja zemljišč, vrednost
naložbe v celotno območje v prihod-
njih nekaj letih pa je ocenjena na kar
12 milijonov evrov.

Konec minulega leta so občinski
svetniki sprejeli za to poslovno območ-
je ustrezen prostorski načrt, v katerem
so podrobno opredelili pogoje za uredi-
tev in izrabo območja, občinska upra-
va pa je že tudi izpeljala javni razpis za
prodajo območja in postavitev sončne
elektrarne, na osnovi katerega jim je
že uspelo najti vlagatelje. "Gre za sku-
pen projekt treh zasebnih podjetij iz
okolice Ljubljane, s katerimi smo tudi
že podpisali izvajalsko pogodbo. Po nji-
hovih načrtih naj bi zdaj že v prvi po-
lovici tega leta stekla gradnja sončne
elektrarne, ki bi po napovedih vlaga-
teljev lahko pričela delovati še letos.
Vsi trije investitorji so tudi zagotovi-

li in v načrtih utemeljeno navedli, da
poleg izgradnje sončne elektrarne na
jeklenih konstrukcijah, denimo v obli-
ki proizvodnih hal, načrtujejo v nada-
ljevanju, torej v prihodnjih nekaj letih,
v te prostore vnesti tudi že omenjene
druge proizvodne ali storitvene pro-
grame. Gre za zelo pomemben objekt
za našo občino, ne le z vidika varče-
vanja z energijo in izrabe obnovljivih
virov ali zelene energije, pač pa tudi
zaradi bodočih možnosti razvoja, ki se
nakazujejo v prihodnjih letih in prina-
šajo tudi določene zmožnosti za novo

Silvo Slaček: "Po vlaganjih v vrtec, šport-
no dvorano in občinsko središče smo se
odločili še za pomembno gospodarsko
naložbo." (Darja Lukman Žunec )

zaposlovanje na našem obmejnem, de-
mografsko ogroženem in nasploh ne-
razvitem območju. Vsi trije prijavljeni
vlagatelji so tudi pripravljeni registri-
rati podjetja na območju naše občine,
kar je bilo seveda v javnem razpisu
tudi posebej zaželeno. Za občino, kakr-
šna je naša, je seveda nadvse pomemb-
no imeti čim več poslovnih subjektov
na svojem območju. Gre torej za zelo
pomembno in tudi zahtevno investi-
cijo, predvsem v finančnem smislu,"
o naložbi napoveduje župan Silvo Sla-
ček.

Domačini so nad novimi
lučmi tako navdušeni,
da sedaj raje kot v ceste
investirajo v zamenjavo
uličnih svetilk

Med redke občine, ki so pohitele z
zamenjavo potratnih in ekološko ne-
primernih uličnih svetilk, sodi tudi
občina Slovenske Konjice. Čeprav
uredba o mejnih vrednostih svetlob-
nega onesnaženja začne veljati šele
leta 2016, so v konjiški občini od sku-
paj 1650 uličnih svetilk zamenjali
že 256. "Lani smo v proračunu našli
prvih 20 tisoč evrov za zamenjavo
svetilk. Vsaki krajevni skupnosti smo
podarili po dve ali tri svetilke, da se
ljudje navadijo na novosti. Odziv je bil
fantastičen, saj so nato krajevne skup-
nosti svoj denar za naložbe namesto
za obnovo cest namenile za zamenja-
vo svetilk. Investirani znesek v zame-
njavo svetil je tako narasel na že 116
tisoč evrov," je nenavadno zgodbo opi-
sal župan Miran Gorinšek. Čeprav od
prvih zamenjav še ni minilo niti leto,
župan ocenjuje, da so s to potezo pri-
hranili že 50 tisoč evrov oziroma 11
tisoč kilovatnih ur električne energi-
je. "Praktično se naložba v letu dni že

pokrije," je zadovoljen Gorinšek, ki na-
merava v treh letih zamenjati vsa po-
tratna svetila v občini.

Razlog, da je ravno konjiška občina
med najhitrejšimi, je tudi v tem, da
imajo pred nosom svetovno priznane-
ga izdelovalca ekoloških svetil, podjet-
je Grah Automotive. "Prednost svetil
ni le v tem, da porabijo za 90 odstot-

Včeraj se je v Celju s sodelavci mudil
predsednik računskega sodišča dr.
I-gor Šol-tes. Sestal se je z župani ter di-
rektorji občinskih uprav in drugimi
pristojnimi uslužbenci za občinske
javne finance s Celjskega. Govorili so
o problematiki razpolaganja z javnimi
sredstvi v lokalni skupnosti.

S temi posveti, je spomnil Šoltes,
nadaljujejo prakso, ki so jo začeli v
prejšnjem občinskem mandatu in se je
izkazala pozitivno. Občinam denimo
predstavijo vsebino revizij, pravilnost
poslovanja, opozorijo na najpogostej-
še napake, župani pa jih po drugi stra-
ni opozorijo na največje ovire za bolj
uspešno in pravilno poslovanje pri
razpolaganju z občinskim premože-
njem.

Celjski župani so denimo opozar-
jali na to, da država občinam vedno
znova nalaga nove naloge, sredstev za
izvrševanje teh nalog pa je malo. Opo-
zorili so, da so nekateri zakoni popol-
noma neživljenjski, predvsem za male
občine. Tako denimo zakon o integri-

Konjičani z novimi svetili, ki naj bi jih
dobili po promocijski ceni, skoraj 30

teti, ki prepoveduje opravljanje funk-
cij župana in podžupana v nadzornih
organih zavodov in podjetij. Opozar-
jajo na problematiko transferjev na
področju šolstva, kulture in športa.
Pogosti so nenačrtovani dogodki, ki
niso bili predmet razpisa, potem pa na-
stane problem, kako financirati te do-
godke. Izpostavili so denimo tudi cene
komunalnih storitev javnih podjetij, ki
se jih ne da dvigniti brez soglasij in so
ponekod nespremenjene že nekaj let.
"To spravlja ta podjetja v slabši likvid-
nosti položaj, zato bo treba najti neko
razmerje med utemeljenostjo predlo-
ga za zvišanje cen in skrbjo za plačilno
sposobnost občanov," pravi Šoltes.

Župani občin, ki jih je kadarkoli
revidiralo računsko sodišče, so oceni-
li, da je to bilo koristno za občino in
da je računsko sodišče nastopilo kon-
struktivno.

"Posebej nas veseli, da je tudi račun-
sko sodišče samo dalo že celo vrsto
pobud možnim zakonodajnim predla-
gateljem za spremembo ali uskladitev
nekaterih zakonskih predpisov," je po-
vedal celjski župan Bojan Šrot.

let ne bodo imeli nobenega dela. "Še
umazanijo bomo z njih brisali mi,"
obljublja Grah. "Doma pač moramo
biti prepoznavni. Tudi zaradi kupcev."
Obiskov potencialnih kupcev, predv-
sem tujih, naj bi bilo iz tedna v teden
več. "Vsak teden jih v mesto pripelje-
mo od 20 do 30," je ocenil zunanji so-
delavec Martin Vovk, ki v njihovem
imenu prodaja svetila. "Ne samo, da
si kupci ogledajo vzorčne primere
razsvetljave, ampak se radi v mestu
tudi ustavijo in kaj pojedo, popijejo.
Zadnji naši obiskovalci, Francozi, so
bili na primer navdušeni nad vinsko
kletjo in so obljubili, da se bodo sem
še vrnili. Mislim, da je dala razsvetlja-
va mestu dodatno vrednost."

"Zaradi svetil Konjice poznajo ne
le v Evropi, ampak tudi v Arizoni,
Litvi... Kupcem vedno pokažemo Lip-
tovsko ulico, Tepanje, novi bencinski
servis, ki je ves v LED-svetilih in kro-
žišče Tepanje, na katerem je vgrajena
najnovejša tehnologija," je dodal vodja
komerciale Theodor Lipuš. Odlična re-
ferenca za podjetje bodo tudi luči, ki
jih bodo vgradili v promenadni ulici
na Starem trgu. Te se bodo celo "igra-
le" z barvami.

Na Osnovni šoli Lava v Celju bodo v
jutri, v petek, ob 11.30 izžrebali za avto-
bus slovenskih sedmošolcev, ki so pod-
pisali zaobljubo o nekajenju, za izlet v
Gardaland.

S to prireditvijo bodo sklenili teden
boja proti raku, ki poteka od 7. do 11.
marca.

Regijsko društvo za boj proti raku
in Zavod za zdravstveno varstvo Celje
bosta v tem tednu posebno pozornost
namenila seznanjanju ljudi s ceplje-
njem proti rakotvornim virusom in
predstavitvi preventivnega progra-
ma Svit, saj je marec tudi mednarodni
mesec boja proti raku na debelem čre-
vesu in danki.

Včeraj so v Citycentru postavili
informativno stojnico, pri kateri so pri-
kazali samopregledovanje dojk in mod
na učnih modelih ter informirali zain-
teresirane občane o pomenu samopre-
gledovanja kot učinkovitega načina za
zgodnje odkrivanje raka.

Danes od 9. do 20. ure bo v City-
centru še predstavitev nacionalnega
programa Svit. Obiskovalce bodo stro-
kovnjaki seznanili s koristnimi pripo-
ročili za preprečevanje in pravočasno
odkrivanje raka na debelem črevesu in
danki. (vve)

Prihodnji konec tedna bodo na celj-
skem sejmišču zakorakali v pomlad.
Pripravili bodo sejme Flora, Poroka
in Altermed, tradicionalno pa se jim
v soboto in nedeljo pridružijo tudi če-
belarji z državnim posvetom in raz-
stavo. Letos jih pričakujejo kar štiri
tisoč.

V štirih sejemskih dvoranah od
petka do nedelje bo svojo ponudbo
predstavilo več kot 420 razstavljav-
cev iz Slovenije in tujine. Vodilo letoš-
njega sejma vrtnarstva, cvetličarstva
in krajinske arhitekture bo igrivost,
kar bo tudi osrednja tema tradicional-
nega tekmovanja mladih cvetličarjev
in vrtnarjev. "Tudi letos bo na Flori mo-
goče prisluhniti številnim poučnim
nasvetom ter poklepetati in pridobiti
koristne informacije priznanih doma-
čih in tujih floristov. Med drugim bo
mogoče izvedeti, kakšna naj bo pripra-
va zelenjadnega vrta, kako cepiti citru-
se, kako si urediti svoj japonski in zen
vrt, kakšne so novosti na področju se-
zonskega cvetja," je povedala izvršna
direktorica družbe Celjski sejem Breda
Obrez Preskar.

Na sejmu Poroka bodo letos prvič
razstavili poročne šopke slovenskih
cvetličarn, izmed 40 šopkov pa bodo
obiskovalci izbrali svoje favorite,
sejem Altermed pa bodo zaznamovali
predvsem predavanja in predstavitve,
ki so jim dodali prikaz priprave zdrave
hrane v "demo kuhinji". Obiskovalcem
bodo ponudili pripravo in pokušnjo
zdrave hrane. (mpi)

PGD Nova Cerkev organizira v sobo-
to, 12. marca, dvoransko gasilsko tek-
movanje v spajanju sesalnega voda.
"Tekmovanje je zelo atraktivno, saj se
odvija zelo hitro. Tekmuje se v parih
na izločanje, zmagovalci tekmujejo v
več krogih.

Na tekmovanju, ki šteje tudi za
pokal Gasilske zveze Slovenije in je
edino tovrstno v celjski regiji, priča-
kujejo več kot 40 ekip iz cele Sloveni-
je.

Prisotne bodo vse najboljše ekipe,
ki našo državo zastopajo na olimpija-
dah in ostalih mednarodnih tekmova-
njih," je tekmovanje predstavil Sl-avko
Jezernik iz organizacijskega odbora
omenjenega društva. Tekmovanje se
bo začelo ob 15. uri v večnamenski
dvorani v Novi Cerkvi. (gp)

V Zdravstvenem domu (ZD) dr. Adolfa
Drolca Maribor se v letošnji zimi sre-
čujejo z nenavadno velikim številom
obiskov v dežurnih pediatričnih ambu-
lantah. "Zadnje tedne so čakalnice
naših dežurnih pediatričnih ambulant
prenapolnjene," pravi direktor ZD Mari-
bor Jernej Završnik in pove, da so pred
dobrim mesecem, na praznični dan, v
dežurni ambulanti v enem dnevu naš-
teli kar 147 obiskov malih bolnikov
in njihovih staršev. Ob pregledu razlo-
gov, ki so za temi obiski v ambulanti,
namenjeni nenadoma hudo obolelim
otrokom, se je pokazalo, da je bila kar
dobra polovica obiskov nenujnih, zato
bi bolniki lahko brez težav počakali na
obisk pri izbranem zdravniku v redni
pediatrični ordinaciji.

"Ko so otroci iz prenapolnjene čakal-
nice dežurne ambulante le prišli do
zdravnika, so njihovi starši kot razlo-
ge za obisk v dežurni ambulanti veči-
noma navajali, da, na primer, otrok že
nekaj dni kašlja, zvečer pa je dobil tudi
povišano temperaturo, ali da mu že ves
teden teče iz nosu, kapljice pa ne poma-
gajo, da je izgubil tek in se slabše poču-
ti. To pa so anamnestični podatki, ki ne
govorijo o tem, da so otroci hudo zbole-
li nenadoma ali da so se jim znaki nekaj-
dnevnega slabšega počutja nenadoma
zelo poslabšali," pojasni direktor ZD
Maribor, ki opravlja tudi delo vršilca
dolžnosti predstojnika organizacijske
enote Varstvo otrok in mladostnikov.
Drži, da je vlažna in domala topla zima
doprinesla k večjemu številu virusnih
okužb tudi med otroki, toda v rednih
ambulantah tako zelo povečanega šte-
vila obiskov bolnih otrok ne pomnijo,
pravi. Kaj torej polni čakalnice dežur-
ne ambulante? "Morda prevelik strah
staršev za otrokovo zdravje ob prehla-
dih in virozah ali pa tudi pritisk deloda-
jalcev nanje, naj med delovnim časom
ne zapuščajo delovnega mesta zaradi
bolniškega staleža, da bi z bolnim otro-
kom obiskali zdravnika v redni ambu-
lanti," razmišlja direktor. Gotovo pa je
razlog tudi v tem, da starši včasih poza-
bijo, da so pediatrične dežurne ambu-
lante namenjene predvsem nujnim,
nenadnim obolenjem otrok.

Zato pediatri v ZD Maribor svetujejo
staršem, naj zdravnika v dežurni pe-
diatrični ambulanti obiščejo, če otrok
nenadoma zboli in ima težje bolezen-
ske znake, kot jih doslej pri njem niso
poznali. Nekoliko previdnejši morajo
biti pri dojenčkih - kadar se pri njih
izrazijo nenadni bolezenski znaki, je
obisk v dežurni ambulanti seveda po-
treben. "Verjamemo pa, da skrbni star-
ši znajo presoditi, kdaj gre pri otroku
za običajen prehlad in kdaj za znake
kakšnega drugega, resnejšega bolezen-
skega stanja," poudari Jernej Završnik
in staršem svetuje, naj samo zaradi
prehlada z otrokom ne čakajo v prena-
polnjeni čakalnici dežurne ambulante,
saj je nekaj prehladov na leto pri majh-
nih otrocih in šolarjih povsem normal-
nih. "Vemo, da otrok hitro dobi visoko
vročino, po navadi pa vročina tudi
hitro mine. Ko se v času prehladov in
viroz pojavi kašelj, ko teče iz nosa in
imamo vročino, kar so znaki virusne-
ga infekta, bo tudi zdravnik predpisal
le sredstvo proti vročini in morda kap-
ljice za nos. Veliko pa lahko naredimo
sami: temeljito prezračimo stanovanje,
zrak, kolikor je mogoče, vlažimo (z mo-
krimi brisačami na radiatorjih in z
vlažilniki zraka), temperatura v stano-
vanju pa naj ne presega 22 stopinj Celzi-
ja. Otroku ponudimo čim več tekočine
(sadne sokove, čaje, kompote in podob-
no), s hrano pa ga ne silimo, ampak mu
ponudimo večkrat manjši obrok hrane,
ki jo ima rad. Ob takšnem ravnanju se
bo otrok po dnevu ali dveh že boljše po-
čutil, če ne, pa bo še vedno pravočasen
obisk pri zdravniku v redni pediatrič-
ni ambulanti."

V februarju so v ZD Maribor v času dežurne ambulante za otroke in mladost-
nike pregledali kar 1373 pacientov, od tega je bilo več kot polovica diagnoz -
viroza. Sicer pa lahko po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (252.
člen) izvajalec zahteva plačilo ali doplačilo, kadar zavarovanec zahteva ali
predhodno soglaša, da se storitev uveljavi v višjem oziroma drugačnem stan-
dardu. To pomeni plačilo razlike v ceni storitev, kadar ne gre za nujne zdrav-
stvene storitve in jih je na zahtevo pacienta zdravnik opravil v nočnem času
(med 20. in 6. uro) oziroma ob nedeljah in praznikih. Nenujni obisk v dežur-
ni ambulanti se torej plača, če pacient (ko gre za obisk otroka, seveda starši),
kljub temu da njegov primer ni nujen, želi pregled ali vztraja pri zdravljenju.
Tudi ko zavarovanec (oziroma starši, če gre za otroka) uveljavlja storitve pri
zdravniku, ki ni njegov osebni zdravnik in ne gre za nujno zdravljenje ali
nujno medicinsko pomoč, plača celotno storitev.

Letos se mi je že drugič pripetilo, da sem lahko žlahtno
žleht blizu katerega od naših praznikov. Najprej mi je
bil nadvse ljub praznik kulture, zdaj pa sta pravkar v
enem dnevu minila pust in dan žena. Še dva praznika,
brez katerih bi bil, vsaj zame, koledar, ta načrt, s
katerim ljudje poskušamo načrtovati svoja življenja,
preveč pust.

Resda se je sonca še oklepal mraz, ampak kurenti so si
prav tako kot vsako leto doslej vztrajno prizadevali
nagnati zimo, hkrati z njimi pa tudi vrsta pustnih
mask. Tudi v našem Mariboru, čeprav mi je vsako leto
znova žal, ker je slednjih od pusta do pusta manj. Še
huje je: mnogi Mariborčani namaskirane someščane
celo čudno gledajo! Niste opazili? Bodite prihodnje
leto pozornejši, pa boste videli, da je res. Ne verjamem
namreč, da bo že prihodnjič kaj bolje. Preveč smo že
kisli, da bi zmogli kaj hitro spet raztegniti usta v
nasmeh. A so vendar med nami ljudje, ki kljub jezi in
razočaranju zaradi "lepega" življenja v naši svobodni
državici še zmorejo smisel za humor, predvsem pa
moč za iskreno in poglobljeno razmišljanje o čudnem
času, v katerem smo se znašli. Ja, v času, ko večina raje
preklinja, kot da bi za zdravilo izbrala smeh! Resno
mislim in nič se mi ne meša. Prepričana sem pač, da še
vedno velja stara resnica, da je v vsaki, še tako zoprni
in grdi stvari mogoče najti nekaj smešnega. Smeh pa
zdravi, daje moč in voljo! To so že neštetokrat in
uspešno dokazali naši predniki.

Žal je lahko tistim, ki se jim v torek (po dolgočasni
pustni soboti) ni zdelo vredno priti na vsem Maribor-
čanom namenjen pustni dogodek na Trgu svobode. Že
če bi videli fantiča, ki se je namaskiral v "delo na cesti"
in domiselno, iz odpadnih materialov ponazoril kot
jara kača trajajočo obnovo Trga Leona Štuklja v

središču našega mesta, bi zagotovo začutili vsaj malce
vedrine. In upanja! Še toliko bolje, če so fantu pri
izdelavi maske pomagali odrasli. Vsekakor so pust
pametno izkoristili za sproščanje jeze. Še nekaj je bilo
takih, prijetno domačih, domiselnih mask, ki so
zahtevale složno, ustvarjalno druženje mladih in
starejših rok.

Vse priznanje Zvezi prijateljev mladine, da že skoraj
dve desetletji vztraja in rešuje pustno čast Maribora.
Ptuj je namreč tako blizu in v vsem tistem vrvežu, ki
tja vedno znova privabi množico radovednežev od
vsepovsod, je med namaskiranimi, kako spodbudno,
tudi sam ptujski župan! Pri nas pa ga še na nobeno
prireditev, ki jo z otroki, za otroke in vse Mariborčane
pripravi ZPM, ni bilo. Sicer pa, kdo ve, če bi se na to
sploh še kdo spomnil, če se za nagrado ne bi bila
potegovala tudi skupinska maska županovih sončnic.

In še nekaj. Kurentov je, kako lepo, vsako leto več.
Tistim s Ptuja in okoliških krajev se pridružujejo
vedno novi, tudi v krajih, ki niso "ptujski". Morda bi pa
prihodnje leto razen zime lahko začeli odganjati tudi
slabo voljo, jezo in nezdravo otopelost, ki ljudem
kradejo nasmeh iz src in z obrazov. Da bi se le spet
znali sprostiti in poveseliti, pa čeprav za začetek le en
dan v letu. Kdo ve, morda pa ni naključje, da je bil letos
pust na dan žena. Saj so že nekaj časa med kurenti tudi
ženske in vedno več jih je. Kakšen zagrizenec bo zdaj
zagotovo pomislil, da vrag šalo jemlje. No, saj je že čas!
Torej: kurentinje, kurentke, kurentice (saj ni važno,
katera beseda bo prava), na plan!

P. S. Tista modra plastična vreča še vedno, že tretji
mesec, visi na javorju nasproti EPF. Morda pa je to prva
zastava za EPK. In za vogalom je "TAVRACIJA ENTE".
Najbrž bomo morali spet organizirati delovne brigade.
Razen če ima kdo od pristojnih za red v Mariboru
boljšo rešitev.

Center Sonček Maribor
prejel sredstva za nakup
mobilnih klančin - beton-
ska bo lajšala življenje
paraplegika v bloku

V mariborskem Centru Sonček so vče-
raj prejeli donacijo podjetja Roltek v
vrednosti 5000 evrov, ki bo omogočila
nakup dveh klančin za vstop invalidov
v vozila, s katerimi zveza vsakodnevno
opravlja prevoze svojih uporabnikov v
varstveno-delovnih centrih Maribor
in Ptuj ter v bivalno skupnost na Pra-
gerskem. "Zelo smo zadovoljni s šofer-
ji, edini problem so luknjaste ceste," je
ob dogodku povedal zgovorni Tomaž
Lutarič na invalidskem vozičku, kije v
mariborskem centru s 36 drugimi ose-
bami s posebnimi potrebami zaposlen
že poldrugo desetletje. Prevoze potre-
buje 26 oseb, kar 16 jih je na vozičkih.
Da so zlasti za slednje klančine izred-
nega pomena, je pojasnila vodja mari-
borskega centra Zlatka Ornik: "Če teh
klančin ne bi imeli, bi to pomenilo, da
se ne bi mogli enakovredno vključeva-
ti v program in njihovo življenje bi bilo
bistveno manj polno, kot je v tem tre-
nutku, ko imajo omogočen prevoz."

En Sončkov kombi vozi po mestu,
dva pa po okolici, uporabnike pobira-
jo iz naslova bivanja. Skupaj prevozijo
dnevno okoli 300 kilometrov. V ptuj-
skem centru, kjer zaposlujejo 18 ljudi
s posebnimi potrebami, jih je pet na
invalidskih vozičkih in tudi zanje bi
bilo življenje brez klančin bistveno
težje. "Naš kombi naredi okoli 150 kilo-
metrov dnevno," je dodala Jerneja Čeh
iz ptujskega centra Sonček. Od včeraj
pa bo klančina lajšala tudi življenje pet-
desetletnega paraplegika na vozičku,
ki živi v stanovanjskem bloku v Anto-
ličičevi ulici 20; doslej mu ga je grenilo
devet stopnic. "Prej ni mogel iz stano-
vanja, zdaj se lahko samostojno pelje
med zdravo populacijo," je bil z dvaj-
set metrov dolgo betonsko klančino z
ograjo, ki jo je v vrednosti 2690 evrov
sponzoriralo podjetje Lach, zadovo-
ljen predsednik društva paraplegikov
severne Štajerske Alf-red Lasetz-ky in
dodal, da se "še vedno najdejo ljudje, ki
imajo čut za invalidsko populacijo, če-
prav je sponzorja danes težko najti".

Z njeno pomočjo
uspešno delujejo
turističnoinformativni
center, Las Ovtar
in izobraževalni center

Razvojna agencija Slovenske gorice
(RASG) v Lenartu deluje že četrto leto,
svoj obstoj pa je, po oceni županov in
občinskih svetov v občinah na širšem
lenarškem območju in številnih javnih
ustanov, vsekakor opravičila.

Prostore ima agencija v stavbi Cen-
tra Slovenskih goric, njen izobraževal-
ni center pa je na Nikovi 9. V njenem
okviru so organizirali tudi Lokalno
akcijsko skupino (LAS) Ovtar Slovnen-
skih goric, ki ji vodi Vida Šavli, njen
namen pa je izvajanje projektov, ki po-
tekajo v okviru evropskega razvojnega
podeželskega programa Leader.

"Z vstopom Slovenije v Evropsko
unijo sta postali strukturna in regio-
nalna politika pomembni področji,
ki zadevata tudi območje Slovenskih
goric in njegovo konkurenčnost. RASG
je bila ustanovljena ob koncu leta 2007
z namenom razvijati in pospeševati go-
spodarski razvoj za področja turizma,
malega gospodarstva, podeželja, razvo-
ja kadrov in urejanja urbanih središč,
izboljšanje infrastrukture družbene,
javne in socialne okolice za območje
občin UE Lenart ter občine Destrnik.
Povabilu 1. korespondenčne seje skupš-
čine v 2010 za postopek povečanja
osnovnega kapitala družbe se je odzva-
la Občina Cerkvenjak in tudi njen svet
se je odločil za vstop v družbo RASG.

Vida Šavli: "Pri izvajanju naših pro-
gramov sta agencija in društvo tesno
povezana in drug drugega dopolnjujeta."

Agencija kot most povezuje, strokovno
usmerja in spremlja razvojne programe
na področju kmetijstva, malega gospo-
darstva, turizma in razvoja podeželja,"
poudarja pomen agencije direktorica
Tanja Hrastar.

RASG je lani izvajala svojo dejav-
nost na šestih glavnih področjih. V
okviru TlC-a, na razvojnem področ-
ju, za LAS Ovtar Slovenskih goric, ki
ga upravlja, v okviru Izobraževalne-
ga Centra in projektov Ovtarjeve no-
vice in Via Savaria. Tic zaposluje eno
osebo, njeno plačo delno sofinancirajo
s sredstvi Evropskega socialnega skla-
da, kar pa se izteče septembra 2011.
TIC je poleg splošnih nalog informira-
nja in obveščanja javnosti, posamezni-
kov, skupin in turističnih posrednikov
izvaja še številne druge aktivnosti. Pri-
pravlja denimo programe turističnih
obiskov v osrednjih Slovenskih goricah
in zanje izvaja promocijo - sprejema tu-
riste in organizira turistično vodenje
na terenu, prodaja spominke v okviru
TIC in na nekaterih večjih prireditvah,
sejmih in drugih dogodkih promovira
turistično ponudbo, sodeluje z drugimi
TIC-i in je (so)organizator vseh večjih
dogodkov in projektov, kot so denimo
Velikonočni sejem, Kino v Lenartu in
Božično-novoletni sejem. S svojim de-
lovnim časom se prilagajajo, saj je v po-
letnih mesecih lani TIC deloval tudi
popoldne in ob sobotah.

Na razvojnem področju pa je RASG
lani bistveno okrepila svojo dejavnost.
"Sodelovali smo pri pripravi mnogih
projektov, izdelovali investicijsko do-
kumentacijo in prijave na razpise za
posameznike ter za podjetja in obči-
ne. Poleg teh nalog smo aktivno izva-

RASG izvaja tudi naloge upravljavca LAS Ovtar Slovenskih goric. V letu 2010
so pomagali pri izvedbi delavnic, pri pripravi skupnih projektov, kjer je LAS
ali RASG nosilec projektov. Tako so zasnovali izvedbeni načrt za enotne na-
pisne table, projekt Po goricah 2010, predstavitev Ovtarjeve ponudbe in izde-
lali elaborate za obnovo vaških jeder in mrežo muzejev, izpeljali delavnice
za projekte v okviru LAS ter za kmetijstvo ministrstvo nadzirali izvajanje
projektov pri vseh investitorjih

jali promocijo različnih razpisov na
terenu in svetovali zainteresiranim pri
pripravi njihovih projektov. Pripravlja-
li smo tudi skupne projekte za prijavo

Kaj bodičastega napisati na dan, ko
se je po Ptuju in okolici razlezel mir
in še celo prvi topli žarki napoveduje-
jo neke nove čase? Take, kot so jih v
naše kraje v preteklih dneh, letos kar
tednih, priklicale vse hude maškare s
svojim hrupom, šegavostjo in ne na-
zadnje bodičastimi zgod(b)ami?

Župani so se v preteklih dneh iz
resnih možakarjev spreobrnili v pri-
jazne kožuharje, take s tradicijo in
novodobne, prijazne in mehke, da
bi človek kar težko verjel, da se bo
iz kroga ogleno črnih sovaščank že
danes spet prikazal tisti, ki ima v
rokah vse niti občinskega proračuna.
Še več, ki naj ve, kako odplačati mili-
jonske kredite, da bo njegova občina
do prihodnjega pust(n)ega časa preži-
vela v dobro ljudi in bodo ti ob letu
spet prešerno smehljali in v neki novi
podobi kazali na spet neke nove nebo-
dijihtreba dogodke.

Pa časi še zdaleč niso naklonjeni
razposajeni družabnosti, ki smo ji
bili priča v preteklih dneh, in še manj
brezglavi zaletavosti! V Markovcih,
odkoder prihajajo tradicionalne pust-
ne maske in kjer ljudem že dve deset-
letji kar ne zmanjka idej za novodobna
karnevalska maskiranja in potepanja
po domačem in tujem svetu, bodo kaj
kmalu spet sedli za skupno občinsko
mizo, in že res, da tudi med fotograf-
skimi pustnimi spomini, kovali (ali
prali) svojo skupno prihodnost. Z ga-
silci, tistimi, ki so v predpustnem
času zrušili občinski proračun, češ
da bi občina z vsemi letošnjimi deve-
timi milijoni evrov morala najti za
gasilsko dejavnost še kaj več denarja.
Navsezadnje, razlagajo ljudje "v službi
ljudstva", ne gre zgolj za gasilce, pač pa
za vse krajane, saj je skoraj ni na vasi
hiše, ki se ne bi ponašala z vsaj enim
gasilcem, in so njihovi domovi kraji,
kjer se odvija življenje na vasi. Do-
movi že, a se vse pogosteje postavlja
vprašanje, ali je treba v vsako vaško
gasilsko društvo pripeljati tudi najso-
dobneje opremljena gasilska vozila, ki
tudi po desetletjih skrbnega ravnanja
z njimi prevozijo le nekaj deset tisoč
ali še manj kilometrov. Kar je resnici
na ljubo dober podatek, saj kaže, da je
neljubih dogodkov, takih, ki bi ogro-
žali imetje in celo življenja ljudi, vse
manj, a so vsi tisti avtomobili tako
drage naložbe, da si jih tudi v najbo-
gatejših občinah kaj težko privoščijo.
In bi zato morda vendarle kazalo sto-
piti skupaj, prešteti vse gasilsko imet-
je in se zmeniti, da je mogoče gasilski
vozno-delovni park vendarle nekoli-
ko zmanjšati, nove nakupe pa načrto-
vati na ravni celotne občine, saj tistih
dobrih pet kilometrov z enega konca
občine v vas na čisto drugem koncu
prevozijo današnji gasilci v času, ki
vendarle ni omembe vreden. Tudi v
nesrečah. In bi, tako spravljeni med
seboj in občinsko oblastjo, tudi mar-
kovski gasilci lahko prisegali na požr-
tvovalnost, humanost in na vse, kar
je še dobrega v njihovem delovanju.
In tega, roko na srce, ni malo, to gasil-

cem priznava tudi markovski župan
in vsi tisti, ki so skupaj z njim prepri-
čani, da je napočil čas za neke nove na-
ložbe, kot so šola, dom upokojencev,
kak poslovni center, kjer bi domači
podjetniki lahko ponujali svoje izdel-
ke in storitve, ter stanovanja, ki bi se
jih še kako razveselili domači ljudje in
bi v Markovce privabila še kaj novih
prebivalcev.

In če se v ptujskopoljskih Markov-
cih dajejo zaradi (pre)več denarja, ki
ga, saj se ve, ni nikdar v izobilju, se mo-
rajo na drugem koncu Dravskega polja
ubadati z občinsko zadolženostjo in ni-
kakršnim sodelovanjem občinske koa-
licije z opozicijo. Trojica odhaja zaradi
odrinjenosti, župan s svojimi somišlje-
niki ostaja prepričan, da je prav to, kar
počnejo v dobro vseh. Tako delavske-
ga Kidričevega kot okoliških kmečkih
krajev. Daleč tako, kot so si zastavili
svoje štiriletno sodelovanje, pač ne
bodo prišli in ni videti, da bi jim pri
rušenju medsebojnih barier kaj dosti
pomagalo tudi novo, pa čeprav javno
podjetje. Vnaprejšnji strah, da bodo s
tem sodelovali tisti, ki znajo poprije-
ti za najrazličnejša komunalna dela in
imajo ob tem še primerno mehanizaci-
jo za sodelovanje s podjetjem, ni prav
nič obetaven, saj se ve, da med ljudmi,
ki živijo v sivini kidričevskih delav-
skih naselij, ni takih, ki bi zmogli in
znali (so)delovati v dobro občine, pa
se bodo tako spet obrisali pod nosom
in se bo med njimi našel še kdo, ki bo
menil, da naj s cirkovškim fašenkom
gre po svoje še kdo.

V svetovalnici Odsev se sliši strokov-
njaki in prostovoljci dajejo informacije
in nasvete o različnih vrstah zasvoje-
nosti - pokličete lahko brezplačni tele-
fon 080 63738 (080 Odsev)

od ponedeljka do četrtka med 12.
in 14. uro ter od 17. do 19. ure, ob pet-
kih pa med 12. in 14. uro.

Jubilejno 20. lenarško pustovanje je privabilo približno tisoč mask in okoli pet
tisoč obiskovalcev. Pustna povorka je bila zanimiva in pestra. Najštevilčnejša
je bila skupinska maškara iz Osnovne šole Lenart, ki so jo poimenovali Vsi raz-
lični - vsi enaki. V njej je bilo okrog 400 učencev in učiteljev. Iz Vrtca Lenart se
je pustovanja udeležilo več kot 90 otrok in njihovih staršev, ki so svoje maske
poimenovali Zdrava prehrana in Zvezdice. Povorko je sestavljalo 14 skupin in
veliko posamičnih maškar. Kot vsako leto so bile tudi letos najizvirnejše maška-
re nagrajene. Nagrade so prejeli: Vsi različni - vsi enaki iz Osnovne šole Lenart,
Nadškofija v stečaju iz Voličine, Kmetija pri debeli prasici iz Sv. Trojice, Maška-
re iz Vrtca Lenart - Zdrava prehrana in Zvezdice ter Škofijski urad Maribor iz
Benedikta. Pustovanja so se udeležili tudi kurenti iz Destrnika, Zgornjega Le-
skovca v Halozah in iz Trnovske vasi. Že po tradiciji so se izkazali tudi godba
na pihala MOL iz Lenarta, preoblečena v snežake, in lenarške mažoretke, ki so
tokrat bile snežinke. (dlž)

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož bo na tokratnem pogovoru, poimenovanem
Na muzejski sceni, gostil priznanega fotografa in navdušenega planinca Cirila
Ambroža. Klepet z njim bo drevi ob 18. uri v viteški dvorani gradu Ormož. (dlž)

Šus teater iz Dražencev vabi na premiero komedije Michaela Frayna Hrup za
odrom. Prvikrat si bo predstavo mogoče ogledati že to soboto, 12. marca, ob
19.30 v kulturni dvorani Draženci, kjer bo prva ponovitev že v nedeljo, 13.
marca, ob 18. uri.

Doma bo mlade ljubiteljske igralce s hrupom za odrom mogoče videti še v
petek, 25., in v nedeljo, 27. marca, ter prvi aprilski konec tedna. Petkove in so-
botne predstave se začnejo ob 19.30, nedeljske ob 18. uri. (ps)

Dežurna zdravniška služba za odrasle in otroke v ptujskem zdravstvenem domu
dela od 20. do 7. ure in čez konce tedna. Telefonska številka: 787 15 00.

V Domu sv. Jožefa Vin-
cencijeva konferenca s 16
prostovoljkami skrbi tudi
za tiste, ki so čisto sami

V Centru za pomoč na domu Celje, ki
deluje pod okriljem Doma ob Savinji
opažajo, da število uporabnikov na-
rašča. To je prepričalo celjsko mestno
občino, da jim je tudi letos odobrila
program javnih del z enakim številom
oskrbovalk kot lani. Program pomoči
na domu v Celju opravlja 26 redno za-
poslenih oskrbovalk in sedem oskrbo-
valk prek programa javnih del. Pomoč
na domu nudijo 328 osebam, polovica
teh je aboniranih tudi na kosila, ki jim
jih dostavijo na dom.

Pomoč na domu je oblika pomoči
v bivalnem okolju, ki pomembno pri-
speva h kakovosti življenja ljudi, med
njimi je največ starejših, ki ob ustre-
zni podpori lahko ostanejo v doma-
čem okolju in med ljudmi, s katerimi
so bili v stikih večji del življenja.

Oskrbovalci pomagajo ljudem pri
temeljnih dnevnih opravilih, od obla-
čenja do gospodinjskih opravil in na-
kupov, pogosto so tudi družabniki
za ohranjanje socialnih stikov. To je
samoplačniška pomoč, ki jo izdatno
sofinancirata država in občina. Zato
uporabnik plača le del ekonomske
cene storitve, ki je v Celju 3,60 evra na
uro. Služba deluje vsak dan od 7. do 22.
ure. Uporabniki ali njihovi svojci pa se
sami odločijo, koliko ur in kolikokrat
na teden bodo potrebovali pomoč.
Slabi polovici uporabnikov storitve
pomoči na domu vsakodnevno dostav-

V Domu sv. Jožefa imajo vsak dan uro telovadbe in fizioterapije v telovadnici, ki je v
tem času vedno polna. (Violeta Vatovec Einspieler)

Urna postavka za uporabnika storitev pomoči na domu se v celjski občini ni
spremenila od aprila leta 2009 in je 3,60 evra, čeprav je bila ekonomska cena
storitve lani za 2,24 evra višja kot leto prej in je znašala 18,02 evra. To pomeni,
da je prispevek občine za opravljanje te storitve vsako leto večji, poleg tega pa
svojim občanom omogoči tudi lažjo pot do storitve, kadar to potrebujejo.

ljajo tudi kosila. V Domu sv. Jožefa oce-
njujejo, da center za pomoč na domu,
ki deluje pri Domu ob Savinji, za zdaj
pokrije potrebe po tovrstni pomoči v
Celju, zato sami še ne razmišljajo o šir-
jenju programa. Deluje pa Vincencije-
va konferenca - neke vrste karitas na
župnijski ravni. Vključuje 16 prosto-
voljk. Te obiskujejo vse občane, ki so
stari 70 let in več. Izbrane imajo tudi
svoje "varovance", ki jih redno obisku-
jejo in jim pomagajo v domačem oko-
lju, redno delajo družbo stanovalcem,
ki živijo v domu in nimajo obiskov.
Teh pa je manj, saj kot pravi Jože Pla-

Vsakič, ko sem vstopil v celjsko Krekovo banko, je name vtis naredilo dvoje
stvari: najprej neprisiljena prijaznost osebja za pultom, potem pa majhen križ
zlate barve na steni v ozadju. Izza pulta sem vedno odhajal s prijazno mislijo,
da je lepo, če človeka kljub njegovi finančni nepomembnosti tako prijazno
obravnavajo. Še bolj pa mi je po mislih kopitljal zlati križec, ki je z dekorativ-
nega vidika sicer čisto lepo ždel na svojem mestu. Kaj hoče povedati? Da
banka posluje po krščanskih načelih? Morda v skladu s temeljnimi vrednota-
mi, kot so izražene v desetih zapovedih? Je mogoče denar, ta skupni imenova-
lec naše civilizacije, ki povezuje med sabo ljudi najrazličnejših prepričanj,
vrednot, barv, držav itd. upravljati v skladu s kakršnimikoli moralnimi
načeli? To robustno, dinamično, pa vendar občutljivo kategorijo, ki pozna v
svojem bistvu samo dvoje: se razmnožuje ali pa ga je zmeraj manj? Si morda
predstavljate, če bi bankovci lahko spregovorili o svojem poreklu in popotova-
nju, kakšne zgodbe bi se drenjale v sefih in na bančnih računih?

V katekizemskem spominu iz otroških let se mi je zbudila zgodba o Jezusu, ki
je prevrnil mize z denarjem in menjalce denarja izgnal iz templja. S tem je
našemu civilizacijskemu območju postavil moralni zakon: ne moreš mešati z
roko po denarju in hkrati ostati čist pred Bogom. "Imeti" bo vedno ostalo
nekaj povsem drugega kot "biti". Tisti, ki so se odločili "imeti", bodo direktno
ali v prenesenem pomenu vedno kradli, ubijali, pričali po krivem in si želeli
svojega bližnjega blaga. In takšni pri omenjenem početju tudi skrunijo božje
ime, če jim že tisto o nečistovanju in željah po ženi svojega bližnjega ob vseh
večjih grehih spregledamo. Kristusa v "hiši menjalcev" pripeti na zlato,
simbol človeškega pohlepa, ki je kriv za neizmerno bedo tega sveta? Nezdruž-
ljivo s poslanstvom skupnosti, ki naj bi se v pandemoniju vsesplošne material-
ne blaznosti odločila za pot duha. Pa si rečemo na tem svetu je pač treba
preživeti, preživetje terja premoženje in premoženje denar ... Toda spet smo
pri zgodbi o dveh ločenih bregovih "imeti ali biti". Ne moreš predstavljati
obojega. Majhno znamenje na javnem mestu tako postane simbol velike
prastare dileme, ki je vsej mogočni dvatisočletni instituciji nikoli ni uspelo
prepričljivo rešiti. Morda, morda je križec na steni delno opravičljiv samo v
primeru, če je last katere od prijaznih deklet, ki si "v potu svojega obraza" ves
čas na nogah služijo svoj vsakdanji kruh.

Celjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in občina
Vojnik vabita na območno revijo malih pevskih skupin, ki bo nocoj ob 19.30 v
dvorani kulturnega doma v Vojniku. Na reviji, ki so jo poimenovali Nocoj je en
lep večer, bodo nastopile male pevske skupine iz občin Dobrna, Štore, Vojnik
in Celje. (rp)

Ne izpostavlja se rad, pa vendar je
njegovo delo takšno, da je nenehno
v stiku z ljudmi. Klinični psiholog
Drago Tacol, zaposlen v Psihiatrični
bolnišnici Vojnik, je tudi sicer prepo-
znavna celjska osebnost.

Pravzaprav je po rodu Črnjan. Po
očetovi smrti, star je bil 17 let, se je
družina z mamo preselila na Prevalje,
nato je šel v Ljubljano. Na fakulteti je
spoznal študentko iz Celja Alenko Lo-
renčak. Zaradi nje je prišel v Celje, kjer
živi že 35 let.

Poklicno pot je začel na Osnovni
šoli Glazija v Celju in z dr. Mirkom
Galešem na tej in nekaterih drugih
šolah uvajal individualizirane in dife-
rencirane oblike pouka za učence z
motnjo v razvoju. V Psihiatrični bol-
nišnici Vojnik se je zaposlil leta 1983,
se specializiral za področje klinične
psihologije in opravil magisterij iz psi-
hologije. Bil je v prvi generaciji psiholo-
gov in psihiatrov, ki so se usposabljali
za psihoterapevte na področju kogni-
tivno-vedenjske terapije. Je tudi sodni
izvedenec za psihologijo, zadnje leto
pa tudi koordinator sodnih izvedencev
psihologov v Sloveniji. Širši javnosti je
poznan po strokovnih predavanjih in
delavnicah, redno predava v duhov-
no-prosvetnem centru Dom sv. Jožefa
v Celju. Je tudi strokovni sodelavec pi-
lotskega programa za prvo psihološko
pomoč Tu smo zate v Celju. Pravi, da je
njegova želja vselej bila, da strokovno
deluje širše v prostoru. Veseli ga, da se
pri ljudeh spreminja odnos do te stroke
in si že znajo poiskati tudi psihološko
strokovno pomoč. Po njegovem mne-
nju posameznik izrazi svojo zrelost
tudi s tem, ko prizna sebi in drugim,
da ima težave, in zna sprejeti dejstvo,
da so čustvene in duševne težave del
našega življenja. "Ljudem poskušam
pomagati pri tem, da bi lažje spreje-
mali te težave. Strinjam se z mislijo, ki
je bila že večkrat citirana v strokovni
literaturi: "Šele stiska, ki je ne sprejme-
mo, se spremeni v trpljenje. Sprejema-
nje olajša pot iz težav.

Meni, da so duševne stiske sodob-
nega človeka ob ustrezni pomoči
obvladljive, tudi ko gre za hujše dušev-
ne motnje in bolezni, ki so vedno bile
in bodo, ne glede na okoliščine: "Živ-
ljenje postaja vse bolj kompleksno in
zapleteno, prinaša nove obremenit-
ve, hitro se spreminjajo tudi vrednote
in norme. Človek tako izgublja obču-
tek gotovosti, občutek, da obvladuje
svoje življenje. Ljudje so na spremem-
be slabo pripravljeni, vendar se razliku-
jejo po tem, kako se zmorejo spoprijeti
z njimi," razmišlja Drago Tacol.

Pa vendar ne moremo mimo vpra-
šanja, ali se mu zdi, da prav gospodar-
ska kriza povzroča več duševnih stisk.

"Gospodarska kriza povzroča socialne
stiske in ogroženi ljudje potrebujejo so-
cialno pomoč. Res pa je, da nekomu so-
cialna stiska lahko poruši tiste zadnje
obrambne nasipe v njegovi osebnosti,
ki so že pred tem bili zrahljani in šib-
kejši zaradi predhodnih preizkušenj.
Zaradi novih obremenitev, stresov in
socialnih težav lahko posameznik za-
pade v dolgo duševno stisko. Te ljudje
rešujejo na načine, kot so jih navajeni.
Mnogi se oprijemajo nezrelih posku-
sov premagovanja kriz in se zatekajo
v različne omame, od alkohola, drog,
iger na srečo, zlorabljajo pomirjevala,
se pretirano predajajo delu, so agresiv-
ni do okolice itd. S tem si nakopljejo
nove, dodatne težave. Žal je videti, da
je človeških stisk vse več."

Boljši odnos do okolja
so inšpektorji opazili
po lanski akciji Očistimo
Slovenijo v enem dnevu

Občinski svet v Lenartu bo danes
obravnaval tudi poročilo o ravnanju
z odpadki in okoljem nasploh, ki ga
je pripravil direktor medobčinskega
inšpektorata v Mariboru mag. Franjo
Švajger. "Na območju občine Lenart
smo vršili nadzor nad stanjem čisto-
če v okviru rednih pregledov ter na
podlagi prejetih prijav o nepravilno-
stih. Iz naslova odlaganja odpadkov
so bile izdane 4 inšpekcijske odločbe
za njihovo odstranitev ter ena, s kate-
ro je bila inšpekcijskemu zavezancu
naložena vključitev v redni odvoz ko-
munalnih odpadkov pri pooblašče-
nem upravljavcu ravnanja z odpadki.
Medobčinski inšpektorat je v sodelo-
vanju z družbo Saubermacher Slove-
nija, poslovna enota Lenart, opravljal
dodatne preglede na ekoloških otokih
za ločeno zbrane frakcije odpadkov,
kjer so se v preteklih letih pojavljali
drugi odpadki, ki ne sodijo tja. Ugo-
tavljamo, da se je odlaganje odpadkov
neznanih povzročiteljev ob ekoloških
otokih v primerjavi z letom 2009 ne-
koliko zmanjšalo. Prav tako je bilo za-
znati, da je bilo v letu 2010 odlaganja
odpadkov v naravno okolje manj kot

Bistriška občina bo konec
tega tedna slavila svoj
praznik; 12. marca 1311 je
bil napisan dokument z
mestnimi pravicami

Prebivalci občine Slovenska Bistrica
12. marca slavijo občinski praznik. Ob
tej priložnosti bo več prireditev, osred-
nja bo ta petek ob 19. uri, ko bo v bis-
triškem gradu slavnostna akademija.
Na njej bo župan Ivan Žagar vročil
občinsko listino in priznanja. Prizna-
nja bodo dobili športni delavec, trener
in nekdanji državni prvak v suva-
nju krogle Marjan Štimec iz Laporja,
občinski svetnik in politični, sindikal-
prejšnja leta. Stanje čistoče na območju
občine je zadovoljivo in se je bistveno
izboljšalo po akciji Očistimo Sloveni-
jo v enem dnevu, ko je bilo saniranih
več odlagališč. V sklopu nadzora nad
čistočo je inšpektorat v preteklem
letu opravil več kot 130 rednih in kon-
trolnih inšpekcijskih pregledov. Kljub
temu je Medobčinski inšpektorat uve-
del več inšpekcijskih in prekrškovnih
postopkov na podlagi najdenih doku-
mentov oziroma drugih dokazov med
odpadki, ki so nakazovali na morebit-
ne kršitelje. V primerih nedovoljenega
odlaganja odpadkov so bili uvedeni
štirje postopki o prekršku ter izdani
dve odločbi. Inšpekcijski in prekrškov-
ni postopki so se vodili zoper kršitelje
odlaganja odpadkov v Zg. Žerjavcih, v
Vinički vasi in v Voličini."

Ta inšpektorat je med lanskimi
lokalnimi volitvami pregledal tudi,
kako je bilo z nedovoljenim oglaševa-
njem na javnih mestih ali z zasedbo
javnih površin. "Neurejeno stanje na

ni in športni delavec Dušan Detiček
iz Slovenske Bistrice ter pragerski ga-
silci. Listina bo v rokah športnikov, do-
bili jo bodo judoisti domačega kluba
Impol za 50-letnico delovanja. V okvi-
ru praznika vabijo na pohod skozi
Vintgar, pohodniki bodo na pot odšli
v soboto ob 7.30. Obeta se tudi boksar-
ski praznik, prihodnjo soboto in nede-
ljo bodo tekmovali za zlati grb.

Letošnji občinski praznik je doži-
vel "nekaj političnih udarcev z leve",
kot so nekateri politiki slikovito opi-
sali nedavno tiskovno konferenco
bistriških Socialnih demokratov. Bis-
triška politična opozicija namreč
zahteva, da prebivalci občine svoj
praznik slavijo 8. januarja, ko so pri
Treh žebljih padli domoljubi Pohor-
skega bataljona. Občina je ta dan že
slavila. A ker so politiki s podporo po-
področju oglaševanja in plakatiranje
se je v občini Lenart občutno izbolj-
šalo po sprejemu občinskega odloka,
saj je medobčinski inšpektorat prido-
bil pravno podlago za nadzor in učin-
kovito ukrepanje zoper kršitelje. Na
področju nadzora nad plakatiranjem
je bilo opravljenih 57 inšpekcijskih
pregledov, uvedeni so bili 4 postop-
ki o prekršku, ki so se končali z izda-
jo odločbe o prekršku. Največ kršitev
je bilo zaznanih predvsem v samem
centru Lenarta, ob Ptujski cesti, pred
trgovinama Mana in Mercator, ter v
naselju Voličina. V drugih naseljih ni
bilo zaznati kršitev. Poostren nadzor
nad nameščanjem plakatov je potekal
tudi med predvolilno kampanjo za
občinske volitve, v okviru katerega je
bil uveden en prekrškovni postopek z
izdajo odločbe o prekršku. Medobčin-
ski inšpektorat v letu 2010 ni obravna-
val kršitev na področju nedovoljene
zasedbe javnih površin," še ugotavlja
inšpektorat.

litičnih strank menili, da gre za ideo-
loško obarvani praznik, so se odločili
za nevtralni datum. Gre za 12. marec
1311, ko je Slovenska Bistrica dobila
pravni dokument, v njem pa so s pe-
čatom potrjene mestne pravice (uni-
vezitas civium). Letos potemtakem
občina lahko slavi 700-letnico svojih
mestnih pravic. Kakorkoli že, SD ni
uspela razburkati javnosti, v občini
namreč ni bilo izražene ne politične
ne javne volje o spremembi datuma
o praznovanju občinskega praznika,
zato bo občina po vsej verjetnosti vsaj
še štiri leta praznovala 12. marca. K
temu dodajmo, da je bila prva omem-
ba kraja pred 784 leti, ko je ob trgov-
ski cesti nastalo naselje Gradišče. Res
pa je tudi, da je bila Slovenska Bistri-
ca (Civitas Negotiana) znana že v rim-
skih časih.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih
je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od
9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe
lahko uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na
www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstve-
na služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnje-
nega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne mo-
rejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15.
do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22
86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let de-
luje vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in
četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sre-
dah pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590
80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na
krvodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v
kleti stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več
informacij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdaja-
jo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Petra Kmetič dečka (2950
g, 48 cm), Mateja Šušteršič deklico (3510 g, 50 cm), Mojca Krajnc dečka (3430
g, 51 cm), Jelena Blagojevic deklico (3520 g, 50 cm). Čestitamo.

Pokopališče Pobrežje: Danica Eferl ob 12.15, Milan Grba ob 13. uri, Vinko
Gros ob 13.45, Stanislav Matjaž ob 14.30 in Mihajlo Joksovic ob 15.15.

V želji, da bi storili korak naprej pri
povezovanju mladih in starejših, so
v občini Beltinci pripravili okroglo
mizo, na katero so povabili predstav-
nike različnih društev in institucij, da
bi izmenjali svoje izkušnje in podali
ideje, kako bi medgeneracijsko sode-
lovanje bolje zaživelo. Po besedah žu-
pana dr. Mateja Gombošija že to, da je
v novem mandatu občinski svet ime-
noval tudi odbor za medgeneracijsko
sobivanje in vseživljenjsko učenje,
dokazuje, da nameravajo tej proble-
matiki poslej nameniti več pozorno-
sti. Svetnik Alojz Sraka, ki omenjeni
odbor vodi, je med drugim izpostavil,
da živimo v časih, ko smo podvrženi
individualizaciji življenja, zato je treba
več naporov vložiti v različne oblike
druženja in sodelovanja.

Ana Marija Vučko iz Društva upo-
kojencev Beltinci je razložila, da so si
v njihovem društvu omislili projekt
Starejši za boljšo kakovost življenja
starejših, v okviru katerega njihovi
člani prostovoljci obiskujejo starejše
ljudi na njihovih domovih. "Ugotavlja-
mo, da je najbolj pereč problem osam-
ljenost teh ljudi, v drugi vrsti pride na
vrsto pomoč pri nekaterih opravilih,"
je pojasnila Vučkova in dodala, da so v
svoje aktivnosti uspešno vključili tudi
učence višjih razredov beltinske devet-
letke. Tudi novopečena ravnateljica OŠ
Beltinci Mateja Horvat se je strinjala,
da je treba v prostovoljstvo vzgajati že
mlado generacijo. Ravnateljica Vrtca
Beltinci Martina Vidonja je dejala, da
se tudi pri njih zavedajo pomena med-
generacijskega sodelovanja, zato ve-
likokrat medse povabijo tudi dedke
in babice, ki malčkom spregovorijo o
svoji mladosti, pripovedujejo pravlji-
ce, predstavijo ljudske običaje in obrti,
svoje poklice ali pa zaigrajo na kak glas-
beni instrument. Član Mlade beltinške
bande David Santro je menil, da je v
občini še veliko stereotipov, poveza-
nih tudi z delom mladih, ki delujejo
v okviru mladinskega oziroma kultur-
nega kluba Ambasada Štefana Kovača
Marka, zato po njegovem mnenju med-
generacijsko sožitje še ni zaživelo tako,
kot bi moralo. Podobnega meni tudi
mlada etnologinja Monika Smodiš iz
Mladinskega društva Jarice in opozor-
ja, da mladi pogrešajo prostore, v kate-
rih bi se lahko družili.

Matej Zavec, ravnatelj Glasbene
šole Beltinci, in Dragica Kolarič, ki
vodi folklorno skupino pri domačem
kulturno-umetniškem društvu, sta
predstavila pozitivne izkušnje sodelo-
vanja glasbenikov in folkloristov različ-
nih generacij. "V naši skupini imamo
plesalce, stare od 18 do 50 let - priznam
sicer, da je zato velikokrat treba imeti
tudi dobre živce -, saj je že dolgoletna
tradicija, da starejši učijo mlade in se
tako znanje prenaša iz generacije v ge-
neracijo," je poudarila Kolaričeva. V
razpravi je prevladalo spoznanje, da na
tistih področjih, kjer obstaja neki skup-
ni interes, s sodelovanjem med pred-
stavniki različnih generacij ni težav,
vsekakor pa je treba več naporov za to
vložiti na drugih področjih. Poskrbeti
je treba tudi za uspešno vključevanje
mladih v delovna okolja in jim zagoto-
viti, da lahko pokažejo ves svoj poten-
cial in pridobljeno znanje.

V Beltincih nameravajo poslej več pozornosti nameniti medgeneracijskemu
druženju, zato razmišljajo tudi o možnostih, da bi del aktivnosti murskoso-
boške Hiše sadežev družbe preselili v svojo občino, podobno pa bi lahko nare-
dili tudi s programi vseživljenjskega učenja, ki jih pripravlja Ljudska univerza
Murska Sobota. "Vsekakor se bomo letos bolj vključili v aktivnosti, ki pote-
kajo v Tednu vseživljenjskega učenja, saj doslej za to v našem okolju ni bilo
posluha," je še omenil Alojz Sraka in se strinjal, da je treba tudi po vaseh pos-
krbeti za ureditev ustreznih prostorov za druženje, za kar naj bi bilo že v le-
tošnjem proračunu rezerviranih štiri tisoč evrov.

je dejala Domajnkova. "Ni mi všeč, da
ženske to dopustimo," je dodala ljuto-
merska županja in nadaljevala: "Doslej
nisem imela nobene slabe izkušnje.
Če si ženska zada cilj, če se ženska
angažira in je karieristka, ob tem pa
se izobražuje in s svojim znanjem in
izkušnjami čez določen čas pokaže, da
je sposobna, potem jo v vsakem oko-
lju dobro sprejmejo. Nisem doživela,
da bi bila manj zaželena kot moški na
določenem delovnem mestu. Vsi smo
enakopravni in ta status si moramo
priboriti," je dodala ljutomerska župa-
nja. "Moja izkušnja z ženskami na de-
lovnih mestih je izredno pozitivna," je
dejal Sunko. "Živimo v neki situaciji,
ko je veliko bolj odvisno od tega, kako
si sposoben, kako si motiviran, koliko
si pripravljen vložiti v to, kaj delaš, kot
pa to, kakšnega spola si. Bolj ključna je
zadeva, kakšne so razlike med spolo-
ma," je dodal.

Sodelujoči na okrogli mizi so po-
dali tudi svoje mnenje o tem, če bi se
ženska morala bolj kot poslovni poti
posvečati skrbi za družino. Domajnko-
va je dejala, da bi ob ponovnem odlo-
čanju za otroka opravila pogovor s
partnerjem, s katerim bi poskušala
doseči dogovor, da bi bil vsaj drugo
polovico leta moški na porodniškem
dopustu. "Služba bi bila neke vrste
oddih," meni Domajnkova. "Zagotovo
bi vzel porodniški dopust," je nadalje-
val razpravo Sunko, ki pa se je ob tem
spraševal, ali ni ob vsem tem bolj po-
membno za otroka, da je v prvem letu
z njim več časa mati. "Ženska je kot
mati strahovito dobro pripravljena,

da se ta energija preda otroku, kar je
po mojem mnenju strašno pomembno
za otroka. Ne z vidika diskriminacije,
temveč z vidika pomena za razvoj otro-
ka," je razmišljal Sunko. "Tiste ženske,
ki so karieristke, v času porodniškega
dopusta težko odložijo vse stvari. Ver-
jamem, da se da vse usklajevati," je po-
vedala Karbova, ki je prepričana, da
je veliko pri vzgoji in skrbi za otroka
odvisno od dogovora med partnerje-
ma.

"Politika je dolgo časa veljala za
moško stvar. Ali morda ženske nima-
jo dovolj želje po politiki?" je novo
vprašanje za razpravo navrgla Štuh-
čeva. "Mene skrbi to, da ne samo žen-
ske, tudi vedno manj moških se bo
odločalo za politiko. Ljudje več ne za-
upajo, stvari se ne odvijajo v pravo
smer," je dejala Karbora. "Politika je
bila nekoč izključna domena moških,
zato je to eden ključnih vzrokov, da se
ženske ne odločajo za politiko. Ko pa
je prišla možnost, da se vključijo, pa
so iz samih predsodkov, da so v poli-
tiki sami moški, vsako žensko, ki je
poskušala priti na kakšno politično
mesto, minirali," je povedala Domajn-
kova. Sunko se je ob tem spraševal o
motivaciji žensk, da se vključijo ali
ne vključijo v politiko. "Dvomim, da
ima sedaj kdorkoli motivacijo iti v
politiko," je dejal Sunko, ki je skupaj
s Karbovo in Domajnkovo prišel do
ugotovitve, da je v poslovnem svetu
razlik med žensko in moškim vedno
manj, vsi skupaj pa so se strinjali, da
je 8. marec kot dan žensk treba še na-
prej ohranjati.

Na Koroškem v februarju
4633 brezposelnih,
kar je nekoliko manj kot
v januarju, vse več
pa je izraženih potreb
po delavcih

Po zadnjih podatkih koroških uradov
za delo velenjske službe Zavoda RS za
zaposlovanje je bilo v februarju na Ko-
roškem registriranih skupaj 4633 brez-
poselnih, kar je 541 brezposelnih več
kot v primerljivem obdobju lanskega
leta. Kljub temu je bilo koroško oziro-
ma celotno velenjsko območje med
območnimi službami v Sloveniji, v
katerih se je brezposelnost v februar-
ju najbolj znižala. Primerjava z januar-
skimi podatki kaže, da je bilo v štirih
koroških uradih za delo v februarju
82 brezposelnih manj kot v januarju,
ko je bilo registriranih 4715 brezpo-
selnih. Po zadnjih podatkih se je torej
konstantna rast brezposelnosti, ki je re-
gijo zaznamovala predvsem v drugi po-
lovici lanskega leta, umirila, čeprav so
nihanja po drugi strani stalnica.

V uradu za delo v Dravogradu je bilo
tako februarja prijavljenih 552 brezpo-
selnih (februarja lani 502), v uradu v
Radljah ob Dravi 1188 (februarja lani
1069), na Ravnah 1522 (lani februarja
1403) in v uradu za delo v Slovenj Grad-
cu 1371 (lani februarja 1118). Stopnja re-
gistrirane brezposelnosti, izračunana
v Statističnem uradu za lanski decem-
ber, je bila najvišja na območju radelj-
skega urada za delo. Kot je veljalo že za
zadnje mesece lanskega leta, je stopnja
registrirane brezposelnosti v Radljah
tudi po najnovejših podatkih presegla
16 odstotkov (znašala je 16,7 odstotka),

Povprečna plača na Koroškem je po-
datkih državnega portala e-uprava
decembra lani znašala 1373 evrov
bruto, povprečna bruto plača v
Sloveniji pa v tem obdobju 1543
evrov. Najvišja med štirimi koroški-
mi upravnimi enotami je bila pov-
prečna bruto plača v Slovenj Gradcu
(1422 evrov), najnižja pa v upravni
enoti Radlje ob Dravi (1253 evrov).

s čimer je krepko presegla državno pa
tudi regijsko povprečno stopnjo brez-
poselnosti. V Dravogradu je stopnja re-
gistrirane brezposelnosti znašala 14
odstotkov, isto, po 13,8-odstotno, pa
so zabeležili na območju ravenskega
in slovenjgraškega urada za delo.

Vodja koroških uradov za delo Jasmina
Uršič pojasnjuje, da so v štirih uradih
za delo zaznali porast potreb delodajal-
cev po delavcih in izraža pričakovanje,
da se bo trend povpraševanja po delav-
cih nadaljeval tudi v pomladanskih
mesecih. V decembru lani so zabeležili
384 potreb po delavcih, v januarju 445,
v februarju pa 505. O večjih napovedi
zaposlitev pri posameznih delodajal-
cih sicer na zavodu nimajo podatkov,
prav tako pa ne pričakujejo večjega pri-
liva brezposelnih. Nekaj skrbi sicer na
zavodu vzbujajo informacije o likvid-
nostnih težavah Gradbenega podjet-
ja Radlje, pri čemer pričakujejo nekaj
tehnoloških viškov, a vendarle računa-
jo na premostitev večjih težav. Podob-
no računajo na lastniške spremembe v
Sistemski tehniki Ravne, ki bodo pod-
jetju omogočile obstoj in nadaljnji raz-
voj, torej tudi ohranitev delovnih mest.
Tudi v območni organizaciji Zveze svo-
bodnih sindikatov ugotavljajo, da so
se razmere v podjetjih umirile in ne za-
znavajo posebnosti, pojasnjuje sekre-
tar območne organizacije za Koroško
in Podravje Lojze Raško. Zadovoljen
je, ker slovenjgraška družba Johnson
Controls znova uspešno posluje in je za-
poslila tudi okoli 60 nekdanjih Preven-
tovih šivilj. Sredi tega tedna so potekali
tudi razgovori za 30 novih zaposlitev
v Boxmarku v Radljah, kjer delavcem
pogodbe še vedno podaljšujejo zgolj
za kratkotrajna, enomesečna obdobja.
Pri tem Raško dodaja, da nameravajo
po preteku šestih mesecev od najema
hale v Radljah in prvih začasnih zapo-
slitev podjetje z dopisom opozoriti na
nujnost spoštovanja delavskih pravic,
tako na pripadajoči dopust in regres.

V Kulturnem centru Ravne se je v komediji Pohlep gospe Rožce predstavila
gledališka skupina Zimzelen pri Društvu upokojencev Prevalje, ki deluje že
17. leto in je doslej na oder postavila 13 gledaliških del. Kar 12 komedij je napi-
sala in režirala Anica Močivnik, tudi pobudnica ustanovitve gledališke skupi-
ne. Piše komedije, saj želi, da se gledalci razvedrijo, vloge pa prilagaja igralski
zasedbi, v kateri prevladujejo ženske.

V novi komediji nastopa 13 igralcev in igralk, v manjši vlogi tudi avtorica.
Kot vse uprizoritve Anice Močivnik ima tudi premierno izvedena moralni nauk,
avtorica ponazori, kaj ni prav in česa ljudje naj ne bi počeli, vse pa obrne na ko-
mično plat. Komedija govori o pohlepu, podkupovanju in izsiljevanju, na koncu
pa zmaga poštenost. Gospa Rožca je z zapeljevanjem že pridobila vpliv nad do-
sedanjim županom Močnikom, "s kuverto pa namerava obdelati" še novo žu-
panjo Polono, da bi gradbene posle v občini tudi v prihodnje dobil njen mož
Grabner. Nakana ne uspe, ker je Polona poštena, podkupnino pa nameni pomo-
či potrebnim.

Predstavo sta, kot že nekaj zaporednih let, ob dnevu žena občankam poklo-
nila Občina Ravne na Koroškem in ravensko društvo upokojencev. (ačk)

Prevaljčan Mori četrti
v Benetkah

V Benetkah v Italiji so v okviru tedenskega karnevalskega dogajanja pripravili
tekmovanje v sprint duatlonu, ki obsega pet kilometrov teka in 20 kilometrov
kolesarjenja ter za konec še 2,5 kilometra teka. Med 150 tekmovalci iz treh držav
je nastopil tudi Prevaljčan Mitja Mori, član Triatlon kluba Ljubljana. Zasedel je
četrto mesto in za le minuto zaostal za zmagovalcem, Italijanom Massimom Ci-
gano, ki je tekmo dobil na tehnično zelo zahtevni kolesarski progi. Tekmovanje
je potekalo v parku San Giuliano, ki je izjemno priljubljena točka za športnike
in sprehajalce v Benetkah. (iml)

Mojca Drevenšek državna prvakinja

V Slovenj Gradcu in Pivki je potekalo državno kegljaško prvenstvo za mladinke
do 23. leta starosti. Lep uspeh je dosegla kegljačica slovenjgraškega kluba Mojca
Drevenšek, ki je osvojila naslov državne prvakinje pred drugouvrščeno Taro Ho-
čevar iz Cerknice. Iz koroških klubov sta nastopili še kegljačica Korotana Zala
Verbole, ki je osvojila 24. mesto in kegljačica Slovenj Gradca E-va Barišič, ki je
nastop med 48 tekmovalkami končala na 28. mestu.

Državno prvenstvo za mladince je bilo v Rušah in Postojni, kjer je zmagal
član Konstruktorja iz Maribora I-gor Čosič. Od Korošcev sta najboljši uvrstitvi
dosegla Slovenjgradčan Tadej Skarlovnik, ki je bil dvanajsti in Prevaljčan Pri-
mož Laznik, ki se je uvrstil na trinajsto mesto. (iml)

Klub koroških študentov pripravlja že
tradicionalno Koroško gavdo, ki bo
15. marca v mariborskem Štuku. Za-
čela se bo z Grump gavdo ob 16. uri,
ko bodo obiskovalci pokušali koroške
dobrote, domače salame, kruh, mošt
in šnops, ob 19. uri pa bodo organiza-
torji ponudili zakuhani koroški mošt.

V kulturnem programu med 17. in 19.
uro bodo prebirali koroške pesmi, na-
stopil bo tudi koroški kantavtor Milan
Kamnik, ki bo predstavil svojo novo
ploščo pa tudi stare uspešnice. Od 21.
uri bo nastopila predskupina IS, sledi-
li bodo Bohemi, za njimi pa še legen-
darni Don Mentony Band. Kot vedno
bo tudi letos poskrbljeno za presene-
čenje.

Za koroške študente, ki študirajo
v Ljubljani, bo organiziran avtobusni
prevoz v Maribor in nazaj, prav tako
bo avtobus na zabavo in nazaj peljal
študente iz Koroške.

"Koroška gavda je velika študent-
ska zabava, ki združi vse koroške štu-
dente na enem mestu. Letos smo dali
poudarek stari koroški kulinariki in
kulturi," je povedal vodja organizacij-
ske skupine Nejc Večko. (ačk)

V Koroški osrednji knjižnici dr.
Franca Sušnika Ravne na Koroškem
pripravljajo literarni večer z dr. Zora-
nom Milivojevicem, in sicer v petek,
18. marca, ob 18. uri. Milivojevic je
psihoterapevt in avtor uspešnice For-
mule ljubezni, že več kot dvajset let
se ukvarja s transakcijsko analizo, ki
jo uspešno uvaja v psihoterapijo in
svetovanje. Na tej metodi sloni tudi
njegovo v veliki meri pionirsko razi-
skovanje čustev. (ačk)

Družba Petty mora na
podlagi odločitve sodišča
zemljišče v obrtni coni
Bučečovci prodati nazaj
občini Križevci

Murskosoboška okrožna sodnica An-
dreja Granfol Cizej je odločila, da je
pogodba med družbo Petty iz Gornje
Bistrice in občino Križev-ci za zemljiš-
če v- obrtni coni Bučečov-ci nična. Na
podlagi sodbe v- imenu ljudstv-a je tako
družba Petty dolžna izročiti v-seh bre-
men prosto zemljišče občini Križev-ci,
ki mora družbi Petty za nepremičnino
plačati 177.440 ev-rov-. Odv-etnik Ivan
Mohorko, ki je v- tej prav-dni zadev-i za-
stopal družbo Petty, je že napov-edal,
da se bo na odločitev- sodišča pritožil.

Občina Križev-ci se je leta 2007
odločila elitno zemljišče v- obrtni coni
v- Bučečov-cih, neposredno ob trasi
pomurske av-toceste, prodati. Organi-
zirana je bila jav-na dražba, najugod-
nejši dražitelj pa je bil družba Petty iz
Gornje Bistrice v- občini Črenšov-ci, ki
je zemljišče kupila za 177.440 ev-rov-
(brez dav-ka na dodatno v-rednost). Iz
kupoprodajne pogodbe izhaja, da se
je omenjena družba obv-ezala, da bo v-
obdobju treh let od podpisa pogodbe
zgradila na omenjenem zemljišču po-
slov-ni objekt. Rok za izpolnitev- tega
člena iz pogodbe je potekel 27. junija
lani, zato so križev-ski občinski sv-etni-
ki, še v- prejšnji sestav-i, na eni izmed
sej v- preteklem letu sprejeli sklep, da
odpov-edujejo sklenjeno pogodbeno
razmerje, v-rnejo kupnino kupcu, ob
tem pa mora v- zameno zemljišče, pro-
sto bremen, znov-a postati last občine
Križev-ci. Ker družba Petty, ki jo kot di-
rektor v-odi Peter Cvetko, ni izpolnila
želje občinskih sv-etnikov-, se je v-odstv-o
občine odločilo, da bo primer v- odloča-
nje predalo murskosoboškemu okrož-
nemu sodišče.

Konec nov-embra sta se Peter Cv-et-
ko, predstav-nik družbe Petty, in mag.
Branko Belec, župan občine Križev-ci,
skupaj z odv-etnikoma zaradi nastalega
spora prv-ič srečala na sodišču. Po pri-
čakov-anju izv-ensodne rešitv-e spora
ni bilo, v-saka stran pa je s sv-ojim priča-
njem poskušala dokazati, da ima prav-.
Na prv-i obrav-nav-i je odv-etnik Dejan Ri-
tu-per, zastopnik občine Križev-ci, dejal,
da družba Petty ni aktiv-no in resno pri-
stopila k pridobiv-anju dokumentacije
in gradnji, ob tem pa nepremičnino v-
času, ko je bila lastnik, dodatno obre-
menila s hipotekarnim kreditom. Ritu-
per je še dodal, da je družba Petty v- letu
2009 pričela izv-ajati določene aktivno-
sti na zemljišču, čeprav-je imela pogoje
za pridobiv-anje dokumentacije in dov-o-
ljenja že bistv-eno prej. Iv-an Mohorko,
odv-etnik družbe Petty, je oporekal na-
v-edbam tožeče stranke z nav-edbami,
da v- pogodbi nista točno definirani
v-rsta in lokacija objekta, ki bi ga tožeča
stranka morala postav-iti na zemljišču.
Mohorko je ob tem nav-edel, da obči-
na Križev-ci ni položila kanalizacijske-
ga omrežja v- obrtni coni, v-odov-od pa
naj bi bil v-aški, "ki za industrijsko de-
jav-nost ne zagotav-lja dov-olj kapacitet".
Rituper se je v- zagov-oru naslanjal na
določila pogodbe, ki dov-oljujejo obči-
ni Križev-ci, da odpov-e pogodbo, če ne
bodo izpolnjene obveznosti.

Izmed štev-ilnih zaslišanih prič sta
bili predv-sem zanimiv-i izpov-edi seda-
njega župana Križev-cev- in direktorja
družbe Petty. Belec je pov-edal, da je žu-
pansko mesto prev-zel, ko je bila pogod-
ba za omenjeno zemljišče že sklenjena,
kot občinski sv-etnik iz leta 2007 pa se
spomni, da so zemljišče prodali z na-
menom izgradnje proizv-odnega objek-
ta, v- katerem bi dobilo zaposlitev- čim
v-eč ljudi. Na očitek, da niso bili zago-
tov-ljeni v-si pogoji, je Belec odgov-oril:
"Ne v-idim zadržkov-, da se ne bi moglo
začeti graditi." Pripomnil je, da je Cv-et-
ka v-ečkrat seznanil s tem, da bo, če ne
bo na zemljišču zgradil objekta, občina
zahtev-ala zemljišče nazaj. "Želeli smo,
da se nekaj naredi, zato smo ga klicali.

Če tega ne bi želeli, bi počakali, da se
rok za gradnjo izteče," je še pov-edal se-
danji križev-ski župan.

Cv-etko je pred sodnico Granfol Ci-
zejev-o pov-edal, da so v- dobri v-eri, da
bodo lahko takoj začeli graditi, na draž-
bi kupili zemljišče v- obrtni coni Buče-
čov-ci. Omenil je, da mu je pričetek
gradnje najprej onemogočala v-knjižba
na zemljišču, češ da gre za zaščiteno
kmetijo, ko pa so to odprav-ili, so ugo-
tov-ili, da ni elektrike, dov-ozne ceste
in kanalizacije. "Do srede lanskega
leta (2009) smo imeli zav-ezane roke,"
je na obrav-nav-i konec lanskega leta
dejal Cv-etko, ki je leta 2008 na Ptuju
kupil prostore za logistični center, ki
ga je sicer želel graditi v- Bučečov-cih.
Zaradi krize, ki je zajela prev-ozniško
dejav-nost, se je Cv-etko odločil, da se
loti gradnje bioplinske elektrarne, v-en-
dar je, kot je dejal na sodišču, zaradi
nasprotov-anj župana odstopil od na-
mere. Cv-etko je še nav-edel, da mu je
Milan Lebar, skrbnik v-aškega v-odov-o-
da na tistem območju občine Križev-ci,
zagotov-il, da se na ta v-odov-od lahko
priključijo le stanov-anjske hiše, ker jim
primanjkuje kapacitet. Lebar je pozne-
je v- sv-ojem zagov-oru nav-edbe Cv-etka
zanikal.

Po zaslišanju v-seh prič se je sodni-
ca Granfol Cizejev-a odločila, da mora
družba Cv-etko za kupnino v- v-išini
177.440 - brez dav-ka na dodano v-red-
nost - v-rniti zemljišče v-seh bremen pro-
sto občini Križev-ci. Ob tem je družba
Petty dolžna plačati nastale prav-dne
stroške v- znesku nekaj manj kot osem
tisoč ev-rov-.

O elektromagnetskih sevanjih v okolju in domu je predaval avstrijski strokovnjak He-
inrich Kiefer (skrajno desno), ob njem sta predstavnica civilne iniciative iz Puconcev
Martina Horvat in Stojan Habjanič. (Branko Žunec)

Elektromagnetna sevanja (EMG) v okolju in domu - izvori, delovanje, učinki, pre-
ventiva je bil naslov nedavnega predavanja avstrijskega strokovnjaka iz Grad-
ca Heinricha Kiefeija, ki se ukvarja z meritvami v elektrotehniki, v prostorih
Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Povabil ga je njegov sloven-
ski kolega Stojan Habjanič , s katerim že dalj časa sodelujeta v okviru graške
Biološke gradnje hiše. Na predav-anju in pogov-oru so sodelov-ali predstav-niki
Civ-ilne iniciativ-e (CI) za okolju prijazno izgradnjo daljnov-oda 2 krat 110 kilo-
v-oltov- na območju občine Puconci med Mursko Soboto in Mačkov-ci. Av-strijski
strokov-njak je poudaril, da so EMS nev-arna za zdrav-je ljudi in v- tej zv-ezi ome-
nil izsledke šv-icarske študije o dalj časa trajajočih učinkih v-isokonapetostnih
v-odov- na zdrav-je ljudi. Velika v-erjetnost je, da prebiv-alci, ki živ-ijo v- neposred-
ni bližini, dobijo Alzheimerjev-o bolezen. "Ni prav-e zaščite pred posledicami se-
v-anja magnetnih izmeničnih polj. Najboljši je odmik od izv-ora emisij oziroma
izključitev- v-ira," je poudaril Kiefer, ki je tudi odgov-oril na v-eč v-prašanj štev-il-
nih udeležencev-. (bž)

Člani Društva porabskih slovenskih upokojencev (DPSU) - zbralo se jih je več
kot 120, poleg njih pa tudi nekaj članic Društva upokojencev Murska Sobota, s
katerimi rojaki na Madžarskem že vrsto let uspešno sodelujejo - so nedeljsko po-
poldne preživ-eli v- Slov-enskem domu v- Monoštru, kjer so se družili na pustnem
karnev-alu s plesom. Hladno in v-etrov-no v-reme je bilo glav-ni kriv-ec, da se je po
tamkajšnjih ulicah odprav-ila le peščica porabskih pustnih šem, v-ečinoma so
bile namaskirane v- dobro razpoložene sv-ate. Po besedah predsednice DPSU El-
vire Mešič je bila to njihov-a prv-a letošnja prireditev-, meseca maja se bodo odpra-
v-ili na izlet v- Zalav-ar/Blatograd, kjer si bodo ogledali obeležje v- spomin Pribini
in Koclju, av-gusta se bodo družili na pikniku na Dolnjem Seniku, nov-embra pa
leto zaključili z rednim občnim zborom. (se)

O v-andalizmu in objestnosti na območ-
ju Pomurja se žal v- zadnjem času ne-
nehno gov-ori in piše. Pov-sod v- regiji
je na dnev-nem redu uničev-anje v-sega,
kar pride "herojem" pod roko. Najv-eč
je uničenih ali v-saj poškodov-anih
prometnih znakov- in drugih označb,
korit za rože, klopi po parkih, košev-
za smeti, športnih in drugih objektov-
ter tudi zaščitenih drev-es. In čeprav-
se v-andalizem dogaja tudi druge dni
(predv-sem noči), je najhuje ob koncih
tedna, ko se mladi očitno nimajo kam
dati. Najv-eč tov-rstnih zadev- pa se do-
gaja, ko nezaposleni mladi prejmejo
socialno podporo ali pa dijaki štipen-
dijo in se napijejo. Starost objestnežev-
je v-edno nižja in to pov-zroča še dodat-
no skrb.

Mnogi Radgončani so znov-a obne-
meli na pustno nedeljo. Takrat je v-
mestu in okolici bilo nekaj prireditev-,
po dogodkih pa uničev-anje. Najbolj
bode v- oči podrt okrogli stolp ("pira-
mida") za plakatiranje, ki je stal tik
pred av-tobusno postajo, torej praktič-
no v- središču mesta, med prizoriščema
osrednjih dogodkov-. Le nekaj deset me-
trov- stran pa poškodov-ana ali prev-r-
njena korita z okrasnimi rastlinami in
na najlepši mestni ulici (Kerenčičev-i)
uničena mlada, komajda posajena dre-
v-esa, enako po Tratah, kjer so poškodo-
v-ani koši za smeti, pov-sod po mestu
steklov-ina, zlasti pri skladiščih ob že-
lezniški postaji, ki so postala glavna
točka za zbiranje mladih ter uživ-anje
alkohola, cigaret in najbrž tudi kakš-
nih drugih prepov-edanih substanc.
Radgonski v-andali so se sicer "izkaza-
li" tudi v- noči pred pustno soboto, ko je
v- Gornji Radgoni gostov-al Adi Smolar.
Okrog prizorišča (Pomursko sejmišče)
so ležale stotine polomljenih steklenic,
pa plastika, papir in drugi odpadki, ki
jih ni nihče posprav-il. (ob)

Dijaki murskosoboške gimnazije ta teden gostijo 22 svojih vrstnikov iz nizozem-
ske šole Reviuslyceum Maassluis. Na šoli so jim včeraj predstavili svoje delo in
slov-enski šolski sistem, nizozemski dijaki pa so prisostv-ov-ali tudi učnim uram
slov-enščine, angleščine in fizike. Triindv-ajset slov-enskih dijakov- (v-ečina se jih
bo v- začetku maja podali na Nizozemsko) bo gostom v- teh dneh predstav-ilo tudi
Slov-enijo. Na pustni torek so se v-si skupaj mudili na Ptuju, danes in jutri si bodo
ogledali še Postojnsko jamo, Ljubljano in Gorenjsko. Nizozemski dijaki so izrazi-
li željo, da bi se naučili izdelov-anja lectov-ih src in prekmurskih ljudskih plesov-,
poleg tega pa jim bodo gostitelji pokazali še domači kraj, druge lokalne običaje,
kulinariko in še kaj. Dijaki iz obeh držav- se zav-edajo v-seh prednosti, ki jih lahko
pridobijo skozi izmenjav-o: spoznav-anje drugačnih kultur, razv-ijanje strpnosti
do pripadnikov- drugih v-er, ras, narodnosti, obenem pa utrjujejo znanje angleš-
kega jezika, širijo sv-oje splošno znanje in sklepajo nov-a prijateljstv-a. (se)

O nadaljnjih korakih
pri vse bolj odmaknjeni
novogradnji Srednje šole
Ravne na sestanku
na šolskem ministrstvu
prihodnji teden

Tudi dva meseca po tem, ko smo v Ve-
čeru poročali, da se klob-čič zapletov
pri načrtovani gradnji nove Srednje
šole Ravne počasi razpleta, v praksi
še vedno ni zaznati sprememb-. Na
Srednji šoli Ravne začetek novograd-
nje šolskega poslopja na zemljišču za
gimnazijo vse težje pričakujejo, po po-
jasnilih ravnateljice Ivanke Stopar pa
za zdaj nimajo informacij, kako in kdaj
se b-o projekt ministrstva za šolstvo in
šport uresničil. Medtem ko se zima že
preveša v pomlad, namreč še vedno ni
znano, kateri izvajalec b-o namesto pr-
votno izb-ranega Vegrada sploh zgradil
novo šolo, ključno vprašanje pa še na-
prej ostaja predvsem, kdaj naj b-i se to
zgodilo. Minila sta namreč že dva me-
seca, odkar je celjsko okrožno sodišče
na predlog stečajne upraviteljice Vegra-
da Alenke Gril izdalo sklep, s katerim
je dovolilo, da Vegrad v stečaju odstopi
od pogodb-e, sklenjene z investitorjem
naložb-e. To je b-il tudi prvi formalni
pogoj za nadaljevanje postopkov, ki
b-odo vendarle omogočili gradnjo ra-
venske šole z iskanjem novega izvajal-
ca oziroma prodajo projekta v okviru
stečajnega postopka.

Od sklepa sodišča so nato na minis-
trstvu za šolstvo in šport pričakovali
pisni odstop od pogodb-e. Kot so nam
pojasnili v služb-i za odnose z javnost-
mi ministrstva za šolstvo in šport, je
"Vegrad, d.d., v stečaju v dopisu z dne
7. marca 2011 predlagal ministrstvu
nadaljevanje izvajanja pogodb-e za izde-
lavo projektne dokumentacije z izved-

Ponovno je odprt javni razpis ministr-
stva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano z naslovom Dodajanje vrednosti
kmetijskim in gozdarskim proizvo-
dom. Predmet javnega razpisa je dode-
litev nepovratnih sredstev za naložb-e
v predelavo in trženje kmetijskih pro-
izvodov, predelavo živilskih proizvo-
dov in skupne naložb-e (kmetijski in
živilski proizvodi) v okviru sklopa A
ter za prvo stopnjo predelave lesa, ki
jih b-odo izvedle gospodarske družb-e,
samostojni podjetniki, zadruge in za-
vodi (sklop B).

Tudi na Koroškem so v tem tednu za-
živele pustne norčije, čeprav tradicijo
maškarade po koroških krajih vzdržuje-
jo predvsem otroci, odrasli pa so očitno
naveličani vsakdanjih maškarad in jim
ob- vsakodnevnih menjavah vlog pač
ni do priložnostnih kostumov. Če že
ne maskirani, so se ob-iskovalci kotulj-
skega pustnega karnevala vsaj lahko
nasmejali ob- nekaterih hudomušnih
maskah. Manj nasmejan kot ob-ičajno
je b-il ob- pustnem sprevodu župnik Mar-
jan Plohl, saj je v Kotljah kar mrgolelo
kritik na račun Cerkve; še domačini v
vaški skupnosti ji niso prizanesli in so
izrekli marsikatero pikro na račun b-o-
gatenja cerkvenih dostojanstvenikov.
Malo se je sicer župnik, ki velja za pošte-
njaka in prijetnega možakarja, zb-al za
svojo faro, saj so v Kotljah ustanovili
novo "kotuljsko škofijo" s povsem spre-
menjenimi pravili vsakdanjega b-iva-
nja med enakimi b-ogatimi krajani. Ne
le župnik, tudi uredništvo Pokrvavke
je b-ilo v skrb-eh, pa ne zaradi nove fare,
ampak predvsem ob- nenadni misli, da

Okvirna višina razpisanih nepo-
vratnih sredstev je do 20 milijonov
evrov, od tega do 16 milijonov za sklop
A in do štiri milijone za sklop B. Upra-
vičeni stroški so nakup nepremičnin,
novogradnja, rekonstrukcija in inve-
sticijsko vzdrževanje, stroški nakupa
novih strojev, opreme in naprav in
splošni stroški. Najnižji znesek javne
pomoči znaša 3500 evrov, najvišji zne-
sek pa do 2,5 milijona evrov za vlogo.
Upravičenec lahko v programskem
ob-dob-ju 2007-2013 pridob-i največ šest
milijonov evrov pomoči.

ljudstvo s kritičnimi parolami protesti-
ra le še ob- pustu, sicer pa je b-olj ali manj
letargično.

Precej pustno, a vsaj ne pusto, je b-ilo
menda tudi na torkovi seji odb-ora za vi-
soko šolstvo v državnem zb-oru, kamor
so šli ob- ob-ravnavi suma nepravilnosti
ob- razpisu za širokopasovna omrežja
protestirat tudi koroški politični velja-
ki. Seja sicer ni doživela epiloga, ker je
pritožb-eni postopek še v teku. Medtem
pa iz virov b-lizu odločevalskih krogov
curljajo neuradne informacije, da naj b-i
si b-ili koroški prijavitelji tokrat sami za-
kuhali zavrnitev na razpisu, ker naj ne
b-i b-ili prav ločevali med b-elimi in sivi-
mi širokopasovnimi lisami. Kako naj b-i
zdaj utemeljili b-elo in sivo, ni znano, a
verjetno je, da nihče iz njih ne b-o izvle-
kel priznanja o neločevanju b-arv in b-o
raje ostala kriva kar mačeha država. Na
mačehe, pravzaprav na sveže pomladan-
sko cvetje, pa ob- dnevu žena nikoli ne
pozab-i prevaljski svetnik, zapriseženi
SD-jevec Dušan Golnar - Lopi. Tudi to-
krat je z rožicami energično in pozorno

Rok za oddajo vlog na naslov Agen-
cija RS za kmetijske trge in razvoj pode-
želja, Dunajska 160, 1000 Ljub-ljana, je
do vključno 8. aprila 2011. Podrob-nejše
informacije o javnem razpisu in razpi-
sna dokumentacija so na spletnem na-
slovu www.mkgp.gov.si.

Pri pripravi vlog pomagajo tudi v
podjetniškem centru A.L.P. Peca, Pre-
žihova 17, Ravne na Koroškem, www.
alppeca.si, e-pošta: infoŽalppeca.si, te-
lefonske številke: (02) 82 17 860 (tajništ-
vo), 05909 10 81 ( Viktorija Barbič ) in
05909 10 80 ( Irena Nagernik ). (ačk)

Radeljski župan Bukovnik je b-il še
b-olj radodaren. Svojim ob-čankam je na
predvečer praznika v Športni hiši podar-
jal nageljčke, pepel in kri. Nageljčke so
dame lahko odnesle domov, Pepel in kri
pa so samo prepevali. Ta skupina v po-
nedeljek ni b-ila edina "krvava" zadeva
v Radljah. Le kakšno uro pred njenim
nastopom je predsednik sveta radelj-
skega zdravstvenega doma Ivan Kralj
razlagal, da pri njih krvavo primanjku-
je zdravniškega kadra, zato si b-odo kr-
vavo prizadevali, da dob-ijo dohtarja,
ki b-i hotel hkrati b-iti tudi direktor. Ni
veliko manjkalo in direktor Gradb-ene-
ga podjetja Radlje Marjan Potnik b-i si
moral krvavo prizadevati, da b-i našel
novo, energično, samozavestno in ne-
ustrašno finančnico. Mariji Viltužnik
Vais je namreč že drugič zmanjkal le en
glas in iz "Gradb-enega" b-i se preselila v
"Zdravstvenega", kjer b-i postala "ta glav-
na". Nekateri so si oddahnili, drugi so se
ujezili. (plt, jb)

Da visoka starost ni vedno povezana le z b-oleznijo in težavami, temveč je to
tudi ob-dob-je, ko ljudje urejajo spomine na svoja pretekla doživetja, se veselijo
sproščenih pogovorov s prijatelji ter ob-iskov sorodnikov, hkrati pa znajo uživa-
ti in ceniti prav vsak trenutek, dokazuje tudi Gregor Glazer iz Dravograda, ki
je pred nekaj dnevi v Koroškem domu starostnikov v Črnečah praznoval stoti
rojstni dan. Lepo število tistih, ki so mu prišli ob- tem visokem jub-ileju stisnit
roko, pa je dokaz, kako imajo sostanovalci in zaposleni ter znanci, prijatelji in
sorodniki ob- seb-i radi človeka, ki je vedno nasmejan in dob-re volje.

Velik ljub-itelj narave, gozdar in predan lovec je v dom starostnikov prišel
šele pred nekaj leti, a se je nanj tako zelo privadil, da, kot pripovedujejo njego-
vi domači, po skupnem nedeljskem kosilu vedno znova komaj čaka, da se spet
vrne v Črneče. Tudi ob- praznovanju je b-ilo slutiti, da se slavljenec v svojem dru-
gem domu počuti odlično. In ne le to, med gosti je b-ilo v šali slišati tudi, da se s
svojim počasnim, a zanesljivim korakom ter jasnimi mislimi lahko kosa tudi z
marsikaterim 20 in več let mlajšim kolegom.

Razveselil se je iskrenih želja, predvsem po zdravju in dob-ri volji, ki so mu jih
v ob-liki pesmi, recitacij in preprostih b-esed predali pevski zb-or stanovalcev in
zaposlenih v domu, ansamb-el Stare sab-lje, direktor doma Srečko Mlačnik, pod-
župan ob-čine Dravograd in predsednik sveta zavoda Alfonz Naberžnik, stano-
valka Margareta Bobnič ter predstavnik krajevne organizacije Zveze združenj
b-orcev za vrednote NOB Slovenije Franc Vreš. (kla)

Vodstvo in sindikat sta
dosegla kompromis glede
plačila dežurstev, priprav-
ljata pa tudi skupni nastop
pred zdravstvenim ministr-
stvom

Kot je včeraj pojasnila Darja Arko
, strokovna direktorica UKC Maribor,
se je doslej zdravnikom po opravlje-
nih dežurstvih osem ur evidentiralo
kot prost dan. Zdaj bodo tistim, ki so
bolj obremenjeni in jih v dopoldan-
skem času bolj potrebujejo v bolniš-
nici, te ure plačali. Takšna rešitev je v
skladu s pravilnikom o zagotavljanju
neprekinjenega zdravstvenega var-
stva, ki ga je sprejel minister za zdrav-
je Dorijan Marušič , in je sicer glede
možnosti nagrajevanja dežurstev v
zdravstvenih zavodih zelo omejujoč,
zlasti tam, kjer določenega kadra ni
dovolj. Znano pa je, da po novem velja
plačilo za čas dežurstva, ki je vezano
na plačni razred, v katerega je umeš-
čeno dežurno mesto, in ne več na plač-
ni razred dežurajočega zdravnika. Za
mnoge, predvsem pa najbolj obreme-
njene, je to prineslo bistveno nižje pla-
čilo dežurstva.

Da je ministrstvo tisto, na kate-
ro morajo nasloviti svoje zahteve, se
strinja tudi predsednik Fidesa v mari-
borski bolnišnici Boris Rižnar .Ta je
povedal, da so se z vodstvom včeraj
dogovorili tudi o skupni akciji proti
zdravstvenemu ministrstvu, kije "za-
kuhalo" ta problem. "Minister mora
kot najodgovornejši za delovanje siste-
ma pridati svoje. On je edini, ki lahko
to bolje uredi. Izkazalo se je, da pravil-
nik ne daje prostih rok vodstvom in
direktorjem, da bi lahko tudi v razme-
rah, ko akutno primanjkuje ključnih
kadrov, legalno izbrali plačilo nadur,"
je poudaril Rižnar in dodal, da je vloga
vodstva bolnišnice v tem skupnem
nastopu, da ministru jasno pove, da
v teh pogojih ne zmore organizirati
dežurstev v takšnem obsegu, kot bi
bilo treba. Fides bo v najkrajšem času
pridobil finančni izračun, kaj pomeni
včeraj dogovorjena rešitev. Če se poka-
že, da vodstvo "misli resno" in bodo
izračuni dovolj ugodni, bodo stavko
umaknili, je povedal sindikalni pred-
sednik, ki domneva, da bo "zadeva v
tem mesecu rešena". Strokovna direk-
torica pa je ob tem še povedala, da
so izjave sindikalistov o množičnem
odpovedovanju rednih programov, o
čemer so v javnosti govorili sindikali-
sti, v UKC Maribor v zadnjem mesecu,
ko so mnogi zdravniki zaradi nizkih
izplačil dežurstev januarja umaknili
soglasja za dežuranje, ni bilo. "Samo
število informacij sploh ni pravo me-
rilo," je povedala Darja Arko, "vedeti
moramo, da so lahko operacije zelo
različno zahtevne. Lahko trajajo od 25
do 30 minut in jih lahko v dopoldne-
vu naredimo sedem ali pa po sedem
in osem ur in naredimo le eno." Febru-
arja so tako program, ki je dogovorjen
z zdravstveno zavarovalnico, celo pre-
segli za dober odstotek.

Prihodnji teden bodo ljubitelji glasbe
uživali predvsem na Štuku. V pone-
deljek, 14. marca, bodo na svoj račun
prišli ljubitelji džeza, saj bo ob 21. uri
na Štuku nastopil TM Stevens z zased-
bo Shocka Zooloo. TM Stevens je eden
najboljših basistov vseh časov in prava
ameriška legenda, saj je igral z Mile-
som Davisom, Jamesom Brownom
in Tino Turner, bil pa je tudi stalni
član skupine The Pretenders. Njego-
vih koncertov ne odlikuje le izvrstno
obvladovanje inštrumentov, ampak
tudi odličen odrski nastop in Steven-
sova neverjetna karizma. V torek se
bo koncertno dogajanje na Štuku na-
daljevalo z nastopoma zasedb Bohem
in Don Mentony Band, ki bosta nasto-
pila v okviru Koroške grump gavde, ta
se začne že ob 16. uri, v četrtek ob 21.
uri pa bo na Štuku, v okviru četrtko-
vih večerov kulture, nastopil kantav-
tor Adi Smolar. Koncertno pestro bo
na Štuku tudi v petek ob 22. uri, ko k
nam po dolgem času prihajajo legende
yugorocka Riblja Čorba. (ise)

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,
območna izpostava Pesnica, in Zveza
kulturnih društev občin Kungota, Pe-
snica, Šentilj v sodelovanju z Osnovno
šolo Jarenina in Kulturno-umetniškim
društvom Kajuh Jarenina organizirata
predstavitev otroških folklornih sku-
pin, ki bo v petek, 11. marca, ob 17. uri
v telovadnici Osnovne šole Jarenina.
Svoje dosežke bodo predstavile sku-
pine, ki ohranjajo slovensko ljudsko
izročilo na območju izpostav Javnega
sklada RS za kulturne dejavnosti Pesni-
ca in Ruše. (gt)

V Zdravstvenem domu (ZD) dr. Adol-
fa Drolca Maribor se v letošnji zimi
srečujejo z nenavadno velikim števi-
lom obiskov v dežurnih pediatričnih
ambulantah. "Zadnje tedne so čakalni-
ce naših dežurnih pediatričnih ambu-
lant prenapolnjene," pravi direktor ZD
Maribor Jernej Završnik in pove, da
so pred dobrim mesecem, na praznič-
ni dan, v dežurni ambulanti v enem
dnevu našteli kar 147 obiskov malih
bolnikov in njihovih staršev. Ob pre-
gledu razlogov, ki so za temi obiski
v ambulanti, namenjeni nenadoma
hudo obolelim otrokom, se je poka-
zalo, da je bila kar dobra polovica obi-
skov nenujnih, zato bi bolniki lahko
brez težav počakali na obisk pri izbra-
nem zdravniku v redni pediatrični
ordinaciji.

"Ko so otroci iz prenapolnjene čakal-
nice dežurne ambulante le prišli do
zdravnika, so njihovi starši kot razlo-
ge za obisk v dežurni ambulanti veči-
noma navajali, da, na primer, otrok
že nekaj dni kašlja, zvečer pa je dobil
tudi povišano temperaturo, ali da mu
že ves teden teče iz nosu, kapljice pa
ne pomagajo, da je izgubil tek in se
slabše počuti. To pa so anamnestični
podatki, ki ne govorijo o tem, da so
otroci hudo zboleli nenadoma ali da
so se jim znaki nekajdnevnega slab-
šega počutja nenadoma zelo poslab-
šali," pojasni direktor ZD Maribor,
ki opravlja tudi delo vršilca dolžno-
sti predstojnika organizacijske enote
Varstvo otrok in mladostnikov. Drži,
da je vlažna in domala topla zima do-
prinesla k večjemu številu virusnih
okužb tudi med otroki, toda v rednih
ambulantah tako zelo povečanega šte-
vila obiskov bolnih otrok ne pomnijo,
pravi. Kaj torej polni čakalnice dežur-
ne ambulante? "Morda prevelik strah
staršev za otrokovo zdravje ob preh-
ladih in virozah ali pa tudi pritisk de-
lodajalcev nanje, naj med delovnim
časom ne zapuščajo delovnega mesta
zaradi bolniškega staleža, da bi z bol-
nim otrokom obiskali zdravnika v
redni ambulanti," razmišlja direktor.
Gotovo pa je razlog tudi v tem, da star-
ši včasih pozabijo, da so pediatrične
dežurne ambulante namenjene predv-
sem nujnim, nenadnim obolenjem
otrok.

"Verjamemo pa, da skrbni starši
znajo presoditi, kdaj gre pri otroku
za običajen prehlad in kdaj za znake
kakšnega drugega, resnejšega bole-
zenskega stanja," poudari Jernej Zavr-
šnik in staršem svetuje, naj samo
treba v dežurno ambulanto

nudimo večkrat manjši obrok hrane,
ki jo ima rad. Ob takšnem ravnanju se
bo otrok po dnevu ali dveh že boljše

Ne preseneča dejstvo, da je naj-
več kritik prišlo iz vrst social-
nih demokratov. Decembra
1921 je A-rbeiter-Zeitu-ng kar
dve tretjini prve strani namenil
komentarju- in pregledu- prve
knjige spominov. Posmehljivo
so zapisali, da je "debela knjiga"
(das dicke Bu-ch) popolnoma ne-
relevantna in ne dokazu-je nič
dru-gega kot Conradovo krivdo
(Mitschu-ld) za začetek vojne.
Poimenovali so ga kar "kolo-
vodja du-najskih zločincev" (die
Wiener Verbrecher). Komenta-
torju- se je zdelo posebno spor-
no Conradovo priznanje, da je
večkrat zahteval preventivno
vojno proti Italiji. V zaklju-čku-
je zapisal, da knjiga kot celota
popolnoma opraviču-je vse nas-
protnike monarhije v 1. svetov-
ni vojni.

Pogodba z Rikolo in u-speh
prve knjige spominov sta nekoli-
ko izboljšala Conradovo finanč-
no stanje. Vseeno pa sta morala
zakonca Hotzendorf leta 1922
zapu-stiti Innsbru-ck in se vrniti
v du-najsko stanovanje na Jacqu--
in-Gasse. Gina je kasneje poja-
snila, da se je "Conrad po treh
nepozabnih letih v Innsbru-cku-
s težkim srcem odločil za vrni-
tev na Du-naj". Bal se je, da bi v
nasprotnem primeru- u-tegnila
izgu-biti stanovanje. Stanovanj-
ska politika mestnih oblasti je
bila še vedno premočrtna in
kot po tekočem traku- so zap-
lenjevali stanovanja odsotnih
lastnikov. Conrad bi sicer ostal
v Innsbru-cku- in tvegal izgu--
bo stanovanja, toda bal se je,
da Gina po njegovi smrti ne bi
imela kje živeti.

Ko sta se vrnila v prestolni-
co, je tam stalno prebival le še
en Conradov sin. Leta 1921 se je
Egon poročil s Candido (Cando)
von Blažekovic in se preselil v
Celovec, Erwin pa je ostal na
Du-naju-, kjer je postal u-spešen
prodajni zastopnik nekega gu--
marskega podjetja.

Po povratku- na Du-naj se je
Conrad še naprej izogibal poli-
tiki, čeprav ni skrival simpatij

Knjiga je pri založbi Orbis izšla
v zbirki Vera in politika, cena
je 29,75 evra, za bralce Večera
velja 10-od-stotni popust.
Naročila na brezplačni telefon:
080 20 14; www.orbis.si.

do nemškega nacionalizma in
je obenem podpiral tu-di desni-
čarska veteranska zdru-ženja.
Ohranil je dobre stike z Zvezo
borcev, vendar je s člani raje
kontaktiral v pismih kot oseb-
no. V tem času- je bil še vedno
naročen na kopico časopisov
in skrbno spravljal izrezke član-
kov z novicami iz nekdanje
domovine in nekdanjih držav
A-vstro-Ogrske in Nemčije. Z za-
nimanjem je spremljal odnose
med Erichom Lu-dendorffom,
A-dolfom Hitlerjem in naci-
stično stranko. Nacisti so zelo
kmalu- tu-di za Conrada našli
prostor med nemškimi heroji,
vendar pa se vsaj neposredno
ni istovetil z njihovimi pogle-
di. Zgodovinar Herwig je Con-
rada označil kot antisemita,
pri čemer je navedel Conradov
izbru-h besa nad židovskim no-
vinarjem Nowakom ob nju-nem
prerekanju- po vojni. Toda če bi
Conrad resnično sovražil Žide,
ne bi nikoli zau-pal Nowaku-,
poleg tega se je kasneje z Nowa-
kom pobotal in ga celo omenil
v oporoki. Gina se spominja, da
ji je Conrad nekoč dejal, da so
"politiki antante, ki so sprožili
svetovno vojno, obenem u-niči-
li staro arijsko ku-ltu-ro in s tem
sprožili boj med rasami (Ras-
senkampf)". Ta boj pa je, kot je
menil Conrad, brez meja. "Zdaj
bo potrebno rešiti tu-di vpraša-
nje A-zijcev, črncev in Židov," je
še dejal.

Te besede pa so bolj odražale
sociološka dela Lu-dwiga Gu-mp-
lowicza in Gu-stava Ratzenho-
ferja kot pa mnenje takratnih
hru-pnih in prenapihnjenih ba-
varskih politikov. Conradovo
obču-dovanje Japoncev in prija-
teljstvo s spreobrnjenimi Židi,
s Pau-lom Schu-ltzem in Jose-
fom Redlichom, je še dodatno
kazalo, da v njem ni rasno po-
gojenega sovraštva do A-zijcev
ali Židov, kakršno je bilo značil-
no za naciste. Zgornji navedek
je sploh edina znana Conradova
omemba A-fričanov.

Leta 1922 je bil Conrad še
zmeraj odličnega zdravja. Na
salzbu-rškem Edelweissfestu-
je gledalce očaral z vzponom
na Gaisberg. Toda po vrnitvi
na Du-naj, še posebej pa po se-
demdesetem rojstnem dnevu-,
se je njegovo zdravje naenkrat
poslabšalo. Izgu-bil je tu-di željo
po pisanju-. Četrta knjiga spo-

minov, v kateri so bili opisani
trije meseci - od sarajevskega
atentata do septembra 1914 - je
na 956 straneh prišla v knjigar-
ne decembra 1923. Napisana je
bila zelo natančno, dogajanje
je bilo predstavljeno v krono-
loškem zaporedju- in po večini
so jo sestavljala u-radna poroči-
la o premikih vojske ter pisma
in telegrami. Najverjetneje sta
mu- pri pisanju- veliko pomaga-
la oba asistenta. V knjigi je bolj
malo Conradovega razmišlja-
nja, vseeno pa je pot vanjo našla
njegova opazka, da je Nemčija
izgu-bila vojno takoj, ko je sep-
tembra 1914 izgu-bila prvo bitko
pri Marni. Conrad je do tega
sklepa prišel že leta 1916, obja-
va razmišljanja pa je v Nemčiji
dvignila nemalo prahu-. Nekate-
ri so knjigo celo bojkotirali.

Mesec pozneje, janu-arja
1924, je Conrad resno zbolel.
V prvih mesecih se zdravniki
niso mogli zediniti o vrsti bo-
lezni, na koncu- pa so le posta-
vili diagnozo: vnetje žolča in
mehu-rja. Svetovali so mu- poči-
tek in priporočili zdravilišče
Karlsbad. Toda po novem so
bili to Karlovy Vary na ozem-
lju- Češkoslovaške, ki ni bila več
del A-vstrije. Conrad je vedel, da
mu- češka vlada ne bi nikoli odo-
brila vstopnega vizu-ma, zato se
je raje odločil za Bad Mergenthe-
im, kjer je bil že leta 1909 med
obiskom nemških manevrov.
Sku-paj z Gino sta prispela maja
in Conrad je bil nemu-doma v
središču- pozornosti. Navklju-b
polemikam zaradi njegove zad-
nje knjige so ga obiskovali stari
znanci iz vse Nemčije. Prejel je
kopico pisem in telegramov, v
katerih so mu- želeli čimprejš-
nje okrevanje. Nad Conradom
je v toplicah bdel dr. Hermann
Hau-g in zdravje se mu- je hitro
izboljšalo. Ko sta Conrad in
Gina ju-lija zapu-stila toplice,
jima je na železniški postaji v
slovo pomahala množica lju-di.
Vojaški ansambel je igral Ra-
detzky marš, staro avstro-ogr-
sko himno, ki je imela enako
melodijo kot Deu-tschland uber
A-lles.

Po odhodu- iz Bad Mergent-
heima sta preostanek poletja
nameravala preživeti v zgornji
A-vstriji. Conrad je u-pal, da bo v
idiličnem podeželskem okolju-
blizu- starodavnega mesta Steyr
lahko nadaljeval s pisanjem pe-
tega dela spominov. Kmalu- je
znova zbolel in končal v bliž-
nji bolnišnici. K sreči je bila
to razmeroma nova u-stanova,
zgrajena ob začetku- vojne. Bol-
niška soba je bila u-dobna in
imel je celo pogled na A-lpe. V
tem času- je Conrad pozornost
namenil zbiranju- svojega začet-
nega pisanja (A-phorismen), ki je
v zbirki izšlo skoraj pol stoletja
po njegovi smrti. V bolnišnici je
ostal vse do pozne jeseni 1924.
Ob njem je bila ves čas Gina. No-
vembra so mu- zdravniki konč-
no dovolili vrnitev na Du-naj.
Zdravstveno stanje je bilo zaen-
krat stabilno. Egon in Candida
sta mu- poklonila najlepše božič-
no darilo - vnu-ka Franza. Rodil
se je 25. decembra 1924 v Ce-
lovcu-. To je bil Conradov dru-gi
vnu-k, prva se je rodila Elizabe-
ta, ki je na svet privekala le enaj-
st mesecev prej.

Po povratku- na Du-naj se je
Conrad vsak dan sprehajal po
bližnjem Schweizer Gartnu-.
Klju-b ostri du-najski zimi je to
počel vse do janu-arja 1925, ta-
krat pa se mu- je zdravstveno
stanje zopet poslabšalo. Pozimi
1924-1925 je začel v nemškem
časniku- Verlag fr Ku-ltu-rpolitik
objavljati dnevnike in zapiske
z začetka kariere. Osredotočil
se je na obdobje med letoma
1878 in 1882, ki ga je preživel
v Bosni. Dokončal je tu-di peto
knjigo spominov. Izšla je na
1007 straneh in obsegala čas od
oktobra do decembra 1914.

"Šla sem po njih," je zamrmrala, ne da bi odprla oči. "In poglej,
kam so me pripeljale."

"Vem. Pripeljale so me k tebi," je odprla oči in se oprijela stebra
njegovega pogleda, da ne bi slu-čajno zletela s ceste, prebila krhke
ograje in padla v nič.

"Že vem!" je šinila kvišku-, z rožnatim pridihom nju-ne toplote
na koži. V lase so se ji lju-bko zapletle pomendrane bilke. S pogle-
dom je požiral lok njenega hrbta in začu-til, kako se v njem spet
prebu-ja hrepenenje. "Nažgiva grafite čez tiste ogabne rože na pe-
diatrični! Naslikajva stopnice gor do oken, da bojo imeli otroci
obču-tek, da lahko splezajo čez, kadar se jim zlju-bi. Da jim ni treba
ostati v bolnici, če nočejo."

Bledo se je nasmehnil. Slej ko prej bo moral u-biti, razcefrati,
raztrgati na koščke to miceno travniško blaženost. Drevesa, opazo-
valnice v gozdu-, ograde oddaljenih pašnikov, poru-šene od nju-ne
lju-bezni, bo treba postaviti nazaj, vrniti krivu-ljo obzorju-. Za zapr-
timi vekami je skladiščil ta čas, vonj v nosnicah, žgečkanje nje-
nih las na koži, konice prstov, ki za sabo pu-ščajo mrščavico. To bo
odnesel s sabo. Pfff, ves nju-n svet bo moral spraviti v naprstnik.

Lice je prislonila k njegovi rami, začu-til je popu-ščanje mišične-
ga tkiva pod bremenom kroglastega ramenskega sklepa. Njena
koža je dišala po zemlji, po zrncih, pikicah, ki so zasedle micene
končiče v njenih porah.

"Vem," je priznala. Zazrla se je proti parku-. Iz glasu- ji je izgini-
la brezskrbnost.

"Ne mislim zdaj," je vzdihnil. "V Bosno gremo. Safeta hoče za
naju- z Renijem novo priložnost."

"Kako veš? Kdo ti je povedal?" je prepadeno zazeval. Iskal je
njen pogled: "Safeta?"

"Čakmal, to je dru-gače ... Nisem vedel, kako bi ... saj veš... jaz
ne ... hočem reči, to ni tako preprosto ..." ni našel pravih besed.
"A-mpak zdaj je vseeno. Ker nočem dol. Nikamor nočem. Tu-kaj sem
našel novo priložnost." Čez pogled je nasprejal nov grafit. A- pod
njim je še opazila odtis zelene in vijolične, ki sta jo vedno zadeli
naravnost med oči.

"Moraš iti," je tiho rekla. "Oblju-bi mi, da boš šel." Odmaknila
se je in začela iskati raztresena oblačila. Na rami je ču-til vlažen
madež. V glavi mu- je razneslo oljnatega, črne vejice in plazilke
so šinile na vse strani, srebrn grafit v njegovem pogledu- so prev-
lekle s smolo.

"To nima nič opravit z lju-beznijo," mu- je za trenu-tek položila
glavo v naročje. Ču-til je, kako pohlepno vdihu-je njegov vonj.

Roman je izšel pri založbi Miš. Naročite ga lah-ko po elektronski pošti
in-fo@-zalozbamis.com, po telefon-u 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

Želim komentirati TV-oddajo Pogle-
di Slovenije, ki je bila na sporedu- 3.
marca zvečer.

V vsej slovenski literatu-ri nisem za-
sledil tolikšne napadalnosti, sovraštva
in razčlovečenosti do svojega sodržav-
ljana, kot ga je bilo mogoče slišati in
videti v omenjeni oddaji. Tovrstno so-
vraštvo je mogoče primerjati z morijo
med vojno, s to razliko, da so takrat ne-
oborožene sobrate tu-di pobijali, danes
pa tega še ne počnejo.

Nove in nove napade na Janeza
Janšo je pričakovati, saj se državi Slo-
veniji nič kaj dobrega ne piše, Janše-
va SDS pa je na lestvici prilju-bljenih
strank doslej na najvišjem mestu-. Toda
toliko neu-smiljene bru-talnosti in pla-
vanja po človeku- doslej še nisem videl.
(Tokrat razu-mem Janšo, zakaj ni želel
biti v takem "zverinjaku-".)

Še posebej nenavadno pa je, da v ce-
lotni oddaji napadalci niso postregli
niti z enim samim doku-mentom ali do-
kazilom, ki bi potrdilo njihove izjave.
Sicer je pa njihov namen dru-gačen: tu-
ne gre za resnico, gre za ru-šenje člove-
ka, ki jim je zaradi svoje doslednosti in
resnicolju-bne naravnanosti najbolj ne-
varen. Gre za pripravo volilnega telesa,
saj se je predvolilni boj že začel.

Gospodu- Urošu- Slaku-je zadnje dni
gorelo pod nogami, pa se je elegantno
rešil tako, da je izbral temo, s katero se
je priku-pil oblastni eliti in tako obdr-
žal položaj voditelja oddaje.

In nazadnje, prav lahko se zgodi,
da se bo ju-rišni tranzicijski levici zgo-
dil kontraefekt, saj poznamo primere,
da so volivci zaščitili napadenega ozi-
roma ga nagradili tako, da so mu- zau--
pali svoje glasove.

Tokratna TV-oddaja je bila podob-
na pravemu- u-bijalskemu- cirku-su-, ki
nima z demokracijo in človekolju-bjem
nič sku-pnega. To je bilo partijsko sodiš-
če, na eni strani sodnik, na dru-gi vsi
enako u-glašeni in u-bogljivi kimavci.

Zakon je eno, praksa pa dru-go. Lani
aprila sem ob ceni u-pravljanja stano-
vanj opisal nekatere "slabosti" - "prak-
so" u-pravljanja v naši stavbi - v težnji
po spoštovanju- zakonitosti. Z direktor-
jem sva se o tem spravljivo pogovorila.
Oblju-bil je, da se bo o zadevah pogovo-
ril - žal, nič izboljšanja. Skrbnik in prav-
na slu-žba pa nista reagirala. Upravnik
pozna zakon - ima ga pri roki -, lastni-
ki pa smo negotovi, različnih mnenj.
Na primer o zboru-.

Je mesto in čas za izmenjavo mnenj
in odločanje. Upravnik je dolžan skli-
cati zbor lastnikov vsaj enkrat letno s
pisnim vabilom lastnikom in na ogla-
snem mestu-. Na vabilu- morajo biti na-
vedeni čas in mesto zbora, predlog
dnevnega reda ter predlagani sklepi.
O vsakem zboru- u-pravnik napiše za-
pisnik, ki se objavi enako kot vabilo.
Zapisnik overita dva lastnika, u-deleže-
na na zboru-. Ob nesklepčnem zboru- se
lahko lastniki odločijo za ponovljeni
zbor v 14 dneh. Ponovljeni zbor skle-
pa (ne glede na število prisotnih) z ve-
čino po deležih, vendar le o zadevah,
predlaganih v vabilu-. Upravnik je na
zboru- dolžan poročati o svojem delu-,
zlasti o interventnih delih. Nadzorni
odbor ga ne more oprostiti njegovih
dolžnosti.

Tu-di ni legitimno, da u-pravnik
prenaša obveznosti in odgovornosti
na nadzorni odbor, nadzorni odbor se
lahko imenu-je za določen rok, da nad-
zoru-je u-pravnikovo delo in mu- daje
pobu-de. Upravnik je kot pooblaščeni
strokovnjak odgovoren za zakonito in
kvalitetno u-pravljanje. Kvaliteto naj bi
jamčila konku-renca. Določitev in razre-
šitev u-pravnika velja za posle rednega
u-pravljanja (soglasje več kot polovice
lastniških deležev).

Nespoštovanje pravil povzroča ne-
določljivo škodo na stavbah kot tu-di
lastnikom in stanovalcem.

Če je bistvo totalitarizma v tem, da
mora slehernik vedeti, kaj mora in česa
ne sme delati, je naša dru-žba definira-
na s tem, da posamezniki ne vedo, česa
ne smejo in kaj bi morali delati. Ta po-
mislek se mi je porodil, ko sem videl,
da je svastika na panoju-, ki poziva na
razstavo v Umetnostno galerijo Mari-
bor, prebarvana s črno barvo. A-vtor-
ju- intervencije se javno zahvalju-jem.
Tu-di sam sem imel nekaj idej o posegu-
na te plakate. Bil sem prijetno presene-
čen, da so tu-di dru-gi mislijo podobno.
Dogodek kaže, da so med nami takšni,
ki jim vendarle ni vseeno, kakšne so
odločitve pristojnih pri nastajanju- raz-
stave A-u-sstellu-ng Laibach Ku-nst per-
spektive 1980-2011 in njene reklamne
podobe. Nekaj teorije o u-porabi simbo-
lov in njihovi zgodovini poznam, ver-
jetno pa bi bilo za vse nas koristno, da
avtor grafične podobe razstave razlo-
ži odločitev, zakaj je u-porabil svastiko.
Upam, da bo razlaga prepričljiva in bo
u-pravičila u-porabo znaka, ki je zgodo-
vinsko vezan na nekrofilno deviacijo.
Grafična podoba razstave je etično in
etnično sporna za vse tiste , ki ne sim-
patiziramo z idejami nacifašizma, saj
iz nobenega u-porabljenega likovnega
elementa ni razvidna ironizacija sim-
bola. Če je gospa ministrica za ku-ltu--
ro, ki je odpirala razstavo, spregledala
svastiko pri vhodu- v galerijo in na pla-
katih v mestu-, je mnogi Mariborčani
nismo in jo doživljamo kot motečo in
neprimerno.

Da bi lahko objavili čim več vaših mnenj,
pripomb in pobud, vas prosimo, da
nam pošljete največ 3600 znakov (60
tipkanih vrstic). Daljše prispevke bomo
ustrezno skrajšali in priredili. Pismo
mora biti opremljeno s pravim ime-
nom, popolnim naslovom in telefonsko
številko (ali številko mobilnega telefo-
na), na kateri bo mogoče preveriti toč-
nost podatkov. Pismo lahko pošljete
po pošti na naslov ČZP Večer, Sveto-
zarevska 14, 2000 Maribor, za Pisma
bralcev, ali po elektronski pošti pisma.
bralcev@vecer.com.

7.00 Poročila # (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila #
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila #
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila #
10.10 Telebajski: Zvon zvoni #
10.35 Male sive celice, kviz #
11.15 Sprehodi v naravo:

Teloh za vse čase #
11.40 Sveto in svet: Družbena pravičnost #
13.00 Poročila, šport, vreme # (vps 13.00)
13.20 Studio City

nanizanka, 22/35 #
15.00 Poročila # (vps 15.00)
15.10 Mostovi - hidak: Težišče - suly-pont
(vps 15.10)

risanka # (vps 15.55)
16.05 Moja draga teža, kratki dokumen-
tarni film (vps 16.05)
16.20 Enajsta šola, oddaja za radovedneže

francoska dokumentarna oddaja #
18.20 Minute za jezik, pon
18.25 Žrebanje deteljice (vps 18.25)
18.35 Drago, debelušni zmajček, risanka

18.45 Rjavi medvedek, risanka #
18.55 Vreme # (vps 18.55)
19.00 Dnevnik #
19.40 Vreme #
19.45 Šport #

20.00 Pogledi Slovenije (vps 20.00)
21.30 Na lepše # (vps 21.30)
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme #
23.00 Umetni raj (vps 23.00)
23.30 Avtor neznan: Burka o jezičnem
dohtarju, TV priredba predstave Špas
teatra Mengeš (vps 23.30)
0.40 Globus, pon
1.10 Dnevnik, pon
1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji
2.10 Infokanal.

7.00 Infokanal
10.00 Dobro jutro
13.00 Koncert ob 75-letnici Marka
Muniha, komorni zbor Ave
in Simfoniki RTV Slovenija, 1/2
14.40 Veliko, večje, največje:

Letalonosilke, angleška dokumentarna
serija, 4., zadnji del #
15.30 Ugriznimo znanost: Biološka

(vps 16.35)
17.00 Mostovi - hidak:
Težišče - suly-pont
17.30 Mala Dorritova, angleška
nadaljevanka, 8., zadnji del
(vps 18.00)

18.30 t Nogomet, Evropska liga:
Leverkusen: Bay-er - Villarreal,
prenos
21.15 Ekola! (vps 19.55)
21.20 Restavracija Raw, irska

nadaljevanka, 5/6 (vps 23.45)
22.10 Klan Pasquier, francoska
nadaljevanka, 1/4, pon.
(vps 0.35)

Tajni agent ameriške vlade Vince
Kelogg in njegov brat Thomas, član
agencije za nadzor nad strelnim
orožjem in eksplozivi, poskušata zau-
staviti skupino skrajnih desničarjev,
ki delajo pri ameriški vojski. Ti so
pod vodstvom svojega fanatičnega
vodje zajeli križarko Queen Mary
2, na krovu katere sta tudi ameriški
in kitajski predsednik. S tem so se
hoteli dokopati do tajnih kod za akti-
viranje kitajskih medcelinskih raket.

6.40 TV prodaja
7.10 Najlepša leta, pon. 127. dela
8.05 Prepovedana ljubezen, pon. 125. dela
9.00 TV prodaja

12.05 Zorro: Meč in vrtnica, pon. 91. dela
13.00 24UR ob enih
14.00 Najlepša leta, 128. del nadaljevanke
15.00 Prepovedana ljubezen,

kolumbijske nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Zorro: Meč in vrtnica, nadaljevanje
18.00 Gospodarica srca, 119. del nad.
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

20.00 Tašča, da te kap, ameriška
komedija, 2005 (Jennifer Lopez)
Na kraju zločina, 20. del nanizanke
24UR zvečer

0.00 t Kaliforniciranje, 3. del nanizanke
0.35 24UR, ponovitev
1.35 Nočna panorama.

Mlad in uspešen kirurg Jake Lever
izve, da je umrl njegov odtujeni
brat Benjamin. Z mamo Janice ga
nista videla, vse odkar se je odselil
od doma in se popolnoma posvetil
židovski veri. Jake in Janice se tako
seznanita z ljudmi, ki jim je Benja-
min posvetil svoje življenje. Med
njimi je tudi Benjaminova vdova
Leah, ki ji vera narekuje, da se poroči
z bratom svojega pokojnega moža.

9.15 Obalna straža, pon. 14. dela
10.10 Družina za umret, 8. del nanizanke
10.35 Vsi županovi možje, pon. nanizanke
11.00 Pa me ustreli!, pon. nanizanke
11.30 Obalna straža, 15. del nanizanke
12.25 Faktor strahu ZDA,

ameriške humoristične nanizanke
16.10 Faktor strahu ZDA, ameriška
resničnostna serija

Ukradeno orožje, ameriški akcijski
film, 1998 (Michael Dudikoff)
Pa me ustreli!, 18. del nanizanke
Sami v temi 2, ameriški triler, 2008
Love TV
Nočna ptica.

Don Juan in lepa dama, 140. del
Umor, je napisala, serija, pon., 7. del
TV prodaja

Moj novi videz, šov, 5. del
Hiša vaših sanj, šov, 19. del
Bolnišnica upanja, nanizanka, 17. del
TV prodaja

(S)mejemo se!, pon., 153. del
Umor, je napisala, serija, 8. del
Zakon in red: Zločinski naklep,

akcijska nanizanka, pon., 23. del
Kuharski mojster,
resničnostni šov, 3. del
Popolna preobrazba doma,
resničnostni šov, 29. del
Britanski top model,
resničnostni šov, 5. del
Hollywoodski griči,
resničnostni šov, 10. del
(S)mejemo se!, oddaja, 160. del
Vse ali nič, kviz, pon., 48. del
Zakon in red: Zločinski naklep,
akcijska nanizanka, 1. del
Napad na ladjo, akcijski triler, 2002

22.45 t Nadnaravno, nanizanka, 4. del
23.40 Privid zločina, serija, 20. del
0.35 Alias, akcijska nanizanka, 11. del
1.25 Nadnaravno, nanizanka, pon., 4. del
2.10 Elita na krilih, dok. serija, 4. del
2.35 VIP Nočna izmena, 49. del.

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS;
11.00 Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in
vino; 11.40 Video strani; 12.00 Novice TV
Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.20 Svetovni gospodarski
izzivi; 13.50 Skozi čas; 14.00 Novice TV Mari-
bor; 14.05 Gremo na smuči, 4/6; 14.35 V
žarišču; 15.25 City folk - Bangladeš; 15.50
Kanarski otoki; 16.00 Novice TV Maribor;
16.05 Program v madžarskem jeziku; 16.35
Horizont; 17.00 Davi; 18.00 Dnevnik TV
Maribor; 18.30 Hrana in vino, pon; 19.00
Informativni program TVS; 19.50 Novice
TV Maribor; 19.55 Bilo je..., 4. del; 20.55
Circom regional; 21.30 Dnevnik TV Maribor,
pon; 21.55 Dober večer, pogovorna oddaja;
22.45 Ljubljana: rokomet, kvalifikacije za
EP (m), Slovenija - Poljska, posnetek; 0.35
Program v madžarskem jeziku, pon; 1.05
Novice TV Maribor, pon; 1.10 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Žajfa; 9.30 TV prodajno okno;
10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa; 11.00 TV pro-
dajno okno; 11.30 Kronika; 11.45 Po svetu
brez komentarja; 12.00 RTS Portal; 14.00
TV prodajno okno; 14.30 Cecil in Pepo odkri-
vata svet: Egipt, Kenija; 14.45 Od besede
do besede; 15.00 Veliko platno; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Ita-
lijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdico:
Pizze, pizzette, calzoni; 17.30 Žajfa, razve-
drilna oddaja; 18.00 Nos za donos, oddaja
o aktualnih naložbenih priložnostih; 18.15
Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvez-
dico: Prisrčno italijansko; 18.45 Kronika,
regionalna oddaja; 19.00 Xtreme, športna
oddaja; 19.30 Po svetu brez komentarja;
19.45 Kronika; 20.00 Bogati in slavni, 2. del;
20.30 Nori rekordi, 2. del; 21.00 Monitor;
21.30 Nos za donos; 21.45 Kronika; 22.00
Zgodovinski dogodki, 2. del; 22.30 Štiri
tačke; 23.00 Z Mojco po domače; 0.00 Nos
za donos; 0.15 Kronika; 0.30 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Risanka;
8.30 Narava zdravi, pon; 10.00 Hrana in
vino, pon; 10.30 Od šivanke do slona, TV
prodaja; 11.25 Sonce prevare, pon. 14. dela;
12.15 Razkrito, pon; 12.40 Maščevanje,
pon. 10. dela; 13.30 Interaktivna TV; 14.20
Pogovor tedna, pon; 15.20 Sonce prevare,
telenovela, 15. del; 16.10 TV prodaja; 16.40
Maščevanje, telenovela, 11. del; 17.30 Od
šivanke do slona, TV prodaja; 18.25 Hrana
in vino; 18.55 Interaktivna TV; 20.00 Medna-
rodno oko, magazin o svetovnih dogodkih;
20.30 Kje ste bili takrat, dok. oddaja; 21.30
Večer prihodnosti s Karin; 23.00 Sonny, kri-
minalna drama, 2002 (James Franco); 0.50

VTV ■ 9.00 Dobro jutro; 10.30 Vabimo
k ogledu; 10.35 Pogovor v studiu; 11.35
Pop corn; 12.40 Hrana in vino; 18.00 Mojca
in medvedek Jaka, otroška oddaja; 18.40
Modri Jan: Kroženje vode, za najmlajše;
18.55 Regionalne novice 1; 19.00 Hrana in
vino; 20.00 Naj viža, ans. Fantje z vasi, ans.
Narcis; 21.15 Regionalne novice 2; 21.25 Na
obisku pri... Karlu Pečku; 22.25 Iz oddaje
Dobro jutro, pon.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Dobro jutro Pomurje; 14.15
Pomurski informativni kažipot; 16.55 Na
pravi poti z Maručo, pon; 18.00 Pomur-
ski dnevnik; 18.15 Aktualno; 18.30 Hrana
in vino; 19.00 Stube: tuje; 20.00 Pomur-
ski dnevnik; 20.15 Intervju; 20.40 Mozaik;
21.00 Po sledeh napredka; 21.15 Aktualno;
21.30 Pomurski dnevnik, pon; 21.45 Stube:
tuje; 22.45 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom
info; 15.30 Gnes, informativna oddaja;
16.30 Pom info; 18.00 Gnes, oddaja; 18.05
Dnevni dogodki; 18.30 Zamejski Pomurci;
18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 20.30 ZamejskI
Pomurci; 21.00 Glasbena skrinja, glasbena
oddaja; 21.30 Gnes, informativna oddaja;
22.00 Zamejski Pomurci; 22.30 Pom info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 63. del
ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz, pogo-
vorna oddaja; 12.10 Regina, 151. del romun-
ske nadaljevanke; 13.40 Isa, ljubim te, 34.
del venezuelske nadaljevanke; 14.30 TV
prodaja; 14.45 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 15.15 Praksa, 19. del ameriške
nanizanke; 16.10 Dharma in Greg, 16. del
ameriške humoristične nanizanke; 16.40
Samanta kdo?, 2. del ameriške humoristične
nanizanke; 17.10 Zdravnikova vest, ponovi-
tev 10. dela ameriške nanizanke; 18.05 Winx
klub, sinhronizirana risana serija; 18.30
Bakuganski bojevniki, sinhronizirana risana
serija; 19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 One
Tree Hill, 16. del ameriške nanizanke; 20.55
Ljubezen skozi želodec - recepti; 21.00 Tri
reke, 3. del ameriške nanizanke; 21.50 Zdrav-
nikova vest, 11. del ameriške nanizanke;
22.45 Cena za ljubezen, ameriška komedija,
2006 (Jeremy London); 0.20 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Gozdarska hiša Falkenau, serija; 9.50 Novice
iz kulture; 10.00 Poročila; 10.10 Križarjenja
po svetu; New York in kolonijalna Amerika,
dok; 11.00 Pri Ani; 11.10 Oprah show; 12.00

Dnevnik; 12.15 TV koledar; 12.30 Gospoda-
rica srca, serija; 13.20 Polna hiša Rafterje-
vih, serija; 14.05 Poročila; 14.20 Trenutek
spoznanja; 15.00 Dharma in Greg, serija;
15.25 Moderna galerija, dok; 16.00 Hrvaška
v živo; 17.25 8. nadstropje, pogovor; 18.15
Pri Ani; 18.30 Dnevnik plavolaske; 18.40
Moja usoda si ti, serija; 19.30 Dnevnik; 20.10
1 proti 100, kviz; 21.05 Weissensee, serija;
21.55 Pol ure kulture; 22.30 Poročila; 23.00
Novice iz kulture; 23.10 Procida - otok, morje
in smrt, dok; 0.00 Pepel pepelu, serija; 0.45
Xena, serija; 1.30 Dragi John, serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Heidi, serija; 10.00 Moja usoda si ti, serija;
10.50 Alpe, Donava, Jadran, magazin;
11.20 Drugi format; 12.05 Svet dobička;
12.40 Mala TV; 13.10 Šolski program; 14.00
Razred zase, drama, 1999; 15.30 Županijska
panorama; 15.45 Gozdarska hiša Falkenau,
serija; 16.30 Šepetati psom; 17.25 Temni
prerok, serija; 17.45 Sledge Hammer, serija;
18.15 Polna hiša Rafterjevih, serija; 19.00
Križarjenja po svetu, dok; 19.50 Hit dneva;
20.00 Modna Odiseja, dok. 20.25 Ropkomet,
kvalifikacije za EP: Španija - Hrvaška, prenos
tekme; 22.05 Laži mi, serija; 22.50 Dnevnik
plavolaske; 23.00 Nogomet, Evropska liga,
posnetki; 0.40 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.05 Midve z mamo,
serija; 8.45 Glavca, serija; 9.10 Glavca,
serija; 9.35 Dva moža in pol, serija; 9.55
Posebna naloga ljubezen, komedija, 2008
(Jeanette Biedermann); 11.25 Roko na srce,
serija; 11.45 Anna in ljubezen, serija; 12.10
Družina za umret, serija; 12.35 Družina za
umret, serija; 13.00 Otroški program; 15.10
Midve z mamo, serija; 15.55 Glavca, serija;
16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.45
Kako sem spoznal vajino mamo, serija;
17.05 Simpsonovi, risanka; 17.25 Simpso-
novi, risanka; 17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko
na srce, serija; 18.25 Anna in ljubezen,
serija; 18.55 Mladi zdravniki, serija; 19.20
Dva moža in pol, serija; 19.45 Čili, magazin;
20.00 Čas v sliki; 20.15 Tekma na severni
tečaj, dok; 21.05 Na kraju zločina: Miami,
serija; 21.45 Čas v sliki; 21.55 Mi smo
cesarji, serija; 22.45 Dobrodošla Avstrija,
show; 23.35 Lisjak, serija; 0.05 Čas v sliki;
0.25 Tiha kuhinja; 0.55 Derren Brown; 1.20
Tekma na severni tečaj, dok.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano; 9.35 Za živali, dok; 9.55
Zavestno zdravo, magazin; 10.20 Lena,
serija; 11.00 Vihar ljubezni-, serija; 12.00 Po
dolgem in počez; 13.00 Čas v sliki; 13.15
Sveže skuhano; 13.40 Poti do sreče, serija;
14.25 Poti do sreče, serija; 15.10 Vihar ljube-
zni, serija; 16.00 Pogovor z Barbaro Karlich;
17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v Avstriji;

17.40 Spomladanski čas; 18.30 Konkretno,
magazin; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15
Gorski zdravnik, serija; 21.05 Ljudje in sile:
Seks, tabletka in emancipacija, dok. 22.00
Čas v sliki; 22.30 Eko, magazin; 23.00 Pri-
mer za dva, serija; 23.55 Umazana mala
skrivnost, triler, 1998 (Tracey Gold); 1.25
Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Osvežilo,
pon; 9.55 Nappali; 12.02 Poročila. Vreme.
Šport; 12.30 Karpatski ekspres; 13.00 Pre-
hod; 13.35 Oddaja za manjšine; 14.30 Soz-
vočje; 15.30 Ljudje v naravi; 15.55 Sosedje,
madž. nad; 16.30 Poročila; 16.40 Regionalni
dnevnik; 16.55 Popoldanska čajanka; 17.30
Indija, kopr. nad; 18.20 Skrivnost kraljeve
hiše, juž. kor. nad; 19.30 Dnevnik. Šport.
Vreme; 20.05 Jelfogo, politični magazin;
21.05 V četrtek zvečer; 21.40 Between
Love and Hate, am. krimi. film; 23.10 Široko
platno; 23.40 Poročila. Vreme. Šport; 23.50
Prizma; 0.10 Današnje jutro, pon; 2.00
Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Oddaja za
manjšine; 9.50 Regionalni magazin; 10.50
Pripoveduje Peter Mura; 11.15 Madžarsko
pravo; 11.30 Živeti je treba znati, madž.
doku. film; 12.01 Poročila. Vreme. Šport;
12.30 Karpatski ekspres; 12.55 Zaključek;
13.45 Jaz ne bi imel domovine?; 14.00 Po
sledeh naših prednikov; 14.25 Stara zaveza

- kantoni; 14.55 Mejniki v svetu - Zoltan
Gyulay; 15.25 Biseri Afrike,, port. nan; 16.15
Asistenti, am. nad; 17.00 Čarovnija, it. nad;
17.25 Madžarska retro glasba; 18.20 Pre-
hod; 18.50 Risanke; 19.10 Na deželi je-lepo,
avstral. nad; 20.00 Poročila. Vreme. Šport;
20.30 Verebes Istvan: Remix; 22.25 Biszku
in ostali, madž. nad; 23.45 Zaključek; 0.35
Indija, kopr. nad; 1.25 Skrivnost kraljeve
hiše, juž. kor. nad; 2.30 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 7.20 Poker, Turnir v
pokru srednje in vzhodne Evrope: Face The
Pro 13. del; 8.50 Nogomet, Premier Lea-
gue: Birmingham City - WBA, pon; 10.40
Hokej, NHL: NY Rangers - Philadelphia;
12.40 Nogomet, Premier League: Black-
pool - Chelsea; 15.00 Poker After Dark 2:
163. del, pon; 15.50 Nogomet, Premier Lea-
gue: Liverpool - Manchester United; 17.40
Nogometna oddaja: Futbol Mundial, pon;
18.10 Nogomet, Premier League: Everton

- Birmingham City, pon; 20.00 Nogomet,
španska liga: Barcelona - Arsenal, prvič;
21.45 Magazinska oddaja: Trans World
Sport, prvič; 22.40 Poker After Dark 2:
163. del, prvič; 23.30 Nogomet, Premier
League: Wolverhampton - Tottenham.

SPORTKLUB+ ■ 8.30 Nogomet, Pre-
mier liga: Wolves - Tottenham; 10.00 Tele-
marketing; 11.00 Nogomet, Premier liga:
Everton - Birmingham City; 12.45 Nogomet,
portugalska liga: Braga - Benfica; 14.30
Nogomet, belgijska liga: Mechelen - Gent;
16.15 Nogomet, Premier liga: Liverpool -
Manchester United; 18.00 Nogomet, Bunde-
sliga: Hannover - Bayern; 20.00 Nogometna
oddaja: Premier League World; 20.30 Klub-
ske televizije; 21.00 Nogomet, argentinska
liga: Pregled kroga; 22.00 Nogomet, Pre-
mier liga: Blackpool - Chelsea; 23.45 Nogo-
met, Premier liga: Fulham - Blackburn.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Nogomet: The World
Game, 210. oddaja; 9.30 Top Shop; 10.00
Nogomet: Primera Division, Racing - Real
Madrid; 12.00 Top Shop; 12.30 Hokej na
ledu: EBEL, Četrtfinale: Salzburg - Olimpija,
peta tekma; 15.00 Nogomet: Primera Divi-
sion, Vrhunci 27. kroga; 16.00 Nogomet: Pri-
mera Division, Barcelona - Zaragoza; 18.00
Reli: WRC, Mehika, vrhunci 3. dneva; 18.30
Košarka: NBA Action, 21. oddaja; 19.00 Nogo-
met: Arsenalov svet, 30. oddaja; 19.30 Nogo-
met: Primera Division, Vrhunci 27. kroga;
20.25 Košarka: Španska ACB liga, Laguun Aro
- Real Madrid; 22.30 Nogomet: 500 najlepših
golov vseh časov, 9. oddaja; 23.00 Poker:
Poker Stars, LAPT3, Punta Del Este, prvi del.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Košarka. NCAA, pon;
10.30 Košarka. NLB liga: Nymburk - Olimpija,
pon; 12.30 Ekstremni športi. World of Free
Sports: 160. oddaja: OColdwater Classic Series
2010 - California/USA, pon; 13.00 Nogomet.
Prva Liga: Maribor - Gorica, pon; 15.00 Nogo-
met. Serie A: Juventus - Milan, pon; 17.00
Nogomet. Global Football: 240. oddaja, pon;
17.30 Košarka. FIBA Basketball: 216. oddaja,
pon; 18.00 Košarka. NCAA, posnetek; 20.00
Ekstremni športi. Ticket to ride: 10. oddaja:
Nescafe Champs; 20.30 Avtomoto šport.
Motor World: 197. oddaja; 21.00 Avtomobili-
zem. Nascar: Kobalt Tools 400; 0.00 Ameriški
nogomet. LFL: Lingerie Bowl 8, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Kolesarstvo, dirka
Pariz-Nica, 4. etapa, posnetek; 9.15 Kole-
sarstvo, dirka Tirreno-Adriatico, 1. etapa,
posnetek; 10.00 Skoki v vodo, EP prenos;
11.00 Biatlon, SP, 15 km (ž), posnetek; 12.30
Skoki v vodo, EP, prenos; 14.30 Klesarstvo,
dirka Pariz-Nica, 4. etapa, posnetek; 15.45
Kolesarstvo, dirka Pariz-Nica, 5. etapa, pre-
nos; 17.15 Kolesarstvo, posnetek; 18.15
Skoki v vodo, Ep, posnetek; 19.15 Eurogoals,
magazin; 19.30 Hitrostno drsanje, posnetek;
20.30 Borilni športi, posnetek; 21.00 Borilni
športi, posnetek; 22.00 Borilni športi, posne-
tek; 23.00 Wrestling, WWE, magazin; 23.30
Wrestling, WWE, posnetek; 0.30 Kolesar-
stvo, posnetek.

Velja za enega največjih glasbenih
zvezdnikov na svetu, kljub temu pa se
Robbie Williams vsak dan bori z majh-
nimi pošastmi v svoji glavi. Da se sam
sebi zdi predebel, je glasbenik povedal
v enem najbolj odkritih pogovorov v
svoji karieri, ki so ga pripravili kot ne-
kakšno spremno besedo k novi knji-
gi "You know me", ki združuje dvesto
še nikoli objavljenih pevčevih umet-
niških fotografij. Ali je k tako neolep-
šanem in kritičnem razmišljanju o
svojem življenju in telesu kaj prispeva-
la poroka z Aydo Fields, lahko le ugiba-
mo, bo pa marsikatera oboževalka ob
listanju po knjigi precej presenečena,
saj Robbie med drugim v njej razkrije
tudi podatek, da se mu je lastni penis
že od nekdaj zdel premajhen. Prav zato
naj bi bil v spotih in med nastopi tako
pogosto razkazoval svojo golo zadnji-
co, sprednjo stran pa skrbno skrival.

Spominja se, kako je mamila jemal
že v času, ko je še nastopal kot član za-
sedbe Take That. Najraje si je privoščil
koktajl iz ekstazija, LSD-ja in meska-
lina. Ko je omama popustila, si je pri-
voščil 48 ur globokega spanca. Za svojo
prekomerno težo se lahko zahvali pre-
komernemu popivanju, redno pa je
sam sebi pripravljal tudi prehranske
orgije. Med drugim je nekoč osem dni
zapored jedel izključno tortice. Willi-
ams obožuje oprijete, enodelne kostu-
me. Najraje se našemi v supermana, v
njegovi omari pa visi tudi nekaj rožna-
tih dekliških oblačil. Obožuje nenavad-
ne, ekscentrične zabave. Tako je pred
časom za prijatelje kar sredi poletja pri-
pravil velik božični žur, za katerega je
najel tudi čisto pravi snežni top, polar-
nega medveda ter plesalke v seksi bo-
žičnih kostumih. V knjigi pojasni tudi
izvor svoje slavne brazgotine na obra-
zu. Ta ga spominja na dan, ko ga je glas-
beni kolega Howard grobo potisnil v

je zaradi primrznjenih vrat moral s
krofom nekomu dobesedno vdreti v
avto, Ivjano pa so presenetili hupajoči
mimo vozeči poslušalci, ki so ji tako za-
želeli vse najboljše. Neki poslušalec je
celo poklical na radio, češ da so v Škof-
ji Loki zastoji, saj se ljudje ustavljajo pri
semaforju tudi pri zeleni luči in obrača-
jo v križišču, samo zato, da bi prišli do
svojega krofa. (siz)

Prav nič spodbudna novica. Celo nek-
danja uradno najbolj seksi ženska na
svetu ima slabo samopodobo. Medtem
ko moški in ženske širom sveta vzdi-
hujejo za nesporno atraktivnim vide-
zom Megan Fox, naj bi se igralka le še
s težavo opazovala v ogledalu. Sama
sebi se namreč zdi previtka. Njeno ne-
zadovljstvo s pomanjkanjem ženstve-
nih oblin je medijem razkril osebni
trener Harley Pasternak, ki priznava,
da tudi njega skrbi Meganina nenadna
izguba kilogramov. "Seveda naju oba
skrbi, da ne bi Megan bila videti nez-
dravo. Zato sva se odločila za trening
z utežmi, ki naj bi preprečil, da bi priče-
la izgubljati mišično maso," je pojasnil.
Kljub govoricam, da naj bi se borila z
motnjami hranjenja, naj bi bila Foxova
povsem zdrava. Trener vzrok za njeno
vitkost vidi v kopici dela, ki si ga je na-
ložila, ter v njeni izjemno hitri presno-
vi. (siz)

Aprila bo dopolnila pet let, rada ima čevlje z visokimi petami in močno kavo
iz kavarne Starbucks. Suri Cruise, ena najmlajših lastnic kreditne kartice na
svetu, že v ranih letih živi življenje odrasle ženske. A nekaj otroškega je na nje-
nem obnašanju vendarle ostalo. Suri se ne more odvaditi sesanja dude. Strokov-
njaki so Toma Cruisa in Katie Holmes že opozorili, da bi nadaljnja uporaba dude
lahko vplivala na rast Surijinih zob. Obenem dodajajo, da je smiselno otroku
dudo vzeti že pri dveh ali treh letih starosti, saj se morajo čim prej naučiti svoje
čustveno ravnovesje vzpostaviti kako drugače. Morda bi pretirano skrbna star-
ša svoji mali princeski morala pojasniti, da se duda preprosto ne ujema z njeno
novo pomladno Chanelovo kolekcijo ... (siz)

Priljubljena britanska pevka Lily Allen
je v krajšem intervjuju za program
Channel 4 prvič spregovorila o veliki
krizi, s katero se je spopadala v zaseb-
nem življenju. "Na vrhuncu svoje karie-
re sem se borila z bulimijo. Dejstvo, na
katerega zagotovo nisem ponosna," je
čustveno povedala in dodala, da je
bitko medtem dobila. "Bila sem najne-
srečnejši človek na svetu. Želela sem
si postati vitkejša in vitkejša. Česar
pa ne bi mogla doseči brez občutka ne-
srečnosti. Hrano imam preveč rada," je
nadaljevala. Dotaknila se je tudi enega
najbolj mračnih obdobij v svojem živ-
ljenju - spontanega splava, o katerem
je lani poročal ves svet. Novembra je
namreč izgubila otroka, spočetega z za-
ročencem Samom Cooperjem. S spon-
tanim splavom se je srečala že drugič.
"Takšne stvari osebo močno zaznamu-
jejo in spremenijo," je v nekaj besedah
strnila svojo grozo zadnjih nekaj mese-
cev. (siz)

Najbrž si nihče
ne predstavlja mehiških
jedi brez čilija. Vzgojite
ga lahko na domačem
vrtu ali pa v okrasnem
loncu na sončni terasi.
Sedaj je pravi čas,
da seme čilija posejemo
v stanovanju v lončke

Čiliju daje ostrino alkaloid kapsaicin,
ki ni v semenih, ampak v delih, kjer je
seme pritrjeno na plod. Različne čilije,
odvisno od velikosti, debeline mesa in
ostrine, uporabljamo za polnjenje, vla-
ganje, prekajevanje in sušenje. Zaradi
pestre sestave in obilice vitaminov je
najbolje uživati surove čilije. Čilije po-
sušimo tako, da jih nanizamo na nit in
sušimo na soncu ali pav sušilniku. Shra-
nimo cele suhe čilije, ker aromo zadrži-
jo dalj časa kot zmleti, pojasni Kristina
Škrbec iz Semenarne Ljubljana.

Na začetku potrebujemo veliko posod,
v katere bomo sejali, nadaljuje Škrbče-
va. Najboljša izbira so mini rastlinja-
ki. Zelo so praktični, kajti lahko jih
pokrijemo in v njih ustvarimo opti-
malne pogoje za kalitev. Sejemo tudi
v specialne zabojčke, mini kalilnike,
posebne setvene posodice, setvene pla-
tojčke (stiropor, PVC).

"Pomembna je pravilna izbira zem-
lje. Idealna za mlade rastlinice je prav
za to pripravljena zemlja za setev in
pikiranje. Zemlja za ločnice in balkon-
sko cvetje ni primerna, ker vsebuje
preveč hranilnih snovi."

Posode napolnimo z zemljo, jo z
deščico zravnamo in ob robovih priti-
snemo, da se tam ne pogreza. "Seme
enakomerno in na gosto razdelimo
po površini. Prekrijemo ga z zemljo
in ga potem z deščico pritisnemo v
zemljo. Po setvi poškropimo oziroma
orosimo.

Za kalitev seme potrebuje toploto,
zato posode postavimo v topel prostor
(sobna temperatura ali malo več - ku-
rilnica). Redno škropimo (rosimo), da
se vrhnja plast zemlje ne izsuši. Ko
pa se rastlinica pokaže iz zemlje, je
potrebna tudi svetloba. Kmalu rastli-
nice potrebujejo več prostora. Ko se
med kličnima lističema pokažejo prvi
pravi lističi, pikiramo (skupaj razviti
štirje lističi). To pomeni, da te male
rastlinice presadimo v lonce, kjer

• Čili habanero spada med najbolj pekoče čilije na svetu. Je najboljša izbira za
vse ljubitelje močno pekočih čilijev. Ker je tako zelo pekoč, svetujemo, da ste
previdni pri pobiranju, sušenju, kuhanju in predvsem uživanju. Plodovi do-
zorijo približno 100 dni po presajanju. Zeleni plodovi se ob zorenju obarvajo
svetleče rdeče ali rumeno. Plodovi so rahlo nagubani in v obliki laterne, dolgi
3,5 do 6 cm in široki 2,5 do 4 cm, zelo dekorativni.

• Čili jalapeno je veliko manj pekoč od habanera, vendar za naš okus še vedno
zelo pekoč. Zraste do višine 75-90 cm. Plodovi so zeleni, ko dozorijo, so rdeči,
dolgi 5-9 cm in široki 2,5 cm, dozorijo približno 80 dni po presajanju. Uživa-
mo zelene in rdeče plodove. Je zelo roden čili in preprost za vzgojo.

• Čili anaheim je večji in intenzivno rdeče barve, srednje pekoč. Dozoreli plo-
dovi so rdeči in jih sušimo. Posušene lahko zmeljemo v prah, ki ga uporabi-
mo v različnih mehiških jedeh.

imajo več prostora za rast in razvoj.
V novih lončkih, ki smo jih napolnili
z zemljo za setev in pikiranje, s svinč-
nikom vsake tri centimetre izvrtamo
luknjico. Z žlico privzdignemo rastli-
nice, jih previdno ločimo med seboj
in najmočnejše presadimo v za to pri-
pravljene luknjice v lončku.

Pri tem opravilu prijemamo samo
lističe, nikoli nežnega stebelca. Nato
okoli posajenih rastlinic s svinčnikom
zemljo pritisnemo in jo previdno zali-
jemo. Za tri do štiri dni postavimo
lonček na senčno okensko polico, šele
nato na sonce."

Pred presajanjem na prosto moramo
sadike "utrditi". Za teden dni jih posta-
vimo v pokrito hladno gredo ali v za-
tišni kot balkona, svetuje sogovornica.
Tako se navadijo na sveži zrak in na
nihanje zunanjih temperatur. Običaj-
no pričnemo presajati na prosto, ko je
dovolj toplo.

"Čilije bomo na prosto v zelenjavni vrt
posadili konec aprila." Če pričakujemo
hladen pomladanski zrak, mlade rast-
line obvezno zaščitimo z agrokopre-
no. Vse čilije si lahko posadimo tudi v
okrasne lonce na balkon. Posebno to
velja za čili habanero, ki je pravzaprav
trajnica in nam bo ob pravilni oskrbi
uspeval več let. Izberemo si velike
okrasne lonce, da imajo korenine do-
volj prostora, in jih napolnimo z zem-
ljo za lončnice.

V cvetlična korita in posode bi radi
posadili grmovnice, drevesa oziroma
zimzelene rastline, seveda pritlikave
sorte. Zanima nas, kako bi se take zasa-
ditve obnesle, kako jih poleti zalivati,
kako velika korita uporabiti ... Zasadi-
tev bi nam služila na terasi kot delna
zaščita pred pogledi.

Od-govarja Tina Mod-ic iz Semenarne Ljub-
ljana: "V betonskih koritih na terasi
dobro uspeva zahodnoameriški klek
(Thuja occidentalis Smaragd). Ima
ozko in pokončno rast, obrezovanje
ni potrebno. Prirežemo ga le na vrhu,
da so rastline enako velike. Rez opra-
vimo poleti. Imeti mora ves čas dovolj
talne vlage. Tudi pozimi, ne le med
rastjo. V meter dolgo korito posadimo
dve rastlini. Odločimo se lahko tudi
za oblikovane rastline kleka v obliki
spirale, krogle na deblu... V večji lonec
lahko posadimo rdeči japonski javor
(Acer palmatum Artropurpureum).
Grm opoldne ne sme biti izpostavljen
žgočemu soncu. Izberemo nevtralno
do rahlo kislo prst, v apneni zemlji ne
uspeva. Dela s to grmovnico ni, razen
rednega zalivanja s postano vodo.

V betonska korita lahko posadimo
nizke iglavce - polegle brine (Junipe-
rus), gnezdasto smreko (Picea abies Ni-
dimormis), pritlikave borovce (Pinus
mugho Mini Mops) ... Prazen vmesni
prostor v prvih letih zapolnimo z okra-
snimi čebulnicami (nizki botanični tu-
lipani, hrušice, nizke narcise ...).

Zelo lepo se na terasi počutijo
bambusi - Phyllostachis Aurea (ru-
meno-zeleni poganjki, zeleni listi) in
Phyllostachis Nigra (temni, skoraj črni
poganjki, zeleni listi). So zdrave in zelo
zanimive rastline, robustne in hkrati
nežne. Razen zalivanja dela z bambu-
si ne bo. Pozimi je dobro lonce umakni-
ti v zavetje. Predvsem takrat, ko mraz
traja dlje časa. Korenine lahko v loncih
pomrznejo, posajene na vrt pa ne."

Imate vprašanje, na katero ne najde-
te odgovora, ali težavo, za katero ne
vidite rešitve? Zaupajte nam jo in
skupaj z našimi strokovnjaki vam
bomo poskušali svetovati. Vpraša-
nje pošljite na elektronski naslov
vrt@vecer.com.

Ciklama je ena najbolj priljubljenih cvetočih sobnih rastlin, ki cveti tudi pozi-
mi. Ima čudovite uvihane cvetove na dolgih steblih, ki so živahnih barv ali pa-
stelnih odtenkov. Okrasni mesnati listi s srebrnimi in zelenimi vzorci so srčaste
oblike. Poznamo tudi bele in večbarvne z gladkimi in zarezanimi robovi. Kupuj-
mo rastline z zdravimi sočnimi listi z mnogo cvetnih popkov. Prija jim bolj hla-
den prostor, temperatura pod 20 stopinj Celzija in polsenca. Najboljši je prostor
z visoko vlažnostjo zraka. Lonček postavimo na pladenj in ga obdamo z vlažno
šoto. Občasno škropimo zrak okoli rastline (ne rastline). Idealna je proti severu
obrnjena okenska polica. Ne prenaša prepiha. V času cvetenja potrebujejo veli-
ko vode, ob tem je treba paziti, da ne zmočimo gomolja. Vodo lahko nalijemo
v podstavek in jo po preteku pol ure izpraznimo. Vsakih štirinajst dni ciklamo
gnojimo z navadnim tekočim gnojilom. Ko odcveti, prenehamo gnojiti. Cikla-
me presajamo po končanem cvetenju v aprilu ali maju, spotoma pa odstranimo
tudi uničeno korenino. Vrh gomolja mora majčkeno gledati nad zemljo. Ne upo-
rabljamo prevelikih posod, v manjših rastlina bolje cveti. Ciklame lahko razm-
nožujemo s semeni pri temperaturi 13-16 stopinj ali tudi z delitvijo gomolja,
ampak šele ko cvetovi in listi odpadejo in ob prestopu v obdobje počitka. Celo
leto rastlini odstranjujemo ovenele liste in cvetove in tako naredimo prostor
za nove, neprenehoma rastoče popke. (gt)

V Sloveniji je zelenjadar-
stvo še neizkoriščen del
kmetijstva, uvoz pa se
povečuje

Strokovni posvet Kaj potrebuje pri-
delovalec kakovostne zelenjave za
preboj na trg, ki je pred dnevi na Fa-
kulteto za kmetijstvo in biosistemske
vede (FKBV) Univerze v Mariboru pri-
tegnil okoli 140 predstavnikov stroke,
trgovcev in pridelovalcev, je opozoril
na aktualno problematiko, s katero se
soočajo slovenski zelenjadarji. Predsed-
nik slovenskega združenja za integri-
rano in ekološko pridelavo zelenjave
Stanko Volk, ki je posvet organizira-
lo, je povedal, da kupec od slovenskih
pridelovalcev zelenjave pričakuje bolj
kontinuirano ponudbo, kar želijo do-
seči tudi s spodbudo, "da bi nekdo po-
gumno poskušal združiti pridelavo
slovenskih kmetov in jo ponuditi na
trgu." Zaradi pritiskov na ceno se za-
tika tudi pri odkupovalcih zelenjave,
potrošniki pa niso dovolj seznanjeni z
razliko med slovensko in uvoženo zele-
njavo, ki je zaradi dolgih transportnih
poti osiromašena vitaminov in dodat-
no obdelana s kemijskimi pripravki,
zaradi česar je bolj obstojna, a manj
kakovostna.

Zaužijemo vse več zelenjave
Branko Ravnik z ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob
podatkih, ki izkazujejo le 8- do 40-od-
stotno samooskrbo, poudaril, da ima
na področju zelenjave Slovenija velik
potencial, tako za prodajo kot za pro-
izvodnjo: "V tem trenutku ta del kme-
tijstva in priložnosti lokalnega trga
premalo izkoriščamo." Med strateški-
mi cilji, ki jih je ministrstvo zastavilo
za razvoj zelenjadarstva, so predvsem
povečanje obsega pridelave in tržne-
ga dela slovenske zelenjave, poveča-
nje zemljišč in konkurenčnosti. Kmet

26. marec: Izlet na Lanež (1925 m).
Prijave zbira Darja do 25.3., 02/23
53 250, vodi Vlado Antolič, 051 640
460.

19. marec: Izlet na Geoss - Slivna. Pri-
jave zbira do 15. 3. in vodi Danilo,
040 849 957.

19. marec: Turni smuk na Hoch-
schwab. Prijave zbira Albert Marzi-
dovšek, 041 667 103.

19. marec: Izlet na na Mrzlico. Prijave
zbira do 15. 3. in vodi Zoran Lorber,
070 830 967.

... je bil Joža Čop (1893-1975), znani
slovenski alpinist, zaposlen v jeseniš-
ki žični valjarni kar 46 let. V tem času
ni naredil niti enega "plavega". Veliko-
krat je s prijatelji na delovnem mestu
zamenjal "šiht" in delal popoldne in po-
noči tudi po 16 ur, da je potem dobil
prost dan in odšel v hribe. V žični va-
ljarni je z veliko natančnostjo in gibč-
nostjo s sekiro presekal marsikatero
smrtno nevarno zanko in rešil veli-
ko sodelavcev pred poškodbami. Čas
administrativnega socializma pa mu
ni bil preveč všeč. Nekoč, ko je že kot
upokojenec srečal na cesti pred tovar-
no precej debelušnega direktorja, mu
je na vprašanje "Kako je kaj?" hudo-
mušno pomežiknil, namignil na nje-
gov trebuh in rekel: "Ja, nekaterim
gre socializem v špeh, nekaterim pa

20. marec: Marčevski pohod Šmohor-
Malič-Gozdnik. Prijave zbira Franci
Rajh, 041 797 712, vodijo Oto Pun-
gerl, Tone Koren, David Čuček.

27. marec: 36. zimski pohod na Po-
rezen. Prijave zbira do 26. 3. in vodi
Franc Kocbek, 031 644 531.

30. marec: Pečice-Boč-Pečice. Prijave
zbira do 29. 3. in vodi Franc Kocbek,
031 644 531.

PD Brezje vabi na zbor članov, ki bo
v soboto, 12. marca, ob 18. uri v Go-
stilni in motelu pri Lešniku, Dup-
leška cesta 49, Maribor. Vljudno
vabljeni!

PD Ru-še vabi ob 110-letnici delova-
nja na jubilejni zbor članov, ki bo v
petek, 18. marca, ob 19. uri v hotelu
Veter v Rušah. Pred uradnim delom
zbora bo projekcija diapozitivov,
uradnemu delu sledi planinsko dru-
ženje z bogatim srečelovom. Vabljeni
ljubitelji planin.

Odstranjevanje mahu,
zračenje, gnojenje in dose-
jevanje trate so opravila,
kijih v pomladanskem
času ne smemo izpustiti,
če želimo imeti lepo in
žametno zeleno trato
skozi vse leto. Oskrbo zač-
nemo s prvim pregledom
trate in ocenitvijo škode,
kije nastala pozimi

Za odstranjevanje mahu po površini
trate potresemo kakovostno special-
no sredstvo za odstranjevanje mahu.
Ko mah počrni, ga z gostimi grablja-
mi s trate temeljito zgrabimo, pravi
Davor Špehar, strokovnjak Kluba stro-
kovnjakov Gaia. "V spomladanskem
času je v trati tudi veliko organskih
ostankov, zato jo je treba prezračiti.
Za prezračevanje na manjših površi-
nah lahko uporabimo močne grablje,
ki jih pri grabljenju močno pritiskamo
k tlom. Ostanke, ki so ostali po zrače-
nju trate, pokosimo ali jih odstrani-
mo z grabljenjem. Tako pripravljeno
trato nato dosejemo s primerno trav-
nato mešanico, uporabimo travno me-
šanico, ki je prilagojena specifičnosti
posamezne lege. Izbiramo lahko med
travnimi mešanicami semen za medi-
teranske lege, za sončne lege, za senč-
ne lege in univerzalne, polsenčne lege.
Največji uspeh bomo dosegli, če izbe-
remo sicer nekoliko dražjo, a nadv-
se kakovostno mešanico obloženih
semen. Ker so semena, ki jih sestav-
lja mešanica najbolj kakovostnih sort
trave, obložena, jih ptiči ne marajo,
težje pa se tudi izpirajo. Setev opravi-
mo ob toplejšem vremenu v aprilu. Na
koncu celotno površino še povaljamo."
Poskrbimo za primerno prehrano

Ob prebujanju vrtne zelenice je
pravi čas, da poskrbimo za primerno
prehrano. "Vsa potrebna hranila trati
za celo rastno sezono zagotovimo z
dolgo delujočim membranskim gno-
jilom za travo. Ker se hranila iz tega
gnojila sproščajo postopoma, trata
raste enakomerno, poleg tega pa tudi
ni nevarnosti ožigov. S samo enim gno-
jenjem, najbolje v aprilu, trati zagoto-
vimo optimalno prehrano za vse leto.
Kot alternativo lahko izberemo neko-
liko cenejše specialno gnojilo za vse
vrste trav, s katerim pa trato pogno-
jimo vsaj tri- do petkrat letno." Gnoji-
lo lahko trosimo ročno, da bi bilo čim
bolje razporejeno, pa je najbolje, da si
pomagamo z domačim trosilnikom.
"Če uporabljamo membransko gnoji-
lo, za 100 m2 potrebujemo 3 kg gno-
jila za vse leto. To je še ena prednost
membranskih gnojil - njihova poraba
je zelo ekonomična, njegov izkoristek
pa veliko boljši od klasičnih specialnih
gnojil. Za primerjavo lahko povemo,
da pri slednjih v štiri- do petkratnem
gnojenju letno porabimo 12-15 kg gno-
jila na 100 m2."

istega dne zvečer želel zapustiti EU,
ni prijavil ničesar. Mariborska carin-
ska mobilna enota in policistka sta na-
tančno pregledali njegovo vozilo in
prtljago. V predalih pod voznikovim
in sovoznikovim sedežem so odkrili
44.460 evrov.

V vseh primerih je šlo za kršitev za-
kona o deviznem poslovanju, zato je
carina gotovino zadržala do odločitve
sodišča, potniki pa so po plačilu globe
nadaljevali svojo pot. Vsi potniki, ki po-
tujejo v EU ali iz nje z 10.000 evri ali
več gotovine, morajo to prijaviti cari-
ni. Od 15. junija 2007 velja, da je treba
gotovino v evrih ali katerikoli drugi
valuti enake vrednosti, pa tudi lahko
zamenljive vrednostne papirje (obve-
znice, delnice, potovalne čeke) v enaki
vrednosti prijaviti na posebnem obraz-
cu in ga predložiti carini na mejnem
prehodu, prek katerega potnik vstopa
v EU ali izstopa iz nje, so sporočili iz
Carinske uprave RS. (čk)

PISMO ŠOLSKEMU MINISTRU: Komu mar prihodnost otrok
MEDICINA: Neetične raziskave na ljudeh

"Policija je pri izvršbi, ki jo je vodil
sodni izvršitelj Iztok Pečoler, v prime-
ru 4-letne deklice iz Koroške ravna-
la zakonito in strokovno in je bila na
kraju izvršbe le z namenom zagotavlja-
nja varnosti vseh udeležencev. Sicer pa
policija ob takšnih primerih postavlja
otrokove interese in njegovo varnost
na prvo mesto," je na včerajšnji tiskov-
ni konferenci na Generalni policijski
upravi povedal generalni direktor poli-
cije Janko Goršek ob pojavljanju števil-
nih očitkov v javnosti na račun policije
ob omenjeni izvršbi.

Goršek je s sodelavci na konferenci
pojasnil, kakšne so pristojnosti in na-
loge policije ob zagotavljanju pomoči
drugim državnim organom in organi-
zacijam. Predstavili so nekatere okoliš-
čine omenjenega dogodka, ki so bile,
pravi Goršek, v javnosti večkrat pri-
kazane zelo popačeno. Novinarjem
so pokazali tudi policijske posnetke z
izvršbe.

Poročali smo, da so minuli petek
na domu očeta domnevno zlorabljene
štiriletne deklice s Koroškega poskusi-
li opraviti izvršbo, da bi otroka prese-
lili k materi. Oče kljub sodni odločbi
hčerke namreč še ni predal materi.
Ker pa očeta in deklice ni bilo doma,
se je izvršba hitro končala, pri izvršbi
pa je, tako kot je običajno, sodelovala
tudi policija, ki jo v takšnih primerih
prosi za pomoč sodni izvršitelj oziro-
ma sodišče.

Goršek je poudaril, da je policija dolž-
na zagotavljati pomoč državnim orga-
nom in drugim subjektom, ki imajo
javno pooblastilo za opravljanje neka-
terih funkcij uprave, če pri izvrševa-
nju svojih nalog naletijo na upiranje
ali ogrožanje ali če to utemeljeno pri-
čakujejo. Sodni izvršitelj je Policijsko
postajo Ravne na Koroškem zaprosil
za asistenco pri izvršbi odvzema otro-
ka. Dejal je še, da izvršbe ne vodi polici-
ja, temveč sodni izvršitelj. Policisti na
kraju niso opravljali nobenih dejanj, za
katera je pristojen sodni izvršitelj, kar
pomeni, da v hišo ni vlamljal noben
"policijski ključavničar", prav tako
policisti niso opravljali hišne preiska-
ve. Policisti so s svojo prisotnostjo le
zagotavljali javni red in mir na kraju
izvršbe, kar potrjujejo tudi policijski
posnetki. Policija dejansko ne prever-
ja, ali je sklep ali drugi akt, ki je podla-
ga za dejanja izvršitelja, pravnomočen
in izvršljiv, saj za to ni pristojna.

Jurij Ferme, direktor Policijske
uprave Slovenj Gradec, je povedal, da
je neposredno pri izvršbi sodelova-
lo šest policistov in kriminalistični
tehnik, v pripravljenosti pa je bilo še
sedem policistov oziroma kriminali-
stov. "Pri pripravi na asistenco so po-
licisti upoštevali vse znane podatke,
tudi izjave dolžnika, da bo z vsemi
sredstvi preprečil izvršbo in da se bo
izvršba opravila samo preko njegove-
ga trupla. Vseh policistov, vključenih
v nudenje asistence, je bilo skupaj šti-
rinajst."

Vodja Sektorja uniformirane poli-
cije v Policijski upravi Slovenj Gradec
Dušan Ferenčak pa je poudaril, da so
očitki o fizičnem nasilju nad lastnikom
nepremičnine popolnoma neutemelje-
ni, kot tudi očitki, da naj bi policija vlo-
mila v hišo in premetala stanovanje
očeta deklice. "Nekatere omare in pre-
dali so bili že odprti. Odpiral in iskal
v prostoru pa je izključno sodni izvrši-
telj. Policija ni odprla nobenega prosto-
ra, nobene omare. Takšno stanje, kot
smo ga našli, smo tudi zapustili," je še
dodal Ferenčak.

Goršek je še povedal, da je Policijska
uprava Slovenj Gradec v omenjenem
primeru vodila postopek zaradi suma
spolnega napada na deklico (storil naj
bi ga njen dedek), vendar je vse do zdaj
pridobljene dokaze, zbrana obvestila,
ugotovitve strokovnih služb in druge
listine posredovala pristojnemu držav-
nemu tožilstvu, ki je edino pristojno
za presojo glede morebitnega obstoja
kaznivega dejanja.

"Policija ni ugotovila, da bi pri de-
klici šlo za sum spolnega napada, kljub
temu pa je v poročilu tožilstvu, saj gre
za otroka, dodatno predlagala posta-
vitev strokovnjaka psihološke stroke,
da oceni prisotnost morebitne spolne
zlorabe. Policija v tem primeru sicer
preiskuje še več sumov storitve kazni-
vih dejanj, kot so kriva ovadba, spol-
ni napad na osebo, mlajšo od 15 let,
odvzem mladoletne osebe. Goršek je
decembra lani odredil tudi izredni
strokovni nadzor nad delom slovenje-
graških kriminalistov, ki so se ukvar-
jali z omenjenim primerom. "Nadzor
je pokazal, da je bil končna preiskava
opravljena strokovno in temeljito," je
še dejal Goršek.

Nekdanji odvetnik Jovica
Tošovič, ki mu na
mariborskem sodišču
sodijo zaradi očitka
zlorabe zaupanja
in goljufije, povsem
ignorira sodni senat,
češ da mu ta sodi krivično

Če bi obsodilna sodba zoper Jovico To-
šovica, ki ga je Okrožno sodišče v Mari-
boru maja lani spoznalo za krivega, da
je kot odvetnik zlorabil zaupanje svoje-
ga klienta ter ga ogoljufal, postala tudi
pravnomočna, bi moral bivši odvetnik
v zapor za štiri leta. Vendar se to ni zgo-
dilo, saj je mariborsko višje sodišče
prvostopenjsko sodbo v celoti razve-
ljavilo in primer se je tako znova zna-
šel na začetku. Ponovno sojenje je bilo
napovedano za minuli teden, a ker se
je močno zapletlo že na začetku, bra-
nja obtožnice sploh ni bilo.

Teden pred pričetkom prve glav-
ne obravnave je zagovornik obtožene-
ga Tošoviča dr. Blaž Kovačič Mlinar
na sodišče vložil zahtevo za izločitev
predsednice senata Tanje Rot ter sod-
nice porotnice Marjetke Kvar, kar je
argumentiral z dejstvom, da sta njego-
vega klienta obe obsodili že v nekem
drugem postopku pred petimi leti. To-
šovič je torej prepričan, tako Kovačič,
da sta članici senata vnaprej prepriča-
ni o njegovi krivdi ter da mu ne bosta
sodili pravično. Poleg izločitve senata
je odvetnik na sodišče naslovil tudi
zahtevo, naj se preveri vrstni red soje-
nja v konkretnem primeru, češ da ima
njegov klient pomisleke tudi v zvezi s
tem; zdi se mu namreč neverjetno, da

Pred letom in pol je Slovenijo pretre-
sla vest o kruti smrti leto in pol sta-
rega zlatega prinašalca, ki je poginil,
ker ga je A-nton Simonišek iz Dolenje-
ga Leskovca pri Brestanici, ki je celo
predsednik združenja rejcev konj po-
savske pasme, z vrvjo privezal na vleč-
no kljuko svojega avtomobila in ga
tako privezanega peljal en kilometer
daleč, potem pa ga odvrgel v grmovje.
Pes je menda izkrvavel iz tačk.

Simonišek je moral zato sesti na za-
tožno klop krškega okrajnega sodišča,
kjer je prvič povedal, zakaj je pokon-
čal psa. "To sem storil, ker je ta pes,
ki se je več dni potikal po naši doma-
čiji, napadel mojo dveletno hčerko in
jo podrl na tla. Deklica je začela joka-
ti, žena pa je kričala, naj ga ubijem. Ta-
krat sem v roki ravno držal palico, saj
sem postavljal električnega pastirja. S
tem kolom sem žival večkrat udaril,
tako da se je sesedla in ni kazala zna-
kov življenja. Mi je pa za to, kar sem
storil, žal," je dejal, na vprašanja sodni-
ce in tožilca pa ni hotel odgovarjati.

In zakaj tega, da je pes napadel
otroka, ni povedal že policistom? "Po-
licistom nisem zaupal. Če bi jim to po-
vedal, bi dali to v javnost in se lastnik
ne bi javil, tako pa se je javil sam," je
pojasnil Simonišek. Če je obdolženi
trdil, da je bil pes že mrtev, ko ga je
vlekel, pa se s tem niso strinjali očivid-
ci, ki so bili takrat pri lovskem domu
Brestanica, kjer se je Simonišek usta-
vil.

"Bil sem pred lovskim domom, ko
sem videl, da pelje avto, za njim pa
teče pes. Sprva nisem videl, da je pes
je mogoče govoriti zgolj o naključju, da
se mu v dveh kazenskih postopkih, ko-
likor jih je imel na Okrožnem sodišču
v Mariboru, dodeli ista sodnica. O zah-
tevi po izločitvi je senat po kratkem
premisleku odločil, da se kot očitno
utemeljena v celoti zavrže, kar obto-
ženega in njegovega odvetnika, kot je
bilo v sodni dvorani videti na prvi po-
gled, ni prav posebno presenetilo. Je
pa Kovačič Mlinar ostro nasprotoval
odločitvi sodišča, da mora obtoženi
zato, ker je bila njegova zahteva zavr-
žena, plačati 100 evrov takse. "Prebe-
rite si zakon o sodnih praksah," je bila
neomajna Rotova, Kovačič Milnar pa
je bil mnenja, da naložitev sodne takse
za zavrženje zahteve samo še dodatno
kaže na pristranskost senata, saj da se
to na sodiščih zgodi le redko. Zmotilo
pa ga je tudi dejstvo, da predsednica
senata njegove pisne zahteve o tem,
naj predsednica sodišča A-lenka Za-
dravec preveri, ali je bil Tošovičev pri-
mer Rotovi dodeljen v skladu s sodnim
redom, predsednica senata ni niti ome-
nila. Torej se po njegovem zdaj ne ve,
ali je bila ta zahteva sploh vzeta na zna-
nje, kaj šele, ali se je zadeva preverila,
saj mu sodišče v tej zvezi ni nič odgo-
vorilo.

"Ne bom vstal, ne bom govoril in
ne bom se obračal sodišču. Govoril ti
bom kot fizični osebi, Tanja Rot, in ne
kot sodnici, ker je tvoja morala pod
nivojem," se je z zatožne klopi ogla-
sil Tošovič. Preden je obtoženega na
neprimerno vedenje v sodni dvora-
ni opozorila Rotova, ga je skušal umi-
riti njegov zagovornik, a je bil v tem
neuspešen. "Ti si iz mene naredila kri-
minalca, ker sovražiš južnjake, jaz pa
sem Bosanec. Ti lažeš, kar je pokazala
tudi sodba višjega sodišča. Ne poznaš
osnovnih računskih operacij, kot sta
seštevanje in odštevanje. Namenoma
si se zmotila, samo da si dobila višji

na avto privezan, potem pa se je avto
pri nas ustavil, voznik pa je poizvedo-
val, če je pri nas kak lovec, da bi psa
pokončal. Pes je bil ves okrvavljen, kr-
vavel je iz tačk. Ker lovca ni našel, je
žival spet privezal na avto in odpeljal.
Pes je po nekaj metrih padel na cesto.
Čez kakšnih 10 minut se je avto vrnil,
živali nismo več videli," je na sodišču
dejal Dejan Žajber, ki je tudi poklical
policiste, saj se mu je zdelo takšno po-
četje skrajno primitivno, nedopustno
in je sprožilo splošno zgražanje med
vsemi, ki so bili na zabavi pri lovskem
domu.

Žibertove je smrt psa zelo pretre-
sla. A-lojz Žibert svojima otrokoma,
ki sta bila takrat stara tri in pet let,
znesek in si mi tako posledično odme-
rila večjo kazen," je Tošovič nadalje
dajal pripombe čez sodnico ter pri tem
še kar naprej s prekrižanimi nogami
in rokami sedel na klopi. Na sodniči-
na opozorila, da bo prekinila obravna-
vo, se ni odzval, prav tako ne na njen
"ukaz", naj zaradi neprimernega vede-
nja zapusti sodno dvorano. Napetost v
dvorani je naraščala, prerekanje je po-
stajalo vedno glasnejše. "Niste prvi, ki
ne priznava svojih kaznivih dejanj," je
Rotova gledala v obtoženega. "A misli-
te, da smo si sami izbrali, da vam so-
dimo? Delamo v skladu z zakonom
o kazenskem postopku." Tošovič pa
nazaj: "Danes sem obtoženi in sem
kljub svoji izobrazbi pravni laik." Opo-
zorila, da v Sloveniji velja praksa vika-
nja in ne tikanja v sodnih dvoranah,
je obtoženi povsem ignoriral. "Vikam
samo osebe, ki jih cenim in spoštujem,
med njimi tebe ni," je reagiral na sod-
ničino pripombo in vztrajal pri svo-
jem. "Ta zasedba senata meni ne bo
sodila." Spri pa se ni samo s sodnico, v
vroč dialog se je spustil tudi s tožilko.
Vsaj enkrat ji je izrekel hudo grdo be-
sedo, zato je Kolaričeva zahtevala, da
se to zapiše v zapisnik. Ko je izjavil, da
tudi njej manjka morale, mu je zabrusi-
la, da mu manjka kulture. "Pravne kul-
ture," je poudarila.

Odvetnikov trud, da bi pomiril
obtoženega, je bil povsem zaman. Ro-
tova je zato sodelavki naročila, naj
pokliče varnostnika. "Ni potreben var-
nostnik, nikogar fizično ne ogrožam,"
je pametoval Tošovič, češ da gre v kon-
kretnem primeru zgolj za verbalno
ogrožanje. "Zapustil bom dvorano brez
varnostnika," se je odločil in v sprem-
stvu odvetnika naposled res odšel iz
nje. Ker se v njo ni več vrnil, Rotovi ni
preostalo drugega, kot da obravnavo
preloži. Nadaljevanje sojenja je predvi-
deno na začetku aprila.

še danes ni povedal, kaj se je zgodi-
lo z Bonijem, in čeprav so pred osmi-
mi meseci kupili novega psa, otroka
še vedno sprašujeta, kdaj se bo vrnil
njun zlati prinašalec, in ga kličeta.
"Boni je bil zelo prijazen družinski
pes, prav zato, ker je ta pasma dobra
za otroke, smo ga tudi kupili," je po-
vedal nekdanji lastnik, Simonišek pa
je pri tem pripomnil, da pes že ni bil
tako nedolžen, da ima priče, ki bodo
povedale, da je bil nevaren.

Tudi o tem se bodo pogovarjali na
nadaljevanju sojenja, sicer pa Simoniš-
ku zaradi mučenja živali grozi celo za-
porna kazen; po kazenskem zakoniku
je namreč za takšno početje predpisa-
na kazen do enega leta zapora.

Z včerajšnjo sodno
poravnavo je Bojan Požar
opravil s tožbami, ki si jih
je nakopal z Direktom

Nekdanjega glavnega urednika tabloi-
da Direkt in nekdanjo Direktovo no-
vinarko Marjeto Bogataj so tokrat na
ljubljansko okrožno sodišče prignali
članki iz februarja in marca 2006, ki
so se dotikali delovanja mariborskega
podjetja Finea. Dragica Razboršek in
Miklavž Borec, tudi kot zakoniti za-
stopnik podjetja Finea, sta zaradi član-
kov z naslovi oziroma podnaslovi, kot
so "Trojanski konj Finea", "Lovke kešo-
borca Miklavža", "Miklavž Borec in
Dragica Razboršek skupaj z vodstvom
NKBM izčrpavata štajersko gospodar-
stvo" ali "Nova žrtev kešoBorca" in "Mi-
klavž Borec javno grozil Petru Detičku,
da mu bo uničil podjetje in družino",
tožila Požarja in Bogatajevo zaradi ka-
znivega dejanja žaljive obdolžitve.

V štirih letih so se strasti že pomiri-
le, zato sta zasebna tožnika s pomočjo
pooblaščenca, odvetnika Mitje Jeleni-
ča Novaka, pripravila poravnalni pred-
log. Ker pa je anonimnež 6. februarja
na spletni strani bloga Požareport pod
komentarje objavil poravnalni pred-
log in v naslednjem komentarju pisec
z vzdevkom Miran Stenica natrosil
kup ostrih besed o delovanju Finee,
Razbroškove in Borca, je Razborškova
včeraj zahtevala, da Požar kot lastnik
bloga nemudoma zbriše žaljiv komen-
tar. Požar je zagotovil, da bo konkret-

ni komentar umaknjen, vendar, kot
je rekel, ne more zagotoviti, da se po-
dobni komentarji spet ne pojavijo, saj
je blog Požareport iz dneva v dan bolj
obiskan. Sodnica Nina Drozdek Dra-
ganič je še pojasnila, da zadeva ni po-
vezana z obravnavanim primerom,
in zasebno tožnico opozorila, da bo v
primeru neuspele poravnave stekel po-
stopek, ki bo z zaslišanjem vseh prič
dolgotrajen in po vsej verjetnosti pre-
cej neprijeten.

Po uvodnem zapletu sta se vplete-
ni strani vendar sporazumeli o načinu
sodne poravnave. Obdolžena se bosta
prizadeti strani za "neprimerne naslo-
ve in podnaslove" pisno opravičila in
plačala stroške. Opravičilo bo objavlje-
no petnajstih dneh v rubriki Poslov-
ni Dnevnik časnika Dnevnik, ki je bil
lastnik Direkta. Dnevnik bo tudi pla-
čal 500 evrov na račun pooblaščenca.
Po besedah Dnevnikovega hišnega
odvetnika E-mila Zakonjška naj bi se
s tem zaključila še zadnja tožba, ki jo
je Požarju prineslo urednikovanje Di-
rekta.

Kazenske ovadbe zoper Gradis
zaradi poslovnih goljufij

Celjski kriminalisti so zaradi različnih sumov nepravilnosti, ki se nanašajo na
celjsko gradbeno podjetje Gradis, decembra lani zoper odgovorno osebo gospo-
darske družbe podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve osmih kaznivih
dejanj poslovne goljufije po 234. a-členu Kazenskega zakonika. Kazenska ovad-
ba je bila takrat podana zaradi sklenitve ekonomsko neupravičene pogodbe z
investitorjem in podizvajalci. Skupna škoda je po ugotovitvah bila približno
3,6 milijona evrov.

Minuli mesec so celjski kriminalisti zoper dve osebi, med njimi tudi zoper
odgovorno osebo omenjene gospodarske družbe, podali kazensko ovadbo zara-
di suma storitve dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po 244. členu
KZ ter zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256 členu KZ. V tem pri-
meru je bila škoda ocena na nekaj manj kot 40 tisoč evrov. Neuradno naj bi bila
ovadena nekdanja direktorica celjskega Gradisa Lidija Žagar, kdo pa je druga
ovadena oseba, nismo izvedeli.

Od tožilstva so celjski kriminalisti v preveritev sicer prejeli deset prijav, ve-
čina njih pa se nanaša na sume poslovnih goljufij. Večji del teh prijav, skupaj z
nekaterimi drugimi sumi o nepravilnostih v omenjenem gradbenem podjetju,
še preiskujejo. Ob tem so v sporočilu, ki so ga pripravili v sektorju kriminalistič-
ne policije celjske policijske uprave, še zapisali, da nepravilnosti, ki bi utegnile
imeti znake kaznivih dejanj, policija ne preiskuje zgolj na podlagi prijav ali po-
danih kazenskih ovadb tožilstvu, temveč tudi na podlagi različnih naznanil,
informacij ali na podlagi lastnih ugotovitev. (gp)

Ukrajincu so zasegli cigarete

Količnik zmag po 24 krogih znaša 16,5,
kar Slove-nijo uvršča na prvo me-sto. Ko-
šarkarji Olimpije- in Krke- so v te-j se-zo-
ni lige- NLB poskrbe-li za pre-obrazbo in
pre-vze-li pobudo. Dva kroga pre-d kon-
ce-m je- jasno, da bo Slove-nija na zaključ-
ne-m turnirju ime-la dva pre-dstavnika.
Le- v prvi se-zoni 2001/2002 so na zak-
ljučne-m turnirju bili trije- slove-nski
klubi, a takrat še- ni bilo srbskih pre-d-
stavnikov. Zaradi izje-mne-ga količnika
bo Slove-nija v nasle-dnji se-zoni ime-la
tri pre-dstavnike-, morda ce-lo štiri.
Štiri klube- je- nazadnje- ime-la v se-zoni
2004/2005, ko je- liga šte-la 16 mošte-v,
tri pa v se-zoni 2008/2009.

"To je- pre-se-ne-če-nje-. Od Olimpije-
smo pričakovali dobe-r re-zultat, nihče-
pa ni pričakoval, da bo Krka tako suve--
re-no opravila z re-dnim de-lom. Hvala
bogu, da se- je- tako izšlo, na zaključ-
ne-m turnirju bomo ime-li dva slove-n-
ska pre-dstavnika. Liga je- bila izje-mno
ize-nače-na in z ve-liko pre-se-ne-tljivimi
re-zultati. Olimpija, ki je- navduše-vala
v e-vroligi, je- izgubljala tam, kje-r, gle-de-
na re-putacijo, ne- bi sme-la. Rave-n lige- je-
višja, vizija, ki smo smo jo ime-li pre-d
de-se-timi le-ti, se- je- izkazala za pravil-
no. Zasluga gre- tudi pokrovite-lje-m, ki
nam stojijo ob stani in ki so ve-rje-li v
ta proje-kt. Liga je- diamant, ki ga čaka
le- še- fino bruše-nje-. Zdaj ni nikogar, ki
bi dvomil o nujnosti in kvalite-ti te-ga
te-kmovanja. Vsi se- borijo za re-zultat,"
nam je- vče-raj de-jal izvršni dire-ktor
lige- NLB Roman Lisac.

Če-trte-ga pre-dstavnika dobi država,
ki v zadnjih dve-h se-zonah ima najbolj-
ši količnik, Slove-nija je- v te-m tre-nutku
pre-d Hrvaško in Srbijo, BiH ni konku-
renčna. Formula, kako v nasle-dnji se-zo-
ni dobiti 14 ligaše-v, je- zaple-te-na, a bo
ostala ne-spre-me-nje-na. Slove-nija, Srbi-
ja, Hrvaška in BiH imajo po e-ne-ga pre-d-
stavnika, po e-ne-ga kot člani e-vrolige-
dobijo še- Slove-nija, Hrvaška in Srbija.
Dve- najboljši državi v te-j se-zoni dobi-
ta še- e-ne-ga pre-dstavnika, dodatne-ga,
tore-j če-trte-ga, pa država, ki je- najboljša
v zadnjih dve-h se-zonah. Ob te-h de-se-tih
klubih si vodstvo lige- pridržuje- pravi-
co do dve-h povabil. Po navadi ju dobi-
ta državi, ki sta v zadnjih dve-h se-zonah
na druge-m in tre-tje-m me-stu. Tako bi v
te-m tre-nutku Slove-nija in Srbija ime-li
po štiri pre-dstavnike-, Hrvaška tri, BiH
pa e-ne-ga. To je- tore-j 12 klubov, pose-bno

Novi državni prvak v smučarskih sko-
kih je- na skakalnici v Kranju postal
član Triglava De-jan Jude-ž (249,6 točke-)
pre-d klubskima kole-goma Pe-trom
Pre-vce-m (246,6) in Mate-je-m Dobovš-
kom (230,2). Branile-c naslova prvaka,
Robi Kranje-c, je- bil še-le- 34. Ekipno se-
pričakovano ve-se-li Triglav, sre-bro je-
pripadlo Tržiču, bron pa prvi e-kipi Ili-
rije-. (sta)

Košarkarice- so minuli tore-k končale-
prvi de-l državne-ga prve-nstva. Hit iz
Kranjske- Gore- je- e-najstčlansko ligo
zaključil bre-z poraza. V druge-m de-lu
bo v ligi za prvaka nastopilo še-st naj-
boljših e-kip. Ta se- bo zače-l 15. marca,
e-kipe- pa bodo pre-ne-sle- vse- točke-. Sku-
pini pe-tih e-kip za razvrstite-v se- bosta
pridružili Rašica in Pivka.
Končni vrstni red prvega dela: Hit Kranj-
ska Gora 40 točk, Ce-lje- 38, AJM Mari-
bor in Pante-r Ilirija po 34, Triglav 32,
Je-žica 29, GVT Konjice- 28, Grosuplje-
27, Ode-ja 26, Rogaška 22, Domžale- 20.
(mla)
povabilo pa imata Budučnost in Nym-
burk. Krka je v tej sezoni prijetno pre-
senetila. Dolenjci so prava osvežitev, v
celotni sezoni so doživeli le sedem pora-
zov. Zdaj so pred vrati raja, morda celo
evrolige, v kateri so dvakrat že igrali.
O morebitnih kvalifikacijah za evroli-
go ali nastopu v evropskem pokalu v
dolenjski prestolnici za zdaj ne razmiš-
ljajo, saj treba ustrezno zaključiti tek-
movanje v ligi, državnem prvenstvu
in pokalu challenge, kjer se jim obeta
uvrstitev na zaključni turnir.

Rezultati so posledica več dejavni-
kov. Resda obe slovenski moštvi v tej se-
zoni blestita, a treba je pogledati drugo
plat medalje. Predvsem krizo srbskih
in hrvaških klubov. Na Hrvaškem sta v
finančnih težavah velikana Cibona in
Zadar, Zagreb in Cedevita, ki v hrvaški
prestolnici skušata odvzeti primat insti-
tuciji Ciboni, pa z rezultati nista mogla
zakrpati vseh lukenj. Enako velja za Sr-
bijo, kjer se Crvena zvezda bori proti
izpadu, Hemofarm pa ni dal takšnega
prispevka kot prejšnja leta. Točke za ko-
ličnik sta odžirala še Budučnost in Nym-
burk in tako dobimo pravo podobo.

Uspeh Olimpije in Krke sovpada z
evforijo zaradi organizacije evropskega
prvenstva 2013. Toda klubska scena se
ne more primerjati z reprezentančnimi
projekti. Realnost na slovenskih igriš-
čih je drugačna. Prvič po osamosvojit-
vi iz I. A-lige nihče ne bo izpadel. Klubi
so krčili finančna sredstva, Lisac pa o
naglem povečanju klubov v regional-
ni ligi brez dlake na jeziku pravi: "To
ni dobro. Slovenski rezultat v ligi NLB
je posledica sistema, kjer se je količnik
ustvarjal z dvema kluboma. Vprašanje
je, kakšen rezultat bo Sloveniji prine-
sla četverica, saj vemo, da je nastop v
tej ligi zelo zahteven. Ob vseh pravilih
bo predvsem treba dvigniti proračun,
da bi bili v konkurenčni. Slišal sem, da
so klubi v prvem delu sezone državne-
ga prvenstva finance skrčili na mini-
mum. To bo res velik preskok."

A bolj kot s financami slovenskih
klubov se Lisac ukvarja z zaključkom
sezone. Turnir štirih najboljših bo v
Stožicah. "Dogodek bo vrhunec naše-
ga desetletnega dela. To bo spektakel.
Areni v Beogradu in Zagrebu, kjer sta
zadnji dve leti potekala turnirja, imata
večjo kapaciteto, vendar Stožice ponu-
jajo košarkarski ambient. Finale Olim-
pija - Krka? To bi šele bila poslastica,"
je zaključil Lisac.

"Drži, da se-m ze-lo dobro branil, a
tudi, da so mi bili v ve-liko pomoč soi-
gralci, ki so v obrambi igrali čvrsto in
ne-popustljivo. Po ne-davnih pe-ripe-tijah,
za kate-re- je- bilo krivo vodstvo avstrij-
ske-ga kluba, smo v Salzburgu že-le-li
zmagati. Tudi zato, da bi svojim navi-
jače-m lahko privoščili vsaj še- e-n spe-k-
take-l v Tivoliju. A nam ni uspe-lo, kajti
hoke-jiste- Salzburga je- te-žko premaga-
ti, da bi jih v če-trtfinalu izločili, pa niti
po tihe-m nismo upali razmišljati. To je-
finančno močan in ze-lo vplive-n klub,
ki mu tudi zakulisne- igre- niso tuje-, in
proti take-mu te-kme-cu so možnosti za
podvig ne-znatne-," je- razložil Matija Pin-
tarič. Mladi vratar je- kljub te-mu z na-
stopi v ligi Ebe-l zadovolje-n. Prostor v
vratih sta si de-lila s Če-hom Janom Cha-
be-ro. Pintarič je- branil na 28 te-kmah
ali skupno 1414 minut, na kate-rih so
hokejisti nasprotne-ga moštva proti
nje-govim vratom sprožili 936 stre-lov;

Pride tudi ta dan. 32-letni Mitja Drag-
šič, alpski smučar iz Miklavža pri Ma-
riboru, se je v nedeljo v Kranjski Gori
poslovil od aktivnega smučanja. Kot
predtekmovalec je zgornjo polovico
slalomišča presmučal s smučmi, s ka-
terimi je v devetdesetih letih prejšnje-
ga stoletja sodeloval na svojih privih
tekmah. V nadaljevanju je smuči za-
menjal in se v cilj pripeljal s smučmi s
poudarjenim stranskim lokom. Še mi-
nuta, dve za fotografiranje v cilju. In
to je to.

Mitja se je to sezono boril predv-
sem sam s seboj. Želel je ujeti najbolj-
še in zato si je bil pripravljen celo
sam plačati treninge, potovanja. A se
je izkazalo, da postaja predvsem vse
bolj nekonkurenčen. Slovo je bilo lo-
gična poteza, čeprav za Mitjo še zda-
leč ne enostavna. "Še včeraj se mi je
zdelo, da mi to slovo ne more do žive-
ga. A danes je povsem drugače. Imam
tako tremo kot pred najbolj pomemb-
nimi tekmami. Še zmeraj se mi zdi, da
znam tekmovati. Sem se prav odločil,
da neham? Čudni občutki," je v nedeljo
razlagal Dragšič.

Ta sezona je bila zanj katastro-
fa. "Saj ne omahujem zaradi zadnjih
tekem. Težko mi je zaradi dvajsetih
let, ki sem jih pustil v smučariji. Če bi
bil zraven dva meseca, bi se zlahka po-
slovil. Vem, da tudi ta dan, ki je rezer-
viran za slovo, enkrat mora priti."

Bo zdaj njegova družina v Miklavžu
pri Mariboru bolj srečna, ko bo bolj po-
gosto doma? "Žena mi je zmeraj stala
ob strani in tudi tokrat je bila ta odloči-
tev moja. Kaj bom delal? Doma imamo
biljard klub in kavarno. Ali se vidim v
tem poslu? Tega ta trenutek še ne vem.
Za sproti je denarja dovolj. Z veseljem
pa bi preučil vsako ponudbo za posel,
ki bi bil v zvezi s smučarijo."

Dragšič je kot mladinski svetov-
ni prvak veliko obetal. A potenciala
zatem nikoli ni znal povsem uvelja-
viti. Dve četrti mesti (v avstrijskem
Flachauu leta 2005 in v Bormiu tri
leta kasneje) sta bili njegova vrhunca

Potem ko je torkova posamična tekma
biatloncev na svetovnem prvenstvu v
Hanti Mansijsku minila v skoraj ideal-
nih razmerah in brezvetrju, je to sibir-
sko mesto včeraj biatlonke pričakalo v
povsem drugi luči. Dekleta so se na pre-
izkušnjo 15 kilometrov posamično po-
dala v rahlem sneženju, snežinke pa je
vrtinčil močan veter.

"To me je naredilo malo nervozno.
Vedela sem, da bo težko streljati. Da bo
vse skupaj podobno loteriji. Osredotoči-
la sem se na tekmo in opravila najbolje.
Na strelišču sem bila kar nervozna, saj
je bilo ves čas treba paziti na spremem-
be smeri vetra," je po tekmi razlagala
zmagovalka, Švedinja Helena Ekholm,
kije edina med 93 tekmovalkami zade-
la vseh dvajset tarč.

V vetrovni loteriji na strelišču se je
dobro znaša tudi debitantka na svetov-
nih prvenstvih, 24-letna Nemka Tina
Bachmann, in po dveh zgrešenih tar-
čah in dovolj hitrem teku osvojila srebr-
no kolajno, do prve posamične kolajne
na velikih tekmovanjih je z bronom
prišla tudi Ukrajinka Vita Semerenko.
Teja Gregorin je včeraj branila srebro
s svetovnega prvenstva v Pjeongčan-
gu. Do polovice proge ji je kazalo odlič-
tekmovanja v svetovnem pokalu. "Za
stopničke sem bil vsekakor sposoben,
odhajam pa, ne da vsaj enkrat stal na
podiju za zmagovalce. Znanja za to mi
ni manjkalo. Tudi zaradi tega mi je
hudo, ko odhajam."

Serija poškodb kolena in cela vrsta
operacij bi lahko bili primeren izgovor,
da Dragšič ni postal zmagovalec na
tekmah za svetovni pokal. Če bi izgo-
vore sploh iskal. "Poškodba se vleče
iz leta 2003. A se nanjo nikoli nisem
zgovarjal. Ampak bolečina v kolenu
me vsako jutro znova opozori, da vr-
hunski šport zahteva velik davek. Ko
z otroki zlagam kocke, ne morem kle-
čati, ampak sedim. Bolj se koleno ni
sposobno upogniti. Upam, da se bom
vsaj rekreativno lahko še ukvarjal s
športom."

Tisti, ki odhajajo, imajo priložnost,
da brez dlake na jeziku povedo tudi,
kaj jim ni bilo všeč. Kaj gre torej Mitji
Dragšiču na živce v slovenskem smuča-
nju? "Upam, da se bo končalo bolje, kot
je trenutno mogoče napovedati. Našo
'staro gardo' zastopa samo še Mitja
Valenčič, ki je tudi v Kranjski Gori
dokazal, da smo bili v moštvu pravi
tekmovalci. To je najbolj pomembno.
Doseči rezultat v pravem trenutku. Na
treningu se vsak dobro pelje. A tekma
pokaže na tiste, ki so iz pravega testa.
Sam se še zmeraj imam za takega tek-
movalca. Smučarsko karavano zapuš-
čam kot tekmovalec in ne kot tisti, ki
je bil dober le na treningih. To mladim
manjka. Naučiti se bodo morali tekmo-
vati."

Si je mogoče te občutke pridobiti
ali je treba to tekmovalnost imeti v
sebi? "Smučarska kilometrina je vse-
kakor potrebna. A moraš imeti tudi za-
upanje vase, skoncentrirati se je treba
le na tekme. Pa nobenega kalkulira-
nja ne sme biti poleg. Matic Skube, de-
nimo - čista kopija moje kariere. Mitja
Dragšič, drugi del. Slalomska mladin-
ska svetovna prvaka sva, a nisva izko-
ristila svojih potencialov. Jaz sem kot
mladinec premagoval Raicha, on Hirs-
cher ja. Pa sta Avstrijca v članski konku-
renci potem postala šampiona, midva

no. Hitra na progi, deset zadetih tarč.
"Začela sem zelo dobro, očitno sem
na puški opravila pravo korekcijo. V
drugi polovici tekme se je začel snežni
vihar. Na tretjem streljanju sem zgreši-
la dvakrat, za zadnje streljanje in štiri
zgrešene tarče pa nimam izgovora. To
je veliko preveč. V celoti je bila tekma
slaba," po 30. mestu ni bila zadovoljna
Teja Gregorin.

Andreja Mali je stoje zadela vse
tarče, leže pa le polovico. "Razmere so
bile še težje kot pretekle dni. Še posebej
pri streljanju stoje. Veter se je vrtinčil,
nisi imel občutka, kam si zgrešil. Pet
zgrešenih tarč leže pa je seveda preveč
za vidnejši rezultat," je povedala Mali-
jeva, kije tekmo končala na 38. mestu.
Danes je na prvenstvu v Hanti Mansij-
sku prost dan, jutri bo tekma moških
štafet.

Rezultati: 1. Helena Ekholm (Švedska)
47:08,3 (brez zgrešenega strela/kazen-
ske minute), 2. Tina Bachmann (Nem-
čija) + 2:15,8 (2), 3. Vita Semerenko
(Ukrajina) 2:52,1 (3), 4. Nadežda Skar-
dino (Belorusija) 3:01,7 (1), 5. Magdale-
na Neuner (Nemčija) 3:16,6 (5), 6. Marie
Dorin (Francija) 3:49,4 (3)... 30. Teja Gre-
gorin 7:02,5 (6), 38. Andreja Mali 8:03,3
(5), 69. Tadeja Brankovič Likozar (vse
Slovenija) 12:03,8 (10).

Mitja Dragšič seje v nedeljo v cilju podkorenskega smučišča še zadnjič fotograiral kot
vrhunski smučar. (Tit Košir)

"Letos sem bil samoplačnik v smučari-
ji. Tako je težko priti do vrhunskosti.
Pa tudi izzivi po zaslužkih na tekmova-
njih niso dovolj veliki. Enajsto mesto
v svetovnem pokalu ne prinese denar-
ja. A za tisto enajsto mesto na tekmi
svetovnega pokala moraš pošteno ga-
rati. Vse drugo odpade, šola najprej. A
Slovenci smo delaven narod in smuča-
rija je podobna zgodba - to je šport za
garače. Morda je zato še zmeraj naš na-
cionalni šport - ljudje so se v njem pre-
poznali."

Mu je bilo kdaj žal, da se je odločil
za smučanje? "Ne, pa tudi prave prilož-
nosti za takšno razmišljanje ni bilo. V
smučarijo so me pripeljali starši. Oni so
določili, da se bom ukvarjal s športom.
Sam takrat nisem nič izbiral. Brata so
recimo usmerili v košarko. Toda ko
enkrat svoj šport vzljubiš, težko odne-
haš. Meni se je zgodilo prav to. Ni mi
žal in tudi svojih otrok ne bom oviral,
če se bodo odločili za smučanje. Starej-
ša hči smuča in tudi druga hčerka, ki je
stara dve leti in pol, je tudi že na smu-
čeh. Ne bom ju zaviral in pripravljen
sem jima dati tudi kak pameten nas-
vet. Če ga bosta kdaj potrebovali."

Po kratki, a usodni bolezni je ne-
davno preminil leta 1929 v Rumi
rojeni Sava Vojnovic, znani boksar,
ki je s svojimi dosežki v maribor-
skem in slovenskem boksu pustil
globok pečat. Bil je eden najboljših
boksarjev, kar jih je doslej imela
Slovenija. Pokopan je na pobreš-
kem pokopališču v Mariboru.

Sava Vojnovic se je z boksom
začel ukvarjati kot 17-letni mlade-
nič v rojstnem kraju, nato pa ga je
pot zaradi šolanja, delovnih in vo-
jaških obveznosti vodila po raznih
krajih nekdanje Jugoslavije, dokler
se leta 1951 ni naselil v Mariboru,
ki je postal njegov drugi dom vse
do smrti.

V Mariboru je boksarsko pot na-
daljeval v BK Branik, kjer se je pod
vodstvom trenerja Marjana Veha-
uca razvil v tehnično dovršenega
boksarja z natančnimi in tudi moč-
nimi udarci, njegov vzornik pa je
bil legendarni Joe Luis.

Vojnovic je v slovenskih rin-
gih kraljeval med letoma 1952 in
1963. Leta 1952 je bil slovenski
prvak v srednji kategoriji, med le-
toma 1953 in 1954 v poltežki, od
leta 1955 pa do 1963 pa je bil kar
osemkrat slovenski prvak v težki
kategoriji.

V sedemnajstletni boksarski ka-
rieri je imel 263 dvobojev, od teh
je z nokavtom dobil kar 103, ring
je poražen zapuščal le v 32 dvobo-
jih. Med njegovimi dosežki imata
posebno mesto dve zmagi - leta
1955 proti Hrvatu Emilu Krleži,
balkanskemu in vseslovanskemu
prvaku, in leta 1961 proti jugoslo-
vanskemu prvaku Obradu Sreteno-
viču. Vojnovic je bil nekaj let tudi
boksarski trener in sodnik.

Med letoma 1964 in 1974 je bil
Sava na delu v Nemčiji, kjer se je
ukvarjal z judom, postal nosilec
mojstrskega pasu 3. dan in bil tudi
sodnik v tej športni panogi. Po vr-
nitvi v Maribor je bil med letoma
1978 in 1981 sekretar Boksarske
zveze Slovenije, sredi devetdesetih
let prejšnjega stoletja pa sekretar
Mestne zveze za judo Maribor.

Leta 1985 se je Sava zaradi
infarkta invalidsko upokojil. Tedaj
je novo ljubezen našel v planinar-
jenju. Bil je vodnik in član uprav-
nega odbora PD Maribor Matica
- vmes nekaj let tudi oskrbnik pla-
ninskega doma na Žavcarjevem
vrhu -, vse dokler so mu dovolje-
vale moči.

18.30 Nogomet - Leverkusen, evrop-
ska liga, Bayer - Villareal (TVS 2)
20.25 Košarka - San Sebastian, špan-
sko prvenstvo, Lagun Aro - Real Ma-
drid (Šport TV 1)

Na pustno soboto se je v koprski ma-
rini sestal vrh osmih največjih, na-
juspešnejših in, kot sami pravijo,
najaktivnejših jadralnih klubov v Slo-
veniji. Ti se v polni dvorani razjarjenih
športnikov niso dali motiti pri odloča-
nju o usodi Jadralne z-vez-e Slovenije so
z-a novega predsednika iz-volili Aljošo
Tomaža.

"Jadralna z-vez-a se je z-našla v pre-
lomnem trenutku, in kar delamo, je
z-elo narobe in z-elo slabo. Ne bom raz--
pravljal, ali je nadz-orni odbor, ki je
na tajni seji iz-ključ-il 63 od 76 klubov,
pravi ali ne, povem pa vam, da če bo
vojna, bodo tudi žrtve," je z-asedanje
kmalu po pričetku prekinil jadralec in
ugledni pravnik Srečko Jadek. Sklicate-
lje je posvaril, da so z- drastičnim red-
čenjem članstva grobo kršili ustavne
pravice, statut jadralne z-vez-e in z-akon
o društvih, saj klubom niso omogočili
z-agovora. Niso iz-dali sklepa z- obraz-lo-
žitvijo, temveč z-golj obvestilo o prene-
hanju članstva, ne naz-adnje o njihovi
iz-ključitvi ni odločala niti skupščina,
ki je edina pristojna z-a tovrstne ukre-
pe. Zato je delovni organ poz-val, naj
sejo nemudoma prekine in ponovno
skliče skupščino, na katero bodo vab-
ljeni vsi člani z- enakimi možnostmi
soodločanja.

Apelu se je odz-val Viljem Orel s
pojasnilom, da so bili klubi iz-brisani
iz- članstva in ne iz-ključ-eni ter da so
člane več-krat poz-vali, naj storijo, k
čemur so se z-avez-ali v pogodbi o pri-
družitvi, saj gre z-a obligacijsko raz-mer-
je. "V naš klub nismo prejeli nikakršne
z-ahteve o predložitvi dokumentov,
smo pa bili obvešč-eni, da nam iz-vr-
šni odbor kljub iz-ključ-itvi velikoduš-
no dovoljuje udeležbo na regatah in
njihovo organiz-acijo," je Orla postavil
na laž Janko Kosmina, nakar je olja na
ogenj prilil še nekdanji sekretar z-vez-e
Bojan Gale, ki je prisotne poduč-il, da

Telovadec Mitja Petkovšek, ki je minu-
lo sez-ono po treh z-aporednih z-magah
v jesenskem delu sez-one svetovnega
pokala osvojil tudi skupno z-mago na
bradlji z-a sez-ono 2010, se je lahko na
novo gimnastič-no sez-ono pripravljal
brez- več-jih težav, z-ato je z-elo z-adovo-
ljen. Lani je moral namreč- celoten spo-
mladanski del sez-one iz-pustiti z-aradi
poškodbe hrbta.

Lani je kljub polletni odsotnosti s
tekmovanj osvojil svetovni pokal, saj
so z-a sez-ono 2010 šteli štirje najboljši
nastopi, ki jih posamez-ni telovadec
z-more prikaz-ati v eni sez-oni. "Zdrav-
je mi kar služi. Seveda se poz-na, da
sem star, ampak hrbet ni nič- slabši
od lanske jeseni, mogoč-e še malo bolj-
ši. Je pa res, da imam druge težave,
tako da ni treninga, da me ne bi vse
bolelo. A pripravljen sem se truditi in
delati in upam, da bom še kdaj kaj na-
redil," je uvodoma v pogovoru z-a STA
svoje trenutno z-dravstveno stanje opi-
sal telovadec Narodnega doma, ki je
iz-jemno pomembno predolimpijsko
sez-ono, katere vrhunec bosta april-
sko evropsko in oktobrsko svetovno
prvenstvo, spodbudno z-ač-el z- minu-
lim nastopom na mednarodni tekmi
na Madeiri.

"Za tekmo na Portugalskem se
nisem posebej pripravljal, saj smo se
z-anjo odloč-ili le z-ato, ker je letošnja
sez-ona svetovnega pokala precej osi-
romašena. Vedno pa je dobro imeti
kakšen nastop več-, saj je tekma naj-
boljši trening. Če se ne bi odloč-ili z-a na-
stop na Madeiri, spomladi ne bi imeli
dovolj tekmovanj," meni Ljubljanč-an,
ki je pojasnil, da še ni v pravi formi,
z-ato se je na Portugalskem dvakrat
predstavil z- "lažjo" vajo.

Aljoša Tomaž:
"Svojega imena
in položaja nisem
pripravljen tvegati
za cilje,
ki so mi tuji"

"Glede na to, da ta čas še nisem v
pravi formi, sem se že pred odhodom
na Portugalsko zavedal, da bom tam
najbrž trpel. Nato sem opravil dva na-
stopa v enem dnevu, oba povsem so-
lidno. Enkrat je treba začeti," je dejal
Petkovšek in pojasnil, da za to sezo-
no kljub vsemu nima posebnih načr-
tov: "Do evropskega prvenstva, ki je
čez mesec dni, bi rad bil tako dobro
pripravljen, da bi lahko nastopil tudi
s težjo sestavo s tremi toči, s katero bi
bil povsem konkurenčen najboljšim
evropskim telovadcem na bradlji. To
pa je vse za ta del sezone."

A glavni cilj je svetovno prvenstvo
jeseni na Japonskem, kjer se bodo telo-
vadci potegovali tudi za olimpijske vo-
zovnice. Kljub temu da je Petkovšek
pri 34 letih v gimnastičnem svetu že
pravi veteran, pa je še vedno eden naj-
boljših telovadcev sveta na bradlji in
ima vse možnosti, da si na jesenskem
svetovnem prvenstvu v Tokiu vnovič
izbori nastop na olimpijskih igrah.
Specialisti na posameznih orodjih so
si lahko nastop na 01 v Pekingu leta
2008 leto poprej izborili le z naslovom
svetovnega prvaka - Petkovšek je bil
na SP v Stuttgartu 2007 vnovič svetov-
ni prvak na bradlji, medtem ko je na
istem prvenstvu Aljaž Pegan osvojil na-
slov svetovnega podprvaka na drogu
in tako ostal brez olimpijskega nastopa
-, zdaj pa so pri Mednarodni gimnastič-
ni zvezi (FIG) odločili, da je za olimpij-
ski nastop v Londonu 2012 dovolj, če si
med prvimi tremi na svetu.

"Želim si samo še, da bi bil zdrav,
da bi par let še lahko telovadil, da bi od
tega živel. Kot veste, v tem neizmerno
uživam, tako da je to vse, kar potrebu-
jem," je sklenil Petkovšek. (sta)
je tak odlok v nasprotju s pravili Med-
narodne jadralne z-vez-e ISAF. Stani-
slav Žbogar in podporniki so namreč-
po njegovem mnenju onemogoč-ili ude-
ležbo na regatah v domač-ih in tujih
vodah 558 jadralcem oz-iroma kar 70
odstotkom tekmovalcev, verificiranih
pri Jadralni z-vez-i Slovenije. Posledica
Žbogarjevih sankcij pa utegne biti tudi
odpoved 48 regat v slovenskem morju,
kar je 62 odstotkov vseh predvidenih
tekmovanj v letu 2011. Če se to z-godi,
bo med drugim odpadlo sedem dr-
žavnih prvenstev, šest regat z-a Pokal
Slovenije in evropsko prvenstvo v ra-
z-redu Musto Performance Skiff, ki ga
iz-vajalci brez- č-lanstva v JZS po pravi-
lih mednarodne jadralne z-vez-e ISAF
ne morejo iz-peljati.

Po vsem slišanem je vest z-askelela
predsedujoč-ega skupšč-ini Drava Ferli-
goja, tik pred tem, da pobere šila in ko-
pita, pa je bil tudi Aljoša Tomaž, a se
je v nasprotju s koprskim notarjem z-a
umik odloč-il nekoliko prepoz-no. Med-
tem ko si je vz-el nekaj minut odmora
in pred vrati sejne dvorane tuhtal kaj
storiti, ga je namreč- osem od trinajstih
klubov z- glasovalno pravico iz-volilo
z-a predsednika z-vez-e in ob povratku
vidno raz-dvojenega preprič-alo, naj
vendarle sprejme funkcijo. "Svojega
imena in položaja nisem pripravljen
tvegati z-a cilje, ki so mi tuji. Govoril
bom z- vsemi, ki želijo jadralnemu špor-
tu dobro, in z-adeve skušal urediti č-im
hitreje. Če to ne bo možno, jih bodo
drugi. Ne mislim biti predsednik z-a
vsako ceno," je v z-aključ-nem nagovoru
dejal prvi mož KD banke in med dru-
gim dodal, da č-e ga na upravni enoti
z-aradi Veselkove prepovedi ne bodo
vpisali v register, brez- legalne in legi-
timne podlage ne namerava delovati.

Ljubez-en je splahnela. Na prvi tekmi
osmine finala lige prvakov sta se Arse-
ne Wenger in Pep Guardiola še spoš-
tujoč-e objemala. V torek z-več-er, ko je
Barcelona z-nova iz-loč-ila Arsenal iz- lige
prvakov, so letele le še pikre iz-jave. "Iz--
ključ-itev Robina van Persieja je ubila
tekmo. Pravz-aprav je bila odloč-itev
sramotna!" je č-ez- sodnika Massima Bu-
sacco besnel trener Arsenala in dodal,
da bi brez- odloč-itve topnič-arji, ki sicer
niti enkrat niso streljali na gol, z-agoto-
vo napredovali. "Saj niso z-mogli treh
z-aporednih podaj," je Wengerju vrnil
Guardiola.

Frustracije z-aradi poraz-a (3:1, skup-
no 4:3) so pri Arsenalu iz-ražali raz-lič--
no. Čez- švicarskega sodnika sta se
jez-ila predvsem Wenger in van Per-
sie. "Dve vrsti ljudi sta lahko nesreč--
ni: tisti, ki ljubijo Arsenal, in tisti, ki
obožujejo dober nogomet. Žal mi je z-a
ljudi, ki so gledali današnjo tekmo," je
povedal Wenger in dodal: "Ne prese-
neč-a me, da Barceloni ni pokaz-al no-
benega rumenega kartona. Svoje sem
sodniku povedal tudi v obraz-." A stati-
stika Wengerju ne govori v prid: van
Persiejeva iz-ključ-itev je bila deveta
Arsenalova v letošnji sez-oni, medtem
ko ima Barcelona doslej vsega dve.

Van Persie je že na z-elenici Camp
Noua Busacci z-aman s prstom z-aokro-
žil tribune in 95.000 glasnih navijač-ev:
"Skušal sem mu pojasniti, kako naj pri
95.000 vrešč-eč-ih navijač-ih slišim sod-
niški žvižg? Pa saj to je smešno!" Druga-
č-e se je odz-val krivec z-a prvi z-adetek
Cesc Fabregas, ki je na Twitterju z-api-
sal: "Prevz-emam vso krivdo z-a današ-
nji rez-ultat. Eden najslabših trenutkov
mojega življenja. Opravič-ujem se."

Čeprav je Wenger Barceloni z-a
z-mago č-estital, je Guardioli vendarle
namenil grobe besede. "Rekel mi je,
naj č-estitam sodniku. Realnost pa je,
da niso z-mogli treh z-aporednih podaj
in enkrat streljati na vrata," je raz-ložil
trener Barce, ki je iz-postavil z-adetka
Messija in Xavija ter z-branost Masche-
rana ob koncu tekme, ko je prepreč-il
edino priložnost Arsenala.

V severnoameriški košarkarski ligi
NBA je v noč-i na sredo na parket od
slovenskih igralcev stopil le Goran
Dragic s Houstonom, ki se je pomeril
s svojim nekdanjim moštvom Phoeni-
xa in klonil s 110:113. Dragic je v 12
minutah zbral šest točk, tri ukradene
žoge, enkrat je uspešno skočil in enkrat
podal. Tekmo je začel na klopi za re-
zervne igralce.

Pri domačih je blestel Hakim War-
rick, ki je z 32 točkami dosegel rekord
kariere. Vince Carter je 15 točk od 32
prispeval v zadnji četrtini. Pri Hou-
stonu je bil najbolj razpoložen Kevin
Lowry z 32 točkami, zadel pa je kar
sedem metov za tri točke, kar je njegov
osebni rekord. Phoenix na tekmi ni ni-
koli vodil za več kot šest točk, je pa že
zaostajal za 11, vendar je na koncu izid
spreobrnil v svojo korist. V zaključ-
ku tekme je Steve Nash zgrešil prosti
met, ki bi Phoenixu prinesel neulovlji-
vo prednost, nato pa je Brad Miller ob
zvoku sirene zgrešil trojko, ki bi prine-
sla podaljšek.

"To je način, na katerega se mora
košarka igrati. Oni so zadevali, mi
smo zadevali svoje mete. Bila je nape-
ta tekma in res smo garali. Carter je
zadel nekaj metov, kot ekipa pa so pri-
kazali nekaj odlično uigranih akcij,"
pa je tekmo pokomentiral razpolože-
ni Lowry. (sta)

Vzvišeni hokejski milijonar-
ji iz Salzburga so ignorirali
Tivoli in za kazen z Olimpijo
odigrali dve tekmi v enem
kosu.

Leta 2010 smo prvič popeljali Večerove goste na Kompaso-
vo rečno križarjenje. V septembru se je 130 udeležencev
odpravilo na pot proti Moskvi, tam pa so se vkrcali na
ladjo Novikov Priboj in nato devet čudovitih dni prežive-
li na križarjenju. Potovanje je bilo res nepozabno in zato
smo pri Večeru za jesen 2011 v sodelovanju s Kompasom
pripravili rečno potovanje v Holandijo in romantično doli-
no Rena. Pluli boste od Amsterdama, po kanalih do Rena
in nato dalje v Nemčijo. Mesta, mimo katerih boste pluli,
bodo Krefeld, Koln, Konigwinter, Rudesheim, Mannheim,
vse do Strasbourga. Vmes bo veliko čudovitih ogledov, med
plovbo pa zanimiv program. Zaplujte z nami!

Zbirališče potnikov v zgodnjih jutranjih urah na dogovor-
jenem mestu v Mariboru in prevoz na ljubljansko letališ-
če. Jutranji polet proti Amsterdamu. Vožnja do pristanišča
in nastanitev v ladijskih kabinah. Kosilo. Popoldanski spre-
hod po osrednjem trgu Dam, kjer je poleg nacionalnega
spomenika, Nove cerkve (kronanja kraljev), kraljeve pala-
če tudi znameniti muzej voščenih lutk. Večerja. Po večerji
nočno križarjenje z ladjico po kanalih Amsterdama. Preno-
čevanje.

Zajtrk. Dopoldanski ogled mesta, kjer imajo več kot sto ki-
lometrov kanalov in trikrat več mostov, kot jih imajo Be-
netke. Pot nas bo vodila po znamenitem Cvetličnem trgu
ter živahni trgovski ulici Kalverstraat, ki vas pripelje do
osrednjega trga Dam. Obiskali boste lahko tudi eno najzna-
menitejših brusilnic diamantov, kjer so brusili tudi zname-
niti Kohinur (Koh-I-Noor), ki je vdelan v angleški kraljevi
kroni. Videli boste brusilce pri delu pa tudi prave briljan-
te različnih oblik, velikosti in barvnih odtenkov. Kosilo.
Popoldan izlet v Volendam in Zaans Schans, kjer si boste
ogledali eno izmed številnih coklam, saj izdelovanje teh
lesenih obuval sodi med tradicionalne nizozemske obrti.
Nato vožnja naprej do prijetnega ribiškega mesteca Volen-
dam. Sprehod po starem mestnem jedru, kjer obiskovalce
prevzame preprostost nizozemske arhitekture in stare le-
sene ladje v mestnem pristanišču. Vrnitev v Amsterdam
in večerja. Po želji večerni sprehod po rdeči četrti. Preno-
čevanje.

Zajtrk. Dopoldan bomo prispeli v Nijemegen, najstarejše
nizozemsko mesto, ki leži ob reki Ren. Obiskali bomo za-
nimiv muzej Helene Kroller Muller, ki je že leta 1935 pre-
poznala talent Van Gogha in kot njegova strastna zbiralka
uredila drugo največjo zbirko njegovih del na svetu. Vrni-
tev na ladjo, kosilo in plovba. Pluli bomo po Renu, eni naj-
daljših in najpomembnejših evropskih rek, in v večernih
urah prispeli do nemškega mesta Krefeld. Večerja in pre-
nočevanje.

Po zajtrku bomo nadaljevali plovbo mimo mest Dusseldorf
in Zoins ter po kosilu prispeli v Koln, četrto največje mesto
v Nemčiji. Mesto, ki so ga leta 50 ob reki Ren ustanovili

Rimljani, je ekonomska in kulturna prestolnica Porenja,
znano po kolnski katedrali, pivu Kolsch in kolonjski vodi.
Po mestu se bomo sprehodili v spremstvu vodnika. Nada-
ljevanje plovbe mimo Bonna in po večerji prihod v Konigs-
winter. Prenočevanje.

Po zajtrku plovba mimo mesta Koblenz po poti, katere bre-
govi krasijo čudoviti gradovi, med njimi polja, gozdovi in
številni vinogradi. To je domovina renskega rizlinga, po-
krajina zelenja, lepih mest z bogato zgodovino in številnih
lepih gradov. Z ladjo bomo pluli mimo pečine Lorelei, s ka-
tere je po legendi rečna sirena s svojim prelepim petjem za-
peljevala mornarje, mimo čudovitih mest in srednjeveških
gradov. Popoldan prihod v Rudesheim, kjer se bomo med
sprehodom po mestu odpravili tudi na degustacijo vin. Ve-
čerja in prenočevanje.

Po zajtrku bomo pluli mimo čudovitih mest Wiesbaden, Ni-
erstein, Worms do Mannheima. Po kosilu se bomo odpravi-
li do Heidelberga, starega univerzitetnega središča. Ogled
veličastnega gradu, ki se dviga nad mestom. Sprehod po
mestu z univerzo iz 14. stoletja. Vožnja do sotočja rek Majne
in Rena, kjer je zraslo mesto Mainz, danes prestolnica zve-
zne dežele Porenje - Pfalška. Vrnitev na ladjo in plovba. Zve-
čer bo na ladji gaia večerja. Prenočevanje.

Ponoči bomo prispeli v Strasbourg in se po zajtrku poslovili
od ladje. Pred odhodom v Frankfurt bo še kratek ogled zgo-
dovinskega središča, imenovanega Grande Ile, kije od leta
1988 uvrščeno na Unescov seznam svetovne kulturne de-
diščine. Vožnja v Frankfurt in v večernih urah polet proti
Ljubljani. Sledil bo avtobusni prevoz v Maribor.

Ladja Mona Lisa je rečna ladja, ki je bila zgrajena leta 2000. Dolga je 82 metrov
in široka 9,5 metra. Ladja sprejme 100 potnikov in ima 49 kabin. Kabine so
razporejene v dveh nivojih, na najvišjem je sončna paluba. Med skupnimi pro-
stori so restavracija, bar s plesnim podijem in trgovina s spominki.

Kabine so dvoposteljne (postelji sta lahko skupaj - francosko ležišče ali
dve ločeni) in lično opremljene. Vsaka kabina ima kopalnico (s prho). Od do-
datne opreme so v kabinah tudi TV, radio, sef in sušilnik za lase. Vse kabine
so zunanje in imajo okno.

Zanesljiva in prijateljska posadka je usposobljena po načelu najvišje kako-
vosti in gostoljubja in je pripravljena pomagati in izpolniti vsako željo potni-
kov. Uradna kategorija ladje je 3***.

Cena za osebo: 1380 € v dvoposteljni kabini na srednji palubi. Cena vključuje:
letalski prevoz Ljubljana-Amsterdam in Frankfurt-Ljubljana v ekonomskem
razredu, letališke in varnostne pristojbine v višini 120 €, transferje po progra-
mu, vključno s prevozom Maribor-letališče-Maribor, 6 polnih penzionov na
ladji (prvi dan večerja in zadnji dan zajtrk), pijačo pri kosilu in večerji (voda,
vino, pivo, sokovi), oglede po programu, slovensko vodenje, osnovne napitni-
ne za ladijsko osebje in organizacijo potovanja. Doplačila: za kabino na zgor-
nji palubi 89 €, za enoposteljno kabino (poljubna paluba) 189 €.

Prijave zbiramo v Kompasovih poslovalnicah. Kompas Maribor: Titova cesta
2 a, Maribor; telefon 02 2346 950; Kompas Ptuj: Slomškova 9, Ptuj, telefon 02
7980 970; Kompas Murska Sobota: Slovenska cesta 37, telefon 02 5241 577. Za
prijavo izpolnite pogodbo o potovanju in plačate rezervacijo v višini 400 € na
osebo, preostanek lahko poravnate v obrokih, a najkasneje 14 dni pred odho-
dom. Splošni pogoji in navodila so sestavni del programa in so za objavljeni
program posebej pripravljeni. Prejmete jih na prodajnem mestu ob sklenitvi
pogodbe. Prijave se zbirajo do zasedbe prostih mest. Pogoj za prijavo je, da je
vsaj eden od družinskih članov naročnik Večera. Izvajalec potovanja je Kom-
pas, d.d., Pražakova 4, Ljubljana, sektor Kompas Holidays Potovanja.

Ob mogočni zgodovinski
ostalini otomanskega
imperija je v zadnjih
nekaj letih sredi Istanbu-la
zraslo 94 sodobnih
naku-povalnih središč po
vzoru- zahodnega sveta

Kakor je po Emilu Zolaju osrednja zele-
na tržnica trebuh Pariza, tako je Veliki
bazar ali Kapaličarši, kot ga imenujejo
domačini, duša Istanbula. Vsak popot-
nik, ki je vsaj enkrat obiskal to kot če-
belji panj brenčeče in gomazeče mesto
znotraj 15-milijonskega Istanbula, ki ga
kot starodavna mestna vrata omejuje
devet vhodov, se želi vanj vedno znova
vračati. Pa ne zaradi več kot 5500 trgo-
vinic, ki so nagnetene na tej največji
pokriti tržnici sveta, ampak zaradi svo-
jevrstnega utripa in kulture trgovanja,
za katero si je treba vzeti čas, kakor si
ga vzamejo domači trgovci, če pri mi-
moidočem zaznajo najmanjšo iskrico
zanimanja za blago, ki ga prodajajo. Ka-
paličarši živi svoje življenje že stoletja
in je bil s svojo starodavnostjo pravza-
prav prvi nakupovalni center, kakršne
poznamo danes v modernih mestih.

Istanbul je kraj pričevanja starodavne
zgodovine in predvsem arhitekture
otomanskega imperija. Kdor ga obišče,
ga prevzamejo mogočne arhitekturne
stvaritve najslavnejšega turškega arhi-
tekta Sinana, ki je v 16. stoletju, ko je
bilo obdobje otomanskega imperija na
vrhuncu, v Istanbulu projektiral pala-
če in mošeje (mnoge so danes muzeji),
ki predstavljajo dušo otomanske arhi-
tekture. Ker so bile pretežno zgraje-
ne iz lesa, so danes mnoge, predvsem
manjše, že izginile, v sodobnem Istan-
bulu so jih nadomestile nove zgradbe.
Tu in tam je še mogoče videti kakšen
skelet lesene stavbe, ki žalostno pro-
pada, med njimi je tudi palača sester
enega od sultanov, ki jo je začela obnav-
ljati avstrijska družba DO&CO Turčija.
Pred petimi leti z joint-venture usta-
novljena enota v Istanbulu se ukvar-
ja s cateringom in hitro pripravljeno
hrano, s katero oskrbuje letalske in lad-
jarske družbe, med njimi Turkish Airli-
nes, ta pa se zaradi kakovosti prehrane
v letalih uvršča v sam svetovni vrh
(merjeno po zadovoljstvu potnikov).
Palačo bodo obnovili v izvirni podo-
bi in jo preuredili v hotel najvišje ka-
tegorije, tako da bodo imeli gostje, ki
se bodo lahko že prihodnje leto zbuja-
li v njenih posteljah, resnično občutek
bivanja v Istanbulu, ne pa v kakšnem
sodobnem hotelu na Dunaju ali v Pari-
zu. Kakor torej po eni strani Istanbul
želi ohraniti svojo dušo, zaradi katere
se vanj zgrinja večina turističnega ve-
letoka, mu jo razvoj neizpodbitno spre-
minja. Iz mesta, ki edino na svetu leži
na dveh celinah (evropski in azijski),
želi oblast narediti sodobno svetovno
prestolnico, v kateri se turistično doživ-
ljanje ne bi začelo in končalo na osred-
njem letališču Ataturk ali z ogledom
nekaj mošej in sultanskih palač.

Istanbul je namreč letalska odskoč-
na deska za cilje na Daljnem vzhodu,
v Aziji in Afriki, na kar je vodstvo Tur-
kish Airlines z dr. Temelom Kotilom na
čelu sicer zelo ponosno, a skupaj z me-
stom in državno oblastjo si Turki želijo
v Istanbul privabiti in v njem zadržati
čim več turistov. Svetu želijo namreč
pokazati, da so kot eno najhitreje raz-
vijajočih se svetovnih gospodarstev
vredni daljšega postanka, ogleda in v
zadnjem času tudi turističnega zaprav-
ljanja denarja. Istanbul želijo postavi-
ti ob bok svetovnim prestolnicam ne
samo poslovno, prometno in turistič-
no, ampak tudi potrošniško.

Zato letos prvič pripravljajo nakupoval-
ni festival, ki bo trajal pravljičnih 40
dni, od 18. marca do 26. aprila, postal
pa naj bi tradicionalen. Z njim bo živel
celoten Istanbul s številnimi kulturni-
mi prireditvami, koncerti, modnimi
revijami, predvsem pa 94 modernih
nakupovalnih središč, ki bodo v tem
času odprta do 23. ure, enkrat na teden
pa celo do 2. ure zjutraj. Kupcem in obi-
skovalcem obljubljajo za 30 odstotkov
znižane cene sezonskega blaga, pozno
ponoči pa naj bi jih znižali tudi za 70
odstotkov. Istanbul naj bi v srcih naku-
povalcev zaživel podobno kot London,
Pariz ali New York.

"V času nakupovalnega festivala
pričakujemo 1,5 milijona obiskoval-
cev in d-o leta 2023, ko bo stoletnica
mod-erne Turčije, 10 milijard- d-olarjev
prihod-ka. Turiste želimo v Istanbul pri-
vabiti ne samo zarad-i turizma, ampak
tud-i zarad-i zabave in nakupovanja, v
akciji pa sod-elujejo tako d-robni trgovci
kot velike agencije, pritegnili smo 172
pred-stavnikov različnih branž, sod-elu-
je 2500 pred-stavnikov različnih pod--
jetij. Naš cilj ni samo posel, ampak v
festivalu, ki bo postal trad-icionalen,
vid-imo d-olgoročno naložbo," je 45 no-
vinarjem iz Evrope in Azije konec fe-
bruarja v Istanbulu razlagal Hakan
Kod-al, ed-en od- treh članov pred-sed--
stva organizacijskega od-bora. Nakupo-
valni festival naj bi v prihod-nje postal
največji tovrstni d-ogod-ek leta v Istan-
bulu, lani so imeli največji nakupoval-
ni centri v teh 40 d-neh 1,8 milijard-e
d-olarjev prometa, od- tega je bilo le 20
od-stotkov ali 550.000 tujcev.

Da bi nakupovalni festival za svoje-
ga sprejeli tud-i tujci, so organizatorji
ob pod-pori mestnih oblasti Istanbula
in ministrstva za kulturo in turizem
v organizacijo in oglaševanje investi-
rali 50 milijonov turških lir (približ-
no 25 milijonov evrov), s festivalom
pa želijo Istanbul gled-e nakupoval-
ne privlačnosti postaviti ob bok tud-i
Dubaju in Singapurju, kamor se sed-aj
usmerjajo premožni turistični potroš-
niki iz te regije. Največ nakupovalno
razpoloženih turistov pričakujejo iz
Rusije, Irana, Ukrajine, Azerbajd-žana,
Savd-ske Arabije, Grčije, Romunije, Siri-
je in Iraka.

Istanbulski Kapaličarši živi svoj stolet-
ni utrip navkljub sod-obnemu Istanbu-
lu in navkljub d-ejstvu, d-a se ponaša s
prvim nakupovalnim sred-iščem v zgo-
d-ovini. In ga bo živel, četud-i se vklju-
čuje v organizacijo nakupovalnega
festivala. Med-tem po Istanbulu raste-
jo šestnad-stropni zahod-njaški šoping
centri, najbolj znani med- njimi so Kan-
yon, Cevahir in Capitol, v katerih sta
zgornji d-ve nad-stropji namenjeni re-
stavracijam, pretežno s hitro priprav-
ljeno, a tud-i okusno klasično hrano, ki
jih Turki, zaposleni v bližini, množično
obiskujejo med- premorom za kosilo. V
neposred-ni bližini morja pa se d-viga v
nebo skelet novega mega centra, finan-
cerjev skupine zasebnih pod-jetij, ki jim

Pri Turkish Airlines za to obd-obje
že opažajo povečano število rezervira-
nih letalskih vozovnic, čeprav Temel
Kotil pravi, d-a zanje, ki d-nevno prepe-
ljejo od- 70.000 d-o 80.000 potnikov, to
ni veliko. "Pomembno je, d-a bod-o gost-
je spoznavali Istanbul tud-i z d-rugačni-
mi očmi. V tem času bomo ponud-ili
posebne cene vozovnic in prepričani
smo, d-a ne bo težav pri pregled-u prtlja-
ge, če je bod-o imeli potniki nekaj več
kot običajno," je poved-al Temel Kotil.

S sod-obnimi nakupovalnimi cen-
tri Istanbul svetu sporoča, d-a je tud-i
na pod-ročju potrošništva enak razvi-
ti Evropi, pred- vrati katere za vstop
v članstvo EU čaka že tako d-olgo, d-a
pred-sed-niku turške vlad-e Recepu Erd-o-
ganu že počasi pohaja potrpljenje. V
Istanbulu je na vsakem koraku, še moč-
neje pa vzhod-no od- Zlatega roga in na
azijski strani, mogoče čutiti d-uh evrop-
skosti, le d-a je nakupovalni utrip v teh
mega centrih mnogo bolj umirjen kot
na bazarju. Cene pa? Približno takšne
kot v Evropi, mord-a za nianso nižje, a
brez za bazar tako značilnega baranta-
nja. Najpogostejši napis v izložbah je
bil ind-irim (razprod-aja), za evropske
oči pa malce nenavad-no med- prod-ajal-
ci skoraj ni bilo d-eklet.

Kaj bo prineslo potrošniško približe-
vanje razvitemu svetu Turkom, bo
zanimivo vid-eti, vsekakor pa takšno
poenotenje sveta postavlja kulturne
posebnosti in privlačnosti Turčije v
novo luč, pred-stavlja nam novo Tur-
čijo, ki se umika stari, trad-icionalni,
kar je še posebno d-obro vid-no v novej-
šem, azijskem d-elu Istanbula. Sprehod-
po Istiklal Street (Ulici neod-visnosti),
osred-njem trgu Taksim in znameni-
ti "Bagd-ad- Street" na azijski strani,
polni luksuznih lokalov s še bolj luk-
suznim blagom pretežno evropskih
in ameriških blagovnih znamk, kjer
bivajo pretežno premožni v varova-
nih pred-elih, je jasen znak, d-a smo v
sod-obni Turčiji, ki ima, tako kot vse
razvite d-ržave, svoje Manhattne in Be-
verly Hillse.

Firence, Toskana 19.03. (2D), Dubrovnik 26.03. (2D), Cinque Terre 02.04. (2D),
| Tirolska in Dolomiti 09.04. (2D), Rim 22.04. (4D), Nizozemska 22./24./26.04. (5D),

Florida in Bahami 23.04. (1 ID), Klasična Grčija in Meteora 25.04. (5D),
| Indija 25.04. (9D), Rim, Pompeji in Capri 26.04. (5D), Belorusija 26.04. (6D),
Pariz 27.04. (5D), Portugalska 27.04. (6D), Barcelona 29.04. (4D)...

d-anes, je treba mnogo več kot le pogle-
d-ati zgod-ovinske znamenitosti. Vrniti
se je treba večkrat, zaznati spremembe,
ki jih prinaša globalno potrošništvo v
življenja ljud-i, pot d-o njihovih src pa,
tako kot povsod- po svetu, od-pira po-
znavanje vsaj nekaj besed- njihovega je-
zika. Tesekkur (hvala po turško) je imel
prav ta učinek in to Turki cenijo bolj od-
vsakršne d-ruge tujčeve prijaznosti.

Intelekta odkriva. Najlepši španski otok. Zadnji neokrnjeni košček
zahodnega Sredozemlja. Rajske, bele peščene plaže, turkizno modro
morje, prekrasna narava, vrhunska kulinarika, odlične možnosti za
izlete. Vsak teden od maja do oktobra direktno z Brnika.

Menorca je pravi mali košček raja sredi Sredozemlja. Leži v Balearih, vzhodno od
bolj znane in večje Mallorce, sicer pa je njeno popolno nasprotje, zato jo včasih
imenujejo tudi mala sramežljiva sestra Mallorce.

Čudovit, zelen otok s prekrasnimi plažami in kristalnim turkizno modrim morjem je
zaščiten biorezervat, ki nudi idealno osnovo za razvoj trajnostnega turizma v
harmoniji z naravo. Zeleni borovi gozdički, živopisne livade, kjer se pasejo
avtohtona rdeča goveda in prekrasni črni menorški pasemski konji, poslednje
vrste nekaterih redkih želv in pticzlomijo srce še tako ravnodušnemu obiskovalcu.

Poseben pečat Menorci daje tudi vrhunska kulinarika, saj je neokrnjena narava
idealna osnova za božanske okuse njihovih specialitet. Kosilo ali večerja v tipični
gostilnici vstran od mestnega vrveža. Sloviti ginXoriguerza aperitiv, domača juha
iz fig za predjed, sveže pečene ribe z delikatesno majonezo, ki so jo med drugim
izumili prav na Menorci, za glavno jed in svetovno znani sir Queso Mahon za
desert.Mmmm...

Menorca ima tudi bogato kulturnozgodovinsko dediščino. Glavno mesto Mahon,
največje naravno pristanišče v Sredozemlju, se ponaša s čudovito arhitekturo iz
obdobja angleške vladavine, drugo največje mesto Ciutadella pa je tipično
špansko mestece s številnimi barčki, trgovinicami in restavracijami, kjer bomo
lahko občudovali najlepši sončni zahod na otoku.

Svoj nepozabni dopust lahko Intelektini gostje preživijo v različnih letoviščih na
jugu otoka. Calažn Porter je eno od prvih letovišč na otoku, ki je postalo znano po
jami Cava džen Xoroi, ki je podnevi bar s čudovitim razgledom, ponoči pa se
spremeni v najbolj priljubljeno diskoteko na otoku. Letovišče Son Bou se ponaša z
najdaljšo, več kot 2 km dolgo, s finim belim peskom posuto peščeno plažo, ki se
položno spušča v kristalno turkizno modro morje. Slikovita Cala Galdana pa slovi
kot najbolj mondeno letovišče z majhno promenado in prekrasno peščeno plažo,
na kateri najdemo tudi nekaj naravne sence.

Seveda pa Menorce ne moremo okusiti v popolnosti, če se ne udeležimo tudi
kakega organiziranega izleta ali pa vsaj za par dni najamemo avtomobil. Otok je
enostavno prelep in prebogat, da bi se zadovoljili samo s kakovostno hotelsko
ponudbo. Mitijana, Maccarella, Son Saura, Monte Toro, Festes de Sant Joan,
Torralbad'en Salord...

Pridite in doživite zadnji košček raja v zahodnem Sredozemlju! Menorca, lepotica
zahodnega Sredozemlja, vas vabi, da jo spoznate in osvojite. Ekskluzivno, samo
pri Intelekti!

- Gostuje KUD Veseli oder, TASCA.com. Vstopnice bod-o
na voljo eno u-ro pred- pred-stavo. Četrtek, 10. 3., ob 19.30.

- Prod-u-kcija gled-ališkega stu-d-ia mgP - mlajša sku-pina:
SERIJA ALFA. Nedelja, 13. 3., ob 17.00.

- KUD Art Stays, med-narod-ni slikarski ex tempore Ptu-j
karneval 2011. Razstava bo od-prta v Galeriji Tenzor

Na 5. koncertu- komornega cikla Akademije za glasbo bosta nastopila
dva klavirska du-a in dva klavirska tria. Vstopnine ni. Dvorana Slavka Osterca.
Četrtek, 10. 3., ob 19.30.

PIONIRSKA KNJIŽNICA ROTOVŽ
Pravljična u-ra vsak torek ob 17.00.
Igralnica za male in velike vsak petek ob 10.00.
PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS
Pravljična u-ra vsak četrtek ob 17.00.
KNJIŽNICA KAMNICA
Pravljična u-ra v četrtek, 10. 3., ob 17.00.
KNJIŽNICA HOČE

Igran o-animirana pred-stava za otroke, starejše od- 3 let. Četrtek, 10. 3., ob 18.00.

Začarani š-torklji, marionetna lu-tkovna pred-stava za otroke, starejše od- 4 let.
Nedelja, 13. 3., ob 17.00.

Delavnica origami, izd-elovali bomo papirnate žerjave, ptica, simbol miru-.
Delavnica je namenjena d-ru-žinam. Sobota, 12. 3., od 14.00 do 16.00.

Janko in Metka, pred-stava Lu-tkovnega gled-ališča Velenje. Sobota, 12. 3., ob 10.30.

Linhartovo srečanje - LUTKARIJE 2011. Območna revija otroških- l
u-tkovnih- sku-pin iz občin Lenart, Sveta Trojica in Sveti Ju-rij v Slovenskih- goricah-.
Četrtek, 10. 3., ob 10.00.

Z igro in plesom v pomlad, območno srečanje otroških- folklornih- sku-pin.
Četrtek, 10. 3., ob 18.00._

- TM Stevens & Shocka Zooloo, power, metal,
fu-nk koncert. Ponedeljek, 14. 3., ob 21.00.

-.Zgodba o rocku-, glasbeni d-voboj, četrtkovi rock večeri.
Četrtek, 10. 3., ob19.30.

in od-rasle in koncert Jeleni Loje. Sobota, 11. 3., ob 20.00.
Rezervacija vstopnic: 02 252 30 77 od- 19.00 d-o 20.00 in
www.klu-b-kgb.si.

English Stu-dent Theatre, mu-zikal SHOWTIMEI! Za izven.
Četrtek, 10. 3., ob 18.00.
Vstopnice na: dru-ga.est@gmail.com.

6. med-narod-na konferenca Dru-žbena od-govornost in izzivi
časa 2011: Mladi v presečiš-ču- svetovnih sprememb,
rt^iumiEDiit SEIHEH ₁₀. _{do 12}. ₃.

Sonata strahov Au-gu-sta Strindberga, premierna
pred-stava, prod-u-kcija četrtega letnika Gled-ališke šole
Prve gimnazije pod- mentorskim vod-stvom Tina Grabnarja.
Četrtek, 10. 3., ob 19.00.

Infiniti projekt, preplet neskončnih- d-imenzij plesa in glasbe. Petek, 11. 3., ob 20.00.

14. gledališ-ki dnevi - območna revij odraslih gledališ-kih sku-pin. Marc Comoletti:
Boeing - Boeing. KUD Štefana Romih-a Črešnjevec. Nedelja, 13. 3., ob 19.00.

T. Partljič: Krivica boli. KUD Sloga Leskovec - Stari Log. Petek, 11. 3., ob 19.00.

Saš-a Pavček: Obleci me v polju-b. Večer lju-bezenskih- pesmi in ču-tne glasbe.
Petek, 11. 3., ob 20.00.

Siti teater: Fotr, monokomed-ija
z Lad-om Bizovičarjem.
Petek, 11. 3., ob 19.30.

14. gledališ-ki dnevi - območna revija
od-raslih- gled-aliških- sku-pin.
Ogled- kratkih- enod-ejank A. P. Čeh-ova:
Snu-bač in Med-ved-. KD Slomšek
Slovenska Bistrica. Premiera v soboto,

UČITELJ, komed-ija, igra Aljoša
Trnovšek. Za zeleni abonma in izven.
Petek, 11. 3., ob 19.30.

Stopite v korak z najnovejšimi modnimi
kolekcijami pomlad/poletje 2011
svetovno znanih in uveljavljenih
blagovnih znamk ter pridite na veliko
modno revijo, v družbo priznanih
slovenskih in tujih modelov ter
karizmatične Maje Martine Merljak.
Modno revijo bo popestrila glasbena
gostja - mlada latino diva Maria Masle.
Vabljeni na osrednji prireditveni prostor.

Družinski ansambel za
prosperiranje poezije in glasbe
PAPIR, gosti: Bilbi in Band,
Ansambel Patetico

- MILIJO-N 289 TISO-Č 369 ZA SAMO-STO-JNO-SLO-VENIJO-,

razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990.

- PSTI MARIBOR 1941-1945, stalna razstava.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - INDUSTRIJSKI
MARIBOR V 20. STOLETJU, stalna razstava.

- ČLOVEKA NIKAR... Boj za slovenske severne meje
ju-nij-ju-lij 1991, občasna razstava.

- POROKA BO!

Mu-zej je od-prt od- poned-eljka d-o petka med- 8.00 in 17.00,
v soboto med- 9.00 in 12.00.

HRAM VINSKE TRADICIJE IN KULTURE

Mu-ze-jski eksponati vinske dediš-čine, razstava u-podobitev
vinskih sort bratov Kreu-zer, ročno izdelani praline-ji,
darila in spominki. Razstaviščni, tu-rističn o-informacijski,
d-egu-stacijski in prod-ajni center. Delovni čas: vsak d-an od-
10.00 d-o 18.00. Informacije: www.maribor-pohorje-.si,
stara-trta@maribor.si, Vojašniška 8, tel. 02 25 15 100.

GALERIJA MEDIA NOX

ARTNOX - večmed-ijska likovna razstava akad-emskega slikarja Mita Gegiča
z naslovom Online/Offline. Vstopnine ni. Na ogle-d do 16. 3.

KIBLA - KIBELA

Diana Mu-re-š-kič: Ele-me-ntarno krože-nje-. Razstava glinenih- izd-elkov. Vstopnine ni.

AMFITEATER SREDNJE ZDRAVSTVENE IN KOZMETIČNE ŠOLE

Razstava fotografij Be-ne-š-ke-maske-, Ivana Vinovrškega, člana Folotklu-ba Maribor.
Na ogle-d do 18. 3._

FOTOGALERIJA STOLP

Iris Anam Cara, dotik sve-tlobe-, Pe-tra Draš-kovič, me-dve-dje- me-ditacije-,
Ale-š- Gre-gorič, portre-ti. Na ogle-d do 26. 3.

Red PIZZICATO 1, Kulturni dnevnik
red ZELENI I in izven
SPOZNAVAJMO
INSTRUMENTE: ROG - OD
LOVA DO ZVEZD
Boštjan Lipovšek, rog
Ansambel HorRORn
Spored: G. Rossini, C. M. von
VVeber, R. VVagner, N. N. Čerepnin
Kulturni dnevnik - delavnica:
Vesoljska ladja

MB, NOVOGRADNJA, 54 M2, z dv-ema
park., komfortno opremljeno, pro-
dam. 77.990 EUR. Tel. 040/500-232.

(OJ39528/02/1)

TABOR,3-SOBNO STANOVANJE, v-blo-
ku, prodamo za 61000 EUR. Tel.
031/219-064. (OJ39598/02/1)
MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE v-
centru Malečnika, prodamo. Tel.
041/634-854. (OJ39623/02/1)
PRODAMO ENO- INDVOSOBNO stano-
v-anje v- Mariboru - Prušnikov-a in Borš-
tnikov-a.Tel. 041/519-607.
(OJ39692/02/1)

KIDRIČEVO, 2-SOBNO STANOVANJE,

54 m2, urejena ZK, 1. nad., prodam. Tel.
041/754-850. (OJ39698/02/1)

ODDAM_

NA POBREŽJUV MARIBORU oddamv-
najem nov-ejšo opremljeno garsonjero
z atrijem. Tel. 051/314-402.

(OJ39559/02/3)

200M OD EUROPARKA ODDAMstano-

v-anje, 33 m2. Tel. 041/613-700.

(OJ39669/02/3)

GARSONJERO V CENTRUMARIBORA

ugodno oddam v- najem. Tel. 041/751-
615. (OJ39695/02/3)

(Trpin), center mesta, Vetrinjska 15,
MB, z v-ečnamenskim trgov-skim loka-
lom. Tel. 041/345-402. (OJ39703/03/1)

GRADBENO PARCELO V SPODNJEM
DUPLEKU, 871 m2, rav-na, sončna, ure-
jena ZK, prodam. Tel. 041/691-767.

KARAMBOLIRANOALIRABLJENOVO-
ZILO plačam takoj, uredim prepis,
odv-oz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)

POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokv-arjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prev-oz. GSM041/679-
029. (OJ35106/12/2)

POŠKODOVANO ALI RABLJENO VOZI-
LO od l. 2000 naprej kupim! Gotov-ina
takoj. Tel. 041/761-971. (OJ35663/12/2)
RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotov-ina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.
(OJ36077/12/2)

UGODNA PRODAJA JABOLK in jabolč-
nega soka. Sadjarstv-o Krepfl, Maribor-
ska 18, Rače. Tel. 031/775-991.

pred nesnostjo. Brezplačna dostav-a na
dom. Vzrejanesnic Tibaot. Tel. 02/582-
14-01. (OJ39531/21/1)

NESNICE, RJAVE, 19 TEDNOV, pred ne-
snostjo, po 6 EUR. Naročila po tel.
02/688-1381, 040/531-246. Rešek,
Starše. (OJ39577/21/1)

JARKICE, RJAVE, v- začetku nesnosti,
so naprodaj. Tel. 031/300-922,
041/611-592 in 02/802-5021.

kg. Možnost zakola, prodam. tel.
031/385-655. (OJ39663/21/1)
PRAŠIČI DOMAČE REJE, od 100-180
kg. Možnost zakola. Tel. 040/892-614.

NESNICE, RJAVE, MLADE, cepljene, v-
začetku nesnosti, ugodno prodamo.
Vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora. (OJ39690/21/1)

URBANA PRENOVA, MATJAŽ ŠTRAUS,
s.p., K železnici 3, Bistrica ob Drav-i, nu-
di ugodno obnov-o stanov-anja,slikople-
skarske in fasaderske storitve, predel-
ne stene in spuščene strope in manjša
gradbenadela. GSM 031/697-862.
(OJ39524/235/)

IZVAJAM NOTRANJE STROJNE OME-
TE, izolacijske fasade, notranja pleskar-
ska dela. GSM 040/460-691, 041/726-
398. Kokot Danijel, s.p. Ul. Paherjev-ih
4, Miklav-ž. (OJ39647/235/)
KNAUF, MANSARDE, STROPOVI, pre-
delne stene ... A-ndrej Janžekov-ič, s.p.,
Čufarjev-a 13, Ptuj, GSM 040-617-367.
(OJ39696/235/)

KREDITI - hi-po-te-kar-ni- i-n go-to-vi-nski-.
Po-plačamo- blo-kade-, i-zvr-šbe-, dražbe,
rubeže, bančne, zav-arov-alniške, dav-č-
ne in druge obv-eznosti. GSM 031/774-
340, 031/774-330. O-tolit, d.o.o., PE Ma-
ribor, Zagrebška 20. (OJ39516/24/1)

KREDITI DO 15 LET! Pri v-išjih dohod-
kih - obremenitev- tudi do 50 %. O-dpla-
čilo starih kreditov-. Možnost tudi za
nižje dohodke. Gotov-ina tudi na osno-
v-i v-ozila. Posredujemo za v-eč- dajalcev-
kreditov-. Panta Rhei&Co d.n.o., Indus-
trijska9, MB. Tel. 02/228-3021.
(OJ39613/24/1)

POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KRE-
DITNO SPOSOBNI, imatepav-ozilo?Pla-
č-ilo na položnice. Vozilo v-am ostane.
Posredujemo zav-eč- dajalcev- kreditov-.
A-VTO-MO-BILI P.R. d.o.o., Industrijska 9,
MB. Tel. 02/228-3020. (OJ39620/24/1)

cm, zložena na paleti, prodam. Tel.
041/893-305. (OJ39543/30/)
BUKOVADRVAPRODAM,TUDIhlodo-
v-ino, z dostav-o. Tel. 041/279-187.

S sodelovanjem v Večerovih I
nagradnih akcijah z SMS-sporočili 1
boste postali član SMS-kluba I
oziroma Večerove multimedijske |
scene (VMS). V Večerov SMS-klub|
se včlanite s sodelovanjem v kateri
od nagradnih iger ali pa tako, da
pošljete sporočilo z vsebino VEČER
IME LETNICA ROJSTVA POŠTNA
ŠTEVILKA na 2929 in potrdite
splošne pogoje, objavljene na strani
www.smscity.net/vecer. Povratni
SMS je brezplačen. Člani kluba
boste tedensko dobivali sporočila o
ugodnostih in nagradnih akcijah po
0,21 EUR. Iz VMS se lahko vedno
odjavite tako, da pošljete sporočilo
VEČER STOP na 2929.

zagovor doktorske disertacije
z naslovom:
Optimalna izbira hladiv
za potrebe delovanja visoko
temperaturnih toplotnih
črpalk in hladilnih naprav

Doktorska disertacija
je na vpogled v dekanatu
fakultete, Smetanova ul. 17,
soba D2-401.

Disertacija je na vpogled v referatu
fakultete, soba G2-P.01 (pritličje),
na Smetanovi ul. 17, v Mariboru.

v petek, 18. marca 2011,
ob 11. uri v predavalnici M.
Erjavca Fakultete za kmetijstvo
in biosistemske vede,
Pivola 10, Hoče.

Žalostni sporočamo,
daje mnogo prerano iz naše sredine odšel dragi sodelavec in prijatelj

Z bolečino v srcu- sporočamo žalostno vest,
da nas je zapu-stil naš dragi mož in ati

Spomin nate, tvojo lju-bezen in dobroto bo večno z nami.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi

Od njega se bomo poslovili v petek, 11. marca 2011, ob 16. u-ri
na pokopališču- v Središču- ob Dravi.

Pogrešali ga bomo: žena Marica, sin Roman, brat Jože,
sestra Slavica z dru-žinami

se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom,
znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Najlepša hvala g. Petru- Marendiču- in prijateljem za prekrasen govor.
Iskrena hvala ge. Manji Horvat, dr. Vidoviču- s torakalnega oddelka
UKC Maribor in dr. Kovaču- z Onkološkega inštitu-ta v Lju-bljani.
Hvala častitljivemu- g. Žerdinu- za opravljen obred.

Kadar nam odhajajo naši najdražji, je težko z bolečino v srcu-.
Dragi sorodniki, dobri prijatelji, sosedje in znanci, hvala vam,
da ste bili z nami ob dnevih slovesa.
Hvala Patronažni slu-žbi Maribor, ki nam je vsakodnevno pomagala.
Hvala g. Nemcu-, žu-pniku- iz Pernice, za opravljen pogreb.

Z bolečino v srcih sporočamo,
daje v 86. letu- zatisnila tru-dne oči naša draga
mama, tašča, babica in prababica

Od nje se bomo poslovili v četrtek, 10. marca 2011, ob 15. u-ri
na pokopališču- v Slovenj Gradcu-.

Žalujoči: otroci Štef-ka, Cilka, Milan, Mirko, Bojan in Du-šan
z dru-žinami

A dan je črni moral priti,
bridkosti dan, oj dan solzan.
Težko je bilo se ločiti
in solze vse, ves jok zaman.

Na pragu- 85. leta starosti nas je zapu-stil
naš dragi mož, oče, dedi in tast

Hvala ti za dragoceni čas,
ko bili lahko smo s tabo.
Sedaj ko poslavljaš se od nas,
delček nas odnašaš s sabo.

Vedno boš ostal v naših srcih.
Žalujoči: sin Vladko in hčerka Marija z dru-žinama

ob 15. u-ri na pokopališču- v Slivnici.
Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 12. u-ri.

Od njega se bomo poslovili jutri, v petek, 11. marca 2011, ob 14.30
na pobreškem pokopališču- v Mariboru-.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12.30.

Zaman te iščejo naše oči,
zaman te kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči.

Tja, kjer tišina šepeta, je odšla naša draga mama, tašča,
babica in prababica

Pogreb pokojnega bo jutri, v petek, 11. marca 2011, ob 12. u-ri
izpred mrliške veže na pokopališču- v Cerkvenjaku-.

Pogrebna sv. maša bo jutri, v petek, 11. marca 2011, ob 15. u-ri
v žu-pnijski cerkvi sv. Ju-rija (Ju-rovski Dol), po maši pogreb
na pokopališču- pri Sv. Ju-riju-.

Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem dru-žinskem krogu-
na pobreškem pokopališču- v Mariboru-.

Robotske misije na Mars in ledeno Ju-
pitrovo luno Evropo bi morale biti na
vrhu Nasinega seznama prioritetnih
aktivnosti pri raziskovanju drugih pla-
netov za prihodnje desetletje, je v pone-
deljek priporočil ameriški Zvezni svet
za raziskave. Pet odborov znanstveni-
kov in izvedencev je soglašalo, da bi
morali v obdobju med letoma 2013 in
2022 izvesti vrsto misij, ki bi prinesle
največ znanstvenih koristi glede na to,
koliko denarja bi porabili zanje. S tem
so priznali, da utegnejo tudi ti projekti
preveč obremeniti proračun.

"Že vrsto let uresničujemo program
raziskovanja drugih planetov in smo
pri načrtovanju izdatkov pogosto pre-
več optimistični," meni astronom Ste-
ven Squyers z Univerze Cornell, vodja
skupine, ki je izdelala poročilo in obja-
vila priporočila. Pri izdelavi poročila o
znanstvenih planetarnih misijah, izve-
denih v zadnjem desetletju, so sodelo-
vali tudi neodvisni zunanji sodelavci,
na podlagi česar naj bi zagotovili, da
so podatki o izdatkih v skladu z Nasi-
nimi "brutalno realnimi" napovedmi.
Nasa je za letošnje fiskalno leto zapro-
sila za sredstva v višini 18,7 milijarde
dolarjev, vendar kongres o tem še raz-
pravlja. Vesoljskih poletov s človeško
posadko, ki so Naso lani stali 3,2 mili-
jarde dolarjev, v tem poročilu ne obrav-
navajo.

Ameriški predsednik Barack
Obama je tako kot administracije nje-
govih predhodnikov priznal konec
obdobja vesoljskih taksijev. Tako naj bi
zadnjo tako misijo izvedli konec tega
leta. Hkrati je ukinil Bushev program

Načelnica mehiške policije Marisol Val-
les Garcia je pobegnila v ZDA, ker naj
bi bila deležna groženj s smrtjo, je spo-
ročila ameriška emigracijska služba.
Marisol Garcia je lani pritegnila pozor-
nost po vsem svetu, potem ko je, ker
tega ni hotel nihče drug, postala načel-
nica policije v obmejnem mestu, v ka-
terem divja z mamili povezano nasilje.
Zdaj je pobegnila čez mejo v Teksas in
ZDA zaprosila za azil.

Constellation, v okviru katerega naj bi
se astronavti do konca tega desetletja
vrnili na Luno. S tem je razjezil neka-
tere zakonodajalce in nekdanje astro-
navte, ki trdijo, da bodo ZDA zaradi
tega šele druga ali celo tretja vesoljska
sila. Planetarna znanost, katere glavno
orodje so robotske raziskovalne sonde
in laboratoriji na Zemlji, stane manj
kot pošiljanje ljudi v vesolje. Obamov
predlog proračuna za leto 2012 vklju-
čuje tudi približno 1,48 milijarde dolar-
jev za planetarno znanost.

Squyers, ki je vodil preiskavo Na-
sine robotske odprave Mars Explora-
tion Rover, je dejal, da odločitev za
napotitev odprav na Mars in Evropo
temelji na soglasju vseh petih odbo-
rov. V skladu z njihovimi priporočili
bi morala biti Nasina prioriteta projekt
Mars Astrobiology Explorer-Cacher ali
MAX-C, po zaslugi katere bi ugotovili,
ali je na Marsu kdaj obstajalo življenje,
ter dobili vpogled v njegovo geološko
in klimatsko preteklost. Ta projekt bi
hkrati pomenil prvi korak pri prizade-
vanjih, da bi vzorce z Marsa pripeljali
na Zemljo. Toda v omenjenem poroči-
lu piše, da bi se morali tega projekta lo-

mesta odpustili. Nekdanja študentka
kriminologije je v Mehiki veljala za
najbolj pogumno žensko, ko je okto-
bra lani, stara samo dvajset let, posta-
la šefinja javne varnosti v obmejnem
mestu Praxedis G. Guerrero v dolini
Juarez v mehiški zvezni državi Chi-
huahua. Slednje je pravo bojišče mami-
larskih kartelov, ki se borijo za nadzor
nad donosnimi tihotapskimi potmi v
ZDA. Lokalna policija in funkcionar-
ji so kljub obsežni prisotnosti vojske
pogosto tarča napadov. Ko so jo ime-
titi le tedaj, če bo Nasa zanj porabila
približno 2,5 milijarde dolarjev, torej
milijardo dolarjev manj, kolikor naj bi
ta stal po mnenju neodvisnih izveden-
cev. Projekt naj bi Nasa izvedla skupaj
z Evropsko vesoljsko agencijo.

Odprava na Jupitrovo luno Evropo
in njen podpovršinski ocean, v kate-
rem utegne obstajati življenje, bi mo-
rala biti po mnenju izvedencev druga
prioriteta Nase. Ker pa naj bi stala 4,7
milijarde dolarjev, bo morda predra-
ga, če Nasi ne bodo namenili več sred-
stev za planetarno znanost. Tretja
prioriteta med večjimi odpravami bi
morala biti 2,7 milijarde dolarjev vred-
na odprava na Uran. Sicer izvedenci v
svojem poročilu priporočajo tudi sred-
nje velike odprave v okviru programa
New Frontiers za preučevanje sonč-
nega sistema ter manjše in cenejše
odprave, kot so denimo tiste v okviru
Nasinega programa Discovery. Zve-
zni odbor za raziskave je del Ameriš-
ke akademije znanosti. Gre za zasebni
neprofitni ustanovi, ki po pooblastilu
kongresa svetujeta glede znanstvene,
tehnološke in zdravstvene politike. (Re-
tuers)

novali za šefinjo lokalne policije, je za
televizijo BBC izjavila, da to funkcijo
sprejema kljub z njo povezanim tvega-
njem, ker čuti, da so si mehiški držav-
ljani dolžni prizadevati za izboljšanje
varnostnih razmer v državi. Praxedis
je blizu Ciudad Juareza, najbolj nevar-
nega mehiškega mesta, kjer je bilo
samo lani v nasilju, povezanem z ma-
mili, ubitih več kot 3000 ljudi. Ame-
riška agencija za imigracije in carino
(ICE) je potrdila, da je Marisol Valles
Garcia v ZDA. (čk)

Somalijski kamelji pastir Ali Abdulahi Hasan pelje tri dvogrbe kamele na
sprehod po zasneženi pokrajini blizu švedskega mesta Gyttorp. Hasan je
leta 2007 emigriral na Švedsko, kjer je opravljal vrsto del, preden mu je svo-
jec povedal, da par v bližini potrebuje pomoč pri skrbi za svoje tri kamele.
Zdaj Hasan skrbi za njune "hišne ljubljenčke" Kalleja, Anno in Karlssona in
jih uri za to, da jih bo mogoče jahati. Pri tem jih spodbuja s petjem pesmi v
arabščini. (dr)

serijo z naslovom Študije golega Balza-
ca. Kip je bil po Rodinovem modelu iz
leta 1892 vlit v bron med letoma 1918
in 1926. (sta)

Mariborsko Pohorje: do 45 centime-
trov snega; Krvavec: do 100 cm; Rogla:
do 70 cm; Cerkno: do 90 cm; Kranj-
ska Gora: do 50 cm; Kope: do 40 cm;
Vogel: do 150 cm; Golte: do 65 cm; Rib-
niško Pohorje: do 40 cm.

Česar ne sme storiti pošten
človek, ne sme narediti niti
poštena država.
theodor fontane

Napoved za Slovenijo: Danes bo večinoma jasno,
več bo le koprenaste oblačnosti. Najnižje jutranje
temperature bodo od -5 do 0, najvišje dnevne od
11 do 14 stopinj Celzija.

Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope ter
nad osrednjim in severnim Sredozemljem je obse-
žen anticiklon. Nad severno in zahodno Evropo je
oslabljena hladna fronta. S šibkimi severozahod-
nimi vetrovi v višinah k nam priteka suh in topel
zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri se bo ponekod na zaho-
du pooblačilo, drugod bo precej jasno. Še nekoliko
topleje bo, pihal bo jugozahodnik. V soboto bo v
vzhodni in deloma osrednji Sloveniji sončno, dru-
god bo zmerno do pretežno oblačno.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 5,
Ptuj 3, Radenci 5, Murska Sobota 4, Celje 4, Ravne
na Koroškem 5, Slovenj Gradec 4, Velenje 5, Rogla
3, Novo mesto 4, Ljubljana 3, Letališče Jožeta Puč-
nika 2, Portorož 7, Koper 8, Nova Gorica 7, Triglav
Kredarica -4 stopinje Celzija.

Vremenski vpliv na splošno počutje in raz-
položenje bo ugoden in ob sončnem vreme-
nu vzpodbuden. Le na severovzhodu države
bodo pri najbolj občutljivih občasno možne
manjše vremensko pogojene težave.

Koliko je insolventih postopkov
818	stečajev pravnih oseb
56	prisilnih poravnav
1343 28	osebnih stečajev stečajev zapuščine
3	prisilne likvidacije

		819,89
	816,92	----
815,59		----

		164,00
	161,00	----
160,00		----

60,85
_ — —	60,50
		60,32

ZDDG ZV2R ZVHR	TERME DOBRNA ZVON DVA HOLDING ZVON ENA HOLDING	A A A	5,8000 0,0310 0,1010	0,0000 0,0000 1,0000	0,0310 0,1010	0,0310 0,1010	0,0310 0,1010	196 154	2 1
Trg obveznic - Obveznice
VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
AB10 AGO1	ABANKA VIPA 10. IZD. AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N N	100,4000	0,0000
BCE10 BCE11	BANKA CEL. 10 IZD. BANKA CEL. 11. IZD.	N N	100,0000 98,9500	0,0000 0,0000
BCE12 BCE13	BANKA CEL. 12. IZD. BANKA CEL. 13. IZD.	N N	102,0000 100,0000	0,0000 0,0000	102,0000	102,0000	102,0000	2	1
BDM1 CIM1	BANKA DOMŽALE 1. IZD. CIMOS 1. IZD.	N N	100,0000 102,9000	0,0000 0,0000
DEO1 DPR1	DEOS 1. IZD. DELO PRODAJA 1. IZD.	N N	100,0200 89,0000	0,0000 0,0000
DRS1 DRS3	DARS DARS 3. IZD.	N N	103,0000 102,0000	0,0000 0,0000
FB09 FB11	FACTOR BANKA 9. IZD. FACTOR BANKA 11. IZD.	N N	89,0000 103,7000	0,0000 0,0000
FB14 FB15	FACTOR BANKA 14. IZD. FACTOR BANKA 15. IZD.	N N	98,0000 96,5000	0,0000 0,0000
FB16 FB17	FACTOR BANKA 16. IZD. FACTOR BANKA 17. IZD.	N N	102,0000 98,7500	0,0000 0,0000
FB20 FB21	FACTOR BANKA 20. IZD. FACTOR BANKA 21. IZD.	N N	95,0000 94,5000	0,0000 0,0000
KBG1 KBM7	KB1909 1. IZD. NOVA KBM 7. IZD.	N N	102,5000 98,2200	0,0000 0,0000
KBM9 KDH1	NOVA KBM 9. IZD. KD HOLDING 1. IZD.	N N	102,0000 97,0000	0,0000 0,0000
KDH2 MEO1	KD HOLDING 2. IZD. POS. SISTEM MERCATOR	N N	87,0000 100,8500	0,0000 0,0000
NLB13 NLB 13. IZD. NLB15 NLB 15. IZD.		N N	107,0000 100,0000	0,0000 0,0000
NLB18 NLB 18. IZD. NLB19 NLB 19. IZD.		N N	100,0000 91,7000	0,0000 0,0000
NLB22 NLB 22. IZD. NLB26 NLB 26. IZD.		N N	100,0000 101,0000	0,0000 0,0000
PBS6 PBS7	POŠT. BANKA SLO. 6. IZD. POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N N	104,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N N	109,0000 106,0000	0,0000 0,0000				1800	2
PRB11 PRB8	PROBANKA 11. IZD. PROBANKA 8. IZD.	N N	98,0400 100,0000	0,0000 0,0000
PRB9 PSN1	PROBANKA 9. ZDAJA POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N N	80,0000 90,0000	0,0000 0,0000
RS21 RS26	R. SLOVENIJA 21. IZD. R. SLOVENIJA 26. IZD.	N N	98,4000 100,2000	0,0000 0,0000
RS29 RS32	R. SLOVENIJA 29. IZD. R. SLOVENIJA 32. IZD.	N N	101,1100 101,0000	0,1100 0,0000	101,1100	101,1100	101,1100	42	1
RS33 RS38	R. SLOVENIJA 33. IZD. R. SLOVENIJA 38. IZD.	N N	140,0000 105,0000	0,0000 0,0000
RS44 RS48	R. SLOVENIJA 44. IZD. R. SLOVENIJA 48. IZD.	N N	105,0000 101,5000	0,0000 0,0000
RS49 RS50	R. SLOVENIJA 49. IZD. R. SLOVENIJA 50. IZD.	N N	100,0000 102,5000	0,0000 0,0000
RS53 RS54 RS57 RS59	R. SLOVENIJA 53. IZD. R. SLOVENIJA 54. IZD. R. SLOVENIJA 57. IZD. R. SLOVENIJA 59. IZD.	N N N N	104,0000 103,5000 105,5000 98,0000	0,0000 -0,0100 0,0000 0,0000	103,5000	103,5000	103,5000	252	1
RS62 RS63	R. SLOVENIJA 62. IZD. SLOVEN4,375 6/2/2019	N N	95,1000 104,2100	0,0000 0,0000
RS65 RS66	R. SLOVENIJA 65. IZD. R. SLOVENIJA 66. IZD.	N N	103,9500 112,7200	0,0000 0,0000
RS67 SA02	SLOREP 4.125 26/01/20 SAVA 2. IZD.	N N	101,5600 99,9800	0,0000 0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N N	100,0000 104,5000	0,0000 0,4800	104,7000	104,7000	104,2000	2262	9

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	819,89	0,36
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1252,26	-0,82

PODRAVJE	PODRAVJE	POMURJE
Ptuj	Lenart	Kri-žev-ci-
A-li skuša občina ukrasti avtorstvo	Četrto leto lenarške razvojne agencije	Sodišče je odločilo v prid občine
ptujskim poletnim festivalom?

MARIBOR
rTTrrm ■■i	7]	The- Su-npilots (Au-), Mit (Slo), rock koncert. Sobota, 12. 3., ob 22.00.

USODNI	17.15, 19.35, 21.50
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.20, 18.50, 21.20
GULLIVERJEVA POTOVANJA	15.30
NEZNANEC	17.20, 19.40, 21.55
DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN	16.50, 19.10
SRBSKI FILM	21.25
ZLATOLASKA	15.15, 17.25
ČRNI LABOD	19.30, 21.40
PRAVI POGUM	17.00, 19.20, 21.35
GREMO MI PO SVOJE	16.10, 18.10
JUTRANJE VESELJE	20.10
DVORANA XPAND
ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano	16.50
DIVJA VOŽNJA, 3D	19.00, 21.10

SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	16.00
ZLATOLASKA, 3D	15.00, 17.10
JUTRANJE VESELJE	19.20, 21.40
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.15, 18.45, 21.15
DEBELA MAMA 3	15.45, 18.20, 20.50
NEZNANEC	16.10, 19.00, 21.20
DIVJA VOŽNJA, 3D	18.00, 20.20
RANGO, sinhronizirano	15.30, 17.50, 20.10
RANGO, podnaslovljeno	18.40, 21.00
USODNI	16.25, 18.50, 21.10
KINO UDARNIK
SERIJA CINEMA FEMINISTE - SUBROSA SELECTED PROJECTS 2000-2005 20.00
CELJE
MESTNI KINO METROPOL
CHE: DRUGI DEL - GVERILA	20.00

SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	16.00
ZLATOLASKA, 3D	16.40
JUTRANJE VESELJE	15.50, 18.10, 20.30
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.15, 18.45, 21.15
DEBELA MAMA 3	16.10, 18.30, 20.50
NEZNANEC	18.50, 21.20
DIVJA VOŽNJA, 3D	18.00, 20.20
RANGO, sinhronizirano	15.30, 17.50, 20.10
ZAJČJA LUKNJA	17.30, 19.30, 21.30
USODNI	16.20, 18.40, 21.00
LJU-BLJANA
^KOLOSEJ
KRALJEV GOVOR	16.20, 19.00, 21.40
RANGO, sinhronizirano	15.30, 18.00, 20.30
USODNI	16.50, 19.20, 21.50
RANGO, podnaslovljeno	16.30, 19.00, 21.30
DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN	16.10, 18.40, 21.00
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.15, 18.50, 21.20
ZLATOLASKA	15.00, 17.10
ČRNI LABOD	19.20, 21.40
NEZNANEC	17.00, 19.30, 21.55
GULLIVERJEVA POTOVANJA	16.45
ČU DO VI TO	18.45, 21.30
GREMO MI PO SVOJE	16.00, 18.10, 20.20
PRAVI POGUM	17.05,19.25,21.45
TURIST	16.50
JUTRANJE VESELJE	18.50, 21.00
KINOKLUB VIČ
ZAJČJA LUKNJA	17.00, 19.00, 21.00
DVORANA XPAND
ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano	16.50
DIVJA VOŽNJA, 3D	19.00, 21.10
KOPER
^KOLOSEJ
ZLATOLASKA, 3D	16.50
DIVJA VOŽNJA, 3D	18.50, 21.00
JUTRANJE VESELJE	17.10, 19.20, 21.30
GREMO MI PO SVOJE	17.00
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	19.00, 21.10
KRANJ
^KOLOSEJ
RANGO, sinhronizirano	15.40, 18.00
DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM	20.20
GREMO MI PO SVOJE	16.50
DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM	19.00
DEKLE, KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO	21.30
KRALJEV GOVOR	16.00, 18.30, 21.00
NOVO MESTO

SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	15.30
ZLATOLASKA, 3D	16.30
JUTRANJE VESELJE	20.20
MOJA NEPRAVA ŽENA	17.30, 20.00
KRALJEV GOVOR	16.25, 19.00, 21.25
RANGO, sinhronizirano	15.25, 17.50
DIVJA VOŽNJA, 3D	18.40, 21.00
NEZNANEC	16.20, 19.05, 21.35