PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnin8 plačana v gotovini ^	..	v	,.	*
postale, gmppo • Cena 90 l.r_______________________________________________________________________Leto xxvni. St. 5 (8098)	TRST, petek, 7. januarja 1972
PRIMORSKI DNEVjra.	»legov preaioMl. PURTUtAHSKl DNETOIK pa 26. Mven.br. 1943 v za« nad CeAnem, r^onnoi« n. elUoeUl. Od 5. do 17. s^mbr, »!.>.«, Hstami
-	i	VCU Pn tj0renJ1 lrebUži- 18- septembra 1944 d0 l- maJa 1945 Pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OZRAČJU SPOROV MED VLADNIMI STRANKAMI
Danes seja vodstva PRI in nadaljevanje seje PSI
Pogoji La Malfe za sodelovanje v novi vladi levega centra
RIM, 6. — Jutri popoldne se bo sestalo vodstvo republikanske »Iranke, ko se bo v Rim vrnil politični tajnik La Malta. Na dnevnem redu so sicer vprašanja organiza cijskega značaja, vendar pa bodo nedvomno v ospredju problemi vi adne krize in prehoda republikancev v opozicijo. Jutri se bo tudi nadaljevalo zasedanje vodstva PSI, 1 »e je začelo že včeraj in kate rega so pozno ponoči prekinili. Polom ko je tajnik stranke Mancini prečital uvodno politično poročilo.
Težave vladne koalicije in razprave med strankami levega centra “odo s tem prešle v drugo fazo, 1(0 je predsednik vlade Colombo zaključil posvetovanja s tajniki »Irank in ko so pričela obravnavati položaj strankina vodstva.
La Malfa' je V intervjuju tedniku Mondo* obrazložil stališče republikancev ter se predvsem zagovarjal pred očitki da so pri volitvah Predsednika republike nastopili proti 'rontd levice. La Malfa pravi, da ne gre za različne fronte temveč *a programsko vsebino in da republikanci obravnavajo konkretna vprašanja italijanske družbe.
Nato je govoril o sklepu vodstva, da izstopijo iz koalicije levega cen-“■a, ker ni mogoče iti več dalje P° poti, kot so hodili zadnja leta.
Nato navaja tajnik republikanske stranke zahtevo, da bi se morebiti vrnili v okvir večine levega centra.
Med temi zahtevami postavlja na prvo mesto gospodarsko programirano politiko, ki naj omogoči razvoj in ki mora torej strogo upoštevati stvarne zmogljivosti, določiti prednostno lestvico javnih ukrepov, načine, roke in sredstva za izvajanja reform, tako da se vrne zaupanje podjetnikom in nudijo jamstva delavskemu razredu. La Malfa pravi da gre za politiko, pri kateri morajo odgovorno sodelovati sindikati in delodajalci in ko mora priti do razgovora z vlado. Nato govori o politiki, da! se omogoči delovanje državnega aparata, usposobijo dežele, da enotno prispevajo v okviru ustavnih določil in rešijo vprašanja državnih financ.
La Malfa zaključuje, da meni, da bo mogoče obnoviti koalicijo levega centra na novih političnih in
programskih osnovah, v kolikor se
|Muiiimii,i,iiliilliiiIIMI|l||||||||llmln|1|||||||m|||||m|||||||m|u|)|mmmmm|munnm'mmmmMmm>
![JA VE PAKISTANSKEGA PREDSEDNIKA
Danes v Ravvalpindiju sestanek Buto- Rahman
Zunanji minister Svobodne Bengalije v No-Delhiju • Indira Gandi obišče Dako
vem
LARKANA (Pakistan), 6. - Pakistanski predsednik Zulfikar Ali se Je danes pogovarjal s tuJi-J9i časnikarji in je izjavil, da se bo jutri v Rawalpindiju sestal s šejkom Mudžiburjem Rahmanom, Voditeljem Vzhodne Bengalije, «ki “o v najkrajšem času osvobojen*. Predsednik Buto je pojasnil, da Vžhodnobengalski voditelj ne bo Podvržen nobenim pritiskom in da bo po osvoboditvi lahko izjavil kar b° hotel. Na vprašanja, kdaj bo ?oJk Rahman lahko odpotoval v °ako, kjer so ga izvolili za predsednika nove države Svobodne Bengalije (Bangla deš), predsednik Bu-~ ni hotel neposredno odgovoriti. Poudaril pa je, da so bili dosedanji Pogovori z Rahmanom zelo koristni ln da upa, da se bodo ti pogovori Jtodaljevali tudi potem ko bo odpo-
Na konferenci je pakistanski Predsednik izjavil, da bo morda že v tem mesecu položil temelje za demokratizacijo življenja v Pakistanu. 0 napovedanem potovanju v Peking pa ni hotel povedati ničesar.
^ted drugim je pakistanski predsednik povedal tujim časnikarjem, ca je pripravljen potovati v Dako, ,, ga Je tamkajšnji narod priprav-jen sprejeti, da bi nadaljeval pogovore, ki so bili prekinjeni prešlega marca s tamkajšnjimi voditelji.
Zunanji minister Svobodne Ben-salije Sarnad Azad pa je sedaj na .disku v Novem Delhiju, kjer se je danes dopoldne pogovarjal z indij-kim kolegom Svaranom Singhom J! s Predsednico vlade Indiro Gan-Zunanji minister Svobodne Ben-L?..e Je izjavil časnikarjem, da so 'h njegovi današnji pogovori zelo Koristni. Na vprašanja o osvobo-dad Šejka Rahmana, se Je Azad jd*e. na odgovor: «Ne moremo toeti zaupanja v Buta.* Po pogo-°ru z Indino Gandi so v uradnih 1 v. Novem Delhiju dejali, da J; Gandijeva sprejela povabilo A-za£,a* da obišče Svobodno Bengalijo. ,, N® sprejemu, ki ga je danes pri-h»T v Novem Delhiju indijski o-šfmbni minister na čast vladne eiegacije Svobodne Bengalije, so di tudi veleposlaniki Sovjetske i„ezf> Poljske, češkoslovaške, Mad-vwke’ Bo^ariJe in Mongolije. Na-iTŠ Je bil tudi generalni konzul vai i ne Nemčije. Politični opazo-dafV d^^i prestolnici menijo, om i navzočnost veleposlanikov da hiš1**1 držav na sprejemu znak, - . bodo baje te države kmalu u-
an° priznale Svobodno Bengalijo.
Zadovoljstvo v SFRJ zaradi osvoboditve Rahmana
_j®®PGRAD, 6. — Jugoslavija po-nan*a s*t*eP predsednika Pakista-v'? Buto o brezpogojni osvoboditvi offltelj® «avami ijge5> Mudžibura tihima. To je izjavil na današnji ^kovni konferenci zastopnik zvezJ -^ga tajništva za zunanje zadeve poljub Vujiča in dodal, da je ano, da se je Jugoslavija tudi
prej zavzemala za njegovo osvoboditev. Vujiča je opozoril časnikarje, da je «avamd liga* na parlamentarnih volitvah dobila ogromno večino in s tem potrdila, da je osnovna politična sila in zakoniti zastopnik ljudstva Vzhodnega Pakistana.
Bratteli v Parizu
PARIZ, 6. — Po včerajšnjem kratkem obisku v Rimu je bil danes norveški ministrski predsednik Trygve Bratteli v Parizu, kjer se je pogovarjal s predsednikom vlade Chaban Delmasom, s predsednikom republike Pompidoujem in z zunanjim ministrom Schumannom. V središču pogovorov so bila vprašanja pogajanj med Norveško in EGS ter še posebej problemi ribolova. Po pogovoru na Elizeju je Bratteli izrazil upanje, da bo podpisal sporazum za vstop svoje države v EGS že 22. januarja, skupaj z Veliko Britanijo, Dansko in Irsko.
bodo druge stranke odzvale na njih odziv po razčiščenju. V kolikor pa do tega ne bo prišlo, pa se bo kriza zaostrila in lahko pride tudi do predčasnih volitev.
V	demokristjanskih vrstah pa je prišlo do polemike v zvezi z izjavo predstavnika leve struje »baze* poslanca Gallonija, ki je v intervjuju z «Espressom» govoril o pogajanjih med Rumorjem in Morom. Galloni sedaj to izjavo zanika in se pri tem sklicuje na izjavo struje «inizia-tiva popolare*. V tej izjavi se zanikajo trditve o vetih in diskriminacijah, zanikajo se obtožbe o neo-centristični politiki ter pravijo, da je tudi za to strujo še vedno veljavna politika levega centra in nujnost sodelovanja vseh sestavnih delov levega centra.
Socialistični poslanec Scalfari pa je kot član predsedstva italijanske zveze za razporoko polemiziral s stališči Mancinija, ko je zahteval med pogoji za sodelovanje socialistov v vladi, da KD pristane na zahtevo, da ne bo prišlo do referenduma. Scalfari pravi, da gre za zamenjavo zakona Fortuna o raz-poroki, kar pa je v interesu demokristjanov in ne laične fronte. Podobno izjavo je dal tudi predsednik LID Marco Pannella.
V	Canciano Terme se je zaključila seja vodstva radikalne stranke in je vsedržavni tajnik Bandinelli obrazložil stališče radikalov glede razporoke ter podprl predloge da se ukine konkordat.
Avstralski laburistični voditelj v Jugoslaviji
BEOGRAD, 6. — Voditelja laburistične opozicije v avstralskem parlamentu Edwarda Whithlama, ki je gost zvezne skupščine, so danes sprejeli predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, podpredsednik predsedstva SFRJ Krste Cr-venkovski, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Veljko Milatovič. V razgovorih so izmenjali mišljenja o dvostranskem sodelovanju Avstralije in Jugoslavije, o aktualnih mednarodnih vprašanjih in notranjem razvoju obeh držav.
NEW YORK, 6. — švedski veleposlanik v Moskvi in odposlanec glavnega tajnika OZN za Bližnji vzhod Gunnar Jarring bo prispel v ponedeljek v New York, kjer se bo sestal z novim tajnikom združenih narodov Kurtom VValdheimom. Poleg tega se bo Jarring pogovarjal tudi s predstavniki arabskih držav in Izraela. V New Yorku menijo, da bo Jarring baje kmalu odpotoval v prestolnice Bližnjega vzhoda.
Hude obtožbe zaradi izgredov v Reggio Calabrii
REGGIO CALABRIA, 6. - Preiskovalni sodnik dr. Francesco Del-fino je izdal 17 uradnih pozivov za zaslišanje zaradi zločinov, ki so bili napravljeni med znanimi izgredi. Vsi obtoženci se morajo predstaviti sodniku do 14. januarja. Gre za zelo resne obtožbe podpihovanja zločinske dejavnosti, širjenja lažnih vesti, žalitve oboroženih sil, prevratniškega združevanja, podpihovanja upora proti državni oblasti itd., ki so podrobno naštete na 34 tipkanih straneh uradnega poziva.
Praktično so pod obtožbo vsi člani akcijskega odbora za proglasitev Reggio Calabrie za glavno mesto dežele, ki je dobro ieto vodil teroristično akcijo v Reggio Calabrii in to od 14. julija 1970 do zadnjih dogodkov, ki so bili septembra 1971. Nekatere izmed obtožencev so v preteklosti že zaprli, kasneje pa so vse spustili na začasno svobodo.
USPEL TRADICIONALNI DAN EMIGRANTA V ČEDADU
Poudarjena obveznost boja za gospodarski in narodnostni preporod Beneške Slovenije
Solidarnost beneških ljudi s prizadetimi delavci v Gemurju
Cuenlaj sprejel ameriško delegacijo
PEKING, 6. — Ameriško delegacijo ki ima nalogo pripraviti Nixo-nov obisk v Pekingu, je danes sprejel: kitajski ministrski predsednik Čuenlaj. Odposlanstvo, ki ga vodi predsedniški svetovalec general Haig, bo jutri odšlo v Šanghaj ter si bo za kratek čas ogledalo tudi Hangčou.	Pogled na polno dvorano čedadskega gledališča Rlstori
..........................................■■■.........................m....
JAPONSKO AMERIŠKI VRH V KALIFORNIJI
Vprašanja odnosov z LR Kitajsko v središču pogovorov Nixon-Sato
Razpravljali bodo tudi o trgovinski izmenjavi in o vrnitvi otoka Okinava
SAN CLEMENTE. 6. predsednik Nixon in japonski nrc-mier Sato sta v »zahodni Beli hiši* v San Clementeju v Kaliforniji začela pogovore v okviru posvetovanj pred Nixonovima obiskoma v Moskvi in Pekingu. Prvo srečanje .je trajalo tri ure. sledilo pa je delovno kosilo. Jutri bo na vrsti novo srečanje, nakar bodo verjetno objavili skupno poročilo.
Skupaj z Nrxonom so japonske goste pričakali zunanji minister Rogers, zakladni minister Connally in minister za trgovino Stans. Sata pa spremljajo prav tako ministri za zunanje zadeve Fukuda, za finance Mizuta in za zunanjo trgovino Hanaka. Ministri so se vzporedno s srečanjem Nixon Sato sestali na ločenih pogovorih
Kot je znano, ie ameriško japonski vrh posvečen predvsem trem vprašanjem: odnosom s Kitajsko, vrnitvi otoka Okinava in dvostranskim odnosom na področju trgovinske izmenjave. Glavno in najbolj kočljivo vprašanje je seveda prvo, saj je prav to vprašanje sprožilo
Ameriški I precejšnja nesoglasja med Washing-nski tonom in Tokiom, ko .je Nixon nepričakovano napovedal svoj obisk v Pekingu. Po neuradnih vesteh naj bj Sato zahteval določena jamstva glede pogovorov, ki jih bo Nixon imel s kitajskimi voditelji. Ti bodo namreč po pričakovanjih zahtevali od Nixona zagotovila, da Japonska ne bo dobila jedrskega o-rožja. Tovrstno zagotovilo pa bi po mnenju vlade v Tokiu zmanjšalo japonski prestiž v Aziji ter imelo posledice za odnose, ki jih Japonska namerava vzpostaviti s Pekingom. Opazovalci namreč pričakujejo. da bo Japonska v razmeroma kratkem času priznala pekinško vlado in z njo navezala redne diplomatske odnose. Nixon in Sato se bosta pogovarjala tudi o tem.
RIM, 6. — Danes so potrdili, da se bodo 10. januarja sestali predstavniki sindikalnih federacij mornarjev s predstavniki svobodnih brodarjev ter bodo nadaljevali pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Riad v Kuweitu na poti v Peking
KAIRO, 6. — Egiptovski zunanji minister Riad je danes odpotoval v Kuveit.. R,iad se bo dvanajst dni zadržal v malih državicah Perzijskega zaliva, nakar bo odpotoval v LR Kitajsko, kamor bo prispel 21. t. m. Pred odhodom je izjavil časnikarjem, da je LR Kitajska prijateljska država, ki podpira Arabce «protj sionističnemu napadu in proti imperialistični politiki ZDA, ki podpira izraelski napad*. Zdi se, da bo Riad po obisku v Pekingu obiskal Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko1 Britanijo.
Ob prihodu v Kuveit je Riad izjavil, da ZDA ne morejo več imeti vloge posredovalca v arabsko -izraelskem spopadu, potem ko so sklenile, da bodo dobavile phanto-me Izraelu. S pošiljanjem orožja in denarja Izraelu, je naglasil Riad, ZDA pripravljajo Izrael za novi napad na arabske države.
.......................................n.......„„<•...............*.......mn...........mm...................m.........iiiiimiiiimiiii.-I.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
illllllllllllllllllllllllllllllU
Podpredsednik skupščine Djerdja je odstopil Kmalu preosnova hrvaškega izvršnega sveta
Važen sklep ZIS: cene se v prihodnjem letu ne bodo smele zvišati za več kot 5 odstotkov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Podpredsednik zvezne skupščine Josip Djerdja je danes odstopil s funkcije člana delegacije Hrvaške v svetu narodov in s tem tudi s funkcije podpredsednika zvezne skupščine. Poleg Djerdje so doslej odstopili Mika Tri-palo, član predsedstva SFRJ, Jure Šarič, poslanec v svetu narodov zvezne skupščine, in podpredsednika sabora Milivoj Rukavina in Makso Bače. Na dosedanjih številnih sestankih na Hrvaškem je bila izražena zahteva, da se odpokličeta iz sveta narodov tudi Ivan Šibi in
Krešimir Džeba.
• « •
Predsednik sabora Hrvaške Jakob Blaževič je na današnji seji predsedstva sabora ugotovil, da bo borba s kontrarevolucionarnimi silami dolgotrajen proces, ker so se te sile vrinile v številne službe in zastopniška telesa. Blaževič je posebno opozoril na potrebo vzdrževanja stikov z delavci v inozemstvu, ki so izpostavljeni raznim pritiskom in napačnim informacijam o dogajanju v Jugoslaviji, posebno na Hrvaškem. Blaževič se je prav tako zavzel za večjo učinkovitost sabora ih njegovih organov v borbi proti pojavom korupcije in nepravilnim bogatitvam.
Predsednik organizacijsko političnega. sveta, sabora Jure Ivezič je seznanil predsedstvo z nezadovoljstvom poslancev z delovanjem bi v šega republiškega javnega tožilca Ijudevida Dežmara, ki je netočno
obveščal sabor in skupščino o pojavih^ nacionalizma in šovinizma. Ivezič je seznanil predsedstvo tudi z nezadovoljstvom poslancev z imenovanjem tožilcev in posameznih sodnikov in z njihovo zahtevo, da CK zveze komunistov Hrvaške in organizacije ZK preverijo sestave štabov in vodilnih kadrov v enotah teritorialne obrambe z ozirom na dejstvo, da je bivši član CK Marko Koprtla, ki je zaradi nacionalističnega zadržanja odstopil, bil komisar glavnega štaba narodne obrambe Hrvaške. Na seji so sklenili, da se na bodoči seji vseh svetov republiške skupščine 14. t. m. opravi rekonstrukcija izvršnega sveta. Na tej seji bodo preučili tudi odstope Mika Tripaia in drugih in izvolili njihove namestnike.
# n #
Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel stališča, ki naj bi omogočila soglasje med republikami in pokrajinami na bodoči seji koordinacijske komisije o osnovah družbene gospodarske politike v prihodnjem letu. Izhodiščna osnova družbene gospodarske politike v prihodnjem letu je odločno izvajanje stabilizacijske politike, posebno na področju cen, plačilne bilance in vseh oblik potrošnje.
Zvezni izvršni svet je sklenil, da v prihodnjem letu z ustreznimi ukrepi zagotovi likvidnost in da se cene v odnosu na december 1971 ne povečajo za več kot 5 odstotkov. Poleg tega bo politika zveznega izvršnega sveta usmerjena na zmanjšanje defi-
cita plačilne bilance z vzpodbujanjem izvoza in omejevanjem uvoza in na zmanjšanje vseh oblik potrošnje.
B. B.
Jugoslovansko-turški pogovori v Beogradu
BEOGRAD, 6. — Namestnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Jakše Petrič in generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Orhan Eralp, ki je sinoči prispel na obisk v Jugoslavijo, sta danes na prvem sestanku preučila nekatera aktualna mednarodna vprašanja. Jutri bosta nadaljevala z izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih in proučila vprašanja dvostranskih odnosov. V današnjih razgovorih so posvetili posebno pozornost vprašanjem sklicanja evropske konference o sodelovanju in varnosti, izmenjali informacije o sodelovanju s sosednimi državami, o indijsko - pakistanski vojni in krizi na Bližnjem vzhodu. Razgovori o mednarodnih vprašanjih se bodo nadaljevali jutri. Po današnjih razgovorih je Jakša Petrič priredil kosilo v čast svojega gosta.
MOSKVA, 6. -vali sovjetskega
Danes so odliko-maršala Jakubov-
Sodelovanje med soboško občino in Železno županijo
Madžarski gostje so zadovoljni Soboti in Ljubljani • Reševanje
z obiskom v Murski manjšinskih vprašanj
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 6. - Delegacija domovinske ljudske fronte Železne županije iz Szombatheja je v Murski Soboti končala danes uradni del tridnevnega obiska v Sloveniji. Na sklepnem pogovoru so ugodno ocenili pogovore v Pomurju in včerajšnji sprejem pri predsedniku Republiške konference Socialistične zveze Janezu Vipotniku ter na tej podlagi sprejeli tudi več sklepov o sodelovanju med soboško občino in Železno županijo. O pomenu prvega obiska domovinske ljudske fronte v Slovenije je izjavil vodja delegacije dr. Istan Lajos:
»V izčrpnem in prijateljskem pogovoru smo se seznanili z vlogo, nalogami in delovanjem socialistične zveze, ki nas je tudi povabila na obisk. Izmenjali smo mnenja o poživitvi stikov med domovinsko fronto Železne županije in občinsko konferenco socialistične zveze v Murski Soboti. Predvsem smo govorili o položaju narodnostnih manjšin v obeh sosedskih pokrajinah in o možnosti za razširitev sodelovanja na vseh drugih področjih. U-gotovili smo, da se je sodelovanje med našo županijo in sobosko občino v zadnjih letih razvijalo zelo ugodno. Tako na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Začetek sodelovanja med organizacijama domovinske ljudske fronte in socialistične zveze pa naj bo nadaljevanje uspešno začetih
za Pomurje. Na pogovorih smo sprejeli več pobud, med katerimi naj omenimo: zavzemanje za večji razvoj gospodarskih ‘ stikov in maloobmejne blagovne menjave, poživitev turističnega sodelovanja, prizadevanja za prekategorizacijo maloobmejnega prehoda v Hodošu v mednarodnega, zlasti pomembni pa se mi zdijo dogovori na področju kulture in šolstva. Potem pa smo se še dogovorili, da pridejo narodnostna vprašanja na dnevni red skupne seje komisije za manjšinska vprašanja naše domovinske fronte Železne županije in ustreznih vaših komisiji.
DRAGO KOŠMRLJ
ČEDAD, 6. — Po božičnih in novoletnih počitnicah je tradicionalni »Dan emigranta* v gledališču Ri-stori priložnost, ob katen se izmerijo čustva beneških ljudi, politična volja, uspehi in težave v neenakem boju za preporod te izsušene zemlje, ki jo zapuščajo še zadnje žive sile in s kovčkom v roki iščejo po svetu odgovor za svojo revščino, za diskriminacije, za zatiranje.
Tokrat so se • srečali emigranti, ki so za Novo leto prišli domov, starci žene in mladina, da skozi gnev zaradi grožnje z zaporo edine industrije v Benečiji — opekarne v Ctmuru — izrečejo drug dni getou t:fta čustva solidarnosti, ki jo spremlja borbena beseda in trdna volja, da združitev sil ob tem primeru pomeni istočasno tudi še ostrejši nastop za dokončno priznanje jezikovnih pravic beneškim. Slovencem, katerim bodo oblasti prej ali s ej morale — po dolgi noči — zajamčiti pravico do svobodnega kulturnega in socialnega, torej narodnostnega razvoje.
Nabito pnlna dvorana čedadske-ga gledališča je pričala o tem. kakor je bilo tudi zgovorno ploskanje krepkim besedam domačih govornikov in sploh pozornost ude ležencev za kulturni program, ki je ponosen dokaz čedalje širše osve ščenosti ljudi 'ob Nadiži
Med drugimi so bili na prireditvi navzoči postanec Mario Lizzero, predsednik SKGZ Boris Race, deželni svetovalci Dušan Lovriha-, Draigo Štoka in Arnaldo Baraccetti, predstavnik konzulata SFRJ Saša Gruden in večje število beneških duhovnikov.
GOVOR
EMILA ČENČIČA
»Dan emigranta* je organiziralo kulturno društvo »Ivan Trinko* ob sodelovanju z nadaljevalci dela ve-likega buditelja beneških Slovencev, po katerem društvo nosi ime, domačimi duhovniki. Tudi prvi govornik, ki je stopil na oder. je bil duhovnik, župnik iz Tarbija Emil čenčič. Pozdravil je prisotne, nato omenil poletno srečanje na Matajurju. »To jasno dokazuje*, je dejal med drugim, «da se -vedno več naših ljudi zaveda, da smo Slovenci, prebijajo starodavni led strahu, se zanima za rešitev svojih etničnih problemov, za dosego svojih naravnih pravic*. Govoril ie nato o gospodarskih vprašanjih in ugotovil, _da revščina in kulturno zapostavljanje ustvarjata pokornega in strahopetnega človeka. »To smo Benečani, žalibog, okusili na svoji živi koži.* Od tod neutrudljivi boi za fabrike. za strokovne in visoke šole, zato »da se v Benečiji ustvari nova podoba našega človeka, ki naj bo gospodarsko in intelektualno napreden, prost vsakršnega pritiska, prepričan svoje vrednosti in originalnosti, zvest italijanski državljan in zaveden Slovenec!*
Zato se moramo združiti, ie zaključil govornik, da se bodo Ljudje vrnili »pa svojo zemljo, k svojemu ognjišču brez vsakega strahu ali sramotenja*.
čenčič je prebral tudi poziv štirih kultu-nih društev Beneške Slovenije, slovenske duhovščine in združenja emigrantov »narodnostni skupnosti vseh dolin*, naj podpre boj delavcev v Čemuru.
GOVOR
IZIDORJA PREDANA
Za njimi je imel glavni govor predsednik društva «Ivan Trinko* iz Čedada Izidor Predan. Začel je z analizo položaja v zadnjem letu in ugotovil, da se je kakih 600 bivših emigrantov iz Benečije zares zaposlilo v industrijski coni v Man-zanu; sedaj niso »ne srečni ne veseli s tem delom. So 'pendolari’, katerih delo je težko, naših pa najtežje. Imamo primere, ko mora delavec preživeti na delu in poti celo 16 ur, plačanih pa ima le 8 in še te slabo. Nič čudnega, torej, če so nekateri vzeli spet pod noge pot, ki pelje v emigracijo .Zato ponavljamo, da je rešitev le industrializacija naših dolin. Zato smo bili za-dovolni, ko so začeli kopat temelje novim tovarnam pri Ažli, a kaj, ko smo za božično darilo prejeli vest o odpustu z dela 27 delavcev opekarne na Čemurju*. Predan je obsodil dogodek in nadaljeval: »Toda sedaj ne bo šlo gladko, kot doslej. Čedalje več je ljudi, ki gledajo na ta vprašanja z odprtimi očmi, zavedajo se, da jih moramo reševati sami, da moramo ustaviti roko gospodarjem, ki jih zapirajo, oblasti pa moramo prisilita, naj zgradijo nove tovarne*. Tu je Predan omenil skupno peticijo vseh emigrantov, ki jo je podpisalo skupaj nad 10 tisoč izseljencev, od katerih 1500 Benečanov, «kar ni malo, če upoštevamo, da je Furlanov 400 tisoč, Beneških Slovencev pa 40 tisoč*.
Na Silvestrovo so predstavniki organizacij beneških Slovencev v špe-tru Slovenov izdelali skupen poziv in lepak, kmalu nato pa so dosegli prvo delno zmago: delavci v Čemurju ne bodo takoj odpuščeni, zasedaj jih bodo plačevali iz dopolnilne blagajne.
Takoj zatem je Predan obširno govoril o nedavnem srečanju odposlanstva slovenske manjšine pri oredsedniku vlade Emiliu Coiombu. Skliceval se je predvsem na dele njegovih izjav, ki govore o »široki evropeistični noitiki. v okviru katere naj se prosto razvijajo vse jezikovne skupnosti* in da ta linija I velja za vse ozemlje; »naših pro-| blemov pa se bodo lotili z določeno previdnostjo, a brez predsodkov*.
Omenil ie še dvakratno srečanje z Berzantijem in ugotovil: »Pri vseh oblasteh najdemo razumevanje, a se nič ne premakne z mesta. Kje je vzrok?* Odgovor na to je dal v zaključku govora: »Dolžnost tistih, ki imajo odprte oči je, da druge prebuiajo. Kadar se bomo pri nas zganili in kričali tako. da se bo zemlja tresla, takrat — bodimo gotovi — ne bomo več prisiljeni hoditi s kovčkom po svetu*.
IZ GOVORA ADA KONTA
Za njim je v imenu društva slovenskih emigrantov iz Benečije spregovoril Ado Kont, ki je med drugim obsodil molk tiska in radia ob odpustih v Čemuru, medtem ko vsi govorijo o tem. da se veliko dela in da ie emigraci ja postala le «svobodna izbira*. Kaj Še! Društvo emigrantov meni. da se položaj lahko premakne z enotnostjo in bo za to enotnost delalo.
Sporočil je tudi. da je v Čedadu bdi odprt sedež društva emigrantov in patronat INAC.
POZDRAV POSL. LIZZERA
Kot gost je spregovoril videmski poslanec Mario Lizzero - Andrea (KPI). Izrazil je željo, da bi sku-
Stajan Spetič Nadja Kriščak
(Nadaljevanje
strani)
skega z redom Lenina ob njegovi stikov, ki sta jih navezala županij-60. obletnici. Jakubovski poveljuje J ski svet socialistične delavske par-oboroženim silam Varšavskega pak-. ti je Železne županije in medobčin-ta-	Iški svet zveze komunistov Slovenije
včerajšujeia «I)uevu emigranta*
so govorili župnik Čenčič, Izidor Predan, posl. Lizzero (z leve proti desni)
Ado Kont
TRŽAŠKI DNEVNIK
7. januarja 1972
S SESTANKA ŽIVINOREJCEV IN MLEKARJEV V BAZOVICI
Koristen in umesten razgovor z občinskim odbornikom Romanom
Pomiritev duhov po pojasnilih in zagotovilih ■ Škodljivo bi bilo zatreti
dejavnost, ki traja že več kot sto let - Živinorejo je treba podpirati
Kakor smo že na kratko porotah, je bil v sredo zvečer v dvorani prosvetnega doma v Bazovici sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju prodaje mleka na drobno in katerega so se udeležili številni živinorejci, mlekarji in mlekarice iz Bazovice ter bližnjih vasi, kakor tudi občinski odbornik prof. Romano, poveljnik mestnih redarjev Grison in tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk. Sestanek in razgovor z odbornikom Romanom je bil zelo umesten in koristen, ker je prispeval k pojasnitvi zadeve in pomiritvi duhov. Nekateri živinorejci, mlekar ji in mlekarice, ki vozijo mleko v Trst, pa tudi družine, kf ga že dolgo let kupujejo, so bili namreč zaskrbljeni in so protestirali prod ne nadnemu ukrepu tržaške občine. Po tem sestanku v Bazovici so se pri-zaded oddahnili in se zahvalili od bamdku za njegova pojasnila ter zagotovilo, da bo občinska uprava ukrenila vse, kar je potrebno, da se vprašanje v kratkem času dokončno in pravično reši. Na sestanku ni bilo govora samo o vprašanju mleka, občinskega odbornika so namreč opozorili tudi na druge probleme kmetijstva, za katera bi morala tržaška občinska uprava pokazati večje zanimanje.
Sestanek je vodil Ivan Križman-čič, predsednik pokrajinskega zdru ženja rejcev in tajnik zavarovalnice za govejo živino v Bazovici. Pozdravil je goste in se zahvalil navzočim za udeležbo. Pripomnil je, da so bili živinorejci neprijetno presenečeni in da so zaskrbljeni, saj bi izvajanje odloka o prodaji mleka na drobno hudo prizadelo vse, ki se s tem ukvarjajo, kakor tudi živinorejce, živinorejo na Krasu pa je treba podpirati in spodbujati kmete. Zelo škodljivo bi bilo ukinita dejavnost, ki traja že več kot sto let. Verjetno ne bi nastali nesporazumi in bi se marsikatero vprašanje rešilo, je še poudaril Križ-mančič, če bi na tržaški občini deloval urad za kmetijstvo. Ne smemo pozabiti tudi, da je goveja živina na Tržaškem zdrava in da že nekaj let sploh ni več primerov tuberkuloze ali bruceloze. Kar je Križmančič povedal v slovenščini, je nato povedal v italijanščini občinski svetovalec Wilhelm, ki je pripomnil, da bi morali občinski upravitelji poskrbeti za tolmača ob takih srečanjih s slovenskimi občani Navedel je še druge zadeve. Ki bi jih morala rešiti občinska uprava, in opozoril na nekatere nevšečnosti, ki živinorejce spravlja v slabo voljo.
Odbornik Romano je pokazal svoje razumevanje in zanimanje za vprašanje prodaje mleka. Rekel je, da je bila ta dejavnost skozi dolga leta pozitivna tako za naše mesto kot za živinorejce in da bi bilo nesmiselno, če bi jo hoteli ukiniti. Pojasnil je, kako je bila vložena proti občini prijava na sodniji in kako se je zadeva nato razvila, občinski upravi pa se ne more očitati kakšna krivda, ali celo namen, da bi škodovala interesom živinorejcev. Občinska uprava, je še zagotovil odbornik Romano, bo v prihodnjih mesecih poskrbela, da se zadeva razčisti in reši tudi s pravnega vidika. Prof. Romano je še dodal, da ima zelo rad kraško mleko, med navzočimi domačini pa je bila tudi mlekarica, ki že dolgo let nosi mleko RJuanovi družini.
Lucijan Volk je omenil pismo, ki ga je Kmečka zveza poslala županu ter občinskim in pokrajinskim odbornikom. Opozoril je tudi na pismo občinskega zdravnika dr. Fabianija, ki je leta 1964, po izčrpni analizi mleka ugotovil, da je mleko z na šega področja boljše in zdravo ter primemo zlasti za otroke in bolnike, bolj kot mleko, ki prihaja iz drugih krajev. Prepoved prodaje mleka na drobno ni utemeljena s pravnega, z gospodarskega in zdravstvenega vichka. Negativno bi vplivalo na živinorejce, Ir ar bi posredno hudo oviralo tudi napore in prizadevanja za uspešno delovanje zadružne mlekarne na Krasu. Med diskusijo so tudi ugotovili, da predpisi glede prepovedi prodaje mleka na drobno veljajo le za mesta, kjer deluje mlekarska centrala.
Inž. Spaccini se vrača
z obiska v Avstraliji
Tržaška delegacija, ki se pod vodstvom župana inž. Marcela Spač-cinija mudi v Avstraliji, se bo vrnila v Trst predvidoma 9. ali 10. t. m. V Avstraliji se je sestala s tamkaj živečimi ljudmi iz naše dežele, predvsem pa seveda iz Trsta in okolice. Po povratku v Trst bo župan poročal o svojem obisku in o stikih s tamkajšnjimi oblastmi.
Župan Spaccini bo tudi moral čim-prej sklicati tržaški občinski svet, ki mora pred iztekom svojega mandata v pričakovanju volitev, opraviti še mnogo dela upravnega značaja.
NEMŠKI KULTURNI INŠTITUT
V	Nemškem kulturnem inštitutu bodo v ponedeljek ob 21. uri predvajali film «Plavi angel* (Der blaue En-gel) z Marlene Dietrich, Emilom Jan-ningsom in Hansom Albersom. Vstop samo z društveno izkaznico (ki dovoljuje prost vstop tudi h koncertom), ki je na prodaj pri tajništvu od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure.
V	petek, 14. t. m. ob 19. uri pa na sedežu Inštituta v Ul. Coroneo 15 Stelio Crise bo predstavil Davida Tu-
V POLNO ZASEDENI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Odlična celjska uprizoritev Eliotovega «Umora v katedrali
V glavni vlogi je nastopil Sandi Krošelj, lanski Borštnikov nagrajenec za vlogo škofa Becketa
Nad letošnjo gledališko sezono v Trstu se res ne moremo pritoževati, saj nam eno za drugo nudi pristna gledališka doživetja, pa naj gre za uprizoritve našega domačega ansambla (Bobni v noči) ali za gostovanja iz matične domovine, kakršni sta bili gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega s »Sa-momorilcem» in pa sinočnje gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z Eliotovim rUmorom v katedrali». Vse te tri predstave sodijo v vrh slovenske gledališke poustvarjalnosti v zadnjem času in zato goiovo ni naključje, da so prav ta tri dela v istih uprizoritvah, ki smo jih lahko gledali na našem odru. bila na Borštnikovem srečanju 1971 v Mariboru deležna najpomembnejših in najvišjih priz-
nanj: «Bobni» priznanje za kolektivno igro, ^Samomorilec* in «Umor v katedrali» pa za nosilca glavnih vlog Bibiča (Posekalnikov) in Sandija Krošlja (škof Thomas Becket).
Celjska predstava Eliotove drame «Umor v katedrali» je torej prišla k nam v goste z laskavo legitimacijo Borštnikove nagrade obenem pa tudi z legitimacijo blizu 30 uspešnih ponovitev na raznih slovenskih poklicnih in priložnostnih odrih. Sprejem, ki ga je včeraj doživela pri tržaškem občinstvu je le še potrdil, da je njena kakovostna legitimacija avtentična. Celjsko uprizoritev odlikujejo izjemna stilna jasnost in čistost, suverena ansamblska igra, v kateri pozvanjajo zborne skupine kot tenkočutno uglašeni zvonovi, in pa seveda v
taeva knjigo »Firenški konzul*.
nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V PRVIH 10 MESECIH LANSKEGA LETA
Blagovni promet z zaledjem je dosegel skoraj 25 mil. ton
Od tega 21 milijonov ton nafte za južno Nemčijo in Avstrijo . Večji promet z Jugoslavijo • Več žita, oljčnih semen in kosovnih pošiljk
Blagovni promet po kopnem (cesta, železnica in naftovod) med Trstom in zaledjem je do konca oktobra lani dosegel skupno 24,843.412 ton ter je bil za 32,9 odst. večji od prometa v ustreznem razdobju predlanskega leta. Odvoz samega petroleja po naftovodu v Južno Nemčijo in Avstrijo se je povečal za 40,9 odst., toda tudi druge postavke so zabeležile večji ali manjši vzpon. V tej zvezi velja omeniti zlasti žito in oljčna semena ( + 268,9 odst.) ter kosovne pošiljke ( + 14 odst).
Po zemljepisni porazdelitvi je lani do konca oktobra odpadlo na Italijo 8,2 odst. prometa, na druge zaledne dežele pa preostalih 91,8 odst. V primeri z ustreznim razdobjem 1970 je Zahodna Nemčija povečala svoj promet za 22,8 odst., Avstrija za 201,7 odst., Jugoslavija
za 54,4 odst.. Češkoslovaška za 27,7 odst. in Švica za 6,3 odst.
tober in so izraženi v tonah:
Blagovni promet po kopnem
Leto 1970 Leto 1971
1,619.850
2,026.058
1,721.510
1,925.127
niči, kakor tudi po naftovodu:
cesti in po
Železnica Cesta Naftovod
a)	za Nemčijo 14,627.306 17.977.463 ! Rude
b)	za Avstrijo 418.604	3,219.312 , Premog
_____________________ Naftovod
Skupaj	18,691.818 24.843.412
Sestava prometa po kopnem Januar — oktober (v tonah)
V naslednji razpredelnici so zbrani podatki o lanskem in predlanskem blagovnem prometu med 8rsto*n in zaledjem po železnici, cesti in po naftovodu. Podatki se nanašajo na razdobje januar - ok-

ŠE 12 NOVIH DEŽELNIH ZAKONOV
Zakon o deželnem prispevku za nabavo umetnih ledvic
V ta namen je predviden izdatek 100 milijonov lir v dveh poslovnih letih
V zadnjih dveh številkah (49 in 50) uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine je objavljenih skupno 12 novih zakonov, od katerih je šest novih norm s področja kmetijstva in gozdarstva.
Zakon štev. 58 določa nove norme za osebje, zaposleno pri deželni ustanovi za gozdarstvo. Zakon štev. 59 obravnava deželne posege za razvoj in obrambo gozdnega bogastva. Kakor smo že poročali pred dnevi, bo deželna uprava na podlagi omenjenega zakona podprla nova pogozdovanja in se zavzemala zlasti za boj proti požarom Zaknn štev. 61 določa deželne posege za okrepitev zadružnega sodelovanja v kmetijstvu in za razvoj živinoreje. Zakon štev. 62 daje deželi na razpolago nova finančna sredstva za gradnjo stanovanj za delavce zaposlene v kmetijskih dejavnostih. V ta namen je predviden skupen izdatek v višini 700 milijonov lir.
Nadaljnji zakon se nanaša na nove dežeine posege za ukrepitev kmetijske mehanizacije v Furlaniji-Julijski krajini. Zakon štev. 67 pa spreminja in izpopolnjuje prejšnjo normo o poslovanju deželnega solidarnostnega sklada. Iz omenjenega sklada se kakor znano priznavam posebni prispevki kmetom in poslovnim ljudem, ki .jih prizadevajo vremenske nezgode to. so toča. smrzal. slana, povodnji in podobno.
Ob koncu leta .je bil objavljen tudi zakon, ki določa deželne prispevke za nabavo umetnih ledvic za bolnišnice v Furlaniji - Julijski krajini Deželna uprava bo prevzela nase večji del (v posameznih primerih tudi stoodstotni del) bremena za nabavo novih zdravstvenih naprav. V ta namen je predviden izdatek 100 milijonov lir v dveh poslovnih letih. Zakon štev 63 daje na razpolago po eno milijardo lir v vsakem posiovnem letu od 1971 do vključno 1974, za uresničitev trgovskih središč v naši_ deželi. Isti zakon dviga deželni letni prispevek tržaški luki za 300 milijonov lir.
Zakon štev. 64 končno določa nove finančne razpoložljivosti za pomoč fizično in umsko prizadetim deželanom.
stropju, razbili šipo na vratih dnevne sobe in se tako prikradli v stanovanje. Tu so prebrskali vse in se oddaljili, kot je ugotovil Bartoli, s precejšnjim plenom. Ukradli so namreč številne zlate otroške in ženske zapestnice, verižice, ure in prstane v skupni vrednosti 500.000 lir. Bartoli ni bil zavarovan proti tatvini.
500.000 lir plena akrobatskih tatov
Predvčerajšnjim zvečer je morala policijska izvidnica na prijavo 40-letnega Rina Bartolija v Ul. Ber-lam, kjer so neznanci nekaj ur prej splezali p"> odtočnih oeveh za deževnico do balkona v I. nad-
Aretiran pri Krvavem potoku Italijan okradel v Dubrovniku svoje tri rojake
Pred dnevi se je ob 6.30 zjutraj pripeljal s taksijem do bloka pri Krvavem potoku (Pesek) italijanski državljan Sebastiano Palazzo, katerega so jugoslovanski obmejni organi brez obotavljanja aretirali. Imeli so namreč v rokah tiralico dubrovniške uprave javne varnosti, kjer je bilo rečeno, da je mož okradel v Dubrovniku tri svoje rojake in se s 15 milijonov lir plena skušal umakniti v Italijo.
Palazzo, pri katerem so našli celotno vsoto razen 540.000 lir, ki jih je zapravil na poti od Dubrovnika do meje, je dejanje priznal.
Iz razpredelnice je razvidno, da je promet po železnici lani narastel, medtem ko je promet po cesti nasprotno nekoliko popustil. Iz podatkov je nadalje razvidno, da se je odvoz surove nafte v smeri Trst -Avstrija začel v zadnjem času naglo razvijati.
Obojesmemi promet po železnici je bil lani za 101.660 ton ali za 6,3 odst. večji kakor predlanskim. Lani so železnice ■ prepeljale več kosovnih pošiljk (+22,8 odst.) ter žita in oljčnih semen ( + 171,7 odst.), medtem ko se je promet z rudami in premogom skrčil za 17 odst., promet z lesom pa je upadel za 25,1 odst. Posebno velik je bil padec v prometu z mineralnim oljem (za 54 odst.), in sicer zaradi uspešne konkurence naftovoda.
Nafta
Žita in oljčna semena Les
Kosovne poš.
Leto 1970 Leto 1971
373.772	334.515
51.701	28.194
15,045.910 21,196.775 1,451.694	1,223.991
55.916
139.501
1,573.424
150.091
116.080
1,793.766
Skupaj
18,691.818 24,843.412
Končno naj omenimo še udeležbo najvažnejših zalednih držav pri kopenskem blagovnem prometu (brez naftovoda) v prvih desetih mesecih lanskega leta:	Italija skupno
2,027.486 ton, Avstrija 787.476 ton, Jugoslavija 362.170 ton, Zahodna Nemčija 206,190 ton, Češkoslovaška 89.886 ton, Švica 75.949 ton in Madžarska 34.084 ton.
potankostih izdelana in dognana individualna igra nosilcev dejanja, v prvi vrsti Sandija Krošlja v vlogi škofa Becketa. Skozi vso predstavo kraljuje na odru duhovnost, ki doseže svoj višek v Thomasom lastno mučeniško smrt napovedujoči pridigi, kot njena protiutež pa na kraju cinična politična analiza u-mora, ki jo podajajo njegovi storilci v nekakšnem nagovoru na porotnike. katerih funkcijo naj bi v tem primeru prevzelo občinstvo v dvorani. Prav ta in tak zaključek prenaša zgodovinsko dejanje pred 800 leti v katerikoli in zato tudi v naš čas in nas sooča z moralnimi kriv dami in moralnimi odgovornostmi «pred samim seboj in v odnosu do soljudi». Problem zavestnega žrtvovanja je spričo perfidne politične argumentacije zločina visoko povzdignjen in žrtvovanje samo pridobi na svoji veličini, kajti očitno je, da nas argumenti morilcev ne smejo prepričati, četudi se zdi, da u-tegnejo biti iz njihovega stališča logični. Brezosebnost, za katero se skrivajo, gotovo ne more biti opravičilo za zločin. Žrtvovanje v splošnem (pri Eliotu ima pač religiozno izhodišče) ima zato aureolo trajne etične kvalitete.
če smo prej omenili poudarjeno duhovnost, ki diha iz celjske uprizoritve. potem je ta gotovo najbolj prisotna v Krošljevi interpretaciji. Igralec je posvojil lik ne samo pomensko, kar je gotovo največ kar lahko stori, temveč mu je dal tudi zunanjo in glasovno plemenito podobo. Njegova dikcija je ves čas skladna z govorjenim besedilom in tudi pavze so premišljeno odigrane. Štiri skušnjavce in štiri viteze so
MLADINSKI KROŽEK
TRST
bo predvajal jutri, 8. t.m. ob 18. uri, v Gregočičevi dvorani, Ul. Geppa 9. film
SOI ZEMLJE
Sledila bo kratka debata o filmu. nato pa ples.
Vabljeni.
Prosvetno društvo Ivan Grbec Škedenj
RAZSTAVA
OB TRIDESETLETNICI DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA
bo odprta danes in jutri od 18. do 20.30, v nedeljo od 10. do 13. ure.
Gledaljšča
KULTURNI DOM Danes zaprto.
POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi».
AVDITORIJ
Danes, 7. t.m. ob 21. uri bo izven abonmaja na sporedu briljantna komedija «Metulji so svobodni* s skupino »Teatra Moderno*. Ponovitve so predvidene do torka, 11. t.m.
Razstave
V dvorani modeme umetnosti Russo
na Korzu Italija razstavlja tržaški slikar Giovanni Babuder svoja najnovejša dela.
Janez Bermež, Borut Alujevič,
Na pomorski postaji so včeraj dopoldne obdarili z »befano* otroke pristaniških delavcev in uslužbencev. Na sliki predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko dr. M. Franzil »kontrolira* zavoj pred Izročitvijo. Mali spremlja z mešanimi občutki njegove kretnje. Tradicionalni obdaritvi sta prisostvovala tudi generalni komisar dr. Abbrescia in ravnatelj luške ustanove ing. Colantti
Posamezne zaledne države so sodelovale pri prometu po železnici z naslednjimi deleži: Italija z 31,7 odst., Avstrija z 28,5 odst., Jugoslavija s 14,5 odst., Zahodna Nemčija z 10,9 odst., Češkoslovaška s 5,2 odst. in Švica s 4,3 odst. V primeri z letom 1970 se je zmanjšal promet z Italijo in Avstrijo, in sicer za 0,6 odst. oziroma za 6,9 odst., druge zaledne države pa so nasprotno povečale svoj promet, in si-
cer Češkoslovaška za 34 odst., Nem-

čija za 16,8 odst., Jugoslavija pa celo za 54 odst.
Prome; po cesti se je kakor rečeno lani nekoliko zmanjšal v primeri z razdobjem prvih 10 mesecev 1970, Padec je znašal 100.931 ton, ali — v relativni vrednosti — 5 odst. Razen žita in oljčnih semen (+147,6 odst.) ter kosovnih pošiljk (na isti višini kakor leta 1970), so druge postavke popustile, in sicer rude in premog za 10,8 odst., les za 1,3 odst in mineralna olja za 7,8 odst. Razen Jugoslavije, ki je povečala svoje nabave in dobave po cesti (za 38.879 ton ali za 55,4 odst. v primeri z letom 1970), so vse druge zaledne države v tem prometu popustile. Italija je do konca oktobra sodelovala v cestnem prometu s 76,9 odst., Avstrija s 15,5 odst., Jugoslavija s 5,8 odst., Nemčija pa z 1 odst.
V naslednji razpredelnici so zbrani podatki o sestavi blagovnega prometa po kopnem med našo luko in zaledjem, in sicer tako po želez-
flU(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||k..,||||||||||||||j||||||||||||l||||||||||||,|||||||||||||||||||||||||,|t||||||||||||,||||u|||||
TRŽAŠKA ŽIRIJA ZA «CANZONISSlMO 71»
Za Ivo Zanicchi osem točk
Zmagovalec cGanzonissime 71» Nicola Di Bari je prejel v Trstu le 3 točke Komisija je zasedala v velikem avditoriju Rai -TV
»Canzonissima*, ta tradicionalni dogodek za vse italijanske ljubitelje lahke glasbe, se je sinoči zaključila, žirij je bilo po vsej Italiji 20 in ena je bila tudi pri nas, na tržaškem sedežu radiotelevizije.
Letos sicer ni bilo direktnega televizijskega prenosa in niti lanskih znanih napovedovalcev — Gabriella Farinon in Toni Rems. Verjetno je prav zaradi tega bilo v velikem avditoriju A malo gledalcev. Poleg 25 članov žirije (11 žensk in 14 moških) je bila prisotna posebna komisija, ki je nadzorovala potek tržaškega glasovanja. Ob notarju dr. Pellegriniju sta bila finančna podintendanta dr. Ailandi in dr. Turco, ravnatelj tržaškega sedeža RAI dr. Candussi in podravnatelj dr. Giannini, ter funkcionarji Peri, Orsini in Malusš. Za povezavo z osrednjim avditorijem v Rimu je skrbel radijski napovedovalec Licalsi.
TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM. DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNASALCU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU. Ul. F. Fllzl št. 10.
V velikem avditorija tržaškega sedeža RAI-TV med sinočnjim glasovanjem za popevko »Canzonissima 1971»
Seveda je bila vsa pozornost osredotočena na članih žirije, ki so z ostalimi žirijami določali ne samo zmagovalca »Canzonissime* ampak tudi zmagovalca nagrade 150 milijonov. Žirijo, ki so jo izbrali med tržaškimi televizijskimi abonenti, so sestavljale večinoma . starejše osebe, saj je bila poprečna starost 47 let: najmlajši član je bila 20-letna študentka Serena Linardon, najstarejši pa 69-letna gospodinja Laura Antonini. V žiriji je bilo največ gospodinj, med moškimi pa uradnikov in delavcev.
Kljub temu, da so bili člani žirije starejše osebe, so se izrazili po večini za modernejše pevce, tako da je na primer »kraljiček* italijanske popevke Villa potegnil krajši delež, kar velja tudi za melodično pevko Orietto Berti.
Izid glasovanj je bil naslednji:
1. Iva Zanicchi 8 točk, 2. Massimo Ranieri 4, 3. Nicola di Bari, Orietta Berti in Claudio Villa po 3, 4. Rosana Fratello in Ornella Vanoni po 2 točki, 5. Mimo Reitano pa je ostal brez točk.
V avditoriju je vladala precejšnja živčnost predvsem med člani žirije. Napetost se je delno polegla že med samim glasovanjem, najbolj pa je pripomogel aplavz iz osrednjega avditorija v Rimu. ki so ga bili deležni tržaški člani komisije, ko je napovedovalec Licalsi prebral izid glasovanja. Nekoliko pa jih je seveda potrl dokončni izid, ki je določil za zmagovalca Nicola di Bari. Ranieri in Zanicchi pa sta dosegla drugo in tretje mesto.
Prijavljena sodišču zaradi posesti noža
Predvčerajšnjim je leteči oddelek prijavil sodnim organom zaradi posesti noža in groženj 26-letno Vale-rfo Stepich iz Ul. Timeus, ki je 12. decembra v družbi »varuhov* prostitutk napadla dve jugoslovanski državljanki. »Varuhi* in prostitutke so jugoslovanski dekleti pošteno opraskali, Stepicheva pa je celo potegnila nož iz torbice in grozila.
Novi kolki za takso na vozniška dovoljenja
V tobakamah in pri poštnih uradih so v prodaji novi vladni kolki za plačevanje letne takse na voz niška dovoljenja za avto lobile in motorne čone z oznako leta, na
Kolki so oo 4,5 in 6 tisoč Er in imajo napis «Vozniško dovoljenje za motoma vozila*. Po nalepu kolka na vozniško dovoljenje, ga mora lastnik dovoljenja sam uničiti tako. da čezenj napiše datum nalepa, torej brez posega katerega koli javnega urada.
Rok za plačilo takse na vozniška dovoljenja zapade — kot znano — konec februarja.
SPDT organizira v nedeljo, 9. januarja avtobusni izlet v TRBIŽ ob priliki 4. nedelje smučarskega tečaja. Cena 1.500 Ur. Poravnava takoj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/11. Navesti kraj vstopa na avtobus. Iz Trsta so odhodi avtobusov ob 6. uri iz UL Ci-cerone. poleg palače RAI.
Branko Grubar in Stanko Potisk podali s prepričljivo in dinamično i-gro, pri kateri je na trenutke motilo le nekoliko premočno glasovno forsiranje. Vsekakor pa so bili vsi štirje na moč učinkoviti v zaključnem prizoru v neposrednem kontaktu z avditorijem Katedralske duhovnike so igrali Jože Pristov Bruno Vodopivec in Bogomir Veras z ustrezno zadržanostjo, glasnika Štefan Volk, zbor canterburgjskih žena pa so sestavljale Ljerka Belakova, Nada Božičeva, Marija Goršičeva, Marjanca Krošlova, Anica Kumrova, Mija Mencejeva, Jana Šmido-va in Jadranka Tomažičeva. Njihova igra je vseskozi ubrana in ustvarja, prepričljivi razpoloženjski podton predstavi, ki se ustrezno in sugestivno prenaša na avditorij. Prav s tem je ta zbor v celoti odlično izpolnil svojo nalogo.
Za vsem, kar smo dejali o sploš nih kvalitetah predstav in igre njenih nosilcev, je prozorno vidna roka režiserja Francija Križaja, ki je v asketsko zasnovanem scenskem katedralskem prostoru (sceno si je zamislil Avgust Lavrenčič) z velikim občutkom za vsebinsko po-menskost drame in s smislom za ekonomijo odrskega gibanja, ustvaril idealno delujoči harmonični igralski zbor.
Gallusove pesmi na koncu prvega in drugega dejanja je izvajal celjski moški komorni zbor pod vodstvom Egona Kuneja
Na koncu je dolg in prisrčen aplavz občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano večkrat priklical odlične celjske gledališčnike pred odrsko zaveso.
j. k.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI je v prodaji nova knjiga
Josipa Kravosa:
KUŠTRAVA GLAVA
Cena 1000 Ur.
Ilustracije in oprema
Milko Bambič
SINOČI NA NABREŽJU GRUMULA
Zaradi banalnega spora z nožem nad sobesednika
Eden je v bolnišnici, dva v zaporu, napadalca pa še iščejo
Nazionale ob 15.30 »GE Aristogat-ti». Barvni film. Walt Disney.
Fenice ob 15.00 »Agente 007 — Una cascata di diamanti*. Barvni film Sean Conery v vlogi Jamesa Bonda.
Eden ob 16.00 «4 mosche di vellu-to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer.
Grattaciclo 16.00 «L’amante dellOr-sa Maggiore* po romanu Sergiusza Piasecldja. Senta Berger, Giulia-no Gernma. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni fUm.
Exceisior 15.30 »Bello, onesto, emigra-to Australia, sposerebbe compaesa-na Eli bata*. Alberto Sordi, Claudia Cardinale. Barvni film.
Ritz 16.00 »La Betla, ovvero in amo-re per ogni gaudenza ci vuole sof-ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Schiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 »Vivi, ragazza, vivi*. j Barvni film. Aldo Reggiani in Pi- j lar Velasquez.
Aurora 16.30 »Love story». Barvni I film. Mac Graw.
Im pero 16.30 »Er piOi*. Adriano Ce- t lentano. Barvni film.
Cristallo ob 16.30 «Continuavano a • chiamarlo Trinitš*. Barvni film. Te- '1
renče Hill in B. Spencer.
Capitol ob 16.00 «Homo eroticus*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom Zadnji dan.
Moderno 16.00 »Sentieri selvaggi*. Barvni film. John Wayne in NataUe Wood
Vittorio Veneto 16.00 «11 vichingo ve-nuto dal sud*. Lando Buzzanca. Barvni tilm. Prepovedano mladini pod 18.
Ideale 16.00 »La cittš degli acqua-nauti*. . Stuart Witman, Rosmarie Forn.vk. V barvah.
Astra 16.30 «Due bianchi neU’Africa nera*. Franco Franchi, Ciccio. In-grassia. V barvah.
Abbazia 16.00 «Le pištole dei magni-fici sette*. G. Keniedy. J. Whitmo-re, S. Silvera. V barvah.
Včeraj- danes
Danes, petek, 7. januarja ZDRAVKO
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37. — Dolžina dneva 8.52. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.43. Jutri, sobota. 8. januarja MAKS
1
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 5,3, ob 19. lil uri 7,1 stopinje, zračni pritisk 1023 <
Zaradi banalnega spornega vprašanja kako in zakaj se odpirajo in zapirajo školjke ostrig, je nastal sinoči ob nabrežju pretep, med katerim se je pojavil tudi nož. Skupina mož je namreč o tem razpravljala v notranjosti bifeja »Alla Can-tina* na Nabrežju Grumula 2 in ker so se duhovi precej razgreE, je 45-letna najemnica lokala Marija Nesich por. Busecchian iz Ul. Belpoggio vse nagnala na cesto ter zaprla ovojnice.
Kreganje s kričanjem se je nadaljevalo na cesti, dokler ni eden od prepirljivcev bolestno zakričal, dva pa sta zbežala. Na kraj so prišU bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenca 30-letnega trgovca Gio-vannija Cucchianija iz Ul. sv. Frančiška, odpeljati v bolnišnico. Tu so Cucchianija zaradi reza z ostrim predmetom pod pazduho in odrgnin po obrazu, rokah in kolerab sprejel li s prognozo okrevanja v 7 dnelj na I. kirurškem oddelku.
Medtem ko se je rešilni avto oddaljeval s kraja prepira, je tja prišla izvidnica kvesture, ki je našla 29-letnega krošnjarja Vincen
katero se plačana taksa nanaša. 1 za BattimeUija iz Ul. Cherubdni 5.
Ta, prijatelj ranjenega Cucchianija, je orisal dogodek, Busecchiano-va pa je opisala druga soudeleženca prepira. Dejstvo je, da se je prepir vnel med Cucchianijem in drugima dvema, potapljačema po poklicu, ki so ju poznali le kot Uccia in Tullia. Jasno je, da so policisti spremili BattimeUija, ki je imel odrgnine na nosu, v bolnišnico, od koder so ga takoj odsloviE. Domov pa ni šel, ker so ga agenti obtožiti sodelovanja pri pretepu in ga spraviti v celico, kjer je na razpolago letečemu oddelku. Med obhodom se je agentom posrečilo najti tudi 31-letnega potapljača Ferruccia Cominija - Uccia iz Ul. Venezian, ld je bil v gostilni «Alle berettine* v Ul. del Bastione. Agenti so ga se-veda_ povabili s seboj, najprej v bolnišnico. Iger so mu razkužili odrgnine na nosu in ga nato odpeljali v celico, kjer bo delal družbo Battimelliju. Tullia pa do pozne ure niso mogli identificirati .
Ker spada te vrste prekršek pod pristojnost letečega oddelka, bodo agenti dr. Petrosina danes nadaljevali s preiskavo in bodo prav gotovo identificirali tudi Tullia, ki je z nožem ranil Cucchianija.
mb. stanoviten, veter 3 km na uro severozahodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, tempera-ra morja 9,3 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od )3. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti • Emili, Ul. Combi 19, Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina. Trg S. Giacomo 1, Grigno* lin, Alla Minerva, T. V. Giotti 1, Al Due Mori, Trg UnitA 4, Al S. Loren- * zo. Ul. Soncini 179 (škedenj).
Darovi in prispevki
Za spomenik padlim v NOB v Ba- K zovici daruje Ivan Križmančič (Laj- l
tovl 2000 lir	K(
Ob obletnici smrti Silvestra Križni ančiča daruje žena Zofka 2000 lir za spomenik padlim NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob pok. none Katarine Orel darujeta Zorka in Janez Bečaj 3000 lir za Dijaško matico in 3000 tir za ŠZ »Bor*.
Namesto cvetja na grob pok. Katarine Orel daruje Olga Ban 1000 lir za Glasbeno matico.
Karlo Križmančič (Lukov) daruje 10.000 lir za Bazoviški dom.

Po SMRTI NAJUGLEDNEJŠEGA IN NAJSTAREJŠEGA DUHOVNIKA TRŽAŠKE ŠKOFIJE
«Gravamina cleri slavi» pok. msgr. dr. Jakoba Ukmarja
Po 25 letih ponatiskujemo dokument, ki ga ob smrti 93-letnega slovenskega duhovnika niso hoteli omeniti niti tisti, katerih dolžnost je bila, da bi to storili
^Slovenski katoliški krogi v Ita-
Ilsor°mesecih V° smrti pok. iroi' °r' Jok°čJO Ukmarja organi-J' več javnih prireditev in nji-“sk je objavil tudi več član-0 pokojnikovem delovanju. Pri j, to je zanimivo, da ti krogi Popisali nobene važnosti ti-» a. Pismu, ki ga je pokojni stoik Kl eerkveni dostojanstve-, Poslal svojemu predpostavlje-u škofu tržaško-koprske škofije L?r:	Santinu in pismu priložil
, ozbe slovenskega duhovništva te i ll]e, pritožbe, ki so objavljene j . Čermeljem knjigi o scda-, ,. lrtaškem škofu iz leta 1953 i ° so znane pod latinskim na-°m «Gravamina cleri slavi» od ‘jeptembra 1946. in- 9 te0a smo že v novembru i prejeli sledeče pismo nekega ,censkega tržaškega visokošolca: venieni Primorski dnevnik! članku, ki ste ga objavili 4.
!». o
^ . Pok. msgr. ]. Ukmarju je tudi pismo slovenskih du-, l 'iV tržaškemu škofu, ki da i do objavljeno tudi v znani knji-L? Jem škofu. Ker sem komaj . ^dvajsetletni študent, se ne “ rtmjam, kdaj je tista knjiga iz-,n,’n ker bi jo rad imel, sem se kje bi jo kupil, pa so mi . I’ da je že zdavnaj razprodana. EL. se mi zdi, da je bila vse-
1	_ Petega pisma zelo važna. Za-kto ■’ bi bilo dobro, če bi , 0 Pismo ponatisnili — seveda. tje s tem mojim predlogom stri-|te tudi vi.
°oličnim spoštovanjem j.	(sledi podpis)
Ber>etke, 8. nov. 1971.
! raziogov smo sklenili, da menjene knjige ponatisnemo — C^skem prevodu — ta važen
2	ment pokojnega najuglednejše-j4.,n Jtajstarejšega duhovnika tr-
e škofije, ki se ga po pokoj-
ij smrti niso hoteli spomniti i ,.sti, katerih dolžnost je bila, h. * to storili. Pismo pok. msgr. osj- Ukmarja, škofu, se torej
F^astitd gospod.
I	a.e 2- julija t.l. je slovensko du-nistvo soglasno sprejelo na Mon-
II	Poslednjo resolucijo: «Mi, slo-*ki in hrvaški duhovniki, zbrani rstu na sestanku duhovništva dan 2. julija 1946, izjavljamo,
> srtlo in da hočemo biti vedno -d* sinovi svete katoliške cerkve t JVesti obljubi pokorščine in spo-[!anja do škofa pro tempere, ne j?e na njegovo narodnost ali po-. ne težnje.* — »Obžalujemo in
ojam0, da so jjjjj v časopisih Cejeni članki proti cerkvenim Jtojnikom, ker se s tem omaje PStovanje, ki Smo ga dolžni do rst*., ter se ljudstvu odvzame .J1'1 nje v sveto cerkev. Iz istih j '!^°v obsojamo tudi vsa nasil-f dejanja, ki so se zgodila proti j ^endm dostojanstvenikom.* — d m pa nikakor ne maramo re-L; °dobravamo vse, kar je bilo Jeno v naši škofiji, pač pa ho-. 0 izraziti svojo zaskrbljenost :	pritožbe msgr. škofu, ki
ti K- •• Pn 10200 msgr. skoiu, ri Pr-/ iih pravilno vzel v poštev.* j ježili so se nad mnogimi stvarci
fd P*
■ an odsotni, dali na znanje pre-
li rTTu so se nad mnogimi stvar-ilto kel sem jim, da bi bilo naj-idi be ^i svoje pritožbe, kot l a P^iotbe sobratu >■, ki so bili
tdPt- mU škofu, da bi mogel on #sl- ’• slovansko duhovništvo jjbiV ’n s ni zadovoljno. Ob-ijl J1 so, da mi bodo svoje pri-Ca Poslali v zaprtih zalepkah. jfn Meseca sem čakal in nato 'ig v latinskem tekstu formuliral aj' sem dobil v dveh jezikih, j ,v®ša ekscelenca ne jemlje te-jt z znak sovražnosti, pač pa j,..,, Qak iskrenosti duhovništva na-
1 svojemu škofu. s*’ 8- septembra 1946.
Podpisan
duh. Jakob Ukmar
GiUvamina cleri slavi
1'vi^lo.vanski duhovniki so žele-lirrv b v Škofu očeta, ki bi z j .l ravnal z očetovsko ljubezni-» » vljudnostjo. Nasprotno pa doh °Sto tudi z duhovniki v zreli,: i’ z najbolj vzornimi duhov-e,ri! ki. so Cerkev ljubili in bili fgj 5n.' oblasti pokorni, njihov o p0"1'!5 tako pismeno kot ust-
Hst?b° ravnal in so ti morali
lenaaJati sramotitve in neuteme-*kal Sumn>čenja. V tem je razlog, 6dj Jonogi duhovniki niso več Eta obisk°vali svojega predstoj-ij0 'j bao pa so prihajali na ško-e iz uradnih ra7.1r>«7nv in ma-
uradnih razlogov in ma-2 P° sili.
Na slovansko duhovništvo le
lejit!!'ern začetku mučno vplivalo e n-0',da se je škof, ko je bil Pe'u reške škofije, močno io r ’ da bi bili bogoslovci, ki proti tržaškemu škofu kga ' Agarju) in Jih Je zaradi ‘‘enišč eti sedež izključil iz sela < a’ Ponovno rehabilitirani in Itiafni PsJvečji spletkar (Henrik k°fijj , dobil zavetišče v reški ik kot tudi to, da Je pobud-Či^e 7*®. in preganjalec duhov-°znej P*ovanni Sirofcich) dobil atl°nik	prebendo (koprski
Ui ^jVanski duhovniki so se ču-'časjL do užaljene, ko so slišali, \of ba tudi videli, kako se je ■edavrP°Sebno v zadnjih letih in kvujp °‘ udejstvoval in se še udej-* v hujskaški politiki. Prav a radi vidijo, da škofa, po-v tej njegovi dejavnosti, ,vetov5, določena tajna skupina ak*v in da se j -služuje
sodelavcev sumljive vrednosti, v tem so bili bolj stari in zgledni duhovniki komaj kdaj poklicani za nasvet, ali pa sploh niso bili poklicani za nasvet v zvezi z najpomembnejšimi zadevami tržaške škofije.
4.	S svojim početjem se je škof trudil, da bi tej deželi vtisnil izrazit italijanski značaj. Ko je govoril duhovnikom, združenjem vernikov, birmancem itd., je tudi s tuje govorečimi verniki uporabljal italijanščino in povsem zanemarjal ostala jezika ali pa ju postavljal v podrejeni položaj.
5.	Verniki slovenskega Jezika tržaške dekanije, ki obiskujejo pet župnih cerkev, v katerih se božja besesda redno pridiga v slovenščini, niso nikoli slišali škofa, da bi bil spregovoril v njihovem jeziku, niti po mesecu juliju 1943 ne.
6.	Slovenski verniki, ki so prosili za ponovno uvedbo šmarnic v cerkvi sv. Antona novega, so dobili odklonilen, odgovor, kot da bi bili to zahtevali iz političnih razlogov.
7.	Večkrat se je ugotovilo, da škofu ni bila prijetna navzočnost več slovenskih duhovnikov v mestu Trstu, število katerih se je v preteklih letih skrčilo tudi pod najnujnejšo mero.
8.	V tržaškem im koprskem stolnem kapitlju nimajo slovenski duhovniki niti enega mesta.
9.	Nekaj župnikov iz okolice Kopra je že v preteklem marcu t. 1. prosilo, da naj bi se v podružnični cerkvi sv. Basa (v Kopru) brala ob nedeljah in praznikih (latinska) maša s slovensko pridigo za kmete, ki zaradi opravkov morajo zjutraj v Koper in izgubijo zato mašo in pridigo v svojih župnijah. Toda do danes še ni bilo nobenega odgovora.
10.	Slovanski duhovniki so se hudo pritoževali in se še pritožujejo nad načinom vzgoje in pouka v semeniščih, še posebej v koprskem semenišču. V preteklih letih so bili uvedeni številni novi predpisi, katerih namen ni, utrditi v bodočem duhovniku trdno čednost in resnično verna občutja, pač pa to, da bi naša semenišča vedno bolj prilagodili italijanskim. Pristno formiranje človekove notranjosti je odstopilo mesto določenemu zunanjemu formalizmu, iskrena miselnost mladeničev pa hinavstvu. V koprskem semenišču nd bila niti možna neka pravilna vzgoja razuma in srca, ker predstojniki niso imeli niti smisla za to. In zares, predstojniki ne le da niso bili naklonjeni pravičnosti in ljubezni med različnimi narodnostmi, ki obstajajo v škofiji, pač pa so ju zagrizeno tlačili. Slovenski in hrvaški duhovniki so bili izključeni iz vodilnih mest v semenišču; poučevanje slovenskega in hrvaškega jezika je bilo hudo pomanjkljivo in bi vsekakor moglo biti bolje. Tako daleč pa je bilo od tega, da bi se podpirala konverzacija gojencev v slovenščini in hrvaščini, da bi se bodoči duhovniki mogli usposobiti za izvrševanje katerekoli naloge v dušnem pastirstvu v škofiji, da se jim Je celo prepovedalo govoriti v slovenščini in hrvaščini, kadar so bili v družbi, in to tudi po juliju 1943. Včasih si je celo sam duhovni vodja privoščil izraze, ki so zveneli kot zaničevanje druge narodnosti. Zaradi tega so italijanski gojenci smatrali slovanske gojence za manj vredne. Slovani so se morali dobro naučiti italijanskega jezika, vtem ko se ni od Italijanov nikoli zahtevalo znanje slovenskega ali hrvaškega jezika. Italijanski semeniščni-ki so mogli in morejo biti posvečeni tudi če ne poznajo Jezikov, ki se govorita na pretežnem delu škofijskega ozemlja. Tudi v osrednjem teološkem semenišču, v katerem so slovenski gojenci v večini, Je uradni jezik italijanščina, kateri se Je morala v teoloških vedah deloma umakniti celo latinščina. — Gojenci, ki so se čeprav skromno, drznili pritoževati nad temi razmerami, ali pa tisti, ki so izrazili željo po obilnejšem pouku lastnega jezika in slovstva, so bili proglašeni za upornike, obdolžili so Jih, da so brez poklica, da zaslužijo izklju* čitev, včasih pa je sum padel celo na njihove župnike.
11.	Uradno glasilo za objave kurije, ki se je prej imenovalo »Folium diocesanum* in ki je izhajalo v latinščini, nosi sedaj naslov »Bollettino* in se objavlja v italijanščini, tudi po nedavnih politični^ spremembah. Ker Je «Bol-lettino* dostopen tudi laikom in namenjen tudi častnim sestram in nunam, so bili mnogi ogorčeni nad tem, ker so bile v omenjenem listu Javno kritizirane pomanjkljivosti duhovnikov in njihova dejavnost. — Hkrati se smatra za krivično dejstvo, da Je publikacija «Pnospectus Cleri*, ki Je iz zelo davnih časov Vedno izhajala v latinščini, izšla leta 1940 v italijanščini. V splošnem Je morala latinščina, ki se je v naši Jezikovno mešani deželi v dolgi tradiciji že PC vsem utrdila, odstopiti mesto italijanskemu Jeziku, ki Je postal tudi uradni jezik škofovske kurije.
12.	Način pisanja periodične publikacije »Vita Nuova* često ni ugajal Slovanom, ki niso mogli misliti, da Je škof brez odgovornosti.
Trst, 6. septembra 1946
Ta resolucija je bila poslana škofu A. Santinu s spremnim pismom, ki ga je podpisal pok. msgr. prof. dr. Jakob Ukmar.
Na to resolucijo, ki 'mu jo je poslal pok. msgr. Ukmar, je škof odgovoril s štirikrat daljšim odgovorom, ki je vseboval 12 točk, v katerih je škof skušal dokazati svoje delo »obrambe, pravičnosti in usmiljenja*, ki kažejo, kakšna so bila njegova »čustva do slovenskega ljudstva*.
Kot je znano, so slovenski du-
hovniki sestavili načrt svojega zelo obširnega in še bolj dokumentiranega odgovora na teh 12 škofovih točk, toda javnosti je znan samo tisti del, ki obsega odgovore na prvi dve od dvanajstih škofovih točk in še ta delni odgovor je dvakrat daljši od vseh dvanajstih škofovih točk. To pa pomeni,da je bil načrt celotnega slovenskega odgovora verjetno tako podrobno dokumentiran, da Je morda vseboval za vsako škofovo stran nič manj kot 12 strani dokumentiranega odgovora.
NOVA PESNIŠKA ZDIRKA
KRAŠKA DOMAČIJA
(Foto M. Magajna)
WaZ„ PREDLOGI
Lojzeta Krakarja kot enega najizrazitejših in najpomembnejših slovenskih pesnikov sodobnikov cenimo in spoštujemo ter se z njim veselimo vsake njegove nove pesniške zbirke. Lojze Krakar nam je doslej posredoval svoje pesmi v vrsti pesniških zbirk. Prva je izšla že leta 1949 z naslovom »V vzponu mladosti». Zadnja *Vdanost» je na slovenski knjižni trg prišla lani. Vsega skupaj beleži Krokarjeva pesniška žetev nič manj kot sedem pesniških zbirk in dve zbirki mladinskih pesmi. Vse Krokarjeve knjige so bile toplo sprejete pri bralcih in prijateljih poezije in tudi kritika je bila do vseh močno pozitivna.
Da so Krokarjeve pesmi pri bralcih priljubljene, je vzrok morda tudi v tem, da je bi! Krakar vse-

NA SPREHODU PO MOSKOVSKIH FILMSKIH STUDIIH
Za Mosfilm je trenutno v delu kakih 30 filmov
«Brzojavka» Bikova je preprosta, vendar zelo zanimiva tema ^Vljudnostni obisk» je zelo tvegana tema z mladimi igralci
MOSKVA. 6. — »Mosfilm* je največje filmsko podjetje v Sovjetski zvezi in proizvede na leto kakih 50 celovečernih filmov. Podjetje ima svoje filmske ateljeje in snemalne prostore, laboratorije ter terene za snemanje na prostem s skupno površino 56 ha. Seveda ima ustrezne obsežne laboratorije za razvijanje filmov, studie za sinhronizacijo in tudi kinematografsko dvorano s tisoč sedeži za poskusna predvajanja. Skratka, v podjetju «Mosfilm» se razvija ves proces °d začetnega snemanja do razvijanja in ozvočenja in sinhronizacije filmov, pa do samega predvajanja. Tu se torej ves ciklus začne in zaključi v okviru ene same ustanove, ki, kot smo rekli, pošlje na leto pred občinstvo okoli 50 filmov.
In kaj ima »Mosfilm* sedaj v delu, oziroma kakšni so programi tega velikega vsekakor pomembnega filmskega podjetja, katerega važnost gre tudi preko meja Sovjetske zveze?
V	enem izmed snemalnih studiov podjetja »Mosfilm* sovjetski režiser Julij Raizman snema »Vljudnostni obisk*. Sovjetski režiser ba hotel na platnu prikazati, »kako se razvija umetnostna in umetniška fantazija*. Ta filmski režiser, ki se je že marsikje preizkusil, si je tokrat zadal dokaj zapleteno in težavno nalogo; dogajanje tega filma se iz naše dobe preseli kar v staro mesto Pompeji pod Vezuvom, od koder se nato spet vrne v našo dobo. V snemalnem studiu so zgradili staro mesto pod Vezuvom, seveda le v merah in obsegu, kolikor je za ta film potrebno. Vprašanje je, ali bo režiserju poskus uspel, kajti ne le časovna razlika med sedanjo dobo in dobo pred malone 2.000 let, njegov uspeh Do pogojevala tudi zavzetost umetnikov, igralcev. Izbral je namreč za glavne vloge izključno mlade um/ nike, ki jih niti sovjetska publika še ne pozna.
V	nekem drugem filmskem studiu zaključuje svoj najnovejši film sovjetski režiser, ki se je pred tem preizkusil tudi kot filmski in gledališki umetnik, in sicer Roland Bikov. Ta zaključuje svoj film, ki nosi naslov «Brzojavka*. Roland Bikov je postal »zanimiv* šele pred nedavnim, ko se je zanj začel zanimati sovjetski tisk, pa tudi sovjetska filmska publika. Lani se je namreč predstavil s filmom «Pozor: želva*, ki je navdušil žirijo na moskovskem tretjem mednarodnem festivalu otroških filmov.
Tema njegovega sedanjega novega filma je zelo preprosta; Neki deček in neka deklica naj-
Filmski umetnik Mihail ULjanov
deta brzojavko in ker ne opazita, da je brzojavka stara, začneta iskati človeka, kateremu je bila brzojavka poslana. In tako se v tem lovu na naslovljenca deček in deklica srečata z mnogimi, mnogimi ljudmi, med drugim tudi z bolničarko neke vojaške bolnišnice, v kateri je med vojno bila zaposlena ženska, kateri je bila brzojavka poslana, nadalje se srečata s poveljnikom neke partizanske enote, v katero se je ta ista bolničarka vključila Srečata se še z neko njeno sooorko in še s številnimi drugimi ljudmi, tako da se v enem samem dnevu, ki ga deček in deklica preživita v iskanju naslovljenca, zvrsti pred občinstvom cela vrsta preprostih, hkrati pa junaških dejanj iz zadnje velike vojne. Končno se celo ugotovi, da je ženska, kateri je bila brzojavka poslana, mati deklice. Stara brzojavka je torej pripomogla, da je mati našla hčerko.
Mladi sovjetski filmski režiser Sergej Solovljov zaključuje filmsko verzijo drame «Egois Buli-dov* Maksima Gorkega. To dra-matsko delo, je rekel Sergej Solovljov, je zanimivo predvsem zaradi tega, ker nam prikazuje politično in družbeno življenje v Rusiji tik pred izbruhom oktobrske revolucije. Režiser je v svojem filmu uporabil posamezne dele
TONE SVETINA
279.
{'KAVA
filmske kronike, ki so jo posneli v tisti dobi. Po režiserjevem mnenju bo to močno vplivalo na resničnost dogajanja in bo omogočilo lažje in temeljitejše razumevanje dogajanj in tudi značilnosti glavnih osebnosti in interpretov tedanje dobe. Glavno vlogo v tem filmu je igral sovjetski filmski umetnik Mihail Uljanov, ki se ni uveljavil le v filmu, pač pa tudi v gledališču.
Doslej smo omenili tri dela, ki jih delajo v podjetju »Mosfilm*, toda tudi v drugih filmskih studiih v sami okoliri Moskve ali tudi drugod po Sovjetski zvezi snemajo sedaj veliko, saj v Moskvi računajo, da je trenutno v delu več kot 30 filmov. Pri tem pa je vredno dodati, da oodo vsi ti filmi, čeprav jih delajo v drugih studiih in pri drugih podjetjih, nosili pečat podjetja »Mosfilm*.
Znani litvanski režiser Vitautas Žalakiavicdus je našel v neposredni okolici Moskve kraje, ki se mu zdijo kot nalašč za njegov film »Sladka beseda: svoboda*.
Režiser; in hkrati filmski operater Sergej Uruševski pa je v okolici Rjazana prav v rojstnem kraju pesnika Jesenina snemal film, ki je posvečen temu znanemu ruskemu pesniku. V delu pa je tudi še eno filmsko delo, katerega osnova je neko delo Maksima Gorkega. Scenograf in režiser Leonid Agranovič, ki je bil pred nedavnim nagrajen z najvišjim sovjetskim priznanjem za film »Obtoženi umora*, snema sedaj svoj nov film, ki govori o življenju mladega sovjetskega delavskega razreda.
Nemci in higiena
BONN, 6. — V nekaterih zahod-nonemških krogih niso preveč navdušeni nad podatki, ki so jih do1 bili z anketo o higieni poprečnega zahodnonemškega človeka. Ugotovili so namreč, da se le eden od sto zahodnonemških državljanov moškega spola vsak dan docela okopa. Le pet odstotkov zahodnonemških državljanov moškega spola sleherni dan zamenja perilo. Podatki so zelo točni, ker jih je izvedla bonska univerza.
Če so zahodnonemški državljani moškega spola nekoliko »zanemar-jeni», se bolj negujejo ženske. Vsaj šest žensk na sto se sleherni dan okopa. Višji je tudi odstotek tistih, ki sleherni dan zamenjajo perilo. Pri tem pa je zanimivo, da so glede osebne nege, točneje rečeno čistoče, na prvem mestu ženske v starosti med 50. in 60. letom.
5 POTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI
Buje bodo še bolj privlačno mestece
Zanimiv etnografski muzej se vedno bolj izpopolnjuje
Sicer počasi, vendar povsem dosiedno narašča in se razvija v Bujah etnografski muzej, ki so ga pred približno tremi leti odprli ob pomoči Etnografskega muzeja Istre iz Pazina ter s sredstvi sklada za kulturo republike Hrvaške. Muzej je v samem začetku zajemal pritličje ter prvo in drugo nadstropje sicer lepe, vendar mnogo premajhne starinske stavbe na koncu Ulice I. maja v Bujah.
V	teh prostorih Je bila s starinskimi predmeti, ki so jih zbrali z vsega področja bujske občine, urejena originalna stara istrska kuhinja s tipičnim starim ognjiščem in z vsem, kar so v preteklosti uporabljali v poprečni istrski kuhinji. Nadalje je bila tu urejena originalna starinska istrska spalnica. Poleg tega je ta zbirka obsegala tudi staro tkalno sobo s kompletno statvo in ostalim, kar so prinesli iz znane istrske vasi Zrenja, pa še nekaj drugih predmetov iz kmečkega življenja in če hočemo tudi obrtniških predmetov in orodij, saj Je bil nekoč kmet često primoran opraviti marsikatero popravilo sam.
Glede na to, da Je v vaseh gornje Bujščine ostalo ohranjenih zelo veliko starinskih predmetov, ki so bili v rabi in so ponekod še vedno v rabi na kmetih, je prostor v majhni hiši postal kmalu pretesen za vse zbirke, za ves zanimivi etnografski material z območja gornje Bujščine. Zato se je etnografski muzej začel širiti. V kleti stavbe »Pod voltom*, ki ima izhod na Ulico Ante Babiča, so zato proti koncu komaj minulega leta sestavili originalno istrsko oljarno (tork-lo) s starim kamnitim mlinom za trenje oljk, ki so ga vrteli okoli osnove osli, ponekod pa tudi ljudje. Takih oljčnih mlinov je bilo nekoč po vaseh gornje Bujščine veliko, malone v vsaki vasi. še danes se vsepovsod po teh vaseh vidijo ostanki »tošev*, kakor tukajšnji človek imenuje mlinske kamne za mletje ali trenje oljk. In v kletnih prostorih etnografskega muzeja v Bujah Je sedaj urejen povsem originalen in povsem popoln «toš*.
V	kletnih prostorih te hiše bodo uredili tudi tipično istrsko vinsko klet, kdaj pozneje pa tudi staro kovačijo, kakršne so bile v preteklosti preproste kmečke kovačije, ki smo jih zasledili malone v vsaki večji vasi tega kraja. Na dvorišču iste stavbe pa nameravajo urediti kmečko domačijsko dvorišče, nekakšen fcraški borjač, seveda v istrskem
slogu in v istrskih razmerjih.
In tako bodo Buje v razmeroma kratkem času prišle do zares edinstvenega vsekakor zanimivega in resnično živega etnografskega muzeja s kopico zbirk, ki bodo sestavljene iz etnografskih predmetov ali muzejskih eksponatov, ki bodo tvorili živo celoto, nekdanjo istrsko hišo ali točneje istrsko domačijo, ki jo moremo še danes tu pa tam zaslediti, seveda le v bolj oddaljenih in težko dostopnih zaselkih gornje Bujščine, kamor civilizacija z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi posledicami še ni prodrla.
V Bujah bo torej «živa stara domačija*, ki bo prav gotovo privlačevala starejše ljudi, pa tudi mladino, ki se še ni mogla in se ne bo več mogla neposredno srečati z življenjem, ki so ga živeli še njihovi starši, na vsak način dedje in pradedje.
Ureditev in izpopolnitev etnografske muzejske zbirke v Bujah, ki bo edina in edinstvena v vsej obalni Istri, bo prav gotovo kulturni dogodek za Buje.
Bo to objekt, ki bo privlačeval, kot smo že rekli, staro in mlado z naših področij, v poletni dobi, v času turistične sezone pa tudi turiste iz bližnjih turističnih središč ob istrski obali vse od Savudrije pa do Novega grada in Poreča. Za ljudi iz zamejstva bo obisk Buj imel sedaj še poseben pomen, ker bodo v bodoče mogli obiskati v tem simpatičnem istrskem mestecu poleg zelo pri jasnih gostišč tudi svojevrstno
kulturno ustanovo.	T. F.	Sl. Ru.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiliiimi„„MmMnillllmill,luimi|||l|||||ni|||,||||||||||||||m||u|||uu||||||||M
skozi, z izjemami morda v zadnjem času, izjemno kefinunikativen sodobni pesnik, da se je torej izogibal modemih artističnih muh in da je zato ostal tudi ljubiteljem klasične poezije razumljiv. Krakar je v nekem intervjuju (podpisanemu) sam dejal, da se zaveda dolžnosti do bralca, prijatelja poezije in da zato pesmi ne more pisati samo zase, temveč tako, da jih bodo razumeli tudi drugi. Morda je tudi tematika Krokarjevih pesmi deloma vzrok, da je ta pesnik gotovo med najbolj cenjenimi sodobnimi slovenskimi pesniškimi ustvarjalci in da je za svoje pesmi dobil tudi vrsto javnih priznanj.
Zdaj smo na slovenski knjižni trg dobili novo zbirko Krokarjevih pesmi. Njen naslov «Predlogi» ne pove ničesar. Pač pa lahko takoj, ko preberemo prve pesmi, ugotovimo, da je to pesniška zbirka satirične poezije in da predstavlja zato dopolnitev Krokarjeve pesniške podobe. Pesnik v vseh svojih zbirkah, ali vsaj v večini, sicer ni zanemarjal satire in ta zvrst poezije ni nova sestavina Krokarjeve umetnosti. Vendar so Predlogi prva knjiga pesmi, ki je v celoti uglašena na to temo.
Mitja Mejak, ki je prijatelju Krakarju napisal spremno besedo, — žal je ta našla manj častno mesto le na platnicah knjige, — pravi sicer, da so Predlogi zbirka sati-rično-polemične in grenko-lirične poezije. Vendar pa smemo reči, da je lirike malo, zato pa več satire in nekaj grenkobe, pa tudi nekaj tipične Krokarjeve šegavosti. Pesnik je v knjigo uvrstil petindvajset pesmi, ki so razpete v časovni okvir 1960-1970, ki jih uvaja znana pesem *Proda se pesnik» in zaključuje podobna, a nova stvaritev «Oprostite, da živim*.
Kot pravi avtor spremne besede, je za Krakarja značilna izpovednost globlje življenjske, družbene ali umetniške resničnosti, torej satira, ki ni dnemo aktualna in ima širši in globlji pomen ter trajnejšo vrednost. Krokarjeva satira zato tz-zveni bolj kot brezupen, a vendar silovit uporniški krik in manj kot norčavost ali zajedljiva duhovitost. V njej je poudarjena moralna m družbena nemoč ter prizadetost zaradi usodne nemoči Krokarjeva poezija izzveni tako kot protest in upor, ki bo morda ostal brez odmeva v družbi, je pa le sestavni del pesnikove vizije in njegove zamisli o deležu pesnika t> današnjem svetu.
K tem besedam, ki označujejo značaj Krokarjeve poezije, posebno še njegove satirične poezije, bi že težko kaj dodali, ker so te ugotovitve kar najbolj točne. Prebiralec teh Krokarjevih pesmi bo našel v njih pesniški odmev na razmere doma, pa tudi po svetu, na osebne lastnosti naših ljudi in odnose med njimi, pa tudi satiro na splošne razmere današnjega časa. In dati bo moral prav pesniku, ki si je s temi deloma v klasičnem deloma v prostem verzu oblikovanimi pesmimi zapisal novo stran v svoj umetniški opus.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Menjajte delovno mesto, dokler je še čas. Dogovorjen sestanek bo odpovedan.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Povabljeni boste na važen poslovni sestanek. Vest o nekem prijatelju vas bo razveselila.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Vaše telesno stanje ni najbolj primemo za delo, ki ga opravljate. Kolo ljubezenske sreče se bo obrnilo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Veliko sreče v poslih danes ne boste imeli. Bodite vljudni do gosta, ki vam sd cer ni preveč pri srcu.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Napad bo prišel tako nenadoma, da se ga ne boste niti ovedli. Manjši prepir v družini.
DEVICA (od 22.8. do 22.9.) Dokončno bo zavrnjena neka vaša ponudba. Verjetno srečanje z nekda njo ljubeznijo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uspešno boste izvedli neko kočljivo finančno operacijo. Ne zaupajte osebam, ki se preveč sučejo okoli vas.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Sami stvari ne boste mogli bistveno spremeniti. Pazite na svoje zdravje.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Napredovanje v službi. Dokajšen napredek na čustvenem področju.
KOZOROG Cod 21.12 do 20.1.) Z neodgovornim nastopanjem boste svoj položaj še poslabšali. Postavite se po robu nekemu natolcevanju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lotite se posla docela samostojno. Uskladite svoje besede in dejanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne razpolagajte lahkomiselno s sredstvi, ki niso vaša. Zavestno žrtvujte nekaj za svojo notranjo srečo.
TRETJA KNJIGA
((Dražgoše so bile kamen, kjer so se Nemci prvič temeljito spotakni ji, tako da jih še danes zanaša.«
Globoko presunjeni so zapustila krvavi mejnik, kjer so slovenski delavec, kmet in inteligent z orožjem v roki zasukali krmilo ladje v svojo smer ter iz mirnih, smrdljivih voda zapluli v vihar.
šli so po stezi, kjer se Je nekoč iz goreče vasi umikal Cankarjev bataljon z ženami, otroki in starci na Jelovico, v prostranstvo gozdov, šli so mimo Mošenj ske planine, kjer Je tik ob gozdu, ob podrtinah požganih ruševin samevalo štirinajst grobov, ozaljšanih s suhim jesenskim cvetjem. Obstali so in se odkrili spominu tistih, ki so se, obkoljeni od nemških smučarjev, prebijali skozi točo krogel in dva metra visok sneg v gozd. Spomnili so se žalosti Bička, kl je v tej goreči koči izpolnil zadnjo željo svojemu smrtno ranjenemu bratu: ustrelil ga je, ko so nemški smučarji že stiskali obroč okrog koče in so ga obsipavale iveri preluknjanih brun...
«Kaj je ostalo za njima?« je pomislil Blisk. «Ime skale, osamelca, kl se dviga nad Dražgošami. Večni spomin zanamcem, kako se neka volja ni pokorila ne strahu ne premoči ne smrti.«
Molče so stopali skozi svečano tišino samotnega gozda. Med vrhovi nebotičnih smrek se je včasih pokazalo nebo z oblaki, ki so se pomikali na zahod.
Ne Blisk ne Tonček se nista bala presenečenja na Jelo-
vici. Predvidevala sta ga na Pokljuki. Vtem ko so bili Nemci na Jelovici včasih tudi poraženi, so na Pokljuki zmagovali. Preveč je bila dostopna in poznana.
Sredi Jelovice jih je čakal Nestor. Kakor njim tudi njemu ni bilo všeč, da prirejajo zborovanje tako blizu kraja tragedije nesrečnega Drenovega bataljona. Povsod tam okoli je bdi nemškim policistom gozd prav tako poznan kakor njim. Toda niso se marali vtikati v zadeve višjih. Napravili so vse, da ne bi prišlo do presenečenja.
Naslednji dan so proti Jutru prešli tudi dokaj nevarno Bohinjsko kotlino z reko, cesto in železnico ter sredi dne prispeli na Gorjuše.
Vas je ležala pod pokljuškim robom, razpostavljena po širokih planjavah, kjer so v stoletjih ljudje krčili gozd, napravili njive in senožeti. Bila je polna partizanov in aktivistov iz gornjega gorenjskega kota, ki so mimo nemških zased prihiteli na veliki zbor.
Nestor, Blisk in Tonček, so zaskrbljeno spremljali vso to pestro druščino, v kateri so slutili Wolfove tipalke. Vsi ti ljudje, kl so še kar prihajali iz različnih koncev, so vlekli «rep za seboj«, kot je dejal Nestor. Menil je, da množica kar izziva zasledovalce. No, tudi na to so bili pripravljeni. Od policijskih kasarn in vse po obrobju nad vasmi so bedeli izvidniki in zasede odreda. Toda prostor je bal preobširen, da bi ga lahko uspešno zavarovali.
Miha je s svojim osebnim spremstvom, sekretarjem PK Osolnikom ter sekretarjem okrajnega komiteja Alešem, ki je poleti reševal Prešernovo brigado iz jeseniškega kotla, nastanil v domačiji na robu vasi. Gospodinja jim je skuhala veliko skledo ajdovih žgancev, zabeljenih z zaseko. Na mizo jim je postavila še skledo zavretega mleka in jim razdelila žlice. Hvalili so njo in okusno jed in zvonili z žlicami kot družina po trudapolnem dnevu. Pogovarjali so se o vsem, le o Nemcih ne, da si ne bi pokvarili teka. Vedeli so, da policijski poveljniki prav ta čas večerjajo — samo dobri dve uri hoda stran, v hotelih ob jezeru...
2e pred večerjo so napravili popis vseh delegatov in jih
razdelili po skupinah. Dodelili so jim vodje. Vsem je bilo sporočeno, da bodo spali po skednjih in po hišah. Prepovedano jim je bilo oddaljevati se od vasi, ker da bodo zasede streljale na vsakogar.
Na vas je legla noč. Ko se je izza gora dvignil ščdp, je večina delegatov pospala po hlevih in skednjih. Nekateri pa so se ob kapljici žganja ali klobasi pogovarjali z domačini v skrbeh, kaj bo, če pridejo Nemci. V vasi ni bilo Izdajalca, vsaj tako so misill Obadove so že gulile lisic« m kavke, prav tako ženo gozdarja Hanzlovskega, ki je hodila vohunit. Bali pa so se njega. Ta bi znal pripeljati Nemce, kot jih je že bil pripeljal na Lipanico in na Brjanco v prvi zimi upora in je bil kriv mnogih žrtev. Vojna je v ljudeh izostrila nezaupanje. Blisk je obiskal nekatere družine toda nezaupanje se ni poleglo. Vaščani so slutili, da nasled-nji dan Nemci lahko udarijo, saj se toliko partizanov ni še nikoli zbralo v vasi.
Ob eni p° polnoči so se v hotelih na obali jele prižigati luča in zalesketalo se je valovje jezera, ki ga je vznemiril južni veter. Med jesenskim pišem so zacvilile zavore avtomobilov.
V sobi majorja Wolfa se je skupina oficirjev sklanjala nad specialko, v kateri so bile z rdečimi puščicami vrisane smeri kolon enot, za katere je poveljujoči policijski podpolkovnik tolmačil zadnje naloge, ki so bile pravzaprav zamisli majorja Wolfa.
Major Wolf se je ves naježen sprehajal po sobi In vlekel cigaro.
«Ce nam ta zamisel v celoti ali vsaj napol uspe, je bil pokol partijske šole malenkost. Predvidevam, da se bo tam gori zbralo nekaj sto ljudi, od katerih Jih moramo pobiti najmanj polovico, voditelje pa ujeti.«
Akcijo je imenoval Levji skok. To pa zato, ker je sklenil uporabiti taktiko lova levjega tropa. Vedno se je čudil kako pametno znajo loviti levi. Ko iz daljave ugledajo čredo mimo pasočih se zeber, se razdelijo. Večja skupina gre da-

GORIŠKI DNEVNIK
ZA TRŽAŠKO OBČINO
Seznam davčnih zavezancev od 4.800.000 do 10.000.000 lir
KER NISO ODOBRILE PRORAČUNOV
Nadaljujemo z objavo seznama davčnih zavezancev dopolnilnega davka za leto 1972 z obdavčljivimi vsotami od 4.800.000 do 10 milijonov lir. Prvi znesek je obdavčljiva vsota, drugi pa določeni davek.
Frandoli Mario, inženir, 6,5 mil. (813.438); dr. Froglia Mario, notar,
6.4	mil. (791.400); Furlani Tullio,
zdravnik, 5,5 mil. (193.908); Galuzzi Watter, zdravnik, 5,9 mil. (237.912); Gambardella Saverio, zdravnik, 4 mil. 850.000	(166.164); Gašperini
Vittorio, zdravnik, 5,7 mil. (532 tisoč 164); Gerolimich Callisito, uradnik, 7,3 mil. (660.192); Gerolimich Carlo, uradnik, 7,8 mil. (611.052); Gerolimich Giuseppe, upravnik, 7,2 mil. (499.746); Giacomelli Giulio, gradbenik, 7 mil. (923.364); Giarn-musso Vittorio, zdravnik, 7,3 mil. (499.614); Gianfrč Armando, trgovec, 8,7 mil. (1.306.506); Giannoni Alfrerio, trgovski potnik, 5,9 mil. (680.082); Giona Rodolfo, geometer,
5.5	mil. (586.350); Giovannini Livio, zdravnik, 5,4 mil. (284.532); Gran Oscar, upokojenec, 6,3 (686.466); Grandi Antonio, trgovec, 6,2 mil. (660.330); prof. Grandi Edoando, zdravnik, 6,9 mil. (614.538); Griso-velH Sergio, proizvajalec, 5,8 mil. (641.208); Gropaiz Riccardo, trgovec, 7,4 mil. (608.094); Guarini Lui-gi, zdravnik, 5,5 mil. (371.952); Ham Van Der Ernesto, geom., 4,8 mil. (281.676); Helmreichen de Maria Federica, posestnica, 5,1 mil. (257 tisoč 748); Jacchia Gino Giuseppe, kemik, 6 mil. (253.470); Innocente Aldo, gradbenik. 5,4 mil. (561.078): Imeri Giorgio, odvetnik, 7,9 mil. (709 tisoč 554); dr. Imeri Ugo, zavaro valeč, 8,2 mil. (689.712); Israel Da rio, trgovec, 5,5 mol. (518 718); dr Jurceo Giacomo, zdravnik, 8,5 mil (684.888).
Kafol Borisi Paolo, trgovec, 6.3 mil. (768.804); Karis Giovanni, knjir govodJa, 5,4 mol. (561.078); Kine mann Giuseppe, zdravnik, 5,9 mil. (441.144); Lazzari Fulvio, zdravnik. 6.2 mil. (652.308); Lenardon Bruno, zdravnik, 5 mil. (272.814); Lepore Davide, industrialec, 6,7 mil. (857 tisoč 502); Lercara Luciano, kirurg,
5.6	mil. (385.116); Lin Sergio, zdravnik, 9,6 mil. (953.286); Lovisato Lu-oiano, zdravnik, 4.950.000 (57.708V Lovisato Lucio, zdravnik, 4,6 mil. (55.458); Lozei Aldo, trgovec, 6,8 mil. (879.498); Luciani Felice, uradnik, 7,2 mil. (576.054); Luciani Luciano, inženir, 7,6 mil. (935.514); Luzzatto Fegiz Pierpaolo, pravnik,
9.6	mil. (1.388.796);'Maccari Mario, posredovalec, 8,3 mil. (1.214.994); Maieron Pierlulgi, zdravnik, 8,8 mil. (1.109.526); Marass Isidoro, zdravnik. 9 mil. (925.518); Marcon Marino, zdravnik, 4.850.000 (39.096); Marin Luiigi Adolfo, zdravnik, 8,3 mil. (946.800); Mastrogiacomo Guido, zdravnik, 4.950.000 (154.926); Mayer Giulio, trgovec, 4,9 mil. (389.932); Mazzuccato Edoardo, zdravnik, 6,4, (593.994); Medani Paolo, profesor,
6.7	mil. (761 898); Michelioi de E doardo, zdravnik, 8 mil. 1707 162): dr Mizzan Ferruccio, uradnik, 5,1 mil. (471.948); Monico Lucio, zdravnik, 7 mil. (802.482); Musen Giovanni, zdravnik, 4 850 000 (330 822).
Nascimbeni Claudio, lastnik mehanične delavnice, 5,6 mil. (609 894V Nejedly Claudio, zdravnik, 8,4 mil. (1.064.112); dr, Nikini Renato, zdravnik, 8,5 mil. (591 234); Nucia-ri Antonio, zdravnik, 7,4 mil. (785 tisoč 570); One aro Vinlcio, zdravnik, 5,1 mil. (127.776); Orel Gtor gio, zdravnik, 5,5 m'''. (472 128); OsvaJdella Nora por. Baldi, trgovka, 5,3 mil. (135.824); Pacor Bruno, trgovec, 7,7 mil. (1.005 660); Pado-van Giovanni, pomorščak, 4 850 000 (388 452); Panletti Carlo. zdravnik, 6,7 mil. (248.994); Parentin Claudio, zdravnik, 5 mil. (104.290); Parma Umberto, zdravnik, 5,9 mil. (274 tisoč 362); Pascalis Bruno, zdravnik, 5,6 mil. (431 034); Pasini ITmbertn, upravni vodja, 7,1 mil. (630.264): Pastorelli Silvano, gostilničar, 7,3 mil. (617.154); Pavesi Giuseppe, zdravnik, 5,3 mil. (411.402); Paz-zano Vincenzo, inženir, 8,5 mil. (831 tisoč 738); dr. Pelliciari Michele, uradnik, 6,4 mil. (691.908); Peiri Vi-nicio, uradnik, 6 mil. (611.694); Pe-tringna Narciso, uradnik, 5 mil. (405.876); dr. Petronio Pietro, kirurg, 6,6 mil. (382.638); Piianto Ca-millo, upokojenec, 4,9 mil. (272 tisoč 922); Pincherle Gino, odvetnik, 7,9 mil. (901.278); dr. Poli Arturo, zdravnik, 7 mil. (583.350); Prelog Mileno Giuseppe, zdravnik, 4,9 mil. (262.350); Prester Marcello, zdravnik, 5,6 mil. (482 088); Pri vat Cri stina vd. Stauro Santarosa, direktorica. 9,1 mil. (754.350); Protti Claudio, zdravnik, 7,3 mil. (805.764); Puhali Nevio, zdravnik, 5,2 mil. (311.124); Pussi Pietro, uradnik, 4,8 mfl. (345.804).
Radin Livio, tlakovalec, 7,1 mil. (945.198); Rainis Eugenio, zdravnik, 5,1 mil. (83.280); Raka Valentino, 'uradnik, 6,5 mil. (614.532); Rama-nl Sergio, trgovec, 6,8 mil. (879 tisoč 498); Ratto Gian Enrico, uradnik, 5,4 mil. (464.190); dr. Reina Giuseppe, zdravnik, 5,7 mil. (330 tisoč 364); dr. Rigo Marcello, zdravnik, 5 mil. (83.340); Riraldi Giorgio, zdravnik, 5,4 mil. (112.068); dr. Rinaldi Mario, trgovec, 5,2 mil. (308.664); Rutter Ferruccio, zdravnik, 7,1 mil. (477.084); Rizzo Lucta-no, zdravnik, 4,8 mil. (104.706); Rosaignoli Franco, industrialec, 5,4 mil. (472.806); Rosso Nicolo, zdravnik, 5,0 mil. (469.656); Rovatti Giovanni, zdravnik, 6,5 mil. (433.488); Rovis Primc, trgovec, 5,6 mil. (609 tisoč 894); dr. Sacerdotti Giacomo. odvetnik, 6,3 mil. (669.204); Sadar Guido, odvetnik, 9,5 mil. (1.225 614); Savarin Valerio, trgovec, 8,2 mil. (1.191.480); Saveri Duilio, časnikar, 54 mil. (348.362); Segata Camillo,
zdravnik, 4.850.000 (321.822); Sere-ni Luciano, zdravnik, 4.850.000 (41 tisoč 970); Seriani Carlo, gradbenik, 9,1 mil. (1.399.818); Settimo Ennio, uradnik, 5,2 mil. (505.830); Sila Giuseppe, trgovec, 7,3 mil. (989.598); Slataper Guido, trgovski potnik, 5,5 mil. (586.350); Sorina Virgilio, geometer, 4,9 mil. (394.440); Sospisio Ernesto, industrialec, 5,9 mil. (200 tisoč 616); Spangaro Everardo, inženir, 6 mil. (440.472); Spanic Pietro, zdravnik, 5,8 mil. (225.408); Stauber Antonio, trgovec, 7,8 mil. (1.101.702); Steffe Bruno, industrijski izvedenec, 8.150.000 (133.422); dr. Stariči Enrico, zdravnik, 5,4 mil. (298.662); Suša Silvio, uradnik, 4,8 mil. (270.054); inž. Sylos La-bini Domingo, podravnatelj Ass. Generali. 6,5 mil. (471.882).
Tagliaferro Carlo, uradnik, 5,7 mil. (491.418); Tecilazic Francesco, zdravnik, 8,6 mil. (971 862); Tetize Lioia, zdravnica, 6 mil. (201.006); Tessarotto Mario, univ. prof., 9,2 mil. (1.272.192); Tinunin Odino, zdravnik, 6,2 mil. (672.822); Tof-folo Luiigi, glasbenik, 5,2 mil. (353 tisoč 868); Torrenti Giorgio. zdravnik, 5,5 mil. (330.366); Tracanzan
Guido, zdraivnik, 4.950.000 (211.932); Trevisani Attilio, zdravnik, 8,2 mil. (603.648); Turchetto Igo, zdravnik, 6 mil. (522.780); Tuvo Fulvio, zdravnik, 8 mil. (718.230); Ulcigrai Gu-glielroo, direktor, 6,7 mil. (711.510); Valente Giuseppe, zdravnik, 6 mil. (248.358); Vatta Eugenio, industrialec, 5,5 mil. (321.996); Vento Italo, geometer, 5,9 mil. (520.104); Vidmar Bruno, uradnik, 5 mil. (303 tisoč 270); Vidomo Bruno, industrialec, 5,1 mil. (302.928); Vivan Adriano,	gradbenik,	6,4	mil.	(791.400);
Walcher Carlo, uradnik, 4.850.000 (291.870); dr. Wald Rodolfo, uradnik, 6,7 mil. (273.792); dr. \Veiss Aldo,	uradnik,	7.9	mil.	(923.334);
Zar Ernesto, zdravnik, 6,3 mil. (354 tisoč 846); Zar Roberto, inženir, 5,9 mil. (574.776); dr. Zecchin Livio,	zdravnik,	5,3	mil.	(110.022);
Zerial Mario, uradnik, 6,1 mil. 016 tisoč 418); Zocconi Mario, gradbenik, 6,9 mil. (554.850); Zoldan Teo-filo,	zdravnik,	5,5	mil.	(286 452);
Zorziini Fabio. uradnik, 5,5 mil. (536 tisoč 350); dr. Zucchini Vincenzo, zdravnik, 6,7 mil. (433.260); Zuret-ti Carlo, gradbenik, 5,4 mil. (561 tisoč 78).
Štirim občinam na Goriškem grozi začasna komisarska uprava
Na seznamu so Gorita, Trik: Gradišče in Gradei - Predsednik nadzornega odbora upa, da bodo občine svojo dolžnost napravile v januarju
Nekatere občinske uprave še niso izglasovale letošnjega proračuna, kljub temu, da je zakun glede tega zelo Jasen. Proračune bd morale občine odobriti že pred nekaj meseci. Manjše občine so to svojo dolžnost opravile (tu lahko omenimo, da je bila na Goriškem piva sovodenjska občina), izostale pa so, kot običajno večje občine, to so Gorica, Tržič, Gradišče in Gradež. Tem je treba dodati tudli pokrajinsko upravo, ki je tik pred novim letom odobrila nove vzdrževalnine v zavodih in nove plače osebja, ki tvorijo del letošnjega proračuna.
Včeraj smo se pogovarjali o tem s predsednikom pokrajinskega nadzornega odbora odv. Macorattijem. Dejal nam je, da ie njegov urad poslal v teh mesecih vsaki izmed omenjenih občin kar devet pisem, v katerih jih poziva da bi spoštovale zakon. Prva pisma so bila namenjena skoro vsem občinam, kajti le ena (sovodenjska) je prora-
Lani so zaplenili 46.132 izvodov 241 različnih revij
čun odobrila v po zakonu predvide
iiiMiiiinimfaiiiitiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiili<liiiiaili,iiiiiliiiii,il„i„„llltmillllllllllllllllllll nem roku. Manjše občine so navo-
Pri nekaterih občinah se nekaj vendarle premika. V Gradišču bodo imeli nocoj prvo sejo občin skega sveta, na kateri bodo raz pravljali o proračunu. Dvobarvni odbor KD-PSI je proračun že izde lal, v kratkem bi ga moral torej občinski svet odobriti. V Tržiču so i v teh dneh v teku razprave na politični ravni med KD in PSI. ki imata večino v občini, o občinskem
Se je pornografski tisk v obliki l krajine v Ul. Geppa 21, II. nadstrop- b^ačunu. Tudi tu bodo po vsej
gova žena Marija je skočila v ga- . 30-letni Marino Lakovič iz Doberdo-
ražo v pritličju in odklopila električno napeljavo. Pri tem pa je pri števcu skočila iskra, plin se je vnel in povzročil eksplozijo. V kuhinji, ki je bila polna plina, je bil takrat 49-letni Gustavo Vincenzo, ki je pri tem dobil opekline prve in druge stopnje po obrazu, rokah in telesu ter so ga pridržali v bolnišnici za 15 dni na zdravljenju. Njegova sestra, 23 letna Anna, je prav tako dobila manjše opekline ter so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh. 48-letna Elvira Fumis por. Vincenzo je bila tretja, ki se je opekla po obrazu in rokah ter bo ostala za osem dni na zdravljenju. Na pomoč so po eksploziji prišli tudi gasilci iz Tržiča in Gorice.
Iz tržiške bolnišnice
Na delu v tržiški ladjedelnici se je ranil na prsnem košu in lopatici
ba — Rimska ulica 15. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, okreval bo v osmih dneh.
Prav tako v ladjedelnici se je ranil na levem očesu 50-letni Can-dido Boscarol iz Ronk, ko je delal pri stružnici. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Pri padcu s skuterjem si je zlomil nogo
Včeraj okrog 15. ure. ko se je peljal s skuterjem od Spesse pri Ka privi proti Krminu, je padel 67-letni Arturo Brandolin, doma iz Kaprive, Ul. Roma 41 ter se pri tem precej poškodo/al. Z rešilcem Rdečega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico, jer so mu ugotovili zlom leve nc 3 ter več ran na čelu. Pridržal so ga za 30 dni na zdravljenju. Z~oisnik so napravili orožniki iz Gr ice.
GLASNIK BENEŠKE SLOVENIJE
TRINKOV KOLEDAR 1971
Ob prehodu iz starega v novo leto se je na knjižnem trgu zopet pojavila drobna knjižica z naslovom tTrinkov koledar ki že deset in več let nosi slovensko tiskano besedo med beneške Slovence in tiste delavce iz te najzapadnejše in najbolj zapostavljene slovenske deželice, ki si v tujini služijo svoj kruh. Kot vsa leta je tudi tokrat uredil koledar goriški publicist prof. Rado Bednarik in ga tudi založil.
V običajni žepni obliki prinaša koledar pester izbor člankov, ki prikazujejo Beneško Slovenijo in njene ljudi Izbor je prirejen tako, da jo bo rad prebiral domačin pa tudi vsak drugi Slovenec, ki mu je pri srcu cSlovenj Beneška» ter ljubi njene ljudi in sočustvuje z njimi.
Skozi vso knjižico veje duh velikega beneškega sina Ivana Trinka in L.Z. nam v prisrčni pesmici «Pri Pimovih» opisuje njegov dom. A. R. nam v posebnem članku pripoveduje, kje po svetu živijo beneški Slovenci; v posebnem seznamu pa je navedenih kar 52 duhovnikov rojakov iz Benečije, ki so razkropljeni po svetu. V članku tGospo-darske skrbi» nam pisec niza gospodarske probleme dežele; zopet v drugem ie govora o domačih izseljencih. Navedli bi lahko še več naslovov zanimivih člankov, med katerimi so posejane slike beneških
krajev in ljudi. Pa se nam zin bo to dovolj, da si čitatelj um nekaj pojma o tej knjižici in *j vrednosti ter da bo rad segel'
njej.
Koledar je naprodaj v sloveni knjigarnah v Gorici in Trstu.
i i
1
i
Obdarovanje cestne polil*
MIIIIIIIMIlIllIlllllllllllllllllllllllimillllllilinillllimillimilltlltimi' MIllMIiiiiiliiimilMiimiliilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiliiiiiimimiiiiiiiiiiiiiill
Prodaja j« dovoljena, prepovedano pa je izobešanje spolzkih podob - Od danes pripadnice ženske policije pred šolami
revij, brošur, knjig, slik in celo je v ponedeljkih, sredah in petkih od ver’etnostj s^’icali
filmov res neverjetno razpasel? Točnega odgovora ni mogoče dati. Tega materiala je res v obilici in v prodajalnah časopisov lahko dan za dnem vidimo razne revije z bolj ali manj neokusnimi ovojnicami. Vendar je tudi res, da ne gredo več tako v prodajo. Sicer izdajanje, tiskanje in prodaja teh revij, razen v izjemnih primerih, ko jih tudi nemudoma zaplenijo, ni prepovedano. Prepovedano pa je, kot določata člena 1 in 2 zakona št, 1591 iz 12.12.1960 izobešanje bolj ali manj spolzkih podob.
In prav na podlagi tega zakona, tako nam je včeraj obrazloži) na tiskovni konferenci načelnik sodnega odseka kvesture dr. Luigi Let-tieri, so v lanskem letu prijavili sodnim oblastem 18 prodajalcev časopisov. Sploh je hilo 1971. leto precej intenzivno za policijske organe, ki so na podlagi dekretov sodnih organov zaplenili 46.132 izvodov 241 različnih revij italijanske in tuje proizvodnje pretirane erotične vsebine.
Zaplenili so nadalje 112 izvodov fotografij ali reklamnih lepakov za filme, nadalje pa so, seveda vedno po nalogu sodne oblasti, prepovedali predvajanje dveh filmov. Vedeti moramo, da je tržaška kvestura uvedla stalno nadzorno službo in pošilja vsakokrat ko se v našem mestu prvič pojavi kak film pre povedan mladini izpod 18. let, dve pri
10. do 12. ure.
V SOBOTO V VIDMU
Deželna konferenca sindikalne zveze CGIL
V soboto ob 9.30 bo v glavni dvorani videmske zvezne delavske zbornice — Drevored 23. marca št. 31 — deželna konferenca sindikatov CGIL za prevozništvo. Čez nekaj dni — točneje od 12. do 14. januarja, bo v Aricci pri Rimu državna konferenca CGIL, ki bo preučevala politiko prevozništva in možnost skupnega dela z ostalima sindikalnima zvezama na deželni ravni. Konferenca v Vidmu naj bi bila torej priprava za bodoče delo.
Uvodni govor bo imel deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, poročilo in osnutek za diskusijo bo nato prebral tajnik sekcije FILM iz Trsta Da-
sveta v kratkem. V ostalih dveh krajih pa so o proračunih razprav-
SEZNAMI GOR ŠKIH DAVKOPLAČEVALČEV
Večina občinskih svetovalcev ima nizke osebne dohodke
Le trije člani občinskega sveta obdavčeni za več kot 3 milijone lir ■ Nekaterih v seznamu ni, ker niso dražinski poglavarji
Nadaljujemo z objavo davčnih
ljali v občinskem odboru, seje sve- zavezancev v goriški občini, ki jim tov pa niso bile še sklicane	je pristojni urad ugotovil davčno
Odv. Macoratti nam je še dejal osnovo mjo od treh milijonov Ur. da uoa, da ne bo treba pošiljati | Pripominjamo še enkrat da ne komisarjev v občine, kot to pred -j gf* *a dokončni seznam, kajti ve-videva zakon. Prepričan ie. da bo- '^° davkoplačevalcev je v lanskem do omenjene občine tekom lanuar septembru vložilo p-ijavo o spreme-
ja proračun izglasovale in tako za dostile zakonitim predpisom.
Drugače pa je v videmski pokrajini, kjer je tamkajšnji pokrajinski nadzorni odbor že zagrozil s komisarjem nekaterim občinam (približno desetim), ki niso še odobrile letošnjega proračuna- Tudi v videmski pokrajini so na tem seznamu največje občine. V Vidmu so odlašali z razpravo o proračunu, ker so bila v teku pogajanja, da bi enobarvni demokrščanski odbor zamenjali s štiristranka/sko levosredinsko koalicijo Pogajanja se niso zaključila, ored dvema dnevoma pa ie župan Cadetto sklical kljub temu občinski svet, da bi
rio Varin, zaključil pa bo član držav- razpravljal o proračunu' V Hu
nega izvršnega odbora in generalni tajnik italijanske delavske zveze Mare - CGIL Renzo Ciardinl.
Preiskava za odkritje mamil tudi v Kopru?
, , , .	,	,. ..	„. . , , Preiskava za odkritje domnevne-
padnici zenske policije. Ti si skrbno ga 0pjj8i katerega naj bi spretni
ogledata film in nato ločeno se- tihotapci skrili v balah tobaka, je
stavita poročili ki Ju pošljejo dr- vceraj p^gia. Skladišče št. 9 v žavnemu pravdmstvu. Če je po prjstanišču, kjer je večina bal, ki njunem mnenju vsebina filma por- ul. •_ i.j.. n w_ _	** i
njunem mnenju vseuma nuna por- , jih je ladja San Marco pripeljala nografskega značaja ali Paso pri- lz lzmirja in ki bi jih	^
zon morda le preveč spolzki, tedaj peljat, z drugimi ladjami v Arne-se vmeša sodna oblast c zaptombe- riko alj y Laos_ je bilo zaprto in
mm aktom. Doslej so si pnpadmce sevecja zastraženo. Izvedenci zaseb-zenske policije knticno ogledale 45 nega podjetja, ki po nalogu narko-
filmov.
Vse skupaj je državno pravdni-štvo lani na območju njegove pristojnosti podpisalo 911 zaplembnih dekretov, od katerih je bilo za našo pokrajino, kjer je nad 220 prodajaln časopisov, le 21.
Z današnjim dnem pa je tržaška kvestura uvedla novo, brez dvoma pametno pobudo. Pred šolami bodo ob začetku in ob koncu pouka pripadnice ženske policije, policijski agenti v civilu in tudi motorizirana izvidnica. Znano je, da se posebno pred šolami, kjer prevladujejo dekleta, zbirajo razni »papagalčki* ali eksibicionisti, ki večkrat pretiravajo s predrznim vsiljevanjem. Tem bo ura odbila, poleg tega pa imajo policijski organi nalogo paziti, da vsaj v stojnicah v bližinah šol za najmlajše ne bodo izobešene bolj ali manj pornografske revije. V tem primeru bodo brez odlašanja zaplenili izpostavljeni material in o ukrepu obvestili sodno oblast, če pa se bo prodajalec večkrat »pregrešil*, se bo znašel kot obtoženec na preturi.
Natečaji tržaške pokrajinske uprave
Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaje za 15 mest socialne in higienske asistentke.
Prvi natečaj je za 6 mest socialne asistentke pri tržaki pokrajinski psihiatrični bolnišnici, drugi za 3 mesta higienske asistentke v isti bolnišnici, tretji za 3 mesta higienske asistentke pri središču za mentalno higieno v Trstu in zadnji za 3 mesta socialne asistentke pri navedenem središču.
Vsi natečaji so Javni tn po izpitih; rok za vlaganje prošenj zapade ob 12. uri dne 29. februarja 1972. Potrebni so italijansko državljanstvo, matura in diploma socialne asistentke oziroma za tiste, ki bi rade postale higienske asistentke, mala matura in diploma, ki jo zahteva člen 136 zdravstvenega zakonika. Kandidatke ne smejo biti starejše od 35 let z izjemami, ki Jih dovoljujejo zakoni.
Za vse nadaljnje Informacije je na razpolago glavno tajništvo tržaške po-
točnega urada kvesture s posebno napravo na X žarke pregleduje in obenem »slika* vsebino vsake bale posebej, bodo preglede nadaljevali danes, vendar kaže, da brez uspeha. Sicer ni rečeno, da je opij prišel prav v naše pristanišče. Turška policija in Interpol sta pač opozorila policijske organe pristanišč ob Sredozemlju na širokopotezno tihotapsko akcijo, zaradi česar je razumljivo, da preiskovalni organi nočejo zamuditi priložnosti za odkritje kakih 1.000 kg mamil.
Jutri bo pripeljala neka jugoslovanska ladja v Koner podoben tovor, ki ga je vkrčala v Izmirju. Jasno je, da so bili zato tudi koprski organi javne varnosti obveščeni o zadevi in bodo tudi oni pozami na ta sumljivi tovor.
njenih dohodkih ali priziv proti na meravani obdavčitvi. Zaradi tega so ti seznami nepopolni in jih bodo čez nekaj mesecev izpopolnili z imeni Ustih občanov, ki bodo morali plačati družinski davek za tekoče leto s šestmesečno zamudo.
minu (Gemona) pa je prišlo pred nekaj dnevi do novega političnega položaja. Prejšnji odbor KD-PSDI je zamenjala koalicija v kateri so neka krajevna lista, socialdemokrati, socialisti in komunisti Treba bo videti kako se bo ta nova koalicija lotila razprave o proračunu. V ostalih občinah videmske pokrajine pa so obljubili, da bodoj takoj upoštevali navodila nadzor-1 nega odbora.
Ko bi prišlo do začasnih komisar jev, ki bi imeli le nalogo odo briti proračun, bd bil to izredni dogodek, ki mu nimamo primere v prejšnjih letih. Vendarle je treba | zakone spoštovati, trdijo v nadzor nih odborih, ki so sestavljeni od šestih izvoljenih političnih predstavnikov in le od treh deželnih funkcionarjev.
Posebej objavljamo seznam vseh štirideset občanskih svetovalcev go-riške občine. Imena nekaterih med njimi smo zasledili v že objavljenih seznamih davčnih zavezancev z obdavčljivo vsoto nad tri milijone lir. To so industrialec Caselgran-di (PLI), župan Martina (KD) in inženir Fomasir (PLI). Večina o-stalih svetovalcev je obdavčena za nižjo vsoto. V nekaterih primerih imen svetovalcev ni na seznamu davkoplačevalcev, ker niso družinski poglavarji. To so profesorica Bigi - Pirella (PSIUP), delavka Vilma Brajnik por. Covra (KPI), profesor Stanislav Bratina (SDZ),
inž. Marjan Čefarin (KD). Imamo
pa tudi nekaj imen svetovalcev, ki sploh še niso vpisani v sezname davkoplačevalcev: to so knjigovodja Ezio Bianconi (PSDI), uradnik Damjan Paulin (SDZ) in uradnik Marino Piani (KD). Občinski davčni urad bo njihove prijave dohodkov preučil v bližnji prihodnosti, tako da bodo tudi njih imena v seznamu davkoplačevalcev objavljena čez nekaj mesecev.
V naslednjih vrsticah objavljamo seznam davčnih zavezancev z davčno osnovo višjo od treh milijonov lir:
Odvetnik Bruno Pascoli 3.500.000 (312.696); gradbenik Bruno Perco,
3.600.000	(326.778); zdravnik dr. Al-vise Peresson, 4.000 000 (386.034); bančni uradnik Alberto Pezzini. 4 mil. (386.034); trgovec Giovanni Po-letta, 3.200.000 (271.806); gradbenik Pietro Protto, 4.000 000 (386.0341; zdravnik dr. Felice Rapuzzi. 3 mil.
100.000	(258.762); uradnik inž. Qiri-rino Rigonat, 4.000.000 (386.034); zdravnik dr. Giuseppe Romitelli,
4.500.000	(464 292); sodnik Aldo Šališ, 3.000.000 (246.024); notar Giuseppe Sardelli, 3.600.000 (326.778); notar Bruno Seculin. 4 000 000 ( 386
HiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiinii
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V Novi Gorici srečanje slovenskih malih odrov
Plinska jeklenka eksplodirala v Tržiču
Včeraj popoldne okrog 14. ure je v Tržiču Ul. San Vito 1 eksplodirala plinska jeklenka. Eksplozija je povzročila veliko škodo v prvem nadstropju in na strehi, ranjenih pa je bilo tudi več oseb.
Ob tisti uri je 28 letni mizar Narciso Brumat imel opravka z veliko jeklenko s tekočim plinom. O-pazil je, da jeklenka nekoliko pušča in da bi preprečil večjo nesre-
Kot gosta bosta nastopila univerzitetni oder iz Benetk in neka skupina iz Zagreba - Predstavilo se bo tudi SG iz Trsta
Danes zvečer se bo začela v prenovljeni komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča v Novi
Gorici svojevrstna gledališka manifestacija, ki so jo poimenovali Goriška srečanja malih odrov Kakor že ime pove, nameravajo s pobudo nadal')evati tudi prihodnjega leta. Z manifestacijo, ki bo trajala skupaj 11 dni. se bo Nova Gorica uvrstila med pomembnejša gledališka središča v Sloveniji.
V prihodnjih enajstih dneh bodo v Novi Gorici predstavila vsa gledališča iz Slovenije ter več igralskih skupin dela, ki so bila naštudirana predvsem kot eksperiment ob rednih programih Poleg
čo jo je zakotalil po hodniku. Nje-
OBMEJNI BLAGOVNI PROMET
V novembru je bilo na Goriškem za 638 milijonov uvoza in izvoza
Izvoz v Slovenijo je znašal 403, uvoz iz nje pa 235 milijonov - Velik obisk jugoslovanskih kupcev
Goriška maloprodajna trgovina se je v preteklem novembru kar dobro razvila. Pri tem so pomagali tudi jugoslovanski državni praznik 29. novembra, ko je prišlo precejšnje število jugoslovanskih kupcev na obisk v Gorico ter nakupi ob drugih prilikah. Običajne prodaje na obroke so se normalno odvijale: poleg tega je bila v Gorici tudi napovedana izredna razprodaja pri nekem podjetju.
V okviru maloobmejnega blagovnega prometa s Slovenijo po določilih videmskega sporazuma je prišlo meseca novembra do zmanjšanja uvoza od prejšnjih 300 na 235 milijonov in do povečanja izvoza v Slovenijo od 299 na 403 milijone Ta sprememba
je bila v zvezi s splošno tendenco jugoslovanskega gospodarstva po povečanju uvoza in zmanjšanju izvoza, ki je imela za posledico zadnjo spremembo v valutnem tečaju dinarja, ki bo prav gotovo vplivala v dobršni meri na spremembo teh postavk v obmejni trgovini.
Iz Slovenije so uvozili predvsem naslednje blago:	mleko, goveje in
prašičje meso, konje za delo ta za zakol, razno povrtnino, drva in industrijski les, papir ta lepenko, kosti, rogove itd.
Pri Izvozu v Slovenijo naj navedemo: razno drogerijsko blago, konfekcijo, elektromaterial, avtomobilske
nadomestne dele, razno orodje ta stroje, kovinarske izdelke, opečne izdelke, cement ta cementne izdelke, gašeno apno, steklo ta izdelke, plastične predmete ta keramične ploščice.
Poleg tega je pristojni urad trgovinske zbornice izdal v tem mesecu še več blagovnih potrdil ta overovil trgovske račune za izvoz domačih goriških industrijskih proizvodov v razne evropske ta izvenevropske države. Med temi so Avstrija, Nemčija, Jugoslavija. Španija, Afrika ta Azija. Izvozili so med drugim sanitarne proizvode, tekstilne izdelke, ležaje ta kroglice, plastične predmete, indusrijske hladilnike, elektromaterial ta razne vijake.
njih pa bo sodelovalo še Slovensko gledališče iz Trsta, univerzitetno gledališče iz Benetk ter neka igralska skupina iz Zagreba. Skupaj bodo gledališča predstavila 11 del. Pet od teh ho v Novi Gorici prvič uprizorjenih.
Program, ki nam ga ie posredoval glavni pobudnik Goriških srečanj malih odrov Jože Babič, obsega «Letne čase», ki jih bodo izvajali igralci iz Kopra. «Poostreni nadzor» Jeana Geneta v izvedbi članov novogoriškega igralskega ansambla dalje »Čreva* Le Roya, ki jih bodo predstavili slovenski tržaški igralci. »Pia« Strindberg» v izvedbi članov malega odra mariborske drame. «Opazovanje primera nekega histerika» Sigmunda Freuda, ki ga bodo predstamli igralci iz Benetk. tOgnjeni lotusov od-sev», ki ga bodo predstavili igralci Mestnega gledališča ljubljanskega. *Ne budite gospe*, ki so jo naštudirali člani Ljudskega gledališča iz Celja, zagrebški teater ie poskrbel za «Hišnika» Harolda Pinterja. Slednjič se bo mala drama Ljubljanskega narodnega gledališča predstavila z Javorškovim tKoncem hrepenenja».
V Novi Gorici se bodo med enajstdnevnimi predstavami sestajali za ogrolo mizo ugledni gledališki ustvarjalci, ki bodo med drugim razpravljali o funkciji avantgardnega gledališča na Slovenskem od začetka gledališča udejstvovanja do danes ter o problemih zamejskega kulturnega življenja s posebnim o-zirom na gledališko ustvarjanje v Trstu. Gledališčniki bodo obiskali ved kulturnih ustanov v zamejstvu.
Direktor Primorskega dramskega gledališča Jože Babič, ki se Je precej dolgo boril za to, da ie eksperimentalni gledališki izraz našel mesto na taki gledališki prireditvi je ob začetku Srečanj malih odrov v Novi Gorici poudaril željo, da bi kulturna javnost podprla nadaljevanje dela. ki se utegne razviti v podobno inštitucijo, kot so se razvila Borniškova srečanja v Mariboru ali pa teden slovenske dramatike v Celju.
tisoč 034); odvetnik Avgust Sfiligoj,
3.000.000 (246.024); gradbenik Livio Sgubin, 4.250.000 (424.332), uradn k Giovanni Simoncini, 3.500.000 ( 312 tisoč 696); industrialec Pietro Solza,
3.050.000	(252.360); Mario Spanghe-ro, 3.800.000 (355.836); sodnik Carlo Storto, 3.100.000 (258 762) asistent Italo Tavagn?yco, 3.900.000 (370.782); uradnik Mario Tiberio. 3.500.000 (312.696); odvetnik Nikolaj Tonkli, 3.000.000 ( 246.024); trgovec Ivan Vetrih, 3.450.000 (305.694); trgovec Livio Viatori. 3.000.000 (246.024); trgovec Ludamo Viatori, 4.000.000 (386 tisoč 34); trgovec Štefan Viatori,
3.450.000	(305.694); gradbenik Luigi Vida 3.000.000 (246.024); industrialec Bruno Volk, 4.000.000 (386.034); zdravnik dr. Errrtes Zambelli, 3 rini. (246.24); industrialec Egidto Zorzenon, 3.300.000 (285.138); odvetnik Rambaldo Zucalli, 3.400.000 (298 tisoč 764); industrialec Adone Zul-li, 3.000.000 (246.024).
v Gorici in Novi Gorici Je
nj
čeprav se je govorilo ta pisal Ve zadnjem času, da bodo letos uk običajno obdarovanje mestnih s1 nikov ta cestne policije na p ra Treh kraljev, pa so staro na' ohranili tudi včeraj. Na glavnih a nih križiščih v Gorici pred kav* Garibaldi, pred gledališčem Vi pri glavni pošti in na Travnika številni avtomobilisti in podjetja stavili v piramido najrazličnejše rove, od raznih pijač ta peciv« gospodinjskih in drugih potrebi Teli darov se je nabralo v popu) skih urah kar precej ta jutri jih do z žrebanjem razdelili med tne stražnike, ki so bili za to priliko prizanesljivi pri odmerjanju glob prekrške.
Goriški motociklistični klub " deot* ter zastopstvo Forda v pa so donoldne okrog 11. ure i! bara Ferigo v Ul. Roma organi1 sprevod, v katerem ni manjkal starejši Ford; v sprevodu so bili di predstavniki avto-moto klub«. Nove Gorice. Vsi skupaj so pl darove mestnim stražnikom v ter cestni policiji na Rojcah, so krenili vsi še v Novo Gorico, so poklonili svoje darove tudi ki urejuje promet na tistem ju. Tako so tudi letos izmenjali sebojna voščila in potrdili dejstvo prte meje in povezavo obeh Gori' di na nrometnem področju.
_______________________________J
V spodaj navedenem seznamu občinskih svetovalcev - davčnih zavezancev je objavljena ugotovljena davčna osnova, poleg nje pa mera družinskega davka; tej je treba dodati še tretjino raznih dajatev;
Martina Michele, župan, uradnik (KD),	3.500.000,	(225.120); Agati
Giuseppe, odbornik, uradnik (KD),
1.500.000,	(63.510); Battello dr. Ne-
reo, odvetnik (KPI), 2.000.000, (96 tisoč); Bemot dr, Livio, odvetnik (KD), 1.100.000, (40.970); Bianconi rag. Ezio, uradnik (PSDI), v teku je preučitev dohodka; Bigi por. Pirella Gianna, profesorica (PSIUP), ni družinski poglavar, mož je obdavčen za 2.300.000, U18.180); Brajnik Vilma por. Covra, delavka (KPI), ni družinski poglavar, mož je obdavčen za 300.000,	(7.810);
Brancati Mario, uradnik (KD), 100 tisoč, (2.400); B-atina dr. Stanislav, profesor (SDZ), ni družinski poglavar, oče je obdavčen za 2 mil.
300.000,	(118.180); Candussi rag. A-gostino, uradnik (PSDI), 1.000.000, (36.000); Caselgrandi Remo, gradbenik (PLI), 8.200.000, (902.520); Ce-farin inž. Marjan, inženir (KD), ni družinski poglavar, mati je obdavčena za 1.600.000, 69.420); Chia-ron Italico, uradnik (KPI), 350.000, (9.400); Ciuffarin rag. Gjannino, odbornik .uradnik (KD), 1.000.000, (36 tisoč); Coana dr. Luigi, uradnik (MSI), 300.000, (7.810); Colella Sal-vatore, uradnik (KD), 250.000, (6 tisoč 250); Culot dr. Dario, odvet nik (KD). 2.500.000, (134.100).
Dellago Giorgio, učitelj (PSI),
300.000,	(7.810); Della Vedeva Pie tro, uradnik (KD), 250.000, (6.250); De Simone rag. Pasquale, odbornik, uradnik (KD), 2.000 000, (96.000); Fantini Ferruccio, odbornik, uradnik (PSDI), 200.000, (4.800); Fogar Luigi, trgovec (KD), 2.500.000, (134 tisoč); Fonzari dr. Giovanni, zdravnik (MSI), 1.500.000, (63.150); For-nasir inž. Sergio, inženir (PLI),
3.100.000,	(186.290); Jakojjcic rag.
Antonio, uradnik (KD), 400.000, (11 tisoč 80); Lupieri geom. Delio, u-radmk (KD),	1.000.000,	(36.000);
Manzini dr. Giovanni, upokojenec (PRI), 700.000, (22.420); Moise rag. Francesco, odbornik, uradnik (KD),
800.000,	(26.680); Pagura prof. Silvano, profesor (KD), 1.500.000 (63 tisoč 510); Paulin dr. Damjan, odbornik, uradnik (SDZ), v teku je preučitev dohodka; Pedroni dr. Carlo, odvetnik (MSI), 2 400.000, (126 tisoč 20); Piani Marino, uradnik (KD), v teku je preučitev dohodka.
Rea vd. Di Gdanantonio Nora, učiteljica (KD), 1.000.000, (36.000); Rovis Sergio, odbornik, trgovec (PSDI), 1.000.000, (36.000); Sanzin dr. Peter, odvetnik 'PSI), 1.100.000, (40.970); Tomassich dr. Tullio, odbornik, zdravnik (PSI), 2.500.000, (134,100); Tuz?i dr- Erminio, uradnik (KD), 300.000, (7.810); Vidoz Sigisfredo, kmet (KD), 350.000, (9 tisoč 400); Žiberna Mario, uradnik (PSDI), 600.000, (18.360); Zuccalli prof. Lanfranco, profesor (PSDI),
1.000.	000, (36.000).
KLUB «SIMON GREGORČIČ v Gorici
4
vabi na predavanje o tolminske11
zgodovinarju
SIMONU RUTARJU
Predavala bosta ravnatelj gof škega muzeja Branko Marušič 1	;
Tomaž Pavšič.
Ob tej priliki bodo sprejetih t naročila za ponatis Rutarje* »Zgodovine Tolminske*.	l(
Predavanje bo v Gregorčič*1 dvorani na Verdijevem korzu *	11
v ponedeljek, 10. januarja ^ p 20.30.	r
________________________________. -
Gorica
,4
VERDI ob 17.15: «Gli si ri». J. Paul Belmondo ta Sharif. Barvni film.
CORSO ob 17.15:	»Sole
Charles Bronson, Uršula ta Alain Delon. Ameriški film.
MODERNISSIMO ob 17.00: »Le venture amorose di Robin H« R. Jenkins, T. Sands; angleški v barvah.
CENTRALE ob 17.15:	»Silve«1:
Story, cacio amore e fantasia*. vna risanka.
V1TTORIA ob 17.00: «Anonimo neziano*, F. Bolkan in T. Mus< barvni film, mladini pod 14. 1* prepovedan.
tržiti
AZZURRO ob 17.30:	»Continu«'
a chiamarlo Trtaita*, T. Hill i*} Spencer. Kinemaskop v bar*1 EXCELSIOR ob 16.00: »Love sl Aliče McGrawe ta R. 0’NeaU vm film.
PRINCIPE ob 17.30: »Noi donne mo fatte cosl*. Monica Vitti Enrico Maria Salerno. Barvni 1
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Zadnje pom
ameriški barvni film — ob 18-f SVOBODA (Šempeter):	»Teror i
n ^
strast*, francoski barvni film 18. ta 20.
PRVAČINA: »Devica ta cigan*, *| riško-angleški barvni film — ot RENČE: danes zaprto.
ŠEMPAS: danes zaprto.
KANAL:	»Maščevalec iz Karolj
italijanski barvni film — ob h DESKLE: «Tovarišija Petra jugoslovanski film — ob 19.K*
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan ta ponoči je * rici odprta lekarna KUrner. Kor** lija 10, tel. 2576.
V	TRŽIČU
Danes je v Tržiču odprta ve* in ponoči lekarna »Al Redentor*’! dott. De Nordis — UL RoselU tel. 72340.
Iz goriškesi« matičnega
V goriški občini se je v od 1. do 4. januarja rodilo 7 umrlo pa je 12 oseb.
ROJSTVA: Elena Bradaschia. lentino Giuriato, Giorgio Marci Massimo Colja, Vito Magi Martina Stanič, Katja Sfiligoj-
UMRLI SO: 67-letni upokoJ* Umberto Pelizon; 94-letni up*J nec Giovanni Battisti Corsi; & na gospodinja Viktorija Vidma! Martina; 78-letna gospodinja ^ lia Cardosa vd. Marra; 78-“ gospodinja Valentina Radinja! letni upokojenec Ezio Dongetti' letna gospodinja Pavlina Jeridm Wolbitsch; 77-letna upokoF Frančiška Mučič; 70-letna upok* ka Ivanka Devetak; 68-ietna dinja Karmela Godina por. B*. rik; 60-letni inženir Giovanni sita.
ji PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. januarja 1971
SMUČARSKI SKOKt
ZAKLJUČENA TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC
Norvežan Mork končni zmagovalec V četrtem nastopu uspeh Wirkole
' V zadnjem dnevu so se dobro odrezali tudi jugoslovanski tekmovalci
BISCHOFSHOFEN, 6. - Danes se Je zaključila tradicionalna novolet-turneja štirih smučarskih skakal-v Nemčiji in Avstriji. Turnejo J® osvojil Norvežan Mork, v zad-nJ®m tekmovanju pa je osvojil prvo mesto njegov rojak Wirkola.
Tekmovanje v Bischofshofnu je Potekalo v znamenju odsotnosti japonskih skakalcev, ki bi skoraj go-®vo pobrali vrsto najboljših mest, ne bi morali odpotovala v domo-^teo. Japonci nastopajo namreč za razne tovarne in te so Jih iz reklam-™n razlogov odpoklicale v domovi-*». Wer so morali nastopiti na domačem državnem prvenstvu.
Tekmovanje v Bischofshofnu Je “no napeto prav do zadnjega tre-ontka. Ves čas je namreč vodil od-ncni sovjetski skakalec Kalinin, ki Pn ga je krepko polomil prav z zadnjim skokom. Tvegal je vse za vse, j)? mostu se je krepko odrinil, skoti <1	res 106,5 m daleč (dva me-
ri i ve^ °d rekorda skakalnice) pri
'	tftm	4 _ x_______i : !  
izf
»lil
jisal ; Uk 1 sl
prt
na' ih i» kav* Vi liku etja ? j še civa ;rebi opok
S
likof
glob'
t«n pa ga je že zaneslo v krivino
! 'S Š1 Padel. (Pred njim se je po-aTj dobno pripetilo Nemcu Wolfu pri ^szdalji 105 m). Prvo mesto je ta-’ ostalo Morku. Ta tekmovalec u J ]e teni od štirih nastopov te tume-p™ Je osvoji kar tri, vendar ni odine-S®1 prvega mesta. Letos pa ni zrnati niti na enem tekmovanju od štirih, pa je kljub temu pobral končno prvo mesto turneje.
Lestvica nastopa v Bischofshofnu: L BJoem Wirkola (Norv.) (101,5 — 103) 233,6
3 Jirii Raška (ČSSR) (101 - 102)
233.0
3- Zbynek Hubač (ČSSR) (101 -102) 229,5
L Ingolf Mork (Norv.) (102 — 98,5)
229.0
5- Reinhold Bachler (Avs.) (101 — 101) 228,8
Hans Georg Aschenbach (Nem.) (100,5 - 99) 226,1 '■ Zoba Cakadze (SZ) (99,5 -101,5) 225,7
Walter Steiner (Švi.) (100,5 — „ 101,5) 225,7
3- Henry Glass (Nem.) (97,5 — 105)
225.0
10- Rudolf Hoehnl (ČSSR) (101 -
go' sič <
enrt'
irje'1
100,5) 224,9
14. Danilo Pudgar (Jug.) (100 — 100) 221,3
17. Marjan Mesec (Jug.) (99,5 — 100,5) 216,3
23. Drago Pudgar (Jug.) (94 — 96)
211,8
33. Peter Štefančič (Jug.) (95,5 — 98) 207,7
41. Zajc, 43. Norčič, 44. Prelovšek Končna lestvica turneje štirih skakalnic:
1.	Ingolf Mork (Norv.) 914,6
2.	Henry Glass (Nem.)	893,6
3.	Tauno Kaeykhoe (Fin.) 892,3 Turneja kot celota je pokazala,
da so nekaj tednov pred zimskimi olimpijskimi igrami nanje najbolje pripravljeni Japonci. Nekoliko slabše so se izkazali Sovjeti, vzhodni Nemci in Norvežani, precej pa so razočarali Čehoslovaki in Poljaki. Drugi narodi pa so seveda močno zaostajali.
Italijani niso sodili v to konkurenco, saj so dosegali le zelo kratke skoke in nizke uvrstitve.
Jugoslovani pa so se po treh neuspelih nastopih v četrtem končno izkazali. Dve mesti v drugi deseterici tekmovalcev je kar soliden dosežek, po katerem vse kaže, da bo imela svoje skakalno zastopstvo v Sapporu tudi Jugoslavija.
ŠPORT NA TV
Mednarodno žensko smučarsko FIS tekmovanje na Pohorju, veljavno za svetovni pokal, bo danes prenašala tudi jugoslovanska televizija.
Začetek prenosa bo ob 13.30.
ROKOMET
V Bregenzu je v mednarodnem rokometnem srečanju Avstrija premagala Italijo z 28:11.
|Ascoli Pdcenu pri Perugii. Kot je znano je v prvi tekmi v Rovinju italijanska reprezentanca zmagala z 1:0
21-letnemu italijanskemu teniškemu igralcu Adrianu Panatti so ponudili vstop med profesionalce. Ponudbo mu je poslala največja skupina poklicnih teniških igralcev na svetu WCT. Za štiriletno pogodbo bi prejel 50 milijonov lir.
NOGOMET
!U a 0
BEOGRAD, 6. — Jugoslovanska in italijanska nogometna zveza sta se dogovorili, da bodo povratno tekmo nogometnih reprezentanc (do 21. leta) odigrali 23. februarja v
''HiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiin
POKAL V1TRANC V KRANJSKI GORI
• V slalomu Bachleda
4
Le
0
Ski
ves* a».1
kranjska gora, e. - Poljski
tekmovalec Andrej Bachleda je zrnasti v slalomu v drugem dnevu med-Jterodnega moškega smučarskega tekmovanja za pokal Vitramc. Tekmovanje je bilo zelo kakovostno, tel so se ga udeležili mnogi naj-“telši evropski in izvenevropski
smučarji.
Lestvica slaloma:
L Andrej Bachleda (Pol.) 1’51”22
2-	Alain Pemz (Fr.)	1’51”62
3-	Rick Chaffee (ZDA) 1'52"35
|	4. Eberhard SchmaM (It.) iitd.
m i Francoz Pemz je osvojil tudi kom-Ius*j ac'Jo. Jugoslovani so v drugem . V dnevu zopet precej razočarali. Izteka je bil le Marko Kavčič, ki te vozil še bolje kot včeraj in je ?asedel zelo dobro 18. mesto. S tem izpolnil normo za odhod v Sap-1 if Lovšeti tekmovalcev Je bilo 98. Lestvica za evropski pokal je po tekmovanju v Kranjski gori taka: * Eberhard Schmalzl (It.)	110
2- Sepp Heokenmiller (Nem.) 64 Otto Tschudi (Norv.)
J- Andrej Bachleda (Pol.)
Wemer Mattle (Švi.)
Alain Pemz (Fr.)
'• Herbert Plank (It.)
Max Rieger (Nem.)
”• Francisco F. Ochoa (Šp.)
Josef Pechtl (Avs.)
:*■ Alfred Matt (Avs.)
J2- Franz Klammer (Avs.)
‘3- Aurelio Garda (šp.), Olle Rolen (Švi.), Manni Thoft
»kj
M
rol
ob
(Švi.) in Renzo Zandegiaco-mo (It.)
30
BOHINJSKA BISTRICA, 6. - Tu je bilo danes mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih. Na 15 km dolgi progi Je zmagal Nemec Valter Demel s časom 45’15”6, Domačini se niso posebno izkazali, saj so se uvrstili od 18. mesta dalje, kar ni poseben uspeh.
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 9. januarja, odhodi avtobusov v Trbiž v sledečem razporedu:
AVTOBUS A:
ob G.00 iz Trsta (izpred palače RAI v Ul. Ciceronc);
ob 6.15 iz Rojana (semafor);
ob 6.20 iz Barkovelj (bone. črpalka Shell);
AVTOBUS B:
ob 6.00 iz Trsta (izpred palače RAI v Ul. Cicerone);
ob 6.20 z Opčin (semafor);
ob 6.30 iz Križa;
AVTOBUS C:
ob 6.00 s Proseka (telef. kabine).
SPDT naproša izletnike, ki ne bodo zaradi šolskih počitnic izkoristili tečaja, naj čimprej javijo katero nedeljo ga mislijo nadoknaditi, sicer jim ne bo mogoče priznati izletov. To naj storijo v Ul. Geppa 9, do vključno četrtka vsakega tedna.
KOŠARKA
V Neaplju je v prvem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih prvakov Partenope premagal belgijsko peterko Rating Mahneš s 97:82.
NAMIZNI TENIS
SOKOL PO ZADNJI ZMAGI V B LIGI
!n zdaj še kvalifikacije za A ligo
Sokol — Montedison 5:4
SOKOL: Radovič (m/4), Fabjan (m/2), Ukmar (HI/2).
MONTEDISON: Scarpa A. (IH/2), Scarpa P. (HI/NC), Reberschak
(m/2).
Tudi v zadnjem kolu namiznoteniške moške B lige je Sokol zmagal. Ta zmaga pa ne sodi v vrsto običajnih zmag, ki sta jih letos za nabrežinsko ekipo zabeležila Košuta in Bole, ampak predstavlja u-speh mlajših Sokolovih igralcev. Košuta in Bde sta namreč prisostvovala včerajšnji tekmi le kot trenerja, pri zeleni mizi pa so se borili Ukmar, Fabjan in Radovič. In prav s to zmago so mladi na-brežinski igralci dokazali, da bi Sokol ne igral podrejene vloge v tej ligi, čeprav bi se ne bil ojačil z Boletom in Košuto. Njegovo mesto bi bilo namreč v tem primeru nekje sredi lestvice. Pa poglejmo, kako Je Sokol prišel do te zadnje zmage:
SCARPA A. - RADOVIČ 2:0
(8, 8)
Prva tekma je bila tako rekoč
■iiiiiimiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiMiiiiiminiiiiiitiiii
NOGOMET
V D LIGI
Še dve točki za Triestino
Triestina je v San Donaju zabeležila pomembno a nezasluženo zmago. Po prvem polčasu, v katerem so gostje sicer prevladovali na sredini igrišča (a so zopet zagrešili mnogo napak v zaključkih, tako da so se samo trije streli končali proti Zadelovim vratom) so domačini v drugem delu pritisnili in izkoristili utrujenost Tržačanov. Najprej je «rdeče» rešil Cantagallo z izredno parado, nato pa vratnica, Ki je »nadomestila* presenečenega vratarja. Ko je že kazalo, da bo Triestina realizirala neodločen rezultat, pa je sodnik dosodil gostom prosti strel pred kazenskim prostorom domačega moštva: izvedel ga je Vastini, Moretti pa je podajo streljal proti vratom. Zadel bi sicer strel branil, prehitel pa ga je klubski tovariš De Mitri, ki je žogo nesrečno prestregel in premagal lastnega vratarja Na vsak način pa je Triestina potrebovala oredvst m „ctve točki. Sam Petagna je po tekmi priznal, da je bila tokrat sreča naklonjen-: njegovemu moštvu dodal pa je, da brez sreče sploh ni mogoče osvojiti prvenstva in je kljub včerajšnji tekmi Triestina še vedno dobila manj kot ostali neposredni tekmeci, predvsem Mestrina, ki je takih zmag že navajena.
Vzrokov za slab nastop Tržačanov je lahko več, predvsem pa razmočeno igrišče, ki je že itak utrujenim igralcem kmalu odvzelo moči. Vprašanje je sedaj, če bodo lahko vsi nadoknadili svoje sile do nedeljske tekme v Moutebelluni. Zelo verjetno pa je, da bo Petagna le zamenjal kakega igralca • « «
V ostalih tekmah je Montebellu-na, nedeljski nasprotnik Triestine, igrala neodločeno na lastnem igrišču proti ekipi Alense (0:0), Valda-gno pa je pred svojim občinstvom pripravil še eno presenečenje in premagal Union CS z 1:0. Po tem porazu lahko črtamo to moštvo s seznama favoritov, saj ie prvo mesto problem samo treh: vodeče Me-strine ter Triestine in Qolzana, ki ji sledita s tremi točkami zaostanka.
LESTVICA:
Mestrina	24
Triestina in Bolzano	21
Union CS in Bassano	16
Portogruaro	13
Monfalcone in Torvis Snia 15 Arco, San Dona in Pordenone	14
Oltrdsarco in Malo	13
Alense, Montebelluna in Valdagno Schio in Lignano
12
10
uk
NOGOMET
V prijateljski tekmi
Nepričakovana zmaga Primorja
PRIMORJE - VESNA 3:1 (3:1)
Strelci p.p. Degrassi (V), Puntar (P), Puntar (P), Lipott (P).
Postavi:
PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Suber, Trampuš, Barbiani, Pertot, Rustja, Barnaba, Prašelj (k), Puntar, Lipott.
VESNA: Kozlovič, Verzier, Botti, Kelemenič, Screm, Graniero, Cahari-ja. Milič (k), Degrassi, Zudini, Ten-ce (Rabusin).
Včeraj je bila na proseškem igrišču prijateljska tekma med Primorjem in Vesno. Povsem nepričakovano so domačini premagali Križane, ki nastopajo v višji kategoriji. Priznati je treba, da so Prosečani zmago povsem zaslužili, saj so bjli v obrambi odločnejši, v napadu pa je tokrat v res odličnem slogu zaigral Puntar, ki je bil vseskozi pravi trn v peti za branilce gostov. Puntar je namreč dosegel kar dva gola in je obenem urejeval igro svojih.
Srečanje je bilo še kar na zadovoljivi ravni. Predvsem domačini so bili požrtvovalni, medtem ko so kriški nogometaši igrah nekoliko slabše. V obrambi je bila odsotnost Zudi-nija občutna. Tudi tokrat pa je bila naj večja hiba kriške obrambe nezanesljiv vratar.
Vsi goli so padli v uvodnih minutah igre. Prvi so prišli v vodstvo Križani, ki so z Degrassijem dosegli zadetek, za katerega nosi večji del krivde vratar Štoka, ki pa je bil potem eden najboljših na igrišču. Domačini so po prejetem golu zaigrali bolje'. Požrtvovalno so se vrgli v borbo in so s Puntarjem najprej izenačili stanje, nato pa so še povedli. Lipott pa je s prostim strelom dosegel še tretji zadetek. In pri tem stanju se je tudi zaključilo srečanje.
Najboljši v vrstah Primorja so bili Puntar, Pertot, Štoka, med Križani pa so zadovoljili Kelemenič. Screm, Zudini.
Skratka, prijetno srečanje, ki je seveda koristilo obema trenerjema, da sta preskusila nove sisteme iger. Pokazala pa je ta tekma predvsem to, da bi lahko Primorje igralo tudi v višji kategoriji.
b. I.
brez zgodovine. Močnejši Scarpa Je zelo gladko odpravil najmlajšega Nabrežinca, ki se mu ni mogel u-piralti.
FABJAN - SCARPA P. 2:0
(12, 10)
Ponovilo se Je isto, kot v prejšnjem srečanju, le da je bili tokrat močnejši Fabjan.
REBERSCHAK - UKMAR 2:0
(5, 23)
Ukmar je popolnoma odpovedal v prvem setu in v začetku drugega seta, ko je že zgubljal z 11:1. Nato je poprijel in izenačil, vendar pa ni prišel do zmage. Ukmar Je včeraj igral zelo slabo m se mu pozna pomanjkanje treninga.
SCARPA A. - FABJAN 2:0 (9, 7)
Zopet pekoč poraz za Nabrežin-ce: Fabjan je klonil sicer enakovrednemu nasprotniku, ki pa ga je ukanil z izredno obrambo. Sicer pa je njegova igra zastarela.
REBERSCHAK - RADOVIČ 2:0 (9, 26)
Nobenega upanja ni bilo, da bi zmagal Radovič. Reberschak pa je napravil taktično potezo, saj Je v drugem setu Radovič pustil predaleč, ko pa je bilo treba stisniti, Je bilo že prepozno. Stanje Je bilo torej 4:1 za goste in v Sokolovih vrstah so že predvidevali hud poraz.
UKMAR - SCARPA P. 2:1 (-12, 16, 16)
Sicer predvidena zmaga, vendar Ukmar ni zadovoljil: mnogo slabšemu nasprotniku je prepustil set.
FABJAN - REBERSCHAK 2:0 (13, 12)
Prvi veliki uspeh nabrežinske postave. Fabjan Je popolnoma one-
mogočil napad svojega nasprotnika in ga je v izredno kraitkem času prisilil k predaji.
UKMAR - SCARPA A. 2:1 (9, -15, 17)
Pravzaprav je bilo včeraj zapravljenih mnogo priložnosti. Ukmar je v drugem setu vodil s 15:12, nato pa ni dosegel niti točke več. Vsekakor je bilo to srečanje zelo izenačeno in zanimivo.
RADOVIČ - SCARPA P. 2:1 (—20, 11, 16)
Zadnje srečanje pri stanju 4:4. To Je bila naJlepša tekma dneva, saj se je šlo za končno zmago. In tega sta se oba ttkmovalca dobro zavedala. Izenačen je bil saimo prvi set, v naslednjih dveh pa je Radovič zaigral presenetljivo dobro in je tako zaključil z zmago letošnje prvenstvo B lige.
Tak je bil torej potek včerajšnjega srečanja. Če dodamo še, da je bilo to gotovo najlepše srečanje letošnje sezone, na visoki agonistič-ni ravni, pa čeprav tehnično nekoliko šibko, smo povedali vse. Preostane nam samo, da želimo Sokolu tako uspešen nastop tudi v kvalifikacijah za vstop v A ligo.
S. J.
NOGOMET
V	mednarodnem nogometnem srečanju v Siracusi je amaterska reprezentanca Italije premagala Malto »under 23» s 4:1 (2:1).
* • *
V	zaostali tekmi italijanske nogometne A lige je Inter premagal ekipo L. Vicenza s 4:0.
Zgornji del lestvice A lige je zdaj tak: Juventus 20 točk, Milan 18, Inter in Fiorentina 16, Caglia-ri, Roma in Torino 15 itd.
BOROV FESTIVAL MINIBASKETA
Danes začetek s štirimi tekmami
Danes se bo začel «1. Borov festival minibasketa*, prireditev, ki je vzbudila veliko zanimanje v našem mestu. Poleg košarkarskih tekem bo na sporedu tudi tekmovanje ex tempore.
Danes 4 tekme
Današnji spored bo dokaj pester. Košarkarji bodo namreč že ob 15.30 stopili na igrišče. V prvi tekmi se bodo pomerili igralci Bora in Fer-roviaria. To srečanje bo dokaj izenačeno, saj sta obe ekipi dobro pripravljeni, tako da bo borba pod košema zelo izenačena. Borovci bodo seveda nastopih z vsemi svojimi najboljšimi košarkarji in še posebno pričakujejo nastop kapetana Andreja Pegana, ki je že v prijateljskih tekmah bil glavni steber naše ekipe.
Drugo košarkarsko srečanje dneva bo tekma Polet - Trissdno. Trener Poletove postave Adrijan Sosič pravi, da so njegovi »mulčki* še kar dobro pripravljeni in bodo danes dali vse od sebe, da bodo dosegli zmago proti Trissinu.
Košarkarski turnir se bo nadalje-
niHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiufiiiiiiniiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiiiii
KOŠARKA
V RAZNIH KOŠARKARSKIH LIGAH
Kar pet naših ekip na igriščih
Odlična igra Klobasa med naraščajniki ■ Visoka zmaga Bora v minibasketu
Kar pet slovenskih peterk je bilo. najboljši strelec ekipe, ter Kraus, včeraj zaposlenih v raznih prven-1 je v(Xlil igro svojega moštva, stvih. Izid: dve zmagi in tri porazi.
Naraščajniki
BOR - LLOYD ADRIATICO 86:82
Borova postava: Klobas (k) 59,
Košuta 23. Sancin 2, Siega, Tram-
MladincI
FERROVIARIO - BOR 53:51 Borova postava: Kapič, Koren 2,
Barazutti 10, Pertot 2, Fraatia, ..Zu Pu-s. Vatovec 2, Kalc. vadlal 6, Šare 7, Valter Hrvatič 4, i Prosti meti 4-16 Martin Kralj 1B._ Stojan Hrvatič 2.-j Borovi naraščajniki so šele v
ključnih minutah -strli odpor - žilavih predstavnikov ekipe Lloyda A-driatico, ki so od prvega dela prven
Prosti meti: 15:22.
Borovi mladinci so v nadaljevanju prvenstva doživeli nepričako van poraz proti skromni ekipi Fer-roviaria. Naši košarkarji so tokrat igrah nepovezano in so bili vseskozi slabši od domačinov, so z bolj enostavno in koristno igro zasluženo zmagah. Borovci so v dru gem polčasu skoraj nadoknadili vso razhko, a še vedno premalo, da bi lahko ugnali domačine. Od naših predstavnikov sta bila najbolj ša M. Šare, ki se je požrtvovalno boril pod obema košema, in Pavel Barazutti, ki je dobro metal od daleč. Zanimivo je, da je Šare dosegel kar 7 točk v osmih prostih metih. Ostali na so igrali poprečno.
Prvenstvo «Pomlad»
RICREATORI - POLET 54:38
Poletova postava: Dolenc, Tavčar 2, Edi Sosič 4, Guštin 20, Kraus (k) 5, Starc 7, Purič.
Prosti meti 4:22.
Odsotnost kapetana Roberta Gantarja je bila tudi tokrat za Poletove košarkarje usodna. Openci so namreč tako izgubih enega najboljših napadalcev. Naloga poletovcev je bila že od vsega začetka težka, kajti domačini so močno startali in so si kaj kmalu priborili visoko razhko (16:4). Openci so se nato opomogli in so bili predvsem v druegm polčasu zelo dobri, saj so domačinom odvzeli del naskoka in so predvsem zadovoljili zaradi požrtvovalnosti in borbenosti.
Najboljša v Poletovih vrstah sta bila Guštin, ki je bil obenem tudi
stva pokazali velik napredek Pripomniti pa moramo, da so tokrat naši košarkarji igrah z močno okrnjeno postavo. Manjkali so namreč kar štirje standardni igralci (Ra-žem, Peter in Ervin Žerjal ter Ber tok). Moštvo je moralo tako igrati z novim sistemom Tudi tokrat pa je rešil po'ožaj izredno razpoloženi Robert Klobas, ki ie bil predvsem v drugem polčasu za nasprotnike neustavljiv. Klobas je namreč dosegel kar 59 točk in ie bil tudi v obrambi zelo koristen Skratka, lahko rečemo, da je sam premagal nasprotnike. Uspehu pa so seveda botrovali tudi vsi ostali, in še posebno Edi Košuta, ki ie dosegel zavidljiv osebni izkupiček 23 točk.
Tekma ie bila dokaj izenačena. Gostje so namreč dobro začeli in vse je kazalo, da bo aašim trda predla, tedai pa se je razigral Ro bert Klobas, ki je dosegel vrsto lepih košev, ki so popolnoma zmedli nasprotnike. Ti pa so se počasi opomogli in so kmalu tudi povedli. V drugem polčasu pa so košarkarji Lloyda še poostrili ritem, svojih akcij in so celo povedli i 11 točkami razlike. Tedai pa so naši odločno odgovorih in tudi zasluženo zmagali.
Minibasket
BOR - ACEGAT	32:1 (15:0)
Borova postava: Trevisan 4, To-
mažič 6. Starc 8, Ambrožič, Pegan, Furlan 5, Macuka, Race (k) 4, Gombač 5, Dovgan Prosti meti 4:10.
Prvi nastop in prva zmaga naših mladih košarkarjev v prvenstvu minibasketa za vehko nagrado Co-ca Cole. In kakšna zmaga! Borovci st> namreč odpravilr 'nasprotnike s prepričljivim izidom 32:1 in rezultat bd lahko bil 'še ■ Večji, če bi ostala na igrišču najboljša postava. Sicer pa je važno, da so vsi nastopili in bili vsi požrtvovalni. Boljša do drugih pa sta vseeno bila tokrat Ivo Starc in Bruno Furlan, ki sta bila zelo požrtvovalna pod obema košema. Starc je bil tudi najboljši strelec ekipe Tomažič ie zadovoljil zaradi dobrega pregleda nad igro. Race je pokazal, da dobro obvlada košarkarske prvine. Tudi vsi osta'i so bili dokaj dobri. Res ztislužijo pohvalo’
Tekma je bila v bistvu samogovor borovcev. Naši predstavniki so takoj močno začeli in so nizali koše od vseh strani. Zmaga je bila povsem zaslužena.
Mladinke
SABA - POLET 62:26 (28:9) Poletova postava: Kraus (k) 1, Fučka 2, Sosič 7; škerlavaj. Vesna Taučer 6 Volčič 2. Morana Tau-čer 8.
Prosti meti 2:6.
Poletove mladinke so ajorale kloniti močni peterki SABA ki je trenutno na drugem mestu lestvice. V Poletovih vrstah pa ie praktično manjkalo polovico ekipe, kar se je seveda močno poznalo Kljub temu pa so naše predstavnice požrtvovalno igrale in so dosegle tudi nekaj lepih košev, kar pa ie bilo seveda premalo, da bi lahko ustavile razigrane domačinke Te so namreč pokazale hitro in uspešno igro, ki je večkrat popolnoma zmedla naše predstavnice.
b. 1.
val nato ob 18. uri, to se pravi po otvoritvi. Tedaj se bosta spoprijeli ekipi SABA in Italsider. Tudi to srečanje bo dokaj izenačeno, kajti SABA ima morda najboljši naraščaj v našem mestu. Italsider pa je letos začel gojiti minibasket z velikim uspehom. Tečaje v minibasketu obiskuje namreč kar 350 gojencev.
Zadnje srečanje dneva bo Inter 1904 - Servolana. Veliki favorit je seveda Inter 1904, ki je obenem tudi glavni kandidat za osvojitev končnega prvega mesta.
Ex tempore
Danes bo na sporedu tekmovanje ex tempore, katerega se lahko udeležijo vsi tisti, ki obiskujejo osnovno šolo (dečki in deklice). Vsi tekmovalci se bodo zbrali ob 15.30 na stadionu »Prvi maj». Tekmovanje se bo namreč začelo ob 16. uri.
Predsednika ocenjevalne komisije sta Jože Cesar in Milko Bambič, ki bosta že danes objavila lestvico desetih najboljših risb. To tekmovanje bo odločalo za skupno lestvico festivala in je zato izredne važnosti. Vse kaže, da bo imelo največ tekmovalcev društvo SABA, ki ima v svoji ekipi nekaj res dobrih risarjev.
Vsi tekmovalci bodo morali sami prinesti list in barvice.
Otvoritvena slovesnost
Ob 17.30 bo na sporedu otvoritvena siovesno6t, katere se bodo udeležili vsi košarkarji. Prireditelji so za otvoritev pripravili kratek spored, ki naj bi bil privlačnost prireditve.
Najprej bo prisotne pozdravil predsednik Športnega združenja Bor Dušan Košuta. Prireditev pa bo odprl predsednik deželne košarkarske zveze Jacobucci.
Takoj po otvoritvi bo imel trener Borovega minibasketa Rudes sestanek s starši. Tega sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki imajo svoje otroke pri Borovem minibasketu in jih trenira Rudes.
■	Prireditelji so med tem časom dobili še več novih nagrad. Nagrada in pokale so prispevale še naslednje ustanove in tvrdke: Inter 1904, D Piccolo, Državni odbor minibasketa iz Piše, Impexport in za sebniki.
■	Prireditelji so povabili najboljšo slovensko športnico leta Sonjo Miličevo in najboljšega športnika leta Vojka Cesarja, da bi nagradila najmlajšega igralca festivala in najbolj požrtvovalnega košarkarja turnirja. Vse kaže, da bosta vabilo sprejela.
■	Poleg fotografske razstave bodo na vpogled tudi pokah in nagrade, ki jih bodo deležni tekmovalci. Razstavljeno pa je tudi v slikah «6 let košarke pri Boru».
■	Vseskozi med festivalom bo deloval bar, založen s pijačo in jedili.
V soboto . . .
V soboto bo spored naslednji:
ob 15.30 prva četrtfinalna tekma;
ob 16.00 bo v prostorih Škamperla tekmovanje za najboljšo pismeno nalogo;
ob 16.30 bo na sporedu druga četrtfinalna tekma:
ob 17.30 bo na sporedu tretja četrtfinalna košarkarska tekma;
ob 18.00 bo okrogla miza »Šport in mladina*. Predavatelji bodo: dr. Fabian, dr. Debemardi in dr. Sedmak. Okroglo mizo bo vodil pokrajinski odbornik Lucijan Volk;
ob 18.30 bo četrta košarkarska tekma.
Istega dne pa bo predsednik ocenjevalne komisije za tekmovanje najboljše pismene naloge, prof. Vladimir Deško, objavil lestvico desetih najboljših pismenih nalog.
S tem bo jutrišnji spored končan.
b. L
OBVESTILO
ŠD Polet obvešča, da bo v soboto napovedano kotalkanje zaradi zasedene dvorane odpadlo. Prav tako bo istega dne odpadel tudi napovedani sestanek staršev. Ta sestanek bo prihodnji teden, datum pa bo pravočasno objavljen v Primorskem dnevniku.
i
i.3&
m
j®6 naokrog in se iz nasprotne smeri vetra prihuli čredi za *Jrbet. Manjša skupina levov pa gre z vetrom naravnost proti r&di. čreda jih kmalu zavoha in se požene v divji beg v ^Protno smer, naravnost v kremplje in zobe čakajočih 8v«rl...
, Po glavi mu je rojil tudi osebni obračun. Tokrat se jim p) maščeval za neprostovoljno kopel. Pošteno so mu bili pre-toknjali čoln, da ga je komaj privlekel na otok. Tam je dobil urugega. Na srečo se je pri cerkovniku lahko preoblekel in ^napojil z žganjem, da je že vnaprej pregnal prehlad in laže te*Čakal na stotnika Vogta, ki mu je prinesel drugo uniformo.
Major Wolf, poročnik Hartwick in stotnik Vogt so tri dni 'telali načrt in ga desetkrat premleli. Hartwicku so namenili ri®Padalnd oddelek avtomatičarjev, ki bi vdrl v naselje, na-Pravil preplah in zazžgal poslopja, policijski major Helm pa ^ bi vodil zasede v zaledje vasi in zborovalce s križnim ®Snjem mitraljezov odrezal od pokljuških gozdov: kot s če-Jhstmi naj bd zmlel vse, kar bi se zateklo tja. Stotniku Vogtu Ijte Je bilo naloženo, da vodi odred za gonjenje, v katerem te bila celotna šola tridesetih policijskih psov, okrepljena z . Semi razpoložljivimi ljudmi iz Wolfovega aparata, izvidniki 1,1 vodniki domačini.
Major Wolf je bil presrečen, da je bil prav v teh dneh Polkovnik Parat v Berlinu, kamor je šel poročat. Ta bd se gotovo vmešal v načrt ali pa bi se odritil z zaslugami za 'tepeh. Slave, ld jo je tako potreboval, pa Wolf ni bil pri-Pravljen deliti z nikomer. Zato se je odločil, da pojde sam tej Pohod, čeprav se je bil že nekajkrat zaklel, da se sam ne te* več izpostavljal in se brez potrebe preganjal po hostah. ctenu bi samo on nosil glavo na tarčo, ko se nihče od šefov tekarnor več ne premakne!
Vprašal se Je, zakaj se bo izpostavil. Predvsem zato, ker ®*mu z majhnim tveganjem ponuja velik plen. Uspeh mu je PPtreben tudi zato, da se bo v težki prihodnosti laže umaknil testim nalogam, kjer Je poraz zagotovljen že vnaprej. Pa tudi tetradl generala.
#Fosluušajte, gospodje! Napadli bomo v jutranjem mra-
ku, na znak z rdečo raketo. Če pa bi se med približevanjem spopadli s patruljami, udarimo z vso silo takoj!»
Svoj rezki obraz je usmeril k poročniku Hartwicku: «Vi napravite takšno paniko, da jim bodo zamrznili možgani! Ogenj iz avtomatov in bombe! Požigajte hleve, bencin v seno! Ogenj in tuleča živina bosta napravila zmedo, da bo tako kot na sodni dan.»
«Da, gospod major! Samo da me ne bodo potem spet zasliševali in krivili zaradi izvršitve povelja.«
«Čujte, poročnik Hartwiok! Upam, da ste tako pametni, da laže prežvečite grajo, ki vam koristi, kot hvalo, kakršna vam je že in vam lahko še škoduje... Takrat ste se zmazali, ko ste lažno pričali, da so nas napadli iz vasi in da so ljudje pogoreli v svojih skrivališčih, ko niso hoteli iz hiš. Izgovor je dober, tudi če ga prinese veter ali pes na repu, se je hvalil vaš major, ko je odšla komisija. Samo zavoljo vas nisem hotel zaostrovati problema.«
«Da, gospod major, držal se bom vaših navodili«
«še enkrat vam naročam! Ne streljajte civilistov, ker bo funkcionarjev dovolj. Kar pa bo pogorelo, bo pač pogorelo... če pa boste ujeli glavnega, tistega iz vrhovnega štaba, vam viteški križec ne uide.«
«Lepa obljuba,« se je zasmejal Hartwick, ki je gorel od nestrpnosti, in dodal: «Mnogo raje bd si ga prislužil kot lesenega.«
«Tokrat bom izjemoma tudi jaz širokosrčnejši. Slave ne bomo merili s sredstvi, s katerimi sl jo bomo priborili,« Je dejal Wolf In se obrnil k stotniku Vogtu: «Midva z Vogtom bova s psi polovila, kar se bo razteplo. Vse opozarjam: imejte oči pri tleh in v vrhovih smrek. Stisnili jih bomo tako, da jim drugam kot v tla in na drevesa ne bo poti. člmveč naj bo ujetnikov! Nikogar mi ne ubijte brez potrebe. Streljajte pod noge. Prek njih bomo odkrili dolinsko organizacijo.«
čez dobro uro so se odpravili na pot: dva policijska bataljona, šola psov in izbrani odred bataljona Brandenburg. Tiho so se vzpenjali na strma pobočja Pokljuke, po poti, kjer jih je pred desetimi meseci vodil pastir Obad. Sedaj so jih
vodili gozdar Hanzlovski, Wolfov podanik Pesjak in nekaj izvidnikov. Major Wolf in stotnik Vogt sta šla za predhodnicami na čelu kolone za volčjaki. Vsak tretji mož je vodil psa na jermenu. Psd so bili dobro izšolani in se niso klali med seboj. Tudi Wolf je imel s sabo svojega Locka, ki je veselo mahljal z repom v rahli svit mesečne noči. Med visokim drevjem se je tema zgostila, da so se komaj videli. Zato so hodili počasi in se grizli v kolena. Pot jim je lil po čelih, lizal jih je hladni nočndk, ki je majal vrhove dreves. Na vrhu skalnega obrobja so posedli kar po koreninah in čakali. Major Helm je s svojim odredom odšel naprej, da bd v velikem loku obkolil zaledje.
Po enournem počitku so tudi oni krenili naprej. Cilju so se bližali po skritih stezah, da bi se ognili zasedam, šele ko so bili prepričani, da je major Helm na mestu, so se spustili na južni gozdni greben, ld je visel proti vasi. Tema nad gorami je zbledela in ptičje petje je naznanjalo jutro.
Hartwick, Wolf in Vogt so sloneli ob deblih in gledali na raztreseni zaselek. Samo v dveh hišah, nekje na robu, je migotala luč. «Tam so verjetno štabovci ali pa vodstva zar sed,« je menil Hartwick. Major Wolf je bil prepričan, da po porazu v športhotelu partizani niso brez močnih zased in patrulj ter da so bolje zavarovani.
Hartwickovi specialisti za tiho obračunavanje s stražarji so se odplazili v noč. Oba napadalna odreda pa sta se pomaknila v bližino naselja in se razporedila po načrtu. Stekleni obok noči je zbledel in z vzhoda se je razlivala brezbrižna svetloba jutra. Globoko spodaj v Soteski je piskal vlak in v vasi so kikirikali petelini.
Kmalu potem so psi vznemirljivo zabevskali.
Wolfov Lock je ježil dlako na hrbtu in skušal grčati. Komaj ga je pomiril, čakanje je bdlo neznosno. Wolfu se Je v mraku prebujala fantazija in mu odgrinjala daven spomin, ki ni bil prav nič v zvezi s tokom dogajanja.
V duhu je videl ledeno planjavo, posejano s trupli, in dve dekleti, od katerih Je eno imel za Ano. «Kdo ve, kaj je sedaj z njo?« Je pomislil
Odgnal je misel nanjo. Spodaj Je spala vas kot izumrla nitd najmanj ni bila podobna taborišču velikega zbora ljudi če so se ga zvečer pošteno napili, bo pokol pošasten. V srcu pa se Je vendarle zbal: kaj, če so ga njegovi agenti naplahtali glede kraja zbora? En sam bi to lahko naredil, — če bi bil «dvojnik» — po naročilu VOS. Da bi mu pa trije poročali nApak? Kje neki!
Zazrl se je med drevje. Smreke so bile že blede, vitk« in ostre kot meči. Nič se ni zgodilo. Pošasten molk, ki gs čutiš v grlu, želodcu in tik za očmi... S čutarioo žganja sta si z Vogtom privezala dušo.
Skozi utrip vetra, ki Je majal vejice, Je prihajal šum, pokanje dračja. Kot senca je prišel Hartwick z brzostrelko \ rokah in razočarano pogledal Wolfa, kot bi ga hotel ubiti
«Nd jih,« je skoraj zastokal kakor otrok, ki nd dobil ob ljubljene igrače.
«Ne bodite nori!« je siknil kot kača major Wolf in se spogledal s stotnikom Vogtom.
«Resno mislim, gospod major. Vas je prazna. Sam sem bil v vasi. Tam, kjer je luč, kuhajo zajtrk, krmijo konje ta se pripravljajo na delo v gozdu.«
«Kaj brbljate?«
((Pojdite z menoj, pa boste videli, če ne verjamete!«
Wodfu Je bdlo, kot bd ga kdo močno lopnil po glavi. Me glilo se mu je in razočaran je bdi kot še nikoli v življenju Počutil se je nekako tako ko takrat, ko se mu je velika riba kakršne še ni imel na trnku, z enim samim zaletom iztrgala in izginila v globino.
((Poročnik Hartwiok! Takoj pošljite izvidniško četo v nt in ugotovite, kdaj in kam so odšli.«
«Zakaj po imamo pse? Ali žrejo zastonj? Tl nas lahko vlečejo naravnost za njimi,« je pripomnil Hartvrick.
«Ne ugovarjajte. S psi bomo nastopili kasneje,« Je »-režal Wolf.
Stotnik Vogt, ki mu ni bdlo do tega, da bi jo v zasleden* nju še enkrat skupil, saj ga je prestrelina še kar slklelela, ja skušal pomiriti majorja:	fNadatfmanf« sledi)
Uredniitvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnice	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 3382
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/li Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	SFRJ pose*
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun	Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
7. januarja 1972
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 270/1
«ADIT» - DZS, Ljubljana GradiSče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriSko pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana*.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT - Trst
Kulturni spored Dneva emigrunta»
(Nadaljevanje s 1. strani)
pen boj demokratičnih sil privedel do prvih korakov reševanja družbenih in narodnostnih in šolskih vprašanj Beneških Slovencev »v duhu ustave, ki je antifašistična in sad partizanskega boja*. Lizze-ro je nato govoril o socialnih in narodnostnih problemih slovenske manjšine v beneških dolinah. Opozoril jih je na pomembni zakon o »gorskih skupnostih*, ki bodo združevala v široko samoupravnem organu homogena gorata gospodarska zaostala področja (tržaški in gordški Kras ter Benečijo). Z novo pridobljeno avtonomijo naj nove skupnosti razširijo demokratično prisotnost pri izdelovanju načrtov. »Ti pa morajo upoštevati tudi vaše jezikovne in kulturne pravice*. Liz-zero je nato povedal, da so poslanci vseh parlamentarnih skupin dali pobudo za parlamentarno preiskavo o položaju narodnostnih in jezikovnih manjšin v Italiji. Namen te preiskave, ki — seveda, — postavlja pred svoje odgovornosti vladne oblasti, je preučiti položaj in izdelati osnutek ustavnega zakona, ki naj pooblasti posamezne dežele za reševanje teh problemov. »Ta zakon naj da deželam možnost, da izdelujejo norme in uresničujejo uk"epe v prid manjšinam. Zanj se obvezujejo ludje vseh strank in menimo, da ga je treba čimprej predložiti. Mi se v tem smislu obvezujemo*, kajti le popolna zaščita narodnostnih manjšin lahko v celoti jamči naši deželi vlogo mostu proti Vzhodu, stičišča treh velikih civilizacij: italijansko, nemške in slovanske.
V imenu pokrajinske uprave je pozdravil Romano SpeccOgna (KD). Govoril je skoraj eno uro, a mu Je uspelo, da sploh ni omenil Slovencev. V zaključku pa ,ie izrazil željo, da »ohranitev izročil, ki so izraz svobode in demokracije, ne sme ločevati različnih skupnosti, nasprotno jih mora preprosto družiti*. To pa naj bi bilo vse.
Govorom je sledil bogat sp-red, ki sta ga napovedovali llubki Brna-čanki Anamarija Vižintin iz Dolenje Mjerse in Iris Blatno iz Až-]n Prvi je bil na vrst: kitarist in pevec Franco Cemotta. ki je izvajal pesem «An mož*. T' kst pesmi sta napisala Cemotta in Izidor Predan, uglasbil pa jo j° sam Cer-notta. Izvajanje je občinstvo sprejelo s prisrčnim pleskanjem, saj spada Cemotta med tiste izvajalce, ki dobijo stik z občinstvom v istem trenutku, ko stopijo na oder.
Na vrsti so bile teda.1 recitacije mladih Benečanov. Mala Viviana Zuodar je tako recitirala pesem Izidorja Predana »Vrni se. mama*, ki govori o globokem trpljenju o-troka, ki mora živeti da'eč od staršev, ki delajo v tujini. Otrck je sicer v noninem varstvu, vendar zaradi tega ne občuti nič manj pomanjkanja matere. Približno isto temo je obravnavala tudi druga pesem istega avtorja »Pismo staršem*, ki jo Je recitiral mrli Marko Predan. Edo Drecogna iz Trbi-ja Je izredno prisrčno recitiral pesem »Kaj bo z mano*, za ni'm pa se Je predstavil na <x'Qr Clpudio Dracogna	s	»Pesmijo	emigranta*.
Spet je stopila na oder mala svetlolasa Viviana Zuodar, ki je bila oblečena v stilizirano beneško nošo in v furlanščini recitirala pesem »Ciant pal emigrant*. Prisrčne besede otrck, ki so se v svojih recitacijah dotaknili najtežje rane Beneške Slovenije, ki ne prizanese nikomur,	ne	starim ne	mladim	ne
otrokom,	Je	marsikoga	ganila.	In
kruto je,	da	morajo tudi otroci	—
in to ne samo v pesnvh in recitacijah — nositi težo izseljevanja in trpeti zaradi vseh posledic, ki jih ta povzroča.
Izredno dobro voljo in prisrčen smeh je izzvala pri gledalcih Stokava veseloigra »Trije tički*, ki so Jo izvajali člani tržaškega gledališča Stane Starešinič, Livij Boga-
teč, Adrijan Rustja, Alojz Milič in Zlata Rodoškova. Veseloigro so si Tržačani in Goričani že ogledali, zaradi česar bi ne imelo smisla, da obnavljamo vsebino. Paradoks-ncst nekaterih situacij, preprosta komičnost scen, sproščenost igralcev im še uporabljanje nekaterih domačih izrazov — ki so bili celotnemu občinstvu razumljivi — je pripomogla k splošni dobri volji.
Izvajanje tržaškega igralskega ansambla je občinstvo pozdravilo z izredno prisrčnim ploskanjem, kar Je bil najboljši. dokaz, da je bila izbira veseloigre in še posebej «Treh tičkov* izredno posrečena, saj gre za domač motiv, ki ni popolnoma tuj nobeni gostilni.
Zadnji del sp vred a je bil izključno glasbenega značaja. Nastopili so namreč pevci, ki smo jih lahko že slišali preteklo poietje v Hlodi-ču na Prazniku beneške pesmi. Pevce je spremljal Tržaški trio, ki je za uvod zaigral dve narodni pesmi v sledeči sestavi: Oskar K.iu-der ob stari tržaški harmoniki, Tu-lio Mužina ob kitari in Karel Grgič ob basu. Za izvajanje pesmi s festivala v Hlodiču je Kjuder sicer igral na običajno moderno harmoniko in na violino. Priredbe je nalašč za to priložnost pripravil prof. Aleksander Vodopivec. Prvo pesem »Nuoc* (besedilo Elde Vogrig in
glasba Faustina Nazzija) je zapela mlada in plavolasa Paola Zufferli ob spremljavi ženskega vokalnega kvinteta. Livio Calderini Je zapel kar dve pesmi: Kam gresta* (besedilo Alda Clodiga in glasba Antonia Qualizze) in «Mirno ti moja ljubica spi* istih avtorjev. Zadnji je nastopil prvi nagrajenec Festivala beneške pesmi Renzo Biirtig, ki Je zapel Luszachovo in Clodigo-vo pesem »Pustita nam rože*.
Ob zaključku sporeda Je za nekaj trenutkov prosil za besedo še profesor Pavel Petričič, ki je vse navzoče pozval, naj se udeležijo ljudskega zborovanja, ki bo v soboto zvečer ob 20. uri v Čemurju. Skupščino sklicuje odbor za obnovitev gospodarstva v Nadiških dolinah, udeležili se Je bodo delavcii, ki Jim grozi odpust iz opekarne v Čemurju in njihove družine, pa se upa, da se bodo skupščine udeležili tudi predstavniki vseh kulturnih, političnih, sindikalnih in drugih krajevnih in deželnih organizacij, ter delavci, študentje in prebivalci sploh. Po pozdravu napovedovalk so se ljudje razšli iz dvorane in slišali smo mnoge osebe, kit so zatrjevale, da se bodo sestanka udeležile, saj Je zaprtje čemurske o-pekarne hudo prizadelo veliko družin in gospodarstvo že tako zapostavljenih dolin.
miš**
in
Zdravniško osebje nudi prvo pomoč delavcu, ki se je zastrupil s plinom, ki je nenadoma vdrl v predor železarne v Tarantu
IZJAVA RAVNATELJA NAČRTA «flP0LL0>
možna
Odložitev poleta zaradi tehničnih okvar
Okvaro na «apollu 16» so ugotovili po preizkusih podobnih aparatur na strojih načrta «skylab»
KENNEDYJEV RT, 6. — Ravnatelj načrta »Apollo* Rocco Petro-ne je izjavil, da obstaja določena možnost, da bi odložili polet ve-siljske ladje «Apollo 16*. ki je bil določen za 17. marca letos nove NASA je napotila na ta sklep nove NASA je napotil ana ta sklep ugotovitev, da je pri preizkusu a-paratur, Id urejajo odcepitev dveh vesoljskih teles načrta «Skylab», v Downeyu v Kaliforniji, prišlo do okvar, ki bi utegnile spraviti v nevarnost posadko »Apolla 16», ko se bo ta pripravljala na pristanek na Luno. Rocco Petrone je pojasnil, da je mehanizem odcepitve «Apolla 16* od lunarnega modula (Lem) popolnoma enak mahenizmu, ki ga nameravajo uporabiti pri načrtu «Skylah»,
Načrt «Skylab», kot je bilo že objavljeno, predvideva novo ameriško vesoljsko »politiko* glede o-svajanja vesolja. Konec letošnje-
aiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiitiiiiiiiiiuinuiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniMiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinvmimviHimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
STOPNJEVANJE ANGLEŠKEGA VOJAŠKEGA PRITISKA V ULSTRU
Britanske oblasti ustanovile novo koncentracijsko taborišče
Bernard e t te Devlin: «Angleška vojska ne bo nikoli dosegla vojaške zmage: začeti mora pogajanja z organizacijo IRA»
BELFAST, 6. — Britanska vojska bo zgradila v Ulstru novo koncentracijsko taborišče. To je nov korak na poti ostrega zatiranja katoliškega odporniškega gibanja. To zatiranje se je pričelo 9. avgusta lani, ko so britanske oblasti uvedle poseben zakon, ki dovoljuje policiji, da brez procesa zapre za nedoločeno dobo vse tiste, ki so samo osumljeni. da pripadajo katoliški organizaciji IRA. Danes zjutraj so v Belfastu urgdOR. potrdili to vest, o kateri je včeraj pisal angleški časopis «Daily Mail*. Ivv
Za koncentracijsko taborišče, ki bo pripravljeno verjetno v dveh tednih, so izbrali skupino vojaških barak v mestecu Magilligan, ki so pred časom že služile kot center za zbiranje osumljencev, ki so jih nato policijske oblasti zasliševale.
V ulstrskih zaporih in koncentracijskih taboriščih je trenutno približno 500 političnih jetnikov. Kakih 400 je zaprtih v koncentracijskem taborišču v Long Keshu v mrzlih železnih barakah, katere obdaja visoka ovra ;a iz bodeče žice. Nad ograjo stražilo noč in dan stražniki, ki so oboroženi z avtomatskim orožjem in ponoči stalno razsvetljujejo taborišče z žarometi.
Petdeset jetnikov je zaprtih na pomožni ladji angleške mornarice »Maidstone*. ki je zasidrana v bel-faškem pristanišču, kakih sto pa je zaprtih v raznih belfaških zaporih, predvsem pa v Crumlin roadu. Iz te jetnišnice je pred kratkim pobegnila skupina voditeljev organizacije IRA, od katerih so britanski vojaki ujeli le enega.
Problem internirancev je morda najbolj vroča točka v polemikah o ulstrski krizi, posebno zaradi obtožbe, da britanski vojaki ravnajo nečloveško z vsemi jetniki.
Angleška televizijsKa postaja BBC je včeraj predvajala program, ki je dvignil toliko prahu in polemik. Na
Astrologinja Antonia Bonomi trdi, da je v dneh, ko so v Maršali iskali male deklice, začutila, da je ena izmed sestric Marchese še živa
ekranih so se drug za drugim zvrstili predstavniki raznih političnih skupin, ki so pojasnili svoj načrt za rešitev ulstrske krize. Debate pa se ni udeležil noben uradni glasnik angleške ali severnoirske vlade, ki so zelo ostro kritizirali program angleške televizije zlasti pa njenega predsednika Lorda Hilla, katerega je napadel časnik «Daily Mirror*, ki ga je definiral za lorda raco. Ostali angleški časopisi pa so bolj pouda-rilk.d&iJ&VV. dft. Je bil program precej enoličen, tudi po zaslugi vodje programa Lorda Devlina, ki je že od vsega začetka s trdo roko vodil debato, ki bi lahko postala res eksplozivna.
Debate se niso udeležili predstavniki organizacije IRA, vendar govorniki raznih ulstrskih katoliških strank in predstavnik Irske republike so zelo točno pojasnili stališča odporniške organizacije.
Najbolj zanimiv je bil govor katoliške aktivistke Bemardette Devlin. Ta je s svojo osebnostjo in zgovornostjo zasenčila vse ostale predstavnike. Mlada katoliška aktivistka je najprej kritizirala televizijsko postajo BBC, ker se debate ni udeležil noben predstavnik odporniškega gibanja, nato pa se je zelo mimo, vendar z izredno govorniško učinkovitostjo in ostrino, lotila angleške politike v Ulstru. Posebno je obsodila angleški imperializem in je izrazila upanje, da bo v Severni Irski prišlo do socialistične revolucije. Devlinova je nato nadaljevala: »Britanski vojski ne bo nikoli uspelo premagati odporniške organizacije IRA. Vojaška zmaga Angležev je nemogoča in britanska vlada ne bo dosegla ničesar, dokler ne bo začela pogajanj z odporniškim gibanjem. Za rešitev ulstrske krize, ni dovolj, da London odpokliče svoje vojake iz Ulstra, temveč se mora končno nehati britansko imperialistično izkoriščanje Irskega otoka*.
Televizijska debata je trajala približno tri ure. Udeležila se je je tudi sestra vojaka, ki ga je včeraj v Ulstru ubil neznan ostrostrelec. Tega britanski vojaki že dalj časa iščejo, ker je v zadnjih treh mesecih smrtno zadel že štiri vojake. Do sedaj jim pa še ni uspelo, da bi ga staknili.
štiri osebe so bile danes ranjene v atentatu proti angleški patrulji v Belfastu, vendar njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Vojaki so našli tudi dva moža, ki sta bila ranjena v noge. Oblasti menijo, da gre za dva obveščevalca britanske vojske, ki ju je kaznovala organizacija
V Španiji bodo zgradili orjaški kip
MADRID, 6. — V Španiji bodo zgradili velikanski kip v bližini mesta Guadalajare, ki bo visok 52 metrov (4 metre višji od kipa Svobode v New Yorku).
Kip bo predstavljal španskega kmeta, ki si z desnico otira znojno čelo. V kip bodo vgradili dvigala na vrhu pa bodo zgradili bar in restavracijo. Oblasti so odobrile načrt za ta velikanski kip, s katerim, upajo, da bodo pospešile turizem v tem predelu države. Okoli kipa bodo uredili vrt z raznimi vodometi.
Gripa na Hrvaškem
ZAGREB, 6. — Gripa se je pojavila tudi na Hrvaškem. Epidemija influence, ki je do pred kratkim pestila severnoevropske države, se počasi spušča proti jugu in je v teh dneh zajela tudi Italijo. Gripa se je
na Hrvaškem v glavnem oprijela mest Osijek, Karlovac, Bjelovar, Slavonski brod in Sisak. Epidemija do sedaj še ne povzroča prevelikih skrbi, oblasti pa so že začele cepiti prebivalstvo. V samem Zagrebu so jih že cepili več kot 30 tisoč.
Zdravniške oblasti nimajo še točnih podatkov o razmahu gripe, v nekaj dneh pa bodo na razpolago točne številke. -----------------
O^tre. obsodbe zaradi goljufije v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 6. — V Sovjetski zvezi so obsodili na smrt dve osebi, drugi dve pa na petnajst let zaporne kazni zaradi goljufije v sovhozu Krasno-armejski. Obtožence so dolžili, da so si na nepošten način prisvojili 295 tisoč rubljev približno dvesto milijonov) lir). Obtoženci so vključili v plačilni seznam nekaj delavcev, ki niso delali v sovhozu in so podpisovali zanje plačilni seznam, denar pa so spravili v svoj žep.
Proces proti tej tolpi je trajal nekaj mesecev in tudi obsodba je bila temu primerno dolga, saj so jo brali štirj dni zaporedoma po osem ur na dan. Poleg glavnih obtožencev so obsodili tudi direktorja sovhoza in načelnika davčnega urada zaradi kaznive nepazljivosti na tri oziroma dve leti zaporne kazni.
Pet rudarjev umrl« zaradi usada v španskem premogovniku
OVIEDO (Španija), 6. — Usad v španskem premogovniku »Maria Lui-sa» v dolini Nalon je povzročil smrt petih rudarjev. Do sedaj so reševalne skupine našle trupli dveh delavcev, štiri rudarje pa so rešile. Zelo verjetno je, da jim ne bo uspelo najti ostalih treh trupel.
HUDE POPLAVE V INDONEZIJI
V zahodnem delu Jave pogrešajo1.367ljudi
Oblasti upajo, da so ljudje našli zatočišče na okoliških hribih
DŽAKARTA,, 6. — Poplave reke Tjiumjung v Indoneziji so morda povzročile smrt več stotin ljudi, med katerimi je bilo veliko otrok. Policija v Džakarti je zelo v skrbeh za usodo prebivalcev šestih vasi v zahodnem predelu otoka Jave, ki jih je preplavila sedem metrov visoka voda.
Glasnik policije je izjavil, da oblasti pogrešajo 1.367 oseb, med katerimi je število otrok zelo veliko. Dodal pa je, da reševalne skupine menijo, da je vsaj del teh prebivalcev našel zatočišče na bližnjih hribih.
Glasnik je tudi pojasnil, da je poplave povzročila reka Tjiumjung, katere voda je prestopila bregove in poplavila riževa polja ter uničila 433 hiš. Voda je dosegla višino približno sedem metrov.
Tiskovna agencija «Antara» je sporočila, da nad zapadnim delom otoka Celebes divja hud vihar, ki je prisilil prebivalce mesta Sindulang, da so si poiskali zatočišče na okoliških planinah.
Polemika v Franciji med socialisti in komunisti
PARIZ, 6. — V zadnjih dneh se je precej zaostrila politična polemika med socialisti in komunisti glede izdelave skupnega vladnega načrta. Te polemike so se zaostrile spričo pojasnil o namerah socialistične stranke, ki jo vodi Francois Mitte-rand. «Socialisti» — je izjavil Mitte-rand — »smo trmoglavi, odločni, toda tudi zmerni branilci združitve vse levice*. V tej zvezi je socialistični prvak kritiziral določena stališča komunistov.
Preiskava o nesreči v železarni v Tarantu
RIM, 6. — Minister Piccoli je imenoval posebno komisijo, ki naj bi ugotovila vzroke hude nesreče na delu,1 ki se je pripetila včeraj zjutraj
v veh ki železarni v Tarantu, kjer sta izgubila življenje dva delavca. Komisija se je danes že sestala.
Med tem je prišel v Taranto predstavnik ministrstva dr. Schiavone, ki se je zanimal za potek preiskave ter za ukrepe v korist svojcev dveh umrlih delavcev ter vseh, ki so bili poškodovani zaradi nenadnega izbruha plina. Do sedaj še niso ugotovili resničnih vzrokov nesreče.
Atentat na TV v Ascoii Picenu
ASCOLI PIČENO, 6. - Neznanci so sinoči okoli 20. ure postavili peklenski stroj pri vhodu v nizko poslopje televizijske in radijske prenosne postaje na hribu San Marco, kakih 12 km od Ascoii Pičena. Stavba je bila skoraj popolnoma uničena, škoda na aparaturah pa je baje ogromna. Televizijske in radijske antene niso bile poškodovane.
V	trenutku ko je prišlo do eksplozije. je bila na področju precejšnja megla. Gostje v nekem bližnjem hotelu so sicer slišali zamolkel grom, toda so menili, da gre verjetno za pok, ki ga povzročajo nadvzočna letala, ki letijo nad hribom, šele pozneje, ko so ugotivili, da je prenehala televizijska oddaja, so obvestili policijske organe.
V	Ascoii Picenu je prišlo že pred nekaj dnevi do močne eksplozije blizu sodnijske palače. Preiskovalni organi se' sprašujejo, če nista morda oba dogodka povezana med seboj.
ga leta se bo s poletom «Apolla 17» zaključilo razdobje ameriškega raziskovanja našega satelita Lune. Takoj nato se bodo £udi Amerikan-ci posvetili, po zgledu sovjetskih vesoljskih znanstvenikov, vprašanju izgradnje zemeljskih krožnih znanstvenih postaj.
Ali bodo Amerikanci poleteli 17. marca na Luno? Po Petronejevih izjavah še ni mogoče odgovoriti pritrdilno na to vprašanje. Med drugim tudi zato, ker se še ne ve, če bodo okvaro popravili na samem vzletnem stolpu, ali pa v hali kjer pripravljajo aparature za polet. V tem trenutku pa na Kenne-dyjevem rtu že stoji ogromna raketa na katerem vrhu je postavljena vesoljska kabina, ki bi morala poleteti 17. marca v smeri Lune.
Ravnatelj Petrone je izjavil, da bodo morda morali odložiti polet na 16. marca, ali pa celo na maj ali junij letošnjega leta. Nasplošno pa prevladuje mnenje, da bodo popravili okvaro v najkrajšem času
Medtem se trije vesoljci, ki bodo člani te pete ameriške odprave na Luno, John Young, Thomas Mattin-gly in Charles Duke pripravljajo na polet. Vsak dan se vadijo v razmerah simularnega bivanja in delovanja na Luni. Zgodilo pa se je, da je Duke zbolel za pljučnico. Zdravniki pravijo, da bolezen ni nevarna in da bo prizadeti kmalu lahko na daljeval vaje. Duke bo skupaj z Youngom pristal z lunarnim modulom v bližini kraterja Cartesius. Rocco Petrone je nadalje izjavil, da morebitna odložitev odprave «A-
polla 16» ne bo vplivala na izstrelitev «Apolla 17», ki je predvidena za december letošnjega leta.
Zadnji odpravi načrta «Apollo» ne vzbujata več pomembnega zanimanja pri ameriški javnosti in v določeni meri niti pri znanstvenih krogih. Zdi se, da so dosedanje odprave že na zadovoljiv način pojasnile razmere na Luni, njeno sestavo (kemično, fizično itd.) ter da je malo upanja, da bi tako drage odprave lahko prispevale še kaj več k poglobitvi človeškega znanja o tem našem satelitu.
Zanimanje znanstvenih, političnih in drugih krogov je sedaj usmerjeno na izgradnjo stalnih krožnih postaj. V ta namen so Amerikanci pripravili načrt «Skylab». Za izvajanje tega načrta pa so potrebna vozila na raketni pogon, ki bi odle-tavala z Zemlje v določenih časovnih presledkih ter povezovala naš planet z vesoljsko postajo. V ta namen je ustanova NASA pripravila podroben načrt, ki je predvideval uporabo dvojnih vozil, ki bi jih lahko stalno izkoriščali. Ameriška državna uprava ni sprejela tega načrta ter je menila, da se lahko uporabljajo pri pogonskem vozilu samo avtomatične naprave brez človeške posadke. Na ta način so nekoliko skrčili splošne stroške za izvajanje tega načrta. Na vsak način pa bo vsak polet stal gotovo kakih 10 milijonov dolarjev ali 6 [milijard lir. Predsednik Nixon je pred kratkim že odobril finančni Ipačrt, ki predvideva precejšen strošek v te namene.
Slavna italijanska pevka Mina bo verjetno letos festivalu popevke v Sanremu
napovedovalka na
IllIlllIimiiiiiliillHllfll....
OB ZAKLJUČKU NOVOLETNE LOTERIJE
Nkola Di Bari zmagal na letošnji «Canzonissimi»
Srečni dobitnik 150 milijonov je lastnik srečke CR 36428
RIM, 6. — Nicpla Di Bari je s popevko »Chitarra suona piu piano* osvojil prvo mesto na Canzo-nissirrii 1971, drogo mesto je zasedel Masšimo Ranieri s popevko »Via del Conservatorio*, tretja pa je bila Iva Zanicchi s »Coraggio e paura*. Nato pa so se uvrstili Orietta Berti, Claudio Villa, Mino Reitano, Rosanna FrateLlo in Or-nella Vanoni.
Tako se Je zaključila tudi novoletna loterija, ki Je morda ustvarila kakega novega bogataša, časnikarji pa so začeli svoj lov za srečnimi dobitniki. Največjo srečo Je imel lastnik listka s serijsko številko CR 36428, ki so ga prodali v Neaplju, ki je zmagal 150 milijonov lir.
Današnji oddaji Je sledilo pri-bližno 28 milijonov gledalcev, ki so doma pred svojimi televizijskimi sprejemniki verjetno težko čakali na trenutek, ko so povedali številke izžrebanih listkov. Vsakdo, ki je
kupil srečko, je takoj pogledal serijsko številko svoje, da bi vedel, če Je med srečnimi dobitniki.
Izvedelo se je tudi, da so policijski agenti pred vhodom v gledališče «delle Vittorie* zelo skrbno pregledali vsakogar, ki je stopil v dvorano, kajti pred dnevi Je neznanec poslal upravi RAI grozilno pismo, v katerem Je zagrozil, da bo postavil bombo v gledališče, če bodo dovolili Claudiu Villi, da zapoje svojo popevko.
Danes zvečer Je prišlo tudi do spora med Omello Vanoni in režiserjem programa, ker Je pevka trdila, da Je ni posnel tako lepo kot druge pevce. Vanonijeva Je opazila, da Je med njenim izvajanjem delovala samo nepremična televizijska kamera, zato se je ostro skregala z režiserjem. Ta je uporabil samo nepremično kamero, ker pevka ni prišla danes popoldne pravočasno na vaje in ni mogel zato poskusiti scene.
TRST A
7.15,	8.15, 13.15, 14.15, 17.15,
19.15,	20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.45 Moški vokalni kvartet; 20.00 Šport; 20.45 Koncert operne glasbe; 21.25 Zabavni orkester RAI; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Glasbena oddaja; 15.50 Jazz.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.00, 17.00,
19.15,	22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Berimo skupaj; 10.05 Medigra;
11.00	Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops-pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Izbrali ste; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
20.00	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Radio za šole; 12.10 Glasbena oddaja; 13.15 Poje Shirley Bassey; 13.30 Radijska igra;
14.00	Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade;
19.00	Operni odlomki; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Glasbena oddaja; 21.15 Koncerti v Turinu.
PETEK, 7. JANUARJA 1972
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Iva Zanicchi im John Lennon; 8.40 Operni odlomki; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 »Hit Parade*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Canzo-nissima; 20.10 «Supercampicnissi-mo»; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.40 Polifon-ske skladbe; 12.20 Avantgarda;
13.00	Medigra; 14.00 Baritonista B. Franci in G. Guelfi; 14.30 Dvorakove komorne skladbe; 16.15 Ital. sodobna glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Hipnoza; 21.30 Mnenja o gledališču; 22.30 Oddaja o prireditvah.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.40 Haendlov oratorij; 14.20 Cecejeve skladbe.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 16.00, 17.00, 18.00,
19.30,	22.00, 23.00, 24.00 Poročila:
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba B. Smetane; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi godci in ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Z domačimi malimi ansam-
bli; 16.40 Z orkestrom David Rose; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki;
20.30	«Top-pops 13»,; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik;
17.00	TV za najmlajše: Steklene
gore; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Moja čast na mojem meču;	18.20 Nabožna oddaja;
18.45	Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A-Z;
22.00	Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 TV igra: «11 carteggio Aspert».
JUG. TELEVIZIJA
13.30	Fis tekmovanja za ženske;
17.45	L. Suhodolčan: Bolniška soba, oddaja iz cikla Naočnik in Naočalnik; 18.15 Obzornik; 18.30 Mlada Evropa; Donovan; 18.45 Vzgojni problemi; Razvada ali motnja: 18.50 Smučarska šola — I. del; 19.00 Mestece Peyton — serijski film; 20.00 TV dnevnik;
20.30	Jacques Tati - film; 20.50 Praznik — francoski film; 22.25 Nastop plesnega orkestra RTV Zagreb — I. del; 22.45 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
14.25 Prenos smučarske tekme;
20.00	Otroškii kotiček: Čudodelna raca; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: «Klinika v Getu»; 21.20 Glasbena oddaja.