PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini / ■■	7 nn 1*..
Abb. postale I gruppo	“ ledici AUU llT
Leto XXX. Št. 73 (8779)
TRST, sreda, 27. marca 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel IziaJaU e Trstu 13. maja 1945, njegov prednodnil! PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zaira nad Cerknim, raannoien na oiiloMil. Od S. do IT septembra 1944 se Je a^uv aamml «Doberdob, v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v Bsiami «Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je latta zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POMEMBEN GOVOR EDVARDA KARDEEJA V EJUBEJANI
ENO NAJVELIČASTNEJŠIH ZBOROVANJ V ZGODOVINI OBALNEGA PREBIVALSTVA
0 mednarodnem ugledu Jugoslavije 20.000-glava množica izrazila v Kopru in poskusih zunanjih pritiskov nanjo 0gO protest proti italijanski noti
M izključno, da gre v dobršni meri tudi italijansko noto pripisati takim poskusom Pospeševanje prijateljskih odnosov med obema državama je tudi manjšinama omogočilo da se počutita svobodnejši - CK ZK BiH obsodil italijanske pretenzije do bivše cone B
(Od naših dopisnikov)
LJUBLJANA, 26. — Pogled na značilnosti obdobja po 21. seji Zveze komunistov Jugoslavije in izkušnje ter napotila iz tega obdobja za delovanje v prihodnje. To je bila vodilna misel pomembnega govora, ki ga je imel danes popoldne v veliki unionski dvorani v Ljubljani član sveta federacije in član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj. Na zboru so bili navzoči vsi politični in drugi voditelji Slovenije ter številni politični aktivisti mesta Ljubljane.
Edvard Kardelj je obširno prika-
zal notranji razvoj Jugoslavije žnačil vse probleme, ki so bili značilni v nadavnem obdobju in zlasti poudaril velik pomen vseh sprememb, ki utrjujejo vodilno vlogo delavskega razreda v vsem družbenem življenju. Z novo ustavo in s kongresi vstopamo v novo obdobje socialističnih odnosov, je dejal Kardelj.
Sklepni del govora pa je posvetil mednarodnemu položaju Jugoslavije In dejal:
Ko govorimo o problemih, nalogah in akcijah Zveze komunistov in naše socialistične družbe, ne sme-mo pozabiti, da je eden od dejavnikov, ki določa našo politiko na vseh področjih, tudi mednarodni položaj v katerem živimo. Ta pa ni tak, da bi se lahko predajali u-stvari, da je naša neodvisnost enkrat za vselej zagotovljena. Rer da socialistična Jugoslavija ni več balkanska provinca, ekonomsko in politično odvisna od imperialističnih sil, kot je bila predrevolucijska Jugoslavija. Neodvisna socialistična Jugoslavija ima danes ugledno mesto med narodi sveta. Politika neuvrščenosti jo je povezala z narodi, ki predstavljajo večino sveta, njen socialistični in samoupravni karakter pa z vsemi naprednimi silami človeštva. Njena notranja prizadevanja za razvoj socialističnega samoupravljanja in samoupravno demokracijo so pomemben prispevek k ideologiji, teoriji in praksi družbenega in posebej socialističnega napredka v svetu. Ideja, teorija in praksa samoupravljanja, ki je prav v naši deželi doživela najvišji vzpon, je postala sestavni del ideologije, teorije in prakse naprednih sil človeštva sploh. Naša revolucija je s tem postala ena gonilnih sil družbenega napredka v sodobnem svetu. Zato ima Jugoslavija mnogo prijateljev v svetu. Toda zaradi istih razlogov ima tudi nasprotnike in odkrite sovražnike.
Jugoslavija je ena vplivnih članic skupnosti neuvrščenih dežel, je dejal Edvard Kardelj. To pa je — poleg njenega socialističnega samoupravnega značaja — tudi razlog, da se v zadnjih letih množijo poskusi pritiska na našo deželo in vmešavanja v naše notranje zadeve.
Ni izključeno, da gre v dobršni meri prav takim nameram pripisati tudi nedavno noto itali ianske vlade, s katero se je solidarizirala oziroma poistovetila z najbolj nazadnjaškimi krogi italijanske imperialistične iredente in fašističnega nacionalizma. Bilo bi namreč bolj razumljivo, če bi Jugoslavija zahtevala revizijo meja, kajti ob koncu zadnje svetovne vojne je bilo Jugoslaviji oziroma slovenskemu narodu odvzeto precej njegovega narodnega ozemlja, tako v coni A, kakor tudi zunaj nje. Toda mi smo z meddržavnimi pogodbami ustvarjeno stanje sprejeli kot izhodišče za vse naše odnose z Italijo in sicer ne zato, ker bi bili zadovoljni s Luko razmejitvijo, ali zato. ker je bila pravica močnejšega na drugi strani, temveč predvsem zato, ker smo verjeli in tudi danes verjamemo, da bo Evropa v drugi polovici 20. stoletja bogatejša za spoznanje, da je potrebno prenehati s spreminjanjem meja, pač na začeti z njihovim ukinjanjem in ustvarjanjem nogo-jev za svobodno gibanje ljudi ne glede na njihovo nacionalno in državno pripadnost.
To naše zaupanje se je v naših dosedanjih odnosih z Italijo poka zalo kot upravičeno, kajti svobodno gibanje ljudi na italijansko - jugoslovanski meji ni samo pospeševalo razvoja prijateljskih odnosov med državama, ampak je tudi o-bema nacionalnima manjšinama, slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji omogočilo, da se poču tita svobodnejši kajti obe sta na ta način vzdrževali normalne stike s tradicijo in kulturo svojega naroda, istočasno pa sta se obe demokratično vključevali v družbeno življenje svoje državne skupnosti. Nacionalizmi, ki so nekdaj zastrupljali ozračje na nacionalno mešanih področjih, so izgubljali tla pod nogami, kar je vsekakor prispevalo tudi h krepitvi možnosti za demokratično in humanistično življenje na nacionalno mešanih področjih
Globoko smo prepričani, da tako stanje, tako politiko in tak razvoj na jugoslovansko - italijanskih mejah podpira ogromna večina ne samo našega, ampak tudi italijanskega ljudstva. Še zlasti pa je tako stanje v interesu krepitve demokratičnih sil v Italiji kot tudi Jugoslaviji
pojavlja sum, da gre v tem primeru za kovanje orožja za morebitne jutrišnje pritiske na socialistično Jugoslavijo. Če je res to razlog, potem ni treba prav nič dvomiti, kakšen bo odgovor narodov Jugoslavije. Toda sprašujemo se. kakšna bo prihodnost italijanske demokracije, če imajo domače in tuje sile, ki se ukvarjajo s takimi načrti proti socialistični Jugoslaviji, takšen vpliv na politiko Italije v odnosih z Jugoslavijo, je dejal na koncu Edvard Kardelj.
Na zborovanju so sprejeli protestno izjavo, ki jo je prebral Beno Zupančič, v kateri zbor obsoja politiko italijanske vlade, ki odkrito kaže pretenzije na dele jugoslovan skega ozemlja.
DRAGO KOŠMRU
BEOGRAD, 26. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo na vabilo predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita predsednik Egipta Mohamed El Sadat prispel s soprogo 28. marca na delovni prijateljski obisk v Jugoslavijo, ter se bo zadržal do 30. marca.
SARAJEVO. 26. — Predsednik CK ZK Bosne in Hercegovine je na kongresu Zveze komunistov , BiH v tistem delu svojega posega, ki je bil posvečen mednarodnim odnosom, obsodil tudi pretenzije' italijanske vlade do bivše cone B tržaškega ozemlja ter dejal, da gre za napad na suverenost ih ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Mikolič je dejal, da je ta zahteva rezultat politike sile. ki jo skušajo voditi nekateri drugi krogi in mednarodne sile proti Jugoslaviji.
B. B.
Avstrijski zunanji minister o vprašanju bivše cone B
DUNAJ, 26. — Avstrijski zunanji minister Kirchschlaeger je na srečanju z italijanskimi in avstrijskimi časnikarji, ki so sodelovali pri neki «okrogli mizi» na Dunaju, izjavil, da je spor, ki je nastal med Jugoslavijo in Italijo glede «demarkacijske črte cone B» vzbudil določeno presenečenje v Avstriji, «kjer se je mislilo, da so odnosi med obema državama zelo dobri». Poudaril jo, da si v Avstriji želijo, da bi se spor kmalu rešil, ker je za vsako državo važno, da njeni sosedi živijo v slogi med seboj.
Nato je avstrijski zunanji minister dodal, da po njegovem mnenju, sedanji položaj ne predstavlja nevar-
nosti za tristransko sodelovanje med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo in je izrazil vročo željo, da bi bilo vse to le začasno. Poleg tega je še dejal, da izkušnje učijo, da sodelovanje med dvema državama ne preneha tako hitro, kot se včasih hitro vnamejo politične strasti. «Sodelovanje ima svojo težo in kljub vsemu nadaljuje svojo pot,»
Nadaljevanje
pogovorov
Kissinger-Brežnjev
MOSKVA, 26. — Zjutraj so se nadaljevali pogovori med ameriškim zunanjim ministrom Henryjem Kis-singerjem in generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom. Ka-žč, da je bil večji del pogovorov posvečen pogajanju o omejitvi strateške oborožitve, saj je ženevska konferenca trenutno na mrtvi točki. Po vsej verjetnosti bo osnutek sporazuma o omejitvi oborožitve pripravljen že pred obiskom ameriškega predsednika Nixona v Moskvi.
Vsi govorniki so v imenu delavcev, mladine, bivših borcev narodnoosvobodilne vojne, slovenskega in italijanskega prebivalstva na Koprskem poudarili iskreno željo po dobrem sosedstvu ob medsebojnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti ter odločno nastopili proti nakanam revanšističnih in fašističnih sil, ki jih izraža nota italijanske vlade
--.-v: v
««WS-
V Kopru se je zbrala dvajsettisočglava množica, ki je protestirala proti noti italijanske vlade
............m...............................................................................................................................m
V SENATU RAZPRAVA 0 PROGRAMSKI IZJAVI
Danes glasovanje o zaupnici Humarjevi levosredinski vladi
Polemika med levo opozicijo in krščansko demokracijo - Komunisti potrdili odločno opozicijo
RIM, 26. — V senatu se je danes začela in zaključila razprava o programski izjavi, ki jo je dal prejšnji teden predsednik vlade Rumor. Jutri , bo Rumor odgovoril na posege predstavnikov posameznih strank, nato bodo glasovalne izjave in končno bodo senatorji glasovali ° zaupnici vladi.
Razpravo je začel liberalec Va-
litutti, ki je Izjavil, da bodo glasovali proti Rumorjevi vladi, češ da nima nobenega programa, s katerim bi lahko začela reševati gospodarsko krizo. Obenem je odrekel katerokoli podporo sedanji levosredinski koaliciji.
Socialistični senator Cipellini je izjavil, da socialisti pričakujejo od nove vlade, da bo znala brez strahu reševati najbolj nujna vprašanja in da bo omogočila pospešitev proizvodnje, obenem pa sprožila o-dločen boj proti inflaciji, davčnim utajam in proti naraščanju cen. Sedanja vprašanja, je dejal socialistični senator, bo leva sredina lah-
SKLEP OSREDNJE KOMISIJE ZA CENE
Kmalu povišanje železniških tarif
Vožnja v I. razredu se bo podražila za 35 odstotkov, v II. za 25 odstotkov, prevoz blaga pa za 30 odstotkov
RIM, 26. — Osrednja komisija za cene je na današnji seji dala ugodno mnenje za povišanje železniških tarif. Obenem je komisija izrazila svoje nasprotovanje, da bi odobrili povišanje cen 21 vrst blaga široke potrošnje, ki spadajo pod ukrep o zamrznitvi cen. Mnenje komisije je seveda posvetovalno in bo služilo medministrskemu odboru za cene kot podlaga za dokončno mnenje. Komisija, ki je z večino glasov priznala upravičenost povišanja železniških tarif, je upoštevala velik primanjkljaj državnih železnic v zadnjih dveh letih, če bo obveljalo mnenje komisije, se bodo tarife v najkrajšem času povišale poprečno za 30 odstotkov in železnice bodo dobile 140 milijard lir letno več. Vožnja v prvem razredu se bo podražila za 35 odstotkov, v drugem za 25 odstotkov, prevoz blaga pa se bo podražil za 30 odstotkov. Železniška uprava je obljubila, da bo proučila posebne ugodne tarife za delavce in študente.
Sedaj bo o mnenju komisije razpravljal medministrski odbor za cene, ki bo prav tako moral dati svojo mnenju o tem vprašanju. Povišanje železniških tarif stopi v ve Ijavo samo potem, ko predsednik republike podpiše zadevni odlok. Ta odlok pa mora prej odobriti vlada. Gotovo pa je, da se bo vlada, kma-Kie je vzrok za sedanjo akcijo j lu sestala prav zato, da odobri nove
italijanske vlade, potemtakem ni	.. rrTT rTcT
jasno. Toda upravičeno se pri nas Sindikalna f-ueracija CGIL, CISL
ko reševala brez oklevanja, če bo vlada dosledno izvajala napovedani program.
Razprava se je nekoliko ogrela, ko je govoril komunistični senator Chiaromonte in ostro napadel krščansko demokracijo ter njene najvišje predstavnike. Chiaromonte je ponovil, da bo komunistična opozicija proti sedanji vladi ostra in o-brazložil, da so komunisti spremenili odnos do vlade, ker je ta spremenila svoj politični okvir, še posebno pa svoj politični program. Nato je prišlo med komunističnim senatorjem in Fanfanijem do kratkega besednega spopada, ki se je kmalu polegel. Komunistični senator je nadaljeval z ugotovitvijo, da so bile Rumorjeve izjave predvsem o Jugu posplošene in nezadovoljive, prav tako so bile nezadovoljive njegove zagotovitve, da bo vlada dala pobudo za razvoj kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti. Ob zaključku je Chiaromonte poudaril, da bodo komunisti ločeno vodili bòj proti ukinitvi zakona o razporoki in proti vladi.
Za neodvisno levico je govoril Ossicini, ki je najprej ugotovil pomanjkanje pojasnila v programskih izjavah, kako je sploh prišlo do padca prejšnje vlade in kako je mogoče zaupati novi vladi, da bo znala kaj narediti. Izjavil je, da bodo glasovali proti zaupnici. Republikanec Venanzetti pa je obširno govoril o dogovoru med strankami leve sredine ob sestavi vlade lanskega julija, opravičeval stališča in politično linijo bivšega zakladnega ministra La Malfe ter označil vso polemiko proti njemu za «abstraktno in izkrivljeno». Menil je, da samo odločna protiinflacijska politika lahko ustvari pogoje za uspeh politike socialnih reform. Obljubil je. da bodo glasovali za zaupnico vladi, ker se zavedajo sedanjega resnega političnega položaja in ne marajo da bi prišlo do večjih zapletljajev.
Demokristjanski senator Marcora je izrazil polno podporo in solidarnost krščanske demokracije novi Rumorjevi vladi in poudaril važnost
odločitve demokristjanov za čimprejšnjo rešitev vladne krize. Demokristjanski senator je dejal, da bo njegova stranka vsestransko podprla vlado v naporih za rešitev gospodarskih težav, za socialne reforme, v prizadevanjih na področju javnega reda, kakor tudi v obrambi demokracije in parlamenta. Marcora je odločno zavrnil «govorice» o začasnosti sedanje vlade. Dejal je, da krščanska demokracija tega ne more sprejeti, ker si ne more misliti, da bi «12. maj predstavljal dan političnega spopada med nasprotujočimi si silami». V sedanjem položaju, je ugotovil demokristjanski senator, je izvajanje socialnih reform in povečanje socialne potrošnje zelo važno dejanje. Socialne in politične pridobitve delavcev, je dejal Marcora, predstavljajo osnovni cilj zgodovinskega razvoja države.
Med drugimi govorniki je govoril
tudi južnotirolski senator Brugger. Izrazil je priznanje vladi za nekatere «pozitivne pobude», obenem pa «opozoril na nekatera posebna vprašanja», kot na primer dostop v državno in poldržavno službo pripadnikov nemške in ladinske jezikovne manjšine. Spomnil je vlado, da je že zahteval, naj bi izenačili bivše člane nemške vojske (Wermachta) s člani italijanske vojske, kar se tiče pravice do pokojnine in zdravstvenega zavarovanja.
RIM, 26. — Parlamentarna komisija, ki se ukvarja s preiskavo o petrolejskem škandalu, je danes zaslišala predsednika zveze petrolejske industrije Albonettija, predsednika petrolejske družbe «Gulf» Pi-gnatellija in predsednika petrolejske družbe «Chevron» Theodolija. Jutri bo komisija nadaljevala s svojim delom.
■iiiiiiiiiiiKiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiii
ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV ARABSKE ZVEZE
Arabske države za večje sodelovanje z Evropo
EGS naj bi pripomogla k tehnološkemu napredku držav v razvoju
TUNIS, 26. — V drugem dnevu zasedanja zunanjih ministrov držav članic arabske zveze je razprava tekla v glavnem o dialogu z evropskimi državami, zaradi skupnih interesov, ki jih imajo države EGS in arabske države, da bi ponovno vzpostavili mirne gospodarske odnose. Tunizija je pozvala druge u-deležence, naj sprejmejo novo obliko sodelovanja z Evropo na osnovi sporazumov za razvoj. Dolgoročna izmenjava tehnoloških procesov in surovin je koristna za obe strani, kot je ugotovil tunizijski predsednik Burgiba. To je pot, ki bo pripeljala k izboljšanju odnosov med arabskimi državami in Evropo.
in UIL je danes odločno zavrnila podražitev železniških voženj. Sindikati pravijo, da to ni v skladu z zagotovitvami nove vlade, da bo vodila boj proti povišanju cen, da je to izraz deflacijske politike, ki lahko ima resne posledice na^ ostale gospodarske veje. Povišanje železniških tarif bo hudo prizadelo delavce ki se vozijo na delo.
RIM, 26. — Zunanji minister Moro bo 29. t.m. uradno obiskal Zahodno Nemčijo. Poleg pogovorov z ministrom Scheelom, se bo Moro pogovarjal tudi s kanclerjem Brandtom.
.......................
tak razvoj bil in je v interesu narodov in delovnih ljudi Italije in Jugoslavije, posebej še o-beh narodnostnih manjšin. Stališče italijanske vlade, ki je osvojila stališča revanšističnih krogov, je zato tudi v nasprotju z Interesi in krepitvijo demokratičnih sil v Italiji.
V Kopru pa je bila včeraj veličastna manifestacija, na kateri je nad 20.000 ljudi izrazilo svojo obsodbo note italijanske vlade in odločno odgovorilo na iredentistične apetite italijanskih revanšističnih in nacionalističnih sil na jugoslovansko ozemlje in obenem poudarilo želio po prijateljskih odnosih z italijanskim narodom in demokratičnimi silami v Italiji.
Ministrski svet arabske zveze je določil pet komisij, ki bodo morale izdelati dokumente, ki jih bodo odobrili ob zaključku zasedanja, se pravi v četrtek zvečer ali v petek zjutraj.
Včeraj se je začela in zaključila razprava o programski izjavi, ki jo je podal predsednik vlade Rumor v senatu že pretekli teden. Govorili so predstavniki vseh strank. Senatorji leve sredine so seveda potrdili zaupanje v novo vlado, češ da ima vs" pogoje, da lahko začne reševali najbolj resna gospodarska in socialna vprašanja, opozicija pa, zlasti levica, je napovedala vladi odločen boj. Danes bo predsednik odgovoril na posege in končno bodo senatorji glasovali o zaupnici.
Član sveta federacije in član predsedstva ZKJ Edvard Kardelj je včeraj na zboru političnih in drugih voditeljev Slovenije govoril o spremembah, ki utrjujejo
v Jllno vlogo delavskega razre-u v socialistični Jugoslaviji. Zadržal se je pri ugledu, ki ga uživa Jugoslavija kot neuvrščena in socialistična država v svetu, s tem v zvezi pa tudi s poskusi pritiska nanjo od zunaj. V ta okvir je vključil tudi zadnjo noto italijanske vlade v zvezi z bivšo cono B. Govoreč o vsestranskem razvoju odnosov med Jugoslavijo in Italijo v zadnjih 20 letih je poudaril, da je
Sindikalni zastopniki Gazzette del Popolo pri ministru Bertoldiju
RIM, 26. — Minister ze delo Bertoldi je sklical predstavnike tovarniškega sveta in uredniškega odbora «Gazzetta del Popolo», enotni odbor časnikarskega združenja v Turinu ter predstavnike vsedržavne zveze novinarjev.
Medtem so številne organizacije izrazile svojo solidarnost tajniku vsedržavne zveze novinarjev Lucianu Ceschii, ki je kot znano podal o-stavko. Med drugimi so mu poslali solidarnostne brzojavke uredniški odbor tiskovne agencije ANSA ter odbori dnevnikov «La Gazzetta del Mezzogiorno», «Il Corriere del giorno», «Il Mattino», «La Nazione», «Il Resto del Carlino» in «Il Telegrafo».
Vsedržavni svet zveze italijanskih kronistov, ki se je sestal v Neaplju je izročil predsedniku vsedržavne zveze novinarjev Falvu resolucijo, ki so jo soglasno odobrili in v kateri ga pozivajo naj umakne ostavko ter naj nadaljuje s skupno borbo vse kategorije.
(Od našega dopisnika)
KOPER, 26. — Koper je danes doživel eno najveličastnejših zborovanj v svoji zgodovini. Ob 13. uri se je na Titovem trgu zbrala 20.000-glava množica in manifestirala proti Irendentističnim stališčem, ki jih je zavzela italijanska vlada v svoji znani noti z dne 11. marca t.l., v kateri je bivšo cono B, to je koprsko in bujsko področje, proglasila za italijansko o-zemlje. «NE! IREDENTISTIČNEMU POHLEPU PO NAŠI ZEMLJI, TUKAJ JE IN TUKAJ BO ZA ZMERAJ JUGOSLAVIJA» je bilo geslo, ki je odmevalo med manifestanti.
Delavci, kmetje, intelektualci, šolska mladina, mladi in stari so se začeli zbiratj že mnogo pred 13. uro. Iz vseli obalnih mest so se vili dolgi sprevodi proti Kopru. I-zolski ribiči so pripluli na okrašenih ladjicah, podeželski prebivalci so se pripeljali s kamioni in avtobusi. Prizor na trgu je bil veličasten. Med igranjem borbenih in partizanskih pesmi se je dvignilo v zrak na stotine parol v slovenščini in italijanščini, v koprski luki so se oglasile sirene. Titov trg je naenkrat postal premajhen, novi in novi manifestanti so napolnili tudi skoraj vse glavne ulice mesta.
Po odigranju jugoslovanske himne in Internacionale je zborovanje odprl v imenu obalne konference socialistične zveze njen predsednik Mario Abram z besedami: «Zahtevamo, da se enkrat za vselej tudi pravno ureai položaj tega ozemlja. Tukaj je Jugoslavija!».
Med burnim ploskanjem množice so zatem drug za drugim prihajali na govorniški oder predstavniki delovnih kolektivov m izrazili svoje o-gorčenje nad pretenzijami po naši zemlji.
«Pomorščaki in vsi delovni ljudje Pirana smo ogorčeni nad tem, kar se dogaja,» je rekel predsednik Splošne plovbe Pavel Vrhovnik. «Trideset let smo porabili, da smo nekako preboleli gorje, ki nam ga je povzročil fašizem. Mnogo dobre volje smo pokazali, ko smo se v interesu miru odpovedali ozemlju, kjer živi naša manjšina. Zdaj nam je vsega dovolj in zahtevamo jasen odgovor na drugi strani.»
Delavka Albina Škapin iz izolskega Delamarisa je poudarila iskreno željo naših narodov, da hočejo živeti s sosednim narodom v miru in na podlagi medsebojnega spoštovanja. Prav zato je še toliko večja odgovornost tistih, ki skušajo to preprečiti.
Predstavnik koprskega Tomosa A-leksander Ilič je poudaril odločnost delavcev, da se bodo uprli vsakemu pohlepu po naši zemlji in da so v vsakem trenutku pripravljeni zamenjati svoje delovno orodje z orožjem.
«Ali vas ni težka preteklost prav nič izučila?» je rekla delavka iz i-zolske Mehanotehnike Zlata Radikon «Zakaj hočete uničiti odprto mejo sožitja Ali mislite, da bomo dovolili, da nas bo spet zasužnii fašizem ki nam je v 25 letih povzročil toliko gorja? Mi hočemo živeti v miru z italijanskimi demokratičnimi množicami in tudi k njim se obračamo danes, ko tukaj izražamo svoje ogorčenje nad italijansko noto.»
V imenu šest tisoč bivših borcev obale je nato govoril Rado Pišot — Sokol. «Bivši borci smo tukaj v prvih vrstah pripravljeni stopiti na prste vsakomur, ki bi stegoval roke po naši zemlji,» je poudaril. «Preveč žrtev je bilo in preveč gorja. Na tisoče ljudi je padlo v boju ali so jih odgnali v ječe in koncentracijska taborišča. Fašisti so požgali 1400 stanovanjskih in gospodarskih poslopij v slovenski Istri. Začeli smo novo življenje, utrdilo se je bratstvo in enotnost Slovencev in Italijanov in Hrvatov, skratka vseh ljudi, ki žive v Istri, bratstvo, ka-
terega prve temelje smo postavili med narodnoosvobodilnim bojem. Mi bomo naše pridobitve branili do zadnje kaplje krvi. Danes se nimamo več kaj pogovarjati kar zadeva našo mejo, oziroma če se imamo kaj pogovarjati, potem se lahko le še o krajih onstran meje, ki jih je osvobodila jugoslovanska ljudska armada.»
V	imenu skupnosti Italijanov treh obalnih občin je govoril Apollinio A-bram. «Kako lahko vlada, ki se naziva demokratična, počne taka dejanja?» se je vprašal. «In komu taka dtjanja koristijo? Vsekakor ne odnosom med obema državama, niti ne naprednim italijanskim množicam in niti miru in varnosti v Evropi in v svetu. Koristijo lahko samo peščici nazadnjaških sil. vsem tistim, ki jim je mirno sodelovanje med narodi trn v peti. Ponovno poudarjam odločnost pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, da skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi branijo naše skupne socialistične pridobitve za zmeraj združeni v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Hkrati izražam zaupanje v italijanski delavski razred, da bo znal obračunati s fašizmom, ki zmeraj bolj nevarno dviga glavo.»
V	imenu obalne konference Zveze
komunistov je pozdravil manifestante sekretar obalnega komiteja Livij Jakomin. «Nikomur ne bomo dovolili, da bi barantal z našo zemljo, za katero smo dali toliko žrtev» — je podaril, «če kdo postavlja vprašanje bivše cone B potem mi še lahko bol:	odločno postavimo vprašanje
bivše cone A in Trsta. Vsekakor smo si prizadevali za dobre odnose z Italijo, zadnja nota pa je močan u-darec tem odnosom, hkrati pa pomeni tudi močan udarec miru in varnosti v Evropi. Motijo pa se seveda tisti, ki mislijo, da bomo klonili pritiskom. Naše prid'bìtve smo pripravljeni braniti tudi za ceno naših življenj. Današnje zborovanje v Kopru naj bo resen opomin popuščanju italijanske vlade silam desnice.»
Potem ko so svoje ogorčenje izrazili predstavniki še nekaterih kolektivov. je kot zadnji govoril član izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze Viktor Repič Poudaril je. da je italijanska nota vzbudila vsesplošno ogorčenje naših ljudi in da glede na žrtve, ki smo jih dali v boju proti fašizmu, tudi drugače ni moglo biti. Nota odreka pravice Jugoslaviji do nekdanje cone 8. medtem ko cone A sploh ne omenjajo. kar pomeni, da jo smatra Italija a i.-riori za svoje ozemlje. Repič je zatem govoril o dobri volji Jugoslavije, ki se je marsičemu odpovedala v interesu miru in mirnega sosedstva. «Toda če Italija tako postavlja stvari kot jih postavlja, potem se lahko tudi mi vprašamo kako je s cono A. to je s tistim ozem’jem, žjer živi naša manjšina in Kjer še mnoge stvari niso urejene zlasti kar zadeva c avice naših li-idi, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Ml smo verjel, italijanski vladi, je nadaljeval Repič, da so posamezni izpadi iredentistov in fašistov le o-samlieni nrimeri. z zadnjo noto pa je italrianska vlada samo sebe demantirala*
Zborovalci so na koncu med burnim odobravanjem . poslali brzojavko predsedniku republike Tit' v kateri je med drugim rečeno:
«Df.lovni ljudje in občani slovenske rbale iz tistega dela jugoslovanskega ezen '.a. ki mu italijanska vlada odrexa suverenost, zbran' na velikem nrotestneu zborovan’U v Kopru. odločno obsojamo 'ge mahinacije neofašističnih, revanšističnih m iredentističnih sil, ki ponovno stegujejo svoje kremni'« po igm koščku slovenske in jugoslovanske zemlje.
Zaustavili ‘mo stroje, ■apustiii svoja delovna resta, da jasno ir ne dvoumno pouMirimo. da ie trebi* en-srat za ■ -o'ei oareriiti konec vsem špekulacijam, k- gredo na naš račun. Zato zahtevamo, da italijanski nar-lament ratilicira hndonski memorandum in s tem prizna obstoječe meje ki so za nas dokončne.»
L. OMLADIČ
Maršal Grečko odpotoval iz Iraka
BEJRUT, 26. — Sovjetski obrambni minister maršal Grečko je odpotoval iz Bagdada v Moskvo, ob koncu uradnega obiska v Iraku, ki se je začel v soboto V uradnem sporočilu sovjetske tiskovne agencije Tass, ki so ga objavili po Grečko-vem prihodu v Moskvo, je rečeno, da je nemogoča vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, dokler ne bodu osvobojena vsa zasedena arabska ozemlja in dokler ne bodo priznali zakonitih pravic palestinskega ljudstva.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
27. marca 1974
DELEGACIJA STARŠEV OD SV. JAKOBA PRI ODBORNICI BENNIJEVI
Pri Sv. Jakobu je treba zgraditi novo, moderno šolsko poslopje
Razgovoru so prisostvovali slovenski predstavniki Dolhar, Hreščak in Wilhelm
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinska odbornica za šolstvo Bennijeva je včeraj sprejela predstavnike staršev slovenskih šolskih zavodov pri Sv. Jakobu, Matjaža Hmeljaka za otroški vrtec, Borisa Slamo, Glavka Turka in Nadjo Ben-detič za osnovno šolo, Justi Race in Bogumila Samso za nižjo srednjo šolo. Razgovoru so prisostvovali tudi dr. Rafko Dolhar (SS), Dušan Hreščak (PSI) in Dolfi Wilhelm (KPI).
Predstavniki staršev so odbornici podrobneje obrazložili zahteve, ki so navedene v naslednji promemo-riji:
Odbori staršev slovenskih šolskih zavodov pri Sv. Jakobu: otroškega vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole so soglasno ugotovili, da so nekatera važna šolska vprašanja, ki spadajo v pristojnost tržaške občine. neurejena in se zaradi tega o-bračamo, na vas odbornico za šolstvo z naslednjimi željami:
1.	Šolsko poslopje v Ul. Frausin št. 14 je zastarelo, ni bilo grajeno za potrebe šole in je zaradi tega povsem neustrezno ter ga niti s temeljitejšo preureditvijo ne bi bilo mogoče usposobiti, da bi ustrezalo modernim potrebam šolskega pouka. Šola nima ustrezne telovadnice, kabinetov in drugih prostorov za moderen pouk. Zaradi tega je nujno, da je treba zgraditi moderno šolsko poslopje za potrebe celotnega okoliša Sv. Jakoba in sosednjih rajonov, ki prirodno gravitirajo k Sv. Jakobu, in je treba torej novo šolsko poslopje zgraditi načeloma na istem terenu, oziroma v neposredni bližini, kot je sedaj.
2.	Starši otrok si žele, da bi občina prevzela otroški vrtec pri Sv. Jakobu.
3.	Povsem razumljivo je, da ni mogoče pričakovati, da bo mogoče zgraditi novo poslopje v kratkem času, zaradi tega pa je nujno treba urediti nekatere stvari v obstoječi šolski stavbi, da bo vsaj delno ustrezala svojem namenu. Te zahteve so:
a)	Iz poslopja je treba izseliti italijanski šolski zavod, ker praksa dokazuje, da je najbolje, če so slovenski in italijanski zavodi osredotočeni v lastnih poslopjih, in ker primanjkujejo učilnice itd.
b)	Iz poslopja je treba izseliti u-pravo slovenskih šolskih knjig.
c)	Urediti je treba sanitarije za celo poslopje.
d)	Napeljati je treba industrijski električni tok v vse prostore.
e)	Pregledati je treba ogrevalno napravo, ki ne deluje brezhibno.
O vseh teh težavah, pomanjkljivostih in o zahtevi za gradnjo novega slovenskega šolskega poslopja so predstavniki staršev že obvestili rajonsko konzulto.
Poleg tega pa predstavniki staršev omenjenih treh zavodov izražajo svojo podporo slovenskemu strokovnemu zavodu glede avtonomije, uvedbe četrtega razreda in uvedbe drugih strokovnih oddelkov.
V daljšem razgovoru so bila pojasnjena razna vprašanja in med drugim so predstavniki staršev tudi zahtevali, da se uredi dvorišče šolskega poslopja.
Odbornica Bennijeva je glede prvega vprašanja odgovorila, da je treba uskladiti zahevo z rajonsko konzulto, glede druge zahteve pa je zagovarjala upravičenost obstoja u-stanove ONAIRC.
Glede konkretnih zahtev, ki bi jih bilo treba takoj uresničiti, je dejala, da se gradi novo šolsko poslopje za italijansko državno šolo za uporabljajočo umetnost in da bodo šolo premestili ko bo to poslopje zgrajeno. Pripravljenih je 5 in pol milijona lir za ureditev sanitarij in dvorišča. Na odločne zahteve staršev je bilo dogovorjeno, da bo odsek za šolstvo stvari proučil in da se bodo predstavniki staršev sestali čez mesec dni z odbornico in s strokovnjaki v šoli, kjer bodo proučili, kaj je treba še takoj narediti.
Ob zaključku je odbornica povedala, da bo občina vložila vlogo glede avtonomije in uvedbe četrtega razreda strokovnega zavoda, ker zahteve v tej zvezi v celoti piodpira.
stala tretja stalna komisija deželnega sveta. Odborniki bodo obravnavali zakonski osnutek, ki so ga svoj čas vložili komunistični svetovalci, in ki predvideva uvedbo povsem brezplačnega študija na nižji srednji šoli.
Deželni odbor je te dni izoblikoval dva zakonska osnutka, od katerih se prvi nanaša na piodročje javnih del, drugi pa na disciplino dejavnosti v kamnolomih. Zakon s področja javnih del predvideva prekinitev deželnih posegov za izvedbo novih del s finančnimi sredstvi na razpolago za letošnje leto, in namenja razpoložljive vsote že začetim delom, pri katerih so stroški v zadnjem času občutno narastli. Sredstva na razpolago znašajo 2,6 milijarde lir. Kar zadeva kamnolome, po zakon predvideva preureditev u-streznih pravilnikov in njihovo u-skladitev z urbanističnimi načrti posameznih občin.
Odbor je nadalje sprejel predlog odbornika za zdravstvo Nardinija o porazdelitvi vsote 600 milijonov lir med ustanove, ki skrbijo za telesno in umsko prizadete ljudi. Končno
je odbor nakazal 6 milijonov lir za prireditev z naslovom «Mladinske igre Alpe Adria», ki bo septembra letos, in 12 milijonov za «Deželni trofej mladinskih iger».
Dodatna doklada za nameščene« avtobusnih podjetij
Z objavo v Uradnem vestniku dežele (štev. 17 z dne 18. marca), je stopil v veljavo deželni zakon štev. 5 z dne 5. marca 1974, po katerem bo deželna uprava priznala pjodjetjem, ki vzdržujejo avtobusne proge v Furlaniji - Julijski krajini, posebne prispevke za izplačilo do-datne doklade zaposlenemu osebju. Gre za dodatno doklado v višini 22 tisoč lir na mesec za vsakega nameščenca. in sicer za 14 mesečnih plač, plus 50 odst. štirinajste plače za leto 1973. Doklado bodo prejeli nameščenci, ki so v službi vsaj od 1. januarja lanskega leta.
PONOVNO ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 «VDORU» NAFTE V PRISTANIŠČE
Medel poskus misovcev, da bi se govorilo o tako imenovani « coni B»
Seja tržaškega občinskega sveta je bila včeraj posvečena izključno upravnim vprašanjem, ker so načelniki skupin že v pionedeljek zavrnili zahtevo misovskih svetovalcev, da bi se govorilo o tako imenovani «coni B», na osnovi formalnih razlogov in določil pravilnika. Na tej osnovi je župan tudi včeraj na seji občinskega sveta to zahtevo zavrnil, ko jo je brez običajne zavzetosti in retorike ponovil načelnik neofašistične skupine Giacomelli. župan je kasneje pjovedal, da ta tematika ne bo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta, ki bo prihodnji torek, temveč verjetno šele v petek, 5. aprila.
Glede ostalih vprašanj je bila najbolj zanimiva razprava o resoluciji, ki jo je še ob razpravi o proračunu vložila svetovalska skupina KPI in ki se nanaša na pretvarjanje Trsta v petrolejsko pristani-, šče. Tudi včeraj te resolucije niso odobrili, ker so glasovale stranke leve sredine proti, in to s formalno obrazložitvijo. Dejansko pa gre za vsebinske razlike, saj stranke leve sredine zagovarjajo tezo, da se lahko dovoli povečanje že obstoječih zmogljivosti, kar pa v
praksi pomeni podvojitev zmogljivosti Aquile, gradnjo novega naftovoda za potrebo nove čistilnice v Portogruaru, bencinovoda za Aquile, gradnjo dveh pristanišč za velike petrolejske ladje itd.
V začetku je dokaj ostro posegel tajnik KPI Rossetti v zvezi z zaposlovanjem časnikarjev v RAL Nato so razpravljali o sklepu o reorganizaciji upravnega sveta konzorcija za avtoport pri Fernetičih, kar so z glasovi leve sredine in KPI odobrili. Na predlog odbornika Dolharja je občinski svet tudi odobril izdatek dveh milijard lir za plačevanje oskrbnine v bolnišnicah in za namestitev družin, ki jih izženejo iz stanovanj. Občinski svet je poleg tega odobril še več sklepov upravnega značaja.
...............
DR. ŠTOKA V DEŽELNEM SVETU:
Slovenci odločilno prispevali k porazu nacifašisticne tlake
Njihov doprinos naj dobi ustrezno priznanje - Manjšinske pravice ob tridesetletnici
Solidarnostna brzojavka d«želnih časnikarjev tajniku L. Ceschii
Izvršni odbor Deželnega časnikarskega združenja in Sindikata časnikarjev Furlanije Julijske krajine je poslal vsedržavnemu tajniku Lucianu Ceschii naslednjo solidarnostno brzojavko:
«Izvršni odbor Deželnega časnikarskega združenja, zbran na izredni seji 26. marca 1974 ti izraža svoje popolno zaupanje in solidarnost ter se pridružuje upravičitvi tvojega trdnega zadržanja v zvezi s perečim vprašanjem lista 'Gazzetta del Popolo’ in tiska nasploh. Zato te vabimo, da obdržiš svoje mesto in nadaljuješ boj v obrambo svobode in avtonomije informacije v duhu enotnosti kategorije. Predsednik Danilo Soli.»
Odbor je poslal solidarnostno brzojavko tudi uredniškemu kolektivu lista 'Gazzetta del Popolo’.
V pet«k seja deželnega sveta
V petek se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, po katerem bo urejen poslovni urnik za trgovine v Furlaniji-Julijski krajini. V prvem delu seje bodo člani deželnega odbora odgovorili na raz na vprašanja svetovalcev.
Danes popoldne ob 15.30 se bo se-
V razpravo o deželnem zakonu, ki določa finančna sredstva za proslavitev tridesete obletnice osvobodilnega boja v naši deželi in za delno povračilo škode, ki so jo posamezne občine, vasi ali zaselki utrpeli zaradi nacifašističnih represalij, je pretekli ponedeljek posegel tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. V svojem posegu je izrazil soglasje z namero deželne uprave, da bo organizirala vrsto izletov v Dachau, Mauthausen, Rižarno, Gonars, Auschwitz in Begunje v Sloveniji. Obiski bodo namenjeni predvsem mladini, študentom in delavcem, ki naj bi se na krajih samih pobliže seznanili s trpkostjo oolpretekle zgodovine in se s tem utrdili v demokratičnem prepričanju o neod-povedljivih vrednotah svobode in demokracije.
Furlanija Julijska krajina — je nadaljeval Štoka — je pred tridesetimi leti napisala svetlo poglavje v zgodovini antifašističnega in osvobodilnega boja. Pri tem so družno sodelovali državljani italijanskega in slovenskega jezika. Ob tridesetletnici je zato prav, da se še posebej poudari doprinos Slovencev v tem boju: naša skupnost je prispevala 42.000 padlih, na desettisoče
deportirancev in na desetine požganih vasi. Slovenci so bili dvakrat tarča fašističnih in nacističnih napadov: kot Slovenci in kot antifašisti. Zato ni slučajno, da so bili prvi obsojenci nosebnega sodišča leta 1930 štirje Slovenci: Bidovec. Miloš, Marušič in Valenčič. Pred 45 leti se je v Bazovici rodil zametek poznejšega splošnega upora proti fašistični diktaturi. Tem žrtvam so sledile številne druge, tako Lojze Bratuž in Simon Kos, Pinko Tomažič in drugi.
Slovenci so morali plačati o-gromen krvni davek, da bi si pridobili svobodo in da bi se izognili fašističnemu genocidu, ki je trajal kar četrt stoletja. Prav zato bi bilo treeba ob trideseti obletnici osvobodilnega gibanja v naši deželi posebej poudariti njihov štiriletni oborožene boj, svetel zgled slovenskih antifašističnih mučenikov, stotine obsodb posebnega sodišča in stotine umrlih v zloglasnih taboriščih.
Ni torej dovolj govoriti o odporniškem gibanju na generičen način, kajti takšnen način proslavljanja te svetle strani naše zgodovine bi zapadel v golo retoričnost: mladim pokolenjem je treba prikazati zgodovinsko resnico, kakršna se je
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE KOMISIJE
Razpravo o višjem šolstvu odložili na poznejši čas
Do 10. aprila bodo vnesli v poročilo spremembe v zvezi z novim zakonom o univerzah
Včeraj se je v Trstu sestala deželna komisija za razvoj visokošolskega študija v Furlaniji - Julijski krajini, ki je vzela v pretres poročilo o nadaljnjem razvoju univerzitetnega študija na našem področju. Študijo je pripravil ožji odbor, ki ga je komisija pred časom izbrala iz svoje srede. Komisijo sestavljajo podpredsednik deželnega odbora De Carli, odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas, predsedniki štirih pokrajin, župani iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, rektor tržaške univerze De Ferra, dekani posameznih fakultet in druge osebnosti.
Komisija je bila sestavljena za to, da bi preučila celotno vprašanje višješolskega študija v Furlaniji - Julijski krajini, kakor omenjeno pa je pred časom izbrala iz svoje srede ožjo skupino izvedencev, ki naj bi o tem vprašanju pripravili podrobno poročilo. Prve dni marca je skupina zaključila dela in sestavila poročilo, ki so ga začeli obravnavati na včerajšnji seji deželne komisije. Na seji so predvsem ugotovili, da je med tem časom stopil v veljavo vsedržavni zakon, ki ureja na novo vprašanje univerzitetnih ustanov v Italiji, tako da je dokument, ki ga je sestavila ožja skupina, v nekaterih točkah zastarel. Prav zaradi tega so sklenili vnesti v študijo nove prijeme, ki jih narekuje novonastali položaj, nakar se bo komisija ponovno sestala za obravnavo dokončnega dokumenta o problemih visokega šolstva v Furlaniji - Julijski krajini. Seja bo 10. aprila.
Danes na Proseku, iutri v Skednju DjordjevUevo «Jutro»
Danes, v sredo, 27. marca od 19.30 dalje v kinu Iris na Proseku ter jutri ob 17., 19. in 21. uri v kinu v Skednju bo na sporedu jugoslovanski film režiserja Puriše Djordjeviča «Jutro» (1967), ki je
v Italiji izšel z naslovom «L’alba di un giorno». Predvajanji bosta pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze, Tržaškega kino-foruma in Zadruge za kulturni dom Prosek - Kontovel.
«Jutro» predstavlja nedvomno pomemben mejnik v jugoslovanski kinematografiji, saj je njegovo prikazovanje prehoda od narodnoosvobodilnega boja k povojni dobi prepleteno z bogato tematiko, ki se je tedaj začela razvijati v jugoslovanskem filmu.
Umetniško kvaliteto filma po-
udarja tudi izvrstna interpretacija Ljutriše Samardžič, Milene Dravič I godbe, deželni statut
in Nede Amerdč.
pred tridesetimi leti dejansko izoblikovala na tej naši zemlji.
V	tem okviru je treba popraviti tudi vrsto krivic, ki so bile še po vojni storjene našemu življu. Državni zakon štev. 261 iz leta 1967 je določil priznanje posebnega dosmrtnega nakazila antifašističnim političnim preganjancem za njihovo politično dejavnost do 8. septembra 1943, za nasilje, ki so ga utrpeli ali za čas, ki so ga preživeli v zaporu. Toda le malo je Slovencev, ki jim je bila ta ugodnost priznana. Kaže, da je ustrezni birokratki postopek neprimerno bolj počasen, ko gre za antifašiste slovenske narodnosti. V okvir proslav tridesetletnice naj bi zato deželni odbor vključil tudi obveznost, da bo pri merodajnih oblasteh v Rimu nastopil z zahtevo, naj posebna komisija, ki pregleduje nrošnje za priznanje dosmrtnega nakazila, vzame čimprej v roke vse prošnje, ki se nanašajo na slovenske antifašiste z našega področja. Prav tako naj se deželni odbor obveže, da bo v Rimu dosegel, da bodo pristojne oblasti brez vsakega nadaljnjega odlašanja izplačale povratnikom odškodnino (nekaj nad 100 lir na dan) za čas, ki so ga preživeli v nacifašističnih taboriščih.
Kar zadeva moralno odškodnino za politične preganjance, bi moral deželni odbor nastopiti na pristojnih mestih z zahtevo, naj se z izrecnim aktom razveljavijo vse razsodbe, ki jih je izdalo posebno sodišče od leta 1930 dalje in za celovito rehabilitacijo vseh žrtev fašizma. Ko pa bo deželna uprava polagala vence pred raznimi spomeniki odporniškemu gibanju, naj ne pozabi na spomenik v Bazovici, kjer so padli štirje izmed prvih mučenikov fašistične strahovlade.
V	zvezi s proslavami tridesete
obletnice osvobodilnega boja na našem področju, je treba izraziti priznanje Slovencem za njihov doprinos tudi s tem, da se iz razpoložljivih sredstev nakažejo posebni prispevki tudi slovenskim organizacijam, kar zadeva raziskave in študije pa je treba upoštevati obilen material, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Končno bi bilo prav, da bi se deželni odbor ob sedanji obletnici dokončno zavzel za to, da bi bile slovenski manjšini v Furlaniji-Julijski krajini, na Tržaškem, na Goriškem in na Videmskem, priznane vse pravice, ki jih predvidevajo mednarodne po-‘	‘ ùi republi-
ška ustava.
Danes zaključek ciklusa NšK
Dr. M. Stele: Sodobna umetnost na Slovenskem
Predavanje bo danes v Kulturnem domu v Trstu ob 18.30 kot zadnje v ciklusu predavanj Umetnost na Slovenskem
Kot smo že poročali, bo danes, 27. marca šesto in zadnje predavanje ciklusa predavanj UMETNOST NA SLOVENSKEM. Predavala bo Melita Stelè o SODOBNI U-METNOSTI NA SLOVENSKEM.
Zaradi aktualne teme bo to predavanje prav gotovo najbolj zanimivo v vsem ciklusu predavanj, ki so bila vsa presenetljivo dobro obiskana. Zato se za današnje predavanje pričakuje še prav posebno dober obisk saj je vladalo zanj že prej veliko zanimanje.
Predavanje bo ob spremljavi diapozitivov — kot vsa dosedanja — v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4.
Začetek ob 18.30. Vstop prost!
Morilca B. Jelicha danes v Trstu
Danes dopoldne bo švicarska žan-darmerija izročila italijanski policiji domnevna morilca Borisa Jelicha — 22-letnega Antonia Zanzarel-lija iz Milana in 23-letnega francos-skega državljana Antonia Alenneja iz Marseilla. Verjetno že pred nočjo bosta prispela v Trst iz Coma in ju bodo takoj zaprli v koronejske zapore. Tu ju bo zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. D'Onofrio, ki vodi preiskavo o umoru 43-letnega barmana.
Kot je znano, je pokojni Boris Je-lich upravljal bar v Ul. Machiavelli 16. V baru so se zbirali razni nepridipravi, med katerimi tudi skupina štirih mlajših moških, ki so ga 19. februarja letos zvabili blizu kopališča «Ausonia», kjer so ga oropali /a skoro 3Oh tisoč lir in ga hudo pretepli. Nato so ga vrgli v morje, kjer je utonil. Policija je kmalu zasledila kriv'-e. Dva je takoj aretirala 122-letnega Roberta Miraza iz Ul. Caprin 6 in 26-letnega Filippa Artellija iz Ul. D’Alviano), dva pa sta jim zbežala. Zasledili so ju v Zuerichu, kjer sta skušala prodati Alennejev avtomobil. Iz zueriškega zapora je Alaine pisal šefu žandar-merije in priznal zločin, piodobno pismo pia je pisal tudi svoji materi. Verjetno je tudi priznanje krivde pospešilo postovk za izgon, ki je sicer mnogo daljši.
Prof. dr. B. Kreft o 70-letnici rojstva Srečka Kosovela
Sinoči je bila Gregorčičeva dvorana prav zares pretesna za številne Tržačane, ki so hoteli s svojo prisotnostjo počastiti 70-letnico rojstva našega Srečka Kosovela: poslušati njegove najlepše pesmi v dovršeni interpretaciji naših igralskih prvakov Mire Sardočeve in Jožka Lukeša. Hkrati pa smo vsi skupaj hoteli pozdraviti Srečkovega sodobnika, soborca in prijatelja, a-kademika prof. dr. Bratka Krefta in mu izraziti vse svoje odobravanje za njegov pošten in prepričljiv prikaz Srečka Kosovela ne le kot velikega lirika, temveč tudi kot re volucionarnega slovenskega pesnika. Prav gotovo ga mnogi med sinočnjimi poslušalci niso s te strani dovolj poznali.
Govornik, ki je seveda zelo pohvalil urednika Kosovelovega zbra nega dela, je bil hkrati tudi kriti čen in je omenil mimogrede glavno njegovo pomanjkljivost, katero pa je opravičil z dejstvom, da u-rednik ni pripadal Kosovelovemu i-dejnemu krogu. V drugem delu predavanja pa je predavatelj iz druge pravkar izšle knjige zbranega dela prebral doslej premalo znan Kosovelov zapis o Trstu, kjer so «vse ure trinajste», in zelo odločno zavrnil vse tiste, ki namenoma za molčujejo celo tisto razlago Kosovelovih pesmi, katero je pesnik sam zapisal. Predavatelj je pri tem še posebej omenil znamenito «Ekstazo smrti». Z izrednim poudarkom je predavatelj označil delež, ki so ga imeli v Kosovelovem življenju in delu njegovi sorojaki: Černigoj, Grahor, Delak in drugi.
V odgovoru na neko vprašanje po predavanju, pa je prof. Kreft med drugim izjavil, da bi za temeljito obrazložitev Kosovelovega odnosa do vprašanja fašističnega zatiranja našega naroda bilo potrebno posebno predavanje. Zato izražamo željo, da bi tako Kreftovo predavanje v isti dvorani prav radi kaj kmalu slišali.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 27. marca ob 16. uri
Spominska svečanost v Ul. M. D’Azeglio
Ob obletnici mučeniške smrti 4 partizanov v Ul. Massimo d’Azeglio bo KPI jutri ob 18. uri priredila v omenjeni ulici spominsko svečanost, na kateri bo govoril bivši partizan in občinski svetovalec L. Rončel j.
Kolegi in prijatelji čestitajo tovarišu
STOJANU GODINI ob praznovanju njegovega 50. rojstnega dne.
Odkrili so municijo blizu Katinare
Včeraj popoldne so pri Katinari pod kamnolomom Italcementi odkrili večjo količino topovskih nabojev manjšega kalibra. Bilo je kmalu po 15. uri, ko je neznanec obvestil «113», da je pod kamnolomom skrito orožje. Prihitela je izvidnica, ki je res odkrila pod kupom kamenja 30 nabojev po 20 mm in enega po 45 mm. Vsa municija je bila iz druge svetovne vojne in kljub temu, da je bila precej pokvarjena, bi lahko eksplodirala. Zato so poklicali minerca Egona Sco-larija, ki je vse odnesel v vojaško razstrelišče.
niiiiiiiHiiiiiHHiMiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiituuiiiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Dijaki iz Casarse v Rižarni
V ponedeljek dopoldne so se dijaki I. razreda srednje šole v Gasarsi pripeljali v Trst in si v spremstvu svojih profesorjev ogledali Rižarno ter se poklonili spominu žr-
tev za svobodo. V šoli so se prej škili taborišč. Zgodovino Rižarne
jim je na kratko orisal Albin Bub-
dobro pripravili, ker sta jim profesorja zgodovine prikazala odlomek iz zgodovine osvobodilnega boja v naši deželi in grozote koncentracij-
nič, ki je nato odgovarjal na njihova številna in zelo zanimiva ter izvirna vprašanja.
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1973-74
Osmi abonmajski koncert
V petek, 29. marca 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SERGIO
MARENGONI
klavirski recital
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. marca RUPERT
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 — Dolžina dneva 12.31 — Luna vzide ob 7.18 in zatone ob 22.52.
Jutri, ČETRTEK, 28. marca JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura
20.2	stopinje, najnižja 10,6, ob 19. uri
16.3	stopinje, zračni tlak 1014,4 mb, stanoviten, veter 6 km na uro jugovzhodnih, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. marca 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
Umrli so: 51-letni Lino Agapito, 6-letni Alessandro Vidonis, 80-letna Maria Zatti vd. Terrazzi, 83-letna Carlotta Prezzi, 73-letni Nazario Ra-divo, 80-letna Anna Podrugovaz vd. Vidmar, 76-letni Emilio Perentin, 64-letni Celeste Riservato, 69-letna Giuseppina Pangos vd. Perissutti, 73-let-na Bruna Bonin. 67-letni Bruno Porok, 77-letni Mario Nigris, 88-letna Stefania Mlekus, 84-letna Giovanna Novel vd. Menguzzato, 64-letni Mariano Sgnaolin, 64-letni Romeo Giraldi, 90-letna Ferrari vd. Stokel, 63-letna Ida Creatti vd. Sommariva, 72-letna Antonia Matteucig.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALI-
ŠČE v Trstu gostuje s predstavo E-duarda de Filippa «Božič pri Cu-piellovih» jutri, 28. t. m. ob 20.15 v Novi Gorici, v petek, 29. t. m. ob 20.15 v Novi Gorici, v soboto, 30. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini in v ponedeljek, 1. aprila ob 19.30 v Hrpeljah - Kozini; v nedeljo, 31. t. m. ob 20. uri v Kobaridu s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu s satiričnim kabaretom M. Košuta, A. Rustja, S. Verča in A. Kralja «Dlaka v jajcu».
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G VERDI»
Jutri ob 20. uri ponovitev Bellini-jeve opere «Capuleti in Montecchi». Dirigent Bruno Bartoletti.
V glavnih vlogah Julije in Romea bosta nastopila Katja Ricciarelli in Veriano Luchetti, v ostalih pa Giorgio Casellato Lamberti. Antonio Sal-vadori in Mario Rinaudo. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
V četrtek, 28. marca ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku
Thomas Brandon «CHARLYJEVA TETKA» veseloigra v treh dejanjih
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
Do zadnjega tega meseca bo v krožku «Il Carso», v Ul. Mazzini, razstavljal svoja dela Pietro Grek.
V	galeriji Tergeste je odprl razstavo slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del Stefan Pazmandy ki bo razstavljal do 4. aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Springer 14 je odprl razstavo svojih del tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
V	galeriji Tribbio (Piazza vecchia 6) razstava videmskega slikarja Freda Pittina.
BANCA Dl CRÉDITO Dl TRIESTE, TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10	t«. 3B-101, 30-045
URADNI TEČAJ Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
BANKOVCEV
623.50 1470,—
207.50 133,—
243.50 33,10 38,50 38,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground» predvaja danes ob 19. in 21.00 «’D’aitment de choc» (1973) režiserja Alaina Jessuaa. Igrata Alain Delon in Anriie Girardot.
Nazionale 16.00-19.00—22.00 «2001, O-dissea nello spazio». Barvni film.
Excelsior 15.30 «A Venezia, un dicembre rosso shocking». Barvni film v katerem igrata Juhe Christie in Donald Sutheriand. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30-17.45—20.00-22.15	«E’
una sporca faccenda, tenente Parker». John. Wayne.
Eden 16.00—18.00—20.00—22.20 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.20 «Il dormiglione». Za-barvni film. Igrata Woody Alien in Diane Keaton. Barvni film.
Aurora 16.30—22.00 «Amarcord». Barvni film. Igrata Anouk Aimèe, Ciccio Ingrassia.
Capito! 16.30—19.15—22.00 «Papillon». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Polvere di stelle». Monica Vitti, Alberto Sordi. Barvni film.
Impero 16.30 «Il medico della mutua». Barvni film, v katerem nastspa v glavni vlogi Alberto Sordi.
Filodrammatico 16.30 «Particolari tendenze di due giovani mogli». Jugoslovanski film v barvah. Igra Beba Lončar. Prepovedano mladini pod 18 letom
Moderno Danes zaprto.
Ideale 16.00 «Sette spade di violenza». Barvni film. Igrata:	Cheng
Sae in Su Tan.
Vittorio Veneto 16.00 «Rappresaglia». Richard Burton in Marcello Ma-stroianni. Barvni film.
Abbazia 16.00 «L’evaso». Dramatični barvni film, v katerem nastopata Alain Delon in Simone Signoret.
Astra 16.30 «X, Y & ZI». Barvni film. Igrajo Elisabeth Taylor, Michael Calne, Susan York. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «II grande Jacke». Barvni western film. V glavni vlogi igra John Wayne.
Ariston Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro». Jutri ob 16.00 «La Circostanza», barvni film režiserja Ermanna Olmija.
Kino Iris - Prosek 19.30 «Jutro», jugoslovanski partizanski film.
Prosveta
SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo danes, 27. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah gostuje v soboto, 30. marca, ob 20. uri šentjakobsko gledališče iz Ljubljane,, s ,Popovičevo komedijo «Jara meščanka ali Pogospodena butica».
V	Marijinem domu v Rojanu gostuje v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Popovičevo komedijo «Jara meščanka ali Pogospodena butica».
Obe gostovanji je pripravila Slovenska prosveta iz Trsta.
Izleti
ŠD Polet priredi v nedeljo, 31. marca avtobusni izlet v Fiancavano. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, Proseška ulica 18, tel. 212136
Razna obvestila
SPDT obvešča svoje odbornike, da je 1. seja delovne dobe 1974-1975 danes, 27. marca ob 20.30. Prosimo, da se seje, zaradi koordinacije bodočega dela udeležijo tudi odborniki nadomestmki.
Jutri, v četrtek, 28. t.m. bo v prostorih PD Lonjer - Katinara ob 21. uri tov. Franc Lipovec - Tine predaval o narodnoosvobodilnem gibanju in o vlogi, ki jo je pri tem imela vas.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Trg Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan zo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul Cavana II; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124): Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
+
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
IVANKA ŠKERK vd. ŠKERK
Pogreb drage pokojnice bo danes, 27. t. m., ob 17. uri iz hiše žalosti — Praprot št. 9 na domače pokopališče.
Žalujoči sinovi Angel, Stanko in Aldo, hčerki lija in Marija, snahe, zeta, vnuki, sestre Jožica, Fani in Štefanija ter drugo sorodstvo
i
Praprot, šempolaj, Sečovlje, Kranj, 27. marca 1974
Dne 26. t.m. nas je zapustila naša draga
MARIJA vd. ZULLA
Pogreb bo jutri, ob 10.15 iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Marija in Nives, sinova Dino in Giorgio, zela Santin in Danilo, neveste Marija, Eli in Lilijana, vnuki in drugo sorodstvo
Gradiška ob Soči, Trst, Opčine, 27. 3, 1974
GORIŠKI DNEVNIK
NA TRŽAŠKEM POROTNEM SODIŠČU
Trije mladi nasilneži obsojeni na štiri leta zapora zaradi ropa
ODPRLI JO BODO ČEZ MESEC DNI
IZŠEL JE V TEH DNEH
V teku pripravljalna dela za odprtje mednarodne blagovne razstave Espomego
Prospekt o dolini Soče natisnjen v 200.000 izvodih
Hvalevredna pobuda občin Tolmin, Nova Gorica in Gorica
Med obsojenci tudi fašistični nestrpnež - Danes proces zaradi ropa in tatvine
ropa in tatvine. Sodil jim bo isti zbor, le tožilca D'Onofria bo zamenjal tožilec dr. Brenči.
Vrsta predavanj gospodarske in socialne narave
Fakulteta političnih ved na tržaški univerzi prireja vrsto predavanj, namenjenih politikom, javnim jpraviteljem, profesionistom, kulturnim delavcem in profesorjem iz Furlanije - Julijske krajine. Predavanja si bodo sledila v dveh ciklusih, in sicer je prvi ciklus posvečen nroblemom javnega zdravstva in socialnega skrbstva, drugi pa gos-nodarskim vprašanjem naše dežele. / petek, 29. marca ob 17.30 (vsa predavanja bodo v prostorih Časnikarskega krožka v Trstu, Korzo štev. 12) bo B. Tellia govoril o «problemih zdravstva in socialnega
skrbstva». V soboto 30. marca, bo ob isti uri predavanje dr. R. Stras-solda o «ozemeljskem načrtovanju javnih storitev». Zadnje predavanje v tem ciklusu bo v četrtek, 18. aprila, ko bo nastopil F. Fiorio z razpravo o «mednarodnih aspektih naravnega varstva». Gospodarski ciklus se bo začel v petek, 19. aprila.
Pogašen požar v rezervoarju
Dve ekipi gasilcev sta prejšnjo noč dokončno pogasili požar, ki je izbruhnil v «nesrečnem» rezervoarju štev. 55 Siota pri Dolini. Gašenje so dokončali ob 8. uri. V kratkem bodo nadaljevali z rezanjem debelih jeklenih sten rezervoarja, ki je bil uničen po atentatu 4. avgusta predlanskim. Verjetno bodo v prihodnje bolj pazili pri upravljanju varilnih aparatov, saj se je izkazalo, da je na dnu ostalo še nekaj nafte, ki se je ob plamenu vnela.

S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Delovanje in vloga slovenskih dijaških domov v Trstu in Gorici
Dijaški domovi morajo biti tudi kovačnica novih vodstvenih kadrov
Trije mladi roparji, ki so lanskega septembra oropali in hudo pretepli moža pred gostilno pri Gra-dežu, bodo morali odsedeti štiri leta zapora. Včeraj jih je namreč porotno sodišče (predsednik Corsi, stranska sodnica Ghiridelli, javni tožilec D’Onofrio, zapisnikar Chiarelli) priznalo krive obeh prekrškov, ropa in hudih telesnih poškodb.
Proces se je pričel predvčerajšnjim. Na zatožni klopi so sedeli 21-letni Giovanni Mastronuzzi s Kon-tovelske rebri 6/1, 20-letni Mario Musizza s Stopnišča Stendhal 2 in 20-letni Enzo Pangos iz Ul. del Pozzo 5. Slednji je znan tržaški jav-nosti zaradi svojih nestrpnih fašističnih stališč. Trojica sedi v zaporu že od 30. septembra. Bilo je na nedeljo, ko so pri gostilni «Ai due pioppi» na cesti med Tržičem ln Gradežem oropali za 243 tisoč lir 37-letnega potujočega trgovca z zelenjavo Disella Corbatta iz Gra-deža.
Včeraj so zaslišali še dve priči, ki sta videli tri mlade tržaške pobaline v raznih barih s Corbattom, s katerim so se družili celo jutro, pre-den so ga surovo napadli in mu iztrgali iz hlačnega žepa svitek bankovcev. Zatem je predsednik Corsi prebral obsodbe, ki so si jih do sedaj nabrali, zaradi številnih prekrškov, mladi nepridipravi: naštel je tatvine, pijanost, rop, telesne poškodbe, nadlegovanje in drugo. Zgleden primer fašističnih «kreposti».
Zatem je spregovoril javni tožilec D’Onofrio, ki je v zelo ostrem govoru nazval obtožence za pravo «socialno nevarnost» in zahteval hude kazni: vsem trem po 5 let zapora zaradi ropa, po eno leto zaradi telesnih poškodb in še 300 tisoč lir globe. Zelo učinkovito je oiisal potek roparskega podviga, odločilna pričevanja, ki smo jih slišali predvčerajšnjim in zlasti pomanjkanje kakršne koli obrambe. Trditev, da je oropanec predan alkohoiu, ne more zmanjšati krivde zaradi ropa, povsem neverjetna m nesprejemljiva pa je verzija, da je Corbatto homoseksualec, ki naj hi ga mladi obtoženci pretepli, da «bi mu dali lekcijo». Med pretepom (laj bi Corbatto prosil milosti in Jlui ponudil v zameno šop bankov-cev; trdijo Pangos in ostala dva Pajdaša. Dobro, je dejal tožilec, h* se pravi, da gre za izsiljevanje ju kazen za ta zločin je prav tako huda kot za rop.
Sodni zbor se je umaknil v sejno dvorano malo po 11.20. Še pred tem je predsednik Corsi vprašal obtožence, ali hočejo kaj pripomniti v svojo obrambo. Najprej Pangos, potem Mastromuzzi in Musizza so dejali z mirnim glasom, kot da b| se jih zadeva ne tikala, < nimajo prav ničesar pripomniti. °rav tako ravnodušni in odsotni so ostali, ko jim je predsednik Corsi Prebral razsodbo: vsakemu po 3 leta zapora in 300 tisoč lir globe zaradi ropa in eno leto zapora zaradi telesnih poškodb. Zgledna ka-zen torej za mlade nasilneže, ki so že večkrat motili red in mirno sožitje v našem mestu.
Danes je na vrsti proces proti skupini petih moških, ki so obtoženi
Razen o noti italijanske vlade v zvezi z bivšo cono B in o sprejemu odposlanstva SKGZ pri tržaškem županu Spacciniju v zvezi z posredovanjem tržaške občine v Rimu za globalno zakonsko zaščito Slovencev (o čemer smo poročali že včeraj), je izvršni odbor SKGZ na svoji razširjeni seji v ponedeljek, 25. t.m. razpravljal tudi o slovenskih dijaških domovih v Trstu in Gorici. Temu delu seje so prisostvovali predstavniki Dijaške matice in obeh dijaških domov. Namen te razprave je bil na osnovi poročil obeh ravnateljev in drugih predstavnikov obeh domskih skupnosti dobiti izčrpen vpogled v delo in življenje v obeh domovih in preučiti pobude za nujno še uspešnejše delovanje v korist slovenske učeče se mladine in s tem v korist vse slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu.
Po uvodnih besedah predsednice Dijaške matice Duše Kosmipove. ki so izzvenele tudi kot priznanje yp^,-stvu in vzgojiteljskemu ter upravnemu osebju obeh zavodov, so podali svoja poročila za Dtiaški dom v Trstu ravnatelj Edvin Švab, predsednik domske skupnosti Licio Battai-no. predsednik Mladinskega krožka Rado Starc in ekonom Franc Bizjak, za Dijaški dom v Gorici pa ravnatelj Edmund Košuta, vzgojiteljici Vida šotarjeva in Jožica Tomšičeva ter Dušan Križman za Mladinski krožek.
Iz njihovih poročil, iz izčrpne razprave in iz dodatnih pojasnil in informacij predstavnikov obeh domov, je izvršni odbor v povzetku lahko ugotovil izredno pomembno vlogo, ki jo imata oba zavoda v življenju naše narodnostne skupnosti, bodisi kot
učno-vzgojna, vključno z dopolnilno dejavnostjo, ki je naša šola ne nudi, bodisi kot socialno-vamostna v smislu, da omogočata šolanje na srednjih šolah tudi otrokom iz socialno šibkejših slojev našega prebivalstva.
Kar zadeva Slovenski dijaški dom v Trstu je izvršni odbor lahko še posebej ugotovil očiten napredek v zadnjih dveh letih pri vključevanju gojencev v vzgojni proces in pri spreminjanju doma v aktivno središče mestne slovenske mladine. Menil pa je, da bo treba posvečati še večjo pozornost izboljšanju šolskih uspehov, ker je to —- sicer ne edina — toda prvenstvena naloga dijaških domov.
Kar zadeva Slovenski dijaški dom v Gorici pa je izvršni odbor lahko potrdil ugotovitev, da deluje v specifičnih pogojih, zlasti spričo dejstva, da so v njem v veliki večini dijaki iz nižjih šol, da obstajajo zato objektivne težave pri razvijanju notranje domske dejavnosti, a je vendarle menil, da jèra3" mimo vsake primerjave — treba težiti k spreminjanju starostne strukture gojencev in k pogumnemu postopnemu prilagajanju notranjega ustroja doma spremenjenim razmeram in zato tudi novim funkcijam, ki jih imata dijaška domova v naši zamejski slovenski družbi.
Izvršni odpor je razpravljal tudi o kadrovskih vprašanjih v obeh domovih, o preobremenjenosti vzgojiteljskega in unravnega osebja, o absodutno nezadostnih podporah iz deželnih in državnih sredstev in na koncu izrekel o-sebju domov priznanje za požrtvovalno delo.
V zvezi s shodom v Vidmu
Ulmu,,,m,,,,,„,„„,1,, „11,    
S SEJE ŠENTJAKOBSKE KON1ULTE
Mlade demokratične sile bodo aktivno sodelovale
Pri izdelavi načrtov za vpadnico hitre ceste treba upoštevati variante
Šentjakobska rajonska konzulta, ki je imela svojo sejo v petek, se je sestala z mladimi demokratični-hii silami tega rajona, in sicer z Avtonomno skupino pri Magdaleni ter predstavniki mladinskih federacij KD, KPI, PRI in PSI. Po obširni diskusiji so člani konzulte izjavili, da se strinjajo z ustanovitvijo delovne skupine mladinskih demokratičnih sil, v katero bo vključen tudi predstavnik konzulte. O-menjena komisija bo imenovana po dogovoru med federacijami, nato bodo mladinci sprejeti v razne komisije, ki že delujejo v okviru konzulte, da bodo aktivno sodelovali Pri preučevanju in reševanju raznih socialnih problemov. Na sestanku so se podrobno pogovorili tudi o nekaterih problemih, zlasti o vprašanju zavoda «Palutan», ki ga u-pravlja pokrajina in v katerem ima zaščito 16 defektnih otrok, katerim Pa preti nevarnost, da jih bodo izgnali iz zavoda v Istrski ulici, ker je bila enostransko odpovedana najemniška pogodba.
Konzulta je nato razpravljala o Urbanističnih vprašanjih, še posebej o vpadnici hitre ceste, o nakupu zemljišč v Ul. Don Bosco, o rušenju hiš v Ul. Ponzianino, Ul. Muragliene in Ul. Veltro. Pri tem je konzulta izrazila zaskroljenost ob ugotovitvi, da občinska uprava ni še odgovorila na zahtevo konzulte in ji ni poslala na vpogled akte ter študije za podrobno proučitev vprašanja. Predsednik konzulte je zagotovil stanovalcem iz Ul. Don Bosco, da bo ponovno zahteval sklicanje sestanka med županom, odborom za hitro cesto in odborom stanovalcev v Uh Don Bosco. Konzulta bo zahtevala jasna zagotovila občinske uprave, da bo držala obljube in zaščitila interese prizadetih prebivalcev.
Podrobno so razpravljali tudi o
vprašanjih zavoda Palutan, kjer nune zahtevajo, da defektni otroci zapustijo prostore do konca aprila, kar bi povzročilo otrokom hude psihične motnje ter bi sprožilo hud problem za drugačno ureditev in iskanje drugih prostorov. Zaradi tega konzulta poziva [ ristojne oblasti, naj uredijo tako, da ne bodo defektno deco premeščali do konca šolskega leta, nato pa naj poiščejo primerno rešitev, upoštevajoč dejstvo, da je sedanja ureditev neprimerna in ne more zagotoviti mirnega in normalnega razvoja prizadetih otrok.
Poleg tega je konzulta odobrila resolucijo, naslovljeno na občinskega odbornika za urbanistiko. V tej resoluciji se konzulta sklicuje na sklep občinskega sveta z dne 20. julija 1973, na nekret predsednika deželnega odbora z dne 7. januarja 1974 in na izjave župana na seji občinskega sveta istega dne Nato konzulta sprašuje občinsko upravo, kakšne kriterije bo upoštevala, da se pri izvršilnem načrtu južne vpadnice hitre ceste Padriče — Pomol VII. čimbolj omeji socialna škoda ter upoštevajo socialne, zdravstvene in šolske strukture in naprava ter gostota mestnih naselbin. Konzulta zahteva, da jo odgovorni krogi obveščajo o terminih načrtovanja, zato da bo lahko uspešno sodelovala in ščitila interese prebivalstva. Pri tem sporoča, da je sprejela resolucijo enotnega odbora za Sv. Jakob, Pončano, Magdaleno, Ko-lonkovec, Rovte, Katinaro in Lo-njer te poziva občinsko upravo, naj jo prouči, ker so še vedno aktualni navedeni podatki in pripombe. Spričo vsega tega konzulta zahteva, da proučijo alternativne predloge, o katerih so razpravljali že v občinskem svetu, v krajevnem tisku in med zadnjim preverjanjem za levi center.
Višješolci PSI proti kampanilizmu
Socialistična univerzitetna skupina v Trstu je sinoči v zvezi z videmsko demonstracijo za dosego i druge deželne univerze objavila kratko poročilo, v katerem pravi, da ne more pristajati na nekatere izjave, ki so bile izrečene na videmskem shodu. Prav tako ne more mimo dvoumne politične sestave organa, ki je dal pobudo za manifestacijo. Socialisti ugotavljajo, da je šlo pri videmskem shodu za kampanilističen podvig, ki sta ga podnrla zlasti Krščanska demokracija "in Furlansko gibanje. S tem si omenjeni politični formaciji prizadevata, in sicer po dolgih letih popolnega zanemarjanja teh vprašanj, da bi le utrdili svoj položaj na tem področju. Socialistična univerzitetna skupina vabi vse zdrave sile v naši deželi, naj se resno zavzamejo za to, da bo druga univerza v Furlaniji-Julijski krajim nastala na podlagi deželnega načrta za višješolski študij in v skladu z gospodarskim in ozemeljskim načrtovanjem.
• Zaradi popravil na telefonski napeljavi bo Ul. de Rin začasno zaprta za promet. Zapora je omejena na odsek od križišča z Ul. Carpaccio do stavbe št. 9.
Obvestilo voznikom kmetijskih strojev
Vozniško dovoljenje za kmetijske stroje je še vedno v veljavi in bo veljavno dokler ga ne bo nadzorstvo za civilni promet nadomestilo z običajnim dovoljenjem kategorije B. To pojasnilo je na zahtevo ministrstva za kmetijstvo izdalo notranje ministrstvo in ga poslalo v vednost prefekturam in poveljstvom javne varnosti, karabinjerjev in finančnih stražnikov.
Kot je znano so z zakonom štev. 72 z dne 14. februarja t.l. odpravljena posebna vozniška dovoljenja za kmetijske stroje in morajo vozniki razpolagati z običajnim vozniškim dovoljenjem kategorije B. Dokler ne uredijo pristojni organi vseh formalnosti v zvezi z zamenjavo dokumenta, ostane v veljavi staro dovoljenje.
V desetih dneh razstave bo več strokovnih simpozijev in zabavnih prireditev
Še mesec dni nas loči od otvoritve goriške blagovne razstave E-spomego, ki bo letos tretja po vrsti. Tudi letos bo razstava v veliki telovadnici v dolini Korna ter na odprtih prostorih okrog te telovadnice, prav tako kot lani bodo izkoristili stavbo na vogalu ulic Gadoma in S. Chiara, na goriškem Gradu pa bo razstava belih vin. Vzporedno s to gospodarsko razstavo bo nekaj strokovnih simpozijev in brez dvoma bo najvažnejši med njimi posvečen italijanski zunanji trgovini z vzhodnoevropskimi državami. S tem v zvezi napovedujejo prihod italijanskega ministra za zunanjo trgovino Malfattija.
Za propagando skrbi reklamna a-gencija BIWU, ki skrbno pripravlja teren že več mesecev.
Deželna uprava bo finančno pomagala tukajšnjim obrtnikom in trgovcem, ki bodo na Espomegu razstavljali. Deželna ustanova za razvoj obrti — ESA daje obrtnikom prispevek za kritje stroškov, ki jih bodo imeli pri najemu razstavnega prostora. Prav tako bodo prispevke od deželnega odborništva za trgovino in industrijo dobili trgovci in industrijci, ki bodo razstavljali na tem sejmu.
Omenili smo že razne simpozije, ki bodo v desetih sejemskih dneh. Tem so v zadnjem času dodali še enega z zelo aktualno vsebino, t.j. okroglo mizo o temi «potrošnik v viharju dviga cen». Zvečer bodo na sejemskem prostoru priredili nekaj zabavnih in kulturnih prireditev ter otroški slikarski ex tempore, ki je že lani dosegel tolikšen uspeh.
Na tem sestanku so stanovalci sklenili nadaljevati s plačevanjem stare najemnine v skladu z navodili SU NIA in se upreti izenačenju najemnin, kakor predlaga IACP.
NA TEKMO NONCELLO — DOM
Prihodnjo sohoto izlet v Pordcnon
Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» organizirata prihodnjo soboto, 30. marca, avtobusni izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo I. divizije Noncel-lo - Dom.
To je prvi skupni korak dveh go-riških organizacij z namenom, da bi bilo takih skupnih akcij vedno več. S tem bo prišlo do izraza tudi medsebojno sodelovanje med športniki in mladimi prosvetno-kul-turnimi delavci.
Kogar izlet zanima, naj se prijavi na Prosvetni zvezi. Ulica Mal-
ta 2. ali pri odbornikih obeh organizacij. Cena izleta znaša 1.000 lir. Odhod iz Gorice je predvidevan ob 18. uri.
Umrl je predsednik ^riškega sodišča dr. Giuliano Malacrea
V Tržiču je v ponedeljek zvečer umrl predsednik goriškega sodišča dr. Giuliano Malacrea. Rodil se je pred šestdesetimi leti v Červinja-nu, tik pred začetkom zadnje vojne je pričel svojo službo v sodni upravi. Po vojni je bil dolga leta sodnik v Tržiču, služboval je kasneje nekaj let v Trstu, leta 1970 pa je postal predsednik sodišča v Gorici. Letos 1. marca je bil povišan v svetnika kasacijskega sodišča. V sodnih krogih je bil zelo priljubljen. Njegovi družini naše iskreno sožalje.
Te dni je izšel skupen prospekt, ki so ga izdelale občine in turistične ustnove, delujoče vzdolž Soške doline. Turistični prospekt so si že pred leti zamislili turistični delavci iz Gorice in Nove Gorice ter naj predstavlja skupni napor tega področja za večjo reklamiza-cijo širšega turističnega območja med Alpami in morjem.
Turistični prospekt so natisnili v 200.000 izvodih, besedilo pa je napisano v štirih jezikih, slovenskem, italijanskem, nemškem in holandskem. Prva dva jezika sta jezika ljudi, ki bivajo v Posočju, nemški tekst velja predvsem za turiste, ki zahajajo v Gradež, holandski pa za turiste, ki so že več let stalni gostje v Bovcu. V daljšem odstavku so dokaj podrobno opisani vsi kraji in njihove zanimivosti od Beljaka, oziroma Trbiža navzdol. Tako so v njem omenjeni vsi kraji v Alpah in v alpskem predgorju. Izdajatelji so se ravnali po načelu, da na jugoslovanski strani pišejo imena krajev v slovenščini, na italijanski strani pa v italijanščini.
p....................................................................................1,1,11.11,m.m.nn.HiiniH.H.iiiu.o
OB POMEMBNI ODLOČITVI OBČINSKE UPRAVE V GORICI
porazdelili brame za razvoj Gorice na vse delrli
Z odstopom zemlje za pomembne objekte je doslej nosil Standrei največje breme
Navodila za propagando glede referenduma
V zvezi s propagando za referendum je notranje ministrstvo izrazilo mnenje, da lahko uporabljajo zadevne prostore na reklamnih deskah samo politične stranke, ki so zastopane v parlamentu in podpisniki akcije za referendum. Zaradi tega bodo do nadaljnjega dodelili prostore na običajnjih volilnih deskah samo omenjenim. Tako je sporočila goriška prefektura.
Daven« prijave izročiti do 1. aprila
Finančna intedanca v, Gorici javljal da bodo letos ' davkoplačevalci izročili prijave Vanoni o lanskih dohodkih izjemoma tudi v ponedeljek, 1. aprila, ker je 31. marca nedelja. V petek, soboto in ponedeljek bodo na državnih davčnih uradih sprejemali prijave tudi v popoldanskih urah, od 17. do 20. ure.
• Na oglasni deski šolskega skrbništva in didaktičnih ravnateljstev so objavljeni seznami za stalna in supiertska mesta v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1974-75.
Jutri predavanje o gradnjah ljudskih hiš
Jutri ob 18. uri bodo v kulturnem centru Stella Matutina priredili o-kroglo mizo o temi gradnje ljudskih stanovanj. Predsedoval bo dr. Marino Marin, govorili pa bodo občinski odbornik za javna dela Agati, jiredsednik zavoda za ljudske hiše Cellie, funkcionar deželnega odborništva za urbanistiko dr. Grazioli, predsednik stanovanjske zadruge Edil - Adi Renato Valentinuz in sindikalist Elio Zuliani, kot tajnik sindikalne federacije.
Stanovalci IACP za stare najemnine
Ob prisotnosti predstavnikov združenja SUNIA (enotni sindikat stanovalcev) so imeli prejšnjo soboto v Stražicah sestanek družin, ki so prejele stanovanje IACP. Na tem sestanku so soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo poslali ustanovi za ljudske hiše, v kateri so navedeni predlogi stanovalcev za odpravo spora, ki traja že nekaj mesecev.
Tri področja je občinska uprava določila v svojem regulacijskem načrtu za ljudske gradnje po zakonu 167: v Podturnu, štandrežu in Lečniku. Občinska uprava je na podlagi dogovora spremenila svoj prvotni sklep, da prične graditi ljudske hiše najprej v štandrežu. S tem je bila odpravljena neposredna nevarnost, da v tej vasi zgradijo blizu 100 ljudskih stanovanj, v katerih bi se predvsem naselili delavci, zaposleni v industrijski coni, na carini ter pri ostalih službah na mejnem prehodu.
Po novem bodo ljudska stanovanja zgradili v Ločniku. Po zakonu bodo poleg stanovanj zgradili tudi šolske infrastrukture ter prostore za najnujnejše storitve, tako da bi stanovanjska soseska čimbolj zaključena enota. Ljudska stanovanja bodo gradili ustanova IACP zasebniki ,tgr gradbene zadruge. Ustanova IÀCP ima že pripravljen načrt ža gradnjo 56 stanovanj, ki bodo po sedanjih cenah, ki upoštevajo podražitve, veljala okoli 900 milijonov lir. Po izračunu bo vsako stanovanje stalo okoli 15 milijonov lir. Tudi za zasebna, odnosno zadružna stanovanja, bo cena približno enaka. Če upoštevamo, da je danes marsikje potrebno samo za zemljo odšteti toliko denarja, kot bodo stala ljudska stanovanja, so ugodnosti zelo velike in je potrebno takšno politiko odločno podpirati.
Seveda se prebivalci Ločnika branijo, da bi na njihovem območju zgradili ljudske hiše. Eden izmed vzrokov, da negodujejo nad zgradbami, je tudi njihova velikost. Nekaj zgradb je namreč odločno prevelikih ter niso v skladu s stremljenji prebivalcev našega, razmeroma majhnega mesta, kjer se vse bolj uveljavljajo individualne gradnje ali kvečjemu nekajstanovanjske hiše.
Izbira Ločnika kot kraja za izvajanje zakona 167 je utemeljena tudi s stališčem, da je potrebno breme za izgradnjo določenih objektov v Gorici sorazmerno porazdeliti med vse zemljiške lastnike. Z odločitvijo, da se ljudske^ hiše najprej pričnejo graditi v Ločniku, je vsaj za zdaj breme razvoja Gorice porazdeljeno na dve predmestni četrti, štandrež in Ločnik. Če bi zakon 167 izvedli v Štandrežu, bi bila s tem storjena vasi huda krivica. zakaj je štandrež že prevzel svoj del bremena s tem, da je žrtvoval zemljo za avtocestne, industrijske in obmejne naprave.
V zvezi z zakonom 167 naj omenimo tudi zahtevo, ki so jo izrekli nekateri občinski svetovalci v proračunski razpravi, da ga je namreč potrebno izvajati tudi v mestu, kjer je dovolj zazidljivih parcel, ki
DIJAŠKE MANIFESTACIJE PO VSEJ DEŽELI
Včerajšnje stavke so se udeležili tudi dijaki trgovske šole
Do sobote bodo slovenski dijaki imeli pouka proste dneve
Tudi v Gorici so včeraj stavkali dijaki nekaterih višjih srednjih šol. V našem mestu so stavkali dijaki naslednjih šol: tehnični zavod «Volta», ženski strokovni zavod, realna gimnazija, slovenske trgovska šola ter nekateri dijaki zavoda «Fermi».
Stavke so bile včeraj po vsej de želi ter so z njimi študenti hoteli izpričati svoje nezadovef stvo zaradi nekaterih še nerešenih vprašanj, ki se neposredno tičejo dijaškega življenja. V posebnem letaku, ki so ga izdali študenti demokratičnega združenja iz Tržiča in med-šolskega odbora iz Gorice so stavkajoči navedli vsa nerešena vprašanja. V prvi točki zahtevajo brezplačne vožnje za študente in de lavce; 2. ustanovitev šolskih knjižnic z deželno podporo. S to pobudo I bi rešili vprašanje šolskih knjig,
ki postajajo vsako leto dražje: 3. ustanovitev druge fakultete v Vidmu ter reorganizacija tržaške univerze; 4. dijaki zahtevajo od dežele finančno pomoč za zgraditev novih šolskih prostorov, telovadnic in dijaških menz, 5. prizadevanje deželne u-prave, da bi dijaki in delavci lahko dobili zaposlitve v naših krajih in bi tako ne bili primorani iskati dela v drugih oddaljenih mestih ali pa v inozemstvu. Zaradi teh zgoraj navedenih točk so bile včeraj po vsej deželi dijaške manifestacije. V Vidmu so se na primer dijaki zbrali na trgu v središču mesta in tam imeli javno zborovanje.
Dijaki naših slovenskih višjih šol bodo do sobote imeli pouka proste dneve zaradi seminarja za profesorje in učitelje, ki ga prireja te dni sindikat slovenske šole.
imajo ceste, vodo, elektriko in plin. Gradnje na teh parcelah bi bile še cenejše kot na primer v Ločniku, kjer te napeljavo še manjkajo. Občinska uprava se v načelu takšni izbiri ne upira, vendar pripominja, da je uresničljiva samo ob povečanem finansiranju.
Ob koncu bi veljalo poudariti, da je zakon 167 velikega pomena tudi zato, ker bo preprečeval gradbene špekulacije in bo blagodejno vplival na stanovanjski trg, saj bo v veliki meri pripomogel, da stanarine ne bodo naraščale.
Drevi seja občinskega sveta v Tržiču
Po enotedenskem premoru se danes zvečer spet sestane tržiški,vob-, .pjnski svet. Poleg {Jrugife toč^^bodoj drevi obravnavali tudi proračun za leto 1974.
Goriški avtoklub bo nagradil šoferje-veterane
Goriški avtoklub bo tudi letos, ob dnevu avtomobilista 26. maja, izročil zlato značko avtomobilskim veteranom, t. j. osebam, ki so dobili šofersko dovoljenje pred 31. decembrom 1918, in diplomo tistim, ki so
člani avtokluba in ki imajo šofersko dovoljenje najmanj 40 let.
Avtoklub je letes uvedel še novo diplomo, t. j. diplomo «seniorjev», ki jo bo podelil vsem, ki imajo šofersko dovoljenje najmanj 50 let.
Goriški avtoklub vabi vse zainteresirane, ki spadajo v eno teh treh skupin, da se nemudoma javijo v pisarni Avtokluba v Ulici Roma v Gorici ali v podružnicah v Tržiču, Gradežu in Krminu.
MLADINSKE IGRE
Do 6. aprila vpisovanje za odbojkarsko tekmovanje
Organizacijski odbor občinskih mladinskih iger skupno z društvi CSI in AGI obvešča društva, ki namerava ja vpisati 'ekipe-na občinsko ^odbojkarsko tekmovanje, da to lahko storijo do 6. aprila. Vpisovanje sprejemajo na pristojnem občinskem uradu. Na letošnjih mladinskih i-grah v odbojki bodo lahko sodelovali dečki in deklice, ki so se rodili v letih 1960, 61, 62 in 63.
Za vsa podrobnejša pojasnila se je treba obrniti do občinskega urada.
• Tudi letos, ob priliki 25. aprila, bo pokrajinska partizanska zveza AN Pl priredila tradicionalno kolesarsko dirko za pokal «Montes», ki je posvečena spominu partizana Silvana Mar-cuzzija - Montesa, ki je bil odlikovan z zlato kolajno.
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiniuHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiniHiiiiiiiniiiiiiimiiii
Franc Valentinčič je praznoval svojo sedemdesetletnico
V krogu svoje družine je v soboto praznoval svojo sedemdesetletnico Franc Valentinčič, doma iz Pevme, ki živi danes v novem naselju na bregu Soče pri pevmskem mostu, čeprav je bil oče iz Pevme, se je Franc Valentinčič rodil 23. marca 1904 v Desklah, že nekaj let pozneje pa se je z družino priselil najprej v Pevmo, nato v Vrtojbo hi se pred prvo vojno v Solkan. Moral je v begunstvo v Bruck an der Leite, kjer si je nakopal vrsto bolezni. Taval je po širni avstro-ogrski deželi in se spoprijel z delom že kot otrok, po vojni se je vrnil domov in našel zaposlitev kot mizarski vajenec v Solkanu, kjer se je spoznal z Jožetom Srebrničem, ki ga je leta 1921 vpisal v Komunistično partijo Italije. Ko je služil vojaški rok v Rimu, se je večkrat srečal s tedanjim poslancem Srebrničem in je dobil zaradi tega tudi vojaško zaporno kazen. Po povratku domov so ga fašisti večkrat pretepli, dve leti je delal v tržiški ladjedelnici, po pretepu s fašisti je leta 1928 zbežal v Jugoslavijo.
Tam se je zaposlil v Smederevski Palanki in bil odpuščen iz službe zaradi komunistične propagande, bil je nato v raznih krajih Srbije in tudi v zaporih, leta 1933 je prišel v Ljubljano kjer je težko izhajal. Leta 1935 je organiziral iz sindikalnih razlogov stavko v nekem ljubljanskem stavbnem
podjetju skupno z rojakom Marjanom Simonetijem iz Podgore. Odpuščen je bil iz službe in nato spet sprejet, medtem pa so mu iz Italije javili, da se lahko vrne v državo, ker je amnestiran. Vrnil se je, iskal povsod zaposlitve, končno jo je našel v tovarni SAFOG leta 1937, dve leti kasneje pa so ga vrgli iz službe, ker ni hotel sprejeti izkaznice fašistične stranke. Zaradi svojega antifašizma ni smel niti na delo v Nemčijo, hčerki Romani pa niso v šoli dali darilnih paketov, ki so jih dali drugim otrokom. Moral je nato v «battaglione speciale», po vrnitvi domov so ga Nemci prve dni po prevratu zajeli v mestu in nato je iz kasarne v Tržaški ulici zbežal z drugimi zaporniki, šel je v partizane, kmalu pa se je vrnil in delal na terenu ter bil poveljnik narodne zaščite v Pevmi. Ob neki priliki je partizanom na Oslavju, s pomočjo Alojza Prinčiča, izročil partizanom dva nemška vojaka, ki sta hotela iti oborožena na partizansko stran. Partizanski komandi je tudi posredoval navodila, ki mu jih je dajal neki belogardist, Maks, ki je delal na goriški komandi in bival v Pevmi.
Zadnji dan aprila 1945 je pridrvelo v Pevmo veliko četnikov in ti so imeli priprte številne železničarje. Valentinčiču je uspelo v pogovoru s četniškim komandantom osvoboditi železničarje, ki so se tako rešili gotove smrti.
Po vojni se je spet zaposlil v tovarni SAFOG, kjer je delal do upokojitve leta 1964. Več kot dvajset let je bil tudi tajnik komunistične celice v Pevmi.
Izleti
Mladinsko krožek Gorica in Športno združenje «Dom» organizirata v soboto, 30. marca avtobusni izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo Non-cello — Dom. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPZ (tel. 2495), Ulica Malta 2. ali pri odbornikih obeh organizacij.
Sredstva za prospekt so prispevale občine Tolmin, Nova Gorica in Gorica. Osnutek je izdelal P. Medvešček, fotografije pa so prispevali Angel Nemec in EPT iz Gorice. Prospekt so tiskali v Padovi lansko leto. Zamisel o skupnem prospektu sta uresničili Goriška turistična zveza - Prospektbiro, Nova Gorica ter Pokrajinska turistična ustanova Gorica.
Na naslovni strani sta poleg naslova prospekta objavljeni fotografiji Gorice in Predela z Jalovcem. Na isti strani je objavljenih še 13 fotografij vseh pomembnih krajev in turističnih zanimivosti vzdolž teka «bistre hčere planin». Na drugi strani je poleg teksta in štirih fotografij čez pol strani objavljena skica celotnega območja, ki jo je izdelal Švicar Berann, v svetu zelo poznan po svojih uspešnih turističnih zemljevidih.
V teh dneh se izdajatelji prospekta pogovarjajo o njegovi najbolj prikladni predstavitvi na eni in na drugi strani meje. Pri tem navajajo možnost, da bodo župani občin, ki so prospekt izdale, priredili v Novi Gorici in Gorici skupni tiskovni konferenci.
Drevi v Tr/ieu gledališka predstava
Drevi bo v kino dvorani Azzurro v Tržiču nastopilo deželno stalno gledališče z dvema enodejankama, in sicer «Perfetto spezzato» Itala Sveva ter «Sezione di tiro» Alcideja Paulinija. Današnji predstavi, ki se bosta pričeli ob 20.30, spadata v ciklus gledaliških predstav za tržiško okolje, ki jih prireja knjižnica v Tržiču. Sezona se bo zaključila z Ibsenovim delom «Casa di bambola».
• Goriška prefektura javlja, da je odprt natečaj za 80 oficirjev korpusa javne varnosti. 27 mest je na razpolago podoficirjem, ki so v aktivni službi. Podrobnejša pojasnila v policijski vojašnici v Ulici S. Chiara v Gorici.
Predavanja
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v petek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu predavanje Romana Rodara iz Gorice «O potovanju po Donavi in po Volgi». Predavatelj bo svoja izvajanja ponazoril s 300 barvnimi diapozitivi.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se je že pričelo vpisovanje za 8. slovenske športne igre, ki bodo 31. marca na Piancavallu. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, do četrtka, 28. marca. Organizator je v ta namen najel avtobus, ki bo na smučarski center odpeljal mlade športnike in njihove starše. Tek movanje bo veljalo tudi za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
Slovensko planinsko društvo bo i-
melo v sredo, 3. aprila 27. redni občni zbor, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva.
Kino
Corica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z delom «Il capitano di Ko-penick».
CORSO 16.30—21.30 «Ma che razza di amici». D. Camion in J. Cocco, Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-21.30 «La vacanza». V. Redgrave in F. Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom
VITTORIA 16.3Ò—21.30 «Paura d'amare». D. Watermann in A. Sas-tedo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Rosamunda non parla, spara». A. Girardot in M, Biraud. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 2030 nastop gledališke skupine.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Papillon». Barvni film.
PRINCIPE 17.20-22.00 «Chi è l'altro». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «Zanka», trancoski barvni film oh 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bombaši», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Cosa nostra», amer.-itali-janski barvni film ob 19.30.
PRVACINA «Trnuljčica», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Cristina Amirane, Jes-sice Zuliani, Federica Cornar, Barbara Bonini, Federica Xocato.
SMRTI: 71-letna gospodinja Francesca Fabrizi, 65-letni upokojenec Guglielmo Zotti, 82-letna Frančiška Kralj.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
27. marca 1974
PPPl
Preteklo soboto je Glasbena matica priredila koncert v telovadnici slovenske srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini, številnemu občinstvu je igral tudi «blok flavt kvartet»
•II lilllllllllllllllllll II Hilli Ulil III III llllllll lili I(MI1I1IIIIIIIIIIIII II llllllllll MIH Hilli II III lllllllllllllllllllllllllllllll
KAJ PRAVIJO
Pojav inflacije
v krosih je zajel — skoraj ves svet
Trenutno je na prvem mestu sicer Japonska Tudi drugod ne bo ostalo pri sedanjem stanj*
V zadnjih časih, ko nas tako rekoč sleherni dan preseneti kaka nova in seveda vedno višja cena, nas z vodilnih mest skušajo tolažiti, da inflacija ni italijanska specialiteta, ker da je zajela ves svet. In res je nekaj dežel, kot na primer Madžarska, ostalo izven tega pojava, toda drugod po svetu so resnično imeli še višjo stopnjo inflacije kot smo jo doživeli pri nas, kar pa naj nas ne tolaži, kajti razmere pri nas so takšne, da ti mogli že v bližnji prihodnosti doživeti še hujši udarec kot so ga doživeli kje drugje. Ne toliko «v tolažbo», pač pa v ilustrativne namene bomo navedli podatke glede inflacije, ki jih je zbrala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, znana bolj pod kratico OECD. Po teh podatkih se je v letu 1973 v trinajstih od 23 vodilnih industrijskih dežel na svetu stopnja inflacije nič manj kot — podvojila. Nobena izmed razvitih dežel ni zmanjšala naraščanja inflacije, le nekatere se temu pojavu kolikor toliko uspešno upirajo, kot so to na primer Avstrija, Francija, Holandska in Norveška.
Najvišji dvig cen in torej najvišjo inflacijo je doživela Grčija, kjer so zabeležili v letu dni kar 30,6 odst. višje cene. Najnižjo inflacijo pa so imeli v Luksemburgu: 6,1 odst. Grčija je, logično, ena tistih držav, kjer se je stopnja inflacije podvojila. Toda sem spadajo tudi Islandija 128,4), Turčija (19,9), Japonska
•lllllllllllllllllllllllllllllllimmilllllllllllllimillllllll
NA FILMSKIM PLATNIH
WOODY ALLEN:
«The Slceper»
Woody Alien je prav komični meteor, ki je vedko obetal, a je kmalu pokazal svojo veliko omejenost. Bili smo med prvimi, Ki smo cenili Allenavo komičnost, saj so bili njegovi prvi filmi polni iznajdljivih dovtipov in «ga-gov». Tudi z zadnjima dvema filmoma nas seveda A'ien tu pa tam še zabava, a zabavnih idej je ie nekaj sredi obVja ponavljanja in dolgočasenja. To nam žal dokazuje novi film, «The Sleeper» (11 dormiglione — Dormi ancora, Mike!), ki je tako površno in na hitro izdelan, da razodeva pomanjkanje vsakega resničnega zanimanja s strani avtorja-pro-tagonista.
UGO LIBERATORE:
«Noa Noa>
Tudi Vgo Liberatore je veliko razočaranje. Bili smo med redkimi, ki smo cenili njegova prva filma, «Il sesso degli angeli», in predvsem «Bora Bora». Celo njegovi scenariji so se nam zdeli zanimivi, predvsem tisti za Cor-buccijev western «1 crudeli». Naslednja filma, «Lovemaker (L’uomo ver fare l’amore)» in «Delitto a Oxford (Alba pagana - May Morning)» pa sta razočarala zaradi nenaravne resnobnosti.
Prejšnjega «Incontro d’amore a Bali» v Trstu niso predvajali, čeprav je film z Lauro Antonelli, ki tedaj še ni bila tako znana (sedaj pa jo Samperi izrablja brez vsake iznajdljivosti: če je imel film «Malizia» vsaj zaslugo odkritja, je verjetno «Peccato veniale» gola komercialna iteraci ja; od te igralke pa še pričakujemo dva filma, Dallamanov film «Venere nuda», ki mu cenzura dela težave, in Longchampsov film «Simona», za katerega se borita dve distribucijski hiši).
Zadnji film Uga Liberatoreja «Noa Noa» se povrne v Polinezijo. Z razliko od filma «Bora Bora», ki je imel pogum izrazito erotičnega dela, ki se je posluževalo stereotipov žanra, pa je «Noa Noa» nerazumljiv poskus pustolovskega filma z nekaterimi erotičnimi elementi.
S. G.
(19,1), Finska (15,6), Španija (14,3), celo vedno trdna Švica (11,9) in končno še Velika Britanija, kjer so imeli za 10,6 odst. višje cene. Izpod 10 odstotkov so imeli: v Kanadi 9,1, v ZDA 8,8, v Franciji 8,5, na Holandskem 8,2, v Avstriji, Zahodni Nemčiji 7,8, na Norveškem 7,6, na Švedskem 7,5, v Belgiji 7,3 in končno v Luksemburgu 6,1.
Ekonomisti pa z gornjimi podatki ne soglašajo v celoti, kajti trenutna angleška kriza se v njenih 10,6 odst. še ne kaže v celoti. To bo prišlo do izraza šele letos. Pa ne samo v Veliki Britaniji, tudi drugod po svetu bo petrolejska kriza, ki je še pripomogla k temu inflacijskemu valu, imela šele letos in v naslednjih letih svoje hude posledice. Pred dnevi smo brali, da bo višja cena petroleja prinesla državam proizvajalkam letos za 60 milijard dolarjev več kot lani in prejšnja leta. Kaže, da so se tisti, ki so to izračunali, nekoliko ušteli, kpj(j.( ta višji strošek, ki si ga bo razde-' lil ves svet, bo še višji, ker v nekaterih krogih računajo, da, bodo višje cene petroleja prinesle proizvajalcem tudi 70 morda celo 72 milijard dolarjev.
Sicer pa poglejmo, kaj pravi OE CD glede tega:
ZDA so lani dale za uvoženo nafto 9,3 milijarde dolarjev, letos jih bo uvoz stal 25 milijard dolarjev. Zahodna Nemčija je lani plačala za uvoženo nafto 5,2 miliiarde dolarjev, letos bo morala odšteti 12 milijard. Francija, ki je lani plačala za uvoženo nafto 3,9 milijarde, bo dala letos 10,7 milijarde. Velika Britanija je lani dala 3,8, letos bo dala 9,5 milijarde. Za Italijo vemo, raj ie bda to tema dneva: l^ni je Italija plačala za uvoženo nafto 3.4 milijarde dolarjev, letos bo treba odšteti okoli 9,1 milijarde.
Razen ZDA smo doslej navajali le evropske države. Toda tudi drugod po svetu imajo in bodo še imeli težave z gorivom. Japonska na primer, za katero so vsi do včeraj trdili, da je doživela velikanske u-snehe in pripravila svetu pravi čudež, bo krenko občutila problem e-nergetike. Lani je Japonska uvozila za 6,6 milijarde dolarjev nafte, letos bo morala za nafto odšteti 18 milijard dolarjev. In tudi Kanada, ki nekaj nafte navrta tudi doma, je lani plačala za uvoženo nafto 1,3 milijarde dolarjev, letos jo bo ta uvoz stal 4 miliiarde.
Po podatkih OECD bodo zahodne dežele letos oditele za uvoženo nafto 115 miliiard dolarjev. To pa je 70 (in ne 60!) milijard dolarjev več kot lansko leto. Na osnovi tega je logično sklepati, da se bo ekonomski razvoj dežel zahodnega sveta nekoliko unočasnil, hkrati pa da se bo inflacija še bolj razbohotila. V mednarodnih obračunih pa bo prišlo do izrednih primanjkljajev, kajti države s toliko višjimi izdatki za goriva ne bodo mogle kriti primanjkljajev z enako povečanim izvozom.
Zato strokovnjaki OECD predvidevajo, da bo na primer Japonska, ki je imela več let zapored uravnoteženo zunanjetrgovinsko bilanco, zabeležila letos primanjkljaj, ki bo šel čez deset milijard dolarjev.
NOVOST NA NAŠI KNJIŽNI POLICI
VENJAMIN KA VERIN:
«Pred ogledalom»
Prevod dobrega ruskega literarnega dela
Tudi pri knjigah je zunanjost večkrat varljiva. Zato vam ne bo žal, če boste vzeli v roke roman, ki ga je v za slovenske pojme neugledni, broširani obleki, izdala Državna založba Slovenije. Roman, ki ga je pod naslovom PRED O-GLEDALOM napisal sovjetski pisatelj Venjamin Kaverin, v slovenščino pa lepo prelil Janko Moder. Škoda je sicer, da založba ali prevajalec nista niti avtorja, niti njegovega dela predstavila slovenskemu bralcu. Tako se bo pač ta moral zanesti na naključje in na srečno roko pri izbiri. Res je sicer, da tudi literarne umetnine dovolj povedo same po sebi. Toda kratko napotilo, majčkeno spremne besede ni nikoli odveč. Pa naj zato že takoj na začetku tega poročila o novih knjigah opozorimo na izjemno dober sodoben tekst ruskega pisatelja. Na tekst, ki po oblikovni poti predstavlja samo to posebnost, ki niti ni nova, je pa vendarle posebnost, ki ni pogosta: da gre namreč za roman v pismih. Na tekst, ki je vsebinsko privlačen, psihološko zanimiv, umetniško iz-brušen, morda sem pa tja malce romantično pobarvan, sicer pa prepričljiv, z jasnimi značaji in človeško topel. Tekst, ki ga z užitkom preberemo, skoraj na mah, in katerega notranje obogateni zadovoljni odložimo. Pa še vedno o njem razmišljamo.
Zgodba je precej dolga, ni pa tako preprosta, da bi jo mogoče obnoviti v dveh treh stavkih. Razen če ne povemo samo tega, da gre za zgodbo o neizpolnjeni ljubezni. Če pa hočemo povedati kaj več, moramo že pojasniti, da je ona študentka, ki se na študentskem plesu v gimnaziji seznani z njim, prav tako študentom. To je nekaj let pred prvo svetovno vojno, nekje na ruskem podeželju. Potem odide ona na univerzo v Petrograd, on pa v Moskvo in njuna ljubezen se odvija v pismih in redkih srečanjih, ko obišče on njo ali ona njega. Potem pride vojna, za njo revolucija. Ona je na jugu v Jalti, on v Moskvi in državljanska vojna ju loči. Ona ostane na Krimu, potem odide v Carigrad. Tu preživi nekaj let, se poroči z nekim beguncem, on pa postane v Moskvi profesor. Ona je slikarka in z umetnostjo se tudi preživlja. Slednjič odide v Pariz, kjer se o-samosvoji. Naveže sicer tesne stike z nekim ruskim slikarjem, toda njena edina ljubezen je še vedno njen dragi v Moskvi. Temu se posreèLdar jo v Parizu tudi obišče. Potem on zboli, zboli še ona in se zdravi in skromno živi na Korziki. On se trùdi, da bi ji dovolil vrniti se v Sovjetsko zvezo, čeprav je on poročen. In to tudi doseže. Toda ona je že hudo bolna...
Taka je torej ta zgodba ljubezni med mlado slikarko in matematikom, zgodba o neizpolnjeni ljubezni. Zgodba o ljubezni, ki ostane živa kljub temu, da je usoda dva mlada človeka odnesla na razne konce sveta in ju ločila. Pri tem je zanimivo, da v romanu ne spoznavamo samo zgodbe ljubezni, temveč spremljamo rast mladega dekleta, razvoj iz preproste študentke v sbkarko, ki jo življenje premetava, ki pa ostaja vse svoje življenje zvesta svojemu dragemu in svoji umetnosti. Samo za to vseskozi živi. Za ljubljenega in za umetnost bi storila vse. N iena poroka, njeno življenje v Parizu z Z'an'm slikarjem, to so le epizode v njenem živi ieniu, ki ie usmerjeno k enemu samemu cilju: k ljubezni in k slikanju.
Na koncu se v čustvo ljubezenskega hrepenenja prikrade še veselje nad bližnjo vrnitvijo v domovino. Toda roman nosi naslov Pred ogledalom. Tak je naslov slike, avtoportreta junakinje romana, ki nam torej odpre svojo notranjost in nam s svojo odkrito
llll!llllllllMllli::it!!!!lllllllllllllllltllllllllllllllllllllll
V Tokiu j’e umrl arhitekt
Izoya Jošida
TOKIO, 26. — Preteklo soboto je podlegel neozdravljivi bolezni sloviti japonski arhitekt Izoya Yošida. Bil je star 79 let. Čeprav je umrl že v soboto, so njegovi sorodniki objavili smrt šele danes. Yošida ni bil le japonski arhitekt, kajti s svojimi deli je zaslovel po vsem svetu. Med drugim je zgradil tudi japonski kulturni dom v Rimu. Njegovo delo pa je tudi tokijsko gledališke Kabuki.
izpovedjo prikaže svoje življenje, polno ljubezni in večnega hrepenenja.
Roman, ki je, kot rečeno, napisan v pismih, predvsem v pismih glavne junakinje, slikarke Lize, in v skromnih ter redkih vmesnih dodatnih pojasnilih, nas s svojo preprostostjo in iskrenostjo ter pronicljivo psihologijo glavne junakinje prevzame, če že ne pretrese.
Nikomur torej ne bo žal vzeti v roke tega romana, o katerem bi lahko še marsikaj napisali: tako o zanimim pripovedi v povojnem Carigradu, o življenju v Jalti, o življenju emigrantov v Parizu, o umetnikih in umetnosti sploh. Toda že vsega povedanega je dovolj. O ostalem bo bralec zvedel, če bo knjigo vzel v roke. Ne bo mu žal.
Sl. Ru.
DEL« « ITALIJANSKEM POLOMU NA DONU MARIO BELLINI:
«V ognju Dona»
Italijanski naslov dela je «Nella fornace del Don» - Delo je eno najboljših s področja
Vojni spomini postajajo vedno redkejši. Minilo je že škoro trideset let od konca drugega svetovnega konflikta in stvar je zatorej precej logična. Vendar je prav, da se od časa do časa še oglasijo knjige o grozotah, ki jih lahko prizadene sodoben tehnološki način vojskovanja. Ljudje ne smejo pozabiti in mladina mora vedeti. Prav to načelo je najbrž vodilo tudi Rečana po rodu, a v Trstu živečega slikarja Maria Bellinija, ki se je v zrelih letih odločil, da izroči tisku svoje spomine na tragičen umik italijanske armade v Rusiji. Knjiga je izšla pri založbi «Società Artistico Letteraria» in i-ma naslov «Nella fornace del Don» («V ognju Dona»), Opremil pa jo je sam avtor, ki se mu je ruska
IIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIHnHIIIIIHIIIIIIIIHinillllllllHIHIIIIHHIIIIIIIIIIIIIHHIHHHHHIHUlIHIinilllll
V SOBOTO IN NEDELJO
«SNEGULJČICA» NA OPENSKEM ODRU
Lep in prepričljiv nastop mladih domačih igralcev
Del openske mladine, ki je v soboto in nedeljo uprizorila na domačem odru «Sneguljčico». Delo je režiral mladi Marko Sosič, ki ga vidimo sredi njegovih «umetnikov»
V	soboto zvečer in nedeljo popoldne je bilo kar živahno v Prosvetnem domu. Lahko se zgodi, da se bo kdo vprašal zakaj. Zato bom v nekaj vrsticah takoj povedala tistim, ki so predstavo zamudili.
Že eno uro pred pričetkom so se mladi openski fantje in dekleta zbrali v Prosvetnem domu in se pripravljali, da bodo namicam. očkom, sorodnikom in vaščanom pokazali, kaj vsega so se čez zimo naučili.
V	soboto zvečer ob 20. uri je prihajalo pred blagajno polno ljudi in prav kmalu so bili vsi sedeži zasedeni. Ob napovedani uri se je zastor dvignil in z maršalom ter poveljnikom straže, v vlogi dveh mladih fantičev, se je pričela o-troška igra v štirih dejanjih. Vsi so pozorno sledili, saj je igra potekala v redu, vsi igralci so svojo vlogo obvladali in tudi režisersko delo mladega Marka Sosiča je dobro uspelo.
Na odru je nastopilo kar 30 igralcev: od najmanjše šestletne Julijane Kalc in do najstarejšega sedemnajstletnega Borisa Košute. Nekateri so posebno nadarjeni, toda vsi so se prav dobro odrezali. Zares pohvalno pa je treba omeniti Sneguljčico, Tanjo Čuk, ki se je verjetno otrokom zelo smilila, kako jo je kraljica, Julijana Sosič, sovražila in mrzila. Nekateri otroci, ki so sedeli v prvi vrsti, so se mačehe res prestrašili, tako da so takoj stekli mamicam v naročje. Otroške igre se vse dobro končajo in seveda pri zadnjem prizoru je prišel princ, Boris Košuta, ki je Sneguljčico rešil in prebudil od smrti. Občinstvo je mlade domače igralce nagradilo z dolgim aplavzom. da so nekaterim kar roke bolele.
Bilo je že pozno, ko so v soboto vaščani zapuščali dvorano. V nedeljo popoldne, čeprav je zunaj sijalo sonce, je spet mnogo ljudi prihitelo gledat še enkrat to otroško pravljico, ki je vsem zelo znana in ob koncu jim ni bilo žal, da so zamudili pomladanskega sprehoda v naravo, saj so odhajali vsi z veselim in zadovoljnim obrazom.
Bilo bi predolgo, da bi imenovala vseh posamezno, le mlade in obetajoče Julijane Sosič, ki so jo vsi nahvalili, moram omeniti, da je z lepim in močnim glasom ter «hinavskim» smehom svojo naporno in zah-
tevno vlogo prav dobro podala.
Mlade domače igralce pa je čakal prigrizek, saj so si ga prav res zaslužili. Prav kmalu jih boste lahko spet videli na marsikaterem odru.
Mirela
Smrtnost otrok v svetu
Za dobo po drugi svetovni vojni je značilno to, da se je v njej močno podaljšala poprečna življenjska doba. Seveda se to odraža predvsem v razvitem svetu, tako da se v bogatem svetu življenjska doba še daljša, v nerazvitem svetu pa se poprečna življenjska doba sicer daljša, vendar je tudi smrtnost otrok velika. Konkretni podatki o tem govore naslednje: Človek skandinavskih dežel bo v poprečju živel nad 70 let, kajti poprečna življenjska doba moških traja 71, poprečna doba žensk pa le malo manj kot 74 let. V Severni Ameriki imamo razmerje: 67,1 za moške in 73,5 za ženske, Brazilija v Južni Ameriki pa ima naslednje razmerje: 49,8 za moške in 56 za ženske, na afriški celini pa imamo poprečje 37,6 — 40 let, tako da afriška ženska živi v poprečju skoraj za polovico krajšo dobo kot severnoevropska.
Samo ob sebi se razume, da je poprečje življenjske dobe odvisno tudi od smrtnosti otrok. Ne moremo navajati vseh zadevnih podatkov, pač pa bomo dali nekaj skrajnosti. Od tisoč otrok, ki se jih rodi v ZDA, jih v prvem letu umre
24,	od tisoč otrok, ki se jih rodi v severni Rodeziji, pa jih umre 259, to se pravi da je smrtnost o-trok v severni Rodeziji desetkrat večja kot v Ameriki. V Franciji umre na tisoč novorojenčkov —
25,	v južnoafriški republiki pa 211. Samo ob sebi se razume, da tudi od teh 211 odpade večina na otroke črnskih staršev, ker je belopolti človek v Južnoafriški republiki gospodar in privilegiran. Tudi Indija, ki se tako naglo množi, ima razmeroma veliko otroško smrtnost — 125 smrti na 1000 rojstev. Na Haitiju pa pride na 1000 rojstev kar 180 smrti v prvem letu življenja.
Clltll GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
pokrajina tako globoko vtisnila v spomin, da jo je po tolikih letih mogel slikati, kot bi še živel sredi nje.
Naj takoj povemo, da je Belli-nijeva knjiga predvsem dokument, saj so v njej zbrani točni podatki in objektivni opisi dogodkov s pravimi imeni njihovih junakov. Vendar je hkrati tudi mnogo več kot dokument. Bellini je namreč ni napisal kot dnevnik, to je kot kroniko vseh dogodkov, katerim je bil priča, pa čeprav izjavlja v podnaslovu, da gre za «vojni dnevnik». Napisal jo je v resnici po mnogih letih, opirajoč se zgolj na spomine. Zato si ni mogel kaj, da bi ne podlegel njihovemu magičnemu mehanizmu, katerega glavna značilnost je prav gotovo v tem, da krha ostrine, briše nebistvene nadrobnosti, omiljuje polemično reakcijo in mitizira, to je, poetično barva samo osrednje dogodke.
Na ta način je Bellini poleg dokumentarnega cilja dosegel tudi literarnega, saj mu je uspelo podati toplo, človeško sliko o umiku italijanske armade z donskega področja, ne da bi se v glavnem izneveril resnici na račun poezije. Prav temu njegovemu posebnemu prijemu je nadalje pripisati dejstvo, da v knjigi ni niti enega samega popuščanja retoriki ali vojni strasti.
Halucinatorični pohod razdrapanih, lačnih, razoroženih italijanskih vojakov v zasneženi, ledeni ruski pokrajini, ko je vsak, pa naj je bil še tako kratek postanek, pomenil gotovo smrt, se v Bellinije-vi knjigi zdrobi na desetine prizorov in prizorčkov, ki nam dajejo sicer slutiti vso tragiko dogodka, a nam hkrati omogočijo pogled v trpljenje posameznikov in poudarjajo humanost dejanj, s katerimi se je anonimna vojska skušala o-hraniti pri življenju. Epski moment je torej odločujoč v pisateljevem obujanju spominov in daje slutiti, da so v Belliniju zanimive pripovedne sposobnosti.
Kar pa se tiče knjige kot dokumenta, naj povemo vsaj to, da se odlikuje po strogi nepristranosti in po velikem smislu za sorazmerje v kategorizaciji dogodkov. Drugače povedano, si avtor nikjer in nikoli ne lasti pravice, da bi sodil o ljudeh in dejstvih. Odnosi med italijanskimi vojaki, ruskim prebivalstvom in zavezniškimi, a v bistvu sovražnimi nemškimi vojaki so orisani iz zornega kota posledic, ne pa vzrokov. Bellini poroča, da se je zgodilo to jp to. Nikjer pa ne pove ali skuša, povedati, zakaj je moralo priti do stanja, ki je sprožilo opisane dogodke. V njegovem prikazovanju dramatičnega u-mika in vsega, kar je bilo z njim v zvezi, ni torej nobenega sovraštva in nobene strasti. Prav zaradi tega mu bralec že nagonsko verjame. In dokument, če hoče primerno učinkovati, mora biti tako sestavljen, da mu človek lahko verjave.
Za zaključek bi zato lahko rekli, da je Bellini napisal v vsakem pogledu zanimivo knjigo, ki nam zaradi omenjenih posebnosti pove o umiku italijanske armade v Rusiji več kot vse druge knjige na isti argument, saj se ukvarja prej s človekom kot s hladnim zgodovinskim dejstvom. Hkrati pa nam «V ognju Dona» odkriva novega pripovednika, o katerem bi res radi še slišali govoriti.
J. T.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sreča je na vaši strani. Lahko se lotite tudi tveganih poslov. Blagor in mir v družini.
BIK (od 21.4. do 2C.5.) Dan bo poln napetosti in dela. Bodite hitri in odločni. Ne bočite nepopustljivi do ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Lahko računate na pomoč vplivne osebe. V čustvenem pogledu se vam bo nudila izredno priložnost.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše najboljše možnosti prihranite za drugo priložnost. Razumevanje v d™užini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepredvidene okoliščine vam u-tegnejo spremeniti načrte. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlje čustvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimiv dan, kljub neizpolnjenim obljubam. Pomagali boste prijatelju, ki vas bo prosil za nasvet.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Če boste v delu hoteli kaj doseči, boste morali biti nepopustljivi. Izpolnjen bo neki načrt.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20. 11.) Bodite oprezni in se ne spuščajte v tvegane zadeve. Srečen večer z drago osebo.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) S poravnavo spora boste izvlekli kar največjo korist. Nekoliko napetosti v družim.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristili boste premor v delu za sestavo nekega načrta za bodočnost. Ljubosumnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V primernem trenutku bodite popustljivi. Preživeli boste prijeten večer s prijatelji.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se sporom s sodelavci, posebno če skupno uresničujete ne ki načrt. Pomenek o načrtih za bodočnost z drago osebo.
SREDA, 26. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost: Življenje v Franciji
12.55	Anketa o poklicih:
Bodoči poklici: fizik
V	prvem delu ankete Walter Licastro proučuje zadevne razmere na področju jedrske energije v Italiji, seveda v odnosu na raziskave na tem področju. Nadalje govori o perspektivah na področju jedrske fizike ter o problemih, ki se jih bo treba lotiti, prvenstveno na univerzah, nàto pa tudi v konkretnem delu. Logično, da gre v tem primeru prvenstveno za jedrske fizike, ki postajajo poklic našega stoletja. Jedrska energija, ki jo je na svetu odkrila zadnja vojna, se razvija danes v miroljubne namene in možnosti njene uporabe so neštete
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Vzgojni problemi: Novi pravni položaj učnega osebja
15.00	- 17.00 ŠOLA
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino Komični filmi
18.45	Poljudna znanost: KRONIKE S PLANETA ZEMLJE
19.15	Ital. kronike
Kronike dela, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 ČRNE AMERIKE Haitski vladarji
V	sodobni Ameriki je «kotiček» nekdanje Afrike. Gre za nekakšen «otok» kjer je še vedno živa stara tradicija, kjer so še v navadi običaji, pogrebni obredi in podobno kot jih beremo v opisih, ki izhajajo izpred 400 let, ko so evropski raziskovalci obiskovali plemena Gane in drugih predelov srednje Afrike. Ta «otok» je v Surinamu, bivši francoski Guajani. Že večkrat omenjeni italijanski strokovnjak Pandolfi je v svoji anketi o črni Ameriki obiskal tudi ta «otok» in bo prikazal tiste ameriške črnce, ki so še vedno tako blizu svojim prednikom, ki so jih pred stoletji na silo pripeljali iz Afrike. Gre za črnske ljudi, ki še danes niso na kdo ve kako boljšem položaju od svojih prednikov. Pandolfi ni imel lahke naloge, . ko je moral priti v stik s temi ljudmi, ki se izogibajo belopoltemu gospodarju...
21.45	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Varietejski spored po želji
Nocoj bodo v tej tedenski oddaji sodelovali Jula De Palma, Aldo Giuffrè ter člani ansambla «I nuovi angeli». Jula De Palma bo pela svoje stare pesmi, Aldo Giuffrè bo prikazal kotiček svojega Neaplja, «1 nuovi Angeli» pa bodo izvajali svoj program
Simfonični orkester in zbor milanske RTV bo pod vodstvom Giulia Bertele izvajal Monteverdijev Magnificat ter Verdijev Te Deum za dvojni zbor in orkester
20.30	DNEVNIK
21.00	LE PIOGGIE DI RANCHIPUR
Film je režiral Jean Negulesco, v glavnih vlogah pa igrajo Lana Turner, Richard Burton, Joan Caufield, Carlo Rizzo, Fred Mac Murray itd.
Film, o katerem je govor, je bil napravljen po Bromfieldovem delu «The Rains Camecame», ki je bilo prevedeno v italijan ščino pod naslovom «La grande pioggia». Delo so bralci sprejeli z navdušenjem, zato ni nič čudnega, če so ga že dve leti zatem tudi posneli na filmski trak. Leta 1955 je delo posnel Jean Negulesco, ki je poklical k sodelovanju odlične scenariste in igralce
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50 in 14.00 ŠOLA:
Kanada, Fizika v športu, Desant na Drvar, Fizika v ladjedelnici, Marksizem, Biologija, Zemljepis itd.
16.10	Risanke
16.25	Košarka: JUGOPLASTIKA — CRVENA ZVEZDA 18.05 Obzornik
18.20	DINAMITARJI
Oddaja govori o ribičih, ki lovijo ribe z razstrelivom. Pravijo, da pride na ta način v morje več eksploziva kot so ga porabili v vojni. To je veliko pretiravanje, dejstvo pa je, da je marsikdo na račun takšnega načina ribolova izgubil življenje ali postal invalid. Filmska kamera raziskuje vzroke takšnega ribolova in osvetljuje problem kot tak
19.00	Zabavno - glasbena oddaja
19.20	Nova slovenska opera:
Pavle Šivic: Cortesova vrnitev
Namen današnje oddaje je opozoriti TV gledalce na novo slo vensko operno delo, na delo skladatelja Pavla Šivica. Gre za Cortesovo vrnitev, ki jo je Pavle Šivic skomponiral na besedilo Hiengove radijske igre. Prvič so to delo uprizorili 20. t. m.
19.45	DETELJ NAGAJIVČEK, risanka
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Film tedna: GOGA
Francosko - tunizijski film v režiji Jacquesa Baratierja, v glavnih vlogah pa igrajo Omar Sharif, Zina Baouraine, Lauro Gaz zolo, itd. Je eden najbolj zanimivih filmov in je bil 1958. leta nagrajen v Cannesu za poetično originalnost ter za izjemno kakovost komentarjev in dialogov. «Goga» je lepa orientalska pravljica o ljubezni med ženo bogatega posestnika in revnim mladeničem. V filmu nastopa Omar Sharif, ki mu je prav ta film odprl pot v filmski svet
21.55	Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine
22.10	DNEVNIK
22.25	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu:
JUGOSLAVIJA — JAPONSKA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.25	Košarka: JUGOPLASTIKA - CRVENA ZVEZDA
19.30	Nogomet: ZR NEMČIJA - ŠKOTSKA 20.00 DNEVNIK
21.15	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu:
JUGOSLAVIJA - JAPONSKA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Koncert.
TRST
12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 16.20 Koncert; 19.30 Kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30	16.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Majhna dela velikih mojstrov; 10.10 O-troški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Simf. glasba; 17.00 Mladi izvajalci; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Montesanov spored; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored: 18.00 Program s kvartetom Cetra; 18.45 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu 21.15 Radijska igra «Radio Caterina»; 22.15 Sopranistka M. Olivero.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Vojna in mir; 9.55 Popevke;
12.40	Opravljivci; 13.55 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Nabožna oddaja; 20.50 Plošče.
Ili PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Bach in Liszt; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Honeggerjev Oratorij; 15.55 Poulenc, Debussy itd.; 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Francoske popevke; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Diplomacija in diplomati: Adenauer; 21.30 Puccini. h SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Iz «Lucie Lammermoor»;
15.40	Violončelist Matija Lorenz; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Naj narodi pojo; 17.45 Prof. dr. M. Skubic — jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pop ansambli;
18.30	Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 So dobna južnoameriška lirika; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
27. marca 1971
HOKBtl-irNA-vLEDU •
V B SKUPINI SP
ZRN odpravila tudi Romunijo
Tesen poraz Avstrije proti Japonski
r kj[UBLJANA, 26. — Danes so v Ljubljani odigrali dve tekmi šestega Kola svetovnega hokejskega prven-stva B skupine. Do presenečenj ni pnslo, v kolikor ne štejemo sem zelo tesnega poraza Avstrije proti Japonski, kar pa ponovno potrjuje
današnje tekme
10.00	ZDA — Avstrija 13-30 Nizozemska — ZRN
17.00	Romunija — Norveška
20.30 Jugoslavija — Japonska
veliko izenačenost sil na tem prvenstvu.
Današnja izida sta bila taka: Japonska — Avstrija 4:3 (1:1, ^ 2:0);
j.JHN — Romunija 6:3 (2:0, 1:1,
Po teh tekmah je lestvica taka: •*n ZTOJ 8, Nizozemska, Japon-®Ka in Jugoslavija 4, Romunija 3, Norveška 1 in Avstrija 0 točk.
CIUDAD MEXICO, 26. - Boksarsko srečanje za naslov svetovnega Prvaka težke kategorije med Fore-rPanom in Nortonom bo veljavno le 2a boksarsko organizacijo WBA, Pjedtem ko je njena sorodna organizacija WBC sklenila, da ne bo priznala izida tega srečanja, ker niso prireditelji spoštovali vseh nje-nih navodil.
KOŠARKA
KADETI
®°f — Inter Milje 107:55 (47:29)
BOR: Perko 9, Kalc 6, Čok 2, Vatovec 12, Košuta 33, Žerjal 19, ^ga 18, Renato Furlan 8.
Prosti meti: 15:42.
Borovi kadeti so po predvideva-nju odpravili Inter iz Milj. Kljub obilni zmagi, pa so naši košarkarji Ponovno slabo igrali v obrambi. y.se kaže, da so se borovci odio-bili le za napad.
Borovci so že od vsega začetka brez težav vodili. Vatovec je imel dvojno nalogo kot trener in igra-J60, Košuta pa je bil najboljši stre-J60 s 33 koši. Dobro pa se je izkazal tudi Perko.
DEČKI
Bor — Don Bosco	58:43
(22:24)	(n,r , .
BOR; Trevisan 2, Race 8, Dovgan 4, Bruno Furlan 27, Pegan, U-d°vič 13, Gombač, Zlovec, Mazzuc-Ca 2, Gruden.
Prosti meti: 4:14.
Srečanje je bilo v prvem polča-«u dokaj izenačeno. Proti koncu Pa so se naši košarkarji le razi-gnali, predvsem po zaslugi Bruna Furlana.
Inter 1904 — Bor 71:39 (42:16)
BOR: Udovič 8, Bruno Furlan 21. Race 7, Mazzucca 3, Gruden, Mesesnel, Trevisan, Dovgan, Gombač, Zlobec.
Prosti meti: 5:16:
V tekmi za prvo mesto je In-1904 premagal borovce, ki so tokrat v prvem polčasu igrali ®|abo. Naše košarkarje je v začetku zajela trema. V drugem de-tu so sicer igrali bolj zbrano, bilo Pa je prekasno. Inter 1904 je ponovno potrdil svojo premoč tudi v tem prvenstvu in je tako zaslu-*ano na prvem mestu lestvice.
b. 1.
SONDRIO, 26. — V Caspoggiu se bo jutri pričelo 18. smučarsko tekmovanje za «Trofejo Vanoni», ki bo letos veljavna tudi za zaključne nastope za evropski smučarski pokal. Na sporedu bosta moški in ženski slalom ter veleslalom.
Pensutti, Nei eo Grmek, Bism, Li-i Vendar pa ni to tekmovanje še u-vio Pensutti, Sedmak, 12 Žarko Bo-1 radno priznano gatec, 13 Soave.
Sodnik: Renato Košuta.
Prosvetno društvo Vesna je organiziralo v Križu, v okviru akcije za obujanje starih vaških običajev, nogometno tekmo med Duljenci in Gur-jenci. V obeh ekipah so nastopili samo domačini, ki prebivajo ali na spodnjem ali na zgornjem delu vasi.
Igra je bila vseskozi na zodovoljivi tehnični ravni in je razveselila gledalce, ki so se zbrali v velikem številu okrog kriškega pravokotnika.
Zmaga je pripadla Duljencem, a remi bi bil gotovo pravičnejši.
Vsi igralci so se zelo potrudili, a najbolj se je izkazal veteran Silvan Sulčič. Upajmo, da se bodo taka srečanja v bodočnosti še ponovila.
Sandor

SMUCANJE
HAMBURG, 26. — Štirindvajset-letni Norvežan Ivar Formo je o-svojil prvi svetovni pokal v nordijskem smučanju s tremi točkami naskoka pred Fincem Mietom in 20 točkami pred Švicarjem Hauser jem.
NOGOMET 'V 'V
Corridoni — Breg	3:2
(14:16, 16:14, 10:15, 15:10, 15:11)
BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, Lovrečič, Pavletič, Sancin, Mene-ghetti, Olenik, Trenta.
CORRIDONI: Buttignon, Calliga-ris, Černič. Furlan, Juren, Montena, Pacorini, Trevisan, Vescovi, Mat-
SODNIKA: Conte in Jacolino Trsta.
Tekma je bila zelo lepa in izenačena. Brežanke so zapravile izredno priložnost in to samo s servisi Zgrežile so več kot dvajset servisov in to je bila tokrat njihova edina huda napaka. Če seštejemo končne točke obeh ekip, vidimo, da je razlika minimalna (4). Breg je zdaj trdno zasidran na sredini lestvice in upati je, da bodo dekleta zaigrala v bodoče bolj soro-ščeno. Corridoni je precej solidna ekipa, ki ima v svoji najboljši
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin il min min imuiiuiiiiiiiiiiimmjum m ii iiIiiIiiiiiiiiiiii„Iiiiii,,„ii,iiiIIII||iIi
Nereu Roccu ne bi bilo žal prevzeti tehničnega vodstva Triestine, ki se nahaja v zelo kritičnem položaju. Vendar pa ni doslej dal še dokončne izjave o svoji pripravljenosti za prihod v Trst, saj je še vedno vezan s pogodbo na Milan, člen 29. pravilnika nogometne zveze pa prepoveduje članom, da bi opravljali med letom delo za več kot eno društvo naenkrat. Vsekakor pa se bo moral kmalu odločiti, saj se nahaja tržaški tretjeligaš v veliki krizi in ne sme zgubljati časa. Prej pa bi se moral prepričati o resnični vrednosti posameznih i-gralcev, saj bi bila vsaka prezgodnja odločitev nevarna.
ODBOJKA
V ZENSKI C LIGI
Breg dokončno pokopal upe na osvojitev prvega mesta
V tekmi s (orridonijem so «plove» zapravile izredno priložnost za zmago
igralki Trevisanovi skoraj neustav- ša dekleta pa so kljub temu zma-Ijivo moč na mreži in je edina eki- gale. Ostala seta sta si bila pre-pa, ki je dvakrat premagala Breg. cej podobna. V obeh so Videmčanke Že v prvih zavrtljajih je bilo vodile v uvodnih potezah, a počasi
fČČGOMET
V NflRASCAJNISKEM PRVENSTVU
pripravila senzacijo
Zmaga Brega v derbiju z Unionom - Tudi Mladost osvojila na tujem obe točki
Enajsterica Gaje v nedeljo pravo
nogomet
Duljenci — Gurjenci 2:1
DULJENCI: Boris Tretjak, Igor Bogateč, Franko Sulčič, Vojko Tretjak. Zmago Košuta, Silvan Sulčič, Loravko Košuta, Boris Tence, Ca-jjarija, Bortolotti, Erminij Sulčič, 12 Rado Tence.
GURJENCI: Darko Košuta, Danilo Košuta, Livi j Švab, Fui vi j Grmek, Darjo Košuta, Sandor Tence, Egon
S. Giovanni — Gaja 1:2 (1:0)
GAJA: Malalan, Počkar, Rismon-do, Grgič Dušan, Kralj Darko, Grgič Boris, Grgič Davorin (Franco), Milkovič A., Stojkovič, Kralj Mauro in Krizmančič, 12 Ghezzo.
STRELCA za Gajo: v 7. min. d.p. Krizmančič in v 28. min. d.p. Stojkovič.
Gaja je pripravila veliko presenečenje, ko je zasluženo premagala prvouvrščeni S. Giovanni.
Z igro kakršno so prikazali, Tržačani niso bili kos našim predstavnikom. «Zeleno-rumeni» so že pa prvih udarcih prevzeli pobudo v svoje roke. Zapravili so si vrsto zrelih priložnosti za gol. Nasprotno pa so domačini z edinim resnim spretnim strelom v vrata presenetili Malalana.
Nevarne akcije So se tudi po odmoru odvijale le. v kazenskem prostoru domačinov. V sedmi minuti je Krizmančič z osebno akcijo preigral obrambo ter s sijajnim strelom zatresel tržaška vrata. V nadaljevanju je za presenečenje poskrbel še spretni Stojkovič, ko je v gneči rezultat podvojil.
Gajevci so prišli spet v odlično formo. V nedeljo pa jih spet čaka težko srečanje z ekipo Zaule, ki je resen kandidat za najvišjo uvrstitev.
Darko Grgič
Union — Breg	1:2
UNION: Bailarin, Malalan, Del Bosco, Benčič, Uršič, Kos, Ancona, Sassi, Lizzi, Colja, Krevatin.
BREG: Krmec (v 26. min. d.p. Polese), Krevatin, Coretti, Košuta, Novello, Grisonič, Perossa, Co-retti D., Bržan, Ferluga (v 21. min. d.p. Kalin), Klun.
STRELCI: v 9. min. in 14. min. p.p. Bržan, v 28. min. p.p. Ancona.
GLEDALCI: 50.
Že v prvih minutah je bila igra lepa in hitra. Breg je znal bolje streljati v vrata in je imel več sreče. Sicer se je srečanje praktično končalo že v prvem polčasu. Prvi gol za Breg je dosegel Bržan, ki je preigral vso obrambo. Drugi gol za Breg je po hitrem protinapadu spet dosegel Bržan. Od tega trenutka dalje je bila igra v rokah Podlonjercev, ki so dosegli tudi edini gol z Ancono.
S tem dogodkom, se je praktično končal prvi polčas. V vsem drugem polčasu smo videli premoč Podlonjercev in požrtvovalnost «plavili» v obrambi.
Treba je reči, da bi bil v tej tekmi remi pravičnejši.
Mauro
Falco — Mladost 1:2	(1:1)
MLADOST:	Boscarol, Šuc, F.
Gergolet, L. Gergolet, A. Jarc, Ferfolja, Ferletič, Ar. Jarc, Grilj M. Jarc, Semolič.
FALCO: Russo, Boscarol, Carlet, Nicola, Marega, De Odorico, Rusin, Giurco, Minin, Sgubin, De Odorico.
SODNIK: Bain iz Tržiča
STRELCI: v 25. min. p. p. Ž. Grilj, v 26. min. Rusin; v 25. min. d. p. J. Ferletič.
V	prvem polčasu so Doberdobci lepo vodili žogo in so spravili nasprotnika večkrat v veliko zagato. V 25. minuti je uspelo Žarku Grilju premagatr'flàs'jirotnega vratarja. Vodstvo Mladosti pa je trajalo le eno minuto? . ”
V	25. miniMujjè Doberdobci zopet prišli v vodstvo z golom Ferie-tiča. V ostalih minutah igre so se oomačini razigrali in so večkrat o-grozili obrambo gostov. V teh trenutkih se je posebno izkazal vratar Boscarol, ki je bil zanesljiv pri vseh posegih.
Po tekmi so bili vsi duberdobski igralci zelo veseli, še bolj pa njihov trener Ul jan: «Zmage nisem pričakoval. Dosiej še nismo imeli tako dobre ekipe. Najbolj sta me presenetila Silvan Semolič in Jordan Ferletič».
F. K.
Edera — Primorje 5:0 (2:0)
EDERA: Bruni, Volpe, Tenco, Ba-sez, Porcili, Starace, Biloslavo, Mozzoni, Lanteri, Campagnolo, Giurge-vich, 13 Pizzonia.
PRIMORJE: Purič, Čok, Bezin, Castellani, Timeus, Husu, Maestrut-ti, Milič, Albi, Suzzai, Terčič, 12 Trobec, 13 Schilleo.
STRELCI: v 1. min. p.p. Starace, v 25. min. Mozzoni, v 4. min. d.p., v 14. min. in v 21. min. Lanteri.
Visok poraz naraščajnikov Primorja priča, da naša enajsterica še ni prebolela krize, ki jo je zajela v zadnjih tekmah. «Rdeče-rumeni» so v zadnjih treh spopadih pustili nasprotniku kar šest točk in dvanajst golov. Čeprav je bila postava našega moštva zelo okrnjena (manjkali so Guštin, Štoka, Versa in Kralj) tako visok poraz ni opravičljiv. Prosečani niso prikazali nevarnih akcij, ampak slab nogomet, ker se niso potrudili. Manjkala je predvsem borbenost in požrtvovalnost. Največjo krivdo za ta neuspeh nosi obramba, ki je bila zelo nego-
tova. Tudi mladi vratar Purič se ni izkazal tako kot v prejšnjih nastopih.
Edera je prišla takoj v vodstvo v prvi minuti tekme. Domačini so kmalu še podvojili z lepim golom Mozzona.
V nadaljevanju so proseški igralci popolnoma odpovedali in so do mačini dosegli še kar tri gole, po zaslugi napadalca Lanterija.
H. V.
Rosandra — Vesna
0:0
ROSANDRA: Morisani, Gianetti, Mlaka, Brazzach, Clai, Boiadzia, Corbatti, Mihelič, Cattaruzza, Sodo-maco, Zohil, 12 Guarniero.
VESNA: Eva, Zucca F., Švab, Zuliani, Slatič, Ferliga, Sedmak, Kovačič (Košuta), Russignan, Zucca G.. Žerjal, 12 Babič.
SODNIK: Toffoli iz Trsta. Koti 4:4. Gledalcev 30.
«Plavi» bi lahko, z nekaj več šoortne sreče, tudi zmagali, a tudi tokrat so igrali gostje z nepopolno postavo.
V nrvem polčasu so domačini potisnili Križane v njihov kazenski prostor. Ti pa so se zagrizeno in urejeno branili in so imeli v Zu-lianiju svojega naibolišega moža. Po odmoru pa so Križani pogosteje začeli ogrožati nasprotnikova vrata. Vse je kazalo, da bodo odnesli obe točki, a vratar Rosan dre je bil vedno na mestu.
Sandor
ZAČETNIKI
Breg — Giarizzole	0:4
(0:2)
BREG: Mauri, Kocijančič, Sancin, Klabjan, Lovrečič, Grizonič, Ražem, Prašelj, Viola, Scheriani.
GIARIZZOLE: Forzan, Sodomaco, Cesar, Basiacco, Allegretti, Nota-ristefano, Lusetich, Persi, Andriola, Rolci, Suerzi.
SODNIK:	Voza. Gledalcev 20.
Strelci: Lusetich 3, Roici.
Tekma sama ni imela zgodovine. Tržačani so imeli ves čas vodstvo igre v svojih rokah. Predvajali so lepo, skupinsko igro in so bili stalno pred Maurijevimi vrati. Naši fantje so se samo branili in so le redkokdaj poskusili napadati.
Jolo
NOGOMET
REKA, 26. — Jugoslovanska in italijanska nogometna amaterska reprezentanca bosta jutri popoldne odigrali na Reki povratno srečanje za amaterski pokal UEFA.
opaziti, da ni nobena ekipa tako močna, da bi z lahkoto premagala drugo. Prvi niz se je odvijal v popolni izenačenosti, ki je trajalo do 12:12, ko je gostujoči ekipi uspelo doseči prednost in povesti s 14:12. Corridoni pa je pri tem zapravil set žogo, česar pa niso storile Brežanke, ki so osvojile kar štiri zaporedne točke.
Enako je bilo v drugem setu. Takoj je povedel Corridoni, Brežanke pa so začele zasledovati nasprotnika, ga dohitele ter povedle s 14:11. Vse je že kazalo, da bo Breg zaključil tudi drugi set v svojo korist, vendar ni bilo tako: Brežanke so zgrešile servis in drugi set se je končal z istim rezultatom kat prvi, vendar z drugim zmagovalcem.
V trejem delu igre pri stanju 6:5 v korist gostujoče ekipe je prišla na servis Hmeljakova, ki je pospravila kar sedem zaporednih točk in je priborila svoji ekipi prednost, da je gostujoča ekipa ni utegnila več dohiteti.
Četrti set so zasluženo osvojile igralke Corridonija. Tu smo opazili, da so nekatere Brežanke občutile pomanjkanje treningov; pri tem mislimo predvsem na Klabjanovo, ki je morala z igrišča, ker je bila peveč utrujena.
Vse je kazalo, da bo tudi peti set tako izenačen kot ostali. Brežanke so zečele kar dobro, vendar se je pri stanju 4:4 poškodovala odlična Trentova, ki je morala z igrišča in se ni več vrnila na igrišče. Olenikova, ki je nadomestila poškodovano soigralko, ni razočarala. Gostujoča ekipa je prevzela vajeti igre v svoje roke, dekleta iz dolinske občine so še enkrat dohitele nasprotnice in remizirale pri stanju 11:11, vendar več kot toliko niso zmogle. Zmaga je tako pripadla Corridoniju, ki je osvojil set in tudi tekmo.
Po tem porazu nimajo Brežanke več nobenega upanja na napredovanje. Prihodnja kola pa bodo zelo trda: srečati morajo namreč še Monselice in Padovo, ki sta dve najmočnejši ekipi prvestva.
V soboto bodo Brežanke gostovale v nevarnem Pordenonu proti domačemu Libertasu.
VAM
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Porzio — Sokol 0:3 (16:18, 12:15, 9:15)
SOKOL: Zidarič, Kralj, Legiša Lia in Vida, Skerk, žužek, Pašku-lin, Auber.
Sokol je odnesel iz Vidma še 2 dragoceni točki, ki mu dovoljujeta, da obdrži 2. mesto na lestvici. V začetku je res kazalo, da bodo Na-brežinke z lahkoto odpravile svoje nasprotnice, a pri stanju 9:0 v prvem setu, so Videmčanke zaigrale kot prerojene: lovile so nemogoče žoge in so celo vodile s 15:14. Na-
so Nabrežinke odločile seta in tudi tekmo v svojo korist.
Omeniti moramo, da je Sokol nastopil brez svoje najboljše podajalke Sonje Antoni, ki je bila v preteklem tednu žrtev prometne nesreče in še vedno leži v bolnišnici.
Sa
KOLESARSTVO
CEFALU', 26. — Belgijec Roger de Vlaeminck je zmagal na 2. kolesarski dirki po Siciliji. V sprintu je premagal Sercuja in Italijana Bassa. De Vlaeminck je 185 km dolgo progo prevozil v 4.3516” s poprečno hitrostjo 40,320 km na uro.
» »j
MILAN, 26. — V petek opoldne bodo v Milanu uradno predstavili 57. kolesarsko dirko po Italiji.
Ifi
3. amaterska nogometna liga: Baxter — Olimpija
................................................................................................mn
V NEDELJO V FORNI DI SOPRA
Udeležba članov SPD Gorica na smučarskem prvenstvu
Nastopilo je mnogo slovenskih tekmovalcev
V Forni di Sopra, v Karniji, je bile v nedeljo tretje posoško smučarsko prvenstvo. Priredil ga je Sci club iz Gorice ob sodelovanju letoviščarske ustanove in tamkajšnje smučairske šole. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice. SPD je tudi daroval pokal, njegova ekipa pa je osvojila pokal, dar letoviščarske ustanove v Forni di Sopra.
Rezultati so naslednji:
TEK NA 3 KM:
1. Stefano Ervisi, Sci Cai Gorica 17.35'2"; 2. Veronika Tominc, Sci Cai Gorica, 18.02’8”; 3. Roberto Bertohni, Pol. Olympia, Gorica, 18.04'6”; 4. Mauro Franceschini, Pol. Olympia, Gorica, 18.SIT'; 11. Gianna Battisti, Pol. Olympia, Gorica, 29.20”; 12."1 Vescovi'-'Miriam!' Pol. Olympia, Gorica, 29.57’S”;
) \ At, i n i , i k/1 k
TEK NA IGoKM:
L Fulvio Doversi, Sci Cai Gorica, 43.37”; 2. Ararad Khatchi-kian, US AGLI Ronke, 47.58’8”; 3. Ubaldo Romanin, US AGLI Ronke, 48.27'8”; 6. Gian Franco Rozze, Poi. Olympia, Gorica, 52.41’2”: 9. Adriano Culot, Poi. Olympia, Gorica, 57.51'9”;
VELESLALOM:
1. Mauro Fanelli, US AGLI Ronke, 51"3; 2. Roberto Bertolini, Poi.
2. amaterska nogometna liga: Edera — Breg
Olympia, Gorica, 51”5; 3. Bruno Go-miscech, US AGLI Ronke, 52”4; 12. Alessandro Gabrielli, Poi. Olympia, Gorica, 58”5; 13. Loris Nanut, Slovensko planinsko društvo. Gorica, 58"6; 14. Rafael Butkovič, SPD, Gorica, 59''2; 15. Marko Čubej, SPD, Gorica, 59"6; 16. Mauro Dornik, S PD, Gorica, 59”8; 18. Aleksander Ožbat, SPD Gorica 1’01”; 23. Herman Cantelli, SPD Gorica, 1’03”9; 24. Ugo Dornik, SPD Gorica, 1'04”1; 32. Peter Pavel Rener, SPD Gorica, 1’13”4; 36. Bojan Tomažič, SPD Gorica, ri6’'9; 38. Diego Devetak, SPD Gorica, 1'25”2; 39. Mavricij Maligoj, SPD Gorica, 1'35''4; 40. Klavdij Maligoj, SPD Gorica, 1’35"8.
VELESLALOM ŽENSKE:
1. Milena Petenzi, US ACLI Ronke, roi”5; 2. Giuliana Garimberti, -US ACLI Ronke, 1’05”9; 3. Maria
SPGRT MED DIJAKI
V ponedeljek je bilo v občinski telovadnici v Dolini uspelo športno srečanje med srednjima šolama iz Doline in od Sv. JrJto-ba iz Trsta. Tekmovanje je pokazalo, da imamo na teh dveh srednjih šolah precej športno nadarjenih dijakov.
MED DVEMA OGNJEMA
Deklice
«S. GREGORČIČ» — «I. CANKAR»
2:0
«S. GREGORČIČ»: Slavec (k), Pankracij, Antodicola, Ražem, Stefančič, Berdon, Korošec, Kocjančič, Sancin in Komar.
«I. CANKAR»: Gabrijelčič (k), Korošec, Javornik, Samsa, Kalc, Furlani, Starc, Košuta, Bossi, O-livetti.
Sodnika: Race in Trevisan.
Dolinčanke so s preudarno igro odpravile s čistim 2:0 dijakinje od Sv. Jakoba, ki so igrale bolj «na moč». Srečanje je bilo razburljivejše v drugi tekmi.
Dečki
«I. CANKAR» _ «S. GREGORČIČ»
2:0
«I. CANKAR: Slepčevič (k), Per-tot, Kocjančič, Blrgina, Scarpa, Danev, Cunja, Černič, Kresevič,
uo	rvonKe, i ud a; o. mana 71,.
Rita Bradaschia, Pol. Olympia, Go- i Z ^ 'rRpprAR^kven'*' Zaha" rica, 1’09’T; 8. Vesna Cargnel, SPD I	r SlaTVéC„ (k)J
Gorica. 1'44”9.	'	Kermac Barut Gustin l. Kuret,
Kofol, Di ber na rdi, Praselj, R. Ku-
Gorica, 1'44”9.
KOMBINACIJA ODRASLI:
1. Flavio Komavli, Sci Cai Gorica, 55”; 2. Maurizio Donda, Sci Cai Gorica, 56''6; 3. Mauro Russian, Sci Cai Gorica, 57”; 11. Niko Brešan, SPD Gorica, 1'02"1; 14. Adriano Culot, Pol. Olympia, Gorica, 1’02”5;
27.	Rudi Cantelli, SPD Gorica, 1'12”5;
28.	Marko Kranner, Pol. Olympia, Gorica, 1’14”.
OB MESTILA
SPDT obvešča, da bo otvoritev planinske šole na Proseku v petek. 29. marca ob 19. uri v dvorani Prosvetnega domu. Predaval bo dr. Lupine o prvi pomoči pri nezgodah v gorah. Vsem mladim planincem in smučarjem se priporoča, da se vpišejo v planinsko šolo, kjer bodo pridobili osnovno znanje za varno hojo v gorah.
* * «
SPDT obvešča, da so mesta za prevoz na Piancavnllo že zasedena in ne sprejema več prijav.
* • «
SPDT opozarja tekmovalce in sodelavce na 8. ZŠI, da bodo v petek, 29. t.m. objavljena vsa dokončna pojasnila glede tekmovanj, proge, urnikov, razdeljevanja številk, objave rezultatov.
SPDT naproša tekmovalce čla ne, naj poravnajo članarino vsaj za leto 1973 (v Ul. Ceppa 9 ali v Tržaški knjigarni), sicer ne bodo njihovi rezultati upoštevani na lestvici za članskega prvaka, oz. prvakinjo.
ret, Labiani, Zahar, Merlak, Starec. Sodnika: Furiati in Trevisan.
Tržačani so zanesljivo premagali Dolinčane, ki so napravili vse preveč napak pri podajah in pri lovljenju žog. Naj omenimo, da so med dečki nastopil; le prvi razredi o-beh šol.
KROS
Stortalo je po deset dijakov prvih razredov obeh šol. Prvouvrščeni je dobil 20 točk, drugi 19, itd. Po izenačenem boju so zmagali Dolinča-ni, ki so bili skupno le za štiri točke boljši od dijakov iz Trsta.
VRSTNI RED (proga 600 m)
l.	Pertot (C) 1'59”	20
1	Kocjančič (C) 2'02”	19
3.	Slavec (G) 2'03”	18
4.	Kermac (G) 2'04”	17
5.	Guštin (G) 2’04”	16
6.	Kofol (G) 2’05"	15
7.	Daneu (C) 2'C4”	14
8.	Zahar (C) 2T5”	13
9.	Scarpa (C) 2'16”	12
10.	Prašelj (G) 2'19”	11
11.	Labiani (G) 2’20”	10
12.	I. Kuret (G) 2'21”	9
13.	Zlobec (C) 2'22"	8
14.	Starc (G) 2'24”	7
15.	Slepčevič (C) 2’26”	6
16.	Cerkvenič (C) 2’28”	5
17.	Černič (C) 3'00”	4
18.	Dibemardi (G) 3’01”	3
19.	Sever (C) 3'02	2
20.	R. Kuret (G) 3’04”	1
SKUPNO: «S Gregorčič» 107 — «I. Cankar» 103.
KONČNO STANJE: «S. Gregorčič» — «I. Cankar» 2:1.
Ne glede na izid je to tekmovanje pokazalo, da je navdušenje za šport med našimi dijaki dokajšnje.
b. 1.
TONE
SVETINA
V brezoblično, sdvo tišino je izpod Sfinge zahrumelo zrušeno kamenje. Nekaj časa je bobnelo med brezna, potem Pa se je nad njimi razlil prvobiten mir, vanj so padale osamljene kaplje dežja...
«Če si le. zavoljo tega izgubil zaupanje v človeka, potem
pravzaprav nisi nikoli imel. In tudi ne sam vase. Bežal si pred seboj, dokler se nisi soočil z resnico. Preveliko breme in premalo moči... Ne veš, kaj je več ko dovolj sa eno samo življenje in kaj je preveč. Vedno si sodil Nenehoma si sodil. Celo takrat, ko te ni nihče spraševal za sodbo. Kako boš popravil krivice, kdo ti bo sodil za tvoje zmote? Sodiš za nestorjena dejanja, pravičnik ... Ali so tvoje misli brez greha? Ali so tvoje želje čiste kot robovi neba? Ce si takšen, si svetnik! In ne spadaš v to dolino solz in gorja...»
«Jasnosti hočem, nič drugega! In resnico! Zato se opredeljujem in sodim. Če sodim druge, naj oni sodijo mene. Vse spre j men nase!»
«Zmedo prinašaš vase in v druge, ne odrešitve. Kaj veš o narodu in človeštvu? Komu si izmeril srce? In bolečino? Si poiskal vzroke, zakaj nekateri ljudje umirajo od gladu, drugi pa od prenažrtosti? Si izmeril ljubezen in bolečino
mater, ki jim otroci pomro? Tistih, Id jih s silo pehajo v klavnice? Tistih, ki jih ugonobijo bolezni? Preveč enostavno porazdeljuješ dobro in zlo, smiselno in nesmiselno. Učil si se spoznavati ljudi in mislil si, da jih poznaš, še preden sd sebe spoznal do konca ...
Imaš se za močnega, pa si hkrati slabič. Močan človek vedno nadomesti izgubo. Zate raste tisoč boljših deklet, kot je ona. Poišči pravo in napravi iz nje to, kar hočeš, ženske so kot vrbe: kakor jih oviješ, tako bodo rastle. Malo veš o ljubezni. Kdor ljubi resnično, ljubi brez povračila, onkraj vračanja, z dihom večnosti in svobode, brez obveznosti. To, kar ti imenuješ ljubezen, je polastitev, osvajanje, pravica in zahteva močnih, da jih slabši časte kot bogove. Odreci se samoljubju, pa boš resnično velik. Lahko je vcepiti človeku strah, toda ljubezni mu ne vcepiš nikoli...»
šepet je ponehal. Naslonil je vročo glavo na mokro skalo. Hlad je bil blagodejen. Brezbrežna sivina je zavijala stene v tišino. Ni še razvozlal vsega, še se je hotel boriti s svojim dnom, še je hotel izzivati svojo senco...
«Nočem, da bi bilo moje življenje izlito v pesek. Če me truma puhloglavcev ne občuduje, je bilo moje življenje častno... s ponosom zrem nazaj •.. nisem bojazljivec in ne majčken po duhu. Prenesel sem vsakršno trpljenje, iskal sem odpoved. Le krivice nisem mogel prenesti in tega ne, da bi bila poteptana moja čast...»
«čast, praviš? O časti imamo vsak svoje pojme. Le časti, ki ji je ime pamet, je verjeti. Ta čast ima častne posledice...»
«Nočem biti enak sodrgi, ki ošabno hodi po svetu. Šel sem od uspeha k uspehu, od zmage k zmagi, in še moja smrt bo zadnja zmaga ...»
«Smrt... Le čemu smrt? Ne bodi brez potrebe patetičen! Nihče, ki ni doživel poraza, ne zna ceniti zmage. Nikoli ne
govori brez potrebe o smrti. To je nesmisel vseh nesmislov. Konec vseh možnosti. Zate bi bila največji poraz in ne zmaga! Resda ljudem dna nisi bil nikoli enak. Večkrat pa si zamenjal zmoto za resnico, čemu se spogleduješ s samomorilstvom? To je vendar ogabna bolezen slabičev, tistih, ki si jih vse življenje najgloblje preziral in ki jih prezira vsak, ki hoče biti močan. To je plesen razuma.
Raje se vrniva k ljubezni — ona še ni izgubljena. Kakorkoli ji je ime — čaka te na vrhu tega stebra. Usojena ti je, če boš prestal preizkušnjo. Zdaj veš, da moraš biti vojščak. Nisi bil zver, ki se spopade z zobmi in kremplji za svoje. Mrcvaril si njo namesto tistih, ki so jo izbrali za plen. Ne bodi naiven! Ženske ne padajo vrlim moškim v naročje kot angeli z neba! Magnet, ki privlači in ne obdrži, ni magnet! Ni važno le to, da osvojiš, treba je obdržati...»
Stresel se je. Oči so se mu polnile s svetlobo. Oblak se je pretrgal in iz žile je lila vanj modrina. Z visokega neba so padale vse bolj pogoste kaplje, ga šibale po obrazu in po očeh, polzele kakor težke solze po razpaljeni koži. Njegov pogled je zdaj veljal stebru. Od njega ga je ločil prestop čez previs v gladke plati, od koder so nove možnosti vodile kvišku. Za raztežaj vrvi je pregledal naprej, kam bo stopil in kje se bo prijel.
«Ta steber je tvoj! Spregledal si in se očistil! Poklanja tl ga usoda! življenje je kompromis. V naravi stvari je, da propadejo vse skrajnosti. Zelja še ni zločin, kesanje je pot k ponižanju, ki poveliča! Reka resnice teče tudi po potokih zmot. človek vedno najde pot k ljudem.»
Sivina stene se je spet stopila s sivino neba. Zganil se je in se zaplezal v previsno poč. Zdelal jo je brez težave in obstal je na vrhu stebrišča, kjer mu je vstop na gladke plošče zapiral previs. Nad temi gladkimi ploščami se je sovražna
navpičnost stebra zvrnila. Bil je pohlevnejši in slutil je rob in zmago. Pred seboj je imel le previs Oddahnil se je in zdelo se mu je, da gleda v temni obraz Sfinge.
«Ni poti nazej. Zmaga tisti, ki hoče. Na vrhu te čaka ona!»
Zaprl je za nekaj hipov oči in se zazibal v sanje. Videl je svoje dekle iz sanj. Dekle v belem, z rožami v laseh, z nasmehom na ustnicah, z žalostjo v očeh. Stala je na robu tisočmetrske stene in se dotikala neba. Bila je vez med nebom in zemljo, nikoli dosežena; v lepoti, v hrepenenju vetra in stezala roke in ga vabila: «Pridi, oj, pridi!» Za njo je valovala modrina in ljubezen sama...
Segel je	z roko kvišku in našel poč. Tu je zabil	zadnji
okorni klin,	ki mu ga je dal oskrbnik	Torkar. Zabil	ga	je
dovolj globoko, da bo lahko stopil nanj, se zavihtel v previs in prestopil v plošče. Zbral je vse moči in skušal je biti povsem miren. Uprl je oči v oprimke in na vrhu v majhno gred, kjer se bo prevesil na polico. Napravil bo vse tako kot je nekajkrat premislil. Ni pogledal v strahotni prepadi iz katerega se je kadila megla. Njegov pogled je veljal le vrhu stebra.
Roke so	se napele. Prilepil se je k	steni. Dvignil	se	je
stopil na klin, ki je zdržal vso njegovo	težo. Zavihtel	se	je
v previs. Telo mu je preplavil razkošen občutek moči. ZgrabU je rob gredi, preizkusil njeno trdnost, in ko se ni zamalala se je potegnil kvišku...
V trenutku je zanihal nad pošastno praznino, iz katere se je rodila tema. Oči mu je napolnila svetloba daljnih svetov, nikdar odkritih galaksij, novih sonc in zvezd in po nevidnih žarkih modrine je njegov duh hipoma zdrvel » čudovite, svetove neznanega...
(N"daLjevar.i? sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374

MORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno "
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
27. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
VAL PROTESTOV PROTI NOTI ITALIJANSKE VLADE NE POJENJA
«Odločno se bomo zoperstavili vsakomur ki ogroža neodvisnost SFR Jugoslavije»
Beograjska mladina poudarja pripravljenost na sodelovanje z italijansko napredno mladino
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Val protestov jugoslovanskih delovnih ljudi proti noti italijanske vlade, ki trdi, da je ozemlje bivše cone B italijansko, ne pojenja. Danes je konferenca srbske mladine na zahtevo mladinskih organizacij vseh srbskih krajev objavila dokument, v katerem najodločneje obsoja stališče italijanske vlade in izreka brezpogojno podporo jugoslovanski zvezni vladi. Sporočilo poudarja, da so srbski mladinci pripravljeni z orožjem v roki braniti vsako ped domovine. Beograjski mladinski mestni odbor pa je v imenu mladih Beograjčanov izrazil globoko ogorčenje nad grobim napadom italijanske vlade na
ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Odbor v svojem dokumentu med drugim poudarja, da so bili beograjski mladinci vedno pripravljeni sodelovati z vsemi naprednimi italijanskimi mladinskimi organizacijami in še posebej z rimskimi organizacijami. Zato so prepričani, da italijanska napredna mladina ne bo osvojila politike svoje vlade, ki ovira razvoj dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Beograjski mladinci poudarjajo, da so pripravljeni odločno zoperstaviti se vsakomur, ki bi na kakršen koli način hotel ogrožati neodvistnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije.
Delavci motorne industrije v Ra-
Z včerajšnjega protestnega zborovanja v Kopru
kovici pa so v brzojavki predsedniku Titu in zveznemu izvršnemu svetu poudarili, da so jugoslovanski narodi plačali v boju proti fašizmu nedotakljivost meja s krvjo. Pripomnili so tudi, da bodo jugoslovanski narodi ponovno pokazali, kaj zmorejo, če si neofašisti želijo spopad. Deset tisoč delavcev združenega lesnega industrijskega podjetja «Treš-ka» v Skopju pa je na današnjem zborovanju obsodilo zahteve italijanske vlade kot velik udarec dolgoletnemu naporu za mir in razvoj mednarodnega sodelovanja. Delavci so nadalje poudarili svojo pripravljenost braniti mir in celovitost Jugoslavije.
Odločno stališče jugoslovanske vlade je podprlo tudi 2.500 srednješolcev, zbranih na protestnem zborovanju v Nišcu. Prav tako so se za podporo akcij zveznega izvršnega sveta izrekli občani Dubrovnika na velikem protestnem mitingu, delavci delovnih kolektivov v Debru in v številnih drugih krajih Jugoslavije.
Izvršni svet sabora Hrvaške je medtem dobil plaz brzojavk, s katerimi delovni ljudje iz vseh krajev Hrvaške najodločneje protestirajo proti zahtevam italijanske vlade in odobravajo stališče zveznega in republiškega izvršnega sveta. Med drugimi so take brzojavke poslali delavci ladjedelnice «Uljanik» iz Pulja, delavci splitske ladjedelnice, delavci bjelovarskih, šibeniških, munij-skih, rovinjskih, osjeških, čakovskih in poreških delovnih kolektivov.
Prebivalci Metkoviča pa v svoji brzojavki zveznemu izvršnemu svetu, med drugim poudarjajo, da si niso nikoli delali utvar, da se bodo italijanski iredentisti odpovedali stremljenju po jugoslovanskem ozemlju. «Ko pa to dela italijanska vlada,» poudarjajo, «jim sporočamo: nikomur ne bomo odstopili kar je naše, ker nas k temu obvezuje smrt junakov, ki so padli v boju za svobodo in ozemeljsko celovitost naše domovine.»
B. B.
Confiiidustria za temeljito liberalizacijo
RIM, 26. — Predsednik italijanskih industrijcev (Confindustria) inž. Lombardi je danes pojasnil na tiskovni konferenci stališče organizacije do programskih izjav nove Rumorjeve vlade. Inž. Lombardiju bo kmalu potekel mandat in ne bo mogel biti več izvoljen za predsednika združenja. Kljub temu, je poudaril, njegove izjave izražajo mišljenje celotne organizacije.
TERORISTIČNA DEJAVNOST SEVERNOIRSKIH GVERILCEV
Tri bombe eksplodirale v vojašnici v Vorkshiru
Ranjena načelnica vojaške menze • Tragična dveletna bilanca napadov na vojašnice
LONDON, 26. — Trije peklenski roji so davi eksplodirali v neki »jašnici pontonskih enot v York-liru. Ne ve se še, kdo je izvede! entat, domneva pa se, da je delo skih teroristov.
Eksplozije treh strojev so si sle-le v časovnem razdobju 27 minut, obeden od 140 vojakov, ki so bili daj v vojašnici ni bil ranjen, ker i vsi zapustili poslopje po prvi ;sploziji. Prva bomba je eksplo-rala v bližini nekega skladišča, nsebne ekipe vojakov so začele koj pregledovati barake in razna •uga poslopja. Opazili so še dve >mbi, ki pa se jim ni posrečilo, i bi ju dezaktivizirali. Kmalu nato i odkrili še četrto bombo. To so ličili z namerno kontrolirano ak-jo. Od vseh ljudi, ki so bili tedaj vojašnici, je bila ranjena samo na-Inica vojaške menze.
Serija atentatov (ki spadajo vsi okvir gverilske dejavnosti orga-zacije IRA ali podobnih teroristič-h organizacij) proti angleškim vokom se je začela pred dvemi ti, ko je izgubilo življenje 7 ljudi, aoristi so namestili eksplozivni iboj v avto, ki je bil parkiran ■ed menzo vojašnice padalcev v Idershotu pri Londonu. Na srečo bila vojašnica skoraj popolnoma •azna. Atentat pa je terjal vseeno človeških žrtev, in sicer so bili liti: neki katoliški vojaški kurat. :ki vrtnar ter pet žensk, ki so le zaposlene v menzi. Takrat je
0	očividno za povračilno dejanje roristov organizacije IRA zaradi loja 13 katoličanov v Tondonder-\ju. Kot je znano, je 30. januarja 172. leta padlo pod streli angleških adalcev 13 nedolžnih žrtev Tiste-a dne se je začela tudi povečana sjavnost severnoirskih teroristov atoliškega porekla.
Leta 1973 je eksplodirala neka ruga bomba v vojašnici v Alder-lotu, to pot v krožku za častnike loveških žrtev ni bilo.
V septembru lani je v Londonu,
1	sicer v vojašnici raznih enot ned katerimi tudi neka padalska
enota) eksplodirala druga bomba. Tudi takrat ni bilo človeških žrtev. Prav tako ni bilo žrtev pri dveh drugih naslednjih atentatih. Prvi je bil v vojaškem oporišču v Surre-yu, drugi mesec dni pozneje, vedno v Surreyu, v nabornem središču. V začetku letošnjega leta je eksplodirala bomba v nabornem središču za mornarico v Birminghamu. Tudi ta atentat ni terjal človeških žrtev.
Prejšnji mesec je prišlo do najbolj krvavega atentata proti vojakom v zadnjih letih. 12 ljudi je izgubilo življenje zaradi eksplozije peklenskega stroja, ki so ga teroristi namestili v avtobusu, ki je prevažal s tedenskega počitka v Birminghamu skupino vojakov in njihovih svojcev. Med mrtvimi je bila vsa družina nekega vojaka (mož, žena in dva otro ka). Osem dni pozneje so atentatorji namestili bombo pred menzo vojaškega zavoda v Latimeru v Bu-ckinghamshiru. Ranjenih je bilo 10 ljudi.
V Sarajevu se je začel kongres ZK BiH
SARAJEVO, 26. — Danes se je s kongresom zveze komunistov Bosne in Hercegovine začela serija kongresov zvez komunistov republik in pokrajin. Na kongresu v Sarajevu, ki bo trajal tri dni, sodeluje o-krog tisoč delegatov, delegacije republiških in pokrajinskih centralnih komitejev, predsedstva zveze komunistov Jugoslavije in mnogi gostje.
Predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Bosne in Hercegovine Branko Mikolič je v uvod nem poročilu o «zvezi komunistov Bosne in Hercegovine v borbi za socialistično samoupravni razvoj» med drugim dejal, da so osnovne naloge članstva zveze komunistov med dvema kongresoma bile razvoj samoupravnih odnosov, krepitve bratstva in enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti v re
publiki, izvajanje družbeno - gospodarske reforme ter gradnja zveze komunistov republike, kot revolucionarne organizacije delavskega razreda. Poleg težav pri izvajanju družbene in gospodarske reforme je Mikolič omenil tudi rezultate splošnega družbenega gospodarskega razvoja republike med 5. in 6. kongresom. V gospodarsko nerazvitih področjih republike se je zgradilo, oziroma se zgradi okrog 1.100 novih objektov družbenega standarda, da se je industrijska proizvodnja povečala letos za 8 odstotkov, da so zgradili okrog 1.700 km sodobnih cest, da se je število zaposlenih povečalo za 106 tisoč, da so zgradili 152 stanovanj in izročili v obratovanje 197 novih objektov, 47 hotelov in nad 300 šolskih stavb.
Predsednik CK ZK Bosne in Hercegovine se je posebno zavzel za dosledno izvajanje načel demokratičnega socializma in opozoril, da se med opozicijskimi silami zadnje čase pojavlja tako imenovana nova levica, ki zanika socialistično samoupravljanje. Skušala je delovati na področju Bosne in Hercegovine, toda brez uspeha zaradi idejno političnega delovanja zveze komunistov.
Preiskava o Velrovnici
PADOVA, 26. — Po neuradnih govoricah iz padovskega sodišča kaže, da je podpolkovnik Amos Spiazzi, katerega je dr. Tamburino soočil z Eugeniom Rizzatom in Robertom Cavallarom, obtožil bivšega kolovodjo vrste prestopkov. Rizzato pa kljub temu ni reagiral in je vztrajno molčal, kot vedno doslej. Podpolkovnik Spiazzi naj bi tudi priznal, da je bil v stiku z genovskim mi sovskim odvetnikom De Marchijem, od katerega naj bi dobil dvajset milijonov lir. Denar, ki ga je kot vse kaže priskrbel Attilio Lercari. naj bi služil za odprtje novih sedežev gibanja «javno mnenje».
Iz Lombardijevih izjav je razvidno, da italijanski industrijci zahtevajo popolno liberalizacijo na gospodarskem področju z razmeroma rahlimi omejitvami na nekaterih sektorjih. Zahtevajo celo sprostitev izvoza kapitala, ki ga na splošno smatrajo za nekakšen fiziološki pojav, ki je v bistvu zdrav. Zahtevajo tudi uskladitev cen (se pravi zvišanje) za nekatere proizvode, ki so pogojene z višjimi cenami surovin.
V svojem stiku s časnikarji je Lombardi govoril tudi o odnosih s socialističnimi državami, za katere je menil, da se dobro razvijajo in da obstajajo pogoji za njihovo še učinkovitejšo rast.
Z včerajšnjega zborovanja v Kopru: govorniki, ki so ostro obsodili noto italijanske vlade o bivši «coni B»
..........................................nun ululili n iiiiiiiiriiii m n uti unii it unii uni...........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi...................................................................................................................
PRED SODIŠČEM «RUSSEL II.» V RIMU
V soboto proces proti gen. Pinochetu
Skupaj s čilskim «golpistom» so na zatožni klopi fašistični režimi v Latinski Ameriki
RIM. 26. — Prihodnjo soboto se bo začelo v Rimu zasedanje sodišča «Russell H.», ki bo poklicalo na razgovor čilskega generala Pinocheta, brazilskega predsednika Geise-la in nekatere druge državnike Latinske Amerike, kjer so na oblasti diktatorski In fašistični režimi. Sodišče «Russell IL», ki mu predseduje italijanski senator Lelio Basso, je že razposlalo pozive obtožencem, naj imenujejo svoje zagovornike. Nobeden od njih ni seveda odgovoril na poziv in tudi sodišče nima nobene moči, da bi jih na to prisililo. Gre za moralno sodišče, ki tolmači človečansko zavest v svetu in katerega obsodbe zaorjejo globoko brazdo v miselnosti ljudi po vsem svetu.
Amerikanci že dobro poznajo vrednost in pomembnost razsodbe tega sodišča, ki je zasedalo L 1966 v Stockholmu ter je obsodilo ameriška grozodejstva v Indokini. Od tedaj se je položaj, v Indokini popolnoma spremenil:	Amerikanci so zapustili
polotok, čeprav skušajo še vedno s pomočjo saigonskega režima in Lon Nolovih ljudi obdržati oblast v Južnem Vietnamu in v Kambodži.
V	Helsinkih je končala svoje delo mednarodna komisija, ki je obravnavala zločine čilskih golpistov. Ves ta material bo uporabilo tudi sodišče, ki se bo sestalo v Rimu. V tem primeru pa gre za proces, ki je naperjen proti vsem diktatorskim režimom v Latinski Ameriki, ter predvsem proti socialnim, gospodarskim in političnim razmeram, ki silijo reakcionarne sile k nasilju, diktaturi in fašizmu.
Zaskrbljenost v svetovni javnosti zaradi dogajanj v Latinski Ameriki je velika. Italijanski komunistični poslanci Longo, Berlinguer in drugi so vprašali predsednika vlade in zunanjega ministra, če namerava ta sprožiti kako pobudo, ali akcijo, pri mednarodnih organizacijah (OZN, EGS, Andski pakt, tajništvo UNCTAD, Rdeči križ itd.), da bi se napravil čimprej konec strahovitemu divjanju čilskih generalov.
Komunistični svetovalci pravijo v svoji interpelaciji, da general Pinochet in drugi njegovi sodelavci nameravajo umoriti člane Allendejeve zakonite vlade, ki je bila nasilno strmoglavljena 11. septembra lani. Gen. Pinochet je pred dnevi izjavil v Brasilii, da so politični procesi odloženi v nedogled. To pomeni, da se bo fašistični režim skušal otresti svojih političnih nasprotnikov bodisi s tem da si bodo ti vzeli življenje (kot se je zgodilo že z dvema bivšima ministroma), bodisi s počasnim hiranjem in umiranjem v strašnih razmerah koncentracijskih taborišč.
V	prihodnjih tednih pa bo čilska junta postavila pred sodišče desetine in desetine častnikov in podčastnikov, ki so zakrivili «zločin», da so branili zakonito vlado predsednika Ailendeja. Fašistična junta pa na drugi strani uporno odreka vsaj 214 čilskim političnim beguncem, ki so se zatekli na razna veleposlaništva. da bi lahko zapustili Čile.
Mednarodni kapital pa je popolnoma drugačnega mnenja. Pariški klub je pod predsedstvom visokega francoskega funkcionarja, razbremenil čile vsaj začasnega plačevanja svojih dolgov. S tem evropski kapital nudi možnost čilskim golpistom, da se oddahnejo, medtem, ko je uporno zanikal to možnost vladi pokojnega predsednika Ailendeja.
Predsednik sindikata avtomobilskih delavcev zahteva odstavitev Nixona
WASHINGTON, 26. — Predsednik ameriškega sindikata avtomobilskih delavcev, ki šteje poldrugi milijon članov, Léonard Woodcock je danes zahteval, naj kongres odstavi predsednika Nixona. Woodcock je poudaril, da je odstavitev edirto sredstvo za reševanje ustavne krize, ki pretresa ZDA.
Prav tako danes pa je washin-tonski zvezni sodnik John Sirica izročil pravosodni komisiji predstavniškega doma gradivo, ki ga je o odgovornosti Nixona in njegovih svetovalcev zbrala velika porota. Med dokumenti so tudi zaključki komisije o vlogi, ki naj bi jo Nixon imel v zadevi Watergate
Zavod za raziskovanje javnega mnenja Harris pa je dal v objavo rezultate ankete o podpredsedniku Fordu. Večina Američanov (52 odstotkov) meni, da je Ford kvalificiran, da nasledi Nixonu kot državni poglavar. Mnenja o sedanji Fordovi politiki pa so bolj deljena: 37 odstotkov Američanov jo odobrava, 32 odstotkov ji nasprotuje, 31 odst. pa je neodločenih.
Islandija zapira vrata Amcrikancem
REYKJAVIK, 26. — Islandska vlada bo zahtevala od ZDA naj umaknejo svoje oborožene sile iz oporišča Keflavik do leta 1976. Zahtevo je postavil ministrski predsednik Olafur Johannesson, ko je govoril pred islandskim parlamentom.
Z množičnima manifestacijama v središču mesta
Demokratični Milan obsodil divjanje fašističnih pretepačev
Zdravstveno stanje deklice, ki jo je včeraj ranil fašist, se je nekoliko zboljšalo
MILAN, 26. — Demokratični Milan je hitro in odločno reagiral na fašistično nasilje. Desettisoči, ki so se danes zbrali na trgih Loreto in San Babila, so s svojim številom pokazali, kako osamljeni so fašisti med lavnim mnenjem. Manifestaciji so organizirale stranke ustavnega loka, antifašistični odbor in sindikati ter levičarska izvenparlamen-tarna gibanja.
Udeleženci obeh manifestacij so se zbrali pred univerzo in se nato napotili v sprevodu proti središču mesta. Na Korzu Buenos Aires se je sprevod ločil: stranke ustavnega loka, antifašistični odbor in sindikati so šli na Trg Loreto, kjer so govorili predstavniki ANPI, sindikalne federacije CGIL, CISL m UIL, izvenparìaméhfarei pa so zavili na Trg San Babila, kjer so spregovorili številni ' njihovi voditelji.
Vse kaže, da se je nekoliko zboljšalo zdravstveno stanje 9-letne Chiare Antole. Deklico je včeraj hudo ranil desničarski skrajnež, ki je nekajkrat ustrelil proti vhodu študentovskega doma. Zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo, toda le iz razloga, ker še niso mogli izvleči krogle, ki se je zarila v dekličino kost.
DANES V CATANZARU NADALJEVANJE PROCESA VALPREDA
Na dnevnem redu ugovori odvetnikov
Obramba zahteva takoj'snjo oprostitev obtožencev zaradi D’Ambrosieve razsodbe o odgovornosti Frede, Venture in Pozzana za pokol v milanski kmečki banki
CATANZARO, 26. — Pred catan-zarskim porotnim sodiščem se bo jutri nadaljeval proces proti Pietru Valpredi, Robertu Gargamelliju, Emiliu Borgheseju in Mariu Merlimi in vrsti drugih obtožencev, ki so obtoženi pokola v kmečki banki na Trgu Fontana, oziroma sodelovanja pri organizaciji pokola. Kot je znano se je proces začel v ponedeljek, 18. t.m. v telovadnici, ki so jo za to priliko preuredili v sod-nijsko dvorano. Prvo zasedanje je bila le kratka formalnost, na kateri so prisegli porotniki njihovi namestniki, nato pa je predsednik sodišča dr. Zeuli preložil nadaljevanje sodne obravnave na jutri.
Jutri se bo torej v resnici začela sodna' obravnava, ki pa bo omejena na formalno plat. Na dnevnem redu bodo namreč govori odvetnikov in predstavnikov zasebnih strank. «Usul se bo kar cel plaz ugovorov», pravi predsednik sodišča Celestino Zeuli. V začetku razprave bodo morali odvetniki najprej sporočiti v zgoščeni obliki sodnemu tajniku svoje ugovore, ki jih bodo nato razčlenili med obravnavo (obramba, predstavniki zasebnih strank, javni tožilec), nato pa bodo sodniki odločali na eni seji skupno o vseh zahtevah.
Branilci štirih glavnih obtožencev (Valpreda, Gargamelli. Borghese in Merlino) zahtevajo, da se sodna obravnava mora nadaljevati in zaključiti z oprostitvijo obtožencev. V tej zvezi poudarjajo, da obstaja pravno orodje, da se to naredi. To orodje je člen 152 zakonika o sodnem postopku, ki določa, da sodnik lahko v vsakem trenutku oprosti obtoženca, če ni zagrešil prestopka, katerega ga dolžijo. To je teza odvetnika Lombardija, člana Valpredovega obrambnega kolegija, ki se navezuje na nedavno razsodilo preiskovalnega sodnika D'Ambrosia. Kot je znano je milanski sodnik poslal pred sodišče fašiste Franca Fredo, Giovannija Venturo in Mar-
ca Pozzana z obtožbo, da so odgovorni za atentate leta 1969. ki dosegli višek s ptokolom na Trgu Fontana. Ker Valpreda in tovariši niso zagrešili pokola — trdi odvetnik — je dolžnost sodišča, da jih takoj oprosti.
Drugačno je stališče odvetnika Edoarda Ascarija, ki predstavlja zasebne stranke. Po njegovem mnenju je treba združiti proces Valpreda s procesom Freda, Ventura Pczzan, češ da je D’Ambrosiova ■preiskava enakovredna Cudillovi (rimski sodnik, ki je vodil preiskavo proti Valpredi in tovarišem). Temu pa se obtoženci odločno upi: rajo, ker bi prvič pomenilo' nadaljnjo odložitev procesa in drugič, ker' nočejo biti postavljeni na raven fašističnih prevratnikov kot so Freda, Pozzan in Ventura. Temu nasprotuje tudi Mario Merlino, katerega je dr. D’Ambrosio v svoj) razsodbi oprostil in mu zato ne gre v račun, da ga postavijo še enkrat na zatožno klop.
Predsednik Zeuli je vsekakor za nadaljevanje sodne razprave, razen če se kasacijsko sodišče ne izreče za združitev procesa Valnreda s procesom Freda, Ventura Pozzan. Predsednik catanzarskega porotnega sodišča poudarja, da ima sodni zbor na razpolago vse elemente za nadaljevanje obravnave in za razsodbo in zato namerava nadaljevati proces do konca.
Demonstracije v Barceloni
BARCELONA, 26. - Včeraj se je okrog 200 žena zaprlo v neko cerkev delavske četrti Bonavista v Tarragoni. Posegla je policija, ki je razgnala demonstrante, nekaj pa jih je aretirala.
Policisti so včeraj vdrli na leposlovno fakulteto barcelonske univerze. da bi razgnali udeležence nedovoljenega zborovanja. Tudi v tem primeru so aretirali nekaj ma-nifestantov.
Po mnenju milanskega generalnega pravdništva
Nesprejemljiva Venturova zahteva po odstavitvi sodnika D’Ambrosia
MILAN, 26. — Milansko generalno pravdništvo je danes ocenilo za formalno nepredložljivo Ventu-rovo zahtevo po odvzemu preiskave sodniku D’Ambrosiu. Kot je znano sta zahtevo predložila 16. marca odvetnika treviškega fašističnega založnika Ghidoni in Caprari. Gene-
KENIJA IN «STREAK»
Kenijski državniki so že večkrat javno nastopili proti modam, ki jih kenijski državljani posnemajo po pi'ebivalcih tako imenovanega civiliziranega sveta. Z isto strogostjo so tudi obsodili turiste, ki se prepuščajo svojim civiliziranim navadam v Keniji in zato ni nič čudnega, če so ostro obsodili tudi najnovejšega konjička mladine zahodnih držav: «streak».
Kljub strogi obsodbi pa so se odločili za dokaj duhovito kazen, tako, ki bo prisilila vsakega potencialnega «goloteka-ča», da dobro premisli preden se odloči za svojsko demonstracijo. Kot poroča kenijska tiskovna agencija je notranji minister Maniel Arap Moi zagrozil: «Vsakega 'streakerja' ki bomo zasačili na cesti, bomo izgnali z oblačili, ki jih je v tistem trenutku nosil, to je popolnoma golega ali pa kvečjemu s čevlji.»
POŠTEN ROPAR
Predsinočnjim je imel 30-let-ni rimski taksist Angelo Antonio Gloria neprijetno presenečenje: ko je pripeljal na cilj mladega svetlolasega klienta, je ta izvlekel nož ter zahteval od njega listnico. Ker je taksist skušal reagirati, ga je ropar lažje ranil nato pa ga je prisilil, da izstopi in mu izroči listnico s šest’ tisoč lirami.
Fant pa je moral biti usmiljenega srca. Ranjenemu taksistu je vrnil tri tisoč Ur. da je lahko najel drugi taksi in se odpeljal s tem v bolnišnico.
KOMENTAR
Avstralskemu premieru Whit-lamu se je v nedeljo pripetila kaj neljuba dogodivščina: med zborovanjem so ga phertski kmetje napadli in opsovali. V pogovoru s časnikarji je premier1 pozneje poudaril, da mu jajca in paradižniki niso nič kaj všeč, če jih ljudje rabijo za obstreljevanje govornikov, zlasti še ko gre za konzerve.
ralno pravdništvo je mnenja, da je Ventura ravnal v nasprotju z za devnimi zakonskimi določili. O oceni, ki med drugim ni obvezujoča, bo v prihodnjih dneh razpravljalo prizivno sodišče, ki bo moralo odločati o sprejemljivosti zahteve.
Fredovi odvetniki so se medtem obrnili na kasacijsko sodišče, da dosežejo razveljavitev razsodbe, s katero je milansko prizivno sodišče odbilo zahtevo Franca Frede po odvzemu preiskave dr. D’Ambrosiu.
PISMO H RIMA |
Restavracija
Kralj je umrl, naj èìvi kralj. Preminil je Rumor IV. (vlado je pokopal republikanec La Malfa), nasledil mu je Rumor V. Kot vam je znano, Italija že dalj časa ni več monarhija — odpravili so jo z referendumom — a kar se dogaja v teh dneh, nas spominja na neke vrste restavracijo, ki naj bi jo izvedli z zdajšnjim referendumom :	v zloveščem
primeru, da bi na tem zmagali «da», bi obnovili — skupaj z nerazdružljivostjo zakona — absolutistično monarhijo, inkvizicijski režim. Pahnili bi nas v dobo, ko ljudje niso bili državljani, pač pa podložniki (morda celo podložniki papeža - kralja, kot so sanjali nekateri neogvelfi italijanskega preporoda). Donat Cattin je z enim samim stavkom dobro prikazal položaj: ne bojim se toliko — je dejal — državnega udara, kot nevarnosti «minidegolizma». Ost — prelahka uganka — je naperjena proti človeku, ki, vsaj tako kaže, bi si želel vlogo «malega De Gaulla» — ne samo zaradi majhne postave — de-mokrščanske Italije: Fanfani-ju. To je odgovor Donat Cattino na izgon iz Blagajne za jug, ki ga je brezobzirno zahteval Fanfani, da bi «strl — pravi Donat Cattin — demo-krščansko levico.»
Dejstvo je, da kandidat za «minidegaulla», medtem ko na eni strani poveličuje neprekin-Ijivost demokratične solidarnosti, je po drugi prišel v Videm, da bi pozval k novemu «18. aprilu», k vzdušju križarske vojne, ki je leta 1948 prineslo KD v imenu protikomunizma (začela se je «hladna vojna» ) hegemonično oblast, ki jo demokristjani z raznimi kritji izvajajo že četrt stoletja. Vse to Fanfani imenuje «javnokoristno službo obveščanja volivcev, ki si jo je KD naložila v korist državi. Prvi primer takega obveščanja sta dala prav Gabrio Lombardi in Gedda, po katerih pravilno tolmači dokument škofovske konference le kdor trdi, da raz-poroko hočejo «komunisti, socialisti in homoseksualci» in da je zakon Fortuna - Basiini le spodbuda k prešuštvu.
Rumor V. stopa torej na prestol v tem dvoumnem vzdušju lova na čarovnice : v resnici je on sam prva žrtev dvoumnega položaja, saj mora obdržati ravnovesje med formalno obvezo «nevtralnosti» in kampanjo, ki so jo sprožili pristaši katoliškega mračnjaštva, katerim Fanfani pušča proste roke, da bi z referendumom 12. maja uresničil restavracijo «18. aprila».
Formalno ni nobene razlike med četrto in peto Rumorje-vo vlado, razen dejstva, da je ta tristranska namesto prejšnje štiristranske : politična platforma je ista —- levi center —, program je isti, iste so težave (inflacija). Prav zaradi tega pa se upravičeno vprašujemo, kako se bo nova vlada lotila teh vprašanj, če je prejšnja padla, ker jih ni rešila. Razblinilo se je upanje «stotih dni», inflacija drvi z nezmanjšano hitrostjo, mednarodni denarni sklad nam bo dal posojilo z istimi pogoji, ki so že dvignili toliko prahu; «austerity» se je zrušila ob zaskrbljujočem dogodku na Jožefovo, ko so v Rimu tolpe neofašističnih huliganov napadle šoferje avtobusov, da bi sprovocirale nerede. Prav smo imeli, ko smo opozarjali na nevarnost referenduma : kar se je zgodilo v zadnjih tednih potrjuje, da z glasovanjem 12. maja ne bomo odločali le o razporoki v Italiji. Prav zato mora na referendumu zmagati fronta zagovornikov razporo-ke: zmagati mora s podporo tistega velikega dela katoliških volivcev, ki po besedah don Franzonija, tolmači raz-poroko, kot kirurški nož, s katerim odstraniti že bolno tkivo. Ti katoličani zavračajo poseg škofov in opominjajo, «da je papež nekega dne pooblastil Portugalce, da uničijo Saracene, ki odklanjajo krst,» in da «Portugalci še danes izpolnjujejo to poslanstvo v Angoli in Mozambiku.»
Reči «ne» 12. maja pomeni poudariti, da nočemo, da se z nami ravna kot s Saraceni, da smo zreli za odklon restavracije, da odklanjamo «mi-nidegolizem».
MARIO DEZMANN