/ Ljubljana, torek 26. aprila 1932 Cena 2 Din Cpravaištvo: L .oijana, iCnafljeva ulica 5. - Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserattri oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL 3. — TeL 3492 ia 2492. Podružnica Marbor: Aleksandrova cesta St 13 — Telefon it. 2455. Podružnica Celje: fvocenova ulica št 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180, Wien št 105 241 Naročnina gnaža mesečno £> — Dm. za tnozemsfro 40— D ti. Uredništvo: Ljubljana. Knaflfeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 In 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje Kocenov* ul 8 Telet 5t 100. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po t*rtfu Volitve v Avstriji Poraz meščanske opozicije na Dunaju — Hitlerjan-stvo postaja tudi v Avstriji važen politični faktor Slovenska stranka obdržala svoje postojanke THmaj, 24. aprila, d. Pri včerajšnjih volitvah v dunajski občinski svet je bilo oddanih skupno 1,159.360 glasov (leta 1927 1.163.440). Dobili so: socialni demokrati 682.322 (693.621), krščanski socialci 233.622 (prej enotna lista 423.615), Velenemci 8.858 (prej del enotne ilste), narodni socialisti 201.365 (7.248), komunisti 20.839 (7.521). Ker je bilo število mandatov znižano od prejšnjih 120 na 100, dobe socialni demokrati 66 mandatov (prej 78), krščanski socialci 19 (40), Velenemci 0 (2), narodni socialisti 15 (0), komunisti 0 (0). Pomembno je, da so krščanski socialci in Velenemci znatno nazadovali, narodni socialisti pa močno napredovali. Volilna udeležba je bila približno enaka kakor pri zadnjih občinskih volitvah vendar pa za 33.000 volilcev manjša kakor pri zadnjih volitvah v parlament. Socialni demokrati so pridobili 1 mandat, krščanski socialci izgubili 15 in Velenemci 1. Na glasovih so izgubili socialni demokrati v primeri z zadnjimi parlamentarnimi volitvami 21.000, krščanski socialisti 49.000, dočim so narodni socialisti skupno z glasovi Heimatbioka pridobili 146.000 glasov. Narodni socialisti so skoro izključno napredovali na stroške Schobrovega bloka in krščanskih socialcev. Borba med krščanskimi socialci in demokrati se je končala skoro izključno v prid narodnim socialistom, ki so zbrali 18 odstotkov oddanih glasov. Komunisti so svoje število volilcev podvojili. Dunaj bo ostal še nadalje socialističen, upoštevati pa je treba, da so narodni socialisti pridobili 15 mandatov. Meščanska c pozicija, ki je štela doslej 42 zastopnikov <40 krščanskih socialcev in 2 Velenemca), pp ie skrčila na 19 zastopnikov. Ker so sot ciaini demokrati dobili skoro dve tretjini, j° jasno, da v upravi dunajskega mesta ni pričakovati lzprememb. V dunajska okrajna zastopstva je bilo izvoljenih 372 socialnih demokratov, 140 krščanskih social,;ev, 116 narodnih socialistov in 2 komunista. Doslej so bili okrajni predstojniki v 16 dunajskih okrajih socialni demokrati, sedaj pa bodo okrajni predstojniki socialni demokrati v vseh 21 okrajih. V petih ok.-ajih bodo narodni socialisti imeli namestnike okrajnih predstojnikov. Spodnja Avstrija r-nnai, 24. aprila, d. Pri volitvah v nižje- »vstrijski deželni zbor je bilo oddanih 795.530 gla=ov (pri zadnjih volitvah 24. aprila 1927 826.669). Pobili so: socijalni demokrati 272.274 (307.005), krščanski eocija-listi 362.73« (prej enotna lista 474.238), l.andbund 10.006 (23.597), Velenemci 18.398 (prej del enotne liste), narodni socijalisti 110.774 (8887), komunisti 8480 (3275) gla- Ker je bilo število mandatov znizano od «0 na 56. so dobili krščanski socijalisti 28 (33). sorijalni demokrati 20 (21). Velenemci 0 (5), Landbund 0 (1), narodni socijalisti 8 fO). komunisti 0 (0) mandatov. Krščanski socijalisti so dosegli razmeroma lep uspeh. Ker pa jim manjka 1 mandat do absolutne večine, bodo morali pač nekoliko revidirati svoje stališče napram sorijalnim demokratom. Značilen je polom Velenemcev, ki so izgubili vse svoje mandate v korist narodnih socijalistov. Volilna udeležba je bila za približno 4"'« manjša, kakor pri zadnjih deželnozborskih in parlamentarnih volitvah. Napram letu 1930. so krščanski socijalisti pridobili okroglo 2000 glasov, socijalni demokrati 19.000, Velenemci in Landbund pa so izgubili 42 tisoč plasov. Narodni socijalisti so dobili 22.000 glasov več. kakor pri zadnjih parlamentarnih volitvah skupno_s Heimatblokom. Ta povišek znaša točno 25 ° n. Občinske volitve na Koroškem Celovec, 24. aprila, d. Volitve r občinska zastopstva koroških občin, izvzemši Celovca, so potekle mirno. V čednem okraju Pliberk je bilo oddanih 2605 glasov, od katerih so dobili Slovenci 1149 (44 mandatov), socialni demokrati 693 (21), razne druge stranke 282 (10), gospodarska stranka 210 (8). Landbund 165 (5), narodni socialisti 54 (2), komunisti 52 (2). V sodnem okraju Železna Kaplja so od 1022 veljavnih glasov dobili socialni demokrati 569 (14 mandatov), Slovenci 389 (9). stanovska zveza 241 (6). narodni socialisti 190 (4), gospodarska stranka 133 (3). V sodnem okraju Velikovcu je bilo ve- ljavnih glasov 5383 in so dobili: socialni demokrati 1549, (47), gospodarska zveza 1334 (44), Landbund 803 (21). Slovenci 768 (20). razne stranke 607 (15), narodni socialisti 322 (5). V splošnem so socialni demokrati napredovali po številu občin, nazadovali pa po številu mandatov. Komunisti imajo po vsej deželi komaj 13 mandatov. Narodni socialisti, ki so pri zadnjih občinskih volitvah kandidirali v 13 občinah ter dobili 24 mandatov, so sedaj nastopiLi v 90 občinah ter pridobili 240 mandatov na račun Heim-wehra in Velenemcev. Slovenci, ki so nastopili zelo disciplinirano, so ohranili skoro vse svoje dosedanje mandate. Slovenska stranka je izgubila sicer nekoliko glasov, pridobila pa je nekaj mandatov. Po 1 mandat je pridobila v občinah Svetna vas, Galicija, Tribuoe, Važenperg, škocjan in Radiše, po 2 mandata v občinah Libeliče in Bilfovs, po 3 mandate pa v Šmarjeti v Rožu. Izgubili pa so po 1 mandat v Bistrici, v Rožu, v Kotmari vasi, GHnjah. Na Blatu, v Št. Jakobu v Rožu in na Rudi, po 2 mandata ▼ Beli, Ledincah, Doleh in 3 mandate v Bistrici pri Pliberku. V Globasnici ni bilo volitev, ker je bila potrjena edina slovenska lista, dočim je bila v Rožeku slovenska lista zavrnjena. Na štajerskem Gradec, 24. aprila, d. Občinske volitve, ki so se vršile skoro povsod po Štajerskem, razen v Gradcu, so potekle v splošnem precej mirno. Ker je skrutinij zelo kompliciran, končni rezultati še niso znani. V splošnem se je vršila volilna borba med socialnimi demokrati, krščanskimi socialci, narodnimi socialisti, gospodarsko stranko, komunisti in celo vrsto drugih strank. Solnograška Solnograd, 24. aprila, d. Pri volitvah v 5o'nograški deželni zbor je bilo oddanih 88.764 glasov (L 1927 122.262). DofeiLi so: krščanski socialci 44.013 (enotna lista 73.900), socialni demokrati 29.810 (39.249), Velenemci 2050 (del enotne liste), Landbund 7361 (7790), narodni socialisti 24.125 (601). Izvoljenih je krščanskih socialcev 12 (13), socialnih demokratov 8 (9), Velenemcev 0 (2), Landlbund 0 (1). narodnih socialistov 6 (1), komunistov 0 (0). Narodni socialisti so napredovali na korist Landbunda in Velenemcev, tako da se more večina ustvariti le iz krščanskih socialcev in socialnih demokratov. Vtis v Beogradu Beograd, 25. aprila. M. Izid volitev na Dunaju kaže, da bo ostalo v glavnem razmerje v dunajskem občinskem svetu neiz-premenjeno. Dunaj ostane še nadalje v rokah socialnih demokratov, ki so svoje pozicije le še pojačali in si priborili predsedniška mesta v vseh okrajih. Manjkata jim samo dva mandata do absolutne večine. Zanimiv ie izid glede razmerja ostalih strank. Največji uspeh beležijo prav za prav narodni socialisti, dočim so izšli krščanski socialci iz volilnega boja zelo decimirani. Ostale srednjemeščanske stranke so sploh docela izginile. Dr. Schobrov blok je ostal brez mandata. Narodni socialisti, ki dosedaj niso imeli nobenega mandata, so jih dobili včeraj 15, torej samo štiri manj, kakor jih imajo krščanski socialci in 18 odstotkov vseh glasov. To je dokaz, da se hit-lerianstvo pod vplivom Nemčije tudi v Avstriji vedno bolj razvija, ter da bo treba v bodoče računati z njim kot političnim faktorjem. Dunaj, 25. aprila, s. Po včerajšnjem volilnem uspehu so narodni socialisti usmerili sedaj svojo agitacijo na razpust parlamenta. Njihovo glasilo »Die Deutschosterreichi-sche Tageszeitung« napoveduje že danes, da so včerajšnje volitve iasno pokazale, da parlament v sedanji sestavi ni več v skladu z vol i o prebivalstva in ga je treba nemudoma razpustiti. Fronta starih strank je prebita in tudi v Avstriji je Hitler nastopil svoje vodstvo. Ze danes je bilo v Avstriji oddanih 500.000 narodno socialističnih glasov, čez pol leta pa se bodo glasovi še podvojili. Nov ameriški reparacijski načrt Znižanje obresti za vse nemške dolgove Pariz, 24. aprila d. Več pariških listov je objavilo vest. da nameravajo velesile ■povabiti vlade podunavskih in balkansk h držav na reparacijsko konferenco, ki se bo pričela 16. junija v Lausannu in se bo sklepalo na njej o ukrepih za pomoč Avstriji, Madžarski. Češkoslovaški, Rumuniji, Jugoslaviji. Bolgariji m Grčiji. V Lausannu bodo navzoči vsi gospodarski m finančni strokovnjaki velesil, zaradi cesar bo mogoče tamkaj mnogo preje priti do pozitivnega uspeha kakor pa na nedavni konferenci v Londonu. Washington, 25. aprila, d. Prijatelj senatorja Boraha, Lewinson. ki je aktivno sodeloval pri sestavi pakta, s katerim se proglaša vojna kot nedovoljeno sredstvo za dosego političnih namenov, je izdal nov re-paraciiski načrt, ki je predložen v izjavo merodainim političnim in finančnim osebam Zedinienih držav. Lewinsonov načrt temelji na misli, da morajo upniki nastopiti solidarno proti plačila nezmožnemu dolžniku in da ni nobenih zasebnih dolgov. V podrobnostih določa ta načrt, naj bi Nemčija 14 let plačevala po 150 milijonov na leto, skupno torej 2 milijardi 100 milijonov dolarjev, nadalje obiesti in amortizacijo Youngovega in Da\vj-sovega posojila, z omejitvijo, da se črtajo vsi internacijonalizirani dolgovi, ki bi se imeli plačati direktno ali pa preko Londona. Obrestna mera vseh nemških posojil v inozemstvu se zniža na 5.6 odstotka, kar bi pomenilo za Nemčijo prihranek 145 milijonov dolarjev. Za dobo treh let se ukine amortizacija Dawesovega in Youngovega posojila. Lewinsonov načrt določa končno bistveno znižanje vojnih izdatkov v posameznih državah ter zahteva, naj Nemčija sprejme reparacijski načrt z ljudskim glasovanjem. Senator Borah je na ta načrt že pristal. POVEČANA POLITIČNA ZMEDA V NEMČIJI Nedeljske volitve niso niti v Prusiji, niti v drugih nemških deželah ustvarile delazmožne večine — Nemogoča sestava nove pruske vlad - Porast hitlerjevskih glasov Berlin, 25. aprila, d. Kakor se je dalo sklepati že iz prvih snočnih rezultatov o deželnozborskih volitvah na Pruskem in drugih nemških deželah, so narodni socialisti v glavnem res dobili ono število glasov, na katero se jc dalo sklepati iz obeh predsedniških volitev, niso pa dosegli take pozicije, da bi mogli sami ali pa v zvezi z drugimi desničarja prevzeti deželne vlade. Te slike tudi končni rezultati volitev niso bistveno izpre-menili, le da so narodni socialisti dobili še več glasov, kakor se .ie splošno računalo in da so zlasti na Pruskem napredovali še tudi v primeru s predsedniškimi volitvami. Ostale stranke so z izjemo centruma in social. demokratov precej nazadovale. Ljudska stranka, državna stranka, gospodarska stranka m cela vrsta manjših zmernih meščanskih strank so izšle iz volilne borbe decimirane, mnoge pa so ostale sploh brez zastopstev. Zato pišejo nemški listi o »katastrofalnih volitvah«. Odločujoči faktor v pruskem deželnem zboru bodo po čudnem naključju prav za prav komunista in .ic od njih odvisno, kdo bo imel večino. Jasno je, da bo izid nedeljskih volitev vplival ne samo na razvoj v posameznih nemških deželah, nego tudi na nadaljnji razvoj nemške državne notra-pie in zunanje politike. V notranji politiki bo izid nedeljskih volitev povz-ročil še večjo zmedo, še težje pa bodo posledice nedeljskih volitev v zunanje -političnem pogledu. Četudi bo ostala še nadalje na krmilu Briiningova vlada, bo morala še v mnogo večji meri ka-kor doslej upoštevati psihozo nemškega naroda, ki se izraža baš v porastu Hitlerjevih glasov. Pruska Berlin, 24. aprila, d. Rezultat včerajšnjih volitev v pruski deželna zbor še ni uradno ugotovljen, vendar pa slake ne more bost-vino spremeniti. Oddanih je bilo 22.402.844 glasov, dobili pa so socialna demokrati 4 674.943 (pri zadnjih državnozborskah volitvah L 1930 4,989.000), nemški nacjonal-ci 1,324.936 (1,968.000), centrum 3 3/4.441 (3 058.000). komunisti 2,819.602 (j,141.000). nem škal j udska stranka 330.825 (1,004-000), gospodarska stranka 191.021 (803.000), narodni socialisti 8.008.219 (3,96/.000) krščanski socialci 255.066 (.509.000) glasov. Ostali glasovi so bili razcepljeni na manjše skupine. Po teh rezultatih bi štel novi pruski deželni zbor 160 narodnih socialistov, (dosedaj 7), 93 socialnih demokratov (137). 67 pristašev centruma (71), 56 komunistov (48), 30 nemških nacionalcev (71), 6 pristašev nemške ljudske stranke (40), 6 pristašev državne stranke (22)., 3 pristaše gospodarske stranke (16), 3 pristaše stranke podeželskega ljudstva (2) in 5 krščanskih socialcev (4) _ Napram zadnjim državno-zborskvm volitvam so pridobili narodni socialisti 4 milijone glasov in centrum pa 300.000 glasov, izgubili pa so socialni demokrati 400.000, nemški nacionalci 500.000, nemška ljudska stranka 700.000 (skoro dve tretjini svojih volilcev iz 1. 1930), demokrati 350.000, (polovico volilcev iz 1. 1930), nemška gospodarska stranka 600.000 (tri četrtine volilcev iz 1. 1930). Cetrum je obdržal svoje posestveno stanje ter je celo nekoliko napredoval. Pruski deželni zbor je rmel doslej 450 članov. Vlada ministrskega predsednika Brauna. ki se je naslan jala na socialne demokrate, centrum in državno stranko, je imela za seboj 230 glasov, torej večino 10 glasov. Po včerajšnjih volitvah nima nobena skupina večine; desničarji imajo 205 mandatov, dosedanja večina vem a rs k e koalicije pa 174. Odločilni faktor v novem deželnem zboru so sedaj komunisti. Bavarska Mfinchen, 24. aprila, d. Pri volitvah v bavarski deželni zbor je bilo oddanih 3.990.206 glasov. Dobili so bavarska ljudska stranka 1.272.074, (1. 1930 1,175.000). socialni demokrati 604.098 (788.000), bavarska kmečka zveza 253.250 (351.000), nemški nacionalci 127.963 (75.000). narodni socialisti 1.270.602 (678.000). komunisti 29.400 (225.000). socialistična delavska stranka 13.452, krščanska ljudska stranka 42.109, nemška ljudska stranka in gospodarska stranka 66.012. (177.000) glasov. Narodni socialist' so v primeri z zadnjimi predsedniškimi vol: t vami izgubili okroglo 100.000 glasov, bavarska ljudska stranka in bavarska kmetska zveza sta ohranili svoje posestveno stenje. socialni demokrati so izgubili približno 20 odst., nemška ljudska stranka in demokrati so pa H od 220.000 pri zadnjih deželno-zhorskih volitvah na 66.000. to je na eno tretj:no. pa tudi bavarska kmečka zveza ie v primeru z zadnjimi deželno-«borsk:»ni volitvami izgubila tretjino svojih pristašev. Kljub temu je večina, ki bi jo tvorile bavarska ljudska stranka, kmečka zveza, socialni demokrati ter nemška ljudska in gospodarska stranka mogoča Na Bavarskem se politično razmerje v deželnem zboru ne bo spremenilo, ker je že doslej vladala bavarska ljudska stranka, k so jo podp -ral.i socialni demokrati. Po izidu včerajšnjih volitev bo štel bodoči bavarski deželni zbor 45 poslancev bavarske ljudske stranke, 20 socialnih demokratov, 8 poslancev bavarske kmečke zveze, 3 nemške nacionalce, 48 narodnih sočabstov in 8 komunistov. Wurttemberg Berlin, 25. aprila d. Dri deželnozborskih volitvah na Wiirttemberškem je bilo odda-mih 1,250.147 glasov: dobili so socialni demokrati 206.572 (1. 1930. 281.000) centrum 254.675 (282.000) narodni socialisti 328.188 (129.000) nemški nacionalci 53.410 (55.000), kmetska in vinogradniška stranka 113.545 (178.000) komunisti 116.644 (130.000) glasov. Po teh rezultatih so napram volitvam 1. 1930 vse stranske nazadovale le narodni socialisti so pridobi,ii kakih 200.000 glasov. Na podlagi gornjih izidov bi narodni soolalisti dobili 20 mandatov, centrum 16, socialni demokrati 12, stranka podeželskega ljudstva 8, komunisti 7, demokrati 3, nemški nacionalci 3 in par mandatov druge skupine. Narodni socialist; so imeli v prejšnjem deželnem zboru samo 1 mandat socialni demokrati 21, centrum 16. stranka podeželskega ljudstva pa 15. Na Wurttemberškem je doslej obstojala vlada, k1 se je opirala na cen trum. nemške nacionalce, demokrate ter stranko podeželskega ljudstva. Anhalt Dessau. 25. aprila d. V Arih altu je bilo oddajnih glasov 219.000, od katerih so dobili eooiaAni demokrati 75.000, demosrati 3200, komunisti 20.400, centrum 2630, hišni posestniki 6400, nemški! nacionalci 13.000 ■nemška Jjudska stranka 8200, narodni socialisti 90.000. Socialni demokrati »o dobili 12 mandatov, komunisti 3, demokrati 1, cen trum 1, h.i&nl posestniki 1, nemški nacionalci 2, nemška ljudska stranka 2, narodni socialisti 15. Doslej je vladala v An h al tu koalicija socialnih demokratov In demokratov. Socialni demokrati so imeli v deželnem zboru 15, demokrata pa 2 mandata, torej skupno 17 od vseh 36 mandatov. Dosedanja vlada je bila torej ma.njšinjska vlada; itudi se-rebos«, ki jo prodajajo v Angliji, Franciji in v drugih zapadnih državah. Poleg svoje odličnosti in posebne kemične obdelave ima ta sol to lastnost, da pod vplivom vlage ne postaja gručasta. Primesi fosfatov in magnezije pa zelo ustrezajo človeškemu telesu To sol je mogoče nabaviti pri vseh prodajaicih soli na drobno v vseh večjih krajih po 12 Din kg v škatlji«ah po pol kg. ProdajaiCi na drobno, ki še nimajo te soli naj si jo nabavijo ppi svojih dobaviteljih na debelo. Povratek kralja Foma v Sofijo Sofija, 24. aprila, n. Kraljevski par še je jnoči vrnil iz inozemstva v domovino. Atentat na italijanski konzulat v Ženevi Rim, 24. aprila. V Ženevi je bil včeraj izvršen atentat na zgradbo italijanskega konzulata. Ker je bila nedelja, je bil konzulat zaprt in ni bilo v poslopju nikogar. Neznanec je polil vrata zgradbe s petrolejem in jih zažgal. Mimoidoči ljudje so pozvali gasilce, ki so ogenj pogasili Egiptski princ utonil v Rdečem morju Kairo, 25. aprila, s. Princ Saiful Mohamed, drugi sin Imama Yahie, je utonil v Rdečem morju. Vest je izzvala tukaj veliko senzacijo, Iz šolske službe Beograd, 25. aprila p. Z odlokom ministrstva prosvete sta imenovana za učite-lja-pripravnika Rudo^ Strnad k Sv. Martinu na Pohorju in Silvester Zvanut pri Sv. Bolfenku na Kogu. Premeščeni so naslednji učitelji: Branko Urbančič iz Metlike na Sinji vrh. Andrej Savli iz Tišine v Predanovce, Rafaela rrebše iz Predanov-cev k Sv. Duhu na Stari gori, Ivan Mi-gic iz Siska v Rako pri Krškem. Karel Čr-njač iz Čateža k Sv. Duhu pri Logatcu. Avgust Tomič iz Radorice v Divjake, savska banovina, in Josip Napokoj z Jesenic v Moravče. Ameriško zlato za Francijo Pariz, 25. aprila g. Danes je prispelo v Cherbourg zopet 92 sodov zlata ameriškega izvora za francosko banko. Poročali smo že, da je na nedavni konferenci tujskoprometnih občin, pod okriljem Županske zveze poročal tajnik zbornice za TOI g. žaga.r o načinu, kako bi se dala tujska sezona omogočiti tudi letos kljub strogim deviznim omejitvam. Iz njegovega referata, ki bo gotovo zanimal tudi širšo javnost, posnemamo: V normalnih časih je stvar vsakega posameznika, kako uredi plačilo svojih obveznosti, kadar pa nastajajo izredne prilike, je v interesu splošnosti potrebno, da seže vlada po merah, ki to svobodo omejujejo. Povojne prilike so skoro vse države dovedile do tega, da morajo skrbno gospodariti s plačilnimi sredstvi, ki jin dobivajo iz inozemstva, obenem pa urediti tudi plačevanje obvez v inozemstvu. V normalnih časih se je potovalo brez težav in p'ačila so se vršila, kakor je bilo pač komur po godu. V Izrednih prilikah pa je treba skrbeti za gotov red pri plačevanju V prvi polovici leta 1931 so bili dani vsi pogoji za optimistično presojo gospodarskega položaja. Tudi naša kraljevina se je čutila finančno dovolj krepko, da je ukinila vse devizne omejitve. Ni pa mogla pri tem računati na eni strani z dejstvom, da se bodo plačilna sredstva iz osvobojenih Kontov v taki meri preselila v inozemstvo, na drugi strani pa ne s krizo kredita ki je preko Angleške zajela vse evropske države in tudi našo. Kriza kredita je bila pri nas tem bolj občutna, ker se je spo-redno ž njo pojavila tudi kriza v obtoku denarja, ki je bila logična posledica dejstva, da so se v režimu prostega deviznega prometa odtegnila našemu razpolaganju izdatna plačilna sredstva. Krizo je poostrilo pri nas še neutemeljeno naraščajoče nezaupanje, ko so vložniki brez dejanske potrebe dvigali vloge v denarnih zavodih in jih odtegovali obtoku. Pri tem položaju je bilo naravno, da je po vzgledu drugih držav morala tudi naša država obnoviti devizne omejitve, Katere je postopoma prilagojevala vsakokratnim prilikam in potrebam. Z devlznim'1 predpisi pa je povsod zelo prizadet potniški promet z Inozemstvom, ki je v najožji zvezi s tujsk.m prometom. Ovire za tujski promet, povzročene po deviznih omejitvah, režejo jako globoko v interese občin, ki so interesirane na tujskem prometu. Pri nas je mnogo občin eksistenčno navezanih na tujski promet. Interes vseh teh občin gre za tem, da se tujcem omogoči prihajati k nam. To ni odvisno od nas, ker morajo tujci doma, od Koder prihajajo-spraviti svoja plačilna sredstva v red s svojo državo. Način pa, kako mi urejujemo tujski promet, vpliva tudi na določila za tujce, ki prihajajo k nam. Prvotno je smel pri nas potnik vzeti s seboj v inozemstvo 10.000 Din v tujih valutah ta v našem denarju 3000 Din. Pozneje so se te vsote ponovno zmanjševale, dokler se nv nazadnje iznos domačega denarja (dinarja) sploh prepovedal in sme potnik vzeti danes s seboj v inozemstvo samo 5000 Din v tujih valutah. Obenem se je ukinili tudi nakasniški promet 'ln promet z denarnimi pismi. Avstrija Je ir tem pogledn Se bolj rigo-rozna. Iz Avstrije sme potnik i znositi 200 šilingov avstrijskega denarja !n maksimalno 500 šilingov v tujih valutah, a še to le, ako doKaže potrebo. -Iz češkoslovaške smejo potniki brez dovoljenja Narodne banke iznositi v češkoslovaškem denarju in v tujih valutah, v čekih in akreditivih samo 3000 Kč na mesec in za osebo, vendar pa sme biti od tega iznosa samo za 1000 Kč denarja v čehoslovaški valuti. Iz Nemčije smejo potniki na mesec s seboj prosto vzeti do 200 mark, preko tega zneska pa samo z dovoljenjem. Ravno tako je pošiljanje plačilnih sredstev v inozemstvo vezano na dovoljenje. Iz Madžarske smejo potniki iznositi samo 150 pengov. Iznos plačilnih sredstev preko tega zneska je tudi tam vezan na dovoljenje. To so glavne države, iz katerih dohajajo k nam tujci. Pri sedanjih devizn'h omejitvah v teh državah je popolnoma izključeno, da bi se mogel v letošnjem letn v Srednji Evropi zadovoljivo razviti tujski promet K nam bi mogli priti samo oni tujci, ki imajo kot trgovci ali industrije! pri nas kak začasno vezan račun v dinarjih, katere morejo svobodno porabljati. Ker pa potujejo ln hodijo na letovišče tudi drugi sloji, ki nimajo z nami poslovnih stikov, je gotovo, da bi jim pri skromnih sredstvih, ki jih jim dajejo na razpolago devizne omejitve, ne bilo mogoče priti v našo državo. Enake so prilike tudi v drugih državah. Preteče nevarnosti se ne zavedajo samo tnjskopromet-ni Interesenti v naši kraljevini, amnak se vprašanje tujskega prometa v tekočem letu tudi drugod vsestransko razmotriva. Najuspešnejše je to vprašanje uredila še Švica, ki je po svojih bankah dala Nemčiji večje posojilo v švicarskih devizah, pod pogojem, da se s tem posojilom organizirajo in financirajo tuj-sko-prometni odnošaji med Nemčijo in Švico. Tudi v Avstrij'1 je vprašanje organizacije tujskega prometa na dnevnem redu. Tako se je pred kratkim vršila na Dunaju širša anketa tujsKO-prometnih interesen- tov, ki Je izzvenela v zahtevo, da se v deviznem oziru ustvarijo pogoji za neoviran razvoj tujske sezone v tekočem letu. Konkretne predloge v tem pogledu pa je predložil predsednik zveze štajerskih hotelirjev, ki zastopa stališče, da je potni ček edino sredstvo za organizacijo tujsko-prometne sezone v letu 1932. Po tem predlogu naj bi _ če ga prenesemo na naše razmere — naša kraljevina, odnosna kaka tujsko prometna naprava (»Putnik«) izdala potne čeke, glaseče se na dinarje. Te čeke bi prodajali po primernem kurzu v inozemstvu (v Avstriji, na češkem, v Nemčiji, Madžarskem itd.) pooblaščeni zavodi, v prvi vrsti potne pisarne, razne bant:., ki bi morsle izkupiček vsakodnevno odpremiti bodisi tamošnji Narodni banki ali poštni hranilnici na račun naše Narodne banke. Naša Narodna banka bi ta dobropis knjižila v dobro j>Putniku« in bi s tem zneskom takoj disponirala v inozemstvu s tem, da bi stavila našim dolžnikom, ki bi sicer ne dobili tujih plačilnih sredstev za poravnavo dolgov v Inozemstvu na razpolago, potrebne devize v ustreženem iznosu. Taka ureditev bi bila mogoča seveda samo na podlagi sporazumov z Avstrijo, češkoslovaško, Nemčijo in x drugimi državami. iz katerih prihajajo k nam tujci. Sporedno bil morala iti zasebno propagandna akcija >Putnika<, ki bi obstojala v tem, da bi se pozvali vsi upniki v inozemstvu, ki Imajo terjatve pri nas — seznami so itak na razpolago pri Narodni banki — naj pridejo sami k nam na letovanje, odnosno naj agitirajo med svojimi sodržavljani, da se v čim večjem številu poslužijo ugodnosti potnega čeka, da pridejo tako hitrejše d« svojega denarja Zamisel štajerske hotelirske vrez« Je prav za prav res edino sredstvo za. organizacijo letošnje tu jsKO-prometne sezone. Izvedljiva je brez posebnih težkoč, saj pred sta-vi j a v bistvu te na širšo podlago postavljeno postopanje, ki ga nekateri naAl hotelirji v ožjem krogu že praktično izvajajo. Predlog ima vrh vsega še to prednost da najbrž na avstrijski stran! ne bi zadel na težkoče, saj je bil baš v Avstrljt sprožen. Na vprašainjn tujskega prometa Je nsša banovina, v prvi vrsti intereslrana. Pri nas smo z velikimi napori ln žrtvami ustvarili pogoje za tujski promet Zato ne moremo preko tega vprašanja, ne da bi vsaj •poizkušali, da premostimo s potnim čekom v predlagani smeri devizne omejitve in omogočimo tujcem poset naših krajev. Povratek ministrov v Beograd Beograd, 25. aprila. M. V teku današnjega dne so se vm.ili v prestolnico ministra gg. Pucelj, Radivojevič in general Stoja-novič, kd so posetiLi poplavljene kraje, kjer so se mudili tri dni. Novinarjem ie minister Pucelj izjavil, da je nevarnost novih poplav že minila ter da se voda skoro povsod že odteka. Vlada bo sedaj takoj sklepala o ukrepih za prehrano pop lavi j en-cev, ter bo izdala odlok, da se škoda točno oceni. Nato bo vlada sklepala o nadaljnjih ukrepih za .podporo poplavljencem. Prav tako se je danes vrnil v prestolnico •ministrski predsednik g. dr. Voia Marin-kovuč, ki se je mudil na oddihu v Poža-revcu. Vrnili pa so se tudi ministri, ki so se preko nedelje mudili v notranjosti države na inšpekciji ali ra zborovanjih JRKD. Gustav Perčec v Budimpešti Budimpešta, 25. aprila. M. Tukaj se mudi že par dni znani Gustav Perčec, desna roka dr. Pavelida, ki je organiziral razne teroristične akcije proti naši državi. Perčec ima madžarski potni list ter je prijavljen pod imenom Lajoš Horvat. Seveda mu gredo madžarski krogi na roko. Ouje se, da pripravlja neko novo akcijo. Pozval ie v Budimpešto tudi razne dru^e člane dič-ne Paveličeve družbe. Preiskava o zagrebški katastrofi Zagreb, 25. aprila, n. Posebni specijali-sti za razstreliva so dognali, da je bil epicenter eksplozije v Bartuličevi palači v stanovanju Pepice Veršecove, uradnice banske uprave, ki je izgubila zaradi eksplozije življenje. Str^-^vnjaki menijo, da se je v tem stanovanju nabrala velika količina plinov, ki je nato eksplodirala. V skladišču Star-filma eksplozija ni bila tako močna. Sedaj so vso zadevo poverili analitičnemu zavodu, da dožene kakšne vrste so bili plini. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra dane«: Vreme bo ostalo oblačno, v ostalem hladno in nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Močna depresija je prešla čez severno Evropo do Alp, kjer se ie razklala v dva dela in je nastala na področju okrog Sredozemskega morja sekundarna depresija, ki je v južni Evropi povzročila poslabšanje vremena in deževje. Dunajska vremenska napoved ra torek: Precej jasno, toda še hladno. Pruske volitve in mednarodna politika V nedeljo je bila ogromna večina nemških volilcev in volilk v teku dobrega meseca že tretjič poklicana na volišča. Odločati je morala tokrat o sestavi pruskega, bavarskega in še nekaterih drugih deželnih zborov. Po obeh predsedniških volitvah niso bile težke prognoze za izid nedeljskih deželnozborskih volitev. Za evropsko javnost je najvažnejše pač dejstvo, da so glasovi narodnih socialistov zopet porasli ne le v primeri s parlamentarnimi volitvami 1. 1930., marveč tudi v primeri s predsedniškimi volitvami. Pokazalo se je, da niso bile točne napovedi, da so hitlerjevci pri pred sedniških volitvah že dosegli svojo kul-minacijsko točko in da vodi njihova pot odslej le še navzdol. Prav so očividno imeli oni, ki so označevali Hitlerjev neuspeh proti Hindenburgu v prvi vrsti kot osebni neuspeh, ker si je bil Hitler zastavil le previsok cilj, ko je hotel vreči starega in popularnega maršala ter sam zasesti njegovo mesto. Pri nedeljskih volitvah pa med Hitlerjevimi protikandidati ni bilo maršalovega imena, zato so narodni socialisti zbrali na svoje kandidatne liste tudi vse one, ki so pri predsedniških volitvah oddali svoje glasove osebi maršalovi, dasi so po svojem prepričanju bili hudi nasprotniki vlade. Te prikrite, na Kindenburgovo osebo vezane množice so preteklo nedeljo volile po svoji politični opredeljenosti in s tem povzročile občuten poraz vladnih strank, predvsem pa vrgle dosedanjo demokratično koalicijo na Pruskem, v največji in najvažnejši nemški pokrajini. V tem dejstvu je tudi glavni pomen nedeljskih volitev, ker spremembe v drugih pokrajinskih parlamentih niso tako velike in tudi ne interesirajo v toliki men evropske javnosti. Na Pruskem pa so volitve ustvarile položaj, ki so se ga že dolgo bali vodilni nemški državniki in politiki. Razbile so dosedanjo veimarsko koalicijo, ki je vladala vsa leta od vojne sem, niso pa prinesle potrebne večine dosedanji desničarski opoziciji. Sestava solidne večine in izvolitev deželne vlade bo zato naletela na Pruskem, a tudi po drugih deželah na velike težave. To bo še bolj kompliciralo že itak nad vse zapleteni notranjepolitični položaj v Nemčiji, saj imamo na primer v pruskem deželnem zboru absurdno situacijo, da je odvisno od volje komunistov, katera meščanska koalicija bo na vladi. Toda to so notranje zadeve Nemčije, t katere se zunanji svet ne more in tudi ne mara vtikati. Zanj so važne ne- deljske volitve le v toliko, v kolikor bodo njihovi rezultati vplivali na mednarodno politiko. Da ta vpliv ne bo majhen, o tem ne moremo dvomiti. Bila bi politika ptiča noja, ako bi zapirali oči pred porastom Hitlerjevih narodnih socialistov in porazom vseh tako zvanih meščanskih strank z edino izjemo centruma, ki je ohranil svoje pozicije. Enako so tudi komunisti v glavnem obdržali svojo moč, socialni demokrati pa so izgubili več sto tisoč glasov. Nekdaj pod Stresemannom še tako mogočna ljudska stranka je izgubila nad dve tretjini svojih pristašev, ki so večinoma vsi presedlali v Hitlerjev tabor. Tudi Hueenbergovi nemški nacionalci so morali odstopiti hakenkrajclerski armadi dobro polovico svojih volilcev. S tem preseljevanjem volilcev iz strank, ki so opirale svojo politiko na argumente razuma, v ekstremni tabor avanturističnih gesel, mora inozemstvo računati. Pred očmi mora imeti zlasti spremenjeno situacijo, v katero so postaje Briiningovo državno vlado in njeno politiko. Ni verjetno, da bi se že v doglednem času obistinile napovedi hit-lerjevcev, da pomenijo pruske volitve tudi padec sedanje državne vlade. Toda že dosedaj je bil Briining prisiljen uravnavati svojo politiko v enaki meri po ob-zirih do hitlerjevskega razpoloženja množic kakor po svoji trezni uvidevnosti. Briiningova politika je bila zato že vsa zadnja leta sem neodločna in negotova. Odslej bo ta disharmonija v zunanji politiki Nemčije še večja, za Evropo še bolj neprijetna in kvarna. Saj so postali narodni socialisti najjačja stranka Nemčije in tudi zunanjo politiko bo zato težko voditi proti njim. S tega vidika rezultat nedeljskih nemških volitev za Evropo ni razveseljiv. Pred nami je cela vrsta nad vse važnih mednarodnih problemov, ki čakajo rešitve ali ureditve v prihodnjih tednih, ki jih ni mogoče zadovoljivo rešiti ali urediti brez sodelovanja Nemčije. Novi položaj v Nemčiji pa daje malo nade za možnost takega sodelovanja. Briiningova vlada bo, tudi če ostane neodvisna od Hitlerja, sedaj še manj samostojna in odločna v svojih odločitvah in bo morala še bolj kakor doslej računati s psihozo nemških mas. Tako mečejo nedeljske volitve svojo senco na razoro-žitveno vprašanje, na reparacijski problem, na idejo gospodarskega sodelovanja Podunavja; njihove posledice bodo vse prej kakor ugodne za nadaljnji kon-solidacijski razvoj Evrope. Dva velika politična shoda Slovenski poslanci na shodu v Skoplju — Osnovanje banovinske organizacije JRKD za vrbasko banovino kralja Petra, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Župnik g. Barle je v svojem govoru med drugim dejal: Z veseljem sem se od- Beograd. 25. aprila, r. Včeraj sta se vr-Š;1a dva velika politična shoda, in sicer za vrbasko banovino v Banjaluki, za vardar-6':o banovino pa v Skoplju. Na obeh sho-d h, ki so se jih udeležili sterilni narodni poslanci in senatorji, je bila sklenjena ustanovitev banovinske organizacije JRKD. Shoda v Banjaluki se je udeležil med drugimi tudi notranji minister g. dr. Milan Srskič, ki je poudarjal potrebo osnovanja močne politične stranke, potom katere bo mogel narod sam voditi državno in narodno politiko. Tudi vsi drugi govorniki so poudarjali, da ni več povratka k nekdanjim starim strankam razdora in plemenske mržnje. marveč morejo obstojati samo stranke, ki so zasnovane na načelu •narodnega in državnega edinstva. Se bolj impozanten je bil shod v Skoplju. Med 40 poslanci, ki so se ga udeležili, so bili tudi poslanci dravske banovine gg. Rade, Petovar in Koman. Na predvečer se je vršila konferenca sreskih delegatov, v nedeljo dopoldne pa velik shod na Trgu zval povabilu, da se udeležim shoda v carskem Skoplju, zibelki velikih narodnih prosvetiteljev sv. Cirila im Metoda. Naš kralj izpolnjuje sedaj njihovo oporoko. On je pozval ves jugoslovenski narod, naj se združi v bratski slogi. Mi Slovenci smo razumeli kraljeve besede im z veseljem smo se odzvali njegovemu pozivu. Zborovalci so sprejeli njegove besede z dolgotrajnim odobravanjem. Prav tako viharno sta bila pozdravljena narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je sporočil pozdrave slovenskih kmetov in narodni poslanec g. Albin Koman, ki je dejal med drugim: Tudi m,i Slovenci smo pozabili na stare strankarske razprtije, ki so ogrožale vso državo. Sedaj se hočemo združiti v novi stranki, da bo velika in močna ter sposobna, da uspešno vrši svoje naloge. Prepričani smo, da boste tudi vi tukaj na jugu sledili temu vzgledu. Avtomobilska nesreča na Dunajski cesti Občinski svetnik Ivan Mihelčič težko ranjen — Hujše poškodbe je dobila tudi njegova hčerka Marica, dočim sta trgovec Prevc iz Pre-zida in sin Mihelčiča dobila le lažje poškodbe škodovan g. obč svetnik Ivan Miheičič st., ki je dobil hude notranje poškodbe in si razbil tudi glavo na čelu. Hčerka gdč. Marica, se je prav tako poškodovala na glavi ter si je pretresla možgane. Trgovec g. Prevc si je prerezal samo Ljubljana, 25. aprila. Nocoj nekoliko pred 9. se je pripetila na Dunajski cesti v bližini »Stadiona« huda avtomobilska nesreča Avtomobil znamke »Chevrolet«, ki ga je šofiral sin občmske-£a svetnika in elektrotehničnega podjetnika g. Ivana Mihelčiča, ki ima svoje podjetje na Borštnikovem trgu 1. je na vožnji v mes>to po usodnem naključju zavozril v obcestni kamen. Udarec je bil tako silovit, da se je "zbila vsa karoserija, poškodovala kolesa m nalemile osi. Vsi potniki v niem, obč. svetnik g. Ivan Miheičič st., njegov sm Ivan, hčerka Marica ter trgovec g. Friderik Prevc, doma iz Prezida št. 1, so zleteli v velikem loku na cesto ter obležali lezavestni. Najhujše je bil po- desno roko ter dobil par manjših prask. Najlažje poškodbe je dobil sin Ivan, ki se je opraskal samo na desnem licu. Dočim so prve tri poškodovance takoj odpeljali s pozvanim reševalnim avtomobilom v bolnico, je sina Ivana odepljal domov avtomobil g. Khama, ki je slučajno privozii miimo. Vest o nesreči se je takoj raznesla po vsem mestu ter je zbudila splošno sočutje in zanimanje za usodo občinskega svetnika g. Mihelčiča, ki uživa v Ljubljani obče spoštovanje. L slovenski glasbeni festival v Ljubljani Prvi festivalski koncert ob 601etnici Glasbene Matice bo v petek, 13. maja ob 20. uri zvečer v Filharmonični dvorani Večer je posvečen sodobni slovenski komorni glasb . Večer je naštudiral oddelek komorne glasbe državnega konservatorija v Ljubljani, ki ga vodi prof. Jan Šlais, člani komornega kva;teta. ki spored v glavnem izva]ajo so konzerva to ris ti Pfeifer Leon, I. violina. Stanič Fran II. volina. Sušteršič Vinko, II. violina in Baide Oton. čelo. Komorni kvartet ljubljanskih konservatoristov je že par-krat nastopil na komornih koncertih in to izredno srečno, kritika mu je priznala resno stremljenje in umetniško podavanje. Prvo točko sporeda je dal konservatorist L pov-šek Marijan. Napisa! je godalni kvartet v f-molu, ki se bo ta večer prvič javno izva-jal. V II. točki je zastopan skladatelj Osterc Slavko. Gospa Franja Golob-Bernotova zapoje s svojim prekrasnim altom štiri Grad-nikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet, nato pa gdč. Arko Herta štiri Hene-jeve pesmi v četrttonskem sestavu za višji glas in godalni kvartet. Tako bomo imeli ta večer prav za prav prvič priliko čuti četrttonski sestav v komorni glasbi in izvedbi. Ta koncertni večer pa dobi svoj pomemben pečat tudi s tem, ker bo pred drugo točko imel kratko predavanje o četrttonskem sistemu najodličnejši in najmero-dajnejši njegov reprezentant prof. Haba s praškega konservatoriia. Tretjo, sklepno točko komornega večera tvori Škerjančeva Sonat,ina da camera za godalni kvartet. Večer bo za našo glasbo, ustvarjajočo in izvajajočo, velepomemben. Cel program je prav za prav konservatorij-ski, program našega najvišjega glasbenega zavoda. Posamezne točke je naštudiral odlični strokovnjak prof. Šlais, eno je kom-pon.iral gojenec konservatorija, dve pa oba profesorja oddelka za kompozicijo. Spored izvajajo konservatoristi. Je popolnoma naravno, da otvori vrsto festivalskih komcer-tov ob 601etnici Glasbene Matice ravno oddelek našega državnega konservatorija. ki je prav za prav izšel iz šole Glasbene Ma-toe ljubljanske. Sestanek slovanskih pravnikov v Bratislavi Ideja, da se prirejajo kongresi pravnikov iz slovanskih držav, se je rodila na zadnjem kongresu češkoslovaških pravnikov v Bratislavi v oktobru 1930. Takrat je glavni iniciator te ideje g. dr. Ciril Ba-finka povabil pravnike iz slovanskih držav na prijateljski razgovor, na katerem so sklenili takoj pričeti s pripravami za organizacijo prvega kongresa slovanskih pravnikov. Ustanovljen je bil glavni se-kretarijat v Bratislavi pod agilnim vodstvom dr. Bafinke; sekretar!jat je izvršil od oktobra 1930 do danes ogromno delo, tako da se bo prihodnje leto že lahko vršil vseslovanski pravniški kongres. Po vsem pripravljalnem delu je glavni sekretarijat pred dnevi povabil pripravljalni odbor na konferenco v Bratislavo. Odziv je bil vsestranski in prav zadovoljiv. Jugoslovenske pravnike so zastopali univ. prof. dr. živanovič iz Beograda, dr. Ivan V. Subotič iz Beograda, kasacijski sodnik dr. Henigsberg iz Zagreba, državni tožilec dr. Hinko Lačovnik in odvetnik dr. Anton Urbane, oba iz Ljubljane. Na sestanek so prispeli tudd trije pravniki iz Sofije, med njimi kasacijski sodnik Vasilij Mitakov. Ob tej priliki so pravniki iz Bolgarije prvikrat stopili v ožji stik z ostalimi slovanskimi pravniki, številna je bila tudi delegacija iz Poljske; med drugimi je prišel prof. dr. Kumaniecky, dekan pravne fakultete v Krakovu, ter predsednik bodočega kongresa. Največ zastopnikov so poslali seveda čehoslovaki sami, tako da se je zbralo v celoti 67 delegatov. Razprave sestanka so se vršile v najlepšem prijateljstvu in se je soglasno sklenilo, da se izberejo za prvi kongres pravnikov iz slovanskih držav naslednja vprašanja: Privatno pravo: unifikacija obligacijskega prava v slovanskih državah, unifikacija bračnega prava, hipoteke na parnike. Trgovsko in menično pravo: enotna ureditev meničnega prava v smislu ženevskih konvencij. Civilno-pravdnt red: enotna ureditev predpisov o izvršbi, o izvenkonkurzni poravnavi in o konkurzu. Kazensko pravo: kazenska odgovornost za dejanja, izvršena na povelje; potreba in obseg unifikacije kazenskega prava v slovanskih državah in ali se priporoča uce-ležba laikov pri kazenskem postopanju v slovanskih državah. Ustavno in upravno pravo: enotna načela o pridobivanju domovinskega prava v slovanskih državah, administrativno postopanje. Gospodarstvo: gospodarsko sodelovanje v slovanskih državah. Zgodovina slovanskega prava: skupni temelji zgodovine slovanskega prava. Cerkveno pravo: razmere med cerkvijo in državo v slovanskih državah. Dnevniki in časopisje sploh so z največjo pazljivostjo obravnavali posvetovanja pravnikov in je bil pozneje v znak slovanske vzajemnosti prirejen pevski in glasbeni večer z lepim slovanskim programom; večer je bil sijajno obiskan od številnih predstavnikov v Bratislavi. Predkonferenca se je končala v lepi harmoniji in je vsekakor pričakovati, da bo letošnji prvi kongres pravnikov iz slovanskih držav prav mogočna znanstvena manifestacija. ■ ; -V - .1. - ■ "," .'. ... Vs A^..,- ; - i.-. ... „\- '■-".--„-;;-■ ' r: . .. -S. • .< * . .v. . - -'i -,y :•• 'ki- ,v:;' .-v *r ~ ~t-^V* - c "'_ V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša ljuba mamica, stara mamica, gospa NEŽA KRANJC roj. DRUŠKOVIČ % danes 25. aprila ob 17. uri v 88. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo. Blago pokojnico bomo spremljali na njeni zadnji poti v sredo, dne 27. aprila ob 15. iz hiše žalosti na Polulah št. 6 pri Celju na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 28. aprila ob 7. zjutraj. Polule pri Celju, dne 25. aprila 1932. Žaujoči ostali. Maši kraji In ljudje Pomladni otroški praznik „vrbica" Prestolonaslednik, kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga in princ Aleksander gledajo sprevod Beograd, 25. aprila. »Deca sni bili dobri, Bog ih vole!« se je v soboto popoldne vsevprek slišalo po Beogradu, ko je po nekol ko meglenem in hladnem dopoldnevu opoldne toplo pomladansko solnce (ne »sonce«-) posijalo nad prestolnico, ki se je pripravljala, da na kar naj slovesne jši način popraznuie mladinski pomladni praznik »vrbico«. Ob dveh popoldne ali malo pozneje so iz vseh pravoslavnih župnih cerkva spTevodi z duhovščino in cerkvenimi zastavami ob zvonenju rvomov krenili proti sredini mesta, kjer je policija komaj im komaj zadrževala ogromno množico, ki je oblegala glavne ulice, da r; preplavila poti, po katerih so prihajali sprevodi. V sprevodih so sodelovale vse beograjske šole, osnovne in srednje, po uličnih pločnikih pa so stale nepregledne množice meščanstva, spredaj otroci, ki se niso uvrstili v sprevodu, majhni in veliki, a najmanjši v naročju matere ali kakega drugega člana družine. In vsi v novih oblekcah, 7, vrbo v o vejico v roki in majhnim zvončkom na traku okoli vratu. Za »vrbico«, pač starodavni slovanski običaj, s katerim se je praznoval prihod pomladi in mu je v krščanskih časih dala cerkev značaj spornima na Kris-tov slovesni vhod v Jeruzalem, se je treba »ponoviti«. Treba je, da se otroci oblečejo novo od nog do glave. Tudi najrevnejša družinica se drži tega občaja, a tam, kjer nikakor ni mogoče, pa pomagajo mnogoštevilna dobrodelna društva z marsikdaj zelo čudnimi, smešnimi imeni, ki jim je največkrat edina naloga, da oblačijo u-božno deco. Sedež ima tako društvo navadno v kaki »kafani« in s prostovoljnimi prispevki ter »kaznimi« se zbere toliko, da se obleče od nog do glave 21), 30, 50 iin še več otrok. Članstvo pa ima potem »na vrbico« zadoščenje, da je toliko revčkov lepo oblečenih v sprevodu in da se, kakor je pač navada, slika odbora aLi vsega društva z obdarjenimi otroki vred objavi v tem ali onem prestol,ničnem Listu. Največje zadoščenje pa so seveda veselo se smejoča lica obdarovancev v sprevodu! Naši kraljeviči s kneginjo Olgo iin njenim sinčkom kneževičem Aleksandrom so gledali sprevode z balkonov starega dvorca, mahajoč z vrbovimi vejicami in veselo pozdravljajoč tisočere svoje vrstnike m vrstnice, ki so jim radostno vzklikali v pozdrav. Gotovo bi se bili najrajši pomešali v ono pijočo in vzklikajoče mravljišče, otroci z otroki. Da, »Bog vole decu,« pa jim je dal kar najlepši dan za njihov praznik, »vrbico«! FirisatoT sv. Janez Krstnik Iz dolge vrste delavnic tam pri kamnoseku Tomanu zvone kladiva. Nenehoma zvene, udarjajo ob kamen. Delavci se zami- sI>sno sklanjajo vsak n®d «vo}e dalo, merijo, primerjajo in klešejo. Tako od jutra do večera, vse življenje, delajo spomenike ži- vim in mrtvim, velikim in majhnim ljudem. Da, prav za prav bi imel vsak človek rad nekaj zgodovine — pa če druige ne — vsaj kamen sd Lahiko naroči. Malo si pri-trga od ust — pa še pozni rodovi vedo, da je nekoč živel — n. pr. Nace Vrlin. Takole si nemara človek misli ob vseh tistih kamnih, ki dleta čakajo aLi pa so že pod dletom. Večji del tistega kamna poroma na grobove. Človeka ie pred njim kar malo strah. Na tistem dvorišču juri kamnoseku menda ni nikoli pomladi. Mraz je. • časih ptl 9C •le pripeti, da kakega kosa kamna ne peljejo na grob. Postavijo ga na kak trg ali pred cerkev — za okras prostoru — aH pa za spomin in opomin ljudem, ki ka-dar .se pri nas kaj podobnega pripeti — tedaj je vsak tak dogodek ovekovečen po trajanju od začetka pa do konca, ima svojo zgodovino, zgodovino raznih mnenj o umetniku, umetnikovem delu in ljudeh, ki »o se odločila za spomenik. * Taim prod trnovsko cerkvijo je lep trg in lep nov most. Na tem mostu se je neznanemu Človeku neke ure porodila lepa m:sel o »v. Janezu Krstniku, patroma trnovske fa-re. Pa se je zgodil majhen čudež. Povsem brez hrupa in brez velikih komisij in tehtanj o tem in onem je v delavnici kiparja Nikolaja Pimata zraslo deLo in bilo sprejeto. Dva metra trkteset centimetrov je visok — sv. Janez Krstnik, ki bo stal na trnovskem mostu. Zdaj je še v ilu. Im Nikolaj Pirmat ga ztlaj pa zdaj malo zmoči, da se ilo ne cetnsi, ne razpoka. Neprenehoma še ogleduje kip, zdaj od te zdaj od ome strani. Aii delo je izvršeno un aaka kamnoseka. ♦ Nikolaj Phmat strmi predse. MnsB. — Po&na tri leta v njegovih rokah ni bilo dleta, oe lila. Zdaj »e mu je tisto, zaradi česar je doslej živel, vendarle vsaj v maj-hmi me- ri izpolnilo. — »Kaj bi delal, saj ni vredno,« je časih dejal in mrko pogledal. »Tako kakor je — res ni vredno pn stanju stvari. Mesta so precej sistematizirana tn človeka marsikaj ubija.« Pa je utihnil — m potem napravil do-Ttip _ iz katerega sta zavela upor in nasičenost. • Zdaj pa je skoro zadovoljen. Njegov Janez Krstnik bo na odprtem prostoru lepo harmoniral z arhitekturo cerkve. Izklesan bo iz podpeškega kamna, ki je zlasti dober za dekorativne stvari — ne trpi pa finejše izdelave. Zato Janez Krstn k ne bo pol i ran. Saj bi pa bilo povsem nesmiselno podpeški kamen obdelati polirano. ker ne izdrži vremenskih izprememb. Kralj Peter je letošnjo zimo zelo trpel pred rotovžem. * Čeprav je Nikolaj Pirnat prepričam, da je treba fguro, kakor je Janez Krstnik razumeti popolnoma asketično, s suhim telesom. brezmišičnimi rokami — se je odločil pod vtisom kraja, kamor bo kip postavljen, za drug način. Strogost in polnost Plečnikove arhitekture. trnovska cerkev, trnovske hišice :m odprtost prostora, so mu dali spoznanje, da bi asketično do neformnosti pred uh ovij en a, na povsem izrazni moment usmerjena fi-guira ne učinkovala dobro niti kot harmoničen del okolja niti kot kontrast. V tej zavesti je obde'al figuro v strogo klasčnih oblikah in položni izraz ozmanjevalca — krstnika v govoreč obraz. Ves kip odlikuje izredna preprostost — lin res. tista svetniška zamaknjenost ozmanjevalca daje v svoji preprostosti misliti * V gosflniŠki sobi je precej mračno. Prazno in tiiho je. Kako daleč je ta svet od tistih ob kamnu zvenečih kladiv im dlet, od tistih misli, ki oblikujejo umetnikovo delo. Pa vendair — človek se kdaj pa kdaj skrije pred samim seboj, se umakne svetu im svojemu de'u — Se? — Ne. Ne! Povsem nehote sem vprašal N ikolaja Pir-nata, ali se bo udeležil letošnie razstave likovne umetnosti v Pragi Malo čudno so se mu ustnice nategnile v nasmeh — im smehljaje se mi je po kratkem molku jedko omem.il, da je dobil povabilo —: za tri grafične liste ... Njegova misel je prava. Časoh je človeku težko biti človek. In če pokaže preveč človeka — eden, ga potem drugi poskri- j-ejo. Ah ja. Ne glej tuje bolečine! * Pri mas je vse tako odseka.no, vsaka misel, vsako čuvstvo. V našem človeku neprenehoma vre. Vse je bolečina. Nič ni smeha. Vse je napol izrečeno. Časih tu pa tam vzikipi. Poleže se. Naglo. — V nekaterih pa življenje nenehoma vzkipeva, se ni-koli ne poleže. Dan in noč sta delo. Vsaka sekunda posvečena boju in iskanju, razglabljanju časa in temu in onemu. Prav lahko bi vprašal jeseniškega delavca: Elitni kino Matica _Telefon 2124_ Ob globoko znižanih cenah premiera najlepšega filmskega umotvora Emil Jannings prvak nemških igralcev Ana Sten divna, plavolasa Rusinja v vlogi zapeljive in koketne Anje GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Oglejte si ta spored! Predstave ob 4., 148. in 9uri »Aii je današnji čas primeren za industrijo?« To bi m« pogledal in s krepko besedo dejal: Je! in rudarja bi vprašal: »Ali je današnji čas prmerem za kopanje premoga?« Dal bi mi odgovor prav od tam. kjer pušča svojo kri — zavpil bi mi v dušo iz naj-globokejšega rova: Je! Nikolaj Pirnat me je nekaj časa srepo f gledal. — Vprašal sem ga. »ali je današnji čas primeren za likovno umetnost?« »Je!« je bil kratek odgovor. Čez nekaj trenutkov pa je smehljaje se plan 1: »Sijajen je! Tak. da mu enakega še ni bilo. Kolobocija je tako imenitna, da se groteska objema s tragiko sredi ceste brez protesta varnostnih organov« Pogledal je okrog sebe: Ventilator je za-brnel. Rudolf Kresal. Pri zapeki, krvnem prenapolnjeniu trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Preizkušnja njivske in travniške zemlje v kranjskem srezu Kranj, 25. aprila. V ponedeljek 2. maja ob 10. dopoldne se bo vršilo v dvorani hotela »Jelena« v Kranju posebno predavanje o izsledkih 18 preiskav različnih vrst njivske in travniške zemlje v kranjskem srezu. Jeseni 1. 1931. je bila v ta namen odvzeta zemlja iz 18 različnih okolišev ter bila odposlana v znano kmetijsko po:zkuševa1no postajo Berlin Lichterfeide, kjer je bila preizkušena glede redilnih snovi i,n kislosti po najnovejših znanstvenih osnovah. Izsledki teh preizkušenj podajo točne smernice za smotreno, dobičkanosno in štedljivo gnojenje. Zato so ti izsledki velike praktične važnosti ne samo za prizadete kmete, temveč tudi za druge posestnike dotičnih okolišev z enako zemljo ■in kolobarjem. Predavatelj, kmetijski poročevalec Josip Sustič, ki je to delo započel, bo pojasnil pomen raznih preizkušenj zemlje in njihovo praktično vrednost v kmetijstvu. Obrazložil bo na temelju izsledkov preizkušenj edino pravilmi im štedljdvi način gnojenja vseh vrst kmetijskih rastlin s pomočjo posebnih, znanstveno in praktično preizkušenih razpredelnic, prikrojenih za razmere v dravski banovini Predavanje bo vekvažno. Podružnice Kmetijske družbe in druge organizacije naj o tem nemudoma obvestijo svoje člane in pošljejo k predavanju vsaj enega odposlanca, da bo poučen o najmodernejšem načinu gnojenja im da bo tako potem lahko dajal navodila tudi drugim. Kočevski cigani v krizi Kcče\'je, 25. aprila. Po tolikih dnevih dežja in puščobe se je tudi nam Kočevcem zasmejalo toplo pomladno sonce iin izvabilo v svoje okrilje mlado im staro. Sprehod po takemle mladem soncu ti pomladi ude in jih razživi, da je človek kakor prerojen. Mene je zagnalo to sonce proti Klin ji vasi, kjer domujejo in prezimujejo člani trdožive ciganske fa mili je naših Hudorovioev. Samo kadar je najbolj mraz. se umaknejo ti sinovi narave v svoje priljubljeno zatočišče. v željnske jame Sedaj že taborijo od februarja zunaj, kljub vsemu dežju, ki ga topot ni bilo malo. Njihovi šatori so postavljeni ob poti, ne mogoče zato, ker si želijo od časa do časa videti kakega tujega človeka, marveč zaradi preže na njihovo dobro srce. Kadarkoli slišijo kake korake, ki vodijo mimo njih kolib, napodijo Zike — to so pridne in skrbne cganske gospodinje, — svoje male zamazane in napol gole cigančke k poti Ti naj ujamejo dinar in ga prinesejo očetom, ki ždijo ob šotorih in vlečejo svoje čibuke. Če je sila, skočijo cigani sami na noge m te spoštljivo pozdravijo z željo, da bi vam bog dal dobro pamet, njim pa seveda kak dinar ali vsaj čik. Mene je prišel topot pozdravit sam poglavar družine. Že oddaleč se je odkrival, saj smo si stari znanci »Kako je, stari?« »Slabo je, gospod. Letos je za nas naj- GLOBOKO ZNIŽANE CENE v Elitnem kinu Matici pri vseh predstavah Parketni sedeži (prej 15 Din) sedaj 10.— Din Rezervirani sedeži (prej 18 Din) sedaj 12.— Din Balkonski sedeži (prej 18 Din) sedaj lj,— Din Poleg tega je na razpolago še mnogo cenejših sedežev I. in II. reda po 6.— Din in 8.— Din. Pri teh globoko znižanih cenah bomo predvajali odslej na naši priznano najboljši zvočni aparaturi Western Electric premiere izbrano najlepših zvočnih filmov! Najboljšo ln najcenejšo zabavo Vam nudi tedaj Elitni kino Matica Z ozirom na znižane cene posetite sleherno predstavo v čim večjem številu! ffi*?** ':'r vj- * ■ hujše. Gospod, boglomaj za cigaro. Zidaj j« grisa, gospod, v mestu in pri nas. Sodra n« tolčemo več. ker ga nobenem ne mara kupiti. Vsak pravi, da nima denarja, da jo grisa. Jaz bi to griso ubil, če bi mogeL Zdaj se že nam pozna zaradi grise, ki razsaja tam v mestu.« Bogve, kaj si cigan vse predstavlja pod »griso«-. Videl sem, da je beseda zašla že v ciganski vokabular in se človek ne moro načuditi, kakšno čudovito pot do popularnosti ima ravno ta beseda. Pa mi je cigan znal povedati, kako je sedaj vsem hudo od berača do kralja, kakor je poudarjal m da bo še hujše, če ljudje niso več pošteni. To »poštenost« je cigan še posebej poudarjal in ne da bi z očesom trenil, je pripovedoval, kako so pretekli mesec tocli njega »okral:«. »Gospod, enega samega konja sem imel. lep konjiček je bil in je voz9 šoder, da je bilo veselje, pa ga je naenkrat zmanjkalo. Privezal sem ga za drevo, predenj smo se vlegli, zjutraj pa konja ni bilo več Moja baba je jokala, da bi sd Lmaki oči izpraskala. Zdaj smo brez dela, brez denarja in brez konja, ki bi ga lahko za lepo solde prodal. Vidite, gospod, zato bo grisa še večja.« Ne vem, ali si je cigan storijo o ukrsKfo-nem konju izmislil ali ne. Pripovedoval pa je tako prepričevalno, da je gotovo še sam verjel, ko mi je razlagal tatvino. Dal sem mu nekaj tobaka in se poslovil. Stari cigan se je spet spoštljivo odkr 1 in mi želel srečno pot, da bi zdrav im srečen domov prišel, kakor je hitel govoriti. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Žrtev zagonetnega zločina Maribor, 24. aprila. Včeraj zjutraj so našli v Grušovju letnega delavca Matijo Tivadarja mrt-ega. Globoka rana na glavi priča, da je rnož umrl nasilne smrti Iz Maribora je odšla na kraj zločina sodna komisija, ki jo tvorijo dr. Traumer. dr. Dev im dr. Zorjan, da ugotovi dejanski stan. Komisija se še ni vrnila. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Vode počasi upadajo Prva siliva predočuje vas EnBČ ob Izfivn Mora ve v Savo, draga pa pogled z letala na poplavljen« Sremsko Raco, ki je bila od krajev ob Savi najbolj prizadeta. DANES 2Z A^B NIJI fn pukvai lenem aB preobremeni*. oero telodcu. zgagi, pri početnem fcni v želodcu vam pomor« Dobiva «• v vieh lekarnah Cdobrrao od Min. ac politike a nar. zdravja S. ŠL 2009 8. IL 1932. ZA NAKUP SREČK DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE NAJ HITI KDOR SI HOČE KUPITI SREČKO IN Z NJO V TEM KOLU POSKUSITI SVOJO SREČO ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z., LJUBLJANA, SV. PETRA C. 19 ♦ Seidlovi častilci. Kakor je »Jutro« že TKrročaio, je bila t soboto v Novem mestu izročena odličnemu znanstveniku g. prof. Sei diu diploma častnega obeanstva novomeškega. Pri tej priliki se je vršila pri Vtadišerju intimna, a prisrčna svečanost, ki so se je udeležili številna prijatelji slavljenca. župan dr. Režek je ob izročitvi diplome v daljšem govoru orisal slavljenčevo delo in slavil njegove zasluge sa znanost. Ganjen se je zahvalili prof. Seidl ter poudarjal, da smatra podelitev častnega meščanstva za izredno odlikovanje. kakršnega so deležni le redki možje, zaslužni za občino na gospodarskem in kulturnem pop.nšču. Govorili so nato: v imenu profesorskega zbora gimnazijski ravnatelj g. Maselj, v imenu Zveze jugoslo-venskesra akademskega starešinstva dr. Zalokar, predsed. Hranilnega in posojilnega konzorcija g. Rošta.n v imenu društva Krke, licealni bibliotekar dr. Rus v im«-mu SPD, v imenu učiteljstva g. Menart ter v imenu sok. župe notar g. Mari.nček. Zupan je prečital tudi številne brzojavke, med katerimi je vzbudila posebno pozornost brzojavna čestitka ljubljanske univerze. Ganjen se je slavljenec ob koncu zahvaljeval za izraze tolikega priznanja ta spoštovanja. Po oficijelnem delu se je razvila prisrčna zabava, ki je traiala pozno v noč. Diploma, ki jo je izdelal akademssi slikar g. Božidar Jakac, je bila v nedeljo razstavljena v izložbi šamlove trgovine. ♦ Humanitarno delo Rdečega križa. V Beogradu se je preteklo nedeljo vršila letošnja glavna skupščina Rdečega križa ob prisotnosti kraljevega delegata generala Ječmeniča in velikega števila članov. -Iz letnega poročila je razvidno, da je Rdeči križ požrtvovalno podpiral siromake, bolnike, oškodovance po suši ia potresu ta druge, ki so bili pomoči v resnici potrebni. Ob koncu preteklega leta je imel Rdeči križ 112 krajevnih odborov ta nad 50 tisoč članov. Za podpore je Rdeči križ v preteklem letu izdal okroglo 1,700.000 Din in razdelil 354 vagonov hrane za reveže ta krme za živino. Lani je društvo vzdrževalo 417 šolskih kuhinj, v katerih je dobivalo hrano 22.000 šolskih otrok. Društvo je priredilo šitevilne samaritanske tečaje. Glavna skupščina je poročilo z odobravanjem vzela na znanje. V odbor so bili soglasno izvoljeni dosedanji člani. ♦ Diplomiral je na gozdarski! fakulteti v Beogradu za inženjerja g. Stane Mazi s prav dobrim uspehom, čestitamo! ♦ Knjižica o Dravogradu. Prejeli smo: Olepševalno in tujsko-prometno društvo za Dravograd in okolico je založilo knjižico »Dravograd«. zgodovinski opis iz let 1161 — 1261., ki jo je sestavil g. Mravljak Josip. Viri, kil jih je uporabil za spis so naslednji: Kos: »Gradivo za slovensko zgodovino«, IV. ta V., Jaksch: Monumenta Ca-rtathiae, Schroll: »Urkundebuch St. Paul« in pa razne v arhivu Zgodovinskega društva v Celovcu se nahajajoče listine. Knjižica ima tudi nekaj slik dravograjskega trga iz sedanjih in prejšnjih časov (ena je iz leta 1680.) Društvo razpošilja knjige proti plačilu. En izvod je društvo poslalo v dar predsedniku ČSR dr. Masaryku. Te dni je društvo prejelo pismo, v katerem se predsednik prijazno zahvaljuje za poslano knjižico. Zvočni kino Ideal Premiera! V Ob 4., 7. in 9. • • • Vesela opereta v glavni vlogi WALTER JANSEN ♦ Občni zbor Slovenskega planinskega druitva bo 29. t. m. v dvorani Mestnega doma v 'ivjubljani z običajnim dnevnim redom . ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnlcj Je nmnl g. Jože Jerman, posestnik iz Marija Reke, star 77 let. Pokopali so ga v nedeljo PO"* Sv. Križu. _ Na Stari Vrhniki je umrla gospa Marija Ro de to v a in jo bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku na ondotnem pokopališču. — V Spodnji šiški je umrla gospa Marija Plehanova soproga železniškega uradnika v p. Pogreb bo danes ob 14. iz Lepodvorske ulice 28. k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je po daljši bolezni umrla 55 letna gospa Marija Režekova, sonroga tovarniškega kurjača na Jesenicah. Truplo pokojniee so v soboto prepeljal! z avtomobilom na Jesenice in je bil v nedeljo pogreb na farnem pofcomališču ob • vefcigrf udeležbi občinstva, ki globoko obžaluje prerano smrt blage iene, dobre matere in vzorne gospodinje. — Po kratki bolezni je v soboto zvečer nmrla v Gornji Radgoni v visoki starosti 80 let ga. Vilhelmina Schenkova, tašča lastnika mane tvrdke Clotar Bouviler. Bila je ipo rodu iz Geisenheima v Nemčiji, od koder se je šele pred par leti preselila v Gornjo Radgono. Pogreb pokojniee se je vršil včeraj na mestno pokopališče v sosednji Radgoni, kjer je bila položena v grob poleg svoje, pred 3 leta umrle hčerke ge. Antonije Sturmove. — Pokojnim blag spomin, ostalim iskreno sožalje. ♦ Nova pesniška zbirka. Pravkar je izdal naš primorski! rojak dr. Vladimir Per-havec pod naslovom »Pesmi« 92 strani obsegajoče pesniško zbirko iz let 1916__ 1926. pretežno lirične vsebine. Cena vezani knjigi v prav okusni opremi 32 Din. broširani 26 Din Naroča se ,pri izdajatelju v Ljubljani, štrekljeva ulica 9. ♦ Matijče Trobej v Gornjem Gradu . Iz Gornjega grada smo prejeli brzojavno sporočilo, da je g. Matijče Trobej, ki se je pred tednom odpravil iz Ljubljane preko Kamnika in čer.nivea in so ga odtlej pogrešali, v nedeljo zvečer prispel domov v Gornji grad. ♦ Po 17 letih se Je vrnil v domovino. Po 17 letih se je te dni nepričakovano vrnil v domovino kmet života Arsič iz vasi Trnovca v dunavski banovini. Arsič je v začetku vojine odrinil v Galicijo ter prišel v rusko ujetništvo, od koder pa je pobegnil ln se pridružil neki ciganski tolpi in z njo vred presoračil rumunsko mejo. Nikdar pa ni imel potrebnih sredstev za vrnitev v domovino. Naposled se je peš odpravil na pot ta prispel v domačo vas. ♦ Mednarodno razstavo psov priredi v dneh 30. t. m. in 1. maja Kinološko društvo v Zagrebu v p ros toni h Zagrebškega veleserjma. V zvezi s to razstavo bo prirejena tudi produkcija dresiranih psov. Podeljen bo naslov >Prvak Jugoslavije Zagreb 1932«, najboljši psi pa dobe tudi izpričevala, da se lahko potegujejo za naslov mednarodnega prvaka v lepoti. Jugoslovenska kinološka zveza poziva kinologe dravske banovine na udeležbo. Vsa pojasnila v tajništvu zveze (.pisarna dr. Ce-pudra). Vožnja polovična z legitimacijo Zagrebškega velesejma. ♦ Velik požar pod Sv. Katarino. V ne-dedeljo proti večeru je nenadoma nastal hud požar v vasi Golo Brdo pod sv. Katarino. Začelo je goreti! gospodarsko poslopje pri hiši št. 1. nakar je ogenj prešel tudi na hišo samo. Na ipomoč so prišli gasilci iz Medvod ta okolice, vendar niso mogli preprečiti, da se ogesnj ne bi prenesel tudi na hišo št. 3, ki je enako pogorela z gospodarskim poslopjem vred skoro do tal. Kako je ogenj nastal, zaenkrat še ni ugotovljeno in se vrši preiskava ♦ Huda nesreča. Te dni se je vračal domov kmet Murko Janez od Sv. Lovrenca na Dravskem polju z vozom iz Maribora. Ko je bil že blizu doma, so se mu konji nenadno sp*lašili, pri čemer je padel raz voz in obležal v obcestnem jarku z zlomljeno noso. Konja sta nato prišla sama domov, dočim je nesrečnik ležal nad dve uri v jarku., ker 6e ni mogel ganiti. Naposled ga je našel neki! voznik, ki ga je naložil in odpeljal na dom, od koder pa so ga preneljali v ptujsko bolnico. Poškodba je huda. ♦ Zanimiva obsodba v Zagrebu. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu sta preteklo soboto sedeli na zatožni kloni gospe Milica Vandekamjeva ta Mira Košutičeva, proti katerima je državni tožilec vložil tožbo po § 302 kazenskega zakona. Obtoženi hčeri pokojnega Sfcjepana Radlča, sta bili obsoienl vsaka na mesec dni zapora nogoi-no na eno leto ter na denarno globo po 1800 Din Obsojenki kakor tudi državni pravdnik so vložili priziiv. ♦ Senzacijonalna aretacija v Skoplju. V Skortlju je novzročila veliko senzacijo are-taciiia tamkajšn'e?a odvetnika Jusufa Smaila Agiča. ka+eresra obtožuiejo, da le ponaredil zemljeknjižne izniske ter si tako pod tujim imenom prilastil nad 5000 kv. metrov obsegajoče zemljišče sredi Skonlja. M je last nekega Turka. Del zemljišča je prodal, na dragi del pa je najel iposoiilo v znesku 100.000 Din. Zadeva ie sedaj prišla na dan fin povzročila aretacijo omenjenega odvetnika. ♦ S sekiro po sosedu. Iz Zagorja nam pišejo: Rudar Žagar Anton Iz naše doline Je bil tri leta z doma v srbskih rudnikih Ko je nedavno prišel domov, je zvedel, da je bila prodana domačija, nekdaj njegova last, ki jo je pred leti odstooil pogodbeno svoji žemi Vse ga je tako ujezilo, da je prodal nato še sam svoj užitek v nekdanji lastni hiši k1 ga je imel v pogodbi zsro-vorjeneara v nrimern svole oslabelosti. Pod težo teh dogodkov se je komati 45 letni možak vdal zadnje čase pijači. Pijan se je h udov a! na vse, posebno pa na soseda sobnega slikarja Hermana Vašlja. Menil je, da mu VašelJ n1 nič kaj naklonjen sosed. Te dni je odbil žaigar sekiro s t.ono-rišča. jo vzel s seboj in poiskal Vaši j a. po katerem je zamahnil s sekiro. Zadel ga je zadaj na vrat in mu povzročil veLiko rano. Na pomoč prihiteli m sosedom se je posrečilo, da so razorožili Žagarja, ki so ga malo kasneje aretirali orožniku in odvedli v zaoore litijskega sodišča ♦ S kolom po glavi. Iz Poljčan nam pišejo: V soboto okrog 22. so se fantje iz žabjaka zbrali na vasi in peli. Med njimi je bil tu.ii Dovnik Franc, ki je imel piko na 62 letnega posestnika Ivana Olupa, ker je ta fante ob neki priliki zmerjal s smrkavci. Podžgan od šmarnice se je fan-talin pozneje odstranil od fantovske družbe ic šel s kolom v roki sam proti Olupovi hiši. Olup je stal tedaj baš pred hišo in Dovnik ga je brez vsake besede udaril z vso silo s kolom po glavi I, tako da so morali Olupa potem odnesti vsega okrvavlenega v hišo. Rana k sreči ni smrtno nevarna. Junak s kolom pride pred sodnike. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-tfah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Lmbljane u— Znatno znižane cene v Elitnem kinu Matici. Uprava Elitnega ktaa Matice je, upoštevaje vseobčo krizo in pomanjkanje denarja znižala z današnjim dnem ceno vstopnicam .nad 30%, da omogoči na ta način tudi manj imovitim reden poset ki.nopredstav. Cena parketnem sedežem do 20 vrste znaša le 10 Din (poprej 15 Din), rezerviranim sedežem le 12 Din (prej 18 Din), sedežem na balkonu tudi le 12 Din (prej 18 Din), tako da znaša znižanje pri sedežu 5 in celo 6 Din. Upamo, da bo občinstvo sn.revjelo ta korak z veseljem ta v čim večjem številu posečalo predstave. Pripomniti moramo k temu, da se bodo v Matici pri teh nizkih cenah Tavnotako še predvajale premiere .najod!ičnejših zvočnih filmov, zvočni tedniki pri slehernemu programu tako da bo za slehernega najboljša in najcenejša zabava poset Elitnega kina Matice. u_ Francoski Institut v LJubljani anaj, m so z~i*«ali niti angleški profesionalci. Jugo-ck,venska obramba je zaigrala zares odlič- no. V napadu so biH zelo dobri Tirnanid m Vujadinovič. Španci so računali, da nas bodo gotovo porazili z velikim rezultatom, vendar jim to ni uspelo. Tekmi so prisostvovala tudi zastopniki španske vlade, kar dokazuje, kako veliko važnost so Španci polagali na izid te tekme. Juniorski lahkoatletski miting ASK Primorja ASK Primorje bo priredilo 22. maja ob 9. dopoldne na svojem igrišču ob Dunajski cesti juniorski propagandni lahkoatletski miting z naslednjim programom: tek 100 m kat C, 3. A in letnik 1913. met krogle kat. C in B ter letnik 1913, skok v višino z zaletom, kat. C, B. A in letnik 1913. tek 1500 m kat. C in let. 1913. skok v daljavo z zaletom, kat. C. B. A in letnik 1913. tek 200 m kat. B, C in 1913, met diska kat. C in 1913 tek 1000 m kat B troskok kat C, 4X100 m kat. B, C in 1913. Tekmovanje se bo vršilo po pravu h JLAS na tekal« šču, dolgem 3% m z ugaski. Tekmujejo lahko verificirani in r.everif:ci-rana atleti. Za kategorije so merodajni letniki C 1914-1915, B 1916—1917 in A 1018_1919 ter letnik 1913. Tekmovanje se vrši po pravilih odroma pravilnikih JLAS. Darila: priznanice, in 6icer po dve v po-edinih disciplinah in kategorijah pri petih tekmovalcih, po tri in več kakor pri petih tekmovalcih. _ Prijave je poslati na naslov Dušan Raic, akad., Frankopanska u'., do 18. maia ob 12. e nriloženo prijavnino 5 Dn za točko in osebo, 15 Din za moštvo. Neverificirani atleti, ki niso č'anii nobenega kluba JLAS, so prosti prijavnine. Poznejše prijave se snrejemajo na isti naslov oziroma na igrišču do pol ure pred _ tekmovanjem samo proti dvojni prijavnini. Službene objave LNP. (Iz seje k. o. 22. t. m.- Navzoča dr. Kuhelj, Novak. Bucik, Grzetič, Galov. Ukine se kazensko postopanje proti igralcema Pišku Ivanu, č'anu ASK Primorje. Ljubljana in Jakšiču Mio-vanu, članu SK Ilirije, Lmbljana. ker niso podani stvarni dokazi Kaznuje se igralec Špat Viljem, član SK Atletik, Celje, s štirinajstdnevno zabrano igre do 8. maja. Kaznuje se Ščurk Slavko, član SK Retje. Trbovlje, z ukorom zaradi nesporinega ponašanja proti sodniku pri tekmi Amater : Retje 4. t. m. v Trbovljah. Kaznuje se igralec Ambrožič Amon, član SK Domžale, z 2-mesečno zabrano igre do 24. junija za radi nedovoljenega nastopa pri tekmi Korotan : Domžale 1. marca v Domžalah. Tajnik II. Beljačani na Jesenicah. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču Bratst%*a nogometna tekma med moštvom Villacher Snortverein iz Beljaka in med I. moštvom Bratstva, ki je končala z zmago dnnači-nov v razmerju 6:1. Rezultat tekme je presenetil vse športne kroge na Jesenicah, saj je bil VSV večkratni nogometni prvak Koroške. Začetek sezone je torej za Bratstvo jako srečen. Prvenstvo trboveljskega okrožja. Boj za prvo mesto v trboveljskem okrožju se nadaljuje z vso srditostjo in postaja zanimivejši od nedelje do nedelje. SK Retje je zaigralo proti SK Hras'tn;ku s tako ambicijo in elanom, da mu žilavi nasprotnik ni mogel do živega in je s pičlim rezultatom fodlegel. Ko bi Retje gojilo nizko igro s ratkimi pasovi, bi bil rezultat brez dvoma boljši. Moštvo SK Retja ne tvori homogene enote; najšibkejša je bila krilska vrsta, napad je dober, posebno desno krilo in desna zveza. SK Hrastnik je razočaral. Tehnično dobro moštvo, morda najboljše v trboveljskem okrožju, je klonilo kljub svojemu znanju. Tri sigurne gole so zastreljalii. napad je bil razen desnega krila zelo slab. Odlična sta bila branilca, posebno desni, na katerega opozarjamo pod-saveznega kapetana. Je to zelo talentiran igralec, tehnično in taktično izvežban. Njegovi dolgi, osvobodilni, razantni streli so fascinirali občistvo. Sodil je g. Zupan ri-gorozno in prav dobro. SK Ilirija. Lahkoatletska sekcija rma danes od 17. naprej trening, drevi ob pol 20. izredno važno sejo načels-tva. Vsi ;n točno! — Plavalna sekcija ima sejo načelstva danes ob 18.30 v posebni 6obi restavracije Emone. SK Svoboda (Ljubljana). Danes oh 14.30 obvezen trenmg za vse nogometaše na igrišču ASK Primorja. TK Skala v Ljubljani ponovno obvešča vse svoje člane, da se bo vrš;l redni letni občni zbor v sredo 27. t. m. o"b 20. v dvorani palače »Grafika«. Opozariamo, da je dvigalo na razoolaigo. vežna vrata bodo pa odnrta do 21.30. Prosimo sigurne in točne udeležbe. TK Skala. Zaradi nujnega posvetovanja glede predlogov za naš občni zbor vabimo vse tovariše na članski sestanek danes zvečer ob 20.30 v zadnji sobi Narodne kavarne. Sklkateji — člani. Gospodarstvo Izjava Prve hrvatske štedionice Prejeli smo: U »Prager Presse« od 21. o mj., broj 110, izašao je članak pod naslovom »Der Fall der Erstem Kroatischen Spar-kasse«, u kojom se medju dru.gi.m krivim podacima tvrdi, da je u vodstvu zavoda izbila jedna škandalozna afera, nadalje, da je g. A rt ur Manč u svojoj službi kao ravnatelj zavoda poeinio razne nekorektnosti, uslijed čega da je iz službe otmišten uz is-platu otpravmlne od Din 1,000.000.—. Izjav-ljujemo ovirne, da niti je u vodstvu našega zavoda izbila kakova škandalozna afera, niti je po nama ustanovljen koji od čina, s kojih se g. ravnatelj Manč objedjuje. On nije otpušten iz službe, niti mu je isplača-na kakova otpravnina. te je on i nadalie u aktivnoj .službi našega zavoda. Go&podim ravnatelj Manč poduzeo je korake protiv navedenog lista. — U Zagrebu, dne 25. aprila 1932. — Ravnateljstvo Prve hrvatske štedionice: M. Kuimer v r. Dr. Pliverič v. r. IZJAVA. Povodom članka u »Prager Presse« od 21. o. mj., broj 110 sire se medju opcinstvom g! a sine o nekorektnostima, koje sam navodno iz koristoljublja počimo u svojstvu ravnatelja Prve hrvatske štedionice, a na štetu n jeznih ulagača i to na taj način, da sam kupovao uložnice Prve hrvatske štedionice uz 75 postotni popust od nominale, a o-nda podizao cijele iznose. Pozivam ovime svakoga, koji takove i slač-ne vijesti čuje, da mi priopči imena onih. koji ih šire, da protiv njih mogu sudheno postopati. Ujedno pozivljem svakoga ulaga-ča Prve hrvatske štedionice, da ravnateljstvu zavoda priopči konkretne podatke, ako sam se ikada koristio svojim položajem, odredjujuči ili usikračujuči 7?htjevne isplate uložaka. U Zagrebu, dne 25. aprila 1932. — Artur Mainč v. r. Banovinski proračuni in državna dotacija Kakor smo že pred tedni poročali, so bili več ali manj v reducirani obliki odobreni banovinski proračuni za leto 1932./33 Skupna vsota vseb banovinskih proračunov znaša za tekof-e finančno leto 844 milijonov Din nasproti 904 milijonom, kolikor so znašali naknadno reducirani banovinski proračuni za leto 1931 /32.. in 1056 milijonom Din. kolikor so znašali proračuni v letu 1930./31. V zadnjih trph Mih so se naši banovinski proračuni Gibali tako-le: (v milijonih Din): IHTO /31. 1931 '32. 1932./33. savska 219.4 '201.5 200.5 dunavska 1953 13". 5 165.0 dravska 1MU 1 '0 2 117.3 drinska 113.0 109.6 87.2 zetska 76 8 'C, i 58.2 vardarska 79 5 "0 3 53.9 moravska 72.9 79 H 49.3 primorska 66.5 P5.7 4fi.1 vrbaska 731 47.5 3R.4 Skupaj 1056 904.3 844.1 JM | »v ....... V eornjih podatkih so za leto 1931./32. navedeni proračuni v višini, kakor so bili v septembru nreteklera leta znižani vzporedno z naknadnim znižanjem državnega proračuna Prvotno so znnšali vsi banovinski proračuni za lelo 1931./32. 1015 milijonov Din. V vseh eornjih številkah pa so uorv-števani tako splošni dohodki in izdatki banovin, kakor dohodki in izdatki banovtn-«kih podjetij. Pravo sliko o financiranju banovin pa dobimo, če primerjamo bremena. ki jih nalagajo banovin? prebivalstvu v svojem območju, torej banovinske davščine, ki tvorijo poleg državnih dotacij dohodke' splošnih proračunov banovin. Razmerte med predvidenimi donosi lastnih davščin v posameznih banovinah in med državno pomočjo v obliki dotacij in subvencij, ie po novem proračunu za leto 1932./33. naslednje banovina savska dunavska dravska drinska vardarska moravska primorska zftska vrbaska Da se za nove posle zavaruje čim večja likvidnost, določa uredba, da mora zavod dobljena sreostva od novih vlog brez odpovednega roka v celoti plasirati v blagajniške bone Narodne banke ali pa v žirov-na dobroimetja pri Narodni banki, Drž. hip. banki odn. Poštni hranilnici. Sredstva od novih vlog z odpovednim rokom pa mora zavod plasirati v višini 25% na gornji način, ostalih 75% pa mora naložiti v likvidne vrednote (eskont, lombard). Dohodki od novih zavodovih terjatev se smejo porabiti edino za izplačevanje novih obveznosti in za tekoče potrebe režije. Tako je zasigurana takojšnja razpoložljivost za nove vloge. lastne drž. drž. pom. v " davščine pomoč last. davšč. 109.1 5.0 3.9 100 S —— — im 9 - _ 43 4 19.5 24 4 38.0 5.6 14.7 °0 8 16.7 79.5 18 1 20.0 111.1 18.1 32 5 180.6 149 16.1 107.3 496 0 106.4 21.3 522.0 237.0 45.4 193°. '33 1931. /32. Kakor j" iz zgornjih številk razvidno, ne dobivata v novem proračunu dunavska in dravska banovina nikake državne pomoči. V proračunu dunavske banovine je bila državna dotacija črtana že za proračunsko leto 1931./32.. v novem finančnem letu pa jo je izgubila še dravska banovina, ki mora torej lotos vzdrževati iz lastnih sredstev tudi one posle, ki so jih svoj čas oblastne samouprave prevzele od države. Razmerje med preračunanim donosom lastnih davščin in državno subvencijo je v nekaterih banovinah prav ugodno. Tako je n. pr. v zetski banovini državna pomoč skoro še enkrat tako velika, kakor z, aša predviden donos lastnih davščin. Tudi v primorski m vrba-ski banovini presega državna subvencija vsoto donosa lastnih davščin. Pomoč, ki jo daje država banovinam tz svojega proračuna, ie dvojna. Po prvotnih proračunih za 1. 1931.'32. je znašala ta državna pomoč 237 milijonov Din od tega okrog 130 milijonov na račun dotacij za posle. ki so iih banovine (prej oblasti) prevzele od države, in okrog 107 milijonov na račun subvencije (vrbaska, zetska, primorska in moravska banovina). V proračunih za tekoče leto je ta skupna državna oomoč skrčena pod polovico zneska za 1. 1031 ./32. To redukcijo državne pomoči je narekovala potreba nujne štednie. Vendar je sedaj nastala situacija, ki zahteva, da se >rpr3; sanje državne pomoči banovinam čim prej po enotnih principih definitivno uredi, tako da bo vsaka banovina vnaprej vedela, ▼ kakšni višini lahko računa na dotacijo od strani države. Ko so bili 1. 19-27. prenašenl nekateri posli z države na oblasti, ie bilo z uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave določeno, da se oblastem odstopijo sredstva, določena za te posle v državnem proračunu. Iz tega prenosa poslov izvira tudi pravni na?'ov za državno dotaciio. Ta princip ie sedaj, ko je bila odvzeta cr-žavna dotacija dravski in dunavski banovini, porušen. Zato je nujno potrebno, da se vprašanje državne dotacije in subvencue banovinam definitivno uredi, ker ne pre, da bi nekatere banovine trajno dobivale za prevzete posle dotacijo, dočim bi je drage iz istega naslova ne dobivale. Poslovanfe Prve hrvatske štedionice Na prošnjo Prve hrvatske štedionice je ministrski svet v sporazumu s trgovinskim in kmetijskim ministrstvom izdal uredbo o rokih za izplačilo vlog in drugih obveznosti Prve hrvatske štedionice. Ta uredna, katere vsebino smo objavili že v ponedeljkovem »Jutru«, je že objavljena v »Službenih Novinah? in je na dan objave (23. t. m.) stopila v veljavo. Uredba predpisuje ločeno upravljanje in obračunavanje terjatev in obveznosti zavoda, ki so nastale do uveljavljenja uredbe in prav tako ločeno upravljanje m obračunavanje novih terjatev tn obveznost«. Za stare obveznosti zavoda je določen način izplačevanja v 3 mesečnih obrokih. Obrestna mera za stare vloge na knjižice in po tekočih računih je enotno določena na 4.5% (bruto), če ni dogovorjena nižja obrestna mera. V 3 mesecih, po možnosti Je prej, bo ravnateljstvo zavoda napravilo obračun glede razpoložljivih likvidnih sredstev v okviru starih poslov m bo nato v sporazurr.r s komisarjem trgovinskega ministrstva odredilo kvote, po katerih bo zavod v naslednjem tromesečju izplačeval vloge in druge obveznosti na zahtevo upnikov za stare terjatve. Ta kvota ">o določena vsake 3 mesece in bo objavljena, v »Službenih Novinah«. Ce bo zavod Imel pred potekom teh rokov razpoložljiva likvidna sredstva, tedaj bo komisar trgovinskega ministrstva dovolil tudi večja izplačila v primerih, ki jih določa uredba. Ker je poslovanje glede starih obveznosti in terjatev ločeno od poslovanja glede novih obveznosti in terjatev, se bodo stare obveznosti izplačevale iz sredstev, ki se bodo dobila od likvidacije starih poslov. Od izplačila v rokih so izvzete obveznosti zavoda iz raznih inkflso poslov in obveznosti za anuitetsko službo zavodovih zastavnih listov in komunalnih obveznic. Odpis starih davčnih dolgov Kakor smo že pred dnevi na tem mestu opozorili, daje paragraf 14 zadnje novele k zakonu o neposrednih davkih f nančne-mu ministru pooblastilo, da lahko na prošnjo davčnega obvezanca odpiše davke, ki so ostali na koncu leta 1928. kolikor ugotovi, da je prošnja glede na gospodarsko stanje prosilca upravičena. Od ugotovljene vsote tega davčnega dolga je treba odbiti vplačila v kronskih priznancah (bonih). Vplačila na račirn dolgovanih davkov. ki so bila izvršena v letih 1029., 1930. in 1931., ^e smatrajo -vi tem kot vplačila za dotična leta in zmanjšujejo davčno za-dr>lž tev v teh letih, dočim se vplačila za tekoče davke vzamejo v račun dolga iz prejšnjih let Prošnje za odpis, se imajo predložiti v roku treh mesecev od dneuve-lja\'ljenja zakonske no\'ele, torej do 26. junija. Davčni oddelek finančnega ministrstva je objavil takoj podrobnejše določbe, ki pravijo, da je prošnje treba izročiti občni- Prošmja mora vsebovati naslednje podatke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom, imovinsko stanje z označbo nepremične imovine, vrednost ostale premične imovine, s čim se prosilec bava, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnj: je treba priložiti izvleček iz zemljiške knjige, potrdilo o imovinskih razmerah, ki ga na službenem obrazcu izda občina, in druge pismene dokaze o imovinskem stamju (izjave o dolgovih prosilca, ki se uvažujejo, ako vsebujejo znesek dolga na ime upnika). Ako ima davčni zavezanec več davčnih dolgov pri raznih davčnih upravah je treba vsaki davčni upravi predložiti prošnjo. Sedaj je finajnčno m nistrstvo izdalo tudi še posebna navodila za izvajanje te zakonske določbe, ki pravijo med drugim naslednje. Odpisi davkov se bodo izvršili na podlagi sklepov finančnega ministrstva in finančnih d rekcij. Prošnja mora imeti podatke o vsej imovina davčnega zavezanca t izjavo! da nima druge premične itn nepremične imovine. Ako prosilec ne stanuje v občimi, kjer dolguje davek, mora prošnji priložiti potrdi o občine kjer stanuje in potrdilo občine, kjer dolguje davek. K vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem imovinskem stanju im njegovi plačilni sposobnosti. Od občin sprejete prošnje s potrebnimi podatki mora davčna uprava pregledati v teku enega meseca in sestaviti referat z izjavo in predlogom. Tako opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru, sestavljenem iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine (ki jiih predlagajo občinski odbori) in iz referenta, uradnika davčne uprave. Ta odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika. O odborovih sejah se prosilca obveste z objavo na način, ka je v občini običajen. Prosilec pa lahko sejam prisostvuje osebno nJii pa preko pooblaščenega zastiopmika. Odbor lahko prosilca pozove tudi z osebnim pozavom, če se mu to zdi potrebno. Ko je končano delo z odborom, pošlje uprava prošnje vseh zavezancev, katerih ostanki ne presegajo 10.000 Din, fi-nančni direkciji v končno rešitev. Glede prošenj za odpis nad 10.000 Dn mora davčna uprava sestaviti seznam in ga poslati davčnemu oddelku finančnega ministrstva, ki se bo preko svojega uradnika prepričal o točnosti teh prošenj ali pa bo odredil, da se preko finančne direkciie prešnje dostavijo ministrstvu v nadaljnje reševanje. _ Nov načrt trgovanja z devlzan* na praški borzi. Glede na najnovejše češkoslovaške devizne ukrepe, Je borzni svet praSke borze z veljavnostjo od včerajšnjega dne začasno spremen.il določbe glede trgovanja z devizami. Devizni skleipi ln notacija deviz v uradna tečajnici praške borze se v načelu nanašajo na prosta izplačila v inozemstvu, kil niso navezana na nobena odobreni Glede na devizne omejitve v nekatenih državah, zaradi katerih so nastala v teh državah vezana dobroimetja dnozemcev, notirajo od včerajšnjega dne naprej na praški borzi nekatere devize za (Izplačila na podlagi vezanih računov v Inozemstvu. Te devize so: Ate.ne, Berti.n, Beograd, Budimpešta, Dunaj, Riga Ln Soflja. Borze 25- aprila. Na ljublianski borzi so se tečaji deviz danes deloma okrepili, zlasti sta se dvignili devizi Ne\vTork in Amsterdam. Nekolik") pa sta nazadovali deviz« \ London in Pariz. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Voina škoda no nazadovanju v zadnjem tednu več ali mani ustalila in je bila danes zaključena za kaso po 206 in za tnai po 2tio. Cvrstejši pa so dolarski papirji. V 7»/o Blal-rovem posonlu ie prišlo do prometa po 48.50 in 49. V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2290.22 — 2301.58, Berlin 1339 74 — 1350 54 — Bruselj 791.75 _ 795 69. Curih 1097 35 — 1102.85. London 210 96 — 212 56. Newyor1i ček 5632.13 _ 5660.39, Pariz 220 70 _ 223.82. Praga 16744 _ 168.30. Trst 290 32 — 292.72. Zagreb. Amsterdam 2200.22 - 2301.58. Berlin 1339.74 - 1350.54, Bruselj 791.75 do 755.69, London 210.96 ~ 212 56 Milan 990 30 _ 292 72. Newvork ček 5632.13 do 5650 39. Newyork kabel 5654.13 _ 5682.39. Pariz 222 70 _ 22382 Prag« 167 44—168.30. Turih. Beograd 9. Pariz 20.295, London 19 °5 NewTork 515.25. Rruselj 72.15. Milan 9(5 50 Madrid 40.30. Amsterdam 209.65. BeT-fin 122.20. Stockholm 94. Oslo 94.75. TC 192.50 _ 195; moka: baška >0«. franko Liubljana. plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, p' 'čilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50, po navadni voznini po 150 02«- 215 — 225; »5< 195 do 205: >6c 180 — 185; »7« 150 — 155; 92 50 — 97.50. Fižol: baški. sremski 235 do 245 4- BndimpeStanska tomin«Va borza (55. t. m.) Tendenca neenotna. Promet miren. Pšenica: za maj 12.33 — 12.34; za junij 12.81 _ 12.82; ri: za ma| 1508 — 15.10, ra junij 15: koruza: za maj 16.60 — 16.62, za julij 15.80 — 15.82. Zajezite IŠko! Tomišelj. 25. aprila. Podkriimffktm vasem je hudournik Iška prava šiba božja. Izvira pod Sv. Vidom. Sestoji iz dveh strug, T&ke in Jale, ki ee no kratkem teku stekata pod Osredkom. Od tod dalje teče Iška skozi divje romantično sotesko — Tški VTntgar — nod Koz-loviml stenami med Mokricem in Rakitniško planoto. Pri Iški vasi zapusti Hka sotesko % se izgublja med kamen je pod zemljo. V dobi deževnih viher, pomladi in je?»eni pa ne more zemlja popiti vse vode in tedaj dero vodne mase po drugače popolnoma suhi strugi preko ižanskih polj mamo vas? Stra-homer, Verbljenje in Tomišelj. Pri Tomv šlju j,e sicer zrrvmlšiuie Iški velik padec m voda se zato bolj zadržuje. Približno v sredini pota, ki je ves razdejan od letošnje poplave, od Tomišlja do Lip prestopi Iška s polja na močvirna tla. Tu pa nima^sikoro nobenega padca več in se v Lipah počasi izliva v Ljubljanico. Velikanska je škoda za ondotne vasi., ki jim jo napravi j a Iška. Dvakrat ali trikrat na leto prihrumi po svoja strugi; podira bregove, poplavlja polja in ga odnaša ko« za kosom. Najbolj žalostno je videti opu-stošena polja, kadar jih poplavi v poleta! dobi. ko so vsi pridelki na polju: žito Je povaljano, krompir ffnije v zemlji, senožet! so ponesnažene z blatom, tako da seno ni več užitno za živino, temveč k večjemu je še za steljo rabno. Za regulacijo hudournika TŠke obstojajo razni načrti. Najbolj se kmetje upirajo načrtu, ki predvideva, da bi se struga izravnala s tem, da bi se prekonailo del do imeli Italijani v svoii sredi — največjega junaka Oceana. Charlesa Lindbergha. ki je opravičil svoj izostanek zaradi ugrabljenja sina. Pokroviteljstvo nad prireditvenim odborom kongresa je prevzel sam Mussolini, ki ima, kakor znano, pilotsko diplomo. čaščenje junakov na Js^onskem Novi spominski altar za duše padlih junakov v Budhovem svetišču v Tokiu. Spopad med policisti in demonstranti pred japonskim poslaništvom v Washingtonu. Japonski patriotizem Japonski slikar Ito Kikozo je zbudil veliko pozornost s svojo zadnjo sliko. Naslikal j« portret mikada z lastno krvjo. Sliko je poklonil japonskemu vojnemu ministrstvu, da bi s tem izpričal svojo neizmerno vdanost dinastiji. Kri za slikanje je slikar jemal iz leve roke in iz hrbta. Ker je za sliko, ki jo je slikal v naravni velikosti, potreboval mnogo krvi, je bil zaradi prevelike izgube krvi tako oslabljen, da si je moral privoščiti daljše okrevanje. Njegovo delo je zbudilo toliko občudovanja, da so mu sklenile slediti tudi nekatere ženske. Sedem deklic iz Tokia je sešilo belo zastavo in naslikalo na nji podobo vzhajajočega sonca iz krvi. ki jim je pritekala iz nabodenih prstov. Zastavo so poklonile tretjemu polku Azamu. V po-spremnem pismu, ki so ga pisale poveljniku polka, poudarjajo, da morejo slabotne ženske le na ta način žrtvovati kri za svojo domovino. Usoda lepotnih kraljic Pariški listi poročajo o vse prej nego dobri usodi kraljic lepote, ki so bile izvoljene pred dvema letoma. Miss Britanija je z največjo muko dosegla, da so jo sprejeli v modni atelje, kjer pomerjajo na njej obleke. Mi3s Rusiio so zaprli zaradi dolgov, miss Germania je poskušala svojo srečo pri filmu, a je ostala v New Yorku brez sredstev, tako da ji je moralo kupiti nemško poslaništvo vozovnico za povratno vožnjo v domovino. Nekatere druge kraljice lepote pa so postale žrtve gledaliških in filmskih agentov, ki so jih ogoljufali še za tisto, kar so prinesle s seboj v Ameriko. Zadnja Sven Hedinova ekspedicija Znameniti raziskovalec Azije Sven He-din se je že pred časom vrnil v svojo švedsko domovino, da bi si dobil novih sredstev 7,a financiranje svoje ekspedicije v osrednji Aziji, največje ekspedicije, kar so jih kdaj organizirali. Ekspedicija sestoji iz 9 skupin, 7 Je švedskih, ena je nemška, ena pa kitajska. Udeležilo se je je 25 odličnih znanstvenikov vseh strok, ki so s svojimi odkritji v marsičem spremenili naše naziranje o notranjosti azijske celine Dr. Norius je odkril v vzhodnem Turkestanu sledove celinskega morja, ki je bilo še večje od Kas-piškega in ki je izginilo s koncem ledne dobe. Za njim so ostale samo še poedine velike oaze v ogromni puščavi, v katerih je moralo nekoč cveteti visoko kulturno življenje. Z registrirnimi baloni in drugimi modernimi meteorologičnimi pripomočki so raziskovali vremenske pojave v osrednji Aziji, zlasti pa ob Himalaji, kjer so te pojave proučili tako temeljito, da jim je bilo že nekoliko dni prej mogoče napovedovati vremenske preobrate. že prej je Sven Hedin v osrednji Aziji osnoval štiri vremenoslovne postaje, ki jih je potem daroval kitajski vladi, s katero je bil vedno v dobrih odnošajih. Sedaj jih oskrbu- jejo z uspehom kitajski dijaki, ki se specializirajo za vremenoslovno stroko. Veliko zanimanje je vzbudilo odkritje kakšnih 30 dinozavrov po kitajskem geologu ekspedicije, prof. Juanu. Našel jih je južno od Santaja. Zveri izvirajo iz jure, trije mladiči med njimi so bili ob skrivnostnem poginu vse skupine pravkar zlc- Sven Hedin zli iz iajc, Juan pa je našel tudi okame-nelo jajce. Ekspedicija je nadalje izkopala celo vrsto rib in žuželk iz ogl j ene do- be, kakšnih 70 do 90 milijonov let pred našim časom. Posebno metulji so bili tako dobro ohranjeni, da so se poznale še vse prekrasne barve njihovih kril. Največjo senzacijo je pomenila najdba fosilnega pračloveka, ki ga je švedski učenjak dr. Birger Bohlin odkril v bližini Pekinga in mu je dal tudi ime sinantropus pekinensis. Ta človek je živel pred kakšnimi 500.000 leti in je torej najstarši prednik človeškega plemena, kar jih poznamo. Po tej najdbi se je spet utrdilo mnenje, da je morala biti zibelka človeškega rodu v osrednji Aziji Pod peskom in med razvalinami prastarih utrdb so raziskovalci odkrili nič manj nego 6200 lesenih rokopisov, to je deščic v obliki in velikosti majhnih ravnil, ki so popisane s sporočili iz pradavnih časov. Posebno mnogo nam ti važni dokumenti pripovedujejo o bojih s Huni, o katerih so doslej po Aziji zaman iskali sledov. Hedinova ekspedicija je napravila še mnogo važnih odkritij in je zato razumljivo, da posegajo Švedi spet globoko v žep. da bi ji omogočili nadaljnje delo. Sven Hedin sam si ne dovoli nobenega odpo-čitka, dasi je učakal že 70 let in je 17 let svojega življenja prebil v najmanj znanih pokrajinah osrednje Azije. Kakor pravi, je ta ekspedicija zadnia velika naloga njeeovega življenja, ki jo hoče na vsak način zaključiti z uspehom. (Glej tudi članek »V osrednji Aziji« v zadnji številki tedenske revije »življenje in svet«.) Torpedna letala ' ' - *....... . -X ::: ■" - ■ :.. ...... ? . ? V ......................... Angleško vojno brodovje je uvedlo bombna letala z napravo za metanje torpedov. Kdo Sta ženske rubrike. . Hans A. Miinster je izdal v založbi Dun-ker v Berlinu knjigo z naslovom »Mladina in časnik«. Miinster si je prizadeval posebno dognati, katero rubriko najbolj čitajo mladi ljudje. Razume se, da se zanimajo fantje za čisto druge stvari kakor dekleta. Berlinsko moško mladino zanima v prvi vrsti politika, potem šport, potem tehnika, potovanja, zabavno štivo. Večina deklic se je na prvem mestu izjavila za šport, potem za nesreče, za politiko, za zabavno štivo, potovanja, slike in zločinstva. Pri fantih se je pokazalo najmanjše razumljivo zanimanje za žensko rubriko, za lokalne vesti in za oglase, dočim so deklice pokazale najmanj smisla za gospodarstvo in — kakor se čudno sliši! — za ženske priloge. Sedem ur v blatu V bližini Dagenhamskega doka v Londonu kopljejo ta čas s pomočjo 30 m globokih jeklenih kesonov temelje za novo tovarno motorjev. Tu se je pripetila te dni nenavadna nezgoda. Neki potapljač, Milton po imenu. Je bil prav v polni opremi stopil v keson. da se odpravi na svoje delo, ko je privrel ob dnu kasona močan tok vode in blata, ga zajel s seboj in ga pokopal v pet metrov debelo blatno plast. Mož ni izgubil niti za trenutek razrodnosti, dasi je bil hipoma obdan cd najbolj črne teme. in je potegnil za alarmno vrv, da opozori svoje tovariše v belem dnevu na svoj obupni položaj. Takoj so se spravil! na delo, da ga rešijo. Izvleči ga niso mogli in so s tem tud5 kmalu prenehali, da bi ne pretrgali cevi, po kateri so mu dovajali kisik. Opremili so tri potapljače in ti so prodrli v keson, da bi svojega ogroženega tovariša izkopali. Po dolgih urah so dospeli skozi debelo blatno plast do dna kesona, kjer so ugotovili, da se je bila cev za dovajanje kisika ponesrečencu že nekaj odrgnila na ostrem jeklenem dnu. Ni manjkalo dosti, pa bi dobila luknjo in ponesrečenca bi bilo konec. Tisoči ljudi so se bili medtem zbrali ob nabrežju in gledali rešilna dela, ne da bi mogel kdo pomagati. Znaki, ki jih Je pokopani potapljač oddajal od časa do časa, so bili reševalcem znamenja, da še živi, a ta znamenja so postajala čedalje sla-botnejša. Seveda je to reševalce samo na-ganjalo., aa so še bolj mrzlično nadaljevali svoje delo. To delo je bilo silno težko, kajti čim so odkopali nekaj blata nad ponesrečencem, je drugo sililo na njegovo mesto in je ogražalo vse tri potapljače v prav tako kakor njihovega pokopanega tovariša. Prešlo je že sedem dolgih ur, ko so prispeli do njega in mu utegnili oviti vrv okoli telesa. S pomočjo te vrvi so ga ped za pedjo z največjo težavo dvigali v keson. Iz množice gledalcev je zaoril gro-movit »hura!«, ko so Miltona končno povlekli na dan. Tu so ga osvobodili njegove opreme in so ugotovili, da ne kaže niti najmanjše poškodbe. »Ko sem začutil, da se je neka roka dotaknila moje roke. sem vedel, da sem rešen,« je izjavil Milton, »ves čas pa sem vedel, da me moji tovariši ne bodo zapustili.« Dar italijanske države papežu Italijanska država je poklonila papežu eno najlepših katedral na svetu — baziliko sv. Antona v Padovi. Nagrajen otroški blagoslov Te dni so izročili v Firenzi 42-letnemu pleskarju Fabbriju in njegovi prav toliko stari ženi 100.000 lir nagrade, ki jo je bila vlada razpisala za najrodovitnejšo družino. Fabbri in njegova žena imata 13 otrok, ki so vsi živi in zdravi. Kreugerjeva oporoka Po vesteh švedskih listov se je našel Kreugerjev testament, v katerem je zapustil Kreuger pol milijona švedskih kron neki gospe Ebertovi. Iz kakšnega fonda se bo to volilo izplačalo, ne ve danes nihče, kajti Kreuger ni zapustil nobene gotovine, ki bi se nanjo lahko sklicevala dama, ki jo omenja oporoka. Zakonolom v hipnozi Na Dunaju se je pred kratkim vršil proces zaradi zakonoloma. v katerem je igral vlogo zapeljivca neki medicinec. Fant je prišel po priporočilih prijateljev in. znancev v hišo bogatega tvorničarja in je začel dvoriti fabrikantovi ženi. Ob neki priliki, ko je bilo v hiši vse sito in veselo, je tvorničar nenadoma opazil, da ni nikjer medicinca ne njegove žene. šel ju je iskat in ju je zalotil in flagrantL Medicinec je pobegnil, tvorničar pa je zahteval pojasnila od žene. Žena je kliknila m se zrušila. Zaradi živčnega šoka je morala ležati dalj časa v postelji. Zadeva je prišla pred sodišče, od katerega je zahteval njen mož razvedbo zakona. Tedaj je žena izpovedala, da je kriv zakonoloma medicinec, ki jo je bil hipnotiziral in podvrgel svoji volji, ki se ji ni mogla upreti. Po pričevanju medicinca se je stvar potrdila, tudi psihiatri so pritrdili tej sodbi. Hipnoza je bila tem lažja, ker je medicinec delal takšne poskuse na raznih ljudeh in so se mu vedno posrečili. Tvorničarjeva žena je tem lažje podlegla njegovi volji, ker je usodnega večera pila precej vina, kar jo je zelo utrudilo. Na obravnavi je mož žersi odpustil prestopek, medicinec je bil obsojen, prizadeta tvorničarjeva žena pa je tri mesece pozneje izvršila samomor... Havajska drama Proces zaradi umora domačina v razčara-nem paradižu na Konolulu je dospel tako daleč, da je državni tožilec Kelly izjavil, da bo predlagal kaznovati poročnika Mas- sieja zaradi uboja, ne pa zaradi umora. Glede drugih obtožencev si Kelly še ni Da jasnem, kakšne kazenske določbe bi bile primerne zanje. Na sliki od leve na desno: Mrs. Granville Fortescue, njena hči m rs. Massie in poročnik Thom Massie. Glavni urednik »Manchester Guardjana« utonil V "VVindermerskem jezeru v Westmore-landu je utonil E. T. Scott, od L 1929. glavni urednik znanega angleškega dnevnika »Manchester Guardian«. Scott je stopil s svojim sinčkom v čoln in je hotel odveslati do jahte, čoln pa se je prevrnil in Scott je navzlic temu, da je znal dobro plavati, utonil. Otroka so rešili. Briandov spomenik v St. Ctiamondu Generalni svet francoskega departemen-ta Lodre je na predlog senatorja Merlina sklenil postaviti v Chamondu Briandu spomenik. V tem kraju je namreč pokojni Briand prvič kandidiral in bil izvoljen za poslanca zbornice, kjer je zastopal Cha-mond od 1902 do 1919. Vsak dan ena s>Emil, premogar je prišel!« (»Eyerybodys Weeklycf Mlcbel Zčvaco: 25 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Res je,« je dejal. »Toda kralj je to odobril, in to Je toliko kakor ukaz. Pa je prišel tale mož. Ni rek si ne bev ne mev, ampak na lastno pest ukazal svojim biričem, naj me primejo. Zgrabiti me je hotel na kra^u, kjer mi je bilo ukazano čakati kralja. Gospod de Par-daillan, ki stoji zraven mene, mu je hotel pojasniti za kaj gre, toda ni ga hotel poslušati. Hotel mi je preprečiti, da bi rzvršil kraljev ukaz. S tem se je odkrito uprl kraljevi oblasti, ki bi jo moral bolj spoštovati kakor kdo drugi, in zato bi na mestu zaslužil vešala.« »Veličanstvo!« je vzkliknil de Neuvy, ki ga je besnost kar du-šila, »dovolite ...« »Mir, gospod!« mu je Henrik skočil v besedo. In smehljaje se je povzel: »Bogme, take razlage še nisem čul!« Obrnil se je k Pardaillanu, ki je mirno čakal: »In vi, gospod,« je dejal, »ali je bilo tudi vam ukazano, da me počakate? Ali ste tudi vi izdrH meč zato, da bi izpolnili moj ukaz?« »Seveda, Veličanstvo.« »Nu, to je pa čudno ...« »Kako?« je začudeno vprašal Pardaillan. »Ali je Vaše Veličanstvo med tem pozabilo, da mi je ukazalo, naj pazim na mladega moža. Še celo, naj posebno pazim, ji Vaše Veličanstvo ponovilo.« »Nn, in?« »Nu, in? Pazil sem nanj!« se je s čudovito hladnokrvnostjo odrezal Pardaillan. To pot se je kralj od srca zasmejal m stopil k velikemu profosu, ki se je od jeze penil. Resno mu je rekel: »Plemiča govorita resnico. Jaz sem jima ukazal, naj počakata.« »Veličanstvo!« je zajecljal Neuvy. »Je že dobro, Neuvy,« je prijazno odvrnil kralj. »Ne bom pozabil, da ste mi zmeraj zvesto služili.« Te besede so velikega profosa toliko opogumile, da je urno odvrnil: »Prosil bi Veličanstvo, da mi dovoli posebno m zelo nujno avdijenco.« »Jutri, Neuvy, jutri. Pojdite!« »Veličanstvo,« mu je Neuvy naglo padel v besedo, »za tega mladega moža gre, ki ni plemič, kakor je Vaše Veličanstvo dovolilo reči.« Henrik se je pomišljal. Podzavestno pa mu je ušel pogled za zaprto oknico, kjer se je morala skrivati Bertille, in nestrpno je ponovil: »Jutri, Neuvy, jutri. Pojdite!« Edino kar mu je še ostalo, je bi'o to, da uboga. Ves besen se je priklonil. Zbra) je svoje biriče in »šinil Jehana z grozečim pog*> dom. Ta pa se mu je le prezirljivo nasmehnil. Potem je počasi odšel, kakor bi se pomišljal, ali naj se ukazu sploh pokori. Henrik je stopil k Praslinu. ki je že nestrpno čakal. »Zakaj ste šli iz Louvra, kjer bi morali stražiti?« ga je vprašal. »Veličanstvo, gospod de La Varenne me je prišel iskat in mi natvezil neko pravljico o nočnem napadu na kraljevo osebo.« Takrat se je kralj spomnil svojega zaupnika. »Saj res,« Je rekel kar moči malomarno, »kje pa vendar ti& Varenne?« Od strani je prišel stokajoč glas: »Tu, Veličanstvo.« Henrik je v soju plamenice, ki jo je Praslin nagnil, zagledal krvavo marogo na ovaduhovem licu. Henriku IV. ni bilo dosti do Varerma. V njegovih očeh je imel kaj majhno ceno. Bil mu je le povsod uporabno orodje. Posluževal se ga je brez predsodkov m obzirnosti, toda plačeval ga je kraljevsko. To je bilo tudi vse. Ko mu je bil pred nekaj leti hotel dati plemiški patent, se je parlament, ki bi bil moral ta patent potrditi, upal ponižno upreti poplemenitenju. Kralj pa je odvrnil, da »tega ne more vzeti na znanje«. Parlament se je uklonil. Novi marki si je naglo izdelal grb, ki mu ga je kralj izvolil sam izbrati. V tem grbu je bil p e s z ovratnikom, posutim z lilijami. Henrika ni prav nič pretreslo, ko je začul jadikujoči glas m videl sramotno brazgotino. Le mislil je, da je lepo, če pokaže sočuvstvu-joč ali vsaj divji obraz, in vzkliknil je: »Hudiča, ubogi moj Varenne, aH ste jih s korobačem dobili?« »Ne, z rapirjevim hrbtom, Veličanstvo,« je zastokal Varenns bolj od sramu kakor bolečine. »Bič ali rapirjev hrbet — udarec ni padel na pravo mesto. Vsaj za nekaj časa se ne boste smeli preveč kazati. Človek, ki vas je tako lepo zdelal, nima lahke roke.« La Varenne je opazil, da kralj ni vprašal, kdo ga je udaril. To mu je dokazovalo, da mora vedeti, da pa hoče vsaj zdaj molčati. Zato krivca ni imenoval, le grozeče ga je pogledal. Ko ga je Jehan še zmeraj smehljaje se opazoval, je zagodinjal: tram: Premijera opere „Turandot" Izmed vseh letošnjih opernih uprizoritev Je gotovo zahtevala poslednja opera Puc-cinija »Turandot« od našega opernega osobja, našega opernega odra in naših sredstev največ žrtev in napora. Brez vsakega pridržka moramo priznati, da je naša opera v soboto 23. aprila z dirigentom g. Neffatom in režiserjem g. Sestom na čelu izvršila tako rekoč heroičen čin; premagala je z oziirom na našo majhno sceno, 7a Turandot premajhen naš solistični krog in nezadosten zbor. ogromne težave, rešile marsikatera problem in končno postavila r.a oder v frapantno odlični obliki opero, k: de'a nemale preglavice mnogo večjim, v vsakem oziru bolje fundiranim opernim podjetjem kot je naše. Tujec, ki bo slučajno zašel v opero in ki bo videl našo ^Turandot«, bo moral, hočeš nočeš, le z Tesr>ektom govoriti o nji in sploh o naših opernih uspehih. Na"-a publika ve iz dovolj informativnih oasr,'ških poročil, kako je nastala »Turandot«, ve. da je bilo to delo zadnje, ki je je komponiral Puccini tik pred svojo smrt-;-n, da je moral opero dokončati njegov prijatelj Franco Alfano. Turandot v glasbenem oziru pri Pucciniju ne pomeni nika-ke g'«sbeno izrazne novosti, ni rikak nov; od predhodnikov znatno se razlikujoč operni umotvor, temveč je poglobljeno, povečano, razširjeno vse to. kar je Puccini ustvarjal iz vsega početka in pri Puccini iu Tie moremo razlikovati nekih umetniških razdobij, menjajočih se slogov, različnih glasbenih govorov. S svojo opero »Villis« je prav za prav otvoril dobo novoitali jan-ske veristične o?>ere. se strmo dvignil nad v^e s-rr>;e sod«bn;ke: Mascagnija. Leonca-▼aPa. Sp:reTTija, Giordana itd., ker je bil iRrmec? vseh najiznajdljivejši, glasbeno na j-radarjenejši. nasnroti sebi najkritičnejši. Poleg njegovih brutalnih, naturalističnih snovi stoje na drugi strani do skrajnosti sentrnentalne, silno lirične, ki pa so zajele najširše mase in v tem leži tudi tako vel ka moč Puccinija. Njegova dela so po-ob:« in široka ljudska last, last najštevilnejšega srednjega sloja, ki s priietno mrzlico eita o umorih, ki se toni v solzah, ko čuje o nesrečni ljubezni Tudi v Turandot ie. poleg priljubljenega eksotičnega ohiležja vsega te?a dovolj, seveda spretno, inigeniozno sestavljeno, odeto v krasno, razkošno zunanjost, polno življenja, pestrosti i r pompa. Pirccini v še večji in intenzivnejši meri črpa iz svoietfa melodičnega. neusahljivega vira in poglablja svoj bohotni orkester. Zahtevam, ki jih ptavi »Turandot« na številnost solistov, zbora, nebroj statistov. ko-mnarzov itd., na sceno-g-afa, dekorateria. kostimerja. je le tetivno vefreči. a. kot rečeno, rasa orvera je izvedla od!;eno in bo ob Turandot mimika gotovo imela svoj najlepši letošnji onemi ipžitek. V n slavno partijo je pela kot gost g«. Vil fn n-Kunčeva i z Zagreba. Bila ie to po svoii zunanjosti. po svojem nastopu, igri. kostumih močno imnoniririoča bolj carica kot princesa, r pevskem oziru na velika umetnica, o katere pevskih vrlinah bi bilo govoriti odveč. Ganljivo, nesrečno Liu jc ir>r)lo in c;rnr>atirno podala ga. Giungje-rJutru< z dne 23. t. m kratko beležko, v kateri trdi, da se je v mkola IL Za duhovščino in mrtvaškim vosom so šli globoko užaloščena pokojnikova družina, sorodniki in prijatelji. Pri vhodu v viško občino je pričakovala pokojnika velika množica, ki ga jc potem 6premila na njegovi zadnji poti. Po cerkvenih obredih so prenesli kreto do prezgodnjega groba Sokoli, nakar se je po pogrebnih obredih poslovil od pokojnika v pretresljivem govoru član viškega Sokola br. Bronislav Battelino. Danilo, počivaj mimo v domači zemlji! GLEDALIŠČE IJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Leda. Premijera. Izven. Četrtek, 28.: Kar hočete. C. LJUBLJANSKA opera Torek, 96.: Seviljski brivec. A. Sreda. 27.: Cavalleria rustacana. Gluma- či. D. Četrtek, 28.: Večni mornar. E. Ljubljanska drama. Premiiera Krleževe »Lede« bo v sredo. »Leda« je Ijubavna igra iz življenja zagrebške umetniške in politične družbe. Avtor je vzel znani grški motiv Lede kot simboličen naslov, za katerim se skriva vsa laž ljubavnega in zakonskega življenja meščanske družbe kakor tudi raznih erotičnih idealov, ki jih potrebujejo slikani za »inspiracijo«. V drami nastopajo osebe, ki spadajo v krog Glembajevih: veliki župan Klanfer, slikar Arel in propadli bivši avstr. diplom, vit Urban, katerega pra-ded je bil za časa Napoleonove Iliriie višji uradnik v Ljubljani. Poleg vsega navedenega je v drami še konflikt med zagrebško aristokratsko preteklostjo, ki jo zastopata Urban in Melita, in novo generacijo, ki je izšla iz kmečke hiše in se povzpela v zagrebško industrijsko družbo (Klanfer). Avtor je podal podobo te družbe s take strani, kakor dosedai še nihče v jugoslovenski literaturi. Premijera bo izven abonmaja. Ljubljanska opera ponovi drevi »Sevilj-skega brivca« za A. Zasedba posameznih ulog: seviljski brivec Janko. Rosina Vera Popovičeva. Almaviva Banovec, don Ba9illo Marjan Rus. don Bartolo Zupan. Muzikalno vodstvo in režija je v rokah ravnatelja Poliča. To bo poslednja abonentska predstava te opere. — Prva letošnja repriza »Caval-lerie rusticane« in »Glumafev« bo v sredo za D. — Najboljša Dvofakova opera »Rusal-ka« se bo pela ponovno po 8 letih v soboto SO. t m. z Zlato Gjungjenac - Gavellovo v glavni in naslovni ulogi. Mariborsko fffedališSe Začetek ob 90. Torek, 26.: Brez tretjega. G. Izvleček iz programov Torek, 26. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Kako s« odpravljaj v šolo. _ 12.15: Plošča — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borca. — 17.30: Otroški kotiček. _ 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.»): Zdravstvena ura. — 20: Radio - prenos. — 20.30: Koncert iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila. Sreda, 27. aprila. LJUBLJANA 1215: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Kako duhovito kratkočasim sebe in družino. _ 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. _ 20: Hochreiterjev večer — izvaja Sattnerjev kvintet: Haydnova glasba. — 22: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. _ 17 Popoldanski koncert — 20: Pesmi — 20.30 Violina in čelo. — 22: Poročila. — 22.20 Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17 da. — PRAGA 19.30: Prenos iz gledališča, dališča. — 19.30: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkester. _ 20: Lahka godba. _ 21.10: Pesmi: — 21.40: Violinski koncert. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ J 1.30: Godalni kvartet. _ 12.40: Plošče. — 16.45: Koncertna ura. — 19.30: Lahka godba. — 20.45: Igralski večer. — 22: Plesna glasba. — BERLIN 19.10: Plesni večer. — 21.10: Opera. — Godba na pihala. — KČV-NIGSBERG 16.30: Koncert s pa mika Evropa. — 19: Mandoline in kitare. — 19.30: PesmL — 20.05: Operni večer. — 22.30: Lahka in plesna glasba__M tj HLAČK ER 17: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 19.30: Chopinov koncert _ 21: Klasiki glasbe. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Prenos opere iz gledališča. Dokazano je, da Je poraba OLJLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249/1 smnaHflHBBHHn HOTEL VELEBIT v Zagrebu v neposredni bližini glavnega kolodvira, Petrinjska ulica 79, ODDA v najem čiste, opremljene sobe. Cene zelo zmerne, po 25 do 30 Din za postelj. Za red in čistost jamči lastnik hiše in hotela. Za mnogobrojen poset se priporoča Martin Vrkljan. — Telef. 54—72. 4858 Izborne sadike jagode Ananas z bujnimi koreninamt najdebelej-šim sadežem z navodilom za gojenje dobite po povzetju po Din 20 za 100 komadov pri tvrdki Hirschl Vladislav, dipl. ametniški vrtnar, Subotica, Park Kralja Petra, pošt. pretinac 26. 4989 t- Jm PEN I K" Trgovina s čevlji domačega izdelka — LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 35 Vam nudi moške čevlje že od Din 115.—, goiserje od Din 200.—, močne delavske od Din 80.—, ženske lahke in športne od Din 75.— dalje, otročje čevlje po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. — Popravila se sprejemajo. Cene malim oglasom ženffv* J»t dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ati za dajanja naslova Din 5-—w Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn 1.—, Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, Id spadajo pod rubrike »Kam pa kam*., »Auto-motoc, »Kapitalc. »V najem«, »Posest«. »Lokati«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužekc, če se x oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača za wJf*7fW ^ifffASJ vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, fr/ oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem t naročilom. Za odgovor 2 D1H v znamkah Službo dobi Vsaki be&eda 50 par; m dajanje naslova a!i m šifro p« S Dia. (1) Učenca h Novega m ©sia ali bl-iž ■nje okolice sprejme 8 1 majem Nabavlja! na zadru ga drž. nameščencev v Novem mestu. 15423-1 Izprašan kurjač zmožec tudi popravil, dobi takoj mesto na paru žagi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Takoj in zanesljiv«. 15441-1 Brivskega pomočnika za moško postrežbo, dobro izurjenega tudi v vod ni orvdnlaeiji. sprejme ta koj Miroslav Corič, frizer Kraljeviča, Primorje. 15428-1 Trg. vajenca (ko) s predpisano šol. izobrazbo in znanjem nemščine sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga v letovi Skem kraju. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 15-130-1 Aranžeria t£*f«n za takoj. Naslov v »"lasnem oddelku »Jutra« 15452-1 Starejšo strežnico isrurjeno pri cperacljah, veščo srbohrvaščine ln nemščine, event. z zna-r.1em rentgeniziranja in Izkušeno starejšo bolniško strežnico za sa-natori] sprejmem. Ponudbe pod - Sanatcrium« ras-lo vi ti na Schmolka, nnončno eksped'c1io. Novi Sad. 15204-1 Natakarico fedT« zunanjosti, pridno la pošteno, sprejmem za gostilno na deželi. S kavcijo imajo prednost. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 15187-1 Kontoristinjo imrjeno v vseh pisarniških poslih, z znanjem nemščine sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Trg. p!"a>-na na deželi«. 15034-1 Vajenca •tu^i-mern takoj ali pozneje v ma-nnfakturno trgovino v Ljubljani. Naslov v oslas. oddelkn ».Tu tra«. 16302-1 Šiviljo sprejmem v Lepodvorski ■ulici 3. 15484-1 Čevljar, pomočnika iriajšega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15502-1 Prodajalko čednega nastopa, iščem za buffet. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« po-d šifro »■Takojšen nastop«. 15471-1 .Mlajšega brivskega pomočnika sprejme brivski salon Karel Sedej, Šiška. Vodnikova 3. 15508-1 Usnjarski pomoč ik dobro izurjen dobi službo. Ponudbe pod značko »Priden« na oglasni oddelek »Jutra«. 15495-1 Hotel »Orel« v Maribora spreime blaga in:čarko, jelonošo in jel-onošinjo z letnimi spričevali — -in dva vajenca. 15400-1 Poslovodjo (inio) za podrnžnic-o na Jesenicah sprejmem takoj. Kav-eije zmožni naj se predstavijo osebno. Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 15464-1 Pošteno učenko spre ime takoj trgovina čevljev »Jadran«, Sv. Petra cesta 25. 15463-1 Saldakontist izvežba.n v opominjevanjn, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, v starosti do 30 let dobi na-meščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Industrija«. 15461-1 Mizar, pomočnika za pohištvena dela sprejme Avgust Povše. mizar na Viču. 15463-1 Mlajšega brivskega pomočnika sprejmem za stalno, ali kot pomoč samo oh sobotah in nedeljah. Plača po dogovoru. Ernest Pi.nt.ar. Selo-Moste pri Ljubljani 15469-1 Pouk Bese-la 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Strojepisni pouk 1-, 2- in žmesečni večerni tečaj za začetnike in iz-vežbance. Začetek 3. maja Vpisovanje ob torkih im sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo nizka — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 7/1 15440-4 Strojnik-delovodja prvovrstna moč, z inozemskimi spričevali, vešč vseh parnih lokomobil, vodnih turbin, vse vrste Dieselmotorjev, zmožen vseh električnih napeljav ter vseh popravil, obenem prvovrsten stru-gar, vešč vseh transmi-sijskih naprav in vse vrste strojev išče mesto. Pismene ponudbe pod šiiro »Prvovrsten strojnik« na ogl. odd. »Jutra«. 15281-2 Službo prodajalke kruha, zelenjave, v nue-karni ali slaščičarni išče nemško govoreča gospo dičua. vešča šivanja in kuhe. Šla bi rudi v pomoč šivilji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada, prijazna, pridna in simpatična«. 15480-2 Hlapec vesten, pošten, zdrav in močan, vajen vsakega dela želi službo h konjem. Nastop 10.—15. maja. Ponudbe na oglasni oddele,k »Jutra« pod šifro »4'75«. 15477-2 Instrukcije ia vseh srednješolskih predmetov daje po zmerni ceni visokošolec. — Dopise pod »Siguren uspeh« na ogl. oddelek »Jutra«. 15381-4 Kdor išče zaslužka, plača m vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Dm. — Kdor nudi za3inžek, pa za vsako beaed^o 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (S) Stavbenika solidnega in cenenega iščem za adaptacijo stanovanja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno in poceni«. 1.5446-3 Trgovski zastopnik dobro uveden v Sloveniji, Slavoniji in Hrvatski do Zagreba. Primorju, Dalmaciji. Bosni in celi Srbiji, išče zastopstvo proti proviziji. Prednost: čevlji, perilo, nogavice, klobuki in slično. Po potrebi položi tudi garancijo. Dopise na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Povjerljiva osoba«. 15259-3 Kot perica pridem na dom. Sem pridna. pošten* i® snažna. — šehal Marija, Sp. Šiška, Celovška cesta štev. 68. 15173-3 110 Din na dan lahko vsak zasluži. Pišite takoj na nasiov; »Peba«. Ljubljana, pošt. predal 276 15491-3 Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali Za šifro pa 3 Din. (2) Mizarska in druga podjetja, ki bi hotela sprejeti, četudi le v začasno službo solidnega mlajšega, kvalificiranega delavca pri mizarskih strojih, in omogočiti pridnemu delavcu ter skrbnemu očetu skromno preživljanje družine, prosimo, da pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kruha otrokom«. 15425-2 Trgovci Trgovski pomočnik manu-fakturne im mešane stroke, z dveletno prakso — nujno prosi zaposlitve. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najboljše reference«. 15445-2 Edgar Rlce Burroughs. Kdo sprej.m« t trgovino vajen ca. ki se je že 4 mesece učil v trgovini mešanega blaga, da bi svojo učno dobo nadaljeval. Nairaje hi šel v Savinjsko dolino. Za obleko če treba skrbi sam Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 15476-2 Gospodična z večletno prakso kot de-lovodkinja šivalnega oddelka večje tovarne pletenin. izučena šivilja, i obrtnim listom in dobrimi spričevali. išče primerno službo. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod značko »Delovodkinja«. 15481-2 Natakarica stara 23 let, ki zna opravljati tudi vsa hišna dela. išče službo v Ljubljani ali na G-orenjskern. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra 15427-2 Pekovski pomočnik zmožen vseh v stroko spa-dajočih del, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 15450-2 Reduciran bivši OTsr. f. k., samec. star 36 let, prosi za službo trg. ali hotelskega sluge, lovskega čuvaja, ozir. vratarja, kjerkoli v dravski banovini. Cenjene po-nudHe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Finančni organ«. 15419-2 Avio, moto Vaaka beseda 1 Din; z« dajanj« nasiov* ali za šifro pa 5 Dia. (10) Osebni avtomobil šestcilinderski — znamke »Oakland«, bo danes ob % 3. popoldne na javni dražbi prodan v garaži »Ekspressauto* v Vegovi ulici št. a 15500-10 ta besedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 pa.r bes>eda. Za dajanje naslova ali za šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (lil) Dve kolesi dobro ohranjeni, moško in žensko proda Rebolj, Vodovodna 68. 15482 Damsko in moško kolo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7/HI. 15505-11 Pohištvo kuhinjsko opravo, nočno omarico, citre in 3 velike slike prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 154S7-6 Gnoj p« nizki ceni dobavlja »Ilirija« družba z o. z. Ljubljani, Dunajska c. 46. 15462-6 Šivalni stroj najmodernejši in »Laub-sScre« na nožni pogon prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15465-6 Vrtno lopo 1.90 X 9.85. za 500 Din proda Jeločnik v Rožni dolini. 15477-6 Črno jedilnico kakor novo. za 6000 Din in 2 lepi železni peči prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15492-6 Stekleno steno široko 6 in visoko 3.50 m takoj prodam. Vprašati pri vratarju hotela »Tratnik Sv. Pet.ra cesta štev. 25. 15483-6 Kupim Ogiasi trg. značaja po 1 DLn beseda; ta dajanj« naslova ali za šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Šotor za 3 osebe dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Šotor«. 15317-7 Cca 5 kg medu Ia cvetličnega kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Med«. 15424-5 Štedilnik e S ali 4 ploščami, doftro ohranjen, rabljen, ali samo plošče z okvirjem za vzi davo. s kotlom kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »štedilnik«. 15432-7 Otrobne vreče dobro ohranjene, za debele otrobe kupi mlin Na-stran, pošta Radomlje. 15429-7 Registrirno blagajno »National« 999.99 dobro ohranjeno, kupimo proti takojšnjemu plačilu. Pismsne pomidbe na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju. 15159-7 2 pisalni mizi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miza«. 15496-7 Zeissov Trieder do.bro ohranjen, v nsnjatem etuiju kupi turist. Pismene ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Turist«. 1.5501-7 Vsaka beseda 1 Dta; za dajanj« naslova ati za šifro pa 5 Din. (16) Kateri dobrosrčen gospod posodi proti garanciji 4000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Mlada da ma c. 15493-d6 Vrednote Dirkalno kolo novo, poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III. 1-5503-11 wmsm Tarzan, brali džusigfr 205. Zbuzifom« 5 Din. (14) Trsv-rki 1 Na hrano okusno, dobro domačo, po zmerni ceni sprejmem več boljših gospodov in gospo-dieen v Rožni ulici 27/1. 154-56-14 Stanovanje sot>e in knhinj«, subo, v mestu a.i i bližini iščem. — Ponudbe z navedbo re1 'a V najem Sostanovalca s hrano ali brez sprejmem v Hrenovi ulici št. 17/11. vrata 2. 15460-23 Opremljeno sobo čisto rn separirano oddam solidnemu gospodu ali gospodični v Žibe.rtovi ulici št. 33. tik gorenjskega kolodvora. 15472-23 Lepo sobo oddam solidnemu go«r>odn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15512-23 Sostanovalca iščem v sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora. Vfissiak, Prisojna ul. 3/III — 12. 15485-23 r/jj Vsaka beseda SO par: n dajanj« naslov« ali sa šifro 8 Dia. (33-a) Prazno sobo solnčno. z električno razsvetljavo, v centru mesta išče drž. uradnica s 1. majem 1932. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Do 300 Din«. 15513-28/a Izgubljena Vsaka beseda 50 p»r: ta dajanj« naslov« ali za šifro pa 3 Din. (28) Vsak« tHjsed* 1 Din; sa dajanj« nostona al sa šifro p« S Dia. (17) Gostilno z vrtom oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 15444-17 Pridelki Vsaka besed* 1 Din. ! ia dajanj« naslova ali j za šifro pa 5 Din. (38; | Belega krompirja Jedilnega, kupimo za takoj. Na ponudbe brez cene se ne ozira. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelene 4. 15312-33 Sobo odda Vsaka beseda t Din; i« dajanje naslov« ali sa šifre pa 6 Din. (19) Poslovne prostore (pisarne) oddamo v palači Ljubljanske kreditne banke. Pojasnila pri upravi bančne palače. 15117-19 Za več kot polovico ceneje! — skladiščna odprodaja — Vsled likvidacije firme prodajamo od danes aluminijasto posodo, servise, kf-v-ne garniture, zajemalke, džeizve itd. itd. pod polovično ceno, samo v gotovini. Samo sedaj je prilika. »Nova Jugometalija« v likvidaciji — Ljubljana VII, Žibertova 27, dvorišče 15434-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem novzetju L. B r o z o v i č. Zagreb. Ilica 82. 22-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti gledališča). 114-6 Štedilnik malo rabljen, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15459-6 Orehova jederca na drobno po Din 12 za 1 kg nudi Sever & Komp. v Ljubljani. Gosposvetska cesta št 5. 15007-6 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro o Din. (13) 5Iačilna natakarica prvovrstna moč, zmožna kavcije, želi premeniti mesto. Event. vzame boljšo gostilno na račun. Ozira se amo na boljšo službo. — Gre tudi v letovišče. Dopise pod šifro »Kavcija« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 15498-19 Stanovanje Damske trenehoate za pomlad, od 390 Din na prej, črno in temnomodre ri-ps plašče od 440 Din naprej. razne bolj navadne že od 195 Din nap^jj nudi F. I. Goričar v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 29. Poseben oddelek za damsko konfekcijo. 14934-13 Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« ustava aH xa šifr« p« 6 Dia. (80) Posestvo je naprodaj v bližini Maribora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15411-20 Vsaka beseda 1 Dta: ta dajanj« tuolova aH s» šifro pa 6 Din. (21) Trisob. stanovanje lepo, komfortno, s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo, lepo teraso in vsemi pritiklinami oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15442-21 Stanovanje 2 sob in knhinje, z vodovodom in elektriko oddam v Rožni dolini, cesta IV/23 15451-31 Stanovanie v Celju sobe in kuhinje — lepo, solnčno in zračno oddam mirni stranki. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 15407-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritklm oddam s 1. majem v Rožni dolini, cesta n/32. 15458-31 Vsaka beseda 50 par: n dajanj« naslov« ah s« šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15447-23 Snažno sobo v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15422-23 Gospoda sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15373-23 Sobo lepo opremljeno oddam zraven tehnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15449-23 Sobo oddam solidnemu g-ospodu ali gospodični v Streliški ulici št. 8, pritličje. de«n-o 15420-23 Sveženj ključev sem izgubil. — Najditelja prosim, da jiih odda v ogl, oddelku «hitra«. 15426-28 Najditelja aktovke z raznimi pr-ospeiti, izgubljeno 34.—25. t. m. na Dunajski cesti, prosim, da jo proti nagradi odda na policijski stražnici na Dunajski cesti. 15466-28 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« nasJov« aH ta Kfro pa 5 Dia. (26) Kovčeg-gramofon nov, za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/IIL 15507-36 Vsaka beseda J Dtn: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (27) Majhen psiček z znamko in rdečo opremo, ki sliši na ime »Pubi«, se je izgubil. Najditelj naj ga odda na Je-rnejevi cesti 29 15474-28 Mladega psa boljše pasme kupim. Naslov pov-e oglasni oddelek »Jutra«. 15479-27 wmm& Vsaka beseda 1 Din. za -lajanj« naslova alt za šifro rw 5 D;u. (?9N Na Mirju oddam opremljeno solnčno sobo s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15421-23 Sobo z 2 posteljama s posebnim vhodom — v krasni legi oddam takoj stalnima gospodoma. Ogledati v Knafljevi ul. 13'II. 15156-23 Opremljeno sobo takoj oddam ? gospodoma ali gospodičnama t zajtr kom. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 15301-23 Opremljeno sobo veliko in tračno, t lepim razgledom takoj oddam v vili. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 15302-23 družba z o. z. KCresal Pavel pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo ROžNA DOLINA 4/1 V. pri Ljubljani. Delo solidno. Cene nizke. Se priporoča, v K Elektromotor na vrtilni tok 110 volt 12 HiJ, kupim. Tonudbe pod šifro »Cirkularka« na ogl. oddelek »Jutr3«. 15488-29 2 šivalna stroja krojaški in čevljarski poceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III. 15504-29 Šivalni stroj (pogrezljiv) poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/1JI. 15506-29 Filatelija Vsaka beseda 50 par: 4a dajanje naslova ali z» šifro pa 3 Din. (39) Slovenske znamke (Tauscbmaterial) ra.bljene, neodmočene. kupim. Pismene ponudbe z navedbo količine in cone na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Znamke«. 15443-39 Vsa-ka bnseOa 1 D'Ji. «a dajanje naslova ali u šifro pa 5 Din. (31) Vajenec Rudi Dolenc star 16 let, močne postave je pobegnil. Ako je komu kaj znano, naj blagovoli sporočiti materi Antoniji Osredkar, Domžale. 15431-31 Preklicujem vse kar sem govoril o g. Karlu Jančarju ir Laz kot neresnično in »e zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Oto Jemee iz Laz št. 36. 15509-31 Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nllca §t. 5 Najnorttia (latinska pa-teina železna zelo praktična »ložljiva postelja s tapeciramm madracom _ praktična za vsaka biža, hotele, za putujuče oso-be in nočne alažbe. Stane Din 390.—. Razpošiljam poStom in železni-com po povzetju^ Englesk! složivi patent etolci. Stoji Din 146- spaljnt patent fotelj stane Din 1300 Licgetluhl pralitilaa T« Iclanicin »edeni«. Sta' Be Cin 130 . po tem imam čist čohano perje kg Din 48.—, čist belo gosje kg Din. 130.—, čisti puh kg Din 250.—, modroci punjeni z volaom Din 750.—, iične mreže »a postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82. Velika izbira svile v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. „Pri škofu" Ljubljana Drva Trgovina s kurivom Iv. Schsstm Dolenjska c., tel. 29šl. Premog Pri stalnem zaga-tenju, trdi s to lici ni dobro jemati on.-j. zdravila in čaje, 'ti naglo čistijo, ker t-o ustvarja potem nava/io. da potem t-udi najmočnejša sredstva ne učinkujejo. mm čisti milo, ne ustvarja navade in preprečava nastop zapefce. Osebam, ki so se navadil«, da jemljej-d m o č 9 a sredstva za čiščenje, pomaga, da se jib odvadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in dro-gerijah. — Originalni zavojčki 10 in 20 Din. IVpot: Trifolium droge-rija, Beograd (Slavija) Volno za modroce po zelo nizki ceni prodaja Sega, Ca-nkarjeTo nabrežja št.. 5/1. TalS-fl JJifeo potr&h&smtG denat* blagovolite se obrniti na tvrdko »PREI>-MET«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15, telefon 2037, ker mi posredujemo nakup in prodajo vsakovrstnih rabljenih ter novih predmetov. 483$ VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 10.000 dinarjev! Potrti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, stari oče in stric, gospod JOŽE JERMAN posestnik dne 22. aprila 1932 po fcratki in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere za umirajoče v 77. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil dne 24. aprila t. 1. iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k sv. Križu. Marija Reka, 25. aprila 1932. 4997 ŽALUJOČI OSTALI. Umrla nam je na2a mati, gospa Marija rojena NAGODE Pogreb predrage se bo vršil v sredo 27. t. m. ob 9. uri zjutraj na pokopališče na Stari Vrhniki. Stara Vrhnika, 25. aprila 1932. ŽALUJOČA RODBINA KODE. 4996 v-. .■ - ■ ■ • ■. •;-"■ -fe -. -r is,-' i. :•« •-* •. ■ -9. • Občina Ljubljana Keetni pogrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Plehan Marija roi. Hafner SOPROGA ŽELEZ. URADNIKA V POKOJU dne 24. t. m. dopoldne, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v torek, dne 26. aprila 1932 ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Lepodvorska ulica štev. 28 (Sp. šiška) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. aprila 1932. 4995 JAKOB PLEHAN, soprog; MIRKO, ALBIN, sinova; VERA poroč. OBERLINDTNER, hčerka; ANICA, MARA, sinahi; ROMAN OBER-LINDTNER, zet: ZDENKA in SONJA, vnukinji. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljuoijam