OB TEDNU OTROKA: POGOVOR Z MARIJO BENČINA, SEKRETARKO ZPM NAŠE OBČINE
Združeni bi lahko naredili še več
Otroci so naša prihodnost. Zapuščamo jim to, kar smo dosegli kot posamezniki in kot družba, nalagamo jim naša neuresničena hotenja, upanja, zmute in /ablode. Živeti in znajti se morajo v svelu, ki so ga oblikuvale generacije pred njimi. Želimo si, da bi se naši otroci razvijali v zdrave in srečne ijudi. Svetovni dan otroka sta ustanovila Mednarodna unija za zaščito otrok in Unicef zato, da bi spomnila vse narode sveta na njihovo odgovornost do otrok. V naši dr/avi snio otroku namcnili leden dni; od 5. du 12. uktobra naj bi se zanje odvijala vrsta dejavnosti. (>b tej priložnosti snio za pogovor poprosili Marijo Bcnčina, sekretarko občinske zveze prijaleljev mladine občine Ljub-Ijana Moste-Polje, saj je ta urganizacija ena izmed tistih, katerih dejavnost je v celoti namenjena otrokom.
Generalna skupščina združe-nih narodov je posvetila temo letošnjega svetovnega dneva otroka nastanitvi brezdomcev in zagotavljanju slanovanjskih pro-storov zanje pod geslom Streha za brezdomce. Kako pa bomo v naši državi ubeležili teden otro-ka?
Zamišljeno je, da bi se v Jugo-slaviji pogovarjali na temo Otrok - demografska in migracijska gi-banja. V občinah naj bi pripravili posvete o zmanjšani rodnosti. vi-soki smrtnosti otrok. o migraci-jah v tujino. o odhodih iz vasi v mesta in o veliki konccntraciji prebivalstva v mcstih
Kaj pa se v zvezi s tem priprav-Ija v naši občini?
Po dogovoru z aktivom ravna-teljcv, svctom zvezc pionirjev in odborom za predšolsko vzgojo in delo s starši smo se gledc na razpoložljiva finančna sredstva zmenili. naj bi svctovalni delavci na šolah. v povezavi z vrtci, kra-jevnimi skupnostmi in društvi prijateljev mladine pripravili raz-pravc na tistc teme. ki so najbolj pereče v nekcm okolju v zvczi z vzgojo in z dclom z otroki. Slišati je bilo. da bo veliko teh posvetovanj govorilo o otroku in okolju. Povezali se bomo tudi z radiom Glas Ljubljanc, tako da bo o ugotovitvah tch razprav ob-veščcna tudi širša javnost.
Bo tudi letos organizirana že tradicionalna prireditev pred kul-turnim domom Španski borci? Načrtujemo tudi še kaj drugega?
Za otroke bo prcd Spanskimi borci 7. oktobra od 3. do 6. urc popoldne tako imenovani otroški trg s programom. ki naj bi ga v »živo« vodil kuiturni animator. Otroci sc bodo igrali razne igricc, poslušali pravljicc. risali po tleh... Želimo si. da bi se tc prireditvc udcležili otroci skupaj sstarši.
V tednu otroka bodo tudi v vrt-cih naše občine pripravili pikni-ke. na katere vabijo oboje - star-še in otroke; 7. oktobra bo brez-plačen ogled živalskega vrta. ki se ga lahko udeležijo tudi otroci. ki ne hodijo v vzgojnovarstveno ustanovo. Na ta dan naj se zglasi-jo v najbližjem vrtcu. Namesto običajne filmske prireditve. bo-mo za denar. ki nam ga za ta namen da sis za vzgojo in izobra-ževanje. kupili šolam žoge. Dom Španski borci bo 2. oktobra imel predstavossenčnimi lutkami, 10. oktobra pa igro Le po kom se je vrgel ta otrok. Vstopnice so po 7(X) dinarjev. V okviru programa sveta zveze pionirjev se bodo na OŠ Leopolda Mačka-Boruta po-merili v vcselih tekmovalnih dru-žabnih igrah pionirji iz vseh os-novnih šol naše občine. Delcgaci-jo naših pioniijcv pa bo skupaj s predstavniki drugih ljubljanskih občin sprejela tudi predsednica mestne skupščine Nuša Kerše-van.
Čeprav se prav v tednu utroka najbolj na zunaj manifeslira skrb zveze prijateljev mladine in s tem naše družbe zanj, je tudi med letom storjenega ntarsikaj, kar morda ne poznamo vsi.
Prav na temo adaptacija otrok v novo okolje. ob tem namrcč otroci doživljajo hude travmc. smo na posvetu s socialnimi dc-lavci sklenili. da bi bila njihova stalna natoga dclo s starši. Gre za razgovore. nc za predavanja. na katerih bi se lahko mati in oče pomenila o tcžavah otroka in o tcm, kako mu pomagati. da sc čimhitreje in sproščeno vključi v okolje. Na vseh sisih naši dclc-gati opozarjajo na problemc. kot na primer na varstvo oktrok v Fu-žinah. na socialno stanjc otrok. saj prav pri zvczi prijateljev mla-dinc. ko zbiramo prijave za lcto-vanja. opažamo. da jc vsako leto
več upravičencev do rcgresa. kar kaže. da se socialno stanjc dclav-skih družin znižuje. Trudili se bomo. da bomo karseda vcliko naših otrok še naprej pošiljali na zimovanja in letovanja, vendar zaradi prostorskih omejitev pri-dejo v poštev lc socialno ogrože-ni.
Vsako poletje kar precej otrok iz naše občine tetuje v Zambrati-ji, v domu, za katerega skrbi zve-za prijateljev mladine naše obči-ne. Pred leti so bile z vzdrževa-njem tega doma velike težave. Kakšne pa so razmere zdaj?
Zdaj občinska skupščina zanj odvaja del atnortizacije. vsako le-to o doniu spregovori tudi naš izvršni svet. sis otroškcga varstva
Marija Benčina
bdi nad programom in kolikor morc prispcva k rcgresom prcd-šolskih otrok za lctovanjc. nckaj dcnarja dobimo tudi od sisa za vzgojoin izobražcvanje. Poslopjc pa vzdržujenio kar udarniško. kupujemo lc matcrial. Najvcč te-žav jc z osebjcm. predvsem s ku-harico, njeno pomočnico. čistil-kami in pericami. Te Ijudi sc izrcdno lcžko dobi. obcncm pa vsakdo tudi ni primcren. Vzgoji-
teljski kader pa izobražujemo sa-mi skozi vse leto, mcdicinske se-stre pa dobimo iz našega Zdrav-stvcnega doma.
Koliko predšolskih in šolskih otrok pa se zvrsti v domu v Zam-bratiji?
Vsako letb jih tu lctuje nekoli-ko več. ker z notranjo preuredi-tvijo povečujcmo kapacitčte. Le-tos jih jc od konca maja pa do 21. septembra bilo 1432. Itneli smo odličen vzgojiteljski kader in otroci so se dobro počutili. Pro-store uporabljamo večinoma le za spanje. saj imamo pred hišo vclike zelene površine. opremlje-ne s funkcionalnimi lcscnimi igrali. Zadnjih šest let nismo ime-li nobencga primcra obolenja. saj izredno pazimo na čistočo.
Denarja za družbene dejavno-sti je vse manj, skrb za otroka pa bi morali ohraniti vsaj na tej rav-ni, če jo že povečati ne moremo.
Prav zdaj imamo problem s  tem,  kako zagotoviti  dovolj
knjig Naš malček. ki jih sicer financira sis za otroško varstvo. To je priročnik, ki ga dobijo mla-de mamice ob rojstvu. v njem pa so napotki. kako ravnati z otro-kom v raznih situacijah. V naši občini je na leto 1800 rojstev, denarja pa imamo le za okoli 300 knjig.
Premalo imamo tudi mentor-jev; plačati jih ne moremo. pri-pravljenosti delati brez plačila pa mcd ijudmi skorajda ni vcč. Zad-nja lcta smo siccr uspcli urcsničiti naš program. to je pionirski in predšolski dcl ter letovanja. ven-dar ga moramo sestaviti tako. da sodclujc čimveč pionirjev. obe-ncm pa porabimo zanj najmanj dcnarja. Pripraviti ga je torcj trc-ba nadvsc iznajdljivo. kar pa jc zahtevno dclo. Težko bi rekla. kako bo v prihodnje, vendar gle-dc na razmcrc. ki so, nas skrbi bodočnost.
D. J.