Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankinjo.
Štev. 45.	Sobota, 6. junija 1931.	Leto VI.
Kongres francoskih socijalistov.
Apel na mednarodno solidarnost.
V nedeljo, dne 24. maja se je vršil v Toursu letni kongres francoske socijalistične stranke. Kot zastopnik delavske internacijonale je pozdravil kongres Belgijec de Brouckere in je povabil navzoče na kongres Internacionale na Dunaj, kjer bo pred vsem svetom povdarila svojo borbo za svetovni mir. Nemško socijalno demokratično stranko je zastopal na kongresu Crispien.
Prvi dan je bil posvečen v glavnem notranjim strankinim organiza-toričnim vprašanjem, zlasti živahno se je razpravljalo o vodstvu strankinega glasila »Le Populaire«, kar je privedlo do tega, da je ravnatelj u-prave lista, poslanec Compere Mo-rel, odstopil.
V pondeljek se je razpravljalo o poročilu socijalistične parlamentarne skupine. Več govornikov je grajalo sedmorico socijalističnih poslancev, med njimi Paul Boncourja, ki so pri glasovanju o nemško-avstrijski carinski zvezi glasovali z vlado, medtem ko se je socijalistična frakcija v svoji celoti vzdržala glasovanja.
Poslanec Frot je postopanje sed-morice skušal sicer zagovarjati, a Longuet ga je ostro zavrnil in zlasti zameril Paul Boncourju. Rekel je, da Priključitev Avstrije k Nemčiji nikakor ni tako nevarna kakor jo predstavlja vlada.
Nato je govoril Leon Blum o francoski zunanji politiki in je izjavil, da je le-ta zadnji čas vedno bolj odvisna od francoske notranje politike. Krona te politike so bile predsedniške volitve, pri katerih je reakcija s tajnim glasovanjem dosegla, kar bi se ji pri javnem glasovanju nikdar ne Posrečilo. Govornik nastopi proti trditvi, češ, da je Briand propadel naj-yeč zato, ker so se socijalisti zanj Navzeli. To je samo izgovor, s kate-nm hočejo gotovi republikanci opravičiti svoje postopanje, ki se ga sramujejo.
Blum je uverjen, da bo socijalistična stranka pri zborničnih volitvah leta 1932 beležila velik napredek.
Volilna taktika stranke mora biti usmerjena na pobijanje reakcije z vsemi sredstvi.
Kongres se je slednjič bavil tudi z vprašanjem državne obrambe. K em“ vprašanju je bilo kongresu predloženih pet različnih dnevnih razporedb. Prvi govornik, poslanec ic ar , se je ob viharnem odobravanju vseh navzočih na zelo oster način izjavil proti vsakemu sodelovanju socijalistov pri državni obram-
Dl.
Radi naraSEanJa socijalistov
so francoski meščanski krogi precej vznemirjeni, ker računajo s tem, da hodo socijalisti pri bodočih državnozborskih volitvah, ki se vrše prihodke leto, znatno pomnožili svoje mandate. Sedaj jih imajo 109, če se bodo držali iste taktike kakor jo imajo dosedaj, jih pa znajo pomnožiti na do 160. V tem slučaju ni izklju-ceno, da bi kot najmočnejše parlamentarna skupina sestavili manjšinsko vlado, vsekakor bodo pa odločujoče vplivali na vso francosko politiko, kar se bo odražalo tudi po ostali Evropi.
XV. Mednarodna konferenca
dela.
Razprava o ureditvi delovnega časa v rudokopih.
Bivšega nemškega prestolonaslednika
airicravajo Hitlerjevi nacijonalni socijalisti 'Pri prihodnjih volitvah kandidirati za pred-nika nemške republike.
Ženeva, 2, junija 1931.
Sporedno z obema ostalima točkama dnevnega reda je prišel v razpravo kot 2. točka predlog mednarodnega urada dela, konvencija o mednarodni ureditvi delovnega časa v rudnikih.
Kakor je znano, se je o tem vprašanju že razpravljalo na lanski konferenci. Vendar je bilo sprejetje konvencije odklonjeno z večino glasov v plenumu. Zato je bila letos stavljena ponovno kot predlog v razpravo.
V predlogu konvencije se predvideva 7% urni delovni čas v rudnikih, z vhodom in izhodom iz jame.
V konvenciji sami se je v načelni in splošni debati vršila ostra bitka med zastopniki delodajalcev in zastopniki delavstva ter gotovimi zastopniki vlad. Izgledalo je, da se bo konferenca že pri tem vprašanju razbila.
Vendar se je na posredovanje angleškega ministra za rude Shin-vella posrečilo prebiti led.
Tako je prišlo po enoinpoldnevni debati vendar do glasovanja. Predlog poslodavcev za obdržanje sedanjega delovnega časa je bil odklonjen z 29 : 16 glasovom. Predlog delavske delegacije za 7 urnik je bil odklonjen z 29 : 16 glasovom. Nadaljni predlog delavske delegacije za TV2 umik je bil zopet odklonjen s 26 : 19 glasovom. No, in končno je prišel na vrsto predlog mednarodnega urada dela za 7% urni delovnik. Ta predlog je bil 'sprejet s 30 : 15 glasovom, a 2 delegata nista glasovala.
Ne more se reči, ali bo predlog tudi v plenumu sprejet. Ali vsekakor je to velik moralen uspeh mednarodnega delavstva, ki je s pomočjo nekaterih naprednejših vlad prodrl proti poslodavcem, ki so zahtevali, da ostane delovni čas kot je.
Borba med dvema diktaturama.
Končala bo s sporazumom.
Lateranski sporazum med Vatikanom in Kvirinalom ni trajal dolgo. Vatikan je hotel dobiti z lateransko pogodbo svobodne roke v Italiji, Mussolini pa je hotel pridobiti cerkev, da ga podpira v njegovi politiki. Mussolini je dosegel svoj namen, zakaj pri volitvah v fašistični parlament so ga škofje in kardinali podprli, kakor ne bi niti svojih lastnih kandidatov.
Fašizem je pa izsledil, da je katoliška akcija vsaj deloma političnega značaja. Razpustil je katoliške organizacije in zaprl več njih voditeljev. Papež in njegovo glasilo »Os-servatore Romano« napovedujeta najodločnejši boj za pravice in interese cerkve.
Vršila so se že pogajanja med Vatikanom in Kvirinalom zaradi katoliških strokovnih organizacij, ki so se snovale v okviru katoliške akcije in jih Mussolinijeva vlada noče priznati. Sedaj so ta pogajanja prekinjena in najverjetnejše tudi diploma-tični odnošaji sploh.
Vatikan trdi, da katoliška akcija nima političnih namenov, fašizem pa trdi, da bo zaplenjeni materijal katoliških organizacij, ko bo objavljen, še bolj presenetil Vatikan, kakor ga je razpust organizacij. Dne 30. maja je imel papež nagovor na salezijanske gojence in dejal, da mu sicer lahko vzamejo življenje, molčal pa ne bo.
Iz tega odločnega papeževega stališča je razvidno, da hoče Vatikan s svojo politično gesto izzvati eventualno najostrejši spor, borbo, v ateri se bo ob moralni pomoči inozemskega katoliškega sveta njega ugled povečal, neglede na to, kakšen bo izid borbe za politični vpliv.
Ta papeževa gesta je povsem podobna srednjeveškim političnim cerkvenim bojem za povečanje vpliva rimske cerkve med nje vernike in pri političnih oblastih.
Borba med Vatikanom in Kvirinalom bo nedvomno končala s sporazumom. Fašizem sam mora namreč uvideti, da je ta stran propagande, ki jo vodi Vatikan med pobožnimi Italijani, močan sunek v fašistično celoto, zlasti ker z njim ni zadovoljen v Italiji nihče, razen onih, ki jim fašizem tudi koristi osebno. Vatikanski diplomati so pametni politiki in se zanašajo, da bo njih protifašistično akcijo podpirala indirektno vsa opozicija.
S to borbo je vsejano novo seme protifašizma, kar edino je razveseljivo: z njo se ruši strah pred fašizmom in manjša zaupanje vanj. Zato smo mnenja, četudi vatikanski boj ne pomeni zbujanja naprednejše Italije, da je vendar tudi ta pojav le izraz tlačene Italije, ki se želi in hoče osvoboditi iz vse uničujoče diktature.
Mussolini se pogaja z Vatikanom.
V	Rimu nastopa pomirjenje. Ne vrše se sicer diplomatična pogajanja, ampak povsem neoficielna med zaupniki obeh taborov. Pravijo, da se cerkvena država sploh ni bavila s postopanjem fašistične vlade proti katoliškim društvom in dejanskega nasprotstva med obema vladama ni. Pričakujejo, da se v kratkem spor poravna. Tudi fašistični svet je izjavil, da priznava cerkev. Namen propagande je s tem dosežen za Vatikan, Mussolini pa se previdno umika.
Po najnovejših vesteh sta se papež in Mussolini že sporazumela.
Francija tudi sklene trgovinsko pogodbo
z Rusijo.
Med Francijo in Rusijo se vrše pogajanja glede trgovinske pogodbe. Pogajanja so se pričela dne 5. t. m. v Parizu. Pri sklepanju pogodbe se ne bo govorilo o vojnih dolgovih, pač pa naj se sklene, da državi dru-
ga drugo ne bosta napadali ter si dasta nekako jamstvo, da se vzhodna poljska meja napram Rusiji ne iz-premeni. Za Rusijo se pogaja komisar za zunanjo trgovino Konstantin Polajski,
Zahteve kongresa nemške soc. dem. stranke.
O gospodarskih vprašanjih.
Kongres nemške soc. dem. stranke v Lipskem, ki je zboroval te dni, je obravnaval dne 1. junija gospodarska vprašanja.
O tej snovi je poročal državni poslanec Tarnow, ki je naslovil svoje poročilo z naslovom »Kapitalistična gospodarska anarhija in delavski razred«.
V	utemeljevanju resolucije je rekel, da prinaša gospodarska kriza strahovit dokaz o naraščajoči nesposobnosti kapitalističnega sistema, da bi spravil preskrbo družbe v sklad z možnostmi preskrbe, ki jih imamo. Le z izpremembo kapitalističnega sistema in uresničenjem socijalizma je mogoče odpraviti napredujoče ob-ubožanje množic.
Zunanjepolitični gospodarski program države (namreč Nemčije) mora vsebovati:	odpravo	carinskih	mej,
sklenitev dolgoročnih trgovinskih pogodb, mednarodno ureditev dotoka kapitala, ukrepe proti odvajanju kapitala v inozemstvo in zatajevanju davčnih dajatev.
Za notranjo gospodarsko politiko so najvažneje te-le naloge:	Ostra
kontrola nad monopolnim kapitalizmom, znižanje carin, sistematična oolitika za vzdrževanje konjunkture in preskrbo dela, naročanje javnih del po načrtu, povečanje vpliva na banke in kreditne zavode, preprečitev ofenzive za znižanje mezd v industriji, pridobivanje inozemskih kreditov za stanovanjske gradbe in akcije.
Stranka zahteva zakonito skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko, dvig kupne sile naroda, izpopolnitev in pomnožitev socijalnih ustanov. Stranka se zaveda, da je izpolnitev teh zahtev vprašanje politične moči, ter poživlja delovno ljudstvo, da se svoje moči zaveda.
NemSka socljalna demokracija se ne da izzvati.
Na lipskem kongresu je govoril poslanec Breitscheid o nevarnosti fašizma.
Utemeljeval je, da nemška soci-jalna demokracija noče povzročiti padca Briiningove vlade, dokler bo ta imela pogum odklanjati nemške fašiste. Naloga stranke je, da prepreči fašistom vstop v vlado, če bi se pa to hotelo zgoditi, tedaj mora nemška vlada odstopiti. Resnica, je da tudi sedanja vlada krši demokracijo, toda ustave ne more izpremeniti. Nam pa gre predvsem za to, da ohranimo demokratično vsebino sedanje ustave.
Stranka bo morala tudi v bodoče, če ne nastanejo bistvene politične izpremembe, voditi politiko, s katero bo onemogočila združitev meščanskih strank s fašizmom. Meščanske stranke so prelene in strahopetne, da bi prevzemale odgovornost za demokratično sodelovanje ter prehajajo k fašistični diktaturi.
Dogodki v republikanski Španiji.
Občinske volitve v Španiji.
Notranje ministrstvo je objavilo začasni rezultat nedeljskih volitev na Španskem. Zduženi republikanci in socijalisti so zmagali v 1645 občinah, republikanski desničarji v 737, monarhisti v 201, radikalni socijali-
sti v 301, avtonomna republikanska zveza v 461, katoliki v 47, neodvisni v 334 in radikalni republikanci v 838 občinah.
Kongres španskih republikanskih socialistov
je sprejel resolucijo, ki zahteva od vlade, da ne sme več obnoviti diplomatskih stikov z Vatikanom in da naj izžene vse cerkvene redove iz Španije.
Demokracija, ki ni demokracija.
Svarilni vzgled delavstvu.
Dogodek v Belem Polju na Hrvaškem nam nudi žalostno sliko iz dobe političnega življenja v državi. V tem kraju so se zbrali dne 3. maja voditelji bivše samostojne (kme-tiške?) demokratske stranke. Povedali so na sestanku, da so šele po dveh letih in treh mesecih zvedeli, da je njih strankino vodstvo zahtevalo federalistično ureditev države, češ, da bi bili tako zahtevo že takrat najoodločneje odklonili.
Prvi hip se zdi ta trditev neverjetna, ker so o vsem tem pisali takrat domači in tuji listi. Verjetno pa je, da demokratski strankarji zadeve niso jemali resno ter so pozabili na-
ni°-	,	,
Ni nam pa toliko na tem, kako so bili pristaši o politiki informirani v demokratski stranki. Za nas je važneje to, da so vse bivše stranke delale politiko brez svojih pristašev, menjavale svoje zahteve ne po resnem prevdarku in po potrebi, ampak čisto osebno po konjunkturnih prilikah. Meščanske stranke so bile danes centralistične, jutri federalistične; pa zopet monarhistične in po par dneh republikanske. Ti vrtoglavi prevratni kozolci so se odigravali le v vrstah eksponiranih politikov vseh mogočih strank, ne samo demokrat-slcc.
Politično življenje se je odigravalo brez naroda; narod tem vrtoglavim poizkusom duševno ni mogel slediti, ker niso bili duhovno niti utemeljeni, niti ga o njih nihče obveščal ni.
Seveda tako politično delovanje ni moglo roditi trajnejših uspehov.
Ta vzgled naj nam bo pa tudi v pouk.
Ravno sedaj gre v naši državi za enotnost strokovnega pokreta. Delavstvo absolutno zahteva enotnost in ne bo dolgo, ko bo tudi naše delavstvo povedalo, da ni vedelo, za čim streme njega vodje, ki ga vodijo v razcep.
Vsako javno delo mora izhajati iz duše naroda-delavstva in to mora vedno biti poučeno, za kaj gre.
Informativno izobraževalna naloga organizacijskih funkcijonarjev je to.
Strafffelova afera v glavnem odboru avstrijske narodne skupščine.
Sprejet predlog socijalistov. — Stralfela gre...
Po končnem pravdoreku dunajskega deželnega sodišča, ki je potrdilo razsodbo prve instance, glasom katere je Straffela kriv, kot ga je »Arbeiter-Zeitung« označila, to je: »unkorrekt und unsauber«, je sedaj tudi parlament na predlog socijalistov obodil Straffelo, da mora zapu-
stiti mesto generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic. Poleg socijalistov je glasoval za predlog, da se Straffelo odpusti, tudi del vlade. Straffeli so našteli še celo vrsto novih nekorektnosti, ki jih je zagrešil kot šef železniške uprave z nastavitvami.
Doma in po svetu.
Idejni program slovanske internacionale. Na kongresu slovanskega zedinjenja v Pragi so g. Stankovič in tovariši v celem obsegu sprejeli idejni program čeških narodnih so-cijalcev. Ta idejni program je v ostrem nasprotstvu z agrarnim programom čehoslovaške kmetske stranke. Temu dosledno so v praškem parlamentu češki narodni so-cijalci v vseh ekonomskih in socijal-no-političnih vprašanjih v stalnem nasprotstvu s kmetsko stranko. Eden slovenskih udeležencev, ki je v Pragi tudi sprejel program čeških narodnih socijalcev, pa v Sloveniji nastopa na shodih kmetske prosvete. Radovedni smo, kako bo spravil v sklad idejni program, ki ga ima v Pragi, z idejnim programom, ki ga ima v Sloveniji.
Proces proti trem Hrvatom na Dunaju. Pred nekim dunajskim sodiščem so se te dni zagovarjali trije jugoslovanski državljani, Tomljeno-vič, Cverger in Beloševič, ki jih je obtožilo državno pravdništvo, da so pripravljali atentat na hrvatskega emigranta Gustava Perčeca, ki živi stalno na Dunaju ter je bii od državnega sodišča v Beogradu obsojen v smrt na vešalih. Po večdnevni razpravi je sodišče domnevne zarotnike oprostilo. Obtoženi Tomljenovič je bil obsojen radi nedovoljenega nošenja orožja na 15 šilingov globe, oz. tri dni zapora, Cverger in Beloševič pa sta bila obsojena radi ponarejenih potnih listov in nedovoljene nošnje orožja vsak na 17 dni zapora. Sodišče se je uverilo, da omenjeni niso pripravljali atentata na Gustava Perčeca, pač pa da so se pečali s tihotapstvom. — Dunajska »Arbeiter-Zeitung« je o priliki tega procesa zelo ostro nastopila proti Perčecu, ki v zvezi z avstrijskimi monarhisti vodi propagando za povratek Habsburžanov na avstrijski prestol.
Kralj Aleksander v Zagrebu. Udeležil se je katoliške slavnosti v Zagrebu ter potem obiskal še nekatere kraje.
Občni zbor pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se je vršil v sredo, dne 3. t. m., v magistratni
dvorani. Zavod se razteza na Slovenijo in bivšo Dalmacijo ter šteje nad 9700 obveznih članov. Koncem maja je 'imel zavod na razpolago 205 milijonov dinarjev. Čista imovina pa znaša nad 180 milijonov dinarjev. Od leta 1919 do 1930 je izplačal zavod opravičencem na rentah in odpravninah 24 milijonov dinarjev. Leta 1930 so znašale rente 5.5 milijona dinarjev. Zavarovalni prispevki so znašali v letu 1930 25.9 milijonov dinarjev. Vrši se živahna akcija, da se pokojninsko zavarovanje razširi tudi na druge nameščence (trgovske itd.) ter na vso državo. Očividno se pokojninsko zavarovanje raztegne na vso državo ter razširi še na druge kategorije nameščencev, ki sedaj še niso pokojninsko zavarovani.
Občni zbor Trboveljske premogo-kopne družbe, ki se je vršil v sredo
V	Ljubljani, je odobril računski zaključek za lansko leto. Dividenda znaša 25 Din na delnico. Na občnem zboru so poročali, da je vzrok nazadovanju produkcije premoga splošna gospodarska kriza in dve jako mili zimi. Skrčile so odjem premoga tudi državne železnice. Produkcija premoga je v minulem letu nazadovala za pol milijona ton ali 28 odstotkov, produkcija cementa pa 10 odstotkov.
Cigani dobe svoj dom v Beogradu. V Jugoslaviji živi okoli 500.000 ciganov, ki se bo imenoval »Dom kulture jugoslovenskih ciganov«. V nedeljo se je namreč vršil v Beogradu občni zbor Prve srbske ciganske zadruge, na katerem so to sklenili, ker njih zadlruga dobro gospodari. Poudarjali so na občnem zboru, da se danes itrrovitejši cigani šolajo tudi na univerzah.
*
V	Rimu nov velik proces. Pred italijanskim državnim sodiščem se prične te dni proces proti šestim komunistom, kakor pravijo, ki so obtoženi bombnega atentata ob otvoritvi milanskega sejma meseca aprila 1928. Atentat je bil namenjen kralju; ubitih je bilo 20 oseb in 29 ranjenih. Preiskava je baje dognala, da so imeli v načrtu še dva atentata. En
Vlado Klemenčič:
Frontnikova zgodba.
(Odlomek.)
Znočilo se je. Ogenj je nekoliko ponehal. Prišel je ukaz za umik. Potem smo šli čez pontonski most. Topovi so se koncentrirali na ta most. Na levi in desni je pljuskalo v reko. Pijonirji v potonih so čepeli vsak na svojem mestu kakor živi strahovi. Zavistno so nas gledali, ko smo tekli
čez deske.	,	.
Dva meseca smo ostali v jarkih za reko. Moštvo se je naveličalo do kraja. Ali če bi kdo rekel »Uprite se!« bi mirno ostali na odkazanih mestih in čakali, kdaj prinesejo me-nažo ali razdelijo kruh.
Četovodja Krivec, star frontni lev, je šel po opravkih v Ninettin kraj. Od šaržev je bil edini, ki sem mu zaupal. Vedel je za moje znanje z Ni-netto. Dal sem mu zanjo pismo in pozdrave.
Nestrpno sem čakal njegovega povratka. Ko se je vrnil, je bil njegov obraz posmehljiv. Pogrelo me je. »Fant, tvoja ' deklina se predobro ima. Avanzirala je do kantinerke. Vsi oficirji so njeni stalni gostje. Pa vsa se je spremenila. Nič več ni tako tiha in samosvoja. Da bi jo videl, kako je ljubezniva, zgovorna, skoro razposajena!«
Prečital sem njen odgovor. Pisala mi je, da je morala sprejeti to službo. Družina je stradala do izčrpanosti. Družina da se ji je smilila, zdaj pa je vse dobro. In da me še vedno ljubi in pričakuje.
Še enkrat je bil Krivec v mestu. Ko se je povrnil, ni hotel ničesar povedati. A na obrazu sem mu bral, da me pomiluje. V zvezdnati noči, ko sva šla pred jarke na stražo, se je stari vojak otajil in mi pripovedoval svoje zgodbe iz mladosti. »Nič ni. Vso vero vase in v svet ti spodnese taka ženska. Ta vojna. Saj smo kakor živali. Kdor bo doživel konec, bo začel živeti na drugih fundamen-tih. Glej, ta tvoja Ninetta! Do danes sem ti prikrival. Ona se prodaja. Da, prodaja! Saj ni mogla drugače. Beda, glad in pa ta negotovost. Nihče ne ve, kdaj bo konec. Živi tako, da boš vsaj nekaj imel od tega pasjega življenja. Če živiš tako sam v sebi in s seboj, si tisočkrat bolj revež od drugih. Poglej naše frontnike! Ali niso še prav dobre volje, kadar dobe kruh ali cigarete?«
Vračala sva se v zakop. Mislim, da ni bilo nič več usmeva na mojih ustnah in svetlobe v očeh. Kar sem zakopal ta večer v svojem srcu, je bilo še hujše, kakor zadnji pogled Zlatoperjev.
Čez teden dni smo se vrnili v za-
ledje v Ninettino mesto. Našega voda niso več nastanili na Ninettinem domu. O, saj mi je bilo vseeno, V kantino nisem šel, tudi denarja ni bilo. Pa je bilo le treba iti. Gnalo me je tja. Kaj pa, če vse skupaj ni res? Kaj, če se je Krivec motil? Glejte, gospod, še danes bi šel. Oddaleč bi stal, da bi me ne videla in bi jo gledal, kako se kreta za prodajalno mizo. Le enkrat je mladost, in ta je pri njej. Ko sem stopil noter, in me je zapazila, je pobledela. Na tej strani pulta je stal poročnik Sedlatschek in kramljal z njo. Ne vem, kako sem pozdravil, ne vem, kaj sem kupil. Pogledala me je tako naravnost, kakor pred meseci, ko sva prvič govorila. Njene oči so bile žalostne. Ko sem se vrnil v ubikacijo, sem legel na slamnjačo in zastrmel v strop.
Sestal sem se z njo na samem. Večna simfonija vsake prve ljubezni je preglasila žalost v mojem srcu-Vendar nisem mogel premagati čudne apatije, ki se me je polaščala. Ona je bila zgovorna, me poljubila in mi napolnila žepe s konservami in cigaretami. Ko sem se poslavljal, ji je šel čez ustnice trpek nasmeh. Ali je doumela to najino ljubezen?
Dali so nam municije in ročnih granat ter nas odpravili zopet na fronto. Ali ponoči so na maršu švignile v zrak rakete. Rezki streli so
TVORNSCA
CIKORIJE
mVSir
Naša hrana Kolinska cikorija
atentat je bil namenjen mostu, čez katerega se je vozil Mussolini. Preiskava je nedvomno temeljito izvedena, ker so rabili zanjo nad tri leta.
Mussolini snuje fašistične organizacije za ženske. Fašistična stranka je izdala odredbo, po kateri se osnujejo fašistične organizacije žen. Vse žene, ki so dopolnile 22. leto, lahko vstopijo v organizacijo, v katerih bo enaka disciplina kakor v organizacijah za moške.
Rumunske volitve. Rumunske volitve so specijaliteta demokracije. Udeležba je bila izredno majhna. Jorgova vladna koalicija je dobila okoli 60% vseh glasov. Socijalni demokrati imajo baje tri poslance. Kmetska stranka je občutno nazadovala. Imela bo v parlamentu le 10 do 20 poslancev. Volilni sistem je ustvarjen nalašč za korupcijske namene in zlorabe.
Novi rumunski parlament bo sklican na prvo sejo dne 15. junija t. 1. Istega dne se sestane tudi senat.
Nemčija šteje s saarskim ozemljem 65,280.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je pomnožilo v letu 1930 za 379.431 oseb.
Ob priliki zleta »Stahlhelma« v Breslavi
je bilo pri spopadih med »Stahlhelmovci« in komunisti 8 oseb ubitih in več ranjenih. Zleta se je udeležil tudi bivši nemški prestolonaslednik, bivši saksonski kralj, generali Mackensen, Seckt, Heye in drugi. Zvezni predsednik Seldte je poleg drugih govornikov nastopil skrajno izzivalno zlasti proti Poljski. Rekel je med drugim:	».Mej,
ki jih je začrtal versajski mirovni dogovor, ne bomo nikdar priznali in ne bomo prej mirovali, dokler ne bodo vsa nemška o-zemlja zopet spojena z državo.« — Potencirana aktivnost nemškega monarhističnega nacijonalizma zelo vznemirja republikansko javnost. S hujskači bi morali napraviti kratek proces, postaviti bi jih morali v iziko-pane strelske jarke in potem nagnati, da jurišajo v ognju granat, šrapnelov, strojnic in plamenometov, dokler bi se jim korajža ne ohladila. Pa bi bilo vo}ne hujskarije kaj hitro konec.
odjeknili v noč. »Nič več na fronto!« so klicali vojaki. Ustavili so pohod in se začeli pogajati. V jutranjem svitu smo odkorakali nazaj v mesto. Proti večeru se je začela pobuna. Vojaki so udrli v skladišča in kantine, zavalili na ulice sode z vinom in rumom. V frontni živali se je zbudil človek in se oprostil spon, ki so ga grizle. Prešerne pesmi so se razlegale po mestu. Puške so pokale na vseh koncih, na kampanilu so postavili strojnice, ki so regljale v noč. Vse je bilo še kolikortoliko organizirano, ali alkohol je storil svoje. Straže okrog mesta so se upijanile in zaspale. Trije polki divizije, ki ji je pripadal tudi naš polk, so pohiteli iz bližnjih vasi na pomoč in obkrožili mesto. Padlo je nekaj desetin ljudi, največ pri nasprotnikih, ki so morali napadati, dočim so naši streljali iz kritij. Proti jutru smo bili razoroženi.
Segnali so nas kakor ovce na nekaka dvorišča in nas zastražili-Čakali smo, kaj se zgodi. Prav nič se nismo bali. Nato so nas pustili, da gremo po menažo. Svobodni, brez pasov in bajonetov in, seveda, brez pušk, smo hodili po mestu in se na-smehovali drug drugemu.
S čudno slutnjo v srcu sem šel mimo Ninettinega doma. Na dvorišču je stala gruča vojakov. Nekateri so se sklanjali nad nekaj, kar je le-
Belgijsko vlado sestavlja načelnik katoliške stranke. Novo ministrstvo bo koalicijsko, in sicer bosta sodelovali v njem liberalna in katoliška stranka.
V	Varšavi so komunisti zadnji dan maja 'Povzročili izgrede. V spopadu s policijo je bilo več oseb ranjenih. 60 komunistov je 'bilo aretiranih.
Časnikarska borba za svetovno razorožitev. Kot odgovor na polemiko lista »Daily Express« proti Zvezi narodov je liberalni *New-Chronicle« začel propagando za svetovno razorožitev ter za mednarodni mir. Svoje bralce je pozval, da naj podpirajo iz-1-°, ki jo je list v več številkah priobčil. Irm t0 ’c objavil, da je do 28. junija
•000 naročnikov in čitateljev podpisalo omenjeno izjavo in razen tega še 23.000 rugih oseb, ki so tudi izjavile uredništvu ista svoje zadovoljstvo.
l ■. ndsl:i mohamedanci so sklenili Italijo ojkotirati v znak protesta proti grozovito-stim Italijanov nad arabskimi plemeni v Iripolitaniji.
Volilna reiorma v Angliji je bila v spodnji zbornici sprejeta z 278 glasovi (proti 228).
Španska zveza rudarjev v Ovedu je proglasila stavko, ker vlada ni sprejela zahteve po 7urniku in ker se lastniki branijo zvišati mezde.
Razvrednotenje španske valute stalno narašča. Finančni krogi so zelo vznemirjeni in občinstva se že polašča panika. V Londonu je padla pezeta kakor doslej še nikoli. Časopisje izjavlja, da padec pezete stvarno nikakor ni utemeljen in se smatra samo kot posledica inozemskih finančnih transakcij sovražnikov republike.
Plemske naslove in druge privilegije na Španskem je vlada odpravila. •
Panika na moskovskem bazarju. Na
moskovskem trgu Suharevka, kjer se edino se zamorejo kupiti potrebščine. v svobodni rgovini (čeprav veliko dražje kakor v sovjetskih), so 1. junija zlikovci povzročili veliko 'Paniko, ki je zahtevala 20 smrtnih žrtev. Zaceli so vpiti preko trga, da je mirna priredila racijo na zasebne prekupčevalce in da je spustila v akcijo plinske ®ombe. Na koncu bazarja so ljudje res vi-ei dvigati se dim, ki pa so ga povzročili so	^ klici: »Reši se, kdor se more«,
ljudje planili k izhodom in množica (bilo j **** trgu 5060. ljudi) j,e pri tem 20 oseb ° mrtvega poimandrala in veliko poškodo-Povzročitelji panike so priliko pora-"m in med tem vse stojnice prevrnili in oropali. Prihitevši milici se je posrečilo pri tem poslu prijeti samo par roparjev.
Redni občni zbor »Cankarjeve družbe« se bo vršil v četrtek, dne 11. junija 1931 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v prostorih Strokovne^ komisije, Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornice). Dnevni 1. Čitanje zapisnika zadnjega Ročnega	zbora.	2.	Poročilo pred-
eunika,	tajnika,	blagajnika	in nad-
°!"nega	odbora.	3.	Volitev	novega
, dbora in nadzorstva. 4. Določitev £nJig za leto 1931-32. 5. Razno. — ohx	določeni	uri	ne bo	sklicani
bcni zbor sklepčen, se vrši uro poseje drag občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih Ustanovnikov. — Odbor Cankarjeve družbe.
? o tleh. Ko sem stopil bliže, se Je gruča razmaknila. Na tleh je le-o telo dekleta. Roke je imela rcene nad glavo, mrtve oči uprte
V	S17.^'	oblake nad nami. Prsi
so bile razgaljene. Nekdo ji je bil
i^ zadel	„. bi videl,kam jo
ni j ?	°r°Z,e- Bila je Ninetta
Gledal sem ,o in občutil, kakor bi se
v meni utrgalo vse, kar me je še vezalo na življenje. Mravlje so našle Pot k njenim belim gradim in lazile °koli podolgovate ranice.
Kdo jo je umoril? V hramu »revolucijske noči« so prišli vojaki in ,(? hoteli odvesti, da zadoste svoji '■ Upirala se je, izdrla v borbi ene-bodalo in mu ga porinila v tre-Ua- Potem je dragi vojak njo v prsa.
Ko sm0 odmarširali in so rekli, gled'6 voine konec, so začudeno
dal
. - moje oči.
Vidite, to zgodbo še nisem pove-
nikomur. Skoro mi je žal, da sem ’ vam.
ke	sva	si	stisnila	ro-
lah [e?0Ve °či n>s° bile ob slovesu g ° žalostne, kakor njegova povest. Čeif so P°jne vere v nekaj lepega, prav morda nedosežnega. Jaz jih e Pozabim.
Konec.
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki1* nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
Polom Rothschildove banke.
Rothschild je reševal avstrijsko monarhijo
njega.
republika mora reševati
Kapitalizem se prav nujno trudi, dokazati delavstvu, da je njega nasprotnik in neizprosen ter da je z njim trajno sožitje in sodelovanje izključeno. Strahoviti dogodek pred nekaj tedni, kakor je tragičen, kakor je grozovit, je to staro izkušnjo samo potrdil. Ne da bi izdaleka slutili, se je avstrijski bančni kapitalizem naravnost igral z mnogimi de-settisoči proletarskih eksistenc. Gospodar velikega dela avstrijske industrije, ki zaposluje v svojih ali njej podrejenih obratih v celoti skoro dve tretjini industrijskega delavstva, »Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt«, je nenadoma dne 8. maja t. 1. sporočil vladi, da je ob propadu. Vodstvo denarnega zavoda je sicer s tem storilo več, kakor bi bila njega formalna dolžnost. Vladi ni bilo treba nič javiti; to bi bil moral storiti slavni vladni zastopnik. Toda siromak ne izve ničesar. Še več, javnost pripoveduje celo, da v tem primera niti direktorji niso ničesar vedeli o stanju zavoda. In to je pomembno iz dveh vzrokov:	prvič
je s tem nedvomno dokazana prav posebna nesposobnost, ker niti niso vedeli, da je banka imela v enem letu 140 milijonov šilingov izgube; drugič je jako mikavno vedeti, kako se je moglo zaupati nadaljnje vodstvo banke, ki upravlja z javnim denarjem, prav tistim gospodom tudi naslednje leto.
Banka je izgubila vso svojo glavnico. S tem je denarni vir, iz katerega je industrija črpala svoja sredstva, naenkrat usahnil. Obrati niso mogli več računati na financiranje ter so bili s tem tudi obsojeni na propad. Pravzaprav bi torej morali biti gospodoma Rothschildu in Neu-rathu hvaležni, da sta zadevo prej prijavila vladi kakor trgovskemu sodišču. Zakaj s tem sta opozorila vsaj vlado, da se je jela baviti s katastrofo. Povsem tiho in tajno je le malo ljudi vedelo o vsem; tako je tudi moralo biti, če se je hotelo preprečiti polom. In to se je moralo zgoditi. Storiti se je moralo vse, da se prepreči nevarnost, ki bi bila prinesla nedoumljivo bedo industrijskemu delavstvu. Tudi to je treba povdariti: Finančni magnati so zakrivili grozno nevarnost, preprečiti je pa niso zna-
Ljubljana.
Delavski tabor na prostem priredi v nedeljo 7. junija novoustanovljena jeseniška podružnica »Prijatelj Prirode«. Jeseniški kovinarji »Svo-bodaši« in dr. pojdejo s kovinarsko godbo na čelu k romantičnemu slapu Peričnik (ob poti na Triglav). Pozivamo ljubljanske kovinarje in vse delavce, da se pridružijo temu ogromnemu zletu. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.21, povratek s turistom ob 22.10. Karto kupite do Mojstrane. Karta velja za vožnjo tja in nazaj in stane Din 28.—. roviant naj vzame vsakdo s seboj, er je od Mojstrane do Peričnika koma) dobro uro hoda, lahko vzamete s seboj otroke. Torej v nedeljo 7 junija na tabor v Peričnik! — Vozno karto, ki velja tudi za nazaj, kupite do Jesenic; od Jesenic do Mojstrane se pa doplača cela karta, kajti turistovska se dobi le do Jesenic. Vožnja bo stala tako skupaj Din 31.50. Torej v Ljubljani ne kupite karte za Mojstrano, kakor smo to pisali v osebnih vabilih.
Na skupni izlet z avstrijskimi »Prij. Prir« de« na Stol v nedeljo 14. junija odideta iz Ljubljane dve skupi-
li. Odrekla je njih bahavost, odrekla njih izkušnja, njih sposobnost, odrekel je vpliv gospoda Rothschilda, odrekel kredit. Niso več vedeli, kako naj si pomagajo, kako naj zberejo potrebna sredstva. Država, splošnost, je morala pomagati, morala rešiti, rešiti, morala frivolne napake domišljavih finančnih magnatov popraviti. Privatni kapital tu ni samo bankrotiral, ampak je tudi kapituliral-
Država je pomagala, preprečila je polom. Ponavljamo, da je bilo ob-sebi razumljivo, da država mora pomagati, to je, da smo vsi potom svojih davčnih dajatev priskočili na pomoč. Načina, kakor je bila pomoč nudena, pa mi ne moremo odobravati. Toda nujnost pomoči je bila tako velika v interesu delavstva in njega gibanja, da je vlada morala pomagati. Kako so čudna pota zgodovine: dvakrat je Rothschild rešil Avstrijo (1829 in 1866) in sedaj ga je rešila republika, njega, sovražnika demokracije in delavstva. Monarhija mu ni tako kavalirsko vračala.
Toda nas interesira sedaj predvsem važno vprašanje: Ali je zasigu-rano nadaljnje obratovanje pod vodstvom kreditnega zavoda stoječih podjetij?
Socijalnodemokratični poslanci so interpelirali v tem zmislu v parlamentu, dasi smatramo, da mora vlada imeti ta namen, ker je dala banki več denarja na razpolago kakor je bilo izube. Iz tega smemo sklepati, da ima vlada trdno voljo, preprečiti polom kateregakoli obrata. Ali je zagotovljeno, da banka ne bo mogla zlorabljati položaja ter omejevati obratovanja v industriji, predvsem kovinski, ki je najbolj prizadeta. Vladna akcija, ki gre na račun splošnosti, ne sme koristiti samo Rothschildu, ampak narodnemu gospodarstvu.
Že prej je v prizadeti industriji naraščala nezaposlenost. Ali ima vlada toliko razumevanja, toliko srca za nezaposlene, kakor za Rothschilda? Banko je bilo treba rešiti. V parlamentu se pa govori tudi o nezaposlenih delavcih. Ali ni to še važnejše vprašanje, pereče vprašanje?
Tako sodijo avstrijski delavci o akciji za Rothschildovo banko.
ni: prva v soboto popoldne ob 15.35, draga v nedeljo zjutraj s turistovskim ob 5.21. Prvo skupino vodi s. Pintar. Dočim je za vse potnike s turistovskim vlakom v nedeljo polovična vožnja, je v soboto popoldne samo za skupino 10 društvenih članov. Zato naj vsak sobotni izletnik izroči s. Pintarju na kolodvoru svojo člansko legitimacijo in Din 10 50 za vlak do Žirovnice.
Maribor.
O slabi rentabilnosti mestnega avtobusnega podjetja se zadnje čase mnogo govori in piše. V zadnji seji mestnega občinskega sveta je bilo celo že govora o tem1, da se bo moralo mestno avtobusno podjetje ukiniti, če se ne zboljša rentabilnost podjetja. Ne vemo, v čegavi glavi se je porodila ta misel, da je treba podjetje likvidirati. Prepričani pa smo,
•vija^0 teg:a pr’de, zadene krivda izključno le merodajne faktorje, ki doslej niso hoteli upoštevati nobenega zdravega nasveta, da bi zagotovili rentabiliteto avtobusnega pod-jetja. Ko se je pred par leti v mestnem občinskem svetu predlagalo zvišanje dotedanjih voznih cen, so
Mihevc Nace:
Varčevanje, gospodarstvo in številke, ki jih je treba poznati.
Siemensov koncern ima 25 ravnateljev, ki zaslužijo skupaj letno okoli 162.5 milijonov Din. Oni vladajo nad 10.000 delavci. 5000 delavcev zasluži letno toliko, kakor 25 direktorjev. 10.000 ljudi zasluži toraj skupno le dvakrat toliko, kakor 25 ljudi.
To je značilno gospodarstvo, ki mora mezde zniževati, da dobiva nekaj ravnateljev velikanske plače.
Nemčija ima približno 65 milijonov prebivalcev. Od teh ima okoli 2.5 milijonov nad 500 mark imetja. Samo 1.5 milijonov ima nad 10.000 mark imetja, 7900 ljudi nad 100.000 mark. Ti razpolagajo skupno s privatnim imetjem v znesku 21.5 milijonov mark.
7900 ljudi poseduje toraj skupno približno eno tretjino celokupnega ljudskega imetja.
29 milijonov ljudi zasluži v Nemčiji povprečno 130 do 140 mark, 3.5 milijonov zasluži povprečno 450 mark mesečno in 30.000 ljudi zasluži v istem času povprečno 12.000 do 13.000 mark. Od teh 30.000 ima okoli 5000 zopet povprečno 200 tisoč mark letnega dohodka.
Zakaj ne vzame država teh številk kot podlago finančnega programa, ko je tako v škripcih.
V	Č. S. R. niso razmere niti za las drugačne. Glavni ravnatelj »Živ-nobanke«, g. Preiss, izkazuje 14 milijonov letnega dohodka, toraj približno toliko, kolikor zasluži 1500 delavcev na leto. Nič drugače ni pri velikih koncernih in kartelih. Znane so velikanske plače vodilnih ravnateljev podjetij za železo. Ako se hoče toraj kjerkoli štediti in zniževati mezde, je tu dovolj prilike.
Druga stran kapitalističnega lica.
V	ogromnih delavskih družinah vlada pomanjkanje in beda. Marsikaj najnujnejšega in najpotrebnejšega si ne morejo nabaviti vsled pomanjkanja sredstev. Mezde so nizke, dohodki majhni tudi ob polni zaposlenosti. Še hujše je, če nastopi brezposelnost. Neznatna podpora ne zadošča niti za suhi kruh. In še govore zastopniki kapitalizma o znižanju mezd, dočim nočejo ničesar slišati o tem, da bi se cene v izobilju se nahajajočega blaga znižale. Dogaja se celo, da se konzumni predmeti uničujejo raje, kakor da bi se jih oddalo ceneje v porabo. Nad vse je profit, kajti kako se godi ljudstvu, je kapitalizmu deveta briga. Krasoto našega kapitalističnega reda se pač najbolj pokazuje z dejstvom, da se uničujejo velikanske množine blaga in posestva, dočim trpe pomanjkanje milijoni ljudi.
(Konec prihodnjič.)
delavski zastopniki protestirali proti temu povišanju ter predlagali, da se obdržijo tkzv. enodinarski tarifi. Vsa opozorila delavskih zastopnikov pa niso nič zalegla, uvedle so se nove cene in rezultat je bil ta, da je promet vedno bolj padal. Pa to še ni vse. Pred kratkim so ukinili celo dve vožnji in to zjutraj in zvečer na najbolj zasedenih progah. Tudi na slabe posledice te spremembe smo v našem listu vodstvo avtobusnega podjetja pravočasno opozorili. Umni podjetniki polagajo danes predvsem važnost na to, da promet stopnjujejo, medtem ko sc pri podjetju, v katerem so investirana javna sredstva, želje občinstva ne upoštevajo. Le tako naprej! Zanimalo bi nas, pa tudi prizadeto občinstvo, izvedeti, kdo je tisti strokovnjak, ki nasvetuje oziroma predlaga spremembe kot je bila zadnja, ukinitev voženj na rentabilnih progah.
Veliki odtegljaji upokojencem. V smislu določil novega uradniškega zakona morajo upokojenci, ki so bili upokojeni po starem zakonu, doplačati 5% prispevek v nov penzijski sklad državnih nastavljencev. Ta 5%-ni prispevek se računa od osnovne položajne plače ter stanarine, in je bil 1. t. m. upokojencem odtegnjen za tri mesece nazaj. Upokojenci so vsled tega velikega odtegljaja precej prizadeti, tembolj, ker njihova penzija že dosedaj ni bila j>osebno velika. Točnejša določila o naknadnem vplačilu penzijskega sklada za čas od vpo-
kojitve pa do uveljavljenja novega uradniškega zakona bo izdalo ministrstvo naknadno.
Sestanek staroupokojencev. V nedeljo, dne 7. junija, se vrši ob 10. uri dopoldne v kinu »Apolo« sestanek društva staroupokojencev in nriloščinarjev — uslužbencev bivše južne železnice. Dolžnost vseh članov je, da se tega sestanka polnoštevilno udeležijo.
Glavni most ie potreben popravila. —
Pred kratkim so mariborski listi poročali, da se namerava na novo pobarvati ograjo dravskega mostu. Ob tej priliki bi bilo tudi potrebno, da se predvsem popravi tlak, ki je v sredini mosta že tako izrabljen, da štrlijo železne plošče, ki pokrivajo spoje ogrodja, za več centimetrov višje kot pa tlak. Vsled slabega tlaka trpijo zlasti pešci ob slabem vremenu, ker jih vozila oškropijo z umazano deževnico in blatom do vrh glave.
Glavna carinarnica v Mariboru je imela pretečeni mesec 9,986.365 Din dohodkov v glavnem od uvoženega blaga.
Dvema dijakoma rešil življenje. Minuli pondeljek se je pri Treh ribnikih prevrnil čoln dvema dijakoma, ki sta se vozila po ribniku in bi bila gotovo utonila, da jima ni priskočil na pomoč gledališki igralec g. Harastovič, ki se je pognal v vodo in je s težavo rešil oba potapljajoča se dijaka.
Roparski napad. V torek, dne 2. t. m., proti jutru se je vračal iz Maribora proti Limbušu zavarovalni zastopnik Gustav Ša-bec. V studenškem gozdu ga je nenadoma ustavil neznan ropar ter zahteval od njega denar in mu obenem nastavil samokres na prsa. Pri ruvanju se j'e samokres sprožil in je krogla zadela Šabca v dlan desne roke. Napadalec je nato iztrgal Šabcu listnico z 1800 Din vsebine in izginil.
Jesenice.
Ustanovni občni zbor »Prijatelja prirode« na Jesenicah se je vršil v nedeljo, dne 31. maja t. L, dopoldan v Delavskem domu na Savi. Udeležilo se ga je lepo število članstva in delavskih turistov. Za centralo iz Zagreba je bil navzoč tajnik Raz-draz, Ljubljano je pa zastopal znani turistični pionir dr. Henrik Tuma. Oba zastopnika sta navzočim orisala pomen alpinizma in prirode za delavstvo, ki je prikrajšano na marsičem, zato si mora vzeti vsaj tisto, kar mu nihče vzeti ne more. Občni zbor je z vidnim odobravanjem vzel lepa izvajanja na znanje. Izvolil se je odbor najmlajše delavske planinske podružnice, ki bo gotovo kos stavljenim nalogam. Delavstvo naj pa ne bo brezbrižno napram novo ustanovljeni organizaciji! — V planine, saj jih imamo krog in krog sebe!
Tovarna zopet odpoveduje stanovanja upokojencem. Med drugim je odpovedano stanovanje staremu Gašperinu, ki ga pozna vsakdo. On je celo življenje pregaral v tovarni, zdaj pa naj gre, če ve kam. Odpove-
dano je tudi staremu Knezu. Glede Gašperina je zanimivo tudi to, da ni le eden najstarejših delavcev, temveč je marsikdaj kot izboren ključavničar in mašinist rešil iz zadreg mojstre in obratnega ravnatelja samega. Seveda je bil za vso svojo vestnost vedno zapostavljen. No, sedaj, ko so mu po šestdesetletnem delu opešale telesne moči, mora na cesto, da bo današnjo podjetniško dobrotljivost spoznal prav do zlatih kosti. Menda mora v nasprotnem slučaju plačati več tisoč za stanovanje, kar gotovo ne zmore. Fabriška »stanovanjska« politika, marsikaj pogrunta. Pred leti je vdova nekega preddelavca zapustila stanovanje, ker ji je bilo za izpraznitev stanovanja ponujeno več tisoč nagrade. Vdova je stanovanje izpraznila, nagrada je pa splavala po mrzli Savi.
Iz šole za narod.
Spisal Josip Jurančič, izdala »Šolska matica«.
V	naši skromni reformatorski pedagoški literaturi beležimo nov razveseljiv po -jav. Doberškovi študiji o vplivu socijalnih razmer na prevaljskega otroka, ki jo je lansko leto izdala »Šolska matica«, se je pridružilo letos Jurančičevo delo o življenju otrok in ljudstva na Remšniku. To delo je zasnovano na isti podlagi in stremi za istimi cilji kakor Doberškovo: pokazati gospodarske, socijalne in kulturne razmere okolice, v ikateri živi otrok in razjasniti vpliv teh razmer na telesni in duševni razvoj otroka.
Torišče moderne pedagogike je življenje in okolica otroka. Sodobni vzgojitelj ne išče samo novih učnih potov in vzgojnih sredstev. Prvotni in važnejši so zanj socijalni ter psihološki momenti. Gospodarske in socijalne razmere okolice ustvarjajo ljudsko duševnost in pronicajo v življenje ljudstva. Zato se ravna delovna šola po teh razmerah, raste iz njih in ob njih razvija delavnost. Talko nastajajo krajevni tipi nove šole, ki je tesno vezana s potrebami in življenjem ljudstva. Jurančič nam slika tak tip moderne šole na Remšniku. Iz njegovih, s statističnimi podatki podrtih izvajanj spoznamo pravo bedno življenje ondotnega sproletari-ziranega ljudstva. Slabe gospodarske razmere, ljudska nevednost, uboštvo, alkohol, bolezen — to s.o glavni 'povzročitelji propadanja bednega ljudstva. Način proizvajanja, ki je v teh krajih vsled konservativnosti ostal na nizki stopnji, pomaga' razkrajati ondotno gospodarstvo. Najhujši u-darec pa je prizadejala ondotnemu delavskemu ljudstvu kapitalistična družba s svojo brezobzirno profitarsko politiko. Kaj sta storili stara šola in cerkev, da bi iza-vrnili propad ljudskih sil? Tako se ne vprašuje samo avtor, ki je nanizal v svojo knjigo bogato vsebino, temveč vsak misleč človek, ki mu ni za duševno spanje, zlasti pa vzgojitelj.
Kaj je storila oficijelna družba za gmotno in moralno povzdigo najbednejših plasti delovnega ljudstva? Odgovor ni težak, dejstva odgovarjajo najboljše.
V	teh kričečih dejstvih moramo raivno iskati smisel delovne šole, ki nam jo podaje Jurančič v svoji knjigi.
S kako ljubeznijo se je oklenil avtor nove šole, priča oddelek z naslovom: »Iz dnevnika hribovskega pedagoga« in poglavje o vzgoji in izobrazbi v del. šoli na Remšniku. Človek z veseljem prebira žive »Slike z dela«. To niso samo besede, tiste lepe besede, ki smo jih tako pogosto slišali o naših šolah. Kaj nam je ostalo od njih? Ničesar drugega nego trpek spomin in gnev do frazerstva. Drugače je, kjer slede besedam dejanja, kjer je aktivno delo, duševna in telesna razgibanost ter smisel za realno življenje. Spoznanje okolice, narave, sodelovanje pri koristnem delu, skupno stremljenje, vse to pomaga k duševnemu in telesnemu razvoju. Toda ne samo šoloobvezni otroci, temveč tudi odrasli morajo spoznavati. Šele šola skupno z možmi in ženami lahko pripomore k delnemu izboljšanju
krajevnih razmer. Delavno ljudstvo se mora zateči k samopomoči. Tu navajaj Jurančič skupno delo za izboljšanje gospodarstva, zadruge, izboljšanje zdravstva, ljudske duševnosti in morale. Vse to lahko nekoliko izpremeni okolico in pospeši napredek ljudske prosvete.
Z Jurančičevo knjigo so je obogatila naša socijalno-pedagoška literatura z novimi izkušnjami in dragocenim gradivom za poseben tip naše nove del. šole. Socijološki in psihološki rezultat so bogat vir za dek> naših bodočih ljudskih modernih vzgojiteljev. Samo naprej za uspehi — nazaj ni mogoče več. Verujemo v veličino nove šole, ki jo je prikazal Jurančič s svojim delom, verujemo v njen vzgojni uspeb med ljudstvom in v njeno misijo za ublaženje krajevnih razmer. Proletarizacije in bede širokih mas pa niti nova vzgoja ne more preprečiti. Vzroki tiče globlje — v gospodarskem sestavu človeške družbe. V. P.
Hvar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do najnižjih cenah !
CENA OBLEK Z A GOSPODE...............
Din 240 — do 750-— Din 200*— do 330’—
Z4 DEČKE:.........................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:.................................
Din 210*— do 270'—
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.........................
Din 130*— do 150-—
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET..........................
Din 110*— do 270’—
RAGLAN: .................................................
Din 650*—;
HLAČE:...................................................
Din 90*— do 180*—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. I. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu i Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno:
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno
Pazite se o red ponaredbami!
Viol močne mišice, mirni živet in ravnotežje v organizmu razvijajo v iloveku ono samozavest In delavno voljo, ki ga usposabljata za Izredne napore današnjega načina žlvovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih In duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
,Diana*, franc, žganja
sl zagotovite mirno in osvežujoče spanje, zbudili se bote zjutraj odpočiti In bodete opravljali lahko in brei utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje In kopanj« par žlic „DIANA“ francoskega žganja, kar »tori dobrodejen občutek.	•
Dobiva ie v vseh lekarnah, drogerijah In boljilh trgovinah Cena: Mala (teki. Din 10--, srednja Din 26 -, velika Din S2--. Pazite In prepričajte se, da dobite »DIANA", ker se ponareja!
PRISTOPAJTE K ZADRUGI
»DELAVSKI DOM“
Maribor, Frankopanova ulica 1.
JAKOB KOVAČ, Celje,
diplom, krojaški salon,
Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje Izdelke na mero In sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglejte sl Izložbo. Za Hane »Prijatelji prirode" 10% popust.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNISKA ZADRUGA
II
n
DELAVSKI DOM
V TRBOVLJAH r. z. z o. z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, l v Senovem pri Rajhenburgu. — Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 Din, vpisnina 2"50 Din.
NAČELSTVO.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
HKU& !
VaptA/viACfc.
HnloMite suole prihranke
v Štajerski hranilnici in posoiiinici v Mariboru, RotovSki trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ulose ohrestulemo po 3°lo
proti trimesečni odpovedi.
a
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcii Izdala in ureluje Viktor Eržen v Mariboru.