57. številka. Ljubljana, v petek 11. marca XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan zvečer« izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i j sko - o g e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., z;i jeden mesec t gld. lo kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec. po SO kr. za četrt lita. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat. in po 4 kr. Če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračtijo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". U p r a v ii i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kaj je z društvenimi govori? ■ ■ ■ Pred dvema letoma smo na tem mestu razpravljali, kako se govori pri nas v društvih, kako bi bilo snovati govore po obliki, kako bi bilo naj-primerniše pripravljati se za nje, in kako snov bi bilo izbirati za take društvene govore. Ob jednem smo bili dokazali, da je postni čas ne samo za mesta in trge, ampak tudi za narodna društva na kmetih ne samo naipripravniša, ampak malo da ne jedina letna doba, v kateri je narod oživljati, spodbujati in poučevati s pomočjo društvenih govorov. Tedaj izraženih načel nam ni nikdo spodbijal, pač pa jih neso nam nasproti odobravali ne samo tiho, ampak tudi z določnim pritrjevanjem. AH uspehov vender ne vidimo od one dobe posebnih. Veselice in besede se snujejo in izvršujejo bolj ali manj po starem redu, in od nikoder ne prihajajo vesela poročila o tem, da bi se napravljali oziroma že določili sporedi, po katerih bi prihajali tu pa tam društveni govori na vrsto na pr. od nedelje do nedelje. Slišimo pač, da so se prirejale na mnogih mestih redne plesne vaje; o tem pa, da bi se priprav Ijali za redne postne poučne govore, doslej nam še ničesar r.e naznanjajo. Ta nemarnost ni na pravem mestu in se ne da opravičiti ne s posebnimi krajnimi razmerami in težavami, in tudi ne z izgovori, kakor da bi ne bilo primernih snovij. Opozarjali smo ob svojem času na premnogotero vprašanj, s katerimi razpravljajo celo tujci slovanski svet; kako bi ne bilo možno Slovanom podstave dobiti v tem slovanskem svetu tudi za društvene govore? Slovanska preteklost, še bolj pa sedanje živo gibanje v slovanskem svetu in zaradi slovanskega sveta nam kopiči toliko vprašanj, da nesmo v stiski, kje bi zajemali, ampak bolj zaradi tega, kaj bi odbrali iz te obilosti. Ako se zanimajo Angleži v Evropi in Ameriki, potem Francozi in v obče Romani, da ne govorimo o najbližnjih Nemcih, za slovansko gibanje tudi ne glede na politiko, je pač vredno, da tudi Slovani sami sebe opozarjajo na dejanske kulturne sile, s katerimi stopajo v dotiko, in delovanje z drugimi narodi in državami. Društvom, kakor so osnovana večinoma pri nas in drugod, prijajo bolj kulturna vprašanja, in ravno v teh neso Slovani o samih sebi dovolj poučeni. Pouka v tem pogledu pogrešajo pa slovanski orai-kanci ravno tako, kakor slovanski narod na nižjih stopinjah duševnega razvoja. Časniki ne morejo storiti vsega; oni opozarjajo na mnogokaj; ali oni ne dojdejo vsem in vselej narodu v roke, ne glede na to, da so še premalo razširjeni me; narodom. Tudi uplivajo živi govori prav osnovani in predavani, vse drugače, nego tiskana beseda. Največjo zaslugo si utegnejo pridobiti društveni govorniki s tem, da pokažejo na prave iztočnike ali vire, po katerih je možno dojti pojedincem potem samim do obširnišega pouka. Vsako važno vprašanje pa potrebuje posebnega govora in ker je teh vprašanj toliko in sicer bolj ali manj jednako važnih, je pač umevno, da društva ne zadoščujejo v tem oziru svoji nalogi; Če navrste mej celim letom po jeden ali dva govora v svoje društvene sporede. Narod na kmetih1 pa ne potrebuje samo spod-bujo, ampak vsega, to je, njemu je potreba dati pozitivnih naukov v toliki meri, da se zna sukati, tudi ko ne bi prišel nikdar do knjige, v katerih bi se še obširniše sam poučeval o isti slišani snovi. Ni se motiti in tolažiti s tem, češ, da je narod za javnost ž« dozorel, potem ko se posreči je dinostno postupanje. Domoljubje je še daleč od takih uspehov, in ljubezen do slovanstva'ne prodere v narod na široko, če se ne zave določnih uzrokov zato. Narod mora dobiti primerne predstave o slovanskem svetu; potem i-e še le vname zanj, če sprevidi, da ima tudi vrednost v sebi. Poglejmo, kako delajo Nemci in Italijani. Oni se ne zadovoljujejo samo z veliko svojo književnostjo, iz katere predelujejo popularne snovi in s to snovjo zakludajo po vaseh in trgih narodne knjiž- nice; Nemci in Italijani in ravno tako drugi vzbu jeni narodi se trudijo nepretrgoma tudi z živo, govorjeno besedo, da bi narod probudili in naudušili za posebne nazore, uzore in namere. Nemci imajo še poBebe društva za narodno iz omika vanje, katerim je tudi naloga, da pošiljajo tako rekoč popotne učitelje in govornike, ki so zato sposobni, mej narod, in ti govorniki razširjajo iste misli, isto prepričanje od vasi do vasi. V resnici delajo prav; politika se menjuje od dne do dne; kulturni uspehi pa so stalni in če vzamejo pojedincu in narodu vso politično svobodo, s pomočjo pridobljenih in prisvojenih naukov ostane v narodu konečno isti duševni kapital, in s tako lastnino mu je možno okrepiti se; da polagamo zopet odvrže spone, v katere ga utegnejo včasih naglomu ukleniti. Glede na zunanje razmere, »osebno pa tudi na nespremenjeno stanje slovenskega naroda nasproti narodom, s katerimi se mu je boriti v naši veliki domovini Avstriji je odločilen razlog, da Slovenci ne zanemarijo narod pripravljati za najhujše slučaje politične nesvobode. Za ta del utegnejo društveni govori mnogo pomagati; kajti ravno taki govori dajejo z jedne strani spodbudo, da ukrenemo prave in najpotrebnije poti pri samoučcnji. Z druge strani pa podelijo jednaki govori pozitivne duševne hrane narodu na široko. Če pride vihar, je poslednji najvažnejša, pa glede na boiočnost najornahljivejša sila, če ne razpolaga s pravim duševno že prej pridobljenim kapitalom. Ti prevažni razlogi so pač taki, da bi utegnili rodoljub" napotiti, da n ; zamude zlasti ostali del postnega časa porabiti v pouk naroda tudi po poti rednih društvenih govorov. V to srečnih uspehov! Politični razgled. Notranje . pri sedanjih Grkih ne sliši. V nadpisih so pisali stari At, I h, ih, KY po nauče-vanji Erazmovcev je treba x& i>so> brati toi* theol", zlasti ker je t značilo tretjega padeža. A ta i se je zgodaj izgubil, že v Aristotelovem času ga ni bilo slišati, ne glede na to, da je veliko besedi, ki se pišejo brez njega: xttw — iint<>, yj>r, — /tf. 0 spiritus asper Erazmiti izgovarjajo kakor trd h, a sedanji Grki ostriva ne poznajo. Da so bili časi in kraji na Grškem, ko se je izgovarjal morda celo po erazmovski, pod znamenjem j | pozneje II, kaže to, da se nahaja v latinščini prepisan, in 9, vr, nastavši vsled njegovega upliva iz /., t. Nespretni način, kako so (') rabili ob času pelopo-neške vojske, da misliti, da je bil takrat le še pri-tiklina, kakor dandanes v ruščini r.: IIKMKI'AS, nA^OIN-ao' wv, IIE2A2 (ž? a?). Mej po in dii po Aristotelu ni razločka razen onega prosodije. Iz preduašanja današnjih Helencev je popolnem izginila prosodija starih pesnikov, zato eraz-movci njih izreko napadajo tudi glede ritma in na-glašanja ne neopravičeno. Samoglasniki so bili v starogrščini pod uplivom kolikosti ((piantitas) in na- glašanja. Kolikost se odnaša na voči ali manjši čas, ki ga samoglasnik potrebuje. Naglas, zaznamenjan s posebnimi znaki, je kazal visokost (o^sta) in glo-bokoBt (jfcfttfjft) izreke, kar Ciceron imenuje accen-tus. Razmera mej dolgoto in kratkoto glasa je podlog ritmu in torej tudi stihostavstvu. Platon je prvi, ki omenja visokih in globokih glasov, in to lastnost pripisuje godbi, petju. Aristotel imenuje tako izgovarjanje tone in prosodijo. Aristofun (v 2. stoletji pred Kr.) je prvi uvel znamenja glasovom v pismo: olziv. (accutus, ' ostrivec) kaže ostrejši ali viši zlog ; pocMfte (gravis, 1 teživec). je za nižji, globlji zlog; -zy.n~w.hrr, (circumflexus, ~ ovinec), gre na glas, ki prehaja z visokega na nizko. Jezik, v katerem je Slišati dolžino in visočino glasov, mora biti silno pe-ven. Pojoča izreka se je v grščiui zmeraj bolj gubila, krčila, umerjala, ter je postala jaka, kar slovnica imenuje „ictus". V stihostavi je odločevala le dolgost zlogov, visokost ali ostrost ni uplivala. Iz začetka je bila mera priprosta, jednojna: daktilska, obsto>ča iz samih daktilov, jambska, imajoča same jambe. To se ni moglo dolgo držati, sicer bi bile izključene vse besede, ki imajo zaporedoma dolge zloge. Pripuščali so spondeje in z njimi je postajal ,ietus" imenitniši. Spondej, ki da prokeleomastika (--: - ^v_^ nima cene v meri, ker ni razmere mej dolžinami in kračinami, pa je pripuščen v vseh stihovih merah, zato pa je „ictus", ki dela, da spondej mere ne kazi. Odločujoči so ne samo dolg', ampak poudarek imajoči zlogi, t. j. dolgi zlogi zvezani s kratkimi, ali dolgi z dolgimi, ki pa imajo poudarek. Epske stihe so peli rapsodij lirske zbori, dramatični dvogovor se je odvijal v legotnem reci-tativu. Potakem je bilo v sadje potiskano naglašanje, ki je pomagalo prosodiji, ki je bržkone motilo petje, uaslaujajoče se na ritem. Ko bi bili imeli Grki zgolj pesniško (pevsko) slovstvo, bi bilo morda naglase-vanje popolnem izginilo iz jezika. Erazmovci kažejo z naglasom tudi mero, s tožnim uspehom, ker de-vajo ves poudarek na merni zlog, kakor bi bila beseda sicer brez naglasa, premikajoči akcent, ne da bi ta premik pokrivali s perj-m; v prosi, v jambskih, anapeških stihih: rro'X).y.;, v daktilskih in trohejskih: -6a7.7.:. V nevezani besedi starih se je izgubljevala količina, ker ni bila potrebna, kakor pri stihih, kjer jo je varovalo petje; pokazala se je visočina, ki je odpravila količino, tembolj, ker nima nobena beseda, razen enklitičnih, več ko jeden visok zlog in kjer takega (^ta, irtfHffTfOfiivTfj) ni bilo, je ictus pal na zadnji zlog. Poprej je bil teživec na vsakem neostrem zlogu (av-žtlo;), pozneje le na zadnjem nevisokem, v dokaz, da je ictus. Tako je polagoma ginila količinska izreka, odkar je prevladalo nevezaDo slovstvo. V obeh dobah, vezane iu nevezane besede, je bil poudarek, ki je jeziku dajal prosodijo, držeč se najprej na nekaterih dolgih zlogih nekam nedoločno, potem v prosi in govoru na visokih, ali kjer teh ni bilo, na zadnjih. Aristofan tirani nacionalizem nekaterih Nemcev ni pravo sredstvo ?a ohranenie zgodovinskih pravic in pred-pravic, katere zahtevajo Nemci radi njih večje civilizacije. Da res že nekateri Nemci pohajajo do bolj šega prepričanja, dokazuje mej družim pismo, v katerem je dr. Kopp naznanil predsedniku „ Nemškega društvau na Duuaji svoj izstop iz društva. Nemškp-narodni fanatiki in pretiranci delajo s svojimi agitacijami naravnost na propad Avstrije, in prav uič ne pomislijo, kak bi bil v takem slučaji položaj Nemcev, ki se že 20 let bore s slovansko večino. Nemški pretiranci celo trdijo, da bi razpad Avstrije za Nemce ne bil nikaka nesreča, kajti Nemčija bi se hitro potegnila za Dunajske in Praške zatirane Nemee. Ti gospodje pa ne pomislijo, da se vprašanja, katera odločuje sila dogodkov, navadno ne rešijo tako, kakor fanatiki pričakujejo. Pred vsem še ni gotovo, da bi Nemčijo želela popolniti svoje zje-dinenje s prisvojenjem cislitavskih avstrijskih dežel, poleg tega pa treba Tudi premisliti, da bi se to ne dalo tako lahko uresničiti, kakor nemški pretiranci mislijo. Slovani bi se še dalje borili proti novemu, kakor so se proti Dunajskemu germanizmu Slovani M pa ne bili jedini sovražniki države, ampak bi našli dosti zaveznikov. Zategadelj so pametni možje vseh strank prepričani, da je treba podpirati staro poslopje, v katerem biva toliko narodov, kajti upanje, da bi po propadu Avstrije vsaka narodnost po-staia samostojna, je prazuo. Skibeti je tedaj treba, da bode moč zadovoljno bivati v Avstriji, in to se bode omogočilo, ako ne bodo skrajne stranke brez kazni nadaljevale svoje agitacije. Vuaiijc države. Poročila raznih listov, da se je nemško-»vstri jslio-H alijaiiMku zveza ponovila,so nekda izmišljena. Pogajajo se sicer o tem, tuda do sedaj pogajanja neso imela nobenega uspeha. Ovirala ja je pred vsem italijanska ministerska kriza. Nam se dozdeva, da so vsa poročila o tej zvezi imela le namen, strašiti Francijo in Rusijo. Kako surovo postopala so bolgurskn oblast, va z ustajuiki, kaže nastopni dogodek, kateri poroča dopisnik „Koln. Ztg.tt: Majorja Uzunova mo ra i so štirje vojaki nesti v sodnjo dvorano, ker je jako oslabel, kajti iz ran mu je odteklo mnogo krvi. In tega vsled ran onemoglega moža so pozneje tudi vlekli na morišče in ga usmrtili. Filovu je bolgarska vlada dovolila, da sme ostaviti Bolgarijo, ker se je Rusija potegnila zanj. Obsojene vojake bode nekda vlada pomiiostila. Dva podčastnika bila sta obsojena na pet, pet na osern let, osem pa za celo živ ljenje v trdnjavski zapor. Major Petrov, ki ima ue-omejena pooblastila, bode jim pa kazen najbrž znižal. — Veliko narodno sebranje suido se nekda sredi maja, ako se tačas ne prigodi zopet kak prevrat. Kneza sebranje ne bode volilo, ampak imenovalo regente za triumvire in proglasilo popolno zjedine-nje obeh Bolgarij. JRiinIJu namerava uvesti mitrailleuse topove za vse pešpolke. Na levem bregu Visle Rusi delajo barake in magacine, kajti v kratkem pride na Poljsko več polkov konjice — Ruska vlada se je obrnila z noto na velevlasti, da bi s svojim uplivom preprečila grozovitosti v strankarskih bojih v Bolgariji. Dotična nota imela je pred vsem namen preprečiti, da ne bi usmrtili v Ruščuku upornikov. Odposlala se je iz Peterburga sicer še pred izvr sevanjem smrtnih obsodeb v Ruščuku, a se vender velevlastim še ni mogla o pravem času objaviti. Po poročilih iz Berolina bode Rusija samo po diplo-matičnem potu zahtevala zadoščenja, ker sta se v Ruščuku usmrtila dva njena podložnika. Vojne pa radi Bolgarije ne bode začenjala. (200 pred Kr) da besede oriše, je uvel tri znamenja, kar bi kazalo, da naglašeni zlogi so obdržali razen poudarka tudi ostrost ali visoko izreko. Sedanja meterska prosodija stavi visoke (poudarjene) zloge na mesto starih dolgih, ictus imajočih: tako more pokazati vse stare mere. * * * Iz vsega tega sledi: 1. da erazmovci so na krivem potu — a) [»a noj teže za praizreko, ali naj b) iščejo načina, kako in kje se je grški govorilo. Prava ta izreka je izdonela, in zdaj nikomur ni znana. S svojimi teorijami so napravili lasoježno barbarsko kakofonijo, pravi pisatelj Uangabe, ki je ne more trpeti nobeno količkaj olikano narečje, nikakor pa najblagoglasniši jezik. — 2. Helenci naših dnij sicer res ne govore kakor Kadem ali Palamed, tudi ne tako natanko kakor Periklej, pač pa v poglavitnem tako verno, kakor so govorili po vsem Grškem, odkar je makedonska politika grški rod zmešala, in omikanejšim slojem nastal občni jezik (koivt,). — 3. Niti sedanji Helenci niti erazmovci stihov prav ne bero, kakor so jih stari, držeči se oboji ikta, ker jim je nemogoče dobiti zvezo dolgih in visokih glasov, ker tak spoj je moči uajti le v petji. Erazmovci prelagajo glasove (tonej, iu tako je pačijo do neumljivosti. Umno bi bilo — kukolje zdaj po grških šolah — da učenci, učeč se metrike, stihe bero z iktom na ouih zlogih, ki ga ritmično zahtevajo. Turška vlada je naročila Dnnopoljskemu generalnemu guvernerju, da naj vse potrebno stori, da zabrani sumljivim osobam prestop vzbodnorume-Ujske meje. Posebno bodo .pazila sedaj oblastva, da se. »bolgarski izseljenci ne povrnejo v Vzhodno Ru niflijo z iiam Hum. da bi prouzročili kak ostanek. It u m u u sit i senat je vspreiel zakon, da se takoj organi zuje .milica. V Ruiuu,ujiji se hitro nadaljujejo vojne jjripiavej, ,kajti vla.da se boji, da se kmalu začne vefika vojna v o rijeku. „Journal , qes Debata * je izvedel, da se je «r1»«ki vojni minister IlorvatpvpjJ m\ prekl nekate rirrji meseci obrnil na rusko nemško in avstrijsko vlado, če bi srbaki častniki ne mogu popolniti svojih študij v njih vojnih šolah. Ugodni odgovor prišel je samo iz Peterburga in Horvatovič je odbral več častnikov, da bi je poslali v ruska vojaška uči-lišča- Drugi ministri in kralj pa neso odobravali njegove namere Horvatovič je na to ponudil svojo demisijo, pa je neso vgprejeli. Pred nekaterimi tedoi se je pa ministerski sovet izrekel za utrjenje meje proti Rumuniji, ker bi utegnilo morda priti do vojne z Rusijo. Horvatovič je temu odločno ugovarjal in kralj mu je rekel: „Če nečete braniti Srbije proti Rusiji, najbolj prav storite, če izstopite ne le iz vlade, ampak tudi iz vojske. Horvatovič je takoj dal dvojno demisijo. Kralj mu je pa pustil še naslov generala, toda odvzel mu je glavno poveljništvo in izročil vojno ministerstvo druzemu. Sedaj je znan končni izid volitev za nemški državni zbor. Voljenih je 80 konservativcev, 39 pristašev državne stranke, 103 narodni liberalci, 32 svobodnjakov, 11 socijalnih demokratov, 90 privržencev katoliškega centra, 4 VVelfi, 13 Poljakov, 1 Danec in 15 Alzačanov. Pridobili so konservativci 5, državna stranka 12, narodni liberalci 51 mandatov, zgubili pa ljudska stranka vseh osem, svobodnjaki 37, socijalni demokrati 14, VVelfi 7 in Poljaki dva mandata Alzačani, Danci in katoliški cent-rum pa neso nič pridobili, nič izgubili. Angleški* vlada je odstavila prvega risarja in upravitelja vojaškega arzenala v Chatamu, Ferrvja, ker je prodal več narisov torpedov in strojev se vernoameriškemu poslaništvu. Proti njemu so nekda nameravali začeti preiskavo, toda je ubežal. Sodi se, da je imel še sokrivce. Domače stvari. — ( P i sat el j Bkega podpornega društva) zabavni večer bode jutri ob navadni uri v restavraciji Čitalnice Ljubljanske. — Čital bode g. S ve te k Auton svoje „Sporni ne na bosensko okupacijo", predsedoval pa g. dr. Hudnik. — (Osobna vest.) Gosp. J. Bedenek, doslej sotrudnik pri „Slovenciu preseli Be jutri v Gradec na svoje novo mesto kot korektor tiskarne „Styria". Na njegovo mesto stopi kot sotrudnik „Slovenca" g. kaplan Žitnik. — („Slovenca") včerajšnjo Številko zaplenilo je c. kr. pravdništvo, zaradi notice, v kateri je bila priobčena vsebina zasobnega lista iz Krakova. — (Obligatnout nemščine.) Da je nemščina na naših ljudskih šolah obligatna, omenili smo že parkrat, da jo morajo biti zmožni tudi porotniki, je že stara Btvar, novo pa je, da bi morali tudi poslušalci pri porotnih obravnavah nemški znati. Tudi mi smo to novost zvedeli stoprav včeraj. Naš urednik naprosil je bil znanega gospoda A., naj mu Bpotoma Pisatelj pristavlja, da te preinake bi učenje grščine polajšale, pohitrile, in učenci bi se navadili pravejše in blagoglasne j še izreke, ki bi jim bila ključ z Novogrki neposredno občevati. Zlatorodov. Trideseti svečan. Trenutni svitlopis s kmetov, fiksoval Sainostal 11. Nastopil je postni čas, strašna beseda mesojedom, ki jo mestjani niti umeti ne morejo v nje nem popolnem obsezu. V izobilji je posebnih jedil, od polža do vidre, od slanika do bohinjskega sira si lahke izbira bogatin, mej tem, ko kmet more le voliti mej kislo repo in zeljem. Staro verna krčmarica ti se strahom i u trepetom prinese kranjsko klobaso na mizo, boje se, da ne bi Bog kaznil kar iz jasnega neba očitnega greha z žvepljenim ognjem. List, Ki se čita pustno nedeljo po prižnicah je v očitnem nasprotji s 5 cerkvenimi zapovedmi in domov prišedši kmet stare korenine maje z glavo iu godrnja, da vera peša in da ne more dolgo pri starem ostati na tem grešnem svetu. Pepelnični pepel se pa k sreči ne prime tako trdo, da bi povsod ostal do velike sobote, temveč pade kmalu na tla, od koder je bil vzet, in človek v postu ostane ravno tisti, ki je bil predpustom. O sv. Matiji imamo pri nas nekaj praznika, za delo ni, naj pa pogledam nekolik okolu, sem dejal. Zmpbzne krave krvavo potrebujem, ako kaj pri- preskrbi ustopnico k ponedeljski obravnavi proti tatu Diamantu. Gosp. A. je to naročbo drage volje prevzel, a ko dojde h kancelistu U. in mu pove svojo željo, reče slednji: „Čemu bo uredniku Železnikarju ustapnica, saj,ne bo obravnave urael?" — „Kako to?*t vpraša gospod A. — »Saj urednik Železničar nemški ne zna" odvrne kancelist U. Gosp. A. moral je prav odloČuo zatrjevati, da zna naš urednik nemški, da je dobil zaželjeno ustoppico. Kakor rečeno, je to za nas kaj čisto novega in prihodnjič se nam je nadejati, da nam bode ustop mej poslušalce pri porotnih obravnavah le tedaj dovoljen, ako bomo s spričevalom dokazali znanje nemškega jezika. Nemščina bode torej tudi za urednike slovenskih listov obligatna, seveda še le tedaj, ko bode veljavna „lex Urbančič." — (Odškodovanje za pogorelo deželno gledališče) določilo se je včeraj. Zavarovalno društvo „Ruinioue Adriatica di Sicurta" zastopal je poleg g. Perdana kot veščak še Dunajski stavbeni mojster g. Jun k. Za deželni odbor bila je v ta namen izbrana posebna komisija, kot veščak pa je bil prisoten deželni inžener g. llraskv. Odškodnina se je določila na G0.001 gld. 99 kr. Rešeni predmeti in pogorišče ostane deželi v last. Do konca preteklega leta bilo je gledališče zavarovano le za 45.000 gld. in še le v zadnji čas se je zavarovanje zvišalo. Koliko bode ostalo odškodnine, ko se izplača odškodnina posestnikom lož in se odtegne uknjiženih 19.000 gld. s triletnimi obresti, dognano bode pozneje, ko bode vsa ta zadeva uravnana. „Riunione Adriatica" plačala je še posebej precejšnjo vsoto posestnikom lož, ki so bili posebej zavarovani. — (Poljedelsko ministerstvo) dalo je letos za pouk v sirarstvu na Kranjskem 200 gld. podpore. Vsled tega prišlo je 5 mladih Bohinjcev ▼ Ljubljano, da se temeljito priuče izdelovanju sira, ki je za Kranjsko jako važen pridelek. Ko bi še druge doline posnemale Bohinj, bi kmalu dospeli tako daleč, da bi se več ne dovažal sir iz inozemstva, marveč iz dežele izvažal. — (Iz Celja) se nam piše, da glede narodno konservativnega kandidata za volitev v državni zbor v Celjski mestni skupini dogovori še neso dognani in da je novica v „Slovenci", da kandiduje dr. Sernec, nn j manje prenagljena. Kandidovati se utegne mož, ki je našim težnjam prijazen, ima pa tudi v drugem taboru prijateljev. Napele se bodo moči, da vržemo židovskega hlapca Foreggerja, ki je s predrznim jezikom volilcem rekel, da ni treba poslušati, kaj je na najvišjem mestu prijetno, in ki je v svojem Celjskem organu zasramoval Radeckega rekoč, da mu ne gre spominek, ker je bil samo „bojni bat reakcije". — O vednem zatiranji Slovencev od strani Foreggerjeve stranke tako že ni govoriti. — (V Zagrebu) bila je včeraj konečna obravnava proti M. Moskoviču zaradi veleizdaje. M. Mos-ković, 24 let star, rodom žid, uradnik v tovarni za I usnje je na meščanskem plesu dne 9. februvarja pravnega dobim, razveselim „to staro", da ne bo vedno v kadi pri repi in želji tičala. Hodim okoli a zame nič pripravnega ne morem stakniti. Živina povsod mrševa in zamorjena tako, da bi le skazo delala mojemu hlevu. Vender ne obupam še, napotim se proti Gorjam. Popoludne me pot pripelja mimo Srobreta. Lačen in utrujen sem do dobrega, cel božji dan že nesem imel nič gorkega v želodci. Od kar mi je ona tisto prežgano juho prevrela davi, sem še tešč. Kdo mi bo torej popotnemu človeku zameril, ako se ne morem ustavljati vabljivemu sme-rekovemu vršičku, kateri tako zapeljivo visi izpod strehe Srobretove krčme. Srobretova hiša stoji v sredi vasi pod hudim klancem. Dobra in lepa je bila misel odpreti krčmo ondukaj. Vsak, kdor gre navkreber ali pride z brega doli, okrepča ali odpočije si rad pri kapljici dobrega Hrvata. Srobretova krčma nikoli ni prazna. Dolgolasa temnooka točajka Katinka ima vedno posla obilo. Nikdar se ne ohladi kluka pri durih v klet, katera hrani rujno hrvatsko kapljico. Jedno posebnost Srobretovega pohištva bi bil pa skoro pozabil, ker je nenavadna iu pomenljiva, moram jo omeniti. Hiša namreč ima samo tri vogle. Zidarski mojster gotovo bistroumen mož njega dni gotovo ni zidal poslopja brez načrta. Slovenski pregovor imel jeza ravnilo, ki se glasi: „Žena tri vogle kviško drži." Dejal je sam pri sebi, ako sezidam hišo na vogle tri, potem je mož prost in treba mu odobraval poslanca Barčića in izrekel željo, da bi ae besede „o ruskih kopitih" uresničile Zatoženec se je izgovarjal, da je bil pijan. Sodišče obsodilo ga je na 6 let težke ječe in v troške. Zagovornik dr. Ma-zura prijavil je ničnosti pritožbo, državni pravdnik pa priziv zaradi prenizke kazni (10 do 20 let). — (Z Jesenic na Gorenjskem) se nam piše dne 10. t. m.: Pri današnji volitvi občinskega predstojništva izvoljen bil je županom gospod Anton Trevn, kupec na Savi, svetovalcem pa g. Josip Klinar z Jesenic in Andrej Klinar iz Plavžkega Rov ta. Čestitati moramo občini Jeseniški, da ima tacega predstojnika; on je mož izbornega značaja ter ima splošno zaupanje; dokaz temu je, da že 9 let v srenji našej župani! — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 9. t. m. stal je pri drugi obravnavi Janez Krhlikar, 37 letni tkalec iz Slivne, pred porotniki, zatožen hudodelstva tatvine. Krhlikar bil je že večkrat kaz novan, na 2 in 3 mesece, 2-Va leta, zadnjič pa na 7 let. Dostavši 7 letno kazen dne 22. septembra 1. 1, bil je pod policijsko nadzorstvo postavljen in bilo mu prepovedano, odstraniti se iz svoje občine, z Vač. Zatoženi prinesel je iz zapora 80 gld. pri-Bluženega denarja. A novce je kmalu potratil in potem odšel iz odkazaue mu občine. Prišedši v Gabrsko goro videl je, da A. Rovavšek, odhajajoč z doma je hišo zaklenil, ključ pa v slamo skril. Krhlikar odprl je hišo in ukradel obleke za 23 gld. Zatoženec dejanja ue taji in obsodili so ga na 5 let težke ječe, poostrene s postom. — Pri včerajšnji obravnavi bila je zatožena 40 letna Jera Kos, kaj-žarska vdova, hudodelstva uboja. Dne 20. oktobra dopoludnc napravljala je na podu s sinom Jožefom voz, da bi peljala hčer v Jarše v službo. Kar pride na pod njen mož Fr. Kos, ki je vedno pijančeval in s katerim sta se zaradi tega mnogokrat kregala in se sploh slabo razumela. Fran Kos začne se jeziti, rekoč, da ae z njegovim vozom nihče vozil ne bode, potem sname kolo in je zatoči po podu. Ko je hotela zatožena kolo zopet natakniti zgrabil je njen mož „dritelc" in ga proti njej zagnal, pa jo samo v krilo zadel. Zatožena pobrala je „dritelc" in ga vrgla v moža nazaj ter slednjega zadela s tako močjo v glavo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prenesli so ga v hišo, drugi dan je umri. Zdravniški ogled je pokazal, da je imel ran j ki na desnem senci kosti ud rte in zdrobljene, v kosti 5 cm veliko, 3 cm. globoko rano, tako, da se je kri v možgane ulila in so slednji otrpneli. Zatožena dejanja ne taji, takoj po dejanji je rekla: „Ubila semga!a Izgovarja se pa, da se je bala, da jo bode mož tepel, kakor že večkrat. Zato je „dritelc" pobrala, ga nazaj zagnala, potem pa naprej tekla, meneč, da gre mož za njo. Porotniki (načelnik drd. Kotnik) so zatožeuo jednoglasno nekrivo proglasili in bila je oproščena. Jo kaje zapustila je porotno dvorano, plakajoč, da moža vender nema več, dasi jej je rajni mož ves čas za konskega življenja grozil s smrtjo. To je bil pač žalosten zekon! — (Posojilnica v Črnomlji), registro- vana zadruga z neomejeno zavezo, ima radi pre memb drušcvenih pravil občni zbor 27. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v pusojilnićni sobi. K obilni udeležitvi vse društvenike uljudno vabi načelstvo. — (Pri okrožni sodniji v Rudolfo-vem) razpisano jc mesto deželne sodnije svetnika. Prošnje do 28. t. m. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. k. okrajni sodniji v Kranji. Prošnje do 26. t. m. — (Duhovne spremembe v Lava nt in s ki škofiji.) G. Josip Fleck, dekan v Jarenini, postal je knezoškofijski duhovni svetnik in g. Josip Tombah, dekan v Iiogatci Za provizorja k Sv. Vidu pri Valdeku pride g. Fran Leber, kaplan v Št. II j i pri Turjaku, g. Fr. Kocbek, kaplan pri sv. Martinu na Pohorji, gre na njegovo mesto za kaplana v Št. Ilj Kaplanija pri sv. Martinu ostane prazna. — (Za nagrobni spomenik) Božidaru Raiču, so nadalje darovali sledeči gg. rodoljubi: Zelenik J., prof. na Dunaji,20 gld., g. dr. J. Mur-šec, zlatomašnik v Gradci, 7 gid., g. Podhostnik A., kaplan, g. Hribar Iv., glavni zastopnik banke „ Slavijo", po 5 gld., g. A. VoduŠek, župnik v Leskovci, g. Zmazek Fr., župnik pri sv. Urbanu, po 3 gld., g. Miki Toma, trgovec pri sv. Marjeti, 2 gld., Vi dovič Jan., kmet v Prvencih, dr. Šlander, zdravnik v Mozirji, g Ramor, župnik, g. Lipold J., g. Lipold Marko, rudarski uradnik, g. Goričar A., veleposest nik, Jeraj A , veleposestnik, Pirš Jože, veleposestnik, Koser F., c. kr. poštar v Juršincih, po 1 gld. Vkup 54 gld. Srčna hvala vsem gospodom dariteljem ! Anton Gregorič, tajnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 10. marca. V Belfortu bila eksplozija melinita. Deset osob te/ko ranjenih, od katerih dve že umrli. Belfort 10. marca. Eksplozija melinita nastala, ko se je polnil projektil s prevročim melinitom. 6 mrtvih, 11 ranjenih. Bukurešt 10. marca. „Agence Ha vas" pravi, da je popolnem izmišljena vest, po kateri je bila v Gjurgjevem pripravljena lauija, da bi se na njej ruski poslanik Hitrovo prepeljal kot vodja gibanja na Bolgarsko, ko bi se bil ustanek posrečil. Za Fran Erjavčev spomenik so še darovali: Gosp. Josip Stanič, notarijatski koncipjent v Kamniku...........1 gld. Gosp Fran Šusteršič, kapelan v Smledniku 1 „ „ Vesela družba" v gostilni pri Avstrijskem caru v Ljubljani po gosp. Ivanu Pfibilu, uiaduiku banke „Slavije", nabrani donesek ............3 „ Pri tej priliki si usojam slavno rodoljubno ob činstvo opozoriti, da je nabiranje po Ljubljanskem odboru za Erjavčev spomenik končano, — ter du naj gg. darovatelji svoje doneske v prihodnje blago- volijo pr>šiijat;j neposredno „glavnemu odboru a Erjavčev spomenik in ustanovo" v Gorico V Ljubljani 11.,marca 1887. Dragotin Žagar I jiMNko sredstvo. Moll-ovo „ Francoski, žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno Bredstvi. proti trganji po udih, ranah, oteklinah in utesih. Cena ste klenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni /.aloznik, na Dnn ,ihhii, leaajlgro-veziec „^latice Slo-ve-risire1*, LJubljana, Sv. Petra cesta hiš. št. 6. Meteorologi čno poročilo. S Ć*8 "»»I4" barometra "J*™- jfo Nebo krina v d zevanja J peratura trovi mm g 7. zjutraj 735 27 mm. 0 6" G al. vzh.| obl. § 2. pop. I 738 44 m 12 4 1 G 'si. aah. jas. 10-00 m«. o. 9. zvečer 733 65m. 7 2 G al. zah. jas. j Srednja temperatura o-75, za 8'9* nad normalom. XD-u.ao.aOelseu borza dne 11. marca t. 1. i Izvirno telegrafično poročilo.I včeraj — dam- Papirna renta.....gld. 78Š5 — gld. 792 i Srebrna renta......«0-— — „ 79i> Zlata rent*......„ 10915 — „ 109 2. o0/, maruna renta .... „ V5-90 — „ 9.Vi»'i Akcije narodne banko . . „ 8-491— — „ ^50-— Kreditne akcije.....„ 280 — — „ 3-8'80 London........„ 128 20 — „ UMMM Srebro........„ —'— — a --- Napol........„ 1013 — „ 1011 C kr. cekini....... 6 03 - „ 6*08 Nemške marke.....„ 62-75 — , 62"7:"i ne bo četrtega opirati, svobodno bo mogel iti, kamor se mu bo zljubilo in hiša bo vender absolutno trdno stala kakor čevljarjevo sedalo. Srobretovo nezavisnost porabili so sovaščanje v to, da so ga pri nedavni občinski volitvi volili za prvega „rota". Na kmetih je splošna in starodavna navada, da imajo ljudje uajveč zaupanja do krčmar-jev. Kdo pozna „purgermojstra", da ni krčmar, kdo prvega, kdo drugega „rota" V Sploh rečeno, se težko, težko doseže uplivno mesto v občinskem za-stopu, ako dotični ne toči opojnih pijač. Prišedši v obližje Srobretovega pohištva ustavi se mi nehote noga. Leskova palica izmuzne se mi iz rok, strah me prešine po celem životu. Gost, siv dim se vidi valiti iz vinohrama, že mislim zakričati, da gori, kar se mi iz dima, kakor Mojzesu v puščavi Bog, prikaže dobro znani oče Srobret miren, prav kakor bi rast pšenice opazoval na polji. Skočim k njemu. Za božjo voljo, kaj pa imaš v kleti? Nič ni hudega, odvrne mi, vino sem dobil po železnici, a zmrznilo je v nenadnem hudem mrazu. Dejal sem sodove v klet in zakuril okolu njih, da se prej otaja tekočina v njih. Poučil sem ga, da je neumna njegova misel, pogasila sva ogenj, ter se podala v hišo. Brhki torajki ukažem prinesti slanika v kisu in olji in vina bokal. Pogledam po gostih okrog, bila sta dva samo. Kimala sta vsak na svojem voglu mize pri ostankih njijine pijače. Oče Srobret jima je precej pristopil v družbo, kakor starima znancema. Jednega sem tudi jaz poznal, bil je znani mizar, ki ima nad vratini svojimi desko z /veličal-nim nemškim napisom. Druzega pa nesem poznal, mogoče, da sem ga kdaj videl, a imena mu ne vem. Največji znak bila. je njegova debela glava. Stavim, da nobeden klobučar v svoji zalogi nima tacego klobuka, da mu bi bil prav. Naročiti si ga mož mora prav nalašč. Pogovor se je sukal o črni vojaki. Mizar je oporekal, da nikdar ne gre. Srobret ga draži, češ, ti, ker si nekaj časa že pri Janezih bil, boš poprej poklican kod kdor si bodi, a jaz pa menim, da me bo tale volitev zadnja nekoliko izrezala. Prvi Brotu je občini potreben in moje mnenje je, da bom oproščen. — Že zazija debeloglavi gost v oporekalni govor, kar se odpro priprta vrata in v sobo prideta dva mlada kužka. Nemški mizar skroji po konci, zapre duri ter pravi, dajmo ta le dva sosedova psa z terpentinom dobro namazati. Jaz bom tega le Ninaša prijel, ti pa Parizelna pograbi, to bo somenj. Oče Srobret ni oporekal, ni branil, vsi trije so bili jednih mislij. Ker sem svojo paznost moral v koščenega slanika obračati, nesem videl, kako se je sedaj godilo. V kratkem pa sem čul bolestno cvilenje ubogih živali j in grohoten smeh neusmiljeuih trinogov. Lep občinski svetovalec sem si mislil, da kaj tacega privoli in trpi v svoji hiši. Sram te bodi, sem dejal, iu poplaknil jezo s požirkom vina. Sklenil sem ponorčevati se nekoliko ž njim. Videl sem, da puha tobak iz lepe s srebrom okovane gorjuake pipe. Poprosim ga, da naj mi jo po kaže. Lepa je bila in všeč mi tudi, sklenil *em imeti jo. Poprašam ga, koliko je zanjo dal. Odvrne mi, da zlata dva in petdeset krajcarjev. Poprosim ga, da li bi jo meni ne hotel odstopiti, če mu po vrnem omenjeni denar. Voljan je bil. Odprem mošnjo ter gledam na luči v njo in mu pribrskam pet desetič na svetlo. Stisnem mu jih v roko, ter pni« vim: „Veš, oče Srobret, meni'je pipa všeč, a drobiža nemam več nego 50 krajcarjev. To pa nič ne de, ker se poznava in veš, kdo da sem. Prišel bom po opravkih 30. svečana todi mimo in ti bom ta dva zlata dal. Vi mizar in vi s to debelo glavo pa na pričo bodita, da bo res tako." Zadovoljen je bil oče Srobret z mojimi besedami in priči sta potrdili najino pogodbo. Plačal sem še natakarici, uatlačil s srebrom okovano pipo, ter odšel. Mej vratmi pa sem se obrnil in sem dejal obrnjen proti krčmar ju : Ti, Srobret, poglej, poglej v pratiko, na kateri dan v tednu bo trideseti svečan letos r • Srobret seže na oroarični zidec, gleda in išče in prometuje liste pratikine, rudeč postane, a molči še vedno. Li ne moroš dobiti, vprašam ga na novo. o pač, že imam odvrne mi „tisM torek bo po sv. Nikoli". „Na svođenje torej takrat", še rečem in „zdravstvujte", ter odidem iz pod ostrežja prvega „rota". V/, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 18tJ4 2f.O Kld. 100 . Ogerska papirna rent* f«'...... 5°/, štajerske zemlji?«, odvez, oblig. . . Dunava reg. sreAke ;V/0 . . 100 gld. Zemlj. obć. av*tr. 4%% zlati zast. listi . 1'rior. oi'lijf. F.l zanetine zapad, železnice Prior, oblig. i\r»linandove aev. železnice Kreditne srećke.....10O Kld. Rutlolfove srečke.....10 ije anglo-avstr. banke . imway-dru8t. velj. 170 gld. 120 a. v. 12.-i gld 50 kr. 1H4 M — ., 97 k 50 w 8« n JU n 105 50 114 75 _ 196 — n 9* n n 80 ti 7) 174 | — n 19 H — B 105 — •215 50 no>at, trezen, izurjen za trgovino z msšanim blagom, vrl bi ajalec, vsprejrae ae pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — • nudbe p<»d naslovom: Anton (venkelj v NevnlcJ, Spodnje Štajersko. (143—2) Prememba vinotoča. S tem naznanjaiii, da se letos ne bode točilo \ino pri Kodeljevem gradu, kakor vlani, po 25 kr. itcr, temveč se začne 13. marca točiti vino po 27 kr. liter na mojem lastnem vrtn pri Klav-niškej cesti. Za mnogobrojni obisk se priporoča Predović. 1.-.'•.—!) 33 £S Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg a v Ljubljani priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča umetna gnojiva, kostne mote in superfosfate po najnižjih cenah. Ha uMevMje u vpošlje cenllnik in prospekt. xxxxxxxxx**x*xxxxx 3 X i n n s X X xx proti neznatni plači vsprejema (154—i) Fran Drenik, glavni zastopnik ,F0NCIERE( Kongresni trg št. 14—11. Važno za trpeče na prsih in pločib. Neogibno potrebno zoper kašelj, hrlpavost, zaalizenje, katar in oslovski kašelj, :«a take, ki /•••I«'- dobiti cist in krepak Klas, za ikrofeljnaste, krvične, slabotne, ble dične in krvi revne je sok kranjskih zelišč, * po«llot*t*orno kislim apnom in železom puuiešan. Lastni izdelek. — Cena 56 kr. Dobiva ?e v (727—22) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v LJubljani. HI R ii - im š i 1 j a se vsak dan po pošti. ■■ ' ~ B_ a y s O g A £ lisa i * £ s o 1 s2 1 R b M H • * - P §»•'• B P g? H 5 _. cr » i i l'S se S- & t£> » a> sj g ■ a» 5 ' — •1-1 rt s P a 8 B a o«_. a 2.?o"B *t R.MM[efSPts 9S N; „6 K'' O r/)Q 1 — CACAO ČOKOLADA V ICTOR ScHMIDT & Si) HNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplouiom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovauo varstveno znamk' in tirmo. (856—77) E>0>l»iva t*e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-fi^tes, v lijubl jani i>ri g. Petru l,;issnik-u. Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in eentr. razpošilialnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 4S (poleg juž. kolodvora). ob" W Pil ■ £ o 1 o » o» w ž- 9 &> |Bd g a» to "S S s 7 •g •8* iee ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—24) LJUBLJANA. Zu f'rauu'ištiuusko cerkvijo, v I«i — ■ -o-.;><(-i a .1. Vilhur-jn liiš. slev. 4. LJUBLJANA. Blagorodui gospod Fragner, lekar v Pragi! 8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil Sel v občno bolnico f Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil le precej boljši, ćea pet mt-secev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Schtttze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo. Z vele »poštovanjem Jan Ježek v llollcfeh. ■litra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da Be vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše rfo/iimV xtmenlzaiu Iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako ao zahtevali samo zdravilni .balzam, in ne izrecno dr. Boiovega zdravilnega balzama. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo lekarna -3. ,k črnemu t glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja. orlu" v Pragi, Ecke der 8pornurgasse Nr. 205 V Ljubljani: O. Pioooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; Jdl. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj ini : Fr. Baooaroloh, lekar. V K ran ji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Moćnik, lekar. V Gorici: O. Chri-stofolettl, lekar; A. de Olronooll, lekar; B. Kttrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V O g 1 e j i: Delta Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Frendini, lekar; O. B. Forabosohl, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton Snttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. ||Sjr Vse lekarn« v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. ~^sj Da se Izognejo vsa kej prevari, onozarjnino vse častite naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega ćlr. Bosovega zcUrarvilsiegra. *to-~lza.x»LO. na jednej strani v steklo utisueuo mojo firmo z zakonito zavarovano mojo varstveno znamko (orel a š^itoui ua prsih., na katerem so črke „Dr. It.'*), na nasprotni strani pa tu zraven natia« neno vigneto. Steklenica je zainašena s kovinskim zamaškoui, na katerem je tudi utlsuena rao|a var Nt ven n zuaiuka. Steklenice ao zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh: .,l>r. It o nov zdravilni balzam66 iz lekarne B. Fragner-Ja, „pri črnem orlu", v Pragi, nt. 205—III.* ra konci škatljice je pa ua-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni \se popolnem tako, kakor je Zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarejen. Tam se tudi dobi: DPra.žl^o d_or£xa,č:e □nc^azilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrsle. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, čo si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in putiie noge, pri razpokamh rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčeaov, zoper tekoče rane, odprte noge, roper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline ae hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobri}, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa Iti obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V škatU*cah /«» 2.5 in 33 kr. 0 (90—5) EŠalzum SAl ulio. Skušano in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izflatelj in odgovorni uretlnik: Ivan Že lesni kar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 65^4 ^998 41