PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
%£££?££*** Cena 65C lir * Leto XLI1: ét 137 (12.462)
Trst, četrtek, 12. junija
Včeraj popoldne ob sicilski obali
Prva seja novoizvoljenega sveta Krščanske
TRST
Ul. Montecchi 6 ■ PP 559 Tel '	832 (4 linpje)
uggio 1 12 - 85723
'is 20 O
-4
O
>c
o
p
-p
O
-o ^ .
v
’ )krf
Mrtvi in ranjeni v požaru na gliserju

MESSINA — Trije mrtvi, trideset ranjenih in še devet pogrešanih je obračun požara, ki je izbruhnil včeraj okoli 14. ure na gliserju Freccia di Messina med plovbo iz Sicilije proti Eolskim otokom v bližini rta Milazzo. Požar je izbruhnil v strojnici in sprva ga je šestčlanska posadka skušala sama pogasiti, kar pa ni uspelo. Ker so plameni zajeli tudi rešilne čolne, je večina potnikov — na krovu jih je bilo približno 54 — skočila v morje, odkoder so jih potegnili reševalci, ki so prihiteli s številnimi čolni in helikopterji.
Vzrokov nesreče zaenkrat še niso ugotovili, vendar pa ne opuščajo nobene možnosti. Najverjetneje je, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stika, ne izključujejo pa drugačnih vzrokov. Vsekakor kaže, da ni mogoče govoriti o atentatu.
Na sliki (telefoto AP): gliser Freccia di Messina.
Arnaldo Forlani predsednik KD Stopnjevanje polemik s socialisti
RIM — Arnaldo Forlani je včeraj zasedel mesto, ki je pripadalo Aldu Moru, to je predsedstvo vsedržavnega sveta Krščanske demokracije. Na tajnem glasovanju ga je izvolilo 138 od skupnih 170 članov vsedržavnega sveta KD, 80 odstotkov strankinega »parlamenta«, torej višji odstotek od tistega, ki ga je dosegel De Mita pri izvolitvi za tajnika. Sicer pa je bila širša tudi osnova v stranki, ki se je izrekla za njegovo kandidaturo.
Vendar pa, resnici na ljubo, ta izbira ni posebno ugajala levici KD. Včeraj so v vrstah Zaccagninijeve struje govorih, da so »inovatorji in levica v Krščanski demokraciji edini poraženci tega kongresa.« Resnica je, je še nekdo dodal, da struje prevladajo nad vsakršnimi političnimi tezami. Dejansko so včeraj struje ponovno prišle na dan in tako je prišlo do vrste pogovorov in sestankov pred zasedanjem sveta, da so določili, koliko mest pripada vsaki skupini. Tako je »sredinskoTevičar-ska« lista prejela 24 mest, Andreottijeva skupina štiri, Donat Cattin pa dve. V sami De Mitovi listi pa so mesta delih z lekarniško tehtnico: 9 zvestih De Mitovih sodelavcev, štirje predstavniki skupine Bodrato-Gahoni, štirje dorotejci, dva fanfanijevca, dva forlanijevca in trije predstavniki »sredine«. Skratka, struje so ukinjene, naj živijo struje!
Edino, kar res združuje demokristjane, je polemika z zaveznikom — nasprotnikom, to je s socialistično stranko, proti kateri so se zaganjali vsi, tako na predsinoč-njj seji strankinega vodstva kot tudi sinoči De Mita na televizijski politični tribuni. Tajnik KD je sicer dejal, da med njim in Craxijem ni nikakršnega dvoboja, vendar je napadel »tajnika PSI, ki je tudi predsednik vlade,« češ da ni odgovarjal na vprašanja, ki jih je zastavil kongres KD, ampak je odlašal s sklepi in grozil. »Ne zdi se mi, da je to razprava,« je poudaril De Mita in dodal, da vzrokov za sedanji nemir nikakor ni mo-
goče pripisati Krščanski demokraciji. Nato pa se je povrnil k nasvetom oziroma opozorilom Craxiju in dejal: »Predsednik vlade, ki bi mislil, da ne uživa več solidarnosti stranke relativne večine (kar pa ne drži, ker mi tega nismo sklenili) ne bi smel groziti, ampak bi moral iti k predsedniku republike in odstopiti.«
Na te napade bodo socialisti odgovorih danes. Strankino vodstvo bo, kot je že napovedal podtajnik Martelli, potrdilo kritično stališče o zaključkih kongresa KD in na dan bodo ponovno prišle vse polemike, tudi polemike o šolstvu, ki jih je Martelli že napovedal, ko je dejal, da je 90 odstotkov Italijanov nezadovoljnih zaradi centralističnega, trdega in birokratskega vodenja ministrstva za šolstvo. Vendar pa bo osrednja točka razprave KD z De Mito na čelu. »Treba bo ugotoviti, ah bo prišlo do potrebnih pojasnil za ponovno vzpostavitev stabilnosti,« je včeraj dejal Manca.
G. R.
Biasutti iz vodstva KD
RIM — V novi demokristjanski direkciji, ki je bila izvoljena včeraj, ni več predsednika deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Adriana Biasutti ja. Njegovo nepričakovano izključitev, ki bo gotovo povzročila polemike v naši deželi, je treba formalno pripisati De Mitovi želji, da je treba kar se da ločevati strankine funkcije od upravnih. Dejansko pa je Biasuttijeva izključitev posledica nekaterih trenj med tajnikovimi pristaši. V novi direkciji ni več niti videmskega senatorja Tonuttija, ki je bil dolgo let upravni tajnik KD, tako da v tem organu sedaj ni več nobenega demokristjana iz naše dežele, (si)
V odgovor na zadnje fašistične provokacije
Ob sklenitvi dvodnevnega zasedanja v Budimpešti
Drevi (ob 20.30) sredi Bazovice odločna protestna manifestacija
Razorožitveni predlogi varšavskega pakta
TRST — Fašistični mazači so prejšnjo noč ponovno oskrunili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju v Bazovici, za drevi pa je misovska stranka sklicala predvolilni shod v tej vzhodnokraški vasi: Bazovica je torej ponovno v središču pozornosti, njeni zastopniki ter predstavniki ostalih vzhodnokraških vasi, slovenskih organizacij in nekaterih političnih sil pa so sklenili, da na te provokacije odgovorijo s protestno manifestacijo, ki bo drevi ob 20.30 v središču vasi. Predstavniki istih organizacij in političnih sil so bili v opoldanskih urah pri vladnemu komisarju in od njega zahtevali, da bi preprečil volilni shod MSI. Predstavnik osrednje vlade v Trstu pa je odgovoril, da pač obstaja volilni zakon, ki dovoljuje tudi misovski stranki, da prireja svoje shode v tistih krajih, kjer se ni predstavila za nedeljske jusarske volitve.

BUDIMPEŠTA — Članice varšavskega pakta so po dvodnevnem zasedanju »vsem evropskim državam« poslale stvaren in podroben program predlogov za zmanjšanje vojaštva in oborožitve v Evropi. V pozivu, objavljenem po zaključku dvodnevnega zasedanja posvetovalnega odbora, ob prisotnosti voditeljev vseh sedmih držav realnega socializma, pod vodstvom šefa sovjetske partije Mihaila Gorbačova, se podpisniki predloga zavzemajo za temeljito skrčenje kopenske vojske in števila taktičnih letal v Evropi. Poleg konvencionalnega orožja bi morah zmanjšati tudi količino taktičnih jedrskih raket z dometom pod 1.000 km. Predlog se nanaša na vso Evropo, od Uralov do Atlantskega morja. Dejansko gre za predlog Gorbačova na govornici kongresa vzhodnonemške socialistične stranke 18. a-prila letos.-
Zmanjšanje števila vojakov in oborožitve v Evropi naj bi po predlogu
varšavskega pakta izvedli postopoma. Čez eno ali dve leti naj bi obe strani zmanjšali število vojakov, za 100 do 150 tisoč enot.
Varšavski pakt nadalje predlaga uničenje ali vskladiščenje odvečnega o-rožja in vojaških arzenalov na nacionalnih ozemljih, če bi se sporazumeli, bi s posebnimi tehnikami to orožje uporabili za miroljubne namene.
Nadzorstvo nad zmanjšanjem števila vojakov, uničenjem orožja in njegovega skladiščenja bi prevzel mednarodni posvetovalni odbor, ki bi ga nalašč za to priložnost ustanovili predstavniki NATO in varšavskega pakta. O teh predlogih bi se lahko na posebnem forumu pogovarjale vse evropske države, ZDA in Kanada.
Varšavski pakt se je nadalje zavzel za uspešno delo ženevske konference, medtem ko ni dal nobenega odgovora na ameriško odpoved sporazuma SALT 2.
Razprava o zaščitnem zakonu za jezikovne skupnosti kmalu v noslanski zbornici
RIM — Poslanska zbornica bo še pred poletnim premorom ocenila in PK) vsej verjetnosti tudi odobrila tako imenovani okvirni zaščitni zakon za ogrožene jezikovne in etnične skupnosti. Zeleno luč v korist tega sklepa so včeraj zjutraj prižgali načelniki skupin in to na predlog same predsednice Jottijeve, ki je pokazala veliko občutljivost za odprta vprašanja teh skupnosti. Nedavna rimska manjšinska manifestacija je torej obrodila prve sadove, čeprav je pričakovati, da bo parlamentarna pot tega normativa vse prej kot lahka.
Fašisti so namreč že napovedah ostro opozicijo, hude kritike do vsebine zakonskega osnutka, ki ga je že odobrila poslanska komisija za u-stavna vprašanja, pa prihajajo tudi iz liberalnih in republikanskih vrst. Da si manjšinska problematika počasi utira pot med poslanci (žal ne v senatu, kjer je razprava o naši zaščiti že nekaj mesecev popolnoma ustavljena) dokazuje tudi dejstvo, da bo zbornica pred koncem tega meseca vzela v pretres zaščito La-dincev v Tridentinski pokrajini in nemške skupnosti v dolini Aosta.
(St)
Posnetek s sinočnjega srečanja v Ciudad Mexìcu, v katerem so Mehikanci premagali Iračane z 1:0 in osvojili prvo mesto v skupini
Mehika naprej
CIUDAD MEXICO — Mehika in Paragvaj sta naslednji dve ekipi, ki sta si zagotovili neposredno napredovanje v osmino finala. Mehikanci so sinoči po pričakovanju premagali skromni Irak, Paragvajci pa so proti neugodnim Belgijcem uspeh osvojiti točko. Belgijci so s tem obtičali na tretjem mestu v skupini, vendar bodo po vsej verjetnosti ena od tistih štirih ekip, ki se bodo klot trčitjc uvrstile v naslednje kolo.
Danes se bodo pomerile ekipe Brazilije in Severne Irske ter Španije in Alžirije. Brazilci so si že zagotovili napredovanje. Špancem pa ho proti Alžircem verjetno zadostoval že neodločen izid za osvojitev 2. mesta v skupini in s tem napredovanje v drugo kolo.
Po besedah veleposlanika Lunkova
Gorbačov verjetno jeseni na uradnem obisku v Italiji
Sklep kabinetnega sveta
Predujmi
šolnikom
RIM — Vlada je pripravljena vnaprej izplačati učiteljem in profesorjem nekatere poviške, ki jih bo predvidevala nova delovna pogodba tega sektorja. Tako je sinoči sklenil vladni kabinetni svet in s tem stališčem dejansko razorožil avtonomni šolski sindikat SNALS, ki je nameraval v znak protesta ohromiti zaključna ocenjevanja in tudi mature na rnijih in višjih srednjih šolah. Zasedanja kabineta se je udeležila tudi ministrica za šolstvo Falcuccijeva, ki je že zjutraj preklicala okrožnico, po kateri bi lahko ravnatelji po lastni uvidevnosti sami nadomestili stavkajoče elane maturitetnih komisij Avtonomni sindikat je po razpletu dogodkov preklical napovedano stavko.
RIM — »Med Sovjetsko zvezo in Italijo obstajajo razlike. Mi tega ne nameravamo prikrivati. Vsekakor pa nti izhajamo iz stališča, da je treba v zvezi z našimi odnosi narediti mnogo več od tega, kar je bilo že narejenega, čeprav tega ni malo. Pomembno je, da se iskrenemu dialogu, ki se je začel med Moskvo in Rimom, pridružijo tudi sklepi in praktični rezultati.« Tako piše sovjetski voditelj Mihail Gorbačov v predgovoru svoje knjige »Predlogi za preobrat«, ki jo je rimska založba Editori riuniti izdala v italijanskem prevodu in so jo uradno predstavili včeraj v Rimu. Knjigo je na sovjetskem velepos:ani-štvu predstavil veleposlanik SZ v Italiji Lunkov, ki pa je vsekakor poudaril, da »razlike«, o katerih piše Gorbačov, ne bodo vplivale na njegov napovedani obisk v Italiji. »Doseženi dogovor« o obisku Gorbačova v Ita-
liji je po mnenju Lunkova »potrditev prijateljstva in medsebojnega spoštovanja mrd obema narodoma.« Lunkov je še izrecno dejal, da »barometer dvostranskih odnosov kaže jasno vreme in perspektive so dobre.«
Odprto ostaja še vprašanje datuma, o katerem so v teku pogovori. Pred dvema tednoma se je Lunkov o tem neposredno pogovarjal s sovjetskim voditeljem v Moskvi in tedaj je Gorbačov izrazil »živo željo«, da obišče Italijo. Sovjetski veleposlanik, ki se je v preteklem tednu sestal s Craxijem in z Andreottijem, je dodal, da »o bistvu obstaja soglasje, kar je dobro«. Po vsej verjetnosti bo torej do obiska prišlo letos jeseni, upoštevajoč tudi dejstvo, da bo v juliju Mitterrand obiskal Moskvo in da je v avgustu politična dejavnost v Italiji zelo omejena.
Zlata kolajna Pertiniju
V palači Giustiniani so včeraj predstavniki socialistične senatne skupine ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti podelili bivšemu predsedniku republike Sandru Pertiniju zlato kolajno, ki jo je posebej za to priložnost izdelal kipar Aligi Sassu. Slovesnost je sodila v okvir proslav 40-Ietnice proglasitve italijanske republike
Varnostni ukrepi EGS ob jedrskih nesrečah
Senator Cossutta še ni prebolel izključitve iz vodstva partije
BRUSELJ — Vlade dvanajstih držav bodo julija izdelale predlog, ki naj odpravi vrzel v EGS glede varnosti v primeru jedrske nesreče. Zaradi po-manjkanja teh varnostnih ukrepov so bili takoj po černobilski nesreči državljani EGS zelo zaskrbljeni.
Kot poroča agencija, je evropska komisija ministrskemu svetu EGS sporočila, da pripravlja predlog, ki ga bo dvanajstim evropskim državam poslala v dveh obrokih, julija in konec leta.
Glasnik te komisije je včeraj sporočil, da se prvi sklop ukrepov nanaša na dopustnost radioaktivne stopnje, obrambo zdravja državljanov, u-krepe za primer jedrske krize in izmenjavo informacij takoj po nesreči.
Ostali predlogi zadevajo poenotenje standardov jedrskih naprav in varnostnih ukrepov znotraj teh naprav kakor tudi okrepitev skupnih raziskav o jedrski varnosti.
Poleg tega namerava komisija s privoljenjem EGS sodelovati z mednarodno agencijo za jedrsko energijo (AIEA), telesom OZN s sedežem na Dunaju, da bi določili varnostne in zaščitne ukrepe na področju jedrske energije.
S poenotenjem proizvodnih standardov in materialov naprav bi po mnenju komisije lahko ustvarili enotno tržišče na tem področju, tako da bi dvanajsterica lahko zavrnila ameriško in japonsko konkurenco.
RIM — Armando Cossutta ni še prebolel svoje izključitve iz partijskega vsedržavnega vodstva, tega pa niso zlasti preboleli njegovi zvesti pristaši, ki v obliki odprtih pisem;, peticij in resolucij kritizirajo ta sklep in pritiskajo na tajništvo KPI, naj spet vključi milanskega politika v direkcijo. Pred dnevi se je s podobno peticijo oglasilo 150 članov in aktivistov iz Bologne, v torek pa je Cossutta nastopil v nekem gledališču v Anconi, kjer so predstavili zadnjo knjigo enega izmed njegovih najožjih sodelavcev. Predstavitev knjige pa je dejansko izzvenela kot manifestacija ne samo »prosovjetske« struje znotraj KPI, ampak tudi zborovanje vseh tistih, ki se na razne načine čutijo emarginirane iz partijskega življenja.
Nekateri veliki časopisi so dali poseben poudarek temu dogodku, posebno pozornost pa mu je posvetil »Corriere della sera«, ki prikazuje Cossutto kot neke vrste pomirjevalca »razdražene« in razočarane baze, ki hoče na vsak način nadaljevati borbo proti Nafti in proti njegovi politični liniji. Sam Cossutta sicer opravičuje to svo-
jo vlogo, ko pravi, da dobiva mnogo pisem tovarišev, ki se ogrevajo za ustanovitev nove komunistične partije, večina tistih, ki mu pišejo pa menijo, da je treba nadaljevati boj znotraj stranke. Milanski senator seveda noče razcepa v KPI, hoče pa jasno voditi to »negodovanje«, čeprav se zaveda, da mu bo to nakopalo nove obtožbe tistih, ki mu že zdavnaj očitajo ustanovitev organizirane struje. »Corriere della sera« navaja tudi podatek, da ima Cossutta razmeroma visoko število pristašev tudi v Trstu (od 13 do 15 odstotkov partijcev).
SANDOR TENCE
H LONDON — Glasbenik Bob Geldof, pobudnik dveh u-spelih svetovnih glasbenih in športnih prireditev za lačne v Afriki, s katerima je zbral več kot 100 milijonov dolarjev, je prejel od britanske kraljice Elizabete II. odlikovanje častnega viteza. Geldof, ki je Irec, je prvi rock zvezdnik, ki je prejel to najvišje britansko priznanje. Leta 1965 so ga prejeli Beatlesi, vendar je bilo odlikovanje nekoliko nižje stopnje.
Manekenka Terry Broome se zagovarja da ni namerno umorila D ’Alessia
MILAN — Milansko porotno sodišče je včeraj končalo z zasliševanjem 35-letne manekenke Terry Broome, ki je pred dvema letoma v Milanu ubila rimskega play-boya Franca D’Alessia. Dogodek je tedaj vzbudil veliko zanimanje javnosti in včeraj ga je Broomova v celoti obnovila. Govorila je o svojem prihodu v Milan in o dvajsetih dneh, ki jih je preživela v tem. mestu. Potrdila je, da se je predajala mamilom, pred katerimi je zbežala iz Amerike, a jih je tu našla v mnogo večji količini. Ko je spoznala zlatarja Rottija si je utvarjala, da se je končno izognila vsemu zlu, vendar ni bilo tako. D’Alessio, katerega je spoznala po naključju, jo je žalil in jo poniževal v javnosti. Te žalitve so prišle na uho Rotti ju, ki je tako sklenil, da pusti Broomovo. Slednja je seveda za to obdolžila D’Alessia in se je podala k njemu v nočnih urah s pištolo v torbici ter ga ustrelila. Vendar je Terry Broome včeraj odločno vztrajala pri trditvi, da ni šlo za namerni umor in da je v trenutku obupa potegnila iz torbice pištolo. Danes se bo proces nadaljeval z zaslišanjem Rottija.
Vojni zločinec Andrija Artukovič vložil priziv proti smrtni kazni
ZAGREB — Vojni zločinec Andrija Artukovič, ki je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na smrt zaradi kaznivih dejanj proti človečnosti ter mednarodnemu pravu, je vložil pritožbo. Trije branilci ustaškega ministra so sestavili ločene pritožbe, v katerih v celoti oporekajo sodbi okrožnega sodišča v Zagrebu. V prizivu trdijo, da je sodišče med procesom prekršilo odredbe o vodenju kazenskega postopka, da dejansko stanje ni bilo v celoti in natanko ugotovljeno ter da Artukovič zaradi starosti in bolezni sploh ni bjl sposoben za sojem je. Odvetniki v pritožbah vztrajajo, da je treba sodbo razveljaviti in proces ponoviti oziroma Artukoviča oprostiti. O pritožbi obsojenega ustaškega »ministra smrti« bo po rednem postopku odločalo vrhovno sodišče SR Hrvaške. (dd)
Zakaj Craxi ni voščil Waldheimu
RIM — Ob glasovih v italijanskih političnih krogih, ki so izražali začudenje, da je predsednik vlade Bettino Craxi poslal izraze sočustvovanja avstrijskemu socialističnemu kanclerju Fredu Sinowatzu, ko je odstopil ob izvolitvi Kurta Waldheima za avstrijskega državnega poglavarja, ne pa temu čestitke, je včeraj tiskovni urad Palače Chigi pojasnil, da so voščila novim državnim poglavarjem domena predsednika republike, ne pa predsednika ministrskega sveta.
V komisiji poslanske zbornice
Odobrili nova določila o vojaških služnostih


informacije SIP uporabnikom
Razdeljevanje novih telefonskih imenikov
1
RIM — Komisija za obrambo v poslanski zbornici je včeraj z veliko večino sprejela enotno besedilo, ki spreminja zakon 898 iz leta 1976 o vojaških služnostih. Komisija je sprejela besedilo, ki ga je po umiku spremi-njevalnih predlogov podtajnika za o-brambo Bisagna predložil ožji odbor. Pri uvedbi sprememb so upoštevali predvsem civilne potrebe. Po novih določilih naj bi vojaške obrambne potrebe, poleg prostora, upoštevale tudi deželni gospodarski in družbeni razvoj. V okviru novega zakona naj bi v desetih letih zaprli vseh 110 odprtih strelišč za lahko orožje in zgradili pokrita strelišča na območju vojaških struktur. Novi zakon nadalje predvideva podvojitev sedanjih odškodnin zasebnikom in občinam in hitrejši način izplačevanja. Občinam in deželam, ki jih vojaške služnosti najbolj prizadevajo (Furlanija, Sardinija in Veneto), bodo letno nakazali 100 milijard lir za javna dela.
Poročevalec v komisiji poslanec Di Re (P’RI) je izrazil zadovoljstvo zaradi sprejema novih določil o vojaških služnostih, ki po eni strani upoštevajo obrambne potrebe države, po drugi pa tudi zahtevo dežel in krajevnih ustanov, da se posvetujejo z njimi glede pravičnejše odškodnine zasebnikom in občinam.
Poslanec Di Re in komunistični poslanec Baraccetti iz Vidma, ki je predložil ta zakonski osnutek (kasneje je postal enotno besedilo), sta izrazila zadovoljstvo zaradi smisla, ki so ga za sodelovanje pokazale vse parlamentarne skupine in obrambni minister Spadolini.
Med poglavitnimi členi tega predloga naj omenimo šestmesečno (in ne enoletno kot doslej) posvetovanje mešanega odbora, sestavljenega iz vojaških in deželnih predstavnikov, o vseh orožnih vajah vojaških oddelkov na začasnih poligonih na zasebnem ali demanialnem terenu.
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1986/87 naročnikov
tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Città 1986«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo stari imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je dal funkcionar.
Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, ker stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
GRUPPO IRI ŠTET
Società Italiana per l'Esercizio delle Telecomunicazioni p.a.
V polnem teku priprave na »Koprska srečanja«
KOPER — Bliža se čas ene izmed osrednjih poletnih kulturnih prireditev na Koprskem. Čez približno teden dni (21. t. m.) se bodo namreč začela »Koprska srečanja«, ki bodo trajala vse do 28. junija. Po običaju se bodo na glavnem koprskem trgu in drugod zvrstile najrazličnejše prireditve, gostovale pa bodo skupine in posamezniki iz Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije.
Spored predvideva kar šest glasbenih večerov na Titovem trgu, dve prireditvi (komorni orkester in jazzovski trio) bosta v Deželnem muzeju, predvidena pa je tudi premiera italijanskega gledališča z Reke. Poleg teh glavnih prireditev, ki zanimajo širši krog občinstva, bodo v okviru »Koprskih srečanj« še odprtja razstav, predstavitve knjig, okrogle mize na tematiko manjšinskih narodnostnih skupnosti in športni turnirji.
O podrobnostih te manifestacije bodo prireditelji spregovorili v ponedeljek na tiskovni konferenci, ki bo ob 11. uri na sedežu Italijanske skupnosti v Kopru (Ul. Osvobodilne fronte 10).
Pomorske zveze z Dubrovnikom
BENETKE — Z začetkom turistične sezone so ponovno vzpostavili pomorske zveze na progah Benetke — Trst — Split — Dubrovnik. Progo krije motorna ladja Tiepolo, ki je last družbe Adriatrica. Na ladjo se lahko vkrca 700 potnikov in 200 avtomobilov. Iz Benetk, oziroma iz Trsta bo ladja odplula 9., 19. in 29. v mesecu, povratni odhodi iz Dubrovnika in Splita pa bodo vsakega 4., 14. in 24. v mesecu.
Družba Adriatica je medtem poskrbela tudi za druge pomorske proge na jadranski obali, tako na primer iz Ancone in Riminija.
Sestanek komisije za zaščito okolja
TRST — V torek zjutraj sta se v hotelu pod Nabrežino sestali deželna delegacija za probleme okolja in slovenska komisija za zaščito okolja in teritorialno ureditev, ki jo je vodil Tomaž Vuga.
Skupini sta razpravljali o varnosti objektov za pridobivanje električne energije, dogovorili pa sta se tudi za uradno strokovno srečanje, ki bo predvidoma prihodnji mesec.
Tomaž Vuga je izvedencem deželne komisije orisal varnostne ukrepe, ki so jih po nesreči v Černobilu uvedli v jedrski centrali v Krškem. Med ostalimi številnimi problemi obojestranskega interesa je prišla najbolj do izraza zaskrbljenost zaradi onesnaževanja podtalnih voda na slovenski strani, kar posredno ogroža tudi vodovodno omrežje dežele Furlanije - Julijske krajine.
Štirideset let Slovenskega vestnika
CELOVEC — Glasilo koroških Slovencev Slovenski vestnik praznuje te dni 40-letnico izhajanja in obstoja. Vsa ta leta je bil tednik vedno v prvi vrsti za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, poleg tèga pa je seveda osveščal še manjšino samo. Kot vsak manjšinski časopis je moral tudi Slovenski vestnik previhariti številne viharje, kljub temu pa je vedno ohranjal svojo funkcijo.
Pomemben jubilej Slovenskega vestnika bodo obeležili v soboto, 14. t. m. s slavnostno prireditvijo v Mestni hiši v Borovljah. Spored bodo oblikovali moški pevski zbor SPD Borovlje, mešani pevski zbor Podjuna Pliberk, koroški oktet Prežihov Voranc z Raven, Hatski trio z Gradiščanskega, gledališki igralec Anton Petje iz Trsta in igralec Peter Raab iz Celovca.
Natečaj o podobah Nadiških dolin
ŠPETER — Še do 15. t. m. je čas za predstavitev likovnih izdelkov za 7. mednarodni ex tempore na temo Podobe iz Nadiških dolin, ki ga prireja Društvo beneških likovnikov pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine. Udeležba je brezplačna za umetnike iz tujine in za povabljence iz drugih dežel, zlasti pa je zaželena prisotnost umetnikov iz Slovenije in Koroške.
Ex tempore se lahko udeležijo vsi umetniki z enim delom, izdelanim v času od 31. maja do 15. junija. Žigosanje platen bo v Beneški galeriji v Špetru. Naj zanimivejša dela, ki jih bo izbrala kvalificirana žirija umetnikov, kritikov in novinarjev, bodo nagrajena z denarno nagrado, vsi udeleženci pa bodo dobili priložnostno darilo oziroma priznanje.
Razstavljena dela bodo na ogled do 13. julija v Beneški galeriji v Špetru.
Mednarodni slikarski ex tempore je brez dvoma pomembna kulturna pobuda, saj je presegla ožje krajevne meje. Obenem pa je tudi priložnost, da se umetniki iz drugih dežel in držav seznanijo stvarnosti Nadiških dolin, s problemi tamkajšnje slovenske narodnostne skupnosti, ki je na celotnem zamejskem ozemlju najbolj prizadeta in nepriznana. Istočasno pa je priložnost za globlje spoznavanje kulturnega življenja na tem področju, ki zadnja leta vse bolj samozavestno uspeva in se krepi. Že samo dejstvo, da je letošnji ex tempore sedmi zapovrstjo pa priča, da je ta pobuda tudi v preteklosti žela uspehe in odobravanja. Ne gre torej za zgolj folklorno prireditev temveč za pomembnejšo pobudo.
Od četrtka do četrtka
Poučna besedila
V zadnjih dveh mesecih smo brali nekaj izjemno važnih govorov in poročil pomembnih protagonistov javnega življenja, ki smo jih delno omenili že v našem prejšnjem zapisu. Če se izognemo ponavljanju vsebine aprilskega kongresa druge največje italijanske politične stranke KPI, moramo omeniti vsaj štiri taka besedila, ki zaslužijo naziv »dokumenti časa«.
Kot prvo naj omenimo obsežno poročilo tajnika največje politične stranke — Krščanske demokracije — Ciriaca De Mite, natisnjeno na 16 straneh strankinega dnevnega glasila. Naš dnevnik je konec maja o njegovi vsebini že poročal. Zato naj v tem zapisu opozorimo le na tajnikove besede, da obstaja za KD »možnost konvergence« s PSI in »za odgovore, ki bi jih dala skupaj«. Pri priči se namreč postavlja vprašanje: Zakaj ne bi do take konvergence in skupnega nastopa prišlo s pristankom KD na predlog PSI za uzakonitev naše zaščite in z umikom sedanjega nesprejemljivega predloga KD? Seveda se bralcu poraja marsikakšno vprašanje, zlasti ob branju tretjega poglavja poročila, kjer De Mita obravnava zunanjo politiko, pa tudi četrtega poglavja o političnem sistemu in strankah. Ugotovimo naj le, da v vseh petih dolgih poglavjih zaman iščemo besedico ali stavek o manjšinah, ki jih v italijanski republiki ni malo.
Drugo besedilo, ki je povzročilo začetek tega meseca številne komentarje, je letošnje poročilo guvernerja emisijske (osrednje) Bance dltalie. Tudi to je dolgo 16 drobno tiskanih strani posebne priloge dnevnega glasila Coniindustrie. Vsi komentarji so poudarjali — skoraj soglasno — guvernerjev optimizem, hkrati pa tudi njegovo opozorilo, da »evtorija« nikakor ni na mestu. Zato je treba brati guvernerjevo razlago ob upoštevanju Craxije-vih besed na tiskovni konferenci konec lanskega leta, ko je govoril o dolgovih in vsakoletnih primanjkljajih od »sto in toliko milijard« in »se-demdesettisočih milijard obresti za dolg, ki ga moramo plačati tistim, ki so nam denar posodili«. Mnogi smo si tudi zapomnili, da je namestnik generalnega direktorja iste Bance dltalie objavil podatek, da znaša tisti dolg (konec leta 1985) kar 677 tisoč milijard lir, kar predstavlja 99,7 odstotkov vsega narodnega dohodka v državi. Kot smo brali v tržaškem »Gospodarstvu« je isti guverner lani v oktobru napovedoval, da se bo dolg Italije v tujini dvignil do konca leta 1985 na 30 milijard dolarjev, a ga letos guverner ni omenil.
Tretje — morda še najbolj tehtno — pa je besedilo slavnostnega govora predsednika republike Cossige v parlamentu ob 40-letnici republike 2. junija. Je krajše in bolj jedrnato, bral ga je namreč samo eno uro in zaključil z besedami: »Mi smo velika država, z veliko civilizacijo, s slavno zgodovino, z živahno inteligenco, z delavnostjo in fantazijo.« Njegov govor je bil poln plemenitih misli in lepih besed, kakršne so »pristna politična kontrola«, »nepristranost« itd. Toda njegovo pismo organizatorjem ponovnega romanja k neraziskani bazovski »fojbi« (in prvič tudi k repentabrski) pač ne zasluži nobenega izmed navedenih pridevnikov. Vse kaže, da je bilo v nedeljo nekaj narobe, kar sledi iz dejstva, da ni bilo tam predstavnikov krajevnih oblasti niti predstavnikov vojske, katere vrhovni poveljnik je po ustavi celo sam Cossiga. Mogoče pa ni vedel, da doslej še vedno niso objavili niti imen tistih 18 identificiranih trupel, o katerih obstaja uradna omemba bivše policije ZVU. Drugih uradnih podatkov namreč sploh ni. Sicer pa je napačno informiranje uradnih oseb — tudi nižjih od poglavarja države — kaznivo. Prav tako ali še bolj je kaznivo dejanje goriškega župana, ki je z »lapidarijem« proglasil več oseb za mrtve že v maju leta 1945, a so nato še dolgo let živele, kot je dokazal goriški ANPI. Za poniglavo pa moramo označiti polaganje venca v Rižarni, s čimer je hotel »fojbarski« odbor zaman zamegliti svojo provokacijsko početje, kot ga je označil — v letošnjem maju — že ob prvem romanju predsednik slovenske Zveze borcev NOB, ko je dejal: »...vsa ta dejavnost je uperjena neposredno proti sodelovanju med državami v tem prostoru« in da gre za »skrb zbujajočo strpnost do tistih nacionalističnih sil v našem sosedstvu, ki pozivajo k maščevalnosti za poraz nacifašizma v pretekli vojni, ki se upirajo uresničitvi osimskega sporazuma...«
Četrto kolikor toliko aktualno besedilo pa je zadnja papeževa enciklika. Tudi zanjo lahko rečemo, da je v protislovju z vsaj dvema člankoma v predzadnjih dveh številkah goriškega katoliškega tednika. V njih se namreč pojeta slava in hvala pokojnemu avtorju ogabnih denuncianskih »Črnih bukev o delu komunistične Osvobodilne fronte« iz leta 1944 v Ljubljani (glej Mirko Javornik: »Pero in čas«, Trst 1980, str. 523). V sosednjem članku pa se poleg Javornikove (v isti knjigi, str. 359) pisari o še eni »domnevi«. O umoru pok. Stanka Vuka, da bi se ovrgla prepričljiva teza, ki jo zagovarja Fulvio Tomizza v svojih »Gli sposi di via Rossetti«. Člankar, katerega ime pravi, da »kazi mir« v določenem smislu kazi prav tako votlo »domnevo« pok. ljubljanskega begunskega kolaboracionističnega prvaka.
STANISLAV RENKO
Protesti proti stališčem trbiškega ravnateljstva
TRST — Dolinski občinski svet je na svoji ponedeljkovi seji soglasno sprejel predlog občinske uprave, po katerem bo občina Dolina odposlala pismi županu Naborjeta Antoniu Er-lichu in videmskemu nadškodu msgr. Alfredu Battistiju, s katerima se zahvaljuje za njuno zadržanje ob nerazumljivih in nesprejemljivih stališčih trbiškega didaktičnega ravnateljstva, ki ni dal dovoljenja za uporabo šolske telovadnice in prostorne veže, kjer naj bi se odvijala sklepna prireditev tečaja slovenščine. V pismu naborješkemu županu Erlichu je med drugim rečeno, da mu dolinski občinski svet izraža svoje priznanje in spoštovanje za njegovo zadržanje, ki je dosledno s principi italijanske ustave. Msgr. Battistiju Pa se dolinska občinska uprava zahvaljuje, ker je pokazal senzibilnost in takojšnjo pripravljenost za rešitev problema. V pismu občinska uprava tudi Ugotavlja, da se na tak način, z deja-hji, odgovarja na nespoštovanje vred-uot, ki so uzakonjene v naši ustavi.
Na ta dogodek je reagirala tudi SSk; v tiskovnem poročilu je rečeno, da je deželno tajništvo stranke ostro protestiralo zaradi prepovedi uporabe šolskih prostorov v Ukvah za prireditev
ob desetletnici prostovoljnih tečajev slovenščine, glasbene vzgoje , verouka in ročnih del, ki jih vodita domači župnik Mario Garjup in prof. Salvatore Venosi. V brzojavki trbiškemu didaktičnemu ravnatelju D'Amatu je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar poudaril, da je prepoved nesprejemljiva predvsem ob upoštevanju dejstva, da bi za tečaje slovenščine po naravnem pravu in temeljnih pravnih načelih morala skrbeti ravno javna šolska oblast. Ob nedeljski uspešni prireditvi v ukljan-ski cerkvi SSk iskreno čestita požrtvovalnim prirediteljem in šolnikom — se zaključuje tiskovna nota — ki delajo med našimi rojaki v Kanalski dolini.
• KOPER — V okviru proslav 40-letnice italijanske republike, ki je pritegnila k skupnim slovesnostim najvišje predstavnike SR Slovenije in dežele Furlanije-Julijske krajine je generalni konzul republike Italije v Kopru, dr. Scauso podelil visoka odlikovanja predsedika republike Cossige za razvijanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo — Dušanu Fortiču in prof. Michelnu — red commendatore della repubblica. Čestitamol
?j DUìinbiD
TRST - Ul S. Maurizio 16 (Trg OsBedoleJ__Tel_^94669
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (19.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
/ *4/)&/.Z>4S/4/Z
S4/Yz/fA7. m, ree ve»,
Z>4 //?AS AAt> SV0A0SO. B/re PAOS/i SAM, O A
Včeraj začeli z razdeljevanjem novih telefonskih imenikov
pisma uredništvu
V tržaški pokrajini ima telefon kar 90 odstotkov vseh družin
Telefonska družba SIP je začela včeraj z razdeljevanjem novih telefonskih imenikov. V tržaški pokrajini je kar 127 tisoč telefonskih naročnikov, to je 4.200 več kot leto prej. V novem imeniku je v primerjavi s prejšnjim približno 23 tisoč spremenjenih telefonskih številk; spremembe so bile nujne zaradi tehnološke preosnove telefonskega omrežja na Tržaškem.
Na včerajšnji predstavitvi novega imenika je ravnatelj tržaške agencije SIP Sandro Trivellato opozoril, da bo družba 17. junija spremenila še nadaljnjih 2.300 številk in sicer na področju Ul. Rossetti, Ul. Revoltella in Ul. Pi-cardi. Novi imenik že vsebuje nove številke. Podobno spremembo (približno tisoč številk) bo SIP izvedel septembra in sicer za naročnike na območju Sv. Vida.
Trivellato je podčrtal, da je tržaško telefonsko omrežje naj gostejše v Italiji. 90 odstotkov družin tržaške pokrajine ima telefon; v pokrajini deluje kar 184 tisoč telefonskih naprav.
Zaradi tolikšne razvejanosti je postala tržaška telefonska mreža dokaj zasičena. Prav zato se je SIP odločil, da ga primerno posodobi. Že lani sta začeli v tej zvezi delovati novi centrali pri Sv. Vidu in na območju Revol-telle. Letos bi morali predati svojemu namenu še centralo pri Sv. Soboti. Lanska dela sta stala telefonsko družbo 30 milijard lir. Ob tem je treba še omeniti posodobitev omrežja z optičnimi vlakni. Lani so postavili 5 kilo-
metrov teh kablov, do konca leta se bo to omrežje razširilo še za tri kilometre.
Trivellato je na predstavitvi omenil tudi nekatere nove službe, ki jih bo nudila telefonska družba odslej. Na številki 188 bodo nudili informacije o poravnavi telefonskih naročnin, na številki 1331 pa informacije o trasah telefonskih kablov. Na številki 199 bodo še nadalje nudili kuhinjske recepte, ker pa je ta služba zabeležila prodoren uspeh, se je SIP odločil, da jo še razširi z raznoraznimi specialitetami za vse okuse.
Ravnatelj tržaškega sedeža SIP je opozoril še, da so okenca SIP odprta od ponedeljka do petka tudi popoldne.
Strešice spet bodejo v oči
Nov imenik — stara pesem. Kot že nekaj zadnjih let se moramo tudi letos obregniti ob pisanje slovenskih imen v telefonskem imeniku. Tudi v novem imeniku je namreč še vse preveč slovenskih imen, ki so napačno napisana: nekaterim manjkajo strešice, druga imajo še druge napake. Ob tem ponavljanju napak se seveda zastavlja vprašanje, kdo je pravzaprav kriv za tak malomaren odnos do slovenskih imen.
Po izidu lanskega imenika sta se Zveza slovenskih športnih društev v Italiji in osnovna šola Oton Župančič pritožili tržaškemu vodstvu SIP zaradi napak v naslovih obeh ustanov: naslov ZSŠDIje bil napisan brez strešic, šola pa je bila v imeniku napisana kot »šola G. (!) Zupančič«. Obe ustanovi sta zahtevali naj SIP popravi napaki.
In SIP je napaki tudi popravil: v novem imeniku sta imeni Z SŠDI in šole Župančič pravilno napisani, kar pomeni, da je telefonska družba pripravljena popraviti morebitne napake. Le opozoriti jo je treba nanje!
Pojasnilo v zvezi z gradnjo Kulturnega doma v Nabrežini
Hvaležen vam bom, če boste objavili v rubriki "Pisma uredništvu" naslednje pojasnilo o toliko pričakovani gradnji prepotrebnega Kulturnega doma v Nabrežini. Nanašam se na izjavo občinskega svetovalca SSk g. Martina Breclja, ki jo je podal na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, o kateri ste poročali v Primorskem dnevniku 29. maja letos. Rekel je namreč, da je bil sklep o gradnji Kulturnega doma sprejet pod upravo župana Legiše, potlej pa je šel v pozabo in denar je bil uporabljen v druge namene. Na to netočno in žaljivo obtožbo je sicer odgovoril tov. Širca, vseeno pa bi rad kot prejšnji župan dodal še kako pojasnilo.
Komunisti smo se vedno potegovali za izgradnjo Kulturnega doma, kar je razvidno iz naših volilnih programov in tudi iz raznih zapisnikov občinskih sej. O tem je Primorski dnevnik večkrat poročal. Kljub temu o vsej zadevi g. Brecelj malo ve ali je slabo obveščen. Zato mu svetujem, da pobrska po občinskih zapisnikih, iz katerih bo med drugim izvedel sledeče:
1.	manjšinska občinska uprava (KPI in PSI), ki je upravljala občino od 1975 do 1981, ni podedovala od prejšnje Le-giševe uprave denarja za izgradnjo Kulturnega doma;
2.	s težavo je uspelo manjšinski upravi prejeti po dolgih pogajanjih 150.000.000 od družbe TOTAL za ekološko škodo, ki jo je povzročila izgradnja metanovoda; ta denar je bil namenjen za gradnjo Kulturnega doma. Omenjena manjšinska uprava je na občinski seji povabila SSk in KD, naj
Spomin na Ernesta Sestana v priredbi krožka Istria
S seje deželnega predsedstva gospodarskega združenja
Oktobra proslava 40-letnice plodnega delovanja SDGZ
V torek se je sestalo deželno predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Uvodoma se je predsednik SDGZ Vito Svetina poklonil spominu podpredsednika združenja Vilka Nanuta. Ugotovil je, da je bila njegova aktivnost in premočrtno delovanje porok za razvoj naših gospodarskih organizacij in da bo izredno težko nadomestiti tako delovnega in sposobnega človeka, ki je pustil viden znak v gospodarskih dogajanjih v naši deželi. Člani goriškega pokrajinskega odbora so sporočili, da so imeli med tem časom sejo in da so izvolili za novega pokrajinskega predsednika znanega gostinca in javnega delavca Antona Nanuta, medtem ko bo Livio Antonič opravljal funkcije pokrajinskega tajnika.
Predsednik Svetina je nato odprl razpravo o proslavi 40. obletnice ustanovitve Združenja. Po dolgi iti plodni debati je bilo odločeno, da bo osrednja proslava v Trstu v nedeljo, 26. oktobra. Poudarjeno je bilo, da bo slavnostna proslava le ' del praznovanja. Zaželeno je namreč, da pripravijo sekcije konkretne pobude, ki bi popestrile proslavo in prikazale javnosti delovanje zamejskih gospodarstvenikov. Na sporedu naj bi bile razne okrogle mize ali tematski debatni večeri, na katerih bi gospodarski operaterji izluščili konkretno problematiko svoje stroke. Predsedniki sekcij so bili za-
dolženi, da pripravijo do konca meseca konkreten in po možnosti tudi terminsko izdelan načrt, ki bi ga moral odobriti deželni glavni odbor. Predvidena je tudi izdaja posebne priložnostne brošure, ki naj prikaže stvarno stanje gospodarstva in vlogo slovenskih gospodarstvenikov v deželnem in državnem kontekstu.
Z. K.
Ob navzočnosti ministra Altissima
V ponedeljek skupščina tržaških industrijcev
Tržaški industrij ci se bodo zbrali v ponedeljek na glavni skupščini, ki bo v kongresni hali Pomorske postaje ob navzočnosti ministra za industrijo Altissima. Svojo udeležbo je napovedal tudi bivši podpredsednik Confindus-trie Abete, ki zdaj vodi študijski urad vsedržavnega združenja.
Zasedanje se bo začelo ob 17. uri z uvodnim poročilom predsednika tržaških industrijcev Federica Pacorinija, predvideni pa so tudi posegi tržaškega župana Richettija, predsednika Trgovinske zbornice Tombesija in predsednika Deželnega združenja industrijcev Cogola ter poročilo predsednika deželnega odbora Biasuttija.
Krožek "Istria" je priredil, v sodelovanju z odsekom za srednjeveško in moderno zgodovino tržaške Filozofske fakultete, konferenco o liku zgodovinarja in pedagoga Ernesta Sestana.
O njegovi osebnosti, delu in pomenu v italijanskem raziskovalno-zgodovinskem svetu, sta poročala prof. Giovanni Cherubini, docent zgodovine srednjega veka na univerzi v Firencah in prof. Elio Apih, ki poučuje sodobno zgodovino na Tržaški univerzi.
Prof. Cherubini je, kot bivši Sesta-nov študent nato pa še kot njegov asistent, odprl včerajšnje srečanje z opisom življenske poti enega izmed najpomembnejših italijanskih zgodovinarjev pred in povojne Italije. Ses-tanje bil Istran po rodu, čeprav doma iz Trenta, šolanje in študij pa sta ga povedla v Firence, kjer je bil vrsto let
ravnatelj Zgodovinske fakultete. Cherubini je nato prešel na politično gledanje Ernesta Sestana ("bil je liberalni demokrat"), na njegovo metodologijo dela ("sledil je Croceju"), opisal je njegovo "ljubezen" za družbene probleme v srednjem veku ter za ključne trenutke nastanka modernih evropskih držav.
Elio Apih pa se je v svojem spominu na Sestana strogo držal njegovih zgodovinskih analiz Julijske krajine v knjižici "Venezia Giulia- allineamenti di una storia etnica e culturale" in je poudaril, deloma v nasprotju s kolegom iz Firenc, odprtost in strpnost Sestana zgodovinarja in človeka, ki je znal, Istran in Italijan, premostiti nacionalistični trend iredentizma in priznati pomemben delež Slovencev v gradnji Julijske krajine.
Kvalifikacijski izpiti na zavodu Stefan
Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan so se v prejšnjih dneh končali kvalifikacijski izpiti za dijake tretjih razredov. Preizkušnjo so uspešno opravili:
3. r. orodnih mehanikov: Marko Biekar, Franco Felician, Andrej Pertot, Paolo Pisani, Giuliano Prasel, Mauro Renar in Peter Škrk.
3. r. kemijskih operaterjev: Patrizia Furlan, Igor G lavina, Tamara Gerdina, Janko Milic in Lucia Rebecchi. Dva dijaka nista izdelala.
3. r. monterjev RTV: Francesco Beorchia, Tomaž Milič, Marino Gherlani, Ivo Gruden, Ivo Hrovatin, Ivo Jeric, Marco Kerpan, Milan Kocijančič, Devan Košuta, Patrick Mihelič, Mitja Možina, Stefano Perti iri Andrej Spacal. Dva dijaka nista izdelala.
pristopita V enotni posebni odbor, ki naj bi vodil priprave za gradnjo Kulturnega doma. Na žalost obe opozicijski skupini sta postavili za nas nesprejemljive pogoje. SSk je izjavila, da pristopi v odbor samo, če bi bil občinski Kulturni dom namenjen izključno Slovencem. KD pa bi vstopila v odbor, če bi Kulturni dom zgradili v Sesljanu in ne v Nabrežini. Nato je občinska uprava, ker se je čutila šibka in osame-ljena in da bi se ne razveljavil razpoložljivi znesek denarja (150.000.000), je to vsoto uporabila za nujno potrebno gradbeno obnovo županstva;
4. po letu 1981, ko je v občinsko upravo pristopila tudi SSk, smo z večjo močjo nadaljevali bitko za Kulturni dom. Od deželne vlade nam je uspelo s pomočjo Kraške gorske skupnosti prejeti v dveh obrokih po 200.000.000 za povzročeno ekološko škodo od gradnje avtoceste. Ta denar (400.000.000) smo prav tako namenili za Kulturni dom in ga je podedovala sedanja uprava, ki ji načeluje župan SSk.
Kar sem naštel, je le nekaj dejstev, ki so dokaz zavzemanja prejšnjih občinskih uprav; ta izpodbijajo demagoš-ko trditev g. Martina Breclja.
Sedanji upravi želim, da bi žela obilo uspehov in da bi ji predvsem uspelo zgraditi Kulturni dom v Nabrežini, ki naj bi ga kot simbol dobrega sožitja med občani uporabljali v kulturne namene Slovenci in Italijani.
Albin Škerk
Še o odsotnosti vidnih predstavnikov na prireditvah
V Primorskem dnevniku sem bral pismo uredništvu, ki kritizira odsotnost vidnih predstavnikov na raznih vaških prireditvah. Eniju Bogatcu sem hvaležen za to pismo, tudi zaradi tega, da bi kot izvoljeni predstavnik opravičil odsotnosti na raznih prireditvah. Ne strinjam se z njim ko dobesedno pravi: »Zato ne morem razumeti in opravičiti tolikšne odsotnosti raznih gostov, predstavnikov organizacij in bivših društvenih sodelavcev, ki so bili osebno vabljeni na otvoritev novega igrišča in predvsem na zaključno popoldansko svečanost. Razumeti bi morali namreč, da bi bila njihova prisotnost naj lepša pohvala in zadoščenje za odbornike, ki so dogodku posvetili ogromno truda in prostega časa.«
Z Enijem Bogatcem se popolnoma strinjam, ne da bi bil poklican v tožbo, ga pa naprošam, da razume tudi težko situacijo ljudi, ki smo jih v neke organe izvolili.
To pišem predvsem zaradi podobnih razmer in zamer v drugih društvih in organizacijah. Težko je zahtevati od izvoljenega predstavnika, da bi bil vedno in povsod prisoten. Osebno lahko povem le, da so meseci maj, junij in julij izredno natrpani in da skoro nisem zvečer nikdar doma.
Vem, da je imeti izvoljene predstavnike v svoji sredini neka narodnostna in družbena prijetnost, vendar je treba tudi razumeti, da so, žal, ob istem času povsod zelo važne prireditve in proslave. Vseh pa se je težko udeležiti. Zato se oproščam Eniju Bogatcu za odsotnost in upam, da se čimprej v Sv. Križu vidimo.
Z odličnim spoštovanjem!
Drago Štoka
V torek na pobudo Slovenskega kluba
Zanimiv sprehod po slovenskih sledovih v tržaški arhitekturi
Slovenski klub je v torek zaključil svojo redno sezono. Kot zadnje srečanje so organizatoriji priredili zanimiv pohod po Trstu, ki ga je vodil prof. Marco Pozzetto. Ta sprehod je bil pravzaprav na sporedu že prejšnji teden, a so ga organizatorji odpovedali v zadnjem trenutku, saj je kazalo, da vreme udeležencem ne bo naklonjeno.
V torek zvečer je tako stopala po tržaških mestnih ulicah skupina »turistov«, ki si je s svojim »vodičem« ogledovala arhitektonske značilnosti in znamenitosti Trsta. Marco Pozzetto se je zaustavil pri vsaki najpomembnejši stavbi ter natančno opisal njeno zgradbo, arhitekturo, stil. Udeleženci sprehoda so se zbrali na Trgu Oberdan. Od tod so krenili čez cesto in se najprej zaustavili pri bivšem Narodnem domu najvažnejšem objektu tržaških Slovencev, delu arhitekta Maksa Fabianija.
Prof. Pozzetto je natančno opisal zgradbo, kakršna je bila pred požigom. Skupina se je nato napotila proti Trgu sv. Antona, kjer stoji nekaj mogočnih vil nekdanjih srbskih trgovcev. Nato je skupina sledila svojemu »vodiču« preko Trga Ponterosso, Ulice Mazzini, Borznega trga ter vse do Trga Unità.
Nedvomno je bil tak sprehod izredno poučen, saj so udeleženci lahko
spoznali bistvene arhitektonske značilnosti svojega mesta. Prof. Pozzetto se je zaustavil pri vseh najpomembnejših in najvidnejših stavbah, ki so jih večinoma načrtovali slovenski arhitekturi. Ob koncu prejšnjega stoletja, ko so nastale najlepše vile in najzanimivejše zgradbe, je bila namreč kar
ena četrtina arhitektov slovenskega porekla. Obenem pa je bil sprehod poučen tudi zato, ker je opozoril prisotne na pomembne in zanimive detajle, ki jih marsikdo vse do danes ni niti opazil. Priporočljivo bi bilo, da bi vsak Tržačan, ki hodi po ulicah svojega mesta, kdaj tudi obrnil glavo kvišku... H. J.
Na zadnjem večeru sezone
»Skupina 85« gost DSI
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo zadnje srečanje v tej sezoni. Kljub nasprotnim pričakovanjem, se je večera udeležilo precejšnje število obiskovalcev. Mnoge je namreč zanimala tema večera zadnje srečanje je bilo posvečeno Skupini 85, ki jo naša javnost bolj malo pozna. Organizatorji so povabili medse štiri goste, ki veljajo za ustanovitelje te kulurne skupine, to so: Pavle Merku, Ivan Verč, Alfredo Vernier in Stelio Spadaro.
Prof. Merkù je pojasnil nastanek in pomen tega kulturnega gibanja, ki je osnovano na prepričanju, da sodelovanje med Italijani in Slovenci ni nemogoče. Temeljno načelo Skupine 85 najtočneje izraža uvodna misel štatuta, ki pravi takole: »Družbena rast v vseh krajih, kjer živijo ena ob drugi različne narodnostne skupnosti, je v široki meri odvisna prav od sposobnosti soočanja, sporazumevanja, sodelovanja, ki jih te skupnosti zmorejo in ki ne pomenijo odpoved pred lastnim načinom družbenega in kulturnega bivanja, temveč obojestransko obogatitev...« Prav soudeležba, prispevek in skupno delo Italijanov in Slovencev, dajejo Skupini 85 njeno značilno podobo.
Ta kulturna skupina, ki jo sestavljajo predvsem umetniki in kulturni delavci, šteje okrog sto članov. Med temi je tudi nekaj Tržačanov, ki živijo sedaj v drugih mestih Italije, pa tudi v Nemčiji, Švici in Avstriji. Vsi člani odklanjajo vsakršno zgodovinsko, politično ali kulturno pogojitev, ki je lahko vzrok za sovraštvo med obema narodnostnima skupinama.
Dr. Alfredo Vernier je nato povedal nekaj besed o delu, ki ga je Skupina 85 opravila v pičlem letu in pol svojega obstoja. Pomembna so na primer srečanja med docenti s tržaške in ljubljanske fakultete. Na teh srečanjih je prišlo do izraza dejstvo, da je znanstveno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo precej plodno, kulturnega sodelovanja pa se marsikdo odločno brani.
Prav tako je treba omeniti predstavitev knjige A. Bressana »L'avventura della parola«. Gre za zbor kritičnih spisov o slovenski književnosti na tržaškem in drugod. Skupina 85 je obenem letos izdala ploščo in brošuro ob trideseti obletnici smrti slovenskega skladatelja Marija Kogoja, ki ga sodobna slovenska glasbena kritika povsem neupravičeno zapostavlja. Ploščo je posnel italijanski pianist Andrea Pestalozza, ki izvaja Kogojevo glasbo na vseh svojih koncertih po Italiji, pa tudi v tujini. Kot zadnjo točko svojega letošnjega programa pa bo Skupina 85 predstavila knjigo Daniele Zazzi z naslovom: »Trieste, città divisa«-
H. J-
Po oskrumbi spomenika in proti napovedanemu shodu misovske stranke
Drevi v Bazovici odločen in demokratičen odgovor na ponovne provokacije neofašističnih skrajnežev
Slovenci in demokratični Italijani bodo drevi, ob 20.30, v središču Bazovice na odločen, demokratičen in omikan način odgovorili na novo izzivanje fašističnih provokatorjev, ki so v noči med torkom in sredo oskrunili vaški spomenik. Tako so sklenili predstavniki Bazovice, vzhod-nokraških vasi, slovenskih organizacij in nekaterih političnih sil, ki so se zbrali včeraj popoldne, da bi proučili razvoj dogodkov v včerajšnjem dnevu. Predstavniki teh organizacij so tudi izdali poziv vsem Slovencem in demokratičnim Italijanom (objavljamo ga posebej na tej strani), da bi se udeležili drevišnje protestne manifestacije. Sicer pa naj v naslednjih vrstah zabeležimo včerajšnjo kroniko v zvezi s tem vprašanjem.
Kot je bilo napovedano, je vladni komisar Eustachio De Felice, katerega je spremljal šef kabineta Domenico Mazzurco, včeraj sprejel delegacijo predstavnikov Bazovice, drugih vzhodnokraških vasi, slovenskih organizacij in političnih strank, ki jih je vodila predsednica rajonskega sveta Anamarija Kalc. Vladnemu predstavniku v našem mestu je delegacija v prvi vrsti iznesla zahtevo, da je treba prepovedati današnji shod, ki ga MSI napoveduje za 19.30 v Bazovici. To zahtevo je delegacija utemeljila z dvema osnovnima predpostavkama : fašisti nimajo kaj iskati z volilnimi shodi v tistih krajih, kjer niso predložili volilnih list, poleg tega pa se je situacija še toliko poslabšala z včerajšnjo fašistično provokacijo, s čimer je MSI že pokazal, kako mu tudi te volitve služijo za netenje nacionalistične in šovinistične mržnje. Delegacija je vladnemu komisarju tudi navedla precedens izpred treh let, ko so fašisti zapustili
Prijeli šest mazačev: so oni oskrunili spomenik v Bazovici ?
V bližini liceja Dante pri Trgu O-berdan so policijski agenti zasačili prejšnjo noč šest pobalinov, ki so ravnokar bili na mazaški akciji. S sprajem so že napisali vrsto žaljivih gesel proti anarhistom in levičarskim gibanjem. Vsi so na kvesturi znani kot pripadniki neofašistične mladinske organizacije Fronte della gioventù. Policija jih je po identifikaciji izpustila na svobodo, včeraj pa jih je prijavila sodstvu. Proti njim je vsekakor v teku širša preiskava, kajti na kvesturi imajo utemeljene sume, da so prav oni oskrunili tudi spomenik v Bazovici. Ko so jih prijeli, agenti še niso imeli informacije o »podvigu« v Bazovici, sicer bi se s šesterico drugače godilo. Obtožili bi jih namreč tudi požiga, povzročitve materialne škode in oskrunitve spomenika, za kar je predvidena aretacija. Njihovih imen niso sporočili, češ da je v teku preiskava in torej velja pravilo o tajnosti.
odbor za volilno premirje in si s tem zagotovili možnost, da lahko skličejo volilne shode pol ure pred začetkom brez vsakršnega obvestila.
Delegacija pa je vladnemu komisarju predvsem izrazila veliko ogorčenost krajevnega prebivalstva, glede mazanja spomenikov, s katerim so se fašisti ponovno »proslavili« prejšnjo noč in mu je ponovila, da taka dejanja globoko žalijo ne samo domačine, ampak celotno slovensko narodnostim skupnost.
Vladni komisar je odgovoril po pričakovanju : obstaja pač volilni zakon,
ki omogoča tudi misovski stranki, pa čeprav se ni v Bazovici predstavila s svojo listo, da lahko kot zunanja sila nastopa v tej volilni kampanji v vseh tistih krajih, kjer bodo ju-sarske volitve. MSI ima torej po zakonu pravico za prirejanje volilnih shodov, zaradi česar jih ni mogoče prepovedati.
Predstavniki istih organizacij in političnih sil pa so se v popoldanskih urah ponovno sestali, da bd proučili nastali položaj. Po obširni razpravi so sklenili prirediti protestno manifestacijo, ki pa mora izzveneti kot protest do odgovornih oblasti, ker dopuščajo, da lahko prihaja do takih fašističnih izzivanj, ki se postopno stopnjujejo. Na sestanku je prišla tudi do izraza velika zaskrbljenost bazoviškega prebivalstva, ki je že dalj časa zaradi raznih dogodkov pod stalnim pritiskom. Oskrunitev vaškega spomenika pa je še zaostrila že itak napeto vzdušje, zaradi česar je bilo soglasno sklenjeno, da je treba odgovoriti s protestno manifestacijo.
V zvezi z oskrunitvijo spomenika
POZIV K DREVISNJEMU PROTESTU V BAZOVICI
Zaviti v plašč noči, kakor tatovi, so običajni fašistični podleži ponovno oskrunili spomenik padlim za svobodo v Bazovici, ki ni samo slovenska vas na tržaškem Krasu, temveč simbol trpljenja vse Primorske v časih črne strahovlade. Zato je njihovo početje tembolj gnusno ih vredno obsodbe vsakega omikanega človeka.
To je bilo mogoče zaradi vzdušja narodnostne nestrpnosti, ki jo šovinistični krogi že dalj časa netijo na Tržaškem, ne da bi pristojne oblasti nudile zadostnega odpora.
Pod kritjem volilne zakonodaje in demokratičnih jamščin, katerim so vedno stregli po življenju v svoji zgodovini, prirejajo misovci danes zvečer svoje običajno izzivanje, volilni shod v Bazovici, da bi se lahko spet postavljali in šopirili na kraju, ki ne pozablja zločinov fašizma. Državne oblasti, na katere smo se obrnili, da bi izzivanje preprečile, tega niso mogle ali hotele preprečiti, pač pa zagotavljajo, da bodo policijske sile zagotovile javni red in preprečile kakršnokoli kršenje zakonov in dostojanstva domačega prebivalstva. Za svoje izbire prevzemajo državne oblasti vso odgovornost, kot tudi za morebitne posledice, saj nismo pozabili nasilja na Proseku in v Lonjerju ob podobni priložnosti.
Bazovci! Pozivamo vas, da dokažete svoj prezir do fašističnih provokatorjev in ga pokažete tako, da izpraznite ulice, zaprete vrata in okna, trgovine in gostinske obrate, dokler se izzivanje ne izteče in ne bo policija pospremila izzivačev iz vasi.
Vse Slovence in demokratične Italijane pa vabimo, da se udeležijo ob 20.30 protestne manifestacije pred oskrunjenim spomenikom padlim za svobodo.
To naj bo naš odločen, demokratičen in omikan odgovor na novo izzivanje sil, ki bi rade skalile odnose med tu živečima narodoma in mir v tem delu Evrope.
Vaške organizacije Bazovice, predsednica rajonskega sveta za vzhodni Kras Anamarija Kalc, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi, SKGZ, KPI, SSk, ZSŠD, KZ, ZSKD, taborniki RMV, VZPI - ANPI.
Mleko in zelenjava še radioaktivna
Odbor za informacijo o radioaktivnem sevanju je izdal tretji komunike, veljaven za tekoči teden. V njem strokovnjaki ugotavljajo, da se stopnja radioaktivnosti v naših krajih v primerjavi s prejšnjim tednom ni bistveno spremenila. Zato priporočajo odraslim, naj ne uživajo divjačine, doma vzrejenih zajcev in perutnine ter školjk. Omejili naj bi tudi uživanje sladoledov, neindustrijskih jajc, listnate zelenjave, češenj, jagod, svežega mleka, jogurta, svežih sirov in drugih mlečnih izdelkov. Otrokom in nosečnicam nadalje priporočajo, naj se uživanju mleka in svežim mlečnim izdelkom odpovejo. Pri uživanju konzerviranega mleka moramo paziti, da je minilo 20 dni od datuma pakiranja.
Odbor nadalje poziva deželno komisijo za nevarnost pred radioaktivnim sevanjem, naj zahtevajo od zavoda ENEA podatke o izpostavljenosti stronciju 90, o katerem še ni uradnih informacij. V kolikor je stopnja radioaktivnosti v mleku, čeprav je minilo že šest tednov od nesreče v Černobilu, še vedno precejšnja, odbor nadalje postavlja komisiji vprašanje, če ne bi kazalo oskrbeti otroke in nosečnice z gotovo zdravim mlekom. Odbor, v katerem so zdravniki, pediatri, kemiki in fiziki, tudi ugotavlja, da ni razlogov, ki bi utemeljevali terapevtsko prekinitev nosečnosti.
Tovornjak podrl vespista : ležal bo štirideset dni
Nekaj pred 14. uro so z jugoslovanskim rešilcem prepeljali na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice 80. letnega upokojenca Giorgia Predon-zanija iz Ulice Vecelio 8. Priletni u-pokojenec se je včeraj zjutraj peljal z vespo na cesti, ki iz Kopra pelje v Izolo, ko ga je med prehitevanjem zbil tovornjak z jugoslovansko evidenčno tablico. V Trstu so zdravniki ugotovili, da je Predonzani utrpel vrsto zlomov in udarcev telr da bo okreval, če ne bodo nastopile komplikacije, v 40 dne.
Kulturni izlet Skupine 85
Skupina 85 pripravlja za nedeljo, 15. junija kulturni izlet v Rovinj in okolico. Po dopoldanskem ogledu najznačilnejših in najbolj zanimivih krajev in spomenikov tistega območja, bo društveno kosilo v Balah pri Rovinju. Popoldne pa bo na sporedu srečanje z ravnatelji rovinjskega Centra za zgodovinske raziskave ter njegovimi sodelavci.
Odhod izletnikov bo ob 8. uri z zasebnimi vozili, člani Skupine 85 in njeni simpatizerji, ki se nameravajo udeležiti tega kulturnega potovanja, naj se prijavijo še danes, 12. junija, pri predsedniku Skupine 85 Pavletu Merkuju ali podpredsedniku Alfredu Ver-nierju.
Občinski nasveti Tržačanom
Na Krasu se obnašaj tako!
S prvo vročino se Tržačani ponovno, skorajda sezonsko zaljubijo v Kras. Na kraško planoto jih vabi predvsem svežina zraka, ki blaži mestno prepeko, pomirjevalno zelenje in seveda oddaljenost od ropota in vsakdanjega živ žava.
Kraško naravo, ki si jo Tržačani tako radi privoščijo, pa je treba spoštovati. Zato je tudi mestna občinska uprava sklenila, da ob začetku p'knikov in družinskih sprehodov, pripravi »vademecum« za vse tiste meščane, ki jim ni samo po sebi umevno, kako se je treba v naravi obnašati.
Pse morajo držati privezane in j'm ne bi smeli dovoliti, da se podijo ob kalih in mlakah, kjer se običajno zbira divjad, ki se nagonsko boji pasjega vonja.
Pazljivi morajo biti tudi pri nabiranju cvetic, saj so nekatere rastline zaščitene, za druge pa velja omejitev nabiranja. Vsekakor pa ne smejo rastlin ruvati s koreninami ali gomolji vred.
Občinskega »vademecuma« je konec s pripombo, ki bi morala biti — vsaj za ljudi, ki se imajo za civilne — popolnoma odvečna: za sabo ne puščaj sledov! Oz. ne teptaj narave po nepotrebnem, poberi vse smeti, ki si jih natrosil okoli, ne puščaj plastičnih vrečk (so neuničljive), steklenic in čikov (požari se redkokdaj vnamejo sami) ter smeti. Za vse to je občinska uprava poskrbela s številnimi', pa čeprav na pogled ogabn'mi, pločevinastimi smetnjaki.
padlim v narodnoosvobodilne^ boju v Bazovici je pokrajinsko tajništvo KPI včeraj izdalo tiskovno noto, v kateri uvodoma ugotavlja, kako je to še eno dejanje v zadnjih mesecih, ki kaže na obnovitev prevratniške dejavnosti v mestu, ki je neposredno povezana z misovsko stranko in z njeno mladinsko organizacijo. V tiskovni noti KPI tudi ugotavlja, da je treba vzeti na znanje vso odgovornost, ki jo z vsemi temi dogodki ima pokrajinsko tajništvo MSI. Obenem izraža posebno zaskrbljenost za provokatorske pobude misovske stranke v tej predvolilni kampanji za obnovitev jusarskih odborov, v prvi vrsti pa za drevišnji shod, ki ga je v Bazovici napovedal MSI, kar upravičeno vzbuja zaskrbljenost krajevnega prebivalstva. KPI zato izraža željo, da bi oblasti zagotovile varnost vseh prebivalcev iz pokrajine in poleg tega meni, da bi moral pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporništva (sestal se bo danes ob 11. uri) sprejeti primerne pobude v tem položaju.
PREDVOLILNA
ZBOROVANJA
V okviru kampanje za izvolitev odborom za ločeno upravljanje jusarskih premoženj, je Enotna Msta Lonjer sinoči v lonjerskih društvenih prostorih priredila javno zborovanje.
Drevi, ob 19.30 bo predvolilni shod priredila in obenem predstavila svoje kandidate Enotna lista za Rocol. Shod bo na sedežu KPI v Rocolu; zaželena je seveda čim številnejša udeležba
Sinoči pa so se sestali predstavniki Enotne liste Jus - Opčine. V razpravi so predvsem ugotovili — in v tem smislu pozivajo vse volivce — da morajo volivci prekrižati znak liste, s čimer bodo omogočili, da bo lista Jus -Opčine prejela največje število glasov in da bodo izvoljeni vsi štirje njeni kandidati. Volivci morajo torej prekrižati le volilni znak, ni pa potrebno, da oddajo tudi preferenčne glasove.
Volilni shod bo jutri priredila tudi Enotna lista za Bane; shod bo ob 20.3') v vaški gostilni.
Svoje kandidate bo drevi predstavila tudi Enotna lista za Skedenj; predstavitev bo ob 19.30 v prostorih kulturnega društva Ivan Grbec.
Na jutrišnji dan pa je bilo preloženo javno zborovanje, ki ga je sklicala Enotna lista za Prosek; zborovanje bo zato jutri, ob 20.30 v prostorih vaškega Kulturnega doma.
Po sklepu pokrajinskega tajništva
Tudi odbornika SSk predložila ostavko
Novi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji prvi seji v torek, 10. junija, razpravljal o političnem položaju, ki je nastal po odstopu odbornikov v tržaški občini in pokrajini, v zvezi z zapletom okrog tako imenovane štafete, ali zamenjave na vodstvu obeh omenjenih ustanov.
Odbornika Slovenske skupnosti Lokar in Harej sta odložila svoj odstop, ker ni prišlo do napovedanega dogovora o istočasnem odstopu vseh odbornikov. Poleg tega, druge stranke koalicije niso nakazale nobenih rešitev, niti okvirnih, zato si je Slovenska skupnost pridržala pravico, da njena odbornika odstopita, ko bo položaj jasnejši in se bodo ustvarili pogoji za pogajanje o sestavi novih večin. Po zadnjih srečanjih pokrajinskih tajnikov koalicijskih strank, se je položaj toliko razčistil spričo ugotovitve, da zaradi stališč nekaterih strank prejšnje večine ni več in da je zato potrebno začeti pogajanja skraja. Slovenska skupnost je vzela na znanje nastali položaj in da omogoči razgovore za oblikovanje novih večin, je naročila svojima odbornikom, da predložita ostavko.
V zvezi s tem je treba še pripomniti, da je predsednik pokrajine že pred dnevi sklical za ponedeljek. 16. t.m., sejo pokrajinskega sveta, ki naj bi vzel na znanje odstop pokrajinskih odbornikov.
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je nadalje razpravljal o bližnjih volitvah v upravne jusarske odbore in sklenil pozvati volivce, da se jih polnoštevilno udeležijo. Odbor je tudi načel razpravo o okvirnih stališčih, ki naj bi jih Slovetnska skupnost zastopala pri napovedanih pogajanjih.
cev, ki so podobno kot Čokovi morali za časa fašizma v svet, ni v sicer gostoljubnem Beogradu, vendar hkrati daleč od rodnega praga, hrepenel po domačiji, po resnični domačnosti, ki mu jo je nudila Viktorija in njen dom. Minila so od tedaj desetletja, toda marsikateri bivši emigrant se še danes spominja Viktorije s hvaležnostjo. (Fre)
• Tržaška sekcija Razsodišča za pravice bolnika bo danes ob 11. uri predstavila na svojem sedežu v Drevoredu XX. septembra 56, 1. nadstr., knjigo - pričevanje o kršenju pravic bolnikov v tržaški pokrajini. Knjiga nosi pomenljiv naslovž »Malato — mestiere difficile«.
Prerano nas je zapustila » naša draga
Albina Verginella vd. Fabbro
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 13. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ.
Žalostno vest sporočajo užaloščeni sin Willi in hči Vesna, mama, sestri Maria in Giuliana z družinama, nečak Alessandro in drugo sorodstvo.
Trst, 12. junija 1986
Ob boleči izgubi drage mame izreka godba na pihala Vesna iz Križa svojemu godbeniku in odborniku Viliju iskreno sožalje.
Viktoriji Čok v slovo
Pred nekaj dnevi je daleč od svojega Trsta, od rodnega Lonjer j a zatisnila trudne oči Viktorija čok iz znane lonjerske družine Stršinovih. Pokojnica ni bila ne kak velik javni delavec, kot tudi ne kak uveljavljen strokovnjak ali kaj podobnega. Bila je preprosta vendar odlična šivilja, hkrati neutolažljiva mati, saj ji je 1944 na sremskem bojišču padel sin-edinec, komaj 16-letni Aldo, bila je, končno, nekak steber ah če hočemo središče družine Čokovih v Beogradu, družine, ki se je prav vsa močno angažirala v predvojni beograjski emigrantski organizaciji »ITG« (Istra - Trst - Gorica). In številni emigranti iz Julijske krajine, ki so se v času fašizma zatekli v Beograd ter se zbirali v svoji emigrantski organizaciji, so si pri Čokovih (kot tudi pri Legiševih iz Devina) ob kakem prazniku, ob kaki obletnici ali kakršnikoli priložnosti pričarali malo svojega doma iz. Trsta, Krasa ali Istre, kajti pri Čokovih se je, rekli bi, vedno dihalo po primorsko. In glavno zaslugo je pri tem imela pokojna Viktorija, ki je čeprav s skromno pogrnjeno mizo, toda s toplo besedo in vedno prijetnim izrazom ustvarila ozračje, da je njen dom tudi za gosta postal domači dom. In kdo od tedanjih številnih begun-
Ob smrti mame Albine izrekata Viliju in družini iskreno sožalje KD Vesna in ŠD Mladina.
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Viliju TFS Stu ledi.
Sekcija VZPI - ANPI Kolonkovec izreka globoko sožalje Brunu Černigoju ob izgubi drage mame.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ide Daneu
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru V. Mirk ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Kontovel, 12. junija 1986
Prispevek padriško-gropajskih otrok nastajajočemu parku nad Drašco
Naravni park, ki počasi, a vztrajno zori v senci borovega gozdiča na Padriškem hribu, je včeraj dopoldne nenadoma oživel. Na »Drašco« je namreč urnih nog pridrobiia četica otrok osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh iz Gropade in Padrič: prišli so v spremstvu svojih učiteljic in najbolj zavzeti so pod pazduho stiskali lične ptičje hišice, simbolični prispevek otrok bodočemu parku. Hišice je na pobudo Gozdne zadruge izdelal domačin Stanko Grgič, nakar so se jih z barvo in čopičem lotili otroci in jim dali dokončen videz. Kar štiriintrideset ličnic je šlo skozi pridne roke, za zdaj pa so jih na debla čvrstih borovcev pritrdili le štiri, kajti druge bodo v kratkem obogatile zaključno šolsko razstavo. Visoko pod krošnje je bilo treba z lestvijo, za to pa je poskrbel član Zadruge Darko Grgič. Otroci so se po kratkem prigrizku jadrno raztekli v zeleno podrast, učiteljice pa so nam povedale, da se šolska skupnost rada udeležuje takih poljudnih pobud. Zadovoljstvo otrok je pri tem najboljša spodbuda za nadaljnje akcije, ki jih tudi v prihodnje ne bo manjkalo: leseni kažipoti z ledinskimi imeni v Padričah in Gropadi, dalje sajenje želodov na Razklanem hribu, na to so domači otroci že lahko ponosni, ptičje hišice z imeni otrok pa bodo neme priče, da je prostovoljno delo še vedno častno in priljubljeno.	JB
Jutri v okviru junijskih večerov v Dolini
V gosteh Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina
Jutri zvečer bo na vrsti drugi večer junijskih glasbenih in likovnih prireditev. Gost je dolgoletni prijatelj dolinskega MPZ V. Vodnik, Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina, ki letos slavi važno obletnico svojega neprekinjenega in uspešnega delovanja.
20 let je pomemben jubilej, še posebej za ta kolektiv, ki kaže stalno kakovostno rast, tako po obsegu in težavnosti programa, kot tudi po kakovosti izvajanja. Za vsem tem pa stoji trdo delo. Člani zbora z dirigentom Francem Plohlom, ki že več kot 12 let strokovno vodi zbor, se tega zavedajo, zato vajam, nastopom in koncertom namenjajo mnogo prostega časa in truda. To potrjuje več nastopov in koncertov v ožji in širši domovini vsako leto, pa tudi gostovanja v tujini, saj je zbor že večkrat nastopal v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Zbor se redno udeležuje občinskih in pokrajinskih pevskih revij, trikrat je že uspešno nastopil na republiškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, pa tudi na mednarodnem tekmovanju v Polheimu v ZRN je že sodeloval. Lani je MPZ Zdravilišča Rogaška Slatina ob praznovanju 320-letnice Zdravilišča nastopal v operi Sivilski brivec, letos pa je posnel veliko ploščo.
Zbor nosi ime Zdravilišča, sestavljajo pa ga pevci iz Rogaške ter njene bližnje in daljnje okolice. Obenem je tudi lep dokaz, kako lahko uspešno sodeluje združeno delo in posamezni nosilec kulturne dejavnosti: že 20 let Zdravilišče Rogaška Slatina nesebično podpira dejavnost zbora in ga redno vključuje v svojo vsakoletno turistično - kulturno ponudbo.
Skupni cilj zbora je vključevati in širiti zbor z mladimi pevci, izpopolnjevati pevsko tehnične zmogljivosti zbora, v programu dati mesto narodni in umetni pesmi prejšnjega in današ-
njega časa, posredovati poslušalcu komentiran koncertni program čimbolj kakovostno ter mu s tem širiti glasbeno spoznanje in okus. Podlaga za uresničitev tega osnovnega vodila pa so neusahljiva dobra volja, požrtvovalnost in neizmerna ljubezen do zborovskega petja. Njim je v teh dvajsetih letih uspelo.
Cerkvica Sv. Martina, v zgornji Dolini, 13. junija ob 21. uri: pridite in videli boste...	(Dam)
Obvestilo izletnikom v Derendingen
Izlet v Derendingen ob 400-letnici Trubarjeve smrti v priredbi Društva slovenskih književnih prevajalcev iz Ljubljane je dokončno potrjen po predvideni ceni. Odhod bo iz Trsta z avtobusom, v soboto, 28. junija, v zgodnjih jutranjih urah do Ljubljane, kjer bomo presedlali na avtobus za Nemčijo. V Derendingen prispemo po predvidevanjih pozno popoldne. V nedeljo, 29. junija bo slovesnost v cerkvi sv. Gala, popoldne prireditev in zvečer koncert. V ponedeljek bo izlet v Tubingen in Urah, v torek pa povratek. Toč-nejše Informacije bomo sporočili čez nekaj dni.
Prosimo vse izletnike, da nujno sporočijo v petek, med 10. in 12. uro svoj davčni kodeks, kraj in datum rojstva ter naslov, na sedež Sindikata slovenske šole, Ulica Filzi 8/1, tel. 61193.
Ker je še nekaj prostih mest Sindikat slovenske šole sprejema še jutri prijave po zgornjem urniku.
		
koncerti		izleti
Glasbena matica vabi na zaključni nastop danes, 12. t. m„ ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu; ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Glasbena matica Trst. Zaključna akademija v počastitev prof. Erminija Am-brozeta in Jožice Lasič - jutri, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličansko - luteranski cerkvi na Trgu Panfili: Marjana Debe-ljuh, Irina Vitez, Erika Buzečan, Katja Colja, Metka Žerjal, Taisija Kodrič, Adam Seli, Daniela Stefani, Boris Dollia-ni, Igor Cante, Aleksander Ipavec, Vasja Legiša, Miran Kante, Vesna Zuppin, šolski godalni orkester pod vodstvom Boruta Logarja.
razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek danes, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu o TER-MOELEKTRIČNI CENTRALI NA PREMOG, ki jo nameravajo graditi v Osap-ski dolini in o upepeljevalniku. Poročal bo prof. Giacomo Costa. Prisotni bodo tudi izvedenci Odbora za mestno jamstvo.
TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane ansambla in svojce, ki so se prijavili za Partizansko slavje na Oblakovem vrhu pri Idriji, da je odhod avtobusa iz Bazovice v nedeljo, 15. t. m., ob 7. uri. Povratek v Bazovico je predviden med 19.30 in 20. uro, da bodo lahko še vsi šli na volišča.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kamniško Bistrico danes, 12. t. m., ob 7.30 izpred sodne palače (Trg Ulpia-no). Prosimo točnost.
SPDT prireja od petka, 27., do nedelje, 29. t. m., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bo 27. t. m. ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani. Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) do torka, 24. t. m. Vabljeni!
Združenje Union, Sv. Ivan - Podlo-njer, priredi 6. julija enodnevni izlet v Baško na Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 3, tel. 040/61011, razen sobot.
TPPZ
»P. TOMAŽIČ«
obvešča vse člane ansambla in svojce, ki so se prijavili za Partizansko slavje na Oblakovem vrhu pri Idriji, da je odhod avtobusa iz Bazovice v nedeljo, 15. "t. m., ob 7. uri. Povratek v Bazovico je predviden med 19.30 in 20.30, da bodo lahko še vsi na volišča.
| razne prireditve
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na PROSLAVO OB 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole v Bazovici.
Godbeno društvo Nabrežina priredi 14. in 15. t. m. na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini tradicionalni PRAZNIK GODBE s sledečim programom: sobota, 14. t. m., ob 17. uri otvoritev praznika; ob 18.30 nastop domače godbe; od 21. do 24. 'ure ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 nastop godbenega društva Prosek; ob
19.30	nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča in od 21. do 24. ure ples z ansamblom The Devils. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristno domačo kapljico. Zagotovljen bo ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. V primeru slabega vremena se praznik podaljša na ponedeljek, 16. t. m. Vabljeni!
5. junijski glasbeni in likovni večeri
- KD V. Vodnik iz Doline vabi na koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina, ki bo jutri, 13. t. m., ob 21. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini.
KD F. Venturini priredi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri zaključno prireditev z nastopom moškega pevskega zbora, otroškega zbora, gojencev Glasbene šole za harmoniko in klavir ter društvene dramske skupine. Vabljeni vsi člani ter simpatizerji in prijatelji, ki so sodelovali na letošnji šagri na Krmenki.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Didaktično ravnateljstvo prt Sv. Jakobu sporoča, da se bodo zaključne šolske maše, prireditve in razstave vrstile s sledečim urnikom:
Šola Ribičič - šolska maša bo 14. t. m. ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Zaključna prireditev šole in vrtca bo po maši v šolski telovadnici.
Šola Širok - šolska maša bo 14. t. m. ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija. Razstava ročnih del in risb je še danes, 12. t. m., od 8.30 do 16.30.
Šola Grbec - šolska maša bo danes, 12. t. m. ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Istega dne ob 16. uri bo v šolskih prostorih zaključna prireditev.
Šola Kette - šolska maša bo 14. t. m., ob 8.30 v kapelici v Ul. Marconi. Razstava ročnih del in risb bo od 11. do 14. t. m. od 8.30 do 12. ure.
Šola Gregorič - šolska maša bo danes, 12. t. m. ob 9. uri v cerkvi na Kolonkov-cu.
Srednja šola F. Erjavec vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27).
COŠ M- Samsa - I. Trinko - Zamejski ter vrtca Rlcmanje - Domjo vabijo na zaključno prireditev danes, 12. t. m., ob 20. uri na dvorišču osnovne šole M. Samsa pri Domju.
Srednja šola I. Gruden vabi na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Otvoritev jutri, 13. t. m., ob 10.30. Odprta bo še v soboto, 14. t. m., od 8. do 12. ure.
Šola A. Sirk vabi na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 19.30 v Domu A. Sirk. Vljudno vabljeni!
Srednja šola S. Kosovel - Opčine vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Prispevajte za
»Dijaško Matico«
|_________gledališča_______________
ROSSETTI-VERDI
Simfonična sezona POMLAD 86 - V
petek ob 20.30 (red A in B) bo na sporedu CARMINA BURANA Carla Orffa. Sodelovali bodo orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgija in solisti: Brigitte Pochner, Horst Hiester-mann, Patrick Raftery. Ponovitev v soboto ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 12. in jutri, 13. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jiri Belohlavek.
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 L. N. Tolstoj - V. BorisavljeviĆ ZGODBA O KONJU - musical. Priredba in režija Miroslav BeloviĆ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
Danes, 12. t. m„ ob 20. uri: Literarni večer (Okrogla dvorana)
V	petek, 13. t. m., ob 10. uri: Enotni kulturni prostor (okrogla miza v Mali dvorani); ob 20.30: Kantavtorski večer (Okrogla dvorana).
V	soboto, 14. t. m., ob 11. mi: Otroška matineja; ob 20. uri: Sklepna kulturna prireditev (Srednja dvorana).
Okrogla dvorana
V torek, 17. t. m., ob 20. uri: Klasični duo iz Montreala, Kanada.
Mala dvorana
Od ponedeljka, 16. do četrtka, 26. t. m., ob 20. uri: Predvajanje filmov Ži voj ina Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje).
kino
ARISTON - Danes British Film Club EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Another Time Another Placedram., VB. 1983, 95'; r. Michael Redford; i. Phyllis Lo-gan, Giovanni Mauriello. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Oltre l'urlo del demonio, groz., Avstral. 1984, 95'; r. Russel Mulcahy; i. Gregory Harrison, Arkie Whiteley.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deep Throat in America, porn.,
EDEN - 15.30, 22.15 Histoire de Q.,
porn.,D □.
FENICE - 19.00, 22.15 Noi e l'amore, dokumentarni, It, 1986, 89'; r. A. D'Agostino. □ □
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 L'anno del dragone, dram., ZDA 1985, 134'; r. Michael Cimino; i. Mickey Romke, John Lone.
MIGNON - 17.00, 22.15 La signora in rosso, kom., ZDA 1984, 100'; r. Gene Wilder; i. Kelly Le Brock, Gilda Rad-ner.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Dance - voglia di successo, kom., ZDA 1985, 95'; r. Sidney Poitier; i. John Scott Clough, Don Franklin.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Nick lo scatenato, akc., ZDA 1984, 100'; r. Bob Clark; i. Sylvester Stallone, Dolly Parton.
NAZIONALE III - 16.00, 22.05 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA-Braz., 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. William Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 II diavolo in corpo, er. dram., It. 1986, 110'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Det-mers, Federico Pitzalis. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Turbamenti di una signora di provincia, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
čestitke
Naša učiteljica Jagoda je povila malo JULIJO. Srečni mamici čestitajo učenci osnovne šole na Katinàri.
Kolektiv TPPZ P. Tomažič je osrečilo rojstvo male JULIJE. Novopečeni mamici Jagodi čestitajo, nonotu Oskarju in noni Milki čestitajo vsi pevci in or-kestraši.
Rodila se je JULIJA, čeprav smo junija. Iskrene čestitke mamici Jagodi, mali Juliji pa vse najboljše na novi življenjski poti želi Mladinska skupina TPPZ P. Tomažič.
Magdi in Roku se je pridružil MATEJ
Staršema iskreno čestitamo, malemu pa želimo veliko sreče v življenju, starši, sestra in prijatelji.
menjalnica
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. junija
ADELA
Jutri, PETEK, 13. junija
ANTON
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 9.18 in zatone ob 0.43.
PLIMOVANJE VČERAJ: ob 6.58 najnižja -49 cm, ob 14.24 najvišja 25 cm, ob 19.28 najnižja 5 cm.
VREME VČERAJ: Temperatma zraka
24,5	stopinj, zračni tlak 1012,2 mb pada, veter 8 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatma morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vanessa Volli, Elena Ugričic, Dora Gonan, Omar Nonis, Silvana Del Piero, Francesco Dicorato, Caterina Dicorato.
UMRLI SO: 79-letni Renato Peschier, 61-letni Giuseppe Zarotti, 66-letni Matteo Sussich, 74-letni Giuseppe De Luyk, 56-letna- Alba Verginella, 73-letna Odi-nea Degrassi, 63-letni Tarcisio Lorenzon, 76-letna Antonia Scopas, 83-letna Rosa Bonetti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nabrežina (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me.
razstave
v TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20,
je na ogled razstava kiparja NEGOVANA NEMCA.
V galeriji Torbandena bodo danes ob
18.30	odprli razstavo slikarja Francesca Stefaninija.
Galerija Torkla - 5. junijski glasbeni in likovni večeri. Na ogled je razstava likovnih izdelkov ex tempore v sodelovanju z nižjo srednjo šolo S. Gregorčič iz Doline. Umik: jutri, 13. t. m., od 19. do 21. me in v soboto, 14. t. m., od 10. do 12. me.
mali oglasi
GOSTILNA na Vzhodnem Krasu išče veščo natakarico. Tel. na št. 226301. ŠPORTNO DRUŠTVO iz Sesljana išče osebo (študenta) za eno- ali večmesečno rediteljsko delo na društvenem proštom. Informacije od 10. do 13. t. m. od 9. do 12. ure na tel. št. 040/213957. GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. na št. 226112.
PRODAM zelo dobro ohranjen električni štedilnik magic chef s pečico in malo rabljeno sedežno garnitmo (2 naslonjača in divan). Tel. na št. 2'11997 od 15. do 16. ure.
KUPIM ali VZAMEM V NAJEM bar-buffet. Tel. na št. 220140 od 17.30 do
18.30	razen ob sobotah in nedeljah. OSMICO so odprli pri Zaharjevih v Borštu št. 58.
PRODAM avto lancia delta 1.300, prevoženih 31.000 km, letnik marec '84, v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na št. 910339.
PRODAM prenosni videoregistrator s te-lekamero nordmende, sistem VHS. Tel. na št. 231139.
PRODAM stanovanje v Ul. Frausin, III. nadstr., 2 sobi, kuhinja, kopalnica, razgled na morje. Tel. na št. 228390. GOSPOD, ki se je oglasil pod šifro Poletje, je naprošen, da se ponovno oglasi pod isto šifro, ker je bilo pismo prepozno dvignjeno zaradi odsotnosti. NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu upokojencu ali upokojenki za stalno ali nekaj ur dnevno. Tel. na št. 003866/24912 v večernih urah.
OSMICO je odprl Just Hrvatič, Ricmanje 85. Toči belo in črno vino. NEZAPOSLEN nujno išče kakršnokoli zaposlitev, izkušnje v prodaji tehničnih artiklov, navtike in skladišča. Takoj razpoložljiv. Tel. na št. 040/422093 od 19. ure dalje ali pa na št. 040/422836 od 13. do 15. me.
UNIVERZITETNI študent z odličnim znanjem angleščine išče poletno zapo-litev. Pripravljen tudi potovati. Tel. na št. 040/416150.
PRODAM v Sesljanu novejše stanovanje z razgledom na morje, dve sobi, salon, kuhinja, sanitarije, shramba, dva balkona, box za avtomobil, samo privatniku. Tel. na št. 040/ 200026.
NAKUPNI TEČAJI 11. 6. 1986
Ameriški dolar ............ 1.500.—
Nemška marka .............. 683.—
Francoski frank ........... 212.—
Holandski fiorini ......... 606.—
Belgijski frank ........... 31.—
Funt šterling ............. 2.290.—
Irski šterling ............ 2.070.—
Danska krona .............. 183.—
Grška drahma .............. 10.—
Kanadski dolar ............ 1.070.—
Japonski jen ................... 8,—
Švicarski frank .............. 829.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 199.—
Švedska krona ................ 210.—
Portugalski eskudo ............ 10.—
Španska peseta ............ 10.—-
Avstralski dolar .......... 1.020.—
Debeli dinar .................. 3,35
Drobni dinar .................. 3,75
Df'll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 DvIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
68881
Agencija Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Najmnožičnejši ženski poklic
Kateri je v Italiji še vedno najmnožičnejši ženski poklic? Odgovor je izredno lahek, saj je v državi po zadnjih statističnih podatkih še vedno približno trinajst milijonov štiristo tisoč gospodinj. Pri tem so seveda upoštevane samo tiste, ki uradno niso zaposlene, ne pa vse ženske, ki jim breme domačih opravil in skrbi za družino vsekakor pade na ramena.
Vendar pa je tudi v tej najtradicionalnejši ženski delovni kategoriji prišlo do velikih sprememb. Predvsem v pristopu do tega, ki so mu nekdaj pravili 'usojeno žensko poslanstvo". Veliko članic te milijonske armade namreč ne pristopi več prostovoljno, po drugi strani pa je vedno več žensk, ki se začasno odloči, da bo gospodinja "fui time".
Če si ogledamo razpredelnice, ki so jih pripravile razne specializirane ustanove, ugotovimo, da se je povprečno število gospodinj zlasti v mlajših starostnih razredih v zadnjih letih precej zmanjšalo. Iz primerjave med letom 1975 in letom 1983 dobimo, da se je v starostnem razredu od 20 do 24 let povprečje znižalo s skoro 39 odstotkov na 24,2 odstotka; v naslednjem razredu (do 29. leta) s skoro 59 odstotkov na dobrih 41 odstotkov; v razredu do 39. leta, kjer so prej zabeležili malo več kot 66 odstotkov, pa je zadnje povprečje pristalo na 49 odstotkih. Obenem pa se je kljub gospodarski krizi večalo število zaposlenih žensk: v prvem obravnavanem razredu je povprečje slabih 40 odstotkov prešlo na 41,7 odstotka; v drugem s 36,5 odstotkov na skoro 46 odstotkov ter končno v tretjem z 32,5 odstotka na 45,9 odstotkov.
To pa tudi pomeni, trdijo poznavalci, da, ne velja več popolnoma staro pravilo, da se dekle zaposli, da po poroki morda še hodi v službo, da pa po prvem, če ne pa obvezno po drugem porodu ostane doma. Ob kulturnem izročilu, ki je tako velevalo, pa nosi svoj velik del krivde tudi neustreznost raznih socialnih služb, kar je seveda velikokrat prisililo žensko v takšno odločitev.
V zadnjih desetih - petih let pa so zabeležili nov pojav in sicer precej bogato samoodločanje mladih žensk, da ostanejo nekaj let doma, dokler otroci ne odrastejo toliko, da lahko obiskujejo vrtec. Ob takšnih izbirah so si seveda raziskovalci postavili vprašanje, kakšna neki je torej nova italijanska gospodinja, ki svoje vloge, nekdanje usode, ne sprejema več tako pasivno.
Na osnovi podatkov Vsedržavnega statističnega urada ISTAT, ki so ga obdelali in raztolmačili specializirani inštituti in reklamne agencije (te so za profil gospodinje še posebej zainteresirane), so ugotovili, da so pravzaprav italijanske gospodinje leta 1986 še kar zadovoljne. Na posebnih vprašalnikih jih je namreč možen odgovor "zelo zadovoljna" ali "še kar zadovoljna" prečrtalo 58 odstotkov "vzor-
čnih" gospodinj, medtem ko se je ostalih 42 odstotkov odločilo za "malo zadovoljna" oziroma "nezadovoljna".
Razčlenitev odgovorov je pokazala na senčne in sončne plati obravnavanega statusa. Med negativne plati jih je največ (nad 43 odstotkov) navedlo dejstvo, da jim gospodinjstvo daje malo zadoščenja; sledi ugotovitev, da morajo venomer ponavljati že opravljeno; nato jih ogrožata osamelost in končno še prevelika delovna obremenitev.
Med pozitivnimi značilnostmi se jih je več kot polovica opredelila za možnost, da se lahko posveča otrokom; kar je tudi poglavitni razlog za prostovoljni in velikokrat začasni pristop v izključno gospodinjski stan. Več kot polovica (na voljo so namreč imele več odgovorov) je tudi izredno ugodno ocenila možnost, da si lahko po lastni volji in glede na obveznosti urediš dan. Kar precej pa jih je zadovoljnih, da lahko delajo doma.
Zanimivo je, da iz zbranih podatkov izhaja, da večina žensk porabi za gospodinjska opravila manj kot traja povprečni delovni dan zaposlene ženske (v službi seveda). Skoro tričetrtine intervjuvank naj bi delalo v povprečju nekaj manj kot pet ur na dan. Manj presenetljiva je lestvica najpriljubljenejših in najmanj zaželenih opravil: italijanske gospodinje daleč najraje kuhajo, pletejo, šivajo in nakupujejo; najbolj pa jih utruja čiščenje, likanje in pomivanje poda.
Približno polovica gospodinj nadalje v celoti upravlja družinski denar, nadaljnjih 37 odstotkov pa deloma. Za nakupe se več kot 66 odstotkov posvetuje z možem, samo 20 odstotkov (in to je bil hud poduk za reklamne agencije) sledi navodilom reklam, 13 odstotkov pa je v svojih izbirah povsem samostojnih. Analiza raznih anket je nadalje pokazala, da je povprečni izobrazbeni nivo precej visok in da se gospodinje še nadalje izobražujejo. Nad 38 odstotkov gospodinj redno prebira dnevnike, 68 odstotkov bere razne revije, medtem ko je zvestih bralk ženskih revij nekaj več kot 21 odstotkov. Ničesar pa ne bere 6,7 odstotkov gospodinj.
Med kratkočasnimi opravili je na prvem mestu televizija z 61,2 odstotki. Precej blizu ji sledi ogled filmov, nato pa se s presledki vrstijo obiskovanje prijateljev, branje knjig, izleti, obisk različnih predstav, poslušanje radia. Veliko gospodinj, posebno "začasnih", bogati svoj vsakdan z raznimi oblikami prostovoljnega dela, posebno na socialnem področju, ali pa z raznimi kombinacijami zaposlitev part-time.
Kot že rečeno si jih mnogo nato želi ponovno v službo, vendar pa ne na kakršnokoli delovno mesto. Da bi dočakala odgovarjajočo rešitev, je marsikatera pripravljena tudi podaljšati "gospodinjski staž", ki je nekoliko manj zastrašujoč, odkar ni več povsem usojen.
L'APPARTAMENTO DELLO SCAPOLO "Bachelor Fiat" - Samsko stanovanje, ZDA 1961
Režija: Frank Tashlin. Igrajo: Tuesday Weld, Terry Thomas, Richard Beymer, Celeste Holm.
RETE 4, danes ob 10.00.
Samski profesor, že v letih, se vseli v novo hišo in odloči, da se bo po dolgem samotarskem življenju oženil s čedno lastnico novega stanovanja. A njegovi načrti se zapletejo, ko se pojavi še prikupnejša hči gospodinje...
Režiser simpatične komedije Tashlin — in to je gotovo jamstvo — se je dolgo let ukvarjal s pisanjem scenarijev in gagov za številne prvovrstne ameriške komike kot npr. Bob Hope, Danny Kaye, Laurei in Hardy, bratje Marx idr.
TESTADURA - Italija 1983
Režija: Daniele Segre. Igrajo: Rossana Lavorino, Daniele Segre, Massimo Aymone, Ciro Buttari.
RAI 3, danes ob 22.05.
Militantna mlada kritika Alberto Farassino (La Repubblica) in Tatti Sangui-neti (Panorama) ter dinamičen filmski urednik RAI Vieri Razzini predlagajo niz flešov, ki skušajo predstaviti sedanji utrip italijanskega mladega in "neodvisnega" filma. Ciklus filmov, ki so nastali v alternativnih centrih v Turinu, Milanu, Neaplju in Rimu, so dali zgovoren in programski naslov "Teste dure", Trde glave, seveda po Segrejevem filmu.
Nežna in odtujena metropolitanska zgodba o nemirnem dekletu s šestmesečno hčerko, ki se odloči, da bo odpotovala v sanjano deželo (Kostariko), je znana občinstvu, ki zahaja v goriški kulturni dom. Lani namreč je Kinoatelje tu predstavil prav ta film, ob prisotnosti njegovega avtorja, mladega turinskega režiserja in producenta Danieleja Segreja.
I DUELLANTI
"The Duellists" - Dvobojevalca, ZDA 1977
Režija: Ridley Scott. Igrajo: Keith Carradine, Harvey Keitel.
RAI 1, jutri ob 21.50.
R. Scott je prefinjeni izdelovalec reklamnih spotov in videov, ki se je prav s tem delom (prvencem) prelevil v režiserja celovečernih filmov. Dvobojevalca je posnel po znani noveli Josepha Conrada. Mlada poročnika napoleonske vojske začneta svoj dvoboj 1. 1800 in ga potem nadaljujeta neprekinjeno, celih petnajst let po vseh bojiščih Evrope.
V	tej sugestivni in romantični zgodbi se lepo spajata značilna Conradova vsebina (pogum in strastnost protagonistov) in pa Scottova občutljivost za vizualno oblikovanje, ki se kaže v izbrani fotografiji in scenografiji.
ROBIN IN MARIAN
"Robin and Marian", ZDA 1976.
Režija: Richard Lester. Igrajo: Sean Connery, Audrey Hepburn, Nicol Willi-amson, Richard Harris.
TV ZAGREB, jutri ob 21.05.
Richard Lester slovi predvsem po svojih glasbenih filmih z Beatlesi, pravcatih pravzorih današnjih videoklipov. Konstanta drugih njegovih filmov (npr. Kako sem zmagal vojno z J. Lennonom) je poudarjeni nonsens, rahla podstat surealnega in absurdnega.
V	tem filmu pa se je odločil za drug izrazni ključ. Podobno kot Bresson (Lancilot du Lacj je svojsko in "antišpektakelsko" predelal znan in stereotipen mit. Njegov Robin Hood je že postaran in melanholičen junak, ki gleda domotožno na preteklo razburkano življenje. Nekdanja ljubezen, vedno očarljiva Marian, je postala nuna; a ker ji preti nevarnost, bo srčni junak iz Shenvoodskega gozda še enkrat prijel za meč...
RAI 1		RAI 2		RAI 3		RTV ljubljena	
TV Koper
10.30	Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno (2. del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.50	Športna oddaja: Mundial 86
14.00	Zabavni program: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dok. odd.: Il mondo di Quark
15.00	Italijanske kronike
15.30	Informativna oddaja o muzejih
16.00	Kolesarstvo
16.15	Aktualnosti: Primissima
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: 11 signor Belvedere va in collegio (USA, 1949, Kom., r. El-liott Nugent, i. C. Webb, S. Tempie, T. Drake, A. Young)
21.50	Dnevnik
22.00	Mundial '86: Španija - Alžirija
23.50	Dnevnik
11.05	Informativna oddaja: Temi della questione psichiatrica oggi
11.55	Informativna oddaja: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes elektronska igra Super G in aktualnosti
15.15	Kviz: Secondo me
16.00	Informativna oddaja: Io insegno... tu impari
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanke
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Moda
18.20	Športna oddaja: Super Mundial
18.40	Nanizanka: Occhio al superoc-
chio
19.45	Vremenska napoved
19.50	Mundial '86: Brazilija - Severna
20.45	Dnevnik
21.50	Dnevnik - večerne vesti
22.00	Aboccaperta - vodi G. Funari
23.00	Film: La Baraonda (It. Kom., 1980, r. Florestano Vancini, i. Giuliano Gemma, Edy Angelil-lo)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
12.25	Nuovi solisti viennesi
13.25	La foresta sottomarina
13.55	Schede - Arti
14.25	Glasbena oddaja: L' Orecchioc-chio
14.55	Vita degli animali
15.25	Protezione civile
15.55	Dadaumpa
16.45	Mundial 86: nogometna tekma Maroko - Portugalska
18.30	Dadaumpa
20.05	Lei beve un po'
20.30	Aktualnosti: Tre sette
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Testadura (i. Daniele Segre)
Med gosti današnjega zabavnega programa Pronto ... chi gioca? je tudi francoski popevkar Charles Aznavour Rai 1,
12.05

9.15	Film: Nukijeve dogodivščine
10.30	Športna oddaja: goli sveta, pregled SP v nogometu
15.15	TV mozaik (ponovitev)
16.30	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
16.55	Poročila
17.30	Slovenske ljudske pravljice: Kako je Tratar rešil grofovo hči
17.40	Čirule-Čarule: Čarovska dežela
17.45	Delegatska tribuna
V začetku julija bodo delegati Skupščine SR Slovenije razpravljali o propadanju gozdov v Sloveniji, o izvajanju zakona o vodah in kako se uresničuje dogovor občin in mest za preprečevanje onesnaževanje Save. Prav tako bo tekla beseda o pridobivanju električne energije.
18.15	Poročilo s kongresa ZSMJ
18.45	Risanka
19.00	Danes. Posavski obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Kombinirani prenos SP v nogometu: Brazilija - Severna Irska, Španija - Alžirija
21.50	Dnevnik
22.10	Poročilo s kongresa ZSMJ
22.25	Nadaljevanka: Sonce tudi vzhaja (4. in zadnji del)
7.10	Športna oddaja: II Mundial in dieci minuti
12.30	Mundial 86: nogometna tekma Anglija - Poljska (ponovitev)
14.15	TV novice
14.20	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarec: Lago di Como
15.35	Nadaljevanka
16.55	Otroški program: nanizanka Kamen Marca Pola in risanki Lamu deklica iz vesolja
18.10	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaj bo OM objavila prispevek z naslovom: »Okrepitev služb na mejih prehodih, delo turističnih poslovalnic in težave v cestnem prometu.«
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial 86: nogometni tekmi Alžirija - Španija in Brazilija -Irska
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Športna oddaja: Dentro al Mundial
C
CANALE5
8-30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11-00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 .	Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il .	mondo
°15 Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
'■30 Mladinski kviz: Dop-, n pio slalom H-00 Nanizanka: L’albero .. delle mele *3.30 Kviz: Cest la vie, vodi lQ Marco Columbro iq o Nanizanka: I Jefferson ■30 Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-2n nello
■30 Nagradna oddaja: Pentatlon, vodi Mike 23 o« Bongiorno ,u° Aktualnosti: Protago-, nisti, vodi G. Bocca d° Film: Watussi (1958, Pust., i. G. Montgomery, T.Elg)
d
RETEQUATTRO
■30 Nanizanka: Strega pe o amore
Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: L'appartamento dello scapolo
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-Ra
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50 Film: Mariti su misura (Kom., 1952, r. G. Cu-kor, i. J. Crain, S. Bra-dy)
17.50 Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’ amore
20.30 Nanizanke: Colombo,
22.15	Matt Houston,
23.15	Devlin e Devlin, 0.10 Mash, 0.40 Ironsi-de in 1.30 Mod Squad
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
13.20 Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Superai axieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Film: Totò nella luna (1959, Kom., r. Steno, i. S. Koscina, U. Tognaz-zi)
22.25	Film: Pane amore e fantasia (1953, Kom., r. L. Comencini, i. G. Lollobrigida, V. De Sica)
0.15 Filmske novosti: Premiere
0.45 Nanizanki: Strike Force in 1.35 Cannon
_______TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Missione impossibile
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanka: Supertivu-landia
19.30	Nanizanka: Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: Carta che vince, carta che perde (pust., 1967, i. G. C. Scott, M. Sarrazin)
22.20 Film: La matadora (glas., 1947, r. R. Thor-pe, i. E. Williams, A. Tamiroff)
________TELEFRIULI
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
20.30	Film: I pirati di Tortu-ga (pust., r. R. D. Webb, i. K. Scott, D. King)
22.15 Dnevnik
22.45 Film: Il profumo della signora in nero (dram., r. F. Badili, i. M. far-mer)
_______TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo!; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu. Nato Glasba; 17.10 Mi in glasba: XVI. Mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja: Biser v školjki: Londonski memorandum; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4-30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže;
14.20	Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10-15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Lahke note; 18.30 Iz komornega opusa Rista Savina,- 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Primož Trubar; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno: Doris Muhringer: Iz
mraka; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 0.05—4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 IL jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper 13.40 Zamejska pesem: Senjam beneške pies-mi; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Ena skladba - dve izvedbi.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj,- 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30- 20.00 Popoldanski glasbeni program; 14.33 Poročila v nemščini; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.32 Zborovsko petje; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 18.00 Razgovor z openskimi ju-sarji; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Julri zvečer v Kulturnem domu
»O le naprej«, zaključna prireditev goriških šolarjev
Na Goriškem tri četrt glasov DA
Kovinarji z visoko udeležbo podprli referendum o obnovi delovne pogodbe
V tovarnah kovinarskega sektorja na Goriškem se je zaključil referendum med delavci in uslužbenci te industrijske stroke, ki so bili poklicani, da izrazijo svoje mnenje o sindikalni platformi za obnovo vsedržavne delovne pogodbe kovinarjev. Referendum predstavlja v tem primeru pomembno novost, kvalitetni skok v izboljšanju sindikalne demokracije, kot so ocenili ugledni pravniki na področju delovnega in še posebej sindikalnega prava. Večkrat se je doslej postavljalo vprašanje, koliko so sindikalne organizacije sploh reprezentativne in koliko se v njihovih stališčih res odražajo prepričanja in zahteve delavske baze. Referendum, na katerem so delavci lahko prvič s tajnim glasovanjem in z vsemi demokratičnimi jamstvi lahko izrazili svoje mnenje o zahtevah, ki jih bo sindikat zagovarjal v pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, je tako dobil pomen preizkusnega kamna ne samo za veljavnost sindikalne linije, ampak tudi za odnose med delavci in sindikalnimi vodstvi.
Če je pomen referenduma bil tudi ta, potem kažejo izidi v goriških tovarnah, da ohranjajo trije kovinarski sindikati FIOM, FIM in UILM,
kljub vsem preteklim razhajanjem in težavam, velik ugled med zastopanimi in je zato njihova predstavniška legitimacija po tem glasovanju o-krepljena. Glasovanja se je v goriških kovinarskih obratih udeležilo 85 odst. zaposlenih. To p>omeni, v absolutnih številkah, da je glasovalo 4.735 od skupnih 5.641 upravičencev. Podatke nam je posredoval pokrajinski tajnik FIOM Giuliano Bon, ki ni skrival zadovoljstva za tako množično udeležbo.
»Pomisliti je namreč treba, da nekateri objektivni faktorji, kot velik odstotek delavcev v dopolnilni blagajni, gotovo niso igrali v prid večji udeležbi,« je dejal. Poleg številk o udeležbi so za sindikate nedvomno pozitivni tudi podatki o izidu glasovanja: približno 73 odst. glasov je namreč z DA podprlo sindikalno platformo, 25 odst. delavcev pa je glasovalo proti. Rezultati seveda niso povsod enaki, sàj ugotavljajo, da so sindikalne predloge v nekaterih manjših obratih delavci podprli skoraj stoodstotno, medtem ko so v velikih tovarnah bili odstotki DA nekoliko pod pokrajinskim povprečjem.
»Referendum je za nas pomenil veliko stavo,« pravi Giuliano Bon, »za-
to lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo stavo zmagali. Ni šlo za lahko izbiro-, saj mnogi niso glasovali izključno za ali proti pogodbi, pač pa je šlo za glasovanje o sindikatu. Mnogi, v prvi vrsti Con-findustria, so nam očitali, da nismo dovolj reprezentativni, toda visoka udeležba delavcev pri glasovanju in tričetrtinska večina glasov v prid sindikalnih predlogov ne dopuščata več nikakršnega dvoma o naši predstavniški legitimaciji. To je toliko bolj pomembno v sedanjem kriznem trenutku, v katerem se pojavlja negodovanje, napetost tudi znotraj samega sindikata, oz. v odnosih med bazo in vodstvom.«
Zadovoljstvo nad izidi pa ne pomeni, da ne bo potrebno podrobno proučiti pomena in razlogov določenega odstotka nasprotnih glasov. Bon je to potrebo takole utemeljil : »Razumeti moramo, če četrtina glasov NE pomeni nasprotovanje pogodbeni platformi, ali pa ni morda vsaj del teh glasov simptom določenega neugodja med bazo. V tem primeru si bo moral sindikat prizadevati, da gre naproti stališčem delavcev, ki so na referendumu oddali negativen glas.«
V teh dneh smo na raznih šolah imeli zaključne šolske prireditve z razstavami risb, ročnih del ter tudi raziskav, ki so jih naredili dijaki. 0 nekaterih prireditvah smo že poročali. Danes napovedujemo večjo, ki jo jutri zvečer, v petek, 13. junija, ob 20. uri, priredijo v goriškem Kulturnem domu vse slovenske osnovne šole Goriškega didaktičnega okrožja. Gre torej za šole Oton Župančič in France Bevk iz Gorice, Fran Erjavec iz Štandreža, Jože Abram iz Revme, Alojz Gradnik iz števerjana ter šol iz Podgore in s Plešivega. V nekaterih teh šol so že imeli prireditve. Kljub temu pa bodo tudi o-troci teh šol sodelovali na goriški. Sem pa bodo prišli tudi učenci iz doberdobskega šolskega okrožja, ki so sodelovali in dobili priznanja za udeležbo na športnem dnevu slovenskih šolarjev, ki je bil v. torek v Gorici. Tu so sodelovali učenci iz obeh šolskih okrožij. Jutri zvečer bodo najboljši med njimi dobili primerne nagrade.
Kaj bo vsega jutri zvečer v Kulturnem domu? V fojerju bo odprta razstava risb in keramičnih izdelkov naših šolarjev. V veliki dvorani pa bo na sporedu kulturni program z naslovom (:)» O le naprej...« Gre za splet recitacij in pesmi. Gre za prikaz ljudske pesmi in poezije, ki
je značilna v vsem slovenskem zamejskem prostoru, na Primorskem, v Reziji in v Benečiji. Učenci nam bodo na odru prikazali to, kar so nam dali naši predniki in s tem dokazali, da jim gre za ohranitev teh naših ljudskih izročil. Za program je poskrbelo vse naše učiteljstvo, ki je tudi koordiniralo priprave za jutrišnji nastop.
Poimensko učiteljev ne bi imenovali, saj bi se lahko komu zamerili. Vendar pa moramo imenovati vsaj dva med njimi. Dva, ki nimata v o-skrbi razredov učencev, marveč skrbita za dodatni pouk na skoro vseh naših šolah. Učiteljica Katarina Ta-baj poučuje petje na dveh mestnih šolah in na šolah v Podgori ter v Pevmi. Učitelj Silvan Bevčar pa skrbi za likovno vzgojo učencev na obeh šolah v Gorici ter na tistih v štandrežu in v Pevmi. Učenci teh štirih šol bodo prvič, poleg risb, razstavili tudi izdelke iz keramike. Jutri bodo nastopili vsi učenci dveh mestnih ibi. Iz tistih šol, ki so že imele svoje nastope, pa pride v Kulturni dom močno zastopstvo.
Bralne značke so letos delili po posameznih šolah. Ni bilo skupne prireditve. Ta bo, kot je razvidno iz seznama nastopajočih, jutri zvečer v Kulturnem domu.
Malčki v vrtcu na Livadi
Tudi v slovenskem otroškem vrtcu na Livadi, v stavbi, ki je poleg tiste v kateri domuje osnovna šola Oton Župančič, so malčki pokazali kaj so se naučili med šolskim letom. Recitirali so, sodelovali v igricah in prepevali. Seveda v veselje mamic in v zadovoljstvo učiteljic.
Avtobusi skozi Sovodnje
Od ponedeljka, 16. junija bodo avtobusi APT, namenjeni iz Gorice v Tržič ter iz krajev na desnem bregu Soče v tiste na levem, peljali skozi Sovodnje. To pomeni, da bo most čez Sočo pri Zagraju od tega dne zaprt za tovorni promet. Skozi Sovodnje bodo vozili avtobusi na progi Gorica - Šempeter - Červinjan - Gradež. Tisti na dosedanji progi Gorica - Gradišče - Tržič (za nekatere vožnje na tej progi bo moč iti čez most pri Zagraju peš ter na drugem bregu vstopiti v drug avtobus). Skozi Sovodnje bodo vozili tudi avtobusi na progi Bračan - Mariano - Tržič ter tisti na progi Tržič - Skoči jan - Šempeter - Gorica. To do ponovnega odprtja mosta pri Zagraju. Vsaj v prvem času bodo avtomobili lahko vozili čez ta most. Prepoved velja le za avtobuse in tovornjake.
Kljub premajhni pomoči javnih uprav
Finančni položaj Zelenega križa daje upanje v nadaljnje nudenje služb
V zadnjih mesecih lanskega leta se je zdelo, da je položaj Zelenega križa nevzdržen, seveda gledano s finančne plati. Goriška Krajevna zdravstvena enota je precej kasnila s plačili storitev, istočasno pa ni hotela odobriti višjega prispevka človekoljubnemu delu te ustanove, ki leži pri srcu vsem Goričanom in okoličanom.
Člani so v zadnjem času tej ustanovi priskočili na pomoč. Darovali so precej denarja. Marsikdo se je na novo vpisal. Zaradi tega je Zelenemu križu uspelo zaključiti lanskoletno bilanco s samo 23 milijoni primanjkljaja. Vse to, ne da bi bila okrnjena služba, ki jih ZK nudi ljudem. Marsikdo, ki se je teh uslug posluževal brezplačno, je izdatno prispeval za to. Vse to na prostovoljni podlagi.
Povedali smo, da je Zeleni križ nudil tudi vnaprej in seveda nudi tudi danes usluge prebivalstvu. Vse to tudi zaradi tega, ker službe uradne KZE ne delujejo vedno tako, kot bi morale. Zadnji primer nudenja te službe je bil pred dobrim tednom, ko se je pio cestah Goriške vršila avtomobilska dirka. Kar šest rešilcev Zelenega križa je bilo takrat na ce-
sti in tudi nudilo hitro pomoč ponesrečencem pri Zagraju.
Težave finančnega značaja pa o-stajajo. Nekatere javne uprave nudijo pomoč tej človekoljubni ustanovi. Vendar pa ta ne zadošča. Zaradi tega bi bilo nujno, da tako zainteresirane občine kot pokrajina in dežela ter seveda Krajevna zdravstvena enota, ta v prvi vrsti, dajo Zelenemu križu tako finančno pomoč, da bo ta lahko tudi vnaprej opravljal človekoljubno službo brez vsakršnih motenj.
Mala matura na zavodu Cankar
Na Državnem strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar v Gorici so že zaključili izpite male mature čez tretji razred. Rezultati so naslednji :
III. A razred : izdelali so: Lidija Cigliò (7,36), Marija Humar (8,54), Irina Laco (6,90), Laura Leghissa (8,18), Danijela Orlandi (7,81), Marta Primozig (6,72). Dve dijakinji sta bili zavrnjeni.
III. B. razred (za špediterje) : izde-
pisma uredništvu
Poročanje PD o radioaktivnosti
Uredništvo goriške strani Primorskega dnevnika:
Ob in po nesreči v Černobilu je bilo obveščanje o nevarnosti sevanja, o njegovi moči in radioaktivni sestavi nekorektno in protislovno: tega se mi ne zdi potrebno dokazovati. Primorski dnevnik je, razen na goriški strani, vseprej kot prispeval k razkrivanju tendencioznih uradnih in vladnih podatkov in njihovih proje-drskih političnih razlag, kot če bi bila edini verodostojen vir informacij Državna ustanova za alternativno (beri jedrsko) energijo ENEA in njen ter od nje odvisen nadzorni organ DISP. Od 3. do vključno 8. t.m. je naš dnevnik objavil šest pomirjevalnih rimskih člankov, vrednih neustrašnega vegetarijanca Feliceja Ippolita, v katerih se ponavlja refren o potrebi po »racionalnem, resnem, znanstvenem, nevtralnem« pristopu na mesto pretiranega alarmi-zma »ekologističnih in skrajnolevi-čarskih grupacij« (tudi ZKMI, ki podpira referendume proti jedrski energiji?). Iz člankov izhaja, da so zadnji ukrepi dežele Lombardije »samovoljni« in »iz emotivnosti«, da ne u-poštevajo ne »pomirjujočih« izjav ministra Degana, ne uglednega onkologa Veronesija, ki pravi, da bo »konč-
ni obračun možen šele čez deset let, a da je že sedaj jasno, da se je pretiravalo« z za javnost vznemirljivimi varnostnimi ukrepi. Peti članek ugotavlja, da »emotivnost še vedno prevladuje nad znanstveno razsodnostjo«, vendar takoimenovane razsodnosti ne oštevilči in ji ne poišče imena in priimka, verjetno zaradi tega ne, ker »trezni in resni znanstveniki nimajo daru besednega prepričevanja množic« ali pa, se sprašujem, ker po izjavi »resnega« raziskovalca pri ENA-DISP zdravnika Gianfranca De Cecca »ni še bila nikoli dokazana varnostna meja sevanja«. Ministrstvo za zdravstvo je določilo »previdne vrednosti« sevanja za prve dni v mesecu v višini 6/7 nanokirijev joda 131, cezija 134 in cezija 137 za liter mleka in na o-snovi teh podatkov je tudi naša deželna vlada odsvetovala otrokom in nosečnicam uživanje mleka in zelenjave, toda tovrstni »emotivni« nasveti, po mnenju našega »racionalnega« dopisnika, sploh ne jemljejo v poštev »trajnih psihičnih poiledic, ki jih bo povzročil med prebivalstvom sedanji alarmizem«, zaradi katerega so, pomisli, nekateri starši z zadržanjem svojih otrok doma iz bojazni pred radioaktivnostjo vcepali nedolžnim malčkom prerane »fobije«.
Ob zadnjem članku je postalo vsem Primorcem jasno, komu sedanji alarmizem koristi: ekologističnemu gibanju vendar, ki v brezbrižnosti, do »psihosomatskih« posledic izkoristi vsako jedrsko katastrofo, le da uresniči »svoje cilje o prepovedi jedrske energije«. Dialektičnega odnosa do tako neodgovornega pisanja nisem sposoben.
Solata pomirja živce, a ne mojih, ker je ne uživam že poldrugi mesec hi morda me tudi zaradi tega premaguje alarmistična emotivnost, strah pred neznanim, ko nalivam sin-kotu svežega mleka iz stare krme, ko ga neprestano opominjam, naj si umiva roke, naj ne nabira jagod, naj ne boža naših mačkic. A kaj si morem, ko v moji občini še velja županov ukaz, ki prepoveduje prodajo in uživanje mleka za otroke in ko sem, neverni Tomaž, nezadovoljen z ministrovim »znanstvenim« pojasnilom, da je v severni Italiji po zadnjih analizah skupno 4,5 nanokirijev, Aeštel 6. t.m. v enem domačem mleku 7, v drugem 10,3 in v tretjem 14,4 nanokirijev, od katerih 4,6 cezija 137, ki ima razpolovno dobo kakih trideset let.
Prisežem, da mi teh podatkov ni podtaknila nobena teroristična grupacija.	Karlo Černič
V	Novi Gorici diaprojekcije
V mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo jutri, v petek, 13. junija, ob 19.30, projekcija diapozitivov z 12. republiške razstave barvnih diapozitivov in Dia Primorska 86. Prikazanih bo 150 barvnih diapozitivov avtorjev iz Slovenije in zamejskih Slovencev iz Goriškega ter s Tržaškega. Prireja Foto Kino Klub v Novi Gorici.
V	nekaj vrstah
Mestno podjetje v Gorici obvešča prebivalstva, da ni nikomur dalo nalogo popravljati plinskih naprav v stanovanjih. Delavci mestnega podjetja imajo posebno spoznavno značko.
Pred ljudskim parkom bodo zastopniki zelene liste danes, od 18. do 20. ure, zbirali podpise v podporo raznim referendumom.
Komunistični zastopnik v upravnem odboru KZE Maurizio Salomoni je od upravnega sveta zahteval poročilo o posledicah radioaktivnosti pri nas na Goriškem.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 833538.
lali so: David Fabi (6,81), Katja Frandolic (7,00), ‘Milojka Juren (6,72), Mitja Juren (6,72), Francesca Lo Grasso (6,18), Nadja Marassi (7,00), Jožko Radetti (7,18). En dijak je bil zavrnjen.
darovi in prispevki
Za društvo Pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali : Carla Fabbro 210 tisoč lir. Elsa Battello 15 tisoč, Maria Quarantino 6 tisoč, Luigina Trabucco 15 tisoč, Tommaso Saitta 10 tisoč, Clara Molino 20 tisoč, Finnina Zin 60 tisoč, Ervinia Feresin 60. tisoč, Franco Narduzzi 80 tisoč, Livio Cecchet 50 tisoč, Stefania Javetich 100 tisoč, Alfredo Zonch 1Q0 tisoč, podjetje DI-FU-GO 100 tisoč. Secondo Bozzato 120 tisoč, Michele Tucci 20 tisoč, Mira Michielutti 50 tisoč, družim Cumar in Di Blas 50 tisoč.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
prireja
ZAKLJUČNI NASTOP GLASBENIH ŠOL
iz Doberdoba, Jamelj, Plešivega, štandreža in števerjana.
Gorica, Katoliški dom, drevi, 12. junija, ob 20.30
šolske vesti
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo
danes, 12. junija, ob 20.30 zaključna produkcija gojencev sovodenjske podružnice šole Glasbene matice.
V	parku Excelsior v Ronkah bo v nedeljo, ob 10.30, 6. srečanje slovenskih učencev v Laškem. Na sporedu recitacije in petje.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00—22.00 Un caldo incontro. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 Vogliosità morbose. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La bestia erotica«.
COMUNALE Danes zaprto
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 Zadnja ameriška devica.
DESKLE Danes zaprto.
V počastitev E. Ambro zet a in J. Lasič
Zaokrožen prikaz študijskih stopenj na prvem produkcijskem nastopu GM
Serija zaključnih akademij Glasbene matice v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili v počastitev spomina tragično preminulih profesorjev Erminija Am-brozeta in Jožice Lasič, se je po uvodnem nastopu Mladinskega pevskega zbora GM in po klavirskem večeru bivših gojencev iz Ambrozetovih klavirskih razredov, nadaljevala v četrtek s prvim produkcijskim nastopom gojencev šole GM. Predstavili so se gojenci različnih razredov od prvega do sedmega, kar je omogočilo po eni strani zaokrožen prikaz študijskih stopenj, po drugi strani pa soočanje z že osvobojenim znanjem nastopajočih gojencev. Kljub razumljivim razlikam je akademija potrdila visoko zastavljen pedagoški pristop šole in nesporen talent večine izvajalcev, ki so tako rekoč že na prvih korakih pokazali lepo muzikalistično predispozicijo, kar je ena od temeljnih lastnosti za študijski uspeh.
In kar smo že omenili prve korake, naj takoj povemo, da je morda eno posebno lepih presenečenj pripravila prav najmlajša in najmanjša nastopajoča gojenka, violinistka Raffaela Petronio iz 1. razreda prof. Marka Bitežnika, ki je ob klavirski spremljavi Tamare Ražem zaigrala 1. stavek iz Vivaldijevega koncerta v G-duru, za začetnico s presenetljivo zvočno čistostjo in zanesljivim vodenjem loka.
Za uvod se je predstavil na klavirju David Rupel iz 3. razreda prof. Ivane Lipovšek, ki je vehementno
zaigral Kozinov Divertimento št. 4, za njim smo po-lušali kvartet kljukastih flant iz razreda prof. Nives Košuta. Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič in Mitja Tavčar so ubrano in z ustrezno zvočnostjo izvajali Susatov Ronde ter Gervaisejeve skladbice Gaillarde, Branle Simple II. in Branle de Champaig-ne VII. Violinistka Maila Ozbič iz 3. razreda prof. Marka Bitežnika je ob klavirski spremljavi Marka Ozbiča razmeroma dolgi stavek iz Verracinijevega Koncerta v D-duru zaigrala na pamet, kar je za tako mlado violinistko že samo po sebi velik napor.
Res odlično tehnično pripravljenost sta pokazala oba kitarista, Jordan Pisani iz 2. in Aleks Košuta iz 4. razreda prof. Tullia Možine. Prvi je zaigral Carulli-jev Valček, drugi pa Albezinovo legendo Asturias. Pri obeh smo ob pomembni prstni tehniki obeh rok lahko zaznavali tudi poudarjen smisel za muzikalistično in ritmično zanesljivo interpretacijo, pri Košuti tudi smisel za zvočni kolorit, značilen za špansko motiviko.
Flavtistki Jana Miot in Elena Parovel, obe iz 2. razreda prof. Cveta Kobala, sta v De Boismertierovo Sonato v C-duru op. 6 št. 1 zaigrali v duu z dovršeno ubranostjo, lahkotnim prepletanjem glasbene misli in zvočno čistostjo, obenem pa tudi s prepričljivo dinamiko v posameznih stavkih.
Sledili so nastopi treh harmonikarjev iz razredov prof. Claudia Furlana. Zazdelo se je, kot da je akus-
tično cerkveno ladjo napolnila mogočna zvočnost orgel. Aleks Mahnič (4. razred) je Trojanovo Zričeno katedralo zaigral z lepo niansiranimi in širokozvoč-nimi toni, Fulvio Jurinčič (6. razred) je v 3. stavku (Vivacissimo) kar mojstrsko prenašal razigrano rusko plesno melodičnost Solotareve Sonate št. 2, Maurizio Marchesich (7. razred) pa je z izredno prstno tehniko desne roke in zvočno razkošnostjo tako v hitrih kot dolgih pasažah imenitno zaigral finale iz Sonate št. 1 N. Cajkina.
Pianist Pavel Furlani iz 7. razreda prof. Gojmira Demšarja se je predstavil s Schumannovo Fantazijsko skladbo in s Chopinovo etudo op. 10 št. 12, deloma, ki lahko tudi že izurjenim pianistom predstavljalo težave. Lotil se ju je zanosno in zlasti Schumannovo Fantazijsko skladbo tudi lepo izpeljal.
Za zaključek pestrega sporeda se je predstavila čelistka Simona Slokar iz razreda prof. Nerea Gas-perinija ob klavirski spremljavi y\ljoše Starca. Zaigrala je tristavčno Sammartinijevo Sonato v G-duru in Santi-Saensovo Allegro appassionato. Mlada čelistka je že v lepi meri kos težavnostim čelističnega muziciranja, iz inštrumenta izvablja na trenutke lepo zvočnost predvsem v dolgih pasažah, ob nadaljnjem izpopolnjevanju tehnike loka pa bo zvočno čistost nedvomno oplemenitila.	(jk)
iz likovnih galerij
Adriano Fabiani v Občinski galeriji
Adriano Fabiani je eden izmed tolikih tržaških slikarjev, ki v veliki meri prispeva k priljubljenosti, ki jo uživa krajinarsko slikarstvo. Slikar je po rodu Slovenec in zato je v njegovih slikah občutno vračanje k izvoru.
Na njegovi zadnji razstavi v Občinski galeriji smo lahko gledali zgodovinsko murvo, pod katero sedi arhitekt Max Fabiani. Adriano Fabiani slika z odločnimi potezami. Barve name-tava s krepkimi potezami čopiča in jih združuje zdaj v goste krošnje listavcev, zdaj v zračno vejevje borov, skozi katero sije modra vedrina neba. Pod bori pa valovita trava in grmičevje.
V Fabianijevem slikarstvu lahko zasledimo način slikanja, ki je označeval sopotnika slovenskih impresionistov Franceta Klemenčiča. Vendar barve niso tako žive, saj Fabianija vabi pretanjeno in rahlo prehajanje svetlih barv.
Tu pa tam se na slikah pojavi morje, vendar ostaja osrednja tema naše podeželje. Slikarjevo oko pa ne zajema prostranih površin, ljubša mu je intimnost starih kraških kmetij in dvorišč, kamor še ni prodrla mehanizacija. Prostore polni slikar s starim orodjem, ki se danes izgublja, ali pa je že izgubljeno. V teh motivih je občutna velika Fabianijeva ljubezen do Krasa in njegovih nekdanjih podob.
Zanimiva glasbena prireditev se bo začela 20. junija
Mednarodni jazz festival v Ljubljani
revije - revije - revije
Revija 2000
V	ljubljanskih Križankah se bo 20. t. m. začel tradicionalni jazz festival, ki je ena izmed osrednjih prireditev kulturnega poletja v slovenski prestolnici. Letos bo festival že sedemindvajsetič zapovrstjo in bo trajal tri dni, do nedelje 22. t. m.
Ljubljanskemu občinstvu in obiskovalcem oziroma poslušalcem, ki prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev, se bodo tudi letos predstavile znane skupine in posamezniki, ki plemenitijo to zvrst glasbe. Tako bodo na prvi dan festivala nastopili Gianluca Mosole Quartet, Tony Coe Trio in Dave Holland Group. Gianluca Mosole Quartet je mlada, vendar pozornost vzbujajoča skupina iz Trevisa. Njihov zvok spominja na ansamble, ki povezujejo jazzovsko improvizacijo s prvinami popularnih ritmov in sodobnih elektronskih glasbil. Sloves saksofonista Tony a Coa pa sega daleč preko angleških meja, saj je njegovo ime znano v Evropi že od sredine šestdesetih let. Na letošnjem festivalu se bo predstavil kot vodja zanimivega tria, v katerem pa ne igra značilnega mainstream jazza, s katerim se je uveljavil, ampak zveni nekoliko bolj v koraku s časom. Sloviti basist Dave Holland je v Ljubljani že četrtič. Tokrat se bo predstavil z lastno zasedbo in svojimi skladbami.
V	soboto, 21. t. m., bomo imeli priložnost poslušati tri nadaljnje skupine: Delavnico Dieterja Glawischniga, 29th Saxophone Street Quartet in Dudu Pukvvana and Žila. Av-
strijski pianist Dieter Glawischnig ima svoje jazzovske zasedbe že skoraj tri desetletja, največkrat z odličnim basistom Ewaldom Oberleitnerjem. Skupino 29th Saxophone Street Quartet sestavljajo sami prekaljeni glasbeniki. New York Times je zapisal: To je skupina nasprotij. Skupinsko igranje je čisto, natančno in trdno povezano, solistični vložki pa so polni brezobzirne sproščenosti. Altovski saksofonist Dudu Pukwana je doma iz Južne Afrike. Leta 1978 je sestavil skupino Žila, v kateri se zlahka slišijo motivi južnoafriške etnične glasbe, podprti z dinamičnim ritmom, ki niha med rockom, bluesom in afriškimi prvinskimi ritmi.
Zadnji dan festivala, v nedeljo, bodo nastopili Trio Pečenko-Herbert-Gajič, Purcel-Gonzales Quartet in McCoy Tyner Trio. Prvega, ki smo ga omenili, je slovenska skupina, ki očitno zavzeto išče lastni obraz in kmalu bo izšla tudi prva plošča. John Purcell pa sodi med ugledne glasbenike mlade generacije, ki se je že močno uveljavil v svetu. Nastop njegove skupine bo vsekakor zanimiv. McCoy: nedvomno je prav ta pianist tisto ime letošnjega mednarodnega festivala jazza v Ljubljani, ki je znano prav vsem ljubiteljem improvizirane glasbe. Četudi v zadnjih letih ni več tako v ospredju kot je bil v sedemdesetih, si je tedaj zagotovil ugledno mesto med ustvarjalci sodobnega jazza, ki mu ga ne more omajati niti nekaj manj uspešnih zadnjih plošč.
Izšla je dvojna številka 31/32 revije 2000, časnika za mišljenje, umetnosti, kulturna in religiozna vprašanja. Vsebino sestavljajo številni prispevki o slovenskem narodnem vprašanju, sodobni misli, leposlovju, esejih, na koncu pa so še ocene novejših del ter zapisi.
Uvodni članek je napisal Edvard Kocbek in nosi naslov O narodu. Glavni urednik Peter Kovačič je k članku pripisal opozorilo, da gre verjetno za še ne objavljen esej ali predavanje o narodu, ki je nastal leta 1970 ali naslednje leto, kar sklepa iz samih besedil in »lokacije« v kocbekovi zapuščini.
Spomenka Hribar je podpisala prispevek, ki nosi naslov V labirintu vprašanj in ki se nanaša na roman Borisa Pahorja V labirintu, ki je izšel lani pri Slovenski matici. Po mnenju avtorice roman odpira vrsto vprašanj, ki jih literarna kritika ni poudarila in ki terjajo zavezujoč premislek.
Nadalje zarmišlja Tine Hribar o Leninskih principih raznarodovanja, medtem ko Frače Bučar piše o malih narodih in znanstvenem socializmu.
Na straneh namenjenih leposlovju se to pot oglaša, med drugim, tudi Pavle Zidar z delom Ultima ratio, pesmi pa so prispevali Milan Mlinarič, Tomo Rebolj in Rade Krstič.
V rubriki Ocene se Jože Ramovš poglobijo v korenike Trstenjakove antropologije v zvezi z njegovo knjigo Človek bitje prihodnosti, ki je izšla konec lanskega leta pri Slovenski matici in ki je zaradi zanimive vsebine že razprodana. O prozi Dimitrija Rupla pa piše Tomislav Virk, ki nam prav tako predstavlja delo Tineta Hribarja z naslovom Moč Znanosti. Na koncu predstavlja Tomaž Toporišič šest kratkih proz draga Jančarja Smrt pri Mariji Snežni, (mi)
Kulturni dnevi Slovencev iz Italije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Tam za goro hočemo biti Slovenci z vsemi pravicami
Slike, ki jih objavljamo, so s ponedeljkove otvoritve 'razstave Slovenci tam za goro, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Otvoritev je bila prvo dejanje Kulturnih dnevov Slovencev iz Italije, ki so letos posvečeni Slovencem videmske pokrajine.
Razstava, ki je te dni na ogled v Cankarjevem domu prikazuje življenje in delo rojakov v videmski pokrajini. Gledalci se lahko seznanijo z različnimi aspekti, ki gredo od zgodovinskih, teritorialnih pa do kulturnih in gospodarskih problemov. Del razstave je namenjen današnji ustvarjalnosti Slovencev videmske pokrajine. Vsekakor gre za bogato razstavo, ki tudi nepoučenim lahko veliko pove o preteklosti in sedanjosti Benečije, Rezije in Kanalske doline.
Drugo dejanje ponedeljkovega pričetka Dnevov je bila izjemno dobro obiskana okrogla miza o politični in drugačni stvarnosti Slovencev.videmske pokrajine.
Danes se bodo Dnevi nadaljevali z literarnim večerom »Po tiho...iz naših dolin«. Sodelovali bodo starejši in mlajši literarni ustvarjalci.Večer bo Pričel ob 20.uri.
Slavnostni govornik je bil predsednik komiteja za kulturo RK SR Slovenije	_	,
Vladimir Kavčič	Med ogledom razstave v Cankarjevem domu
Po uvrstitvi v osmino finala in pred torkovim srečanjem proti Francozom
»Azzurri«: obramba in »sredina« slabši del moštva
PUEBLA — Italija je torej med 16 najboljšimi reprezentancami letošnjega	mundiala.
Bilanca prvih treh tekem je na prvi pogled povsem pozitivna. V treh tekmah so namreč »azzurri« enkrat zmagali in dvakrat igrali neodločeno. Pri tem so dosegli pet golov, dobili pa štiri. To jdm je zadostovalo za osvojitev drugega mesta v skupini za Argentino. Toda če te podatke malo bolj natančno pogledamo, ugotovimo, da je predvsem o-bramba tokrat slabši del moštva, kar nikakor ne more biti dobro spričevalo za reprezentanco, ki se je v preteklosti odlikovala predvsem zaradi odlične obrambe. V vseh treh tekmah Italija ni znala obdržati začetnega vodstva, Dvakrat jo je nasprotnik dohitel in tako tudi dosegel neodločen i-zid, proti Južni Koreji, najslabši ekipi v skupini, pa so »azzurri« z veliko težavo in tudi z nekoliko sreče dosegli edino zmago.' K nezanesljivosti obrambe je prispeval še vratar Galli, ki sicer ni kriv za vse prejete gole,
Različni komentarji v dnevnikih
PUEBLA — Uvrstitev Italije in Argentine v osmino finala je našla širok odmev v mehiškem dnevnem časopisju. Pri tem vsi ocenjujejo zadnji nastop »azzurrov« skrajno negativno. Poudarjajo, da je Bearzotova ekipa sicer dosegla cilj, vendar je kot svetovni prvak z igro precej razočarala. Edini, ki je deležen pohval, je Altobelli, medtem ko je največ kritik na račun obrambe in še posebej vratarja Galli ja. Glede tekme s Francijo pa vsi mehiški časopisi trdijo, da bo ena izmed najbolj zanimivih na tem prvenstvu. Mehiški novinarji niso prizanesli niti Argentini, kateri očitajo, da je v kvalifikacijah gledala le na to, da se čim manj utrudi.
Drugače so o tem poročali argentinski časopisi. Vsi so poudarjali izreden uspeh Argentincev, ki so zasedli prvo mesto v skupini, kjer je igral tudi svetovni prvak. Argentinski komentatorji so tudi zadovoljni z igro, ki so jo Bilardovi izbranci pokazali v prvem delu svetovnega prvenstva.
Precej pozornosti so namenili tudi reprezentanci Italije, ki je po mnenju Argentincev povsem upravičila vlogo enega izmed favoritov in se zasluženo uvrstila v osmino finala.
vendar je pokazal dovolj negotovosti, da je s tem negativno vplival tudi na vso obrambo.
Tudi sredina igrišča ni opravila tisti ga dela, ki so ga vsi pričakovali. Igra je bila vse preveč odvisna le od De Napolija in Bagni ja, medtem ko sta Di Gennaro in predvsem Conti bila pri organizaciji napadov precej pomanjkljiva.
Brez dvoma je boljši del ekipe napad ir. to predvsem po zaslugi razpoloženega Altobelli ja, ki s 4 doseženimi goli (edini strelec za Italijo doslej, 5. gol je bil avtogol Južnih Korejcev) vodi skupno z Dancem Elkjaerjem na lestvici strelcev. Poleg tega si je napad ustvaril precej priložnosti (posebej na tekmah z Bolgarijo in Južno Korejo), ki pa jih ni izkoristil.
Argentinci zanesljivo naprej
Argentina se je izkazala kot solidna in homogena ekipa, ki je tudi zasluženo osvojila prvo mesto v skupini A. Na sliki postava Argentine; stoje: Batista, Cuciuffo, Garre, Pumpido, Borghi, Buggeri, Maradona; čepe: Burruchaga, Giusti, Brown, Valdano,
Mehika premagala Irak, neodločeno med Belgijo in Paragvajem
Domačini dosegli cilj
Paragvajci presenetili
Anglija	3
Poljska	0
MEHIKA — IRAK 1:0 (0:0)
BELGIJA — PARAGVAJ 2:2 (1:0)
STRELEC: Quirarte v 54. min.
MEHIKA: Larios, Amador (od 62. min. Dominguez), Quirarte, Felix, Cruz, Servin, De Los Cobos (od 78. min, Javier Cruz), Espana, Negrete, Tomas, Boy, Aguirre, Flores.
IRAK: Jasim, Majeed, Allawe, Šalim, Shihab, Amaiesh, Tweresh (od 69. min. S. Hamza), Minshid, K assira, Abidoun (od 60. min. Aufi), Al Robai.
SODNIK: Petrovič (Jugoslavija); GLEDALCEV: 103.000; RUMENI KARTONI: Minshid in Allawe.
STRELCI: Vercauteren v 31, min., Cabanas v 51. in 77. min., Veyt v 60. min.
BELGIJA: Pfaff, Gran (od 89. min. Van Der Elst), Bross, De Mol, Renquin, Vercauteren, Veyt, Scilo, Ceulemans, Vervoet, Claessen.
PARAGVAJ: Femandez, Torales, Zabala, Guasch, Delgado, Nunez, Ferreira, Romemto, Cabanas, Canete, Mendoza (od 68. min. Hicks).
SODNIK: Dočev (Bolgarija); GLEDALCEV: 22.000; IZKLJUČEN: trener Paragvaja Caetano Re; RUMENI KARTON : Romerito.
CIUDAD MEXICO — Nogometaši Mehike so pod taktirko jugoslovanskega strokovnjaka Bora Milutinoviča dosegli lep uspeh, saj so zmagali v skupini B in se s tem uvrstili v nadaljnje kolo. Tak uspeh je bilo od domačina tudi pričakovati, potem ko so v uvodnem nastopu premagali Belgijo in iztrži h točko s Paragvajem. V zadnjem kvalifikacijskem nastopu so se domačini srečah z najslabšim nasprotnikom, Irakom, ki je končal mehiško avanturo s tremi porazi in tako varovanci trenerja Maceda lahko pripravijo kovčke za povratek v nemirno domovino.
Zaradi dveh rumenih kartonov ni mogel na tej tekmi nastopiti niti domači idol Ugo Sanchez, ki zna s svojim premetom po doseženem golu najbolje podžgati domače izredno temperamentne gledalce. Mehikanci so se tudi tokrat zbrali v izrednem številu na olimpijskem stadionu, ki v resnici niso videli kakšne posebne nogometne predstave. V prvem polčasu je imel rezervni vratar Iraka Jasim veliko več dela kot njegov kolega Larjos. Domačini so imeli nekaj priložnosti, a niso jih izkoristili. Igra je sicer potekala večinoma na sredini tudi v drugem polčasu. V 55. minuti pa je Quirarte prodrl po desnem krilu in z diagonalnim strelom presenetil vratarja Jasima.
TAKO V SKUPINI B
IZIDI: Mehika - Belgija 2:1; Paragvaj - Irak 1:0; Mehika - Paragvaj 1:1; Belgija - Irak 2:1; Mehika -Irak 1:0; Belgija - Paragvaj 2:2.
KONČNA LESTVICA Mehika	3	2	1	0	4:2	5
Paragvaj	3	1	2	0	4:3	4
Belgija	3	1	1	1	5:5	3
Irak	3	0	0	0	1:4	0
STRELCI: 2 zadetka: Romero in Cabanas (Paragvaj),	Quirarte (Me-
hika). 1 zadetek: Sanchez in Flores (Mehika), Vanderberg, Scifo, Claessen, Vercauteren in Veyt (Belgija), Amaiesh (Irak).
TOLUCA — Paragvajci so z neodločenim izidom proti Belgiji zasedli drugo mesto v skupini za domačo Mehiko in s tem potrdili, da so eno najugodnejših presenečenj na tem prvenstvu.
Sinočnji izid (2:2) je deloma pričakovan, saj sta se tako Paragvaj neposredno, Belgija pa verjetno posredno kot tretja ekipa v skupini u-vrstila v osmino finala.
Oba tekmeca sta sinoči prikazala dopadljiv nogomet brez kalkuliranja, v katerem so padli tudi 4 lepi goli, od katerih pa vsaj oba paragvajska lahko pripišemo napakam belgijske obrambe.
Drevi ob 20.00 Španija-Alžirija in Brazilija-S. Irska
Alžirci za uveljavitev Afrike
Nardo Kralj: slaba kosilnica
Za nogometno igrišče v Trebčah skrbi zelo strokovno in vestno Nardo Kralj, ki si je ogledal tekmo Mehike in Iraka in tudi dvoboj med Paragvajem in Belgijci:	»Mehika
je sicer osvojila vsa tri svoja srečanja, v celoti pa ni pokazala izrednih lastnosti in uvrščal bi jo lahko med slabše ekipe tega prvenstva. Zelo pa me je navdušil Paragvaj, ki se je po igri in tudi po taktični zrelosti izkazal kot najboljše moštvo skupine.« Ker je Nardo Kralj človek, ki skrbi za površino treben-skega igrišča, je merodajno tudi njegovo mnenje o mehiških površinah: »Močna zelena barva je odraz previsoke trave. Včasih se na ekranu pokaže bolj rumena barva. Šlo bi lahko za slabo kosilnico.«
TAKO V SKUPINI D
IZIDI: Brazilija - Španija 1:0; Alžirija - Sev. Irska 1:1; Brazilija - Alžirija 1:0; Španija - Sev. Irska 2:1.
LESTVICA
Brazilija	2	2	0	0	2:0	4
Španija	2	1	0	1	2:2	2
Sev. Irska	2	0	1	1	2:3	1
Alžirija	2	0	1	1	1:2	1
PREOSTALI SPORED: danes ob 20. uri v Guadalajari: Brazilija - Sev. Irska in v Monterreyu: Španija - Alžirija.
STRELCI: 1 zadetek: Socrates in Careca (Braz.), Zidane (AIž.), White-side in Clarke (Sev. Irska), Butra-gueno in Salinas (Šp.).
MONTERREY — Iz visoke Guadalajare sta se Alžirija in Španija preselili v Monterrey, v mesto, ki so ga že preimenovali v »pekel mundiala«. Delno zaradi visoke temperature in vlage, delno pa tudi zaradi težkega položaja, v katerem se mesto nahaja iz socialnega vidika.
Španija in Alžirija se borita proti smoli za kvalifikacijo v končnico. O-be sta izgubili proti Braziliji z enakim 0:1. Španija teži k rehabilitaciji po katastrofi iz lastnega mundiala, Alžirija pa je trenutno najboljši predstavnik iz tretjega sveta in bi njena uvrstitev v osmino pomenila pritisk za sprejem na svetovna prvenstva večjega števila ekip iz Afrike. Alžirija bo nastopila s svojo najboljšo po-
stavo, strelec gola proti Ircem Zidane pa bo začel ponovno na klopi.
GUADALAJARA — Z že zagotovljenim nastopom v osmini so brazilski igralci z lahkoto prenesli val o-čitkov na njihov račun. Brazilski in mehiški časnikarji so v zadnjih dneh »odkrili« Casagrandeja in Alemaja med divjo sambo in vrčki piva, imeni Cereza in Dirceua pa krožita kot dva duhova in pripravljeni sta že njuni izjavi za primer bližnjih nezgod. Iz tehničnega vidika bo Tele Bantana verjetno izkoristil lažjo tekmo za nekaj zamenjav, ki bi morale nuditi počitek standardnim igralcem in preizkusiti nekaj novih imen. Tekmo med Brazilijo in Severno Irsko bo sodil Kirschen (ZRN).
Prvi polčas 3:0
STRELEC: Lineker v 7., 13. in 35. minuti.
ANGLIJA: Shilton, Stevens, Fen-wick, Butcher, Sansoni, Robson, Steven, Reid, Hodge, Beardsley, Lineker.
POLJSKA:	Mlynarczyk, Pawlak,
Wojcicki, Majewski, Ostrowski, Maty-sik, Urban, Komomicki, Dziekanowski, Boniek, Smolarek.
MENJAVE: Karaš od 22. min. namesto Komomickija; Buncol od 46. min. namesto Matysika; Waddle od 74. min. namesto Beardslftya; Dixon od 84. min. namesto Linekerja.
Maroko	3
Portugalska	1
Prvi polčas 2:0
STRELCI: Khairi v 19. in 27. min., Merry v 62. min., Diamantino v 79. min.
MAROKO: Zaki, Khalifa, Lamriss, El Biyaz, Souleymani, Dolmy, Hada-oui, Bouderbala, Krimau, Timoumi, Khairi.
PORTUGALSKA: Damas’, Magal-haes, Inacio, Frederico, Oliveira, Carlos Maunel, Pacheco, Sousa, Alvaro, Gomes, Futre.
MENJAVE: Rui Aguas od 54. min, namesto Alvara; Diamantino od 69. min. namesto Souse; El Hadaoui od 71. min. namesto Soauleymanija.
TAKO V SKUPINI F
IZIDI : Maroko - Pol jska 0:0; Anglija - Portugalska 0:1; Maroko - Anglija 0:0; Poljska - Portugalska 1:0; Anglija - Poljska 3:0; Maroko - Portugalska 3:1.
KONČNA LESTVICA
Maroko
Anglija
Poljska
Portugalska
STRELCI:
3 1 2 0 3:1 3 1 1 1 3:1 3 111 3 10 2 ZADETKI:
1:3
2:4
Lineker
(Angl.); 2 ZADETKA: Khairi (Mar.); 1. ZADETEK: Carlos Manuel (Fort.), Smolarek (Polj.), Merry (Mar.), Diamantino (Port.).
y v tretjem polčasu	v tretjem polčasu ^ v tretjem polčasu
Devet ekip že kvalificiranih
CIUDAD MEXICO — Po včerajšnjem kolu (izvzeti sta seveda nočni tekmi) se je že v osmino finala kvalificiralo devet ekip. Braziliji, Danski, SZ, Franciji, Argentini in Italiji so se namreč včeraj pridružile še Mehika, Paragvaj in Belgija. V nadaljevanju SP bo reprezentanca Mehike srečala eno izmed naslednjih e-kip: Bolgarija, Madžarska, Španija, Alžirija in Sev. Irska, Paragvaj pa se
bo v osmini finala spopadel z eno od teh ekip: Poljska, Maroko, Anglija ali Portugalska.
Altobelliju priznali pet golov
CIUDAD MEXICO — Altobelli je sam na vrhu strelcev letošnjega mundiala. FIFA je namreč včeraj sporočila, da je ameriški sodnik Socha tudi tretji gol za Italijo (čisti avtogol Korejca Čho Kwanga) pripisal Altobelliju, ki je tabo s petimi dose-
ženimi goli trenutno najuspešnejši strelec.
Milutinovič oče
CIUDAD MEXICO — Nekaj ur pred začetkom tekme med Mehiko in Irakom je trener domače ekipe Bora Milutinovič postal oče. Žena mu je povila punčko, katero bodo klicali Darinko. To je bilo ime Milutinovičeve matere, ki je umrla meti drugo svetovno vojno.
Krvavo opozorilo ženam
LIMA — Perujski mizar Gualberto Rodriguez je vneto sledil TV prenosu tekme med Argentino in Bolgarijo. Žena, naveličana nogometa, je televizor ugasnila, Gualberto pa je hitro zagrabil za steklenico in ženo udaril po glavi. Za ženo ni bilo več pomoči.
Nič živalskega v Škotih
QUERETARO — V britanski odpravi so Škoti pokazali največ na nogo-
metnem polju, lep vtis pa so pustili tudi navijači, ki so spremljali ekipo-Izkazali so se s petjem, plesi in glasbo. Vse so namočili z rekami piva, v nobenem primeru pa niso presegli meje veselja.
»Totomondiale«
KVOTE
13 (	46 dobitnikov) — 10.803.000 l'r
12 (1.322 dobitnikov) —	374.000 lir
Veselje je malo trajalo
Veselje v južnokorejskem taboru je bilo nepopisno, ko je Chol Soon prvič premagal Gallija in trenutno izenačil rezultat proti Italiji (1:1). Radost pa je trajala le dobrih deset minut, ko je Altobelli znova zatresel mrežo
__________šaša rudolf iz mehike za naše bralce_|
Nasilja še vedno ni konec
Če drži ugotovitev, da življenje v mestih odtujuje, potem to velja vsaj v dvojni meri za Mehiko, kjer je na nekaj desetinah kvadratnih kilometrov toliko prebivalcev kot jih šteje srednje velika evropska država. Predmestje Ciu-dad Mexico je kot dolga neizmerna vrsta pločevinastih barak, kjer življenje v nemogočih higienskih razmerah ni podobno ne življenju na podeželju ali v mestu kot ga pojmujemo pri nas. Vsak dan se v mehiško prestolnico preseli nekaj tisoč ljudi, ki večinoma pripadajo najnižjemu socialnemu sloju. Vajeni življenja v družinskem krogu, kjer je celotna vas sorodstveno
povezana, naletijo na novo okolje, ki s socialnega vidika ni nič boljše od tistega, ki so ga zapustili, vendar dokaj slabše z družbenega vidika, saj so sami v množici tujcev.
Psihološka trauma je na dnevnem redu, prilagoditev v okolje podprole-tariata pa izredno problematična. Čez noč se morajo odpovedati 100-letni vaški tradiciji in kulturi, novo okolje pa jim ne nudi ničesar, s čimer bi izpolnili vrzel. S priselitvijo so torej dvakrat oropani, oropani sanj o izboljšanju ekonomskega položaja, oropani tradicij.
Nič čudnega, če je najpogostejša beseda "chinga", ki ima tudi seksualni prizvok in jo je moč prilagoditi kateremukoli psihološkemu vzdušju. "Chinga" pomeni nasilje, v največ primerih pa posilstvo, torej oropanje
ene bistvenih človeških svoboščin. Kolikokrat so bili domačini »chinga-di« v svoji domovini: z nasiljem so jih zavojevali Azteki, nato Hernand Cortes, ki je porušil, kar je bilo svetega in pobil na desettisoče, in še krvava nadvlada posvetne in cerkvene gosposke, ki je prišla iz Španije. Toda »chinga« se je nadaljevala tudi med revolucijo na začetku sedanjega stoletja.
Nasilje nad campesinom se nadaljuje tudi v sedanjih dneh, ko se iz rodne vasice preseli v megamesto. Spremeniti mora celo naj preprostejše navade. Dekleta so se v rodni vasi ponašala s kosmatimi nogami, saj je to pomenilo, da imajo več španske kot azteške krvi. Mestna moda pa zahteva, da so ženske noge brez kocin, zato se je treba privaditi na britev ali druge kozmetične pripomočke.
Spet polemike med Brazilci
GUADALAJARA — Polemike o So-cratesovih izjavah glede političnih in gospodarskih interesov, ki naj bi pogojevali mundial, so se komaj polegle, ko je v brazilskem taboru spet izbruhnila napetost. Neki dnevnik iz Guadalajare je namreč objavil sliko Casa-grandeja in Alemaa, ki naga od pasa navzgor plešeta sambo in pijeta pivo. Spodaj je bil pripis: »Tako se Brazilci pripravljajo na ponovno osvojitev svetovnega naslova«. Vodstvo je sicer pojasnilo, da so igralcem dovolili odhod na zabavo, vendar kaže, da v Braziliji ne bo manjkalo ostrih pripomb.
V Sonninu praznovali
LATINA — V Sonninu, od koder je Altobelli doma, so vso noč proslavljali zadetka, ki ju je dosegel proti Južni Koreji. Altobellijevi posterji so v vseh izložbah tega zaselka.
Tudi papež pred TV
RIM — V vatikanskih krogih so znali povedati, da si je srečanje med Italijo in Južno Korejo ogledal tudi papež, ki naj bi bil zadovoljen z igro »azzurrov«, vendar naj bi se dobro izrekel tudi o nastopu Južne Koreje.
Mihajlov se ne umika
CIUDAD MEXICO Bolgarski vratar Borislav Mihajlov se ne boji tveganih posegov. Tukaj ga vidimo (na sredini), kako se je pognal nad soigralca Sirakova (levo), da bi do žoge prišel pred Argentincem Valdanom (desno).
Tatovi brez spoštovanja
CIUDAD MEXICO — Manuel Neg-rete, eden izmed najbolj priljubljenih mehiških nogometašev, se ie bežno vrnil na dom po več kot dveh tednih odsotnosti. Presenečen je ugotovil, da so stanovanje medtem obiskali tatovi in mu odnesli za 27 milijonov lir vrednosti.
Brazilci vlagajo predvsem v nepremičnine
SAO PAULO — Brazilski nogometaši svoje zaslužke vlagajo predvsem v nepremičnine. Tako ugotavlja revija »Exame«, v kateri med drugim piše, da nekateri igralci, ki nastopajo v tujini, ne zanemarjajo niti vrednotnic, doma pa vsekakor raje kupujejo stanovanja in stavbe, nekateri, kot na primer Socrates, pa tudi slike, čeprav umetnost zanj naj ne bi bila ena izmed oblik vlaganja.
26 milijonov gledalcev
RIM — Med predsinočnjim srečanjem Italija — Južna Koreja se je življenje na Apeninskem polotoku skorajda ustavilo. Pred televizijskimi zasloni se je namreč zbralo več kot 26 milijonov gledalcev. To je največ, kar so zabeležili.med sedanjim mehiškim mundialom. Številka vsekakor velja za drugi polčas, medtem ko so jih v prvem našteli okrog 25 milijonov.
Bojazen pred neprespanimi dijaki odveč
V soboto se bo za veliko večino naših dijakov zaključilo šolsko leto in bo čas končnih obračunov. Mnogi so zato v teh zadnjih tednih živeli pod stalnim pritiskom odločilnih izpraševanj in šolskih nalogi vsemu temu se je ljubiteljem nogometa pridružila še »težava« pri usklajevanju učenja z gledanjem televizijskih prenosov.
Predvidevanja, da bodo mnogi prihajali v šolo neprespani, da bodo nehote zamenjali slavnega grškega filozofa Sokrata z brazilskim nogometnim asom, so se izkazala za neutemeljena, vsaj po tem, kar smo slišali v pogovoru z nekaterimi predstavniki goriških slovenskih šol. Velika večina jih sicer vse večere prebije pred televizijskim zaslonom, a to je splošen pojav v današnjem svetu.
»Naši otroci se seveda zelo zanimajo za dogajanja v Mehiki in o tem tudi v šoli mnogo govorijo. Vse to pa niti najmanj ne vpliva na vzgojni trenutek, saj se vsi redno učijo in prihajajo v šolo dobro pripravljeni«, nam je povedala ravnateljica osnovnih šol goriškega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva Mirka Braini—Saksida.
Tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko se niso profesorji Prav nič pritoževali, češ da mundial pogojuje učenje. “Vsakdo sledi tekmam v isti meri, kot sledi ponavadi ostalim sporedom. Če se kdo uči skozi vse leto, bo ostal marljiv dijak tudi sedaj,« je dejala ravnateljica Rozalija Simčič— Lojk.
Na tajništvu trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois pa so povedali, da je trenutno glavna skrb dijakov, da popravi-jomorebitne negativne ocene, tako da je o mundialu bolj malo govor. Stvari bi bile morda drugačne, če bi se prvenstvo odvijalo pred nekaj meseci, ko ni bilo na šoli tako »vroče«.
»Trenutno je pouk na šoli nekoliko okrnjen, ker potekajo kvalifikacijski izpiti za dijake tretjega razreda. Če k temu dodamo, da imajo maturanti že dalj časa skrajšan pouk, da se lahko boljé pripravljajo na izpite, lahko sklepamo, da ni nogometno prvenstvo bistveno spremenilo normalnega šolskega življenja«, so nam odgovorili na tajništvu strokovnega trgovskega zavoda Ivan Cankar.
Podobno sliko nam je podala tudi ravnateljica učiteljišča Simon Gregorčič Majda Sfiligoj-Corsi, ki je ob ugotovitvi, da obiskujejo šolo v glavnem dekleta (fantov je samo pet), ki se za nogomet posebno ne ogrevajo, dodala, da so bili prejšnji teden skoraj vsi zadržani na vajah za zaključno prireditev.
Danilo Antoni, profesor matematike in fizike na klasičnem liceju Primož Trubar, je v glavnem potrdil zgornje vtise. »Tudi na naši šoli ni pouk kakorkoli prikrajšan zaradi svetovnega prvenstva. Res pa je, da nekateri posamezniki strastno sledijo tekmam, tako da so v jutranjih urah še vedno z glavo na mehiških igriščih. Ponavljam pa, da je to le stvar nekaterih posameznikov, ne pa splošen pojav«. (mal)
Ameršek: V svetovnem vrhu se ne obetajo spremembe
Pot slovenskega nogometaša Vilija Amerška se je pričela leta 1960 pri Rudarju iz Trbovelj. Šest let je nastopal za pionirsko in mladinsko enajsterico tega društva in ko se mu je iztekel mladinski staž, je prestopil k Olimpiji iz Ljubljane. Pri ljubljanskem prvoligašu je ostal vse do predlanskim, ko je Olimpija izpadla iz prve jugoslovanske lige. Pozabiti pa ne smemo dve leti in pol igranja v Franciji (1977 -1979) pri prvoligašu Angerju. Kljub temu, da je bil z Oblakom med najboljšimi slovenskimi nogometaši, ni imel zadoščenja, katerega si želi prav vsak športnik - nastop za reprezentanco. Bil je prav blizu tudi temu cilju, saj je bil tudi na pripravah B reprezentance. Tudi Ameršek nam je z velikim veseljem odgovoril na nekaj vprašanj o sedanjem mundialu.
Bo prišlo do sprememb v svetovnem nogometnem vrhu?
"Zelo težko. Verjetno kakšnih posebnih rokad ne bo. Najboljše reprezentance bodo prišle v končnico prvenstva. Doslej se je samo taktiziralo: močnejši imajo to možnost, ker edini cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja."
Kaj pa bi povedal o tekmah, ki si jih doslej videl na TV zaslonih?
'Vsi nogometaši so tehnično in še posebej telesno zelo dobro pripravljeni. Igra je več ali manj obrambna, ker je očitno, da štedijo na moči, glede na to, da večina igra na neobičajnih višinskih razmerah. Po končanem prvem
krogu se bo vse spremenilo, ker bo potrebno povsem drugače igrati."
V Mehiki bržkone nastopa nekaj nogometašev, ki jih še posebej ceniš in jih občuduješ...
"Poudaril bi, da je nekaj res dobrih posameznikov. Največ pa je pokazal Maradona, čeprav ima še rezerve. Soliden je tudi Platini. Tako ta dva kot tudi ostali bodo svoje kvalitete pokazali v nadaljevanju mundiala."
Kaj je v ospredju na letošnjem prvenstvu v Mehiki: dobra tehnika, vzdržljivost, napadalne ali pa obrambne značilnosti?
"Najbolj vidna je vzdržljivost, ki je terjala najbolj vestno in metodično pripravo. Posebne razmere in aklimatizacija lahko marsikomu zagodejo, če nanje ni izredno dobro pripravljen. Doslej pa so bile v ospredju obrambne karakteristike. Mislim pa, da je bila tudi izbira reprezentantov prilagojena tem zahtevam."
Prav gotovo je bilo že nekaj prijetnih kot tudi grenkih presenečenj...
"Prijetno so presenetile vzhodne reprezentance, ker so v teh državah dobri poznavalci za metode treniranja in odlične priprave. Presenetili so Sovjeti in tudi Bolgari. Na prvi tekmi so razočarali Madžari, toda težko je že sedaj dajati dokončne sodbe in ocene."
Kot zgleda, bo Bora Milutinovič z mehiško reprezentanco dosegel večji uspeh kot njegov brat Miloš z jugoslovansko. Kako si lahko razložimo to nasprotje?
"Bora Milutinovič, ki je trener Mehike, je imel pri pripravah reprezentance veliko večje ugodnosti kot njegov brat v Jugoslaviji. Biti domačin tako velikega športnega dogodka je za vse izreden motiv. Pri nas pa je izredno težko delati in kaj dobrega ustvariti. Od selektorja je marsikaj odvisno, a vsega niti on ne more narediti in spremeniti. Upati je le, da bo v bodoče boljše."
Kot zahteven televizijski gledalec si zadovoljen s prenosi iz Mehike, saj se na račun le-teh imajo televizijske hiše čeznje zelo pritožujejo?
"Osebno sem zadovoljen, ker nekatere tekme gledamo tudi po avstrijski televiziji. Težav, ki jih imajo tam v Mehiki, pa ne poznam." (G. F.)
Bogat jezikovni zaklad
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES
12.30 Poljska - Anglija (p) KP
^° °0 Brazilija - Sev. Irska LJ 2, KP,
, Rai 1
‘«•00 Španija - Alžirija LJ 2, KP ^2°° Španija - Alžirija Rai 1
JUTRI
J2.30 Brazilija - Sev. Irska (p) KP 4U-°° ZRN - Danska LJ 2, Rai 1, KP
20.00	Urugvaj - Škotska LJ 2, KP
22.00	Urugvaj - Škotska Ral 2
SOBOTA, 14. 6.
12.30 ZRN - Danska (p) KP
NEDELJA, 15. 6.
20.00	osmina finala KP
24.00	osmina finala KP
<yFBS Slovenijašport J
Pojem indijan-stva se v vseh Amerikah danes prej meri kot pripadnost določeni civilizaciji kot pa rasi. Vsakomiir je gotovo padlo v oči, da so mehiški nogometaši bolj drobni od njihovih evropskih nasprotnikov. Poteze na obrazih nekaterih so razkrile tudi rasno različnost. Mehiško prebivalstvo bo v začetku v popolni večini iz rdečekož-cev, do sedanje sestave pa je prišlo s postopno rastjo števila španskih kolonizatorjev.
Kolonizacija se je v začetku 16. stoletja in kasneje srečevala z različnimi stvarnostmi. Španci so v današnji
osrednji Mehiki in na jugu našli dokaj razvita ljudstva z utrjenim družbenim ustrojem. Kolonizacija je bila seveda izredno krvava, sedentarno življenje domačinov pa je nedvomno okužilo tudi nove prišlece in postopoma začelo bližati obe stvarnosti. Drugače je bilo na severu, kjer so domačini živeli zelo primitivno in v glavnem nomadsko življenje. Bili so bolj divje narave in se s slepim pogumom borili proti Špancem ter pri tem utrpeli včasih usodne izgube. Močan pritisk prisilnega uvajanja krščanske vere je korenito zmanjšal veljavo domačih jezikov, ki pa jih med čistimi Indijanci in seveda v bolj odročnih krajih doma še uporabljajo. Jezik Aztekov, ki so bili med vsemi najmočnejši, je bil "nahuatl". Bolj na severu so govorili "otomi". Na delu, ki se nagiba k Tihemu oceanu,
so uporabljali "turasco", na področju, ki se obrača k Atlantiku, pa "huaste-co". Južno od prestolnice so Indijanci govorili "mixteco" in "zapoteco", na jugovzhodu pa jezik "maya". Te glavne skupine so bile zabeljene s številnimi narečji ožjega krajevnega pomena.
Število čistih Indijancev je nemogoče določiti, ker jih je beda zadnjih let skupno z mešanci v velikem številu privedla na rob velemest, kjer se nadaljuje proces rasnega mešanja. Pred kakimi 10 leti so demografi ocenili, da je čistih domačinov okrog 4 milijone, kar je bila tedaj približno petina podeželskega prebivalstva.
Z razliko od kolonizacije v Severni Ameriki so se v Mehiki za mesta in kraje v zelo velikem številu ohranila domača imena.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500 -, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -»žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. junija 1986
Od jutri do ponedeljka bodo v Pulju 2. poletne igre »Alpe-Jadran«
Dosti naših atletov v predstavništvu F-JK
Stroga kazen za Remo in Violo
ZURICH — Disciplinska komisija UEFA je kaznovala Romo na leto dni prepovedi igranja v evropskih nogometnih pokalih, njenega predsednika Violo pa je diskvalificirala kar za štiri leta. Ukrep se nanaša na poskus podkupitve sodnika Vautrota v zvezi s pokalno tekmo med Romo in Dundeejem iz Škotske, katerega je italijanska športna pravica arhivirala zaradi zapadlosti terminov kaznivosti. Roma ima tri dni časa, da vloži priziv, UEFA pa nadaljnjih 15 dni, da se o prizivu izreče.
Dirka po Švici
WINTERTHUR — Domačin Urs Freuler je v Sprintu osvojil prvo etapo dirke po Švici. Na skupni lestvici še naprej vodi Američan Hamp-sten.
Pulj bo od jutri do ponedeljka gostitelj 2. izvedbe poletnih mladinskih i-ger »Alpe - Jadran«, množične športne manifestacije, ki se je udeležujejo mladinci in mladinke do 17. leta starosti iz enajstih dežel, republik in regij Jugoslavije, Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Hrvatski prireditelji pričakujejo rekorden obisk preko 1.000 tekmovalcev in drugih udeležencev. Mladi športniki se bodo pomerili v sedmih disciplinah: moški in ženski atletiki, moški košarki, ženski odbojki, moškem in ženskem namiznem tenisu in jadranju na deski (mešana konkurenca).
Prireditev pa ne obsega le športni del, saj so organizatorji z namenom, da bi igre resnično pomenile priložnost za zbliževanje med tekmovalci različnih narodnosti, pripravili tudi bogat spored srečanj, izletov in skupnega izkoriščanja prostega časa. Vsi udeleženci bodo med drugim obiskali znamenite Brione. Igre, ki so nastale na pobudo dežele Veneto, ki je bila gostitelj prve zimske izvedbe v Auronzu (1. poletno srečanje je bilo pred dvema letoma v Gradcu), žanjejo čedalje več zanimanja med obmejno mladino, svoje sodelovanje pa je letos napovedala tudi dežela Lombardija, ki je prav letos prestopila v delovno skupnost Alpe-Jadran.
V delegaciji Furlanije-Julijske kra-
jine, ki bo v Pulj odpotovala z dvema posebnima avtobusoma, je kar precejšnje število slovenskih športnikov. V atletski reprezentanci sta člana Bora Infordata Mitja Možina in Tanja Kalc, v ženski namiznoteniški ekipi so igralke Krasa Ukmarjeva, Guštinova in Obadova, med moškimi košarkarji je tudi jadranovec Marko Lokar, v ženski odbojkarski reprezentanci pa so članici Mebla Aleksandra Foraus in Lajris Žerjal ter domovka Ivana Roner, ekipo pa je sestavil in jo vodi slovenski trener Aleksander Koren. Skratka, prisotni smo prav v vseh uradnih panogah iger (jadranje je fakultativnega značaja), ka; je vsekakor ponoven do lcaz, da ima naš šport v deželnem merilu dokaj pomembno vlogo.
Vsi tekmovalci bodo bivali v leto-viščarskem središču Verudela, tekmovanja pa bodo v soboto dopoldan in popoldan ter v nedeljo zjutraj. Otvoritev iger bo jutri zvečer ob 21.00, slovesen konec pa v nedeljo zvečer ob isti uri. Povratek v našo deželo bo v ponedeljek zvečer. Tekmovanja se bodo odvijala v Pulju, Fažani in Vodnjanu, atletska prireditev pa bo na obnovljenem atletskem stadionu v Pulju.
Fondriest uspešen
Italijan Maurizio Fondriest je osvojil prvo etapo kolesarske dirke po Italiji za amaterje od Rima do Frosino-neja (121 km). Glavnina je na cilj prispela v zmagovalčevem času.
Državno prvenstvo telesno prizadetih
P. Križmančič tretji v disku
Na prestižni regati Rimini - Krf - Rimini
K uspehu pripomogli naši jadralci
V	soboto in nedeljo je bilo v Rimu 9. državno prvenstvo telesno prizadetih v atletiki. Nastopilo je skupno 320 atletov iz 37 društev iz vse Italije. Tekmovalci so bili porazdeljeni po skupinah.
Pokrovitelji letošnjega državnega prvenstva so bili n: v manj kot senat in poslanska zbornica ter dežela Lazio. Igre pa je otvoril sam papež Janez Pavel BI., ki je prišel na to pomembno športno prireditev.
Organizator iger, ki je Polisportiva Don Oliane že 30 let skrbi za telesni in duševni razvoj mladih prizadetih. Z letošnjo zelo uspelo organizacijo iger, telesno prizadeti iz I-talije upajo, da bodo končno tudi sami prišli do skupnega športnega centra, kot ga imajo že v vseh razvitih državah. V naslednjih dneh, pa se bodo vršila še tekmovanja v sabljanju, lokostrelstvu in košarki. Za nastop na državnem prvenstvu, morajo atleti doseči določene norme.
Naš atlet Pavel Križmančič ki se je uvrstil v finale, je na državnem atletskem prvenstvu v metu diska zasedel odlično tretje mesto s 17,27 metra, (d.gr.)
Košarka: končnica 1. divizije
Prva zmaga Poleta
LA TALPA — POLET 40:68 (23:30)
POLET: Sosič 16 (2:2), Ferluga 9, Malalan 4, Kerpan 4 (1:4), škr-lavaj 2, Persi 16 (2:2), Gantar 4, Hrovatin 4 (2:4), Čebulec, Grgič 9 (3:4).
3 TOČKE: Ferluga 1.
V	prvi tekmi »play-off« 1. divizije je Polet že od vsega začetka pokazal tehnično premoč in večjo voljo do zmage. Z Adrijanom Sosičem na čelu si je Polet v prvi polovici tekme z dobro obrambo pridobil 10 točk prednosti. Drugi polčas se je prak-
tično odločil v prvih 10 min., ko so si Openci priborili 20 točk prednosti. Polet se je izkazal kot zelo uigrana ekipa, ampak fizično slabo pripravljena. V naslednjem kolu (danes ob 19.30 v Ul. Cobolli proti miljski ekipi CGI) bomo imeli priložnost videti, v katero ligo res spada.
(A. Vremec)
Pohvala mladim Juventine in Mladosti
ZAČETNIKI
ĆORMONESE — JUVENTINA 1:0
JUVENTINA:	Grendene, S. Fer-
folja, Kobal, Devetak, Peršolja, Pe-tejan, Koršič, Sellan, Dario, Gergolet (A. Ferfolja), Marko Petejan (Narduzzi).
Juventina je v zadnjem prvenstvenem srečanju doživela tesen poraz v Krminu, proti ekipi, ki je na prvem mestu lestvice. Sam potek srečanja pa je potrdil, da sta si bili ekipi enakovredni, saj so domačim zmagoviti zadetek dosegli v zadnji minuti tekme.
Velja poudariti, da so se igralci Juventine v tem prvenstvu povsem izkazali, za kar gre v prvi vrsti zasluga vodstvu in trenerju ter igralcem samim, ki so skozi celo prvenstvo pokazali veliko resnost.
CICIBANI
FINCANTIERI — MLADOST 1:1
MLADOST: Zanier, Lakovič, Devetak, Lavrenčič (Gergolet), Zampar, Ferfolja, P. Gergolet. (M. Ferfolja, A. Gergolet, Ferletič, Pahor).
V zadnjem prvenstvenem srečanju so cicibani Mladosti igrali neodločeno v Tržiču, čeprav bi si po prikazani igri zaslužili kaj več. Kljub temu pa je treba povedati, da so v teku prvenstva, še posebej v končnici, pokazali, da so enakovredni prvim na lestvici.	M. P.
Pred kratkim se je zaključila prestižna večdnevna regata Rimini -Krf - Rimini za velike jadrnice z velikim uspehom slovenskih jadralcev. V kategoriji Alfa je namreč jahta »Show 42«, ki jo sponsorizira Ippodromo Montebello (lastnik je predsednik hipodroma Augelli, graditelj pa Barberis), osvojila odlično prvo mesto. Lep del posadke so člani JK Čupe in sicer Aleks Bezin, Boris Grilanc in Dario Benci, ostali člani posadke pa so Boris Pertot, Sandro Ghersi, Roberto Benvenuti, Mauro in Doriano.
Jadrnica »Show 42« je plovila celih osem dni in je skupno prejadrala kakih 1200 milj. Na poti od Riminija do Krfa so imeli jadralci še precej ugodne vremenske pogoje, na poti nazaj pa so se ti poslabšali, soj so se celo znašli v morskem viharju. Jadrnica »Show 42« s člani
JK Čupa je na koncu osvojila tudi odlično skupno 9. mesto na kakih 35 bark, kar te potrjuje dobro pripravljenost naših jadralcev.
Aleks Bezin in Sandro Ghersi se bodo v kratkem udeležili znamenite regata »500x2«, pač z isto jadrnico, ki jo sponsorizira Ippodromo Montebello. Regata od Caorl do Su-šaka in preko otokov Tremitov spet do Caorl so bo začela 22. t.m.
Tudi naša jadralca
V nedeljo je Club nautico diteggia organiziral regato v razredu optimist, veljavno za področno prvenstvo. Na vrsto prideta še dve. Tekmovalcev je bilo 83, mod temi tudi dva Sirenina in sicer Certa Meucci in Karlo Ferfolja. Jadralci so izvedli samo en plov, ker je bilo zelo malo vetra in se je regata zavlekla do 17. ure, startali pa
so ob; 10. uri zjutraj. Ferfolja se je odlično odrezal, Meucci jeva pa je imela malo manj sreče.
Končna lestvica: 1. Bonifacio (SV BG), 2. Rocchelli (SVBG), 3. Paoletti (SVBG), 8. Karlo Ferfolja (Sirena), 30. Certa Meucci (Sirena).
M. Ferfolja (Sirena) odličen
Na jezeru S. Croce pri Bellunu je bila regata v razredu laser, veljavna tudi za področno prvenstvo. Organizator je bil Club nautico Alpago. Udeležencev je bilo 12 in čeprav maloštevilni so bili zelo kompetitivni. Za Sireno je jadral Maksi. Ferfolja, ki je bil odličen četrti. Izpeljali so dve izkušnji, pihal je zelo močan veter.
LESTVICA: 1. Tarabocchia (Jachting club Adriaco), 2. Mulas (Jachting club Adriaco), 3. čeme (Adriaco), 4. Maksi Ferfolja (Sirena).
SELEKCIJE PROTI PRVAKOM
»Dečki« Bora odlični
BOR ADRIAIMPEX — ALL STARS 83:69 (45:26)
BOR: Prelec 2, Daneu 1U, Berdon
3,	Arena 22, Oberdan 13, Sterni, Presi, Bajc 3, Deheljuh, Ažman 26, Pavlica
4,	Legiša.
ALL STARS: Tomasini 6, Ragaglia
12,	Coppola, Pasquato 10, Baretti 19, Grisoni, Pitacco 4, Bartole 8, Capezza, Pemich 2, Villanovich 8.
Na 1. maju so se začela srečanja med pokrajinskimi prvaki in selekcijami najboljših igralcev. V prvem dnevu so stopili na igrišče Borovi dečki, ki so povsem zasluženo premagali e-kipo Ali Starš. Tekma je bila lepa predvsem v prvem polčasu, ko so borovci igrali bolj sproščeno.
Spored tekem: danes 12. 6. 86 ob 21.00 Stefanel - Ali Starš kadeti; jutri
13.	6. 86 ob 21.00 Bor - Ali Starš propaganda. (Luka Furlan)
Zelo uspela športna prireditev
Druga izvedba zamejskega moškega prvenstva v miniodbojki je žela med mladimi tekmovalci res lep uspeh, organizacija KD Briški grič ob sodelovanju odbojkarske komisije pri ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Občine Števerjan pa
je bila res brezhibna
Atletika za goriške osnovnošolce
Na Rojcah 145 naših otrok
Plavalni tečaj ZSŠDI v lipiškem bazenu
Ronee z uspelim tekmovanjem
PO ODBOJKI ŠE ZA NOGOMET
Povečano zanimanje doberdobske šole
OŠ VORANC — STRACCIS 2:4
STRELCA: Gergolet P. in Zampar.
POSTAVA: Zanier, Lakovič, Lavrenčič, D. Gergolet, M. Gergolet, Zampar, A. Ferfolja in P. Gergolet.
Zanimanje za medšolsko športno dejavnost se je v doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu povečalo. Po ženski odbojki si utira pot tudi nogomet. Zaenkrat sta obe stvari še zelo okrnjeni, vendar upati je, da bo v prihodnjih letih več množičnosti na medkrajevnih šolskih tekmovanjih.
Ekipa 4. in 5. razreda šole Vo-ranc iz Doberdoba je prejšnji teden sodelovala na nogometnem prvenstvu. Poleg učiteljev Korošc~ in Cotiča, ki sta spremljala učence, je sodeloval še domačin Genko Ferfolja. Ta je namreč trener cicibanove ekipe pri ŠZ Mladost in igralce prav dobro pozna.
Tokrat pa se šolska ekipa ni obnesla. Pri Stražicah je namreč doživela poraz, čeprav se je enakovredno kosala na igrišču.
V torek je bito na goriškem atletskem stadionu na Rojcah vse živo. Med sabo so se namreč pomerili učenci četrtih in petih razredov osnovnih šol goriškega območja. To tekmovanje je bilo zaradi radioaktivnosti dvakrat preloženo. Otroci osnovnih šol so se pomerili v treh panogah: teku na 50 m, metu lažje krogle in skoku v daljino. Bile so prisotne skoraj vse šole obeh slovenskih ravnateljstev in skupaj je nastopilo okoli 145 učencev.
Tek na 50 metrov:
1. Matija Marassi (Župančič) 7”44; 2. Marko Legiša (Gruden) 7”48; 3. David Gergolet (Voranc) in Elena Bri-sco (Župančič) 8’’09; 5. Katja Sfiligoj (Abram) 8”11; 6. Alan Devetak (Župančič) 8”15.
Met žoge:
1. Mario Korečič (Župančič) 38 m; 2. Roberto Paoletti (Župančič) 35,7Qm; 3 Denis Devetak (Vrh) 34,40 m; 4. Martina Bevilacqua (Župančič) 33,50
m; 5. Boris Sfiligoj (Župančič) 33,40 m; 6. Sebastiano Meniš (Domen) 33,30 metra.
Skok v daljino:
1. Nataša Radetti (Gruden) 445 cm; 2. Marko Legiša (Gruden) 413 cm; 3. Simon Čemic (Vrh) 374 cm; 4. Roberto Paoletti (Župančič) 372 cm; 5. David Gergolet (Vorartc) 371 cm; 6. Mario Korečič (Župančič) 365 cm. Lestvica po šolah:
1. OŠ Župančič (Gorica) 30 točk; 2. OŠ Gruden (Jamlje) 17; 3. OŠ Vrh 8; 4. OŠ Voranc (Doberdob) 2; 5. OŠ Abram (Pevma) 1: 6. OŠ Domen (Sovodnje) ;	7. OŠ Bevk (Gorica),
Romjan, Gradnik (Števerjan), Podgo-ra in Pregelj (Rupa).
OŠ Župančič iz Gorice je zasedla letos prvo mesto. Treba pa je omeniti, da je to šola, ki ima največ učencev. Prijetno so presenetile manj številne šole, posebno OŠ Gruden iz Jamelj in Oš z Vrha. Kljub izredno nizkemu številu učencev, sta se prebili na odlično drugo oz. tretje mesto. (MAL)
V torek se je z zaključnim tekmovanjem končal plavalni tečaj, ki ga že vrsto let uspešno organizira v lipiškem bazenu Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Tečaja se je letos udeležilo skupno 84 otrok, od katerih je bila skoraj polovica iz otroškega vrtca in iz prvega razreda, kar je povzročilo precejšnje težave organizatorjem in učiteljem. Ne glede na to pa je tečaj popolnoma dosegel svoj namen, saj je prav zaključno tekmovanje dokazalo viden napredek, ki so ga dosegli vsi tečajniki, od najmlajših, ki so se pogumno pedali v vodo, do najstarejših, ki so dosegli tudi dobre časovne rezultate.
Po zaključku tekmovanja je vse prisotne pozdravil predsednik TO ZSŠDI Jure Kufersin. Vsak tečajnik je prejel priznanje in značko, trije najbolje u-vrščeni pa kolajne. V posameznih kategorijah so zmagali:
Otroški vrtec: deklice — Karin Mez-
gec, dečki — Miha Babje; 1. razred: , deklice — Ines Rossanese, dečki — Damjan Gregori; 2. razred: deklice — Martina Kufersin, dečki — Martin Vi-dali; 3. razred: deklice — Adrijana Longo, dečki — Marko Metlika; 4. razred: deklice — Katerina Kalc, dečki — Devan Grgič; nižja srednja šola: dečki — Andrej Pavatich.
(kg)
Cristiani
nov delegat CONI
Leonardo Cristiani je nov deželni delegat CONI. Nadomestil bo pfe-rano preminulega Enza Civellija. Nov deželni odbor pa sestavljajo: Emilio Felluga, predsednik pokrajinskega odbora Trst, Giordano Gregoret, predsednik deželne bezbolske zveze, Norino Jacobucci, predsednik deželne košarkarske zveze in Diego Meroi. predsednik deželne nogometne zveze-