Poitnlna platana v gotovini V Ljubljani, petek 22. decembra 1939 Napovedi o koncu diplomatskih zvez med Francijo in Anglijo ter Sovjeti Splošna mobilizacija v Afganistanu proti Sovjetski Rusiji Pariz, 22. dec. o. Francoski politični krogi zagotavljajo, da sta Francija in Anglija v načelu sklenili pretrgati diploma-tične odnošaje z Rusijo. Ta sklep bo izveden še prej, preden bodo začeli pošiljati Finski znatne količine vojnega materiala. Rim, 22. dec. m. Radio Rim poroča iz Kabula: Na včerajšnji seji je afganistanska vlada sklenila, da se razglasi splošna mobilizacija. Vlada je takoj odredila, da se • nkoj pošljejo novi oddelki na pomoč četam, ki se že delj časa zbirajo na sovjetski meji. Do tega sklepa afganistanske vlade je prišlo, ker je Sovjetska Rusija kmalu po začetku sedanje vojne v Evropi začela /.hirati velike oddelke svoje vojske ob afganistanski meji ter hkratu poživila svojo propagando med divjimi gorskimi plemeni. Zdi se, da je do sklepa afganistanske vlade prišlo na zahtevo Anglije, ki računa, da bi Sovjeti ob kaki priliki skušali zasesti Afganistan, odkoder bi nevarneje ogrožali severno Indijo. Poročila o ustavitvi diplomatskih odnošajev med Francijo in Anglijo ter Rusijo, o angleški in francoski pomoči, o zbiranju francoske in angleške vojske v Siriji, o vojaških pripravah Turčije ob sovjetski meji pričajo, da utegne priti v sedanji vojni v kratkem do novih preobratov, če ne celo do vojne med Anglijo, Francijo, Turčijo in njihovimi zavezniki ter med Sovjetsko Rusijo. Bern, 22. dec. o. »Neue Ziiricher Zeitung« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Ankari s turškim zunanjim ministrom Sara-dzoglom. Saradzogln je med drugim dejal: »Ustavitev pogajanj v Moskvi ni niti najmanj skalilo zgouov inskega prijateljstva med ltusijo in Turčijo. V sedanjem trenutku ni želje, da bi se ta pogajanja nadaljevala, toda vrata za ta pogajanja so široko odprta. Podpis ankarskega pakta ni v protislovja s turško politiko, kajti pogodba med Turčijo, Anglijo in Francijo ni naperjena proti nobeni tretji državi. Turčija je_ odločena, da bo izpolnila vse obveznosti, ki jih je prevzela po sporazuma v Mon-treuxu glede morskih ožin. V tem trenutku Turčija nima namena porabiti vseh kreditov, ki ji jih je dovolila Anglija. Turčiji ne preti nobena nevarnost od Sovjetske Rusije. Nedavno so se začela gospodarska pogajanja z Nemčijo. Kar se tiče politike balkanskih držav, to je Turčije, Grčije, Romunije in Jugoslavije, se te države popolnoma strinjajo s turškim stališčem. Vesti 22. decembra Študentje z vodilnih angleških vseučilišč so po slali poljski vladi v Parizu brzojavko, v ka teri izražajo nejevoljo nad tem, da so nemški' oblasti zaprle večino profesorjev na vseučili šču v Krakovu ter jih poslale v koncentracij ski tabor. Ameriška vlada je sklenila prepovedati izvoz le tal v vse tiste države, katerih vojska napada iz zraka civilno prebivalstvo. Ta ukrep je naperjen zlasti proti Sovjetski Rusiji. Nemška vlada je odpoklicala svojega poslanika in več njegovih sodelavcev iz Toki ja. Zdi se, d;’ so klicani na odgovor, zakaj niso znali preprečiti oddaljitve Japonske od Nemčije. Javno zborovanje za Finsko je bilo v New Yorku. Na njem je govoril župan mesta La Guardia ki je dejal, da nihče ne more ostati nevtra len, kadar teptajo nasilniki čast in osnovne človeške pravice. Redni letalski promet med Rimom in brazilsko prestolnico Rio de Janeiro se je začel včeraj. Ce pojde po sreči, bo prvo italijansko letalo dospelo v Rio na sveti večer. Nemški kancler Hitler in njegov zunanji minister Ribbentrop sta včeraj brzojavno čestitala Sta linu za 60 letnico. Argentinska vlada je izdala odlok, da je moštvo potopljene nemške križarke »Admiral von Spee« internirano. Nemška vlada pa proti temu odloku protestira. Včeraj so v Belgradu zaprli lepo razstavo nemške knjige, ki je bila deležna tolikega obiska, da so jo moralj za tri dni podaljšati. Pet angleških bojnih ladij in podmornic je zaprlo vhod v ameriško pristanišče Verglades na Floridi, kamor se je zatekla nemška petrolejska ladja »Arauca«, katero hočejo zajeti. Anglija in Francija porabita za svoja naročila v Združenih držvah 1,000.000 dolarjev dnevno. Ta naročila plačujeta z denarjem, ki ga imata naloženega v Ameriki. Nemčija in Romunija sta včeraj podpisali trgovinski sporazum za 1. 1940. Sporazum do'oča, da bodo računali za 1 marko 49 romunskih lejev. Nemci 60 zahtevali razmerje 1 :60. Angleške pomorske nadzorstvene oblasti so predvčerajšnjem ustavile 62 nevtralnih ladij in jih preiskujejo, če ne vozijo nemškega blaga. Predsednik finske republike je podpisal sklep o internaciji sumljivih ljudi. Švedski parlament je sprejel zakon, s katerim uvajajo obvezno delovno službo za vse enoške od 17. do 70 leta. Do novih eksplozij, katere so povzročili irski revolucionarji, je prišlo včeraj po raznih angleških mestih in tovarnah, ki delajo za državno obrambo. Francoske oblasti so spet postavile pred vojno sodišče 48 komunističnih agitatorjev, ki so obtoženi veleizdaje in rovarjenja proti Franciji po naročilu in plačilu iz Moskve. Predsednik francoske vlade Daladier je včerai sprejel italijanskega poslanika v Parizu in imel i njim dolg posvet. Poveljnik angleške podmornice »Salmon«, ki je uničila neko nemško križarko, je dobil visoko odlikovanje od angleškega kralja. Finski olimpijski odbor uradno sporoča, da so vesti o odpovedi olimpijskih iger v Helsinkiju neutemeljene. Finski odbor za pripravo iger posluje naprej. Romunska vlada je na svoji zadnji seji sklenila zapreti dva bivša poslanca Narodne kmet. stranke, in sicer poslanca Lazaria in Leučučija. Oba sta znana kot ožja sodelavca Maniua. Obenem fe vlada določila za njuno bivališče va6 Lui, kamor so pošiljali prej internirane člane Železne garde, Finci so danes brzojavno poklicali dva ameriška zdravnika specialista za tifus. To sta dr. Henrik Spencer in dr. Mareille, ki se zdaj mudi v Berlinu. 7di se, da je izbr hnil tifus v Helsinkiju. Dr. Laza Markovič vedno bolj osamljen Belgrad, 2i. decembra, m. Po zadnji konferenci ravosodnega ministra dr. Laze Markoviča, na ateri je bil izvoljen novi delovni odbor z nalogo, da nadaljuje ministrovo akcijo, je dozdaj izjavilo že več uglednejših radikalov, izvoljenih v omenjeni odbor, da izvolitve ne sprejmejo. Današnja »Politika« objavlja spet več izjav vplivnih radikalov, ki odklanjajo izvolitev v novi delovni odbor, ter pravijo, da ostanejo še dalje zvesti predsedniku svoje stranke Aci Stanojeviču in njegovemu Glavnemu odboru Angleški vo|n; plen London, 2.. dec. o. Nemški potniški parnik »Cap Nortec od 30.600 ton, katerega so angle-ške ladje zajele pred tremi tedni ob južnoafriški obali, je prispel v angleško luko z vsem tovorom. Imel je_ veliko količino kave, tobaka, riža in drugih življenjskih potrebščin. Do sedaj so Angleži zajeli nad 1,000.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno za Nemčijo. Včeraj sta se potopili dve nevtralni ladji, m to: »Maas«, 1450 ton, in ladja »Adolf Bratil«. u , .V?0!. ?. »Maasc pogrešajo 7 ljudi, ki so izgubili življenje pri eksploziji. Ostale je rešil angleški parnik. Od »Adolfa Brathac pogrešajo 5 ljudi, 16 preživelih pa so izkrcali v Holandiii. Za Stalinovo 60 letnico - novi porazi rdeče vojske na Finskem Tudi na skrajnem severu so Finci zavrnili nevarni sovjetski napad Zvišan e uradniških plač - na Madžarskem Budimpešta, 22. dec. Madžarska vlada je objavila uredba, s katero povišuje plače državnih uradnikov in upokojencev. Po tej uredbi bodo od prvega januarja 1940 dobivali državni uradniki in upokojenci spet tiste plače, ki so jih imeli pred znižanjem plač. Te prejšnje plače so bile 10—12% višje od sedanjih. Razen tega se bodo zvišali za 5% plačo tistim uradnikom, katerih prejemki prej sploh niso bili znižani, ali pa so bili znižani za manj kakor 5%. V uredbi je tudi določba, ki daje mestnim občinam pooblastilo, da povišajo plače tudi mestnemu uradništvu. Angleška vlada Je uradno pr.mala češki narodni od&or ‘li6n'don, 22. dec. A A. Reuter: Bivši predsednik česl. republike dr. Beneš je poslal dne 20. dec. lordu llalifaxu pismo, v kater rau sporoča sestavo česl. narodnega odbora osmih, ki je pboblaščen predstavljati češko-slovaški narod ter sporazumno z angleško vlado sklepati o ustanovitvi čsl. armade v Francciji. Odbor sestavljajo dr. Beneš, general Ingr, Osuski, Outrata, Ripka, msgr. Šramek in general Villet. Lord Halifax je odgovoril dr. Benešu, da angleška vlada priznava odbor in da mu bodo posamezna ministrstva nudila potrebno podporo. Tudi Madžarsko davi nevtralnost Budimpešta, 22. dec. m. Madžarski vladni krogi se zadnje čase zlasti bavijo z vprašanjem o prehrani ljudstva. O tem piše tudi uradno glasilo vladne stranke ter se zavzema za ustanovitev osrednje organizacije, ki bi to kočljivo vprašanje v sedanjih časih reševala. Organizacija, ki jo misli ustanoviti madžarska vlada, ne pomeni še omejitve prehrane in uvedbe nakaznic. Toda vladni krogi vendar že mislijo na to, da bi uvedli dvakrat na teden brezmesne dneve ter posebne vrste kruh za vse. Pred pris!lno ureditvijo cen za živila Belgrad, 22. dec. m. V zvezi s skorajšnjim sprejetjem uredbe o nadzorstvu nad cenami poučeni krogi zatrjujejo, da bodo po tej uredbi določene najvišje dovoljene cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam. Belgrad, 22. dec. m. Uprava belgrajske mestne policije, ki je županu Gjuričiču izročila 478.024 dinarjev, kolikor so pri zadnjih nabiralni akciji mestne reveže nabrali belgrajski stražniki. Belgrad, 22. dec. m. Po snočnji seji ministrskega sveta je podpredsednik vlade dr. Maček odpotoval v Zagreb in bo na svojem posestvu v Kupincu prebil čez božične praznike. Danes bodo verjetno odpotovali iz Belgrada tudi vsi drugi mj. nistri-katoličani, večinoma na svoje domove. Vatikan, 21. decembra. A A. Stefani: Po sprejemu italijanske vladarske dvojice, je sv. oče Pij XII. sprejel še njuno spremstvo. Pri tej priliki je imel naslednji nagovor: »Slovesni obisk, ki sta ga naredila kralj in cesar ter vzvišena soproga s svojim uglednim in sijajnim spremstvom, ponavljajoč tako obisk, ki sta ga pred 10 leti naredila mojemu nenadkrilji-vemu predniku, s katerim sta znala dostojanstveno pomiriti cerkev in državo — me je ganil zlasti zato, ker je bil tik pred božičem in ker je že zdaj osvetljen s sijajem bližajočih se velikih praznikov usmiljenja. Njuni veličanstvi sta me obiskali v trenutku, ko druge narode stresa vihar ali pa trepetajo pred nevarnostmi vojne. Italija, ki jo vodi modra roka njenega kralja in cesarja po zaslugah svojih voditeljev še dalje živi mirno življenje, posvečena delu in prežeta z duhom katoliške vere ali složnostjo vseh svojih sinov. London, 22. dec. o. Finska vojsk« je na vseh delih odbila sovjetski veliki napad, s katerim so Rusi hoteli izvojevati luk odločilen uspeh im. Stalinovo 601etnico. Mannerheimova črta je še vedno nedotaknjena in so vse sovjetske napade z uspehom odbili. Na srednjem bojišču so sovjetska letala napadla tabor finskega vrhovnega poveljstva. Ta napad jim ni uspel ter so jih pregnali z protiletalskim topništvom in z letali. Včeraj je letelo nad finskim ozemljem nad 150 sovjetskih letal. Letalski napadi 60 bili odbiti sko-ro v V6eh mestih ob južni obali. Pri teh napadih je bilo 30 civilistov ubitih in večje število ranjenih. Bombniki so zadeli tudi tri bolnišnice, drugače pa je stvarna škoda v primeru s tolikimi napadi zelo majhna. Na skrajnem severu so Finci ustavili sovjetsko napredovanje ob reki Plat« v pokrajini okoli Pet-sama. Zato se morajo Finci zahvaliti zlasti udejstvovanju oddelkov za 6ovijetsko vojsko, ki so sistematično uničevale ozadje sovražne fronte. V pokrajini pri Satli so sovjetske čete po tridnevnih ogorčenih bojih in silnih izgubah v razsulu. Ob cesti Kenijervi—Kuolajervi so Rusi pustili čez 100 av- Washington, 22. dec. m. Ameriška vlada je na svoji včerajšnji popoldanski seji sklenila, da je prepovedana ne samo izvoz letalskega materijah in že narejenih letal v Sovjetsko Rusijo, temveč tudi prodaja vseh načrtov in tehničnih obvestil, ki služijo pri izdelavi letal. Hkratu je ameriška vlada sklenila uvesti tako prepoved proti Japonski, čeprav je jaf>onska vlada zadnje časa dovolila plovbo po reki Jangtse, da bi pokazala dobro voljo za začetek pogajanj z Združenimi ameriškimi državami. Ta sklep ameriške vlade samo potrjuje, da v USA vztrajajo pri svojem prejšnjem stališču ter od Japonske zahtevajo popolno poroštvo za varstvo ameriških koristi na Kitajskem. Buenos Aires, 22. dec. NDB. Poveljnik vojne ladje »Admiral Graf v. Spee«, Hans Langs-dorf, je bil pokopan včeraj popoldne. Svečanemu pogrebu so prisostvovale velike množice ljudi. Langsdorf je bil pokopan na nemškem pokopališču, četo argentinskih mornarjev mu je izkazala zadnjo čast. Pogreba se je udele- • /*,a ,vera. ki je stoletja vodila slavni dom savojske dinastije, jo vodi tudi danes, ter je savojski »riž sijajno znamenje te vere.« Sv. oče je nato blagoslovil vladarsko dvojico, predsednika italijanske vlade in druge njene člane ter «raljevo in kraljičino spremstvo. Končno je papež Pij XII. dejal: Naj Vsemogočni še dalje vodi s svojo roko usodo italijanskega naroda, ki nam je tako drag in tako blizu. Naj Vsemogočni podari tudi v bodoče modrost, opreznost in slogo, ki bo omogočila trajen mir med vsemi narodi, mir, ki bo časten in trajen.« Sv. oče Pij XII. bo vrnil osebno obisk kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III. ter kraljici Jeleni 28. t. m. Po Jetu 1870 bo tokrat prvič, da bo papež objskal italijanskega vladarja. Dozdaj je takšne obiske vračal italijanskemu vladarju v papeževem imenu vatikanski državni tajnik. tomobilov. Med njimi so tovorni avtomobili z življenjskimi potrebščinami ter cele kuhinje. Finci so dosegli ta uspeh, ker ®o uničili z nenadnim napadom celo sovjetsko divizijo tako, da so Rusi morali obrniti smer svojih napadov. Finci so se polastili velikega vojnega plena, v glavnem orožja in avtomobilov. Fincem so padle v roke tudi številne sovjetske zastave. Finska letala so spet uspešno bombardirala železniško progo Murmansk—Leningrad. Nad Viborgom je bilo sestreljeno neko sovjetsko letalo. Uradno potrjujejo, da je bila pred tremi dnevi ob karelijski obali hudo poškodovana 22.000 tonika sovjetska bojna ladija »Oktoberska revolucija«. Ladja je nesposobna za samostojno plovbo ter so morali rušilci vleči na popravilo v Krons^adt. Posebnega pomena za Fince je odboj rdečega napada na severu, kjer so Sovjeti^ s silno premočjo skušali predreti do norveške meje ter odrezati ta del Finske od ostale države. Tja so poslali v boj najboljše čete, Finci pa so s spretnim umikom dosegli, da so si Sovjeti upali predaleč, nato pa so jih Finci stisnili z obeh strani ter dve diviziji njihovih prednih oddelkov popolnoma uničili. Pri tem so zajeli 8 težkih tankov, veliko pa so jih uničili. S tem sklepom ameriške vlade bo močno prizadeta sovjetska letalska industrija, ki je ne le motorje marveč tudi načrte in razne dragocene merilne priprave uvažala iz Amerike. Vsa novejša sovjetska vojna letala so bila izdelana po ameriških načrtih. Amerika bo odpoklicala iz Sovjetske Rusije vse svoje strokovnjake, ki so bili doslej zaposleni v sovjetskih tovarnah. Sovjetskim inženirjem, ki so prakticirali v ameriških tovarnah, pa so odpovedali ob začetku napada na Finsko. Ta ameriški sklep pomeni znatno posredno pomoč za Finsko, ki bo razen tega dobivala lahko vse vojno blago iz amerike. žilo 40 častnikov in 500 mornarjev vojne ladje »Admiral Graf v. Spee«. Preden je evangelski pastor imel žalni govor, so častniki argentinske vojske izrazili nemškemu veleposlaniku svoje sožalje. Po pastorjevem govoru je nemški veleposlanik von Termann položil Hitlerjev in Ribbentropov- venec na grob. Poslanik je imel krajši govor, v katerem je slavil Hansa Langs-dorfa, ki bo živel še naprej kot svetel zgled obrambnega boja, ki je vsiljen Nemčiji. Na koncu je spregovoril odposlanec zveze argentinskih pomorskih častnikov, ki je naglasil, da je Argentinija ponosna, da v njeni liniji počiva ta nemški junaški mornar. Veliko francosko posojilo Kitajcem Pari*, 21. dec. m. Francoska vlada je izjavila, da je pripravljena odobriti Kitajski 450,000.000 fr. posojila za zgraditev železnic v kitajski pokrajini Junan. — Na mednarodnem denarnem trgu je ta vest vzbudila nenavadno presenečenje, ker so vsi mislili, da Francija zaradi svoje vojne z Nemčijo nima več toliko denarja na razpolago, da bi lahko dajala posojila tujim državam. Naročajte in širite Slovenski dom! Papežev nagovor pri sprejemu italijanske kraljeve dvojice Sv. oče bo vrnil obisk osebno 28. decembra Nova obsodba sovjetskega napada na Finsko Amerika je prepovedala izvoz letal in letalskega materijala v Rusijo Pogreb poveljnika nemške križarke »Admiral graf Spee" Eugen d* Albert: ..Nižava" Snočnja premiera d’Albertove glasbene drame v dveh dejanjih in s prologom, »Nižave«, pomeni nov, odličen uspeh ljubljanske opere. Občinstvo, ki je bilo pri predstavi, že po prologu ni šte-dilo s priznanjem, po prvem dejanju in ob koncu pa je nagradilo izvajalce z navdušenim ploskanjem, ki se ni utegnilo poleči prej, ko so v dvorani ugasnile svetilke. Uspeli večer je bil še dolgo časa 6nov za zanimive komentarje m razgovore, ki so vsi izvenevali v priznanju in laskavi pohvali. Eugen d’ Albert je * »Nižavo« prav gotovo ustvaril eno najvidnejših in najpriljubljenejših del, kar jih pozna operna literatura verističnega sloga. Verizem si je bil nadel nalogo in se ravnal po maksimi, da morata odbelava besedne podlage in glasba podajati življenjske zgodbe in okoliščine v slogu, ki kar se da zvesto odgovarja vsakdanji, ne-potvorjeni in nekorigirani resničnosti. Po eni plati pomenjajo naloge in devize, kakor so 6i jih bili zastavili veristi, nekakšno iskanje zlate sredine med besedo in glasbo, iskanje ravnovesja med obema elementoma, po drugi plati pa dosega v efektu izredno moč, ker je ta način že po prirodi sposoben, d* veže poslušalca v dvojni meri in ga podreja z osvajalno sugestivnostjo. Pri »Nižavi« so, kar zadeva koncepcijo libreta, ki ga je bil po Guimeri napisal Lothar, prav gotovo še močno opazne sestavine, ki soupadajo z bistvenimi lastnostmi kakor jih razodeva romanticizem. Vendar je d’Albertova glasba toliko čista v smislu verizma, da te sestavine v odločilni meri Satira. D’ Albertova glasba sicer ni dosledno izvirna, mnogokje zazveni človeku stara, znana melodija, polno je reminiscenc in asociacij na druge avtorje, ni to glasba, ki bi odkrivala nov svet, vendar je prikupna, ker je melodiozna in učinkovita, zna slikati in ustvarjati razpoloženja ter na več mestih razodeva tudi genialne zametke. Premiera pomeni uspeh pevcev-igralccv, reži-serja-debutanta E. Freliha, dirigenta dr. Švare in njegovega orkestra. Glavni vlogi sta bili poverjeni Marčecu kot pastirju Pedru, in Bačičevi kot Marti. Lahko trdimo, da pomeni vloga Pedra za Marčeca pomemben uspeh, saj je nalogo rešil prav dobro. S sugestivno igro in z dramatskim akcentuiranjem arij je dosegel, da poslušalec v toku dogajanj pozablja na njegov manj sposobni pevski organ ter se prepušča vplivu njegove igre. Bašičeva je znala z enako spretnostjo učinkovati v nostalgično senčenih, sladkih arij kakor v izbruhu strasti in obupa, kjer je njen gla6 dobival v barvi kovinski sijaj. Tudi igralsko pomeni njena vloga odlično kreacijo. V tej mladi akterki je mnogo pristnega ogaja, velika moč vživljamja in dovolj psihološkega smisla, ki ji daje možnost, da iz literarne osebe na odru ustvari živo, prepričljivo osebnost Rutiniran, v obeh smereh, igralsko in pevsko dozorel lik Sebastiana nam je predstavil V. Janko. Vedno porabnejša postajata — ne samo pevsko, ampak tudi igralsko — A. Orel in M. Dolničar. Kot Tommaso je A. Orel zapustil snoči najugodnejši dojem. Ribičeva je snoči dokazala, da vloge razume zelo prirodno in iih pravtako tudi izoblikuje, pri čemer ji na odru mnogo pomaga velika izkušnja V pevskem pogledu je zlasti odlična njena iz-gorjava. Kljub razmeroma šibkemu glasu razumeš lahko vsako besedo. Značilno za šolo je dejstvo, da moški v našem opernem gledališču skoraj domala V6i, zlasti pa Janko, Orel in Dolničar ter tudi Franci, oblikujejo besede svetlo, odprto moderno, medtem ko jih večina ženskega ansambla temnj in zapira, zamolklo peti vokali pa uklepajo besedo kakor bi jo pehali v ječo, namesto da bi ji poskrbeli za čim večje slušno območje. V krajših vlogah je uspešno nastopil še S. Banovec. Pepa, Rosalia in Antonia pa so poleg srečnih, zapustile tudi dokaj nerodnih dojmov z burnostjo, ki naj bi bila prirod-na, pa je učinkovala prisiljeno buršikozno. V napačni izvedbi je kvarila dobro režiserjevo zamisel. Še najbolj je odgovarjala Polajnerjeva, ki se je vedla prirodno. Prva režija E. Freliha pomeni uspeh. Prinesla je dokaj svežosti, ker je mnogokje prekinil s stereotipnim razvrščanjem in zlasti premikanjem akterjev. Dogodki so se mu razvijali lepo tekoče, neprisiljeno gladko, pa vendar po potrebi primerno poudarjano po zahtevah fabule in glasbe. Pri rodno je znal postopati z množico. Seveda so tu pa tam še ostali nedostatki (manirirani zaleti k vratom, ko je uvajal presenečenja — nastope novih oseb, nepotrebna in šablonska prostorna distanca med Pedrom in Nandom v I. dejanju in še nekaj drugih reči). Krožni oder v zaključni sceni je njegova pozitivna in primerna rešitev, kakor je pokazal snočni učinek. Tudi obe scenske zamisli sta dobri, sem pa tja prav motivno (fotografsko) slikoviti (izrez skupine med vrati). Koča v I. dejanju pa gledalca nehote spominja na neki drugi objekt. Frelih je znal tudi prav domiselno izkoristiti svetlobne efekte. Dirigent dr. Švara in njegovi možje so svojo nalogo snoči rešili izredno pozitivno. Tako dobre činitve orkester že dolgo ni dal kakor jo je dal snoči. Ljubljana od včeraj do danes Se o kulturnem marksizmu Današnje »Jutro« prinaša pregled o vsebini zadnjega zvezka kulturne revije kramer-jevskega tabora »Ljubljanski Zvon«. Poročevalec pravi, da sotrudniškega kroga te revije ne združuje nikak določen politični program kakor »bi hoteli prepričati nepoučeno javnost razni hujskači, katerih nameni so preveč pozorni, da bi zadeli v živo...« Ker je tej številki »Zvona« pritisnil svojo vizitko proti našemu listu tudi urednik Juš Kozak, se nam zdi primerno odgovoriti. Lastniki te naše najstarejše kulturne revije so se leta 1932 bali, da ne bi list krenil v čisto slovensko smer. Zaradi tega je tedaj pri »Zvonu« prišlo do krize, ker so se od njega ločili dotedanji vodilni sodelavci z urednikom Franom Albrechtom na čelu ter izdali o tej krizi in njenih vzrokih posebno brošuro. Kriza se je nazadnje rešila tako, da je uredništvo »Zvona« prevzel prof. Juš Kozak, pod žigar vodstvom je revija dobila čisto levičarsko obeležje in so pri njej začeli delovati izraziti mrnsisti, ne le s prozo in pesmimi, marveč s propagando marksističnih kulturnih načel in marksističnega dialektičnega materializma. Lastniki revije, ki so se svoječase bali, da ne bi »Ljubljanski Zvon« postal preveč slovenski, niso storili nič, da ne bi postal levičarski. To stvar smo mi ugotovili in to ugotovitev nam »Jutro«, »Ljubljanski Zvon«, zlasti pa njegovi marksisti silovito zamerijo. Pri nas je namreč v kulturi dovoljeno zavračati ljudi in knjige ter zmanjševati njihovo vrednost s kateregakoli nekulturnega stališča. Zlasti smejo to marksisti, ki po načrtu odklanjajo s svojo kritiko vse književne pojave, ki ne ustrezajo zahtevam njihovih razkrajalnih načel. Prepovedano pa je ugotoviti o najslabšem pisunu, da je marksist in še bolj prepovedano /upisati, da piše po marksističnih nagibih. Takoj se vzdigne krik o preganjaju kulture, o ogražanju umetniške svobode itd., itd Kulturni boljševizem in njegova propaganda bi morala biti nedotakljiva, čeprav nista nič manj dirigirana po komunističnih centralah, kakor navadna levičarska agitacija. Zaradi tega velik del marksistične propagande in razkrajalnega dela pri nas se je skril Rod kulturno krinko. Marksisti so zavzeli vodilna mesta v dveh naših revijah: v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Sodobnosti«. Ta ugotovitev ni nobeno hujskanje in jo lahko vsak trenutek dokažemo ne le z imeni, marveč z navedbami iz vsebine vsake številke teh revij. V zadnji številki »Ljubljanskega Zvona«, ki nam je dala povod za to odgovor, sodelujejo pretežno1 levičarji, kljub trditvam »Jutrove« kulturne rubrike. Pesnik in publicist Ivo Brnčič; pesnik in najpridnejši naš popularizator najnovejše ruske književnosti Mile Klobčič; dramatik in režiser dr. Bratko Kreft, bivši izdajatelj prve slovenske izrazito marksistične revije »Književnost«; publicist Vito Kraiger, ki piše hvalnico novi sovjetski ustavi; dr. Cvetko, ki piše o sodobni boljševiški glasbi, it. itd. List prinaša poleg drugega še propagandni govor pokojnega Maksima Gorkega o tem, kakšna bodi »sodobna« literatura... Ta imena smo navedli zaradi »Jutrove« trditve« da so naše omembe o levičarjih v »Ljubljanskem Zvonu« bile samo hujskaštvo. Obsojen xakotn! prsač Maribor, 21. dec. Pravomočno je postala sodba, ki jo je izrekel sodnik dr. A. Obran nad 39 letnim posojilniškim uradnikom Albertom Koruzo iz Ruš pri Mariboru ki se je moral zagovarjati zaradi zakotnega pisa-štva. Prva razprava je bila v Mariboru, ki pa je bila zaradi zaslišanja nadaljnih prič preložena in za drugič sklicana v občinski urad v Rušah pri Mariboru. Zaslišati je namreč bilo treba kar 37 novih prič, pri prvi razpravi ie bilo zaslišanih 20 prič. Če bi vse te priče poklicali v Maribcr, bi stroški bili preveliki, pa so zato priče, ki «o povečini doma iz bližine Ruš, poklicali kar v občinski urad, kamor je prišel tudi mariborski sodnik. Pri razpravah so ugotovili, da je Koruza v 1. ’937 do 1939 za nagrado zastopal stranke pred sodiščem in davčno oblastjo in da je obrtoma in proti na- — pogodb. ,v ui ia ani zapora, pogojno na 4 leta, na povrnitev iztirljivih stroškov sodnega postopanja in na 100 dinarjev povprečnine. Mraz je postalo. Davi je v Ljubljani v mestu ob sedmih zjutraj termometer kazal —9° Celzija. Na aerodromu je bilo celo —13°. V Mariboru pa so imeli rekord v vsej državi, saj je bilo —16°. Zanimivo pa je, da so v Zagrebu imeli komaj 1° pod ničlo. Obetajo se nam zelo mrzli, pa lepi božični prazniki. Samo danes je še čas za božična drevesca Načelnik g. Rigler je sporočil, da bodo božična drevesca ter božični okraski na Kongresnem trgu I in za stolnico naprodaj le do jutri, sobote zjutraj. | Zato opozarjamo ljubljansko občinstvo, naj še danes stopi po božična drevesca, jutri bo že prepozno. Lepo dejanje »Jugoslovanske tiskarne« »Jugoslovanska tiskarna« je napravila vsem svojim uslužbencem izredno lepo presenečenje za božičnico. Včeraj so zvedeli, da bodo dobili rodbinske doklade. Ta lepa gesta je med uslužben-stvom naletela na hvaležen odmev Prav bi bilo, da jo posnemo tudi druga podjetja, kajti časi so hudi in življenjske razmere komaj znosne Nesreče pri delu V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj štiri ponesrečence, ki so se vsi poškodovali pri delu. Doma je delal na balkonu pri novi hiši, ki jo zida, pa je padel v globino Jože Kranjc iz Žirov. Pri padcu si je zmolil desno nogo. Pri delu v tovarni se je opekla s svincem delavka Sumpert Jožica iz Ljubljane. Medija Jože, delavec z Jesenic, je hotel prelomiti desko, pa mu je padla v oko treščica, ki mu ga je poškodovala. S kolesa je padel Pirš Maks, delavec iz Ljubljane. Potolkel se je po glavi in po rokah. Dve vaji za vedenje ob zračnih napadih Ob pol treh popoldne so včeraj z Gradu odjeknili topovski streli, ki so oznanili zračni napad. Ulice so nemudoma postale prazne. Prebivalstvo je pokazalo izredno disciplino. Vsi, ki so bili na ulicah, so se nemudoma zatekli v zaklonišča, v veže ter v hiše. Na Gradu je za časa nevarnosti vihrala zastava. Zvečer o”b osmih je bila nočna vaja, ki je uspela v vsakem pogledu. V mestu je bilo tema kakor v rogu. Prebivalstvo je vsa navodila, ki jih je dobilo, izpolnilo v polni meri. Vidi se, da se ljudje dandanašnji v polni meri zavedajo resnih časov. Med obema vajama je poslovalo pet komisij, v katerih so bili general g. Janež, podžupan dr. Ravnihar, načelnik zaščite za vso banovino dr. Ogrin, polic, direktor dr. Hacin, ravnatelj mestne zaščite dir. Jančigaj; prisotni pa so bili tudi vsi strokovni referenti, častniki in inženirji, ki so ugotovili, da se je prebivalstvo vedlo izredno dobro. Teh pet komisij se je namreč med vajama vozilo okrog po vsem mestu, obilo vse kraje in ugotovilo, da ie vaja popolnoma uspela. Vesel božič mestnih uslužbencev Božično razpoloženje na magistratu je naniah zavladalo, ko je včeraj mestna blagajna izplačala vsoto 700.000 din za božično darilo vsemu pragmatičnemu in pogodbenemu uslužbenstvu ter tudi dnevničarjem, prav tako pa tudi vsem stalnim, nestalnim in najetim delavcem, da je bilo obdarovano vse uslužbenstvo mostne občine ljubljanske tako pri mestnem zakladu, kakor tudi po mestnih zavodih in podjetjih, razen uslužbencev mestne cestne železnice in Mestne hranilnice. Toda tudi Malnželezniška družba, ki je sedaj njena popolna lastnica mestna občina, bo svoje uslužbenstvo razveselila z božičnim darilom, kar je storila tudi Mestna hranilnica. Danes pa izplača mestna blagajna še okroglih 100.000 din za božično nagrado in priznanje predvsem železniškemu, poštnemu in policijskemu uslužbenstvu, ki vsestransko podpira prizadevanja občine. Navzlic nemirnim in težkim časom, ki za zaščito prebivalstva zahtevajo ogromne vsote, je ljubljanska mestna uprava tako daleč uredila evoje finance, da težke razmere svojega in drugega uslužbenstva vsaj za božične praznike nekoliko olajša ter se mu izkaže hvaležno za pridno in vestno delo v korist vsej Ljubljani. Pri božičnici se je mestna občina ravnala po tehle vidikih: Uradniki, pragmatični, pogodbeni in dnevničarji so dobili vsi enako, neglede na skupino, v kateri so. Edini vidik je bil le število otrok. Tisti, ki jih imajo več, so tudi več dobili. Vsi stalni in nestalni delavci so dobili čisto mezdo za 0 dni, sezonski pa za ” dni. Mestno uslužbenstvo zna ceniti to plemenito dejanje sedanje občinske uprave. V naše uredništvo so danes prihajali nastavljenci iz posameznih strok ter izražali svojo Iskreno zahvalo. Mestna občina je pokazala spet enkrat več svoje globoko in resnično socialno občutevanje. Ljubljanska božičnica je namreč povrh vsega neprimerno lepša in izdatnejša kakor je božičnica, občina? *V0,e,nU uslužbe“»tvu priredila zagrebška Predavanje za rezervne častnike Snoči je bilo pred polno dvorano Delavske zbornice izredno zanimivo predavanje, ki je bilo namenjeno rezervnim častnikom. Predaval je odlični vojaški strokovnjak generalštabni general gospod Skekič. Gospoda generala in vse navzoče je najprej pozdravil predsednik ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov, nato pa ga je pozdravil še ravnatelj dr. Vrhunc. Gospod general je nato prebral pismo, ki ga je slovenskim rezervnim častnikom poslal minister za vojsko in mornarico general g. Milan Nedič. Nato pa je podal poučen in zanimiv pregled o vlogi rezervnega častnika v vojski. Ob koncu so poslušalci odličnega predavatelja nagradili z navdušenim ploskanjem za njegova vsestransko tehtna in informativna izvajanja. Po nesrečnem naključju je ustrelil lovec 12lemega dečka V Jankovem gozdu blizu Solčave se je odigrala v ponedeljek popoldne žaloigra, kakršne ne pomni Gornja Savinjska dolina. Kot žrtev lovske strasti je padel pod strelom lovca, 28 letnega posestnika Plesnika Urbana iz Solčave, 12 letni posestniški sin Glojek Rok. Plesnik Urban je šel okrog 2 popoldne po nekem opravku iz Solčave na dom Glojeka Roka. V gozdu je med potjo opazil na drevju kuni. Kot vnet lovec je takoj tekel k Glojeku in pregovoril očeta in njegovega sina Bernarda, da mu gresta v gozd pomagat preganjat s smrek kimi. Glojek in njegov sin Bernard sta izpolnila njegovo željo in vsi so se podali v gozd. Prežali so nekaj metrov od smreke z gostim vejevjem, med katerim sta se skrili in Ždeli kuni. Da bi ju prepodil, je splezal 12 letni sin Glojek Rok na smreko, tedaj pa sta kuni skočili iz vejevja in zbežali. Ple6nik je sprožil svojo dvocevko. Nesrečno naključje pa je hotelo, da so šibre zadele fanta, ki se je zvalil z drevesa ter treščil na tla. — Plesnik je skoraj omedlel, ko je videl, kaj je storil. Fantek je čez dve minuti izdihnil in so ga mrtvega odnesli na dom. Plesnik se je sam javil orožnikom in priznal dejanje. Vsi žalujejo za mladim fantkom. Prav tako jim je žal Plesnika, ki ga je nesreča prav tako hudo prizadela kot njegove starše. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! 13 letna sleparka aretirana Celje- 21. dec. Pred tremi tedni smo poročali o neznani predrzni goljufivki, ki je prišla v veletrgovino Lečnik na Glavnem trgu m na prekanjen način izvabila od prodajalke 3 zlate prstane in 3 zlate zapestnice v vrednosti 3000 din. .Dekle ie prineslo v trgovino pismo s podpiso'iiirneke boljše družine iz Celja, ki prosi, da bi dali punčki na vpogled nekaj prstanov in zapestnic, da si bodo zbrali, nato pa bo gospa prišla v plačala račun. LeČnikovi so dekletu — šele J3-ietnemu — zaupali in dali 3 zlati prstane^ in prav toliko zlatiti zapestnic. Gospe pa ni bilo v trgovino več dni in poslali so k njej pismo , naj vrne predmete, katere je dobila na ogled. Gospa pa se je začudila in ni vedela o tera ničesar. Zadeva je bila sporočena policiji. Včeraj pa se ie oglasilo isto dekle pri urarju Salmiču na Dečkovem trgu. Tudi to pot je prineslo s seboj pismo s prav isto vsebino in prošnjo. Gospa, ki je brala v časopisih o goljufiji pri Lečniku, je dekletu rekla, naj pride nekoliko kasneje. Ta čas je gospa poklicala policijo. Policijski agent je ustavil dekle na Dečkovem trgu. Po dolgem oklevanju je priznajo goljufijo pri Lečniku in priznalo tudi, da je skušalo to tudi pri Salmiču. Ukradene prstane in zapestnice je prodalo pri nekem celjskem urarju, nekaj pa skrilo na stanovanju pri svoji teti na Bredu. Priznalo je tudi, da je pismo napisalo samo. Dekle je staro 13 let. Ukradene predmete je policija vrnila lastniku Vremensko poročilo osreniem "ka ~11’ 'aSno’ mirno’ 80cal sneRa’ Kranjska gora: —18, živo srebro v tlakomeru , ,l ',Hrno’ jasno, mirno, 25 cm snega, sren, sankališče uporabno. Krvavec: —12 jasno, 00 cm snega, osrenjen. Velika Planina: —11, jasno, 60 cm snega, osrenjen. Mozirska planina: —12, jasno 60 cm snega, srež. Deset visokih, močnih mož v uniformah je stalo z naperjenimi strojnicami in držalo na muhi glavna vrata. Drugi so bili že v hiši in so počasi preiskovali vse kote ter se polagoma, kakor naraščajoča povodenj bližali podstrešju. Od sekunde do sekunde je bilo manj upanja, da se bo rešil. Gori pod streho je na tleh, za kupom lesovja in zabojev ležal sključen, stisnjen človek, podoben ponesrečencu, ki ga j« podrl avtomobil Bil je sam, samcat, kakor da je mrtev. Človek, ki je ležal v tem slabem zavetju, je bil na {»ogled strašen. Rocky je bil sicer prijazen, lahko bi človek dejal, lep človek, na čigar obrazu leta in življenje niso pustili nobenih hudih, razdirajočih, odbijajočih sledov. Bil je tiste vrste človek, ki jih skozi živ-lietije žene nemir, ki jim daje do konca mladost in ogenj, ki ga ne morejo zadušiti nobena leta. Zdaj je vse to izginilo. Njegov obraz je bil zamazan, zakajen, nakažen po strašni zavesti, da se mu bliža konec. Izraz okoli ust je bil spačen, trpke, skoraj nore poteze so se mu risale okoli ust. Oči so se mu neprijetno, skoraj strahotno lesketale. Ves je bil zaprašen. Ovratnica mu je med bojem bila zlezla izza obleke in 6e mu je opletala okoli vratu kakor vihrava zastava. Znoj s čela se je mešal s prahom in se z njim lepil v umazano sivino. Razmršeni lasje so mu viseli na čelo in ga delali pijanega. Dihal je naglo in neredno, prsi so se mu od razburjenja in »d napora vzdigovale. Vse na njem je Angeli garfevih lic Roman s slikami drhtelo in trepetalo. Ni bil gospodar več nad nobeno mišico — samo nad rokami, ki 60 bile začuda mirne, kakor da rjh brzda hlad železa od samokresov, Ta mir njegovih rok je bil strahoten, naznanjal je grozo Cevi obeh samokresov sta strmeli v mrak kakor oči preganjane zveri. Na hodnik pod stopnicami in na stopnice 6ame je zdaj pa zdaj planila žarka svetloba. Bili 60 snopi luči iz reflektorjev, ki so preiskovali stene poslopja ter skušali odkriti, kod bi se utegnil Preganjani človek izmuzniti in uiti pravici, ki je zategovala svojo mrežo neizprosno okoli njega. Okna, ki so držala na hodnike in na 6topnice, so bila razbita s streli z ulice. Stražniki so streljali vanje .kadar se jim je za njimi zazdelo kaj sumljivega. Rocky je čakal in poslušal. Do njega se je dvigalo nejasno mrmranje in valovanje množice na ulici. Kadar je hrup potihnil, je tišino rezal krik iz zvočnikov. Poveljnik policije je klicni Rockyja: »Rocky Sullivanl Pridi ven! Nihče ne bo streljal, če prideš sami« Rockyjev odgovor je bil, da je še tesneje, skoraj ljubeče stisnil samokres in stopil v prežo. Zvočnik je tulil naprej in začel gro- ziti: »Rockv Sullivanf Zadnje vabilo: pridi ven in zdaj 6e sam, če ne, bomo začeli metati bombe s plinom za solzeniel« Rocky je gamo stisnil ustnice, da so 6e njegovi lepi beli zobje za trenutek pošastno zablesteli v mraku. Stegnil je roik, v katerih je držal orožje. Ni hotel odgovarjatil Ni imel ka; odgovoriti ... Ko klicanje s ceste ni hotelo prenehati, je zavpil; »Nehajte, zlodji! Kaj mislite, da se bo Rocky Sullivan udal? Nikdar!« Ni vedel, kaj naj bi mu koristilo, če bi se udal zdaj. Zdaj je bilo vse končano. Čemu bi podaljševal reč, ki je bila dopolnjena ... Policija je čakala na odgovor. Rocky-jevega krika niso slišali — kje! Menili so, da bo na njihovo ponudbo prišel sam in se udal. Zakali so pet minut, deset minut, četrt ure. Potem je iz zvočnika zadonelo povelje. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Rocky je vedel, kaj pomeni ta prešle: dek: stražniki so na puške natikali priprave za metanje solznih bomb: Potem je začelo pokati I Skozi vsa okna so začele padati bom-jbe Iz njih je vstajala bela, vesela megla in se počasi začela vzpenjati višje in višje ... Rocky je gledal, kako se mu bliža zadnja nevarnost. Ni bilo gotovo, če bo 1 plin prišel do njega. Ker so bila vsa okna v stavbi razbita, je 6ilovtlo vleklo. Prepih je sproti požiral solzni dim, kar so ga redile bombe. 2e se je nasmehnil, ko ie videl, da bo tudi to prizadevanje preganjalcev zaman. Tedaj je nenadno počilo tik ob njem! Nekje s sosednje ■»trohe je policist zapazil, da je tudi na podstrešju okence, majhno 6icer, toda dovoli veliko, da je epretni strelec pomeril skoznje. Za prvim pokom je prišel drugi, za njim tretji, za njim še nekaj. Rockyja je začelo dušiti. Na mah je bit ves v oblakih. Začel je zadrževati dihanje, toda tudi to mu ni dosti pomagalo. Posilil ga je kašelj, katerega ni mogel več ustaviti. Vzdržal je morda pet minut, potem ni mogel več. Od zadrževanega dihanja mu je lil pot po obrazu ki po vsem telesu. V nekaj trenutkih je bil I » “»"“i uh ves pre- I močen. Mora! je ven! Ni pomišljal, kaj bo t njim. Nevar- nost, ki mu je grozila ta trenutek, hujša od one, ki je čakala nanj Treba se je bilo najprej rešili te, »Treba je ven, ven, veni« To je bila edina misel, katero j gov um te trenutke premogel. Oči pekle, solze so mu jih zalivale in : male vid. Tipal je napol omamljen in zi proti vratom. Spotikal 6e je nad in les, katerega je bil prej nameta da bi ustavil zasledovalce. Ko je prišel do vrat, se je skuj dahniti. Toda tu ni bilo nič boljše tu ni mogel dihati. Počakal je še trenutek, potem til, da se opoteka. Moral je nap vsako ceno. r Krik po življenju je bil v njen nejši kakor vsa pamet in kakor o nevarnosti. sIišaiana^.Utek' mu >e zaz<3eI°, na sleno t.0p.I!,c?h sumljiv šum. Z se ®beljati iz obeh samokr« f zapodil po stopnicah navzd . , e ,aie )e dospel na hodnik i °b dalje. Kadarje lezel mim« 8e je nehote sklonil. Vsako pot so za prask e tale krogle o d stražnikov streljali iz sosednih hiš Mislil je, da se bo zdaj, zdaj Nenadno pa je začutil olajšan; šel je na prepih, kjer ni bilo plii dihal je na globoko, kakor človek ga potegnili iz vode. Tako rad bi se bil ustavil in toda ni bilo mogoče. Slišal je « pritličju, prihajali so bližje in hliij ba je bilo spet bežati... Od tu in tam Božjepotno cerkev Matere Božje v Remetah pri Zagrebu feo roparji leto« že drugič oropali. V cerkvi je kip Matere Božje, ki je bogato okraSen. Iz previdnosti pa je večina zlata in drugih dragocenosti spravljenih v župnišču. Cerkev je zelo obiskana, 6a| prihajajo ra božjo pot iz Zagreba in iz v6ega Hrvaškega Zagorja Pred dvema dnevoma pa so roparji ponoči vdrli v cerkev in pobrali kipu pozlačeno krono in odnesli več zlatnine, med njimi monštranco. Škode 60 naredili za 35 000 dinarjev. Rop je opazil zjutraj cerkovnik, ki je takoj obvestil policijo. Policiija je za roparji že našla 6led. 23.000 delavcev je bilo ▼ letošnjem septembru manj zaposlenih kakor leto poprej ■* vsej državi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izdal svoje poročilo, v katerem ugotavlja, da se je zaposlenost nekoliko zmanjšala v primeri z lanskim letom, vendar pa ne tako občutno, kakor bi se zdelo na prvi pogled 6,pričo evropske vojne Najbolj se je zaposlenost zmanjšala v lesni in tobačni industriji, dvignila pa se je v rudarski in kemični industriji. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala septembra 24.70 dinarja, ki je za 47 par višja kakor lani ob istem času. Celotna dnevna zavarovalna mezda je znašala 451.81 milijonov dinarjev. Akcija pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča za slogo v radikalni stranki postaja čedalje bolj zapletena. Preteklo nedeljo je priredil dr. Markovič za radikalne veljake iz vse Srbije, Bosne, Hercegovine in Vojvodine konferenco in dal tam izvoliti poseben akcijski odbor za preosnovo radikalne stranke. Takoj naslednjega dne, ko so bila v časopisju navedena vsa imena članov novega akcijskega odbora, so se začeli številni imenovanci oglašati in izjavljati, da jih nihče ni vprašal, če sprejmejo mesto v akcijskem odboru, in da je zato razumljivo, če se ne smatrajo za člane novega odbora. Takih preklicevalcev je vsak dan več. Zdi se, da se bodo vrste okrog dr. Markoviča spet nekoliko razredčile in da se za lep čas ne bo dalo nič določenega reči, po kateri poti bodo krenili voditelji posameznih radikalnih skupin, oziroma če bodo našli temelj za sporazum med seboj. Zdravilo proti pleSavosti je sestavil profesor belgrajske medicinske fakultete dr. Milutin Neško-vič. Mož »e je skoro dvaj«et let zanimal za tako zdravilo, ker eo pri njem začeli izpadati lasje, ko je še študiral. Najprej je znanstveno poizkusil vsa do sedaj znana zdravila, nato pa preizkušal »pet druga. Končno se mu je posrečilo narediti posebno mažo, katere glavna sestavina je razstopnjeno žveplo. S to mažo 6e odstrani preobilno lojenje las, kar ije pravi vzrok, da korenine las zamro. Posledica je izpadanje la*. Dr. Neškovič je svojo mažo preiskusil na dvesto pacijentov, obenem pa jo je dal v uporabo tudi svojemu prijatelju zdravniku, ki (o je prav tako z uspohom uporabil. Vsega je do sedaj okrog 200 ljudem preprečil izpadanje la6. Seveda pa zdravilo prav nič ne pomaga takim, ki so popolnoma plešasti. Za take ni več pomoči, ker je lasišče že popolnoma zamrlo. Čim bo izvedel zadostno število poizkusov, bo svoje dognanje objavil. 'tred sodiščem v Banjaluki traja že tri dnf razprava proti dvema železničarjema, za katera se zdi, da sta zakrivila strašno železniško nesrečo na pro--gfijmed Ivamjsko in Piskavico. Takrat sta obtožena železničarja premikala na postaji v Ivanjski 06ebne in tovorne vagone. Ko sta premikala, se je 18 vagonov, ki niso bili priklopljeni k lokomotivi, odtrgalo in začelo z velikansko brzino drveti proti postaji Piskavici, odkoder pa je istočasno vozil osebni vlak proti Ivanjski. Obtožena strojevodja in sprevodnik trdita, da nista kriva nesreče, ker pri kretnicah nista imela nobenega opravka Po drugi strani pa je imel kretnik dva posla, namreč kretniški in obenem pri pretikanju zaviraški. Med obema postajama ie prišlo do trčenja pobeglih vagonov in nasproti prihajajočega vlaka. Razen enega so se ubili vsi potniki na pobeglih vagonih. Iz dosedanjih izpovedi pred sodiščem se je pokazalo, da 60 železničarji preobremenjeni s službo in da morajo take razmere povzročiti več nesreč. Sodba bo bržkone izrečena čez dva dni. Sodna rn/.prnvn, ki teče v Banjaluki proti železničarjem, ki so obdolženi krivde za stru-šno nesrečo pri Ivunjski, je jasno dokuzala, da je železniško osebje z delom preobloženo in da se je treba le vestnosti osebja zahvaliti, da do velikih nesreč pogostokrat ne pride. Zaslišani so bili namreč štirje strokovnjaki, ki so si bili edini v mnenju, da bi do nesreče ne prišlo, če bi premikalni vlak v Ivanjici imel zadosti zaviračev. Tudi drugi postajni uslužbenci^ so morali opravljati hkrati po več opravil, čeravno bi smeli po predpisih opravljati le strogo določeno delo. Zaradi izpovedi strokovnjakov se zdi, da bo sodišče izreklo nad železničarjema milo kazen, če ne bo izreklo celo oprostilno razsodbo. Načelna pogajanja^ za novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Anglijo so se v Bclgradu zaključila. Delegati obeh držav so imeli nalogo, ugotoviti, koliko in katere predmete potrebujeta obe državi za svoj uvoz in notem določiti način trgovinske izmenjave. Naša država potrebuje več vrst industrijskih surovin, s katerimi Anglija razpolaga skoraj neomejeno. Te surovine so za obratovanje jugoslovanske industrije nujno potrebne, ker bi utegnilo v nasprotnem primeru priti do omejenega obratovanja. V prvi vrsti gre za bombaž, kavčuk m volno. Po drugi strani pa se Anglija zanima za jugoslovanske rude, kovinske koncentrate, les ter za živila. Voditelj angleške delegacije je odpotoval v London in bo na podlagi predhodnega _ sporazuma angleška vlada določila, v koliko je pripravljena ustreči jugoslovanskim predlogom. Pričakovati pa je treba, da se bo trgovinska izmenjava med obema državama poživila. Na volitve se že misli pripravljati dična JNS. Na. seJ* glavnega odbora te stranke je predsednik Zivkovič govoril o živahnem delovanju vseh političnih skupin med ljudstvom in sklepal iz tega, da bodo kmalu volitve. Zato živkovič meni, da se mora JNS pripraviti, izvoliti vse odbore in izvršiti vse tehnične priprave za volitve v narodno skupščino. Živega novorojenčka je zakopala v kamenje Mirsa Nikolič iz Kumanova. Cerkovnik pravoslavne cerkve je zgodaj zjutraj prišel odpirat cerkev, ko je nenadoma začul iz bližine otroški jok. Glas je prihajal iz kupa sveže izkopane zemlje, ki je bila pokrita s kamenjem. Cerkovnik je kamenje razkopal in našel novorojenčka, katerega je brezsrčna mati odložila in hotela prepustiti usodi. Cerkovnik je otroka pobral in ga oddal babici. Policija pa je še istega dne izsledila nezakonsko mater, in sicer 20-letno eluhonemo dekle. Okrog 3 milijone kmetov bo oproščenih zemlfarine Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Belgrad, 22. dec. AA. Včeraj je bila seja ministrskega sveta pod predsedništvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Seji so prisostvovali vsi člani vlade s podpredsednikom dr. Vladkom Mačkom. Po končani seji je minister dr. Konstantino-vič prebral časnikarjem tole sporočilo: Prvi del seje je bil posvečen resornim vprašanjem. Posamezni ministri so poročali o poslih svojih resorov. Drugi del seje je bil v glavnem posvečen razpravi in sklepanju o nizu načrtov finančne narave. V prvi vrsti je bilo sprejetih več uredb finančnega značaja, s katerimi se menjajo naši finančni zakoni. Uredbe bodo takoj, in to mogoče že jutri ali pojutrinjem, objavljene. Spremenjen je bil tudi zakon o neposrednih davkih. Tako bodo oproščeni plačevanja zemljarine vsi kmetje, katerih čisti letni dohodki so manjši od tisoč dinarjev. To pomeni, da bo blizu 3 milijone kmetov oproščenih zemljarine. Važna je tudi reforma, da se obrtnikom davek odmerja pavšalno, tako da bodo plačali mnogo manj nego do sedaj. V tem oziru so bili sprejeti v glavnem predlogi obrtnih zbornic. Spremenjene so bile tudi gotove določbe o taksah. Kar se tiče drugih vprašanj gospodarske narave, je treba naglasiti, da je bilo v načelu sklenjeno sprejeti uredbo o kontroli cen, kakor je to že predvideno v uredbi o pobijanju draginje. Dalje so na seji ministrskega sveta razpravljali o vprašanju spremembe železni ških tarif posebno glede prevoza žita, da bi se žito lahko v oddaljenejših in pasivnih krajih prodajalo po isti ceni kakor v ostalih krajih. Redko pride tihotapec pred sodnika Ljubljana, 22. dec. Tam na zapadni meji, kjer so veliki in lepi smrekovi gozdovi, ponos vseh tamošnjih krajev in kmetov, je na nekaterih točkah bujno razvito tihotapstvo konj v sosedno državo. Prav romantične in čudne zgodbe so razširjene o mnogih drznih in podjetnih tihotapcih, ki se nikogar ne strašijo in poznajo vsako najmanjšo stezico skozi zaraščene gozdove, poznajo vsako dolinico, kjer se sestajajo s prekomejnimi tujci in interesenti za konje. Za časa abesinske vojne so pretihotapili marsikateri konjski rep, vse je šlo v denar. Prodajali so tihotapci vsako mrho, tudi stare krampe, ki so jih tam rabili za izdelavo raznih konjskih mesnih izdelkov. Takrat so cvetele tihotapske kupčije, kajti pri nas v dinarjih kupljeni konj je bil sosedu prodan za toliko lir in takrat je lira bila po 3 din in še višje. Tihotapci so služili denarce! Med tihotapci vlada gotova tihotapsko-kupčij-ska morala. Med njimi je prav redek kak slepar-ček, ki opehari lastnika konj za izkupiček v lirah. Zato so tudi prav redki tihotapsko-sleparski procesi pred kazenskimi sodniki. Če tu in tam kdo slepari, tihotapci ž njim sami obračunajo. Izključijo ga iz svoje družbe, zapisan je v črno knjigo in nikdo noče imeti ž njim kak posel. Pred kazenskega sodnika-poedinca je prišel pred dnevi spreten in drzen tihotapec, ki je prepeljal čez mejo že celo armado konj, da se tako izrazimo. Nekemu premožnemu špekulantu s konji, ki financira razne tihotapske posle, je s svojim prijateljem Miho prepeljal par konj čez mejo in prodal kobilo, kupljeno pri nas za 3.800 din, za 3.500 lir. Denar si je pridržal. Nasproti lastniku se je izgovarjal, da so mu Italijani konja na meji zaplenili. Pozneje pa je lastnik dognal, da je bila kobila prodana in da ga je tihotapec Jaka salamensko ociga-nil. Jaka in njegov tovariš Miha sta bila ovadena državnemu tožilstvu, da sta prodala kobilo, ki je bila njima izročena za to, da jo prepeljeta čez mejo in izročita kupcu Pred sodnikom-poedincem se je Jaka na vse načine izgovarjal. Pravil je, da je bil prisiljen prodati kobilo, ker mu je denarja zmanjkalo za prehrano, moral je več dni v neki vasi na Krasu čakati na kupca, ki pa ni prišel. Soobtoženi Miha je kratko pripomnil, da je pač po- magal Jaki goniti kobilo čez mejo, toda navezan je bil na njegovo denarno podporo. Sam ni vedel, da je Jaka skrivaj prodal kobilo. Jaka se je po svojem branilcu zagovarjal, da ni storil nobeno kaznivo dejanje. Kobile nista mogla prodati, ker je hudo brcala, ko se je približal kak tuj človek, in je tudi brcala, ko je prišel kupec. Bila sta brez denarja in potnih listov. Primorana sta bila vstiski kobilo prodati. Stvar sploh ne spada pred kazenskega sodnika, marveč je zadeva, ki naj jo rešijo in urede civilni sodniki. Kljub lepim besedam obrambe Jaka R. se ni mogel izmotati in izogniti udarcu kazenskega paragrafa. Bil je zaradi prestopka poneverbe, ker je zaupano mu kobilo prodal in si denar pridržal, obsojen na tri mesece strogega zapora in 120 dinarjev denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Njegov sotrpin na zatožni klopi je bil oproščen. V 10 dneh zaznamovanih 120 kupnih pogodb Na denarnem trgu so razpoložljive velike vsote. Na nepremičninskem trgu pa vlada pravo divje povpraševanje in kupčevanje z zemljišči, posestvi, hišami, vilami in stavbnimi parcelami. Ljudi, ki imajo nekaj pod palcem in ki razpolagajo z večjimi prihranki odnosno kapitalom, je objela neka vrsta epidemične bolezni, da hlastno in nervozno nakupujejo zemljo, investirajo velike vsote v hiše in vile, na drugi strani pa so lastniki parcel in hiš v stiskah za denar tako, da so primorani prodajati vile, hiše in parcele. Rekord je bil dosežen v zadnjih desetih dneh. Od 12. t. m. do včeraj je bilo pri zemljiškoprometni komisiji zaznamovanih 120 kupnih pogodb, ki jih je komisija na zadnji seji odobrila. Te kupne pogodbe predstavljajo prav čedno vsoto, kajti prodane so bile hiše, vile in parcele v mestu odnosno okolici za celotno kupno vrednost 8,768.442 din. Lahko računamo, da so bile v tem mesecu razne nepremičnine prodane za več ko 10 milijonov dinarjev. Za to vsoto v gotovih letih ni bilo prodanih nepremičnin niti za vse leto ne. Gotova leta so bile kupčije s hišami in zemljišči prav redk« Mariborski drobiž Neka mariborska zavarovalnica je vložila na mariborskem okrožnem sodišču ovadbo proti svojemu bivšemu ravnatelju zaradi poneveriš, pri katerih je zavarovalnica bila oškodovana po dosedanjih ugotovitvah za nad 100.000 dinarjev. Bivši ravnatelj se je v zadnjem času skušal tudi politično udejstvovati in se je pred kratkim udeležil nekega važnejšega političnega sestanka izven mej dravske banovine. Ljudski oder v Maribora. Časi so danes bolj ko kdajkoli potrebni duhovne obnove. Zato si je mariborski »Ljudski oder« v letošnji sezoni nadel nalogo igrati le globoka dela. Tako je dal na začetek sezone krasno in ganljivo igro »Sestra Anun-ciata«, ki je jasna slika današnjih dni. Druga igra, »Prva legija«, jezuitska drama, je moralno krasno izpadla. — Za božične praznike nas hoče »Ljudski oder« uvesti v doživetja pravega božičnega veselja. Na praznik sv. Štefana ob 5 uri popoldne se bo predvajala koroška nar. igra: »Božična igra« po Andreju Drabosnjaku, prava narodna ljudska igra, kjer morajo sodelovati tudi gledalci, in sicer v priznanih domačih božičnih in Marijinih pesmih. — Ker je ta igra za nas čisto nekaj novega, opozarjamo prijatelje »Ljudskega odra«, da se je gotovo v velikem številu udeležijo, tudi oni, ki ostalih prireditev ne obiskujejo. Da bo pri tej igri, ki je religioznega značaja, popoln mir, bo uprava odra poskrbela. Stojišč se bo prodalo le določeno številO' in po pričetku igre se ne bo več prodajalo vstopnic in tudi ne ljudi spuščalo v dvorano. Zato naj si vsak vstopnico oskrbi prej. Predprodaja vstopnic bo v prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6, in eno uro pred pričetkom igre. — Po potrebi se bo igra ponovila isti dan zvečer ob 8; zato tem bolj opozarjato na predprodajo. Maistrovi borci. Država bo dala vsem onim, ki so ob prevratu leta 1918 in 1919 sodelovali pri osvoboditvi, posebno spominsko kolajno. Naj bi ta kolajna ne bila samo majhen spomin takrat sodelujočim, ampak ge posebno njihovim potomcem, naii mladini za vzgled. — Vsi, ki so sodelovali, »o torej dolini predložiti potrebne podatke ali svojemu vojaškemu pristojnemu vojnemu okrožju ali pa združenjem borcem za osvobojenje severnih krajev (Zveza Maistrovih borcev, Legija koroških borcev), če so njihovi člani. Zveza Maistrovih borcev bo vsem svojim članom, ki podatkov še niso predložili, poslala posebne tiskovine, v katere je treba podatke natančno vpisati in jih takoj poslati na tajništvo zveze v Maribora. — Nobeden Maistrov borec ne sme opustiti prijave in vsak mora dobljeno polo g podatki takoj poslati. Opozorite tudi druge člane in nečlane Maistrove borce na to, če tiskovine za prijavo ne bi dobili pred novim letom, zahtevajte jo. Tajništvo v Mariboru v Narodnem domu bo poslovalo tudi o božičnih praznikih. Stavka krojaških pomočnikov Ker zaradi nastale stavke pomočnikov krojaški mojstri ne bodo mogli izvršiti naročil za praznike, prosijo cenjene naročnike za uvidevnost in nekoliko potrpljenja z ozirom na nastali položaj. V informiranje javnosti sporočamo, da mojstri zahteve po 25% povišku mezd niso mogli sprejeti iz razloga, ker ne morejo dvigniti cen svojim izdelkom, predno se ne povišajo plače državnim in privatnim uradnikom oziroma nameščencem Omenjamo, da je še v veljavi kolektivna pogodba z obojestransko obveznostjo ter so pomočniki brez poprejšnjega obvestila izostali od dela. — Združenje krojačev, krojačič in sorodnih obrti v Ljubljani. športne vesti Nekaj vesti iz tujega športa. Švedski športniki se kljub vojni nevarnosti pripravljajo na prvenstvo Mednarodne smučarske organizacije. Lanski zmagovalec v Holmentollsnu Sven Edin je v treningu prevozil 2000 km. V Kansas Cityju v Ameriki je umrl Janes Nai-smith, izumitelj po vsem svetu popularne igre košarke. Naismith je košarko začel učiti kot telovadni učitelj pred 48 leti. Italijanska nogometna zveza je že določila termine za svoje mednarodne tekme v letu 1940. Prva tekma bo 3. marca v Turinu, 14. aprila v Rimu proti Romuniji in 5. maja v Milanu proti Nemčiji. Prejšnjo nedeljo je nizozemska nogmoetna reprezentanca v Rotterdamu premagala Belgijce z 5 : 2 (3 : 1). Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev. Budimpeštanski »Ferencvarosz« bo za katoliški božič gostoval v Novem Sadu proti Vojvodini in proti belgrajski »Jugoslaviji«. Po teh dveh tekmah potujejo Madžari v Turčijo. Znani švedski plavač Bjoral Borg je v Stockholmu postavil nov evropski rekord v prostem plavanju na 500 metrov. Nov čas je 6:01.1 in je samo za 0.1 sekunde boljši od prejšnjega rekorda, ki ga je imel Francoz Jean Taris. Borg je takoj nato tudi v hrbtnem plavanju na 400 metrov dosegel boljši čas, kot je evropski rekord. Plaval je 5:19.9; prejšnji rekord je imel Nemec Schlauch z 5:21.8. Mlad ubijalec pred sodn!ki Maribor, 22. decembra. Pred mariborskim malim senatom ae je moral danes zagovarjati komaj 18 letni Mirko P., doma od Sv. Martina pri Vurbergu, ki je 5. novembra letos z nožem zabodel Matija Pečarja, ki je na zadobljenih poškodbah kmalu umrl. Kakor smo svojčas poročali, sta bila P. in pokojni Pečar tovariša. Oba sta bila zaposlena pri trgovcu Kostajnšku, za katerega sta kritičnega dne sprejemala jabolka. Prej si nista bila nikoli v sovraštvu in tudi tega dne sta se v miru razšla. Petek je odšel domov, kjer je opravil razna dela v hlevu. Pečar pa je odšel v neko gostilno, kjer je ostal do osmih zvečer, nakar se je v družbi nekega Ramuta in Hebarja podal proti domu. Na poti je srečal in ga pozval, naj se mu pridruži, da gresta skupaj k večerji. Pri ponovnem pozivu naj se mu pridruži, ga je tudi prijel za roko in hotel potegniti za seboj. To pa je P. silno razburilo. S silo se je otresel Pečarjevega prijema, v tistem trenutku pa je tudi iz lepa izvlekel nož in z njim zamahnil proti Pečarju, katerega je zadel v srce in v žilo odvodnico. Poškodbe so bile tako močne, da je Pečar v trenutku izkrvavel. Petek svoj zločin priznava, zagovarja ae pa, da mu je Pečar zbil z glave klobuk, kar ga je tako ujezilo, da je segel po nožu, vendar pa ga ni hotel usmrtiti, marveč le raniti v roko. Po izpovedih raznih prič se je ugotovilo, da je P. silno nagle jeze in velik surovež. Svojo surovost je pokazal že pred leti, ko je še kot Solar nekemu svojemu sošolcu v jezi z nožem prerezal žile na roki. To surovost, s katero se naj iztrebi tisto prepričanje, ki je med našim ljudstvom precej razširjeno, namreč prepričanje, da je pravi fant le tisti, ki si upa z nožem nastopiti, in s katero se bo družba zaščitila pred takimi elementi, je treba z občutno kaznijo zatreti. Razprava ob času poročila še traja. Za 100.000 din lesa potrebuje mestno poglavarstvo in bo razois obiavlien 23. L m. v »Službenem listu«. Krat i.Ž, « c 5« d 'r 1* tempe- ratur« v - I st c > A C p •c . a - Veter t ,mer. i n knnt Pada- vine , £ 3? > * , 0 NW, 170 snep Vis 758- 90 5-0 70 10 NWf 4-0 dež Splji 757-4 12-0 4-0 40 lil NE, 30 dež Kumbor 753 1 13-0 90 t)i 10 NE, 14*1 dež Rab 734-2 100 3-0 7(1 10 NE, 60 dež Juanovim 753*2 90 80 40 10 N, 4 0 dež Vremenska napoved. Večinoma jasno, stanovitno in mrzlo vreme. Najnižja toplota zraka na aerodromu —110° C. Koledar Danes, petek, 22. decembra: Demetrij. Sobota, 23. decembra: Viktor. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoh, Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. 1 Lega Slovenije in njen pomen za Evropo je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Val-ter B°h>nc danes zvečer na X. nrosvetnem večeru v Frančiškanski dvorani ob 8. Geopolitična struktura Slovenije zanima slehernega Slovenca, saj je od tega odvisna velikokrat usoda naše zemlje. Ob preseljevanju narodov so skoraj vsi potovali preko naše zemlje in so pri tem pustili tudi svoje sledove. Rimska država si je utirala pot preko naše pokrajine. Slovenija je brez dvoma tudi v sedanjem času važno križišče cest, ki držijo od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Zato bo to predavanje zelo zanimivo in za vsakega poučno Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj, za Frančiškansko cerkvijo Velesejem v Milanu. Prihodnja prireditev velesejma v Milanu bo od 12 do 27. aprila 1940. Kakor običajno, bodo za posestnike milanskega velesejma dovoljeni znatni popusti na železniških tarifah in dr., o katerih bomo še poročali. Zainteresirane slovenske tvrdke, ki želijo razstaviti vzorce svojega blaga, opozarjamo že sedaj na to gospodarsko prireditev, ki je za prodajo zlasti naših deželnih pridelkov velike propagandne važ nosti. Slovenski božič v frančiškanski dvorani. Na božični praznik dne 25. decembra in na Štefanovo dne 26. decembra, obakrat ob peti uri popoldne, uprizori frančiškanska prosveta v frančiškanski dvorani Matija Tomca »Slovenski božič«, spevoigro v treh slikah. Vabimo na to, prazniku primerno prireditev. Cene znižane. — Radijska oddajna postaja opozarja med drugim posebno na sledeči božični spored: Nedelja, 24. dec. ob 17: Božične pesmi, poje g. Julij Betetto ob spremljevanju klavirja (prof. Pavel Si-vic); 17.45: Ks. Meško: Henrik, Gobavi vitez. Božični misterij v 4 slikah; 19.15: V času svete noči St. Premrl- V sveti noči, za soli, zbor in orkester (Tone Petrovčič, Radijski komorni zbor in Radijski orkester); Mandel: Mesija, za soli, zbor in orkester. Solisti: ga. Pavla Lovšetova, konc pevka ga. Mila Kogeieva, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, g. Jože Oostič, član Narodnega gledališča v Zagrebu, Radijski komorni zbor in Radij ski orkester. Dirig.: dr. A. Dolinar. — Nedelja 25. dec. ob 17.10. Božični napevi (Radijski komorni zbor m Radijski orkester); 20: Ch. Dickens- Bo žična pesem. Za zvočno igro priredil inž. Ivan Pengov. - Majhen dar za otroško življenje! Mraz ubija otroke, ki jim je že vsak prehlad usoden. V Sloveniji umre letno okrog 4000 otročičkov in ve-Čina od njih zaradi prehlada in njegovih posledic. Enemu izmed njih lahko pomagate rešiti življenje pošljite nam prispevek za otroško opremo na ček. račun 13.882. Unija za zaščito otrok v Ljubljani. In Bog vam povrni! Knjižnica Prosvetne zveze bo v soboto, dne 23. 4. m., zaradi čiščenja prostorov zaprta. OREHOVA JEDRCA sortirali e^e'il^rii med in nifd'Co dobite nafcenefr v ARN]f Ljubljana. Židovska ulica Ljubljansko gledališče Dram« - Zafetek ob 20: 22. decembra, petek: Zaprto. t 23. decembra, sobota: »Velika skušnjava* Izven. Znižane cene. Ljudska predstava. 24. decembra, nedelja ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Znižane cene. Mladin ska predstava. 25 decembra, ponedeljek ob 15: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene. 26. decembra, torek ob 15: »Snegulčica* Izven. Znižane cene. Mladinska predstava. C1 20: »Tri komedije«. Izven Znižane cene. Opera — Zatetek ob 20: 22. decembra, petek: Zaprto. 23. decembra, sobota: »Nižava«. Red B. 24. decembra, nedelja ob 15: »Gorenjsk slavček«. Izven. Znižane cene. 25. decembra, ponedeljek ob 15: »Glumat Matere božje«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven Znižane cene. 26. decembra, torek ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene. Opozarjamo na popoldanski predstavi v drami in operi v nedeljo popoldne oo 15. Zve čer sta obe gledališči zaprti. Mariborsko gledališče Petek, 22. dec.: Zaprto. Sobota, 23. dec.: Zaprto. Nedelja, 24. dec.: Zaprto. Ponedeljek, 25. dec., ob 15: »Via Mala« Znižane cene. Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Premiera Izven. Torek, 26 dec., ob 15: »Prodana nevesta«. Zniža»~ cene. Ob 20: »Konto X«. Premiera. Izven. Čim se je Evropa vrgla v nove vojne, je nikel postal vojna kovina. Zavezniki so s to kovino za sedaj dobro založeni. Njihovi viri so ogromni: Kanada podpira Anglijo, Nova Kaledonija pa Francijo 1’ako imajo zavezniki v svoiih rokah okrop 92% svetovne produkcije nikla. Za Anglijo it to vprašanje rešeno: ona razpolaga s Kanadsko proizvodnjo in obenem prevladuje na morju. Svoje premoči si je tako v svesti, da si ni nakopičila nobenih zalog nikla za kovanje denarja. Francija ima svoj vir v Novi Kaledoniji in nekaj malega v Maroku. Kovanci, ki jih je Francija potegnila iz prometa (po pet frankov), so tehtali po 12 gramov in so predstavljali vrednost 600 miljonov frankov ali (400 ton nikla. Mogoče bodo potegnili iz prometa Se kovance po 5 in 25 centimov, kar bi dalo zopet kakih 1400 ton nikla. Te kovance bi zamenjali z drugimi, manj vrednimi, iz kijtajskega srebra, zlitine iz bakra, nikla in cinka. Ittli za oboroževanje. Robert Stanley, predsednik družbe »International Nickel«, je lansko leto izpodbijal pomembnost nikla v vojni industriji. Za to je imel važne razloge: bal se je omejitve prodaje. Spomnil se je na krizo, ki leta 1920 tej kovini ni prizanesla, .ko se je nehala vojna. Proizvajalci nikla hočejo •miroljubno proizvodnjo in miroljubno uporabo. Tudi oni namreč vedo da bo sedanja vojna požrla ogromno te kovine, še več kakor pa prejšnja. Toda kaj pa potem? Vojne ne bo več in zopet bi se zgodilo isto kot leta 1920. V, i '' ’ Nikel - kovina miru in vojne *Jika Britanija in Francija imafa v svojih rokah 92 odstotkov svetovne proizvodnje nikla Sedanja vojna industrija potrebuje mnogo zelo važnih kovin, brez katerih si modernega oboroževanja in vojskovanja niti misliti ne moremo. Ena takih izredno važnih kovin, ki jih moderna vojna požre ogromno, je tudi ni-■>el. Državi, ki bi ji zmanjkalo te kovine, bi se ahko zgodilo, da bi se nasprotniku ne mogla eč uspešno upirati. V tem je zlasti važen pomen pomorske zapore, ker je največji proizvajalec nikla Kanada, dočim je proizvodnja Iriigod manjša in ne more kriti potreb. Prednosti nikla Tako važen pomen za vojno industrijo ima "ikel šele v zadnjih desetletjih. Nikla še ne >oznamo dolgo časa. Če so imeli stari narodi •u denarno podlago nikel, je nastopal vedno v zvezi z bakrom. Toda še potem, ko se je leta 1751. posrečilo nikel od rude ločiti, ni igral v industriji nobene odločujoče vloge. V sredi prejšnjega stoletja se je njegova uporaba za kovanje denarja razširila po raznih državah. Ob istem času so se pojavili prvi predmeti iz te kovine za domačo uporabo, šele leta 1886., ko so prišli na to, da je nikel izvrstno sredstvo, ki onemogoča razjedanje, je prišel do večje veljave. Navadno jeklo je na zraku oksidiralo, voda, soli, in kisline so vplivale nanj. Nikel pa ga obvaruje razjedanja itt ga dela še bolj odpornega. Tudi kovinarstvo se je polastilo uikla. Začel je igrati važno vlogo pri gradnji avtomobilov, zavzel je važno mesto v letalski industriji, povečal je odpor udarnih granat. Bojnim ladjam in tankom daje večjo odpornost. Nikel je tako postal bistveno faSna kovina za oboroževanje. Brez nje ni ne podmornic, ne turbin ne hidroavionov. Brez nikla ni dobrege in odpornega jekla, kar je za moderno ' ojskovanje bistvene važnosti. Tudi proizvajalci nikla imajo rajši — mir Proizvajalci nikla so se branili, da bi delali nik leto Kanada ga ima največ Središče pridobivanja nikla je bilo najprej na Saškem. Od tod se je preselilo na Norveško, potem pa v Novo Kaledonijo (od leta 1876 dalje) in končno v Kanado, kjer je še danes. Od 120.000 ton letne proizvodnje nikla, ga Kanada proizvaja nič manj kakor 102.000 ton, Nova Kaledonija 9000 ton. Ostanek pa je razdeljen med Rusijo, Grčijo, Norveško in Japonsko. Družba »International Nickelc je lastnica kanadskih ležišč in sama proizvaja letno 80 do 90% nikla na svetu. Njen sedež je v Torontu. Angleži imajo v svojih rokah 34% delnic, 19% jih je v kanadskih rokah in 44% v ameriških. »International Nickel« ima samo v francoski družbi »Nickelc tekmeca, ki pa ne more odločevati na svetovnem trgu. Cene določa samo »International Nickel«. Leta 1937. je uporaba nikla dosegla okrog 110.000 ton. Od tega so porabile Združene države same 41.000 ton za izdelavo avtomobilov, drugo pa so porabile: Rusija 18.000 ton. Anglija 14.000 ton, Japonska 8000ton. Francija 5000 ton ter ostale države. Največ nikla se uporabi v zvezi z jeklom — 60% vse proizvodnje. Kot zlitino z drugimi kovinami se ga uporabi 20 do 25%, za denarne potrebe pa toliko, kolikor pač kujejo denarja. Ko je leta 1933. prišel na oblast Hitler, je Nemčija dala v promet kovance za eno marko iz nikla, istočasno je pa tudi Francija dala v promet kovance po pet frankov iz čistega nikla. Letos pa sta obe državi potegnili kovance iz prometa in tako nikel tudi takrat, kadar si nadene videz denarne kovine, ni kovina miru. Nikel in zavezniške države Čim se je nikel postal vojne, je so s to so v ona se ko-zopet ..amenjali iz kijtajskega srebra, rinlffl Pred letalskimi napadi so v nevarnosti tudi zaloge žita. Iznajdljivi Švicarji pa so le poiskali obrambo tudi za to stvar. Naredili so tako imenovane »pod vozne kašče«, kakršno vidimo na sliki (levo). V enosamo takšno kaščo 2re 22 vozov žita. Prve poskuse s takšnim spravljanjem žita pod vodo so naredili na Tnunskem jezeru. Podvodno kaščo z žitom so potopili tu nekako pred petimi meseci. Ko so jo zdaj spet dvignili, so ugotovili, da se žito ni prav nič pokvarilo. Tak je gumijast čoln, s kakrlnimi se rešujejo letalci, ki v bojih padejo v morje. Na sliki vidimo tudi veslo za takšne čolne. Kako je na drugi strani Nemčija nima nobenega velikega vira nikla in proizvaja letno največ 300 ton te potrebne kovine, dočim jo rabi mnogo več. V mirnem času ga porabi okrog 9000 ton, k čemur je treba dodati še 2000 ton za bivšo Avstrijo in 2500 ton za Češko-moravski protektorat. To so cenitve »London Mining Journala«. V vojni pa se morajo te zaloge precej povečati. Štefan Posso-ny pravi v svojem delu o vojnem gospodarstvu, da bi se zaloge morale povečati za 7100 ton in to v napadalni vojni. Nemčija bo do teh potrebnih zalog najbrže težko prišla. Kar tiče zalog, je zanje Nemčija preskrbela, kolikor je le mogla. Še letos avgusta meseca so Angleži ugotovili, da je bilo kupljenega precej nikla za nemški račun. Toda kljub temu ,te zaloge niso mogle biti tako velike, kajti družbi »International Nickels« to ne bi bilo vseeno. Kakor druge države, tako tudi Nemčija razpolaga z denarnimi zalogami nikla: kovancem po 50 pfeningov, ki jih je bilo v prometu za 95 milijonov, so primaknili še 300 milijonov kovancev po eno marko, ki je bila težka 8,8 gr. Kovanci iz nikla, ki so jih dobili v bivši Avstriji in Poljski, predstavljajo 2 do 3000 ton zaloge čistega nikla. V finskih rudnikih — kanadski kapital Ker je uvoz iz Kanade Nemčiji onemogočen, se zanaša lahko samo na svoje zaveznike, kolikor jih ima in pa na nevtralne države. Toda proizvodnja vseh teh skupaj še daleč ne zadošča. Pri tem pridejo v poštev: Rusija, Japonska, Grčija in Norveška. Morda Nemčija računa, da bo dobila potrebne zaloge na Finskem, v Kolantunturiju. Toda tukaj se pridobivanje prav za prav še ni začelo in je še vprašanje, ali bo Nemčija prišla tukaj do besede. Po drugi strani pa ima na Finskem besedo še »International Nickel«, s katerim je finska vlada podpisala pogodbo. Tako ima v rokah finske rudnike kanadski kapital. Če bi Rusija dobila pokrajino Petsamo, potem bo izpodrinila »International Nickel« in nemški inženirji bi z izrabljanjem rudnikov pohiteli, če bi bilo seveda to Rusom prav. V pretekli vojni je Nemčiji zmanjkalo nikla, čeprav je država potegnila iz prometa ves niklast denar. Morali so poslati v Združene države podmornico, da ga je pripeljala Danes to ni mogoče, ker Združene države ne trpijo no- ->e vojnjoče se države v svojih pristaniščih. Nikel je za oboroževanje zelo važen, ker brez njega ni mogoče izdelovati nobenega dobrega in odpornega jekla. taročaite in širite Slovenski dom! Koliko blaga so Angleži že zaPlemli Ministrstvo za izvajanje gospodarske vojne poroča, da so angleške nadzorovalne postaje od začetka vojne pridržale in zaplenile 510.000 ton tihotapskega blaga, o katerem so sumili, da je namenjeno Nemčiji. V zadnjem tednu, od 11. do 16. decembra, so zaplenili 26 380 ton blaga. Poročajo, da je tudi francosko nadzorstvo nad tihotapskim blagom zaplenilo do 17. decembra 236.000 ton blaga. Od začetka vojne je britansko nadzorstvo nad tihotapstvom pregledalo tovor na 303 angleških ladjah in na 1228 nevtralnih ladjah. V celoti je bilo zaplenjeno blago 56 ladij, 1131 ladij pa je lahko nadaljevalo svojo pot. Od 26.380 ton blaga, kolikor ga je bilo zaplenjenega v preteklem tednu do dne 18. decembra, je bilo 8955 ton nafte in petrolejskih proizvodov, 8.000 ton koncentrata cinka, 6900 ton niklove in železne rude, 1313 ton bombaža, 376 ton živil, 173 ton ostalih proizvodov kakor tudi gotove količine masti, kavčuka, celuloze, kož in krzna. Mussolini deli za božič denar in kolajne Predsednik vlade Mussolini je včeraj sprejel starše, ki imajo večje število otrok. Pri tej priliki je razdelil zlate in srebrne kolajne. Razen tega je razdelil staršem tudi precej denarja in zavarovalnih polic. Mussolini je imel pri tej priliki govor, v katerem je pozdravil zastopnike družin s številnimi otroki. Nagrajenih je bilo 180 družin, ki imajo skup-n?..?624 otr°k Nagrade znašajo nekaj več ko en milijon lir. V imenu družin se je Mussoliniju zahvalil predsednik zveze mnogočlanskih družin Bor-ghese. Povedal je, da šteje zveza 597.000 družin * 5,799.510 otroki. Program Radio Ljubljana Petek, 22. dec.: 7 Jutranji pozdrav — ;.os Napo. 7' i *xx P°ro6lla — Pisan venček veselih zvokov (plosce) — 1] Šolska ura: Božič slovenskega kmeta. Predavanje z glasbenimi vložki (V Pirnat) — 12 Naši zbori (plošče) — 12.80 Poročila, objave — 13 Napovedi — 1?.02 Opoldanski koncert Radij h k iv* orkestra — 14 Poročila - 18 Zonska ura: Božični praznki (C. Vračko) - 18..*) Božične mlall (plošče) - 18.40 Francoščina (dr bt. Leben) — 19 Napovedi, poročila — lu.20 Nae nra: l“ zaderska resolucija (Vojislav Radovanovič. Zgb) - 18.40 Objave - 19.50 Fotografsko ka r.era in le-!’°i « enlH (^;ar Kocjančič) -- Ji Za krajši ča (plošče) — 20.M Schubert: Maša v G-duru ia zbor in orkester. Izvaja Sattnerjev zbor in Radij, orkester, dirig. D. M. Sijanee - 21.20 Solistične točke (ploSče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Trlo (J Gregorc -klarinet. V. Šuštar - viola. H. 8vetei . klavir). Sobota. 23. dec.: T Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zdaj vesele izberimo, plošče v venčok povežimo — 12.80 Poročila, objave — 1,1 Napovedi — 13.02 Zdaj vesele izberimo, plošče v venček novežimn - 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dl B Magnina-Backo Tjlja, 13. branje. Bere avtor san. - b) Nastop 17.51. Pregled sporeda , .»»««' (Pruf. P. Ran- poslušalci - 19 Napovedi in lVltv&V lil Ul Ja, Ul UllJUl X)1 otrok (gdč. Sl. Vencajzova) — ......... rr„!M _________, 5At 5» tskrrtsjsr. HiK K In’ (iTrkE “V- •lo Za vesel konec tedna igr? Rad orkester. A. G. Barrilj DVE B EATRICI »Kam pojdete?« ga je vprašal Medina Sidonia, »Najprej grem v Cordovo po svojega malega Ferdinanda; nato v rabidski samostan po Diega. Od tam pa bom c svojima otroitoma in z uničenimi nad&mi odšel, kamor me bo vodila božja Previdnost. Želel bi iti na francoski dvor in ponuditi svoje načrte kralju.« »Želim, da bi vaša sreča bila enaka vaši vztrajnosti,« mu je dejal Medina Sidonia. »Jutri zjutraj se pridem še enkrat poslovit.« In res je bil mož beseda. Zal mu je bilo, da ni mogel drugače dokazati don Cristovalu svojega prijateljstva. Znano nam je že, da bi bil rad sam priskrbel don Cri6tovalu ladje in vse, kar je potreboval, če bi 6e ne bal, da pade v nemilost na dvoru. Sonce je stalo že visoko na obzorju, ko «e je don Cristoval naslednjega dne poslovil od prijateljev. Vsem se je trgalo srce ob 6love6u, v očeh V6eh so bile solze. Prijatelji so 6e hitro vrnila v mesto, da bi se izognili radovednežem. Tudi don Cristoval je vzpod-bodel kon^a in odjezdil, ne da bi 6e še enkrat ozrl. Kako žalosten je bil zaključek njegovega bivanja v Španiji! Koliko lepih sanj se je razblinilo v niči Koliko trpljenja in koliko ponižanja je moral prestati! Spomin na maloštevilne, a plemenite prijatelje pa mu je zagrenila ločitev. Izgubil je tudi zadnje upanje, da bi še kedaj videl ljubljeno Beatrice In tudi ona je bila nesrečna zaradi njega! A ona druga Beatrice? Nanijo ni mislil več. Koliko je moral trpeti zaradi nje! Ko ga je zapustila, je skušal nanjo pozabiti. V začetku je mislil, da tega ne bo mogel nikoli in da bo rana, ki mu jo je zadala, vedno krvavela. A ča6 ozdravi vse, še tako hude rane. Končno pa je podoba druge Beatrice, plemenite in požrtvovalne markize de Moya izbrisala zadnji spomin. Kje je bila Beatrice Enriquez sedaj? Ničesar ni vedel o njej. Moral bi pač vprašati markizinega brata. Ta pa je bil zadnje čase vedno slabe volje. Ali se je že naveličal lepe kordovanke? Ali pa ga je utrudil brezuspešen boj? Niti eno niti drugo ni bilo verjetno, kajti don Quintamilla je imel dovolj dokazov, da še ni pretrgal zveze z družino Enriquez. Od časa do časa je kastiljski zakladničar dobival naročila, ki so nosila kraljev podpis, in izplačati je moral don Inigu precejšnje vsote denarja. Quintanilla ni hotel o teh stvareh ničesar povedati don Cristo-valu, ker je vedel, da bi da bolelo, če bi le omenil njeno im«. Ko sta se vui-ntaiulla in Santangel potrta vračala od mestnih vrat, sta srečala don Francisca de Bovadilla. Zastavil jima je pot in vprašal: »Ali ie odpotoval prijatelj?« Kljub vsemu prizadevanju ni mogel zakriti Škodoželjnega smehljaja. »Da, odšel je,« mu je kratko odvrnil Quintanilla. »Hvala Boguj« je vzkliknil don Francisco. »Skrajni ča6 je že bil, da smo se iznebili tega nadležnega sanjača.« »Ali vam je bil tako v napoto, don Francisco?« ga je nevoljno vprašal Quintanilla. »Brez dvoma in tudi vsem drugim.« »Ne vsem,« je pristavil Santangel. »Tako malo izjem je, da jih ni vredno uiti omenjati. Saj mu te izjeme tudi niso mnogo koristile.« »Res je,« je dejal Santangel. »A kaj hočete. Ni mogoče, da bi vedno zmagal tisti, ki ima prav.« »A kako morete trditi, da imate prav vi, ko «o vam celo vsi učenjaki ena6protni.« »Uživajte torej ob vaii zmagi in našem porazu,« je pristavil Quintanilla. »Če vas to osrečuje, tedaj ste brez dvoma sedaj najsrečnejši človek na svetu Zbogom!« Odšel je s prijateljem proti kraljevi palači. »Preveč je drzen Bovadilla,« je dejal Santangel, ko »ta se od daljila. »Tudi meni se zdi tako,« j« odvrnil Quintanilla »Kako rad bi se maščeval nad njimi« »Tudi jaz mislim isto. A kaj nam je storiti?« »Zdi se mi, da nismo storili za našega ubogega prijatelja vse, kar bi mogli.« »Mislite?« »Prepričan sem. Sram me je in jezen sem sam nase.« Medtem sta dospela do kraljeve pdaie in šla po stopnicah v zgornje nadstropje. Alonzo*^' meni OČita V*,t' *** Sem