o
JI**'
c.f-
Pri.iJRSKI DHEYHIK
IfkJL - Štev. 185
——ILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(2804)
Poštnina plaiana v gotovim Spedizione in abbon. post. I. gr.
Vje,.. . “
’r-e v, demokristjan-** ž ?n*le di Trieste« 'i	!ihttv I,u9l napad na naše
C	*0p,*’”C 7i0rh0Stni ena-
odlcn* ’	3	Postavlja-
: *C-Lna* i*h«j« i«
,i(i d	affco p°n°-
*	"le*tu seri* dneh na tem 1 *r*tjo j P°3a)anj, ki se
ftijf ose9o kompro-
■ ^kN^.^škega
vpra-
*	Tt(i	z sakri- ■ ° P°lem’zi-
*	,en	o ”*r Jen,m člankar-
'	ie znan tud!‘,i’lem Ustu- ki
*	reK	ofcnr i 0f<wilo sta-
,,k'^neaT iaši“* Ales. M°}neaa 5a urednika blagcr
'li	^	ni o^° ki Tržača-
^Htu, pn u dobrem spo-f V^eo 4,""° nai le na i>	**#	'gi2,,na'n demoknst.
f K^mo- cfc“ u«e, kar ■	jte&naitf ■ enakoPravnost,
*	hki so jn 71 povratek ško-
r	K čen?„ prizadejali
*	> Sl* je po d"*tf
^ i" ^PToJi poroč(1ti, da
<* K" 0*'? nešiteu - „
fi* o £t£leilat*° *
v v “ se i« j	—	v
*	/ d€,° O »oj^ 3 JaWC0 iz'
*	!!	eku P°Snjanj v
■>	Jf1«t»a 2„	vseJ>ovala tudi
lil	“■oBenp..^	Ja5c‘to tržaških
; £? »“S«,
* «s
>' Kinku:	zataknii„	rr.„J_’
* i^ptars1
^	p™u	«
2.toTMm«w.
"udi* predP0Btabke Cgtaic, ki ‘ Poročila iz
ttsn!! d0!e8t s^htl° trdij°' !ijn sedaj £ri azuma od-
Z?Jk* vi£a%j°o* itd-
i&rav,- -
!*?$£ *J8 25
plamr°Ccno n. Pa<ii pomeni-
fc31' finski dr-
Padop VKo su V tem vi’ te „ J.asisiičn	n teh na-
llZe«i ’il'h °ikri,naTave; sai
nje ‘° brani fa-
torej 'no ravnanje s %kstJ’manjeVm- Nastane W<bnJ?°- tfa alt je sPloh tlažni la Pri rimska di-toe, fašisliP°Sajanjih po-■- ■ aau. st'onih argumm.
I 1> D;—
na ta^mu m'SIl~ >o J»rn mogoč? nl?d,oni
Pač "1 m 0Boč V j. ,. * d(ani, ie .kor
Odgovori
S!e<jekc['kor pa
S i jantstev t P°Sajanja n'kateri* .,2aJfIidče-lU4i 1 u zadniih al'janski
Ptetj ,0rn3lovi» ’ P°fen‘ Petjer ja«o *' napadi že Ci P^oti irl ZUnia na-
r v- Tt.p; 1 'zvainnu. •
.	--■»m a na.
f,«u	fu<ii	ta	«i0LJaniu	iam*
O	-iii	^
p'««	'“*«	Zato To	vre-
fc.t«	dptb.i.	* r^Gr si	hnrln
rrav eato	ure'
tJe - dc,nolcri’.,. S1 bodo ciie ,0|,0če 0i.,'	1	lastili
s;> !00b rtc?e po-
n- J it"1	‘11	»h lastili
°*Uj	so S1	pozi'
%|Q naj bi3,fp. i0*t«U uPhovo lsicer P°'
tk	Upmi	a debel°
'naj „ . Pisanje-
Btia °J bi .
^ 5 d°seči PtOfdli že dru-
^ *.v i7najo%^e? . tisieVO> 33>ip Zltti, ki <{^ii hočejo iln.. n r«-.- ulada yn
«!<. da n, nnit. ie^'nnost ije«: *tjoni ’	3:0	tori
aoni'BV,'ada za Itali-navaja *.^“i0 se 0
la dvolJ? nam je
V šti-
torej: de
''ni ,'“11 ,	-	ae.
Se ° dv0je2am Priprav-
6 ,e . Politi ~n0Sf' 5e ««-Jo » a,£ien ' . oda v cotlj
“si flm\ da mora-*«in0 1(i o6a uradniki ^lk ^ir°m„ jezika: sloven-
hrvaščino, in c°ni .'''tj,.1 demokrist-
9U:. * t»rJ03 da K«
1 »*• U°
c°Hi ,,5taj„,n"“ aemokrist-Sajt hdtol ’ da b° tudi p !>. bris?e<1? ne Pr'* - Po « ,“3a,° ■Jaradi
ian.h3't:::m, «»«■
■B Po ~.7 JQW BO radi "*	’k!knih ?Vem ynne-
n' »m!® ,aib« "bc,n,"t Trst 8o«Or;/ biti > dv°jp-ziČnosti “"o k' da „arn°n je torej
S hi ^ iS b°do dali
k*r n- 'jan0tn ka oblast * u>. da ” C,°ni B- i-enCi>v 32 000 jay-
» Cl « 7enCe?, ^	jay-
,e9	, dogi . ne more na-
*pine ? 'j°n«čin *m. easu po*
lj«i , U|,i m; • Se slovenil/ tak, ni n;-m_	__
Joli /n«t n,j . Se siouen-»aij *®*cinjj, njsmo postav-> D^0 Pa	Zahte-
*«» ^ °p°reion . e zahteva-^odnS^nee!10 zaposli-,adih *fi u ", Biouensfce
JV ?• ^Hteua 3arn,h “•
^>°?t oT4-*majhen
nilto„ e^0,cristTan,p0?n0s ®Ia-
Sanm ‘ Po rt* • ob!ast-Ur.ot rugi strani
Kul	“ra
*tj 'Judie, kS da so v o^.Us‘ili ZJl.S zdav-
<&•*£■ LSO Že zd“-
!"> pr^nafc^^ne poti
Nia*du,eP> re,B?etod- Tu ' ?red»sem dem°-
,!.C0S *• >cie?hp“ iooia-
t Ptfllo r ’ fc* iih PQ SOcia'
Sv"''&$£.:
Srne* U?erai°sia>e sit,.
*«»:
2e sC 9la* «,° °bJouili
Jjo /lne iiud,; st poiitie.
labor ^ ne ««« Ko P“ Vendar0tianek*ioni-
Sdar£Ta“]ain °dK‘o in
^0 \T endar 7le#c«
'O in oo-
05 ^ uonosti 2Janje %,_*
U no dalj2
fc njib0?iai,'5p:e	dlcija/i
“ ^ U"^5°iiCe-
0cia,1^a
del.
hkrati 2n'a-PPraJa-
nje pravične rešitve narodnostnega vprašanja. Mislimo, da prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da smo bili od prvega dneva izhajanja našega lista edini dosledni glasnik prav teh množic tržaškega delovnega ljudstva, In to mislimo ostati tudi v bodoče v še večji meri kot doslej. V še večji meri zato, ker bo — kljub začasnosti ureditve teritorialnega vprašanja — v bodoče tržaška socialistična fronta lahko zajela širši krog delovnih ljudo kot doslejJ Tako razširjena fronta bo glavna udarna sila široke fronte vseh naprednih demokratov. Za to fronto, ki potencialno že danes obstaja, pa so demokrist j anske šovinistične poti preživetp, ker so pot i reakcije in imperializma. Slovensko delovno ljudstvo ima v tej fronti častno mesto. Zato bo njegova borba v tej fronti iskrena in brez pridržkov.
TRST, petek 6. avgusta 1954
DANES OB 17. URI SE ZAČNE BLEJSKA KONFERENCA
Cena 20 lir
Balkanska zveza bo podpisana v ponedeljek 9. t. m. dopoldne
Dnevni red konference 'BeograjskauPoliHka"odgovarja na manevre iralijanskega riška v zvezi z avtonomijo Trsra
(Od našega dopisnika)
Pred izpuščanjem ujetnikov v Indokini
Časopis „11 TraHico" o gospodarski
Tržaški gospod-arsko-trgov- krotov in poravnav in ki j«
BEOGRAD, 5. — Jutri popoldne ob 17. uri se bo začela na Bledu konferenca treh balkanskih držav o sklenitvi balkanskega zavezništva. Jugoslovanska delegacija je že prispela na Bled, grško in turško, ki jo vodita zunanja ministra Stefanopulos jn Kepru-lu, pa pričakujejo jutri. Urad. no so sporočili, da bo začetek konference ob 17. uri v veliki dvorani vile «Bled». Zvečer bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popo-vič_ priredil svečano večerjo v čast grškim in turškim gostom. V soboto dopoldne bo drugi delovni sestanek, za nedeljo pa je predviden izlet na Bohinjsko jezero.
Podpis sporazuma je pred-
viden za ponedeljek opoldne.
Isti dan popoldne bo tiskov, na konferenca, zvečer pa bo predsednik republike maršal Tito priredil svečan sprejem v čast turških in grških gostov.
Grški zunanji minister Stefanopulos je odpotoval danes z letalom iz Aten v Beograd, od koder bo ponoči nadaljeval pot na Bled. Pred odhodom iz Aten je Stefanopulos izjavil novinarjem, da odhaja na blejsko konferenco z velikim optimizmom. «Z vladama prijateljskih držav Jugoslavije in Turčije, je dejal Stefanopulos, bomo podpisali zavezništvo, ki bo predstavljalo osnovo za mir na Balkanu in na svetu sploh.«
S Stefanopulosom je odpo-
tovala v Jugoslavijo tudi številna grška delegacija političnih in vojaških osebnosti. V Beogradu se bodo grški delegaciji pridružili grški veleposlanik v Jugoslaviji Kape-tanides, grški vojaški odposlanec v Beogradu ter grški veleposlanik v Ankari.
Nocoj je prispel v Beograd tudi turški zunanji minister Keprulu, ki je na čelu turške vladne delegacije prispel že opoldne v Skoplje.
nov prostor za manevre in izgovore za morebitno nadaljnje poslabšanje položaja. Vidno protislovje predstavlja tudi pisanje italijanskih listov y zvezi z zavzemanjem tržaške iredentistične organizacije, da se Trstu da avtonomen statut.
«Se nedavno so trdili, nadaljuje «Politika», da zahteva Jugoslavije po avtonomiji Trsta zavlačuje rešitev tržaškega vprašanja. Očitno je, na-
V zvezi s pisanjem italijan-i daijuje list, da ni bilo moških listov, zlasti (cMessagge-1 Soče pobiti razlogov, ki govora«, da bi do rešitve tržaške-1 J,e v korist avtonomije Trsta.
i
HANOI, 5. — Predstavnik francoskega poveljstva je sporočil, da se bo 10. avgusta začelo izpuščanje vojnih ujetnikov v Indokini. Po sedanjih računih bo izpuščenih približno tisoč ujetnikov na dan. Glavna zbirna središča ujetnikov bodo v krajih Vie-tri, Samson in Ninh Džang.
Francosko poveljstvo sporoča tudi, da je bilo v ponedeljek zvečer ubitih ((približno 20 manifestantov, naklonjenih Vietminhu«. Poročilo dodaja, da je v ponedeljek približno 500 demonstrantov v osrednjem Amanu napadlo franco-sko-vietnamske čete, ki so začele streljati. Podobna demonstracija je bila v torek v neki vasi v severnozahod-nem Vietnamu, toda tam ni bilo žrtev.
Medtem vse kaže. da so francoske in vietnamske oblasti izgubile «bitko za izseljevanje«. Po sklenitvi premirja so Francozi napovedovali, da bo severni Vietnam, ki bo pripadel Hošiminhu, zapustilo približno milijon ljudi. Zdaj pa kaže. da razen družin fran-
ngkaj dneh. oziroma šele v j tržaško iredentistično delega- coskih voiakov dela franco. nekaj tednih, ugotavlja da-! “J? ,v Kirn, da vso stvar pri- skiil naseljencev in naiboli našnja beograjska ((Politika«,! kažejo kot pobudo Italije in
da odkriva tako pisanje, da’ j velikodušnost Rima. Čeprav je rimski politiki že zdaj ' iščejo ta Pr°Pagandna poteza majhna, je vendarle pomembna,
URADNI ZAKLJUČEK PETROLEJSKEGA SPORA MED ANGLIJO IN IRANOM
IBARSKO RAFTO BO IZKORIŠČAL konzorcij največjih petrolejskih dražb
Po načrtu sporazuma, hi mora biti dokončno podpisan v dveh mesecih, je priznana nacionalizacija perzijske nafte, izkoriščal in prodajal pa jo bo angleško-ameriško-francosko-holandski konzorcij osmih petrolejskih družb • V Londonu malo navdušenja za sporazum, s katerim je Anglija dejansko vržena iz Abadana - Dullesova pohvala
LONDON, 5. — Angleško- ((realizem, ki sta ga pokazali i ki bosta skrbeli za proizvod-iranski petrolejski spor se je iranska^ vladavin «Anglo-Ira- j njo in rafiniranje iranskega
danes uradno končal. V Londonu je Foreign Office objavil izjave o celotnem vprašanju, v Teheranu pa so obenem objavili tri izjave, od
nian Oil Company» ter ((ko-
ristno in konstruktivno vlogo ameriške vlade in njenih predstavnikov«.
Nato pravi poročilo Foreign
katerih govori prva o odškod. | Of ficea da sporazum ne bi nini. ki jo bo Iran plačal bil mogoč brez sodelovanja
družbi «Anglo-Iranian», druga se tiče plačilnih vprašanj med Anglijo in Iranom, tretja pa je skupna izjava iranske vlade in mednarodnega konzorcija za perzijski petrolej o ustanovitvi konzorcija.
V izjavi, ki jo je objavil Foreign Office o sporazumih, ki so bili sklenjeni v Teheranu med iransko vlado na
ostalih velikih petrolejskih družb, ki so sposobne najti odjemalce za zadostne količine perzijskega petroleja, kar da dokazuje, da imajo »petrolejske družbe bistveno funkcijo v sodelovanju z vladami in ljudstvi Srednjega vzhoda«.
Iz dokumentov, ki so bili danes objavljeni, je razvidno, da je bil iranski petrolejski spor končan na naslednji na-
eni strani ter britansko vlado , čjn. in mednarodnim konzorcijem j Med iransko vlado, iran
na drugi, zatrjuje angleško zunanje ministrstvo, da bo sporazum o vprašanju perzijskega petroleja «pomenil začetek novega razdobja v zgodovini angleško-iranskih odnosov«. Ko bodo sporazumi o petroleju in o odškodnini podpisani in ko jih bo Iran ratificiral, nadaljuje izjava, bo spor med perzijsko vlado na en; strani ter britansko vlado in »Anglo-Iranian Oil Company» na drugi strani končan ((Britanske vlada sprejema z živim zadovoljstvom ta dogodek, ker predstavlja prispevek k splošni stabilnosti na Srednjem vzhodu«, pravi poročilo in hvali nato
llaliianslti kmetijski strokovnjaki odpotovali na razstavo v Moskvo
RIM, 5. — Danes je odpotovala v Moskvo delegacija italijanskih kmetijskih strokovnjakov, ki bo obiskala sovjetsko kmetijsko razstavo.
RIM, 5. — Danes se je končal proces proti pobeglima zapornikoma Lucidiju in Dejani in proti njunim pomočnikom pri begu. Lucidi je bil obsojen na 20 mesecev zapora, Dejana, ki ga še vedno niso prijeli (sodišču je sporočil, da se je dal operirati na slepiču in da leži v postelji), na leto dni zapora, pet iet,-niških paznikov pa je dobilo 3 do 6 mesecev pogojno.
sko nacionalno petrolejsko družbo in angleško-ameriško-francosko-holandskim konzorcijem, ki obsega osem petrolejskih družb, je bil dosežen sporazum, ki bo veljal 25 let in ki ga bo mogoče obnoviti še trikrat po pet let.
2. V dveh mesecih bo na razpolago za izvoz »znatna količina« iranskega petroleja. V prvih treh letih veljavnosti sporazuma bo izvoženih 68 milijonov ton surove nafte in naftnih derivatov. V istem razdobju bodo v Abadanu rafinirali 35 milijonov ton surove nafte, od tega 15 milijonov ton v tretjem letu.
3. Iran bo na osnovi sedanjih cen dobil v teh treh letih 150 milijonov funtov šter-lingov (po sporazumu, ki ga je predlagala teheranski vladi družba Anglo-Iranian in ki ga je Iran leta 1951 zavrnil, bi plačilo znašalo 50 milijonov letno),
4. Iran bo plačal v desetih letih družbi Anglo-Iranian 25 milijonov funtov šterlingov kot odškodnino; plačevanje se bo začelo januarja 1957 ali kasneje.
5. Vsa plačila mednarodnega konzorcija bodo v funtih šterlingih. Anglija pa bo dala Iranu olajšave pri spreminjanju funtov v dolarje. Iran je namreč vključen v področje konvertibilnosti funta šter-linga.
6. Mednarodni konzorcij bo ustanovil dve petrolejski družbi s sedežem na Holandskem,
petroleja. Delnice teh dveh
družb bo imela tretja družba s sedežem v Londonu. Četrta družba, tudi s sedežem v Londonu, se bo ukvarjala z raznimi postranskimi vprašanji^ v imenu obeh družb s sedežem r.a Holandskem.
7. Objavljeni dokumenti ne pojasnjujejo, koliko bo dobila družba Anglo-Iranian od osta. lih družb, ki bodo udeležene v mednarodnem konzorciju.
Načrt, sporazuma o iranskem petroleju sta podpisala danes iranski finančni minister Ali Amini in predsednik delegacije mednarodnega konzorcija Howard Page. Sporazum mora biti sestavljen v uradni oblik najkasneje v dveh mesecih. V skladu s sporazumom bo mednarodni konzorcij plačal iranski nacionalni petrolejski družbi ves petrolej, namenjen za izvoz, medtem ko bo iranska družba sama izkoriščala ležišča v Naft-i-Šahu in Kermanži, s čimer bo krila domače potrebe.
V Washingtonu je ameriški državni tajnik John Foster Dulles izrazil zadovoljstvo svoje vlade spričo sporazuma, »s katerim se bo okoristil ves nekomunistični svet«.
Prve reakcije v Londonu pa niso kdo ve kaj ugodne. Eden izmed glavnih razlogov za nezadovoljstvo je nizka odškodnina, ki jo bo perzijska vlada plačala AIOC za nacionalizacijo njenih naprav; zatrjujejo, da predstavlja določena vsota 25 milijonov funtov šterlingov komaj desetino dejanske vrednosti naprav. Drugi razlog za nezadovoljstvo je ta, da je
rodne napetosti v zvezi z an-gleško-iranskim sporom ter notranjih težav in sprememb v Perziji, pri katerih ni šlo brez tujih vplivov, šele po Mosa-dekovi odstavitvi se je iranska vlada začela pogajati na osnovi predlogov, ki so pripeljali do današnjega sporazuma, ki sicer priznava nacionalizacijo iranskega petroleja, obenem pa poterja njegovo izkoriščanje in prodajo konzorciju največjih svetovnih petrolejskih družb.
ker kaže, da je bilo vprašanje avtonomije svoj čas izkoriščano samo. da bi se odgovornost za odlašanje sporazuma o Trstu zvrnila na Jugoslavijo.«
«Politika» polemizira ob koncu z «Giorna!e di Trieste«, ki trdi, da se Slovenci zato niso izselili iz Trsta v Jugoslavijo, ker jim je dobro. Rimski iredentisti bi želeli, da bi bil Trst brez Slovencev. Moti jih, ker bodo v Trstu še nadalje ostali Slovenci, ki živijo tu že stoletja in imajo za zgodovinsko in gospodarsko vlogo Trsta največje zasluge. Čeprav bi pisanje iredentističnega lista bilo neodgovorno, poudarja »Politika«, to vendar ne kaže, kako gledajo v Italiji na bodočnost Trsta. I
»Ce se pripravlja sporazum ■ o Trstu, poudarja ob zaključku list, je predvsem potrebna dobra volja Italije in razumevanje za interese Trsta ter vseh njegovih prebivalcev, vštevši tudi Slovence. Brez takega razumevanja in spoštovanja pravic vseh prebivalcev Trsta bi bile obveznosti, ki bi jih rimska vlada prevzela s podpisom sporazuma o tržaškem vprašanju, sumljive.«
B. B.
zagrizenih nasprotnikov Viet-minha nihče ne kaže navdušenja za izselitev. V Hanoju zatrjujejo, da je vietminška propaganda proti izselitvi ne le zelo živahna, temveč tudi uspešna.
Obenem poročajo iz Hanoja, da se vietnamska vojska v krajih, ki bodo prišli v viet-minško cono, polagoma »raztaplja«. Mnogi so prešli k Hošiminhu, drugi pa so odšli domov obdelovat polje. Skoraj vsi višji častniki so zapustili svoje enote in mnogo je bataljonov, ki jim poveljujejo mladi podporočniki, ki so komaj prišli iz šole.
ski informativni časopis «11 Traffico« je objavil v svoji zadnji številk od 31. julija t. I. na uvodnem mestu članek dr. Dina Saravala pod našlo vom «Trst v kleščah dušeče gospodarske in politične krize«. Članek skoro dobesedno ponavlja prav one argumente, o katerih smo v našem dnevniku že neštetokrat pisali. Zato ga objavljamo dobesedno kot dokaz, da naše objektivno prikazovanje težke gospodarske in ekonomske krize ni nikakršna ((titovska šovinistična protiitalijanska p ropagandav. marveč kruta stvarnost, ki se je zavedajo tudi oni, katere je nemogoče dolžiti «titovstvai) in eslovan-skega šovinizmas.
Članek se glasi:
«Do leta 1945 je sestavljalo okolico našega mesta precej obširno ozemlje Krasa in obsežno področje Istre. Lahko rečemo, da je na Trst težilo vsaj enkrat večje število potrošnikov kot zdaj. 21e samo to dejstvo demantira razne neozdravljive optimiste in opravičuje trditev, da je Trst v krizi, kajti njegova trgovska delavnost se je skrči-
tem resnejša, ker že devet mesecev po 8. oktobru še vedno traja le neznatno omiljena huda stagnacija skoraj vse trgovske dejavnosti.
Hoteli smo prikazati realistično sliko našega položaja, ne da bi vzbujali alarm ali se postavljali kot žrtve, temveč da bi iskreno izrazili bojazen tržaških proizvajalcev in delavcev, katerih zaskrbljenost se je povečala v zadnjih tednih zaradi vznemirljivih vesti iz raznih virov o razdelitvi STO.
Nemogoče se nam zdi, da se s tako lahkomiselnostjo ignorira gospodarska in politična realnost našega področja in pravica naših ljudi do življenja in dela. Trst ne more dovoliti, da bi mu odvzeli možnost dela in napredka in ga obsodili, da večno živi od miloščine.
Trst bo lahko spet bil ono, kar je vedno bil in bo lahko še nadalje izvrševal svoje nacionalno in gospodarsko poslanstvo edinole, če bo opuščena prazna retorika nekdanjih dni ir» lahkomiselnost nekaterih političnih diletantov in če se bo končno vendarle
la na polovico. K temu je | razumelo, da za dokončno o-
treba dodati negotovost glede politične ureditve ozemlja in dotok beguncev, ki je pripomoglo k zvišanju že tako skrajno visoke ravni brezposelnosti.
Danes ima naše mesto žalostni rekord 20 brezposelnih na vsakih 100 delavcev, medtem ko v italijanski republiki indeks brezposelnih ne presega 6-7 odst. Kakor da to ni dovolj je davčna obremenitev na prebivalca v naši coni skoraj dvakrat tolikšna kot v Italiji, bodisi zaradi večje davčne zavesti tržaških davkoplačevalcev bodisi zaradi večje nepopustljivosti naše davkarije, ki ni sposobna razumeti izredne kočljivosti našega gospodarskega položaja, ki jo moti vznemirljivo povečanje ban-
Mendes-France za poglobitev francosko-jugoslov. odnosov
Naše prijateljstvo ima „globoke korenine", je izjavil francoski ministrski predsednik
POSVETOVANJA 0 ODGOVORU na zadnje sovjetske predloge
LONDON,5. - Danes po-1 kršnih razgovorov z Moskvo, poldne ob 15.30 se je prvič j Poleg tega vidijo v Washing-sestala »delovna skupina« an-1 tonu v sovjetski noti še en
rti Oelrik f	nnclziL	lv>	 t___	_ __________z r
gleških, francoskih in ameriških izvedencev, ki bo proučila sovjetsko noto od 24. julija o sklicanju splošne konference o evropski varnosti, in sestavila skupni odgovor treh zahodnih velesil. ((Delovna skupina«, v kateri- vodi angleško delegacijo namestnik podtajnika v Formgn Officeu sir Frank Roberts, francosko-svet-nik veleposlaništva v Londonu Claude Lebel, ameriško pa prvi sekretar v veleposlaništvu ZDA, Norris Chipman, bo proučila tudi včerajšnjo sovjetsko noto, ki je predlagala sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, na kateri bi razpravljali o predlagani evropski varnostni kon-
AIOC dobila kbmaj 40 odst. I fer^nci in °. n,ek^terLh. vPraša' delnic v novem konzorciju; ob I n!lb v zvez’ z Nemčijo
začetku pogajanj je Anglija zahtevala 50 odstotkov. Prav tako Angležem ne prija registracija obeh družb, ki bosta neposredno izkoriščali in prodajali iransko nafto, na Holandskem. Skratka, Anglija je bila dejansko vržena iz Abadana, ugotavljajo v Londonu, in to kljub vladnim spremembam in revoluciji proti Mosa-deku v Iranu.
Angleško-iranski petrolejski spor je izbruhnil leta 1951, ko je teheranska vlada sklenila nacionalizirati industrijo nafte. Sledilo je razdobje medna-
Predstavnik Foreign Officea tudi danes ni hotel komentirati zadnje sovjetske note, temveč se je omejil na zago-votovilo, da jo bodo proučevali obenem z noto od 24. julija. Tudi sicer so londonski politični krogi glede zadnje sovjetske note zelo zadržani.
V dobro obveščenih wa-shingtonskih krogih pa sodijo, da je včerajšnja sovjetska nota spravila državno tajništvo v zadrego. Zadnji sovjetski predlogi — menijo v Wa-shingtonu — bodo otežkočili washingtonsko zavračanje vsa-
poskus, da se prepriča francoska vlada, naj odloči «sine die« vsak sklep o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Predsednik Eisenhower in državni tajnik John Foster Dulles pa še vedno upata, zatrjujejo v Washingtonu, da bo Mendes-Franceova vlada v skladu z obveznostmi, ki jih je Francija prevzela, pozvala narodno skupščino, naj se še avgusta izreče o tem vprašanju. V ameriških vladnih krogih pa se tudi zavedajo, da obstajajo v Franciji številne notranje težave in odpor proti nemški oborožitvi v kakršni koli obliki. Zaradi tega sodijo, da namerava Dulles prepustiti Mendes-Franceu izbiro časa za odgovor na zadnjo sovjetsko noto.
Obenem pa opozarjajo v Washingtonu, da vsebuje sovjetska nota kaj malo elementov, ki ne bi bili že znani iz Molotovovih predlogov na berlinskih konferenci, ki so jih zahodni predstavniki zavrnili.
Medtem je belgijsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je predsednik francoske vlade Mendes-France predlagal, naj se konferenca šestih ministrov držav evropske obrambne skupnosti, ki je bila že večkrat odložena, začne 19. avgusta v Bruslju.
<Ente morale^ !
aPrišla je na šolo (šola mora vedno plačevati za vse novosti!) knjiga, ki je zelo obsežna in tiskana v oskrbi neke Moralne ustanove («En-te moralen), ki ga podpira visoki patronat Združenja rodbin v vojni padlih, pod krizmo avtoritativnih imen in z avtoritativnim pismom, ki poziva, da se knjiga kupi: že zdavnaj je znano, kakšen je ton določenih pozivov! Naslov,- »Trst in Julijska krajina«. Predgovor: Carlo Del-
Skozi sito in rešeto
igot
croix. Uvodni verzi: Giosuš
Carducci. Cena 10.000 lir, (Ko vse seštejemo, znaša to okrog 50 milijonov). Osnovna teza, dokumentirana s številnimi slikami; v Trstu in Julijski krajini še vedno obstajajo številni ostanki starega romanskega gospostva (glej sliko). Rimljani so, dokler sc ne dokaže nasprotno, predniki, bolj ali manj direktni, možatega italijanskega rodu. Ergo, zaključek je očiten in jasen kot sonce: Julijska krajina je veleitali-janska. Niti sence sumnje in niti trenutka oklevanja (blagor jim!); matematika ni ni-nenje tn sklepanje, temveč je potemtakem perfekten lo-
gičen dokaz. Vendar pa ne vemo, koliko veljajo dokazi te vrste na planu diplomatskih pogajanj, toda dvomiti ne moremo: ni patriotično.
Knjigo sestavljajo številni članki, ki so nato prevedeni v izvlečku še v angleščino in francoščino fin to je hudd: bolje bi bilo, da bi neumnosti ostale samo v krogu domače družine!) z očitnim namenom, da bi se knjiga čim bolj mogoče m v prvi vrsti razširila v inozemstvu. Članki naj bi neizpodbitno dokazali italijanstvo julijskih dežel. In res, Sandro Stucchi piše: »Iz imperialnega Rima, iz krščanskega Rima, iz do-ževih Benetk, so v Julijski krajini toliki in takšni spomeniki ...» Silvio Rutteri poudarja k temu; «Trst... vstopa v zgodovino skupaj z rimskimi legijami...«. In nato naznanja Leic/it na svečan način: «Zdi se nam, da spričo tega nesmrtni duh Hortisa ne bi mogel najti miru in da on v tesnobni in muč-
ni bolesti, zahteva pravico za svojo zemljo.«
Knjigo smo tu in tam skrbno prelistali, toda nismo mogli najti nič boljšega; zaradi tega bi radi vprašali avtorje teh strani, ali ne smatrajo za potrebno dokazati, da so italijanske, ker so bile že nekoč rimljanske, tudi Francija, Španija, Anglija in tako naprej. V resnici, če so njihovi zaključki veljavni, bi morali veljati za vse primere. Pri tem prav dobro vemo. kakšni so vsi mogoči obtožilni argumenti za zakonito obrambo; besede onih, ki so se vsega odrekli, ne-bojevitežev, besede iz zasede, basturdnih sinov plemenite države, besede, ki se jih ne izplača poslušati.
Ne, nismo ne to ne ono. Nam so pri srcu kot vsem, pravice naše. države, toda smo predvsem zaskrbljeni za prestiž, za njeno dostojanstvo, za njeno civilizacijo, brez katerih ni mogoče govoriti o pravicah in jih bra-
niti z zavestno vztrajnostjo; toda samo tvegamo, in to in majhna stvar, ter tudi nočemo, da bi bili smešni v očeh sveta. V tistih julijskih deželah smo že bili in smo se že večkrat vanje vrnili; poznamo tudi najbolj oddaljene vasi in vemo, da se ne more uspešno podpirati italijanstvo tistih pokrajin z retoriko rimskega imperializma in tudi ne z bedasto logiko takšnih absurdnih zaključkov zaradi tega bi morali začeti z dolgo razlogo, za katero pa ni tu pravo mesto: zato svetujemo bralcem čitanje članka Ferruccia Partija v časopisu «Mondo», ki je eden izmed najbolj mirnih in najbolj objektivnih, ki je bil kdaj o tem perečem argumentu napisan. Bilo nam je le do tega, da s prstom pokažemo na dvoumnost in neumnost teh psevdouradnih dokazovanj, za katere bi morala, kot po navadi, plačati stroške šola in ki ne delajo časti naši toliko hvaljeni in priznani in-
teligenci.
Ta retorika nas resnično skrbi: to je ponavljanje stare pesmi in ne obeta nič dobrega. Vsekakor, sreče nam ni prinesla. Sicer pa — kam bo izginilo tistih 50 milijonov?	(B■ T.)»
(Prevedeno iz številke za julij in avgust 1954, mesečne politične in literarne revije «11 Pontes, ki jo urejuje prof. Piero Calamandrei, bivši pristaš Saragatove socialdemokratske stranke)
<Addio zona B»
BEOGRAD, 5. — V izjavi dopisniku beograjske ((Politike« je predsednik francoske vlade Mendes-France poudaril, da smatra, da je balkanski pakt osnovni činitelj varnosti na Balkanu in v Evropi in da ni dvoma, da bodo napori za krepitev tega pakta privedli do rezultatov, ki bodo v interesu vseh.
V zvezi s francosko-jugoslo-vanskimi odnosi je Mendes-France izrazil prepričanje, da se bodo razvijali na vseh področjih. »Naši državi veže prijateljstvo iz preteklosti, ki ima globoke korenine. Zazest o tem prijateljstvu nas mora voditi v naporih za nadaljnji razvoj naših odnosov in to ne samo gospodarskih in kulturnih, temveč tudi političnih«, je poudaril predsednik francoske vlade.
Glede rezultatov ženevske konference pa je Mendes-France ugotovil, da se zaenkrat lahko reče, da je sporazum v Ženevi izšel iz prepričanja vseh udeležencev, da je potrebno končati z vojno. »Na-
slednja etapa, je dejal, pa je neodvisnost treh indokitajskih držav«.
O nemško-francoskih odnosih je francoski ministrski predsednik poudaril, da je že večkrat v francoskem parlamentu izjavil, da je vskladi-tev francosko-nemških odnosov na zdravih in dolgotrajnih temeljih osnovno jamstvo za mir.
Padec britanskih zlatih in dolarskih rezerv
LX>NDON,5 — Iz poročila, ki ga je včeraj objavilo britansko finančno ministrstvo, je razvidno, da so se v juliju britanske zlate in dolarske rezerve zmanjšale za 4 milijone dolarjev na tri milijarde 13 milijonov dolarjev. V tem mesecu je Velika Britanija plačala na račun svojih dolgov pri Evropski plačilni zvezi 99 milijonov dolarjev, prejela pa je 15 milijonov dolarjev ameriške obrambne pomoči in 4 milijone dolarjev v zlatu oziroma dolarjih od Evropske plačilne zveze.
zdravitev našega gospodarstva ne zadostujejo podpore in nekoordinirani in pogosto zapozneli ukrepi. Nasprotno, treba je hitro uresničiti gospodarski načrt, ki bi v pravilni meri upošteval zahteve trgovine na drobno in na debelo, male in velike industrije ter obrti, načrt, ki bi brez krivičnih partikularizmov spravil v sklad različne potrebe posameznih proizvajalnih panog v interesu vsega prebivalstva; potrebna je pogumna investicijska politika, izboljšanje pomorskih zvez in prometa sploh in temeljito spremeniti in omiliti predpise na davčnem, carinskem in tarifnem področju.
Toda kot da sedanje resne skrbi niso dovolj, 6e pojavlja še ena in obeta imeti hude posledice: «rcdimenzioniranje»
I holdinga «Finmare», ki ga, j kot kaže, hočejo predvhem za-I sebna brodarska podjetja, ki J se zavzemajo za mastne vlad-! ne podpore, ki jih doslej do-i biva omenjeni holding.
«Redimenzioniranje» bi v kratkih besedah pomenilo v prvi vrsti decimiranje osebja pri «Tržaškem Llogduu in pri družbah idtaliav in Adriatica» in degradacijo njihovih krajevnih sedežev na povsem drugovrstne funkcije.
Predvsem pa bi pomenilo, da se tržaško ladjevje ne bi povečalo, kolikor je potrebno, da bi bilo kos vedno rastočim potrebam prometa in v obrambo onih pomorskih prog, ki jih čedalje bolj ogroža tuja konkurenca s svojimi modernimi in hitrimi ladjami ter s cenenimi in naglimi službami.
Trst je vedno zahteval, da bi spet dobil svoje ladjevje, če že ne enako kot predvojno, pa vsaj takšno, ki bi odgovarjajo najnujnejšim potrebam.
Pristanišče lahko dobro o-pravlja svojo funkcijo, samo Če ima na razpolago dovolj ladij, v Trstu pa čutimo danes na žalost tako pomanjkanje tonaže, da je kriza, ki jo povzroča tudi nihanje brod-nin, še hujša.
Kot je videti nam položaj ne obeta ničesar dobrega, temveč grozi biti še hujši in kdo ve, kam nas bo pripeljal, če ne bo v pravem času primernih ukrepov«.
Francoska narodna skupščina
razpravlja o pooblastilih Mendes-Franceu
Ministrski predsednik je zahteval izredna pooblastila za izvedbo svojega gospodarskega načrta - Odpor kolonialističnih krogov proti vladni politiki v Severni Afriki
PARIZ, 5. — Danes popol-[ cen. Izrazil je nasprotovanje dne se je v francoski narodni j splošnemu in sistematičnemu skupščini začela debata o po- višanju mezd, obenem pa na-sebnih pooblastilih, ki jih je I kionjenost določenemu pre-zahtevala Mendes - Franceova vrednotenju mezd, ki ne bi
vlada za izvedbo svojega programa »finančnega ravnotežja, gospodarske ekspanzije in socialnega napredka«. Vladni program je prikazal finančni minister Edgar Faure, ki je na popoldanski seji podal v prvi vrsti tehnični prikaz, na nočni seji pa je začel govoriti o »konstruktivnem značaju« vladnega načrta.
Faure je začel s prikazovanjem glavnih načel vladne gospodarske politike jn s podajanjem splošne slike francoskega gospodarstva. Poudaril je, da gre predvsem za »gospodarsko ekspanzijo«, ki izključuje inflacijo, in nato omenil da je treba predvsem pravilno izbirati investicije in
V predzadnji številki «Uni ta» beremo v polemičnem normalizirati proizvodne stro-
člančiču proti De Castru,! “'<e' Dgjai ie» da se je položaj Fracassiju in Bartoliju med ‘ francoskega gospodarstva od drugim tudi ta-le stavek- j k°nca lanskega leta začel iz-«In vendar tem gospodom i boljševati,. da se je P°večala ne uspeva odstraniti obupa, | pr-°‘,z n3a ‘“j tlilfh te ogorčenja, protesta vseh onih V1Sale, I?ezde’ da pa k J ,	-
ki vedo, da je razdelitev do-1 Vlada ne Sme °P v C“'
končna in da se me*2 ,	1	)ecnostj zaradi nevarnosti m-
reči „addio” coni B'»	I	flaci°n‘stičnih tendenc .Obl ju-
i bil je, da bo primanjkljaj v Mi smo urednike «Pela» | plačilni bilanci z inozemstvom že večkrat vprašali, zakaj ne letos izravnan samo z ame-objavljajo vseh raznovrstnih riško pomočjo. Prenehanje a-imperialističnih izlivov svo- meriške pomoči za Indokino jih somišljenikov v milanski ne bo vplivalo na finančni po-«Unita». Vprašamo jih tudi; ložaj, ker so se zaradi konca danes, ah bodo objavili na i vojne zmanjšali stroški. primer gornji stavek iz I Faure je obširno obravna-«Unita»?	J
val tudi vprašanje mezd in
vplivalo na cene in ki bj obenem dalo delavcem več pobude za zvišanje produktivnosti.
Končno je Faure ob zaključku tehničnega dela svojega poročila dejal, da se bo državni proračun za leto 1955 držal predvsem dveh načel: izvedel bo v javnih financah prenos od neproduktivne k produktivni delavnosti jn začel zmanjševati celotni obseg obdavčenja s pomočjo amortizacije neproduktivnih izdatkov.
Sodijo, da bo skupščina glasovala o vladni zahtevi že da. nes pozno ponoči. Kot je znano, je včeraj parlamentarna finančna komisija zahteve odobrila s precejšnjo večino. Zaradi izredne zapletenosti francoskih notranjih razmer, ki se jim skoraj nihče ne upa biti kos, pričakujejo, da bo Mendes - Franceove zahteve skupščina odobrila.
Toda čeprav očitno nihče nima poguma, da bi danes zamenjal Mendes-Francea na vodstvu francoske politike, se množi zlasti odpor proti njegovi zunanji politiki. Medtem ko je bilo njegovo delo v Ženevi odobreno z ogromno večino in \c mu nasprotovali edino demokristjani, ki na eni strani ne morejo preboleti izgube svojega osemletnega monopola na zunanje ministrstvo,
na drugi strani pa se v mno-
gočem skladajo z ameriškim stališčem do Indokine, je naletela pobuda vlade glede Tunizije na mnogo širši odpor, ki sloni na kolonialistični mentaliteti. Nesoglasja so se pojavila celo v sami radikalno-so-cialistični stranki, ki ji pripada ministrski predsednik.
Vodilni odbor združenja neodvisnih (med kater mi je med najvplivnejšimi bivš' ministrski predsednik Pinay) je danes sprejel resolucijo, ki opozarja, da je sodelovanje neodvisnih ministrov v Mendes-Franceovi vladi povsem oseb-na_ zadeva in da njihovo stališče v ničemer ne obvezuje združenja neodvisnih in njegove politike.
Resolucija zahteva nadalje od vseh neodvisnih poslancev, pa tudi od vseh »nacionalnih strank«, naj se «odločno upro vsakršni politiki zapuščanja Severne Afrike, zlasti pa vsaki politiki, ki ne bi upoštevala skupnega dela, ki so ga tam izvršili Francozi in Tunizijci.
Medtem nova tunizijska vlada še vedno ni sestavljena. Ministrski predsednik Tahar Ben Amar je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ne more povedati nič novega razen tega. da je v torek predložil beju prvi seznam novih ministrov, drugi, popravljeni, pa včeraj. Zdaj pričakuje Ben Amar be-jevo odobritev.
V Maroku se nadaljujejo neredi. Po neuradnih vesteh je bilo med neredi v Fezu danes pet mrtvih in več ranjenih^
APOMIAMKI It.\KVl
Na današnji dan je leta 1903 umrl Anton Ažbe, slovenski slikar. Rojen je bil 30. V. 1862.
POENOTENJE MEZD IN PLAČ ŠE VEDNO V OSPREDJU
Združenje malih industrijcev priznalo
delavcem večje poviške kot Coniindustria
Medtem ko so dobili navadni delavci po zloglasnem sporazumu o poenotenju samo 1200 lir predujma na mesec, so mali industrijci pristali na 1560 lir predujma - Uspešna sporazuma tudi za delavce mlečnih obratov in za pomorščake
Pred kratkim so delavci dobili poviške mezd, ki jih določa sporazum o mezdnem poenotenju; ko so prešteli denar, pa so bili močno razočarani, ker je marsikdo prej verjel obljubam raznih »svobodnih« sindikalistov. Tako je postalo vsem delavcem otipljivo, kako škodljiv je bil sporazum o poenotenju plač. Prav zato pa so se delavci začeli spraševati, čemu so postavili sindikati borbo proti omenjenemu sporazumu ob stran ter se sedaj ustijo samo o borbi proti «barattu». Vprašanje izboljšanja mezd pa stalno sili v ospredje, tako da sindikalisti vendarle ne morejo mimo njega.
Da delavci posvečajo vedno več zanimanja temu vprašanju, pa je pripomogla tudi vest iz Rima, da so predstavniki Združenja malih indu-strijcev sklenili v Rimu s CGIL sporazum o poenotenju in izenačenju mezd in plač, po katerem bodo plačevali svojim delavcem mesečne predujme po 1560 lir, kar pomeni 360 lir več, kot so dosegli navadni delavci v sporazumu, ki so ga «svobodni» sindikati sklenili z Zvezo industrijcev «Confindustrio). Razen tega pa spada Trst po novem sporazumu v prvo mezdno skupino kakor Milan, Turin in Genova, medtem ko so s sporazumom o poenotenju mezd
še eno poročilo o Trstu aoeocije ..United Press"
Agenti ja »United Press» nadaljuje z objavljanjem vesti «iz dobro obveščenih tržaških virova o pripravah za izvedbo sporazuma o Trstu, ki zaenkrat še ni bil dosežen. Kot je znano, je ista agencija pred kratkim objavila vest, da bo sporazum objavljen prihodnji ponedeljek ob 10..I0 in dodala še nekaj trditev (n. pr. o »poslovilnem govoru» generala Wintertona), k.i so bile nato vse zanikane. Ista agencija je naslednji J^a>} zatrjevala, da se v zahodnih m jugoslovanskih krogih objava sporazuma v nekaj dneh ne zdi verjetna. Danes prinaša »United Pressn podobno podrobno poročilo iz Trsta, ki ga — da registrirano vse glasove o Trstu — objavljamo v celoti in z vsemi netočnostmi, ki jih vsebuje.
«TRST, 5, avgusta — Po tem kar pravijo angleški vojaški krogi v Trstu, bodo prvi oddelki angleške vojske začeli zapuščati Trst v nedeljo in ponedeljek. Prvi bataljon regimenta Sutfolk odide iz Trsta 8. avgusta, tako da bo njegova premestitev v Nemčijo skozi Avstrijo zaključena 9. avgusta. Točen kraj premestitve ni specificiran. Patrulje angleške in ameriške vojaške policije bodo nadzorovale mesto in okolico. Medtem ko bo bataljon regimenta Suffolk začel z izpraznitvijo, se bo regiment Lancashi-re preselil iz vojašnic Lazza-retto s konca cone A v vojašnice v Ul. Rossetti, izpraznjene po Suffolku. Civilna policija bo stražila v vojašnicah v Lazzarettu v pričakovanju skorajšnjega prihoda izbranega oddelka karabinjerjev 13. letečega bataljona, ki je v Gorici. Po italijanskih virih so določeno število karabinjerskih oficirjev že dodelili civilni policiji, li oficirji v civilu naj bi pro-učevali položaj preti uradnirn prihodom oddelkov, kar naj bi se zgodilo v enem mesecu.
Iz italijanskih virov, ki imajo stike z Kimoni, se je zvedelo, da je jugoslovanski vladi uradno znana navzočnost karabinjerskih oficirjev. ZVU ne ugaja širjenje vesti o gibanju čet in o navzočnosti karabinjerjev v Trstu, čeprav ni nobene oblike cenzure. Toda glede uradnih obvestil vlada stroga rezerviranost.
Vzrok tega stališča ZVU naj bi bila možnost incidentov, ki bi jih uprizorili filo-rusici komunisti. V zavezniških vojaških in italijanskih političnih krogih vlada določena zaskrbljenost glede prihodnjega ponedeljka, ko pričakujejo incidente s komunisti Fronta za neodvisnost, ki je tretja tržaška stranka p-, številu članov in ki zahteva ii.ternacionalizacijo pod okriljem OZN. je dejansko potegnila s komunisti in protestira proti predvideni rešitvi tržaškega vprašanja.
Uradno glasilo te stranke nCorriere di Trieste« je več dni poudarjal komunistično a-gitacijo m ie odkrito podpiral proteste rdečih. Danes se e zvedelo, da bodo komunisti m ir.dipendentisti na posebnem sestanku razpravljali o splošni stavki in o zaprtju trgovin v znak protesta po vsem težaškem področju na dan 9. avgusta. Sile teh strank so precej močne; 9.000 fanatičnih aktivistov lahko vodi drugih 15.000 demonstrantov in povzroči resno zlo, ki bi se mu hoteli zapadnjaki izogniti«.
»svobodni« sindikalisti pristali na to, da je bil Trst uvrščen v tretjo skupino in nato po protestu vsega delavstva v drugo. To je za delavce male industrije vsekakor uspeh. Drugi uspeh pa je ta, da bodo dobile delavke enake predujme na bodoče poviške kot delavci, kar pomeni, da se bo vsaj malce skrčila razlika med njihovimi plačami in plačami delavcev.
Sporazum, sklenjen v Rimu, bo veljaven tudi za naše področje z edinim pridržkom, da se bodo morali tu na kraju o njem še pogajati, česar niso storil; za tako imenovani sleparski sporazum, ker je Zveza industrijcev odklonila vsaka pogajanja. Prav primer no. vega sporazuma pa kaže. da delavci lahko mnogo dosežejo, če odločno in enotno nastopajo. Hkrati pa kaže, da so prazni vsi izgovori velikih industrijcev, da ne morejo bolj obremeniti svojih podjetij. Ce so dali mali industrijci večje predujme kot ve. liki, čeprav so v slabšem položaju, se jasno vidi, da bi velik; industrijci lahko dali mnogo več ter da je glavna krivda za neuspeh v tem, da ni industrijcev nihče k temu prisilil.
To našo trditev potrjuje tudi sporazum, ki so ga sklenili v Italiji za delavce in uslužbence velikih mlekarn. Ta sporazum določa do 32.51 odstotka poviška na osnovnih mezdah, kar je v primeri s sporazumom o poenotenju mezd in plač za veliko industrijo zelo ugodno. Končno so tudi pomorščaki sklenili precej ugoden sporazum, ki je vsekakor boljši od sporazuma o poenotenju plač. Pomorščakom so tudi poenotili razne mezdne postavke, kot so osnovna mezda, draginjska doklada, odškodnina za izkrcanje itd., hkrati pa so jim to poenoteno mezdo ali plačo tudi povišal; za 5 do 10 odstotkov, tako da poenotenje mezd za pomorščake ne pomeni le golega seštevanja raz. nih postavk.
vedrete come si sta nelle loi-be, e cos; pagherete finalmen-te il conto del 1945.
W Tltalia! W il fascismo!
V prevodu se to glasi; «Pro-kleti s'ciavi! Sedaj, ko pride Italija, boste videli, kako je v fojbah m boste končno plačali račun leta 1945. Živela Italija, Uvel fašizem!»
Mislimo, da te besede ne potrebujejo komentarja, ker so dovolj jasne. Fašistom namreč ni dovolj, kar so počenjali od leta 1919 do leta 1945 in bi radi obnovili svoje divjanje. Pri tem bi le vprašali, kaj dela policija, ki ne zna izslediti teh zločincev, ki obljubljajo maščevanje le za to, ker so nekoč morali plačati za svoje zločine bodisi pri nas kakor tudi v Italiji.
PROTEST ZVEZE DELA
Bolje pozno
kot nikoli
Končno se je kominformov-ska Zveza dela le zganila ter dala izjavo, v kateri protestira proti osnutku zakona, ki določa, kako bodo ravnali z osebjem, ki je sedaj v javnih službah v coni A. Zveza dela najprej ugotavlja razne pomanjkljivost; glede rokov, ki jih določa načrt novega zakona. Prav tako niso v njem točno določene razne kategorije. Načrt ne predvideva nobene ugodnosti za osebje, ki je zaposleno pri vojaških poveljstvih ter v pomožnih službah angleške in ameriške vojske, tako da bo vse to osebje odpuščeno.
Zveza dela tudi protestira proti členu 4 omenjenega zakonskega načrta ter pravi, da pomeni ta člen
PODATKI O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU V MESECU JUNIJU
NETOČNI STATISTIČNI PODATKI 0 ZNIŽANJU ŠTEVILA BREZPOSELNIH
Nekoliko zvišana prodaja blaga na drobno - Menični protesti so dosegli skupno vrednost 67,123.299 lir - Močan padec prometa skozi tržaško pristanišče - Življenjski stroški so se zvišali
Po podatkih mesečnega biltena trgovinske zbornice za junij o splošnem gospodarskem položaju v Trstu je razvidno. da se je prodaja blaga na drobno v juniju nekoliko zvišala in to predvsem po zaslugi večje prodaje tekstilnega blaga in obutve. Na to
.čjo prodajo so vplivale raz-
 __________ _	nedopustno	!;e razprodaje, ki so privabile
diskriminacijo in poskus seja.] potrošnika na trg. Kljub te-
nja mržnje m sporov med uslužbenci. Načrt je tudi v nasprotju z ustavo italijanske republike in z določbami mirovne pogodbe.
Ob tem protestu se pač spominjamo pregovora:	Bolje
pozno kot nikoli, iz česar pa lahko sklepamo, da ta protest ni iskren. Kominformovci so pač morali spregovoriti, ker so videli, na kako splošen odpor je naletel omenjeni zloglasni člen. No, bodočnost bo pokazala, kako in ali se bodo sploh borili proti izvajanju tega člena.
mu pa se na splošno opaža še vedno precejšnje vzdržanje kupcev in je bila prodaja vsega blaga na drobno tudi v juniju nižja od prodaje v istem mesecu preteklega leta.
Na področju trgovine na debelo ni bilo opaziti večjih sprememb. Samo trgovina s kavo se je nekoliko povečala in teži k znižanju ali vsaj k stabilizaciji cen, ki so v letošnjih prvih mesecih stalno rasle. Prodaja lesa je bila normalna, medtem ko se je precej povečala prodaja gradbenega materiala in želeA.
MED VČERAJŠNJIM POPOLDANSKIM NEURJEM
PRI BAZOVICI STRELA UBILA
angleškega kapetana in podporočnika
Obe oficirja sfa poiskala zaklon pred dežjem pod drevesom, v katerega je udarila strela - Nesrečo pripisujejo telefonski napeljavi
Fašistične grožnji!
Včeraj zjutraj so našli prebivalci v Trebčah na glavni cesti številne listke, ki so se glasili takole;
Maledetti s'ciavi
V goščavah, ki se razprostirajo levo in desno od ovinka ceste Bazovica-Trst. od koder se izletniku, ki prihaja iz Bazovice prvič odpre pogled na Miljski zaliv, se že nekaj dni angleški vojaki v polni bojni opremi urijo v vojnih spretnostih. Iz nizkega grmičevja je slišati streljanje brzostrelk, pušk in mitraljezov, vmes pa zamolklo odmevajo eksplozije ročnih granat. Domačini so manevrov angleške vojske že vajeni, saj se ponavljajo ;z leta v leto, le kakšen Tržačan, ki ga pot slučajno zanese mimo, se zvedavo ustavi in skuša prodreti z očmi skozi zelenje, med katerim je videti silhuete tankov in drugih vojaških vozil.
stemnilo in iz temnih oblakov so pričele padati prve kaplje dežja. Vojaki so si po= iskali zaklonov in že je prihrumela toča. ki je pričela klestiti listje, medtem ko so iz oblakov švigale strele in je grom pretresal ozračje.
Zdi se. da je skupina vojakov nekega oddelka za zveze postavila svoj telefon ali radijski odefajmk pod drevo, da bi bil vsaj do neke mere zaščiten pred točo in dežjem. Pod tem drevesom sta bila tudi neki angleški kapetan in podporočnik, ki se nista nadejala dežja in sta pod drevesom poiskala trenutnega zaklona. Ura je kazala okoli 15.45, ko je nenadoma močno zabliskalo in takoj zatem je bilo slišati rezek grom. Ba-
ščave slišati puškarjenje in detonacije ročnih bomb, medtem ko so glavno cesto tu pa tam prečkala angleška vozila, ki so nato naglo izginila med , grmičevjem. Nekaj pred 35. Adesso che arriveri lTtalia, uro se je nebo nenadoma
Tudi včeraj je bilo iz go- zovci so vedeli, da je udarilo
PEREČE VPRAŠANJE IZDAJANJA TRGOVSKIH LICENC
NOVE TRGOVSKE LICENCE
naj se izdajo le v nujnih primerih
Preveliko število trgovin na drobno ne vpliva na /nižanje cen predmetom široke potrošnje
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da »e lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Homa 15, II., za privatne Instrukcije Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6 septembra t. I.
Mnogokrat smo že pisali o previsokem številu trgovin na drobno v našem mestu. To vprašanje je postalo še bolj pereče s povečanjem splošne gospodarske krize, ki je zajela tudi malo trgovino.
Razna združenja trgovcev na drobno, krošnjarjev in drugih so zahtevala, da odgovorne oblasti disciplinirajo izdajanje novih obrtnih dovoljenj za trgovine na drobno in da izdajo dovoljenje samo tam. kjer je to nujno potrebno. Tudi tržaško županstvo je bilo in je še vedno mnenja, da je treba i mejiti izdajanje licenc na najbolj nujne primere. Z,ato je občinski odbornik. ki odgovarja za izdajanje licenc, zahteval od conske, ga predsedstva in pokrnjinc, da se izdajanje licenc omeji. Zvedeli pa smo, da so bile vse dosedanje zahteve po omejitvi teh licenc zaman. Pokrajinski upravni odbor, ki je poleg conskega predsedstva najvišji organ za izdajanje trgovinskih licenc, je pred dvema letoma dovolil otvoritev neke nove drogerije v neposredni bližini druge drogerije, ki je bila odprta že pred mnogimi leti. Na pritožbo prizadetega lastnika mu niso ničesar uradno odgovorili. Zasebno je dobil na conskem predsedstvu odgovor, da takšne pritožbe ne pridejo v poštev.
Res je. da je treba trgovino na drobne sprostiti in dajati dovoljenja vsakomur, ki zanj na osnovi vseh zakonskih predpisov zaprosi. Toda res je tudi, da je treba pazi ti, da se izdaja dovoljenj za trgovine na drobno ne razširi tako, da škoduje ne samo trgovcem, ampak tudi potrošnikom. In prav v Trstu imamo tu pojav, da preveliko število trgovin na drobno v primeri s prebivalstvom ne spodbuja lastnikov k težnji za naravno trgovinsko konkurenco, umpak je ustvarilo stanje, do se trgovci sporazumno zavarujejo pred manjšo prodajo blaga s tem, da držijo visoke cene tudi tistemu blagu, ki bi se v normalnih razmerah moralo počeniti. To je novo potrdilo, da ne drži rek: več trgovcev, večja konkurenca. Trgovec, ki zaradi bližnje »o-sedne trgovine z istim blagom proda dnevno malo blaga, ne more znižati cen, ker bi' to zanj pomenilo izgubo. Zato se oba lepo zmenita m držita visoke cene.
Zaradi tega je nujno, da
tako consko predsedstvo, kot tudi pokrajinski upravni odbor, pretreseta to vprašanje in pristaneta na izdajo novih trgovinskih licenc samo tam, kjer je to potrebno, kot n. pr. v krajih, kjer nastajajo novi stanovanjski blo ki in podobno.
wAquileia pred splovitvijo
9. t. m. bodo v ladjedelnici Sv. Marka splovili novo 6.440-tonsko trgovsko ladjo «Aqui-leia« za Tržaški Lloyd.
«Aquileia» je prva od dveh ladij, ki jih je Tržaški Lloyd naročil pri ladjedelnicah CR-DA za otvoritev nove pomorske trgovske proge s Kongom.
nekam v bližino, toda takrat še ni nihče slutil, da je strela udarila prav v drevo, pod katerim sta bila omenjena angleška oficirja.
Sele kasneje se je zvodelo, da sta dva angleška vojaka pritekla na policijsko poveljstvo v Bazovici, cd koder sfa telefonirala na svojo Komando v Trst ter obvestila poveljstvo, da je strela oba oficirja oplazila in ubila. Čeprav so na mesto takoj prišli vojaški zdravniki z ambulanto, je bila vsaka pomoč zaman in so lahko ugotovili samo smrt.
Sinoči je bilo o tej hudi nesreči izdano uradno poročilo, ki pravi, je popoldne strela ubila dva angleška oficirja, in sicer nekega kapetana in podporočnika, ki sta stala pod nekim drevesom pri Bazovici. Njuni imeni ne bodo objavili tako dolgo, dokler o nesreči ne bodo obvestili sorodnikov.
Anglejški vojski v Trstu in svojcem izraža naš list svoje iskreno sožalje.
Prometna nesreča
Na Miramarskem drevoredu pa je popoldne 23-letni Ugo Zvani iz Ul. Lavaretto 44 s svojo vespo povozil 19-letnega Oronza Preteja iz Ul. Giusti 4, ki je ravnokar prečkal cesto. Prete se je nekoliko pobil po čelu. ustnicah in desni nogi. Ozdravel bo v 8 dneh.
ZastruDitev s tetanusom
Pozno ponoči med sredo in četrtkom se je 59-letni mehanik Josip Černe iz Ul. Vigneti
IZPRED ZAVE7.N1SKB&A VOJAŠKEGA SOOlSCA
Le na tri mesece zapora obsojen fašistični pretepač
Skupina fašističnih pobalinov je wižqala angleškim vojakom, potem pa napdla nekega voj, zdravnika, ki jih je pozval, naj prenehajo i izlivanjem J\do |6 dal V aktovko
17.000 brivnih britvic?
št. 161 vrnil domov in si je
hotel z nekim žeblom odpreti vrata, ker je bila ključavnica pokvarjena, ali pa je morda pozabil ključe. Ko je imel opravka s ključavnico, da bi odprl vrata in šel spat, se je ranil v roko. Precej ga je bolelo in je moral v bolnico, kjer so ga obdržali, ker je verjetno dobil zastrupitev tetanusa. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 30 dnevih.
Igračke in slaščice Dlen spretnega uzmoviča
Okrog poldne je Giovanni Ingardia iz Ul. Trento 9 stopil v trgovino sadja in zelenjave v Istrski ulici 15, da
bi si nakupil nekaj sadja in zelenjave. Odložil je zavoj in verjetno ogledoval sadje, ki ga je hotel kupiti, toda spretni neznanec mu je v hipu odnesel zavoj, v katerem je Ingardia imel razne igrače in sluščice.
(To povišanje je treba vzpo-
rediti s poletno sezono, ki je ugodna za najrazličnejše gradnje in predvsem za zidanje iu popravilo stanovanjskih
hiš).
Kljub vsemu pa se je življenjska raven, čeprav le za
malo, znižala. Teoretični življenjski stroški so se zvišali za 0,3 odstotkov v primeri z mesecem majem. To povišanje življenjskih stroškov je zelo značilno prav v takšnem mešecu, ko b; se morali življenjski stroški po vseh pravilih znižati. Upoštevati moramo, da na življenjske stroške povprečne delavske družine močno vplivajo cene sadja in zelenjave. In prav ti artikli b; morali biti v juniju cenejši kot v maju. Poleg tega moramo računati tudi na dejstvo, da je bilo v juniju na trgu mnogo svežih rib, ki so bile cenejše od mesa. Zaradi tega je v omenjenem mesecu padla prodaja svežega mesa. in sicer za 7,04 odstotkov. Toda večja ponudba svežih rib na trgu ni niti najmanj vplivala na ceno svežega mesa na drobno, ki se drži vedno visoko.
Menični protesti so tudi v preteklem juniju ostali na zelo visoki stopnji. Na celotnem področju je bilo protesti-ranih 2.203 menic, za skupno vrednost 67 milijonov 123.299 lir. V primeri z mesecem majem se je število meničnih protestov povečalo za 0.9 odstotkov, skupna vrednost pa za 5.7 odstotkov.
Pomurski trgovinski promet skozi Trst se je junija v primeri z majem znižal za 16,99 odstotkov. Tudi železniški promet se je v juniju znižal za 31.92 odstotkov v primeri z majem. Kot vidimo, je trgovski promet skozi tržaško pristanišče v juniju zelo padci.
Po podatkih biltena trgovinske zbornice se je stanje zaposlenosti v juniju izboljšalo. 20. junija je bilo vpisanih na uradu za delo 16.333 brezposelnih v primeri z 19.577 vpisanih 20. maja.
Po drugih podatkih pa je bilo v juniju zaposlenih samo nekaj nad 10Q delavcev več kot v maju. To dokazuje, da tako visoko znižanje števila vpisanih brezposelnih ni šlo na račun zaposlenosti, ampak je bilo to samo navadno črtanje do junija vpisanih brezposelnih delavcev, ki jim je zapadel rojj vpisnine ali pa celo tistih, ki so morali zaradi pomanjkanja dela v svo-
TRAGIČNA NESREČA V UL. D'ALVIANO
Med delom padel z višine 15 m in obležal na tleh mrtev
jem rodnem mestu odpotovati
v Avstralijo. Tudi ravnatelj za gospodarstvo in finance ZVU dr. Sartori je našemu uredniku izjavil, da kar se tiče števila brezposelnih in njihovega znižanja v juniju, ne verjame statistikam.
Uradne objave
UKAZ ZVU ST 78
Z ukazom ZVU št. 78, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, je ustanova «Associazione Giuliana per il controllo della combu-stione« pooblaščena naložiti za leto 1954 članov (#consortisti») na našem področju tarife in prispevke, ki so določeni v tabelah tega ukaza in bodo na ogled v uradu Ravnateljstva za notranje zadeve, v uradu področnega predsednika in v uradu zveze, kjer si jih lahko prizadete stranke ogledajo.
UKAZ ZVU ST. 79 IN ST. 80 PREDPISI GLEDE PRAZNIKOV
Z objavo ukazov št. 79 in št. 80 je Zavezniška vojaška uprava izpremenila obstoječe predpise glede praznikov, v kolikor zadeva plačilo za delo, opravljeno na take praznične dni.
Zavezniška vojaška uprava je tudi odredila raztegnitev praznikov razen nedelj še na delavce, ki so zaposleni kot pazniki, hišniki in čistilci mestnih poslopij.
Oba ukaza bosta stopila v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Zavezniška vojaška uprava je z dne 29. julija 1954 podpisanim ukazom št. 76, ki bo
stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu, spremenila državni urad za ceste USVS v »Compartimento della Viabilita di Trieste« in pre. mestila cestni urad iz oddelka za prevoze na oddelek za javna dela in javne naprave.
Hs a; *
Z upravnim ukazom št. 43, ki stopi v veljavo 30. julija 1954, se spremeni upravni ukaz št. 52 z dne 25. julija 1953 in imenuje odv. Walter Levitus za člana ravnateljstva korporacije »Industrijsko pristanišče v Trstu« kot predstavnik ravnateljstva za notranje zadeve pri ZVU namf-sto ing. Ernesta De Petrisa.
TRŽAŠKA MLADINA organizira dne 15. avgusta t. 1.
Izlet v Sežano
združen z družabno zabavo * * *
Vpisovanje za mesto v Ul. R Manna 29 in Ul.
Montecchi 6/IV. vsak dan med 18. in 20. uro, v tržaški okolici pa na običajnih mestih.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Barkovije.
Danes zvečer ob 21. uri nujna odborova seja. Bodite točni in pridite vsi.
DANES, petek 6. avgust«
Siksi, Vlasti ca	„
Sonce vzide ob 4.53 in /■4°nLim, 19.28. Dolžina dneva 14.35. vfh vzide ob 12.57 in zatone ob • JUTRI, sobota 7. avgu*ta Kajetan, V (dojka
Vittorio Veneto. Zaradi PO**”*
aAK 16.00:	«Dama***
R Hudson, P. L rt ur te, .u, Belvedere. 16.00: .»Trgovci 11 ml«. H. Duff, M. Toren Marconi. 16 30: ((Pesmi P01
NovoJa\ine. 16.00:	»Na«**
odBeT’ .6 00LT£aUeva G. Moore,	..
Radio. Zaprto	V
Venezia. 16.00:	«VK>čekrven
pitan*, R. Sarvt Cyr.
POLETNI lUNO:	.
Ariston. 20.30 in 22.0O * brez krone«, D. Parl|* Rojan. 20.00 in 21.45: «F»* Tulipe«, G. Lollotor Paradiso. 20.00 m 21.45. «rv o stricu Tomu«.	I
Ponziana. 20.00: »Izprijen«''' Taylor.	,«00
Arena dej ficrl. 20.15.
želja«, B. StanwycK Garibaldi. 20.15:	«Onef«^
M. Vitale.	u	ft
Secolo. 20,30: ((Zaseda«,
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491.
14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu.
PD »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 22. t. m. izlet v Idrijo, združen z ogledom rudnika živega srebra. Vpisovanje do 8. avgusta na stadionu »Prvi maj«, vsak dan med 20. in 21. uro, v nedeljo pa med 10, m 11. uro.
Motoklub »Amatori« organizira 22. t. m. izlet v Postojno. Vpisovanje za člane vsak dan med 17. in 19.30 uro do srede 11. t. m.
( GLEDALIŠČE VERDI)
V soboto premiera glasbene komedije Hansa Muellerja, v treh dejanjih »Pri belem konjičku« glasba Ralpha Benatzkega. V opereti, ki jo dirigira Cesare Gallino, bodo v glavnih vlogah nastopili Nulo Navarrinl, Rosy Barseny, Nora Henjon, Anna Campori, Silvio Calderonl, Glau-co Scarlini, Gualtiero Rispoli, Ernesto Nadhorny, Lino Robi in Franz Steinberg.
Sodelujejo Tržaški filharmonični orkester, zoor in balet gledališča Verdi, »Dunajski balet« ter skupina plesalcev St. VVolfang.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
«EEEtt*
.»h
PETEK, 6. avgU*t»
.1 660kb«VAS»J{ CONA T«s"
254,6 m ali 1178	.
. .in V
Poročila v slov.
13.30, 19.00 in 23.30	.	«50 P
5.50 Jutranja glasba. »-gled tiska: 7.00 Jutranji AM 7.30 Zenski kotiček; jP' po željah; 14.45 Lahka na glasba:	15.00 P0!?
operni pevci; 17.00	30
trio «Jože Vlahovič«; kedonske in črnogorske ^ pesmi: 18.00 Poročila 7 .. iP ni; 18.15 Kubanski	SP*1
Igra kvartet Frank;:	^
23.40 Glasba za lab'«'
r ic n r »•
306.1 m ali 980	{
11.30 Zabavna 8>^ai-ia3wJ vsakega nekaj: 13-00 lo: it željah; 14.00 Glasba » v $0 Kulturni obzornik; 4 a ,|rt ne popevke: 17.30 P*» .	1*J
18.00 Komorna t} o-j 1 jtjbll?. Okno v svet; 19.15 TO«! meiodi.ie; 20.00 Šport, , ~ f, stra operna glasba7	21.15 ta
ski kulturni razgledii, fouična glasba: 22.00 " in umetnost: 22.15 JV koncertnih dvoran, * ■ ni ples.
T It k •’
Nesrečnež je bil zaposlen kot pomožni zidar pri nekem stavbnem podjetju - Nihče ni videl kako je prišlo do nesreče
Včeraj popoldne se je zgodila huda nesreča v Ul. D’Alvia-no, kjer zidarsko > podjetje «Audoli e Frandoli« zida nove hiše. Z višine 15 metrov je padel 27-letni Romano Casalboni iz Ul, Promontorio 19 in je na mestu obležal mrtev.
Casalboni je bil tam zaposlen kot pomožni zidar in je po kosilu nadaljeval z delom v šestem nadstropju nove hiše, ki jo tam gradijo. Prostor, kjer je Casalboni delal, je delno že obzidan do višine 80 cm, le približno 50 cm prostora je še neobzidanega. Verjetno je nesrečnež padel prav s tega malega neobzidanega prostora. Nihče pa ne ve. kako se je pravzaprav zgodila nesreča, ker takrat ni bilo nobenega tam v bližini. Ko so prišli zidarji k poslopju, so na tleh našli v mladi krvi ponesrečenca. ki je bil ves pobit in polomljen in že mrtev. Obvestili so takoj policijo in poklicali rešilni avto, a zdravnik je lahko le ugotovil smrt. Truplo nesrečnega delavca so nato odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
IZPRED
KAZENSKEGA SOD1SCA
Kakor smo že najavili, Je bila včeraj na zavezniškem vojaškem sodišču izrečena sodbu zaradi napada na angleškega oficirja v Ul. Rossetti v noči 18. julija. Sodišče je obtoženega 20-letnega Maria Fratteja iz Ul. Apiari 15 spoznalo za krivega in ga obsodilo na 3 mesece zapora brez vsakih olajšav, zaradi povzročenih poškodb vojaškemu zdravniku Shawu.
B’ratte je bil obtožen, da je napadel angleškega oficirja, toda sodišče je verjelo obtožencu ki je trdil, da ni razumel, kaj je napadeni rekel, ker je govoril angleško. Kapetan Shavv je namreč povedal. da je oficir, ko je pozval razgrajače, naj prenehajo z žvižganjem in sramotenjem angleških vojakov, ki so se peljali v jeepu. Takrat je 8haw šel slučajno po omenje. ni ulici in je bil v civilni obleki. Namesto da bi prenehali, so nestrpni šovinistični poba
di on. V skupini so bili trije pobalint in so vsi »hrabro« zbežali po svojem podlem dejanju. Kakor je znano, je policija prijela 15 sumljivih »tipov«, med katerimi je napadeni oficir spoznal Fratteja za enega od napadalcev.
Tudi pred sodiščem, kakor prej pri zasliševanju, se je Fratte opravičeval na vse načine in zatrjeval, da ni ničesar Kriv, da ni bil soudeležen pri napadu, da ni žvižgal itd. Nedolžno jagnje, čist angelček pač, kot oni, ki so lanskega novembra streljali na policijo, požigali avtomobile in sedež Fronte za neodvisnost, ki so «branili» italijan-stvo Trsta za 1000 lir na dan, pred sodiščem pa so tajili svo. ja dejanja in so hoteli hiti vsi »buoni ragazzi«. Podleži so in vsi prepojeni s strupenim nacionalizmom. Pa bi bil že čas. da se streznijo, če ne zlepa pa zgrda, da bo v Trstu
Na kazenskem sodišču se je moral včeraj zagovarjati Giu-sto Pazienza. Obtožen je bil, da je 24. julija ukradel na izraelski ladji »Kranabet« 17 tisoč brivnih britvic. Tistega dne zvečer se je skupina delavcev vračala z dela na parniku domov, med njim; je bil tudi Pazienza. Vsi so se morali postaviti v vrsto preden to zapustili parnik, zaradi pregleda, da ne bi kaj odnesli.
Pri pregledu so dobil; v Pa-zienzovi aktovki omenjene britvice in so ga seveda prijavili policiji, nato pa sodišču. Pazienza se je zagovarjal, češ da n; vedel, da so bile v njegovi aktovki britvice. Rekel je, da če bi to vedel, bi se jih bil prav gotovo iznebil, saj ni bil prvi v vrsti na pregledu in je zaradi tega imel dovolj časa in priložnosti; bil je namreč deseti v vrsti. To je potrdil tudi ču
tatvin; britvic ni imel nobenega opravka.
Sodišča ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženca je branil odv. F. Presti.
Pozor na morskega psa
Ponovno so zapazili v Tržaškem zalivu morskega psa. Včeraj okrog 10.45 je namreč neki stražar v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah zapazil dobrih sto metrov od obale velikega morskega psa. Kakor kaže, imajo morski psi letos prav radi našo obalo. Kopalci, ki so že itak večkrat prikrajšani zaradi slabega vremena, imajo še to preglavico in morajo biti zelo previdni, da jih morska pošast ne pobere.
Vespist podrl 2ensko
Skoraj ga ni dneva, da ne bi razni vespisti in motoristi povozili kakšnega pešca. Ne bi mogli reči, čigava je večja krivda, ali pešcev, ki neprevidno prečkajo ceste, ali neprevidnih in brezvestnih motoristov, ki dirkajo po mestnih ulicah brez vsake skrbi, kot da bi bili samo oni na svetu.
Včeraj dopoldne je 20-letni
Giorgio Mason iz Ul. Solitro št. 11 s svojo vespo povozil v Ul. Udine 69-letno Amalio Bri-sco iz Ul, San Fartunato 2. Zenska je stopila s pločnika in je hotela prečkati cesto, pa je bila v svojih kretnjah zelo negotova. Takrat je privozil mimo Mason in jo je s svojim vozilom podrl. Starka se je pri padcu pobila in ranila po roki ter po obrazu. Odpeljali so jo v glavno bolnico in pravijo, da bo ozdravela v 10 dneh.
Zopet samomor
V zgodnjih jutranjih urah si je včeraj vzel življenje 84-letni Eugenio Zangrossi. Obesil se je v stranišču svojega stanovanja v Ul. Orlandini 46 in ga je tam našel malo po izvršenem samomoru njegbv 37-letni sin Alberto, ki je še upal, da bo očetu rešil življenje. Odrezal je vrv, odnesel očeta na posteljo in ga je hotel spraviti ponovno k življenju z umetnim dihanjem, pa je bilo vse zaman.
Starčka je zadnje čase zelo mučila naduha in si je morda prav zaradi tega vzel življenje.
Nesreči med delom
Pri delu v pristanišču se je ponesrečil včeraj popoldne 26-letni Armando Brecciaroli od Sv. Ane št. 1297. Nanj je padla vreča riža z višine 2 metrov. Brecciaroli si je verjetno polomil rebra in bo ozdravel v 18 dneh.
* * $
Na 23-letnega Antona Ru-sconija iz Ul. del Monte 17 pa se je zvrnilo 100 kg vezanih plošč, ko jih je natovoril pri podjetju »Maritan Etagnin« na Korzu Cavour št. 4. kjer je zaposlen. Rusconi si je zlomil levo nogo in bo ozdravel v 50 dneh. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek glavne bolnice.
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
«PR1M0RSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15 dnevna naročnina samo L 180.— Telefonirajte na št. 37 338
Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 bo zaradi počitnic zaprta od 4. avgusta do 6. septembra 1.1.
Rossetti. Zaradi počitnic zaprto.
Excelstor. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 16.30; »Krila sokola«, V. Hetlin, J. Addarns.
Nazionaie. 16.30:	«Sijajna besti-
ja», C. Alvarado, Miroslava
Filoctrammatico. 16.30:	«Tolpa
ponarejevalcev«, D. 0’Keefe, M. Sheridan.
Arcobaleno. 16.00: «Plen zveri«, L. Powers, T. Andrews. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Auditonum. 16.30: «Pogrešen korak«, VV. Povvell, S. VVinters.
Astra Rojan. 16.30: ((Preganjanci« K. Douglas, M. Vitale.
Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: »Kociss, indijanski junak«, J. Chandler, J. Lund.
Grattaclelo. 16.30: «Meja prepovedanega«, D Macrae, A. Whi-teley.
Alabarria. 16.30: »Sadko«.
Armonia. 15.15:	«Zlata kletka«,
J. simons. J, Dotvald.
Aurora. 16.30:	((Gangsterji«, A
Gardner. B. Lancaster.
Garibaldi. 16.00:	«Onečaščena»
M. Vitale A Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 16.30: «Sum», G. Grant, J. Fontaine.
Italia. 16.30:	«Očarljiva	sovraž-
nica«, S. Pampa n i n i
Viale. 16.00: »Filipinski uporniki«.’
Kino oh morju. Zaradi počitnic zaprto.
Masslmo. 16.30: »Poveljnik Flyng
Mooria«, M. Hendeison.
Moderno. 17.00: «Poh!ep po zlatu«, G. Ford, I. Lupino.
Savona. 16.00:	«Ugaslo	mesto«,
G. Nelson
s Marco. zaradi počitnic zaprto
OD VČERAJ DO DANES
Žepar na delu
Kljub vročini so žeparji zadnje dni zelo delavni. Včeraj dopoldne je 54-letna Ca-terina Barzelogna Tinelli iz Ul. San Spiridione 1 potrpežljivo čakala pred blagajno v Tržaški posojilnici. Ko je prišla na vrsto jn je hotela vzeti iz torbice denarnico, je zapazila, da je ni več. Spretna žeparjeva roka jo je bilu že odnesla V njej je imela 5.000
lini fizično napadli Shuwu, ko j končno zavladalo bolj zdravo j vaj. Pazienza je zavrnil vsako j lir. ki jih je hotela vložiti v
so spoznali, da je Anglež tu-1 in znosno ozračje.
krivdo in je zatrjeval, da pri | hranilnico.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 5. avgusta 1954 se je rodilo v Trstu U otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 12.
POROČILI SO SE:	uradnik
Mario Zecchia in uradnica Bruna Dudine; sindikalist Albert CosiiiUeh ki uradnica Lida Pohar; klepar Giovanni Hrlzzi in gospodinja Bruna Carli; mizar Dl no Milani in prodajalka Eleo-nora Gali; električar Serglo Vol-pato In gospodinja Maria Toffo-lottl; šofer SeTgio Marseti m pletilja Gigllola Zorzet; elektro-mehanik Llvio Milanese in prodajalka Eivia Gregori; tesar Ful-vio Viezzoli in šivilja Marija Lovrečič; električar Alberto Zec-chinj in gospodinja Addolorata Del Zio; šofer Vittorio Toscan In gospodinja Marta Fogar; stavbeni Izvedenec Llvio Ceohet in učiteljica Luoilla Trocoa; zidar Giorgio Mauni in gospodinja Bruna Zorco.
UMRLI SO: 81-letmi Costamti-no Franco; 79-1 el rta Adele Slgon por. Mazzilis; 74-letna Antonia Fteatti por. Suohy; 68-letna Domenka Chuchta por. Stetfanin; 71-letna Maria Rustia; 78-letni Spiridione Bucovaz; 67-letinn Na-zario Verh.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
V sredo so priplule v Trst .sledeče ladje: iz Raven n e ital. petrolejska ladja »Maria N.», prazna; iz Iaktnderu jug. ladja •Drina« s 650 t žita; iz Gradeža it. ladja »Grado« s 35 potniki; iz puLe Jug. ladja »Hrvatskai s
4.200 t raznega blaga; iz Benetk jug. ladja »Zagreb« s 370 t raz nega blaga in 6 potniki; iz Be
r.etk it. ladja «Prirno», prazna.
Oplule so: proti Reki it. lad ja «Toni» prazna; proti Benetkam it. ladja «Costante», prazna; proti Tripolisu it. petrolejska ladja »Maria Cristina«, prazna; proti Benetkam it. ladja »Messapia« s 382 t raznega blaga in 36 potniki; proti Gradežu it ladja »Grado« z 51 potniki; proti Puli Jug. ladja »Lastovo« s 35 t raznega blaga in 9 potniki; proti Benetkam it. ladja «Irma» s 345 t raznega blaga ln 3 pot piki; proti Livornu it. ladja «Luanra», prazna.
11.45 Kernoma ^ gra
Italijanske pesmi:	K.
pianista, L.	Bertol^.UJ'i(4 k
6.00-
Simfonični koncert, ciano Rosada.
* l. O V K * >
327.1 m, 202.1 m.
Poročila ob 5.00.	j(1 r,
13.00, 15.00. 17.00. 194«^ B 12.00 Slovenske nai^K mi; 12.20 Kmetijski naŽr(fl»^ Edvvard MacDoivell: suita op. 48:	13.30	<X-
razvedrilo; M.40' I8r radia Maribor: 15,30 (Pj poslušajte!:	16.00 Girsptajirfj
Okrog Save; 16-lJ,,„kan '5 koncert; 17.10 V pie?^
18.00 Iz bojev našin ^r. 18.30 Pojeta delavski
«Ivan Cankar«, »Tine ^.j; Jj| 18.50 Družinski	L
Slovenske narodni Tedenski zunan je	t
: EP
gled; 20.40 Pester spore"
arij.	JA
KADARK°l1 ,
ne S«
se Vam zdi B* i v začetku n?esel , lahko naročite ,
•PRIMORSKI DNEVJJ
Dovolj, da telefo^ f na štev. 37338 ah ročite Vaš naslov
mu raznašal^/1
ADEX
, tjip
21. in 22. avgusta‘wj
ILIRSKO BIST&*
PIVKO KANAL	.
MOST NA SOc* TOLMIN
22. avgusta TOMAJ - DUTOV SEŽANO
Vpisovanje do^.* ij pri »Adria-Ekpr*® jjJF ir, r-_______ c	v.	-	tet	y
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, '2; Picciola, Ul. Oriani, 2; Aila Salute, Ul. Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; HarabagJia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
22. avgusta l95i 1 KOSTANJEV Ic°
TOMAJ
DUTOVLJE
ŠTANJEL
VIPAVO
ajdovsgino J
,	,-j	svS
Vpisovanje do
29. avgusta KOZINO-HEBpE LOKEV
SKOCMAN	/
20.
Vpisovanje d°
sta
SOŽALJE ,jf/
Člani OF I. okraj* ob bridki izgubi
Viktorja ,
sožalje ženi in	^	j
Vabimo člane Jc'. udeležijo pogreba,	.
nes, petek, ob • jjoH* mrtvašnice glavne
ZAHVALA
ki * .
Globoko ganjen se zahvaljujem vsem, katerikoli način počastili spomin moje <4r**
Luciju	^
Posebna kahvala družini Giandominioi 1 r Mariji Macerata, ki sta brH do zadnjega lTen
ADOLF GOM**
kojnici v tolažbo.
Trst, 6. avgusta 1954.
Mi'"-'''"v-
, /	■•••■	v:
.: ...
n-v'.'-’;» i •?*	>, 5;	.v'. : :; "■ f
j	,*}	-	................
.	i;
i -• y. %'• •' ■
1 f : i --'J	:■■-’ rr- ■
*
aaraaSBjflgft ja i .>..••; >v>;r ...... .,/	,,.	-.v,	.
'" '	A:'t^	■'.
■■/ "f-	■	;• ,
jji nr. Ti'rr>'t fr.<‘	J:4f
?.k1«it* * dne
’ '	vpisano r rloSfei Sfc.
V* :.,	t"■
Sodna pisarna okra]«« »ndnije
.' t Trstu, ,ht: J*ČZt&t£££?K'vt
8f,*#*»• t* '*• «/•.»««vi;, at-jr«:ua.klit. *✓*•&**»• .»»i>;aaaj. * »jctaiojuj« k *<- ii	j*
£o*wii žht&i-mm	\t *K* : <?
k . /•».s ...• a «»j a a o.i.tto.-i t or	■'	.rs*	SSar1
••**»«!;♦, ,«,.f «i -1.1 -,a li| feijj; e« *e„ ,•■	v	%
Ufi5'0 Bsda^i« bi	if
4* j»roaio*fe: 'f <* Qae;.
Izvajanje dvojezičnosti
' j? Trsta	ne	bi
'* dol<umentov iz časov pred prvo svetovno vojno in takoj po njej
J°T° pred kr«tkim v
** )o imntU P',al‘ 0 Pravici, Ml£ n«fc"° S'0!;enci do P°* •* til! y°pravnosti ‘ud, kar
'"'h ia,:J)t!enSk'’aa i**ika v
! J, ustanov<‘k. *mo
kil« „ d! *od'šč». To bi tare‘ derr'okrat,čnih U titppr<ua^e. ki bi bilo »idil*, ,J r«-«, toda, fcot !mJo’in ‘° °Pravka z ob-
j, » Upravo n,tlh Ji(j
* '•/kohced.iel° rade k,ti>° J **™okrat,čnimi na-
**!boII „ P° Wra<1 izvajajo ** »licaTf0 ditkrirn>nacijo %»r laftt-1 . orafeu in povsod, ***• Dn Ut,<V°j° suojo ob-P® ni takim silam
verjeti, je samo ob sebi razumljivo, in naia zgodovina zadnjih treh desetletij nas o tem najbolje uči.
Avstroogrska monarhija, ki je bila poznana kot nazadnjaška in Slovencem nenaklonjena irtava, je bila spričo dejstva, da je slovenski živelj v Trstu močna, avtohtona narodna skupnost, priznala Slovencem enakopravnost tudi na sodišču. Kot dokaz za to objavljamo tu jacsimile notarskega akta kupoprodajne pogodbe s potrditvijo in overov-Ijenjen, na tedanjem tukajšnjem okrajnem sodišču za civilne zadeve. Ves akt s pragih letet 1905
| matično štampiljko vred, je • napisan v slovenščini. Omenjeni sodni akt nosi datum od 22. marca 1905.
In ko si je našo pokrajina lota 1912. prisvojila Italija, je vsaj v začetku morala upoštevati dejansko stanje. To nam kažeta dva naslednja facsimila, in sicer.- Izbrisna pobotnica. overovljena in potrjena na tedanjem okrajnem sodišču za civilne zadeve v Trstu z datumom od 22. decembra 1921. in dovolilo izvršbe tukajšnjega sodišča z dne 12. 6. 1922. Oba akta sta v celoti napisana v slovenščini.
Iz leta 1921
•1
kt%4
j
tirfvtlnfc stvar?
—-
Iz leta 1922
n<ifc«6 iv mč* up^y> *£(jg|f '3*
*i>*A v Ajj*,
?*	ret	t>
tir n -iHpaiiuB
t, .x
Jkia,t ‘ ”idim0 j ****'
“''Job1*’ «*«S»	,n“T1*«ala I,0”*nWiTlff ?lfl tržaškem sodišču vse	do prihoda	fašizma na
Pf«!	* *-a*r<>Vtu ie ,.zuko'na il leta 192S., ki je prepovedal	uporabo slovenščine na
tfcjj '‘ncde C1*'* gltd lta,’t“n*<ini.- Zato je potitem r'a*«fnljivo. da se danes, ko se isOa si «naltoBr * ,e®a *’ reetu ni»o spremenile, slovenščina ponovno in (im-do)iat'>fn,kegua,’tn uradni jezik, kot j* to te bil in kar je pravica vsegu *o to'	,'a velju ":,'’lja' £*lllur se v nobenem primeru ?ie bomo	odpoveduli,
*l°riti tud‘ *u urednike sGiornale di Trieste», ki stalno	pačijo dej-
“»t v svojem včerajšnjem pisanju),
ZDRAVNIKI BODO POSTAI.UPRAVlZDRAVNIKU
Zdravniška veda
dobiva vedno nova sredstva
Diagnostična rentgenologija se venomer in čedalje bolj izpopolnjuje, bkrat; s tem pa se izpopolnjuje tudi natač-nost diagnostike, Ne samo, da se sleherni dan odkrije kaka nova diagnostična metoda, temveč se izpopolnjujejo tudi aparati, ki se z njimj izboljšuje zdravniško delo in omogoča nadaljnji diagnostični napredek.
W. Edtvard Chamberlaine pravi na pr. v zvezi z odkritjem elektronske fluoroskopije. da gre v tem primeru za »izredno novo metodo,,., ki bo pomagala zdravnikom, da postanejo zdravniki.«
S pomočjo novega elektronskega fluoroskopa se lahko izdela dvestokrat bolj jasna slika. kot pa jo je mogoče videti na konvencionalnem rentgenskem aparatu. Podaljšana adaptacija rentgenologa v temi je s tem odpravljena. Rentgenolog lahko takoj začne z delom, čim stopi v svoj navadno osvetljen delovni prostor. Ta iznajdba omogoča ubobnejše in natančnejše preglede, kar pa je najbolj važno je to, da je s tem tako za zdravnika kot za pacienta odpravljena nevarnost u-činkovanja zdravju škodljivih žarkov.
Po petih mesecih kliničnega dela z elektronskim fluoro-
skopom. je šel rentgenolo-škega zavoda Prezbiterijanske bolnice v Chikagu Fay H. Squire, izjavil sledeče:
»Osvetljenost in definicija slike dosežeta jasnost rent-genograma.« On in njegovi sodelavci izjavljajo, da so lahko jasno videli strukture, ki se dotlej še niso nikoli videle, ali pa samo inadekvatno s pomočjo konvencionalnega fluoroskopa, Tako se lahko jasno opažajo kalcifikacije v koronarnih žilah srca. kalcificirani žolčni kamni, aneurizma na o-snovi pulnionalne arterije, ki je bila s pomočjo konvencionalne metode diagnosticirana kot tumor.
Velikega pomena je elektron ski fluoroskop pri pregledih, ki se vrše s pomočjo kontrastov. Koarktacija aorte se lahko identificira brez kontrastnega proučevanja, toda če se pri tem uporabi kontrast, so rezultati nad vse dobri. Ko se kontrastno proučuje žolčni mehur, se prozorni kamenčki izredno jasno opažajo.
Z odkritjem elektronskega fluoroskopa so odprte nove poti nadaljnjemu napredku. Stremljenjem zdravnikov, da bi čim bolj pomagali svojim pacientom, bo prav s pomočjo teh in podobnih iznajdb čedalje bolj zadoščeno.
MNENJE BIVŠEGA GRŠKEGA MINISTRA t. M AK ASA
Balkanska	posvetovalna
bo služila	sodelovan
Organizacijska struktura In druge podrobnosti te bodoče pomembne mednarodne organizacije
V časopisu «Mednarodna po. 1 itilca» je pred kratkim izšel čianek izpod peresa bivšega ministra grške vlade in grškega predstavnika v Evropski	posvetovalni	skupščini
Leona Makasa. Ta članek je posvečen parlamentarnemu sodelovanju treh balkanskih dežel.	Ker smo	neposredno
pred podpisom trojnega sporazuma o balkanski zvezi, ki nakazuje zelo široke perspektive glede na sodelovanje treh prijateljskih balkanskih držav ne samo na vojaškem, gospodarskem in kulturnem področju, ampak tudi na področju razvijanja nadaljnjih političnih oblik sodelovanja med temi	državami, čemur je bil
dan	poudarek z	nedavnim
sklepom o ustanovitvi Balkanske	posvetovalne	skupščine,
bo zanimivo in koristno objaviti ta članek v celoti.
Clankar najprej analizira dosedanje izkušnje in oblike medparlamentarnega sodelovanja evropskih dežel, govoreč s posebnim poudarkom o
rezultatih, ki so bili doseženi v okviru Evropske medparlamentarne skupščine v Strassbourgu. Zatem govori o velikem pomenu bodoče Balkanske posvetovalne skupščine, nakar stavlja nekatere konkretne predloge v zvezi z njeno organizacijo ter med drugim pravi;
«... Naši poslanci, ki bodo sodelovali ramo ob rami in ne bodo imeli, razen svoje balkanske zavesti, nobenega drugega mandata, bodo organizirali razne komisije za porazdelitev nalog in sektorjev, kjer se bodo izmenjala gledišča, vse dokler ne bo prišlo do skupnega zaključka. Poznavajoč se med seboj, bodo kar največ doprinesli k boljšemu spoznavanju naših narodov s tem pa, da bodo sleherni trenutek poudarjali to, kar nas združuje, bodo, ali na zahtevo svojih vlad ali na lastno iniciativo, s skupnimi močmi iskali najpripravnejši način, da bi te stične točke prerasle v najširšo in najbolj
pristno enotnost. V takšni atmosferi in s pomočjo takšnih metod bodo naši poslanci, poleg naših vlad in naših generalštabov, kar najbolj učin-I kovito podprli našo skupno ! miroljubno politiko.
Nudila pa se jim bo še ; neka druga možnost, namreč,
| da se zagotovi privlačna moč [ naše zveze tudi preko naših . ; meja. Zakaj ta velika balkan-j j ska tribuna bo vsekakor ime-! : la velik mednarodni odmev. 1 I Ne samo da se ji bodo naši i I avstrijski sosedi že v začet-j ku pridružili (v začetku mor-1 da samo kot opazovalci), ampak bo tudi zapadni svet, sledeč našim debatam, imel več možnosti, da se bolje seznani z viri naših izkušenj. Kar zadeva moskovske satelite, se bodo le-ti lahko še bolj prepričali o naših miroljubnih namenih, še bolj bodo cenili moralno vrednost naše neodvisnosti nasproti velikim silam tega sveta, oživili si bodo spomin na svojo lastno svobodo, hkrati pa bodo lah-
NAJNOVEJŠA BOLEZEN .URANOVA MRZLICA* IN NJENE POSLEDICE
Človek, katerega se stalno drži smola - Veterani, ki so preboleli že več tovrstnih bolezni, žrtve nove mrzlice 25 letna Kanadčanka, ki si je v kratkem nakopičila bogastvo - Za iskanje urana ni potrebno strokovno znanje
Gifbert La Bine je človek, ki ima med kanadskimi lovci na uran velik sloves. Pred približno dvema letoma je La Bine prejel brezžično brzojavko, ki mu jo je poslal mladi geološki strokovnjak Albert Zeemel. ki je tudi iskal nahajališča urana na ozemlju ckoli jezera Athabaska. Brzojavka se je glasila; ((Pridite takoj, ubil sem slona.«
»Slon« je bilo že vnaprej dogovorjeno konspirativr.o geslo, ki naj bi ppmenilo, da je Zeemel odkril velika ležišča uranove rude. Nekaj tednov pred tem je La Bine poslal Zeemela v divje predele okoli jezera Athabaska, za katere je menil, da krijejo Še mnogo neodkritih ležišč uranove rude, ki je danes prav gotovo najdražja in najbolj iskana ruda na svetu, kajti brez urana ni niti atomskih niti vodikovih bomb, ni atomskih podmornic in, končno, niti atomskih električnih central.
O vrednosti tega velikanskega in nadvse bogatega ležišča, ki je prav gotovo doslej največje odkrito ležišče urana na svetu, govori najbolje dejstvo, da je samo Albert Zeemel doslej dobil tako v denarju, kakor tudi v deinicah že nad 500.000 dolarjev. Koliko pa je v tem »poslu« zaslužil njegov delodajalec La Bine, ni znano, na vsak način pa gre tu za mnogo, mnogo večje vsote.
Povsem je razumljivo, da je vest o tem odkritju izzvala	velikansko navdušenje
ne samo v Kanadi, ampak tudi v	drugih predelih	zapad-
nega	sveta. Delnice	družbe
»Gunnar Gold Mine Ltd«, to je družbe, katere glavni lastnik je La Bine in kateri pripada koncesija za izkoriščanje tega ležišča, so že v nekaj	urah poskočile	od 40
centov na 12 dolarjev, to je približno za 3000 odstotkov. V. istem času so se člani ameriške nacionalne komisije za atomsko energijo, ki ima svoj sedež v Washingtonu, in ki so se do tedaj zelo mučili z vprašanjem vedno večjega pomanjkanja uranove rude na zapadni polobli, oddahnili. Problem je bil torej rešen.
Vest o odkritju tega ležišča je izzvala v Kanadi pojav, ki se vse od dobe «*late mrzlice«, v začetku tega stoletja, ni ponovil. Ko je namreč bila pred kakimi 50 leti odkrita večja količina zlata v Klondi-keju, ki je bilo tedaj za vsakogar še nepristopen kraj, so se desettisoči pustolovcev iz vsega sveta pognali v te oddaljene puščave, da bi si nakopičili bogastva.
In nekai podobnega se je zgodilo tudi sedaj. V. krajih, koder so do pred kratkim živeli le redki lovci na živali z dragocenim krznom, so se začeli zbirati tisoči lovcev na uran. Na ozemlju, koder naj bi bila ležišča uranove rude, so začela kliti dobesedno kot gobe po dežju naselja, trgi in mesteca, ki jih zaman iščemo na zemljevidu Kanade, saj jih do včeraj še ni bilo. Med temi naselji in mesti pa je prav gotovo najvažnejše »mesto urana« ali Uranium city.
Kaj pa je potrebno, da nekdo postane lovec na uran? Vse prej kakor pa strokovno znanje, pa četudi zveni to dokaj čudno. Res je, da je dobro in koristno vedeti, da se uranova ruda po navadi krije v rdečkastem skalovju. Toda to je menda vse. kar bi moral lovec na uran vedeti, preden se napoti na lov. Pri tem delu je glavno, da zna upravljati z Geigerjevim števcem, ki pa je tako enostaven, da ga lahko upravlja vsakdo. Tu aparat registrira radioaktivne žarke, ki jih izžareva radioaktivna ruda. Aparat Je sestavljen iz samega števen in iz slušalk, ki so podobne telefonski slušalki. Lovec na
uranovo rudo, ki ga strokovno nazivajo prospektor, stavi slušalko na ušesa ia če je v zemlji, koder hodi, uranova ruda. sliši v slušalkah večje ali manjše prasketanje. Cim večje količine rude so v zemlji, tem močneje je prasketanje v slušalkah in čim močneje je prasketanje- tem prijetnejša je ta »godba« za iskalca rude.
Pa preidimo sedaj na mesto samo. Kljub temu, da nosi mesto, o katerem govorimo, tako visoko doneče ime, ie dejansko samo veliko taborišče, ki se pa iz dneva v dan širi. Povsem razumljivo, da se tu ne da govoriti o kakršnikoli kanalizacij in drugih zahtevah civilizacije. Tri glavne «ulice» tega mesta obdajajo primitivne lesene barake in kolibe, ki so v poletnih mesecih kar ovite v cestni prah. Cim pa dežuje, se te »ulice« spremenijo v pravo močvirje in tedaj sega blato visoko nad gležnje. Okolica novega mesta Uranium cityja je zelo bogata, Divjad in ribe lovi človek tako rekoč brez orožja. Kljub temu pa dobite v onih redkih gostilnicah, ki so vzrastle z novim mestom, le hrano v konser-vah, ki jo vozijo sem z letali iz drugih civiliziranih mest. To je tudi razumljivo, saj se ljudje, ki jih je sem prignala »uranova mrzlica«, ne marajo ukvarjati z navadnim kuharskim in podobnim delom. Vsi stremijo samo za bogastvom. ki tiči v uranovi rudi in njihovo edino orodje je Geigerjev števec.
Zaradi tega se tudi zdi, da se prebivalci Uranjum cityja hranijo, razen- s konservami, samo še z neverjetnim optimizmom in s številnimi, ve-
činoma izmišljenimi bajkami o ljudeh, ki so kar čez noč obogateli. Med prebivalci U-ranium cityja skoraj da ni ljudi srednjih let. Tu srečujemo same stare osivele veterane najrazličnejših «mrzlic» ali pa zelo mlade ljudi, stare kvečjemu 30 let. Tako je na pr. tudi 25-letna Kanadčanka Beverly Auten, lastnica neke ustanove, ki se ukvarja s preprodajanjem delnic in s posredovanjem koncesij. Lastnica je torej podjetja, ki ga je ona sama ustanovila pred komaj kakim letom. Ko človek vidi to mlado, energično žensko, ki je postala tako na hitro važen posloven človek, in si sama s svojo podjetnostjo nakopičila milijonsko bogastvo, ne more verjeti, da je bila vse do svojega 12. leta gluhonema. Med vsemi prebivalci Uranium cityja pa je prav gotovo najbolj slaven neki Anglež, ki za sebe trdi, da je «človek, ki ima največjo smolo v Kanadi«. On je prišel v Kanado pred kakimi 30 leti, kot 20-letni mladenič poln optimizma. V začetku se je ukvarjal s poljedelstvom, toda v tem je kmalu propadel, kajti kobilice in suša sta mu nekaj let zaporedoma uničili vso žetev. Ostal je brez vinarja. Nekje si je izposodil nekaj denarja, si kupil čoln in puško in šel na lov za zvermi z dragocenim krznom. Leto dni je ostal tako na lovu v pragozdu in si nakopičil veliko količino 'dragocenih krzen. Ko pa se je s tem bogastvom vračal v »civilizirane kraje«, kjer bi naj prodal ta krzna in si tako izkupičil veliko vsoto denarja, se je njegova barka prevrnila in tako je ponovno izgubil vse svoje premoženje. Tudi po tem dogodku se je
našel dober človek, ki mu je posodil manjšo količino denarja. S tem denarjem si je naš Anglež kupil večjo količino potrošnega in prehrambenega blaga in se z ženo in šestimi otroki podal v Uranium city, kjer je odprl trgovino pod šotorom. Ker pa je to bila ena prvih trgovin v Uranium cityju, mu je šlo delo kar izpod rok. Vzporedno s to trgovino in s prodajo alkoholnih pijač se je začel ukvarjati tudi s preprodajo koncesij, tako da je v najkrajšem času silno obogatel. Koliko je bil mož bogat, se vidi po tem, da si je lansko leto, ko je bila Elizabeta II. kronana v Londonu za kraljico, najel letalo samo za sebe in svojo družino in se odpeljal v London. O tem dogodku so mnogo pisali angleški časopisi, saj ga je celo angleška kraljica povabila nn kosilo v Buchinghamsko palačo.
Uranium citv nima kanalizacije, niti asfaltiranih ulic, pač pa ima borzo, kjer se prodajajo in kupujejo delnice in koncesije. In v tej borzi je včlanjenih več delniških družb, kakor v sami borzi v Wall Streetu. To pravzaprav niti ni borza, ampak nekaka gostilna, kjer se sestajajo lovci na uran in drug drugemu prodajajo koncesije svojih ležišč uranove rude.
V Uranium cityju in njegovi širši okolici se sme ukvarjati z iskanjem rude vsakdo, edini pogoj za to je, da si lovec nabavi dovoljenje, ki stane komaj 5 dolarjev in ki ga dobi praktično vsak. kdor prosi zanj. Nadalje si mora novi lovec kupiti Geigerjev števec, šotorno krilo in nekaj hrane ter seveda zemljevid kraja, na katerem so označe-
ni predeli, ki še niso bili odkriti in predeli koder so koncesije že prodane. Ker so ti predeli zelo daleč od naseljenih krajev, gredo lovci «na lov« po navadi z letali, ki jih v nekaj urah prepeljejo na zaželeno mesto. Letala, ki so po navadi hidroavioni, se spuščajo na samotna jezera, kjer izkrcajo svoje potnike, ki 0-stanejo tukaj tudi po več tednov.
Vsak lovec ima pravico obdržati zase največ devet koncesij, Včasih pa tudi 12, to pa tedaj, kadar ima pooblastilo še za drugi dve osebi. Koncesije se prisvajajo tako, kot se* je -.prisvajala obdelovalna zemlja v času naseljevanja Amerike; v zemljo se zabijejo štirje leseni stebri v katere novi lastnik vreže z nožem svoje ime in priimek in številko dovoljenja. Nobena koncesija pa ne sme meriti nad 450 kv. metrov. Ce se na posameznem zemljišču odkrije kako večje odnosno bogatejše ležišče, proda lastnik svojo koncesijo za večje število delnic kakemu močnemu rudarskemu podjetju, ki začne takoj kopati rudo. Tako se ustvarjajo tu rudniki uranove rude. In ker ni cest, ki bi te pokrajine vezale z ostalim ((civiliziranim svetom«, se ves prevoz vrši z letal'', v katerih prevažajo tudi nakopano uranovo rudo.
Da gre tu za zelo velika dela nam priča dejstvo, da se za iskanja in izkoriščanja novih ležišč rude zanima nad 150 večjih delniških družb. Samo lansko leto je bilo potrošenih v raziskovalne namene nad 6 milijonov dolarjev. Svet pag potrebuje ura-nove rude in zato Američani trošijo velikanske vsote, da bi prišli do nje.
Illl	lili
TELEVIZIJSKE MIREŽE ZA VSO JUGOSLAVIJO
Pred 80 let’ ko so fiziki | prvikrat odkrili vpliv svetlobe na električne lasnosti ne-| katerih materij, se pač nihče j ni zavedal, kolikšne koristi bo imelo človeštvo od tega j odkritja. Ce obidemo Braun-j sov patent iz 1843. 1. potem j zasledimo žele 1878.	1. prve
naprave, kakršne bi omogočile prenos slik na daljavo.
Drugače pač ni moglo biti, saj sta se telefonija in tehnika šibkega toka, na katere se opira tudi televizija, komaj jeli razvijati. Prav zategadelj tudi te naprave niso prodrle, saj se je na prenos slik takrat gledslo še zelo skeptično. Sele I 1884. ko je iznajdljivi Nipkow presenetil svet s svo-io čudežno ploščo, ki je skozi špiralasto izvrtane luknjice med vrtenjem pričarala sicer medlo, toda verno sliko na drugi slični plošči opazovanega predmeta, je razvoj televizije prvič dobil trdno podlago. O radiju takrat, seveda, ni bilo še govora, saj je sloviti Hertz šele načel prve poizkuse z visokofrekvenčnimi tokovi, sam Nikola Tesla,, kateremu je bilo takrat šele 34 let, pa je komaj stopil na ameriška tla — z namenom, da prav tam uresniči dolgoletne sanje svojega iznajditelj-skega duha. Marconija, kateremu je bilo tedaj komaj 10 let, ni trebH niti spominjati, saj niti v sanjah ni mislil na Kreržično telegrafijo m tele-
fonijo. Vse to je prineslo šele novo stoletje. Sele 1928. leta je ameriškemu znanstveniku Zworykinu uspelo izdelati iko-noskop, prvo električno oko, ki se da s pridom uporabiti v televiziji, a h 1937. je v Londonu že začela delovati prva televizijska oddajna postaja na svetu. V nepolnih 20 letih se je televizija že tako razvila in razmahnila, da sko-ro n; napredne dežele na svetu, ki bi ne uvajala, ali vsaj j ne mislila uvesti televizije.' Ni slučaj, da imajo ZDA danes že 353 televizijskih oddaj- i nih postaj ter vef kot 26 mili- j jonov televizijskih sprejemnikov. Ni niti zgolj slučaj, daj medtem, ko televizija v ev- j ropskih državah šele osvaja napredek, v Neve Yorku že! obratujeta dve oddajni tele-j vizijski postaji za prenos slik v barvah ter da je slovita tvrdka RCA izdelala celo posebno magnetofonsko napravo za posnetek in reprodukcijo j televizijskih programov. Vse-| kakor, bo televizija osvojila ves svet. Nove možnosti, da se z gradnjo kontinentalnih televizijskih mrež more posredovati sprejem tudi najbolj oddaljenim oddajnim centrom, se že ustvarjajo (celo v Evropi, kjer televizijske programe medsebojno izmenjava že 8 držav), a prav to kaže, da bo televizija postala najidealnejše sredstvo za medsebojno spoznavanje in zbliževanje na-
rodov.
Do pravega razvoja televizije v Evropi je prišlo šele po drugi svetovni vojni, a to i predvsem v državah Zapadne ] Evrope. Poleg Anglije, ki ima j v razvoju televizije pravza-1 prav največje tradicije, so največji razvoj v praktični u-porabi televizije dosegle predvsem Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska ter celo Italija. Dejstvo je pač, da se je večina teh držav ukvarjala s problemi televizije že med samo vojno (to že iz vojnih namenov), kar pa ni bilo o-mogočeno državam, ki so se golih rok kot Jugoslavija dolga leta borile s fašizmom. Izjemni primer kaže trenutno le Švica, ki šele sedaj uvaja televizijo.
Zanimivo pa je. da Jugoslavija, čeravno so jo nekdaj smatrali za tako zaostalo, tudi že danes z vso resnostjo načenja probleme uvajanja televizije. V tem pogledu gre veliko priznanje strokovnjakom televizijskega laboratorija pri Institutu za elektrozve. ze v Ljubljani, ki so že pred dvema letoma izdelali prvo: amatersko televizijsko napra- j vo. Pri vsem tem ne gre za j neke novotarije, temveč pred- j vsem za obvladanje novega področja tehnike, ki se tudi v Jugosloviji naglo razvija. Televizijske postaje same še ne pomenijo uvajanje televizije, če dotična dežela ne
skrb; tudi za laboratorije, ki bodo neprestano spemljali in razvijali televizijo. To pa Jugoslavija ima. Televizijski laboratorij Instituta za elektro-zveze, ki obtaja že od leta 1949. je s svojim delom že tako napredoval, da Jugoslaviji razen nekaterih sestavnih delov, kompletnih televizijskih aparatur ne bo treba uvažati iz inozemstva. Ta laboratorij je doslej izdelal že kompletno televizijsko garnituro, ki je že pred dvema letoma bila na vpogled javnosti, letos pa bodo istj strokovnjaki preše-1 netili javnost z novim televizijskim oddajnikom (z efektivno močjo 100 vatov), ki j bo namenjen poizkusnim emisijam v Ljubljani. Za ta oddajnik bodo izdelali tudi aparaturo za televizijski prenos filmov, sinhronizator, ki ustreza CCIR predpisom, novo kamero za snemanje ter napravo za mešanje dveh kamer za snemanje, poleg tega pa monoskop za kontrolo televizijskih aparatur. Kakor je že omenjeno, efektivna jakost tega oddajnika bo sprva znašala 100 vatov, to pa ne predstavlja nobenih posebnih težav, da se moč oddajnika čez nekaj let, ko bo prešel na redne oddaje, poveča. Investicije za ta oddajnik bodo sorazmerno zelo nizke in nič večje od investicij za eno šeststanovanjsko zgradbo.
(Konec
ko tudi uvideli, kakšnega o-gromnega pomena je primer, ki ga je dal in ga še daje jugoslovanski heroj, slavni maršal Tito vsem narodom Vzhodne Evrope s tem. da se njegova dežela vse bolj uveljavlja s svojo neodvisnostjo, dostojanstvom in nezadržnim dvigom proti svoji bodočnosti.
Ostanejo še nekatere podrobnosti, ki jih treba pojasniti. Kako se bo n. pr. naša Balkanska skupščina konstitui. rala in kako bo funkcionirala, da bi čim bolje opravljala vlogo, k; ji je namenjena? Kakšna bo njena pristojnost? Kakšna bo njena povezava z njenimi vladami in ministrstvi? Kakšna bo njena notranja organizacija? Od pametne rešitve vseh teh vprašanj je v dobršni meri odvisna veličina uspeha jn učinkovitost naporov skupnega dela naših parlamentarcev. Na vse to sem skušal odgovoriti ter poiskati uravnovešeno rešitev, ko sem pripravljal predlog listine Balkanske posvetovalne skupščine, ki predstavlja kar najbolj skrbno sestavljen dokument s štiridesetimi odredbami.
V prvi vrsti je razumljivo, da sta oblast in pristojnost te skupščine lahko samo posvetovalnega značaja. Skupščina bo kvalificirana in pooblaščena sotrudnica vlad, ki bo diskutirala, obravnavala in se nasploh trudila, da s pomočjo natančnih priporočil in ad hoe predlogov poišče rešitev za vsa vprašanja, kt ji bodo predložena najsi bo na zahtevo sveta ministrov balkanskih dežel ali po lastni iniciativi (izvemši, se razume, vojaško-obrambnih vprašanj in vprašanj notranje politike treh dežel). In, povsem razumljivo, potem ko jih bo skupščina formulirala, bodo ta priporočila, odnosno predlogi za rešitev predloženi svetu ministrov, ki bo edini pristojen, da jih sprejema, zavrne ali izpopolni. Ce bo prišlo do soglasnosti, se bo priporočeni sporazum spreme. nil v trojno konvencijo, ki jo bodo podpisale trj vlade.
Glede na tako določeno njeno pristojnost in povezavo z ministri, bo skupščina imela normalno parlamentarno neodvisnost. Izbrala bo svoj biro; predsednika in dva podpredsednika, katerih sleherni j bo pripadal en; treh dežel, j Sestavljala bo svoj dnevni red v soglasju z mešanim odborom, ki ga bodo sestavljali trije ministri in trije člani omenjenega biroja. Izdelala bo svoj notranji pravilnik, ki bo urejal vprašanja glasovanja, debat, komisij, uradnih jezikov, prevodov govorov itd. Po mojem bi skupščina morala šteti 45 poslancev, po 15 iz vsake dežele, in še 15 pomožnih članov, po 5 iz vsake dežele. Potrebno bo tudi predvideti poseben status za člane, ki se bodo pridružili skup. ščini, ki bodo opazovalci s pravico udeležbe v diskusijah ali brez nje, toda v vsakem primeru brez glasovalne pravice. Ti morebitni pridruženi člani bi predstavljali druge sosedne dežele, ki bi bile sprejele miroljubno doktrino združenih treh dežel os-novateljic. Ti pridruženi člani bi morebiti lahko postali polnopravni člani, če bi se njihova dežela odločila, da se popolnoma vključi v balkanski pakt in zvezo.
Kar zadeva poslovanje, bi le-to zagotavljala skupščina, posebno njen biro. njene komisije in njen sekretariat. Na čelu sekretariata bi stal generalni sekretar z dvema pomočnikoma. Tem trem osebam bi bil. kot pomožno osebje, dodeljen štab funkcionarjev, sekretarjev, prevajalcev, tehnikov in drugega pomožnega osebja. Vse te osebe bi bile Balkanci, pripadniki naših treh dežel, toda oni ne bi pre. jemali ukazov od naših vlad. Finančni stroški bi bili predvideni s proračunom, ki bi ga izglasoval mešani odbor, k fe-mu proračunu pa bj prispevale vse tri dežele z isto višino zneska. Parlamentarno delo bi potekalo najprej v obliki kratke splošne debate o vsakem vprašanju dnevnega reda, zatem bi se ta vprašanja pretresala v pristojnih komisijah, ki bi o tem sestav, ljale poročila, in končno bi se o teh poročilih diskutiralo in glasovalo na plenarnih sejah. Glasovanje bi bilo veljavno samo če bi dve tretjini prisotnih članov glasovalo za predlog.
Prav tako važno je, da bi naš; nacionalni parlamenti zelo pozorno izbrali 60 parlamentarcev. ki bodo sestavljali Balkansko skupščino, upoštevajoč v prvi vrsti nalogo, ki jo bodo morali opraviti. Resda se bodo lahko vsako leto izvršile izmenjave v spisku parlamentarcev, pri čemer bodo ostali samo oni. ki se bodo izkazali, vendar je že v samem začetku važno, da se to delo poveri zares izbranim parlamentarcem. Ni dovolj, da so parlamentarci samo kvalificirani, da imajo smisel in izkušnje v mednarodnih vprašanjih, da razpolagajo z globokim poznavanjem balkanskih in evropskih vprašanj. Predvsem in nadvse je potrebno, da bodo prežeti s širokim duhom sodelovanja, brez slehernega sek-taštva in šovinizma, da bodo globoko prežeti z balkanskim idealom, ki mu morajo služiti. Odlikovati se morajo s samoiniciativnostjo, realistično razboritostjo in iznajdljivostjo kot v neki mednarodni skupščini.
fifllitrlnšino ^ ršnuitf
TRST, petek 6. avgusta 1954
I{ IBJT K} Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno vreme s po-oblačitvami v popoldanskih urah. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29.4 stopinje; najnižja pa 21.4 stopinje.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00:
Pojo slovenski operni pevci. — Trst II.: 14.00: GlasM za čelo. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst j* 21.05: Simfonični koncert, dirigira Luciano Rosada. " Slovenija: 12.00: Slovenske narodne pesmi.
'"i--	'-'i':'.:''-'*-:.';:''
- * ■fesi-'. „	-
šiit V
PRIPRAVE ZA EVROPSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO
TEKAČI NA PROGAH DO 400 M
"IT....
v , -jil
' '	■	v'
Glavni favoriti so Nemci, ki bodo imeli močne konkurente v Rusih in Holandcih
Z raznimi atletskimi dvoboji (n. pr. Madžarška-CSR v Budimpešti, Svedska-Madžar-ska v Stockholmu) in mnogimi velikimi mednarodnimi tekmovanji v Londonu. Oslu, Helsinkih, Berlinu in drugih evropskih športnih središčih zaključujejo atleti še zadnje priprave za evropsko prvenstvo v Bernu,
V začetku sezone je bilo težko že vnaprej govoriti o favoritih in delati progngoze, saj so manjkali rezultati. Sedaj, tri tedne pred nastopom najboljših v Bernu, pa je še teže govoriti o zmagovalcih spričo sto in sto izrednih rezultatov, ki so bili doseženi na tekmovanjih v Evropi.
Spomladi bi lahko vsaj za tek na 10.000 m rekli, da je Zatopek siguren zmagovalec. In sedaj? 3. julija je v Budimpešti mali in hitri Kovacz v teku na 10.000 m prispel na cilj pred «Ceško lokomotivo« za dobrih sedem metrov. S časom 29.02.0 je razblinil še to prognozo za Bern.
Letos je v Evropi teklo na 1Q0 m več kot 25 šprinterjev v času 10,6. Mar to ne pomeni, da se je naposled šprint premaknil tudi na «starem» kontinentu? Nemci imajo v tej disciplini kot še nikdar doslej glavno besedo. Kar deset njihovih šprinterjev se je uvrstilo med najboljšo petindvajseterico.
Rusi in Nizozemci imajo v tej eliti po štiri izvrstne tekače. Cehi in Poljski po dva, Švedi, Jugoslovani in Italijani pa po enega.
Mladi Nemec Futterer je tekel edini v tej izenačeni skupini 10,4 Sodijo, da je trenutno najhitrejši človek v Evropi. Toda šprint je varljiv; saj so v tistih kratkih, bisko-vitih sto metrih možna še prevelika presenečenja. Le majhna negotovost na startu, za hip zakasnela reakcija na
ponovno v vodstvu. Na lestvici vodi z rezultatom 21,4. Toda neposreden boj daje realnejšo sliko kot pa teoretične primerjave. Rus Ignjatijev in Nemec Krauss si bosta prizadevala to dokazati.
Nemci so že na olimpiadi v Helsinkih presenetili z izvrstnim časom v teku na 400 m. Hass je bil v Helsinkih zanesljivo tretji, nemška štafeta 4 x 400 m pa si je prav tako priborila bronasto medaljo.
Rusi imajo v Ignjatijevu izredno močnega predstavnika, ki je letos vodilni evropski tekač z rezultatom 47,3. V štafeti 4 x 400 m bodo Rusi bržkone postavili Litujeva in
uspeh, saj sta oba premagala svoja belgijska nasprotnika ter tako privedla Jugoslavijo v vodstvo nad Belgijo z 2:0. — Rezultata: Jagec - Andries 6:0, 6:3; Bačo-Kirkpatrick 10:8, 6:2.
Jutri se bosta odigrali še obe igri posameznikov med Italijo in Francijo, ter prav tako obe igri posamezno in v dvoje med Belgijo in Jugoslavijo. Finalne tekme pa bodo v nedeljo.
VEDNO VEČJA KRIZA V GORIŠKI POKRAJINI
Ali bo podjetju Arrigoni v Gradežu zagotovljeno delo za nekaj časa?
Zaradi pomanjkanja surovin jih je podjetje naročilo v Jugoslaviji, v Rimu pa so ovirali uvozno dovoljenje
V zadnjih mesecih so delavci [ nikov je bilo skupno 390. Bla-
Oster madžarski napad proti italijanski policiji
BUDIMPEŠTA, 5.	—	Bu
dimpeštanki dnevnik «Nep
Julina, ki vodita s časoma I Šport« je objavil tekst ostre
51,2 in 51,8 na lestvici najboljših v teku na 400 m z ovirami. Ta bo vsekakor močna štafeta.
Ne smemo pa pozabiti na nekatera dejstva: 1. da so Angleži v tekih na 400 m vselej presenečali in da imajo sedaj v Johnstonu (47,7) močnega predstavnika; 2. da je Madžar Adamih s časom 47,6 velik konkurent vodilnim Rusom in Nemcem, in 3. da celo sedmi tekač na evropski lestvici, najboljši Šved Brenstrem teče 47,8. Vse to napoveduje, da se bo končni favorit v finalnem tekmovanju na stadionu v Bernu pojavil šele na zadnjih metrih.
A. TAKAČ
(Ljudska pravica-Borba)
Tisoč dolarjev za olimpijsko himno
Mednarodni olimpijski odbor je razpisal natečaj za novo olimpijsko himno. Natečaj se zaključi 20. decembra 1954. Zmagovalec bo razen medalje prejel še nagrado 1000 dolar-
jev. Verjetno se bo nova him-cilju in že se prednost 'ene do dveh desetink sekunde spre-
meni v poraz.
Kljub temu pa so v tej disciplini Nemci najmočnejši. Vseh deset predstavnikov, ki vsi tečejo med 10.4 in 10.6 bo nedvomno tvorilo izredno štafeto. ZSSR in Holandska pa bosta poleg Nemčije imeli glavno besedo v štafeti 4x100 m.
Fovančič-Pecelj-Benjak-Lor-ger so zelo dobra četvorica. Vsak izmed njih lahko teče izpod 10,8 na 100 m. V resnici je to uspelo samo Lorgerju. Ostali bodo nemara to dosegli na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Za našo štafeto bi bil vstop v finalno tekmovanje, med šest najboljših evropskih štafet, vsekakor uspeh.
Anglež Shenton je imel pred štirimi leti v Bruslju v teku na 200 m glavno besedo z rezultatom 21,5. Sedaj je
skih igrah v Melbournu 1956.
POKAL «GALEA»
note, ki jo je madžarska telovadna zveza poslala predsedniku mednarodne zveze D’A1-vielli, in s katero je protestirala proti ravnanju italijanskih oblasti do madžarskih telovadcev po svetovnem prven. stvu v Rimu.
Med povratno vožnjo, pravi nota, so madžarski telovadci izstopili v Bologni, ker so bili povabljeni na ekshibicijsko prireditev, ki naj bi bila v telovadnici «Sempre Avanti«. Toda policija jih ni pustila s postaje in jim je celo ukazala, da se takoj vrnejo v vlak, nakar jih je zastražila po svojih agentih. Na beneški postaji so stražniki javne varnosti obkrožili njihov vagon in jim niso pustili izstopiti. Tako ravnanje je trajalo vse do obmejne postaje Trbiž.
Po vsem tem, zaključuje nota, predlaga madžarska telovadna zveza mednarodni telovadni zvezi, da prouči, če je mogoče sprejeti tako sankcijo, ki bi obstajala v tem, da se Italiji v bodoče ne izroče več V organizacijo taka mednarodna tekmovanja.
Hajduk v Nemčiji
Jugoslavija Belgija 2:0 Italija-Francija 2:1
VICHY, 5. — Danes popoldne se je pričelo finalno tekmovanje za «Pokal Galea«, za katero so se plasirali mladinski teniški igralci Italije, Jugoslavije, Francije in Belgije. Danes je Italijan Jacobini pre. magal Francoza Virona s 6:1, 6:4, nato pa je Francoz Damon premagal Matteja s 6:1, 6:2, V dvoje sta Italijana Jacobini in Pirro premagal Virona in Darmona s 7:5, 6:4, 6:4.	—
Italija torej vodi nad Francijo z 2:1.
Mlada jugoslovanska predstavnika Jagec in Bačo sta v prvem dnevu dosegla lep
Hajduk je odpotoval v	Zahodno Nemčijo, kjer se	bo
udeležil mednarodnega nogo-| metnega turnirja v Gelsenkir-chenu ob proslavi 50-letnice nogometnega kluba «Schalke 04», večkratnega prvaka	in
najstarejšega nemškega nogometnega moštva. Razen Hajduka in ((Schalke 04» bosta sodelovala tudi avstrijsko nogometno moštvo «Rapid»	in
francosko nogometno moštvo «Stad Reims«.
podjetja Arrigoni v Gradežu večkrat obiskali predstavnike oblasti in obrazložili težavni položaj, ki bo nastal v podjetju zaradi odločitve ravnateljstva v Trstu. Lastniki «Arrigoni» so namreč sklenili, da bodo zaradi pomanjkanja surovin odpeljali iz podjetja v Gradežu najvažnejše stroje drugam v državo: s tem bi še tista polovica delavcev, ki je ostala po lanskoletnem odpustu, ostala skoraj brez dela in številnim brezposelnim v Gradežu bi sledili tovariši iz ((Arrigoni«.
Občinski svet v Gradežu je večkrat razpravljal o tem: župan Gradeža je konec meseca ob svojem bivanju v Rimu 1
ga so razložili 288 kg, naložili pa 210 kg; letalske pošte je pa je bilo skupno 1.440 kg.
Nenadna ploha
rroiesiiržiSHin delavcev zaradi Dreoouedi rdeče zastave
Včeraj se je v prvih popoldanskih urah nebo nenadoma pooblačilo in po močnem grmenju se je ulil dež, ki pa ni trajal dolgo. Kazalo je, da bo padala toča in zato je bilo slišati eksplozije raket, ki so jih najbrž vinogradniki izstrelili, da bi obvarovali grozdje pred neurjem. Vendar do toče ni prišlo.
Iliada posvetovalna stnipščlna
Te dni se je v Tržiču sestala notranja komisija Združenih jadranskih ladjedelnic in je po živahni diskusiji o nepravični odločitvi uprave ravnateljstva ladjedelnic glede izobešanja rdeče zastave poslala ministru za delo in goriškemu prefektu dr. Zer-biju posebno pismo. V pismu navaja predvsem odlok ravnateljstva, po katerem ne bodo smeli delavci v bodoče ob priliki kakršnekoli splovitve izobesiti rdeče zastave na prednji del ladje. Zaradi tega dejanja, ki krati svobodo delavskega razreda, doseženo z izredno velikimi žrtvami, zahteva notranja komisija v CRDA, da obe visoki osebnosti intervenirata pri ravnateljstvu ladjedelnic, ki naj bi
Kakšne bodo nove takse za motocikle in avtomobile
Dohodki povišanja faks pojdejo v korisf gradn/e avfocesf * Zafo je krivično, da se zvišajo fakse na mikromoforje, ki nifi ne smejo vozifi po feh cesfah
Ze dalj časa se govori o načrtu socialdemokratskega ministra Romite glede razširitve cestne mreže v Italiji in nabavi fondov za zgraditev novih avtocest, ki so postale zelo potrebne spričo velikega povečanja prometa v Italiji v zadnjih letih. In namesto da bi država «prijela za vrat« velike tovarnarje in magnate, ki zakrivajo milijarde letnih dohodkov in zanje ne plačajo davkov, so vladnj možje sklenili dobiti fonde za zgraditev novih avtocest pri onih, ki bi morali uporabljati nove
v čim krajšem času preklica- avtoceste. Na svoji seji pred lo nepravični ukrep.	|	dvema	tednoma	je	vlada	zato
zvedel, da sta na ministrstvu , ,	. ...	,	.	.
za zunanjo trgovino dve proš- |)j) S|[|jj|g SOuBIDVBDHI jll lEliNi
POLFINALNI TURNIRJI ZA JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO			
Med S na t	lovenci naj urnirju	kol V	jši Stojan Puc Skoplju
Poročali smo že, da so v Jugoslaviji trije polfinalni šahovski turnirji za državno prvenstvo. Na teh turnirjih, ki se igrajo v Sarajevu, Skoplju in Trsteniku, je vsega skupaj tudi sedem Slovencev, ki so si pravico nastopa pridobili na nedavnem turnirju za prvenstvo Slovenije. Vendar pa med slovenskimi udeleženci niso vsi prvoplasirani s turnirja, ker so bili štirje med r.jimi zadržani in so jih nadomestili rezervni igralci. V Skoplju igrata slovenski prvak Puc in Grosek, v Sarajevu Longer in Šiška, v Trsteniku pa Guzelj, Kržišnik in Vospernik.
Doslej so slovenski igralci imeli take uspehe ali neuspehe:
Puc je premagal Segija in Groseka, remiziral z Vukovičem; Grosek pa je partiji s Sotirovskim in Božičem prekinil.
Longer je izgubil z Bogdanovičem in Carevom, premagal pa je Vuletiča.
Siska je izgubil s Petkom in Jovčičem. ni pa še končal z Vukčevičem.
Guzelj je premagal Udovči-ča, kar je vsekakor uspeh, izgubil je z Djuraševičem in remiziral z Dimcem. Kržišnik in njegovi nasprotniki — Andjel-kovič, Udovčič, Djuraševič so remizirali. Vošpermk pa 4e remiziral s Sokolovom, izgubil z Andjelkovičem in ni se končal z Udovčičem.
Po prvih treh kolih je bil najuspešnejši Puc, ki je skupaj z Ivkovom imel po III. kolu 2,5 točke in bil tako v vodstvu.
w
Se kaj s Toura...
Včeraj smo navedli zaslužek švicarskega moštva na Tour de France, ki je znašel čez devet milijonov. Vendar pa se zdi, da to število niti ni povsem točno in mogoče so Švicarji vsi skupaj zaslužili še več. Navedemo še lahko, da je n pr. zmagovalec Bobet prejel 3.400.000 frankov, Dotto 1 milijon, Ockers 1.250.000, Bau-vin 950.000, Mallejac 480.000 itd. Od Švicarjev sta posebej prejela Kiibler 2.900.000 m Schaer 1.300.000.
Najmanj je zaslužilo avstrij-sko-luksemburško moštvo: samo 155.000.
WASHINGTON, 5. — Prvak Britanskega imperija težke kategorije Don Cockell je včeraj zvečer že tretjič premagal fiarryja Matthewsa.
NI DOŽIVEL USPEHA
Trije člani italijanske ekspedicije, ki Je dosegla vrh K 2 v himalajskem pogorju, ki je drugi najvišji vrh na svetu (8610 m). Prvi od leve na sliki je Mario Puchoz, alpinski vodnik iz Courmayeura in eden izmed najizkušenejših plezalcev, ki je pustil svoje mlado življenje na ledenikih Himalaje še preden je bil dosežen cilj; umrl je za pljučnico, ne da bi mu mogel zdravnik, ki je bil sicer opremljen z vsem potrebnim, kaj pomagati in ga rešiti.
nji podjetja «Arrigoni» za u-voz surovin iz Jugoslavije. Centralna podružnica ((Arrigoni« v Trstu je namreč imela pogodbo z Jugoslavijo za uvoz v Italijo 50 stotov sardelne paštete in 930 sodov slane ribe. S tem blagom bi podjetje ((Arrigoni« v Gradežu bilo vsaj za nekaj časa preskrbljeno in bi delavci imeli zajamčen zaslužek. Toda iz nerazumljivih razlogov kaže, da je zadeva o-stala na mrtvi točki skoraj vse do njenega terminskega datuma in gradeški župan je imel nemalo skrbi, preden je z intervencijo predsedstva ministrskega sveta in drugih odgovornih ljudi v Rimu dosegel, da je bilo izdano dovoljenje za uvoz teh ribjih izštelkov.
Gradeški delavci upajo, da vse skupaj ni bilo le obljuba in da bodo kmalu dobili surovine. ki jih potrebujejo za izdelavo proizvoda; v nasprotnem primeru bodo ostali brez dela in brez zaslužka.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Natečaj za učitelje
Kakor smo že poročali, je bil razpisan natečaj za 12 učiteljskih mest v goriški pokrajini. Prošnje za sprejem k natečaju je treba predložiti šolskemu skrbništvu do 30. septembra t. 1. in ji priložiti vse potrebne dokumente.
S 1. septembrom poštni paketi na dom
Ministrstvo PP TT je proglasilo tudi Gorico za kraj, v katerem bodo prebivalci odslej naprej prejemali tudi pakete na bivališča. S tem delom bo pričela goriška pošta s 1. septembrom.
Pošten najditelj
Zadnjo soboto je mehanik Mario Zotteri, uslužben pri podjetju Ribi v Gorici, izgubil kuverto z denarjem, ko je hitel iz podjetja proti domu. Mož je takoj obvestil organe policije, saj je bil to ves njegov tedenski zaslužek. Na srečo pa se je našel pošten najditelj zemljemerec Ivan Sokol, ki je našel izgubljeno kuverto in jo oddal na sedežu nekega dnevnika.
Nesreča Benečana na Oslavju
Zelo huda nesreča se je pripetila v noči med torkom in sredo na Oslavju pri družini Josipa Klanjščka. Ponoči so domači slišali močan ropot, prihiteli so na dvorišče in opazili na tleh negibnega 43-letnega Ernesta Bernjaka iz Srednjega v Benečiji, ki je bil zaposlen začasno pri Klanjšč-kovih. Mož je spal na seniku in je v spanju priletel iz višine treh metrov na kamnita tla. Poškodbe Bernjaka so tako hude, da mož včeraj sploh ni spregovoril. Zdravnik mu je ugotovil poškodbe na spodnjem delu telesa, predvsem na jetrih. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso dokončno izrekli.
Promet na letališču v juliju
Tako zamišljena, organizira, na in opremljena bo Balkanska posvetovalna skupščina gotovo dosegla svoj cilj. Kot sem že poudaril, bo ona poglobila, okrepila in prežela z ljudskim duhom balkansko politiko naših treh dežel. Ona bo buden čuvar naše varnosti in naše pravice za neodvisnost ter razvoj; ona bo dala dragocen prispevek k izboljšanju pogojev našega gospodarskega življenja, s tem da bo razvila naše gospodarske odnose in navajala h koordinaciji, medsebojnemu povezovanju in združevanju naših gospodarstev; ona bo privedla do podobnega medsebojnega povezovanja tudi na kulturnem in znanstvenem področju v obliki raznih skupnih univerzitetnih 'akcij, s po-močio štipendij _za potovanja in študij v naših deželah, v skupnem razvoju športa in turizma:	ona bo proučevala
tehnične projekte splošnega balkanskega pomena, ki jih bo treba uresničiti in končno, s tem da bo stalno krepila iskreno in pristno balkansko sodelovanje, bo prispevala k krepitvi mednarodnega vpliva naših treh dežel v očeh naših prijateljev, naših sovražnikov in vsega sveta. Tako bo izpolnila svojo dolžnost ne samo nasproti našim, ampak tudi nasproti ostalim narodom, ki so, kakor mi, prijatelji miru in svobode...«
LEP NAPREDEK PLANŠARSTVA NA TOLMINSKEM					
Letos so gi še več go	tiali ve<	nc la	P ko	lani la	ne ini
Najboljšo plemensko živino imajo na Livku
Ko smo dospeli v čudovito lep planinski svet, kjer je Simon Gregorčič preživel mlada leta, so prvi žarki jutranjega sonca ogrnili vrhove v škrlaten plašč. Tiho je pošume-vala bistra Soča, v katere valovih so se odražali obrisi Krna, Kolovrata in Matajurja. Travniki in senožeti so se lesketali v tisočih rosnih biserih, ki so padali s travnatih bilk in obležali na redeh pravkar pokošene trave. Pod grmom je kosec klepal koso.
Više gori na obeh bregovih Soče zelene bujne planine. V zatišnih dolinicah planin, kjer nimajo dostopa gorski vetrovi, se bele kot orlovska gnezda planinske staje, zgrajene iz zloženega kamenja. Le proti vrhu grebenčastih velikanov, na levem bregu modre vode, prehaja zelenje v neobdelano sivo skalovje.
Tod vriska in poje ter uka pastir. V tihi mir planin udari sedaj le v neurju strele grom, nam je povedal star pastir na planini Matajur, kamor smo se povzpeli iz do-
Zahtevamo le pravico
V preteklem mesecu so zabeležili na letališču v Gorici naslednji promet: pristalo je 28 letal, odletelo pa 29; pot-
Mi beneški Slovenci živimo v okviru tiste države, ki se hvali in baha po svetu, da ima za seboj dvatisočletno kulturo in civilizacijo, da ja zibelka krščanstva in civilizacije. Nam ni potrebno teh trditev na laž postaviti z besedami, ker jih pobijajo z dejanji rimski oblastniki, to je možje, ki so na krmilu italijanske države. Kajti sramotno in slabo ravnanje Italije z beneškimi Slovenci dovolj priča, da se ne more govoriti o nekakšni kulturi in civilizaciji, kaj še o krščanstvu. Možje, ki so na vodilnih mestih v državi, bi se morali učiti civilizacije od tistih dežel in narodov, ki jih še danes šteje zgodovina med najbolj zaostale v svetu. Podjarmljeni in zasužnjeni narodi na azijski in afriški celini, katere so moderne države, zaradi interesov, ki so jih imele v izkoriščanju teh narodov, imenovale barbare, nesposobne vladati se sami, so si izvojevali enakopravnost, samostojnost in svobodo. Vladajo in upravljajo se sami. Dvignili so se na kulturnem, političnem in socialnem področju. Otroci v tamkajšnjih državah se učijo v šolah v svojem maternem jeziku. Beneški Slovenci pa, ki živimo v okviru države, ki ima za seboj «dvatisočletno kulturo in ci-vilizacijov, tega še nimamo. Italija noče dati beneškim Slovencem tistih osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic, ki pripadajo vsakemu narodu po božji in človeški postavi. Namesto, da bi dali možnost našim otrokom, da bi spoznali svojo pravo slo-vensko kulturo, da bi se učili v šolah v svojem maternem jeziku, jih raznarodujejo z vsemi mogočimi sredstvi. Večkrat smo že povedali, da šteje Beneška Slovenija nad 100 slovenskih vasi, v
katerih ne obstaja niti ena osnovna slovenska šola ali otroški vrtec.
Namesto da bi pomagali dvigniti po naših dolinah življenjski standard ljudstva, namesto da bi ojačili gospodarstvo našega pre bi-valtva, ovirajo, da bi naše ljudstvo s svojimi skromnimi sredstvi samo prišlo do tega. Oblasti se zavedajo, da če je človek gospodarsko trden in močan postane lahko samostojen, ker ni od nobenega odvisen. Neodvisnost beneških Slovencev pa jim ni pogodu. Pri nas je od oblasti vse tako sistematično napravljeno, da si more zaslužiti košček kruha le tisti, ki se je odpovedal svoji narodnosti in jeziku. Tisti, ki so ostali zvesti svojemu narodu in naukom svojih očetov, morajo s trebuhom Za kruhom v vse dežele sveta, da bi ne pomrli od lakote doma. Zaradi takšne diskriminacijske politike, ki jo emadrepatr ia» vodi proti nam, je moralo zapustiti že približno deset tisoč najbolj delazmožnih ljudi domačo grudo.
Tako se dogaja beneškim Slovencem v okviru države, ki je ezibelka krščanstva». Svetujemo tem kristjanom, naj se naučijo vsaj naslednjih Kristusovih besed: «Dajta cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega». Naj dajo italijanske šole italijanskim otrokom, posebno tistim v južni Italiji, da ne bodo nepismeni. Našim otrokom naj dajo slovenske šole. Naj nam dajo to kar so svečano obljubili na pariški konferenci 1947. leta in kar so potem zapisali in potrdili z novo republiško ustavo.
Nočemo kar ni naše. Zahtevamo to, do česar imamo polno pravico!
JANEZ JURMAN
(Iz «Matajurja»)
line po stezi.
Borec-pastir, ki se je razživel, nas je povedel v svojo pastirsko kočo in pogostil s koruznimi žganci in svežim, pravkar namolzenim mlekom in s pastirsko specialiteto na masti praženim sirom ali «fri-ko», kot pravijo tej okusni in tečni jedi, ki je običajna jed tudi pri gozdnih delavcih, ki v gozdu sekajo in tešejo les. Z vzorne planine na Matajurju, smo šli na Božico planino pod Stolom, nato v Čezsočo, v krnski planšarski bazen in druge planine. Povsod se pasejo lepe črede krav. Pastirji tudi niso več ločeni od zunanjega sveta, kot so bili pred vojno. V marsikaterem pastirskem stanu smo videli tudi liste ((Slovenskega poročevalca«, ((Primorske' mrvice« in druge, ki so jim jih prinesli iz doline.
Velik napredek je viden v samem planšarskem gospodarstvu. Na planinah postopoma uvajajo pregonski način paše, ki pa še ni dosegel tiste višine, da bi pašnike pregradili s pregradami, kot to zahteva vzoren plodored pašnih površin. Na planinah ožje Tolminske in Kobariške smo opazili tudi sorazmerno veliko število konj.
V razgovoru s kmetijskimi strokovnjaki, s katerimi smo se srečali na poti, smo izvedeli, da tod rede preveč konj in to v škodo goveje živine. Konji so namreč 7 mesecev povsem neizkoriščeni, 5 mesecev v letu pa le delno. Za opravljanje poljskih del v dolini Soče naj bi se kmetje na primer posluževali več strojnega oranja; v strmih legah pa volov, ki so v prehrani skromnejši in vztrajnejši od konj, čeprav bolj počasni. Poleg tega so voli cenjeni kot klavna živina.
V skrbi, ki so jo tolminski planšarji ob podpori ljudske oblasti posvetili svojemu pri-rodnemu bogastvu, negi planin, so lani že lahko izgnali na pašo okrog 4000 goved in 4500 ovac. Letos zatrjujejo, da imajo na planinah še več živine kot lani, a nimajo še točnega pregleda. Najboljšo plemensko živino na imajo vsekakor v Ljubinju in na Livku.
Polni najboljših vtisov nad naravnimi lepotami teh krajev in nad doseženimi uspehi, ki jih je delovno ljudstvo Tolminske doseglo po vojno za obnovo svojega gospodarstva, smo se poslovili od preprostih delovnih ljudi.	Perat
(Iz cSlovenskega poročevalca»)
Vozni red avtobusov
Proga Gorica - Videm: ob
delavnikih: odhod iz Gorice ob 7.30, 12.30, 13.30, 18.15; odhod iz Vidma ob 7.30, 12.15, 14.30, 18. Ob praznikih ne vozi.
Proga Gorica - Doberdob -Tržič: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 7. uri; odhod iz Tržiča ob 17.20. Ob praznikih ne vozi.
Proga Gorica • Steverjan: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.30, 12.30, 18. uri; odhod iz Steverjana ob 7, 14, 18.30. Ob praznikih: odhod iz Gorice ob 15, 16.30, 19. uri; odhod iz Steverjana ob 13.30, 18, 20. uri.
sklenila predložiti poslanski zbornici zakonski načrt o povišanju taks in pristojbin na motorna vozila. Najbolj so prizadeti pomožni motorčki za kolesa in motoskuterji, katerim je bila povišana taksa kar za 100 odstotkov, medtem ko je bila povišana motpr-jem in avtomobilom za manjšo vsoto. Italijanska motociklistična zveza je proti temu že protestirala, ker je nesmiselno povišati takso na pomožne motorje za kolesa za pridobivanje fondov za gradnjo avtocest, kajti ti motorčki ne smejo na avtoceste. Razen tega se je v vsej državi dvignil val protestov proti povišanju teh pristojbin, saj večina delavcev in uradnikov, ki ima pomožne motorčke in skuterje, uporablja ta vozila zaradi dela, ne pa za zabavo in je torej ta ukrep nesocialen.
Poglejmo, kakšne bodo nove takse, če jih bo parlament odobril. Za pomožne motorčke do 50 kubičnih centimetrov bo treba odslej plačati 2408 lir namesto dosedanjih 1204, za motorčke do 125 kub.c 5712 Ur namesto dosedanjih 2856, za motorje do 250 kub.c bo znašala taksa 4950 lir namesto dosedanjih 3808 lir.
Za avtomobile pa bodo takse naslednje; za avtomobile «Fiat 500 C« bo treba plačati 10.521 lir, za avtomobile «Ar-dea«	in	«Balilla» 18.038,	za
((Aprilio 1350» 31.563 lir, za «Fiat 1400» in za «Aprilio 1500» 36.072 lir, za «Fiat 1500», «Fiat 1400 Diesel« in «Fiat 1900» pa 51.093 lir. Za «Fiat 1100»	in	za	«Appio» pa	bo
znašala taksa 21.345 lir. To so takse,	ki	se	plačujejo v	obrokih.	Ce	se	plača taksa	en-
krat na leto, se vsota za nekaj ’ zmanjša.
Za kamione pa je bila taksa povišana za 50 odstotkov. Kamion z nosilnostjo do 4 stotov bo plačal 7.140 lir, z nosilnostjo do 8 stotov pa 9.998 lir. Kamion do 10 stotov bo plačal 12.842 lir (s prikolico 14.139 lir), do 15 stotov 17.136 lir (s prikolico 18.749 lir), do 20 stotov 24.278 lir (s prikolico 26.072) in tako dalje.
Z novimj poviški misli vlada dobiti nekaj milijard. To je tudi razumljivo, če vemo, da kroži danes v Italiji okrog
640.000 avtomobilov, 9.000 avtobusov, 275.000 kamionov, 147 tisoč motorjev, 1.000.000 skuterjev in lahkih motorjev ter
515.000 pomožnih motorčkov do 50 kub.c.
Občinska gradbena kon odobrila številne načrti
Na goriški občini se Je P, - - ’:a
oio^
dnevi sestala občinska bena komisija, ki je & sledeče gradbene načrte: Občinskim podjetjem o dveh transformator
njo UVCII imiioav-- p kabin v Ločniku; Ivanu . hu ograditev v Ul. Dat štev. 5; Nanutu Alojzu ritev in popravilo stavbe , 150 v Ul. S. Michele; W izlon
Mavričevi popravilo —
Guidu
govine v Ul. Carducci u
v
gradnjo hleva v St.
Bartolomeu jj
stanovanjske hiše v Diacono; Josipini
Leopoldu Makucu
izvii*-
stavbe v gradnji v
ste; Erminiju Devetti stanovanjske hiše z mehanično delavnico;
zariču in družbi nac , gradnjo industrijske naP
v Ul. Trieste.	f
Razen zgoraj omenjen^
dobritev je komisija - -eda
povoljno mnenje tudi 0
slednjih načrtih, Če sevi bo prišlo do sprememb:
Luciji Brešanovi je
dovi
■olj
gradnjo stanovanjske
hise
Bra:#"
Ul. Ciprani, Federiki 0 J
kovi gradnjo hleva tn
na Majnici, Leopoldu	$	i
gradnjo hleva in sendca Jiijl	’
Trieste in Clementu	(	i
gradnjo stanovanjske	b	.	.
Ul. Cipriani s spreme®
v prejšnjem načrtu.
Izredna se|a
pokrajinskega sV*:i
V torek 10. avgusta * uri se bo na sedežu Trg0 Uji zbornice sestal P°kr V[4 svet, ki bo razpravljat vprašanj. Najprej bo na ViP
nem redu pregled u'£ret,°jt<i’ ''kt3' j
jih je že sprejel PcK1°^ upravni odbor, zatem P jft» pregledali proračun **^jii 1954. Ta bo brezdvom3^ val precej časa in je za $ ostalih točk dnevnež3 manj kot po navadi.
Natečaj za tajnikfl
A
Občinsko podp<«-*0 ^ je objavilo natečaj za in ekonoma. Vsi *	■;?
lijo konkurirati, m°r8J |J
ti prošnjo, kolkovano j
i?CA ,
lirami, na tajništvo^ ^ f
31. avgusta 1954. Vr0/\) *
od J *
smejo biti starejši --	-
dipl,V
prava, političnih ved
in morajo imati u-r- ^
ekonomije. Za
podty
pojasnila se lahko obrnejo na tajništvo *
Baiamonti 22.
KINO
CORSO. 17.30: «49. mož«, J. Ireland in S. Dalbert.
VERDI. 17: ((Roparji južnega križa«, Y. De Carlo.
CENTRALE. 17:	«Toto Tar-
zan«, M. Buferd.
VITTORIA. 17: «Precipitevo-lissimevolmente«, N. Wims-dom in M. Rutheford.
MODERNO. 17:	«Ogenj za
hrbtom«, V. Mayo.
LETNI KINO. 21: «Henriette», D. Robin.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
Vozni
red vla^
Odhodi proti Trst”'. v (D.), 6.08 (A.), 7.21 (jr' '(*' (A.), 9.26 <».), l3-f, P 15.49 (A.), 17.16 (A.), 19.59 (A.), 2'-	. e
Odhodi proti Vid”1" (J (DD.),	5.24	(A.),	!»
8.00 (A.),	8.34	(DD-'’	K
(A.), 13.59 (A.), l5’, f
17.17	(A.).	19.15
(D.), 21.09 (A.),
23.10
Prihodi iz Trsta:
6.24 (D.), 7.57 (A.). 8;. V.
.42	5	(j,
(A.), 14.34 (A.)**- D-, )l
8.32	(DD.),	10.4«	>j715^
(D-).
19.10 (A.), 19.58 (A.), 23.08 (A.). j (5-J Prihodi iz Vidma: 0- (A, 4.30 (D.). 6.06 (A-)- , ijj 8.16	(A.),	9.24 (DJ’(#
(A.). 15.47 (A.), I7;4 IT 18.29	(A.),	I9'5	j
21.26	(D.).	' ..A
>8 Vozi samo ob d jei;
Vozi samo ob j u;
F o
predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri lilm:
IZPRIJENE lilll
Igralci: P. HERREID - A. FRA*ClS
hOessii
Proda fa ur In pribora p* gg/ Trat - Ul. Bati lati, 1* • 10	J*’
ZASTOPSTVO UR: «Longer»	(K
<Mo>ri» <Lonco» «lemama> «Kalos»
(T
“V ko.
Odgovorili urednik STANISLAV	HENKO — UKEDNISTVO:	ULICA MONTECCHI St. 6 Ul. nad. — Telefon	Številka 93-808 m	44^38.	—	Postni
predal 802	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 3T-338 -	UGLASI: od 8.	do U 30	tn od	IS - 18	— Teb
37-338 — Cen« oglasov: Za vsak	nun Višine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni	100, osmrtnice 90	Ur — Za	FLRJ za	vsak nur.	Širine 1
stolpca za vse vrste oglasov po	2S.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul.	S. Pelltco l-II. Tei. 33-82	— Rokooisl se n'	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed, ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, mese*rl°Ba 9ft
tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lriozem. tiska. Drž.	'
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska