N»jve£ji ilerauld dnevnik v Združenih državah
VeU« ** v s« leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Zrn New York celo leto -	$7.00
Za inoscmitvo celo leto	$7.00

p I
r
List slovenskih delavcev T Ameriki
The largest Slovenian Daily la the United State*.
Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers.
TZLW0N: BARCLAY 6189
NO. 54. — ŠTEV. 64.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: B Alt CLAY 6189
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1929. — SREDA, 6. MARCA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL
Amerika bo pomagala Mehiki.
BLAGOSLOVI PROHIBICIJE
VSTAŠI KONTROLIRAJO
DEVET MEHIŠKIH DRŽAV
Mehiški vstasi so pridobili zase devet držav v teku enega dneva. — Polastili so se Montereya, obmejnih mest ter odrezali železniška središča. — Escobar imenovan voditeljem.
BIVŠI PREDSEDNIK COOLIDGE
DOSPEL V NORTHAMPTON
WASHINGTON, D. C.. 5. marca. — Preko meje so bile poslane velike množine orožja, municije in aeroplanov, kajti namen ameriške vlade je, da pomaga mehiški vladi zatreti revolucijo.
To se je zgodilo takoj po konferenci med predsednikom Hooverjem in državnim tajnikom Kel-loggom.
Določila sta, da morajo Združene države nadaljevati svojo politiko ter v vseh ozirih podpirati u-stavno vlado v Mehiki ter ustavne vlade v Centralni Ameriki. Razen onega vojnega materijala, ki je bil že poslan, bodo vkratkem poslane nadaljne zaloge na strategične točke, ki so v rokah federalnih čet.
Vlada si na vse načine prizadeva preprečiti, da bi vstaški agentje ne spravljali orožja preko meje.
Dosti teh agentov je bilo že aretiranih.
Revolucija v Mehiki je bila najvažnejša zadeva, s katero se je moral predsednik Hoover baviti prvi dan svojega uradovanja.
Ze zgodaj zjutraj je poklical k sebi državnega tajnika Kellogga, ki mu je predložil brzojavke a-meriških konzularnih agentov v Mehiki. Popoldne je bil Kellogg še dvakrat pri Hoover ju.
Združene države bodo zavzele v sedanjem slučaju isto stališče kot so ga v slučaju Obregona, ko je zatiral revolucije.
MEXICO CITY, Mehika, 5. marca. — Provizo-rični predsednik Emilio Portes Gil, ki je sicer priznal nove odpade vojaških voditeljev v teku zadnjih štiri in dvajsetih ur, je dal včeraj zvečer izraza svojemu zaupanju v zmožnost vlade, da zdrobi revolucionarno gibanje, ki je izbruhnilo pred par dnevi.
V nekem interviewu je senjor Portes Gil potrdil poročilo, da se je država Coahuila definitivno pridružila vstaji in da je sedaj pod neoporečno kontrolo generala Gonzalesa Escobara.
Poročila iz Sonore so danes javljala, da je Don Fausto Topete, governer one države, objavil, da se nahaja vstaja pod kontrolo Escobara.
Centralna vlada je sprožila odločno vojaško kampanjo proti vstašem v ozemlju Vera Cruza, ko so poročila z ameriške meje kazala nadaljne vojaške uspehe v severnih državah, ki so osredotočene krog vstaške močne postojanke v Sonori.
Ob istem času je bilo vrihjeno versko vprašanje v boj in to bo najbrž ustvarilo še večjo trpkost.
Zadnja poročila iz Nogalesa, Arizona, so kazala, da so zvezne čete uničile železniške mostove v Sinaloa, ko so se umaknile pred vstaškimi četami. Vstasi so odstranili vse verske omejitve v Sonora okraju, ker se zavzemajo za naklonjenost verskih f akcij.
MEXICO CITY, Mehika, 5. marca. — Plutarco EHas Calles, poklican iz privatnega življenja, da se bori proti vstaji, v dveh sekcijah republike, je udaril danes pogumno po vstaških vojaških silah, koncentriranih v Vera Cruzu, Sonori in bližnjih državah.
Ko je hitro koncentriral svojo najbolj moderno armado v zgodovini Mehike, je dovršil vojni minister gibanje čet na bistveno važno fronto v Vera Cruzu. Ena kolona vojakov je bila poslana proti vstaškemu poveljniku vojaških operacij v tem o-kraju, generalu Jesusu Aguirre. Vstaši so izpraznili Esperanzo, v bližini meje Vera Cruza, ko se zvezne čete napredovale.
Istočasno pa so bile federalne čete koncentrira-
Prejšnji predsednik Coolidge je bil pozdravljen od velikih množic na potovanju proti domu. — Dospel je ob eni uri ponoči v Northampton ter šel spat. — Pozdrav na newyorski postaji*
NORTHAMPTON, Mass., 5. marca. — Posebni vlak, vozeč prejšnjega predsednika Coolidgea ter njegovo ženo, je dospel semkaj ob eni in pet minut danes zjutraj. Mr. Coolidge je kaj kmalu izvedel včeraj, da ne more zamoriti njegova umaknitev iz urada javnega zanimanja za moža, ki je stal skoro šest let na čelu ameriške vlade.
Ob velikanski ovaeiji velike ljudske množice, ki se je zbrala na Union postaji, je pustil narodno jrlavno metito za seboj, <ločim so se ob postajah na poti zbrale druge velike množice, do njegovega starega doma v Northampton ter mu navdušeno nazdravljale, kjerkoli se prikazal.
V	Baltimore se je pokazal za par minut na zadnji platformi vlaka. Mrs Coolidge pa je mahala z robcem ter se smehljala, do-čim ne je pustila fotografirati.
Inavguraeija in potovanje proti domu ni motilo ravnodušnosti prejšnjega predsednika do tako-ga obsega, da bi se mogel odreči popoldanskemu počitku.
V	NorPham'ptonu so nameravali odklopiti karo prejšnjega predsednika, tla bi lahko užival }K)či-tek nemoten do jutra.
Mr. in Mrs. Coolidge sta bila na Pennsylvania postaji v Now Yorku nekako trideset minut včeraj zvečer in vsega skuipaj je bi lo kakih 75 ljudi, da pozdravijo odhajajočega predsednika.
Prejšnji predsednik je prišel dvakrat iz kare ter se široko zasmejal. Mrs. Coolidge je bila ž njim. Ostala je zunaj skoro ves čas, ko se je mudil vlak na postaji ter jwislila svojega psička iz-prehajati se po peronu.
POGON ZA
MORILCEM
V New Yorku so polovili 150 oseb, a med njimi ni bilo morilca policista iz Irvingtona.
Petnajst ljudi je umrlo in osem jih j e oslepelo vsled strupenega žganja. — Malo upanja go-je za 25 nadaljnih.
Požigalec v ječi.
POTTSVlIAjE, Pa., 5. marca. Frank Fotti, neko«* kralj obetst-ne gostilne, je nastopil danes kazen od sedmih do štirinajstih !et radi požiga. Fotti je bil spoznan krivim, da je zažgal župnjišče n< -ka katoliške cenkve v Malianoy Plane. .
Francoski minister
uvedel preiskavo.
Vojni min. Painleve je odredil danes «preis«kavo, ki naj bi razkrila podrobnosti skičaja v Trierju, kjer je umrlo trideset vojakov o-ktrpacijske armade. Tukaj se je izprva glasilo, da so umrli vojaki na influenci. d oči m so bile razširjene med "prebivalci v Trierju govorice, da je bila vzrok smrti kuga. .katero tio baje zanesli tjakaj franeoki kolonrjalni vojaki.
Mreža, razprostrta za morilca policista George Dugana iz Irvingtona, je fprinesla 150 osumljencev pred -policijski "lineup" a med njimi ni bilo morilca.
Neka teri jetniki so imeli kriminalne rekorde in nekateri so bili osumljeni prav posebni!j zločinov, a večina njih bo zopet izpuščena v sodišču, kot se je zgodilo to že pri številnih -prejšnjih "round-upih"
Edina dotakljiva sled v slučaju umora Dugana je izjava Char-lesa "Rrri" Gumoskija \/. Elmon-ta, L. T., ki je bil pridržan v okr. jetnišnici v Mineoli.
Gumaski, ki jc bil aretiran v nedeljo, je }>ovetlal kapitanu Kin-gu. da je izvršil več roparskih napadov s pomočjo nekega "Patsy CarroHa".
Gumos'ki je opisa! Carrolla in ker se njegov opis sklada /. opisom moža, ki je ustrelil Dugana, je bila sled 'akoj obrnjena v do-tično sm^r. Bolj prepričljivo je bilo «e t-o, da je Gumoski rekel, da je dal CarroUu moder sweater in šekast o čepico, kot se jih je našlo v avtomobilu, katerega je morilec ukradel po zločinu ter pozneje zapustil nekje v Bronxu.
PEORIA, III.. 5. marca*— Sledeči sledi btitlegarjev, so policisti hi zvezni agenti iskali vir stru-»penega alkohola, katerega ,se je •ra.b il o z n izdelovanje "smrtnih teastov", ki so usmrtili tukaj p»>t-naj-*r oseb, <pust,ili onwn ljudi sle-prh in 1»."» nadaljnih kritično bolnih.
Več od teh pet in dvajsetih <>-seb najbrž ne bo <*»ta!o 'pri življenju.
Tri aretacije so bile izvršene včeraj in pogon j>olie:je je imel za posledico, da se je tri ti-;oč but-legarjev poskrilo.
Strutp je bil razdeljen v zadnjem delu preteklega tedna preko Peorije in vasi Washington, Vermont in "Wislev City, v bližini Peorije.
Policija je rekla, da je bil strup razdeljen iz petdese+galonske priprave. izdelane pod "novim procesom". Vse kaž4. da je bi! alkohol nakupi jen od nekako štiridesetih ljudi. Cook t a ili, izdelani iz tega strupa, so se izkazali kot smrtonosna pijača.
Prva novica o zastrupljen ju je prišla, ko so umrli v toku osem in štirkleset.ih ur trije možje, ki so se udeležili neke "party" v četrtek zvečer. Štiri nadaljne smrti so se pripetile v nedeljo in osem os«b .je mmrlo včeraj.
V NEMČIJI JE NEZAPOSLENOST
STRAHOVITO NARASLA
V Nemčiji je dva milijona in 300,000 ljud ibrez dela. — Njih število je poskočilo v enem mesecu za 50,000. — Komunistična agitacija. — Repara-cijska komisija.
Fašistovsko zborovanje v Rimu.
RIM. Italija. 5. marca. — Mussolini Jh> imel prihodnjo nedeljo v Aug us te ju govor, v katerem bo skiciral delal svojega režima v teku šestih let. Navzočih bo pet tisoč oseb.
Kraljeva bolezen.
Coolidge ne bo stradal.
WASHINGTON, D. C.. marca. — Obenem z odložitvijo premised ni Št va je postalo znano, da je sklenil Calvin Coolidge kontrak-te s par velikimi listi, da j^roda za dober denar svoje spomine.
Prvi članek bo izšel v Ilearsto-vem "International Cosmopolitan" in sicer že prihodnji petek. Druga serija člankov glede življenja v Beli hiši bo izhajala v "American Magazine".
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERTKJ.
ne na strategičnih točkah v severnem okraju, proti generalu Manzo v Sonori in generalu Gonzalo Escobar v Laguna okraju države Coahuila.
VERA CRUZ, Mehika, 5. marca. — Vstaške čete so na pohodu iz Vera Cruza, v smeri proti glavnemu mestu. Radi goratega ozemlja, skozi katero morajo iti te čete, bo njih napredovanje zelo počasno.
}/ Vera Cruzu je vse mirno.
BOGNOR. Italija. 5. marca. — Kralj Jurij je šel danes iz svoje spalne sobe na verando, prvi krat izza časa. ko je dospel semkaj, da okreva popolnoma. Kralj je tstalno pridobival na moči ter preživel okrajno ugodno noč.
JOHN HAYS HAMMOND
uuumasfr« uaunnxn,
slavni inženir, ki je bil pred kratkim odlikovan od ameriškega instituta za rudarstvo z William Lawrence Saunders kolajno,
BERILN, Nemčija, 5. marca. — Soglasno z u-radnimi številkami je bilo dne I 5. februarja v Nemčiji 2,300,000 ljudi brez dela, ali 50,000 več kot koncem januarja. Komunisti so določili za ceio deželo "Dan nezaposlenih'*.
Število nezaposlenih označujejo kot v mtsoglajsju z vladnimi statistikami, ki govore o treh milijonih ne/.a|>oslen ;h ter izjavljajo, da je nadakjni milijon delavcev zaposlen le delni čas.
PARIZ, Francija. 5. marca. — Dela reparacijske komisije ter naloge Dawesove organizacije, bo-lo soglasno n predlogom Younga. poverjene mednarodni korpora-ciji.
Naloga te družbe bo sprejemati vsa nemška reparacijska plačila ter jih dobavljati upnikom nemške države; nadzorovati plačevanja v blagu ter izdelati vse podrobnosti glede nameravane koinereijalizacije nemških ropa-racijski.il obveznosti.
PODROBNOSTI 0 EKSPLOZIJI
Trije usmrčeni v
dvajsetih minutah.
I > EI j L E PO X T E. Ph.. 5. mar-ea. — V Rock view jetnišnici so bili včeraj zjutraj usmrčemi trije mladi ljudje, v zvezi z umorom nekega Pele grin a Ooceo v Erie, dne 20. novembra. Vsi trije so bili mrtvi v 23 minutah.
Cocco je bil ustreljen potem ko je bilo izropano njegovo stanovanje.
Mahatma Gandi in
drugi aretirani.
Osem in dvajset ljudi, večinoma žensk, je bilo ubitih pri eksploziji na Bolgarskem. — Ljudje so mislili, da je potres.
S( »KIJA. liolganska. 5. marca. Osem in dvajset oseb, večinoma žen.Nk, je bilo sežganih do smrti in pet in dvajset ljudi je bilo resno poškodovanih v eksploziji v največjem vojaškem arzenalu. tekom včerajšnjega dne. Lastnina, v vrednosti enega milijona dolarjev. je bila uničena.
Resn?čnega vzroka katastrofe, ki je pretresla glavno mesto do temeljev ter ustvarila paniko med prebivalstvom, dasedaj ni še bilo mogoče oficijeLno ugotoviti.
V teku par minut se je i spremenilo celo poslopje v žareč o jh-Č. Plameni .so hitro razširili na sosednje skladišče smodnika, kar Je povzročilo drugo in še bolj močno eksplozijo. Preplašeni ljudje, boječi .se ponovitve >jK>tresov, ki so v »preteklem letu opustošiK skoro celo Bolgarsko, so bežali na vse .strani. Streha drugega }*>s!op-ja, v katerem je petdeset delavcev pričelo s ipopoldanskim delom. se je scRedla s stra«no silo ter odrezala edino pot preplašenih že.i<k.
KALKI TA. Indija. 5. marca. Indijski voditelj Mahatma Ghan-di. je bil včeraj aretiran. jHitem ko je na nekem zborovanju zagovarjal 'bojkot tujega bombažnega blaga.
Požar uničil kopališče v Chile.
SANTIAGO, Chile, 5. marca — Požar je uničil včeraj <jva hotela Zborovanje'se je vršilo v Mira | ter vee drugih hiš v Carfageita zapur parku. Crhatidi in dn.gr in- j pri!jwbljen*rm kopališču v hfwiiii dijaki voditelji, ki zaMopajo stvar Santiaga. *Škc*lo -se ceni na v* č neodvisnosti, so bili navzoči.	' kot en milijf>n ]>ezov.
I o
■ 'f.
DENARNA NAKAZILA
^ 11 ■■ ... .i i ,
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Dri. 500	................$ 9.30
1,000	................$ 18.40
2,500	................$ 45.75
w 5,000	................$ 90.50
" 10,000	................$180.00
t Italijo
Lir 100 ......................$ 5.78
200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.26
8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c;
» $50 — $1; za $100 — $2; a $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo šc boljSe pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej k nam sporazumele glede način«
naksržTa.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dvkh oo treh tconim
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
5AKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STBEET,	NEW JOJUL, N, X.
Telephone: Barclay 0390.



GLAS. XAiRJODA,MARCA 1929
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation)
Frank 8ak«*r, President	Louis Benedik, Treasurer
MARY PICKFORD
NOVICE IZ SLOVENJE
PUee of business of the corporation and addressee of above officers: £2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
G L A 8 NABODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja fist za Ameriko
t» Kanado_________...____$6.00
ta pol leta..........................3.00
ta Mri leta________________J$1.50
Za New York ta celo leto —$7.00
Za pol leta___________________________$3.50
Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta_______________$3.30
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement,
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemh nedelj *n praznikov.
Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo MvaliJČe naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	_ _
fc4GLA8 NABODAM, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Barclay 6189.
i—-rnr-ir » ■	......... —»- ■ —-
REVOLUCIJA V MEHIKI
Vstaja pmti (rilovi vladi jt' bilo temeljito zasnovana in uspešno izvedena.
To<la zatrta ho brez posebnih težkoč, kajti med vstati je preveč nasprotujočih si elementov, zvezna vlada pa razpolaga v tem easn s preeej močno armado, na katero se lahko zanese.
Pri * ;»i j«* pa treba tudi vpoštevati, da so vsa porodila, ki su poslana iz Mehike, podvržena strogi cenzuri ter da objavlja ameriško časopisje precejšnjo mero propagande, ki jo dobiva iz obeh virov.
Nar ivnost presenetljivo pa je, kako morejo vstaši napredovati, ker je prevzel poveljstvo nad armado bivši predsednik Oalles, ki je še v<ilyo najbolj popularen mož ^ Mehiki, in ktir sta se <iilu pridružila njegova bivša nasprotnika in protikandidata Paseual Rubio in Aaron Saenz.
Dva zaenkrat še nedoločna faktorja pa zamorete i-^rati važno oziroma odločilno vlogo.
To sta katoliška eerkev in organizirano delavstvo.
<ioverner države Sonore, odlični vstaški voditelj Fau-st<» Topete, se je pobratil s katoličani ter dovolil božjo službo v katoliških cerkvah.
Iz te^a bi se dalo sklepati, da imajo revolueijonarji nekaj skupnega s katoliško cerkvijo ter so že deležni podpore katoličanov oziroma se zanašajo nanjo.
Lahko je pa tudi, da gre le za spretno potezo go ver. nerja Topeta, ki skuša z obljubami in zagotovili dobiti na svojo stran mogočne duhovniške kroge.
Kak o je pa z organiziranimi delavstvom, ki je zastopano v mehiški delavski federaciji (GROM) i
Znano je, da je bil dosedanji generalni tajnik ter minister za trgovino, industrijo in delo v Callesovi vladi, .M or o ues, eden najodločnejših nasprotnikov umorjenega g enera i a Ob regi»na.
Organizirano delo je zavzelo napram <»ilu nevtralno ' al išče ter sprejelo celo nekak ofieijelni sklep, da bo podpiralo Gilovo administracijo.
Novi, začasni predsednik (iil je pa storil veliko ni-rodnost.
Objavil je namreč program, s katerim skuša spraviti v soglasje dva različna elementa industrije — delo in kapital.	y
Mehiška delavska federacija je izdala izjavo, v kateri je odločno obsodila Gilov program, češ, da je podoben Mussolinijevim dekretom.
Izjavo sta podpisala tajnika Rieardo Trevino in Cervantes Tores.
Ce bi se O i lova želja uresničila, bi bilo mehiško delavstvo oropano vseh pravic.
Vlada je odgovorila federaciji, besede na tej kakor tudi na oni strani so postajale ostrejše, in spor se je bližal svojemu višku, ko je izbruhnila v Mehiki vstaja.
Zaenkrat se še ne ve, kakšno stališče je zavzelo organizirano delo proti zvezni vladi.
Gotovo je le to, da niti Calles, niti Obregon nista šla mehiškim kapitalistom tako na roko kot jim gre Gil.

-	wmamm
INMIIWOJC
= mm
* UhSCHWOOD. *. Y.
znana kinematografska igralka, fotografirana pri igranju golfa v i)' 1 Monte. Cal.
Usodepolne posledice mraza.
30,000 kvadratnih milj novih rudninskih nahajališč.
Okoli jKTuanfckr reke Yurima-iti v bližini Amazonke so pre-20,000 kvadratnih milj pro-ozemlje, ki j© bogato na vrst. Konaorcrj de~ r iz Združenih dr.
vla-
ga odlikuje tudi milo podnebje, v eksploataeijo. V bližin j i pomladi se na<seli tu baje 50,000 evropskih kolonistov. Ameriški konsor-
eVBrMBr* jtfff '.	*
clj 'bo gradil Jpreko te kor>ce«ije železinisko progo s izhodiščem v praetaztiiSu Paint i.
Letošnji mraz bo imel nedo-gledne posledice v živinoreji, napravil j>a bo tudi ogromno »škodo lovstvu. Od vsr povsod se glase poročila, kako ginejo domače živali kakor tu li divjačina.
A" liotkški okoJiri je poginila pred dnevi krav. in to v hlevu, ki se ni dal ■popolnoma dobro zapreti. Ko je prišel zjutraj gots|>odar v hlev. je našel kravo vso trdo od mraza.
V kreisniški okolici je tudi že več glav domače živine ] >-'_ri 11 il o od mraza. Pri posest n>ku Flegar-ju je uničil mraz t el.jčka. Zelo mučen dogodek pa se- je primeril pri njegovem sosedu. Živina v hlevu je začela ponoči obupno mukati. Eden izmeril domačih je le stopil v hlev, kjer je naše1! živino v neprijetnem položaju. Zaradi zaina šene odvodnice v gnojno jamo je napravila v hlevu mlaka gnoj-niee, *ki je zarali nastopajočega mraza zamrznila. V ledeni skorji -toječa živina >e ni mogla niti premakniti. n itn vlovi in je mukala v tesnem oklepu. Domačim se je nato ]>osreči!o. da so /. vrelo vodo rešili ugoga živrnčeta z k lenih lal.
Z uničujočo roko je letošnji mraz tsegel po prašičih. Niso se mogH v slabo zavarovanih svinjakih zakriti niti starejši prasei niti mali odojki. Pri kmetu Mest-jaku v Poti roja h pri Kotu v smar--ki občini -.ta zmrznila v eni noči ^ prašiča od J. ki jih je povrjrla svinja. Xa mrzlem predelu v okolici Mamola pa je fK>ginila »svinja in z njo vseh 7 prašičkov, ki so prišli pred nekaj urami na svet.
Sploh >>e čnjeio glasovi prav od povsod. kako »kruto je jKrizadel mraz nešega podželskega kmeta. Evo še nekaj drugih krakih primerov :
Kmetu Sustanju v Tulgrmu pri Sta»gi je mraz ugonobil tele. Pri Jerebu v Trebeljuem je zmrznil prašič, pri sosedu pa krava. Ce bi nadaljevali s poročilom, bi lahko na.stala prava Jobova knjiga. Nič manj ni prizadeta naša divjad. Lovci iz Sasavja sieer še nimajo približno točnih poročil o i>osle-dieah strašne zime. Iker zaenkrat zaradi visokih snežnih žametov ni mogoče k>vtskiin čuvajem temeljito pregledati vseli revirjev. Po pripovedovanju kmetov iz vseh okoliškh hribov, ki prihajajo v Litinjo po poshi. so že dobili pri-bfcižno sliko škode, ki jo povzro-ča letošnja zima.
Zajec se zna kajpak bolje prilagoditi zimskim nevšečnostim kakor srna. Skrije se pod grm. kjer zdi in gloda koreirne. Kljub temu
pa so našli že precej zmrznjenih zajčkov na ležišču, kjer jih je mraz za" vedno otrdil. Xeki kmet iz Sta lige je v Litijo .grede opazil kaj neobičajen prizor. Ob ozki gazi je (.pazil glad no lisico, ki je agala zajca. Sieer zelo <^)rezna žival se ni dala motiti pri svojem posin Iv i ti -t je moral set rada no žival nagnati s palico, nakar je opazil, da je bil zajce, ki mu je Lisiea požrla vso glavo, zmrznil na 1 žišu.
Srne, kras naših gozdov, morajo vzbuditi največje |>omdl<»vanje. Hranijo se le Se z robhlovjem, ki <a i-i.š.ipljejo izj»od debele -snežne rdeje. Pi> j)oročilih iz ponoviake-.ra revirja -s> našli ž;- nekaj zmrz-.ijtn-ih srnie. nekatere <k1 njih so •;ie naf-etc l lisice.
V Ciradcu |>ri Litiji se je zaka-!!! v neko hišo eelo kragulj. V o-'colii'i Z;i! - j-.i in pri Ponovičah r^n lašli 'zmrznjene cele jate divjih rac. Primeri, da >o padle zaradi mraza in !akoT»> <p;i^e iz leteče jate. n"s,> ltili redki. \" Smart nem 'majo j. r i Hobav-u že nekaj tednov živo divjo iro>. ki ]>očuti ;>rav zadovoljno v toplem hlevu. ivd>avsov (»skrbnik Jože. ki je yros ujel, jo prav rad pokaže številnim radovednežem, ki vidijo prvič ta-kega pti"-a živega pred seboj.
Kavke in vrane so zelo krotke in nič bojazljive. C • greš po <poti ob poljanah, boš večkrat zaglMal v snegu črno liso. Stopiš tja — zmraiicna vrana.
V Šmarci pri Kamnikn
je po dolgotrajni bolezni večkrat prevedena s >v. zakramenti umrla daleč naokrog dobro poznana in ugledna po-estniea in trgovka z železni no Marija Klemene v 73. letu starosti. Zapušča dve hčere >n Miia. Hči Marjeta iz njenega j i voga zakona je odšla pred leti v Ameriko Iskat sreče, na veliko žalost svoje mamice. Poročena je nrikje v 'Brooklynu ter se ji baje godi dobro. I>Wa je strogega in cvlkritega značaja ter je vzgojila svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Lila pa je dobrih rok do v- h tr; > "-ih in ubogih, za kar pa ve najbolj le Log. .kateri ji je go-iovo dober plačnik v tem oziru.
Pokopana j«* v Kamniku na Zala h, kjer počivajo tudi že njena dva moža. sta riši. brat in sestra.
Nesreča na Pohorju.
Zim-ki r-as. j,- najprikhidnejši za spravljanje težkih hI >dov i? pla-fiMi v dolino. Hlode spravljajo drvarji na preprodih satniotežufli saneh brez pri|>r<Sge. Vltvejo jih r:ije do štirje delavci ter jih spu-. šča.fo |h> rižah in kolovozih v Dravsko dolino. Pri tem (»oslu se je pripetilo že več nesreč. Tako >e je ponesrečil Miha Zimicjh, u-siužb«n pri vele:>osestniku -losipu Ivormanu na Cimžah pri Fali. Pri spravljanju hlodov je Zimrajli priš"! tako nesrečno me ! sani. da so mu ratz mesa rile stegno ter je od letel čez s'hii': v sneg. Težko ranjenega drvarja so prepeljali v : li a r: b c>r»k') 1 111 i e o.
Tragedija ugledne družine.
-Na Studencu pri Ljubljani je umrl priljubljeni gostilničar Jože Ceč. ki je zblaznel od žalosti, ker .se je na Dunaju ustrelil njegov edini sin -I >že. Strašna tragedija sina in očeta je pretresla ves Hrststnik. -lože t'cč je bil ugleden gostilničar v Zlati vasi in je im*d enega sina in 4 hčere.
sin Jože je bil nekaj let plačilni natakar v hotelu "Union" v Ljubljani, kjer je bil kot simpatičen mladenič -plošno priljubljen in >i je prihranil lepo svoto denarja. Hotel se je'izobraziti še nadalje v svoji stroki in je odšel lani na Dunaj v višjo hotelsko šolo. kjer je I. semester končal s prav dobrim uspehom. Dne 13. januarja letos pa <i je iz neznanih vzrokov končal svoje mlado življenje s samokresom. Dva dni po tem ža-lorttnem dogodku se je omračil um očetu, na katerega je vest o sinovi smrti delovala porazno. Oddali so ga naj prvo na opazovalni oddelek umobolnice, potem pa na Studenec, kjer je tudi umrl.
Z nesrečno rodbino sočustvujejo visi, ki so po/mali oba pokojnika.
Letošnja zima — -fralioten udarec za živinorejca in lovca.
Lansko lero je L;L» v Londonu 491K 173.7ti<; telefonskih pogovorov.
Dehiiee angleških železnic so v rokah 804.000 raznih ljudi.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAh NARODANAJVEČ J 7 SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
ADVERTISE in "Glas Naroda".
Za slabo zdravje in izgubo moči.
Starejši možje in žene- in celo nni v mlajših letih velikokrat izgube moč in tnercijo. postanejo vnif-eni in v revnem stanju, kar povzr.w^a slat'o zdravje in revščino. Nupa-Toiie Ourtuvito deluje. k<-r vsebuje zdravilne sit .vi. ki jač-ajo moč ter izboljSa zdravje
Mr. Eugene "Wil'iams. Fayetteville. N. C., je jemal Xu pa-Tone in pravi: "Predno sem iemu.1 Nn»ra-TuRe. sem bil slabem zdravja. Bil sem slaboten in rivrvoaen. sem imel bolne obisii in >*lal>a' ietra. Potem ko sem vlival NuRa-Tone 20 dni. sem spozna.1 čudovito izboljšanje. Sedaj sem zdrav in m'»čan. Moje obisti mi ne delajo več- sitnosti in se resnično počutim 1" let mlajSftn." Xo je nov dokaz *<:o vse zamore N'uga-Tone. Vi ]»hk<» kupite Xugfi-Tone v vsaki prodajalni kjer se prodaja, zdra-via. A ko jih trsnvet' nima v zalogi, recite mtu naj jih naroči za vas od trgovcev z zdravili na debelo. (Advl,
ZASTAVE
•VIUUII AMERIKE. SLOVENSKE IN HRVAiKC
RIQALMI, nilKORAMNICI, ■MNICt, ZNAKI, UNITOIWI( IT®
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVIN&EX,
T, CONEMAUQH, PA.
RADA BI IZVEDELA za naelov svoje {»rijatoljive PKPK dlJR-JEVEČ. doma \z St. Petra na Kra-su. Leta l!>22 mp je prišla obiskat iz Four Mile v May-burg. I'a. Prosi in jo. da mi oglasi. Frances Uljan, R. D. 72, KJennedy. N. Y.
USPEH JASNOVIDCA
;te»«i
11 ir
Praški list i poročajo o zanimivem sltK-aju jasmividenja. Znani telepat in jasnovidec Krik Jan lla-niiMsen je > svojimi okultivnimi zmozno^ml cnlkril tlnižbo tatov, ki jt- pred dvema letoma oplenila denarno pismo /. l0.(X)(i dolarjev, last Češke komercijonelne banke. Banka je zavarovana pri praski ■Mtdružniei zavarovalnice Kiunone Adriatic a di Sicuita in ta je bil dolžna svoji klijentinji povr ;i ukradeno svoto. -ki je bila i poslana v jltomunijo. Že le* j. l'Ji27 je predlagal vodja tr- ..-qjot'no-odšik od n insrk ega od de1 .a zav.no valnice Eiiivnvtein podružniikc-mu ravnateljstvu naj posluž. za ugotovitev >+ rilccv gori nnve d enega jasno dca. KarnaU-!j>.* vf i>a je ta pr- d to g odklonilo in j< šele pred kratkim, po znanih lan škili llanussenovih usp. hih v T. uri poklicalo tega na pomoč, ko so ostala vsa druga poi*-.-vaJija brez baska.
HanuNsen j»» pozivu > ie odgovoril na ;m> llairi -v- i i i i-perimentov, da živijo ■•rorii**. \ Romuniji. kj«-r jili ih> bo r- /k< i/ dedi-ti.
CJlavn-i krive«.* po i hi ini.-x-n iv-u popisu bi moral biti namr«1-"- v Irb-ii uradnik na jw>št: v r ».»•. n sk«'in m«">!u Saturnart^ju. k.i r v*. i:oznajo vsi za rad i njegove^,. i/:i miteljskega delovanja in kjer u živa mnogo protekvij»- Xjegr»va s'peeijaliteta je sestavljanje rad:«>. aparatov.
Mfi-žakar je š - mla i. a v njt*g > vem litanov^injn bodo našli kos, ^ta .-s ikaterim j" napdnil denar ivo jusnio. ko j«- jM>bral iz nj«'ga s svojimi pomagaei ukraden«' dolarje.
Te navedbe so bile tako preči/.* ne. da ravnateljstvo še večino ni hotelo verjeti.
Poizvedovalo je še vedno po r*e-hosloMaških poštnih uradih, čeprav je Ilanu^st^n trdil z vso odločnostjo, da p*o tatovi llomunci in je ponudil zavarovalnici visoko bančno garancijo, da jih sam najde najdalje v teku 14 dni.
Končno sta se Ilanussen n Ehrenstei-n odpravila v Saturna rt in po nekoliko dneh je sedela tatinska družba v zaporu. Našli takšne 'dokaze za njegovo krivilo, da jih ni bilo mogoče .-»pregledati — iti v tej družbi je bil gori o-pisani poštni uradnik.
Tudi od ukradene svote -o rešili samo del. Ce bi bilo zavarovalniško ravnateljstvo že pred dvema letoma poslušalo Khren-steinov nasvet, bi lahko rešilo vseh 10,000 dolarjev!
Peter Zgaga
■lamio«
Še ena iz Ribnice.
Jakob se <* za glavo pr ! :
—	Kr: o." Seveda ti dam kračo. Ce? ga prašiča, če hočeš.
—	Zdi se mi. da bo krača zado-s* »vala. — je odvrnila Lenč>ka in ^a zapeljivo pogledala.
Tako ^a je pogledala, da ga je kar po hrbtu za go maze! o.
To sta se pogovarjala na veliko -redo zveeer. Jakob j- dobro preskrbel za vse varn> ^tne odredbe in je že st j»al v defenzivo.
—	Zakaj >i -»e j»a na kračo /.mislila.' Ne vem «'-e imamo > katero — se je izgovarjal, ko je pomislil. kaj bo žena rekla.
—	Prež krače je tarko dolgočasno v praznikih — m i je .»riii-zova i Lenčka.
—	S k sevi«da, če ni drugače, pa kračo
f e>a t>i moški za žensko ne st -r.!. Nekater komando d-' h de!io-mrzl«i menda tudi
i iali
zelisKO vratu potunkati v vodo. -!;>/. že ne, hi ne. <Irair> rojak.
Kako rešujejo stanovanjski problem na Čehoslovaškem.
Odkar je stopil v veljavo zaken o pomoči gra'Ibeni-mu delovanju, t. j. o«l 1, junija 1921 je dalo če-hoslovaško lninistrstvo za" javna dela [ireko 3Vj. milijarde kron jfodpore v to svrbo. Zgradili t>o v tem eri-=u '2(>,472 hiš- s ."W5.S01 stanovanjem. Celokupni gradbeni stroški so znašali skoraj -l1-^. nfi-lijarde kron. Xa Prago odpade 2116 hiš z 12,450 stanovanji.


za Veliko Noč
Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih odpošiljamo vedno z najhitrejšimi parniki in preko najboljših zvez.
%
Za pravočasno izplačilo se obrnite pravočasno na —
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
In pojavilo .se je najvažnejše vprašanje: — Torej kdaj pa .'
—	1, .rit r i zvečer, če ti je prav, — je odvrnila Lenčka. — Pa kra-■'•e ne »pozabi. — Jutri zvečer ob desetih. Ti pridi po velikem o\ u-ku. Jaz bom pa '/.<• tako >komau-dirala, tla bo prav.
Tako -ta *«e ločila, in dakob je >k"ro vriskal na pot i proti domu.
—-Celeira praš?ča ji dam, samo da jo (»oljubim na njen.* črne oči.
Prišt dš: domov, je začel uganjati kometlijo, kakorsue igrajo moški v takih nln^ajih.
—	Ti Trška, jutri zve ej- me pjt ne bo doiua, — to je bilo prvo kar je rekel svoji ženi.
—	Ne? Te ne bo.' — >e je zbudila. Pa ne preveč.
—	V (iorenji vasi imam opravek. Pa kar nerad grem. ker .se mi zdi. da bo dež.
—	Oh, kar pojdi, — mu je prigovarjala. — pa marelo vz< mi. če bo tleževalo.
—	S;ij re>. — bom pa mar< . > vzel.
Takrat se je najhujše pričelo. V. izbe je bilo treba spraviti kračo.
Xo. Jakob si je znal pomagati.
—	Kaj bomo pa v nedeljo, kaj kaj »po za Veliko noč ?
—	i, kaj bomo? Kračo bom tsku-hala. Krača se sj.odobi za tak praznik.
—	Kračo? — >e je začutili Jakob. — Pa imaš še (katero?
—	I. ena mora še biti.
—	Čakaj, bom pa šel pogleda*.
1 m šel je po lestvi na izbo ter
ši Ogleda! položaj : s jxxlst resnega trama je mahalo troje plaht špeha. na drugem koncu pa debela krača. Tiho jo je >ii"!. privezal na vrv in jo -piioiil skozi lino, da je segala do okna v pritličju.
Nato je razburjen in žalosten planil v kuhinjo in vzkliknil :
—	Xo, to je pa lep hudič. n|»c1i bomo morali jesti v nedeljo. Krače ni več. Se mi je vse tako /.<!• -lo. da je ni več.
—	To je pa čudno. — je odvrnila Trška. — še pred tremi tedni sem jo videla.
—	Nisi dobro videla. Se enkrat pojdi pogledat. Krače ni. -laz imam čisto vest.
—	Oh. p»aj vem. da jo imaš. No. če n>-krače, j? pa ni. Bomo pa kaj drugega. Je že božja volja tako.
—	Tako sem pa j^zen — je rekel. — Tako sem pa jezen, da je ni. Kar prestajati ne morem. Kar zraka mi manjka.
—	Pa se prezrači. — nut je svetovala Trška.
In je šel. naravnost za hišo, od-eukal špago in kračo ter dobro spravil dragoceno darilo v senu nad hlevom.
—	No. zdaj ni i je pa že malo odleglo. — je rekei. »ko se je vrnil v kuhinjo.
—	Hvala Bogu. da ti je. — je vzdihnila "Trška.
(V jutrišnji številki bo »pa konec te komedije).
nMHHBH
r.. - s r- 'I--.;;"
OLAS NAHODA, 6. MAUCA 1929

ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
PONSION LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV Sli RE A H
I
NARAVNOST V TRST
Carl Schurz.
Geoge« Pourcel:
marca .so mnoge držav-organizacije proslavile ^stoletnico rojstva Carl Schurz a. | si i kovi t eg a prisil jenca-tlrža vnika. PriKiljeno sc je nasmehnil: proč zakaj .skrivnost jc tvoja edina pri-lfcaterega vpliv je I>il občuten na
dveh kontinentih
Doktnir Paul Giloax .ie bil videti na oko zel<» p'kojen. h- neko-js temi mislimi! V tej poslednji vlačnoht.... Tvoja koketnost je od lik.» bled j«, bil. \'zel jt- mizni-;minuti hoče biti miren, miren in več zaman razkazuješ svoje čare.... e* sainokrt-s in roka mu ni nitij prezirljiv, kakor .m1 spodobi filo- Naveličan .sem že vseh teh očarlji-malo tr« tala. ko j.- ljubkuje po-|zofu. ki se je bil otrasel vseh ilu- vih Izab^l.... V.se je usahnilo v me-
pol stoletja.
skoraj tekom Kakor so Rocham-
jočega se viharja. Schurz se je z vsem ognjem rcvolucijonarno vrgel v politiko in protisuženjsko propagando. Kmalu .-e je razširil glas o njegove govorniški nadarjenosti in izačel je dobivati od vsepovsod vabila za govorniške na-
ulil sveti i kajo'-o ><• cev. Sedel «zij. za pisalno mizo v sv »jem or-1 Zleknil se
ni, mrtvo je vse, in da se za trojo.za ^ Revolueijonarne voj
beau. Lafayette, von Steuben. Pu- stope. Bil je jako aktiven za časa laski in Kosciusko prišli v Ameri-
je udobno na divan masko skriva obraz kraljice Sabe,'ue (ja pomagajo kolonijam do ne-, 'liiuic ij-k mi kabfnetu. Zdaj pa iu si premišljeno stavil *amokresj mi vendar ne bi mogla obuditi v j odvisnosti, tako je Carl »Schurz jku. V Illinoisu se je sestal * T/n f.daj s'■ je zalotil, da so- opazuje na sence. Mrzli dotik jekla mu življenje, kar je izumrlo...."	»prišel v Ameriko ravno pred vli- čolnom in na to žilavo .^ergi
v zrcalu, ki mu .i - viselo naspro- je bil neprijeten; instinktivno je ti; in vsakič .se je na novo začudil.' umaknil cev. da je njegov
Kolombina se je še zmerom vr
in
duh tako bister
JH.x'll.
Zdravnikov sklep j«* bil trden in neomajen. Življenje se mu bilo zagnusiii, Mesec dni je bilo tega, kar mu je hiin žena pobegni-la z mladini fiefiričem. Ali je bilo r< s to vzrok, da je sklenil dati življenju slovo? Xez» *>tniea mu jo bila jetlva še v misli; drama je .segala »lelj mv-aj. Dospel je bi! v tisti stanje, ko se jame duša počasi razkrajati, ko .v littbezen izgublja v »ironiji.
Pv'irnd je oči d-» Alisinega portreta, v i-uvega na steni: da se po-slovi nje. kakor se j- lovila od nj-tra. P»i!a je ljubka in frivol na, on j«* bil res« n in nežen. Zakaj j«1 bilo naključje, ki vlada vse ravnanje in nelia-nj«' v tem ziu**šanem karnevalu življenja, pred h ti »rrnanilo v la-
j prišel v Ameriko ravno pre ko krizo v (Zgodovini .Združenih V uho bi bilo nema- ^ gracijosno in mehko. Zdaj j drŽav — državi jnasfco vojno, da ra bolje....	j !>a zdaj je priplesala do doktorja I se aktivno vdeleži kristaliziranja
Odložil je revolver: od zunaj so in se osmuknila ob njem. Vnovič j ljudskega mnenja proti suženj-mu udarili na uho čudni glasovi....'je iztegnila roke proti njemu, va- stvu krvave borbe za ohranitev Zavijanje 1'ebruar.ske burje, je bece, proseče.	(Unije, ki je jedila, in kasneje de-
najprej pomislil.... Ne. bili so člo« Odkimal je. žalostno, a. odločno. ;]a 7 arekonstrukcijo in humanizi-veški glasovi, grehot in harmoni- Tn tedaj, ga j.- objela okrog pasu' ranje vladavine.
ka... "Maškare!" si je dejal., n ?a prisilila, da se je zavrtil z Sehurz _ nemšk; revollK,k,na.
** Pustne š'-me. ki prirejajo mest-jnjo-	!n.c. Schurz se je rodil dne 2.
nim odličnikoni serenade. Potrka-j — Kdo si. lepa maska ? jo je ra-i ^ 1R20 v LibIariI malMU nfM|1. li bodo tudi na moja vrata, zakaj jdovedno vprašal.	škem mestecu nekoliko milj daleč
tudi jaz sem o.lličnik. vsaj ta tre-j — Tista sem. ki je te ljubi, je , Kolhja< svoja mlada leta je ži-putek še. Toda odprl jim ne bom.^pnHa kolombina.	\ , v družini	*tare<ra o-
ue bom jim v,,- mogel odpreti..." Veri-a plesalcev se je sklenila.~eta ^ materi _ kmeta
Tetlajei se j- iz skupine vese-lNa poj upiraje se. na pol se ukla-j Ijakov zaeul ženski glas, prečndno'njajoč, se je priključil, sam člen1^ kolinski jrhaliaziji. Dijake
Lineol-Doilgla>ove kampanje v II-IrnoLsu in na mnogih shodih govoril v angleškem in nemškem jezi-
in-iergi'"
no nadaljeval s propagando za '' poštenega Abe'
Ko jni izbruhnila državljnaska vojna in je Predsednik Lincoln izdal procrlas za nabor 75,000 prostovoljcev, je Schurz začel organizirati polk nemških konjenikov. V tem delu ga je prekinil Lincolnov pordv, naj služi kot ameriški [»o-slanik na Španskem. To j<» hil > prvo priznanje nenavadnega dela t ♦'ga priseljenca- I»il j4' prišrl v Ameriko pred samimi desetimi 1 ti — kot siromašen, tukaj nepo-
ean—
Ji

Skupno Potovanje
po COSULICH progi #
priredimo dne
29. MARCA 1929
NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI
"Vulcania"
ki iuia 24.000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro.
TA PARNI K VOZr 11 do 12 DNT Df> TRSTA, iz TRSTA do Ljubljang pa vozi vlak samo 4 ure.
Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
K
DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE
jo j«- bil ostavil kot političen begunec. Prvaki N»inr:j** ,>-o xd.ij po'-astil; slavnega nemško-am- ri-škfira državnika n .-.am Bismarck
CEREMONIJEL DO GROBA
t iiv-to-m študent; O. kak« pt ičica časi t i v
Ali j, ji novi hotnim
vrnil
brez duha *
>Iauck glas. ki je ,za|x'l staro ljud-bila onai^ko popevko, slovo karnevalu.... "K.io je?"
Svojega uistnega glasu ni spoznal tako jasen je bil.
Spodaj .se je kričanje še povečalo. udarci s j »est mi so stresali vrata.
"Bolje bo. da jim odprem.*' je pomislil, "drug-"''-" mi še stanova-,1«' morala ta majcena nj»' razbijejo.* ai-i dolgih let doliro- Mi»»elt da bi ga tolpa utegnila te>ni kletki! <r* |"yjti na tleh hropečega v smrtnem boju. mu je' bila mučna kakor disharmonija v akordu.
Kakor vihra so se vsul i na lm.l-nik in potem jk> stopnicah. Bilo jih j*' kaka deseterica mladih ljudi.. preoblečenih v plenrote, klov-
•aju nekam «korn«»ga lah kom'sel no deklico?
svo.1
,/ laj kaj srečnejša, v svo-združitvi.' Združena z a-ptičkom, z l-'popcrim pa-
Iprvi .stik z re volne i jonarci je bil
na kolinski gimnaziji. Dijake j<j nik velik v tej verigi, razposajen, rajajoči.^^, liberaJlli t,ut on,ih dni in
mladini....	uporništvo jiroti pruskem absolu
znan b^gunee. Sedaj se j<> vrča j vlje izrazil željo, d z njim Evropo kot diplomatični zastoji- | ne
republike.	j Predsednik llav> je 1. 1-
:ni
l-
hrupu sprevrda. ki j>- tonil v vse-: ol^'e vrvenje.
Tz dalje sc je š<- čul glas. nežen in strasten.
Kdo j<- ta ženska?" se je v-prašal. "Tista s-m. ki te ljubi."
a p
lz Španske poročajo o r;
remoirijah. k": >o bite v zvez
' i»oirr- bi |H>kojiie kraljice-iuat«
......	* r	rirplo je ležalo na mrtvaSk
Ali diplomacija ni bila posebno. menoval Schunza tajnikom za no- ,»dr;i v dvorni x.ip [ . lV.^-Hn.
. ,	, ____________ ,_____ ,................ pogodu nekdanjemu nemškemu ; t ran je stvari, in t ovzlic naspror- ne->rei.el-o„,-," «,,-■!' ^ ,».	lb, l
Odprl je okno m prisluškoval^ ^ mlaJi Sehurz revolucijo,,arju. Že leta 1862 se^tvu s strani nekaterih senatorjev ^ ^ im<.{;,	' ■ ■
večkrat dvigal svoj glas za revo-1je vrn i v Ameriko, da s" aktivno I proti "tujerodnemu radikalu". S	, j^,. ,
lucijonameiuu dijaškemu društvu, vdeleži državljanska vojne. Bil je .>vo.jo prirojeno temeljitost jo se je dal v-akrš-.o *-),'r,'F 4 4 B i irseh e nseh a ft Franconia". 'sprejet v vojsko s činom generala j Sehurz posvetil novemu poslu. Bil ja. i>!o:	v
Komaj je začel Schurr pohajati brigadirja in po nekolikih bitkah j jt. edon izmed največjih S"eretary zamai.j;,. ]>;-Ulr- ,i,1:!
Amerika ke- IM>irrebni sprev . 1
.... ,	,,	........-.....................-.........-	- •	..........- --- -- —i vrge! stari škim špalirjem do
mu je bila odgovorila mehko, ma-	^^ ^ sp pridruži. val n. koru in se je vdeleži! bit-jsLstem -poltičnih nagrad" v svo- j,. v h,,,!; V
li ustaji/ Izvežbane pruske čete c ke pri Chattanooga.	j jen, departmentu in uvedel izpit ],, „,d> t -a č!a::-i kr«
zlahka .zmagala nad malimi četa- Po koncu vojne je Schurz začel za Civil Service. Bil je prvi S -	vla.le. ker .-.'r-
H
a!
'gfJVt
rup bal
predavanja na univerzi, ko je iz-
lone boječe.
— Ah, kako rad bi ti verjel, skrivnostna maska!
Doktor Paul Gillow je zasopel: divji ples mu je bil nagnal kri v sree. Ali mu je bila čaša šampanjca. ki jo je izpil z maškarami, razpalila žile? Z rokami se je pokril obraz in globoko vsrknil nez-
bil pomaknjen v eiu major-ge-j Df Interior, ki jih je
f.j 1 ? i \" fit+t t^-^Kn wm 11» Miivcl it1- I i. : „1.. /v.. :..
med voja-
DRUGI VAL "fLU" KAJ LAHKO PRIDE
,'oriM'ilo javite zdravstven** >.IuXI>t'
v Wasluii|^iuiu. 1». ('.. pravi. po «H-Uunjt'in lahkem navalu influence, lahko jiriUf liuj^-i va, ti* lMi!<'Ziii. v teju fasu iurai.1 in hladnega vremena, fuzljlviioi ljudstva. 1» pmvm'usne o-iiwjitve	življenje mot«ioi Iju-
ilem.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je wlt» raiiio »Inrilo v t«-in čimo. ker on lAxtl »,i»»l«»v j«', in ojaeai <«l]M>riic si,,« va-^fia te,i-sii. ,.nlj k.a lut«>m ilru ^a Htvar. (Hlpravlja zaprtje iu urejuje prebavo. "<{«rpett K li II. 11. feti. — Tr,ie,	ua zaprtju hi	i»rel»a-
vi. S«'tu aelo /jidovuljen 7. urinkoiu TrtnerJeve^H jrreiiltejai vina. i M m »je j«> ,iitr.» beinihi. Klari no Utrni." Pri vseh lekarnarjih. Itrecpbieiil \7.<ire<-dohl pri - Jot-, Triner To., 1,CC{ S. Asle lami Ave., Chl.rtfti, 1,1.	Adv.
|n" i" harlek'ne. Med njimi je hi-*am lahni partum. Ob sponunu ^^ ^ Ren	:n:lpm(>v na Ju?u.
In k-lomhina v rožnatem kostumu ua njem opojni vonj parfuma, je ^ ^^ ^ fran^kih tk>h;: L. 1S68 j(J Sci.urz otv.ril na-črno baržunasto krinko. Razte-jmwli. da mu je koprneti.... Za-(	'	r0(]ll0 konvencijo, ki je imenovala
pli >o -e po vseh sobah, nato pa t o slutil ,ie. da stoj! na robu preeud-. Ali vodja dijakov — profesor Granta za predsedniškega kandi-.>e vrnili v salon in se strnili okrog'ne prigode, morda celo nove lju- Kinkel — je bil uj-t od pruskih j <jaTa To ni niotjlo v tein kolonibine. ki je jela plesati oi bežni....	!vojakov in Schurz je zasnoval dr-!-e ^tro nnpad;ll	davnih
Zaprl je okno.	Jzen na5rt za njegovo osvobodita.|^feonskih wm>v Orantove admini-
-Kaj sem neki liotel še pravkar(vtihotapil je vrv v njegovo celico!straeije Xje^ovo .sinipatije so bile storiti?" se je vprašal, trudeč se, in profesor se je po noči spiBtil|na strajli bolj libedalnih Cementov
j iz ječe v naročje svojih prijate-^	j 1872 ^ jp ^^ od
!	j>vojih starih političnih prijateljev
,	Sehurz živel »ekoliko ča-tin je predsedoval konvenciji, ki je
diea nefmane maske je zadoščala, sa y Loildonu kot političen begu- j ini!.nm.ala predsedniškim kandi-da se je o pust ose na duša trpkega. ne<? ^ rau je W-„o presedalo datom TTorace Greelev-a. velikega vsega naveličanega iilozofa maho- stalno izjalovljen je vseh planov za ma razcvela v novo življenje. | uvel j a vi jen je demokratičnih načel
Doktor Gillaauus je pogledal na v centralni Evropi in >e odlo."il iti uro	j v Ameriko. V avgustu 1. 1852 sej
— Ni Še polnoči, je rekel na k vkrcal ,za New York, crlas. Še je prilika, da poiščemj Prva tri leta je živel v Pilila-j ''Minulo je malo več od Ifi. to žensko....	jdelphiji in rabil ves .-voj prosti let. odkar .sem se izkrcal na teh
_ •__čas za korenito učenje angleščine, obalih kot brezdomovinec, ki se je
J Kot predavatelj je obiskal vsa vee- rešil od poloma revolucij 'Miarnega IŠČE SE REVNA ŽENSKA ali nu^ta srednjega zapada. zlasti j gibanja v Evropi. Bil sem tedaj M LAIKI DEKLE revne dmžl-j wu.onsimi in Mlss0urija. kjer «oLPrejet v naročje generoznega none za hišna opravila pri pošte- se nahajale velike nemške naso!bi-| ^toljubja ameriškega naroda, ki ni slovenski dražim v Cleve- no Nekoliko časa je bil nastanjen mi je poka.^1 enako kot svojim landn. O. Prednost imajo pre-'. WatertowTU WL^onsin. P^tal jej lastnim otrokom velike mogočnosti mogarke Katero veseli priti v 0(lvetnik iu st. ^^ vdeleževal.tega sveta. In evo me tu kot član to mesto k dobrim ljudem, naj ' Jdliti^negra živijpnja.	najvišjega zakonodavnega zbora
takoj piše za nadaljna pojas-1 Vprašanje suženjstva je že te- j največje repubBke."
daj pretresalo javno mnenje in
mi revolucijonrcev. Z drugimi r1- delovati za pop>Ino pomiritev z eretary of Interior, ki je c.la volne i jonarci se je Seliurz zatekel j.Jugom. Predsednik Johnson. Lin- - re<tbe za obvraovanje gnzdov v trdnjavo Rastadt in se tu tri mečolnov naslednik, ga je imenoval javnih dobrih. s<»ce upiral pruski vojski. Končno: posebnim komisarjem', da poroča se je trdnjava morala predati. Z o delovanju urada za osvobojene^, dvema tovarišema je Carl Schurz, V tem svojstvu je izdelal popol-srečno utekel skozi o, 1 vodni kanal., no študijo o gospodarskih prob-
\f> fi ni bi-jevske dru-monijcl kaj
pritajenih >vokih harmonike.
Jzt«*gnila je roko proti doktorju, vab'v «ra na valček, toda on se ni odzval. Mrko je gledal, kako neznanka vrti. in pri tem rairmiš-Ijal:
"O. poznam te, lepa maska1. To. kar skrivaš pol baržunasto krinko ,ti stehtam do grama, natančno ko Hamlet Yorickovo lobanjo. Ime ti je banalnost, povprečnost; frivol n ost. |»erfidnost nemara in br*'z d voj be izdaja.... Ah. kako prav. da >.e skrivaš pod krinko.
KAPITALIZACIJA OBRESTI PO
I 41%
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
od 4% na 4ys%.
K vlogam se bo pripisalo sedaj več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti.
Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da «e vidi naraščanje vloge po 4% in po 4Vtfo obresti:
▼lcieno
▼log* i obrestmi t: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih
$100.—
$121.84, 148.40, 180.80, 203.54,
4 y2%
$100.—
$124.78, 155.71, 194.32, 221.99.
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po V/zJo pa v 16 letih. Kdor hoee podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4^%.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijatjva za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira thve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodoč-
SAKSER STATE BANK
Hew York, N. 7.
da bi se domislil.
Ni se mogel spomniti. Lahen parfum, nedolžna bese- 1
novinarja in reformer j a.
Država Missouri je počastila Schurpa z izvolitvijo v Senat Zdr. j držav. Ob t^j priliki je napisal:
Schurz je kasne j vabečih ponudb, ali odbil je vse in >r |x> vsem posvetil novinarstvu. Sprejel je mesto uradnika v Xew York Evening Post. Tekom šestih let je doprinašal tedensko uvodne članke za Harper's; Weekly.
Spisal je mnogo knjig, kot življenjepis Henry Clay-a, esej o Lineolnu in svojo a\tobiografijo "Spomini na d<>ljro življenje''. — Njegovi govori in predavanja napolnjujejo nekoliko zvezkov.
Njegovo življenje, polno borb. avantur in uspehov, je končalo ne 14. marca 1906. ''Es ist so einfaeh za sterben". bile so zadnje bese le Carla Schurza.
ua- takšnega prepoveduje. Sei»» na po-11:1 staji e l>ila zbrana vlada s Primo de liiverom na eelu. diplomatski dobil mn >go!zbor in šrevilne š]»an>ke korjK»ra-
nila na: A. L., c o Mr. Bobek,
6104 St. Clair Ave., Cleveland,
Ohio.
(3x 4.5,6)
I pojavljali so črni oblaki približa-
Xekako ob tem času je Sehurz obiskal svojo rojstno domovino, ki
Izgredi pri Kreisler jevem koncertu v Londonu.
V nedeljo 3. februarja je koncerti ral v Londonu znani violinski virtuoz Fritz Kreisler. Prireditev se je vršila v Albert-HaHu. ki ima prostora za 6000—7000 o-seb Pred korreerrorn pa je bil naval na blagajne tolikšen, da ga ni mogla obvladati niti policija. Množica, ki je hotela slišati slovitega virtuoza za vsako ceno. je vdrla v dvorano, katero je napolnila do zadnjega kotička.
Kreisler je imel tu večer 11.000 poslušalcev, ki so mu pa sledili s tolikim navdušenjem, da je molila posredovati varnostna oblast.
f S K B I M A^
Jncofilov&nskl moti?
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov. Id m
pretresli svet Sovražniki športa ▼ starem veku
Izgubljena Kolombina Thomas Alva Edison Poganba
Nov triumf HoveSkejfa renlja Sočivnl vrt tekm poletja L e k
Možje, ki koplj«J« prontf
Trideset let Mozambiqna
Vročinski ithwdl prejšnjih
stoletij
Granate iz vseanirja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi t vinogradu
Zakonsko pravo t Združenih dri&vah
» i •	-j« , • »..r.*
Saj se ne izplava
CITAJTE
za teto 1929
CENA 50 CENTOV
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih ekspe-dieij
Z letalom preko Severnega tečaja
Vobilova blamala
Novel In papirnati denar \ Združenih državah
0 dednem pravu in zapuščinskem davku
Ivan Zonnan
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje preti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakžna razlika Potovanja v Evropo
Cvetke i livade za mlade ln stare
M i
Najvišja poslopja cvete
Žaljivke in zbadljivke
Koliko prednikov ha« vsak fiovek
•ij«j. ilrtvaški voz s.a naložili na odprt vagon. k. u-a )>riklopili k posebnemu vlaku, in vlak ga je odpeljal do Epfcoriala. Tu prenesli španski velepicjnenitaši krsto na svojih lasrnih ranierrih do avguštin-kega samostana, kj r so .io oddali prijorju. Ta kr.s*a jc prav za prav dvojna krwta. Po različnih cerimonijah so pokrov odprli tako'tla je videti obraz mr-tvakinje >»kozi stekleno okence. Komornik, k čuva jrtmoči pred spalnico kraijevc družine, je mora? priser-i. da je Truplo r« s truplo krrfljice-niatere. Nato so ]»olo-žili krsto na katafalk v samostanski eerJkvi. kjer -e je pri.'ela svečana žalna maša z muziko in jiet-jem. Po maši so spremili menihi s prijorjem krsto v grobnico, a tu so jo odnesli menihi sami v tako imenovano "dvorano trohnenja", kjer ostane :i>> do 40 let, dokler se n«» ne spremenil truplo jh>jh>1-noma v okos"-njak. S<-!,> prstem se jz\ rši i^ravi ;>okop v srobni-ei. Tu. v eseorialski grobnic:, l<-/.:j<> vsi 5]>ansk: kralji in kraljice fnl Kar-lo V. dalje. Grobnica ima 2H oddelkov. k! sr» zasedeni že vsi razen treh. Ljudstvo pravi, da bo konce s:»anv":ih kraljev, ko bo grobnica napolnjena do zadnjega oddelka.
JAKE SCHAEFER
MCN*r MILL«*. WASH, a C .
nr.jboljši ameriški biljardist. Pred njim je užival ta sloves Welker Coehran.
ADVERTI8E in GLAS N ABO D A
t*. . >

GLAS NARODA, C. MARCA 1929
G A U C M O
-ROMAN
Za Glas Naroda priredil O. P.
Pr. Molnar:
KIRURGOV NOZ
21	(Nadaljevanje.)
—	To je mož, katerega bi prav Ijjhko ljubila do svivje smrt?! — je odvrnila druga, ki si je [»opravila svoj veliki glavnik na gostih laseh na tsvoji čedni glavi.
—	Ta'k mož bi me lahko pr"tepal do smrti, — se je oglasila tretja, — in jaz bi zatisnila svoje oči, ker bi mislila, da kotam nebesa 3;a zemlji!
Cifineho. ki je zapazil kitare, viseče na cvekih v kotiti, je po-kLiea'l godce. Množica v gostilni je medtem povečala, krneti medtem se jc razširila 'i>o mestu govorica, da je prišel bauditskr glavar v mesto, ne da bi umoril koga, niti majhnega psička na cesta.
—	Zasvirajmo tango! — je zakričal. — Jaz moram ]>Uesati! Moje srce poje (srečno! — Jaz sem med prijatelji! Se več vina za te junaške branjevce in te farmerje!
Zrl je pri tem na stransko mizo, kjer je bila zleknjena postava kapitana, pogreznjenega v globoko spanje.
•—• Oni galantni vojak je završii izvrsten boj, moj gostilničar,
—	se je smejal. — On pa je slab pivec v primeri s c-aballerom p amp. Niti enega moža ni v celi moji tolpi, ki bi ne mogel zmagati v takem dvoboju z ducatom takih! Vi mu ne smete dati nobene pijače \»č!
(►zri se je z mičnim smehljajem proti balkonu.
Jaz bi rad plesal z na jilepso senjoro meil vami vsemi! — je zakričal ter pomignil z roko. — Katera s'1 bo odzvala moji prošnji?
I>ucaf mož je odšlo proti kitaram. Instinktivna nadarjenost za mehke vpanske p^smi je bila dediščina teh ljudi, čeprav se niso brigali za knjižno učenost ali znanje, presegaječe njih dnevne potreb-
1*1 rt j a ' ■ ritem argentinskega plesa, se je pričel. Nekako dvanajst. deklic se je naenkrat naj-otilo proti ozkim stopnjicam, gna-i ih od enega impulza.
—- Kako zelo ljubijo vsi roparskega glavarja! — se je smehljal Gaucho. — Kakšno j ji il i ko ima kak ubog, ]>ošten človek v primeri z menoj? Xaj i^e varujejo moji fantje, kadar bodo dospeli! Najboljše je. če zaprete svoje čedne žene in hčerke za najbolj močna vrata. kali drugače bo mesto zapuščeno, predno odideino naprej proti evojemu cilju!
Predno pa >o ga mogle doseči profesijonalne plesalke, je prišlo nako presenečenje. Vitka postava Chaqurte, mlinarjeve hčerke, se > prerinila naprej. Jezen vaklik je prišel iz vrst najbolj sprednjih, starejših deklic, ko >e je majhna deklica borila naprej ter se ^hala pred očmi presenečenega Gaucha.	i
—	Caspita! To je majhna sirena, majhen hudiček, ki si bori >v-'jo j-« • na 'ak način! — >e je smehljal zadovoljno Gaucho ter za-pičrl globoko svoje oči v njene razpaljene. — In ti se ne bojiš tega
t rasnega (Jaucha Ubijalca? Terorja ravnin! On bi te lahko sne-del s svojimi velikimi zobmi!
Deklica je pritiskala naprej in njeni razgaljeni roki -sta nežno nožali usujati jopič glavarja. Ni kakega terorja ni bilo v teh širokih očeh in škrlataste ustnice so se mično smehljale. Veliko čudo ;,e <m1sc\ alo z njen« ura pikantnega obraza. Zilelo se je, kot da so se uresničile njene, ne vr jet no krasne sanje!
Drzen smehljaj Gaueha se je omehčal in njegov smeh je ]>ostal presenetljivo prijateljski. Dejanski obstoj teh gorkih, mišiČastih rok, bližina rdečih ustnic in sijajna možatost, — vse to jo je predramilo k mehkemu vzkliku.
—	Gaucho mio! — je zašepetala s pritajenim glasom. — Dvignila je svoji n'ki. da poboža svetinje na njegovem usnjatem jopi-
—	O, čudoviti (laucho! Hrepenela hem ]>o tem, da te vidim, od-:;ar sem Čula povesti o tvoji drznosti. Sedaj, ko si prišel, — zakaj bi se te bala ?
Izraz presenečenja, je bil še vedno na njegovem obrazu. Oči deklice vi bile naenkrat p- dlite s solzami, ko je dvignHa njegovo rjavo roko k svojemu čelu ter jo poljubila z žareč ima ustnicama.
Množica v gostilni je nemo zijala.
\-.i so b i presenečeni vsled nietamorfoze lega hladnega bitja
-	trpkimi besedami, divjo izogibnastjo, ki je postalo naenkrat popolnoma izpreiro-njeno ter je brez sramu -dvorilo banditiskemu (glavarju, tukaj. j>r<nl njih lastnimi očmi!
('ha>|tiit u dvignila svoj obraz k njemu, f'utila je odzivajoč tresljaj v prstih, ki so v oprijemali. Roka Gaueha, v njegovo lastno preseneeenje. je nežno posedla preko golega hrbta deklice, e katerega so padle .borne cunje.
Njegovi ustnici .sta srečali ji jeni, oprijemač se jih z blazno trdo-tjo, ki se ji je zdela, cela večnost.
—	Viva el Gaiueho! — je zakričal neki stari mož |>oleg- ter vrel v zrak svoj raztrgani klobuk. — On ljubi deklico iz našega meal On je naš prijatelj.
O-rlasdi so se dringi glasovi in kmalu je bil celi prodor v veli-anski zmedi.
Gaucho, ki je še vedno pritiskal nežno telo deklice z nepro-f o vol j no silo. j,, izpustil na tla. Odprl in zaprl je svoje oči, kot mami jen od velikega plamena direktno pred njim.
Počasi j,' dvignil glavo, da se ozre naokrosr, ko je mala deklica ikopala svoj obraz na njegova prea ter se ga še bolj trdno oprije-lala kot -poprej.
Gaucho je globoko poiegnil vase sapo in njegov magični smeh-'aJ jA vrnil, d oči m so veseli obrazi vaščanov zrli nanj. Šum ki-ir je zoj>et zadel njegova ušesa. Stresel je svoje črne kodre, kot es ki se pokaže iz okrepkujoče kopeli.
—	Dios! Kakšen poljub! — je zakričal naglas, ko je božal rneh-o lice na svojih prsih. — Nikdar bi ne mislil, da sveže, mlade stniee lahko tako gorke in sladke!
tljna jK>st a va se je prerinila skozi množico moških. Bila je <oje ljubosumna jeza je bila vzbujena, ko se je Chaqui.a pot naprej.
udi druge ustnice Ž-io! Močnejše celo kot poljub otroka! "aia. — Najti je tudi take ki .plešejo prav tako dobro! Vi-
e so se umaknili ter napravili prostor pred Gauehom. in bolj vztrajno je prihajal zvok 'kitar, ko so možje preko starodavno }>esem And, ki se je dobro prilegala plesu. t4clie so se jim pridružili.
blazen prizor je bil višek sladkih opojnih sanj, ko je ple-ed.stavljala svoj barbarski ritem za njega samega, e glej nanjo! — Daj svoje oči meni, Gaucho! — je molele! iea na njegovih prsih. Njeni rOki sta se ga oklenili z de-ilo. Izruh ljubosumnega ognja je zaiarel v njenih, očeh.
j. -iipt^isE-;.
' 1 mi
Na nekem banketu, ki .se je vršil na čast znanega skladatelja, sem sedel na nasprotni strani slovitega kirurga, tako, da sva si gledala v obraz.	*
Profesor je bil zelo čuden mož. V družbo je redko zahajal. Živel je izključno svojemu poklicu. Izven kirurgije ga je zanimala samo ena stvar na svetu: glasba. Ta pojav sem že večkrat opazil pri ranocclnikih. Ne vem, ali je to naravno ali kaj. Skratka lahko j rečem, da glasba privlačno vpliva j na vsakega kirurga. Mogoče je to I postalo tradicija izza velikega j Billrotha. Nn, dovolj o tem. Banket na čast komponistu mi je ponujaj vsekakor priliko, da vidim po dolgem času slavnega operaterja v fraku za mizo.
Na takih banketih je, kakor veste, v navadi običajni menu. Človek lahko je, če hoče, če noče, pa lahko vse pusti. Zelo sem bil iznenaden, ko sem spoznal, da profesor ne izbira med tema dvema možnostima. Nosili so mu na mizo čisto drugačne jedi kakor ostali družbi. Jedel je sanjo lahke in mehke stvari: ribe, gobe z jajci, torte. Jedi so mu prinašali na posebnih krožnikih. Uganil sem, da je moral profesor naročiti zase posebne jedi in sem sklepal po
WHITE STAR LINE
VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO
v udobnosti in brez skrbi.
Da. — časi -eo se izpremenil! Sedaj lahko potujete v staro drunovlno v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba Je lu, da se pridružite našemu
IZLETU V JUGOSLAVIJO
22. junija na S. S. MAJESTIC
največjem parniku sveta
in deležni boste najbolj prijetne vožnje
Mr. Josip Mihelie iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi, da. bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zagreba.
Mr. Mihelie je že vodil podobne izlete tudi na Majestic ter pozna parnik in evropske železnice. Kričal se bo za važo udobnost ter prevzel nase vse skrbi. Vi mu boste sledili ter se veselili potovanja. Ali se vam nudi kaka boljša, prilika za obisk stare domovine?
CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE:
III. raitred iz New Yorka do Chf-rbourga ..............
III. razred Cherbourga do Ljubljane ..................
III. razred Cherbourga do Zagreba ....................
II. razred iz New Yorka do Cherbourga .....
II. razred iz Cherbourga do Ljubljane ......
II. razred iz Cherbourga do Zagreba ...........
$102.50 i 16.50 $ 18 10 $157.50 % 26.29 $ 29.37
Za pojasnila vprašajte pri
PRUDENTIAL BANK
(Zakrajšek & Cesark)
455 W. 42nd Street	New York, N. Y.
ali pri
WHITE STAR LINE
International Mercantile Marine Co No. 1 Broadway	N>w York
v družbi. Tako me je nekoč iz- z neko odpornostjo, zoprnostjo... nenad.l poziv prijatelja, bivšega ki je končno dobila sledniič izra;
paeijenta in bivšega ministra. Mo- v omedleviei.
slednjič izraz Ves čas, ko sem re-
ral sem na diner. Kakor vi, tako zai raeso, ni mogla odtrgati oči od vsem, kar sem doživel, da ima ki- -,e ^daj sedela grofica, dama. o mojih	Tako je Mnijlial()
rurg svojo dijeto. Očividno je kateri govorim. Prinesejo pečene- moje ^0^etje z zaklanim pevcem
ga petelina. Jem in obiram, kakor Končno-ji je jela operacija prese-so me učili obirati kuretino, ko dati. Prišlo ji je na um, da sem Tako sem vsaj <se
opazil, da spremljam vsako njego vo kretnjo z izredno pozornostjo. Zato nie je nagovoril:
"Gotovo ste opazili, da ne jem tistih jedi kakor ostala družba?"
"Seveda." sem odvrnil. "Mislim, da se to imenuje dijeta."
"Dobro." je dejal. 'Povejte mi samo, kaj ste še opazili posebnega. Ali ste videli, da mi nekaj manjka?"
"Meso, če sem pogodil."
"Ne meso," je dejal. "Nekaj drugega."
In preden sem utegnil priti na pravo misel, je kratko dostavil:
"Manjka mi nož."
In res, opazil sem. da nima noža. Jedel je samo s pomočjo žlice in vilic.
"Veste." mi je pripovedoval, "to prakso sem usvojil zato, ker je nekoč odlična dama v salonu pri neki pojedini zarjadi mene -ome-
sem bil se otrok.	tSe svoje nepopisne ročnosti nau-
mishj o sebi. Bilo pa je drugače, čil na živem človeškem telesu. Pozneje, ko je grofica prišla zopet preti očmi se ji je stemnilo.... Pa-k zavesti., sem .se preveril, da ni- dIa je in morali sm0 jo močitij da sem jedel tako, kakor se spodobi je Spet zaVcdla človeku moje vrste v odlični druž-|
bi. Čim sem vzel nož v roko. se! Zdaj pa stvarna plat moje zgod-je jela grofica vznemirjat?. Sedaj Več desetletij nisem imel pri razumem, kako jc bilo. Pomislite jedi noža v rokah. Nisem si hotel samo: trideset let ž'* vihtim nož pokvariti gibov, ki sem jih vajen v roki. Grofica mi je očitala, da kirurškem poslu.... In naposled sem rezal petelina kakor nrene. sem naše^ izhod v tem, da sem izpililo občutljive mišice na člove- loed nož iz svojega namiznega pri-škein telesu. Povedala je tudi, bora. Kadar zaidem v družbo, da jo zanima gledati ljudi pri je- naročim jedi, pri katerih ne potre-di. Obiranje piščanca, da je iz- trnjem noža. Neprestano me obredno delikaten posel. Posebno haja misel, da si ljudje po nožem h* je navduševala za pečene golo- v mojih rokah mislijo nekaj dru-be in piščance, ki so jo navdajali J gega.... Orodje ki jim zadaja ra-skoro z estetskim občutkom. Tak- no - Zato- vidite, jem samo z vi-)
7. marca:
Dreaden, Bremen, Boulogne 8ur K« L marca:
Ber«n*axia. Cherbourg I. marca:
Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amaterdam, Boulogne Sur Mar, Rotterdam
Roma. Na poli, Genova
13.	marca:
President Harulng, Cherbourg
14.	marca: Muenchen. Bremen
Parla, Havre (Velikonočni Ixlet) IB. marca:
Olympic. Cherbourg 1*. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer. Roj. terdam
Conte Grande. Napoll. Genova 1t. marca:
Westphalia. Hamburg SO. marca:
Leviathan. Cherbourg 21. mat ta:
I^ealdente Wilson. Trat Berlin, Bremen C2. marca:
Aqultanla, Cherbourg 23. marca:
Deutachland. Hamburg. Cherbourg Augu*tui. Napoll, Genova
26. marca:
Columbua, Bremen RepubUc. Cherbourg. Bremen 2a. marca: 8tuttgart, Bremen. Boulogne 8ur Met Volendam, Boulogne Sur Urn Rotterdam
29.	marc«:
lie de France. Havre Berengart^. Cherbourg
30.	marca: Vulcanla, Trst
Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam. Boulogne Sur Mer Rotterdam
'1
3.	aprila:
Cherbourg. Bremen
4.	aprila: Cherbourg. Bremen
5.	aprila:
Paris. Havre. Uslet) Olympic. Cherbourg €. aprila:
Albert Ballln Hamburg. Cherbourg Conte Biancamono, Napoli. Genova
10.	aprila:
MauretanK. Cherbourg Leviathan. Cherbourg
11.	aprila:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
12.	aorila:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Homeric. Cherbourg Roma. Napoll. Genova
13.	aprila: Minnewaska. Cherbourg
St. Louis, Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
vra
šne sigurnosti in naglice ter veščine, s kakršno sem jaz rezal pi-dlpla. Pomislite samo: redko sejščanc-a, pa je rekla, da ni videla primeri, da obedujem ali večerjami še nikoli. In to jo je navdajalo
licami in žlico in uživam le pečene ribe in jajca...."
ADVERTISE in "Glas Naroda".
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
Paris 14. marca; 5. aprila. He de France 29. mar.; 19. apr. France 3. maja; 24. maja.
fOb solno«!.)
NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. _ Pijača in slavna francoska kuhinjav Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega, agenta alf
FRENCH LINE
■ 19 STATE STREET
NEW YORK. N. Y.
deklica.
(jI
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki cita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz razoih tako malih in Oddaljenih točk? da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npudfj e o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edfnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iftte-te. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM m pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša-njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMUEVID, ko se oče semljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole J« 58. širok pa 25 Inčev.
Dostikrat ste ie čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo doeti večje, če hi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa te j potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tfskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnefa $eetna, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, meat, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to. te ie imate zemljevid ali atlaat, ta STENSKI ZEMLJEVID bo teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev.
sa vas velike važnost L Ko ga boste
NAROČITE GA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
15. april*-
Reliance Cherbourjr. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aorila:
Aquitania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Dre« men
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aorila:
Veendam. Boulogne Sur Mer. Jlot« terdam
lie de France, Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aorila :
New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napeli Genova. 23 aorila: Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aorila: Berengaria_ Cherbourg
George Waahingtou. Cherbourg. Bremen
25.	aorila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aorila:
statt-ndam. JJoulngne, Sur Mcr. Rotterdam. (tYvif). NaS izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoll. Genova
27.	aorila:
Deutsrhland. Cherbourg. Hamburg Mlnnetonka.. Cherbourg
»
1- maja:
Mauretania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
2.	mala:
Dresden, Cherbourg. Bremen
3.	mala: France. Havre Vulcanla. Trj! Homeric. Cherbourg
Ryndam. Boulogne Sur Mer. Kot-terda m
4.	maja:
Be!genland Cherbourg. Antwerpen Mtnnekabda. Boulogne Hur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg S maja:
Auitjinla. pierbov« ^ . Tresiafrnt Bar«Ji»g{ ili^Mouric. Bremen '	• "k/f 9- mala:
Muenchen, Bourogtfe fW* MWBre-
mert	^,	. .v £ - - •
•;»BerlJn, Cherbourg. Bremin
10.	,"n«ia:
He de Fmnee, Havre. (Glavni pomladanski izlet.)
Rrttterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arable, Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Kur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja:
Minnewaska. Cherbourg Albert, Ballin. Cherbourg. Hamburg
Cdnt«1 Biancamano, Xapoli, Genova 13. maja:
Re)|ance. Cherbourg. Hamburg 15. maja:
Patia, Havre Bereniraria. Cherbourg Prfcftldent Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	maja:
New' Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Botterdam
Olympic. Cherbourg l>ap)and. Cherbourg, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg, Bremen Roma. Napoll. Genova
18.	maja:
St. Louis. Cherbourg, Hamburg
22.	maja:
Presidente Wilson. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	maja:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	maja:
France. Havre
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cheobourg. Antwerpen
25.	maia: Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grande. Napoll. Genova
29.	mai^: Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Bremrn
30.	mala:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremer.
31.	mala:
He de Kran»-e. Havre Hzlett
Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
: Augustus, Napoti. Genova
-*-,!-- i:
28.	junija; •
Paris, Havre (IgUST) ,
26.	Julija:
' Be dp France, H*tt« (IZLET)
NOVA METODA
Nemški industriji ae je posrečilo rešiti že star problem; prevleka kovinastih. -predmetov s kromom namesto z nifkelnom. To po-kromljenje se izvrši z galvanoteli-nienim postopkom. Ker je krom znaftno ftrši od niklat doseg« namreč skoraj trdoto dijamanta. k?r se t^ili šele pri 1600 stopinj C (ni-kei že pri 900 stopinj) in ohrani svoj tolesk tudi brez posebnega čiščenja, je kaj priporočljivo sredstvo za povleko strojnih, delo^*, zdravniškegu orodja in drugih ko-vlnastih predmetov.
Ta povleka bo v kralikem gotovo izpodrinila niklasto, ker ni po-kromljenje radi sroje enostavno-sti in hitrosti nič dražje nego komplicirane jše in dolgotrajnejše po-niklanje.
V Bank of England v "Londonu je trideset električnih strojev za štetje kovanega denarja. Vsak stroj našteje na uro za 150 funtov.
BO JAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLA8 NARODA", NAJVEČ. JI SLOVENSKI DNZ7NIK V AMERIKI.