Poštnina plačana / eotnvin) Leto tX, St. 249 LJublfana, torek 23. oktobra 1928 Cena 2 Dfi — mt» 4. n«tw|. — mcacčno Ud «5 —; Din Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knatlova ulica »ter. 5/L 1'cieion it «07« ln <804, ponoči tudi St. «034. ■•kopi«! oe no traftai*. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in Podnrtaid: Maribor, Aleksandrova ki| - CcQe, Atekaandrova ««• i pri postnem ček. zavoda t *L ti.*«a - Praha čuio 7&.1MJ Wi«n, Nt. njjfi. " Ljubljana, 21. oktobra. Narodna skupščina je v soboto pričela novo zasedanje, a je še isti dan bila znova odgodena do 5. novembra. Ponovna odgoditev izziva v politični javnosti mnogo ironičnih kritik; odgoditev se upravičeno smatra za dokaz nedelavnosti in nesposobnosti, ki še pod nobeno vlado nista bili večji, kakor sta pod sedanjo. V toku zadnjih štirih mesecev je skupščina imela vsega skupaj samo pet delovnih sej in še v teh sejah je v glavnem poslovala samo kot glasovalni aparat, ker so bile predložene zadeve sprejete skoraj vse brez debate. Tudi sedaj vlada nima nobenega gradiva pripravljenega. Skrpucala je le novi državni proračun, ki pa je v glavnem tudi le kopija tekočega proračuna, o katerem je bilo lani soglasno mnenje, da je najslabši, kar jih je dosedaj bilo. Otvoritev novega zasedanja je politično situacijo še p-oslabšala. Povrh so vladne stranke storile vse, da ob tej priliki na kar najočitnejši način provo-cirajo KDK in vse prečanske kraje. Kakor v zasmeh obsodbi Vukičevieevega režima, ki jo je izrekel radikalski glavni odbor, je radikalski poslanski klub na predvečer novega zasedanja izvolil za svojega predsednika zopet Veljo Vukičeviča. nosilca režima od 20. junija. Da bi bila provokacija še drznejša. se ;e izvolitev g. Vukičeviča izvršila na predlog posl. Dragana Bojoviča, najintimnejšega prijatelja morilca Puniše Račiča. Posl. Bojovič je bil, kakor znano, tisti poslanec, ki je po umoru vede., kje se skriva Račič in ki je potem spremljal morilca v kabinet notranjega ministra dr. Korošca. Toda tudi s to drzno provokacijo se vodilni režimski krogi niso zadovoljili. Pri otvoritvi novega zasedanja je funkcioniral kot starostni predsednik posl. Joca Selič. ki pripada ožji grupi, katere člani so bili tudi Puniša Račič in Toma Popovič. Ta poslanec Selič je v svojem nagovoru pred volitvijo novega skupščinskega predsedništva proglasil, da je «za nami leto dni plodnega dela». Ako se pomisli, da se je v tem prošlem letu zgodil v Narodni skupščini najstrašnejši ziočin, kar jih pomni zgodovina evropskih parlamentov; ako si predočimo, da je v prošlem zasedanju bila zastopnica ogromne večine prečanskega naroda in med njim vseh Hrvatov prisiljena zapustiti Narodno skupščino; ako vemo, da je baš zaradi delovanja hegemonistič-nega režima in njegove večine prošlo leto strmoglavilo narod in državo v najglobljo in najopasnejšo krizo, in ako se zavedamo, da je sedanja Narodna skupščina izgubila moraiično in politično eksistenčno pravico, potem šele lahko presodimo, kai vse vsebujejo cinične besede, da je «leto dni plodnega dela za nami». Nikdo se ni dvignil v Narodni skupščini, da protestira proti tej grozni besedi. Zermjoradniška opozicija je bila odsotna, režimska večina pa je, kakor poročalo beogra;ski listi, burno aplavdirala ter klicala: Živeo, živeo či-ka Joca ... Za predsednika Narodne skupščine je bil izvoljen posl. ilija Mihajlovič, mož brez širše izobrazbe, a nesporno v svojih privatnih poslih jako spreten, v politiki premeten in lokav radikal. O njegovi predsedniški kvalifikaciji nočemo govoriti; vsak parlament ima predsednika kakršnega si sam izbere in nedvomno si je tudi sedanja Narodna skupščina zbrala takega moža. o katerem misli, da je nje najboli dostojen. Preko tega pa pomeni izvolitev g. Mihajloviča dokaz, da se je hotelo tudi v osebi skupščinskega predsednika pokazati odločnost, nadaljevati današnji blazni režim. O. Mihajlovič sicer ne pripada ožji grupi g. Vukičeviča, temveč ga štejejo med tako zvane pomirljive radikale, ki pa so baš v zadnjih kritičnih tednih vse storili, da v radikalni stranki ni zmagal duh uvidevnosti, ki se je v prvih dneh znane seje radikalskega glavnega odbora skušal uveljavljati. Iliji Mihaj'o-viču pripisujejo «zaslugo», da je v zadnjem trenutku pokvaril ostro resolucijo glavnega odbora radikaiske stranke ter tako preprečil razčiščenie politične situacije. Zato je sedaj dobil za nagrado najvišjo parlamentarno funkcijo... V takem ozračju, ki ie tako rekoč >e prepojeno smodnikovega dima iz Puni-šinega revolverja, poskuša v globoki skrbi za usodo države eden od onih redkih beograjskih politikov, ki so od početka razumeli akcijo KDK, g. Miloš Savčič, voditi z voditelji četvorne koalicije razgovore o sanaciji državne krize. Tudi on se bo moral prepričati da je vsaka beseda izgubljena in da četvorna koalicija ni niti politično, še mani moralično sposobna resno razmo-trivati problem, ki navdaja s skrbjo ne le ves narod, temveč vedno boli tudi celo Evropo. Prvo. kar so zaerabili pri Savčičevi akciji, ie bilo vprašanje, kako bi mogli preko nje kompromitirati KDK ali pa vsaj SDS in posebej še Pri-bičeviča. kateremu so tako.i prišili. da je nelojalen napram svojim zaveznikom in da poskuša napraviti s pomočjo go- Tudi beograjska delegacija ne gre v Prago V Pragi ne žele zastopstva samo enega dela jugoslovenska narodnih poslancev. - Mučen vtis na režimske kroge Beograd, 22. oktobra, pr. Danes bi morala odpotovati v Prago delegacija za ja-Č2n.ie ekonomskih in kulturnih stikov med češkoslovaško republiko in našo državo, da se udeleži skupne seje in prisostvuje proslavi lOletnice češkoslovaškega narodnega in državnega osvobojenja. Proti vsemu pričakovanju pa delegacija danes n! odpotovala in, kakor se je sedai pokazalo, sploh ne gre v Prago. V političnih krogih je vzbudilo to dejstvo vsestransko pozornost ter izzvalo najrazličnejše komentarje. Predsedstvo Narodne skupščine je danes oopoldne izdalo službeni komunike, k| potrjuje. da naša parlamentarna delegacija ne odpotuje v Prago ln utemeljuje to s tem. da še ni pripravljeno potrebno gradivo za nadaljne razprave. Predsednik delegacije dr. Šečerov pa je na tozadevno vprašanje novinarjev izjavil: »Naša delegacija ne pojde v Prago, ker še ni pripravljeno gradivo ne za odbor, ne za kulturno in gospodarsko sekcijo. Raz-ven tega se sedaj nahaja v Pragi naša trgovinska delegacija, ki se tamkai pogaja o zaključitvi trgovinske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško Zato bi bilo neumestno pošiljati v Prago še posebno parlamentarno delegacijo, da proučuje gospodarska vprašanja, dokler gornja delegacija ne završi svojega dela Razen tega se vr-še sedaj občinske volitve v Bosni b Hercegovini ter so poslanci s temi volitvami okupirani. Enako so zaposleni tudi češkoslovaški parlamentarci s svojimi pokrajinskimi volitvami. Pa čeprav bi naša delegacija odpotovala v Prago, bj mogla tamkaj le prisostvovati paradam, ne pa končati kakšno delo.« V dobro poučenih krogih pa se doznava. da je bilo naši vladi preko zunanjega ministra dr. Marinkovfča namignejeno, da v Pragi ne žele udeležbe in sodelovanja beo- grajske delegacije vse dotle], dokler ne bodo rešeni notran«l spori v Jugoslaviji. To se je zgodilo zlasti na prizadevanje češkoslovaške agrarne stranke, ki stoii v tesnih odnošajih s HSS. Razumljivo je, da je izzvala ta gesta češkoslovaške vlade v režimskih krogih veliko vznemirjenje. Komentirajoč ta dogodek, naglašajc v političnih krogih, da ie to nova klofuta sedanjemu režimu, ki jo je prejel iz inozemstva. Ta korak češkoslovaških krogov priča, da v Pragi ne odobravajo politike sedanjega beograjskega režima in da smatrajo, da bi udeležba delegacije okrnjene Narodne skupščine na češkoslovaški proslavi še bolj poostrila odnošaje med Beogradom in Zagrebom in tako indirektno zapletla Češkoslovaško v jugoslovenske notranje spore. Ni sicer pričakovati, da bi hegemonistični režim iz te nedvoumne geste prijateljske države izvajal konsekvence. dokazuje pa. kako nujno potrebno je v interesu celokupne države, da pride končno do temeljite spremembe sistema, da pride na krmilo končno vlada, ki bo uživala zaupanje celokupnega naroda in s tem tudi zaupanje inozemstva. Zagreb, 23. okt. n. Posl. Večeslav Vilder ie novinarjem na vprašanje, zakaj parlamentarna delegacija beograjske skupščine ne gre v Prago, izjavil danes naslednje: »V Beogradu so mislili, da bo KDK prešla molče preko odhoda delegacije okrnjene Narodne skupščine v Prago. Zato so izpo-slovali, da so iz Prage poslali osebno vsakemu posameznemu članu te naše parlamentarne organizacije povabilo. Ko pa je predsednik češkoslovaškega jugoslovenskega parlamentarnega odbora Malypetr prejel naše sklepe, je bilo sporočeno v Beograd Narodni skupščini, naj najde kako formulo. samo da ne bi delegacija okrnjena Narodne skupščine prišla v Prago.« Skrivnosti špijonažne afere v Novem Sadu Senzacionalne govorice o obetajočih se razkritjih. — Posku-šem samomor vdove kapetana Matijevrca Novi Sad, 23. oktobra, č. Tukajšnja javnost pričakuje z mrzlično napetostjo razpleta vohunske afere. Vsaka nova faza izziva nove komentarje. Tudi samomor mvadega pomorskega kapetana Matijeviča in poskušni samomor njegove vdove, ki se ie hotela včeraj zastrupiti, spravljajo v zvezo z vohunsko afero. Kapetan Matiievič je pred svojo smrtjo napisal pisma, v katerem trdi da ie nedolžen. Isto trdi tudi njegova vdova. Zakaj je izvršil samomor in kaj so delali pri njem pred smrtjo štirje oficirji, se ne ve. Govori se. da je kape- Sabotiranje dalmatinske agrarne reforme Beograd, 22 okt. p. Danes se je zavr* šilo drugo poglavje komedije z dalmatinskim agrarnim vprašanjem. Za popoldne sklicana seja odbora, ki naj pretrese za» konski načrt vlade o tem vprašanju, ni bi» la sklepčna, ker je ostala brez kvoruma. Zemljoradniški posl. Voja Lazič je dal novinarjem ostro izjavo, v kateri obsoja postopanje vladne večine, ki da izvaja ob« strukcijo proti rešitvi skrajno škandalozne* ga vprašanja odkupa agrarne reforme v Dalmaciji Dr Angjelinovič in ostali demokratski poslanci so protestirali, da radikali s kle* rikalci preprečajo seje tega odbora in za* pretili, da bodo izvajali jvosledice, ako bi tudi prihodnja seja ostala nesklepčna. Strojna tovarna v Zenici Praga, 22. oktobra h. Jugosilovenis.ka vlada Je po tukajMijlilh vesteh pretoimila pogajanja s Kruip-pom ter se pričela pogajatii s Skodovimi t o varna mii elede s.t.rome tovarne v Zemnci ki neka>te-rriih diru-jfib podijeitij v Srbinri. Stroji im o«sta.le na-praive za te tovarne so bile dobavljene iz nem-skiih reparacij. Ponarejene volilne kroglice Sarajevo. 22. oktobra n. Včeraj je v tukajšnji jaivnostii zbudila senzacijo aretacija sluge sre-skega poglavarstiva Jova Stajica. Bilo m« je poverjeno, da preštele in pripravi za posamezna volišča kroglice za občinske vrni" t ve 2S. t. m Stoii č sn' ie neikai teh kroglic priflasitil in j»b kazal po mestni. Bil ie aretiran im ie bila pri njemu izvršena tudii hišna preiskava, vendar pa niso našli novih kroglic. girr- _ 1 .-'_-- . - - Bmssamsa — msam spoda Savčiča svoj poseben aranžman s hegemonističnimii vlastodržci! Otvoritev novega zasedanja Narodne skupščine znači potenciranje nasilniške-ga sistema in v oolni meri opravičuje izjavo voditeljev KDK da je treba borbo proti hegemoniji nadaljevati do kraia in do zadniega diha. ker se država drugače neminovno žene v propast. Včeraj je 50.000 Hrvatov in Srbov, združenih na grandiioznem zboru KDK v Sisku. oosvedoeiio odušev'jeno v^ogo in odločnost naroda izvo;evati zmago nro-ti sistemu, ki mu je ubijanje in uničevanje »plodno delo*. tan Matijevič moral oditi na drugi svet zato, da ne bi bili drugi k temu primo-rani... Omenjajo se celo imena nekaterih politikov. Oblasti molče, toda glavni obtoženec Dimič zelo mnogo govori. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavil svojemu odvetniku, da bodo prišli po njegovem procesu na obtožno klop tudi njegovi sedanji obtožitelji in da bo to proces, ki bo zainteresiral vso svetovno iavnost. Zanimivo je. da prihajajo v Novi Sad v zvezi s to zadevo mnogi Beograjčani, ugledne in vplivne osebnosti. Pred demisijo zagrebškega župana Zagreb, 23. okt. n. Za jutri se pričakuje ostavka župana Heinzla. Veliki župan je podpisal odlok v zadevi klavniške afere, s katerim je odobril sklepe, sprejete v klav« ničnem odboru mestnega občinskega sveta Kdo so najresnejši kandidati za bodočega žu-pana, še ni znano. Omenjajo se bančni ravnatelj Hrustič. prof dr. Srkulj, novinar Persič in trgovec Krčelič. Pravočasno preprečena intriga Zagreb, 22. okt. č. V krogih, ki iz Za= greba vodijo akcijo socijalnega bojkota, se je razširila vest, da je najemnik znane zagrebške restavracije »Lovački rog«, go* spod Tonejc, klerikalec in da je treba ta lokal zato bojkotirati. Tekom današnjega dne pa je bilo proverjeno, da je ta vest docela neosnovana in da g. Tonejc nika* kor ni pristaš sedanje politike SLS, še manj pa kleroradikalnega režima. Zato sta se nocoj podala v «Lovački rog» oba predsednika KDK, dr. Maček in Svetozar Pri* bioevič, v spremstvu večjega števila narod* nih poslancev koalicije. Tu so bili predmet splošne pažnje, a lokal se je na vest o teh gostih namah do poslednjega kotička napolnil. Tako je bila pravočasno prepreče* na velika škoda, ki bi jo bil lahko utrpel slovenski rojak vsled zahrbtnega klerikal* nega podtikanja. Novi odbor JNS Zagreb, 22. oktobra, č. Novi odbor .Tuposlov. nogometnega saveza, ki je bil izvoljen v nedeljo, je sestavljen nastopno: Predsednik dr. A. Pandakovic; podpredsednik inž Kodžič. dr. Pa j nič, J. Krčelič; tajnika dr. Ri-boli in Brcič; blagajnika ZangJ in Ferič; odborniki Ciganovič. Dubravfiič, KureliS, Snn-kovič, Grubešič, dr. Plese, Jirasek, Segedm-ski (Subotica), Betetto (Ljubljana), dr. Kar-ner (Osijek), Neuschul (Sarajevo) in inž. Debrič (Split). Eksplozija granate pri Gorici Gorica, 22. oktobra g. Pri železniškem prehodu v bližini St. Petra so se igrali trije dečki z granato. kri je nenadoma eksplodirala. Eden izmed dečkov Je bi* takoj mrtev, druga dna.dionia odipotovaJ v inozemstvo. Ne-kaiteiri so šinili vestd, da je odpotoval! zaradi tega. kair mu baje vodstvo KDK ra dnvoliilo. da bi toid on govoril v Sisku. Iz okolice dr Trumbiča pa se zatrjuje, da je odšel na zdravljenje na Dunaj, dočim se na drugi strani zopet govori, da je njegovo potovanje političnega značaja in da potuje v Park, Rim in London. zagrabil vihar pri Heyshamu na poti :» Belfasta parnik Duke of Argyll s tako silo, da ga je vrgel ob skale in težko poškodo« val. Parnik Vera, ki je plul iz Southamp« tona v Jersey, se je moral ves dan boriti z viharjem in je prispel na cilj 24 ut pre« pozno. Na krovn parnika je bilo 112 pot« nikov. Parnik je bil zelo poškodovan m vihar je prelomil jambor in brzojavni drog Na vse krajih SouthwalIesa so bile velike povodnji. Na več krajih je bila železniška zveza prekinjena. Pri Holyheadn je zagra* bil vihar, ki je drvel s hitrostjo 91 milj na uro dve osebi in jih ubil. Nesreča na lovu Koprivnica, 22. oktobra £. Včeraj se Je nahajal na svojem lovišču v Koprivnici na lovn bivši pomočnik železniškega direktorja v Zagrebu Ivan Fratiič-Požežanmn. Nenadoma se k zakaddl v njegovega psa neki tud pes. Pramič Je hote! pregnati tutega psa s puškinim kopitom, pri tem pa je zadeil s cevjo ob štor nekega drevesa, tako de se je puška sprožila in mu razstrelila levo roko. Težko ranjeni Franič Je bil z brzo-vtakom še is-ti večer pripeljan v Zagreb, fcjer leži na kliniki. Rana ie težkega značaja, I Klerikalno nasilje v oblastni sknpscmi Po vzoru starega kranjskega deželnega zbora in beograjskega parlamenta. - Izključitev posl. Zupančiča. -Eksodus celokupne opozicije r LJubljana, 22. oktobra. Danes Je ljubljanska oblastna skupščina cačela zopet zasedati in sicer v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Predsednik dr. Natlačen je otvoril današnjo IX. redno sejo nekoliko po 10. uri dopoldne, ugotovil sklepčnost ter imenoval za zapisnikarja Majeršiča in Peterima. Naznanil je, da je posl. Mohorič opravičil svojo odsotnost, ker je radi trgovskih pogajanj s češkoslovaško republiko službeno zadržan. Obenem je sporočil, da je bil z »akonom od 20. maja 1928, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« 16 Junija 1928, okraj Kastav izločen od ljubljanske oblasti ter pripojen primorsko-krajiški oblasti; zato je kastavski pislanec Širola prenehal biti član ljubljanske oblastne skupščine ter je postal član primorsko - krajiške skupščine. Takoj nato Je predsednik dr. Natlačen hotel preiti na predsedstveno poročilo. Poslanec ing. Zupančič je proti temu protestiral, češ, da mora skupščini po paragrafu 22. poslovnika prej naznaniti bistvo in vsebino došlih predlogov Ln vlog. Predsednik dr. Natlačen je odvrnil, da je na dnevnem red-u predsedstveno poročilo in da bo šele za njim poročal o predlogih. Poslancu ing. Zupančiču je rezko odvrnil; Vi nimate besede! Predsedstveno poročilo Nato Je predsedink poročal, da je imel oblastni odbor v tekočem letu meseca marca 25 sej. Obširno je nadalje v, poidrugournem govoru opisal poslovanje oblastnega odbora ter je med drugim tudj poročal, da je uvedel oblastni odbor v organistovski šoli tečaj za občinske tajnike, ki ga vodijo konceptnj uradniki oblastnega odbora. Tečaj se je uvedel v organistovski šoli predvsem za to, ker orga-nisti zaradi svojih skromnih plač iščejo drugod zaslužka, zlasti v občinskih tajništvih Oblastna trošarina Je prinesla od 1. februarja do 30. septembra t. L 16,245.125.93 dinarjev, dočim so bili dohodkj prelimini-rani za celo leto samo na 13,968.888 Din. Davek na potrošnjo premoga je bil v isti dobi prinesel 737.685.68 Din, taksa na motorna vozila 367.241.50 Din, plesne takse 395 325 Din Davek na obisk nočnih lokalov Je prinesel 125.687.75 Din, svojega namena pa ni dosegel, ker se v nekaterih lokalih točijo alkoholne pijače za zaprtimi vrati. Gledališke takse so prinesle 62.218 Din, kinotakse Pa 302.130.90 Din. Ves oblastni denar je naložen v Kranjski hranilnici. Oblastna finančna uprava je že izdelala predlog proračuna za leto 1929, ki bo predložen na tretjem rednem zasedanju skupščine in sicer dne 5. novembra. Predlogi Nato je predsednik dr. Natlačen poročal, da predlaga oblastni odbor v naknadno odobritev skupščini začasno uredbo o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev, nadalje naredbo, da se občina Struge izloči iz območja cest cestnega okrajnega odbora v Ribnici ter pridruži cestnemu okrajnemu odboru v Velikih Laščah. Oblastni odbor Je predložil tudi načrte uredbe o požarno policijskem redu in gasilstvu y ljubljanski oblasti izvzemši mesto Ljubljana, o preustroju okrajnih za-stopov in odborov v ljubljanski oblasti in o okrožnih babicah v samoupravni službi ljubljanske oblasti. P>sl. Novak je vložil interpelacijo na velikega župana radi težkoč, ki jih povzro« čajo aadzorni organi pri izdajanju živin« skih potnih listov. Poslanec Siter in tovariši sc vložili predtog v zadevi ustavi anja obratovanja v premogovnikih zaradi pomanjkanja vagonov. Vse te premoge in m« terpelacije je odkazal predsednik pristoj« nim odsekom, oziroma velikemu županu v na daljno poslovanje. Klerikalci se boje debate o umoru v Narodni skupščini. Predsednik dr. Natlačen je nato kratko naznanil, da so poslanci dr. Puc, ing. Zupančič, Siter in tovariši vložili predlog, naj oblastna skupščina obsodi umor narodnih poslancev dne 20. junija v Narodni skupščini. Predlog je takoj odkazal odseku. Ing. Zupančič: cPrečitajte ga!> Posl. Tavčar: «V predsedstvenem poročilu ste šli preko dogodkov v Beogradu.* Dr. Natlačen: Ing. Zupančič: cUgotavljam, da je predsednik vedoma kršil poslovnik, ker ni čital predloga, kljub temu. da smo ga pravočasno opozorili Če nočete čltati predloga in obžalovati umora, smatram, da se večina solidarizira z beograjskimi Puniše Račiči.« Pri tej izjavi je večina povzročila straho vit hrup. Posl. Mazovee: Seja Je bila prekinjena ob 11.54 In se je nadaljevala ob 12.04. Prepir med poslanci večine ln opozicijo se je nadaljeval tudi med odmorom. Klerikalci so predvsem atakirali poslanca ing. Zupančiča in Bukovca. Izključitev inž. Zupančiča Ko je predsednik dr. Natlačen zopet dvoril sejo, je izjavil: cUgotavljam, da je zagrešil poslanec ing. Zupančič skrajno težak postopek zoper poslovnik v smislu § 65., ker se je namreč pregrešil zoper parlamentarno dostojnost in kruto žalil to skupščino, odnosno veliko večino te skupščine in predsednika s tem, da je izrekel obdolžitev, da se večina 6odalizira (Poslanec Zupančič: Vzkliki iz večine: Eksodus opozicije Posl. dr. Puc: »Mislim, da se ne smemo prenagliti (burni ugovori od strani večine) Poponoma jasno |e, da se mora o takem predlogu razpravljati, drugače nas lahko brez vsake obrambe vedno pomečete ven, kadar hočete.» Posl. Mazovee: cSaj to tudi s&služi*a'> Posl. dr. Pucel) tn dr. AdlešiC: »Prekliči-te, ne nadaljujemo seje. dokler ne prekli-čete.< Predsednik dr. Natlačen Je nato odredil glasovanje z besedami: cKdor je za moj predlog, naj izvoli obsedeti!) Večina je nato sprejela* predlog, da se po. s'anee ing. Zupančič izključi od ouaili sej. Posl. dr Puv je nato vstal in zaklical: bos le tako kršili poslovnik, mi odhajamo.* Opozicija je nato sapustila dvorano med psovaiijcm večine. Po odhodu opozicije Je predsednik zaključil sejo in sklical prihodnjo za petek ob 9 dopoldne. «Strašna» resolucija Predlog resolucije poslancev dr. Dinka Puca, ing. Zupančiča, Sitarja in tovarišev o umoru narodnih poslancev 20. junija v Beogradu, ki ga predsednik dr. Natlačen ni hotel prečitati na seji, se glasi: •Ljubljanska oblastna skupščina obsoja težki, krvavi zločin, ki se je dogodil 20. junija v Narodni skupščini v Beogradu, katerega smrtne žrtv.e so bili narodni poslanci dr. Gjuro Basariček, Pavle Radič in sam predsednik Stjepan Radič kot voditelj in učitelj hrvatskega naroda. Težko ranjena pa sta bila poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja. Ljubljanska oblastna skupščina globoko obžaluje mrtve in ranjene žrtve tega očitno organiziranega in pripravljenega brezvestnega zločina. Veletragičen dogodek, ki se je odigral na skupščinskih tleh, nima primera v zgodovini parlamentarizma in je globoko pretresel, razburil in užalostil vse sloje našega naroda. Oskrunjen, osramočen za vedno ni s tem činom le beograjski par. lament, ampak omadeževan in ponižan je tudi ugled celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v svetu. Iskreno želimo, da bi prelita mučeniška kri odličnega voditelja in genija vseh Hrvatov utrla pot k sanaciji nevzdržnih razmer v državi, da bi sklesala končno pot pravici, poštenju in enakopravnosti. Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani odločno apelira na vse merodajne či-nitelje. da daje čimpreje polno zadoščenje kruto žaljenemu hrvatskem« narodu in sprejmejo enodušne narodove zahteve po svobodni Hrvatski v svobodni naši skupni državi. Slovenci, zastopani po svojih poslancih v ljubljanski oblastni skupščini, izražajo s tega mesta svoje odkritosrčne globoke bratske simpatije do Hrvatov ter Izjavlja-Jo. da jih bodo verno, zvesto in bratsko podpirali v pošteni borbi za pravico, svobodo in enakopravnosti SOIetnica Vekoslava Spinčiča Zagreb, 22. otobra. r. Popularni znanstvenik in velezaslužni istrski narodni borec prof. Vekoslav Spinčič bo jutri praznoval 80-letnico rojstva. Proslava tega častitega živ Ijenskega jubileja se bo na željo sivolasega jubilanta zaradi njegovega šibkega zdrav stvenega stanja vršila na najekromnejša na Čin v ožjem krogu njegovih domaČih. * življenje, Jubilanta Spinčiča Je zgodovina neumornega znanstvenega dela in slavnega, žilavega udejstvovanja za gospodarski in na-cijonalni proepeh jubilantovih rojakov v tuž-ni Istri ,kateri je posvečal vse svoje velike sposobnosti in vso svojo plemenito Uube-zen, kakor jo le more sin izkazovati materi. Porojen 23. oktobra 1848 v kraju njegovega imena, v Spinčičih (Kastav) je ljudsko šolo obiskoval v Kastvu, hrvatsko gimnazijo na Reki, tri letnike bogoslovja je študiral v Gorici, četrti letnik pa v Trstu. Za duhovnika je bil posvečen 23. decembra 1971. Na univerzah v Pragi in Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis ter se 1. decembra 1875 vzposobil v Pragi za profesorja na srednjih šolah. Službujoč v domovini, jje takoj začel delovati za napredek in pravice svojih ožjih rojakov. V ogorčeno strankarsko politiko se ni spuščal ter je večinoma stal ob strani, čeprav je bilo njegovo politično delo zelo intenzivno, zlasti na polju narodne orosvete. Kako veliko zaupanje si je pridobil s svojim delom, svedoči dejstvo, da je bil dolga leta poslanec v deželnem in dunaj« skem državnem zboru, kjer si je pridobil ugled v širokem krogu parlamentarcev. Po prevratu je bil še član narodnega predstav« ništva v Beogradu, nakar se je umaknil v zatišje, da v Zagrebu v miru in žalovanju za nepozabno Istro preživi leta, ki so mu še namenjena. Neštetim društvom, nacijonalnim in kul« turnim, je jubilant dolgoleten član, skoro ni večjega kraja v Hrvatskem Primorju in Istri, ki bi ne bil čestitemu dušnemu pa« stirju svojega rodu izkazal zahvale z ime« novanjem za častnega občana. Med nje« govimi novejšimi deli ohranijo neminovno vrednost njegove «Ortice hrvatske književ« ne kulture v lstri» (1906), o njegovem ve« Iikem delovanju oa vsebuje primerne epi-se in hvalo spominska knjiga, ki je bila izdana 1908. povodom Spinčičeve 601etnice Današnji dan bo družil vse nacionaliste v eni sami želji, da nam ostane jubilant ohranjen do skrajnih mej človeškega živ« Ijenja. Jugoslovenska vojaška delegacija v Pragi praga, 22. oktobra, h. Jutri prisjKj v Prago jugoslovenska vojaška delegacija, ki se udeleži slavnosti desetletnega jubileja obstoja republike, in sicer poveljnik generalnega štaba general Pešič, njegov namestnik general Kalafatovič, admiral Wickerhaaser in polkovnik general, štaba Zivkovič. l)e-putacija vrača obisk generala Syrovega o priliki spominske slavnosti na zmago pi i Ceru ter bo poglobila prijateljske odnošajp, ki so se v zadnjih letih razvili med obema armadama. Ameriški kapital na Kitajskem Newyork, 22. oktobra, g. Kako- poročajo, je kitajska vlada imenovala skupino ameriških 'ndvisirjalcev in bankirjev v so?vet za obnovo Kitajske. Med njimi so med drugimi znani ?me-'.ški Dawesov stroko/ujak H'»ven Young, llerry Ford in znani washiactonski bankir JJcptr. Ford je izjavil, da se ni obveščen o tem "-."Stnerj imenovanju, vendar je red priprav''en sodelovati pri osOn kitajskega obnovitvenega praMema. Angleška Bela knjiga London, 22. oktobra s. Reuiterjev urad poroča, da bo BeLa knjiga o amgleško-trancosikem predlogu za razorožitev, ki bo nocotf objavljena. Jasno dokazala, da so biilia vsa podtiika.vanja o zajključitrvii nekalke politične antante ali ta/jme pogodbe med obema državama neosnovatia. Atentat na newyorškega guvernerja Newyork, 32. ofetoora (be.) Na poti yl AIbany v Chicago so neznanci streljali na posebni vlak, v katerem se }e voziti guverneir Smisli, ki je ostal nepoškodov ao. Žrtve gradbene katastrofe v Franciji Pariz, 22. oktobra s. Včeraj so pni reševanju na podrti stavbi v Vtncemiesti odikopailli še tri trupla, tako da je število smrtnih žrtev narastGo oa 19. Dela na kraju katastrofe so billa sedaj ustavljena,. Pisatelj Sudermann izven nevarnosti Berlin, 22. oktobra g. Herman Sudermairon bo polagoma okrevali. Boknik je duševno živahen, vendar bo ostal še nekaij časa v sanaiboriju. Dosmrtna renta Nikolaju Nikolajeviču Varšava, 22. oktobra s. Tukaj izhajajoče gla-sio rusikiih emigrantov poroča, da so se vlade Francije, Anglije, Bel«i'je in Italije siporazuoneie, da bodo zagotovile bivšemu vrhovnemu poveljniku ruske armade veKkemu knezu Nikolaju Nikolajeviču dosmrtno rento, ker živi v težkih gmotnih prfflikah. Veilškii knez biva sedaj v Franciji. Konec stavke v Lodzu Lodz, 22. ofktofara (be.) Skupina delegatov teriostilhrih delavskih oirzamzactf le sklenila, da se proCme v torefk zopet z delom. S češkoslovaških visokih šol Praga, 22. oktobra d. Prosvetni minister ie hnenoval v prva funkcijski dobi do konca študijskega let« 1928-29 za predsednika kura torija svobodne šote političnih znanosti profesorja trgovske visoke Sole dir. V. Dvorskega, za člana z* dr. S Hoffcnana in dr. Fr. HaveJko, oba rs prosvetnega ministrstva. — Vlada je pripra/v-IJema ugoditi želji Slovako-v tn je Izdelate za-bonski predi)oz o osnovanju tehniške visoke Sole v Košicah. V začetku bo ta visoka šola obsegala one faikuMete, ki so za slovaške razmere najnujnejše in najpotrebnejše. — B v angelska teološka akademija augsbuirške konfesrje v Bratislavi i/t bo spremenila r v&eučiliško fakulteto. < Silen vtis mogočne manifestacije v Sisku Resen opomin nepregledne množice 50.000 Srbov -in Hrvatov hegemonističnim vlastodržcem. - Zagrebški in beograjski odmevi Zagreb, 22. oktobra, r. Šele danes je mogoče oceniti mogočnost zgodovinske skupščine, ki se je včeraj vršila na ogromnem sejmišču v Sisku. Vsi časopisni poročevalci soglašajo v oceni, da je skupščini prisostvovalo do 50.000 ljudi. To je število, ki uvršča skupščino v Sisku med najveličastnejše in najmogočnejše politične manifestacije nele v Jugoslaviji, temveč sploh v vsej Evropi. Skupščina je bila tem bolj impozantna, ker so ji v bratski slogi prisostvovali i Hrvati i Srbi. ka so solidarno manifestirali za veliike ideje ravnopravnosti vsestranske politične svobode. Beograjski novinarji so našteli skoro pol tisoča hrvatskih in srbskih zastav. Legije kmečkega prebivalstva v najpestrejših narodnih nošah pa se sploh niso dale pregledati. Pogled z govorniške tribune je bil impozanten in ostane nepozaben. Treba je človeku, da gre na Hrvatsko, da vidi ves dirindaj, da od blizu opazuje te hrvatske kmečke obraze, to meščanstvo, da potem govori o narodnem navdušenju, o veri, ki premaga vse zapreke in ki ji neizbežno mora zasijati zora svetle, srečnejše prihodnosti. Ta vtis so odnesli vsi prisotni, v tem smislu pišejo med vrsticami tudi beograjski listi. Od vseh strani so se valile nedogled-ne povorke z zastavami, pevska društva so prepevala narodne pesmi, živo-pestre zastave pa so se vile v izredno toplem, jesenskem solncu. Mnoge srbske zastave so imele napise v latinici: «Slava Stjepanu Radiču», a mnoge hrvatske v cirilici: «2ivio Svetozar Pribičevič ...» (Obširnejše poročilo o veličastnem zboru v Sisku in o govorih dr. Mačka in Svetozarja Pribičeviča ie priobčil že «Ponedeljek».) Beograd, 22. oktobra r. Veličastvena manifestacija KDK v Sisku je izzvala v Beogradu nenavadno globok vtis. Listi objavljajo o shodu obširna poročila in zlasti podčrtavajo ogromno udeležbo na shodu. Po cenitvah beograjskih listov, ki potekajo oči vi dno Iz policijskih službenih poročil vladi, se je udeležilo shoda 35.000 ljudi. To je sicer mnogo prenizško cenjeno, vendar pa pomeni za Beograd tako ogromno maso, kakor je nihče izmed hegemonistov ni pričakoval. Najbolj pa peče beograjske kroge ogromna udeležba Srbov na tem shodu, kar priča o globoki slogi in solidarnosti prečanskih Srbov in Hrvatov. »Politika« to še posebej podčrtava in naglaša, da je to najvažnejše. Pred osnovanjem KDK pač ni bilo niti misliti na to. da bi se znašli Srbi in Hrvati na skupnem shodu, ne da bi prišlo do incidentov. »In ti ljudje«, piše »Politika«, «ki se pred enim letom niso mogli sestati ni-ti v kavarni niti na cerkvenih slavnostih, ne da bi prišlo do incidentov, skopajo danes roko v roki, Hrvati navdušeno poslušajo Pribičeviča, Srbi pa ploskajo dr. Mačku«. Silno porazno so vplivale na režimske kroge izjave, ki sta jih podala v svojih govorih dr. Maček in Pribičevič. V vladnih krogih povdarjajo, da je situacija po »jugoslovenski Albi Juliji«, kakor nazivajo beograjski listi shod KDK v Sisku, še bolj zaostrena in da so govori, ki so bili izrečeni na tem shodu, naravnost revolucijonarni. Odločnost. s katero sta oba voditelja KDK v svojih govorih zavrnila vse javne in prikrite ponudbe hegemonistov, je izzvala zlasti v ožjih vladnih krogih največjo nervoznost. Ni namreč ostalo neopaženo, da so režimski krogi skušali zadnje dni vplivati na razpoloženje v KDK, da bi omilili izjave govornikov na ogromnem shodu, ki bo kot mogočen memento še dolgo odmeval ne samo sirom vse države, marveč tudi po vsem inozemstvu. Beograd je moral sedaj Sipoznati, da so ostali vsi ti poskusi brez uspeha. odobravanjem. Medtem pa se uvidev-nejši grof KaroIyi že pogaja z dr. Kra-marem in s češkoslovaškim narodnim svetom... Na Nemškem skuša novi kancelar princ Maks Badenski ozdraviti nevzdržne razmere s predlogom o izpre-memibi ustave in upravnega sistema. Pozen po siku s na predvečer popolnega poraza in razkroja države! «A kaj Zgodovinski dogodki pred desetimi ieti Zagreb na čelu jugoslovenskega gibanja. — Kranjski deželni odbor priznava Narodno Vece. — Smešni sklepi spodnješta- jerskih nemškutarjev. — Madžarske sanje o Dalmaciji Vodstvo jugoslovenske narodne politike na ozemlju avstro-ogrsKe monarhije je prevzej beli Zagreb. Naiodno Vece, zborujoče v palači hrvatskega sabora, je postalo najvišji oblastni organ bodoče Jugoslavije, ki vstaja iz raznih jugoslovensikrh pokrajin ob napredujočem razpadu stare državne sile. Narodno Vece je srce vsega naroda, zagrebško prebivalstvo pa tvori hrbtenico revolucionarnega gibanja ter s svojim živim vzgledom budi vse dele svobodne domovine k živahnejšemu udejstvovanju. Ob manifestacijah, ki so se vršile zadnje dni po zagrebških ulicah in ki so dosegle vrhunec 22. oktobra, je pozdravil podpredsednik Narodnega Veča poslanec Svetozar Pribičevič manifestante s sledečimi besedami: «Lepo je živeti dandanes. Rušijo se okovi, ki so nas vezali doslej. Naš narod vstaja v novo življenje. Dosti dolgo smo čakali tega dneva, ko nas višja sila kliče na delo za popolno svobodo. Od tega dne dalje hočemo biti gospodarji v svoji hiši. hočemo samostojnost in ne priznavamo več nobene tuje nadv!ade.» Tisočglave množice so v navdušenju pritrjevale ognjevitim besedam svojega voditelja, nato pa se razdelile v skupine, da poneso radostno vest v vse dele mesta. Za Zagrebom so priredila enake manifestacije druga hrvatska mesta. V Ljubljani se je izvršila ta dan važna odločitev deželnega odbora. Vodstvo deželne uprave se je v ce!oti pridružilo proglasu Narodnega Veča o samostojnosti jugoslovenskih dežel in izjavilo, da se ne smatra več kompetentnim opravljati političnih poslov. Kot svojo edino nalogo smatra le, da upravlja deželno imetje in da pripravi izročitev svojih agend zakoniti jugoslovenski oblasti. Kot zastopniki prejšnjega režima odstopajo s svojih mest deželni odborniki: dr. Susteršič, dr. Pegan in dr. Lampe. Vodstvo poslov pa prevzame namestnik deželnega glavarja dr. Triller. Dunajski parlament še vedno razpravlja o razdelitvi Avstrije na federativne narodne edinice, slovanski poslanci se za to prizadevanj ne zmenijo, ve-doč. da neka silnejša moč pripravlja radikalnejšo delitev monarhije. Pač pa zahtevajo, da se slovanski polki nemudoma nameste na domača tla. madžarski in nemški pa naj zapuste slovanske kraje. Celjski iti mariborski mestni očetje objavljajo svoje sklepe, da ne dovoljujejo slovenske samostojne države, ker bi bila s tem ogrožena eksistenčna možnost spodnještajerskega Nemštva. Sklepi rode samo pomPovalen nasmeh na Hcih vseh. ki jih čitajo. in kolo usode gre neusmiljeno preko smešne zahteve reneeratov s s^venskimf imeni. Madžarski ministrski predsednik We-ckerle velikodušno dovoljuje uiedjn:enje Jugoslovenov na ozemliu ogrske krone, povda^ntoč. da bo Oorslka s tem pridobila Dalmaciio. ki neizpodbitno spada Madžarski. Kar pa se tiče češkoslovaškega vorašania. to za Weck*rleia sploh ne obstoja. Ta izva?anja. ki kažejo oholost in nepoznavanje položaia. aprejme vladna večina z emfatičnim Madžarsko kraljevsko vprašanje Budimpešta, 22. okt. s. Poročevalec Reggela» je vprašal grofa Apponvja, meni o govorici, da namerava grof Bethlen rešiti kraljevsko vprašanje tako, da bo v kratkem posadil nadvojvodo Albrehta na prestol. Apportyi je odgovoril energično. no raz kraljevo glavo, bi to popolnoma razumel, o članu kraljeve rodbine pa si te» ga ne moremo misliti. O kraljevskem vpra* šanju sem govoril tudi z grofom Bethle« nom in ne morem misliti, da bi on ne bil odkritosrčen. Če bi tega ne verjel, bi bil že davno prekinil vse zveze in bi tudi sa« mo po sebi umevno ne bil prevzel zastopstva v Ženevi.» Izgredi proti židovskim akademikom na Madžarskem Budimpešta, 22. okt. s. V zvezi * de« monstracijami na univerzi je izdalo danes vodstvo državne zveze madžarskih visoko« šolskih slušateljev proglas, v katerem po« živa slušatelje, naj opuste vsakovrstne po< ulične manifestacije in izgrede, ki jih vod« stvo zveze najostrejše obsoja. Budimpešta, 22. okt. s. Listi poročajo h Debrecina, da so bili danes na tamošnji uni verzi židovski dijaki prisiljeni zapustiti poslooje, ker so jih nacionalistični dijaki prepodili in pretepli. Budimpešta, 21 okt. s. Za tehnično vi* soko šolo so bile danes za nedoločen čas zatvorjene tudi narodno gospodarska fa« kulteta univerze in visoka šola za umet« nost in obrt. Tehnična visoka šok je bila zatvorjena, ker so dopoldne krščansko so« cijalni dijaki napadli in s palicami do kr« pretepli nekega židovskega slušatelja. vi Poljedelska visoka šola je bila zatvorjena, ker je ravnateljstvo izvedelo, da se pri« pravljajo protižidovske demonstracije. Do šestih zvečer ni prišlo nikjer do incidenta. Krvnika Mausnerja zadela kap Sarajevo, 22. okt. n. Včeraj popoldne J» nenadoma umrl edini krvnik v naši državi. Florijan Mausner. Popoldne je posetil svo« jega brata, ki je konjač. Ko je sedel pri njem za mizo. ga je zadela kap in je bil takoj mrtev. Poklicani zdravniki so mogli ugotoviti samo še njegovo smrt. Mausner je bil rojen v Varaždinu ter je bil 65 let star. Baš to jesen ga je čakala obila žetev, ker se ima 15. novembra v Zagrebu izvršiti justifikacija sedmih članov znane razboj« niške tolpe Milana Prpica malega. Predsednik grške zbornice Atene, 22. oktobra (be.) Zbornica je izvolita za svojega predsednika Zirimohosa. Hmeljski trg 2atec, 22. oktobra h. Tendenca mirna. Nakupi so se nad&ljevailL Cene nespremenjene 1700 do 2100 Kč, za pmvovTStoo Mago trdne. i Kraji in ljudje Botanik Martin Cilenšek -80 letnik Kakor je Erjavec seznanil Slovence po /vojem velikem delu »Domače in tuje živali« z živalstvom, tako je vrata v spoznavanje rastlinstva odprl njegov sošolec Ivan Tušek, vel.ko knjigo o »Naših škodljivih rastlinah« pa je našemu narodu položil na mizo še'e Martin Cilonšek. Erjavec in Tušek sta le po 14 in 13 let starejša od današnjega jubilanta, vendar je Tušek že 51 let v grobu. Erjavec pa tudi že let. Zato se bodo danes rnnoei začini:H, ia je naš veliki učenjak še med živimi, ob- enem pa se razveselili, da vedno delavnemu slovenskemu znanstveniku lahko čestitajo in mu izrazijo priznanje ter zahvalo za njegovo veliko delo. Mož je redki slovenski učenjak, ki je vse svoie znanje im 7.možnosti posvetil svojemu narodu in ni iskal slave v tujini, kjer bi je bil vedno lahko dosegel. Ljubezen do prirode ima Cilenšek v krvi, saj je Slovenec in ni skoro naroda, ki bi tako globoko cboudoval stvarstvo in bil tako ponosen na lepoto svoje domov ne, kakor smo prav mi. Kje poizma preprosti narod redke rastline in se ponaša z njimi, : akor se naš kmet polivaili z blagajko in drugimi posebnostmi svoje oko'ice. Kakor vse nas. je tudi malega Cilenška uvedla njegova mati v čudovito kraljestvo naše flore. Tam v Gotovljah v prelepi Savinjski dolini, kjer je bi! danes pred 80. leti jubilant rojen, je bistrega dečka vodila mati po polju in gozdovih ter strme-emu razkazovala vse lepote cvetlic in vso mogočnost drevja. Vsako bilko je poznala in jo imenovala, zato pa noben drugi bo-t;mčk ne pozna toliko različnih imen iz vseh krajev domovine za vsako rastlino kakor Cilenšek. Kar so naši protestantski pisatelji za našo književnost, to sta Tušek in Clenšek za slovensko botaniko. Seveda jo Scopoli in Hacqtiet ter dolga vrsta domačih in tujih strokovnjakov že do najmanjših razlik opisali prefcogato floro slovenske zemlje, ali po ogromni večini v tujem jeziku, ali pa nj h de!a niso bila namenjena za najširše plasti ljudstva. Naša dva znanstvenika oa sta položila temelj, ki se bo na njem dvignila slovenska veda o rastlinstvu. Nadarjeni deček je hodil 2 leti v šolo v Žalcu, a v 3. razred je mora! že v Celje, kjer je 1. 1871. tudi dovršil gimnazijo, pri-rodoslovne nauke pa je študiral na filozofski fakulteti v Gadcu. Za suplanta je bil 187S./76. na ljubljanski realki, ipotem je moral 9 let poučevati kot prefesor na realki v gornjeStaijerskem Leobnu. Šele leta 1886. je zamenjal svoje službeno mesto s svojim prijateljem Julijem Giovvackim, tud X X K K Velenapeto! Senzacionalno! Velečilm krvave ruske revolucije TERO V gJavmi vlogi kot rusfoi seljak i Lon Cnaney x X I X X X X Boji med rdečo in belo gardo. Lepa grofica ogrožena po boljševikih. — Strast bedaka. Ljubarv dveh mladiih src. Predstave ob 4., 146., Y-2%. in 9. url. Telef. 2124. ELITNI KINO MATICA X X X X slovenskim botanikom, ter se lahko vrnil v svqj dragij Slovenski Štajer na gimnazijo v Ptuju, kjer je poučeval vse do svoje upokojitve 1. 1905. Od tedaj pa živi v krogu svode družine in vnukov ter pravnukov spokojno življenje učenjaka v Celju ob svojih knjigah in rokopisih Te izpopolnjuje in upamo, da nas obdaruje tudi še s svojimi monumentalnima »Koristnimi rastlinama«, da bomo imeli opisano vso našo floro. Erjavec in urednik dr. Sket sta ga pripravila, da je začel za »Kres« pisati popularne članke iz botanike. Nikdar ni bil suhoparen in vedno je znal združiti znanstveno temeljitost s poetičnimi opisi. Gla-ser mu v svoji »Zgodovini slovenskega slovstva« n' mogel napraviti večjega po-klona in ga sijatjnejše odlikovati, kakor z ugotovitvijo, da so Cilenškova dela izborilo uravnana za preprosti narod, da knjigo z velikim pridom čita naš kmet in da je Cilenšek vreden naslednik Erjavčev. Sivolasi jubilant je tudi naš najplodo-vitejši pisatelj-botainik. Prvo svode delo o faraimin ferah in koralah je v nemškem jeziku objavil v letnem poročilu leobenske gimnazije že 1. 1879.. potem oa sledi dolga vrsta samih slovenskih razprav: Nekoliko o naših družnih rastlinah, Snettjivost žita, Kavovec in njega pk>d, RJavost žita, O rastlinskem oprašeniu, Kako se pripravlja rastlinam podstava, O razširjanju rastlinskih plodov in semen, Oblikoslovne črtice o listu kaličnic, Šparga ali beluš. Ledeni les, Omela, Vrbe in vrboreja, Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov, Družne rastline. Največje njegovo delo so pa »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«, kj jih je Mohorjeva družba pošiljala med narod od 1. 1892.—1896. Tudi z geologijo nas je seznanil s spi«; Kakšnih odnošajev nahajamo na Slov. Štajer ju glede zemlje in njen h prebivalcev. Premogova tvorba vobče, posebej pa nje izob.azba na Slov. Štajerju, Geološke razmere župnije staro-trike, Granitna miza. Posebno lepi in zanimivo pisani so člank »Kaj pripovedujejo ob Ložnici«, kjer ie zbral narodne pripovedke, bajke in šege, ter njegovi prirodo-slovni spisi v potopisih: Na Plaču, Izlet na Konjiško goro. S Ptuja na Rogaško goro, Dva dni na Pohorju, Od Drave do Dravi-nije. Napisal je tudi mnogo izvrstnih poljubnih člankov gospodarske vsebine. Častitljivo glavo slovenskega učenjaka naj ovijejo s hvaležnostjo naroda poviti venci najpestrejšega cvetja v jeseni! Zagonetka življenja in smrti pravnika Cirila Hristovica Mladi akademik je v Beogradu veljal za premožnega kavalirja. - Rodbinske in politične zveze. - Nove ugotovitve v dvojni preiskavi. - Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne Baograd 22. oktobra Novica o umoru C rila Hristovica je posebno zaprepastila vse dijaštvo beograjske univerze, kjer ie bil Hristovič splošno poznan. Navadno se ie predstavljal kot Kiril Hristov Cupuševič. Še pred nekaj dnevi je Hristovič redno prihajal na univerzo, kjer je z vso pažnjo zasledoval jesenske izpite, ker bi bil sam moral polagati drugi izpit dne 26 t. m. Prvi izpit je lani položil z odličnim uspehom, a tudi tokrat je bil pripravljen in popolnoma prepričan, da bo dobro odrezal. Na dan pred svojim izginotjem je obiskal neko svoio kolegico in jo prosil za par skript, zatrjujoč, da že komaj čaka, da se otrese nadležnega izpita in da bo lahko svobodno zaživel. Razkošno življenje v Beogradu Razen njegovega talenta so beograjski študenti občudovali njegovo nenavadno eleganco, smatrajoč ga za najpremožnejše-ga d:jaka na beograjski univerzi. Vedno se je nosil po poslednji modi in je ceio večkrat dnevno menjal obleke, ki si jih .ie dal krojiti v prvih beograjskih salonih. Vedno je nosil svilene srajce in sleherni dan drugo kravato Skoro vsak teden se je njegova garderoba povečala za eno novo obleko. Pa tudi sicer ni štedil z denarjem. Skoro vsako noč ga je bilo videti v raznih nočnih lokalih in varijetejih, kjer je bil splošno na glasu kot premožen kavalir. Njegovi tovariši, ki so poznali način njegovega življenja, so se čudili, kako vendarle s svojim talentom zmaguje študije. Večkrat so se med seboj radovedno razgo-varjali, odkod Hristoviču toliki tisočaki, s katerimi je imel denarnico vedno dobro založeno. Čeprav ga naravnost nihče o tem ni vprašal, je Hristovič sam nekoč pripovedoval takole: Hristovič o sebi in družini — Rodil sem se v Sofiji. Moj oče je bil po vojni uibit, mati pa živi v Radovištu v Južni Srbiji na veleposestvu, ki ga upravlja brat. Dva strica se nahajata v ječi zaradi zvez z makedonstvujuščimi, dočiim je brat jugoslovenski nacionalist. Mesečno m; pošilja obvezne prispevke. Sam se vsako leto podam domov za mesec dni, da nadzorujem veliko produkcijo opija . . . Še nedavno je Hristovič pripovedoval tovarišem, da je letos dva meseca bival na Bledu in v Rogaški Slatini, ter je omenjal, da mu je brat obljubil 50.000 nagrade, ako položi izpit im nadalje ostane v Beogradu. Bila .ie namreč Cirilova edina želja, da takoj po izpitu odide na Dunaj ali v Pariz, da bi se mogel po želji naužiti mladosti. Sam je neprestano zatrjeval, da za politiko nima smisla pač pa se je njegov brat bal, da bi Ciril utegnil v inozemstvu pasti v mreže organov bugaraške politike, ki so ga poznali kot dobro situiranega potomca ugledne južno-srbske obitelji. 2e parkrat je zaradi tega prišlo med Cirilom in njegovim bratom do konflikta, ker mu je slednji branil nabavljanje potnega lista za inozemstvo. Beg iz neplačanega stanovanja Zadnja dva meseca je Ciril Hristovič stanoval v Knez Miletini ulici 3 pri vdovi Bondi in je plačeval za opremljeno sobo z zajtrkom mesečno 1700 Din. Ko se je 1. t. m. gospodinja začudila, zakaj ravno ta mesec ne mara redno plačati najemnine, se je izgovarjal na vse mogoče načine. Teden dni ga je gospodinja sama terjala, a v nočj med 8. in 9. t. m. je Hristovič na lepem pobral svoje stvari in se ni več pojavil v stanovanju, zaradi česar je bila vdova prisiljena, da je terjatev prijavila poiiciji. Zaslišana zdaj po umoru o načinu življenja CirJa Hristovica je vdova Bondi med drugim izpovedala: — Vedela sem, da stvar ne bo dobro končala. Ostal mi je dolžan skoro 2.000 Din, pa jih ni maral plačati, dasi je vedno razpolagal s tisočaki. Bil je strašno raztresen in neuravnotežen mladenič. Ponoči je redno prihajal okrog 2. domov, navadno nekoliko pijan in v družbi nekih problematičnih tipov. Podnevi je često sedel zamišljen in je pisal odgovore na neka pisma, ki jih je sprejemal iz inozsmstva. Onega dne, preden je pobegnil, je na moje po-" novno trkanje odvrni: »Pustite me, gospa, plačal bi vam tudi 20.000 Din. ne pa malenkostnih dveh tisočakov. A vidite, da sem v skrbeh in da moramo ta danar, ki ga premorem, porabiti za druge stvari, ki so važnejše kakor najemnina.« Podatki beograjske policije Mars kaj bi se še dalo pisati o življenju pokojnega Cirila Hristovica, toda beograjski listi so prepričani, da se bo o vsej zadevi čez par dni lahko obširneje razpravljalo. Zaenkrat samo zatrjuje »Vreme«, da je beograjska policija pribavila podatke, da je Ciril Hristovič vzdrževal zveze z makedonskim komitejem, da pa ni hotel delovati po dobljenih instrukojah in je odrekel izvrševanje nekaterih zapovedi. Zato so člani komiteja revoltirani izvabili Hristovica na sestanek na Jesenicah pod pretvezo, da mu "bodo sporočene važne zadeve. Policija domneva, da ie Hristovič v četrtek odpotoval iz Beograda, ker so ga tovariši prejšnji dan še v deli na univerzi. Baje se je v Zaig.ebu seznanil z nekim prijateljem, ki ga je spremljal do Ljubljane, kjer je Hristoviča sprejel nepoznani tretji, ki ga je končno ustrelil. Jesenice, 22. oktobra Nedeljska preiskava o umoru pravnika Ciriila Hristoviča iz Radovišta je v glavnem stremela za tem. da oiim točneje do-žene sledove za morilcem. Detektiv Podobnik s policijskim psom se je v spremstvu orožniške patrulje Podal na kraj zločina, kamor jih je peljal pes. sledeč po poti, po kateri je zločinec vlekel mrtvo truplo. Od jase, kjer se je izvršil umor in je pastiirica v srboto zjutraj našla športno čepico in palico umorjenega, pa je pes krenil na.zaj proti Savi in čez cesto do proge, ki vodi proti Kranjski gori, ter sledil Kulturni pregled Ljubljanska drama. Začetek ob 8. zvečer. Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: (Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski>. B. Četrtek. 25.: cNoblova nagrada,. C. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27.: . A. Nedelja, 28 ob 3 popoldne: cMadame But-terfly». Izven Narodno gledališče v Mariboru Začetek ob 8. zvečer. Torek, 21: Therese Raquin». Naslovno ulogo igra gdč. Kraljeva, glavno moško vlogo pa g. Grom, dalje nastopijo ga. Bukšekova, gdč. Savino-va in gg. Rado Zeleznik, P. in J. Kovic. Re-žira J. Kovič. Opozarjamo na koncert slavnega češkega čelista Casparja Cassadoa. ki se bo vršil v peteik, dne 26. t. m. v ljubljanski unionski dvorani. Vsi največji svetovni časopisi in njihovi kritiki so polni hvale o umetniški igri in interpretaciji odličnega umetnika. Ne morejo prehvalili čistote. moči in miline tona, ki ga izvaja na svojem kraljevskem instrumentu. Program je izredno bogat ter bo nudil v vsakem pogledu dovolj umetniškega užitka. Cassado koncertira tudi v Mariboru in sicer v četrtek, dne 25. t. m. Na klavirju ga spremlja ga. Berta Jahn-Beer z Dunaja. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Položaj čeških pisateljev, ki se je z osvobojenjem znatno izboljšal, karakterizira ne baš osameli primer občine Sobotka, ki se je odločila, da izda na lastne stroške zbrane spise svojega' rojaka dramatika Fr. V. Jeržbka. Književno-munkaini natečaj prosvetnega ministrstva. Umetnost, oddelek prosvetnega ministrstva .je pravkar razpisal književno - muzikalni natečaj z naslednjimi pog-v ji: povest (ali roman) 8000 Din, dramsko delo 8000 Din, simfonična skladba 8000 Din. Sprejemajo se samo še neobjavljena dela. Ciani žirije so: Veljko Petrovič. Milan Pre-dič in dr. Vinko Vitezičča za literarna; Pet^r Krstič, Ivan Brezovšek in Juro Tkalčič za muzikalna dela. Schaik v češki filharmoniji. Sloveči dirigent dunajske drživne opere Frank Schaik je v soboto dirigiral II. reprezeuta-cijski koncert Češke filharmonije. Slavko Savinšek .Milica, otrok bolesti'. To povest, obsegajočo 118 strani male 8°, je izdal mladi pisatelj v samozaložbi Opisuje usodo revne delavske deklice, ki se trdo bori z življenjem, dokler ji usoda ne pomori z-adiijih upov in jo izroči zgodnji smrti. Povest se čita gladko in mikavno. Nova knjiga Karla Oapka. V založbi Aventinuma v Pragi bo izšli nova zbirka novel Karla Capka z naslovom »Zgodbe iz žepa«. Velik uspeh Mannovega »Zauberbcr-gac. V Fischerjevi založbi bo izšla v kratkem 100. naklada znanega romana Thomasa Manna »Zauberberg«. Nov tednik v Zagrebu. V redakciji znanega pesnika Ljube Wiesnera bo začel izhajati v Zagrebu ilustriran zabavni tednik >Ilustrovani tjednik«. Blokova cDvanajstorica* r slovenščini V bližnjem času bo izšel v knjižni izdaji prevod sloveče ruske revolucijske pesnitve , dela Aleksandra Bloka. Pesnitev je ponašil Mile Klopčič in je bila natisnjena v (Ljubljanskem Zvonu«. Uv k! knjižni izdaji je napisal mladi pisatelj Brat-ko' Kreft. par kilometrov ofo tiru proti Dovjem. Vse kaiže, da je skušal zločinec pobegniti v Italijo, kar pa se mu zaradi dobro zastražene meje ni posrečilo. Danes Je bila patrulja jeseniških orožnikov ves dan na poizvedovanju, da dožene, če niso kje opazili sumljivca, ki bi skušal prekoračiti mejo proti Italiji, kamor vodi sled za zločincem. Kako je bil Hristovič umorjen Iz sodno-zdravniške preiskave je dogna-no, da je dobil Hristovič najprej bodljaje z nožem v hrbet, ki pa so le lažjega značaja. En sunek je komaij dobro prerezal obleko., Sunki izvirajo očividno od navadnega močnega žepnega noža. Domnevno je morilec namenoma izzval spor. tekom katerega je zadal Hristoviču bodljaje. Da sta se glasno prerekala in je Hristovič klical na pomoč, je baje slišal neki posestnik v bližini ki ie tudi čul dva zaporedna strela Zdravniška komisija le pri raztelesenju trupla dognala, da je umorjeni dobil za bodljaji z nožem najprej streri v prša. ki je prodrl pljuča in jetra in je projektil izstopil na hrbtu pod lopatico. Morilec je moral torej streljat-- z viška ali pa na ležečega Hristoviča. Ze ta rana je bila smrtonosna. Vendar je morilec cddal na Hristoviča, ki je po Prvem strelu najbrž še kazal znake življenja ali Pa celo zavpil na pomoč, še en strel v levo sence in je kro-glla prodrla glavo v premi črti, tako da je izstopila na desnem sencu. Ko so za sodno-zdravniški pregled na jeseniški mrtvašnici Hristoviča slekli, je padla od njega krogla, ki ie probila pljuča in jetra ter obtičala pod obleko. Krogla je kalibra 7 mm iz avtomatične pištole sistema Browning. Nepojasnjen odhod s kolodvora Glede dopotovanja sumljive trojice je preiskava dognala tele podrobnosti: Imenovani Boškovič. ki ie potoval z regularnim potnim listom, se je le slučaino vozil v družbi ostale dvojice. Na jeseniškem kolodvoru ni nihče posvečal Hristoviču in spremljevalcu nikake pažnie. Oddala tudi nista vozovnic vratarju pri izihodu, kar znači, da nista Izstopla skozi kolodvorska vrata. Domnevno sta šla po progi ali pa sta izšla za kolodvorsko postajo, kar sta lahko storila, ker se ograja pri kolodvoru baš popravlja. Skozi restavracijo Pa nista šla, ker bi ju moralo številno osobje opaziti. Iz Hristovičeve listnice Pri Hristoviču so med drugimi stvarmi našli tudi blok za menzo »narodne gostio-nice kod Cike«, Beograd, Ljubina 6/a. Iz vsega bloka pa je odtrganih le par kuponov. Našla se je tudi vizitka na iime The-dy Rijanov ali RijanoT, pod katero je tiskano v latinici: »Principi: di Skuilptur Trappe »Jupiter«, kar pa je prečrtano z vijoličastim svinčnikom. Bržčas je to viizhka kakšne artistke iz varijetetfa. tiskana v beograjska nemščini. Nadalie je tu legitimacija beograjske ' univerae, zadnjikrat potnjena od pravne fakultete za ndntfS letni semester 1928. Lz prijave glede bivanja v Beograd«, ki se je tudi našla prt njem ki Je potrjena z dnem 9. t. m., sledi, da je Hristov č prijavil beograjski policiji svoje bivanje, ko je ponoči nenadoma zapustil stanovanje pri vdova Bondi. Našli sta se tudi dve objavi za potovanje dijakov. Ena od 31. maja 1. 1927. za progio Beograd—Štip, druga pa za šolsko leto 1928/29, izdana 18. oktobra t. L za potovanje Beograd—Zagreb—Ljubljana. Na zadnji strani prve objave se za 5udo nahaja tudi žig jeseniške postaje z dne 1. avgusta 1927, kar svedoči, da je bil že Lani na Jesenicah odnosno na Bledu, kamor je baje prihajal na letovišče. Poleg denaria so v listnici našli tud! vstopnico za mat nejo Avto-kluba, fotografijo, ki predstavlja starejšo Žensko v juž-nosrbski noši, morda mater, poleg nje pa mlajše, moderno napravljeno dekle, morda sestro. Nadalje so našli ključ za komplicirano ključavnico, glavnik in ščetko za zobe, kar pa je bilo še nedotaknjeno in je oboje kupil Hristovič v bazarju S. Konig v Zagrebu. I1ica 20., kar dokazuje reklamni listek te tvrdke, na katerem tudi stoj; račun 38 Din. Dokaz, da se je Hristovič vsaij nekaj ur mudil v Zagrdbu. Iz doplačane vozovnice, ki je bila izdana v vlaku in bi jo bil moral Hristovič oddati vratarju na Jesenicah, je razvidno, da se je vozil v II. razredu. Morda bo politično ozadje umora pojasnilo pismo, ki so ga tudi našli pri njem. Bilo je oddano v Sofiji 2. septembra lani in podpisano od neke Marinke. V njem ie par mest, ki dajo slutiti o umorjenčevih političnih zvezah. Pogreb Včeraj popoldne ob 5. so pokopali Hristoviča na jeseniškem pokopališču. V ta namen je prispel iz Ljubljane prota g. Jankovič. Kljub temu, da pogitb ni bil pravočasno objavljen, je prisostvovalo pogrebu veliko štev lo Jeseničanov, na katere je pravoslavni obred napravil globok vtis. Hristoviča so položili v preprosto črno krsto in ga pokopali na prostoru za dru-goverce. Na Prihod pokojnikovih svojcev najbrže niso čakali zaradi tega, ker je Mo truplo secrano in je bilo že v staniu razkrajanja. Danes dopoldne je iz Radovišta brzojavno prosil za informacije sresko poglavarstvo v Radovljici umor j en'ev brat. ki je podpisan kot Metod Hristič. Verjetno je, da bo te dni tudi «am prispel na Jesenice. Umor tvori še vedno predmet najživah-nejšiih komentarjev ne samo na Jesenicah, marveč po vsej Gorenjski. Da sočustvuje vse prebivalstvo z umorjencem, je pokazala številna udeležba pri pogrebu, kjer so nekatere ženske celo glasno jokale. Včeraj se je raznesla po Jeseničan vest, da je Hristovič z morilcem posetll po prihodu neko restavracijo in kavarno, kar pa se je izkazalo kot netočno. Umor vzbuja zanimanje tudi v inozemstvu in se redakcije, posebno avstrijskih listov, neprestano tele-fonično obračajo na Jesenice glede informacij o umoru in poteku preiskave. Požigi na Gorenjskem in straženje brez orožja Lesce, 22. oktobra. «Jutro» je prineslo poročilo o novem po* žigu v Lescah, kjer je ogenj upepelil go* spodarsko poslopje uglednega posestnika Jožeta Valanta. Skoda je ogromna. Le skrajnemu naporu gasilcev, med katerimi Ako je velik denar na razpolago r času gospodarske in politične krize za proslave, ki jim v ostalem ne oporekamo, ga mora biti nekaj tudi za čuvanje ljudskih domov. Žalostno je pač, da moramo to povdarjati napram notranjemu ministru in m in is t r» Prizorišče zločina požigalcev na Gorenjskem: uničeno veliko gospodarsko poslopje posestnika Valanta v Lescah so pni bili na mestu iz Hlebec, se je po« srečilo preprečiti katastrofo, ki je groziJa polovici vasi Požar je podal strašen do» kar, da zločinska roka, ki povzroča požige, še vedno noče mirovati, marveč hoee na zimo »praviti čim več posestnikov na beraško palico. Na predlog, ki sem ga pred tedni v lož« pri sreskem poglavarstvu v Radovljici za zaščito kmečkih domov, je izšla okrožni« ca pod št. 595/28 z dne 9. t. m., namenje* na vsem županstvom. Sreski poglavar spo= roča, da imajo pravico do orožja le oni, ki premorejo orožni list in da smejo orožje rabiti le v primeru kakega na< pada, odnosmo v silobranu. Čudim se od« loku, ki med drugim povdarja: «Brezpo» gojno nedopustno je streljati na bežeče ljudi ali na take, ki bi se klicu «stoj!» ne odzvali*. Kako naj se tedaj zaščitimo pred požb galcem, ki je z dosedanjimi požigi dokazal neverjetno spretnost, saj ga ni mogoče za* sačiti pri zločinu in ga tudi oblasti ne mo* rejo iz tak niti. Gorenjski kmetovalci žive v neprestanem strahu in morejo svoja do* movja zastražiti le z orožjem. Ni pa mo* goče, da bi stražili samo gospodarji, ki po navadi edini premorejo orožni list. Ali naj torej člani družin, ki se ponoči kljub utru* jenosti izpostavljajo straženju, varujejo domove praznih rok in čakajo. jih kak zločinec še pobije in nato neovirano po>* begne?! Straženje mora biti strogo m bo uspeš* no le z orožjem. Obvesti pa naj se prebi* valstvo, da se bo takoj odzvalo klicu «stoj». Kdor pa je sumljivec in bo bežal, naj ga ustavi strel orožja. Oblasti same bi pač bile dolžne, da s ponočnimi stražami, ki bi jim pripadala nagrada, zaščitio pre* bivalstvo. Izgovor, da ni denarja, ne drži. skemu predsedniku, ki }e Slovenec. Mimogrede naj odgovorim še «Sloven« cu»: Prinesel je poročilo o blejskem poža* ru pred 14 dnevi s sramotno opazko, da jo čudno, zakaj gori Le pri pristaših SLS. Lah« ko bi si bil prihranil to brezprimerno hi« navščrno. Ce pa -je radoveden, kakšen je bil učinek te opazke med gorenjskim pre« bivalstvom, naj samo blagovoli vprašati svoje dosedanje pristaše. — Ivan Ažman. Velik vlom v Stopičah Novo mesto, 22. oktobra. V noči od sobote na nedeljo so vlomili neznani vlomilci v trgovino in gostilno g. Mihe Žagarja v Stopičah in odnesli pre* cejšnjo zalogo tobaka in špecerije. Vlo« milci so morali biti o domačih razmerah dobro poučeni, ker se jim je vlom gladko posrečil kljub temu, da se nahajajo ▼ istem poslopju stanovanjski prostori Ža« garjeve družine. Ker preiskava še ni kon« čana, se še ne ve točno, koliko znaša ško« da. Po dosedanjih cenitvah utegne doseči vsoto več desettisoč dinarjev. V kako zagonetnih okoliščinah je bil iiv vršen vlom, je razvidno iz tega, da je za« prosil oškodovani g. Žagar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v svrho zasledo* vanja policijskega psa. Preiskavo vrši orož« niška postaja iz Vin je vasi, ki je oddaljena. 11 km od Novega mesta. Ponovno se ču« jejo pritožbe o pomanjkljivosti varnostne službe. Na Gorjancih, kjer se zlasti jeseni in pozimi klatijo razni kriminalni tipi, ki pribeže v tamošnje gozdove z Dolenjske in Hrvatske, imamo samo eno orožniško postajo, ki je pač preslabotna, da bi vzdr« ževala javno varnost na tako obsežnem terenu. Domače vesti * Kralj na Kajmakčalanu. Kakor smo že poročali, je kralj iz Topole odpotoval v Južno Srbijo ter je v soboto prispel v Bi-tolj, kjer pa se ni mudil, marveč se je takoj podal v kapelo na Kajmakčalanu. S Kaj-makčalana se je vrnil v Bač, znan kraj na solunski fronti, pozneje pa v Bitolj, ker ga je meščanstvo navdušeno pozdravilo ter izobesilo zastave na hišah. * Z ljubljanske univerze. Slušatelj filozofije na ljubljanski univerzi g. Milan Z i e g 1 e r je minuli teden napravil z odliko diplomski izpit iz matematike, opisne geometrije in fizike, čestitamol * Novi rektor zagrebške univerze. V soboto popoldne je vseučiliščni svet zagrebške univerze izvolil profesorja na tehnični fakulteti dr. Josipa Belobrka za rektorja hrvatske univerze namesto nedavno umrlega dr. Ernesta Milerja. * Šolske vesti. Diplomski izpit na višji pedagoški šoli v Beogradu so napravili naslednji slušatelji . Slovenci: Ljubomir Go-rup, strokovni učitelj v Slovenski Bistrici; Josip Štancar, strokovni učitelj v Ljutomeru, Simon Dobernik, strokovni učitelj v Dolnji Lendavi; Edvard Vončina, strokovni učitelj v Trbovljah; Vida Pogačnik, strokovna učiteljica v Ljutomeru; Mara Zelez-nov, strokovna učiteljica v Tržiču; Ivan Zeleznov, strokovni učitelj v Tržiču ter šolski sestri Irena Verce in s. Donatila. * Napredovanje učiteljev. Izšel je ukaz o napredovanju 54 učiteljev in učiteljic v ljubljanski in mariborski oblasti. Večinoma je napredovala v 3. in 4. skupino II. kategorije. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učitelj Filip Podgornik v Dramljah skupno z ženo Marijo in maloletnimi otroci, učiteljica Marija Petrič v Slivnici, trgovka Ljudmila Herman v Kaplji in učiteljica Justina Suša v Goričici. * Zakon o pomoči siromašnih krajev. V soboto se je v Beogradu vršila seja ministrov iz gospodarskih resorov, katere so se udeležili ministri za promet, za šume in rudnike, za narodno zdravje, za socijalno politiko, za kmetijstvo in za gradbe. Na seji so razpravljali o načrtu zakona o pomoči siromašnih krajev. Načrt bodo sestavili ministri za promet, za socijalno politiko ter za šume in rudnike. Načrt bo vseboval načela, po katerih se bo vršilo delovanje za prehrano pasivnih krajev. * Pristašem SDS v mariborski oblasti. Pozivamo vas, da se v nedeljo 28. t. m. v čim večjem številu udeležimo tudi iz naših severnejših krajev mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, Konjic in drugod velikega zbora KDK v Celju, ki bo ob 15. v Celjskem domu. Kdor more, naj se pelje v Celje že z vlakom, ki odhaja iz Maribofa*ob pol 10. dopoldne; Komur pa to ni mogoče, pa vsaj s popoldanskim osebnim ali brzim vlakom. Ker bo zborovanje, na katerem bosta govorila zlasti oba predsednika gg. Pribičevič in dr. Maček, itak trajalo najmanj dve uri, bodo tudi oni, ki pridejo s popoldanskimi vlaki, še deležni znatnega dela zborovanja. Na svidenje 28. t. m. v Celju! — Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast. * Vsem zaupnikom KDK v srezlh Celje, GornJIgrad, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Laško in Brežice. Manife-stacijski zbor KDK v Celju 28. t. m. mora biti impozantna manifestacija pristašev obeh koaliranih strank. Zaupniki naj storijo svojo dolžnost in izvršijo v zadnjem tednu najširšo agitacijo za udeležbo na shodu. Železniške zveze v Celje in nazaj so naugodnejše. Iz bližnjih krajev naj pridejo zborovalci kolikor mogoče z vozovi. Zbor se bo otvoril točno ob pol 3. uri popoldne. * Ameriški izletniki na povratku. Jutri popoldne se bo vkrcalo v Le Havre na gla-soviti brzoparnik »Pariš«, last francoske linije, 36 ameriških Slovencev, ki so v soboto zvečer odpotovali iz Ljubljane. Med njimi se je odpeljal naš zavedni ameriški rojak Luka Ermenc z družino iz Ljubnega na Štajerskem ter večje število Domžalča-nov in Domžalk, ki so preživele poletje pri svojcih v stari domovini. Ameriškim rojakom srečno pot in ponovno svidenje! * Smrtna kosa. Na Gomilskem Je umrl nenadne smrti v 45. letu starosti g. Mihael Fonda, gostilničar in posestnik. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. — Na Dunaju je umrl K. Zdovc, uradnik tvrdke Rakusch v Celju. Pokojnik je nevarno zbolel na ledvicah in je odšel iskat zdravja v Gradec in potem na Dunaj, kjer je nenadoma preminul. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Plaz na železniško progo. V šumskem podjetju »Croatia« pri Tuzli je bila zgrajena ozkotirna železnica za prevoz lesa. Te dni se je velik plaz vsul na progo. Lokomotiva vlaka se je pri tem prevrnila. En zavirač je ostal na mestu mrtev, dva druga uslužbenca pa sta bila težje poškodovana. * Polom beograjske Gospodarske banke vzbuja v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Banka Je uživala veliko zaupanje. Imela je 18 milijonov dinarjev vlog ter je uživala neomejen kredit ne samo Narodne banke, marveč tudi Državne hipotekame banke. Sedaj Je Narodna banka zahtevala kot jamstvo za svoi kredit rezervni fond, ki obsega 4000 obveznic vojne škode, kolektivni menični podpis članov upravnega odbora in intabulacijo na posestvo, vredno 1,700.000 Din. Hipotekama banka si le že prej zasigurala v pokritje svojega kredita V znesku 1,000.000 Din menično Ustnico 2 milijonov Din ter je sedaj kot supergarancijo zahtevala še kolektivni podpis članov uprave ter razen tega še zahteva prepoved na premoženje »Gostioničarske banke« in članov uprave. Kakor znano, je bivši direktor banke, Simič, oškodoval zavod mnogo milijonov. Banke, ki so na tem podjetju interesirane, skušajo zavod sanirati. * Zmrznila mati ln fletni otrok. V okolici sela Ritelič so našli v soboto v smrtnem objemu trupli Ivane Čurkovičeve ln njene šestletne hčerke. Nesrečno mater in njenega otroka je zalotil na potu snežni metež in ju zasul. * Konj se Je ubil v hlevu. V malem št. Juriju, ki se nahaja blizu predora med postajama Litijo in Kresnicami, se Je dogodil v noči od nedelje na ponedeljek izreden primer, da se je ubil konj prav na lepem v hlevu. Pri kmetu Pintarju imajo v hlevu 4 konje. Ponoči se je Pram naibrže preobračal, pri čemer je z zadnjimi nogami stopil preko motvoza, na katerem je bil privezan k jaslim. Ko si je hotel pomagati, je prišel z nogami pod jasli, glava pa le visela od iasli proč na napeti vrvi. To ga je gotovo dušilo Hotel se je izmotati iz neprijetnega položaja in je očividno poizkušal vstati, pri tem pa je treščil ob zid. Nesrečno ži-vinče se je borilo s smrtjo menda vso noč. Od domačih ne spi nihče v hlevu, zato niso čuli njegove obupne borbe s smrtjo. Ko ie stopil zjutraj gospodar v hlev, je našel Prama vsega krvavega z razbito glavo. Pomagati mu ni bilo možno. Nož je storil krvniški posel in ga rešil muk. * Škrlatica v Koprivnici. Kakor poročajo iz Koprivnice, se je škrlatica začela tamkaj naglo širiti. V bolnici leži že 35 bolnikov, ki jih je škrlatica položila na bolniško posteljo. V soboto so umrli trije otroci za škrlatico. v nedeljo pa 31 let stara žena Marica Janeševa. kateri je pred par dnevi umrln dete tudi na škrlaticl. RABITE TUNGSRAM Barlieve elektronke «JOK» proti kaši ju in hripavo-sti se dobi v vsaki lekarni in drogeriji * Samomor pomorskega kapetana. Kakor smo že poročali, si je v soboto v Novem Sadu končal življenje mladi pomorski kapetan Vladimir Matijevič. V nedeljo pa je poskušala izvršiti samomor njegova vdova Klementa. Zaužila je večjo dozo veronala, a zdravniki so ji rešili življenje. Vest, da je bil kapetan Matijevič v zvez! s špijonsko afero aretiranega trgovca Dimi-ča, se službeno odločno dementira. Motiv njegovega samomora ni znan. * Pomorska strojniška Šola v Bakru. Kakor naknadno javljajo iz Bakra, se projektirana pomorska strojniška šola ne bo otvorila že letos, marveč šele 1. oktobra prihodnjega leta, ker šolsko poslopje še ni dograjeno. Ukaz o ureditvi šole je že podpisan. Šolanje bo trajalo štiri leta. Po končanih študijah bodo dijaki strojniške šole popolnoma izenačeni z dijaki, ki maturira-jo na državnih pomorskih akademijah. * Mesto asistenta na zagrebški tehniki. Pri zavodu in profesorski katedri za konstrukcijo strojnih delov na tehniški fakulteti zagrebške univerze (profesor inž. Bon-celj) je izpraznjeno mesto asistenta. Prošnje naj se predlože dekanatu tehniške fakultete. * Takse za zdravljenje na medicinskih klinikah. Minister prosvete je izdal pravilnik, po katerem so za vzdrževanje bolnikov na vseh klinikah uvedeni trije razredi. Za I. razred Je določena dnevna taksa 100 Din, za II. razred 75 Din. za izredne zdravniške preglede in operacije pa iste takse, ki so veljavne za državne bolnice. Za tretji razred plačajo bolniki od 10 do 40 Din, kakor so pač njihova gmotne razmere. ITO — zobna oasta najboljša! Nizke cene ne zadostujejo, žepna ura mora biti tudi dobra. Cenik Vam pošlje brezplačno Anton Kiffmann, Maribor 36/b. * Moderna medicina se Izoglblje zdravil, tem bolj pa upošteva pravilno prehrano. Odlični zdravniki priporočajo zato redno uživanje Žike. Žika je na poseben način izdelana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živčevje in prebavilu. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni ljudje, posebno otroci, uživati vsak dan. 220 * Zdravniki za oči so se prepričali o tem, da kratkovidnost in ostale očesne bolezni povzročajo samo slabe svetiljke. Zato naj vsakdo, kdor nima električne razsvetljave, kupi svetiljko »Aladin«, katero uvaja v promet Barzel, d d., Subotica. 189 * Ciril-Metodova družba le preejla iz nabiralnikov trgovine L. Schwentner 24 Din, kavarne Zalaznik 4.20 Din, kavarne Krapš 9.25, skupaj 37.55 Din. Lepa hvala! 2049 * Vsakomur, ki potuje v Zagreb, se priporoča novootvorjena, okusno opremljena restavracija »Valjak« (štajerska vina), Ma-rovska ulica 10, v prelazu kina »Balkan«. Velika izbira najboljših štajerskih vin ter izborna kuhinja. Lastnik Gjuro Valjak, ustanovitelj mariborske Grajske keletl. 2012 * Budilke pri tvrdki F. Čuden, Prešer. nova ul. 1. 207 * Pri zaprtju, motenju prebave, neenako, mernem valovanju krvi, glavobolu, obči onemoglosti vzemi zjutraj na tešče čašo naravne grenčice »Franz Josef«. Na klinikah za notranje bolezni so preizkusili, da •e grenčica »Franz Josef« najboljše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Pletenine lastni izdeki Ca gro«. Vedno velika raznovrstna izbira - Po meri v naikraiSem času. Vsled lastne izdelave cene konkurenčne. 199 F M. ROZMAN Zldnvaka ulica itev. ?. Delali. * Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce, Krlstofič-Bučar, Stari trg. * Obleke kemično čisti, barva, pllsira in Hka tovarna Jos. Relch. * Volnene nogavice ln pletenine v veliki izbiri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v Ljubljani. 2S5 Iz LuibHane u— Československa obec v Lublanl. U priležitosti desatčho v^roči Československč Republiky pofadana bude v sobotu dne 27. t. m. o treti hodine odpoledni školni oslava s loutkovou hrou »Probuzeni« v sokolskčm dome na Taboru, v nedeli dopoledne ofici-e!ni reeepce na československčm konsula-te, ku kterč zvani jsou všichni Cechoslo-vdci, o čtvrtč hodine v restauraci Zvezda odpoledni čaj s programem. večer tčhož dne o osmč hodine v Kazine slavnostni akademie Jihoslovansko - Ceskoslovenskč Ligy v Lublani, pod protektoratem starosty mesta Lubiane dra. Puce. — Apelujeme na všechno členstvo, aby se techto oslav v plne miFe sučastnilo a potvrdilo hojnou učasti vyznam tohotoa pro nas pamatnčho dne. u— Poroka. V nedeljo 21. t. m. sta se poročila gdč. Mija P e t r i č e v a, hčerka višjega poštnega ravnatelja v pokoju, in poročnik g. Friderik pl L e m a n, adjutant 40. pp. triglavskega. Poroka se je vršila ob pol 16 uri v trnovski cerkvi. Mladi par je poročil g. kaplan Hostnik, kot priči sta bili podporočnik g. Andrej Glušič, namestnik adjutanta 40. p. p., in zdravnik dr. Jože Petrič. nevestin brat. Mlad! par le visoko počastil s svojim prihodom komandant 40. p. p. polkovnik g. Dragan Korais, ki je prispel v spremstvu svojega adjutanta podporočnika Glušiča na nevestin dom že ob 15 uri. Svatba se je vršila v krogu sorodnikov in Intimnih prijateljev, med katerimi je bi! tudi baron g. Lazarini. Bilo srečno! KINO IDEAL Višek zabave, pikantnosti in smeha je film pustolovščin v Orijentu Mornarska svatba V glavni vlogi znameniti GEORGE O* BRIEN ljubljenec kinopublike, znan iz filmov «Ob zori® in «Titanic». — Ta spored si gotovo oglejte danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Radi pikantnih scen mladim prepovedano. u— Podružnica Kola Jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter se zahvaljuje vsem cenj. darovalcem, ki so podprli s prispevki akciio bonbončkovega dne v prid revnim šolskim otrokom. Obenem se odbor podružnice iskreno zahvaljuje predavatelju, šolskemu nadzorniku g. Ivanu Gradu za tako pomenljivo predavanje o lOletnici konca svetovne vojne in osvobojenja izpod av-strijskega jarma. V imenu mladine in odbora iskrena zahvala gdčni. Marici Romanovi za tako lepo in poučljivo pripovedovanje pravljic, katero so otroci poslušali z največjim veseljem in zanimanjem Odbor. u__ prosvetni zbor Sokola I. Danes 23. t. m. ob 20. bo na Taboru prosvetni zbor, ki se ga bodo udeležili vsi člani vseh društvenih odsekov, upravnega in prosvetnega odbora ter prednjaškega zbora. Namen prosvetnega zbora je, da se aktivno članstvo razgovori o bodočem delu v prvi vrsti prosvetnega značaja, dalje pa tudi o ostalem delovanju in stremljeniu. Mnogostran-sko udejstvovanje, ki se pojavlja v vedno širši obliki med članstvom Sokola I., zahteva enotni in pregledni program za dosego dobre izvršitve in uspešnega napredka. Prosvetni zbor naj da priliko, da se vse delo spravi v sklad in v pravi tir. ker je v zimski dobi najprikladnejši čas za vsestransko udejstvovanje v vseh panogah so-kolskega dela. Glede na važnost tega zborovanja je dolžnost vseh članov odsekov in odbora, da se prosvetnega zbora polno-številno udeleže in z nasveti sodelujejo. u— Originalno dobro delo. Prejeli smo: V nedeljo 21. t. m. zvečer si v Šiški mogel videti dolgo vrsto skavtov, ki so vsi nosili v gozdu nabrana suha drva. Odložili so jih na dvorišču neke hiše. Na vprašanje, zakaj to, so odgovorili, da imajo običaj delati dobra dela vsak dan in da so zaradi tega revno družino založili z drvmi za par tednov. u— Otvoritev Javnih telefonskih govoric pri poštah Ljubljana 4 in 5. Dne 9. t. m. je bila pri pošti Ljubljana 4 (Kopitarjeva ulica), dne 10. t. m. pa pri pošti Ljubljana 5 (Zaloška cesta) otvorjena Javna telefonska govorilnica. Telefon pošte Ljubljana 4 ima št. 3395, telefon pošte Ljubljana 5 pa številko 3496 Pristojbina za triminuten pogovor iz teh govorilnic, oziroma s tema govorilnicama v krajevnem telefonskem prometu Ljubljane znaša 1 Din (brez pozivni-ce). Sedaj imajo vse pošte v LJubljani javne telefonske govorilnice, kar bo občinstvo gotovo pozdravilo. Pripravlja se otvoritev lavnih telefonskih govorilnic tudi pri poštah v najbližnji okolic! Ljubljane (Dole. nja Hrušica, Ježica, Moste pri Ljubljani in Vič). u— Koncert vokalnega kvarteta »Ljubljana« v dvorani Prosvetnega društva »Vodnik« v Zg. Šiški. Prejeli smo: V nedeljo 21. t. m. se Je vršil v Zgornji Šiški v dvorani Prosvetnega društva »Vodnik« koncert vokalnega kvarteta »Ljubljana«, ki ga poučuje g. Mirko Premelč. Na programu sta bili poleg drugih lažjih skladb tudi ne baš lahki Foersterjev »Spak« in Adamičeva »Ti in jaz«. Ti zadnji pesmici Je kvartet absoiviral skoroda brezhibno. Druge skladbe so bile lepo občuteno podane. Zelo ugaja I. tenor s svojo sijajno višino. Zdi i se, da tem 'ažje poje, čim višjo noto ima. Vsekakor zasluži mnogo pozornosti pri naši glasbeni eliti. Baritonski solo sta pela gg. Mirko Premelč In Roman Petrovčič z res lepo donečima glasovoma. Oba sta mojstra. »Fantovska«, »Oj ta soldaškl boben« in »Vinska« so se morale ponoviti na željo navdušene publike, ki ni štedila s ploskanjem. Imeli smo prav lep večer in ni nam bilo žal, da smo posetili koncert. u— Oglejte si razstavo v Jakopičevem paviljonu. Danes zadnji dan! u— Reprezentančna plesna vaja slušateljev ljubljanske univerze danes v Kazini. Začetniki točno ob pol 30. uri. Gg. oficirji vablieni. 2048 u— Policijski drobiž. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 vlom in tatvina jestvin, 1 tatvina zelnatih glav, 1 tatvina osebnega avta, 1 telesna poškodba, 3 primeri kaljenja nočnega miru, 1 primer pijanosti, 1 primer pohujšanja mladoletne deklice, 1 nezgoda, 2 prireditvi z godbo brez dovoljenja. 2 primera prekoračenja policijske ure, 7 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin. 11 prestopkov avtomobilskih predpisov in 8 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5, ln sicer: 3 zaradi javnega nasilstva, 1 zaradi pretepa in 1 zaradi tatvine. a— Prometna nezgoda. Na Celovški cesti je v nedeljo okrog 11. prišel pod voz Martina Markiča iz Vodmata Anton A. iz Trnovega s kolesom vred. Ponesrečenec se je močno pebil po vsem telesu, tako da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnico. Poleg tega je utrpel škodo tudi na kolesu ter na obleki. Nezgodo Je zakrivil Markič, ki je vozil v prehitrem tempu po levi strani ceste. u_ »Za šalo« Je kradla zelnate glave. Zasebnica Marjana D. je odšla v nedeljo popoldne v družbi svoje hčerke na izpre-hod proti Brdu. Tamkaj je na neki njivi opazila prelepe zelnate glave, ki so jo zvabile na njivo, ter jih enostavno pričela rezati in metati na kup, da jih pozneje odnese. Imela pa Je smolo, ker je v tistem tre-notku prikorakal mimo stražnik, ki je zasačil Marijano na tatinskem poslu. Zvita Marjana se je sicer izgovarjala, da Je napravila vse to v šali. kar pa ri seveda ne bo pomagalo tudi ne pred sodiščem. Večerni pouk za izvrševanje lastne garderobe bo uvedel modni atelje M. šare, Ljubljana, palača Pokojninskega zavoda, Miklošičeva - Pražakova ulica 15/111. Prijave se sprejemajo celodnevno. 12314-e —u Nočni pretepi v Vodmatu. Včeraj ponoči je prišlo v Podobnikovi gostilni v Vodmatu nenadoma do strahovitega hrušča in trušča. Gostje so se zaradi- malih medsebojnih diferenc silno razvneli, se porazdelili v več skupin in si po kratkem prerekanju skočili v lase. Med pretepači so bili tudi neki Bosanci, ki so med splošnim pretepavanjem pograbili za nože. v mete-žu napadli nedolžno žrtev uradnika A. ter mu prizadejali dva težka vbodljaja v hrbet, tako da so mu ranili tudi pljuča. Težko ranjenega A. so nemudoma odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, dočim so bili Bosanci aretirani ter prepeljani v policijske zapore. — V neki drugi gostilni v Vodmatu je bil med pretepom oklan stav-binski delavec Stanko K., katerega so morali enako težje ranjenega odpeljati v bolnico. Preiskava v zadevi obeh pretepov Je v teku ter bodo nasilneži dobili zasluženo plačilo na pristojnem mestu. u— Vlom v gostilno. V Novakov! gostilni v Mostah so včeraj zjutraj opazili, da v jedilni shrambi ni nekaj v redu. Pogrešali so več svinjskih plečet, vilk kos reber, večje število klobas, liter konjaka, večjo množino cigaret in smodk ter nekaj kovanega drobiža. Takoj so uvideli, da le opustošil shrambo nepov. nočni obiskovalec, ki je udri z dvorišča skozi okno v vinsko klet, odtam pa prišel v kuhinjo. Drzni tat se je pošteno okoristil z mesnimi drobtina-mi, se napi! vina in nemoteno odjadral v noč. Novakovi so tatvino takoi prijavili, vendar je ostala za tatom zabrisana vsaka sled. Iz Maribora a— Računovodstvu finančne delegacije. Mariborsko računovodstvo finančne delegacije je lani imelo lepo navado, da je vsak odtegljaj, ki ni bil splošnega značaja, pojasnilo vsaj na plačilnih listkih. Zadnje čase se odtegujejo posameznikom večje vsote brez navedbe vzroka. Na zadevna vprašanja finančna delegacija ne odgovarja. Ker bi vsakdo rad vede, zakaj plačuje, prosimo kompetentno oblastvo, naj opozori gospode pri računovodstvu, da pojasnijo odtegljaje, če ne drugače, vsaj na plačilnem listku. a— Smrtna nesreča na cesti. Blizu Fale se je pripetila na cesti strašna nesreča. Neki motociklist je brez lastne krivde smrtno povoziJ 5letno Anico špamerjevo in se pri tem tudi sam občutno poškodoval. Deklica se le namreč Igrala ob cestnem jarku ter planila pod motor, ko je privozll mimo. a— Plesni večer v mariborskem gledališču. Danes 23 t. m. bo priredila plesalka , Ksenija Burhauserjeva svoj plesn! večer. ; Na sporedu bodo skladbe klasičnih modernih in najmodernejših skladateljev. Opozarjamo vse prijatelje plesne in glasbene umetnosti na ta večer, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Veljajo rdeči bk>ki. a— Komercljalnl tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti, ozir. izpopolniti svoje J tigovsko znanje. Poučevali se bodo trgovski predmeti, Jeziki, stenografija in stroje- KINO „DVOR" T"-2!X Na splošno zahtevo!! ,QUO VAOIS?' FVd znamem romamo H. Sienkievicaa Enril Jannlngs Alfons Frylaad. Oba dete naenkrat I! Dve urne predstave. Nova izdajal Ob 4» 7. in 9. nri pisje. Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20. 2028 a— Nezgoda. V nedeljo se je pripetila sredj Aleksandrove ulice v Mariboru nesreča. Mestnemu avtobusu se je snelo levo kolo in se odkotaKlo proti deski, kjer je množica čitala nedeljsko »Jutro«. Kolo je zadelo nekega čitatelja in ga lažje poškodovalo. Iz Celja e— S seje celjskega okoliškega občinskega sveta. V nedeljo dopoldne se je vršila seja okoliškega občinskega sveta, ki je bila polnoštevilno obiskana Soglasno je bilo sprejeto poročilo županstva in odobren zapisnik zadnje seje. Parcele na Ježovn-kovem posestvu so se razdelile v svrho zazidavanja z majhnima stanovanjskimi hišicami. Glede ljudske kuhinje v Gaberju je bil sprejet sklep, da se stopi v stik z delavsko zbornico. Občina stoii na stališču, da mora imeti ona in Delavska zbornica izključni vpliv in vodstvo ljudske kuhinje. Nabava gramoza za nasipavanje cest se odobri. Električni vod na Polulah se podaljša, v Liscah pa se napravita dva novs cestna svetilnika. Poročilo računskih poročevalcev se odobri prot! glasovom socijalistov, ki izjavljajo, da ne glasujejo za poročilo zaradi tega, ker nimajo v odseku nobenega zastopnika. e— Pri ekspozituri borze dela v Celju v poslopju Hrvatske štedionice v Kolenčevi ulici je razglašeno, da je na razpolago pr delodajalcih raz.no delo za moške in ženske. Podrobnejše informacije daje ekspozitura. e— Poroka. Poročila sta se v nedeljo v Rimskih Toplicah gdč. Mica Borlakova. hči lesnega trgovca in posestnka v Celju, z g. inž. Pravoslavom Tomičem. Bilo srečno! e— Uršulski sejem v Celju 22. t m. je bil sicer dobro, a vendar slabše obiskar kakor prejšnja leta. Kupčija je bila še pre cej dobra, zlasti zadovoljni so bili čevljarji. Na živinski sejem je bilo prignanih 146 glav živine. Cena 7 do 9 Din kg. Voli so bili v splošnem zelo dobro pitani. Kupčija je bila srednja. Ob priliki sejma sta bi izvršeni dve tatvini: dvema žcaiskama jc neznan žepar ukradel eni 700, drugi pa 20' Din. e— Varujte se žeparjev! V soboto 20. t. m. so obiskali Celje žeparji, ki so drugače v Celju na poslu ob sejmskih dneh. Na Glavnem trgu so imeli v dopoldanskih urah precej dobro žetev. Odnesli so Amaliji Ojsterškovi 145 Di>n iz torbice, Emilij Ermanovi denarnico z 20 Din, Eliziji Ne-radovj torbico z 240 Din, Alojziji Podgor-nikovi denarnico s 30 Din in Mariji Cafu-tovi 80 Din. e— izginil brez sledu. Pred približalo tremi meseci se je priselil v Gaberje Iva-Strele, samski čevljar, ki je pred tren, tedni neznanokam itzginil. Stanoval je pr: neki Mariji Vovkovi, ki je prvotno mislila da je odšel po opravkih. Ker pa ga le iv bilo nazaj, je dala po svojem sinu odprer vrata sobice. V sobi je našel Vovk na miz dve pismi, v katerih prosi Strele neko Fa-nj Zmderjevo, naj prevzame vse njegove v sobi se nahajajoče stvari. Piše ji. da še saim ne ve, kam bo šel, in tudi ne, kdaj se bo vrnil. Njegove stvari naj spravi in smatra za svoje, dokler ji ne plača dolga, ki ga Ima pri »rj ej. Fani se je branila prevzeti omenjene s Fantje, dajmo, odpeljimo se iz mssta! . . .« Vroče glave so mu navdušeue pritrjevale in po nekaj trenutkih živahne debate je bila gostilna prazna. Nočni junaki so se odmajali čez most na Poljanski nasip, kjer so nemoteno preplezali 2 in pol metra visok zid, ki meji na dvorišče Nardinove avtomobilske delavnice. Čim so se veseljaki znašli na dvorišču, so se kakor sence splazili do delavnico, kjer so našli pod streho Nardinov osebni avto. Karel, ki je vešč ravnanja z avtom, je motor hitro spravil v obrat. Ostali pa so odprli velika dvoriščna vrata, nakar so zlezli v voz — in že je šlo v diru preko Bergan-tove ulice ter naprej v mesto. Zegnanjsko razpoložena druščina se je odpeljala v Nar-dinovem avtomobilu nazaj pred gostilno na Sv. Petra nasipu, kjer so v razbrzdani razposajenosti pričeli vabiti v avto tudi gostilničarja in natakarico Faniko. Menda pa sta ta dva sodila, da tu nekaj ne bo v redu; zato sta udeležbo pri nočni vožnji odklonila. Veseljakom se je njuna odklonitev seveda Jugo-avto<, kjer so natočili sedem litrov bencina. Nato je šlo kakor blisk v temačno noč proti Dolenjski. Pijani, kakor so bili, niso računali na eventualno nesrečo, ki jih je čakala že pod dinarskim klancem. V naj-večem diru so se zaleteli z avtomobilom v obcestni kamen ter obležali močno potoloe-ni v travi. Razbiti avto seveda ni bil več zmožen nadaljevati vožnjo, pa tudi veseljakom je prešlo vsako veselje do nadaljnih avantur. Med škripanjem z zobmi so se dvignili z raztrganimi oblekami in drugače poškodovani počasi iz trave in prahu in jo popihali z mesta nesreče v noč. Avanturisti tavajo še dane« nekje po deželi in se seveda nočejo vrniti v mesto nazaj, ker se pač dobro zavedajo, da tu preže nanje že obveščeni policisti, ki imajo nalogo navihan-cem temeljito izprašati kosmato vest ter jim skrtaČiti kosmatega mačka. jje zelo važna. Dobro merjena obleka nadkriljuje vsako konfekcijo. Zato si naročajte obleke pri A. Presker na Sv. Petra cesti, pa boste prav zadovoljni. Resolucija Korošcev Na svojem prvem sestanku, ki se je v nedeljo, dne 14. t m. po» vodom 8. obletnice plebiscita vr» šil v Celju, so nasi Korošci spre« jeli naslednjo resolucijo: Zbor slovenskih koroških emigrantov Je ob osmi obletnici plebiscita vzel v pretres sedanje brezpravno stanje koroških Slovencev vobče in osobito glede šolstva, primeriajoč razmere in pravice naše mani-šine v Avstriji z razmerami in pravicami prebivalstva nemške narodnosti v naši državi, v namenu, da se za manjšino Slovencev v Avstriji in Nemcev v Jugoslaviji doseže v obeh državah stanje, ki enakomerno ščiti kulturni in šolski naDredek obeh manjšin. Ugotovil Je pri tem, da ie na Koroškem slovenska manjšina brez šol. v katerih bi se poučevalo v materinskem ieziku. ampak se v nemških šoiah iužno od Drave rabi slovenščina deloma v orvem in drugem letu samo kot posredovalni lezik med učitelji in učenci v toliko, da se more učitelj z otroci sploh sporazumeti. Severno od Drave pa se slovenščina niti kot posredovalni jezik ne rabi Ime »utrakvistična ali dvoiezična šola«, kakor se oficijelno imenuieio šole na slovenskem Koroškem, ie nepravilno in lažnivo prikrivanje preje označenega sistema, ki namenoma in popolnoma izpodriva ma-terni slovenski iezik otrok iz vseh šol in zato tudi ni v stanu dati otrokom zadostnega znanja nemškega iezika. Zbor globoko obžaluje, da se avtotehto-nemu slovenskemu ljudstvu oošiliajo v slovenske župnije trdi Nemci - duhovniki, ki nimajo niti zmožnosti niti volie. ugoditi najnujnejšim zahtevam dušnega pastirstva med Slovenci na Koroškem, temu nasproti pa se cerkvene oblasti trdovratno branijo dovoliti povratek na Koroško slovenskim duhovnikom, ki so že bili vstoličeni na svojih župnijah in katere ie pregnal samo teror. Zbor globoko obžaluje, da avtohto-ugotavlja tudi na podlagi oficiielne statistike, da imajo Nemci v naši državi ne samo veliko število samostoinih nemšk;h vzporednic v liudskih šolah temveč tudi več samostojnih šol primerno število nemških učiteljev ter je tudi zadostno preskrbljeno za njihovo dušno oastirstvo. Zaradi tega se sicer ne odklania razgovor o reciprociteti. zahteva Da se kot pogoj tega razgovora ustvaritev enakega sta-nia na obeh straneh t. i koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov v Avstriji na eni strani in Nemcev v Jugoslaviji na drugi strani s pripombo, da se naj v nasprotnem primeru aplicirajo koroške razmere glede šolstva tudi na razmere prebivalstva nemške narodnosti v naši državi. Končno poziva zbor vlado, vse politične stranke, kakor tudi državne in oblastne poslance, na) posvečalo vprašanju slovenskih manjšin v Avstriji večlo pažnjo, kakor do sedaj. KDOR OGLAŠUJE! TA NAPiRPnilJl! VREMENSKO POROČILO Meteorološki zazvnd t Ljubljani. 22. oktobra 1928. Višina barom»t»a 308.8 tn. Kra; opazovanja Ljubi lana . Maribor . Zagreb . . Beograd . Skoplje . . Split . . . Sarajevo . Dubrovnik Solnce vzhaja ob 6.24, zahaja ob 17.5, luna vzhaja ob 14.35, zahaja ob 33.6. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.5 C, najnižja 10.4 C. nt o ti e imei veti' no Barom. Temper. in brzina « i > 4> CČ v metrih S* 7631 11 0 90 ME 1 1 761 9 15 0 SSE 1 0 762 7 12 0 85 St 1 1 764 4 140 73 ESE 0 769T 90 88 urno 0 762 7 19*0 65 ESE 3 2 hhohvioi- VrsU dež mm do /. ure 03 Za odhajajočo depresijo je pritisnil mrzli zrak od severa ter preplavil vso srednjo Evropo. prodrl tudi v balkanske dežele in silil na Sredozemsko morje ter je spričo te<:a nastala silovita burja na Jadranu in se je tudi nad Italijo temperatura izredno znižala. Že v nedeljo zjutraj se je ves srednji del Evrope nahajal pod visokim zračnim tlakom, ki je povsod povzročil zjasnitev in naklonil nekaj dni mirnega vremena. Seveda pa je mraz že prav občutno pritisnil, zakaj ne-le da smo dobili izdaten dovoz severnega zraka, tudi toplotno izžarevanje tekom n->oi že v tej letni dobi močno prevladuje nad ogrevanjem tekom dneva. Ali nad Oceanom, pri Islandiji, se ie že začetkom tedna pojlavila nova velika depresija ter se počasi pomikala proti kontinentu. Vendar pa se je visok zračni tlak trdovratno držal na jugu, depresija ga je samo odrinila proti jugu, tako da se je razprostrl tudi nad južno Evropo. Spričo tega je glavno območje depresije ostaio daleč na "e-vfru; preko nas je sicer še segel njen ogromni zračni vrtinec ter dovel topli in vlažni zrak s Sredozemskega morja v naše kraje, a ker imamo enakomerno temperaturo, se padavine še niso pojavile. V drugi polovici tedna je invazija južnega zra-ka naglo napredovala ter segla že tja v Skandinavijo in srednjo Rusijo; sprememba je znašala jx> večini 10—15 stopinj C tekom 24 ur. Dozidaj se je od a tis nt ske depresije odlepil le manjši stranski vrtinec slabega vremena ter se pognal čez Skandinavijo proti Rusiji, _ ta nam je zmedel vreme zadnja dva dneva v tednu. Glavna depresija pa se je prav počasi pomikala proti kontinentu; ker se je istočasno držal tudi maksimum zračnega tlaka nad Sredozemskim morjem, nam je ostalo še čez nedeljo toplo, dasi zelo vetrovno južno vreme. Zdi se p«, da je sedaj ugodnega ravnovesja med depresijo na severu in maksimom na jugu konec in da se nam obeta znova sprememba. Dunajska vremenska napoved za torek: Temperatura bo padla, vendar še ne bo mraza. Nebo negotovo; večinoma oblačno, morda tudi lahke padavine Spori Službeno iz JHS Redna seja upravnega odbora JHSa se bo vršila v sredo dne 24. t m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emone. Na zna« nje se vzame črtanje igralke Bože Skapin iz ISSK Maribor na odjavo kluba in veri« fikacija igralk Mice Cvetkov in Dobrile Krastek za SK Grandjanski s pravom ta« kojšnjega nastopa ter igralke Mice Spero« ve za SK Jugoslavijo s pravom nastopa na vseh tekmah dne 12. februarja 1929. Na že!jo BHPa se suspendira klub SK Sremac iz Rume zaradi neizpolnjevanja svojih ob« veznosti. Na seji z dne 16. oktobra t. I. je bilo sklenjeno, da se preloži redna glav« na skupščina na dan finalne tekme za državno prvenstvo v hazeni. — Tajnik S'' Ilirija (lahkoatletska sekcija"). Da« nes ob 18.30 sestanek v khibovem lokalu v kavarni Evrom. Na sestanku se bodo raz« delile rriznanice juniorskega mumga. Dalje se bomo raz Govorili tu glede zimskega treninga. Z ozirom na to naj se sestanka vsakdo udeleži. Smučarski kluo Ljubljana. Danes ob 18. važen sestanek vseh tekmovalcev in tekmovalk. Lokal: Kavama Emona. Rar* govor glede bodoče sezone, opreme itd. Točno in vs.. Predsednik. Gospodarstvo Resen položaj na hmeljskem tržišču v Savinjski dolini V Savinjski doM Je hmeljska kupčija več tednov popolnoma prenehala. Zastoi v kupčiji je največ povzročilo poiuanjliaiite vagonov, kajti nakupi jeni hmelj se je nakopiči v vseh razpoložljivih skladiščih, ki so bila natepana do zadnjega kotička. Odvoz se več tednov ni mogel vršiti rulti v najmanjši množini in ta zastoj v prometu je močno uplivaH tudi na trg. Hmeljarja so postajali nervozni, boječ se, da tudi letos ne bodo mogli prodati svojega h me Ha in to bodaaea hmeljarjev so inozemski na kupoval ci takoj spoznali. Uvkleij so, da bi iz tega mogli črpati masten dobiček. PričeK so pritiskati na ceno. katero so do danes tako potlačil:, da producenti oddajajo svoj hmelj za sramotno ceno od 8 Din naprej. Vsiljevanje z blagom letos nikakor ni upravičeno; Statistično je dokazano, da Je letošnji pridelek žlahtnega hmelja za celih 150.000 starih stotov manjši kakor Je bil pridelek lanskega leta Savinjski hmelj je na zunanjem tržišču zelo priljubljen in svetovno znan kot žlahten hmelj n« tretjem mestu svetovnega pridelka. Začasni zastoj kupčije je te posledica umetnega tlačetija cene in nikakor ni ietos potrebno, da naši hmeljarji svoj hmelj vsiljujejo za vsako ceno. Na žalost se pa mora tudi pribiti, da so k temu tlačen ju cen prav mnogo pripomogli tudi nekateri naši domači prekupčevalci, katerih se inozemski nakupovale! poslužujejo za posredovanje pri kupčiji To so tako zvani tekači (Unter-laufer), ki begajo naše »boge hmeljarje, češ da bo letos zopet mnogo hmelja obležalo brez vrednosti pri produ centih. To nikakor m resnično in za letos se ni bati, da naš žlahtni hmelj ne b: bilo mogoče prodati. Treba Je malo potrpeti; še nikoli ni bila vsa kupčija v 2 mesecih končana, to je bilo morda le' enkrat v 50 letih, sicer se je pa kupčija vršila, vedno po naročilih. Ako primer jamo cene žateškemu hmelju, pridemo do ugotovitve, da se plačuje češki najslabši hmelj še vedno najmanj 1700 Kč, t. j. 56 50 Din in boijše kvalitete celo še do 2200 Kč, t. j. 73 Din za 1 kg m se kljub temu predaja vrši živahno. Žateškj producent se zaveda, da je hmelj z velikim trudom in denarnimi žrtvami pridelal, in ga ne vsiljuje za vsako ceno. Razlika med žateškiin in savinjskim hmeliem je bila običajno vedno le 20 do 25% in je pri normalni kupčiji savinjski hmelj še vedno napram žateškemu vreden od 35 do 48 Din. Nizke cene so povzročili po večini le vsiljivci, tako zvani »punklarjf«, kij sploh niso hmeljarji in oddajo svoj hmelj če se jim le denar pokaže. Taki pojavi so prava ku^a za hmeljarstvo Ln za razvoj kupčije in bi bilo res treba takim ljudem hmelj odvzeti v komisijsko prodajo, da se jim vzame možnost, kvariti cene večjim producen-tom, ki pri tem trpijo občutno škodo. Hmeljarji, ki še razpolagate z hmeljem, zavedajte se, da ste za pridelani hmelj mnogo trpeli, izdclii ste mnogo denarja In zato ne polnite žepe raznim špekulantom. Ce vam kak kupec ponudi komaj 8 Din za hmelj, odprite na široko vrata in ga odstavite. S tem ne boste koristili samo se.bi, temveč tudi splošnosti. Taka kuga. ki okuži ves tržni položaj, mora izginiti. Vplivne osebe pa naj vplivajo pri malih hmeljarjih, da bodo tudi oni plačani za svo.je če ravno manjše delo Hmeljarji! Zahtevajte torej za vase delo in vaš trud tudi pršteno plačilo in ne vsiljujte hmelja za sramotne cene. —k. — Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Pogajanja glede splošnega dela bodoče češkoslovaške - jugoslovenske trgovinske pogodbe so v glavnem končana. V torek bodo pričela pogajanja glede tarifnega dela pogodbe. Zaradi te?a je šef naše delegacije r>rof. dr. Milan -Todorovič poslal vsem našim gospodarskim zbornicam brzojavne pozive, da pošljejo, če smatraj za potrebno, v Prago svoje eksperte, ki bodo lahko dajali delegaciji potrebne informacije. Kot ekspert Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je odpotoval v Prago zbornični laj-nik TOsp. Ivan Mohorič. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško bo tudi za Slovenijo velike važnosti, zlasti ker zahteva Češkoslovaška znatno znižnnie naših errin M tekstilno blago in pletenine, kar bi moglo težko prizadeti našo mlado tekstilno industrijo. Dalje sta odpotovala v Prago kot eksperta tudi tajnik Centrale industrijskih korporacij, dr. Cvetko Gregorič in tajnik beograjske Industrijske zbornice dr. Stevan Popovič. Predsednik beograjske Trgovske zbornice gosp. Milan Stanojevič je odpotoval te dni, prav tako ekspert zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. = Pred razpravo o predvojnih srbskih dolgovih pri mednarodnem razsodišču v Haagu. Kakor znano sta se naša in francoska vlada sporazumeli, da se vprašanje, kako naj naša vlada plčuje anuitete predvojnih dolgov (ali v zlatih ali pa v papirnatih frankih) predloži mednarodnemu razsoJiSeu v Haagu. Obe vladi sta razsodišču predložili svoja pravna nazirnnia In svoja stališča. Sedaj je bila naša vlada obveščena, da se bo piva razprava vršila 12 novembra t. 1. Vrednost sporne vsote znaša okrr>g 800 milijonov — po francoski tezi zlatih frankov, po naši tezi f>apirnatih frankov. Našo državo zasto-1-ala bivši belgijski minister in odvetnik v ■ l»IHHHIII>lllllllllltnll,t«ii..i«iinmni»Mlllt»llim,iHII»llllllllllillllt iP I2t 9tašajie >:c Vašega zdravnika on če Vam sigurno priporočati v slučaiu. da \nimate v Vašem stanovanju nobene električni razsvetlave, da si nabavite čimprej« ALADIN-SVETILKO ker ona prinese dnevno svetlobo v Vaše stanovanje, njena svetloba je trikrat močnejša od drugih svetilk. Pri tem ie polra vsega higijenska, je brez smuda, dima. in sa]. svetloba njena je enakomerna in stalna. Gori brez šuma in pumpati ni potrebno. Bavno v*lea tega si nabavite še danes ALADIN-Svetilko, ali pa zahtevajte brezplačni opis pri tvrdki Glavno zastopstvo ALADD1N BARZEL D. D. SUBOTICA Varujte se pred slabim imifacijant Bruslju g. Devais in beograjski vseučilišcni profesor dr. Spasojevič. = Po^oulo Uprave monnpoov. Uprava monopolov je sklenila z Anglo - International Bank Corp. v Londonu kratkoročno posojilo v višini 1.080.000 angl. funtov (300 milijonov Din). Upravni odb>r uprave monopolov je sprejel ponudbo angleške banke na svoji sobotni. 6eji, v nedeljo pa je pogodbo potrdil finančni minister. Za kakšne ?vrhe je uprava monopolov sklenila to posojilo, ni znano, tudi glede pogojev ne dobi javnost ni kakih podatkov. Uprava monopolov ie le objavila, da so pogoji ugodnejši od dosedaj sklenjenih posojil. Naša monopolska uprava je namreč že prejšnja leta sklenila slična kratkoročna posojila V poučenih krogih se zatrjuje, kakor poročajo iz Beograda, da se bo posojilo porabilo za investicije v svrho racionalizacije obrata v solarnah in za delno povračilo dolga pri finančnem ministrstvu. = Kaj je z ustanovitvijo svobodnih carinikih con v naših ltikah. Ze tri leta se naši gospodarski krogi trudijo, da bi se ustanovile svobodne carinske cone v naših lukah, predvsem na ^ušaku. Toda po ponovnih proučevanih in komisijah s strani vlade, še do lanes ni videti nikakega uspeha. Poleg leh-uične ureditve naših luk je ustnovitev takih svobodnih con za razvoj prBmeta (zlasti tranzitnega) v naših lukah rajvažnejša. Le tako se bomo lahko rešili inozemskega posredništva pri uvozu kolonii.nlnpga blaga in le tako bomo lahko pritegnili tranzitni promet preko naših luk. To so spoznale vse pomorske države. Italija je uvedla režim svobodnih carinskih con v 14 lukah. Naš generalni konzulat v Trstu je že ponovno opozoril naša oblastva na to nujno potrebo. Ker se stvar na škodo našega gospodarstva večinoma zaradi malomarnosti dalje zavlačuje je zagrebška trgovska in obrtniška zbornica ponovno poslala tozadevno spomenrco pristoinim ministrstvom. = Stanje Narodne hanke 15. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.) Aktna: kovinska podlaga 370 (— 7.8), posojila na menice 1466.2 (_ 5.8). lombard 252.5 (— 0.9), saldo razni* računov (tečajne diference deviz) 672.3 (4- 16.7); pasiva: obtok bankovcev 5744 ( — S7.3). žirovne obveznosti napram državi 291 ( + 78.5), žirovne obveznosti napram privatnim terjatvam 436.5 (+ 22.4), razne obveznosti 193.6 (_ 1.1). Devizni zaklad se ni bistveno spremenil. Zaradi povečanja ži-rovnib založb države se je obtok bankovcev zmanjšal. = Ustanovitev delniške družbe ra radio-tHefonijn v Beogradu. V petek se je v Reo-gradu vršil ustanovni občni zbor družbe »Radio:*, d. d., ki bo oddajala z beograjske radijske postaje vesti, koncerte in predav?.n;a izdajala voj list ter proizvajala in prodajala rrdijske aparate in potrebščine. Delniška glavnica bo znaša 5 milijonov Din. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27-t. m. ponudbe glede debave 109 komadov Ie-seuih ročajev za stroi.ne lopate- do 8. novembra glede dobave bakrenih ološč; do 9. no-"embra na glede dobave 15 000 kg hematit-železa. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljsni sprejema do 30. t. in. ponudbe glede dobavp 400 komadov varovalk za zavarovanje telefonskih naprav ter slede dobve 2 stružnic. (Predmetni pogoji so ua vpogled pri posameznih oddelkih.] Borze 22. oktobra. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet izredno velik. Zlasti veliko je bilo ix>vpraševanie v devizah no Curih, Dunaj, Prago in London, potreba v devizah na Newyork in Trst in deloma v devizi na Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda ponovno popustila. Pri slabem prometu se je promptna trgovala po 435 in 444. ob sklepu pa je notirala le 433 — 434; za decpmber se ie trgovala po 442- Na slabo tendenco v Voijni škodi ie vplivalo nazadovanje tega papirja njt beograjskem tržišču, kier je danes notirala Voina škoda le 429 do 430. Investicijsko ie navzlic nižjemu beograjskemu tečaju notiralo 85.25 — 86 brez zaključka. Za bančne vrednote ni bilo *k >ro nikakega zanimanja ter ie bilo zabeleženih le nekaj običajnih ziklhiokov. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Gub mannu po 200, v Slavoniji po 6.50 in v Du-brovački po 480. Trboveljska je notirala 485 do 490 brez zaključka. Devize in valute Ljubljana: Amsterdam 0-22.8275, Berlin 13.545-13.575 (13.56), Bruselj 0—7 0134. Budimpešta 0-9.0265, Curih 1094.1 - 1007.1 (1095 6). Dunai 7.9S74 - 8.0174 (8.0024). London »75 76 -276 (276.16). Newyork 56 84 — 57.04 (56 94). Pariz 0—222.37. Pra«a 168.37 - 169.17 (168 77), Trst »97.27 - 290.27 (29S.27). Zagreb. Dunaj 7.9874 — 8.0J74, Rarlin 18-545 — 13.575. Bruselj 7.8984 — 7.9284, Budimpešta 9.9125 — 9.9415. Milan 297.2 do 299.2, London 275.76 — 276.56, Newyork 50.84 — 57.04, Pariz 221.37 — 223.37. Praga 68.37 — 169.17, Curih 1094.1 __ 1097.L Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.29, London 25.19875, Newyork 519 625, Milan 27.2175, Praga 15.40, Dunaj 73.025, Budimpešta 90585 Berlin 123.75, Bruselj 72.22, Amsterlam 208.30. Varšava 58.25, Bukarešta 3.1375, Sofija 3.752o. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljkiblj. kreditna 128—0, Pra&tedion« 920—0, Kreditni zavod 175, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Kranjska industrijska 295—0, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 433 — 434 kasa 0 — 434, za oktober 433 — 434, za december 442 — 444, za februar 450 — 452, investicijsko 85.25 — 86, agrar« ne 55.5 — 56; bančne vrednote: Hrvatska 58 — 0, Poljo 173 — 18, Kreditna 85 — 86, Hipo 57.5 _ 58.5, Jugo 88 — 88-5, Ljub' ljanska kreditna 127 — 0, Narodna 7100 — 0, Praštediona 920 — 925, Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 200 — 205, Sla* veks 100 — 108, Slavonija 6 — 6.5, Dapica 145 — 154, Drava 530 — 549, Šečerana 480 — 485, Vagon 77 — 85, Split 700 — 742, Union Osijek 300 — 0, Vevče 110 — 113, Isis 22 — 28, Duhrovačka 475 — 480, Tr* boveljska 4S5 — 490, Narodna mlinska 19.5 — 0. Beograd. Vojna škoda 429 — 430, inve» sticijsko 84.5 — 85, agrarna 54 — 55. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih Tudi pretekli teden je bilo povpraševanj« na žateškem hmeljskem trgu živahnejše. Kupovalo se je na deželi, kakor tudi v 2at-cu samem. Nakupa so se udeleževale tudi nemške tvrdke. Zanimanje je bilo živahno zlasti proti koncu tedna, ko so tudi cene postale čvrstejše. Za prvovrstni žateški 50 kg, za dober srednji hmelj 1900 — 2000 limelj se je plačevalo 2000 do 2100 Kč za Kč, za srednji 1800 — j900 Kč in za slabo blago 1700 _ 1800 Kč. Po ugotovitvi žateš-ke organizacije hmeljarjem so producenti doslej) prodali 60% letošnjega pridelka. — Na nurnberškem hmeljskem Irgu je znašal pretekli teden dovoz 150 bal, predanin pa je bilo 210 bal. Tendenca je dalje zelo mirna. Cene so nekoliko popustile ter se je plačevalo za hallertauski (Siegel) prvovrstni 220 ~ 240 mark. za srednji 190 — 210 mark, za dober tržni hmelj 140 — 160 mark, »a wiir-temberški prvovrstni 200 — 220 mark, za srednji 170 — 190 mark za 50 kg. Izbrani hmelj se je plačeval nekoliko višje. Bilo je tudi dnevno nekaj prometa v tranzitnem hmeliu po 90 — i80 mark za 50 kg (24.40 — 35.30 Din za kg). = S tržišča jajc. Zaradi vedno slabejioga dovoza so se cene jajcem v zadnjem času znatneje dvignile. Na deželi se kupujejo štajerska jajca po 150 — 1.55 Din, hrvaška pa po 1.20 — 1.30 Din za komad. Štajersko blago se plačuje trenutno v Švici, fco meja po 278 — 280 frankov za zaboj od 14-10 komadov. Tudi v Nemčiji so se cene jugoslo-venskim jajcem dvignile Koncem preteklega tedna so notirala ijugoslovenska jajca v Berlinu 12% _ 13 W pf. za komad fco meja iie-ocarinieno, napram 11% — 12 pf. koncem preteklega tedna in, 11 — 11 pf. v početku oktobra. Izvoz trenutno ni znaten. V zadnjem času se živahnejše izvaža v Italijo. Ljubljanska blagovna bona. (22. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zakljufcs-nih je bilo 5 vagonov bukovih plohov. Ekse-kutivno je bilo kupljenih 1 vagon smrekovih desk, 40 in 50 mm. od vsake dimenzije polovico, 4 m dolž., od 18 cm sir. naprej, ožamanih, zdravih, suhih, I., II., fco. vagon Celje po 750. — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon moke Nudi se: pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni»: baška, 80 kg, promptna po 302.5 — 30o, za oktober po 302.5 — 805, za november po 307.5 — 810; turščica : baška, slovenska postaja, navadna tarifa po 355.5 — 310, ameriška »La Plat a", promptna, zacarinje-na, fco Ljubljana po 315.5 — 320; ječmen: baški, 70/71 g. zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač po prejemu blaga po 315 — 317*5; r ž: baška, 73 /74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po £95 — 297.50; moka : »Ogr, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; o v es : baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 295 — 300. Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice, 10 vagonov moke, 19 vagonov otrobov in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, baška potijska in sremsha 252.5 do 255; banalka 247.5 — 250. Ječmen: baški. sremski in banaSki, 65 kg 255 — 260; baški, pomladni, 68/69 kg 285—290. Ove*: baški in slavonski 250 — 252.5. T url 81-ca: baška, za deoemebr - januar 200—265; za m are - april 287.5 — 292.5; za april-maj 292.5 — 295. Moka: baška. «Og in e0gg> £57.5 _ 367 5: «2» 3^7.5 ~ 347.5; <5> 817-5 do 327.5; '6» 270 280; <7-» 250 — 280; :8» 205 — 215. Otrobi: baiki v ju tastih vreča 182.5 - 187.5; banaški 180 — 185. Iz življenja in sveta Rumena mrzlica premagana Rumena mrzlica je strašen bič tropskih dežel in divja posebno hudo v za-padini Afriki in Južni Ameriki. Domačini so že kolikor toliko utrjeni, priseljeni Evropejci pa skoraj vedno podležejo, ako se jih je prijela ta nevarna bolezen. Radi te mrzlice se ne more obnesti nikaka kolonizacija v zapadni Afriki in v Kongu, dasi so ti predeli tako bogati raznih pridelkov, da bi lahko redili najmanj desetkratno število današnjega stanovništva. Rumena mrzlica pustoši neusmiljeno te bogate in rodovitne pokrajine, ker pobere tudi skoro ves pri-rodni prirastek avtohtonega prebivalstva. V poslednjih letih je divjala ta epidemija osobito v Braziliji in ob Senegalu. Število žrtev je doseglo tako višino, da je moralo francosko ministrstvo za kolonije podvzeti vse potrebno. da vsaj zaječi ta morilni pohod za-vratne bolezni. Poslalo je v Dakar zdravniško komisijo pod načelstvom znanega specija-lista profesorja Avgusta Pettita. Komisija se je mudila v okuženih krajih pol leta. nato pa je nadaljevala svoje delo na Pasteurjevem zavodu v Parizu. Nedavno je prof. Pettit podal zdravniški akademiji poročilo o uspehih svojega dela. Trije znameniti epidemiologi Sto-kes, Noguči in Young, ki so se pečali z raziskovanjem rumene mrzlice, so se sami okužili in umrli kot žrtve poklica. Z njih smrtjo so se večinoma izgubili vsi izsledki in dognanja, posebna škoda pa je v tem. da so po smrti učenjakov poginile tudi vse opice, ki so bile cepljene z bacili rumene mrzlice v svrho opazovanja. Prof. Pettiit trdi. da so vse te opice stale oko-li pol milijona frankov. — Njegovo delo je ovirala naredba tamošnjega guvernerja, ki je prepovedal cepiti opice z bacili nevarnih bolezni, ker bi živali lahko okužile doslej nedotaknjene dele dežele. Zato so se morala raziskovanja nadaljevati v Pasteurjevem zavodu in so se za proučevanje rabile kulture rumene mrzlice, ki jih .je podaril v ta namen prof. Sel-lardo s harvardske univerze. Končno se je Pettitu posrečilo doseči učinkovit serum, ki služi tako za cepljenje samo, kakor za lečenje mrzlice. Doslej je Pa-steurjev zavod izdelal 600 steklenic seruma in ga poslal v zapadno Afriko. Ako se serum izkaže tako v praksi, kakor se je pri poskusih, potem je rumena mrzlica premagana in omogočena je kolonizacija nairodovitnejših predelov Afrike m Amerike. Zdravnik je z učenostjo zavojeval ogromne pokrajine in Jih odprl svojemu narodu. Tajna gradu Regnaholm Švedski listi poročajo, da se je posrečilo razkrinkati tajno prikazen, ki straši na gradiu Regnaholm in že tri četrt stoletja vznemirja okolišno prebivalstvo. Obiskovalci tega gradu, ki leži v bližini mesta Nonrkoeping na Švedskem, so često pripovedovali, da se jim je bil prikazal že davno umrli grajski gospod, časih, ob lepih solnčnih dnevih, se je prikazoval na nekem oknu, kamor se je solnce najbolj upiralo, obraz majorja Gy!lenkropa. ki je umrl leta 1859. Spoznali so ga sitari ljudje, ki se ga spominjajo še iz svojega detinstva. švedski učenjak doktor Mohlin se je poslužil vseh sredstev, ki jih nudi mo- derna znanost, da pride skrivnostni prikazni do dna. Uspelo mu je ugotoviti, da je bil umrlj major pohabljen in je zaradi tega celih 40 let prebil v svoji sobi, sedeč v naslanjaču ob oknu, od koder se je razgledoval po okolici. Okno, ob katerem je posedal major Ln na katerem se je pozneje prikazoval njegov obraz, je Mohlin natančno preiskal z mikroskopom in našel, da je steklo ponekod polagoma razpadlo v svoje sestavine. Ta pojav si Mohlin razlaga na ta način, da je solnčna svetloba, ki se je desetletja odbijala iz majorjevega obraza na šipe, po kemičnih vplivih počasi razjela površje stekla. Na šipah se je stvoril nekakšen fotografski kli-še in kadar se solnčni žarki na njem pravilno odbijajo, se vidi na steklu ta-jinstveni obraz umrlega. Mo-hlinove ugotovitve so v švedskem 1 tisku podnetile živahne komentarje; posebno spiritisti nočejo verjeti, da bi bilo ozadje majorieve prikazni res tako enostavno, kakor ga je prikazal Mohlin. štirimi leti so šteli po vseh dunajskih šolah 192 takšnih otrok, v lanskem šolskem letu jih je bilo 4000, a letos so presegli že 6000. Po nekih šolah je 80—100 otrok brez konfesije. Modna ženska teža V Holly\vcodu so izračunali, koliko sme tehtati sodobna lepa in sloka žena, če hoče odgovarjati zahtevam modernega časa. Filmiike zvezde so seveda najbolj kompetentne za to vprašanje, ker odgovarja njih zunanjost najbolj povprečni modi. Dr. Harry Andtr-sen, zdravnik tvrdke Metro-Gokhvin je stehtal vse lepe dame in svečano izjavil. da ne sme tuhtati mlada filmska umetnica srednje postave čez 52.25 kg. Tomu idealu se približujejo tolj ali manj vse zvezdnice. Samo nekatere, nadpovprečno visoke dame, imajo po 1 do 2 kg več. Znana Renče Adorče pa je lahka kakor »peresce«. Tehta le 48.25 kg. Štorklja kot syat Nenavaden slučaj se je pripetil te dni v neki vasi severne Češke. Dva mlada človeka bi se morala poročiti. Vsa vas je bila praznično okrašena, od blizu in od daleč so se zbrali so» rodniki, da bi prisostvovali poroki. Pa so privedli s seboj nepoznanega svata — štorkljo. Ko se je sprevod že po» mikal proti cerkvi, je postalo nevesti nenadoma slabo, morala se je vrniti in leči v postelj. Porodila je krepkega dečka, tako da je prišlo prej do krsta nego do poroke. Zanimiva preizkušnja tovornega avtomobila na Ljubelju V Vincennesu pri Parizu se je zrušila sedemnadstropna beton- ska zgradba In le pokopala pod svojimi razvalinami kakšnih 30 delavcev, samih Italijanov. Doslej m Izvlekli 16 mrtvih in 3 težko ranjene, a število mrtvih bo po vsej priliki še več|e, ker napredujejo reševalna dela zelo počasi. Katastrofo, ki spominja po vseh okoliščinah na strašno stavbno nesrečo v Pragi, Je zakrivil po dosedanjih ugotovitvah lastnik sam, ki je obenem stavbenik, neki Italijan. Načrte le dal zrlsati navadnim risarjem, ki nimajo o stavbinstvu nobenega pojma. V hiši so se pojavile razpoke že kakšna 2 tedna pred nesrečo, a lastnik Provlgnl jih Je dal zamašiti čisto preprosto s ceinetitom. Po katastrofi je hotel Izvršiti samomor« kar so mu preprečili Angleški letalec Macdonald le starta! pred osmimi dnevi v Harbour-Graceju na Novi Fundlandijl z majhnim, zložljivim letalom »Mušico« brez zadostne bencinske zaloge, brez radijske naprave, brez živil za polet preko Oceana in le izginil. Zadnjič so ga videli baje 1000 km od izhodiščne točke nad morjem. Polet v takšnih okoliščinah, v času, ko vladajo v severnem Atlantiku hudi viharji, je bil prava blaznost in se |e moral končati tragično, čeprav J» bil Macdonald eden najboljših sedanjih letalcev. Gregorijanski koledar osvaja pravoslavne cerkve Patrijarh v Aleksandriji je odredil, da se naj v nadalje v vsem njegovem področju uporabil: gregorijanski ko« ledar. Ta odredba je posledica sklepa, ki ga je napravil sveti sinod grško pra« voslavne cerkve 31. januarja t. 1. Danes priznava torej že skorai vre pravoslavno krščanstvo gregorijansko štet* je. Izjemo delajo samo še atoški in si« najski menihi, antijohijska, Jeruzalem* ska in — jugoslovanska pravoslavna cerkev kot edina v Evropi! Amanulah precfava V afganistanskem zunanjem mini« strstvj je imel kralj Amanulah pred izbrano publiko tri predavanja o svo« jem potovanju po Evropi in Prednji Aziji, ki jih je ilustriral z izvirnimi filmsk;mi posnetki. Simpat.*ni vladar je povdarjal zlasti praktič,.o stran svo' ^a potovanja in je bil še posebno vese1 nad sprejemom, ki so mu ga na« pravili boljševiki. Ob koncu predavanj je pozval navzoč , naj položijo sveča« no prisego, da bodo branili svoKodo svoje domovine in desetletne kultur .e pridobitve. Amanulahovo vzl ičen je nad sovjetsko Rusiio je vzbudilo mnogo komentarjev. Dejstvo je, da so vezi med sovieti in Afganis^no-i zelo tes« ne, česar zlasti Angleži ne d'ednjo z nič kaj prijaznim pogledom. Tako se je vršila pred dnevi v moskovs' ' tr« govski zbornici za vzhodne dežele kon« ferenca. ki ji je prisostvovalo 25 afci« nistanskih veletrgovcev. Na tej k nfe< renči so ugotovili, da je rusko«afga« nistariska ffgovina od 1. 1924.. ko je znašala 1,900.000 rubljev, zrasla na 12.500.000 rubljev v letošnjem letu in trgovinska bilanca je bila za Afgani« stan ves ta čas zelo aktivna, dočim je bilanca afganistanske trgovine z an« gltško Indijo pasivna. Sklenili so, da osnujejo pri moskovski trgovinski zbornici poseben oddelek za Amanu« lahovo državo, da bi medsebojne go« spodarske stike še bolj poglobili. Laskerjev brat umrl V Berlinu je umrl ugledni šahovski tehnik in mojster dr. Bertold Lasker. starejši brat dolgoletnega šahovskega svetovnega prvaka dr. Em.imicla Las« kerja. Pokojni je bil prvi učitelj svo« jega brata v šahovski igri in po pokli* cu zdravnik. Na Dunaju izstooajo iz cerkve Na Dunaju je opažati od znanih julijskih dogodkov lanskega leta močno stremljenja po izstopanju iz cerkve, ki se ie po heirmvehrovski paradi 7. t. m. v Dunajskem Novem mestu še oja-čilo. Posebno značilno je naraščanje števila brezkonfesijonalnih otrok. Pred Prave angleške kamgfine z^ obleke, ter drugo modtrno su no ?elo ceno pri Dras:o Schwab, L:ubl|ana. Ljubeljski prelaz spada med najtsrmejše gorske ceste v Evropi. To sicer kratko, a skrajno napeto komunikacijo premagajo luksuzna in motorna vozila le z največjo težavo. Pogosto se primeri, da ta ali oni avtomobil kljub največjemu naporu ne more doseči vrha. Ob priliki poseta mane Chevrolet orve avtomobilne ekspedicije v Ljubljani se je razvila v večji družbi naših avtomobilistov zanimiva razprava o zmožnostih raznih avtomobilskih znamk. Ker je krenil pogo» in 1 in pol tonskim, obteženim z 2*tonakim tovorom in 2 osebama, premagal Ljubelj. PreteKii četrtek se je pod nadzorstvom številnih športnikov, med katerimi so se nahajali tudi zastopniki vojaštva in tiska, izvršila izpred gostilne Ankele pri Sv. Ani nad Tržičem na vrh Ljubelja poskusna vožnja, ki je nad vse pričakovanje v polni meri uspela. Poldrugotonski navadni Che« vroletov tovorni avtomobil, 4 cilinderski, model 1929. s 36 HP so obtežili po točnem tehtanju z AJ05 kg peska v vrečah, nakar — Tovorni Chevrolet s komisijo, po zmagi na ljubeljskem prelazu. vor tudi na naše cestne razmere, predvsem na naše gorske ceste, se .ie glede prevoza ljubeljske ceste z visokim tovorom vnela živahna debata, ki je končala z razcepit« vi jo navzočih športnikov na dve stranki: prva je z vso gotovostjo zatrjevala, da je ljubeljska cesta premagljiva samo za to« voma vozila velike^cilinderske vsebine in visokega števila konjskih sil in še to le z malenkostnim tovorom. Druga stranka, ki i ji je načeloval ljubljanski trgovec z avto« mobili g. Viktor Barešič, pa je dokazovala, da je mogoče prevoziti Ljubeljski prelaz tudi z navadnim tovornim avtomobilom m z nadnormalno obtežitvijo, Holaj, pa bila . sklenjena precej visoka stava v dobrodel« * ne namene in se ie g. Barešič obvezal, da ' bo z navadnim serijskim tovornim avto« mobilom znamke Chevrolet, 4 cilinderskim ga je Barešič v suprematvu mehanika o skrajno napetih ser« pentinah na ij66 m visoki vrh Liubelja. Ko c avtomobil prispel na vrh manima obeliskoma, so vsi navzoči z začudenjem ugotovili, da voda v hladilniku ni zavrela, temveč je obdržala normalno temperaturo. S tem je bil dosežen nov rekord in ude« leženci vožnje so zmagovalcu g. BaTešiču res od srca čestita*.. Na povratku je bil v prijazni Ankeletovi gostilni r>o izbornem «hkofu» sestavljen tozadevni zanisnik, ki so ga potrdili z lastnoročnimi podpisi vsi navzoči. I spe h g. Barešiča s tovornim (Jhevroletom je vsekakor, zlasti za naše razmere, eminentnega gospodarskega, pa tudi vojaškega pomena. N v« E. T. Samotni, lačni volk Gosoodična Marija!--- — Čuj — kaj ni to poklicalo mene?! Ah ne. nikogar ni. Samo veter je za-vršal v grajskem drevoredu. Gospodična Marija sedi ob klavirju 5n drobni, fini prstki ji čisto odsotni preobračajo liste. Prestanejo. Prisluškujejo. Zunaj je jesen, vsa zlata od zadnjega solnca. Ah, nikogar ni. Samo veter šumi z velim listjem v parku pod oknom. In po kotih dvorane plezajo prve večerne sence. Saj nisem grajska gospodična, nočem biti! Mlado dekle sem in strah me je same in bele, mehke roke imam in hladno mi te in nikogar ni. nikogar ni. Pospravljal sem mizo in sem našel to povest itf dvoje oči se je ozrlo vame, dvoje lepih rjavih dekliških oči. Davno ie že tega. zdi se mi. tako dolgo, kakor da je bilo v nekem prejšnjem življenju. Povest nima ne nadaljevanja ne konca. Pozabil sem. kai sem hotel z njo. Morda se nadaljuje takole: Gospodična Marija je učiteljica nekje na hribu in sedi morda to uro za kopico ' zvezkov in drobni, fini prstki ji odsotni preobračajo liste . . . — Čuj — ni to poklicalo mene?! Ah ne, nikegar ni. Samo veter je za-vršal v jablani pod oknom. In se spet za trenutek predrami: packa čez pol strani in pet mastnorjavih prstov preko druge poL Trudno pogleda na ovitek: To je mežnarjev, tisti dolgi z nesramnimi očmi. Zadnjič jih je čula. ko so šepetali med seboi in jo pogledavali in par besed ie tudi vjela. surovih in pokvarjenih. In nato potuhnjen hohot . . . K?ko je vse to nesmiselno. kar so ji pravili še lani na učiteljišču. O idealnem poklicu. Kako je vse to trpko, boleče do solz. In vsak dan bolj. Ko je prišla, je bila do vrha polna vsega veselega bogastva. Nič je ni motilo, da jo ie nadučitelj hladno sprejel in žena njegova mrzlo: da župnika n i bilo doma, čeprav ga je v:dela vstopiti v vežo. ko se mu je prišla predstavit. Smehljala se je in vsem bi bila rada dala svojega bogastva. Nič ni videla, kako ii ljudje merijo krilo in tipajo za vratom in se rogaio nogavicam . . . Gospodična naš ata so rekli, če ste imeli uši. da imate ostrižene lase! Opoldne pri mizi ie povedala. Žena nadučitelijeva se je zlobno nasmejala i'i on .ie kakor v zadregi nekaj jecljal o ljudstvu, ki je dobro, ki se je treba sa- mo vživeti vanj in živeti ž njim in tako dalje. Kaij jim je storila, vsem njim?! Tako samotno .Ji je. tako trudno. Eno samo dobro besedo, eno samo. Hvala bogu, zadnji zvezek. Tudi ta je popravljen. Zdaj je prosta. In lačna tudi. Ocvrta jajca in čaj. To ie zdaj peti mesec vsak večer. Na samovariu ne more drugega. In če bi tudi — ne nese. Dolžna je in trgajo ii od tisočaka še poplave in nabavljalnc zadruge in stana rimo. Ali. to bi bilo še najmanjše. Saj ni res. da sem obsojena! Mlado dekle sem in strah me je in tesno mi je in tuje, in bele roke imam in nikogar ni, nikogar ni. Zdai nride vendar že časopis na vrsto. V »Malih oglasih« bere: »Samoten, lačen volk išče sebi enake družbe. Samo pismeno.« Kdo si. ki te ie groza ljudi in giroza samote? Siromak! Razumem te, sestra sem ti! Volk si! Jej---jaz bom tudi volk! Zlate naočnike bom nosila in krila do gležnjev in častitljivo frizuro iz sedmih , sivih las in spoštljivo se mi bodo odkrivali. Joj, jaz bom tudi volk. imui truuuuil aušv P - Premeščena sta Miha t.emardilč, ki je učitelje v aA v Gorenji Trebušii. v Bo«iw di Poretta (Toskana) in Anton Hvada iz Puščal v St. Co-Stantiino Albanese (Basilicata). p— Umrl je v vojaška službi v Firenci Benia-nrin Bone iz Sv. Križa - Ceste na Vipavskemu i Lani je maturiral na kranjski gimnaziji, i p— Odpuščeni. V Miirnu pri Gorici sta bila s '■ 15. oktobrom odpuščena iz službe občin s*« te«jn.3k Ant. Mozetič in Vaclav Lestan. ki je do združitve kot taijniik vodij! občino Sovodnje. Odpuščena sta I bita tudii oba domača pomožna nameščenca. Na njihova mcs'a pride la&ko osoble. p— V Tolminu zgradijo »baltski dom«, ki bo ' stal 250 000 !w. Z delom se prične prihodnjo spomlad. »Balilska domova« v Gorici in v Tolminu bosta zgra.iena v čisto faš. is točnem slogu, kakor naglaša »Popolo di Trieste«. p— »Dopolavorlsti« iz Zidra so napravili azleit v Rim. Spreiel jih ie tudi generalni fašistična ta;n<'k Turattii ter jih nwvoril. naglašajoč. da so prišli iz Zadra. k.je.r ljubezen in hrepenenje ne klonit a, ker ju je posvetilo trpljenje. Rečim z^adi dan na dan novo pot Italije, ki se bliža vedno hitreje svorm velikim ciljem . . . p— Promet v beneški Inki krasro na.rašča. Lani ie bilo od januarja do konca septembra skupnega prometa 1.S79.099 to-n, letos. 2,128.326. Torej je n-airastka 240.227 ton. p— Laški župnik na Cresu. Pred kratkem ie bil na Gresu slovesno umeščen nova župnik ar-oiprete d'»n Luijji Mcitiesazzi iz Tunna. Svečanosti: ie prisostvoval zadrski nadJtfskrap M"*n,icf ga je dotžiVi. da je izrekel ne:kai besed. Vi so 2aV>ve za načelnika vlade. Pri razpravi v Trstro ni ve-M mhče oovedati nič t^čneOT. kai bi b;il o^ii Vrn-et rekel za Mnsso^tvva p-p^- ^p^-^V ip iskati rn7"3i^i^f-n 7-' fn^istiJnca nog't>vn-ia. na ja n' m^ore' nri,i*i. Kmet ie odločbo trd;l. da no MussoMniia niti rn:s''i;l ni. Orožnika tud; riKta rno,?la vzdržati obtožnice in tako ic bil kmet oproščen. Teden za tednom se vršijo take razprav« v Gorici in Tt- lie mudite svoje dece 1 ribjim »Ijem, temveč ji dajte ki vsebuje vrlo prijeten okus in vonj, a deca ga jemlje kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih in volikih zavojčkih. stu in le preče s tokrat se pokaže, da slon-ijo ovadbe na i-rmreljorma^ rn huidobšji izprijenih ljudi! Koliko nepotrebnega dela in tratenja dma-gega časa je v sedanja dobi pa primorskih sodiščih! ,p— V Kopru se le vršite razprava proti A.n-tonu Minca, bivšemu ka.ncel.istu na sodiršču. Ko je zgorel velik d'el posloma, kjer je naistanieno s»xiišče, ie bil Minca obdolžen požiga. Obdolži-tev je dolgi preiskavi odpadla, Minca pa je prišel pred sodnike radi poneverbe in je obsojen na II mesecev zapora. P — Pet slovenskih odvetnikov ▼ Ajdovščini. Doslej sta bila v Ajdovščini dva sloven-ska od-veitnJka. dr. Forrrazarič in dr. Bšrsa. Seda/i se otvorita dve novi odvetniški p:sarrri in sicer skupna odvetnikov dir. Josipa Grudna in dT. Petri,ca ter pisarna dir. Požrla. p— Izseljenci v Argentini poročajo domor vedno strašnejše stvairi. 14.000 naiših ljudi je tam aH k^rnaj 5% od teh gre v resnica' dobro. Nekatere .ie sram, da bi po^oča/li slabo, pa pišejo neresnico. Zidarji zaslužijo precej, to je okoli 50 lir na dan. Vrtnariji, ki urejujejo razkošne vrte, zasVižijo t»o 3fl0—400 na mesec in imajo vso oskrbo. Koliko pa jih je? Mairsikdo mora stradati cel mesec, predno dobi kako delo. V Argentini bi šlo dobro kmetovalcem, ki bi prinesli s seboi najmanj 50.000 Tri četrtine naših bi se rado vrriio. ako bi le imeli denar za vožnjo. najboljše, najtrajnejše zato NaroČila, ut, cy» dopis*, tieo&r** tnalih, oglasa*, !t, puAatu »4a,0gLasru>o ta stfro Jk*, 5V o vešč; finega dela — sprejme Lj. Somogvi. Vin. kovei " 26010 Služkinjo po5teno in zanesljivo, za vsa domača dela, ki je vs»j deloma vešča tudi kuhinje, siprejme takoj Berg-raan Josip, Ljubljana. Poljanska cesta 85. 35828 Potnika za Slovenijo, za kolonijal-no blago, proti proviziji išče tvrdka v Zagrebu. — Ponudbe pod »Za 17778* na Publicitas, Zagreb, GumTu-lieeva 11. 85762 'i Zastopniki (ce) 8 prodajo preizkušenih sredstev za pokonča vanje vsakovrstnih mrčes oa privatne stranke, tamorete tre-notno (t višku sezijel tpd) * resnici do 200 Din u) več inevno za-služiti Samo resni reflektanti. ki imajo volj« za vstrajno delo in razpo 1&gsjo * malo kavcijo daj se javijo n» naslov. V Kovač. 8v. Petra nasip 17 147 Zastopnik e(ce) sprejmem v vseh večjih krajih: Ljubljani, Mariboru Celju, Kranju itd. za nabiranje naročnikov in oglasov ter organiziranje razprodaje. Navedite reference Agilnim stalen in dober zaslužek. Ilustrovani Tjednik Zagreb, Duga uli ca 48. 85612 Zastopnike, agente in potnike Z3 prodajo drž. papirjev z zavarovanjem na odplačilo. proti dosedaj najboljši proviziji, išče Unitas, Beograd. Terazije 14. Obračun vsaki mesec. 35774 Trgt pomočnik mešane stroke, ieli riužbe na deželi ali v mestu. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 85800 Dekle gre šivat na dom po 25 Din s brano. Sv. Petra nasip štev 43. 85799 Prodajalka mešane »troJte. želi mesta v trgovini Vloži lahko tudi nekaj kavcije. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šiiro »Točna in poštena*. 85784 Blagajničarka ali mlajša pisar, moč želi dobiti službo. Vloži lahko tudj nekaj kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85785 Stavbenik absolvent tehnične »rednje šole v Ljubljani, spreten risar, išče nameščenja Gre tudi izven Slovenije Na slov pove oglasni oddelek •Jutra*. 35831 Dekle staro 20 let, želi sihižbo sobarice ali kaj podobnega Zna dobro šivati Gre najraje na deieilo. Plača po dogovoru, nastopi takoj — Dopise na netslov. Krajnik Ela, Cesta dveh cesarjev št. 10. 35771 Službo natakarice želim v Ljubljani ali Celju Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*. 85779 Šivilja gre šivat na dom oblake. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85803 Brivski vajenec z nekaj učne dobe. želi nadaljevati učenje izven Ljubljane, kjer bi imel vso oskrbo. — Ponudbe na Ofrfasnj oddelek »Jutra* pod »Zvest 13*. 85797 Brivski pomočnik dober delavec m gospode in dame, onduler. išče službo v Ljubljani ali večjem kraju na deželi. Pojasnila daje Hribar, brivec v Medvodah. 85832 Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemšč; ne. angleščine. Italijanki ne Itd po orofesorjih do tičnib dežel Vsak profesor aoufuje edinole t svoji materinščini Prijave samo □a Kralja Petra trgu 8/1 Pouk v nemščini iščeta 2 gospodični v sredini mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nemščina 978*. * 35806 Trg. pomočnik mlad, dober prodajalec, sedaj v večji trgovini mešan blaga, želi premeniti dosedanjo službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva moč*. 85122 Bivši orožnik išče službo skla tiščnpka. sluge, nočnega čuvaja, vra. tarja ali kaj sličnega Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85845 Šivilja-pomočnlca išče službo v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Pomočnica* S5616 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmajij 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga. L Brozovič, Zagreb. Uiea 82, kemična čistilnica perja. 183 Drva okove m nraotuve odparik* >d parkxtov 4o«t»vlja '.*> ntki cmm a a dom p»rn» V Sengnetti v Lintt ;ani — u srorttnjiki® ko edvorom. 86 Kartonaža škatlje vseb vrst po najnižjih cenah prj Fotokom-paniji. Maribor, Gregorčičev, ulica 12. 35581 Foto Dve novi, najfinejši kameri 6 Mi X 9 cm: »Troppen-Adoro* z dvojnim iitegom Zeisss-Tessar 1 : 4.5, «Uno-plast*, kvadrat ■ trojnim izlegom T etra plast 1 • 4.5, zaradi nabave večjega formata naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra». 35778 Decimalno tehtnico 750 kg po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35747 Motorno kolo ( ali brez prikolice, od 850 do 750 ccm, samo vrlo dobro ohranjeno, prvorazredne marke, novejše tvpe, kupim Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* pod šifro »PPS*. 85766 Jedilnico mizo, 6 stolov, 2 kredenci t marmorjem io zrcalom ter divan, vse zelo dobro ohranjeno, prodam »a Dta 5500. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85840 77/ Smokingj žaket, več promenad nib oblek za večjega gospoda poceni prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 85394 Moška suknja še dobro ohranjena, naprodaj v Streliški ulici št 33. 85807 PridMi 1 voz buč naprodaj sa Glincah XVn št. 53. S5808 Več zabojev praznih ter zrezanih desk za zaboje, sode, staro opeko in le«eno volno ugodno prodam. Naslov v oglas oddelek «Jutra». 35770 Nagrobno svetiijko lepa, poceni naprodaj na Karlov«ki cesti št. 11 — po stopnicah, dvorišče Na ogled med Vi 8. n 4 uro nopoldne. 35790 Mlekarski voz In vrče za mleko takoj prodam. Prepustim tudi vse odjemalce mleka. Poizve se vsaii dan med tO in 12 uro dopoldne na Selu št 41, pošta Moste prj Ljubljani. 85786 Novo kolo proda ali zamenja Za fadio aparat Ivan Borišek. šklen-drovec. Zagorje ob Savi. 85768 Moško kolo dobro ohranjeno zamenjam za radio aparat Ponudbe na oglas, oddelek tJutra* pod šifro »Radio* 35821 Avto 6sedežen. prvovrstne znamke. vožen ca SOOOO km. v najboljšem stanju poceni prodam Na°lov v oglasnem oddelku «Jutra». S5718 Aftobus 15-sedežen Chevrolet, pol leta vožen. z novimi gurai-ji, v najboljšem stanju ugodno proda A Beršnjak Stična 85429 G. Th. Rotman: Prigode porednega Bobija Lokale r Izmeri 50 m*, (a trgovino ali pisarno odda Lovto Pičmao, Ilirska ulica 15. 35839 Vilo ali hišo visokopritlično, t vrtoa, solidno zidano, elektrika, vodovod in kopalnica, v Ljubljani ali na periferiji kupim v ceni 150-250.000 Din. Ponudbe pod tLep dom 100* na oglaeni oddelek »Jutra*. 85795 Dvonadstropno hišo z dobro vpeljano gostilno in trgovino, gospodarskim poslopjem, velffiim dvoriščem ter zelecjadnim vrtom, na prometni cesti v Ljubljani proda«. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 35818 Opremljeno sobo ▼ eeotru oddam t foepo-dtos. KmJot ▼ oglasnem odUka «Jut*a». >5792 Več akademikov ■prejsesa aa dobro dvmv So hrano po zmerni eeai. Nari+r t agiaaieai oddelku »Jutra*. 85885 N« izvrstno hrano domač«, »prejmem sekaj boljSih geepodov ali dam. Naslov pove oglat, oddelok »Jutra*. 85836 Novorojenčka oddam ta rrojera >V po dogovor«, dobri drnžfni. — Nariov pore oglasni oddelek «Jutra*. 86788 Fižol Srešnjevec, beli, zeleei, ru-deči alj mešani, prodaja najceneje J. Velkovič, Za-gTeb, Kaptol 2. 86006 čajno maslo trapistovs&i sir, prvovrstna, blago razpoH?jamo po pošti in železnici. Cene izredno ugodne. Vlastovio* ska mljekara Gjurgjišče — Vrbovec 26008 Kostanj lep. Izbran, jedilni, proda po najnižji ceni tvrdka Peter Setina, Radeče f>r: Zidanem moetu. 85169 Orehov zdravih oudi dokler traja zaloga v manjšib ln večjih količinah po najnižjih dnevnih cenah Zahtevajte ponudbe od tvrdke Vilim Kohn i brat. Glina, telefon št. 6. Brzojavi »Kon* 84567 Vesela opičja zgodba 87/68 Na policiji in po mest« je bila ta Sas ne-Mfcn.ska zmešnjava! Gospod komisar je bil prišel nalašč prav zgodaj v urad, in ko so se redarji postavili v dve vrsti, je s velikansko važnostjo krenil proti vratom celice, da bi odTel Bobija na morišče. Y7zel je veliki svelenj ključev, odklenil vrata In... ne, vse kar je prav! Teb besed vam ne morem ponoviti. Kar podivjal je strogi gospod! cSemkaj. vsi. brzo, brzo!« je zaklical redarjem. cSedite takoj na svoja kolesa in pre-iščite vso okolico. Ne vrnite se mi brez opice, ali pa bo našega prijateljstva konec!* Oglje, bukova in hrastova drva ter hlode kupuje etalno Pečenko. Sp. Šiška Ljubljana. 85759 • 'r Za družabnika vstopi samostojen vinski trgovec s kapitalom in lastnimi vinskimi pridelki — k večji gostilni Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Promet*. 85517 Družabnika Iščem za rizširjeoje boljše trgovine i mešan, blagom v večjem kraju na Hrvatskem ter na dobrem prometnem mestu, kjer ie v»a-ki teden sejem Letni pro met 1,000.000 Din Reflek-tantl z gotovino od 50.000 do 100.000 dinarjev naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* |*>d šifro »Družabnik 100.000». 85773 Uradnico (prakt-ikantinjo), ki bi vložila v aktivno, visoko rentabilno podjetje večji kapital proti zelo dobremu obrestovan jo »prejmemo takoj. Eventualno hrana in stanovanje v hiši — Tudi sprejem kot družabnlra mogoč — Cenjene ponudbe t navedbo višine kapitala na oglasni oddelek »Jutra* pod ♦Strojepiska*. 35841 10—15.000 Din posojila IWem za dobro idočo trgovino. Kdor b| hotel eta.t.i ob strani, naj s« oglasi pod šifro »Vdova* 35842 Beletrlstičnih knjig večjo množino slovenskih in Wolfov nemško-slor. slovar prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjige*. 35705 Lokal s skladiščem takoj oddam Nvlov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35708 Brivnlco dobro idočo, prodam radi bolezni. Naslov v oglae. oddelku »Jutra*. S5791 Lokal za obrtnika v sredini mesta oddam t 1 novembrom v Floriian-ekl ulici 81. 35S05 (tanevanja Stanovanje 4 sob, kopalnice is pritiklin iščem v srediai mesta za februar, oziroma mam-1929 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mare 1929*. 35586 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin. z vodovodom, elektr. razsvetljavo in vrtom oddam s 1. novembrom ca 800 Din Naslov pove Oglas, oddelek »Jutra*. 35780 Stanovanje solnčno in mirno, • 8 sobami, kuhinjo ia pritiklinami takoj oddam za Din 1200. Poiave se v pisarni svečarne J. Kopač & Co., Celovška cesta 14. 35793 Stanovanje sobe b kuhinje, v mestu išče zakonski par bres otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro • Brez otrok«. 35814 2 sobi s kuhinjo ali sobo za krojaško delavnico iščem za takoj ali november Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro :November 30*. Stanovanje 3 sob. kuhinje is pritiklin. elektrika, plin. parketl. naj lepša lega. srem Ljubljane oddani za 1200 Din meeeč-no stranki brez otrok, ki povrne inverticije Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šitro »Din 6000* 85830 Za dva dijaka nižješolca. iščem stanovanje popolno oskrbo, z dobro domačo hrano, po znižani e-eni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 84961 Vlsokošoicu oddam takoj *oho • posebnim vhodom in električno razsvetljavo. ▼ centru mesta. Naslov pove oglt^nf odelek »Jutra*. 36770 Visokošolcn "ostanovalcu takoj oddam *obo. Nasiov pove otrlaf. oddelek .»Jutra*. 85789 Veliko prazno sobe 'epo in zračno. < elektriko ter vhodom ii stopnišča od dam s 1. novembrom Na -lov pove oglaeni oddelek »Jutra*. 35619 Prazno sobo oddam s 1. novembrom na Kongresnem trgu. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 85733 Lepo sobo oddam gospodični. Klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 3582« Uradnico aH dijakinjo sprejmem takoj na stanovanje. Naslov r oglasnesn oddelku »Jutra*. 85772 Opremljeno sobo 8 separatnim vhodom oddam 2 gosipodoma Poizve se r Florijanski ulH 81. 35804 Sostanovalko išl*em s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85818 Sobo s klavirjem oddam s 1. novembrom bližini drannokega gleda. M5l"a. Naslov pove o?ta*. oddelek »Jutra*. S5817 Onremlteno «obo z elektr. razsvetljavo dam takoj za 900 Dtn — Tudi lahko z fM otfcrfco, Sp Šiška, Lepodvorsk« nI 30 35884 Boljšo sobo opremljeno, pri fini rodbini iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Boljša 1-29*. 85638 Dvpifi Sirota 35.340 Dvignite pismo. 85767 Najdražje, moje vse ne tako! Neizmerno ljubi Te »Trotek*. 85761 Kmečko dekle pridno, pošteno in izobra-ieno, želi znanja z držnv-uim nastavljencem, starim 24—30 let. — Pismene ponudbe pod »Kmečko dekle* pooružnico »Jutra* v Maribora 35546 Karsberg! Sprejel. — Dvignite pismo, Vaša šifra, v ogl. oddelku »Jutra*. 85760 Dami varani ▼ življanju, iščeta duše, ki bi jima vrnila vero v človeštvo Dopise pod »Mogoče vendar* na oglaa. oddelek »Jutra*. 35787 Bela krlzantema Dvignite dvoje pisem takoj. Sestanek danes. ' 85781 Golica Dvigni takoj pismo ▼ ogL oddelku »Jutra*. Sestanek jutri (sredo). Kralj. 85816 Zlatolaska Pismo dvignite daee. — Vašno. 35815 Za plesne vaje išče boljša zaključna družba še enega svobodnega In inteligentnega gospoda — -rednjib let Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ida Petrovič*, učiteljica. 85526 O svaku je osebna predstava zaže-Ijeoa kadarkoli mod dnevom. M. H. 35764 Preklic Podpisani preklicujem tn obžalujem vse žaljivke, ki *em jih izrekel dne 8 t. m proti g Ivanu Omahnu. nad proge na Rakeku — Anton Valenčič, prog de-l»veo. 85812 Informacij, pisarna maglstr. konce«., privatna, javna, v splošnih ln zla-sti v vojaških zadevah daj« strokovne informacije in dela po prošnjah žalbama rekrutov, dijakov, obveznikov. rez. oficirjev, za osvoboditev od kadr. »lui-be, orožnih vaj, u vstop gojencev v vo/. šole itd., v Ljubljani, Dunajska e. št. 17/1. 35738 Klavirje pianine. harmonije, na naj. manjše obroke in na posodo — svetovno najboljše Stemway, HOlzel, BOseo-dorfer, FOrster, Stingl original ste dobite le v veliki zalogi in jzbiii strokov, njaka in bivšega učitelja Glasbene Matice — Alfonz Breznik, Ljubljana. Mestni trg št. 3, poleg magistrata. 168 Gramofon lep ta velik, poceni naprodaj. .Kanit? pove apiaa. oddelek »Jutra*. »6118 Rak ozdravljiv hi druge botaaai ta« braz medicine. Popbe bolezni, priložiti (Kk0 ta tajsko za odgovor za tn in inozemstvo. Naelov: Oredni-Stvo »Domačije*, Maribor, Koroška ceste 10. 35598 Nekaj kanarčkov' »Harzer* neme naprodaj. Oaje-va 8/1 158» Ovratna boa o pasu m, majhna, črna, se je izgubila v nedeljo zvečer okrog 6. ure od ev. Petra cerkve proti Skofji ulici do Ambroževega trga Oseka, U jo j« pobrala je biLa opažena. Odflati jo je na polieijL 85820 Lovski pes brez znamke, ee je zatekel. Dobi ze ga v trgovini v Prešernovi ulici štev 5. 85796 Pes, volčje pasme 5 mesen ev star, precej močan. ar visok, ki eltfc na ime «Lord>, »e je izgubil. Tistema, ki ga pripelje, da primerno odškodnino Lovro 1'ičman, Ilirska ulica št. 15 85577 MMm.nih Vsakovrstno zlato (upuj* po aajvtijU eaaat Černe — Juvelir Ltabllaaa. Welteva alica a n Bencin > motor 8 HP. atabilea, 8 cilindra, sedaj v obrata, radi elektrifikacije poceni preda Ivan Zobec. leleao-kovino-livarna, Sp. Gameljne. St. Vid nad Ljubljano. 85783 Kdor želi da mu pošljemo naslove od malih oglasov ali da mu pošljemo kake Informacije, naj v pismo priloži ma-nfpulacljsko pristojbino. Din 2-— sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK a JUTRA«. Svinjsko mast domačo, zajamčeno čiste, prodajam v posodah od 35 kg bto za ntto. Na ieljc se dobi tudi manjše količine. Za ceno, ki je Izredno nizka se je obrniti na Proka Ra,pai6, Stara Pasova, Srem. 86009 Snežne čevlje in - - galoie - - dajte pravočasno v po pravilo tvrdki )L trebar Sv. Petra cesta 6 ravi Perje kokošje, purje, gosje naravno in t S'tojem iščeno, dobavlja v vsaki mnoimi E. V AJDA Čakovec Medjimur e Telefon 50, 3, 60. Lokomobila na pregreto poro 18 Atan., s stopajičastim kuriščem (Tre-ppeorost), ki poganja sedaj 1 polnojarmeoik. 8 cirkularke in Dynamo, radi povečanja ugodn^ naprodaj Lokomobilo je mogoče ogledati še v pogonu. Dopise pod značko »Ugoden nakup* na oglasni oddelek »Jutra*. 85822 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugo Hibšer Ljubljana — Sv. Petra cesta 813 Snežne čevlje in galoie dajte v popravilo same strokovnjaku Avg Škofu, Čevljarju, Borštnikov trg it. 1 (za dramskim gledališčem). 35220 Prava ura za službo mora biti zanesljiva ln točna Izvrstne taišne ure dobite za neverjetno ugodno ceno v iluctrovanem katalogu stare strokovne firme Anton Kiffmann, Maribor 36/b Zahtevajte takoj katalog, ki ga pošljemo brezplačno. 231 Nova konstrukcija'! Prvovrsten materijal3 ERIKA pisalni stroj j« za vsakogar I Zahtevajte prospekt! LJUBLJANA Telefon 2268. Gradišče 10 Vinske sode 110.» o* polovnjake po 300 1 stat ni do 800 1 in razne druge velike vmske sode poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku „Jutra". PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA »'JUTRO« St 249 8 »JUTRO« št. 249 Sinclair Gtacks Zlati panter 31 13. POGLAVJE Najin drogi vlom Z Larryjem sva stopila z ene strani v zgradbo »Times«, a sva io takoj otsavlla skozi zadnja vrata. Prekoračila sva cesto im zavila v Sedmo avenijo. »V tej obleki so naju videli, Larry. Dobro bi bilo, da si oskrbiva drago. Kaj menite?« »Dobro bi bilo. Potrebovala M stare obleke in strniščaste brade — in tudi svodih kovčegov bi se morala iznebiti.« Po stranskih ulicah sva dospela do nekega starinam, ki je stai baS na pragu svoje prodajalne, debel in bled, podoben pajku, ki preži na plen. Ko naju je zagledal, je takoj skočil pokoncu in naju z vsiljivo vljudnostjo povabil, naj stopiva noter. Rekel sem mu, da sva dobila delo pri neki stavbi in da potrebujeva obleke, kS bi biila pripravnejSa za ta posel, nego je sedanja. Ponudil sem mu, da mu v plačilo prepustiva svoje dobro odelo — in to je bilo kaj nespametno. »Preobleči se hočeta?« je vzkliknil. »Stopita tjale v zadnjo sobo. Postrežem vaju kar najbolje!« Stopila sva v zadnji konec prodajalne in starinar naju je potisnil v umazano luknjo, ki je bila očividno njegova spalnica in obednica, vse obenem. Nato nama je prinesel več ponošenih delavskih oblek, težkih starih črevljev in nekaj grobih vodniških srajc. »Evo, gospoda,« je dejal, »tu je vse, česar potrebujeta. Preoblecita se brzo. Pri meni sta v dobrih rokah.« Izbrala sva si nekaj primernega ta se v naglici preoblekla, ne meneč se za starinarja. S črevlji je bilo težje, a naposled sva vendarle našla take, da se nama niso preveč upirali Nato sva izpraznila žepe oblačil, ki sva jih bila odložila, in preložila njih vsebino v »novo« obleko. »Evo vam najine obleke,« je rekel Larry in jo vrgel starinarju. »Dobili ste jo toliko kakor zastonj.« Starinar si je pomel roke. »O ne, gospoda, šalita se,« je dejal. »Moje prvovrstne obleke so po pet in dvajset dolarjev, če mi pustite to, kar ste slekli; drugače stane vsaka obleka pet in trideset dolarjev.« Pomuzal je in nama pomežiknil. »Črevlji in srajci ne stanejo toliko, pustim vam jih za bore dvajset dolarjev.« Obnemela sva od začudenja. Lopov pa se je jel takoj umikati proti vratom; okoli ust mu je igral negotov nasmeh. »Ali plačata, ali pa pokličem policijo!« je za vpil. »Preoblačili se pri meni ne bo-^te zastonj!« Ves ogorčen se je Larry vrgel na starinarja, treščil ga ob tla in ga jel daviti za vrat »Kaj, policijo hočete klicati, vi Judež?« je kariovel, stresaje ga kakor snop. »Ubijem vas in zapalim vašo razbojniško jamo! Ali naj ga zadavim, gospod?« Režeč se je obrnil k meni. Okleval sem. »Morda bi bilo najbolje,« sem dejal »Toda počakajte še malo. Nepridiprav nama utegne še koristiti Če bova utegnila, se lahko vrneva in ga pokončava kasneje. Dajte mu, da vstane, a držite ga.« Laary je postavil svojo žrtev na noge, toda starinar se je takoj spet zgrudil na kolena. »Saj sem se le pošalil, gospoda. Obleka vaju seveda nič ne stane. Samo izpustita me in pojdita. Nihče ne bo zvedel, da sta bila tu.« »Tako je prav,« sem dejal. »Izpustite ga, Larry. Toda zapomnite si,« sem dodal, »če zinete le besedico o tem, da sva bila pri vas, se vrneva in vas ubijeva brez usmiljenja. Umorila sva že devet ljudi, in nič nama ni zato, če pokončava še enega več.« Nato sva odšla. i Spotoma sva ugibala, kaj na storiva. Jaz sem bil za to, da bi si kje v okolici 10. in 11. ceste, zapadno od Šeste avenije, najela dve sobi, vsak v drugi hiši. Tisti konec mesta je bil zelo zapuščen in živeli so tam največ bivši ljudje. Čeprav je bilo že pozno, sva vendar brez težkoč našla dve sobi. Larry si je najel pritlično čumnato na 11. cesti, ki je imela majceno okence na tesno dvorišče. Jaz sem našel na 13. cesti večjo, a tudi zelo neznatno sobo. Vendar pa sta bila oba prostora dokaj čista in v obeh hišah je bil telefon, kar se mi je zdelo važno. Plačati sva morala seveda naprej. Neka lepa plesalka v Haller-reviH. Foto: E. Schmeider, Berlin. Vitka linija je zmagala Odvečne p4a®6i maščobe preprečujejo obtok krvi, kmeno vlagi fei funkcioniranje celokupnega organizma. Odstranimo tort odvečno mast in iščimo ropat vitko tirajo I To pripomnijo morem' dandanes čuti tisočkrat od vseh strani, ne da bi se doseda vedelo, kako se najuspešnejše odpravi nepotrebna plast maščobe. Odkar pa ie izšla v prometa LEICHNER 1001 kopeli za slabljenie Je aa tisoče in tisoče ljudi spoznalo oa lastnem telesu foredm delovanje tega kozmetičnega sredstva. Leichner kopelj za slab Uenje ie tudi najideafaiejša lepotna kopeilj, ker učini kožo belo in nežno in odstrani vso nečistost na koži. — Cena 30 Din — ra kopetji. — Dobiva te povsod. Nabavite M torej za poskus nekoliko kopelji io uspeli vam bo dal povod, da boste isto še vnaprej v porabljati m izvršili kuro 20 kopelji. L. LEICHNER, BERLIN, Schiitzenstrasse Nr. 31. Generalno zastopstvo: HELLER IN VAŽONY, VELIKA KIKINDA. Tako prozno je pristno Gillette-rezilo Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih na odplačila m v gotovini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Knjeglnje Ljubice ul. 15, mezzanin 6—10. 12236 PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Tovarniški kompleks neposredni bližini Kamnika, z dobro in stalno vodno silo, šestimi objekti v brezhibnem stanju, električno napeljavo itd, pripraven za kovinsko ndustnjo se ugodno proda. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra44. 1221.- i ♦ t * * ♦ ♦ Da se skoro v polkrog vpogniti in šine zopet kvišku kot pero v prvotno obliko, dokaz, kako izborno je jeklo in kako brezhibno Gillette kalitev. Kakovost jekla in kaljenje ▼ zvezi s popolnimi metodami brušenja povzročijo, da se zamorete s pristnim Gillette rezilom rtisnfeno Vole tO^g^mko! tako lahko in tako često obriti. MADE ,N —u D« Laz« zavitki (80 rezil), celotni r*vitki (10 rezil), napol »vitki (6 rezil) dobit« * vseb zadevnih prodajalnah. known tke worl0 o veh ZAGA 1221 z dobro stalno vodno silo in stavbami, ki ne potrebujejo popravila stoječa ob cesti v neposredni bližini Kamnika, pripravna tudi za manjšo industrijo, UGODNO NAPRODAJ. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" POTOP je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkiewicza 1096 strani obsegajoči roman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, drugi del, ki je pravkar izšel Din 100, v olatno vezan pa prvi del Din 134, drugi Din 124. 235 GILLETTE S A F E T Y RAZOR CO. Kedaj bodemo srečni in zadovoljni? V mesecu novembru, ko se bode pričelo žrebanje glavnega in milijonskega V. razreda srečk Drž. razredne loterije. Zakaj bo v tem času mnogo iznenadenja in senzacije za celo bodočnost? Ker bode zadeto mnogo milijonov dinarjev, ter padejo veliki dobitki v prvi vrsti na doplačilne srečke, katere ima še samo v mali množini na rapolago glavna povlažčena Ln sirom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša kolektura Aleksandra R. pavlovic, $eograi), Obiličev Venac 35. Jel. 15-25 Slovenci na plan pa še danes naročite po dopisnici eno doplačilno srečko, katere cena je v primeri z ogromnimi dobitki zelo nizka ler stane 1 /t 500 Din. % 250 Din, yK 125 Din. XXC X ttCAl: K X X X X i X XX' že imate fiibm slovenskih književtikov g ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba» krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v £wb!jani Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti). XXI==9XXG X i v ' t Tužniim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužoo vest, da je naš iskreno ljubljena soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod MIHAEL FONDA gostilničar In posestnik dne 19. oktobra 1928 v 45. letu svoje starosti nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se je vršil v nedeljo, 21. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na farno potoopaJSšče na Gomilskem. Sv .maša zadtfšroioa se Je brala v ponedeljek dne 22. oktobra 1928 v farmi cenitvi na Gomilskem. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Gomllsko, dne 19. oktobra 1928. Cecilija Fonda roj. Metelan. soproga. Albert, Ludvik, sinova. Jožef Fonda, gostifiračair m posestnik, Franc Fonda, brata. Marija Clzej roj- Fonda, posestmica, sestra. Oglejte si veliko, najnovejšo izbiro KLOBUKOV po znano nizki ceni v modnem salonu •2264 StucMy-Maške, ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 3. Popravila točno in ceno. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPR*OUJE! i£Wvanat~jm1tnT~mck€y ktffe pdtem , .. .1 s S(f*m pecivom Zadciteljni! Vst oblačilnt predmete prodaiam od 1.'oktobra dalie po globoko znižanih cenah. — V mttresu vsakega kupca je, ki rabi za zimske seziie dobro in trpežno blago, da n<* zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudbi. — Edine pristne oirotske preptoge ročne industrije prodam v kolikor še tra a zaoga po zelo nizkih cenah, nadaijna naročila se pa izvršuie o v teliu 14 dni po dogovoru. I. KOSTEVC, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 4 Urtjoj« Osnnb Havljm. itdajt e* bmorcij ciotru /Idoli &*m*a«. Lm Narodno cutarno a 4 UM ail■ da* )«vogo»ora Ajojzij Novak. V« « LJubljana