u
Leto 1930.	Junij.	St. 6.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
t; ЛГ	■ . . •	•	ii
izhaia zadnjo soboto v mesecu.,Posamezna številka stane s prilogo „Vera in Žlvlienje" 2 - Din.
Presvetli in preraiiostni gospod '
Dr. Anton Bonayentura ]egliq
- -	škof ljubljanski i. t. d. 1.1, d.,
rojen v Begunjah 29. maja 1850, v mašnika posvečen 27. julija	1873,
doktor bogoslovja 15. decembra 1876, kanonik kapitlja v Sarajevu	1881,
generalni vikar v Sarajevu 1890, arhidijakon vrhbosanskega kapitlja	1893,
apostolski protonotar 1896, naslovni škof izbran in posvečen	1897,
škof ljubljanski postal 24. marca 1898, v Ljubljani nastopil 2?. maja	1898,
29. MAJA OSEMĐESETLETNIK.
Gospod, ohrani ga in varuj ga vsega hudega!
Proslava osemdesetletnice prevzvišenega nađpastirja se vrši v Tržiču na Vnebohod, 29. maja, po sledečem redu;
1.	Na predvečer bo slovesno zvonenje* po končani šraarnični pobožnosti, opozarjalo na pomembno slovesnost.'
2.	Na Vnebohod zjutraj bo skupno sv. obhajilo za ljubega nadpastirja, h kateremu so zlasti vabljeni člani in članice verskih organizacij in mladina.
3.	Ob desetih, se bo vršila slovesna služba božja z leviti, primerno pridigo in zahvalno pesmijo.	'
4.	Zvečer od sedmih do šmarnic bo v cerkvi ura molitve pred Najsvetejšim v namene prevzvišenega gospoda škofa.
5.	Takoj po končani šmarnični pobožnosti bo v dvorani- „Našega doma" slavnostna akademija v počastitev visokega jubilanta. To,.akademijo oskrbi župnijski svet Katoliške akcije in bodo pri njej sodelovala vsa društva, ki so učlanjena v Katoliški akciji. Vstopnine ne bo, prostovoljni darovi se bodo pa pobirali za .JegUčev sklad".	,
Naj dan 29. junija pokaže vročo našo ljubezen do velikega škofa in našega gorenjskega rojaka!
Slapar Pavel:
Planine In dostojnost.
(Konec.)
Obnašajmo se povsod tako, da se bodo drugi od nas lepega vedenja učili in ne narobe. Vsak razume, da naj bo veselje na planinah bolj nevezano, ampak človeško dostojanstvo naj pri tem ne trpi!
Par praktičnih migljajev ne bo škodilo. Skušajmo obvladati samega sebe predvsem v treh točkah.
1.	Obnašanje v planinskih kočah. Planinske koče so zato, da se utrujen človek odpočije in zavaruje pred slabim vremenom. Zato gre pameten človek o pravem času h počitku. Iz obzirnosti do soturistov stori to, ne da bi ga gospodar koče še posebej opominjal. •Znamenje velike plitvosti je krohotati se pozno v noč umazanim in kosmatim dovtipom. Najbolj žalostno je, če je družba mešana. Kdo naj še dd kaj na žensko čast, če je sama več ne upošteva. Obnašajmo se povsod tako, da nas ne bo v resni uri pred samim seboj sram! V kočah bodimo dostopni za kakšen pameten opomin oskrbnikov ali pastirjev. Bodimo dobrodošli gostje!
2.	V jedi in pijači je zmernost prva čednost. V tem oziru se na planinah veliko pretirava. Pomilovanja vredni so oni ljudje, ki v nezmerni jedi in alkoholni pijači vidijo višek užitkov. Nezmeren človek ni nikjer simpatičen in na planinah še posebno ne, ker napravijo krasote planinskega sveta za kulise svoje nezmernosti. Hvala Bogu, mlajši rod se v tem oziru veliko boljše drži I
3.	Glede obleke bi prav za prav ne bilo treba govoriti. Ampak ker se le preradi navadimo od tujcev tudi neljubih razvad, zato še o tem par opomb:
Če moški hodi brez srajce po gorah, mu nazadnje m oporekati. Prav lepo pa tudi ni. Predno pride k ljudem, naj se le obleče v srajco.
V zadnjih letih se vidi veliko Ljubljančank in drugih žensk tudi v moških hlačah. Take ženske so vpeljale že marsikako razvado, ki bi jo rajši pogrešali. Ker nimajo cel dan najbrže drugega dela, kakor skrbeti za svoj napudran obraz, jim iz dolgočasja marsikaj pride ne misel. Naša dekleta naj jih ne posnemajo. Če je tura res taka, da morajo krilo zamenjati s hlačami, naj imajo vsaj v nahrbtniku lahko krilo, ki ga oblečejo, ko pridejo med ljudi. Na tujih gorah se kaj takega le redko vidi. Povsod vlada velika taktnost in dostojnost in če tuja de-
kleta na gorah lahko ohranijo svojo ženskost, naj jo tudi naša!
Ne posnemajmo vsake razvade. Ostanimo samostojni. Nastopajmo povsod kot zavedni katoličani, ki poznamo svoje dolžnosti. Za katoličanstvo ne zadostuje samo krstni list, ampak predvsem morajo dejanja odgovarjati naukom. Bistvo praktičnega katolika je v živi zavesti, da živi in se giblje pred obličjem božjim in da iz tega vidika presoja vsako dejanje. Nežnočuteči duši da Bog veliko spoznanje, da ob vsakem dejanju čuti, kaj je dobro in kaj slabo. Lepo in neoporečno veselje ji zapusti lep spomin; grešno in razbrzdano pa kes in obžalovanje. Na bivanje v gorah naj nam ostane vedno lep spomin!
Kam bomo pohiteli letos?
Romanja in izleti, združeni s cerkvenimi slovesnostmi, bodo prišla letos vpoštev tudi za nas lahko sledeča:
1.	Na blnkoštni pondeijek, 9. junija, se vrši velik cerkveni tabor za može in fante naše dekanije na starodavnem Svetem Joštu. Pohitite tja fantje in možje iz naše župnije v velikem številu in sicer že z jutranjim vlakom. Ženski svet naj ta dan ne hodi na Sv. Jošt! Če ne bo žen in deklet obdržalo doma, naj pa pohite k prijazni naši Sv. Ani, kamor se zberejo ta dan v procesiji častilci sv. Valentina.
2.	Na Trsat se vrši tudi o Binkoštih romanje Svete vojske. Natančnejše berete na letakih in v časopisih. Priglasiti se je treba pa takoj na Sveto vojsko, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
3 Na Svete Višarje bo romanje, ki ga vsako leto prireja Prosvetna zveza, dne 26, in 27. julija. Ker se za to romanje mnogi zanimajo in ima vsako leto tudi veliko u-deležencev iz naše župnije, je bilo poskrbljeno sledeče: l.Tržiški župljani se za to romanje priglasite kar v domačem župnem uradu in sicer zadnji čas do 28. maja. 2. Če bo zadostna udeležba iz Tržiča, bodo Tržičanom na razpolago posebni železniški vozovi. — Pri priglasitvi je treba plačati za vožnjo Kranjska gora—Žabnica in italijanski vizum 50 Din, polovična vožnja iz Tržiča do Kranjske gore in nazaj bo pa stala Din 28—. Natančnejše berete lahko na letakih. Udeleži se tega romanja tudi tržiški župnik.
4. O Velikem Šmarnu se vrši veliki evbarlstlčni kongres za vse katoličane Jugoslavije v Z%rebu. Želeti je, da se tudi tega kongresa udeleži častno zastopstvo naše župnije.
Andrej Tišler:
Navdušen tržiiki viSarski romar.
Med vzornike naše župnije sme biti prištet tudi pokojni .stari Palovčan", g. Ivan Zaplotnik, znan kot resen, delaven mož ter vnet Marijin častilec.
Rodil se je dne 24. junija 1830 v Pa-lovičah, župnija Leše. Kot osemleten deček je že moral iti služit v Lom, kjer se je 1. 1857 tudi poročil. Pozneje se je z družino preselil v „Kajžco" na Fabriki, in 1. 1890 v lastno hišo št. 45 v Tržiču, ki je po njem dobila svoje sedanje ime „pri Palovčanu". Po poklicu je bil drvar in je delal v Dolini skoro nepretrgoma 58 let.
Iz njegovega, sicer tihega, življenja je zanimivo zlasti to, da je zelo rad romal na sv. Višarje. V tistih časih so romali iz naših krajev peš in so za to pot potrebovali 3—4 dni, ali iz Tržiča do sv. Višarij nad 16 ur. Prvič je romal 1. 1850 na dan.svojega godu, o sv. Janezu Krstniku. Skupina romarjev iz Loma in Doline, kateri se je tudi on pridružil je odšla že ob treh zjutraj od doma. Prvi počitek je bil šele v Mojstrani. Pozno zvečer so vsi trudni dospeli na sv. Višarje. Tu so potem ostali drugi dan, da so opravili svojo pobožnost. Tretji dan so se vrnili domov. Da bi jim bila vrnitev olajšana so jih večkrat čakali na Trbižu vozniki iz Begunj ali iz Breznice. Tem voznikom so se romarji večkrat odzvali. Na ta način je romal peš 14 krat.
L. 1866 je bilo na Trbižu zbranega veliko vojaštva zaradi vojske z Italijo. Večkrat je pripovedoval, kako so kljub temu, da so jim vojaki zabranjevali pot na sv. Višarje, vendar po mnogih ovinkih in skrivnih ste-stezah tudi to leto srečno dospeli na svoj cilj.
Otvoritev gorenjske železnice I. 1867 je peš-romanjem napravila konec.
Večkrat je pokojni Palovčan potoval tudi z ženo in sinovi. Pripovedoval je, kako je Dekoč neka romarica iz Vetrnega umrla med Mtjo. Mrtvo so potem pripeljali domov, ykrog 1. 1885 je videl, kako je povodenj v Trbižu odnesla 7 hiš ter vsa pota na sv. Višarje močno razdejala. Kljub visoki starosti je oh romal vedno nekako mladeniško
čil ter je prebil v cerkvi navadno celo dopoldne, zbran v pobožni molitvi. Samo ob sebi je umevno, da je nosil na Višarje tudi polena, kot je bila tedaj navada.
Dne 23. avgusta 1913 je dobil na sv. Višarjah spominsko sliko z napisom da je bil v svojem 84. letu pet in petdesetič na sv. Višarjah. Ta slika je ohranjena v njegovi domačiji še danes.
Šel je potem še 1. 1914, tik pred začetkom svetovne vojne na svojo ljubo božjo pot. Naslednje leto 1915 je vsled starosti že opešal. S solzami v očeh je poslušal, ko mu je še sedaj živeči sin povedal, da je višar-ska cerkev pogorela. — To se je zgodilo 16. septembra 1915 popoldne okrog tretje ure, vsled ognja italijanske artiljerije. Tako poroča g. župnik J. Lavtižar iz Rateč v svojih „Spominih".
Najstarejši višarski romar, ne samo naše, temveč tudi okoliških župnij, je mirno v Gospodu zaspal 8. junija 1916 1. Zaslužil je, da se ga sedaj ob stoletnici njegovega rojstva, tudi v našem listu spominjamo.
To In ono.
Misijonski kongres in misijonska razstava se bo vršila letos v Ljubljani od 7. do 12. septembra. Na tej razstavi bodo razstavljena tudi darila dobrih Slovencev za misijone. Nekatera dekleta iz Tržiča so se že prijavila, da hočejo prirediti za razstavo in misijone nekaj cerkvenega perila, kar je vse hvale vredno. Dobre duše, ki hočejo sodelovati, naj se oglasijo pri prednici dekl. Mar. družbe, ki kot odbornica katoliške akcije za našo župnijo vodi misijonske nabirke.
En tisoč dinarjev nagrade dobi pri naši .Hranilnici in posojilnici" imejitelj hranilne knjižice številka 3521. V zadnji številki našega lista je tiskarski škrat to srečno številko tako presukal, da tista knjižica sploh ni upravičena dobiti nagrado. Š tem bodi zadeva popravljena.
Na Kofcaii bo letos prvič sv. maša v nedeljo 29. junija, ko je gori tudi žegnanje. Naj bodo izletniki res pri sv. mašil Če pride kdaj kakšen tuj gospod na nedeljo na Kofce maševat in bo to naprej javil, bo javljeno sproti na deski pri svetem Andreju.
Popoldanska služba božja se vrši z junijem zopet redno popoldne.
Dve novi sv. maši bomo imeli letos v Tržiču. Dne 6. julija jo bo pel č. g. Gande Mirko, dne 13. julija pa č. g. Sedej Janko.
Moški'imajo prednost, pri spovednicah namreč. Na prvo nedeljo v mesecu naj se sploh nobena ženska ne bliža spćvednicam, dokler je le še kakšen moški. Ob vsakem drugem času imajo pa tudi moški vedno prednost na ehi strani vsaTte sppvednite!
. .Živa bresa" bo nadaljevana, v prihodnji številki.
G. svetnih: Pollalt odide te dni za par mesecev v Ameriko.
' Oznanila za junij.
1% Nedelja v osmini Vnebohoda in prva v mesecu. Pred šesto sv. maŠd skupno sv. obhajilo za može in fante, ki naj gotovo ne pozabijo na Srce Jezusovo, katero jih posebno v mesecu juniju vabi k sebi! Popofdne ob dveh ura molitve in pete litanije Srca Jezusovega.
I.—7.	Za devetdnevnico na čast Svetemu Duhu, ki- se prične že 30. maja, vsak vgčpr ob osmih litanije in tozadevna molitev.
6.	Prvi petek v mesecu z običajno pobožnostjo,
7.	Binkoštna vigilija. Strogi post: zdržek mesnih jedi in pritrganje pri jedi. Po šesti sv. maši je blagoslov krstne-vode in nato peta sv. maša.
8.	Binkošti, zapovedan praznik in nedelja. Ob 6. in 10. uri sv. maša z dvema blagoslovoma, ob
8.	uri z enim. Pred deseto sv. mašo, ki je slovesna z leviti, bo klicanje sv. Duha. Popoldne ob pol treh slovesne litanije. Udje bratovščine Sv. Duha prejmejo danes ali kakšen dan v osmini popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
9.	Binkoštni pondeljek, nezapovedan praznik. Sv. maše v župnf cerkvi ob 6., 8. in 10. uri. Takoj po Šesti sv. maši gre ob vsakem vremenu običajna procesija k Sv. Ani, kjer bo sv. maša s pridigo.
II.,	13. in -14. kvaterni dnevi z običajnimi zahtevami glede posta.
15.	Praznik Sv. Trojice in kvaterna nedelja. Ob šestih in desetih sv. maša z blagoslovom. Zadnji dan za prejem velikonočnega sv. obhajila 1 Pred cerkvenim- vrati pušča za reveže Vine, konference. Od
9,	do 10. ure pred izpostavljenim Najsvetejšim ura molitve za duhovnike. Po popoldanski službi božji darovanje za farno opravilo naslednjega dneva.
16.	Velike bile ob pol 6. in nato slovesna črna peta sv. maša z leviti za pokojne fa-rane, zlasti za dobrotnike farne cerkve. Po sv. maši je obhod po pokopališču in Libera pred pokopališko kapelico.
19.	Sv. Reinje Telo, zapovedan praznik. Ob šestih bo sv. maša z blagoslovom, . druga ob osmih, ob devetih je slovesna sv .maša z leviti. Med slovesno sv. mašo je običajno darovanje fantov in deklet. Po slovesni sv. maši se vrši običajna procesija s sv. R. T. Pri procesiji naj vlada lep redi Kdor ne gre k procesiji naj ne postaja, sebi v sramoto in drugim v zgledovanje, ob cesti! Popoldne ob pol treh so slovesne litanije Srca Jezusovega.
20.—22.	evliaristična tridnevntca in posebna tridnevnica za dekliško Marijino družbo,
katere naj se udeležujejo tudi druga dekleta. 6ovore bo'imel edeii gg. misijonarjev iz Ljubljane'iti sicer v petek'Ob 8. uri zvečer, WjSobptq. pb pol6. uri zjutraj in ob 8. uri zvečer ter v nedeljo ob lO. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne.
Vso osmino praznika Sv. R. T. bo zjutta} ob 'Sestih sv. maša z blagoslovom
21. Sv. Alojzij. Ob osmih šolska sv. maša. 1^. Nedelja v osmini sv. R. T. Pri Qsmi sv. mail slovesnt) prvo sveto obha)ito otrok. Prvoobhajanci naj se, ^дао do tričetrt na osem na župnijskem dvorišču, dh^ie uredijo za slovesen uhod v cerkev. Popoldne se vrši slovesen sprejem v.dekliško Marijino družbo in zaključek dekliške tridnevnice.
24. Praznik sv. Janeza Krstnika. Ob šestih orglana, farna sv. maša.	"
26.	Pričetek tridnevnlce v čast presvetemu Srcu Jezusovemu. Zvečer vsakega dne tridnevnice ob osmih litanije Srca Jezusovega.
27.	Praznik presv. Srca Jezusovega. Qb šestih sv. maša z blagoslovom. Ta dan je mogoče dobiti popolne odpustke. Pogoji: prejem sv. zakramentov, sv." obhajilo bodi zadostilno; Mekohko premišljevanja o dobrotljivosti presv. Srca in molitev v namen sv. Očeta.
28.	Vidov dan. Ob osmi uri slovesna črna sveta maša z leviti za vse, ki so padli za vero in domovino.
29.	Sv. Peter in Pavel, zapovedan praznik in tretja nedelja po Binkoštili. Ob šestih in desetih sv. maša z dvema blagoslovoma, ob desetih peta. Ob desetih je tudi sv. maša na Kpfcah. Popoldne litanije vseh svetnikov.
Shodi cerkvenih organizacij t III. red: sliod 1., vesoljna odveza 8., 15., 19., 27. in 29.
Dekliška Marijina družba: vse ob dekliški tridnevnici.
Fantovska Marijina družba: shod in skupno sv. obhajilo 1.
Marijina družba za žene: shod 15:, skupno sv. obhajilo 8.
Mesečna Šolska sv. spoved: Za meščansko in vse osnovne šole bo obvezna. Čas bo oznanjen v cerkvi in razglašen v šoli I ,
Župnijska iironika za april.
Aprila v naši župniji rojenih: 18.
Aprila v naši župniji poročenih; nič. Aprila v naši župniji umrli:
1.	Miklč Jožef, sin tovarniškega delavca, rojen 3. 3. 1929, umrl na Bistrici št. 55, dne 9. aprila.
2.	Mrtvorojen ec.
Aprilska poročila od drugod:	Ч
1.	Žargaj Olga, hči učitelja, rojena v ljubljanski bolnici 4. aprila 1930.
2.	Rus Marija, rojena 28. 9. 1907 v Tržiču, poročena na Dunaju 24. aprila 1930 s Hengi Leopoldom.
3.	Zuliani Vinko, rojen v Tržiču 20. 1, 1907, umrl v Lomu 7. 4. 1930.	. .•
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani; Dr. P. Ovido Rant, O. F. M.
Za Zadružno tiskamo v Ljubljani; Srečko Magollč.