Slev. 187. Posamezna Številka stane 1 Din. V Mnl v petek ie 27. inlljs 1923. Leto Ll. g== Naročnina ■■■ ~ za državo SHS: do preklica: •) po poŠti mesečno Din 14 b, dostavljeni) na dom mesečno...... n za inozemstvo: mesečno.......Din 23 = Sobotna izdaja: = t Jugoslaviji T inozemstvu . .• . Din 20 ......40 sa Cena inseratomjaa Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Oln. 1*50 In Din. a-—, veliki oglati nad 45 mm »U šine po Din. 2 50, poslana Itd. po Din. 4 —. Pri rečjem naročilu popust. Izhaja vsak dan i z vzemi' ponedeljka ln dneva po praz« nikn ob 5. url zjnfaraj. W Uredništvo je v Kopitarjevi alioi štev. b/ID. RoKoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se u sprejemajo. Hredn. telet. Str. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 1. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7583, praške ln dana). 24.797. Orli v Parizu. Pariz, 24. Julija 1923. Slavnosti, ki so se vršile 21. in 22. ju-j lija v Parizu, so končane. Bile so to tako ; veličastne in prisrčne manifestacije, da je pač vsako pero preslabo le nekoliko popisati vtis, ki ga je napravilo okrog 30.000 katoliških telovadcev na pol milijona gle-| dalcev. Posebno še mi jugoslovanski Orli ž se laliko vračamo v domovino s ponosom in j v zavesti, da smo vkljub svojemu malošte-: vilnemu zastopstvu napravili na Francoze ' najboljši vtis ln da nas je prebivalstvo Pa-l riza pri nedeljski manifestaciji izmed vseh : tujih gostov najprisrčneje pozdravljalo. Pa ; tudi velik uspeh pri tekmah je vzbudil pri I tisoč in tisočih najboljših francoskih in ino-Izemskih telovadcih splošno pozornost in | zanimanje za našo mlado orlovsko organizacijo. Naj sledi v naslednjem kratko kroji nologično poročilo o poteku slavnosti. V petek 20. julija po naši zastopniki napravili nekatere j obiske. Med drugimi smo se tudi poklonili | škofu Chaptal (kardinal Dubois je začasno : odsoten) ter se predstavili v jugoslovan-[ skem poslaništvu. Drugi so obiskali brate Čehoslovake. Telovadci pa so še trenirali in se pripravljali za naslednji dan. V soboto 21. julija so se vršile od šestih naprej ves dan tekme. Telovadišče na največjem prostoru v Parizu, na Martovem polju, je bilo kakor velikansko mravljišče. O poteku tekem ne bom na dolgo in podrobno poročal, samo toliko bodi omenjeno, da so naši telovadci, kakor hitro so prišli na vrsto, začeli vzbujati pri vseh tekmovalcih splošno pozornost, zanimanje, pa tudi — ljubosumnost. Velikanska množica gledalcev je kar sledila našim tekmovalcem od orodja do orodja in fre-netično ploskala kakor nikomur drugemu. Ugodno za pozornost na naše telovadce je bilo, da so listi prinesli dolge članke o Jugoslovanih in orlovski organizaciji. Uspeh tekem je bil ta-le: Prvo darilo za prvenstvo je doseglo 13 tekmovalcev, med temi Hvale Jožef 2. mesto s 165 točkami in Kermavner Ivo 7. mesto s 160.25 točkami izmed 180 dosegljivih. Predsednik sodnega zbora je pripovedoval, da se celo uro niso mogli ze-diniti, ali naj Hvale dobi prvo ali drugo mesto, ki je je naposled odnesel neki francoski telovadec iz Bordeauxa. Furlan Tomaž je na 21. mestu in Pavlič Jože na 42. mestu. Vseh tekmovalcev za prvenstvo je bilo 103. Vrst je tekmovalo okrog 300. Jugoslovani smo dosegli 3. mesto s 1252.45 točkami od 1600 dosegljivih. V lahki atletiki je tekmovalo 97 telovadcev. Pavlic Jože je dosegel 10. mesto s 100.50 točkami, Vrhovec Jože 12. mesto s 97 in Kermavner Ivo 15. mesto s 96 točkami od 120 dosegljivih. Uspeh je nadvse ugoden in smo nanj lahko po pravici ponosni. Nedelja 22. julija /e bila namenjena zunanji manifestaciji in javni telovadbi. Že v zgodnjih jutranjih urah so valovile po vseh velikanskih pariških ulicah nepregledne čete katoliških telovadcev proti Notre Dame, kjer je bila ob sedmih zadušnica za padle bojevnike za domovino. Po končanih cerkvenih obredih se je začel premikati ogromen sprevod po pariških ulicah. Na čelu sprevoda so korakali inozemski telovadci: Jugoslovani, Čehoslovaki, Belgijci, Švicarji, Holandci, Italijani, Luksemburžani. Za inozemskimi gosti je bilo uvrščenih nad 700 francoskih telovadnih društev. Sprevod, ki je trajal nad 3 ure, se je premikal iz Tulerij proti Are de Triumphe h grobu neznanega vojaka, kjer so Jugoslovani prvi ob navzočnosti francoskih dostojanstvenikov položili lep venec svežih cvetlic s trakom v jugoslovanskih državnih barvah z napisom: Neznanemu vojaku — jugoslovanski Orli. Ko je brat Dostal visoko dvignil venec, preden ga 36 položil na grob, je mogočen plosk skoro uglušil ušesa in sam sem opazil, kako se je marsikatero francosko oko zasoizilo ob tem trenutku. Pomisliti moramo s kakšno ljubeznijo in s kakšnim ponosom visi sleherni Francoz na zmagi, ki jo je odnesel v svetovni vojni za svojo domovino. Brez dvoma so s tem dejanjem jugoslovanski Orli znatno dvignili ugled naše države. Od groba neznanega vojaka smo korakali naprej po največjih in najlepših pariških ulicali na Martovo polje, kjer je bilo skupno kosilo, popoldne pa pred pol milijona gledalcev javna telovadba. Pondeljek 23. julija. Ob 17. uri je priredila delegacija J. O. Z. v zahvalo za prisrčne ovacije, s katerimi nas je pozdravljalo prebivalstvo Pariza, v veliki dvorani zavoda sv. Stanislava soar-ejo, h kateri so bili povabljeni najodličnejši cerkveni, vojaški in politični krogi ter uredništva uglednih listov Pariza. Orli so čakali v krojih in so pozdravili vsakega gosta z orlovskim klicem: Bog živil Med prvimi je prišel prisrčno pozdravljen mgsr grof Chaptal, pomožni škof za tujce, osobito za slovanske tujce v Parizu. Spremljal ga je g. Quenet, mlad duhovnik, ki je preživel pet let v Rusiji. Predsednik mednarodne unije katol. telov. društev g. van de Kerch-o ve je bil drugi odlični gost, ki je naše Orle počastil s svojo prisotnostjo. Nato so sledili zastopnik jugoslovanskega poslaništva v Parizu, zastopnik jugoslovanskih častnikov (iz častniške šole), zastopnik slovanskega instituta, generalni tajnik mednarodne zveze krščanskih poljedelcev dr. Toussaint, zastopnik Actions Populaire, zastopniki Čehoslovakov, zastopniki časopisov Matin, Figaro, Echo de Pariš, Croix, Liberte, Gau-lois, Intransigeant. Ko so bili vsi zbrani ob dolgih mizah okusno razstavljenih okrog grba zavoda sv. Stanislava, je najprvo vštal brat Dostal ter najpreje v francoskem potem pa v slovenskem jeziku pozdravil navzoče francoske prijatelje jugoslovanskega naroda in orlovske organizacije, se jim zahvalil za gostoljuben in navdušen sprejem, katerega je bil jugoslovanski Orel deležen. »Ko se zopet vidimo v Jugoslaviji,« tako je govoril, >bomo mi Jugoslovani znali vrniti francoskemu praporu čast, ki je sledila vedno našemu po pariških ulicah.« Škof Chaptal se je na to ginjeno zahvalil, na kar so Orli zapeli slovensko pesem. Nato vstane br. Kuhar ter napije najprvo Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, ter nato vsem odličnim gostom {>o vrsti in končno še posebej zastopnikom časopisja. Nato je govoril van de Kerchove ter je iskreno čestital k sijajnemu uspehu jugoslovanskega Orla. Ustvarilo se je tako prisrčno razpoloženje, da se je soareja zaključila šele ob dveh po polnoči. Ko je odhajal škof Chaptal, je živahno in prisrčno klical Orlom, ki so ga spremljali do ulice: Bog živi, Bog živil Tudi zastopnik jugoslovanskega poslaništva je bil zelo vzradoščen nad uspehom Jugoslovanov v Parizu in obljubil, da bo poslaništvo o tem poročalo vladi. Na ulici. Na ulicah so naši fantje peli. Slučajno so bili zbrani sami dobri pevci (trije prvi tenorji in par dobrih basov). Kjer so peli, se je promet po ulicah ustavil, tramvaji in avtomobili so morali dolgo čakati, da se je množica razšla. Ko so fantje zapeli štiri-glasno Aljaževo: Oj Triglav moj dom, so bili Parižani tako navdušeni, da so zahtevali, naj pojo še dalje, na kar so pridejali grede še par narodnih. Pred odhodom iz Pariza je delegacija JOZ. napravila v torek nekatere obiske, da se primerno zahvali za vso gostoljubnost in ljubeznivost, s katero so bili v Parizu sprejeti. Zlasti smo se zahvalili rektorju zavoda, ki nam je dal na razpolago tako udobno stanovanje. Ob tej priliki je g. rektor izjavil, da smo Jugoslovani napravili na vse Parižane vtis, ki jim ne bo tako hitro izginil iz spomina; želi le, da bi isti vtis o Parižanih odnesli tudi mi v svojo domovino in da bi vezi med Francijo in Jugoslavijo ostale trajne. V spomin na naše bivanje v zavodu sv. Stanislava je poklonil vodji delegacije svojo sliko, J. O. Z. pa lep album s slikami zavoda. Ko odhajamo iz Pariza čutimo vsi prav prijetno dolžnost, da se še enkrat zahvali- mo našim jugoslovanskim bratom v Parizu, ki so nam Šli v vsakem oziru na roko ter nam s svojo ljubeznivostjo in postrežlji- vostjo olajšali naše bivanje v Parizu. Bog jih živi! Odhod iz Pariza je določen na danes zvečer ob 22. uri BSamaža vlade. ZA RADIČA IŠČEJO KAZENSKIH PARAGRAFOV. Zagreb, 26. julija. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se smatra, da je radikalna vlada doživela na vsej črti fiasko in blamažo s poskusom, da pred svetom pokaže hrvatski narod kot revolucionaren in nevaren za mir in tako opraviči svoje ostre ukrepe, katere je napovedala v »Samoupravi« proti hrvatskemu narodu in HRSS ter njenim predstavnikom. Po aferi Pompadurke in Gagliardija in po poskusu, da se s takozvano vohunsko afero ustvari monster-proces v Zagrebu, se je vse razblinilo v enostavno izročitev Stjepana Radiča in tovarišev sodišču radi tiskovnih deliktov. Prihod belgrajskih policajev v Zagreb, očita namera, da prepla- šijo Radiča in ga spravijo v inozemstvo, angažiranje izvestnih časopisov, kakor ♦ Preporoda« in «Politike«, vse to se je razblinilo takorekoč v nič. Radič se je vrnil v Zagreb (Radič se je zadnji čas mudil v svojem vinogradu v Vojnem Križu. Op. poroč.) in radikali stoje pred blamažo. Smatra se, da bodo radikali, ako jim bodo to narekovali strankarski interesi, dali Radiča tudi zapreti, vendar ne več s tisto kvalifikacijo zločina, kakor so to želeli, marveč edino radi političnih deliktov, da se rešijo neprijaznega nasprotnika, a to se pred Evropo ne bo dalo opravičiti Sodišču izročeni poslanci. Belgrad, 26. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji narodne skupščine so bili izročeni sodišču sledeči poslanci: Stjepan Radič, dr. Juraj K r n j e v i č , dr. Ante A d ž i j a , dr. Vladko Maček, Josip Predavec, dr. Stjepan Košutič in Rudolf B a č i -nič. To je celokupno predsedstvo HRSS. Dalje so bili izročeni poslanci: Vladimir Pušenjak, Anton Sušnik, Franc ^ebot, Ivan Pucelj, Velja Popovič, Dimitrije Popovič, Nedeijko S i -m o n o v i č in zemljoradnik V u j i č. Vsi razen Žebota, Bačiniča in Vujiča so izročeni radi pregreškov, izvršenih potom tiska. Pušenjak je poleg tega izročen v dveh slučajih radi dejanja po členu 1., točka 4. zakona o zaščiti države, V u j i č je izročen radi obrekovanja, 2 e b o t radi prestopka po § 411 kaz. zakona, Bači-n i č pa radi pregreška po § 91 kaz. zak. ODHOD DR. NINCIČA V SINAJO. Belgrad, 26. julija. (Izv.) Odhod ministrskega predsednika Nikole P a š i č a še ni definitivno določen. Pašič bo ostal v Belgradu, dokler se ne povrne iz Sinaje zunanji minister dr. Ninčič in ne poroča vladi o poteku konference male antante. Dr, Ninčič je nocoj odpotoval v Sinajo. POSVET PAŠIČA Z VOJAŠTVOM. Belgrad, 26. julija. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel Nikola Pašič poveljnike 1., 2., 3. in 4. armije, ki so poročali o stanju vojske in o svojem mišljenju, kako naj se oživotvori novi vojni zakon. Konference se je udeležil tudi zunanji minister dr. Ninčič. BODOČI SESTANEK FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 26. julija. (Izv.l Dne 25. avgusta se bo sešel finančni odbor, da prične razpravo o finančnem zakonu za 1923/24. Nato prideta na vrsto davčni zakon in zakon o izpremembah in dopolnilih zakona o trošarini. Istočasno bo finančni odbor razpravljal tudi o dvanajstinah za oktober. GAGLIARDI. Zagreb, 26. julja. (Izv.) Danes je odpotoval v Belgrad znani Gagliardi, očividno da pomaga belgrajskim policajem v vohun-sik aferi in da si od radikalov izposluje rehabilitacijo svojega doktorata, ker mu je bil po prevratu odvzet. BLAMAŽA »PREPORODA«. Zagreb, 26. julija. (Izv.) Pisanje Preporoda« se tu komentira samo s komične strani. >Preporod« je med drugim pisal, da »Hrvatskega Borca« kolportira po Zagrebu raznašalec s puško na rami. Temu se je vse smejalo. »Hrvatski Borac« je pogosto zaplenjen in ga ob takih prilikah pobirajo po javnih lokalih stražniki ter ga nosijo s puško na rami na policijo. Takega stražnika je videl »Preporodov« poročevalec in iz tega napravil celo afero. KOGRES KEDHNALISOV. Belgrad, 26. julija. (Izv.) Dne 3. septembra se bo vršil na Dunaju kongres kri- minalistov, na katerem bodo razpravljali o najglavnejših kriminalnih vprašanjih mednarodnega značaja, nato o vprašanjih, ki se nanašajo na Avstrijo in sosednje države glede preganjanja mednarodnih zločincev. Doseči bodo tudi skušali sporazum za medsebojno izročevanje zločincev. Naši delegati še niso določeni. Udeležili se bodo kongresa trije delegati in sicer eden iz Belgrada, eden iz Zagreba in eden iz Ljubljane. Poljska in mala antanta. Varšava, 26. julija. (Izv.) V parlamentu je govoril danes minister vnanjih zadev o razmerju Poljske do male antante. Naglašal je prijazno razpoloženje Poljske do male antante, toda politični cilji male antante se ne krijejo popolnoma s politiko Poljske. Zato tudi Poljska ne more pristopiti mali antantL DR. BENEŠ ODPOTOVAL V SINAJO. Praga, 26. julija. (Izv.) Minister vnanjih zadev dr. Beneš je odpotoval včeraj v Sinajo. Lord Curzon o mednarodnem posojilu Mažarski. London, 26. julija. (Izv.) Lord Curzon je izjavil, da posveča angleška vlada zadevi mednarodnega posojila Mažarski svojo posebno pozornost. On upa, da bo reparacijska komisija svoj prvi sklep revidirala, tako da bo mogla zadeva priti pred Društvo narodov. Anglija hoče gospodarsko propast Mažarske preprečiti, in je prepričana, da je izdatna pomoč možna le pod zaščito Društva narodov. Naval na nemško dr!, banko. Berlin, 26. julija. (Izv,) Wolffov urad odločno dementira vse v inozemstvu ras-širjene vesti o runu na nemško državno banko. Naval na banko je bil res velik, ker so ljudem potrebne vsled padca marke ogromne kreditne vsote, toda banka je vsem potrebam in zahtevam zadostila. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Berlin, 26. julija, (Izv.) Državni zbor se bo sestal meseca avgusta. Tako so se dogovorili vodilni politiki z državnim kanclerjem. PET3IILIJ0NSKI BANKOVCI. Berlin, 26. julija. (Izv.) Prihodnje dni bodo prišli v promet državni bankovci po 5 milijonov mark. FRANCIJA IN BELGIJA ODGOVORITA ENAKO. Puriz, 26. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi, bosta odgovorili Francija in Belgija na angleški predlog glede ureditve reparacij vsaka posebej, odgovora pa se bosta enako glasila. Pariz, 26. julija. (Izv.) Med francosko in belgijsko vlado se jc glede bistvenih točk odgovora angleški vladi dosegel sporazum. Besedilo odgovora se bo doloČKOj v najkrajšem času. Besedilo sicer ne bo. identično, vendar pa do smislu enako. SEOVENEC, Sne 27. julija 1923. Stran Ž. STAVKA V LONDONU. Londou, 26. julija. (Izv.) Štrajk pristaniških delavcev se je poostril. BOGATA AMERIKA. London, 26. julija. (Izv.) Državni tajnik za finance je izjavil, da se nahaja danes 42% vsega razpoložljivega zlatega denarja v Zedinjenih državah. ZRAČNI PROMET. Pariz, 26. julija. (Izv.) Kakor poroča ♦Matin«, je naročila angleška vlada 6 letal, ki bodo vozila s hitrostjo 30 km na uro in bodo imela prostora za 200 oseb in 6 ton prtljage. AVTOMOBILSKA NESREČA. Budimpešta., 26. julija. (Izv.) Na cesti proti Szekes-Fejervaru (Stuhlweissenburg) pred občino Marton Vasar se je danes opoldne dogodila velika avtomobilska nesreča. Šoferja, ki je vozil v avtomobilu 6 oseb, je nenadoma zadela srčna kap. Avtomobil je vozil nekaj časa naprej ,ter se nato prevrnil. Ena oseba je ubita, dve težko, ostale pa lahko ranjene. Iz immte politih. * Politično-trgovinska pogodba med Turčijo in Poljsko. Med Turčijo in Poljsko se je 23. t. m. v Lozani podpisala važna pogodba, vsebujoča 4 točke. Prva točka ustanavlja med obema državama n e p r e -kršljivi mir in večno prijateljstvo, druga ureja diplomatične in konzularne odnošaje, tretja ureja trgovinske zveze, četrta odloča modalitete ratifikacije. — Med Poljsko in Turčijo so tekom cele zgodovine vladali zelo prijateljski odnošaji. Sedanja pogodba ima svoj pomen tudi z ozirom na Jugoslavijo in nalaga našim državnikom dolžnost, da začnejo misliti na ureditev odnošajev s Turčijo, ki kmalu aktivno poseže v balkansko politiko. * Nemsko-ruski odnošaji. Nemška *Reichsgetreidestelle«, državna preskrbo-valnica z žitom je sklenila z rusko vlado pogodbo, po kateri bo Rusija Nemčiji letos dobavila 20 milijonov pudov žita. Velik del se bo plačal v nemških industrijskih izdelkih. Politični pomen te pogodbe je v tem, da kaže, kako se z naraščanjem, oziroma izboljšanjem ruske produkcije zopet uveljavljajo stari normalni pogoji vzajemnih odnošajev med Kusijo in sosednimi velikimi evropskimi državami. •Državljanska vojska na Irskem končana. Irci so končno položili bratomorno orožje in se zdaj lahko posvetijo pozitivnemu delu za dograditev stečene svobode. Kakor znano, stranka de Valere ni hotela pripozaiati sporazuma, ki ga je Coilins bil sklenil lani z angleško vlado, in je obrnil svoje orožje proti njemu pod geslom popolnoma neodvisne irske republike. Medsebojna borba je bila jako kruta in neusmiljena, dokler se niso pred kratkim obe stranki sporazumeli. Nekateri so menili, da bo de Valera zopet začel z oboroženo akcijo proti sedanji vladi, ko se razpišejo volitve v narodno skupščino, Dail Eireann. Toda Valera zdaj izjavlja, da je državljanska vojna zanj končana. On se bo posvetil odslej samo politični organizaciji neodvisne republikanske stranke, takozvanega sin-fajna. Njegov namen je delati na socialnih reformah, izobrazbi naroda in njegovi gospodarski organizaciji. — Volitve za Dail Eireann se vrše koncem avgusta ali začetkom septembra. Edgar Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma (Dalje.) Skoro neznosen je postal glodeči glad, ki sem ga zdaj čutil. Bil sem zmožen storiti vse, da ga utoiažim. Z nožičem sem odrezal košček usnja od kovčega in ga skušal jesti. Nisem ga mogel pogoltniti niti grižljej. Trpljenje pa mi je olajševalo žvečenje iu izbljuvanje malih usnjatih delcev. Na večer so se tovariši prebudili drug za drugim, vsak nepopisno slaboten in plah vsled zaužitega vina. Pijanost je prešla; tresli so se silne mrzlice in jadno klicali po vodi. Njihova beda me je bolestno ganila. Obenem pa sem bil vesel, da me je cela vrsta ugodnih okolščin obvarovala nezmernega pitja; kajti sicer bi z nesrečneži delil zelo turobni in mučni položaj. Vendar me je zelo vznemirjalo njihovo obnašanje; niso bili zmožni podpirati me pri delu za rešitev, v slučaju da se ne bi nepričakovano obrnilo na bolje. Nisem še opustil misli, da bom našel kakšno jestvino v kajiti. Vendar ni bilo mogoče znova poskušati, dokler še nobeden tovarišev ni bil toliko pri moči, da bi mi držal vrv. Parker je bil nekoliko razumnejši od drugih; z vsemi silami sem ga skušal zmajati. Zaupajoč v vpliv morske kopeli sem mu pritrdil okrog telesa vrv in sem ga nato vodil k kajitinem vhodu( prenesel je vse mirno in ravnodušno), ga sunil v kajito in ga takoj spet potegnil nazaj. • iiaiijansk" čnsnikarska iveea proti zasužnjen ju tiska. 28. t. m. se je v Rimu sešel glavni svet italijanske časnikarske zveze. Pečal se je z vladno naredbo proti tisku in soglasno sprejel resolucijo, v kateri zelo obzirno izjavlja, da ima vlada v dosedanjih zakonih dovolj sredstev proti zlorabi tiska in da je mogoče te zakonske določbe izpremeniti le z zakonom. Vendar pa zveza pristaja na nove določbe o odgovornih urednikih, dočim druge in tretje točke o polnomoči prefektov nasproti časopisju ne more odobravati, ker bi to paraliziralo funkcije tiska in časnikarju onemogočilo izvrševanje njegovega poklica. Zveza upa, da bo vlada zaupala zmislu italijanskega tiska za odgovornost in smatrala nove ukrepe za nepotrebne. * 1» notranje borbe popolarakf stranke. Odbor parlamentarne skupine popolarske stranke je izključil iz stranke poslanca Padul-lija in Grandija, ker sta se izjavila solidarna s poslanci, ki so pri glasovanju o volivni reformi kršili strankino disciplino. Na znanje je vzel odbor izjave poslancev Cappe-, Corisa, Frove, Maurija, Migliolija, Negrettija, Novasia, Palcarija. Pelizzerija, Salvadorija, Stelle in Terminija, ki obžalujejo svoje ravnanje v zbornici in obljubljajo, da se bodo v bodoče pokorili večini. — Oficielno glasilo popolarske stranke »Popolo Nuovo« se peča •/. notranjim razdorom in očita disidentom, da niso razumeli prve dolžnosti popolarske stranke, da ohranijo po nastopu fašizma svojo lastno individualnost jasno iu določno. Danes hočejo neka-leri napraviti iz ljudske stranke klerikalni prirepek fašizmu, običajni katoliški konservativci pa bi ji radi izprevrgli njen socialni pro-grom. Toda ravno ti notranji boji zgodovinski program stranke le tem določnejše opredeljujejo in nedotaknjena ostane njena dopolnjujoča se moč, njena razvijajoča se organizacija, njena uvorabna teorija, njena živa vest. V tem ko padajo ali odhajajo kot neintegralni elementi nekateri več ali manj odlični poslanci, ostajajo na periferiji nedotaknjena, disciplinirana, polna nad in poguma jedra gibanja. Ljudska misel in njena avtonomna organizacija ne umreta nikdar. POlttlftBR vesti.' -f Kam plovemo? Pod tem naslovom piše vcerajbnji >Slov. Narod«: »Kje smo pravzaprav? lako se vprašujejo naši pravniški krogi, ln sicer sodniki ruvnotako kakor odvetniki — v Sloveniji. Že večkrat in zadnji čas še posebej dohajajo na sodne zaprosbe, s katerimi se obračajo naša sodišča na srbske sodne oblasti za pravno pomoč — neverjetne rešitve in tako čudni odgovori, da je treba te anahronizme izpostaviti javnosti. Saj je v resnici neverjetno, da dobiva n. pr. deželna sodnija v Ljubljani itd. na svoja zaprosila za predlagano in dovoljeno izvršbo od gradskega su-da Beograd za izvršenje kratki fenomenalni odgovor, da smatra v Sloveniji izrečene sodbe za sodbe inozemskega sodišča, katerih brez drugega ne more izvršiti... Če pa sodne oblasti v Belgradu naše sodno izvršilne odloke zavračajo kot inozemske, dvomimo prav zelo, da bi taki justični pojavi blagonosno vplivali na naše medsebojno vsestransko zbližanje.« — Mi smo kar strmeli, ko smo brali to notico v »Narodu , v »Slovenskem Narodu«. Mi bi pričakovali, da se bo »Narod« razjaril ne nad nedotakljivimi belgrajskimi sodniki, ampak da bo padel po slovenskih sodnikih, ki so tako predrzni, da obremenjujejo svoje srbske tovariše s tako odijoznimi posli kot je iz-tirjevanje dolgov za — Slovence! To bi bilo Lahko sem si čestital k domisleku. Parker je bil kar oživljen in zbrihtan in me je vprašal popolnoma resnobno, počemu ravnam tako z njim. Ko sem rnu razložil namen, se mi je prisrčno zahvalil. Rekel je, da mu je potapljanje dobro delo in se nato docela razumno ]>ogovarjal o položaju. Sklenila sva, da bova z Augustom in Pe-tersom enako ravnala in to sva tudi takoj izvršila. Tudi tadva sta oživela po dotikanju z mrzlim elemntom. Domislic je bil sad čtiva; nekoč sem čital v zdravniških knji-gar o dobrem vplivu kropivne kopeli na bolnike, ki trpo na bol~r.ni »mania a potu.« Zdaj sem lahko izročil tovarišem vrv. Sam pa sem se potapljal tri do štirikrat v kajito, dasi je bilo že docela temno in so labni, a široki vali s severa potresavali ladjo. Polagoma sem prinesel na krov: dva sklepca, velik prazen vrč in odejo; toda nič jestvin. Nadaljeval sem poskuse do omaga-nja, pa nisem ničesar našel. Ponoči sta Peters in Parker opravljala isto delo, pa tudi nista ničesar našla. Obupani smo opustili prizadevanje, ker smo brezuspešno tratili moči. Prebili smo noč v silni telesni in duševni smrtni tesnobi. Slednjič ja zazorilo jutro 16. in vneto smo se ozirali naokoli po pomoči; pa brez uspeha. Morje je bilo še gladko, le nekaj širokih valov od severa ga je vznemirjalo, kot včeraj. Šest dne že nismo ničesar zaužili razen steklenice portugalskega vina. Jasno je bilo, da ne borno dolgo več vzdržali, če ne bo kaj najti. Nisem še videl tako izsušenih bitij, kot sta bila Peters in Augustus. Da bi ju srečal na dosledno in v skladu z njegovim dosedanjim držanjem. Toda »Narod« in doslednost, to sta dva, ki sta daleč druj od drugega. Z druge strani bi pa pričakovali, da bo »Narod« vesel odločbe belgrajskega sodišča, da je Slovenija za Srbijo inozemstvo, kajti »Narod« b ina ta način končno vendarle dosegel svoj zaželjeni cilj, da bi ga poslavljali v isto vrsto z velikimi inozemskimi listi... Pa pustimo julijsko vročino in vprašajmo »Narod« prav resno: »Ali že uvideva, na kateri strani je odpor proti pametni državni skupnosti večji, ali na naši ali tam preko?« In če to uvideva, ga vprašamo dalje: »Ali bo tudi proti b e l g r a j s k i m »separatistom« tako grmel in rohnel kakor proti slovenskim? Ali je že kdaj kakšen »klerikalec« označil ta-korekoč uradno Srbijo za inozemstvo napram Sloveniji kot to dela belgrajski gradski sud?« 4- Starostno pešanje pameti. Ob priliki poslednje seje narodne skupščine v poletnem zasedanju je «Slov. Narod« v svojih uredniških prostorih skrpal telegram «svojega poročevalca« iz Belgrada, v katerem konstatuje «popoln deficit klerikalne politike.« To pa utemeljuje s tem, da je poslanec Sušnik ob priliki izročitve poslanca Radiča in tovarišev (med katerimi so tudi poslanci Jugoslov. kluba) izjavil, da je načelno proti izročitvi narodnih poslancev. Ker so ata «Narod« zelo slabi v načelnih stvareh, so dolgo premišljevali, čemu neki je poslanec Sušnik rabil besedo «načelno«. Naposled se je ati zasvetilo v zgornjem nadstropju: Klerikalci so samo načelno proti izročitvi Radiča, torej dejansko niso proti izročitvi! In je na to modrost natvezil cela čreva o nedoslednosti «klerikalcev«, o njihovi omahljivosti, o njihovem nihanju med federalizmom in avlonomizmom itd. itd. Če bi pa bil »Narod« prebral svoje eno stran prej objavljeno lastno poročilo iz Belgrada, bi bil videl, da je poslanec Sušnik izjavil, da je Jugoslov. klub zato proti izročitvi Radiča in kateregakoli drugega poslanca sodišču iz načelnih razlogov, ker ima imuniteta ščititi poslanca v vsem njegovem političnem udejstvovanju, kakor je to navoda v vseh evropskih parlamentih, ker se poslanci izročajo le zaradi takozvanih podlih zločinov. Saj je poslanec Sušnik izjavil to ne samo zaradi Radiča, temveč tudi v zadevi lastnih soto-varišev in samega sebe, ker se tudi on izroča sodišču. On vendar ni hotel reči, da je samo v načelu zoper lastno izročitev, da pa zoper dejansko izročitev svoje osebe ničesar nima! Tako perverzno more razumeti najenostavnejše stvari na svetil samo list, ki trpi na senilnem marazmu. + Nauk stare Avstro-Ogrske za Jugoslavijo. Graška «Tagespost« dne 25. jul, na uvodnem mestu razpravlja o korakih radikalne vlade proti Radiču. List prihaja do zaključka, da bo vsako preganjanje od vladne strani obdalo Radiča z novim sijajem in novo privlačnostjo ter zaključuje: »Razen tega je star izkušen nauk, da se globoko segajoča gibanja, kakor je hrvatsko avtonomistično stremljenje, ne dajo rešiti z osebnimi preganjanji in političnimi procesi. Avstrijec zna k temu mar-sikak komentar, toda tudi v Belgradu bi se bili mogli iz zgodovine razpadle države marsičesa naučiti.« -f Zagrebško časopisje o izročitvi Radiča sodišču. Zagrebško časopisje presoja položaj, ki je nastal vsled izročitve Radiča sodišču, jako mirno in hladno. Ta- kopnem, nikakor ju ne bi spoznal. Značaj potez se jima je izpremenil, da sem komaj verjel, da sta ista človeka, ki sem bil z njima v družbi pred nekaj dnevi. Parker ni bil tako popolnoma uničen, dasi je bil zelo zdelan in tako slaboten, da glave skoro ni dvignil s prsi. Trpel je zelo potrpežljivo; prav nič ni tožil in še navdahniti nas je skušal z vsakovrstnimi nadami. Jaz pa sem manj trpel od drugih, dasi sem se tako slabo počutil ob začetku vožnje in sploh bil slabotnejši od ostalih. Nisem zgubil dosti na obsegu in obdržal sem v presenetljivi meri zmožnost duha, medtem ko so ostali dodobra prišli ob pamet in stopili v drugo otroško dobo. Smejali so se abotno, režali se prijazno in govorili le najneumnejše plilvosti. Semtertja pu so naenkrat oživeli, kot da bi jih zavest položaja prešinila. Skočili so v polni moči na noge in govorili nekaj časa razumno, seveda docela brezupno o položaju in prihodnosti. Vendar je možno, da sem se tudi jaz varal o samem sebi in počel, ne da bi vedel, iste norosti in otročarije kot tovariši; o tem se ne da določenega reči. Proti poldnevu je rekel Parker, da vidi celino na levi. Prav težko sem ga pridržal, da ni skočil kar takoj v vodo in splaval k dozdevni zemlji. Peters in Augustus se nista zmenila zanj; bila sta zatopljena v topo ždenje. Pogledal sem v nakazano smer, pa nisem videl niti najmanjšega sledu o obali; vedel sem tudi le predobro, kako daleč smo od vsake celine. Dolgo je trajalo, da sem dokazal Parkerju njegovo zmoto. Ulile so se mu solze, vekal je kot Stev. 167.\ ko n. pr. piše »Obzor« v tozadevnem uvodniku med drugim: »Vlada tira Radičj in njegove tovariše pred sodišče. Ni dvo-ma, da je vsled takega postopanja radi. kalov pretrgana vsaka nit za sporazum med predstavniki Hrvatov in Srbov. Mo. rebitna obsodba Radiča ne more biti most za ureditev notranjih razmer. Ali mar mi. slijo, da bodo temelji države krepkejši, če bo Radič obsojen? Politični procesi, zlasti taki kakor je proces proti Radiču, niso nikdar koristili njihovim početnikom. Ra-dikali so zašli na pota demokratov, ki so že zdavnaj zahtevali politična preganjanjal na Hrvatskem.« — »Jutranji list« pa ima samo kratko poročilo iz Belgrada, v ka. terem pravi, »da vsi, ki zagovarjajo oster nastop proti Radiču, pričakujejo, da bo s tem uničena njegova stranka.« Dalje po. roča isti list, »da izgleda kot najbolj go tovo, da bo zmagalo naziranje neodgovor. nih, a zelo vplivnih činiteljev. Zato bodo Radiča kmalu zaprli, če se ne bo pojavil kakšen močnejši vpliv.« -f Odmevi Radičeve afere v Italiji Italijansko časopisje zasleduje Radičevo afero z velikim zanimanjem. Tako piše •>Idea Nazionale« med drugim, »da se na. haja Jugoslavija na predvečeru hudih notranjih bojev, ki jo morajo pretresti do temeljev.« — »Giornale di Roma« pa objavlja o položaju v naši državi dolg uvodnik, v katerem označuje današnji naš poj ložaj ne le kot resen, ampak kot zelo kril tičen. List je mnenja, da bo dvoboj Paši« —Radič pretresel vso državo. — V takenj in podobnem tonu pišejo skoro vsi italiji janski listi in napovedujejo notranje pol trese pri nas vsak po svoje. Laško vpitje slišijo seveda tudi v Švico, kjer je notira ; dinar v Curihu — 5.85! V. Katol. sliod v Lj^anll 25.-28. avgusta 1923. V četrtek, 26. t. m. zjutraj so bile iz j Ljubljane odposlane izkaznice za krajevne J pripravljalne odbore na vse župnijske ura de v Sloveniji. Ako 1 i tedaj kje ne bile te ; pošiljke d jstavljene v času, ki o 'govarja tej odpošiljatvi, naj krajevni pripravljalni f odbori blagovolijo takoj naznani'.' na pripravljalni odbor v Ljubljani (Dunajska cesta 38), da jih lahko reklamiramo. Spominske podobice še niso vse dotiskane, ker se jih tiska 120.000. Zato smo jih poslali toliko, kolikor jih je mogla tiskarna sproti natisniti. V prihodnjih dneh bodo tudi vse poj dobice dotiskane in jih dobe vsi krajevni« pripravljalni o( ^ri v teku prihodnjega tedna. Podobice se še itak lahko prodajajo vedno naprej, to je po zadnjem terminUj ki je za stranke, nedelja, 5. avgusta. Za prodajo izl-"~r.ic in definitivno i;-y>olnitcv pa sta še samo dve nedelji, 29. julija in 5, avgusta. Ker je za Ino izvršitev dovoza, sprejema in nastanitve udeležencev kat shoda nujno potrebno, da ima zunanji od sek do 10. avgusta vse definitivn.; izvidni-ce že v rokah, zalo nujno prosimo vse krajevne pripravljalne odbore, da izvršijo agitacijo za udeležbo ti dve nedelji. Pri veliki udeležbi bo železniška uprava ir Ia velike težave z dobavo toliko vozov, z;; t o opozarjamo že vnaprej, da je izključeno, da bi se vsi ud-Icženci mogli voziti v or ebnih vo-zovih in r1: morajo M ti zlasti Ljubi jar' bližnji udeleženci na to pripravljeni, da bodo morali potovati v tovornih vozovih. Saj še cclo turistovski vlak, ki vozi o' nedeljah iz Bohinja, nima zadosti oseL;.ih vozov. otrok, glasno ihtel in kričal, dokler ni zaspal onemoglosti. Peters in Augustus sta zaman posku« šala pogoltniti koščke usnja. Nasvetoval sem ima, naj ga žvečita in izbljujeta; bila sta pa že preveč slaboumna, da bi poslušala svet. Jaz sem žvečil še nadalje in odleglo mi je malo, najbolj pa sem hrepenel po vodi in le spomin ua strašne posledice zauživanja morske vode, ki so bile nastopile pri'drugih v sličnem položaju, so me odvračale od pitja. Tako je prešel dan; tedaj sem naenkrat opazil jadro na vzhodu, ob levem delu naše ladje. Bila je vielika ladja in križala je skoro našo smer, oddaljena 12—15 milj. Nobeden tovarišev je ni opazil in nisem jih hotel opozoriti nanjo, da ne bi bili nanovo razočarani. Ko pa je prispela bližje, sem razločno videl, da namerava k nam z razpetimi jadri, ki jih ie lahno napenjal veter. Nisem mogel delj zdržati h: opozoril sem sotrpine na ladjo. Skoro so skočili pokonci, se udali najrazposajenejšemu veselju, se jokali, se smejali prav kakor tepci, skakali v zrak, topotali po krovr, si ruvali lase, molili in kleli vsevprek. To ponašanje in izgled skorajšne rešitve sta me tako ganila, da se nisem mogel zdržati in sem a ostalimi vred ponorel. Izraževal sem prekipevajočo zahvalo in navdušenje tako, da sem se valjal po krovu, ploskal z rokami, rjovel in se sploh ponašal kot norec, dokler nisem naenkrat padel v dno žalosti Ladja se je odvrnila od nas ln plula v smeri, ki je bila pr '""u ravno nasprotna (Dalie sledil V Ljubljani in drugih mestih so fobe izkaznica in spominske podobice z molitvami za kat. shod pri vseh župnih uradih. Razen lega še tudi v Ljubljani v prodajalni Kat. tisk. društva (pri Ničmanu) v Kopitarjevi ulici in Konsuirnega društva ia Kongresnem trgu. — Pripravljalni odbor. 0i?eviie nov!ce. _ »Slov. Narod« bi prijazno opozori' rfli na današnje poročilo iz Pariza. Dočim je »Preporod«, kateremu je »Narod« zvesto sekundiral, s svojimi alarmantnimi poročili o »veleizdaji« znatno škodoval ugledu države na zunaj, so med tem jugoslov. Orli naši državi na ugledu znatno koristili. — Resnost ali komedija? O špijonaž-rtem procesu, ki so ga sedaj »prenesli« iz Zagreba v Belgrad, poročajo tudi nemški listi. Tu najdemo črtice, ki jih nima niti »Preporod« Tako n. pr. poroča «Tages-post«, da so našli pri Androlički neka šifrirana pisma. Ker pa se je ta branila izdati ključ do tajne pisave, so jo odpeljali na dvorišče, jo prislonili na zid, zavezali ji oči in nekaj policistov se je postavilo tako, kakor da jo hočejo ustreliti. V smrtnem strahu je baje izdala «ključ« za raz-tolmačenje skrivnostnih šifr (tajnih znakov). — — Obljuba dela dolg. To pravilo vetja pač še v Sloveniji, v Belgradu pa nekoliko manj. O tem so se prepričali tudi Novosadčani, katerim je obljubil finančni minister 10% od iztirjanega davka. Mestni davčni urad je storil svojo dolžnost v polni meri z ozirom na pričakovano provizijo, ko je pa finančni minister imel denar v svoji blagajni, so izplačali Novo-sadčanom dolg nos. — Pogreb f župnika Iv. Kromarfa v Do-renjivasi je bil prav lep. Truplo je prepeljal Mestni pogrebni zavod iz Ljubljane naravnost v domačo vas na lepo okrašenem vozu. Sprevod je vodil mesto zadržanega cirkniškega dekana ribniški dekan g. A. Skubic ter se je v ginljivem govoru v farni cerkvi Dolenjevasi poslovil od pokojnega sobrata. Duhovnikov se je zbralo 12, ki so na poslednji poti spremljali svojega tovariša. Pevski zbor izobraževalnega društva v Dolenjivasi je zapel ginljive žalostinke v cerkvi in na grobu. Obila množica domačinov in okoličanov kot tudi močno zastopstvo iz pokojnikove župnije Stari trg pri Ložu je bila dokaz, da je bil umrli župnik priljubljen daleč na okrog. — Skofja Loka. Prireditev slov. kat. izobr. društva in Krekovega okrožja v nedeljo 29. t. m- obeta biti prav lepa. Veliko gostov je že naznanjenih. Za goste iz Ljubljane je najbolj prikladen vlak, ki odhaja iz gl. kolodvora ob • 6.47. za goste iz Gorenjske vlak, ki odhaja z Jesenic ob 5.05. — Člani orlovskih odsekov in orliških krožkov naj pridejo v kroju, če le mogoče. Zastopnike društev in okoličane vabimo, da pribite k nam v narodni noši. Društva in odseki, pridite z zastavami 1 Bližnja okoL društva se prav posebno vabijo, da pridejo v narodni noši na vozovih. — Zbirališče ob pol 9. pri puštalskem mostu; nato obhod po mestu, pri katerem svirata polnoštevilni godbi z Jesenic in Rakovnika. Na glavnem trgu sv. maša ob 9., ki jo daruje g. Janko Petrič, župnik šentpeterski, pod čigar vodsfvom je bil pred 20 leti tukajšnji društveni dom za sedanjo rabo pridobljen in obširna dvorana dozidana. — Po sv. maši prosvetni tabor. Govori g. p. prior Valerian Učak. Popoldne ob četrt 3. cerkvena pobožnost, ob 3. velika javna telovadba. Za telovadišče je pripravljen prelep prostor na pristavi g. župana v Karlovškem predmestju. Po telovadbi je veselica s srečo-lovom itd. Bratje Orli sestre Orlice, v nedeljo vsi v kroju v Škof jo Loko! Prijatelji naših organizacij, zastopniki društev posebno, pridite in praznujte z nami našo 20letnico! Pri javni telovadbi bo nastopila tudi, če količkaj mogoče, zmagoslavna tekmovalna vrsta naših telovadcev, ki se vrnejo te dni iz Pariza. — Na svidenje v nedeljo v Škof ji Loki! — Občinske volitve so razpisane v občini Ziri. Volivni imenik bo do 5. avgusta na vpogled v občinski pisarni. Volivci SLS! Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino ste se prepričali kako vas lahko najnedolžnejša pomola v imeniku oropa volivne pravice. Tudi zaupnikom ter članom volivnega odbora ni mogoče izslediti vsake napake. Poglejte točno izstavljeni imenik in naznanite takoj morebitne spremembe in nedostatke vpisanih imen volivneniu odboru, da bo dovolj zgodaj vse Pripravljeno za reklamacije! — Čebelnjak pod Krimom. V nedeljo, dne 22. julija 1923 je praznovala čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico svoj praznik. Otvorila je slovesno svoj čebelnjak pod Krimom. Slovenost se je pričela s sv. mašo p idilični cerkvici sv. Janeza v Podkraju, katero je daroval predsednik čebelarskega društva za Slovenijo gosp. stolni prošt prelat An-irej Kalan. Po sv. maši je poljudno predaval R. ravnatelj Slapšak o čebelarstvu sploh. Govorniku je pazno sledilo dokaj veliko poslušalcev. Po predavanju so se podali vsi navzoči k blagoslavljanju in slovesni otvoritvi čebelnjaka. Cerkvene obrede je opravil g. prošt Kalan ob asistenci domačega gosp. župnika, a o tem ie imel Dozdravni govor nodružuični predsednik g. ravnatelj Arko. Zgodovino čebelnjaka je orisal gosp. profesor Verblč kot gospodar in se zahvalil vsem dobrotnikom podružnice. Nato se je zahvalil za pozdrav načelnik oddelka za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo g. Ivan Sancin. Po tem govoru ostala je družba še dolgo skupaj v neskaljeni složnosti in veselju. — Posetni vlak Ljubljana—Praga—Ljnbljana organizira Urad Ljubljanskega velesej-ma. Izlet bi se vršil v prvi polovici sept., tako da udeleženci obiščejo praški jesen, velesejem. Po Jugoslaviji in Avstriji bi bila polovična vožnja, po ozemlju Čehoslov. rep. pa za 33 odstot. znižana. Za potne olajšave, prenočišča in prehrano bo poskrbljeno. Prosimo posebno Trgovske in obrtniške zbornice ter druga stro kovna udruženja naše države, da opozarjajo v svojem okolišu na ta izlet trgovce obrtnike in industrijalce. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi — Uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. — Kongres Ferialnega saveza. V času od 15. do 18. julija se je vršil v Belgradu kongres F. S. Kongres je otvoril prof, Vlado La-pajne. Takoj po otvoritvi sc je pričelo delo, ki je trajalo štiri dni. Kongres je dobro uspel. Blagajnikovo poročilo je pokazalo, da je bilo v preteklem poslovnem letu v blagajni prometa za 120.000 Din. Glavna točka dnevnega reda je bila izprememba pravil. Sprejet je bil predlog ferialcev iz Bosne v smislu popolne decentralizacije. Delo centrale se prenese na sedem oblastnih odborov, ki se nahajajo v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju in v Splitu (ali Dubrovniku). Izvoljena je bila nova uprava z g. Kneževičem na čelu. Za častnega člana jc bil izvoljen bivši predsednik g. prof. Vlado Lapajne za neumorno delo v blagodat F. S, — Najcenejša obleka za državne nameščence. Z ozirom na noico z dna 25. t. m., št. 156, glede dobave obleke pri delegaciji ministrstva financ izjavljamo, d? je pisec te notice pač hotel samo reči, d; relutum po 1400 K, katerega določa država uradnim slugom, pač ne zadošča za nakup službene obleke. Tozadevne kredite pa ne določa delegacija ministrstva financ in je torej ne zadeva nobena krivda. — Natečaj za sestavo novih šolskih knjig. Ministrstvo prosvete je razpisalo na podlagi čl. 21. ljudskošolskega zakona natečaj za sestavo teh-le učnih knjig za ljudske šole v kraljevini SHS: Abecednik za prvi razred ljudskih šol. Izdelan mora biti v cirilici, z latinico in s slovenskim narečjem. Za čitanke za prvi in drugi razred veljajo isti pogoji. Čitanke za tretji in četrti razred bodo tiskane deloma v latinici, deloma v cirilici. Za Slovence naj se izdelajo posebne čitanke. Gradivo mora biti primerno za vzgojo dece v duhu državnega in narodnega edinstva. Spise, ki dobe nagrade, bo odkupila država. — 70 letnica F. A. Kienasta. 27. t. m. obhaja znani avstrijski pesnik Friderik Avgust Kienast 70 letnico svojega rojstva. Prvi zvezek njegovih pesmi, ki je izšel 1- 1888., je državni pravdnik v Brnu zaplenil zaradi pesmi »Sovražniki pravice«. Kasneje je pesnil tudi v štajerskem narečju. Mnogo njegovih pesmi, posebno štajerskih in narodnih, so vglasbili J. E. Schmolzer, Franc Mair, Franc Kollnitz in mnogi drugi. — Iz Kočevja. Stavka rudarjev se popolnoma mirno razvija, Slovenci in Hrvati v lepi slogi bojujejo miren boj za izboljšanje svojih razmer. Edini, ki razburja delavca in vse ljudstvo v okolici, je Poljak ravnatelj Biskupsky. Rudniško sireno pusti tuliti noč in dan z namenom, da bi delavce razdvojil. Delavci se temu posmehujejo, okoličani pa mislijo, da je izbruhnil ogenj na rudniku. Opozarjamo g. ravnatelja, da bi se lahko to — sicer smešno piskanje — žalostno končalo: v slučaju resničnega ognja, kar Bog obvari, bi ostal g. Bis-kupsky sam gasilec. — V Drašičih pri Metliki je 22. t. m. umrla Barbara Kostelec, vzor modre, skrbne matere in prave krščanske žene, mati preč. p. priorja dr. Avguština Kostelca. Blago po-kojnico priporočamo znancem in prijateljem v pobožno molitev. Naj v miru počiva! — Prvi jugoslovanski esperantski kongres bo zboroval v Zagrebu od 29. do 31. julija t, 1. Pred otvoritvijo kongresa bo v cerkvi sv. Marka cerkvena propoved v esperantskem jeziku in sv. maša, pri kateri se bodo prepevale cerkvene pesmi v istem jeziku. Od ljubljanskega esperantskega kluba se udeleži tega kongresa okoli 15 članic in članov. — Zagrebške šole. V minolem šolskem letu je bilo na zagrebških šolah vsega vkup 21.363 učencev, od tega 7875 ženskega in 13.488 moškega spola. Na posameznih šolah je bilo: na vseučilišču in visokih šolah 3927 dijakov, od tega 481 ženskega spola, iu sicer na pravni fakulteti 768, med temi 41 žensk, na medicinski 690 (119 žensk), na modroslov-ni 398 (140)); farmacijo je poslušalo 118 dijakov (24 žensk), agronomijo 154 (2), logar-stvo 120; na tehniki je bilo vpisanih 423 dijakov (17 žensk), na živinozdravniški visoki šoli 68, na visoki šoli za trgovino in promet 1014 (85 žensk), na pedagogiju 86 (42 žonsk), na akademiji za umetnost 69 (9 žensk). Na gimnazijah je študiralo 957 učencev (72 ženskega spola), na realnih gimnazijah 2608, od tega velik del deklet, na višji trgovski šoli 363 (49), na učiteljiščih 602 (392 žensk); vsega vkup je dovršilo lotos srednje šole 222 dija- kov in dijakinj. Na strokovnih šolah je bilo 1113 učencev (od tega 510 učenk), na višjih ljudskih šolah (Izključno dekliške šole, večinoma zasebne) 1439, ua vajeniških šolah 2996 (280), na ljudskih šolah 6706 učencev obojega spola. Glasbeno šolo je obiskovalo 624 učencev (349 žen. spola). —- Posebnost med zagrebškimi šolami je tamkajšnja meščanska šola, ki je uvrščena v strokovno šolstvo in je edina svoje vrste v Jugoslaviji. Ustrojena je čisto po monakovskem vzoru in posreduje učencem razna ročna dela iz papirja, losa ln železa, tipkanje, zakonoslov.ie, narodno gospodarstvo, zdravstvo ln sploh vse, kar potrebujeta trgovec in obrtnik. Na šoli se vrše tudi razni praktični tečaji. — Obrtna šola iz-obrazuje učence za delovodje v raznih podjetjih ali samostojno obrtnike. Doslej je sprejemala le učence z dveletno srednješolsko ali meščan,skošolsko izobrazbo, poslej bo sprejemala tudi dečko z ljudskih šol, bo pa zato podaljšala učno dobo od 4 na 6 let. i- Graški vseučiliški rektorat proti novim poizkusnim srednjim šolam. Kakor znano, uvedejo v Avstriji z novim šolskim letom za poizkus štiri nove tipe višjih srednjih šol: starojezikovno, novojezikovno, matematično-prirodoslovno in nemško višjo šolo. Akade-mič.ii senat graške univerze je zavzel in objavil nasproti novim šolam naslednje stališče: Nameravane višje šole so zamišljene le kot poizkusne šole in se stalno uvedejo šele tedaj, ako se bodo obnesle. Dosedaj izgotov-ljeni učni načrti na dajejo jamstva, da bodo te šole posredovale učencem tisto mero splošne izobrazbe in specialnih vednosti, ki je za uspešno nadaljevanje naukov na vseučilišču neobhodno potrebna. Zato so sedanje gimnazije kljub potrebi po reformi še vedno da-leko najboljša predizobraževališča za vseučiliški študij. Ako bi staršem, ki nameravajo svoje otroke kasneje poslati na vseučilišč«, vseeno kazalo, da jih vpišejo na eno izmed poizkusnih višjih šol, potem bi jim bilo k večjemu priporočati »starojezikovno« (humanistično) višjo šolo. Ostale tri višje šole je treba z vseučiliškega stališča odsvetovati. — Semenj v Krašnji je letos v soboto due 4. avgusta. — Županstvo v Krašnji. — Književna tombola Jugoslovanske Matice. Z ozirom na razna vprašanja sporočamo, da so vsi dobitki že oddani. — Prosimo gostodično Zin-ko Pečar, da dvigne svoj dobitek (drugo tombolo). — Tatvine in vlomi. Ivanu Bokalu v Zagorju je bila ukradena 10.000 kron vredna harmonika. — Ivana Koprivška so tatovi oškodovali za 5400 K. — V Splitu ukradeni čeki. Anton M. Vu-karepn iz Šibenika sta bila ukradena dva čeka in sicer prvi na 4000, drugi ua 500 lir. Čoka .je izdala »Banca di Napoli—Zara«. štajerske novice. š Slovesno ustoličenje g. škofa dr. Andreja Karlina v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 29. julija. Pred 9. uro se zbere stolni kapitelj z duhovščino v zakristiji stolnice, nakar se poda k škofijski palači. Ob 9. uri slovesni vhod g. škofa v stolnico, kjer se vrše predpisani obredi. Po končanih obredih po podal g. škof apostolski blagoslov in imel nagovor; nato pontifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo. Pri slovesnosti bo zastopal vlado veliki župan dr. Lukan. š 25 letnico mašništva so obhajali 25. julija v Mariboru sledeči gg.: Anton Kolarjč, prof. v Ptuju; dr. Anton Jerov-šek, ravnatelj Cirilove tiskarne tef gifl^ spodje župniki: Fermc Gothard v Novi Štifti, Potokar Gregor v Bočni, Krošelj Franc v Mozirju, Agrež Martin na Reki, Ivane Ivan na Sladki gori, Jurko Ivan v Starem trgu, Ciuha Ferd. v Selnici ob Dravi, Poplatnik Jožef na Polenšaku, Kocbek Anton v flornii Radgoni, Troo Franc p Tržaško narodnjakarstro in posl. Sček. Nočemo se vtikati v politični spor med rojaki za mejo, toda postopanje tržaškega narodnja-karstva nasproti poslancu Ščeku je tako, da ga ni mogoče dovolj ostro označiti. V zadnjem času je priobčila »Edinost« tako ostudne, zagrizene napade na poslanca Ščeka, kakor tega ta jeguljasti list nikdar ni storil proti narodnim izdajicam, a kamo-li proti narodnim nasprotnikom, ki imajo oblast v rokah. In vendar ne morejo poslancu Ščeku očitati ničesar drugega nego njegovo stvarno delovanje, ki ni za frazerje. Poslanec Šček zahteva svobodo dela za tiste, ki hočejo ljudstvu dati več nego nekaj narodnih fraz, ki hočejo to ljudstvo tudi nasproti pijavkam lastne krvi zavarovati in postaviti na lastne noge. Razen tega je Šček seveda duhovnik in sicer duhovnik iz notranjega prepričanja, ki krščanskim načelom iz političnih ozirov ne priliva vode. Vse to v zvezi z njegovo agilnostjo in sposobnostjo označuje posl. Ščeka za najnevarnejšega sovražnika starega tržaškega liberalnega narodnjakar-stva in odtod strupeno sovraštvo in strupeni napadi proti njemu. Prepričani smo v dno duše, da je slovensko ljudstvo onstran meje dovolj zrelo, da si tu ustvari pravo sodbo- p »Edinost« in Jadranska banka. Dr. Edvard Slavik izjavlja v »Edinosti« kot voditelj tiskarne in lista »Edinosti«, da je to podjetje zadruga z omejeno zavezo in ne delniško društvo ter sta od Jadranske banke popolnoma neodvisna tako tiskarna kakor list v Rimskih toplicah, Šribar Jožef v Arti-čah. — Srebrni jubilej bi obhajal tudi župnik g. Miroslav Volčič, ki pa je, kakor znano, pred kratkim utonil v Dravi. š Hrastnik. Trgovci, krčmarji, obrtniki ka« kor tudi kmetje so priskočili stavkujočim ni" darjem v Hrastniku-Ojstro s tem na pomoč, da so vpisali precejšnje svote za podporo najr-revnejših slojev in obljubili, da so pripravljeni rudarje materielno podpirati tako dolgo, da si izvojujejo zahtevani kos kruha. Darovalci so iz Hrastnika, Dola in okolice. Za to pomoč se podpisana strokovna organizacija daroval-* ceni v imenu rudarjev najtopleje zahvaljuje — Zveza rudarskih delavcev, podr. Hrastnik, š Kaznovan požigalec. Hlapec gostilni« čarja Flucherja v Slov. Bistrici je ukradel svojemu gospodarju plahto. Gospodar mu je vsled tega pri plači vtrgal, kolikor je bila plahta vredna. Hlapca je to razjezilo in je svojemu tovarišu rekel, da bo zažgal gospodarju kočo. Tovariš je to povedal gospodarju, ki je šel zato v sredo zvečer gledat na svoje drugo posestvo. Ko je prišel tja, je videl, da koča že gori. Zasačil je še hlapca, ki pa je hotel po-begniti. Gospodar je ustrelil trikrat proti hlapcu in ga ranil v želodcu, v roko 111 nogo. Nato je pogasil ogenj, ki se k sreči še ni preveč razširil. Hlapca so prepeljali v mariborsko boli nišnico. š Vlomi in tatvine. Bivšemu državnemu pravdniku dr. Guberju v Sv. Pongracu pri Gri-žah je ukradel neznani tat 2 prtiča, 3 prevleke in 6 brisač. -- Vinku Sedenineku je pa odnesel tat več obleke, slanine in moke. Dr-Guber in Sedeninek sta oškodovana za 2350 kron. — Posestniku parne žage Jožefu Borla-ku v Sv. Juriju ob južni železnici je bila ukradena zlata ura znamke Schaffhausen in pletena precej težka zlata verižica. IZ PTUJA. Podružnica Ljubljanske kreditne banke je povečala poslovne prostore, ki jih je odstopil advokat dr. Sadnik. Pisarne pridejo v 1. nadstropje. Vso hišo bodo tudi električno razsvetlili. Kdaj dobi mesto električno razsvetljavo? Prezidava hiš. Trgovske prostore V! Hiklnovi hiši je povečal trgovec Macun ter napravil večjo izložbo in nov portal. Tudi trgovec Senčar adaptira staro magistratno poslopje, ki ga je kupil od mestne občine za trgovske prostore, ker prodaja g. Jurza svojo hišo, v kateri je bila dosedaj Senčar-jeva veletrgovina. Gostilničar Wagrandl pa bo povečal okna v prvem nadstrupju. Novih stavb pa v mestu ni videti. Žemlje v Ptuju še niso po dva krajcarja, ampak stanejo 3 krone. Priporočamo gospodu županu, naj jih da stehtati in nastopi proti pekovskim mojstrom, ki pečejo premajhne. Trgovski Športni k!nb iz Celovca, ki napravi turnejo po Jugosloviji, bo prišel 27. t. m. v Ptuj, kamor ga je povabil Športni klub Ptuj. Vršila se bo med kluboma nogometna tekma. Katol. izobraževalno društvo za Spuh« lje in okolico je že vložilo pravila. A že sedaj se vršijo pevske in tamburaške vaje, ker namerava društvo že kos... 1 avgusta prirediti večjo prireditev. Zanimanje za društvo je veliko. Društvena čitalnica bo deljena. Nekaj časopisov in knjig bo v Spuhlji, nekaj pa v Budini. Mlademu društvu ter njega vrlemu, delavnemu odbora želimo mnogo uspeha. g Mariborsko sejmsko poročilo z dne 24 t. m. Prignalo se je: 12 konj, 9 bikov, 146 vo-lov, 279 krav in 11 telet, skupno 457 komadov. Povprečne cene po 1 kg žive teže »o bile: debeli voli 12.50 do 14.50 Din, poldebeli 11.50 do 12.25 Din, plemenski 10 do 11.25 Din, biki za klanje 9,25 do 11. 25 Din, klavne kra-ve debele 12.75 do 14.50 Din, plemenske krave 10.50 do 12.50 Din, krave za klobasarje 8 do 10.25 Din, molzne krave 10.50 do 14.50 Din, breje krave 10.50 do 14.50 Din, mlada živina 11.75 do 13 Din. g Mesne cene v Mariboru. Volovsko meM I. vrste 1 kg 24 do 25 Din, II. vrste 1 kg 22 do 23 Din, meso od bikov, krav, telic 1 kg 18 do 20 Din, telečje meso I. vrste 24 do 25 Din, II. vrste 20 do 23 Din za 1 kg, svinjsko meso 1 kg 35 do 40 Din. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: stara pšenica 400 Din, nova pšenica 342.50 do 350 Din, koruza 285 Din, ječmen 290 do 295 Din, moka za do-bavo v avgustu 295 Din. — Tendenca slaba, promet malenkosten. g Letošnja žetev hmelfa. Letos se je ob« delalo v naši državi za 1540 ha s hmeljem. Pričakuje se, da bomo pridelali 7500 meterskih stotov hmelja. g Padec naše valute. Na včerajšnji curiikf borzi je naša valuta padla od 6 na 5.85. V, Zagrebu so vse tuje valute in devize silno poskočile. g Gospodarsko stanje Nemčije se kaže dan na dan v bolj žalostnih številkah. Stanje papirnatega denarja se je v prvem tednu julija zopet povišalo za 2950 milijonov mark in znaša danes 20241 milijard mark. Povprečno so cene živil poskočile za 140 odstot g Nove avstrijske »late krone. V Avstriji hodo kovali nove d«*Aln« zlatnike po 20 in itOO kron, ki bodo nosili avstrijski državni grb ln napis »Republika Avstrija«. Stokronski Blatniki bodo imeli v premeru 37 milimetrov, BO kronski pa 21 mm. Iz enega kilograma Zlata bodo napravili po 2952 kron (900/1000). BORZA. Zagreb, 26. julija. Sklep. Devize: Pešta 0.45— B.55. Berlin 0.00140-0.0160. Italija 4.18—4.22. London 440—442. Ne\vyork 95.50—06.25. Pariz 5.70— 5.75. Praga 2.86—2.88. Dunaj 0.1340—0.1360. Curih 17.175—17.25. — Valute: dolar 94.50—95.25. Curih, 26. julija. Sklep. Devize: Pešta 0.0350. Berlin 0.0008. Italija 24.42. London 25.64. Newyork 658. Pariz 33.10. Praga 16.5750. Dunaj 0.007875. So-lija 5.25. Belgrad 5.85. Varšava 0.0037. — Valute: n. a. K 0.0099. Dunaj, 26. juliju. Sklep. Devize: Pešta 2.55. Berlin 0.075. Italija 3064. London 325000 Newyork 70935. Pariz 4212. Praga 2115. Curih 12705. Sofija 848. Belgrad 738. Varšava 0.34. Ljubljanske novice, lj Kinopredstavc na prostem bodo imeli tf Mladinskem domu na Kodeljevem. lj Vse učitelje in učiteljice, ki so se priglasili za počitniški izlet po Dalmaciji vabim na važen sestanek v petek, 27. julija ob 16. ari v hotel Tivoli. Sestanek je nujen! — S. Mravlje. lj Češka oboe. V sobotu u Mraku budou vy-pršvgti dltky-učastnfci vypravy do českosl. republi-ky. Dostavte se všichni a vezni e sebou ditkv. lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Skup-ear, dninarjeva žena, 41 let. — Franc Rozman, delavec, 59 let. — Konštancija Uršič, hči davč. nadupravitelja, 10 let. — Ana Štem-bal, delavka, 70 let. — Janez Brulc, posestnik, 53 let. — Lucija Urankar, posestnikova žena, 33 let. — Fran Boštjančič, rejenec, 7 mesecev. — Ivan Ulaga, Žagar, 39 let. — Gregor Fellner, bivši sladar, 81 let. — Marjan Novak, strugarjev sin, 2 meseca in pol. — Gi-zela Gosak, delavka, 16 let. — Ivan Levstek, posestnik, 59 let. — Marija Komar, kočarjeva Sena, 46 let. lj Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnji oglas o otvoritvi nove trgovine Brata Brlmskole, Židovska ul. 5. lj Policijska kronika. Natakarici Frančiški Brczec sta bili v kleti restavracije »Zvezdam ukradeni 2 obleki, vredni 2000 K, natakarici Ani Hrastnik 2 črni in ena bela bluza, Minki Dobrin krilo in predpasnik, Marici Modrijan obleka in Mici Rubin rdeča, volnena obleka.. — Alojziju Jenku iz Kranja je bilo ukradeno kolo znamko »Diirrkopf«. — Pliberškovima gospodičnama iz Rožne doline so tatovi odnesli, ko sta se pod Bokav-škom kopali: črno usnjato torbico, rdeč predpasnik, srebrno žensko uro in 5 ključev. Škoda: 2.000 kron. — Justini Kraigherjevi je bilo ukradeno, ko se je pri Tomačevem kopala: rožasto kmečko krilo, rdeč predpasnik, bela bluza, glavnik in 2 spodnji krili. Cerkveni vestnik. c V mestni župniji sv. Jakoba se bo v nedeljo, 29. julija, slovesno obhajal farni pa-tron sv, Jakob. Sv. maše se prično ob 5. uri. Ob 6. govor (nunski spiritual Cegnar) in sveta maša pred Najsvetejšim. Ob pol 10. uri govor (župnik Barle) in slovesna peta sv. maša s spremljevanjem orkestra. Popoldne ob treh govor (dr. Jerše) in slovesne litanije vseh svetnikov. Ta dan je tudi darovanje za cerkvene potrebe. Prosveta. pr Jurčičev roman »Ivan Erazem Tattenbacbc je začel izhajati v zagrebškem nemškem dnevniku >Der Morgen« v nemškom prevodu. Prevod je oskrbel župnik F. S. Šegula. Orlovski vestnik. Izredni (ustanovni) občni zbor orlovskega odseka Ivrakovo—Trnovo se vrši danes 27. julija v dvorani Kolezijske ul. 1. Udelež- ba za vse redne člane obvezna. Vabljeni so tudi starešine. Ob tej priliki sa sprejemajo tudi novi člani. Dijaški vestnik, d Dijaški jubilej. 10 let je preteklo, ko se je zbrala peščica idealnih visokošolcev kamniškega okraja in sklenila pod okriljem Slov. dijaške zveze osnovati svojo organizacijo za kamniški okraj, in to je bil rojstni dan te podružnice. Dolga doba desetih let, težka doba in dijaštvo te tedaj osnovane organizacije se danes zaveda velikanskih dobrot, ki jih je v tej dobi prejelo od organizacije same, in koristi, ki jih je uživalo ljudstvo in je zato sklenilo proslaviti ta jubilej s primerno celodnevno slovesnostjo v nedeljo, 29. julija 1923. Ob tej priliki se z dijaštvom kamniškega ©kraia pač mora radovati celokupno katoliško dijaštvo in prihiteti ta dan v lepe Domžale. Iskreno vabljeni. — Katol. starešinstvo, ki je vzgo-jevalo sedanji iod, ki je dalo začetek gibanja v težkih dneh, ono ne sme manjkati. Pridite, srčno vabljeni! Srčno vabljeni vsi prijatelji našega dijaštva, pridite k proslavi lOletnice, da vidite, kaj smo — kaj hočemo. Ta dan naj bodo Damžale kraj veselja in navdušenja. Katoliško dijaštvo manifestira! — Natančen spored jutri. Turistlka in šport. Izlet SPD k Oroinovi koči dne 28. in 29. t. m. SPD vabi svoje člane in prijatelje pianin, da se udeležijo izleta k Orožnovi koči. Odhod iz Ljubljane v soboto popoldue ali zvečer ter v nedeljo zjutraj. Iz Bohinjske Bistrice prideš do Orožnove koče v dveh urah po zelo lahki in prijetni poti. Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo na podlagi društvenih izkaznic. Na odhodni postaji morajo plačati celo vožnjo do Boh. Bistrice, kjer pa ne smejo oddati vozovnico, ampak jo morajo obdržati, ker se peljejo s to vozovnico nazaj. Prijateljem Športa se bo nudil v nedeljo dne 39. t. m. krasen užitek. Motoklub SiovKRED.& MO za Ljubljano in okolico. — Cenj. ponudbe pod številko 23/4482 na upravništvo »Slovenca«. NUJNO! 3 mirne gospodične iščejo skupno sobo s posebnim vbodom. Ponudbe pod «Uradnice« na upravo lista.. Distmgrai gospod akademik, najboljše družbe, vešč trgovec, želi v primirnem podvzetju sodelovati. Kavcija 200.000 K. - Ponudbe pod :«Resnost« na upravo «Slovenca«. 4507 na deželi! MANJŠE POSESTVO event. tudi sama hiša, ki bi bila pripravna za manjšo obrt na deželi, se vzame v najem. Cenjene ponudbe pod: «Obrt« na upravo lista do 4. avgusta t. 1. 4506 Posestvo na Teznu, Maribor, s hiio (takoj stanovanje), z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno, NAPRODAJ. - Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod «Tezno« na Mar - Stan, Maribor, Rotovški trg štev. 1. 4480 Kupin stare barake z dobro ohranjenim, še zdravim lesom. Razderem na lastne stroške. — Naslov: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18/1. 4485 nrau6 ? m m ra m m ra m ra is m m m m KR. ŠUMSKA UPRAVA V KOSTANJEVICI (Slovenija), odda 684 plm že izdelanega (deloma že obeljenega in polsuhega) hrastovega lesa za tehnično porabo, loko posek v Kra-kovem, in TRI VAGONE -38C bukovega oglja v skladišču v gradu. — Pismene, predpisano sestavljene in z 23 Din koleko-vane ponudbe je poslati do 13. (trinajstega) avgusta 1923 Kr. šumski upravi v Kostanjevici. V ponudbi je pripomniti, da so ponudniku znani splošni in posebni prodajni pogoji, ter da se jim v celoti podvržejo. Na ponudbe brez položene 10% jamčevine in iste, ki dospejo po 10. uri dopoldne, se ne bo oziralo. Na ovitku se navede: »Ponudba za hrastov les in oglje.« 4481 popolno urejeno graščinsko cvetlično vrtnarijo v NAŠICAH (Slavonija), zelo prikladna za trgovsko vrtnarstvo, s štirimi cve-tličnjaki in s potrebnimi pokritimi in nepokritimi toplimi gredicami (Mistbeet) ter raznovrstnimi cvetlicami. — Reflek-tantje si morejo vrtnarijo vsak dan ogledati in dobiti daljnje informacije pri tajništvu vlastelinstva, Našlce. — Ponudbe naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. Železniška postaja v mestu, oddaljena 20 minut, na progi Osijek—Zagreb. Gradišče štev. 5. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO. Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 ŠPEDICIISKA POD1ET1A: »Čehoslavija« d. d.. Sodna ul. 3, Tel. 463, Ranzinger R., Cesta na luž. železa 7-9 TRGOVINA Z ŽELEZNINO; Sušnik A, Zaloška cesta št 21, Liubljarj TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mlkuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri