7\'0
ne
■ v
okt bili udi $t
J
ii
0
lic' tel«
k sci p;
ta| dnj'
j'
1
ti"!
0*
t f
t
'i
J" »d
!*to XLVni - št. 13 - CENA 95 SIT
GLAS
Kranj, torek, 14. februarja 1995
stran 15
Prošnja jeseniškim svetnikom
Ukrepajte, dokler je še čas
Stanovalci na Cesti revolucije živijo pod vedno hujšim nasiljem mladoletnikov, ki jim nagajajo, jih psuje jo in strahujejo
stran 6
Dobretova mama:
Vsak je unikat
Dražgoški kruhek je skupaj z loškim biser slovenskega medenega peciva
Gorenjska ^ Banka
* W d.d. Kranj
Banka «y posluhom
Pred vpisom na srednje šole, univerzo in visoke šole
V Kranju tudi gimnazijski športni program
Ravno sredi zimskih počitnic, 22. februarja, bo izšla posebna publikacija, ki bo vsebovala razpis za vpis v prve letnike srednjih šol, univerz in samostojnih visokih šol.
Kranj, 14. februarja - Naprej se bo zgodba o vpisu letošnjih osmošolcev na srednje šole in četrtošolcev na visoke šole in univerzo odvijala po že znanem scenariju. Potem ko minejo počitnice tudi ljubljanskim in Mariborskim šolarjem, bosta za tiste, ki letos končujejo, informativna dneva. 10. in 11. marca se bodo lahko podrobneje poučili o programih, v katere bodo vpisovali za prihodnje šolsko (in študijsko) leto. Eno od novosti Predstavlja tudi gimnazijski športni oddelek v Kranju.
Razpisanih mest za prve letnike srednjih šol je enako kot lani, več pa je študijskih mest. Če to preidemo v govorico številk: v prve letnike srednjih šol bodo jeseni sprejeli 32.563 dijakov, v prvih letnikih univerz in samostojnih visokih strokovnih šol pa je Prostora za 12.101 študenta, prek osemsto več kot
lani. Letos se bodo na univerzo vpisali prvi maturantje. Od okoli 14 tisoč slovenskih srednješolcev jih je nekaj nad devet tisoč v maturitetnih oddelkih. Na univerzi je razpisanih okoli 8200 mest.
Več o letošnjih vpisih na srednje šole in navzgor si preberite na strani 3. • D.Ž., foto: L. Jeras
Slovenija pripravlja reformo davčne zakonodaje
Davkarji bodo ostrejši
Vsak davčni zavezanec naj bi dobil svojo davčno številko, ki bo vnesena v osrednji državni register davčnih zavezancev, inšpektorji pa naj bi dobili več pooblastil. V Kranju naj bi bil sedež območnega davčnega urada.
Ljubljana, 14. februarja -
Vlada je že poslala državnemu zboru v obravnavo dva, za reformo davčnega sistema temeljna zakona: predlog zakona o davčnem postopku in predlog zakona o davčni službi. Sprejeta naj bi bila letos. Vendar s tem davčna reforma še ne bo končana. V začetku leta 1997 naj bi kot veČina drŽav Evropske unije vpeljali tudi davek na dodano vrednost.
Sedanji razdrobljeni davčni sistem, ko za red na tem področju skrbita dve ustanovi, Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje (bivša SDK) in Uprava za družbene prihodke, naj bi združili v enotno davčno upravo Republike Slovenije. Oprava do imela enotni register
davčnih zavezancev in celovit državni informacijski sistem, vsak davčni zavezanec v državi pa bo dobil davčno Številko. Davčna inšpekcija naj bi dobila več pooblastil. Inšpektorji bodo predvsem veliko boljše plačani kot sedaj, imeli pa bodo položaj oseb s posebnimi pooblastili. Postopek izterjave davkov se bo lahko začel hitreje kot doslej, takoj naslednji dan po dnevu zapadlosti plačila.
Glavni davčni organ v državi naj bi bil glavni davčni urad v Ljubljani. Ob njem naj bi delovalo še deset območnih davčnih uradov. Eden naj bi bil v Kranju za območje Gorenjske. * J. košnjek
Vtirnikove družinske korenine - Ob kulturnem prazniku so v galeriji ŠMeve hiše odprti razstavo o rodbini Vurnik in poleg predstavitve kamnoseške in podobarske Glavnice Vurnikovih predstavili tudi izbor načrtov arhitekta Ivana Vurnika. Oafrija bila pretesna za vse ki so konec minulega tedna hoteli na otvoritev, na koterije o Vladimir černefmag. Dušan Blagajne vodje "zstave*o V urniku in dr. Cene Avguštin, kije predstavil Vurmkovo rodb mo .ObJej Priložnosti sta bili predstavljeni tudi Vurnikova znamka, oblikoval jo ji Kodman in Linhartova znamka, delo oblikovalke P^.^Nmm^Uen^ Urnikov srebrnik, ki je lani izšel ob pripravah na veliko ljubljansko retrispektivno fzstavo o arhitektu Vurniku. RadovMa slovesnost ^ J^ajclfučila ^onceriom h«rttonista Damjana Rističa in pianistke Aleksandre Vremšak. • L.M., foto: Lea Jei
Vodstvo KS Kovor o komunalnih odpadkih
Odločne zahteve upravljalen deponije
Če bodo na odlagališče vozili odpadke od drugod, bodo zaprli dostop za vsa vozila, so odločeni Kovorjani.
Kovor, 14. februarja - Občinsko vodstvo je napovedovalo zbor krajanov v KS Kovor, kjer bi tamkajšnjim prebivalcem predstavili tudi zamisli o skupnem odlagališču odpadkov za več gorenjskih občin. Sestal se je le svet KS, ki zahteva najprej ureditev razmer na sedanjem občinskem odlagališču. Tam naj postavijo ogrado in izboljšajo nadzor, da ne bo možen dostop na deponijo komurkoli in kadarkoli, terja kovorsko vodstvo.
S tem sklepom z nedavnega sestanka so Kovorjani že seznanili župana, občinsko upravo in Komunalno podjetje Tržič kot upravljalca deponije. Obenem so spomnili, da še niso preklicali svoje odločitve iz decembra 1994. Takrat so namreč zaradi dovažanja odpadkov na tržiško deponijo od drugod opozorili, da bodo ob nadaljevanju takega ravnanja primorani zapreti dostop na deponijo za vsa vozila. Tega sklepa še niso
preklicali, zato naj ga vsi odgovorni upoštevajo. To še zlasti velja za vodstvo Komunalnega podjetja Tržič, za katerega bodo zahtevali odstop, če njihovih zahtev ne bodo spoštovali.
Svet KS Kovor seznanja tudi novo občinsko vodstvo,
da že od maja 1992 čaka na odgovor na zahtevo glede rente za kraj zaradi odlagališča odpadkov. Obenem si želi obvestil o nadaljnjih spremembah pri odlaganju odpadkov in zavrača vsakršno odločitev brez soglasja krajevnega vodstva. • S. Saje
Največ pijanih okoli Kranja
Kranj - Kranjski policisti so v noči s petka na soboto dobili za volanom kar šestnajst pijanih voznikov, trije pa so preskus odklonili.
Policisti že dalj časa opažajo, da sta najbolj "kritična" odseka regionalnin cest Kranj-MengeŠ in Kranj-Preddvor, po katerih se vozijo okajeni obiskovalci nočnih lokalov. Zato so se odločili, da v noči s petka na soboto, od desetih zvečer do šestih zjutraj, poostrijo nadzor prav na teh dveh cestah. Skupaj s prometnimi policisti so sestavili štiri patrulje.
Policisti so za volanom dobili Šestnajst pijanih voznikov, medtem ko so trije, očitno tudi pijani, preskus odklonili. En voznik je bil brez vozniškega dovoljenja. Policisti so v osmih nočnih urah vzeli devetnajst vozniških dovoljenj in eno prometno, štiri voznike pa so kaznovali zaradi drugih prekrškov. • H. J.
mobitel
Ul aani prodajalec
y\mi
0647225-O^n
>hava takoj
15
NALNIŽK) KLUB
486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! T«!./V*SI ©64/ 22 10 4*
UGODNA PRODAJA
Nar kurilnega OLJA
°CILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 BS. Radovljica tel. :064/715-242
%*l»l52
Certifikati veljajo do konca leta
Kranj, 13. februarja - Vlada je veljavnost lastninskim certifikatom podaljšala za šest mesecev, kar pomeni, da jih boste lahko vlagali do konca letošnjega leta.
Vlada je pretekli teden spremenila uredbo o izdaji, razdelitvi in porabi certifikatov in njihov rok podaljšala za šest mesecev, tako jih bo moč uporabiti do 31. decembra letos. Oddahnejo se torej lahko vsi, ki so bili zaradi tega v skrbeh, družbe za upravljanje pa so dobile možnost, da ustanovijo nove pooblaščene investicijske družbe. Podaljšanje pa bo seveda zelo dobrodošlo za javne prodaje delnic, saj je predvidenih še blizu devetdeset.
Zelo dobrodošlo pa je podaljšanje za agencijo za privatizacijo, ki bi sicer morala v manj kot treh mesecih vsem neolastninjenim podjetjem izdati vsaj prvo soglasje in tako lastninskim upravičencem omogočiti, da sodeluje v privatizaciji svojih podjetij. Na prvo soglasje pa čaka blizu tisoč podjetij. • M.V.
mobitel
BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936
PE KRANJ, Koroška c. 27
Tel.: 064/222-616
Ljubljana, 14. februarja -
"Problemi Slovencev na Hrvaškem so skoraj enaki, kot so bili pred enim letom, ko smo bili v Ljubljani," je pretekli teden dejal predsednik Slovenskega društva Bazovica z
SLOVENCI POSVETU
Hrvaška je blizu in daleč
Na Hrvaškem živi po zadnjem štetju prebivalstva 23.800 Slovencev, od teh 7700 v Zagrebu, 3100 na Reki, 900 v Opatiji in 1125 v Splitu. Vključeni so v Zvezo Slovencev na Hrvaškem.
vu, saj so bili mnogi najprej v Sloveniji, nato so odšli v Srbijo in nazadnje na Hrvaško in niso nikogaršnji državljani, premoženjskih in drugih pravnih zadevah. Ni prijetno priti iz Slovenije nazaj med rojake in jim povedati, da se stvari niso nič spremenile. Kaže, da imamo nekakšen vmesni status, ki pa bi ga morala slovenska država rešiti." Vinko Žibert je povedal, da se slovenska društva otepajo z gmotnimi težavami. V hrvaškem saboru so zastopniki manjšin ob rebalansu proračuna ostro protestirali, ker se je denar za manjšine prepolovil, in zagrozili s protesti pred evropskimi organizacijami. Nekateri Slovenci so na robu preživetja in želijo humanitarno pomoč. Zato so že posredovali pri slovenskem Rdečem križu. Niso redki primeri, ko dobita zakonca mesečno le 460 kun pokojnine. Za pomoč takim primerom so slovenska društva oddvojila nekaj denarja, sicer namenjenega redni dejavnosti.
Slovenci so na Hrvaškem dobrodošli sogovorniki in sodržavljani. Gustav Zupan in Boštjan Kordiš iz Slovenskega društva Triglav Splitmcnita, da je Dalmacija vsestransko zanimivo območje za Slovenijo, vendar razvito, tako da mora
Reke Vinko Žibert, ki je obenem tudi predsednik Zveze Slovencev na Hrvaškem. "Živimo v informativni blokadi, saj ne sprejemamo slovenskega radijskega in televizijskega sporeda, časniki pa prihajajo z veliko zamudo. Posredujeta nam jih predvsem Slovenska izseljenska matica in Zveza kulturnih organizacij Slovenije, od katerih dobimo največ pomoči, prav tako pa imamo stalne stike z zunanjim
Telefoni zvonijo
Darko sonc, predsednik Slovenskega društva Slovenski dom iz Zagreba je povedal, da imajo tako v Zagrebu kot na Reki in v Splitu pouk slovenščine, ki ga ne obiskujejo le otroci, ampak tudi starejši, tudi Hrvatje, ki menijo, da jim utegne priti slovenščina predvsem v poslovanju prav. Sicer pa bo treba vsaj zagrebško društvo profesionalizirati. Klicev in želja po informacijah je toliko, kot bi bili ambasada. Predvsem pri tem bi morala pomagati slovenska država.
ministrstvom in državnim sekretarjem za Slovence po svetu dr. Petrom Vencljem in slovenskim veleposlanikom v Zagrebu Matijo Malešičem in njegovimi sodelavci. Pogosto se najdemo pred nerešljivimi problemi, ki jih imamo pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju, državljanst-
Slovenija najti ustrezno raven predstavitve. Rabili bi primernejše prostore in kakovostne obiske iz Slovenije. Split ima po njuni sodbi visoko mnenje o Slovencih. Tudi nekateri ugledni hrvaški politiki imajo slovenske korenine in to bi kazalo izkoristiti. • J.Košnjek, foto L. Jeras
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Hišna številka prinaša družinsko srečo
Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glss in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka tn druiinl, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima ireboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - ///, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna drulina".
Danes nadaljevanje seje državnega zbora
Dolg do poprave krivic preteklosti
Do majske obeležitve 50-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom naj bi državni zbor sprejel nekatere zakone, ki bi popravili krivice, storjene med vojno in po njej. Glede namere ni velikih razlik med strankami, razhajanja pa so v vsebini.
Ljubljana, 14. februarja -
Vodstvo državnega zbora se konec preteklega tedna ni odločilo, kako bo obravnavalo zakone s tega področja. Gre za zakon o popravi krivic, za zakon o žrtvah vojnega nasilja, za zakon o vojnih veteranih in invalidih vojne ter za zakon, ki bo določil materialno odškodnino. Zakonski predlogi so v različnih fazah, zato je bilo predlagano, da bi jih marca skupno obravnavali na izredni seji državnega zbora in sprejeli do sredine maja, ko bo
državna proslava. Razen tega mora zbor končati še januarsko sejo in prihodnji teden začeti februarsko sejo. Konec februarja ali v začetku marca se nam obetajo še nekatere izredne seje. Na eni od njih naj bi po hitrem postopku sprejemali spremembe zakona o lokalni samoupravi in dopolnjevali zakonodajo o gospodarskih prestopkih. Ustreznega zakona ni in naj bi gospodarske prestopke obravnavali kot gospodarske prekrške, ob tem pa določili,
katera sodišča so pristojna za njihovo obravnavo.
Prav luknje v zakonodaji o gospodarskih prestopkih povzročajo hude stvari. Pravosodna ministrica je zanikala trditve, da jih sodišča ne obravnavajo, priznala pa je, da so sodišča v zaostanku. Slovenska ljudska stranka zahteva zaradi naraščajočega gospodarskega kriminala izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli dopolnjen zakon o deviznem poslovanju glede posredovanja podatkov z možnostjo za-
plembe premoženja tistim, ki nezakonito tihotapijo kapital na tuje. Do začetka dela računskega sodišča naj bi inšpekcijsko vlogo prevzela Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, spremenili pa naj bi tudi kazensko zakonodajo. Podatki o višini oškodovanja družbenega premoženja so šokantni. Gre za 45 milijard tolarjev. Tretjino vsote so podjetja že uskladila, vse ostalo pa ostaja nerešeno in nesankcionirano. * J. Košnjek
Dvoboj za Thalerjevo nasledstvo
Lojze Peterle ali Borut Pahor
Ker je postal Zoran Thaler zunanji minister, je predsedniško mesto državnozborskega odbora za mednarodne odnose prazno. Zanj sta dva kandidata: bivši zunanji minister Lojze Peterle in podpredsednik odbora Borut Pahor.
Ljubljana, 14. februarja - Tako kot je že navada ob takih stvareh, prihaja tudi tokrat do zapleta. Slovenski krščanski demokrati trdijo, da je bilo ob prepustitvi zunanjega ministrstva liberalni demokraciji dogovorjeno in zapisano, da prevzamejo predsedniško mesto odbora za mednarodne odnose krščanski demokrati. Kandidirali so svojega predsednika Lojzeta Peterleta in kandi-
daturo tudi pisno vložili na komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ta kandidatura se je sedaj zgubila. Pojavil pa se je tudi drugi kandidat Borut Pahor, poslanec Združene liste in njen podpredsednik, dva mandata podpredsednik odbora za mednarodne odnose. Kandidirala ga je Združena lista. Njen glavni tajnik Dušan Kumer je povedal, da so pred kandida-
turo vprašali, ali je mesto predsednikov odborov stvar koalicijske pogodbe, pa so jim odgovorili, da ne in so zato Pahorjevo kandidaturo vložili. Za to imajo vso pravico, ki jim je nihče ne odreka, vprašanje pa je, kako se bo glasovanje izšlo. Krščanski demokrati so povedali, da računajo na podporo Liberalne demokracije za Peterletovo izvolitev.
Predsednika odbora za mednarodne odnose voli državni zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ta komisija mora o kandidatu glasovati, za mnenje pa lahko prosi tudi odbor za mednarodne odnose. Novi predsednik bo torej rezultat moči posameznih strank i" njihovih povezav v državnem zboru. • J. Košnjek
Vlada neupravičeno graja državni zbor
Kasnijo ministri, ne poslanci
Ker predloga proračuna še ni v parlamentu, ga pred majem ne bo mogoče sprejeti. To bo kasneje kot lani in za zamudo je odgovorna vlada, odgovarjajo na očitke o parlamentarnem "nagajanju" vladi v Demokratski stranki Slovenije.
Ljubljana, 14. februarja •
Vzrok za reakcijo Demokratske stranke Slovenije je bila izjava predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da je predvsem državni zbor krivec za pozno sprejemanje državnega proračuna, pa drugi očitki iz vlade, da ona stvari vse lepo in dobro pripravi, potem pa ji poslanci vse pokvarijo. Predsednik Demokratske stranke Slovenije Tone Peršak je pretekli teden na časnikarski konferenci odgovoril na očitke: Vladna koalicija, če bi bila res to, bi lahko ob skoraj dvetret-jinski večini sprejela vsak vladni predlog in je zato trditev o nagajanju parlamenta pljuvanje v lastno skledo. Čeprav smo že sredi februarja, predloga proračuna v državnem zboru še ni in tako ni možnosti, da bi bil
Poslanca Demokratske stranke Tone Peršak in Danica Simšič.
proračun sprejet pred majem. Zamuja torej vlada. Če bi državni zbor obravnaval pre-
dlog samo en mesec, bi ga marca stežka sprejeli. Sicer pa se ta vlada obnaša čudno, je
dejal Peršak. Ministri enkrat trdijo, da je zgornja meja letošnjega proračuna 510 mili; jard, drugič pa njihovi predlogi znašajo 650 milijard. Isti ljudje nastopajo torej v različnih vlogah in hočejo za resorje, ki jih pokrivajo, dobiti čim več. Vendar kljub temu ta koalicija ne bo razpadla, je prepričan Peršak, očitki poslancem in takšno zamujanje s proračunom pa že načenjajo ustavno ureditev. Danica Simšič pa je naštela še nekaj vladnih gre; hov: zakona o minimalni plači še ni, prav tako že eno leto čakamo na zakon, ki bi enotno uredil štetje delovne dobe s povečanjem, zato se ohranja stari sistem beneficiranih delovnih dob, ni nacionalnih programov, v šolski zakonodaj) pa manjkajo zakoni o vzgoji oseb z motnjami in o glasbenih šolah. Univerzalni otroški dodatek, ki ga bomo uvedli v začetku prihodnjega leta in bo znašal 3 odstotke zajamčene plače (okrog 3000 tolarjev), bo udaril najrevnejše, ki danes dobivajo višje dodatke. • *\ Košnjek, foto G. Šinik
Koalicijsko dogovarjanje
Slovenski krščanski demokrati so v petek povedali, da bodo namesto socialnega krila ustanovili socialno gibanje in kmečko gibanje, ki ga bosta vodila Janez Poštrak in Ivan Oman. Stranka upa na uspešen zaključek pogajanj z liberalnimi demokrati. To je prva naloga, naslednja pa preučitev možnosti za sklenitev enotne pogodbe vseh treh vladnih strank. Združena lista socialnih demokratovugotavlja, da neurejena razmerja med vladnimi strankami ovirajo delo
državnega zbora, kar meče slabo luč na najvišje zakonodajno telo v državi, prav tako pa opozicija zgublja na konstruktivnosti. Vlada še ni posredovala stališča o problemih pri denacionalizaciji, na katere opozarja tudi odškodninski sklad, sodbo o predlogu šolske zakonodaje pa bo dala stranka po javnih obravnavah ta teden, na katere bodo povabili tudi učitelje, profesorje in starše. Glede nadaljevanja pogovor o usklajenejšem delovanju vladne koalicije so optimisti. Mladi forum Združene liste opozarja na tragične razmere na naših cestah in terja, da ne gradimo samo avtocest, ampak popravimo tudi sedanje magis-
tralne, regionalne in lokalne ceste ter ostreje kaznujemo kršilce, predvsem alkoholizirane voznike. Socialdemokratska stranka Slovenije v izjavi pred proslavitvijo 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom, poudarjajo, da proslavitev ne sme biti nova delitev, kar nekateri spet poskušajo. Stranka zavrača vse totalitarne ideologije in politične sisteme, izraža spoštovanje vsem tistim partizanom, ki so prijeli za orožje iz domoljubnega prepričanja, obsoja vsako kolaboracijo s totalitarno ideologijo ali tujo državo ter terja popravo krivic vsem, ki so trpeli pod okupatorskim in komunističnim režimom. Pro-
slava naj bo predvsem sprav* Predvsem pa bi kazalo prosi3' viti leto 1990, ko je pri§la demokracija, Slovence nO tranje združila in nas približal Evropi. Slovenska nacionalu desnica podpira predlog z podaljšanje porodniškega do pusta in odraščanje ter vzgO) otrok v družinskem krog Izgovarjanje na stroške je nes miselno, zato bo stranka zahte^ vala odvzem, privilegije nesmrtnim revolucionarje^; SND bo ustanovila dva sklad* enega za pomoč mladim sl venskim materam pri rojst otroka in drugega za pomoč p^ gradnji lastne hiše ali nakup stanovanja. • J.K.
UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in slavni urednik: »"-j* Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik Marija Volčiak Cveto Zapl0/"' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, StefanZargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR Tiskčasopisov'in revij LjuWJ3 e-
GLAS
Ustanovitelj in .^ / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, lelefax: Ž22-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprck7njeno 24 ur dnevrTo naVvVomrtsreZo^ivnUuriiVa^US
Časopisno podjetje (jUKbNJSKl uLAs vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tuiino- letna naročnina 140 DFM Oolasne storiti >
r ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. '    '        ",rotnmd iw ^g'd>
KRANJ ^
Pred vpisom na srednje šole, univerzo in visoke šole
Sprejemnih izpitov ne bo, zadoščata matura in zaključni izpit
Februarja se vsako samostojnih
Kranj, 14. februarja - V prvih letnikih srednjih sol na Slovenskem je prostora za 32.563 učencev, dovolj in celo preveč za generacijo, ki 'etos končuje osnovno šolanje. Osmošolcev je letos 26.706, na srednje šole pa se °o lahko vpisalo tudi okoli »est tisoč učencev, ki so šolanje končali prejšnja leta. Na univerzi in visokih strokovnih šolah je nekaj več kot J2 tisoč mest, za letošnje eetrtošolec pa bodo dosegljiva že z maturo (za univerzo) ■t> strokovnim izpitom (za
leto začenja predvpisna mrzlica: prihodnji teden bo izšel razpis za vpis v prve letnike srednjih šol, univerze in visokih šol, nato bodo informativni dnevi, potem bodo učenci oddajali prijave na želeno šolo, potem...
strokovne visoke šole), sprejemnih izpitov za generacijo, ki bo letos opravljala eno ali drugb, torej ne bo.
Podrobne razpisne pogoje bo torej vsebovala publikacija, ki izide prihodnji teden. Osmošol-ci bodo v njej lahko izbirali med obsežno paleto srednješolske ponudbe, ki je približno tolikšna kot lani, le da se je nekoliko zmanjšal delež dveletnih programov, nekaj večji pa je delež triletnih.
Gorenjski osmošolci denimo lahko izbirajo med 14 srednjimi šolami in njihovimi
mnogoštevilnimi programi na "domačem terenu" in kot kažejo izkušnje, se jih večina tudi odloči za šolanje doma. Novost za tiste, ki so bolj športnega duha in talenta, je nov gimnazijski športni program v Kranju. Izkušnje preteklih let tudi kažejo, da je za gimnazije običajno več zanimanja kot pa prostih mest, enako usodo pa deli še nekaj bolj priljubljenih programov na srednjih šolah. Zaradi tega neskladja so mnoge zaprosile za omejitev vpisa. Tudi letos se bo po oddaji prijav na šole
pojavil enak problem. Kot je bilo rečeno na petkovi novinarski konferenci, bodo na šolskem ministrstvu v takih primerih dodobra pretehtali, ali je mogoče oblikovati dodatne oddelke, preden se odločijo za omejitev vpisa. Tako so denimo storili lani v primeru kranjske gimnazije, kjer so namesto omejitve vpisa dodali še en oddelek.
Če se pri vpisih na srednje šole v glavnem ponavlja lanska zgodba, pa je nekaj več novega pri vpisovanju na univerzo in visoke strokovne šole. Okoli
devet tisoč slovenskih srednješolcev se letos pripravlja na maturo. Tisti, ki jo bodo opravili, se bodo lahko brez sprejemnih izpitov vpisali na univerzo. Tu je predvidenih nekaj nad osem tisoč mest. Enako se bodo lahko dijaki, ki bodo naredili zaključni izpit, vpisali na visoke strokovne šole. Te letos razpisujejo nekaj manj kot štiri tisoč študijskih mest. Sprejemni izpiti ostanejo tistim, ki so srednjo šolo končali prej, in sicer v primeru omejenega vpisa na katero od članic univerze.
Sprejemni izpiti bodo iz predmetov, ki jih bo predpisala dotična fakulteta, testi pa na ravni maturitetnih preizkusov. Kjer omejitve vpisa ne bo, tudi matura ne bo potrebna. Sicer pa na šolskem ministrstvu omenjajo osem novih visokošolskih programov. Od 1. januarja letos velja tudi nova statusna ureditev slovenskih visokošolskih zavodov, ki nam je poleg dveh univerz dala tudi prvi dve samostojni visoki šoli, za notranje zadeve v Ljubljani in za hotelirstvo in turizem v Portorožu. • D.Z.ŽIcbir
Srečanje sosednjih turističnih društev
Tudi društva pomagajo, da cvete turizem
Turistična društva Preddvor, Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur, Jezersko, Besnica, Kokrica, Bašelj in Bela, ki so poprej delovala v okrilju
Občinske turistične zveze v Kranju, še čutijo potrebo po sodelovanju in povezovanju.
Preddvor, 11. februarja - V s°boto so uresničili lani zapljeno idejo o srečevanju ^sednjih turističnih društev, * naj bi skupaj nastopala na J^nih turističnih prireditvah. Gostitelj prvega srečanja (v Pf'hodnje naj bi postala tradi-Jonalna ) je bilo Turistično fuštvo Preddvor, ki je v "°telu Bor pripravilo prisrčen j*°gram. Zaplesali so domači '°lkloristi, ki so zbranim po-yedali tudi legendo o Zaplati tamkajšnjem Hudičevem
lol
0*ivljajo nastarejšo domačo ?brt na tem koncu - pletenje
*)°1r^u» otroci iz preddvorske e Pa so prikazali, kako
■»usar.
Us» bi turizem cvetel kot Pfed drugo svetovno vojno!
Predsednik preddvorskega '^»stičnega društva Stane se je v pozdravnem Jagovoru spomnil predvojne-»a razvoja turizma v Pre-rdvoru in okolici, kjer so eJaj oddajali okoli petsto 'ež*č in kjer je leta 1932 "astalo tudi prvo turistično
tno
Priznanje Turistične zveze Slovenije Janku Mohoriču, članu ustanovnega odbora TD Besnica.
prvo
Več kot šestdesetle-
tradicijo skušajo zvesto na.daljevati, tako s prireditva-mi kot tudi s skrbjo, da kraj ytane čim lepši, od leta 1982 Jeluje turistična poslovalnica, ? Je nastala po zaslugi prosojnega dela. Goste je pozdravil tudi pre-
drl
kJ°J?ki Župan Miran Zadni-
se '      med drugim dejal, da
*asa . veniii sicer že nekaj tiČn Zavedamo pomena turis-Šele t ,ndustriJe> vendar smo stratpL^lesec dobili resolucijo ^ ieskih ciljev na področju
razvoja turizma s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje. Med ukrepi makroekonomske politike za doseganje razvojnih ciljev na področju turizma je tudi spodbujanje aktivnosti turističnih društev. Slednja naj bi skrbela za ustvarjanje prijaznejšega odnosa ljudi so turizma, za ohranjanje naravnih dobrin in kulturno identiteto krajev. Turistična društva, ki so drugo za drugim predstavljale svojo dejavnost, se trudijo za omenjene cilje. Ljubica Erjavec iz TD Kranj je nanizala nekaj dejavnosti, ki jih vodijo skupaj s turističnimi društvi Besnica, Golnik in Kokrica.
Velik poudarek je zlasti na skupnem nastopu na sejmih, kjer se turistično prikazuje Kranj z okolico. Ta čas pripravljajo zloženko, s katero pojdejo tudi na razstavo v Bruselj. Sicer pa bo kranjsko turistično društvo letos slavilo že 120 let. Obljubljajo, da bodo častitljivo obletnico dostojno slavili.
Zaman čakajo na turiste
Julka Hrovat iz TD Cerklje je naštela vrsto prireditev, ki jih namerevajo pripraviti letos: dva planšarska dneva na Krvavcu, praznik cvetja in obrti v juliju, v kratkem pa bodo oživeli tudi sejem na
cvetni petek. Turistov imajo na žalost malo: s 500 ležišču na Krvavcu in 200 v vznožju čakajo nanje. Tudi Mara Čer-nilec iz TD Naklo, ki je imelo pred leti mnogo turističnih nočitev, je menila, da so zlati časi mimo, saj jih je avtocesta odrezala od turizma. Kljub temu vztrajajo s prireditvami, vzgajajo turistični podmladek, letos pa bodo prvič izdali tudi prospekt. Kdove, nemara bo prav ta spet privabil kakega novega turista! Marinka Mohor iz TD Šenčur je nanizala prireditve, na katerih so se v minulem letu pojavljali šen-čurski turistični delavci. Tudi izobraževanju namenjajo veli-
ko pozornosti. Osnovali so osnovnošolsko folklorno skupino, imajo razstave ročnih del, v sezoni pa dve osrednji turistični prireditvi, spomladansko jurjevanje in jesensko martinovanje.
Jezersko kot švicarski Davos
Tudi Jezersko je bilo pred vojno turistično na zavidljivi ravni. Rihard Murn je celo dejal, da celo bolj kot Bled, in da bi se lahko meril s švicarskim Davosom. Domačine bi kazalo spodbuditi, da bi vlagali v turizem in ga razvili do te mere, da bi Jezersko postalo "blagovna znamka". Vendar na žalost premalo pozornosti namenjamo mladim, turistični poklici pa so žal razvrednoteni. Vendar Jezerjani zaradi tega ne tarnajo. Prirejajo odmevne turistične prireditve, kakršna je denimo ovčarski bal (letos bo že 36. po vrsti), njihovo planšarsko noč pa so predvajali celo v programu TV Slovenija. Predlagal je tudi, naj bi se kraji ob vznožju Kamniško - Savinjskih Alp bolj povezovali, zlasti v smislu planinskega pohodništva, planinstva, gorskega kolesarjenja in kmečkega turizma.
Miha Sušnik je predstavitev TD Besnica najprej obrnil na
šalo, češ "mi imamo pa 300 metrov globok vrelec in stotega turista v 40 letih", vendar pa ima ta lepa in ekološko še čista dolina v turizmu še velike možnosti. Tudi Besničani so znani po prireditvah, posebno jih odlikuje vsakoletno gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Mirni Rozman je omenila prireditve, ki drže pokonci TD Kokrica, znano po čajankah. Srečko Roblek iz TD Bašelj - Bela pa je govoril o tamkajšnjem biseru, Gamsovem raju, ki ga spreminjajo v športno- rekreacijsko središče. V Bašlju bi lahko bil gorenjski "Gardaland", je dejal, omenil pa je tudi težave, ki jih imajo z okrevališčem Rade Končar, kamor so ljudje njega dni radi zahajali, zdaj pa ta lastnina sosedov Hrvatov žal sameva in propada.
Na srečanju sosednih turističnih društev je spregovoril tudi Janez Kuhar, predsednik prej občinske (zdaj območne) turistične zveze Kranj in na koncu podelil priznanje, zlati znak Tusristične zveze Slovenije. Prejel ga je Janko Moho-rič iz TD Besnica, eden redkih še živečih članov ustanovnega odbora društva, pa tudi član prireditvenega odbora gorenjskega prvenstva harmonikarjev. • D.Z. Žlebir Foto: L: Jeras
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81
JS?' 14- februarja o0r,ne se vozi na šolanje v druge Sre^nJske občine za šest avtobusov laj°nJešolcev. Zato so v občini n^. es"rani za izgradnjo in orga-ranje modernega izobraževanja ra *z.?ru tujih srednjih šol. Resno det?-1?        ° P'enovi nekdanje
steki so,e v Tržiču' ki naJ bi nw* p.? ureditvi lastnine in doku-^»aciješe letos.
šoUit       tržiškega strokovnega
meVt segaJ° v leto 1882' ko so v noMU ustanovili obrtno nadaljeval-
'ndush-ii' ZaJa,di nag,c8a razvoja Vn«! Jc Jc šwla leta 1919 prerasla izobr » meščansko šolo. V njej so lcah ,a2eva1' vajence v obrtnih stro-
Iz tržiške
Dolgoletna želja in potreba Tržičanov
Mladina v domači srednji šoli
Novo občinsko vodstvo se zavzema za ustanovitev srednje šole za gospodarske poklice, kjer naj bi začeli s poukom septembra 1997.
ob?»    meščansko šolo. V njej so
-ah 7 eval" vajence v obrtnih stro
va i,   P°lrcbe čevljarstva, usnjarst
je'c K   a in Predilničarstva. Šol;
Širši o      po drug' svetovni
Zara!i°Spodarski Pomen' žal P< v*. " Zamiranja zasebne ob
a
vojni pa sojo
-----""j« ciaaeuiic obrti 111
1961 potreb P° vajencih leta
g ukinili. v 1
nim? Uural naPreJ tržiška mladina Šolsko ■   nih možr»osti za srednje-•ozobraževanje v domačem
kraju. Po grobih ocenah se vsak dan vozi v druge gorenjske občine za 6 avtobusov srednješolcev. Iz podatkov tržiških osnovnih šol je namreč razvidno, da se je za nadaljnje šolanje odločilo 221 učencev. Največ med njimi (64 oziroma 29 odstotkov) se je vpisalo v ekonomsko-trgovsko-poslov-no-administrativne programe, 36 (oziroma dobrih 16 odstotkov) pa v gostinske in storitVeno-obrtne poklice. Na podlagi poklicnih odločitev v zadnjih letih predvidevajo, da se sestava vpisov v srednje šole v bližnji prihodnosti ne bo znatno spremenila. Obenem so zaznavne spremembe v strukturi tržiškega
gospodarstva, kjer se povečuje delež trgovine, gostinstva in drugih storitvenih dejavnosti.
Znana izhodišča projekta
Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je nastal predlog za ustanovitev srednje šole za gospodarske poklice v Tržiču, ki bi bila prva te vrste v Sloveniji. Organizirali bi jo namreč po vzoru modernih štiriletnih srednjih šol na tujem in vzporednih skrajšanih poklicnih
Crogramov. Razen splošni izobraz-i in učenju tujin jezikov bi program dajal poudarek praksi, kar bi omogočalo zaposlovanje v industrijskih, trgovskin in turistič-
nih podjetjih, obenem pa nadaljnje univerzitetno izobraževanje. Srednjo šolo nameravajo ustanoviti kot samostojno organizacijo, ki bi pridobila koncesijo pristojnega ministrstva za opravljanje dejavnosti. Šola bi imela regionalni značaj, zato bi jo lahko obiskovala tudi mladina iz drugih krajev.
Občina Tržič bi se v sodelovanju s potencialnim investitorjem lotila prenove nekdanje dekliške šole na Šolski ulici 4 v Tržiču. Objekt omogoča ureditev šestih učilnic, garderobe, večnamenske veže, sanitarij, priročne kuhinje ter več kabinetov in delavnic v treh etažah s skupno površino 672 kva-
dratnih metrov. Z uporabo dveh učilnic v sosednji stavbi Delavske univerze dopuščajo prostorske možnosti vpis dveh razredov v posamezni letnik.
Kot je predvideno s terminskim načrtom, naj bi letos rešili lastninska vprašanja, pripravili gradbeno dokumentacijo in sestavili program. Prenova stavbe bi potekala v letih 1995 in 1996. Prvi vpis je predviden za pomlad 1997, jeseni istega leta pa naj bi se pričel pouk v novi šoli.
Uresničitev projekta se zdi predlagateljem iz nove tržiške uprave pomembna iz več razlogov. Gre za prenovo propadajočega, a pomembnega objekta v mestnem jedru, kjer so v bližini tudi možnosti za ureditev dijaškega doma. Kraj bi pridobil za mesto značilno dejavnost, v tržiška podjetja pa bi privabili izobraženo domače prebivalstvo. • S. Saje
:vX-w-:-:.:-:-:.v.:w-.-;....v.:.:.. .
IZ GORENJSKIH OBČIN
t t • i • »n v t v •
Kaj bi Trzicani vprašali svojega župana
Po precej neuspelem poskusu v Skofji Loki prejšnji teden, sem se tokrat ustavil v Tržiču in domačine povprašal, kaj bi pobarali svojega lupana. Tokrat je slo gladko in brez težav, vsakdo, Id sem ga zmotil zadnje sobotno jutro, pa mi je po krajšem premisleku zaupal svoje vprašanje. Pa si poglejmo, kaj bi Tržičani vprašali svojega župana.
Janko Smolej: "Županu sera že poslal pismo, v katerem sera mu predlagal, da bi se čimprej lotil projekta ko-v o r s k e ceste. Nova cesta v Kovor je zares nujno potrebna, saj je obstoječa cesta zelo nevarna, posebej Še za pešce. Mnogi gredo zato pri oviku nad Loko namesto ob cesti raje čez hrib. Sara sera lastnik dela zemlje, Čez katerega naj bi cesta potekala, in Tbi bil tako kot drugi pripravljen za potrebe ceste zemljišče tudi odstopiti. Vsekakor moram pohvaliti Župana, in se mu zahvaliti, saj mi je odgovor Že poslal. V njem mi je razložil, da je načrt za cesto že narejen, del pa naj bi sc lotili takoj ko bo to mogoče."
Hermina Seliškar; "Županu bi predlagala, da bi se lotil tudi reševanja stanovanjskih problemov mladih. To je v Tržiču precejšen jproblem. Gradi se zelo malo, trenutno je v gradnji stanovanjski blok Na mlaki, kjer pa ponudba stanovanj zagotovo ne bo tolikšna, kakršno je povpraševanje po njih." Leopold Slabe: "Svojega župana bi vprašal, kdaj se bo začela gradnja tržnice v Bistrici. To bi povečalo ponudbo sadja in zelenjave v Bistrici, kar bi se zagotovo poznalo tudi na cenah."
Franc Mali: "Zanima me, kdaj bo kdo napravil red zvečer med mladino. Zvečer pa tudi precej pozno v noč je okrog blokov na Deteljici precej p Živahno, kar stanovalce moti. Sam župan tega problema res ne more sam rešiti, mislim pa, da bi lahko pritisnil na vse skupaj, predvsem pa na starše."
Adriana Knific: "Župana bi vprašala, kdaj se bo ukrenilo kaj v zvezi s cesto na Ravne. Cesta je ozka, zato bi jo bilo po mojem mnenju potrebno razSiriti ali pa narediti obvoznico."
U. S., foto: L. J.
Nadaljevanje prekinjene prve seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane
Potrjenih le 15 svetnikov
Zapletov z mandati občinskih svetnikov v občini Gorenja vas - Poljane še ni konec. O dveh mandatih bo moralo odločati vrhovno sodišče.
Gorenja vas, 16. januarja - Nadaljevanje prve prekinjene seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane je v četrtek vendarle omogočilo, da bo občinski svet lahko začel delovati, čeprav začasno v okrnjeni sestavi. Od skupno 17 mandatov občinskih svetnikov jih je bilo namreč potrjenih 15, o dveh pa bo moralo razsoditi vrhovno sodišče. Izvolili so tudi predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Kar dobre štiri ure so potrebovali občinski svetniki in svetnice občine Gorenja vas - Poljane za nadaljevanje in dokončanje prve prekin-
{'ene seje občinskega sveta, :jer se je zapletlo s potrditvijo mandatov. Na prvi seji občinskega sveta namreč predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da naj se potrdijo objavljeni volilni rezultati -torej potrdijo mandati vseh, ni bil sprejet, zato je bila seja tudi prekinjena. Večina svetnikov po treh tednih "odmora"  seveda svojega
mnenja ni spremenila, najti je bilo potrebno le način, da se volja o tem, kdo naj le deluje v občinskem svetu ugotovi.
Večina občinskih svetnikov je prepričanih, da težave s potrditvijo mandatov izvirajo iz ne dovolj doslednega dela občinske volilne komisije, kjer se je zapletalo že pri vlaganju kandidatur, nato pri žrebanju vrstnega reda na glasovalnih listkih (to žrebanje so morali celo ponoviti), in kar je vzbudilo največ nezaupanja: z napako pri
ugotavljanju volilnih rezultatov. Nič ni pomagalo tudi mnenje državne volilne komisije oz. vladne službe za zakonodajo, ostali so različni pogledi na to, kako naj se rezultati volitev upoštevajo pri razdeljevanju mandatov. Koren spora, ki ga je zagotovo povzročilo dejstvo, da so se tudi v novi občini Gorenja vas - Poljane odločili za več (tri) volilne enote, je v vprašanju, ali je mogoče kandidatne liste krajevnih skupnosti in vaških odborov, ki so bile nestrankarske in vložene v vseh treh volilnih enotah, šteti za istoimene, in pri razporejanju mandatov ostanke volilnih glasov teh list seštevati. Predstavniki zelo razvnetih političnih strank (zlasti SKD in SLS) namreč trdijo, da gre v tem primeru za posamične liste s
podporo občanov, zato ostankov glasov ni mogoče seštevati, to pa pomeni, da bi vsaka od omenjenih strank morala na osnovi ostankov glasov dobiti še po en mandat.
Največja težava je na tem nadaljevanju seje bila, kajco ugotoviti voljo prisotnih, saj je bilo jasno, da bi glasovanje "v paketu" dalo enake rezultate kot prvič. Zaradi zelo nespretnega vodenja so potrebovali kar dobre tri ure za to, da so se sporazumeli za ločeno glasovanje o petnaj-sterici "nespornih" mandatov, ki so bili tako potrjeni, ter (s tajnim glasovanjem) o dveh mandatih z list krajevnih skupnosti in vaških odborov, ki nista dobila zadostnega števila glasov. Najbolj žalostno pri tem je, da se v tem razgretem strankarstvu, ni nihče vprašal, za katere konkretne ljudi in njih mandate v tem primeru gre, kaj lahko ti k brez dvoma nelahkemu delu nove občine Gorenja vas - Poljane prispevajo. Tako bo moralo o usodi teh dveh mandatov odločati
vrhovno sodišče, kar je verjetno tudi edina pot iz labirinta nezaupanja nastalega v tej občini.
Lažje je šlo z izvolitvijo predsednika in podpredsednika občinskega sveta: v drugem krogu glasovanja je bil za predsednika izvoljen Karel Jezeršek iz SLS, za podpredsednika pa Boris Klemenčič iz ZLSD, potem ko so užaljeni svetniki SKD zavrnili kandidaturo za to mesto. Za opravljanje nujnih strokovnih del so do priprave začasne sistematizacije delovnih mest, ki je nujna osnova za zaposlovanje v novi občini, pooblastili službo krajevne skupnosti Gorenja vas, za pripravo statuta nove občine in poslovnika pa imenovali posebno komisijo. Oba: predsednik občinskega sveta Karel Jezeršek, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje, kot tudi župan Jože Bogataj, ki se je predstavil, sta izrazila upanje, da bodo občinski svetmki po tem uvodnem nesporazumu zmogli potegniti skupaj v dobro nove občine in pozabiti na svoje strankarstvo. • Š. Žargi
Zasedal je občinski svet Šenčur
Tokrat pozornost formalnim vprašanjem
Šenčur, 10. februarja - Tako kot večina na začetku mandata je tudi šenčurski občinski svet konec minulega tedna obravnaval predvsem formalna vprašanja. Svetnikom najprej ni bilo všeč, ker k obravnavanim točkam niso dobili gradiva, vendar so bli pripravljeni pogledati skozi prste, dokler še s polno paro ne deluje občinska uprava, ki pomaga pri teh rečeh.
Po začetnih zapletih so dokaj naglo dopolnili začasni poslovnik o delu občinskega sveta in imenovali dva člana v komisijo za delitev premoženja stare občine Kranj (finančnika Filipa Vesela in pravnika Mira Koželja). Soglašali so tudi s predlogom župana Franca Kerna, ki je že izbral občinskega tajnika. Med dvema ducatoma kandidatov, ki so se prijavili na razpis, je izbrana Vida Balažič, doma v Šenčurju, zdaj zaposlena v finančni službi Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj. Precej dolgo so se šenčurski svetniki ukvarjali z določitvijo rokov in postopkov za sprejem občinskega statuta. O vsebini še ni bilo besede, pač pa o formalnih poteh obravnave, da bi bilo zadoščeno kar najširšemu interesu. V prihodnjih dneh bodo osnutek občinskega statuta dobili tudi v krajevnih skupnos tih. Slednjim je namreč v dokumentu odmerjene precej pozornosti. Kakšna bo v prihodnje njihova vloga, ob nedodelani in še zelo nejasni zakonodaji o lokalni samoupravi tudi še ni povsem jasno. Kljub temu je večina članov občinskega sveta terjala, naj se postopki za sprejem statuta pospešijo, saj ljudje terjajo, da občina končno zaživi in da imajo od nje koristi. Marca bo namreč moral biti izdelan tudi proračun, da bo jasno, za kaj bo šel v prihodnje občinski denar.
Tokrat so se lahko dogovorili o zgolj začasnem financiranju krajevnih skupnosti na območju občine Šenčur za redno vzdrževanje komunalnih naprav. Mesečno je za vse krajevne skupnosti na voljo okoli 560 tisoč tolarjev. Na seji sveta je bilo slišati tudi dvom o sredstvih, ki jih je za začete investicije v krajevnih skupnostih do konca minulega leta delil Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj, češ da nekatere krajevne skupnosti obljubljenega denarja niso dobile.
Na naslednji seji se bo občinski svet ukvarjal samo s statutom, na prihodnjih pa pridejo na vrsto tudi konkretnejša vprašanja občine. Na srečo vsaj s prostori nimajo težav, kakor jih imajo druge majhne občine, saj že kak mesec delajo v lepo urejenih in obnovljenih občinskih prostorih. V sejni sobi, kjer je v petek popoldne zasedal tudi občinski svet, pa steno krasi podoba svetega Jurija v boju z zmajem, uradno potrjen grb krajevne skupnosti Šenčur, ki utegne postati tudi občinski simbol. • D.Z.Žlebir
S tretje seje občinskega sveta v Tržiču
Veliko besed, malo odločitev
Predlagani dnevni red so razširili in sprejeli, vendar so med sejo umaknili kar pet obravnavanih točk.
Tržič, 10. februarja - Umik je doživel tudi celoten predlog sistemizacije delovnih mest v občinski upravi, čeprav je župani predlagal, naj bi ga sprejeli vsaj delno. Delovanje občine ureja začasni statutarni sklep, po katerem župan vodi občinsko upravo profesionalno. Zanj je določena plača, plačilo sejnin pa so svetniki zaenkrat odložili.
Zapisnik 2. seje občinskega sveta je doživel nekaj drobnih korektur, obenem pa so svetniki Združene liste izrazili kritiko, da ne vsebuje vsaj povzetkov razprav z nasprotnimi stališči. Glede tega so menili, da je v prihodnje možno upoštevati določilo poslovnika, po katerem lahko vsak razpravljalec izrecno zahteva zapis svoje razprave. Glede sklepa za pripravo predloga sestave nadzornega odbora pa so pojasnili, da zaenkrat niso dobili od strank nobenega imena; zato pričakuje tajnik sveta njihove predloge do 20. februarja, nakar jih bo obravnavala komisija za volitve in imenovanja.
Med točkami, ki so jih uspešno dokončali, je bil v ospredju predlog za profesionalno opravljanje funkcije župana. Tako bo Pavel Rupar v času svojega mandata opravljal funkcijo župana poklicno, kar velja od nastopa dela začetek januarja 1995. Na podlagi osnovnega količnika 6,90 bodo izračunali mesečne akontacije za plačilo opravljanja županske dolžnosti. Svet se je nato strinjal z začasnim imenovanjem Alenke Kavčič
za predstojnico oddelka za pravne in administrativne zadeve. Potem ko je župan seznanil svetnike o sestanku v Tržiču glede problemov z odlaganjem odpadkov in o projektu srednje šole v Tržiču, je svet sprejel predloga za delno povrnitev stroškov kandidatom za župane in političnim strankam, ki so jih imeli v volilnih kampanjah. V ta namen bodo organizatorjem volilne kampanje oziroma strankam razdelili skupno 406.420 tolarjev. Pod dodatno točko pa je bil sprejet začasni statutarni akt, ki ureja delovanje občine Tržič do sprejema statuta; z njim je določeno, da vodi župan občinsko upravo profesionalno.
Z dnevnega reda so med razpravo umaknili začasni akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o načrtu delovnih mest v upravi. Kot je predlagal predsednik sveta Peter Smuk, naj bi nov predlog zajel tudi opise del in ocene za predstojnike oddelkov. Zaradi nejasnosti pri delitvi pristojnosti in materialnih sredstev med državno in občinsko upravo so sklenili odložiti na prihodnjo sejo tudi
sklepanje o organiziranju enoj in služb civilne zaščite v občin1 Tržič ter imenovanju poveljni' kov in štabov CZ. Do sprejetja proračuna so odložili predlog za dotacijo političnim strafl' kam, ki naj bi jim razdelili # proračuna dobrih 261 tisoča' kov, preučili pa bodo še am datne zahteve strank glede upoštevanja vseh kandidatov za župane. Svetnik Jurij Pe' temelj je še predlagal odlog plačila sejnin članom obČinS' kega sveta do potrditve pr°' računa, kar so udeleženci seje sprejeli.
Pod točko "Razno" so uvf' stili županov predlog za sofi' nanciranje udeležbe Pihalneg3 orkestra Tržič na julijski pr»r' editvi v Nemčiji. Svetniki j° ob različnih mnenjih prišli 0° sklepa, naj se zaradi enako' pravnega položaja vseh ku. turnih skupin in društev objavl razpis za zbiranje njihovi11 programov do konca februaf' ja 1995.    S. Saje
Drsanje med počitnicami
Kranj, 13. februarja *
Tudi med letošnjimi zitnS' kimi počitnicami bo »a drsališču v Kranju o ponedeljka, 20. februarja, do vključno petka, 24-februarja, vsak dan brezplačno rekreacijsko drsanje med 10.30 in 1> uro in med 13.30 in P-uro. Denar za brezplačno drsanje sta tudi tokrat namenila občina Kranj 10 PPC Gorenjski sejem.
A. Ž.
Na
ve
pi
«ja
tled .
>«bod 'veta
ie si oko sej
k
<Hmi
atna "»»eno "e&ib
Za (
H
tat* »bfu Jfov« M*,
ha
Sv
Ji'*1
vozil
)reds, 'ora
reds, olili
Via
&r;
v
bat
Pri s
Vi
!0ra
valif Sd
lh P: *ibo
s,
9 i
l Na ^r
Program sekcijske dejavnosti DU Radovljica v letu 1995
Celotna dokaj pestra dejavnost članov Društva upokojencev Radovljica je zasnovana v sedmih sekcijah, ki so se v zadnjih letih ie močno uveljavile kot najustreznejši način dela. V programu D U za leto 1995 bo delo slonelo na sekcijah, prednostna naloga društva v Radovljici pa bo pridobivanje novih članov iz vrst upokojencev in upokojenk, ki doslej niso bili vključeni ter njihovo vključitev b sekcije, ki jim najbolj ustrezajo. Pevska sekcija, ki jo pre-
dstavlja Ženski zbor LIPA s 26 stalnimi pevkami pod vodstvom zborovodje Betke Zupan, načrtuje 8 do 10 javnih nastopov, od teh enega pri zamejskih Slovencih na Koroškem. Kegljaška sekcija s 25 stalnimi člani in več občasnih, pod vodstvom Franca Malija, bo letos organizirala 7 javnih nastopov oz. tekmovanj. Balinarska sekcija, ki jo vodi Jože Ravnik, bo pripravila in organizirala državno prvenstvo za ekipe DU iz vse Slovenije in dva turnirja
ter zagotovila udeležbo svojega moštva na drugih turnirjih.
Članice sekcije za ročna dela, v kateri se srečuje redno vsak teden od 15 do 20 upokojenk v radovljiških društvenih prostorih, se bodo tudi letos pod vodstvom Manje Selan redno sestajale vsak teden. Pripravile pa bodo tudi razstavo svojih ročnih izdelkov.
Tako kot lani se bodo tudi v letu 1995 vsak ponedeljek
in sredo srečevale članice sekcije za telovadbo v telovadnici osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici pod% vodstvom upokojene pedagoginje Polone Lovrenčič. Ona vodi tudi precej številno sekcijo za kolesarjenje in planinske pohode.
Izletniška sekcija, ki je najbolj dejavna in množična, pod vodstvom Pavle Mulej v letu 1996. načrtuje sedme izletov z avtobusom. 8. aprila se bodo podali na Koroško, v Ziljsko dolino in
v Trbiž. Zanimiv utegne bjjj zlasti izlet na Madžarsko 20-maja, 10. ali 17. junija )e predviden obisk Goriška Brd za praznik češenj. Vedno vabljive Čateške Topufe in vinorodno BIzeljsko bo cilj izleta, 5. avgusta. Letos, 2. septembra se bodo spe} podali k prijateljem v Pi1' berk na avstrijskem Koroškem. Prav tako zanimivo bo izletniško seznanjanje s CeS' ko republiko, ki bo 7. oktobra in za zaključek še veselo martinovanje 11. novembra Skofji Loki. Razen tega K predviden v juliju vsakoleW piknik in konec decerrio^ novoletno srečanje v Radov jici. • JR
Plc
kstn Jitni Poln, Plesr
not Sini ini-;tja log an-i
Ča-do-:de toV pe-log ns-tO" ;cjc
ivr-
rif-so do ko-:ul" avi vit1
Se
Ja občinskega sveta Bled
Svetniki so se premislili in izvolili predsednika
IZ GORENJSKIH OBČIN
predsednika občinskega sveta so izvolili Franca Pelka, za podpredsednika 'aža Za vrsnika, za podžupana dr. Boruta Rusa in za tajnico občine Sonjo Šlibar.
HtrJ
N - Čep rav so občinski jVetn«ki na prvi seji sklenili, P* bodo izvolitev predsednika r«ta odložili do sprejetja r**uta občine in da bo dotlej <e skliceval in vodil župan "ko Gole, so se na četrtko-seji sveta "premislili", .Polnili dnevni red z neka-j-rjrni kadrovskimi zadevami P brez kakršnihkoli zapletov p predlog komisije za man-ptna vprašanja, volitve in r^novanja) izvolili štiri po-Pembne funkcionarje občine.
Petih kandidatov (Franc elko, Iztok Robič, Kristl Ogris, Bogomir Vovk in Alojz Burja) ni dobil zadostne podpore, tokrat pa so domala soglasno (z enim vzdržanim glasom) za to funkcijo izvolili 41-letnega Matjaža Završnika z Bleda, sicer člana Združene liste socialnih demokratov. Za podžupana so izvolili 68-let-
pis ni potreben, in da po zakonu tajnika predlaga župan.
Občinski svet je podprl izgradnjo obrtne cone Gorje, vendar le pod pogojem, da investitorji odplake iz cone speljejo v kanalizacijski VS kanal. Od radovljiške upravne enote bo zahteval poročilo o denacionalizacijskih postopkih, ki zadevajo podr-
nega dr. Boruta Rusa z Bleda, Žavljeno premoženje na ob člana stranke LDS, za tajnico močju blejske občine. Župana občine pa imenovali diplo-
Vinka Golca je pooblastil za dogovarjanje in usklajevanje na področju plinifikacije in kabelske televizije. Sprejel je tudi začasni odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in začasni načrt delovnih mest, po katerem naj bi v občinski upravi zaposlili prvih sedem delavcev: pet strokovnjakov, ki jih župan za začetek najbolj potrebuje, ter še enega referenta in administrativnega delavca. Večina svetnikov je menila, da je to najmanj, kar je potrebno za začetek delovanja občinske uprave, in da se bodo verjetno kmalu pokazale potrebe po dodatnem zaposlovanju. Novoizvoljeni predsednik občinskega sveta Franc Pelko je ob tem opo-I. redsednik občinskega sve- mirano ekonomistko Sonjo zoril, da so "stare" občine 1\a P°?tal najstarejši svetnik, Šlibar z Bleda, v stari radovi- finančne zahtevke za sofinan-»"'etni obrtnik, stavbenik jiški občini sekretarko ob- ciranje raznih del že poslale H.' Pelko z Bleda, tudi činske skupščine in izvršnega na republiko, medtem ko jih
sveta. Eden od svetnikov je ob njenem imenovanju sicer vprašal, ali ne bo za vsako zaposlitev v občinski upravi
fy grb in zastavo bo natečaj
Ker so občinski simboli občutljiva zadeva, se svetniki "^Četrtkovi seji niso zadovoljili le z enim predlogom za 5* in zastavo občine (posredovalo ga je turistično •ttfrvo), zato so se odločili, da bodo razpisali javni *«ečq/ in imenovali komisijo, ki bo za odločanje na seji latinskega sveta izbrala najboljše predloge. Predlog fovenskega ščita za grb in Iztoka Sorlija za zastavo bo l(lhko le eden od natečajnih predlogov.
ha dežurna služba dovolj vozil? Svetnik Franci Kindlhofer je ob primeru Slanovic (o smo pisali tudi v našem Časopisu) vprašal, ali ima °ltJska zdravstvena dežurna službo na razpolago dovolj ^valnih vozil za nujno pomoč občanom. Svetnik dr. ^0r*tt Rus je odgovoril, da službi resda manjka še eno vWlo (nakup je načrtovan v letošnjem letu), vendar v nuJnik primerih zaprosijo za vozilo od drugod.
kojensko življenje zelo spremenilo. "Problemov in nerešenih vprašanj je več, kot sem pričakoval, dela toliko, da je včasih dan kar prekratek. Nove občine smo v primerjavi s "starimi" na slabšem, saj moramo vse postaviti na novo," pravi in poudarja, da različnih posvetov in seminarjev o lokalni samoupravi ne obiskuje več.
Razlog je v tem, da je v zakonu polno "lukenj" in da na enem posvetu sporne določbe razlagajo tako, na drugem povsem drugače.
nove občine niso, ker za to še nimajo zaposlenih ljudi. Tudi to je po njegovem razlog, da je z oblikovanjem občinske uprave in z zaposlovanjem treba pohiteti. • C. Zaplotnik
r/easednik občinskega od-J°ra stranke Slovenskih ^anskih demokratov. Pod-
državni kvalifikacijski plesni turnir v Kranju ^
V Kranju se je spet plesalo
»omači športnrplesalci sicer niso W^
b»rve kluba Urška. Med članskimi pari tudi slovenska iep
fcupan. Odlična ocena za organizacijo turnirja.
14. februarja - Kakor " slavnostnem kosilu ali
loS1 nai°oljše pride šele na Ner PraviJo, je bilo tudi v dv0riJO? ko je bil v športni balifiu na Planini državni stan£ ac,iski Plesni turnir v kih n,dmh in latinskoameriš-najbnr*?' mlad»nci in člani v kar en - skuP»nah so sklenili lev I;ajst.ur trajajočo priredili*,*1*0 J° odlično organizir-
k Kranja   nega kluba UrŠka turni
, Na'"'3 kar
- —rju je sodelovalo plesnih
Kako ocenjuje nastope plesnih parov oziroma kakovost slovenskega športnega plesa sploh, smo vprašali glavno sodnico na turnirju, Kranjčan-ko Viktorijo Tomič. "O turnirju samo najboljše. Po dolgih letih je v Kranju spet pomembno tekmovanje, ki ga je klub zelo dobro organiziral. Prišlo je veliko parov, bržčas tudi zato, ker bo čez mesec v Mariboru državno mladinsko prvenstvo. Vzdušje na turnirju je dobro, prav tako glasba. Skoda le, ker v dvorani ni
tako na množičnosti kot kvaliteti. Razveseljivo je, da se je v zadnjih dveh, treh letih porodilo veliko novih klubov tudi v manjših krajih, denimo, v Slovenj Gradcu, na Ravnah, v Krškem, Kranju. Za podmladek se torej ni bati."
Kranjski športni plesalci na nedeljskem turnirju sicer niso zmagovali, osvojili pa so nekaj visokih mest. Tako sta bila Andreja Hočevar iz Šenčurja
———BESEDO IMA ŽUPAN Vinko Gole, župan občine Bled:
"Na posvete ne hodim več"
"Zakon o lokalni samoupravi ima polno "lukenj" in različne razlage. Na enem posvetu govorijo tako, na drugem povsem drugače."
Bled - Odkar je Vinko Gole     "Ob tem, da je koridor za župan, se je njegovo upo- prometni obvoznici potrti eni e zelo jen, se bom zavzemal za to, da bi letos prišli vsaj do
fradbenega dovoljenja. Več o znano po razgovoru pri ministru. Na poletje, ko do na Bled spet prihajala množica kopalcev, se bomo morali dobro pripraviti. Za zdaj sem dal dovoljenje za ureditev javnega stranišča pri Festivalni dvorani," pravi župan Vinko Gole in poudarja, da se je v kratkem mandatu doslej veliko ukvarjal s problematiko izgradnje kanalizacije na Bledu. "Kar zadeva čistilno napravo, še ni znano, ali bi bilo boljše, če bi Bled gradil svojo ali da bi odplake po kanalzaciji speljal do načrtovane čistilne naprave v Radovljici."
Pri županu se oglašajo tudi različni investitorji. Švicarska firma, na primer, bi rada gradila apartmaje, svoje zamisli so mu predstavili tudi neki zdravniki... Ker je Riklijev objekt ob jezeru prava blejska sramota, se je župan z Nicholasom Omanom, ki je lastnik tega objekta,
Eogovarjal o tem, kdaj naj i ga začel obnavljati. Med drugim je zvedel, da ima Oman za obnovo stavbe že vsa potrebna soglasja. V novi blejski občini je tudi veliko vojaških objektov, s tem pa tudi veliko nerešenih vprašanj.
Ko se je župan Vinko Gole pred nedavnim sestal s predsedniki krajevnih skupnosti, se je čudil, kaj vse jim je uspelo narediti s skromnimi sredstvi. To je po njegovem eden od razlogov, da morajo krajevne skupnosti ostati tudi v novi občini. Na tem sestanku so se tudi dogovorili za ustanovitev turističnega društva na Bohinjski Beli in
Blejski župan je pred volitvami obljubljal, da bodo njegova županska vrata dve uri na teden odprta za občane. "To predvolilno obljubo bom uresničil takoj, ko bomo končali s prvim delom prenove občinske stavbe. Občane bom o tem javno obvestil," pravi. Stavbo, v kateri je sedež občine, narriVeč šele urejajo. Za začetek bodo z denarjem, ki ga je izvršni svet stare radovljiške občine ob koncu leta "odrezal" novim občinam, obnovili prve tri
?rostore (obnova bo stala ,6 milijona tolarjev), potlej
bodo s prenovo nadaljevali Zasipu in tudi za to, da bi in stavbo tudi na zunaj tako blejsko turistično društvo
uredili, Bledu.
da bo v ponos
in Marjan Pevec z Mlake med člani C v standardnih plesih druga. "Dobro leto pleševa skupaj. V latinskoameriških plesih sva na zadnjih štirih turnirjih zmagala in tako na-
dobilo status krovne organizacije." • CZ.
tned io sIovenskih klubov, parketa. V začetnih tekmoval-?Imi na?m?Znimi tekmoval- nih razredih seveda prevla-H je u^P1 pa so gledalci - duje predvsem številčnost, Polno ! v?^y,dvorani vseskozi medtem ko najboljši mladinski in članski pari sodijo v svetovni razred. Športni ples v Sloveniji vsekakor pridobiva
^rait^M1' tudi simpatične
Zmagovalci v posameznih razredih ter uvrstitve parov plesnega kluba Urška Kranj: latinskoameriški plesi -pionirji C: L Slavko KodriČ in Metka Bizjak (Urška), pionirji D: L Boštjan Smisl in Frece Tina (Pingi), 2. PangerŠiČ Matjaž in Megušar Klara, 4. Pavec Andrej in Bakič Jelena, ml. mladinci B: 1. Žveglič Miha in Kodela Mojca (Urška), 4. Dobrajc Anže in Brenkuš Mojca, ml. mladinci C: 1. Cokan Aleš in Kotnik Daša (Devžej), 3. MerharJure in GerŠak Maja, 12. Gorenc Primož in Štrukelj Maja, 29. Demšar Borut in Krajnik Katarina, mladinci B: 1. Augustinovič Matjaž in Krištofelc Tjaša (Pingi), mladinci C: 1. Pušnik Luka in Kari Barbara (DevŽej), 2. Peterlin Dejan in Štrukelj Jagoda, 21. Habjan Andrej in Mogorič Tanja, 24. Pokom Štefan in Mazi Lea, st. mladinci B: 1. Cvetek Aleš in Šulek Minam (Urška Velenje), st. mladinci C: 1. Peklar Dejan in Krajne Vesna (Pingi), 13. Lanišek Tomaž in Marušič Alenka, člani B: 1. Petrovič Sergej inStojiljkoviČ Jasna (Urška), člani C: 1. PoŽm Jože in Kragolnik Urška (Urška), S. Lenardič Olof in Klemen Milena, 7. Štilec Igor in Šter Neža; standardni plesi: pionirji C: 1. Cafnik Uroš in Pekič Daniela (Pingi), pionirji D: 1. DobrijeviČ Gregor in Horvat Tina (Pingi), ml. mladinci B: L ŽvegliČ Miha in Kodela Mojca (Urška), ml. mladinci C: 1, Gosak Marko in Rajher Tinka (Pingi), mladinci B: 1. Augustinovič Matjaž in Krištofelc Tjaša (Pingi), mladinci C. 1. Pušnik Luka in Kari Barbara (Devžej), st. mladinci B: L Vdih Robi in Maraus Mateja (Pingi), st. mladinci C: L Tošič Leon in Hribar Urška (Bolero), člani B: 1. Vaupotič Mirko in Potrč Nataša (Pingi), Člani C: L Brvar Borut in Pire Sabina (Bolero), 2. Pevec Marjan in Hočevar Andreja.
Glavna sodnica Viktorija Tomič
predovala iz C v B razred, v standardnih plesih pa tokrat prvič tekmujeva. Trener Miran Pritekelj jc zelo v redu, treniramo na treh različnih koncih, čas bi bil, da Kranj dobi plesni center, ki bi bil odprt ves dan."
Na plesišču smo videli tudi trenutno slovensko lepotico številka ena, Janjo Zupan, ki je s soplesalcem Blažem Pe-ternelom v standardnih plesih med člani B osvojila tretje mesto. In še drobna zanimivost: kranjska TELE-TV je celotno prireditev prenašala v živo. • H. Jelovčan, foto: L. Jeras
Zimzeleni večeri na Hruški
Umska - Zagotovo najbolj priljubljene in obiskane prireditve Kulturno-Športnega društva HruŠica so Večeri zimzelenih melodij. Tako je bilo tudi na 7. srečanju, ko je bila dvorana spet povsem zasedena. Ob
froslusanju vedno lepih me-odij in ob sproščenem klepetu se srečujejo ljudje iz celotne Gorenjske in tudi Ljubljane. Da so zimzeleni večen tako odmevni, gre velika zasluga tudi znani oddaji Radia Triglav Jesenice zimzelenih melodij, ki jo vodi Drago Arjani.
Tokrat so obiskovalci v dvorani na Hrušici uživali ob spletu lepih melodij v izvedbi ansambla Vita. Zapeli sta mladi pevki Mon-ika Frčej in Alenka Res-man, program sta popestrili: Folklorna skupina Juli-iana, in ČarovniŠka skupina Phenomena, voditelja večera Irena Glavič in Braco Koren pa sta kar precej vprašanj namenila tudi gostu večera Dragu Arjaniju. V nadaljevanju pa tudi ni manjkalo vedrih družabnih iger. • J. RabiČ
Uspešni kinologi
Hruška - Člani Kinološkega društva Fido so v enoletnem obdobju dosegli velike uspehe. Predsednica Duša Bostjančič je na občnem zboru poudarila, da so v tem obdobju postali člani Kinološke zveze Slovenije, zgradili so poligon in premožni objekt za vadbo. Pri tem so člani opravili več kot 1000 prostovoljnih ur. Izvedli so začetni in nadaljevalni tečaj za pse. Organizirali so tudi dve predavanji, ki pa sta bili skromno obiskani.
Načrtov jim ne manjka, saj želijo še povečati članstvo, razširiti poligon, organizirati tečaje in tekmovanja. • R. Rabič
Pohodna Stol bo 27. maja
Jesenice - Člani organizacijskega odbora pri Športni zvezi Jesenice so že začeli s pripravami na vsakoletni pohod na Stol, ki bo letos v soboto, 27. maja. Med ljubitelji planinsko rekreacije je zelo priljubljen, saj vsako leto pohodniki prihajajo iz najrazličnejših krajev.
Bistvenih sprememb letos ne bo. Pohodniki bodo odšli na pot od Valvasorjevega doma do Prešernove koče oziroma na vrh Stola in se po isti poti vračali nazaj v dolino. Pri Valvasorjevem domu bodo večkratnim udeležencem podelili plakete in priznanja. Za varno pot vseh pohodnikov bodo letos poskrbeli člani
Eostaje GRS Jesenice. • J. labič
Zimski planinski tabor na Vršiču
Jesenice * Pestre zimske počitnice bodo zagotovo preživeli vsi, ki se bodo udeležili Zimskega planinskega tabora v Erjavčevi koči na Vršiču, ki ga organizira mladinski odsek pri Planinskem društvu Jesenice. Program bo zajemal smučanje, pohode, družabne igre in Se marsikaj.
Vse dodatne informacije in prijave so pri Planinskem društvu Jesenice, telefon 064-81-291. • J. RabiČ
Z GORENJSKIH OBČIN
Dražgoški kruhek
Delovno leto tržiških gorskih reševalcev
vsak je unikat    Mefj ponesrečenci vse več jadralnih padalcev
Dražooški kruhek ic neci- I- (II.
Dražgoški kruhek je peci vo, ki izvira iz začetka 19. stoletja. Najbolj znana iz-delovalka tovrstnih kruhkov je Marija Jelene, . "Dobretova mama" iz Dražgoš. Ker ni bila dosegljiva, sem se ustavil pri njeni Učenki Cirili šmid v Železnikih, ki mi je predstavila nastajanje dražgoškega kruhka.
Dražgoški kruhek je skupaj z loškim kruhkom biser slovenskega medenega peciva. Medenjake različnih oblik in z različnimi ornamenti so v Dražgošah pekli skoraj pri vseh hišah predvsem ob cerkvenih in družinskih praznikih. Tradicija izdelovanja je počasi izumirala, tako da so le še redki pekli tovrstne medenjake sami doma. Dražgoški kruhek je pred pozabo skušalo ohraniti Turistično društvo Železniki, kije skupja z Marijo Jelene v Železnikih organiziralo tečaj izdelave draž-goških kruhkov.
Cirila Šmid si je vedno želela naučiti izdelovati dražgoške kruhke. Ti zahtevajo Še posebno natančnost pri izdelavi, saj se v nasprotju z loškimi kruhki pri njih vsi ornameni izdelajo in nanesejo na površino kruhka ročno. Osnova za kruhek ni model temveč je izdelo-valčeva spretnost tista, ki dražgoškemu kruhku vdihne dušo in posebnost. Gospe Cirili je bilo delo všeč, še nekajkrat se je oglasila v Dražgošah pri gospe Jelenčevi, nato pa se Še sama resno lotila peke kruhkov.
Sprva, pravi, je šlo težko. Ni si mogla misliti, da bi tudi sama nekoč lahko izdelala tako dober kruhek kot Dobretova mama. Nekje je izvedela, da v Turističnem društvu v skofji Loki take kruhke tudi prodajajo. Prinesla jim je vzorec, ki so ga že čez nekaj dni prodali. Sledila so prva naročila, z vsakim pa je raslo veselje do dela. Spominja se, ko so ji rekli, da je vsak kruhek, ki jim ga prinesem lepši od prejšnjega. Pravzaprav, pravi, to sploh ni bilo čudno, saj je pričela prodajati praktično svoje prve kruhke, ki pa jim je še kar nekaj manjkalo do dovršenosti, vsak kruhek je bil bližje idealnemu in če se danes ozre nazaj, si takih kruhkov, kot jih prodajala takrat, danes, ne bi upala več prodati. Čas pač prinese svoje.
Gospa Cirila pa ni le posnemovalka starih oblik. Posebej je ponosna na svoje odkritje dvobarvnih kruhkov. Njihova skrivnost je, da za okrasje testo bolj pregnete, zato je to bolj svetlo. Svetlo okrasje na temnejši podlagi pa tako pride bolje do izraza. Orodje, ki ga uporablja pri svojem delu je sila preprosto. Zobotrebci, zašiljene paličice, čopič, pa različni noži za razne odtise, celo naprst-nik se najde na njeni delovni mizi. Poleg dražgoških gospa Cirila peče tudi loške kruhke po modelih Petre Plestenjak - Podlogar. Obe vrsti medenjakov se med seboj precej razlikujeta, saj je loški kruhek spečen iz ržene, dražgoški pa iz bele moke, poleg tega pa dražgoški kruhek nastaja doma, za mizo na podlogi. Vsak kruhek je unikat in je neponovljiv, v nasprotju z njim pa je ustvarjanje loškega kruhka končano z izdelavo modela. Kruhek je le njegov odtis. • Uroš Spehar
Lani je postaja GRS Tržič opravila 13 reševanj, pri katerih je bila le dvakrat potrebna pomoč zaradi nesreč planincev.
Križe, 11. februarja - Ob reševanju so veliko časa namenili preventivi, izobraževanju in urjenju članstva, vzdrževanju opreme in obnovi brunarice na Šiji, je na letni konferenci naštel načelnik postaje GRS Tržič Anton Kralj. Za 30 članov bo letos najpomembnejša pridobitev novo terensko vozilo, o morebitni preselitvi v prostore nove policijske postaje pa bodo še razmislili.
Tržiški gorski reševalci so imeli lani skupno 13 reševanj, v katerih so pomagali 11 ponesrečencem in obolelim ljudem v gorah, iskali pa so tudi dve pogrešani osebi. Le v dveh primerih - avgusta na Storžiču in decembra na Begunjščici - je šlo za reševanje ponesrečenih planincev, trikrat pa je bila posredi bolezen; žal julija niso več mogli pomagati srčnemu bolniku nad Tržičem. Poleg težko ranjenega kmeta pod Košuto in smučarja na Zelenici so rešili kar 3 ponesrečene jadralne padalce, eden jo je odnesel brez poškodb, enega pa so le iskali.
K preventivnemu delu je
sodilo spremljanje več izletov tržiških planincev in šolarjev, pohodnikov na Kriško goro, rekreativnih in tekmovalnih smučarjev na Zelenici in tekačev. Sodelovali so pri izobraževanju v planinski šoli, za šolarje pripravili prikaz iskanja zasutih v snežnem plazu z lavinskim psom, njihov inštruktor pa je pomagal pri urjenju vojakov za reševanje s helikopterji in gorskem usposabljanju madžarskih častnikov. Ob skrbi za nemoteno delovanje radijskih postaj v petih postojankah in brunarici na Šiji so vzdrževali opremo za prvo pomoč v kočah in nadzirali varnost težavnih planinskih poti. Seveda so skrbno vzdrževali tudi svojo opremo pa obnavljali in dopolnjevali znanje članstva. Tako imajo v postaji poleg IS zaslužnih članov tudi 3 pripravnike in 27 aktivnih reševalcev. Med slednjimi je 5 reševalcev vključenih tudi v republiško enoto CZ za reševanje v gorah in z višin. Razen na sodelovanje v strokovnem delu organov GRS Slovenije so Tržičani ponosni tudi na udeležbo 7 članov na raznih alpinističnih odpravah.
34. slovenski sejem kmetijstva
Med poljem in gozdom
Ob različnih dejavnostih bo na sejmu v Kranju prvič razstava konj, predstavili pa se bodo tudi rejci malih živali
Kranj, 13. februarja - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je minuli teden sprejel predstavnike PPC Gorenjski sejem in organizacijskega odbora za pripravo letošnjega 34. slovenskega sejma kmetijstva v Kranju, ki bo od 7. do vključno 14. aprila. Glede na sporazumni dogovor v ministrstvu prireditelji napovedujejo na letošnji prireditvi se posebno kvaliteten strokovni program.
Pod naslovom Med poljem in gozdom bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med sejmom pripravilo poseben posvet. Sodeloval bo tudi javni zavod za gozdarstvo. Gorenjska pospeševalna služba načrtuje strokovno Obravnavo o mlekarstva s poudarkom na dvig količine in kakovosti mleka. En dan bo namenjen tudi rejcem konj, pripravili pa bodo tudi razstavo konj. Prijetna novost in hkrati osvežitev te prve slovenske sejemske prireditve pa bo predstavitev rejcev malih živali. Načrtujejo jo v kranjskem odboru, predstavili pa naj
bi se kot dopolnilna dejavnost v kmetijstvu.
Napovedana je že tudi predstavitev skupnosti slovenskih kmetijskih strokovnih šol. Zanimiv pa bo nedvomno tudi nastop Puškarske šole iz Bor-ovelj, kjer se šola za poklic orodjar, graver, kopitar tudi šest učencev iz Slovenije* En dan med sejmom bo namenjen še lovcem, na posvetu pa bodo takrat govorili o lovskem kodeksu, izobraŽevanju, stanovstvu te organizacije, pa tudi o zakonodaji, povpra&lu škode lastnikom žemljic, ki jo povzroča divjad in tudi lovski kinologiji.
Organizatorji sejma, med pogovorom z ministrom Os-tercem m je direktor sejma Franc Elcar tudi vprašal, če lahko pričakujejo vsaj delno denarno podporo za to strokovno prireditev v Kranju, pa sicer načrtujejo še nekatere zanimivosti: kmečko tržnico v predveiikonočnem času, poseben poudarek čebelarstvu, saj je Kranj v prejšnjem stoletju na primer imel tudi Čebelarski sejem...
A. Žal ar
Priložnost za prijetne zimske počitnice
Smučanje na Kriški gori
Križe, 14. februarja • Koča na Kriški gori in zavetišče v Gozdu bosta odprta od 18. do 26. februarja 1995, sporočajo iz Planinskega društva Križe. Obenem ponujajo posebne ugodnosti za počitniške dni.
Zaradi ugodnih snežnih razmer so na Kriški gori usposobili smučarsko progo z vlečnico, ki je primerna za rekreacijsko smučanje otrok in njihovih staršev. V prostem času se bodo lahko obiskovalci kratkočasili ob gledanju televizije, družabnih igrah, ali sprehodu v bližnjo okolico koče. V novi koči je na razpolago dovolj prenočišč, pestra pa je tudi ponudba jedi in pijač. Na voljo je polna penzionska oskrba, ali dnevno smučanje s čajem ob prihodu in toplo malico po smuki. V ugodne cene je vračunan tudi prevoz smuči in opreme s tovorno žičnico, ki bo vozila od zavetišča v Gozdu vsak dan med 9. in 16. uro. Za informacije in rezervacije se je moč dogovoriti po telefonu 0609/615-623 od 7. do 20. ure. O morebitnih spremembah snežnih razmer in stanju poti iz Gozda na Kriško goro bodo planinci pravočasno obvestili vse obiskovalce. • S. Saje
Ob uspehih je načelnik postaje GRS Tržič Anton Kralj naštel nekatere probleme. Z delom še ni začela ponovno imenovana Komisija za varstvo pred plazovi občine Tržič, ki nima niti nujne varnostne opreme za člane. Vzdrževanje lavinskih psov je izključno breme za lastnike oziroma postajo. Za udeležbo reševalcev na akcijah med delovnim časom imajo delodajalci vse manj razumevanja, število nesreč pa povečuje nekontroliran razmah raznih dejavnosti v gorah. Doslej so imeli veliko težav zaradi dotrajanosti starega vozila, zato bo letošnja oskrba z novim terenskim vozilom nadvse koristna. Lani so s svojim delom prenovili kritino in dimnik na brunarici na Šiji, kjer jih letos čaka še ureditev podstrešja za spanje. Kar precej dela pa bo s preselitvijo v novo policijsko postajo na Bistrici, če se bodo dogovorili zanjo. Tam bi namreč lahko spravili tudi vozilo, v bližini pa bo celo pristajališče za helikopter.
S. Saje
Prostovoljno gasilsko društvo Sinkov turn
Uspešni strokovno in na tekmovanjih
Sinkov turn, 13. februarja -Prostovoljno gasUsko društvo Sinkov turn, ki ima na svojem območju okrog 180 članov, letos praznuje 70-letnico obstoja in uspešnega dela. V soboto so na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi župan občine Vodice Anton Kokalj, ocenili delo minulega leta in sprejeli program za letos. Ob tej priložnosti so podelili tudi pokale in priznanja ter odprli društveno muzejsko sobo, v kateri imajo med drugim kar 212 pokalov, ki so jih dobili pri dosedanjem delu na različnih tekmovanjih.
Poleg strokovnega usposabljanja so bili člani društva lani še posebno zavzeti in uspešni na različnih tekmovanjih. Na občinskem tekmovanju je na primer sodelovalo kar osem ekip, osvojile pa so kar štiri prva mesta. Državnega memor-lalnega tekmovanja jeseni za memorial Matevža Haceta v Kranju pa se je udeležilo šest ekip. Udeleževali so se tudi prireditev pri sosednjih društvih, priredili pa so tudi zelo uspešno tekmovanje. Še posebno kritičen pa je bil poveljnik društva Alojz Kosec pri strokovni usposobljenosti in pri oceni, da bi morali bolje sodelovati z gasilci tudi Komunalno podjetje Domžale, ko opravlja dela na vodovodih in pri ugra-jevanju hidrantnega omrežja.
Lani so razvili tudi nov prapor, prekrili streho gasilskega doma in nabavili novo visokotlačno črpalko. Predsednik Janez Jenko pa je za letos poleg proslavljanja 70-letnice napovedal tudi tradicionalno tekmovanje, izgradnjo prikolice za novo črpalko in med drugim tudi sodelovanje na različnih tekmovanjih med letom. Po podelitvi priznanj so nazadnje odprli tudi muzejsko sobo, ki so jo sami uredili v gasilskem domu. Čestitali k delu pa so jim med drugim poleg sosednjih društev tudi člani društva iz Petanjcev
A. Žalar
Druga seja občinskega sveta Kamnik prekinjena
Zazidalni načrt za Alprem
Največ časa so si člani občinskega sveta vzeli pri obravnavi statutarnega sklepa in predlaganih spremembah v prostoru.
Kamnik, 13. februarja - Po tem, ko je tja do poznega popoldneva na drugi seji občinskega sveta občine Kamnik v četrtek še kazalo, da kaj dlje kot do četrte točke (od 14) - sprejetja začasnega statutarnega sklepa ne bodo prišli, so potem po osmih urah sejo prekinili. O organizaciji in delovanju občinske uprave ter delavcih v njej, o povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanije, uspešnosti direktorjev, kjer mora občina dati soglasje, komisiji za ugotovitev javnega interesa za delovanje podjetja Velika planina in pobudah ter vprašanjih svetnikov bodo razpravljali jutri, 15. februarja. Prekinjena seja se bo nadaljevala opoldne.
Najdlje so se v prvem delu seje člani občinskega sveta zadržali pri obravnavi in sprejemanju predloga statutarnega sklepa občine Kamnik. Čeprav je bil predložen dokument, ki začasno, za tri mesece ureja delovanje občinskega sveta, župana in drugih delov občine, je bilo po predstavitiv predloženih vrsto amandmajev. Precej formalnih, nekaj pa tudi tehtnejših, ko je šlo za pristojnosti župana in sveta, so predložili komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta in skupaj poslanski klubi SLS, SKD, SDSS in SND. Svoje predloge za spremembe pa je dala tudi LDS.
Še najbolj pomembna ocena v razpravi tudi za oblikovanje bodočega statuta je bila, da krajevne skupnosti v sedanji občini Kamnik morajo ostati in delovati tudi v prihodnje. Precej polemike pa je vzbudilo stališče člana občinske-
ni nad izjavo župana Smolnikarja, da funkcije ne misli opravljati poklicno. Sprejeli pa so opredelitev, da župan iahko odloča o poslovnih stvareh do vrednosti milijon tolarjev. Zavrnjen je bil s tem v zvezi predlog poslanskih klubov SLS, SKD, SDSS in SND, da bi župan odločal do višine 500.000 tolarjev. Pred glasovanjem o celotnem predlogu pa so člani sveta še enkrat podprli stališče, da krajevne skupnosti ostanejo, dokler bo to mogoče (Dušan Jesenik).
Predlog spremem začasnega poslovnika so sprejeli potem brez dodatnih predlogov, pri začasnem financiranju pa so podprli financiranje po dvanajsti-nah, vendar ne dlje kot do 31. marca letos, kar pomeni tretjino vseh proračunskih celoletnih izdatkov.
Zelo polemično pa je bilo potem pri obravnavi in sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in zazidalnega načrta območja K-7 Alprem. Konkretno in zelo kategorično je nasprotoval predlaganim spremembam Rudi Meršak (Zeleni); še pose* bej v zvezi z opredelitvijo Golf igrišča pri Arboretumu in pri Termah Snovik v Tuhinjski dolini. Čeprav so se člani sveta z nekaterimi njegovimi stališem strinjali, so hkrati poudarili, da zaradi ohranjanja narave in stanja ni moc ustaviti vseh sprejemljivih možnoti razvoja. Odlok o spremembah so člani sveta sprejeli, Rudi Meršak pa je še pred glasovanjem zapustil dvorano.
Nekoliko manj živahno, saj so člani sveta želeli le strokovno pojasnilo, da zazidalni načrt za območje
Občinski svet je na predlog lupana imenoval Bojana Mlakarja (1955) iz Godiča 65/G za v. d. tajnika občine Kamnik Do sprejetja statuta naje podaljšal mandat tudi članom upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. Komisiji za volitve In imenovanja pa je naložil, da pripravi novi predlog kandidatov za člane upravnega odbora.
ga sveta Pavla Ocepka (SKD • Komenda), ki se ni strinjal z opredelitvijo, da samoprispevki še naprej ostanejo kot oblika financiranja posameznih programov oziroma o njih odloča občinski svet. Podoben predlog, da se to črta iz pristojnosti občinskega sveta, je dala tudi statutarna komisija, vendar amandma ni bil sprejet Član sveta iz Tunjic je na primer poudaril, da je bilo v njihovi KS toliko narejenega s samoprispevki , da si "preprosto ne upa priti pred vašcane", če to v prihodnje ne bi bilo več mogoče. Nekateri člani sveta so bili tudi preseneče-
Alprema kar zadeva potrebna soglasja ni sporen doku; ment, je bilo pfl predlaganem zazidalne«? načrtu. Odlok so sprejeli-za odločitev pa se jim J6 zahvalil tudi v. d. direktof Alprema, saj bo to za Al prem pomenilo rešitev i težav, v katerih so zdaj-Zelo kritični, hkrati pa s° izrazili tudi nezadovoljstvo, pa so bili v razpravi zarad' počasnosti Zavoda za varSV vo naravne in kulturne dedj iščine Kranj P r razreševanju vsebinsko strokovnih opredelitev in Vxt' dvsem počasnosti pri tem dokumentu. - . .
A. Ž«1«'
10 LET PGD SINKOV TURU
Priznanja in pokale so podelili ekipam vefe^fi Članicam B, članom B, mladinkam in članomn A. ta >\
letno delo je dobil priznanje Anton Cebulj, za 20-1% Janez Jenko, Jože Rahne in Mirko Repnik, za 10-letno *g pa Mateja Bergant in Andrej Vrhovec Posebno veterani
Jlaketo pa je predsednik društva Janez Jenka po^1 rancu Bersantu.
ljubeznijo
Kranj
VELEBLAGOVNICA GLOBUS
oddelek kozmetike
vam ob Valentinovem nudi nasvete pri nakupu kozmetike
Henkei Zlatorog, Krka, Sans Soucis
Danes je Valentinovo - praznik zaljubljenih
Koristnost poljubljanja
Angleški znanstvenih dr. Julian Boon z leicesterske univerze je ugotovil, da je poljubljanje energetsko zelo aktivna telesna dejavnost. Pri poljubu sodeluje namreč kar 39 različnih obraznih mišic, vsak človek pa povprečno v svojem življenju dobi okrog 25.000 poljubov. Med poljubom resda izmenjamo tudi 250 različnih bakterij, virusov in maščobnih celic ter kakšno dlačico, vendar pa je na praznik zaljubljenih treba upoštevati, da pri intenzivnem poljubu porabimo vsakič do 150 kalorij energije. To pa ni tako zanemarljiva energetska poraba, kajti za 150 porabljenih kalorij je potrebno v zmernem tempu 15 minut plavati. Ker smo Gorenjke in Gorenjci znani po varčnosti, bomo predvsem danes energijo namesto v plavalnih bazenih porabili pri - poljubljanju.
Primerna darila za Valentinovo. v veleblagovnici VjAasx,GLOBUS
S tem oglasom dobite pri nakupu za vsakih 10.000 SIT popust 1.000 SIT
-
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3 razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomai Kunst. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled risbe akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča na temo Iskanje Prešerna, v razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela udeležencev XVI. slikarske kolonije Dolik Sežana - Repenta-bor. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije s
Sotovanja po Nepalu avtorja Roberta Primca. V pizzeriji iistr'ca so na ogled fotografije beneških mask istega avtorja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava slikarja naivca Simona Šubica-Svetleta iz Žirov. V vili Prešeren je na ogled prodajna razstava akad. slikarja Jurija Kravcova iz Rusije.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo beneških mask avtor Matej Rupel. V galeriji ZKO Knjižnica je na ogled razstava Občinsko srečanje fotoklubov.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu- pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Peter Pokorn ml. umetniške fotografije na temo Beneške maske. V Mali galeriji Žigonove hiše razstavljajo likovna dela na temo Pomlad učenci OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke.
V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Akti avtorja Boštjana Gunčarja. V hotelu Transturist je na ogled prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Poiegar-Mulej. V gostilni Lontrg razstavljata slike Edi Sever, fotografije pa Janez Pipan. V OŠ Poljane razstavlja Svetopisemske prilike akad. slikarka Maja Šubic.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava risb Slike stare Ljubljane akad. slikarja Borisa Trobca.
DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikarka Urša Žajdela.
KAMNIK - V razstavišču Domžale razstavlja slike Cene Grilje.
JUBILEJNI KONCERT
Kranj - Slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja APZ
France Prešeren je bil tokrat glasbeno-scenski dogodek v treh dejanjih. Prvo se je odvijalo v župni cerkvi, drugo pred
Prešernovim spomenikom in tretje v gledališki dvorani. Taka zasnova, ki jo je bržkone spodbudila tudi že tolikokrat obžalovano pomanjkanje primernega glasbenega prizorišča v Kranju, pa je pravzaprav doprinesla svojevrsten presežek,
saj je omogočila vsakič nov doživljajski vzgib, vsakokrat različen stik s predstavljanjem zvočne snovi.
Skladnja sporeda se je seveda ravnala po prizoriščih. Najprej so bile na vrsti štiri duhovne skladbe: uvodni Te Deum laudamus Josepha Havdna za soliste, zbor in komorni orkester, motet Ave Maria Antona Brucknerja, 43. psalm Richte mich, Gott Felbca Mendelssohna in Gloria za mešani zbor, trobila, tolkala in orgle Johna Rutterja. - Pred spomenik so položili tri uglasbitve Prešernovih besedil: Zdravljico Ubalda Vrabca, Zgubljeno vero Kamila Maska (v prestavitvi J. Močnika) in SoldaŠko Vinka Vodopivca. - Sklepni del je imel dva sklopa, najprej tujega z bolj estradnimi songi in priredbami Johna Rutterja ter J. Sweneya in J. Coatesa, zatem pa domačega, sestavljenega iz slovenskih ljudskih v priredbah Alda Kumarja, Vinka Zganca, Vasilija Mirka in Emila Adamiča. - (Omeniti pa je treba še prisrčen intermezzo: v kar številnem otroškem zborčku so kar suvereno zapeli tudi "apezejevi otroci", predstavniki naslednje generacije.^
Poleg zbora slavljenca so nastopili še pevski solisti Barbara Tišler, Irma Močnik, Marjan Trče k. in Tomaž Faganel, komorni orkester, trobilna zasedba in Damjana Močnik (pozitiv, klavir). Nastopila sta tudi oba zborova korepetitorja Irma Močnik in Peter Bogataj.
Dirigent Damijan Močnik je s tem sporedom sklenil predstaviti horizont aktualne zborove dejavnosti. Poleg nastopanja s komornim orkestrom Slovenicum (Haydn) je bila najbolj v ospredju lanska udeležba zbora na festivalu Europa Cantat v danskem Herningu in sodelovanje s skladateljem Johnom Rutterjem. Gloria je res izjemno efektna skladba, ki ponuja prave slapove bleščečih zvokov, nadvse vešče razporejenih med zborovske glasove in spremljajoča trobila (skupino naših najboljših trobilcev je vodil Stanko Arnold, njihovo izvajanje je bilo briljantno!), upravičeno je predstavljala osrednjo točko slavnosti.
Očitni vtis koncerta je, da zbor nedvomno hoče vztrajati v najožjem vrhu slovenskega zborovstva. Je čvrst in discipliniran, tempi izvedb so širokopotezni, zanesljivi, gradnja skladb razvidna zlasti v globalni podobi. Značilnost izvajanja so velike poteze in zvočni bloki, škoda le, da bolj niansirano fraziranje, drobna agogika, gibka dikcija in artikulacija glasbenega teksta ostajajo bolj v ozadju, v drugem planu. Dirigent Močnik goji predvsem odprt zvok s kar se da zanesljivo intonacijo in profilirano ostro barvo. Z odsekano kretnjo vzbuja značilno silovit in prodoren zvok. Večina glasbe se je tako nenehno gibala predvsem na gornji ravni dinamike, kar je oviralo lepše zlivanje glasovnih skupin, bolj zaokroženo stapljanje sozvočij, občutljivejše tonsko sožitje. -Se morebiti v tem skriva podzavedna reakcija na današnje skrajno prenasičeno zvočno okolje? Premislek kaže, da je taka iot slepa, da nima izhoda, saj se v hrupu žal vse preveč izgubi, al Vse preveč prekrije. - Gotovo pa smo prisostvovali prav bleščečemu družabnemu dogodku. Jubilejni koncert imenitnega zborovskega organizma nam zagotavlja, da od njega lahko upravičeno pričakujemo nadaljnjo rast in razvoj in še mnogo dobre glasbe. • Marko Studen
Pred Tednom slovenske drame v Kranju
GLEDALIŠKI FESTIVAL Z JUBILEJEM
Kranj - Dva tedna pred začetkom jubilejnega petindvajsetega Tedna slovenske drame v Kranju - od 1. do 12. marca - je seveda program že povsem določen. V dvanajstih dneh se bo na odru Prešernovega gledališča (nekaj lutkovnih predstav pa tudi na osnovnih šolah) zvrstilo šestnajst predstav slovenskih gledališč, kar je celo več kot prejšnje leto.
Četrtstoletna tradicija prireditve, na kateri se odvijejo izbrane predstave preteklega leta, bi sicer ob svojem srebrnem jubileju morda zaslužila vsaj za kanček več blišča in spremljevalnih prireditev. Vendar pa kaže, da je tako organizatorja prireditve Prešernovo gledališče kot tudi gledališč-nike same minilo veselje, da ob predstavah izmenjujejo mnenja o problemih gledališča na neodmevnih okroglih mizah. Če odmislimo podelitev vsakoletne Grumove nagrade in seveda otvoritvene predstave - premiere Prešenove-ga gledališča - bo vse potekalo brez posebnega poudarka, da gre vendar za srebrni jubilej. Tudi predstave se iz osrednjega
Erireditvenega prostora ne odo selile kam drugam, kot je bilo to nekajkrat pri mono-dramah, niti ni tokrat v programu kakšne predstave, ki bi tudi sicer zahtevala poseben ambient. Čeprav je v programu iz objektivnih razlogov še vedno možna kakšna sprememba, pa naj bi letos povsem odpadla možnost, da zaradi kakšnih posebno zahtevnih uprizoritvenih pogojev kakšna predstava ne bi mogla v Kranj.
"To se je v prejšnjih letih kar nekajkrat zgodilo, lani na primer s predstavo Žabe, pred dvema letoma pa ni bilo mob-goče izpeljati kar polovico selektorjeve izbire. Že lani je tako kot tudi letos program gledališkega tedna nastajal drugače kot poprej," pravi Matija Logar, umetniški vodja Prešernovega gledališča in tudi sestavljalec programa TSD." Selektorski način je enostavno povzročal, da se nekatere izbrane predstave niso mogle predstaviti v Kranju. Selekcija je gotovo smiselna takrat, če selektor izbere med dramsko produkcijo karkoli in predstava tudi tehnično izvedljiva na kranjskem odru. Seveda pa sedanja sprememba načina sestavljanja programa ne po-
Matija Logar
"Vsekakor. Kar okoli trideset slovenskih gledaliških tekstov so lani uprizorila slovenska gledališča. To pa je že število, iz katerega se da sestaviti zanimiv pregled gledališke ustvarjalnosti. Obenem pa je to tudi nekakšen odgovor na mnenja, ki se včasih pojavljajo, da je slovenska dramska ustvarjalnost v krizi. V kakšni krizi? Ob takem številu dram, ki jih igrajo? Od tega je bilo več kot polovica krstnih uprizoritev. Da ne govorim tudi o dramskih tekstih, ki so predloženi za Grumovo nagrado. Po teh znakih gre slovensko dramatiko vsekakor primerjati z dogajanji v svetovni dramatiki, ne pa govoriti o krizi."
"Halštat" Draga Jančarja v zanimivejše predstave TSD '95
meni, da program, ki smo ga letos sestavili skupaj s slovenskimi gledališči, ni skrbno sestavljen, zanimiv in vreden vse gledališke pozornosti. Praktično pa to pomeni, da na primer ne bi izbrali novogoriške predstave (Smoletovega Krsta pri Savici), ker predstava enostavno ni prenosljiva in izvedljiva na kakšnem drugem odru razen na domačem. "
Je bila slovenska gledališka ustvarjalnost lani dovolj velika, da je bilo mogoče izbirati najzanimivejše?
izvedbi SSG Trst sodi med
Kaj bo zanimivega v desetih dneh te gledališke prireditve?
"Vse predstave so zanimive, šestnajstih je izbranih. Nekatere bomo tudi ponavljali, tako
do bo od l.do 12. marca pravzaprav okoli dvaindvajset do štiriindvajset ponovitev. Med njimi bo, za razliko od preteklega festivala, ko so bile v programu kar tri Cankarjeve drame, zelo veliko novih, lani
Jrvikrat uprizorjenih tekstov -ančarjev, Zajcev, Flisarjev. Mislim, da bo program lahko pokazal zelo pestro repertoar-no podobo slovenskega gledališča - poleg že omenjenih sodobnih avtorjev tudi Linharta z Matičkom, pa tudi Kranjca z Detektivom Meglo. Pri tem pa seveda ni pomembno, da se ne predstavljajo prav vsa gledališča, letos na primer ne bo nobene predstave Slovenskega mladinskega gledališča in mariborske Drame - sta pa mariborski dve lutkovni predstavi."
V navadi je, da se festival slovenske drame začne s premiere gledališča gostitelja.
"Prešernovo gledališče bo predstavilo četrto premiero sezone Zlata čeveljčka Dominika Smoleta, ki je bila prvikrat na slovenskem odru uprizorjena pred kakšnimi desetimi leti. Igra je pred leti dobila tudi nagrado Slavka Gruma. Predstavo bo režiral Matjaž Zupančič, nastopajo pa Evgen Car, Matjaž Turk, Boris Jug, Darja Reichman, Aleš Valič, Matjaž Višnar, Tine Oman, Tanja Dimitrievska. Gre za povsem sodoben tekst, tudi realističen, pa rahlo absurden obenem s primesmi fantastike, pa tudi tragičen in hkrati poetičen, obenem pa izraža senzibilnost sedanjega trenutka." * Lea Mencinger
NAŠ PONOS V SLIKI IN BESEDI
Ljubljana, 10. februarja - Založba Mladinska knjiga je izdala knjigo o našem edinem narodnem parku.
"S Triglavskim narodnim parkom smo v Julijskih Alpah zavarovali eno zadnjih oaz prvobitne narave v Evropi. Svetišče samote in tišine je kot viharno morje mogočnih vrhov, razžaganih grebenov, globoko vrezanih dolin, težko dostopnih grap in sotesk; med temi se pretakajo divje vode..." To so uvodne besede v knjigi, ki je izšla v nakladi 6000 izvodov, besedilo je delo direktorja TNP Janeza Bizjaka, Stane Klemene pa je fotograf mnogih čudovitih slik.
Lani smo proslavljali 70-letnico tega parka, čeprav je bil uradno ustanovljen šele leta 1961. Dr. Matjaž Kmecl, profesor in literarni zgodovinar, je na slovesni predstavitvi knjige v Cankarjevem domu poudaril, da je knjiga praznik lepote in resnice, ki si jo moramo vedno znova vtepati v glavo. Zavedati se moramo namreč, da smo park dobili v dediščino od naših vnukov. Velik pomen daje knjigi tudi štirijezičnost (pisana je še v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku). • Š.Vidic
PONATIS KRAGLOVIH ZGODOVINSKIH DROBCEV ŽUPNIJE TRŽIČ
Tržič, 9. februarja • Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič je v prostorih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja predstavil ponatis knjige Viktorja Kragla Zgodovinski drobci župnije Tržič.
Knjiga je prvič izšla leta 1936 in je bila plod dolgoletnega zbiranja gradiva, sprva očeta Jožefa ter kasneje sina Viktorja Kragla. Viktor Kragl je obilico fotografij, raznih listin, dokumentov ter obdelavo arhivov strnil v za takratni čas bogato opremljeno knjigo. Delo je namenil učiteljem in učencem za popestritev pouka zgodovine, poleg tega pa Tržičanu, ki je v knjigi lahko spoznal tako sebe kot svoje prednike.
Kraglovi Drobci so že ob prvem izidu doživeli velik uspeh pri tržiškem bralstvu, saj so izvod knjige imeli skoraj pri vsaki hiši. Zaradi velikega zanimanja v zadnjem času so se na Zavodu za kulturo in izobraževanje v Tržiču odločili za njihov ponatis. V ponatisu je izšlo 1500 izvodov, knjigo pa je moč kupiti v tržiški knjižnici.
Muzejski večer o Prešernu
KDAJ DO BOLJŠIH PREVODOV?
Kranj - V okviru muzejskih večerov, ki jih prireja Gorenjski muzej v gradu Kieselstein, je bil zadnji, minuli
četrtek, ko sta bila gosta akademik prof. dr. Boris Paternu in dr. Klaus D. Olof, vsekakor eden zanimivejših v teh sezoni.
Pa ne le zato, ker je moderator večera prof. Franc Drolc oba gosta z vprašanji vodil po temi, s katero se oba tudi sicer dosti ukvarjata - s Prešernom in prešernoslovjem - pač pa tudi zaradi nekaterih novih dejstev, ki jih v zvezi s Prešernovo poezijo še nismo slišali. Pogovor je sicer tekel predvsem o vprašanjih, ki se jih je dr. Paternu loteval v svoji zadnji monografiji o Francetu Prešernu - izšla je lani poleti V nemškem jeziku, prevedel pa jo je dr. Olof, predavatelj slavistike na celovški univerzi - konec novembra lani pa je monografija izšla še v slovenskem jeziku. Dr. Olof je vsekakor prevajalec, ki se v zadnjem času predstavlja z odličnimi prevodi Prešernove poezije. Prav pred izidom pri založbi Wieser so Prešernove Gazele. S tem se vsekakor zapolnjuje že dolgo časa razvidna pomanjkljivost, saj je bil pesnik vse predolgo časa nemški kulturni javnosti predstavljen večinoma z dokaj slabimi prevodi. Novo pa je vsekakor tudi menje dr. Olof a, da je bila avstrijska nemščina, v kateri je Prešeren napisal nekaj pesmi, vsekakor tiste vrste jezik, ki nikakor ni mogel razodevati yse pesniške veličine.
Že v aprilu letos pa se obeta izid Prešernove Zdravljice v šestih tujih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, ruskem in hrvaškem) ob ponatisu Zdravljice, kije izšla med vojno 1944 (tudi lani), pripravlja pa jo Pokrajinski odbor ZB NOV za Gorenjsko, dopolnjen z esejem dr. Borisa Paternuja.
Prav to - namreč primernejši prevodi Prešernove poezije -pa so vsekakor ena od pomembnejših nalog, ki bi jih kazalo opraviti ob skorajšnjih jubilejih - 150-letnici pesnikove smrti in 200-letnici njegovega rojstva. Bolj kot gojenje mita o pesniku in iskanje njegove fizične podobe, je pomembnejše za slovensko kulturo spoznanje, da je bil ta učeni mož za tiste čase izjemno naprednih nazorov, saj se je med drugim zavzemal za odpravo telesne kazni, za odpravo cerkvenega premoženja in podobno. Dr. Paternu, ki je tudi član odbora za obeležje pesnikovih jubilejev, je ponovil tudi nekaj pobud odbora, med drugim tudi prenovo Prešernovega gaja. • Le* Mencinger
MODA '95
ZAPELJIVA ŽENSTVENOST
Čeprav se ljubljanski sejem Moda '95 jutri začenja nekoliko okrnjen in tudi brez modne revije, pa je strah, da nova moda ne bo stopila tudi na ulice, povsem odveč. Seveda je povsem nekaj drugega nove kroje opazovati na negibnih izložbenih lutkah ali pa jih v živo videti na očarljivih, suhljatih manekenskih postavah tla modni pisti. Pa brez skrbi, te učne ure o modi sicer ne bo (za zdaj), toda moda nas bo poiskala na prvem vogalu, zapeljevala nas bo s prvih strani modnih časopisov, srečali jo bomo na ulici na prvih posnemovalkah. Kaj prinaša novega za pomlad in
poletje '95?
"Glamour" na visokih petah
Bolj kot se približujemo prelomu tisočletja, več svobode v oblačenju si dovoljujemo. Tudi letos bo ženska oblečena po modi, če bo v svojo garderobo spustila oblačila z vsaj nekoliko etno nadiha, prav tako bo po modi, če bo tako kot že nekaj sezon doslej nosila bolj stroge moške kroje in namesto krila kar hlače. No, letošnje so znova kot cigarete ozke, podobne nosijo v Indiji, čepa so iz tankih prosojnih materialov}pa so seveda tako široke, da je treba ugibati, kaj sploh so. Pa zakaj biti v hlačah, če pa je letošnja moda kot eno od oblačilnih zapovedi zapisala poudarjeno ženskost! Povsem so izginila široka, že kar robustno podložena ramena, ki so vsem pripovedovala, da si uspešna ženska današnjih dni utira pota med trdi svet moških tudi z neženskimi prijemi. Moda pa je ženski spet prišepnila, da je lahko uspešna tudi, če je zapeljiva, navidez šibka in v vsakem trenutku pričakuje, da jo bo po sodobnih labirintih spet vodil moški. No, na vrtoglavo visokih petah, po telesu krojenih oblekah in kostumih, na katerih so kreatorji spet poiskali ženski pas, poudarili obline na bokih in prsih, ob ultra kratkih krilcih in oblekah, ki bolj spominjajo na enodelne kopalke kot pa oblačila za cesto, ali pa ozkih midi krilih, se seveda posebno ob globokih izrezih večernih oblačil lahko megli pogled in šibijo kolena le močnejšemu spolu, če ste pomislili na Marilyn Monroe in še katero holutvoodsko zvezdo, potem imate prav, moda je pač pobrskala po spominih na Dietrichovo, Lauren Bacali in tipični "glamour" z bleščečimi bluzicami, nakitom iz
"štrasa" in živordečo šminko predpisala tudi za svetle dnevne ure.
PomladanskLkostimi: znova poudarjen pas, ozko dolgo ali kratko krilo na preklop
Prosojna nežnost
Od bleščave pa k drugemu prav tako modnemu stilu - natur, ki ga zapoveduje moda. Iz prosojnih materialov, neredko pa tudi grobo tkanih, največkrat enobarvnih tkanin, tudi nekaj drobnih, diskretnih vzorcev bi seveda našli, so sešita nadvse enostavna oblačila znana iz šestdesetih let. Gladki kroji oblek največkrat svetlih, pastelnih oarv le rahlo sledijo telesu in se obvezno zaključijo nad koleni. Moda seveda kroji tudi iz lahnih tkanin obleke v tako imenovanem empirestilu, prerezanimi in nabranimi pod prsmi, kot jih je nosila že cesarica Josephme Bonaparte. V krojih, kot jih bo prav gotovo sprejela mestna ulica, bo seveda ta nežni stil spremenil obleko v enostavno in udobno oblačilo, ki se proti kolenom razširja rezan v pole in valovi nad koleni. Po želji tudi pod koleni ali okoli gležnjev. Prosojnost oblačil tega stila je tolikšna, da moda zapoveduje pod njimi "bodi", vroče hlačke in po potrebi tudi široke nedrčke, če morda določena mesta že niso prekrila druga oblačila naložena v plasteh.
Lea Mencinger
Poletni čevlji so z ozkimi največkrat hudo visokimi petami in ožjimi ali širšimi jermenčki.
Barve sadja in začimb
Spomladanska in poletna moda pa se je zagledala tudi v udobna in kot se za vroče dni spodobi tudi močno obarvana oblačila še najbolj podobna azijskim in afriškim. No, ščepec tega pravzaprav ne manjka več v nobeni modni sezoni. Barvna paleta je povsem taka, kot bi jo posneli na tržnici eksotičnih začimb in sadja - žafranasto rdeča, rumena kot limona, pomarančna, zelena kot avokado, pa tudi barva vanilije, od temnih pa še indigo, vijolična in tudi večni črna in bela barva. Enostavni modeli s široko ali ozko tuniko, krilo na preklop, kratko ali dolgo, kot se nosi po tajvansko, včasih tudi kot indijski sari. Životec je kratek, da se zabliska koža okoli pasu - prav po azijsko. No, če pa moda temu dodaja še enostavne jopiče svilene, bombažne, ali viskozne, brez gumbov, včasih pa z visokim zapenjanjem v stilu indijske moške mode, potem je taka moda dobrodošla tudi za povprečni evropski okus. Azijsko barvitost pa seveda dopolnjujejo tudi izraziti, močni, vzorci blaga v afriškem stilu.
SEJEM MODA-FASHION
42. sejem vsega, kar domači in tuji izdelovalci na glas ponujajo slovenskim kupcem modnih oblačil in dodatkov. Cena vstopnice je 350, za vse, ki imajo pravico do popusta, pa 250 tolarjev. Izkoristite tudi 40 do 50 odstotni popust, ki ga za prevoz na sejem z vlakom nudijo Slovenske železnice!
UUBUANSKI SEJEM
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov
ISKRA ERO
SKLENJEN SPORAZUM IN IZVOLJEN SVET DELAVCEV
Po vročem koncu leta je bil v Iskri ERO že v januarju sklenjen sporazum o izvajanju tarifnega dela podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1995 in po uspešno izvedenih volitvah konstituiran svet delavcev. Sindikat sporazum ocenjuje kot maksimum, ki ga je bilo mogoče doseči glede na pogoje, v katerih se podjetje nahaja. Na vodstvu podjetja je, da ga tudi korektno in v celoti izpolni.
Po odpovedi stavke konec novembra prejšnjega leta sta se sindikat in vodstvo podjetja takoj lotila dela. Partnerja sta sc namreč dogovorila, da sc bosta žc do konca leta 1994 uskladila glede sprememb podjetniške kolektivne pogodbe in politike izplačevanja plač v prihodnjem letu. Prva pogajanja so tekla žc v decembru, končni dogovor pa je bil sprejet po pogajanjih 17.1.1995 in podpisan 1.2.1995.
I. Spremembe podjetniške kolektivne pogodbe.
Zaradi težkega ekonomskega položaja podjetja, ki jc obremenjeno s starimi obveznostmi, in ki jc med drugim tudi "skladovo" podjetje, jc bila v letu 1994 podjetniška kolektivna pogodba, z redkimi izjemami, usklajena s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Odslej naprej sc uporablja tudi panožna pogodba. To pomeni:
- da imajo delavci pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače za večje število dni
- da sc jim dodatek za nadurno in nočno delo poveča za 66,66 %, in sicer s 30 % na 50 %.
Predvsem slednje jc bistvenega pomena za delavec. Kljub temu, da jc podjetju z napori za izboljšanje organizacije dela uspelo zmanjšati število nadur, so jih delavci šc vedno mesečno opravili od 1.500 do 3.000. S spremembo podjetniške kolektivne pogodbe jc tako upoštevana ena od najbolj pogostih pripomb delavcev. Sc vedno pa sindikat zagovarja stališče, da jc delo potrebno organizirati tako in s takšnim številom delavcev, da sc nadure opravljajo lc izjemoma. Redna plača mora delavcu omogočiti zagotavljanje njegovih potreb, nc pa, da v nadurah išče dodaten vir dohodka za preživetje.
Podjetniška kolektivna pogodba jc dopolnjena tudi v delu, ki obravnava konkurenčno klavzulo, prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo in področje varstva pri delu, kjer mora delavec, ki odgovarja za to področje, najmanj enkrat letno informirati sindikat o stanju v podjetju ter o izvedenih in predvidenih ukrepih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
II. Plače
S sporazumom jc dogovorjeno 5-odstotno povišanje sedanjih plač žc pri izplačilu za mesec januar. V februarju bodo delavci prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih bodo upoštevane izhodiščne plače, povečane za zgoraj navedene odstotke in relativna razmerja iz panožne kolektivne pogodbe. Čc sc pogajanja na nivoju države o politiki plač v letu 1995 nc bodo zaključila do 31.3.1995, sc bodo v aprilu izplačane plače v ERU povečale za nadaljnjih pet odstotkov. Če sc bodo pogajalci na nivoju države uspeli dogovoriti pred omenjenim rokom, sc bosta podpisnika sporazuma takoj sestala in sc tako žc prej dogovorila o višini prihodnjih izplačil. Podpisnika sta sc zavezala, da bosta pripravila strokovne podlage, ki bodo omogočale nadaljnjo rast plač v letu 1995 glede na doseganje planskih rezultatov in sc sporazumela o izplačilu regresa za letni dopust v treh mesečnih obrokih - v juniju, juliju in avgustu.
Sestavni del sporazuma jc dogovor vodstva in sindikata, da bosta vse težave ali nesporazume, ki bodo izhajali iz izvajanja kolektivnih pogodb in sporazuma, reševala s strpnim in treznim dialogom. Mesečno bodo potekali informativni sestanki obeh partnerjev, da bi preprečili nastanek in razširjanje dezinformacij, ki podjetju povzročajo neposredno škodo, otežujejo izvajanje sanacijskega programa in med delavci ustvarjajo ozračje nezaupanja, zaskrbljenosti in revolta.
Upamo, da sc jc dolgo obdobje napetosti med delavci in vodstvom v Iskri ERO končalo. Prepričani smo, da sc s strani delavcev ravnovesje nc bo porušilo, čc bo vodstvo dogovor v celoti izvedlo, brez kakšnih "pogruntavščin". Seveda jc nujno, da sc napori za izboljšanje položaja delavcev konec marca nc bodo končali. Sedanje odrekanje delavcev in napori vodstva za sanacijo podjetja morajo šc v tem letu obroditi sadove in sc izraziti v doseganju planskih rezultatov in ustreznem nagrajevanju delavcev.
III. SVET DELAVCEV
Delavci so izvolili svet delavcev, ga konstituirali ter imenovali skupino za pripravo participacijskega dogovora. Njegov sprejem šele zagotavlja funkcioniranje sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju. Čakajo nas nova pogajanja.
Vojko Čujovič
NOVE UGODNOSTI SINDIKALNEGA SKLADA
Sklad, ki so ga ustanovile članice Sveta kranjskih sindikatov pred dvema letoma, v letošnjem letu širi seznam ugodnosti za svoje člane. Poleg oblikovanja obsežnega stavkovnega dela sredstev jc letna skupščina sklada opredelila naslednje dejavnosti sklada v letu 1995:
• mesečno podeljevanje izredno ugodnih kreditov v višini 35.000, 70.000 in 105.000 SIT z dobo vračanja 6 mesecev;
• popuste in nove ugodnosti pri dopustovanju prek naše turistične agencije;
• ugodne kredite sindikalnim organizacijam in članicam sklada za izvedbo različnih akcij.
Zanimanje za vse oblike naštetih dejavnosti jc izjemno. Upravni odbor sklada jc sindikalnim organizacijam - članicam sklada posredoval tudi pobudo, naj sc razpisi za letovanje v podjetjih razširijo s ponudbo naše turistične agencije Sindicom, hkrati z vsemi ugodnostmi - popusti, obročno odplačilo, odlogi plačila itd.
CESTNO PODJETJE KRANJ
ZAČETEK POGAJANJ ZA KOLEKTIVNO POGODBO
Kljub nekaterim nesoglasjem med vodstvom in sindikatom podjetja v preteklih mesecih, jc vodstvo podjetja pokazalo voljo m pripravljenost za sodelovanje s sindikatom.
Sindikat Cestnega podjetja Kranj jc namreč v mesecu decembru 1994 vodstvu podjetja dal pobudo za začetek pogajanj za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. Vodstvo podjetja jc pobudo sprejelo, imenovalo svojo pogajalsko skupino in določilo rok za začetek pogajanj.
Pogajalski skupini za pripravo podjetniške kolektivne pogodbe sta sc sestali dvakrat. S strani pogajalske skupine sindi-. kata sta bila predložena delovni osnutek besedila podjetniške kolektivne pogodbe in osnutek poslovnika o vodenju pogajanj za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe.
Dogovorjeno jc bilo, da jc izhodišče za pogajanja veljavna panožna kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo. Pogajalski skupini sta tudi uskladili besedilo poslovnika o vodenju pogajanj, ki ga morata potrditi šc organ upravljanja in izvršni odbor sindikata.
Tomaž Špiler
TURISTIČNA AGENCIJA
SINDICCM
OJETI, POTOVANJA, TURISTIČNI ARANŽMAJI
PONUJAMO VAM PROGRAME ŠTEVILNIH TURISTIČNIH AGENCIJ
Ne glede na Vašo izbiro agencije In programa Vam zagotavljamo:
• brezobrestno obročno odplačevanje
• možnost zamika pričetka odplačevanja
• 5-odstotni popust pri takojšnjem plačilu
• 10-odstotni popust članom sindikalnega sklada
• nezgodno zavarovanje
KRANJ, DELAVSKI DOM - VHOD NASPROTI SDK, tel. 222-182
TURISTIČNA AGENCIJA
IZUm, POTOVANJA, TURISTIČNI ARANŽMAJI
V GRADBINCU SKLENJEN SOCIALNI SPORAZUM
V Gradbincu Kranj, p.o., ki žc nekaj let posluje z izgubo, jc v mesecu juniju izvoljeni delavski svet sklenil, da podjetja nc bo prepustil naključju in sc z vso resnostjo in odgovornostjo vključil v reševanje težav. Zato je žc kmalu po izvolitvi zahteval od direktorja, da pripravi jasne kratkoročne ukrepe za sanacijo poslovanja podjetja (sindikat SKS jc to zahteval žc od prejšnjega delavskega sveta). Delavski svet tudi s ponovno pripravljenimi sanacijskimi ukrepi podjetja ni bil zadovoljen. Po mnenju sveta bi moral direktor, skupaj z vodstvom podjetja, predlagane sanacijske ukrepe izvajati že v okviru svojih pristojnosti. Največ očitkov pa sc jc sicer nanašalo na poslovanje v okviru PE Gi-possa v Nemčiji (Gradbinčcva terjatev znaša ca. 1,2 mio DEM), na obliko organiziranosti podjetja in s tem povezano kadrovsko politiko, pa tudi na neizvajanje kolektivne pogodbe, predvsem v delu, ki sc nanaša na izplačilo regresa za letni dopust itd. Delavski svet jc zato soglasno razrešil takratnega direktorja Stanislava Božiča in postavil v.d. direktorja ing. gr. Vojtcha Koblarja. Sledil jc javni razpis, na katerega sc jc prijavilo šest kandidatov, med katerimi jc bil soglasno imenovan za direktorja podjetja dipl. ing. gr. Primož Senčar.
V dveh mesecih vodenja jc direktor izvedel oziroma predlagal svetu nekatere ukrepe, (npr. zamenjal večino vodstvenega kadra, za več kot polovico zmanjšal število delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, sprejet jc bil program lastninjenja...), ki med delavci oziroma sindikati vlivajo upanje, da sc bo podjetje lc rešilo iz finančnih težav in sc izognilo najhujšemu, t.j. stečaju in izgubi delovnih mest. Dolgovi iz preteklosti in drugi problemi, pa so bili lc preveliki, da bi podjetje v tako kratkem Času splavalo na površje. Podjetje sc jc tako znašlo v položaju, ko delavcem trenutno ni več sposobno izplačevati plače v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo. Vsem trem sindikatom po vsem tem dejansko ni preostalo drugega, kot da v obstoječih pogojih z vodstvom ter delavskim svetom podjetja podpišejo socialni sporazum in s tem vsaj za vnaprej zavarujejo svoje terjatve.
Vodstvo podjetja se jc s sporazumom zavezalo:
• da najpozneje do 15.2.1995 pripravi kratkoročni sanacijski program, ki mora opredeliti roke in nosilec za takojšnjo sanacijo likvidnostnega, dohodkovnega ter tržnega področja;
• da bo redno, najpozneje do 18. v mesecu, izplačevalo plače po panožm oziroma podjetniški kolektivni pogodbi v naslednji višini:
• delavcem, ki so razvrščeni v L, II. in III. tarifni razred, najmanj 80 % osnovne plače;
• delavcem, razvrščenim v IV. in V. tarifni razred, najmanj 75 % osnovne plače;
• delavcem, razvrščenim v VI. ter višje tarifne razrede, največ 70 % osnovne plače;
• da nc bo povečevalo števila delavcev, ki sklepajo individualne pogodbe, višina njihovih plač pa ne sme presegati 70 % obstoječih obračunanih plač;
• da bo delavcem skladno s PKP redno izplačevalo ostale materialne stroške v zvezi z delom (prevoz na delo, regres za prehrano, terenski dodatek...);
• da bo za neizplačan del plač po tem sporazumu vodstvo opravilo interno evidenco in jih upoštevalo kot terjatev delavcev ter jih delavcem izplačalo najpozneje do konca letošnjega leta.
Sindikati so sc z omenjenim sporazumom zavezali, da v tem času nc bodo spodbujali in organizirali stavke ali spontanih p*0' kinitev dela in da nc bodo nasprotovali zakonitemu prcrazporC' janju delavcev. Delavski svet pa sc jc obvezal, da bo periodično preverjal uspešnost delavcev na najbolj odgovornih delovnih mestih in po potrebi izvajal kadrovske spremembe.
Socialni sporazum velja za dobo treh mesecev, njegovo janje pa bo spremljal tripartitni organ.
Sklenitev in izvajanje tega sporazuma jc dejansko zadnji možnost, da podjetje preživi v gradbeništvu vedno težko zim**0 obdobje in kar sc da pripravljeno dočaka sezono, ko dela P° mnenju vodilnih nc bi smelo primanjkovati. Skratka, sindikati s° s sporazumom svoje zahteve zmanjšali na spodnjo mejo trpcžljivosti. Na potezi jc torej vodstvo podjetja, da v nekaj m^ secih vsaj delno izpolni pričakovanja delavcev in jim zagoto^ najmanj minimalno socialno varnost. Bo vodstvo znalo izkofl*' titi ponujeno priložnost?
Željko Batini*
°'ek, 14. februarja 1995
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Pogodba o ločitvi Starega vrh in Soriške planine je podpisana, toda nezaupanje ni splahnelo       §\{x\) Jft ffiCJllG pFCllOdC
Tudi mejnim prehodom je potrebno posvetiti veliko pozornosti, da bi bih' čimbolj urejeni, čisti in gostoljubni.
Negotova usoda smučišča na Starem vrhu
Najbolj črna je varianta, da bi Stari vrh prešel v last državnega sklada za razvoj, pravi loški župan Igor Draksler
"in rekreacija olastniniio smučišče na aonsiu putnim, v j,- škofjeloške občine pa bi prešlo smučišče na Starem vrhu. I J*1 na po no vole t nem sestanku je direktor Niko Ra nt P*nom štirih novih občin zagotovil, da bo podjetje v j^gramu lastninjenja pogodbo spoštovalo. Vendar je finska razdružitev Soriške planine in Starega vrha kot in-   .M pametna rešitev zaenkrat le na papirju, dokler ne bo uočena, nezaupanje ne bo splahnelo. Na Starem vrhu je 0 namreč v zadnjih letih toliko nasprotij in sporov, da °°gi niti podpisani pogodbi ne verjamejo.
L °godba med podjetjem rov tudi zaradi njune preple-r°/t in rekreacija Škofja tenosti. Komisija izvršnega J$a in (staro) škofjeloško
!j,Cl.no, ki so jo po dolgotraj-»n živčnih pogajanjih podati tik pred novim letom, je Mh dvoma najbolj pametna llev, saj upošteva vse interne. P« ----au: „oj k;
sveta je bila lansko jesen že kar živčna, ker so bila pogajanja tako dolgotrajna, težko je bilo doseči dogovor, vendar je kompromis tik pred koncem leta le uspel.
DftH-  0 leJ pogodbi naj bi
B?t,e. ?P°rt *n rekreacija Stan vrh je po novem
na območju dveh občin
S spoštovanjem pogodbe bo torej smučišče na Starem vrhu prešlo v last občine Škofja Loka, zgodbe pa s tem še ne bo konec. Medtem smo namreč dobili nove občine, škofjeloška je razpadla na štiri nove in smučišče na Starem vrhu se zdaj nahaja na območju dveh občin: Škofje Loke in Gorenje vasi - Poljane. Meja smučišče
Na Starem vrhu ima kočo škofjeloški hotel Transturist, ki je investicijsko zelo šibek, prav tako pa še ni jasno, kako se bo lastninjenje obrnilo v hotelu. Tudi pri postaviti hotela je namreč sodelovala občina, s približno dvema tretjinama sredstev, kar se danes ne odraža v lastninski sestavi. Težko je tako napovedati, kakšna bo lastninska usoda koče na Starem vrhu, vsekakor pa bi bilo pametno, da bi se vključila v novo podjetje. Tudi povezava s hotelom v Skofji Loki je seveda smiselna, saj je Stari vrh navsezadnje škofjeloško zaledje, mikavno za turiste tako pozimi kot poleti.
r°Qa Loka olastniniio smu-Jrske naprave na Soriški Sn»ni, smučišče na Starem Jhu pa naj bi prešlo v last ^fjeloške občine, t p.r>bližno tretjino premo-rjjja naj bi tako ostalo pod-rt!iU' dve tretjini pa prešlo v finsko last, je pred kratkim Ugovoru za na§ časopis |P°Vedal NJko Rant> direktor jjetja Šport in rekreacija.
RisrBSdS avansa»**
* "išooddali vei in boljši del
[r°grama lastninjenja, Rant ' tedaj zagotovil, da bodo to '»Pravili v kratkem.
Kmetje na Starem vrhu pa B .^odo mirni, dokler s potrdim programom lastninjenja e bo povsem jasno, da je f°godba spoštovana in bo a*o smučišče na Starem vrhu |Pr«lo v last občine. . Oddahnil pa se bo nedvom
sodi v gorenjevaško občino, "dražji" del pa v škofjeloško.
Občinski možje so kar "na roko" na zemljevid že narisali novo mejB, na prvi pogled črna črta deluje kar zlovešče, upajmo, da ne bo povzročila novih trenj in prepirov. Če bi novi občini zahtevali vsaka svoj del smučišča, bi to pomenilo, da bi škofjeloška dobila
•!Van še ne oodo rešene, saj J smučišče po novem nahaja Ja območju dveh občin, osno-Pa naj bi podjetje, ki bo Povijajo s smučiščem.
Nnos na sklad za razvoj "ajbolj črna varianta
zraku namreč še vedno
naprave, ki šo dostopne s poljanske strani. Takšna delitev bi bila nedvomno nesmiselna, saj bi izgubljali vsi.
Žirovske občine smučišča neposredno ne zadevajo, lahko pa se seveda oglasijo v Železnikih, saj je na območju njihove občine smučišče na Soriški planini. Vsi štirje župani so se o problematiki Starega vrha že pogovarjali in kot kaže, kakšnih lastninskih teženj nove občine nimajo, saj bi bila takšna lastnina seveda breme občinskih pro-ob(jn"**A**1,ia.» Fiavi *upaii računov. Zato verjetno tudi ni Orj|K ? Skofja Loka Igor moč pričakovati, da bi se v°Dri L Sa^ DO država ned- občina Železniki potegovala Vi v h   -la nekaJiztržiti
in  za lastnino na Soriški planini, M*cnn!i ^...verjetno le od-  navsezadnje bo največjo korist
imela, če bo smučišče dobro obratovalo, saj bo tako nekaj zaslužila tudi tamkajšnja pašna skupnost.
Kmetje na Starem vrhu so življenjsko navezani na smučišče
SL m.°žnost, da bi podjetje Pisa m kreacija obšlo pod-Sl*»ut° p°g°dbo z občino in Vrhu naprave na Starem r*Zv prenes'° na sklad za frn °1- Zame je to najbolj oh{: ^aijanta, pravi župan
ga pa so občinske mož-11 skromne. >o 5%^a^ej sedanji kompromis
Osnovali naj bi turistično podjetje
Sicer pa naj bi bilo smučišče na Starem vrhu le začasno v lasti občine Škofja Loka, saj
Štel? f ODili nazajr za kaj "ost
2ato .
Vse inf"a reS»tev, saj upošteva Wea?eSe- P°djetje Šport in glo oil Va- namreč ne bi zmo-^nei. nimti celotnega družbi ?.apremo*enja, s katerim nii^upravlja, če bodo lastni-
°riSk* barske naprave na nameravajo ustanoviti podjetje, dosegij *nm*» bodo lahko v katerem naj bi imeli svoje tem* pra£ 20-odstotne in- deleže vsi zainteresirani, tako strar,i razdelitve. Na drugi občina kot kmetje na Starem °bčins|P* Je tako določen vrhu in upravljalci smučišča ter joJlca obe* ' saJ Je škofje- turistična podjetja. ^u Podjet 1tU(*'P° osnovan- Skupaj bo treba pobrati vse P^sPeval^a^port m rekreacija interese, se ogranizirati tako Pirala zl»r ?Sti sredstev, pod- široko, kot to znajo v Avstriji, j kot s -i3" vrh' ki so S.a saJ bo le tako Poslovanje *adele ° Punino pri-  podjetja pozitivno. Občina na
začetku lahko vloži to premoženje v novo podjetje in morda prispeva še kakšno dotacijo, toda dolgoročno bo moralo podjetje poslovati samostojno, saj bo občina zaradi omejenih proračunskih mož-•'c,CaJ Ve?' *" iailRU uouin  nosti s tega vlaka izstopila, ,e treba n   f0^3 navsezadnje  seveda ne čez noč, temveč ^učišcV °? edat> tudi> katero postopoma, morda tako, da ?a bosta s   ra.tuJ.e- Dobro Je' se bo odpovedala dobičku, ki v prg?1 V, * 'oceni, saj je  naj bi ga namenili posodobit-teklosti dosti prepi-  vam, pravi Draksler.
q. jelene zime.
reainfi!nski delež je določen v ^ral/ci mejar», pravi župan doSe J er\fahko bi seveda saj Vecjega ali manjšega, gledali0 SWar ocenitve, če bi yrecW .Samo knjigovodske nekaf°vst!' bi lahko dobili
i*.*! Več. tnHo ________
Prve smučarske naprave je škofjeloška občina na Starem vrhu postavila v začetku sedemdesetih let, v tisti čas segajo tudi začetki kmečkega turizma, ki je najbolj zaživel prav na Starem vrhu. Vsestranske, življenjske povezanosti potemtakem ni potrebno posebej utemeljevati. Matej Demšar, Žgajnar po domače, pravi, da bo v prihodnje še večjega pomena, saj bo z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo kmetijstvo prinašalo še manj zaslužka.
Zategadelj je razumljivo, da lastninjenje podjetja Šport in rekreacija na Starem vrhu že nekaj časa buri duhove, toliko bolj, ker so nasprotovanja in spori v preteklih letih odplavila zaupanje. Kar nekaj skupnih projetkov je namreč v zadnjih letih padlo v vodo, tudi projekt umetnega zasne-ževanja in letos so na Starem vrhu smučali le teden dni. Sneg je padel pred božičem, vse do zdaj je ostala plast zmrznjenega snega, če bi pognali snežni top, bi na Grebljici lahko smučali vse do pomladi. Tako pa lahko le preračunavajo, koliko denarja je spet odnesla zelena zima.
Kmetje želijo biti enakopravni sogovorniki
Skrbi nas, da bomo postali popolni negospodarji na svojih zemljiščih, da ne bi imeli nobene pravice več, saj se takšna pot nakazovala že pred leti, ko so nam dali vedeti, da bomo morali plačevati celo smučarske vozovnice. Želimo biti le enako-
pravni sogovorniki, ne pa samo obveščeni o sklepih, pravi Matej Demšar. Ustreza jim pogodba, ki jo je podjetje Sport in rekreacija naposled le podpisalo z občino, saj se jim tako obeta enakopravna vloga v novem podjetju. Bojijo pa se, da pogodba ne bi bila spoštovana oziroma, da bi smučarske naprave na Starem vrhu prešle v last sklada za razvoj, saj bo v tem primeru usoda Starega vrha skrajno negotova.
Kmetje so v preteklih letih že večkrat pokazali dobro voljo in prispevali sredstva za ureditev smučišča. Tako so denimo s pomočjo krajevne skupnosti poskrbeli za asfali-tranje parkirišča, saj podjetje ni imelo denarja, pred letošnjo zimo pa so na cesti čez Javorje uredili ovinek, da bi lahko vozil avtobus. Največji skupni projekt pa je bilo umetno zasneževanje, saj so kmetje pripomogli, da je podjetje Šport in rekreacija konec leta 1992 pri Zadružni hranilno kreditni službi v skofji Loki za 65 tisoč mark posojila, kmetje pa s hipoteko dali subgarancijo.
Bojijo se
vnovčenja hipoteke
Zataknilo seje že pri porabi posojila, saj 25 tisoč mark ni bilo namensko porabljenih, sklepamo lahko, da jih je podjetje Šport in rekreacija zaradi slabih poslovnih rezultatov porabilo za stroške (plače). Kmete je to seveda razburilo, saj jamčijo za plačilo posojila, spori pa so se tako zaostrili, da oprema za umetno zasneževanje letos ostala v skladiščih, top so letos posodili v Mostec.
Skrbi jih seveda, kako bo posojilo odplačano, prvi anuiteto je podjetje plačalo, posojilo naj oi zdaj kot novi lastnik seveda prevzela občina. Vprašanje pa je, kako bi se stvari zasukale, če Stari vrh prevzel sklad za razvoj in ga nato prodal. Kaj če se novi lastnik ne bo zmenil za staro posojilo? Kmetje vsekakor najbolj zaupajo občini, saj jim je tudi doslej (bivši) izvršni svet v preteklih letih nudil največjo podporo.
Vselej so se stvari zapletle, ko so kmetje želeli imeti besedo pri upravljanju Starega vrha, čeprav so bili pripravljeni v podjetju pustiti tudi odškodnino za uporabo zemljišč. Matej Demšar pravi, daje zaradi tega že konec leta 1991 "padel v vodo" tudi nakup teptalca za sneg, ki bi ga Stari vrh zelo potreboval. Subgarancijo za 270 tisoč mark posojila je občina podpisala, s tem pa so bile določene tudi njene upravl-jalske pravice. Vendar podjetje posojila ni najelo in firma Leitner je teptalec odpeljala.
Za konec lahko rečemo, da je Stari vrh odličen primer, kako gre vse navzdol, če lastništvo ni urejeno, in če na smučišču ne sodelujejo oziroma nimajo besede vsi, ki so zainteresirani, da dobro dela. Avstrijci to vedo že dolgo, zato nimajo takšnih problemov z žičnicami. Lastništvo bo pri nas naposled urejeno upajmo, da v dobro smučišča Nato pa potrebna še ustrezna organiziranost. Zajeti bodo morali vse zainteresirane, ne nazadnje tudi vikendaše na Starem vrhu, kjer je kar 180 počitniških hišic. Če bi vsak prispeval nekaj, bi lahko napravili veliko. • M. Volčjak
Ljubljana, 9. februarja -Mejni prehodi so mesta, kjer se tujec prvič sooči z našo državo in si oblikuje določeno mnenje. Zato je projekt Za odprtost, urejenost in gostoljubje na mejnih prehodih Republike Slovenije velikega pomena tudi pri promociji slovenskega turizma.
Ta projekt se dopolnjuježe nekaj let. Pokrovitelj je Ministrstvo za notranje zadeve, sodelujejo pa Republiška carinska uprava. Kompas (Mejni turistični servis), Telekom, Petrol, Zavarovalna družba Adriatic, Radio Koper in Maribor ter Turistična zveza Slovenije kot iniciator, nosilec in koordinator.
Kot je dejal predsednik te komisije, Dino Pucer, na prvem sestanku Komisije za mejne prehode, se stvari že premikajo na bolje. Na mejnih prehodih in cestah proti njim zastojev skoraj ni (Dolga vas ima drugačen pomen), delovni pogoji za-
f>oslenih se izboljšujejo, kva-iteta dela je vse boljša, tudi odnos do potnikov. O problemih se pogovarjajo sprotno, med njimi pa so nekateri, ki bi jih bilo treba zelo hitro rešiti: prospektov in raznoraznih informacij je premalo, cestne oznake m sploh signalizacija morajo biti popolne. Sprotno javljanje s prehodov o gneči sicer obstaja, a ne popolnoma zadovoljivo. Tudi ponud-
ba telefonskih storitev še ni popolna in sami mejni pre-nodibi morali biti bolj (informacijsko) povezani, ne samo domači, tudi tuji.
Predstavnik Kompasa MTS Iztok Brglez trdi, da mora biti projekt bolj sistematiziran. Mejni pas je za gibanje omejen, zato naj bi tam ne bilo preveč trgovin in agencij, lahko pa jih je več blizu njega. Turistična društva ob mejah bi bila lahko aktivnejša v mnogih pogledih, seveda pa je jasno, da so največji problem finance. Božo Truden z Ministrstva za notranje zadeve se je strinjal z dejstvom, da je mejni prehod mejni prehod in ne trgovina. Podal je nekaj informacij o prometu na mejnih prehodih: promet tujcev je bil v zadnjem času povečan, tudi na letališčih Zastoji so se pojavljali predvsem na Škofijah in Dolgi vasi. Zavrnili so kar precejšnje število tujcev, saj so ugotovili, da niso imeli sredstev za preživljanje. V prihodnosti pričakujejo povečanje tujskega prometa predvsem z Vzhoda, z njim pa je moč pričakovati organiziran kriminal. Stroga kontrola jim je še vedno prednostna naloga.
Dušan Kumer s Telekoma, tudi član Komisije, je zatrdil postavitev 1500 govorilnic, vendar se je treba v zvezi s tem še marsikaj dogovoriti. • Š.Vidic
TURISTIČNE NOVOSTI
Novi zakon o gostinstvu
Državni zbor je decembra sprejel zakon o gostinstvu, ki je začel veljati 25. januarja letos, z njim so postavljeni pravni temelji za ureditev tega področja. Zakon namreč zavezuje ministrstva za gospodarske dejavnosti, za kmetijstvo in gozdarstvo, za šolstvo in šport, za zdravstvo ter za okolje in prostor, da v treh mesecih predpišejo podzakonske akte. Z njimi bodo urejeni minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v različnih obratih, določene najmanjše možne storitve v posameznih gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah, minimalne sanitarno zdravstene zahteve, najmanjša izobrazba ljudi, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo.
V pripravi je še zakon o turistični dejavnosti, prenova zakona o društvih, posebne uzance v gostinstvu, državni zbor pa je pred kratkim določil strateške cilje na področju razvoja turizma.
Primerjava davčnih obveznosti avstrijskih in slovenskih igralnic
Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS nam je posredovalo primerjavo davčnih obveznosti avstrijskih in slovenskih igralnic, saj so bila po njihovem mnenju poročila ob sprejemanju zakona o igrah na srečo zelo površna, vsebovala pa so netočne podatke.
Tako točnih podatkov ni vsebovalo televizijsko poročilo Branka Maksimoviča z Dunaja, ki je navedel, da je realizacija avstrijskih igralnic leta 1993 znašala 2,3 milijarde šilingov, dejansko je znašala 2,19 milijarde šilingov. Plačan posebni davek je 1,7 milijarde šilingov in normalen podjetniški 400 milijonov šilingov, kar skupaj znaša 2,1 milijarde šilingov in predstavlja 91,3 odstotno obdavčitev. Vendar so avstrijske igralnice dejansko plačale 1.141 milijonov šinigov davka, kar bi pomeni, da so igralnice obdavčene 52,5-odstotno.
Vendar manjkata še dva bistvena podatka. V celotni realizaciji namreč niso prikazani "reklamni žetoni", vsak obiskovalec ga kupi za 210 šilingov, vreden pa je 250 šilingov, nadomeščajo pa vstopnino. Leta 1993 so gostje kupili za 719 milijonov šilingov žetonov, kar sevda bistveno spreminja delež davkov v realizaciji. Drugi pomembni podatek pa je dejstvo, da progresivna davčna lestvica zajema le 16 odstotkov avstrijskih igralnic, medtem ko je v našem HIT-u po predlaganih vrstah iger v progresivno lestvico zajete približno 85 odstotkov realizacije.
Dejanski izračun tako pokaže, da so bile avstrijske igralnice leta 1993 obdavčene 39,2-odstotno. Poleg tega v Avstriji napitnina ni prihodek podjetja in tako ne obremenjuje dobička pri obračunavanju davka.
Igralnice v Novi Gorici, Kranjski Gori ter v Portoržu in Lipici so edine na svetu, kjer igrajo praktično samo tujci (avstrijske igralnice so imele 1993 le 34,7 odstotka tujcev). To niso turisti, ki bi prišli na dopust, temveč ljudje, ki prihajajo le zaradi igre in naše igralnice morajo biti konkurenčne.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
*M NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: VOLKSWAGEN CARAVELLE SYNCRO 2.5 GL
KOMBI PLUS
Volksvvagen caravelle je luksuzna izvedba potniškega kombija zadnje generacije bogatih Volkswagnovih izkušenj, ki v marsičem podira pregrade med luksuznimi potniškimi avtomobili in tako imenovanimi dostavnimi avtomobili, s katerimi ima Volkswagen pomembni tržni delež v evropskih državah.
Na zunaj se to kombinirano vozilo od ostalih iz druščine Volkswagnovih transporterjev loči po tem, da je na zadku jasno napisano njegovo ime caravelle in hkrati prav tako na zadku in na obeh prvih blatnikih še dodatna oznaka svncro, ki jo pri Volksvvagnu uporabljajo za stalni štirikolesni pogon. Precej položen nos s prelomnico med pokrovom motorja in vetrobranskim steklom, z značilnimi volksvvagno-vimi žarometi in masko hladilnika je dovolj sodoben tudi za zdajšnje avtomobilske (kombijevske) čase z zelo rahlimi komajda nakazanimi zavihki na zadnjem delu pa ta avtomobil daje videz čvrstosti in prostornosti.
V potniški kabini sta za voznikom in sovoznikom še dve vrsti sedežev najprej dva in nato še trije. Sedeži so vsi po vrsti opremljeni z varnostnimi pasovi, vzglavniki in naslonjali za roke. Prilagodljivost sedežev je za tisto, čemur je ta
avtomobil namenjen, povsem zadovoljiva, saj je zadnjo trojno klop mogoče preprosto odstraniti, srednja z dvema sedežema pa ima naslonjalo, ki ga je mogoče premikati naprej ali nazaj.
HVALIMO: udobje in prostornost - motorne zmogljivosti - štirikolesni pogon; GRAJAMO: velik volanski obroč - poraba goriva pri priganjanju
Voznikov delovni prostor: kom-bijevsko luksuzna mešanica.
AVTOHISA
HVUNDAI SUBARU ROVER
STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING
Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426
Lično obloženi in temeljito obdelani zadnji del ali pa morda bolje rečeno osrednji del potniške kabine zapirajo na desni strani bočna drsna vrata, ki se odpirajo dovolj široko, tako, da ni težav z vstopanjem in izstopanjem. Ob skoraj dveh metrih in pol notranje dolžine ostane sorazmerno dovolj prostora tudi za zadnjo trojno klopjo, ki je namenjen prtljagi, vendar pa je pri različici svncro slednjega že kar takoj manj zaradi rezervnega kolesa, ki so ga pač morali postaviti tja, čeprav v isti sapi ponujajo tudi dodatno doplačljiv nastavek za zadnja prtljažna vrata. Toda tudi prtljažni prostor je narejen tako, da ima lastnik dovolj razlogov, da v tem kombiju ne vozi takšnih tovorov, ki bi utegnili umazati notranje obloge.
Voznikov delovni prostor je uporaben s pregledno armaturno ploščo z vsemi potrebnimi merilniki in veliko serijske opreme. Med serijsko opremo sodi elektrika za odpiranje stekel v sprednjih vratih in nastavitev bočnih ogledal, osrednja ključavnica, ki je pri tako velikem avtomobilu nepogrešljiva, odlično zračenje in ogrevanje in vrsta drugih dodatkov, ki olajšujejo vožnjo tako vozniku kot potnikom.
Za pogon služi znani in preizkušeni vrstni petvaljnik, ki zmore 81 kilovatov ali 110 konjskih moči, kar je tudi za 1715 kilogi amov težak avtomobil kar spodobna moč. Motor vžiga brezhibno in se tudi sorazmerno hitro ogreje do delovne temperature, njegovo značilno petvaljniško grgranje pa v potniški kabini ne povzroča nobenega pretiranega hrupa. Priganjanje v visoke vrtljaje ni potrebno, saj ima
I/pusni sistemi za vse osebne avtomobile
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
• Najnovejša tehnologija
• Dvojna ALU pločevina
Proizvodnja, servis, montaža
VVV caravelle svncro: kombi v najboljši podobi.
motor zadostno zalogo moči tudi pri lenobni vožnji, zaradi prožnosti pa odpade tudi prepogosto poseganje po (žal preveč odmaknjeni) prestavni ročici natančnega petstopenjskega menjalnika. Ostrejša vožnja se pozna tudi bri porabi griva, ki že tako ali tako zaradi močnega motorja in štirikolesnega pogona ni med najnižjimi.
CENA do registracije: 50.474 DEM (Porsche Slovenija, LJubljana)
Svncro je oznaka za Volks-wagnov stalni štirikolesni pogon, ki so ga uspešno preizkusili že v kar nekaj avtomobilih, zelo dobro pa se obnaša tudi pri kombiju caravelle. Za prenos moči skrbi
f
petstopenjski menjalnik, s pomočjo viskozne sklopke pa se motorna moč ves čas avtomatsko prenaša na vsa štiri kolesa. Voznik je s tem odrešen skrbi za upravljanje pogona in se lahko preda užitkom pri vožnji po nekaj centimetrih snega, ki ga caravelle brez težav zmore tudi s pnevmatikami z letnim profilom ali pa brezskrbnosti na mokri cesti, kjer se ta avtomobil obnaša mirno in zanesljivo, brez zoprnega zaganjanja ali bočnega drsenja.
Zato je volksvvagen caravelle svncro zagotovo vrhunski potniški kombi, ki se dobro znajde v vseh voznih razmerah, in ki hkrati sedmim potnikom postreže z vsem udobjem, ki krepko presega svoj avtomobilski razred. • M. Gregorič slike: Lea Jeras
Udobje za sedem potnikov.
TEHNIČNI PODATKI: kombinirano vozilo s 4 vrati. Motor: vrstni, petvaljni, štiritaktni , 2461 ccm,81/ 110 kW/KM, petstopenjski ročni menjalnik, pogon na vsa štiri kolesa. Mere: d.4655 mm, š.1840 mm, v. 1940 mm. Najvišja hitrost 161 km/h (tovarna), 164 km/h (test). Poraba goriva po ECE 8.9/ 12.21 15.2 I neosvlnčenega 95 okt. bencina.
AVTOSERVIS LJUBNO
Prodaja vozil Bled,Ribenska 6,64260 Bled
Tel.:064/741-116, 741-317 Fax:0641741-411
Cenjene stranke obveščamo, da so LADE NI VE zopet v zalogi:
Naziv
Tip
Cena v DEM
NIVA 1600 NIVA 1600-L NIVA 1700-i
21f21 2121 -L 21214 - i
14.320 DEM 15.800 DEM 17.328 DEM
NIVA 1700-Li   21214 - Li   18.793 DEM
MNIV I 3
MEŠETAR
Cene v zadružnih trgovinah
Poslovalnice Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj
(cene so brez prometnega davka): Semenski krompir:
desiree E 95,00
* desiree A 89,00
* sante    E 120,00
* sante    A 110,00 Umetna gnojila:
* NPK 15-15-15 26,50
* NPK 7-20-30 30,00 Krmila:
* K - 19, v vrečah, 1/40 34,48
jaerla jaerla romano
E A E A
KAN
NPK 13-10-12
104,00 99,00 120,00 110,00
21,40 24,30
* K - 19, razsuto
* NSK, 1/50
* NSK, 1/10
* bovisal 1/10
* telpit, 1/45
* ječmen, razsut
* ječmen, 1/50
* sončnične tropine
* sončnične tropine
31,43 38,86 42,67 85,62 31,14 19,52 20,95
(36 - 37 %), razsute
(3
bek 1, 1/45
bek 2, 1/45
koruza, razsuta
koruza, 1/50
soja, razsuta 1 soja, 1/50 ' pesni rezanci, 1/50
telštarter, briketi, 1/10
36,08 33,88 21,91 23,81 36,19 37,1* 20,95 53,72 26,57 28,86
(36-37%), v vrečah 1/50
Avkcijske in borzne cene
Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba, d.d., Ljubljana j« minuli teden pripravila dva avkcijsko borzna sestanka. N» torkovem je bila ponudba zelo velika. Na avkciji je kotiralo kaf 39 vrst oz. sort sadja in zelenjave v skupni količini okoli 200 ton, na borzi pa poleg avstrijskega gnojila biomag M7 samo še kislo konjsko seno. Prodali so le nekaj kiwija, mineole, nektarin i" kitajskega zelja. Na četrkovi avkciji je bila ponudba nekolikf? manjša (23 vrst oz. sort sadja in zelenjave v skupni količini okoli 218 ton), prodali pa niso ničesar.
Poglejmo še na tečajnico! Hrvaško cvetačo so ponujali p° začetni ceni 133 tolarjev za kilogram, kitajski česen po 18/* tolarjev, domača konzumna jajca A kvalitete po 15,50 tolarja i" jajca B kvalitete po 14 tolarjev, madžarske orehe po 750 tolarje^ hrvaško zelje v glavah po 65 tolarjev, domače kislo zelje, pakirano v vrečke po pet kilogramov, po 83 tolarjev za kilogram, kisl° konjsko seno po 17 tolarjev, hrvaško solato endivijo po 104 tolarje-hrvaško sveže zelje po 59 tolarjev...
Cene pašnika
Cene pašnika se razlikujejo in so odvisne od bonitetneg8 razreda zemljišča, lege, oddaljenosti, dostopnosti parcele, p0', nudbe in povpraševanja ter od drugih ekonomskih vplivov, ^ izhodiščno ali začetno ceno lahko "dvignejo" tudi za polovico. Gorenjskem je za pašnik prvega bonitetnega razreda treba odštet' od 111 do 143 tolarjev za kvadratni meter, za pašnik drugeg3 razreda od 95 do 122 tolarjev, za pašnik tretjega razreda od 79 d° 102 tolarja - in tako dalie vse do sedmega razreda. Začetne cene s° nekoliko višje na območju nekdanje kranjske in škofjelo$e občine in nižje v nekdanji tržiški in jeseniški občini.
Poslovnik o delu regionalnih odborov
Kranj, 13. februarja - Kmečka družba je sprejela pravilnik o delo regionalnih investicijskih odborov.
Regionali investicijski odbori bodo oblika operativnega in skupinskega strokovnega dela v Kmečki družbi. Sestavljali jih bodo ljudje iz posameznih regij, ki bodo delali v nadzornih svetih podjetij, ki bodo v solasti Kmečke družbe ter seveda spremljali njihovo poslovanje. S tem Kmečka družba certifikatsko premoženje dejansko vrača v upravljenje v regijah, od koder so certifikati prišli, s tem pa si bo Kmečka družba zagotovila učinkovit in strokoven nadzor upravljanja podjetij v svoji lasti.
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: 064 -242 221 TELEFAX:064 - 242 330
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. ZIDARSKA DELA - 2 delavca
za delo na nizkih gradnjah Pogoji:
- KV zidar (IV. st.)
- 2 leti delovnih izkušenj
2. OPRAVLJANJE PRAVNIH ZADEV- 1 delavec
za določen čas, z možnostjo sklenitve del. razmerja tudi za nedoločen čas
Pogoji: diplomirani pravnik, 5 let ustreznih delovnin izkušenj, pravosodni izpit
Pod št. 1 bomo delovno razmerje sklenili z izbranirna kandidatoma za nedoločen čas, s polnim delovnih časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Pod št. 2 pa bomo z izbranim kandidatom sklenil' delovno razmerje za določen oz. nedoločen čas, 5 polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, p.o. Jezerska cesta 20, Kranj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi.
STE ŽE KUPILI NOVEGA FORDA?
AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o. trgovina Kranj, Jezerska c. 121, & tel. 064/241-358, fax 064/241-367 i
3gl Kaposi
VREME
Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme, občasno bo tudi deževalo. Jutri naj bi se zjasnilo, vendar bo delno jasno vreme zdržalo le en dan, kajti za četrtek nam ponovno zapovedujejo poslabšanje.
LUNINE SPREMEMBE
Ker bo v sredo polna luna nastopila ob 13.15, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in dež.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Judi take razglednice, kakršno smo objavili zadnjič, ko so bili na sliki neki neznani ljudje, so lahko zelo zanimive. Sicer nismo prejeli veliko vasih odgovorov, vendar pa je bilo tistih pet zelo zanimivih. Slika je bila Posneta ob odprtju koče na Ratitovcu, 29. julija 1928. Razpoznali ste ova izmed muzikantov na sliki, Ferjanovega po priimku Vertnika, ki drži Klarinet, in basista Janeza Medjo. Nekdo pa je zadaj med stoječimi tfh2na' *uc" svojega starega očeta. No, žrebati nam tokrat ni bilo •eba, saj je prispelo ravno pet odgovorov, ti so: 1. Angela česen, ^ogljanska 18, Šenčur; 2. Marija Cerkovnik, Žlan 5, Boh. Bistrica; 3. [Jata Mubi, Predoslje 19, Kranj; 4. Helena Frelih, Log 12, Železniki; 5. Marica Kozjek, Predoslje 18, Kranj. Čestitamo!
Tokrat je na vrsti razglednica iz začetka stoletja, na kateri je upodobljen kraj, ki je danes kar pomemben. Kateri kraj oz. mesto je na r*i. morate ugotoviti vi in napisati nekaj značilnosti tega kraja. Vogovore pošljite do petka, 17. februarja, na naš naslov Gorenjski S^s. Zoisova 1, 64000 Kranj. Izmed prispelih odgovorov jih bomo pet srebali za nagrado v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Rojen za uspeh
Vse ob pravem času...
Uroš Stritih, dobitnik letošnje Prešernove nagrade, je mladi raziskovalec v Cen-tur za energetske in ekološke tehnologije Fakultete za strojništvo, sicer pa 25-letni gospod, ki je zaprisežen Gorenjec, Tržičan.
- Za teboj je veliko dela in odrekanj, ki so verjetno že potonila v senco priznanja...
"Po lanski diplomi je ta Prešernova nagrada nadgradnja mojih raziskovanj obnovljivih energetskih virov, kot so energija sonca, vetra, geotermalnih izvirov... Ker so investicijski stroški za pridobivanje visoki, jih pri nas ne uporabljamo prav dosti. Priznanje sem dobil za raziskavo izkoriščanja sončne energije. Delo predstavlja stenski element, ki omogoča absorbcijo in akumulacijo sončne energije. Shranjeno energijo naj bi uporabljali za toplozračno ogrevanje prostorov. Zamisel smo na fakulteti prijavili kot patent."
- Nekoč si igral klavir in bil uspešen osnovnošolec in dijak kranjske gimnazije, nato pa življenjski prelom...
"Res je, da sem po gimnaziji nihal med študijem fizike in strojništva. Zaradi veselja do tehnike sem izbral slednje in se začel v času študija ukvarjati z energetiko, s predmeti, kot so termodinamika in prenos toplote, aplikacije, ki sežejo na področje hlajenja in klimatizacije, ter raziskavami energetskih virov, ki jih predava prof. Novak, ki je eden prvih tovrstnih raziskovalcev."
- Kaj pa tvoji organizacijski podvigi? Vem, da si bil predsednik kluba študentov in da pripravljaj EKOTABOR v času letošnjih počitnic...
"Lani se je ponudila priložnost, da bi razgibali študentsko življenje v Tržiču. Z nekaj kolegi smo se trudili s predavanji, spremljanimi z dia-
"Be my Valentine" - bodi moj W Valentin (a), pravi šega za današnji dan, dan ljubezni. Američani so bili baje tisti, ki \° praznična srca o svetem Valentinu prenesli po vsem Svetu, na god svetega Valenti-**, znanilca pomladi. Valentin, menda zaprt zaradi krščanske vere, naj bi se zaljubil v slepo nier svojega paznika in pisal ji le pesmi - in se zato za Valentinovo še danes pišejo Pesmi in rišejo srčki..
Mi tega seveda nikdar nismo Praznovali drugače kot ienitev Ptičkov pomladi, kot pogansko dediščino čaščenja pomladi. Zdaj velentinovo menda osvaja naša srca kot dan ljubezni, kot voščilo izbrancem našega srca "» tudi širše - voščilo naj bi si Sfaro in mlado.
Res škoda, da šega ni izbruhala le davno prej. Recimo le *a'"v času Prešerna, izrazitega 'Jubezenskega pesnika, ki bi Zagvišno v čast Valentina zaši-bQt kakšne lepe verze, ki bi jih aanes Umali v voščila ali y Poštne telegrame. Njegova naj-iePŠa lirika pa je povečini Pfteta s tolbo, bolečino in °pupom in o kakšnih preprostih Valentinovih rimah ni ne a"na ne sluha..
Pač! V kakšnih odlomkih bi ' <e dalo kaj ven iz Prešerna p°tegniti in z njegovimi verzi Vseslovensko popularizirati va-Kntmovo, da bo šel praznik nilreje in bolje v navado. Tako Pa kar nekam negotovo in cagavo pronica v nas, saj ne m°reš od zakoreninjene stare ,eS«. da se ta dan "tiči len'jo" *ar naenkrat pripraviti vso "ac|/p, da se 14. februarja za sakim vogalom vsak zasebnik
z vsakim drugim individuumom - kljunčka.
Ampak kakor se stvari pri nas sučejo, je vsaka stvar za nekaj dobra. Namreč: dobro je, da smo sv. Valentina poznali le kot kljunčkanje ptičkov in da se Frenk iz Vrbe, kakor Prešernu pravi Jonas, ni vrgel v pisanje kakšne Valentinove poetike. V primeru, da bi, ponosni na Frenka, razglasili kakšno njegovo pesmico za nacionalno
pivska pesem, za himno sploh primerna. Zdaj se odkriva, da Prešeren ni bil noben osamosvojitveni vizionar in revolucionar, ampak je bil ves njegov opus le plod pesniško domišljijskega navdiha, porojenega iz globokega humanizma. In zdaj se tudi takole razmišlja kot pravi časopisna vest:
...napačno je imenovati slovensko himno Prešernovo Zdravljico. Prešernova
Tema tedna
Ne bod'mo šalobarde
Za Valentinovo bi si bilo dobro izbrati kakšno vseslovensko himnično ljubezensko popevčico, po možnosti kakšno Prešernovo kitico, da Frenka iz
Vrbe, ki počasi izgublja svojo državno himno, ne bi pozabili.
Valentinovo himno, bi prej ali slej zašli v pravde, v ravs in kavs. Da ne?
Seveda bi. Če pa smo se prej in zdaj ravsali zaradi himne, bi se zaradi njegove Valentinove popevčice tudi!
Po razglasitvi Zdravljice za himno je bilo veliko vprašanje, če je pesem, napitnica ali celo
Zdravljica je le pesnitev. Slovenska himna pa Je Zdravljica Stanica Premrla, ki jo je uglas-bil... Ko so himno, objavljeno v Uradnem listu primerjali z izvirnikom Stanka Premrla, so ugotovili napake v notnem in besednem delu, avtorstvo besedila pa tudi ni označeno. Notni zapis je napisan kar na roko...To je državna himna
pozitivi, z gledališkimi predstavami, vendar se je izkazalo, da študentje raje posedajo v gostilnah. Ampak, za EKOTABOR mi volje ne manjka. Podobnega tabora sem se udeležil na Švedskem. Julija bomo v okviru BEST-a (Board of European Students of Tech-nologv) in ŠOV-om, organizirali ta mednarodni tabor za okoli 20 študentov biologije, ekologije in energetike."
- Boš kdaj profesor? "A tak, z naočniki? Sicer
instruiram matematiko in mislim, da sme uspešen. Ja, ob koncu podiplomskega študija bom razmislil tudi o tem."
- Posameznikom, ki uspejo, postane prostor na tej strani Alp pretesen. Kaj meniš ti?
"Moj cilj je vztrajati. Kljub temu, da so za tehniko težki časi, upam, da se bo z ureditvijo razmer v Sloveniji začelo razvijati tudi to področje in da bomo bodoči strokovnjaki imeli dovolj dela."
- Pa tvoj naslednji izziv?
"O tem in o rezultatih me vprašaj čez kakšne pol leta." • Petra Bandelj
Stanka Premrla, za katero je napisal besedilo France Prešeren..."
Uradniška štamparija pač, da v objavljeni državni himni, napisani v note kar na roko, mrgoli napak. Kaj v tej drlavi sploh še štima? še državne himne ne znajo v akte vnesti po standardni notografiji!
Da pa bodo Slovenci poslej rekli, da stojijo v čast Premrlovi drlavni himni, za katero je besedilo napisal Prešeren, je kljub spoštovanju strokovnih standardov malo verjetno. Kljub temu da je bil Frenk v svojem zasebnem livljenju ene posebne vrste tiček, malo veren in včasih celo s hudo brezbožnimi izbruhi in ničkaj olikane figure, je bil in ostaja nenadk-riljiva pesniška avtoriteta.
Strokovnjaki zanikajo, da bi pri nadaljnjem poimenovanju himne za Premrlovo šlo za ideološke razloge! Prav, pa ne gre! Prešernu še dolgo dolgo nihče ne bo vzel krone, pa naj bo himna njegova ali ne, pa naj je bil vizonar ali ne, nejeveren in malo veren.
Res je, da kljub vsemu tudi Prešeren ni svetinja in lahko himno takojci zamenjamo. Zakaj pa ne? Saj bi radi zamenjali tudi grb in zastavo in čemu ne bi še himne? Takole na vsake pol leta se nam te zadevščine modernizirajo, da ne bo "fov-šije", Prešernovo Luna sije, kladvo bije, pa za stalno vzamemo za himno na Valentinovo. Da Frenk ne bi bil užaljen in da nam ne bi v kakšnem drugem smislu kot jezikovnem kot duh zaklical v to zmedeno Slovenijco: "Ne bod'te no šalobarde!" • D. Sedej
Tržiški hit
vsak ponedeljek ob 17.25
1. COTTON EYE JOE - Rendex
2. BABY COME BACK - Pato Benton
3. TRALALA - TRALALI - Agropop
4. CRAZY FOR YOU - David Hasselhoff
KUPON TRŽIŠKI HIT
Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec:
Predlagam naslednjo domačo melodijo: izvajalec:
Moj naslov:
Lep pozdrav!
Tudi ta teden sta nam poslali celo vrsto predlogov, tudi nekaj druge pošte je prispelo vmes. Hvala za predloge in dobra mnenja; napakice, ki se pojavljajo in vas motijo, pa sproti odpravljamo.
Hvala za pošto, pa še se oglasite!
Kupone izrežite, jih nalepite na dopisnico in izpolnjene pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 18. februarja. Svoj kupon lahko oddate tudi v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4.
Pozdrav! Vesna in Dušan
SUPER ŽUR V ŽELEZNIKIH
Lestvica 5 + 5 praznuje 2. rojstni dan. Na moker intervju je na bazen Železniki jutri, v sredo, 15. februarja, ob 17. uri, povabila skupine:
Monroe, Gamse, Chateau, Don Juan, Lintvern, Spin, Californio, Bojana Rakovca in še mnoge druge.
Brezplačno plavanje v bazenu od 16. do 20. ure, zabava, nagrada, glasba, karaoke z originalnimi izvajalci.
Glavni pokrovitelj je bazen Železniki, sladki pokrovitelj Slaščičarstvo Mazzini iz Žirov, dišeči pokrovitelj Cvetličarna Flora iz Škofje Loke, medijski pokrovitelj pa Gorenjski glas.
Rockowanje tretjič
Očitno bo Rockowanje, elitna gorenjska rockovska prireditev postala tradicionalna, letos se bo namreč omenjeni festival dogajal že tretjič po vrsti. Pohvale vredna je tudi prizadevnost organizatorja Kluba študentov Kranj, ki so se mu letos pridružili člani Novega kluba ljubiteljev glasbe. Rockovvanje je namenjeno skupinam, ki igrajo nekomercialno in nekonvencionalno glasbo, poudarek pa je seveda na skupinah z območja Gorenjske (torej telefonska omrežna skupina 064). Zatorej ste k sodelovanju vabljeni vsi rockerji, ki imate vsaj 45 do 50 minut lastnega programa, brez pnredb. Kot prijava na festival štejeta dva demoposnetka in opis skupine, ki ju ie potrebno oddati najkasneje do 24. februarja '95, na naslov Klub Študentov Kranj, Centrum Carnium, Slovenski trg 8, 64000 Kranj. Pri izboru bodo imele prednost skupine, ki na kranjskem Rockowanju še niso nastopile. • I.K.
VASOVANJE S PODOKNIČARJEM
NA RADIU KRANJ 97,3 FM
1. ZVEZDE - IVAN HUDNIK
2. KO BOM VELIK, BOM TAT - GAMSI
3. PONESI Ml VETER TO PESEM - KRT
4. BREZ TEBE - VIKI
5. TI BOŠ PA MOJA OSTALA - ALEKSANDER JEŽ
6. PRAV FLETNA JE MOJA SOSEDA - IGOR IN ZLATI ZVOKI
7. NAŠ KLEMEN - GORENJSKI MUZIKANTJE
8. DOMOVINA V MOJEM SRCU - NAGELJ
9. VEDNO ČAKAL BOM - MONROE
10. SAMO ŠE TEBE IMAM - ANDREJ ŠIFRER
11. TIHA NOČ - 12. NASPROTJE
12. POLETI LASTOVKA - SLOVENIJA
13. DAMA IZ PARIZA - MESEČNIKI
14. ZAKONSKA BARKA - STOPARJI
15. LE VERJEMI Ml - ROM POM POM
Oddaja je bila na sporedu 27. januarja v nočnem programu Radia Kranj.
Nagrade dobijo:
1. Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka - 2 pizzi Lovski hram Voklo
2. Majda Ceferin, Potok 18, Železniki - domači narezek za de osebi gostilna Šprajcar Britof
3. Franc Modrijan, Sidol l/b, 61219 Laze v Tuhinju - 2 malici Lovski hram Voklo
Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - vasovanje s Podokničarjem, do 22. februarja. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 24. februarja, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, nam za glasbeno željo lahko tudi pišejo.
KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov:
Ta mesec na vrtu
Februarja končamo redčenje in obrezovanje okrasnega grmičevja. Tudi na okrasni drevnini prezimujejo bolezni in škodljivci, zato vse porezane dele skrbno poberemo in sežgemo. Če imamo v vrtu cepljeno majnico (lipovko), moramo odstraniti vse poganjke, ki poganjajo pod cepljenim mestom. To velja tudi za drugo cepljeno drevnino. Ko redčimo, tudi ne pozabimo na lesnate spenjavke.
Za zimsko rez živih mej iz listavcev izberemo dneve, ko ne zmrzuje. Če obrezujemo v hudem mrazu, nastane škoda, ker so veje toge in se lomijo. Ena ali dve stopinji pod ničlo pa ni nič nevarnega. Živih mej iz cvetnih grmovnic, na primer forsitije, ne smemo rezati pozimi, če želimo, da bodo spomladi cvetele. Najbolje je, da jih obrezujemo takoj, ko odcveto. Liguster in gaber pa lahko brez skrbi obrezujemo tudi pozimi.
Ko žive meje sčasoma spodaj ogulijo, jih popravimo lahko edino tako, da jih temeljito pomladimo. Obrezati jih mor-mao daleč na starem lesu, samo tako se lahko razvije spet dobra živa meja. Kako nizko živo mejo spet pomladimo, je odvisno od njene višine in od rastline, iz katere je. Odrezati moramo najmanj zgornji dve tretjini, tako da je 1,2 m visoka živa meja po rezi visoka samo še 40 cm. Stranske poganjke skrajšamo na 1 do 2 očesi. Luknje, ki so nastale v živi meji, zapremo z močnimi mladimi rastlinami; te sadimo marca ali aprila.
Pozimi ne smemo obrezovati cvetnih grmovnic, ki cvetne popke razvijejo Že pomladi. Pozimi jih le razredčimo. Take so predvsem lipovka ali majni-ca, forsitije, glicinia ali visterija, negnoj, volčin, prunusi in podobni.
Prostor, na katgerega bomo sadili okrasno drevnino, pripravimo že februarja, če tla niso zmrznjena. V splošnem je dovolj, Če tla prcrahljamo dve lopati globoko. Če nameravamo saditi skupino grmovja, je najbolje, da vso površino plitvo prerigolamo. Za posamezne grme pripravimo okoli 1 m2 tal. V zgornjo plast zakoplje-mo gnoj ali šoto, da dobijo tla dovolj humusa.
Okrasno drevnino, ki jo nameravamo saditi marca, moramo že sedaj naročiti iz drevesnice.
Kadar so tla že popolnoma tala, moramo pregledati trajnice, ali jih ni zmrzal dvignila. Kdor tega ne stori, ima lahko veliko izgubo. Od tega, kako je zmrzal rastlino zrahljala, je odvisno, ali jo bo treba posaditi znova ali pa bo zadostovalo, če jo samo pritisnemo nazaj. Ako so tla samo zmerno vlažna, je priporočljivo rastline zaliti.
Moda moda moda moda moda moda
Štirje modni trendi bodo prevevali modo 1995: romatnika, optimizem, exotika in purizem. Kakšen pa je purizem, boste vprašali. Vse v tem modnem trendu je enostavno, jasno, zreducirano na najbolj preprosto. Materiali so lepo padajoči, vendar kompaktni, kot na primer volneni krepi, krep gabardeni (pri Suknu jih poglejte), iz katerih si bomo sešili vse od hlačnih kompletov do kompletov obleke in plašča. Mehki materiali lepo poudarijo postavo, jasne pastelne barve pa še posebej ženskost, milino. Naš model obleke in enako dolgega plašča je iz volnenega krep gabardena v naravni beš barvi z zelo diskretnim karom. Kot vidite, bo še vedno prevladovalo kratko krilo, eleganca pa bo v jasni liniji. Plašč je klasičnega kroja in se zapenja z enim samim gumbom.
Poskusimo še mi
Zima - čas kolin, kislega zelja in repe
Kuhana svinjska glava
Kos svinjske glave, voda, sol, kos čebule, 2 korenčka, kos zelene, malo popra in pimenta, Ščepec majarona, lovorov list, sol in žlička limoninega soka ali kisa, 4 žlice olja, kis, poper, 1 čebula.
Glavo očistimo, operemo in razpolovimo, nakar jo kuhamo do mehkega v vodi z našteto zelenjavo, začimbami, soljo in kisom.
Od kuhane glave ločimo meso; hladnega narežemo na podolgovate koščke, ki jih ob-lijemo z mešanico olja, kisa in popra. Meso potresemo z narezano čebulo.
Dušene svinjske ledvičke
2 ilici olja, 1/2 čebule, paprika, 2 ledvički, žlica drobtin, voda ali kostna juha, kumina, malo bazilike, sol.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo, jo potresemo s papriko, pridamo oprane, očiščene, na rezance zrezane led-
vičke in drobtine; ko se te malo opražijo, zalijemo, začinimo s sesekljano kumino in baziliko, nakar pokrito dušimo in nazadnje solimo.
Kislo zelje s klobaso
5 dkg prehojene slanine, 1/2 čebule, 2 stroka česna, paprika, 1 ilička paradižnikove mezge, 1/2 kg kislega zelja, voda, 1 krompir, 1 klobasa.
V prekajeni slanini, zrezani na kocke, prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, papriko, paradižnikovo mezgo in kislo zelje. Vse dobro zmešamo, zalijemo z vodo in pokrito dušimo. Čez čas dodamo olupljen, nariban surov krompir. Pol ure pred serviranjem dodamo na rezine zrezano klobaso.
Kisla repica
3/4 kg kisle repe, voda, 2 žlici olja, kos čebule, ščepec moke, sol, kumina.
Kislo repo pokrito kuhamo. Na olju svetlo prepražimo dobro sesekljano čebulo z moko
vred, nakar to pridamo repi, ki jo po potrebi osolimo, začinimo s sesekljano kumino in jo kuhamo dalje do mehkega.
Dušeno kislo zelje
4 dkg maščobe, čebula, 2 stroka česna, 1/2 kg kislega zelja, voda, 1 krompirček.
V maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, kislo zelje, malo zalijemo in pokrito dušimo. Čez čas dodamo olupljen, nariban surov krompir in še dalje dušimo, dokler se ne zmehča.
Solata iz kislega zelja
1/2 kg kislega zelja, kumina, malo čebule, olje.
Kislo zelje zrežemo, dodamo kumino, sesekljano čebulo, prelijemo z oljem in rahlo premešamo.
Solato iz kislega zelja obložimo z motovilcem ali kako drugo zeleno solato.
Kislo zelje lahko pripravimo tudi s česnom in bučnim oljem. V vsakem primeru pa bomo s tako solato vitaminsko obogatili zimski jedilnik.
Domači zdravnik
Zelje pomaga
Proti zgagi
Jemo solato iz kislega ali svežega zelja, začinjeno z 1 žličko na drobno narezane čebule, nekaj zrelimi plodovi komarčka in oljem. Takšno solato jemo vsak drugi dan 10 dni.
Proti kokanju
Jemo solato iz kislega ali sladkega zelja, začinjeno s peteršiljem, plodovi komarčka in oljem, 15 dni.
Proti akutnemu gastritisu •
Naribamo glavo svežega zelja, zelje nekoliko posolimo, prekrijemo posodo s čisto krpo, jo pustimo čez noč, da se izloči sok. Naslednji dan popijemo po 50 g te tekočine pred zajtrkom, kosilom in večerjo. Zdravljenje traja 7 dni. Ah
Prvih 7 dni pijemo po 100 g soka iz svežega zelja pred vsakim obrokom (zajtrkom, kosilom, večerjo), naslednjih 7 dni pa po 150 g. Naribano zelje, ki je ostalo v posodi, pojemo kot solato v glavnih obrokih. Solato začinimo s peteršiljem in koprom, dodamo malo olja in vinskega kisa. (Gornje smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri založbi Kmečki glas.)
SREDA, 15. FEBRUARJA
TVS 1
10.30 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 10.55 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 11.45 Iz življenja za življenje 12.10 Na štirih kolesih, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.50 (Ne)znani oder
15.55 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 16.45 Podarim - dobim
17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport 20.05 Forum
20.20 Film tedna: Jesenska juha, nemški film
22.10 TV dnevnik 3, Vreme
22.31 Šport 23.00 Sova;
Eno leto v Provansi, angleška nanizanka;
Smrtonosna ljubezen, ameriška nadaljevanka
TVS 2
13.00 Euronews 15.00 Zgodbe iz školjke 15.35 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 16.25 VI-deošpon 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Arhiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.10 Podarim- dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda: PEP v košarki, četrtfinale (ž): Jezica -Valenciennes Orcies, posnetek iz Ljubljane 21.15 PPZ v odbojki (m): Bella Viola - Aris, posnetek iz Maribora 22.15 Slovenci v zamejstvu 22.45 Omizje 0.45 Alica, evropski kulturni magazin
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Mačka, francoski barvni film 14.10 Risanka 14.30 Hrvaška 1991 14.55 Literarno vprašanje 15.25 Otroški program 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko 23.10 Triler, resna glasba 0.00 Poročila
HTV 2
17.45 TV koledar 17.55 Middle-march, nadaljevanka 18.45 Žametna taca, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Middle-march, angleška nadaljevanka 21.30 Vrnitev, nizozemski barvni film
KANALA
12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Rodeo 14.05 Spot tedna 14.10 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.35 Male živali 16.40 Upravljanje 17.05 Karma, ponovitev 17.55 Divje palme, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 TV prodaja 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.10 Dannvjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Krik, ponovitev 23.20 Ekipurjeve zgodbe, ponovitev 23.35 Na velikem platnu 23.55 CMT
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Kdo je opicam ukradel sladkor?, ponovitev italijanske komedije 11.20 Dežela dolin, ponovitev 12.05 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Dobri prijatelji 18.30 Naš hrupni
dom 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Šport 20.15 Drsalki - zgodba o Tonvi in Nancv, ameriški Tv film 21.45 Pogledi od strani 21.55 Dosmrtna kazen, zadnji del francoskega TV filma 23.30 čas v sliki 23.35 Hennessv, ameriški politični triler
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.00 1000 mojstrovin 13.55 NLP 14.40 Kaj mama ve o ljubezni, ameriški film 16.15 Moč strasti 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 VVilli bo že kos temu, nemška komedija 21.15 Najbolj nori par 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Šport 22.40 Črna Afrika 23.25 Pri drevesu prednikov 0.15 Peščica prahu, angleški film 2.10 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 2.40 Videostrani/Ex libris
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Srečanje slovenskih maketarjev 19.24 Iz arhiva: Padalstvo iz helikopterja 19.48 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 3 20.10 Iz Kranja v Argentino - Mešani pevski zbor Musica Viva Prims-kovo, voditelj: Janez Dolinar (v živo) 20.55 EPP blok - 3 21.00 Don'Donats - Ugriz v polno 21.35 Naš gost: Silvo Karo 22.00 Stel 7, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Skupina HOT DOG (v živo) 23.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Karaoke v Železnikih - 2. del 20.00 Koda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja
LOKA TV
Videostrani (non stop)
M MTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.10 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 AKTUALNO, ZANIMIVO, dogodki okoli nas - Novinarka Pika Si-mič, voditeljica oddaje, bo tokrat v studiu gostila Miha Jazbinška, z njim pa bo spregovorila o njegovem odstopu iz ministrstva, o stanovanjski aferi, o ekološkem položaju Slovenije in podobnem. 20.50 MARKET FOR MURDER, film 22.20 KARTE PRIPOVEDUJEJO, vedeževanje iz kart 23.05 MACHO CALLAHAN, film 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Lestvica diseoteke Gau-loises Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas
MEGAMILK
R TRŽIČ
Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, * stereo tehniki, in z oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz.
Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam-Sleid beseda o knjigi in filmu, nato pa še zanimivosti iz sveta glasbe. Gost ob 18.30 bo UroS Lebar.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.1» Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika R^ Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda M niste slišali 14.30 Brezplačni malj oglasi 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 16.30 Za-kajčkovi starši 17.00 Glasbeno popoldne - zab. glas. lestvic* praznovanje 2. obletnice v Železnikih 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 ' glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novic« 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program f Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 Rfljjj na rajžo gre... HIT iz Nove Gorice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti živi' jenja 24.00 New age glasba ' Uroš Novak 2.00 Satelit
20.25 TVS 1 JESENSKA JUHA
Nemški barvni film; igrajo: Dava Varvrova, Klara Udova, Womer Stocker In drugI; Spomini spodnjebavarske kmetice: Anna odrašča v času, ko življenje na vas1 krojita bridka revščina In odrekanje. Po materini smrti mora, stara komaj osem let, prevzeti skrb za devetglavo družino. Pri osemnajstih se zaljubi v kmečkega sina Alberta. Ta mora po poroki kot vojak na fronto. Spet mora Anna, čeprav je noseča, vse dni garati pri hiši in na polju.
KINO
CENTER amer. akcij. kom. KONČNA HITROST ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. pust. krim. RUBY CAIRO ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film VARUH ČASA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. film BELI OČNJAK 2 ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. groz. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri
Torek, 14. februarja 1995
OD RATEČ DO RODIN
15. STRAN • GORENJSKI GLAS
OD RATEČ DO RODIN
Priloga Gorenjskega glasa o občinah Jesenice in Kranjska Gora (11).
kapitalizem? Ne, to je poniževanje in kolonializem!
Slovenska zakonodaja ne dovoli črke x
fTT!
eiavkam v avstrijskem podjetju na Blejski Dobravi je prekipelo: ne le, da jih slabo plačujejo, nadoknaditi morajo tudi bolniško in za čas čakanja na delo vzeti dopust! Iz starega podjetja EMBA TEX so prestopile v novo EMĐA s pojasnilom, <i& slovenska zakonodaja ne dovoli črke X v naslovu podietia!
Že znana dejstva so naslednja: V prostorih Iskre na Blejski Dobravi je poleg Iskre Torusa in Eleka tudi proizvodno in trgovsko pod-Jetje EMBA, ki zaposluje okoli 25 delavk. Ustanovitelj EMBE je avstrijsko podjetje EMBA TEX, delajo pa kasete za pisalne stroje.
. Prostore na Blejski Dobra-v' ima avstrijsko podjetje v n^jemu. V nasprotju z drugi-mi avstrijskimi lastniki, ki se v Sloveniji na splošno na moč d^ijo kolektivne pogodbe -Saj se je morajo tudi v Avstriji " je v EMBI vse drugače.
k tega podjetja je v letu dni °dšlo že kar precej delavk. Odšlo tako, da so jim izročili delavsko knjižico po sklepu disciplinske komisije, ki je edini organ, ki ga v podjetju sploh imajo. Čeprav bi sklepe disciplinske komisije moral sprejeti tudi upravni odbor, jih "e - ker upravnega odbora ni. Ko pa so lani izročili dvema delavkama sklep o prenehanju delovnega razmerja, ga ti dve delavki nista sprejeli tako kot vse druge, ki so že zdavnaj drugje. Uprli sta se.. Lani jeseni se je v EMBI oglasil inšpektor za delo iz Kranja.
Da se razumemo: akti so v slovenščini
Inšpektor za delo je med drugim ugotovil, da disciplinski postopek ni bil v skladu z zakonodajo in je prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
"V tem podjetju niso imeli niti statuta podjetja, niti pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o plačah oziroma podjetniške kolektivne pogodbe niti akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Inšpekcijski pregled s področja delovnih razmerij je potrdil domneve, da so v podjetju EMBA, d.o.o., huje kršene pravice delavcev. Tako je bilo ugotovoljeno, da sta dve delavki prejeli sklep o prenehanju delovnega razmerja kot posledici storjenih hujših kršitev delovnih obveznosti. Delavki naj bi nevest-no, nepravočasno in malomarno izpolnjevali delovne obveznosti, imeli naj bi neodgovoren odnos do dela, poleg tega pa naj bi tri mesece zapored neopravičeno ne dosegali pričakovanih rezultatov. Ali je to res ali ne, je vprašanje, saj v 1 istinski
dokumentaciji podjetja ni zaslediti niti pisne zahteve za uvedbo postopka, pripravljalni postopek ni bil izpeljan, prav tako tudi ne obravnava. Skratka: disciplinska komisija se ni niti sestala. Prvo m zadnje dejanje disciplinskega postopka je bila izdaja sklepov o prekinitvi delovnega razmerja. Pri tem je zanimivo, da je edini splošni akt, ki ga podjetje sploh ima splošni akt o disciplinski odgovornosti, zelo natančno in za zakonskim besedilom usklajeno določa disciplinski postopek."
In še dodaja inšpektor:... "tekstualni del normativov naj bo v slovenskem jeziku in tega menda ni potrebno posebej poudarjati..."
Kontrolor Redžep iz Avstrije
Zaposlene delavke v EMBI so se dolgo bale karkoli povedati, zdaj pa je nekaterim neznosnih razmer čez glavo in so - spregovorile. Tudi tiste, ki niso več zaposlene in tiste, ki podjetje zaradi raznoraznih kršitev zdaj tožijo.
To, kar so nam povedale mlade delavke, zaposlene v EMBI, pa res presega vse meje!
Zaposlitev: "Vse smo bile najprej zaposlene za določen čas treh mesecev, potem pa pride odločba za nedoločen čas, ki pa v marsikaterem primeru nič ne pomeni, saj te mimogrede vržejo ven! Kar knjižico dobiš in adijo! Delavka, ki se kakorkoli upira, ki ni uporabna, je meni nič tebi nič na cesti. Najprej smo bili zaposleni v EMBA TEX, potem so pa čez noč rekli, da bo zdaj novo podjetje EMBA, kamor naj pisno pristopimo. Zato, ker v Sloveniji ni dovoljeno, daje v naslovu podjetja črka X!!!"
Sindikat: "Sindikata za podjetje EMBA ni! Tega satanskega stvora od sindikata se branijo na vse kriplje! Sindikata ni in ga nikdar ne bo, so rekli in v zapisniku stoji, kako bi se v EMBI lahko ustanovil sindikat. Način je prava inovacija: skliče se zbor delavcev, in če je dvotretjinska večina za sindikat, bo vodstvo podpisalo odločbo, da se morda lahko ustanovi. Rekli so: če boste
Elektrarne ELES-u, drugi objekti na dražbi
Kazina prodana, delavci na čakanju
eseniškega poslanca Štefana Matusa je med drugim zanimalo, zakaj restavra cija Kazine, obnovljena z denarjem železarjev, ni bila dana v najem zaposlene jfru osebju, ki je zdaj na cesti?
Jeseniški poslanec Štefan Matuš je od oddaji malih £lektrarn, prodaji jeseniške kantine in restavracije Ka-^ne na seji državnega zbora zastavil poslansko vprašanje, komu in zakaj so bih prodani J objekti. Štefan Matuš je dejal, da je vlada pred dvema
let
orna sprejela temeljna iz-
sanacije Slovenskih
sodišča
žlezam in tudi sklep, da se ^Poravnane obveznosti do ELeS- a s strani slovenskih plezam spremenijo v trajni pPitalski delež ELES-a na hidroelektrarnah. Energetika ^elezarne Jesenice ima štiri ?)ektrarne: v Zasipu, Gorjah, Vjritgarju in na Javorniku, s skupno močjo 6,4 megawata. *n ker je v tem primeru šlo za dolg železarn do ELES- a v Precej višji vrednosti, kot je Vrednost teh elektrarn, je Poslanca zanimalo, zakaj se v'ada ni odločila za poravnavo obveznosti do ELES-a z nekim drugim objektom, kot Je recimo dinamična kompenzacijska naprava ali pa razde-1,ln.a transformatorska po-staja jeklarne, ki je danes Največji odjemalec električne energije od ELESa v slovens-železarnah. Obenem je dal tudi pobudo, da se podeli koncesija za proizvodnjo in Prodajo električne energije
Energetike Železarne na omrežju jeseniške Železarne.
Štefana Matuša je tako kot druge Jeseničane tudi zanimalo, kdo je odobril odprodajo Kazine in zakaj se jeseniška Kazina ni dala v najem že zaposlenemu osebju, kajti to osebje je s 1. januarjem na čakanju? Jese-
najbolj temeljita obnova pa je bila leta 1970. Izklicna cena za prvo licitacijo Kazine ie bila 849 tisoč nemških mark, ta licitacija ni uspela, ponovna licitacija je imela za 30 odstotkov nižjo ceno. Za kaj bodo namenili kupnino od Kazine, ki jo bodo prodali za manjšo vrednost od ocenjene?
Stavba Kazine, nekdaj last Kranjske industrijske družbe, potem Železarne, je zdaj prodana.
niška Kazina je bila last Kranjske industrijske družbe, Železarna jo je stalno obnavljala z delavskim denarjem,
Štefanu Matušu je na njegovo vprašanje in na njegovo pobudo, naj se pač ELES-u namenijo objekti večje vred-
nosti, tedanji državni sekretar dr. Ivo Banic takole odgovoril: "Sredstva od prodaje nepremičnin v železarnah se po sklepu vlade uporabijo za obratna in investicijska sredstva. Leta 1993 je bilo to ocenjeno na 30 milijonov mark. Na Jesenicah so bili prodani naslednji objekti: počitniški dom in Vila Brezigar v Crikvenici, restavracija Kazina je bila na dražbi prodana podjetju Apro, d.o.o. Bled, delil-nica hrane jeklarne je bila prodana podjetju Nomine R, d.o.o., Jesenice in objekt osnovne šole Polde Stražišar, v katerem je imela jeseniška Železarna 28 odstotni lastninski delež podjetja Anklus, d.o.o., Žirovnica. Če vas zanima, je bilo prodano tudi 2200 stanovanj od skupnih 3010.
Tudi pri ELES- u velja sklep vlade. Tu so bile stvari še odprte, ker pač ni bilo enostavno izračunati, kolikšen je ta obseg, ne kateri objekti so to. Mi verjamemo, da bomo v kratkem to realizirali, ker enak sklep se nanaša potem tudi na slovenske železnice, ki je tudi v fazi realizacije tako, da bo skozi ELES in slovenske železnice pač bilanca slovenskih železarn ustrezno razbremenjena...." • D. Sedej
ustanovili sindikat, bomo zaprli podjetje!"
Delovni cas: "Norme so ustne in zatorej se lahko določajo kakorkoli. Če ni bilo dela, smo bile doma, vendar smo zato morale dati svoj dopust. Bolniško je treba nadoknaditi! Dela se od 6. ure zjutraj do poznega popoldneva.. Včasih pride iz Avstrije kontrolor, Redžep po imenu."
Zaslužek: "Plače so padle v dveh mesecih tudi za 20 tisoč tolarjev in zdaj se zasluži nekako po 180 tolarjev na uro, kar pomeni, da kakšna delavka dobi okoli 24 tisoč tolarjev, s prehrano tja do 29 tisočakov. Zanimivo pa je, da se desetmi-nutna pavza opoldne plača: kakšnih 600 do 700 tolarjev znese. A kljub radodarno plačani pavzi je 20 tisoč tolarjev na mesec miloščina, da se je bog usmili. Osnove za izračun plač ne poznamo, ker je ni."
In kaj je rekla na koncu mlada delavka, domačinka:
"Veste, meni se to zdi kot tedaj, ko smo se v šoli učili, kako je bilo pred delavsko revolucijo. Le kaj naj bi imela slovenska država od tega?"
Vse to in še kaj več so izpovedale ponižane Slovenke, domačinke z Jesenic in okolice, zaposlene v EMBI. Zakaj ponižane? Zato, ker ne živijo v džungli, da ne bi vedele, kako se ustanovi sindikat, da so v vsakem podjetju napisane norme, in če se dela preko polnega časa, se to delo tudi plača...A to še zdaleč ni vse. Kje pa!
Med drugim je ugotovljeno, da slovenska zakonodaja do črke X ni kruta in EMBA TEX še nadalje veselo živi, kot je bilo veselo tedaj, ko... Bomo nadaljevali, ko bodo spregovorili tudi tisti, ki še kaj malega vedo tudi o poslovanju in delovnih lokacijah. • D. Sedej
Prošnja jeseniškim svetnikom
Ukrepajte, dokler je še čas
Jesenice - Stanovalci na Cesti revolucije živijo pod vedno hujšim nasiljem nekaterih skupin mladoletnikov, ki jim nagajajo, jih psujejo in strahujejo. Stanovalci prosijo, naj ukrepa vsaj občina in naj občinski svetniki sprejmejo ustrezne ukrepe.
Poklical nas je Jeseničan s Ceste revolucije na Jesenicah in nam takole pripovedoval: "Življenje stanovalcev v blokih na Jesenicah * govorim lahko za Cesto revolucije • nam postaja počasi neznosno. Predvsem Slovencem, domačinom, ki smo vse življenje delali in živeli spodobno in bili navajeni kulturnega obnašanja svojih sosedov. 11. novembra letos je bilo, ko seje Žena napotila v klet in sosedo vljudno opozorila, naj varčuje in naj ugasne luč. Nanjo se je vsul tak plaz grdih psovk in zmerjanj s slovenskimi nacisti. Zraven so se ji Še posmehovati, češ kaj pa ste bili Slovenci tako neumni, da ste nam za 500 tolarjev državljanstvo dali...
Še hujše nespodobnosti, vragolije, ki to več niso, sa] mejijo že na kriminal, počenjajo nekateri mladi, ki nagajajo stanovalcem na vse mogoče načine. Telefonirali smo tudi v šolo, a tam pravijo, da ne morejo nič storiti... Sam sem jih - skupina objestneŽev se nasilno obnaša -nekoč samo opozoril, naj ne hodijo preko zelenice. Da tega nikoli ne bi rekel, kajti ozmerjali so me in postavili pred vrata našemljeno lutko... Da o petardah ne govorim...
Tudi policiji smo povedali, a pravijo, da ne morejo ukrepati. Tako kot so nasilni nekateri mladoletniki, tako se temu nasilju pridružujejo tudi njihovi starši Stanovalci pa to resnično komaj še prenašamo, saj skozi vrata ne moremo stopiti, da ne bi spet naleteli na kaj nespodobnega in nasilnega.
Zato prosim in predlagani novemu jeseniškemu občinskemu sveto, da resno spregovori o nasilju na Jesenicah. Naj sprejme ustrezen odlok, da se vse to prepreči, kajti zanesljivo bo vse huje. Kot Slovenca me resnično skrbi, kakšne pa bodo čez nekaj let Jesenice, če se Že zdaj nič ne ukrene? Sprašujem sc, ali je oblast res tako nemočna. In če je res, bo morala prevzeti odgovornost za vedno hujše nasilje, ki se nam očitno na Jesenicah obeta v prihodnje." • D. S.
PRED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031
PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure
Že tretji hokejski turnir
Nekdanji hokejisti še drsajo
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela n željo nekdanjih hokejistov vsako leto priprav rekreativni hokejski turnir v Javorniškem Rovtu.
Javorniški Rovt - Že tretje leto krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela na pobudo nekdanjih hokejistov Kranjske Gore in Jesenic ter ljubiteljev rekreativnega drsanja organizira na zaledenelemjezeru v Javorniškem Rovtu hokejski turnir rekreativcev.
Za organizacijo turnirja, ki poteka v veliko zadovoljstvo sodelujočih, predvsem pa številnih navijačev, ki se zberejo ob ledu, vsako leto zagnano poskrbi Marjan Sodja, oče kar treh jeseniških hokejistov, med njimi najbolj znanega in uspešnega Aleša Sodja.
"Pred tremi leti smo se v krajevni skupnosti odločili, da na pobudo nekaterih nekdanjih hokejistov hokejskih klubov, navijačev in rekreativcev pripravimo turnir. Še vsi trije po vrsti so dobro uspeli in zdaj so sodelujoči že izrazili željo, da bi podoben turnir pripravili aprila v hali Podmezak-lo.
Letos se je turnirja udeležilo devet ekip, zmagala pa je ekipa iz Borovelj pred ekipo Pegasto dekle in ekipo Mojstrane. Za ekipo Borovelj so nastopili Mirt Ljujič, Boštjan Veternik, Brane Čimžar, Ivo Pihler in Mirjan Furlan, najboljši igralec je bil Boštjan Veternik, najboljši strelec pa Tomaž Luznar.
V ekipah so rekreativci, a tudi nekdanji znani jeseniški hokejisti, kot so Tušar, Noč,
Golja, Jug. Moram reči, da skupaj z drugimi ljubitelji hokeja in drsalci sestavljajo dovolj kvalitetne ekipe, ki prikažejo zadovoljivo znanje in zatorej številni gledalci ob tekmah kar uživajo. Turnir je postal že kar znan in se ga udeležujejo ekipe od Hraš do Mojstrane, pridejo pa tudi iz Domžal in drugih krajev. Na Jesenicah ni divje lige, zato je navdu-šenje za turnir še večje.Upam, da se bo turnir nadaljeval in da ga bomo uspeli organizirati tudi v športni hali Podmežaklo, kjer bo udeležba zanesljivo še večja."
Pomoč beguncem usiha..
Skladišče za begunce se prazni
Pri jeseniškem Rdečem križu opozarjajo, da se bliža hud problem: hrane za pomoč beguncem zmanjkuje, saj v skladiščih ni več osnovnih živil, denimo, moke.
Ko je ob začetku vojne v Bosni v Slovenijo začelo prihajati na tisoče beguncev, je bila Slovenija deležna precejšnjega zanimanja mednar-odne javnosti in mednarodnih humanitarnih ustanov ter posameznikov, ki so Sloveniji pošiljali na tone in tone humanitarne pomoči za begunce: v denarju, hrani in obleki.
Tudi na Jesenice, ki so imele celo begunski center na Hrušici, v stanovanjih, pri sorodnikih beguncev pa nastanjenih še nekaj tisoč beguncev, je prihajala humanitarna pomoč. Ne le preko republiškega Rdečega križa, kjer se je načelno ta pomoč vedno zbirala in nato pošiljala po posameznih slovenskih občinah, ampak tudi neposredno. Nekateri še pomnijo, ko so na Jesenice prihajali tovornjaki mednarodne pomoči, ki so jo zbirali v raznih skladiščih in potem delili beguncem. Saj skoraj niso vedeli, kam s toliko paketi!
Vsaj na občinskem Rdečem križu je bilo toliko dela, da so mesece in mesece dežurali vsako soboto in vsako nedeljo.
Zdaj pa je nenadoma začela usihati pozornost mednarodne javnosti in z njo tudi pomoč beguncem v hrani in obleki. Iz tujine je to videti takole: Slovenija je sprejela begunce, jim priznala status in zato naj jim kot država tudi pomaga.
Na jeseniškem Rdečem križu pravijo, da občutno usiha pomoč v hrani, medtem ko imajo oblačil in obutve še vedno dovolj.
V jeseniški občini je v skladišče, kjer so delili hrano, še pred letom dni prihajalo veliko beguncev, saj so hrane imeli dovolj in so jim jo lahko delili večkrat na mesec.
Zdaj je slika popolnoma drugačna: beguncem obroke omejujejo, moke ni več, medtem ko so jo prej družine lahko dobile eno vrečo. Skrbi jih, kako bo v prihodnje, saj bo pomoči zmanjkalo.
Na Jesenicah je registriranih 950 beguncev, hrano pa so delili tudi od 100 do 150 ogroženim jeseniškim družinam. Pripravlja se nov popis beguncev, po katerem bodo videli, koliko jje v občini še begunskih družin, in čeprav so nekateri res odšli na tuje, jih je še vedno kar dovolj.
Poseben problem je v tem, da begunci živijo pri takih sorodnikih, ki so tudi sami socialno ogroženi in jim v nobenem primeru ne morejo pomagati.
Beguncem država namenja malo ali nič denarne pomoči: pred časom so dobili po 1.500 tolarjev na osebo in ne vedo, kako bo v prihodnje.
Jesenice nimajo posebnega donatorja, kot nekatere ostale slovenske občine, zato bo problem Še hujši. Hujši tudi zato, ker bo slovenska država podpisala mednarodne konvencije o beguncih, ki pa pravijo, da država, ki begunce sprejme, mora zanje tudi poskrbeti. Slovenija pa očitno zanje nima denarja.
Kakorkoli smo se včasih že zgražali nad tem, da nekateri begunci ob obilici humanitarne pomoči v hrani le-to zavračajo ali mečejo v smetnjake, prišel je čas, ko ne bo več kaj vzeti v roke, kaj šele metati med odpadke!
Na ta problem je Rdeči križ na Jesenicah že opozoril tudi mestno oblast, kajti ko bo problem tu, ga bo treba rešiti. Problem pa bo seveda kar najbolj očiten in za begunce nevzdržen: ne bodo imeli kaj jesti... • D. S.
Zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja na Koroškem
Slovenska dijakinja - Tischlerjeva nagrajenka
Tanja Vidmar s Planine pod Golico je bila nadvse vesela visokega priznanja: Tischlerjeve nagrade, kijo Narodni svet koroških Slovencev in Koroška katoliška zveza podeljujeta že vrsto let
17-letna Tanja Vidmar, doma s Planine pod Golico v jeseniški občini, se je po končani osnovni šoli na Jesenicah vpisala v petletno dvojezično šolo, Zvezo trgovskih akademij v Celovcu.
Zakaj?
"Zato," pravi simpatična Tanja, "ker sem bila prepričana, da ima ta šola na Koroškem boljše učne programe, zato, da bi se naučila tujih jezikov in kasneje imela več možnosti za zaposlitev. Praktično bi se lahko zaposlila v vseh deželah, ki se povezujejo v okviru Alpe - Jadran."
Tanja prebiva v internatu, vsako soboto pa se vrne domov, v Planino pod Golico. Malo težko se je navadila na novo okolje, prepreke so bile predvsem zaradi jezika. Vendar sposobna in prodorna, kot je, je premagala težave, vztrajala. Tanja se dobro uči, prejema štipendijo, vendar poleg svojega učenja v prostem času piše tudi pesmi, spise, pred dvema letoma je začela pisati celo knjigo.
Tanja Vidmar že od najmlajših let rada nastopa in sodeluje v raznih kulturnih društvih.
Letos pa je doživela še poseben uspeh in prijetno presenečenje, saj je zmagala na vsakoletnem govorniškem natečaju.
Vsako leto namreč šole: za višje gospodarske poklice, slovenska gimnazija in trgovska akademija priredijo interno šolsko tekmovanje o govorništvu. Tisti, ki so se prijavili, so imeli na izbiro štiri teme in Tanja je na šolskem tekmovanju zmagala. Uvrstila se je v nadaljnje tekmovanje in tudi tam - uspela ter dobila letošnjo Tischlerjevo priznanje.
Letošnja Tischlerjeva nagrada je bila šestnajsta po vrsti, podeljujejo pa jo Narodni svet koroških Slovencev in krščanska kulturna zveza. Letošnji nagrajenec je bil Blaž Potočnik, zmagovalka govorniškega natečaja pa Tanja Vidmar. Na podelitvi 23. januarja je bilo zelo slovesno, Tanjo so kot nagrajenko snemale avstrijske televizijske postaje, njen uspeh so zabeležili vsi avstrijski časopisi, nekateri objavljali njen spis, ki govori o miru in spravi, na podelitvi pa je bil tudi slovenski konzul.
Naj kot sicer obrobno, pa vendar zanimivost, omenimo nekaj s slavnostne prireditve.
Nekateri na slavnostni podelitvi so bili prepričani, da Tanja prihaja iz Ljubljane.
"Vi ste pa zanesljivo iz Ljubljane," je zmagovalko ogovoril visok slovenski predstavnik. "Ne,"je rekla Tanja. "Sem z Jesenic, s Planine pod Golico!"
Ni nujno torej, da sposobni in nadarjeni
Spomin kot ovira ali odskočna deska za prihodnost?
Tanja Vidmar
Objavljamo spis zmagovalke letošnjega govorniškega natečaja. Za spis je nadar-jena Tanja Vidmar s Planine pod Golico dobila visoko Tischlerjevo nagrado. Izbrala si je temo 50 let po koncu 2. svetovne vojne
pod naslovom Spomin kot ovira ali
odskočna deska za pot v prihodnost? Takole je napisala Tanja Vidmar: <»Se pomnite tovariši, še pomnite
tovariši tiste dni, ko v potokih je tekla
krU>
Vedno, ko slišim besedo vojna, se mi pred očmi pojavi ta pesem Še pomnite tovariši. In danes se sprašujem ali je 50 let po koncu 2. svetovne vojne ostal le še spomin kot ovira ali odskočna deska za prihodnost?
Spomin kot ovira? Velikokrat po množičnih občilih slišim vabilo na to ali ono proslavo ob obletnici smrtnih Žrtev 2. svetovne vojne. Žrtve? Živ in vedno boleč spomin za sorodnike in znance tistih, čigar Življenje je ugasnilo v najlepšem cvetu, življenje, ki nikoli ne bo več tlelo, življenje pahnjeno v temo in strah.
Ali ni to spomin kot ovira? Ali ni to dovolj velika ovira? Ste se mogoče že kdaj postavili v tako vlogo, v kakršni so se znašli mnogi, ki si še dan prej niso mogli predstavljati, da bo z naslednjim dnem ugasnilo novoživljenje in za njim ostal le Še boleč spomin?
Kaj pa, kaj pa, če je ta spomin le odskočna deska za prihodnost? Dolgo Časa sem premišljevala, a končnega odgovora ni. Torej je tu vmes le neka nevidna vez, ki ta dva spomina nenehno
vleče skupaj. Pa vendar, ali je spomin na drugo svetovno vojno tista odskočna deska za pot v prihodnost? Mislim da.
Bolj se poskušam izogniti sedanji vojni v Bosni, toliko bolj mi sili v ospredje dogajanje, ki mu ni ne konca ne kraja. Dogajanje, v katerem spet in spet ugašajo premnoga življenja tistih, ki si želijo miru, ki si želijo srečnega življenja, polnega lepih spominov. Tako pa na žalost nas, ki nad tem samo nemo zmigujemo z glavo, ugašajo nova življenja. Koliko časa se bo to Še nadaljevalo? Koliko Časa bomo Še dopuščali, da bo vedno več otrok brez staršev, sirot, brez hrane, brez toplega oblačila in kar je najhuje, brez svobodne strehe nad glavo?
Mar se do zdaj že ni zgodilo že preveč krivic med ljudmi, mar ni že sedaj preveč grenkih spominov, mar ni preveč ljudi, ki trpijo in še več tistih, ki to nemo prenašajo?
Dokler bo temu tako, še dolgo ne bo miru in soglasja na svetu in bomo še dolgo lahko razmišljali ali je 50 let po koncu druge svetovne vojne le spomin kot ovira ali odskočna deska za pot v prihodnost. Odgovora ne bo!
In na koncu samo še ena misel: v časopisu sem zasledila mnenje gospoda, ki pravi, da ljudje, ki govorijo o žrtvah na svoji strani, delajo z nečednimi nameni. Dovolite mi, da tudi jaz povem svoje mnenje: oktobra leta 1942 je vojska nacifašizma s sodelavci iz takratne Slovenije odpeljala že tretji transport otrok v razna nemška taboprišča. Mnogo teh otrok se ni nikoli več vrnilo v materino in očetovo naročje, zato ohranimo spomin nanje, kjerkoli že počivajo. Prepričana sem, da nihče izmed teh otrok ni bil član komunistične partije ali Osvobodilne fronte in imajo tako eni kot drugi pravico do spomina, zlasti, če tako nanese. Zato bi bilo molčanje krivično, obrekovanje pa hudo zlo živim in mrtvim, ne glede na to, ali je 50 let po koncu 2. svetovne vojne spomin kot ovira ali odskočna deska za pot v prihodnost.
Tanja Vidmar
mladi ljudje prihajajo samo iz Ljubljane. Tudi na slovenskem podeželju živijo, kot kaže talentirana Tanja Vidmar s Planine pod Golico.
In kaj pravi Tanja? Kaj je bilo odločilno, da je zmagala in prejela tako visoko nagrado?
"Mislim, da je bil žiriji všeč moj spis, predvsem pa način, kako sem ga interpretirala. Način moje predstavitve, govora. Povedala sem ga z občutkom, samozavestno, brez napak. Teme so se mi zdele primerne in določila sem se, da sodelujem."
Tanji je nagrada velika spodbuda, Še posebej, ker ima zelo rada lepo slovensko besedo in bo zdaj še bolj zagnano pisala pesmi in tudi svojo knjigo. Zaupala nam je. da že kar nekaj časa piše knjigo, neke vrste ljubezensko kriminalko.
In česa še je lahko vesela mlada, nadarjena Tanja, ki utegne postati pesnica in pisateljica? Kot mlado dekle ned; vomno tudi dobropisa ob nagradi, saj so j j organizatorji kot zmagovalki namenih potovanje v eno izmed svetovnih prestol; nic. Tanja se uči španščine in verjetno ■ bo izbrala Španijo.... D.Sedej
Predstavljamo vam: Vera Dulmin
Mene ne more nihče užaliti
Čufarjeva nagrajenka Vera Dulminova izžareva optimizem in toplino in vsakomur, ki jo sreča, polepša dan.
Ko se je Vera Dulmin kot učiteljica pred devetimi leti upokojila, si je rekla: "Ja, kaj pa zdaj?" Vse svoje življenje se je dobesedno razdajala šoli in otrokom, zdaj pa naenkrat pride mesec avgust, ko ti sploh ni treba zjutraj vstati: "Joj, kako sem bila po upokojitvi avgusta nemirna! V šolo bi šla, a tam nisem imela več kaj iskati..."
In Vera se je posvetila izgradnji kranjskogorskega vrtca in knjižnici, kjer je še danes in za kar jc prejela tudi visoko občinsko priznanje: Čufarjevo nagrado. Še eno družbeno priznanje v nizu drugih občinskih priznanj, ki jih je Vera prejela že prej. "Nagrade mi tako kot drugim veliko pomenijo. Saj vem, da
Vera Dulmin
delam, da ljudem rada pomagam, če pa tudi drugi vidijo, da se razdajam, se mi pa tudi lepo zdi. Morda se mi je še najbolj lepo zdelo tedaj, ko je v knjižnico prišla moja prejšnja sodelavka, bolj redkobe-
sedna in zadržana učiteljica, ki je otroke ogromno naučila. Pa pravi: Vera, ti si kranjskogorsko knjižnico gor postavila. In mislila sem si: če je ona tako rekla, ki nikoli nič ne reče, če pa kaj reče, pa to drži, bo pa že res...
Vsakogar, ki pride v knjižnico, poznam in vem, kaj hoče in kaj rad bere. Včasih mi kakšna starejša gospa reče: Kar sami izberite, vi že veste. Otrokom, ki pišejo kakšne obnove ali spise, sama poiščem v enciklopediji podatke, če pa je treba, jim kakšno knjigo posodim tudi iz domače zbirke... Vera kljub trem hudim operacijam na srcu izžareva neomajen optimizem, vero v ljudi in predanost delu. Od kod jemlje to neverjetno moč, odkod ji večni nasmeh?
"Kaj vem? Značaj? Trpka mladoletna izkušnja, ko sem
kot mlado dekle hudo garala in trpela ponižanje? V meni je to, pomagati ljudem. Ljudi je treba rad imeti in to je nekako v tebi, globoko notri. Mene ne more nihče užalit' -če pa že me in me naslednji dan pozdravi, mu srčno rada odzdravim. In je vse spet lepo..."
Vera piše tudi spomine, spomine na šolo, na tiste otroke, ki jih je učila in ki so jo imeli tako zelo radi, da se je šc danes spominjajo. "Z otroki moraš ravnati čustveno in to dobro vedo. Ničkoliko prijetnih prigod s šolskih let sem že zapisala, v narečju, ničkoliko prisrčnih nerodnosti se spominjam. Morda kdo ne ver^ jame, vendar je bilo res, da mi je med drugim nekoč neki učenec v časopisnem papirju prinesel pečen krompir m dejal: "Nate, tovarišica, poglej jte, pri nas smo pa prvič jedh tak krompir s skorjo."
Vera ostaja Vera. Srčno vdana in predana ljudem, 7 optimizmom, ki veje iz njej0 se prenaša na vse naokoli. Ce srečaš Vero, ti polepša dan— 1    1 D.S.
obrti na Gorenjskem
obe rastejo v valovih
Pri Vovkovih na Dovjem se i0 tr.etje leto ukvarjajo z Menjem šampinjonov. Njiho-L S°barna pridela na leto kar " gob, ki jih pošiljajo v gorenjske pizzer-
fc**m
lil					
jHldajo 20 ton šampinjonov na leto, j			e pridelek šampinjonov včasih slab.		
Gojenje gob? Nič lažjega, f0reče kdo, ki razmišlja, da bi I v garaži ali kleti ali v Rkšnem predoru omislil gorenje in kaj zaslužil. I Tako preprosto sploh ni,"
Povita ---- «l/-J*J -re-
na
ravita Vovkova, "Kajti p [?~to dobro moraš paziti [J»°> temperaturo in opraviti Ej!0 de,a- Ves pridelek JL v nič, če, recimo, prostora P^eljito ne razkužiš."
jej Ko nama iz Italije pripel-L'° kompost, ga moramo C^vnati in brikete nokriti z
N;—• in brikete pokriti J«. Kar 45 dni traja, da
vzklijejo prve gobe, ob 90-odstotni vlagi, temperaturi 23 stopinj Celzija, medtem ko mora imeti kompost temperaturo 25 stopinj. V j>obarni mora biti stalno svezi zrak. Gobe rastejo v valovih in jih oberemo vsak teden, ves pridelek tri do štirikrat. Vse šampinjone, ki so dobra, kvalitetna goba z obilo vitamini in hranimo vrednostjo, nato skuhamo in konzerviramo. Svežih prodamo malo, konzervirane pa dobavljamo domala vsem gorenjskih pizzerijam in lokalom s hrano.
Kompost, ki gre po uporabi iz naše gobarne, je zelo kvaliteten in zdaj razmišljamo, da bi najeli zemljo in se ukvarjali tudi s kompostom, saj ga imamo v gobami ogromno.
Radi bi komu oddali tudi odpadek, ki je primeren za krmo, namreč: ko gobo odtrgamo, bolje rečeno odvijemo, ji očistimo spodnji del s korenino, ki pa je koristen odpadek in je škoda, da gre v nič.
Pri gobah nikoli ne veš, kakšen bo pridelek. Pri nas, ki se ukvarjamo z gobami zelo intenzivno, je to še kako pomembno: za en pridelek moramo namreč v gobarno znositi kar 8 ton pokrivne zemlje, kar nenazadnje terja ogromno fizičnega dela. Zemlja pa je precej draga, saj je kilogram pokrivne zemlje 23 tolarjev. Takole približno je vse to: en vložek v gobarno z zemljo in stroški ogrevanja naju stane okoli 15 tisoč nemških mark, to pa je toliko
denarja, da si v nobenem primeru ne moreš privoščiti, da pridelka ne bi bilo ali da bi bil občutno slabši. Sicer pa z gobarno zasluživa toliko, da preživi enega zaposlenega.
Prav zato razmišljava, da bi gobarno modernizirala in še razširila, saj povpraševanje po gobah ni majhno. Vsa stvar se pa seveda zaustavi pri denarju, saj je ugodnih kreditov malo ali pa so zelo dragi." • D. Sedej
domom pri Jelenu?
^da/ ponos in zbirališče jeseniškega delavstva žalostno propada...
^- dtV Je bH delavski dom pri Jelenu pomembno loi jeseniških delavcev in sindikatov, zdaj pa
postno propadi kdo drug?
JcUp^l.no propada. Ga bodo dobili sindikati ali ga bo
Delavski dom pri Jelenu je žalostna, propadajoča stavba nasproti jeseniške železarne. Desetletja je bil zbirališče jeseniških kovinarjev, kulturnih in sindikalnih organizacij in vedno so ga vsaj za silo vzdrževali. Zdaj pa je v izredno slabem stanju, z razbitimi šipami in majavimi podi, komaj še kaj vreden...
Bili so časi, ko se je zdelo, da ga bodo zaradi njegove zgodovinske vrednosti prenovili. A kljub nekaterim zanesenjakom, ki so se trudili, da bi dom, nekdaj zbirališče naprednega jeseniškega delavstva, vendarle sanirali, je dom še naprej propadal.
Nekdanja železarna oziroma firme, ki so naslednice železarskega premoženja, bi komajda našle kupce za dom, čeprav se sliši, da se zanj zanima neki zasebni gostinec. Delavskemu domu pri
Jelenu pa je tudi treba določiti pravega lastnika.
Železarna je sicer že prodala počitniški dom v Crikvenici Saponii iz Osijeka, delavski dom pri Jelenu pa bi rad dobil sindikat SKEI in v njem uredil sindikalno trgovino, sindikalne pisarne s pravniki. Sindikat pričakuje, da bo del od kupnine od sindikalnega doma v Crikvenici pripadlo tudi sindikatom, saj so ne nazadnje počitniški dom v Crikvenici zgradili delavci s sredstvi, ki so jih dobili na raznih sindikalnih oziroma kovinarskih tekmovanjih.
Najvišja gorenjska povprečna pokojnina je na Jesenicah
V jeseniški in kranjskogorski občini je 7000 upokojencev
Polovica upokojencev nekdanje jeseniške občine je včlanjenih v društva upokojencev. Povprečna starostna pokojnina znaša 47.301 tolar.
V nekdanji jeseniški občini je delovalo šest društev upokojencev, po delitvi občin pa bodo v vsaki občini po tri društva. V nekdanji jeseniški občini je povprečno število uživalcev vseh pokojnin 7.326, v šestih društvih pa je včlanjenih 3.927 članov -največ od tega na Jesenicah, kjer jih je 1.339, sledi Javornik - Koroška Bela z 945 upokojenci in tretje po številu je društvo v Žirovnici s 750 člani. Društva delujejo še na Dovjem in Mojstrani, v Kranjski Gori in v Ratečah.
Upokojenci so zelo dejavni, tako na športnem kot na kulturnem področju. Februarja bodo organizirali že 5. zimske športne igre upokojencev Gorenjske in sicer 22. februarja v Podkorenu, ker v Mojstrani, kjer so jih prvotno nameravali pripraviti, ni snega. Upokojenci delujejo tudi v pevskih zborih, imajo folklorno skupino na Javorniku, se srečujejo v raznih krožkih in klubih.
Med njimi je morda najbolj aktivno upokojensko društvo v Žirovnici, saj je društvo uspelo v zadnjih desetih letih pridobiti še enkrat več članstva.
Tako kot vsa ostala društva so žirovniški upokojenci dobri športniki, društvo pa je med vsemi društvi pripravilo največ izletov - kar 26, ki se jih je udeležilo 896 udeležencev.
RENAULT MA 3MK>u/
>y\ JE TU. ZATO VAS VABIMO NA ZIMSKO SREČANJE ^ VELIKO DRUŽINO RENAULT IN NJENIMI PRIJATELJI V SANJSKO GORO 1<3. FEBRUARJA 1995. ZABAVNE IGRE S TEKMOVANJI NA SNEGU (POTREBNA SMUČARSKA OPREMA) SE BODO ZAČELE OB 13. URI, NA SMUČIŠČU PRI HOTELU "LARIX". OB GLASBENI SPREMLJAVI ANSAMBLA ŠARM, VAM BOMO PREDSTAVILI PROGRAM RENAULT, NATO PA BOSTE VSI, STARI IN MLADI, POVABLJENI NA PLES, Z NAGRADNIMI IGRAMI VSE DO POZNIH UR
RENAULT
AVI O tlVl JtNJA
blagovnica
FUŽIN AR
JESENICE, tel. 064/81-952
SITPER CENE
... in še 50 podobnih artiklov
kovinOtehna
Tisti torej, ki se včlanijo v enega izmed društev jeseniške ali kranjskogorske občine, imajo dovolj možnosti za rekreacijo in sprostitev ali za družabna srečanja in izlete.
Ob vsem tem pa je vedno najbolj priljubljena tema kajpak - pokojnina!
Zanimivo je, da ni tako, kot je splošno razširjeno mnenje, da imajo jeseniški upokojenci - predvsem nekdanjih železarjev, saj je teh res največ - katastrofalno slabe pokojnine v primerjavi zdrugimi kraji v Sloveniji, in da v mestu tudi zato vlada revščina. Brezposelnosti je v občini že veliko in kakšnega posebnega optimizma tudi ni zaznati, saj novih delovnih mest skorajda ni, vendar je resnici na ljubo treba povedati, da so podatki o izplačanih povprečnih pokojninah jeseniškim upokojencem drugačni, kot je splošno mnenje.
Statistika pove, da je na Jesenicah 7.326 vseh uživalcev pokojnin, od tega pa kar 4.220 starostnih upokojencev - se pravi takih upokojencev, ki so se upokojili na osnovi delovnega razmerja. Ostale so invalidske in družinske pokojnine.
Povprečna starostna pokojnina znaša 47301 tolar in je že dve leti najvišja od vseh petih gorenjskih občin! V Kranju, v Skofji Loki, Tržiču ali v Radovljici znaša povprečna starostna pokojnina od tisoč do treh tisočakov manj kot na Jesenicah.
Povprečje je res povprečje, saj statistika spretno zakriva vsa neskladja in po upokojenskih mnenjih krivične odmere pokojnin, a podatek je podatek. Nihče ne pravi, da je primerna ali visoka, v primerjavi z drugimi občinami pa je vendarle najvišja.
Na Jesenicah bo že držalo, da so bili pri odmeri najbolj oškodovani tisti delavci železarne, ki jim železarna v pokojninski sklad ni plačevala prispevkov za nadurno delo in so jim zato odmerili presenetljivo nizko pokojnino. Ti imajo zdaj pokojnine, da komaj živijo, medtem ko imajo tisti, ki niso bili pri plavžih in v martinarnah, ampak v pisarnah, prelepe pokojnine... • D. Sedej
30 kilometrov kolesarskih stez
Kranjska Gora - Na
minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so se svetniki tudi odločili, da bodo tako kot drugod po Sloveniji poskrbeli za kolesarske steze.
Kolesarske steze tretjega reda omogočajo dostop do najpomembnejših naravovarstvenih in turističnih območij.
Kolesarske steze naj bi potekale tudi v Kranjski Gori do Vršiča in do Bovca v dolžini 30 kilometrov.
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
OD RATEČ DO RODIN
Tisoč let staro naselje nima imena
Koroške Bele uradno sploh ni
Neka birokratska roka je po vojni izbrisala imeni Koroška Bela in Javornik iz registra naselij, zato Bele inJavornika sploh ni - so le Jesenice. Krajani so zelo ogorčeni in zahtevajo ime kraja nazaj in tudi tablo ob cesti!
Ko so se pred lanskimi volitvami določala referendumska naselja, so na območju Javornika in Koroške Bele presenečeno ugotovili, da Koroška Bela in Javornik sploh nista naselji - da sodita pod Jesenice.
Krajani so se začeli pritoževati in spraševati, kako to? In krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela je ugotovila, da so pred desetletji iz zdaj neznanega vzroka šteli naselji Javornik in Koroško Belo kar pod Jesenice.
Posebej vaščani Koroške Bele so ogorčeni, ker ob magistralni cesti proti Jesenicam ne stoji tabla z označbo Koroška Bela in zahtevajo, da se tabla postavi. Najbolj zavzeti so nekje našli staro, nekdaj prav ugledno obcestno tablo, ki je nasproti današnje črpalke na Beli stala že leta 1939!
Kako naj zdaj tablo spet nazaj postavijo, če pa uradno Javornika in Koroške Bele sploh ni?
Zato si krajevna skupnost prizadeva, da bi na občini dosegli, da se naselji vpišeta med naselja, ki spadajo v območje občine Jesenice.
Takole pravijo v krajevni skupnosti:
"Glede na to, da je treba po 46 letih dokazovati obstoj in upravičenost do samostojnega naselja in imena Koroške Bele in Javornika, smo posredovali občini Jesenice nekaj zgodovinskih podatkov.
Vas Koroška Bela je najmanj tisoč let staro naselje. Prva cerkev se omenja že leta 1361, vendar je bila ta nadomestilo za starejšo, zelo verjetno romansko iz 12. stoletja. Primerjalno pa lahko sklepamo glede na podatke o Ajdni se na starejšo naseljenost, celo v antičnih
časih.
Začetek šole sega v leto 1839 in je njen naslednik osemletka še danes v kraju.
V blejskem urbarju je vas Koroška Bela omenjena leta 1253 kot ena večjih vasi blejskega posestva. Po darilnih pogodbah, ki jih je izdal nemški cesar Henrik II brik-senškemu škofu Alboinu leta 1004 in leta 10001 škofu Adalberonu je bila zahodna meja na potoku Završnica in po njem do Save. To je bila tudi meja deželnega sodišča. Meja na Ukovi je veljala uradno do leta 1945 kot meja med občino Jesenice in Koroška Bela. Prav tam je bila tudi meja med farama Jesenice in Koroško Belo.
Fara Koroška Bela je obsegala vas Koroško Belo, Javornik, Potoke, Javorniški Rovt. Zato smo danes priče nesmiselnemu položaju, da je antično naselje Koroška Bela brez uradnega statusa naselja, medtem ko sta Javorniški Rovt in Potoki priznani kot samostojni naselji.
Tudi Javornik je prvotno obsegal le fužinsko naselje ob potoku Javornik, kar je bilo ime tudi za znane fužine oziroma plavža. Ostali del se je kasneje razvil nižje v dolini in je imel ime Bor-ovlje. Do prve svetovne vojne je bilo na Borovljah samo nekaj hiš. V gradu na Javorniku - v Trebežu, ki je bil po vojni porušen, je bila samostojna pošta Slovenski Javornik."
Na Javorniku in na Koroški Beli imajo torej več kot preveč argumentov in je njihova zahteva upravičena. Nesprejemljivo namreč je, da bi zaradi neke birokratske odločitve v preteklosti kar izgubili ime svojega kraja in svojo preteklost...
• D. S.
Zahtevajo samostojne telefonske priključke
Žirovnica - V desetih vaseh pod Stolom so v minulih letih asfaltirali domala vse cestne odseke, razen v starem delu Smokuča, kjer del še ni asfaltiran in na Bregu, kjer ostajata v prihodnjem programu komunalnih del dva cestna odcepa. Za letos nameravajo položiti asfalt do lovske koče v Završnici ter v Vrbi. Za asfaltiranje cestnega odseka v Završnici so po pogodbah prispevali denar tudi stanovalci, kot je ze običajno v krajevni skupnosti Žirovnica, da ljudje za asfalt prispevajo del denarja.
V Žirovnici se pripravljajo na napeljavo kabelske televizije. Moste in Breg že imata primarno omrežje, ko pa bo mogoče, bodo omrežje napeljali od Žirovnice proti Kodinam.
Čeprav se je zdelo, daje v krajevni skupnosti Žirovnica dovolj telefonskih priključkov, jih je danes že premalo. Premalo je predvsem omaric in preveč telefonskih dvojčkov. Naročniki se namreč precej pritožujejo, saj so se številni odločili za zasebno obrt in so pri svojem poslu, čc imajo telefonskega dvojčka, moteni. Zato od telekomunikacij zahtevajo samostojne telefonske priključke, kakor tudi večjo zmogljivost omaric, saj novi naročniki nimajo možnosti, da bi prišli do telefonov.
SMOKUC
Plakatov in panojev kolikor hočeš - Že nekaj časa se na Jesenicah ne morejo pritoževati, da jim ob cesti manjka zabave. Voznikom in sopotnikom v avtomobilih krajšajo čas grafiti kot Hočem, da so Jesenice spet slovenske ali Vsak petek Bosancu en metek in podobni umotvori, a tudi krasni veliki panoji, na katerih so čisto resne reklame čisto spodobnih in resnih slovenskih podjetij in agencij. Razveseljujoč je te dni plakat Vsaka Ima svoj sun miz, a tudi drugi...- Foto: J. Pelko
Turistično - informativna tabla
Objestneži ne trpijo, da kaj stoji {
Turistično društvo Jesenice je poskrbelo za postavite^ informacijske table, ki pa so jo še pred otvoritvijo poškodovali_
Komaj so sredi Jesenic postavili turistično j informacijsko tablo in so čakali na skromno otvoritev, že sojo neznani objestneži poškodovali. Še dobro, daje zavarovana..- Foto: J. Pelko
Zdaj kradejo celo - knjige!
Knjižničarji zaskrbljeno ugotav da vedno več knjig dobiva nogefl
Vsepovsod okoli nas mrgoli malih kraj - po gostilnah, po trgovinah. V Kranjski Gori vam bodo takole trgovci potihem, na uho, ker ni za javnost, povedali, da nekateri kradejo kot srake. Vse, kar jim pride pod roke! Ne gre za mladostno objestnost otrok, ki sunejo v štacuni kakšno čokolado ali mlade damice iz osmega razreda kakšno kremo, ampak se v nečeden posel podajajo tako domačini kot tuji obiskovalci. Med tuje seveda prištevajo zdomsko klientelo, ki biva v sosednji Avstriji, a se večkrat podaja na to stran Karavank po nakupih ali na večerje.
V kakšnem finem slovenskem lokalu nato odvijejo kakšno lučko, če jim je všeč, v straniščih kradejo toaletni papir in milo, celo predpražniki so jim mila roba. Da o jedilnem priboru, če se sveti in če je znamka ugledna, ne izgubljamo besed. Vse gTe z
njimi!
Nemalo pa smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da se naši knjižničarji že ubadajo s problemom, kako zajeziti krajo knjig po knjižnicah! Vedno več je dolgih prstov tudi v knjižnicah in vedno več knjig dobiva - noge!
No ja! Včasih nam je bila kakšna knjiga, ki smo si jo izposodili iz knjižnice tako všeč, da je zanalašč dolgo dolgo nismo vrnili. Da bi jo pa v knjižnici UKRADLI? Se na pamet nam ni prišlo!
A če stvar pogledamo z druge plati, bi rekli, da je zadeva z vzgojnoizobraževal-nega vidika kar - hvalevredna! Ljubitelji knjig, čeprav pridobljenih s tatvino...
A knjižničarji ne mislijo tako, saj na žalost zdaj poleg tega, da svetujejo, tudi budno
Eazijo, da ne bo kakšna njiga z obiskovalcem izginila za vedno.
Ob koncu januarja je Turistično društvo Jesenice v centru mesta Jesenice - zraven Murke in Špecerije -postavilo elektronsko informacijsko tablo mesta Jesenice. Občani in obiskovalci Jesenic bodo tako takojci vedeli, kje se nahajajo določene točke v mestu, saj bodo samo pritisnili na gumb.
Tabla ni kar tako: izredno lepa je in tudi - kar precej vredna. S sponzorskimi prispevki so zbrali približno 20 tisoč nemških mark, da so jo lahko postavili.
Jesenice take table še niso imele in je pravzaprav prijetna poživitev, predvsem za turiste, saj domačini tako ali tako vedo, kje se na Jesenicah kaj nahaja.
Turistična informacijska tabl* je po postavitvi čakala n* uradno, skromno otvoritev.
A te otvoritve še ni bilo, ko je [?■ počilo! L
Tablo so ponoči neznan1 objestneži poškodovali takO'PB. da je bilo tistim, ki se na toPor spoznajo, skoraj neverjetno, * P< kakšno močjo so morali suni" Lr vanjo. ..
Pred takimi, ki ne trpij°Wrr ničesar novega in se vsake m reči lotijo s pestmi in kame"' nt jem, je tabla sicer zavaroval^ L° pri zavarovalnici, a bi klj^ temu neodgovornim objeSK nežem položili na srce, n3' tablo pustijo pri miru. Jesenicah se že tako ali tak" M nikoli ni nič novega in vred' 0 nega ne postavi, zato pustili vsaj tisto, kar stoji! n0.
Pestra dejavnost knjižnice
Jesenice - Jeseniška občinska knjižnica že nekaj časa n6 izposoja samo knjig, ampak pripravlja številne zanimiv6 prireditve za svoje mlajše in starejše obiskovalce.
Za letošnji februar bodo za otroke pripravili naslednj6 prireditve: vsako prvo sredo v mesecu bo ob 17. uri zj* bralce od 10. leta starosti dalje pogovor o knjigah, vsak četrtek pa so ob 17. uri ure pravljic. Dve pravljici so *e predstavili, 16. februarja bo pravljica Barbare Andrej Žalostni princ in 23. februarja pravljica Žametni zajček alJ kako igrače živijo Margerv Williams. ..
Razen tega so vsak petek od 16. do 18. ure v prostoru1 občinske knjižnice igralne urice.
<S> HvunDBi AVTOMOBILI
PRODAJALCA
SERVIS - PRODAJA LUŠINA
AVTOSALON JAVORNIK
F1NZGARJEVA 5, JESENICE TEL.: 064/83 - 902
GfjfcHt ŽE ZA 17.500 DEM
GOSTEČE 8, ŠKOFJA LOKA TEL.:064/632 - 286
SONATA ZA 29.790 DEM       KOMBI Qr»ee ZA 25.600 DEM
PONUDBA MESECA
OB 5. OBLETNICI VOZIL HYUNDAI NA NAŠIH CESTAH VAM NIJDIMO VOZILO LANTRA PO ZNIŽANIH CENAH
že za 23.990 DEM
UGODNI NAKUPNI POGOJI KREDIT LE AS ING STARO ZA NOVO PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OSNOVNO DODATNO OPREMO IN BREZPLAČNE SERVISNE STORITVE DO 10 000 KM
UDOBNO, VARČNO IN VARNO VOZILO ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO^
i
ČETRTEK, 16. FEBRUARJA
ite» vijo
TVS1
,^•20 Ela Peroci: Ankine risbe jr*p Slovenija hoče hčerko imeti ."■50 Arhiv zemlje, ameriška ^'ludnoznanstvena serija
P° domače I KS Poročila
J*30 Dnevnik Evelyn Lau, pono-i6^ kanadske drame °20 Slovenski utrinki, oddaja
E 2carske tv
Lv 'S°c'an'rn " dobim, ponovila TV dnevnik
U i
..^O Otroški program: Živ žav
Begional lift«'« Štiri v vn
18 on
Kia Regionalni studio Maribor i»'?9 Štiri v vrsto, TV igrica
iS"!° IV dnevnik 2, Vreme ft* Šport
P<0 Gozdarska hiša Falkenau, K^ka nadaljevanka Tednik 00 TV dnevnik J8 Šport
jO Poslovna borza ,55 Sova
sanjač, ameriška nanizan-
^onosna ljubezen, zadnji del meri§ke nadaljevanka
iiafl1 ako. a to
10
ioit> pijo
1^
jest; na) N3 :ako red-stite
TVS 2
L? e
C^U: 20 km (m), posnetek iz Ufselve 15.05 Kinoteka: Člo-1e8 Vezi- angleški film (čb) V vrtincu 17.15 Sova,
rW-ltev 18-45 2e veste 19-10 fcJJJm - dobim 19.20 Tok, tok, c0.0«5 a °ddaja za mladostnike Nrfii Večerni gost: Bogomil L.J? 21 05 Sejem mode 21.10 ki * ki večer: Mahabharata, y)6ška nadaljevanka 22.10 Oči Lti6 23.10 Stoletnici filma na-L;' verner Herzog: Znamenja IJ6nJa, nemški film (čb)
ta Iv ko|edar 7.55 Poročila OJDs -bro iutro 10-00 Poročila
Zemljepis 11.00 Znsula Kc 11.35 Deklica iz prihodki1 12.00 Poročila 12.05 Em-rpatri2, nadaljevanka 12.50 Rififi Udarni, francoski barvni film K?! Zemljepis 15.15 Fevdali-u^5.30 Zgodba o kontrabasu •w Dr Ar9us- risanka 16.30 dok°č||a 16.40 Z jadri okoli sveta, 1? 4crnentarna senja 17.10 Morje Ve? Hrvaška danes 18.00 Kolo ^18.35 Santa Barbara, V'ska nadaljevanka 19.30 E£ I slikiA/reme 20.10 Kvisko-ty■'21.30 Kulturna krajina 22.30 ?3 3^stava 22.50 Slika na sliko m i «Baxter, francoski barvni ^•OB Poročila
I
25 T
^rchlv koledar 17.35 Middle-•25
V dSStal5'15 R'sanka 19.30
i!8-25 a an9leška nadaljevanka ferna _"menški cesar, dokumen-
.^nevnik 20.10 Svet narave,
h-^es inn!*7rna ser')a 21 05 g seriiJ ->yj/ooster. dokumentar-C novoS*00 Trgovec s senca-^•50 \i°2elandska nadaljevanka N°coj z vami
*anal
'2.00
Nin
Spot tedna 12.05 Na platnu 12.20 Luč sve-iva*. Ponovitev ameriške nadalje?« 13.15 Ameriških deset ijS CMT 16.30 Spot tedna ClNa velikem pletnu 16.55 r**2 shovv 17.45 Video igralni->rori!'15 Benny Mili 18.45 TV 4Ta 19.00 Poročila 19.15 ivanW:vetlobe, ameriška nadalje-KS ^-OO Magnetoskop 20.40 1 lirS0*0' ameriška nanizanka htZ Poučila 21.15 Angel in l^^jprav, ameriški barvni film C? K|no kino, kino 23.55 Spot Na velikem platnu
Atrija ,
NO a
ifc«8o?f!!S! 9-05 Naš hruPni
C 10od r^if ir\'judje, ponovi srnrTr,1'^ Avstrije 10.45 [JS 1215^^. ameriškega
liuhkl 13 10 S-°^daJa 1300 čas »ni u^ia-SS Pravica do
fea 14*?°« Bla9oslovljena ^OtroS? P°9'edi od strani E v sliki i7P;°9rarT117-°0 Mini v slik in 12 W^litzer 18.00
Pni aormŠ,kaseriJ| 19-00 Naš Qorn 19.30 Čas v sliki
20.00 Šport 20.15 Peter Strohm 21.15 Kuharski mojstri 21.20 Pogledi od strani 21.30 Malko, angleško-francoski akcijski film 23.05 King kobra, ameriška grozljivka 0.35 šetintrideset Sob Saolina, hongkonški film 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.15 Trojica s štirimi pestmi 14.00 NLP 14.45 Mala koča, ameriška komedija 16.25 Moč strasti 17.10 Bogovi z Manorce 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Noro dobro, vrhunci 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.30 Šport 23.35 Božji kandidati 23.20 Sporna vprašanja 0.20 La stupenda 1.50 Videostrani/Tisoč mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.05 EPP blok - 2 20.10 3. kegljaški maraton Cekinček '95 20.32 Slovesna prisega 11. generacije 310. učnega centra Slovenske vojske Kranj 21.26 EPP blok - 3 21.30 Halo, Maja! (v živo) ... Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 Pavlova potovanja - ponovitev 2. dela 20.00 Video boom 40- glasbena oddaja (20. del) 20.50 Brez komentarja
24.00 študentski program Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz.
Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj trgovina K&G. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
LOKA TV
... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40, 25. del 20.50 Škofejloški kulturni utrip (ponovitev) 21.20 Izmenjava programa LTV
M MTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.10 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 18.00 Koristni nasveti (tkanine) 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtom arket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom, Spoznajte se z A banko 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj shovv 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit
radio triglav
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4
STEREO 96 MHz RDS
ŠPORT MMTV 20.40 THE KILL-ING AFFAIR, film 22.10 RUN-NING FROM THE GUNS, film 23.40 MMTV SHOP, televizijska
Erodaja 0.10 Video strani 1:00 eutsche VVelle
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Varuh človekovih pravic 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do
KINO
23.30 HTV 1 BAXTBB
Francoski barvni film; Igralo: Lise Delamare, Jean Mer-cura, Jacques Splesser, Francois Driancourt in drugI;
Baxter je buli tarrier, ki skupaj s svojimi lastniki živi v malem podeželskem mestu. Večina ljudi, predvsem otrok, s katerimi Šaxter stopi v stik, ima raznorazne sknvnosti. Tako je tudi z Baxtarjevlm lastnikom, dečkom, ki je obseden z ljubezenskim razmerjem med Hitlerjem in Evo Braun.
CENTER prem. amer. kom. MASKA ob 16. in 18. uri STORŽIČ amer. pust. krim. RUBY CAIRO ob 16. in 18. uri, amer. rom kom SAMO TI ob 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film VARUH ČASA ob 18 in 20 uri BLED amer. kom. JUNIOR ob 20. uri ŽELEZNIKI amer grozlj. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. film BELI OČNJAK 2 ob 20. uri
PETEK, 17. FEBRUARJA
TVS 1
9.40 Snoopv, ameriška risana
nanizanka
10.05 Roka ročka
10.55 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 11.45 Že veste
12.10 Alica, evropski kulturni
magazin
13.00 Poročila
13.50 Kam vodijo naše stezice 14.50 Sejem mode 15.00 Film tedna: Jesenska juha, ponovitev nemškega filma 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 7. oddaja
17.25 Pasje mesto, kanadska
risana nanizanka
18.00 Regionalni studi Koper
18.45 Hugo, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 šport
20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova:
Davov svet, ameriška nanizanka; Umor je napisala, ameriška nanizanka
TVS 2
13.00 Euronevvs 15.25 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 15.50 Gospod Kohn: Z vlakom na Dunaj, češka humoristična oddaja 16.25 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, ameriška nadaljevanka 20.50 Sejem mode 21.00 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 21.50 Matija Tome: Krst pri Savici, opera
HTV 1
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Odprta ura 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Deklica iz prihodnosti 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Zanka, francoski film 15.30 Šolski program 15.50 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Hrvaška književnost 17.10 Z zdravjem do lepote 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarna oddaja 21.00 Dobri ljudje 22.30 S sliko na sliko 23.10 Prevzetnost in skrajna pristranost, britanski film 0.40 Poročila
21.30 Profesionalec, francoski film 23.15 Čas v sliki 23.20 Maščevanje iz zapora, ameriški film 1.00 Simon Templar 1.50 1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
11.55 Aare: Smuk za ženske za SP 13.05 Hladno hrepenenje 13.35 Trojica s štirimi petmi 14.20 NLP 15.05 Žaga za živce, ameriški film 16.45 Moč strasti 17.30 Servalova noč 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.15 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dežela gora 21.00 Trailer 21.20 šiling 22.00 čas v sliki 22.35 Večerni šport 22.55 Totalno odštekana televizija 23.30 X-large nightline 1.05 1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 51. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Film: Kosec 21.40 EPP blok - 3 21.45 Ujeta lepota - razstava fotografij dr. Tomaža Kunsta v razstavišču Elektro Gorenjska Primskovo 22.20 Zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur 1995 22.40 Prva slovenska razstava HI-FI tehnike v Ljubljani 23.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16 00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Šolski utrinki - informativno-poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja
HTV 2
17.25 TV koledar 17.35 Kupče-valec iz sence 18.25 Oddaja resne glasbe 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: Ministrstvo strahu, ameriški film
KANALA
12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.15 Megnetoskop, ponovitev kontaktne glasbene oddaje 13.55 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.35 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.05 Angel in nepridiprav, ponovitev filma 18.45 TV prodaja 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 6. del ameriške nanizanke 21.05 Poročila 21.10 Teden na borzi 21.20 Počitnice g. Hulota, koedija 22.40 Album shovv, glasbena oddaja 23.30 CMT 0.30 Erotični film
AVSTRIJA 1
9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Noro dobro 10.25 Princeska z ledu in zver 11.45 Nori par 12.10 Cafe loto 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Pobeg z Luciferjem 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Blagoslovljeni par 14.50 Pogledi vstran 15.00 Mojster Eder in njegova in njegov pumuckl 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kre-menčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Prijateljstvo za vse življenje, nanizanka 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Faust 21.20 Pogledi vstran
ter srednjem valu 1584 Khz.
Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
LOKA TV
... Videostrani (non stop)
MMTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.10 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.25 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom 21.05 NIGHT OF THE SHARKS. film 22.55 CRACK DOWN, film 23.25 MMTV SHOPP, televizijska
Erodaja 0.10 Video strani 1.00 eutsche VVelle
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz
KINO
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do-
§odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.00 Od svečke do volana 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Borut Pogačnik: S Petrolom na pot... 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio
21.25 KANALA
POČITNICE GOSPODA HULOTA
Francoska komedija; igrajo: Jacques Tati, Nathalio Pascaud, Michelle Rolla, Valentina Camax, Louis Perrault;
FIlm je nastal leta 1953 in vanj je Jacques Tati prvič uvedel smešnega gospoda Hulota. Gospod Hulot preživlja počitnice na francoski rivieri in v ležalniku, kjer preživlja večino svojega časa, se mu začuda dogajajo karseda dimanične dogodivščine.
BLED amer. kom. JUNIOR ob 18. uri RADOVLJICA amer. kom j"4NJ9/L °b 20- uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. film BELI OČNJAK 2 ob 18. uri, amer. grozlj. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amr vvest. TOMB-STONE ob 20. uri
Odkar
brati,
berem
REKLI SO
LITERARNA DELAVNICA
TRALALA PLAC
Nedotaknjena Helena
"Nedotaknjena", hm mm m... pomenljiv naslov, bi rekel, najnovejšega izdelka prve dame slovenske zabavne glasbe. Razume se, da je to Helena Blagne, to trdim in pri tem tudi ostanem. Zadeva je pravzaprav še topla, iz prejšnjega tedna, ko sta na prodajne police hkrati (zelo pohvalno) prišli kaseta in laserska plošča. Deset novih skladbic, na cedejki kot darilce Še enajsta, priredba znamenite Offenbachove Barcarole, je tipično Heleninih. Izrazit vokal in večno zelena melodija, prijetna, sladka, pomirjujoča, tipa Julio Iglesias... Glasbo za večino komadov je spisal Matjaž Vlašič, klaviaturist Pop Designov, besedila pa je prispeval neumorni Janez Hvale (12. nasprotje), dva teksta pa sta podpisala Brendi in I. Pirkovič. Posebnost je priredba grške uspešnice iz šestdesetih let "Otroci Pir-eja", ki je pravzaprav "rahla" techno verzija. Jasno, Matjaž. In kot Helena poje v skladbici "Nedotaknjena",... v zvezdah se nekoč je zapisalo, da edino on me bo imel... Torej oboževalcem ostanejo njene popevke. Ki so prav tiste, ki jih le-ti pričakujejo.
0 plesu
V nedeljo je bil v Kranju državni kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latins-koameriških plesih, ki je v športno dvorano na Planini
Erivabil tudi številne gledalce, „ubitelje plesa. Kaj jim pomeni ples?
Urška Ilirci iz Kranja:
"Tudi sama plešem v kranjskem klubu Urška. Danes ne tekmujem, ker je za udeležbo na turnirju pač treba imeti določen rezultat, prišla pa sem pogledat, kako gre našim. Ples me preprosto veseli. Ne zdi se mi tako zelo naporen šport kot drugi."
Meta Je-lovčan s Kok-rice: "Septembra sem začela plesati v plesni šoli Urška. Kar dobro mi gre, tako da sem že v mladinski skupini, čeprav hodim šele v tretji razred osnovne šole. Plešem v skupini, najraje techno in coca-colo. Gotovo bom nadaljevala v klubu. Zelo rada plešem."
Luka Zaje iz Škofj e Loke: "Drugo leto hodim v plesno šolo Urška. Vaje imamo enkrat na teden v športni dvorani na Po-dnu. Za športni ples me je navdušila sošolka Matejo, s katero pleševa v paru. Najraje imava jive, ki je hiter ples. Upam, da bova tudi midva nekoč takole tekmovala."
David Stare iz Kranja: "V
&lesni šoli rška sem se učil plesati, zdaj s sošolci |||^^ tudi že vadimo za matu- —
ritetni pies Ferdo je izžrebal
Ples je zame predvsem zabava, družabnost, sprostitev. Rad gledam dobre plesalce, zato sem tudi prišel na turnir. Takšnih prireditev bi bilo v Kranju lahko več." • H. J., foto: L. Jeras
VAŠA POŠTA
Pretekli teden ste nam pisali: Špela Langus, Sandra Torkar, Anže Volk, Andreja Jelovčan, Damjana Kirbus, Anja Ferdin, Sandra Prosen, Zlatko Stojanov, Živa Čebuli, Matej Tomlie, Erika Šolar, Gregor Kordež, Igor Jan, Zala Krelj, Aleš Gosar, Aleš Volgemut, Vanja Demšar, Domen Vrtačnik, Gašper Ribič, Janez Kavčič, Mohor Kejžar, Maja Taler.
NAGRAJENI SPIS
Pridi, pridi, sveti Valentin
Sv. Valentin ima ključe
od korenin. Štirinajstega februarja
se pojavi
in vse lepo pozdravi. Roiam reče dober dan in hiti v beli dan. Rokavice si nadene, korenine vse odklene. Zaljubljenci pa vsi pojo, ker jim je tako lepo.
Po pripovedovanju starih legend naj bi imel sveti Valentin ključe od korenin. Tako naj bi odklepal korenine cvetlicam, da bi veselo pognale na dan, sicer pa odklepa Valentin predvsem človeška srca, zato je 14. februar "dan ljubezni".
Tako so na travniku za hišo cvetlice, nestrpno čakale sv. Valentina, da jim odklene korenine. Vnemale so se že prve ljubezni. Pa je rekla marjetica, oblečena v lepo belo obleko: "Naj te pride, ta sv. Valentin! Tako sem nestrpna!" Ivanjščica pa je v skrbeh pripomnila: "Samo, da se ne bi sv. Valentinu na poti kočija pokvarila." Plavica pa je vzkliknila: "Komaj čakam, da me sosedov regrat poprosi za roko!" "Pa da Valentin ne bi doma pozabil ključe od korenin!" je rekla zopet ivanjščica, polna skrbi.
Končno je sv. Valentin le prišel. Ni pozabil ne ključa od korenin pa tudi kočija se mu pokvarila na poti.
Sv. Valentin je hitro odklenil nestrpnim cvetlicam korenine, ki so veselo pognale na dan ter se veselile na sončnem travniku.
Legenda pripoveduje, da je sv. Valentin ozdravil slepo deklico, Astrijevo hčerko. Častilcev sv. Valentina je bilo zelo veliko. Zlasti božjastni bolniki so se mu priporočali za zdravje. Nekateri pravijo Valentinu tudi Zdravko. Iz Valentina izhajajo tudi številni priimki.
Sv. Valentin je ponekod tudi zavetnik čebelarjev. V Selški dolini je znan rek "Ko pride sv. Valentin, sonce spet sije po dolin." Dolina je namreč ozko, ponekod celo soteska in pozimi - do sredine februarja - sonce oplazi le vrhove hribov.
V zahodni Evropi in Ameriki velja god sv. Valentina za srečen dan, ko si ljudje izmenjujejo čestitke in darila. Ta praznik, ki ga imenujemo Valentinovo, pa se že nekaj let pojavlja tudi pri nas.
• Zala Krelj, 7. r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka
Odgovori, ki ste jih poslali v radovljiški EuroShop, so bili kajpak vsi pravilni. Grajski norček Ferdo je pisal pripovedke z gosjim peresom pa z nalivnim in s kemiko, nazadnje še s pisalnim strojem in računalnikom, vmes Je kaj dodal z navadnim svinčnikom. Preprosto, kaj? No, norček Ferdo je vaše odgovore tudi žrebal. 1. nagrado (komplet knjige in kasete) dobi Peter Žitnik iz Vodic, Krvavška 17, 2. nagrado (pobarvanko) Jera in Maruša Jelene z Jesenic, Tavčarjeva 8, in 3. nagrado (poster) Tilen Mokič iz Kranja, Gorenjsksega odreda 6. Seveda čestitamo.
MLADINSKA POROTA    MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Kako naj fantu povem
"Že nekaj časa berem v vašem časopisu rubriko Mladinska porota. Zelo mi je všeč in tako sem se odločila, da vam napišem kratko pisemce in vam zaupam svoje probleme ter vas obenem prosim za nasvete. Upam, da bo moje pismo čimprej objavljeno. Že v naprej se vam iz srca zahvaljujem," piše 17-letna Saša in v nadaljevanju želi odgovore na tri vprašanja. Tokrat bomo odgovorili samo na prve, na druga dva prihodnjič. Prav? Prvo vprašanje: "Ne vem, na kakšen način naj povem fantu, da ga imam rada. Vanj sem zaljubljena že eno leto, on to ve. On je včasih naredil prvi korak, pa sem se nesramno in sotročje obnašala. Včasih sva bila "non stop" skupaj, sedaj pa ne že
skoraj pol leta. Včasih ga pokličem po telefonu, vendar ne vem, kje in kako naj mu povem, da ga resnično ljubim. Po telefonu se mt zdi to razlagati nesmiselno, pismo sem mu že napisala, osebno pa mu tega ne upam
govedati. Ali naj ga končno poza-im, ali naj zberem pogum?"
Miha, U let: Svojega fanta povabi v kino ali kam drugam, če ga hočeš obdržati. Če je treba, ves teden zbiraj pogum za tistih pet besed ("Gggreš z mmenoj v kino?"). S tem bosta navezala tesnejše stike in začela ga boš zanimati. Ali pa ga pusti. Dostikrat se to najbolje obnese. Odločitev pa je tvoja.
Sergeja, 12 let: Vsekakor zberi pogum in mu povej, ko bo prva priložnost. Poskusi v torek, ko je Valentinovo - saj smo punce enakopravne in ni treba, da so zmeraj fantje na potezi. Najlažje bo šlo, če fantu v torek kupiš darilce; če se ne boš
naravnost skorajžila, boš pa morda uspela spraviti najtežje stavke iz sebe, ko te bo vprašal, zakaj po pol leta kar naenkrat darilo za Valentinovo.
Marjeta, 19 let: Cagovfant še nikol ni pri fest punc spal," pravi star pregovor. Zakaj ne bi to veljalo tudi za punce? Smo korajže ali ne? Lahko pa ubereš tudi drugo taktiko: nič več mu ne piši, nič več ne telefoniraj, mogoče se bo vprašal, zakaj nenadoma tvoj molk, morda bo pogruntal, da mu manjkaš in bo spet naredil prvi korak. Razmisli.
Klemen, 22 let: No, ja, mislim, da bi se morala z njim pogovoriti. Le tako mu boš lahko povedala, kaj čutiš do njega. Pisma in telefoni sicer pridejo do ušes, težje pa do srca. Koraiža velja, poglej mu v oči in skupaj pojdita v kino ali na ples. Prednami pa je Valentin, za njim pride pomlad, ko bo ljubezen zagotovo na novo ozelenela.
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsak torek ob petih na kranjskem radiu
Skrivnostna fotografija
Na "fotki" je okno z osnovne šole... Kaj, no, res ne veste? Sramota! Na kateri šoli je okno, podobno pokonci postavljenemu jašku? Danes objavljamo drugo fotografijo šole. Se vam ze jasni? Odgovore, katera je ta šola, pošljite do torka na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1.
1
Pustno rajanje z Romano
Danes ga seveda še ne bo. Danes je Valentinovo,
Craznik vseh, ki se imajo radi. Današnji radijski Vrtiljak o zato pol ljubezni, iz radijskih sprejemnikov se bo kar cedilo, boste videli. Bo pa pustno rajanje z Romano na pustno soboto dopoldne, po tradicionalnem sprevodu maškar po kranjskih ulicah, in to ob 11. uri v kinu Center. Vas zanima, kaj vse bo tam?
Cirkus Soltanov iz Moskve, plesalci plesne šole Urška iz Ljubljane, otroški pevski zbor RTV Slovenija, sponzorji pripravljajo veliko privlačnih nagrad (sponzorji so trgovina Mehanoland, Alpetour, Živila, Ciciban, Radio Kranj, Gorenjski glas, RAN pa je prevzel organizacijo prireditve), seveda pa boste glavne maškare in Romana. Število kart je omejeno, dobite jih v predprodaji v kinu Center ali v Mehanolandu v Tavčarjevi 21 v Kranju.
Vrtiljakova uganka
Na pustno soboto bo v Kranju veselo, plesalci in klovni, vse bo norelo. Brž v maske, mladina, ne bodi zaspana, saj nam bo pela naša ......
Izpolnite, izrežite, nalepite na dopisnico, ne pozabite svojega naslova in pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1.
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Maska
Nasstasja Kinski je hči pokojnega igralca Klausa Kinskeg*-Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori je žreb za nagrado ' brezplačno kino vstopnico - izbral Anžeta Kopača iz Kranja/ Trg Prešernovih brigad 7, Blaža Oštreka iz Kranja, Trg Rivoh * Roka Vehovca iz Šenčurja, Pipanova 76, in Melito Skumavec z Jesenic, Cesta v Rovte 19. Čestitamo, nagrade pošljemo P pošti. Na veliko filmsko platno prihaja komedija Maska, posne! v tradiciji filmov Superman, Batman in Kdo je potunkal Rogel Zajca. Največji zadetek filma je Jim Caney. Igra prijazneg mladeniča, ki najde skrivnostno masko, z njo se lahko sprem£. v katerega koli super junaka. Maska prebudi njegove najgl°.b). želje, dobre in slabe, zato junak ni samo velik romanj zapeljivec, ampak tudi najhujši rogovilež vseh časov.
Zimske počitnice se bližajo. Zanje v Kino podjetju Kranj pripravljajo počitniško matinejo. Na spored so uvrstili osem simpatičnih filmov: v soboto, 18. februarja, bodo ob 10. in 15. uri zavrteli mladinski pustolovski film Beli očnjak 2 - Legenda o belem volku, v nedeljo ob istih urah dansko risanko Jakec iz džungle, v ponedeljek ob 10. in 16. uri ameriško komedijo Maska, v torek ameriški akcijski film Hitrost, v sredo Disnevevo risanko Levji kralj, v četrtek ameriški akcijski film Plezalec, v petek, 24. l&*fiZe ameriško komedijo Trije lopovi in potepin (vse preds ^ bodo ob 10. in 16. uri, sobotno dopoldne v Krnu center, namenjeno pustovanju z Romano Krajnčan, počitniško o1 .j nejo pa bo v nedeljo ob 10. in 15. uri sklenila risanka i kralj. Cena vstopnic za posmezno predstavo v kinu Cen t 300 tolarjev. Če vam bo med počitnicami dolgčas, torej ve kam.
Nagradno vprašanje: v katerem filmu je zablestel Jim GtfJjJ glavni igralec rudi v Maski? Odgovore pošljite do konca te na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska ugan* '
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
dodatna garancija
. Na našo pravno pisarno se 'e obrnila gospa M. K., ki je ^ enem izmed ljubljanskih gretij kupila pralni stroj.
nakupu ji je prodajalec
latrdil, da ima stroj poleg poletne proizvajalčeve še do-"JUno enoletno garancijo prosjaka. To je bilo tudi posebej zvedeno na računu, ki ga je košnica prejela. Gospo je l.tnimalo, ali obstaja v drugem leju po nakupu kakšna razlika wde njenih pravic.
Naš Zakon o obligacijskih tQZmerjih govori le o garanciji la brezhibno delovanje stvari ltl tako ne loči posebej med Mmeri, ko gre za garancijo, ki °°stoji le po samem zakonu in ki jo posebej da proizva-Mec aH prodajalec. Z dodatno Francijo se večkrat srečamo
Pri
npr. avtomobilih, kjer po-
Sa*iezni proizvajalci dajejo ^tletno garancijo proti rja-\eNu in si skušajo s tem boljšati svoj konkurenčni Motaj na trgu. Kaj pa pri kalnem stroju? Po samem Itkonu se smejo električni ''Parati za gospodinjstvo daja-I v Promet na slovenskem trgu e» & imajo garancijski list in fhnično navodilo. Garancijski °* Za te aparate (torej tudi za JJtoi stroj) ne sme biti krajši d enega leta. Če je prodajalec p°sebej garantiral, da bo stroj
	
	
	EMO
deloval brezhibno tudi drugo leto in te garancije ni vezal na posamezne sklope stroja ali kakšen drug pogoj, se pravice, ki jih potrošnik lahko uveljavlja ne razlikujejo od tistih prvo leto. Rok zagotovljenega servisiranja pralnega stroja pa ne sme biti krajši od sedmih let.
Dolini smo tudi pojasnilo glede sestavka v eni izmed prejšnjih revij. V sestavkih praviloma ne navajamo imen podjetij, saj je njihov namen splošna informacija kupcu blaga ali storitev, kakšne so njegove pravice in kakšen je postopek njihovega uveljavljanja. Vendar pa se je na podlagi sestavka "Obljuba na-gade", ki govori o žrebanju vstopnic s strani sejma in zapletih, ki so ob tem nastali na nas obrnil Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj in nas opozoril, da oni te deset let niso organizirali podobnega trebanja. O problemu nas je obvestila naša članica, nastali pa so po obisku Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Vsem prizadetim, predvsem pa Poslovno prireditvenemu centru Gorenjski sejem Kranj se zaradi nejasnosti opravičujemo.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
ETERNS
GRADBINEC KRANJ
V NAJEM ODDAMO
VEČ POSLOVNIH, PROIZVODNIH IN SKLADIŠČNIH PROSTOROV NA KOKRICI PRI KRANJU ■N PLAVŠKEM TRAVNIKU NA JESENICAH.
GRADBINEC KRANJ, NAZORJEVA 1 'ELEFON: 064 / 214-670 INT. 47, 49.
BORZNI GRAFIKONI
Čas je za naš mesečni pregled investicij v vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. V januarju smo lahko le z veliko mero sreče dosegli dober kapitalski donos, saj je cena večine prometnih vrednostnih papirjev padala. Lanski padajoči trendi gibanja tečajev vseh delnic so se nadaljevali v mesecu januarju. Le s štirimi delnicami smo dosegli dobiček: redne delnice Blagovno - trgovskega centra so prinesle 3,5-odstotni porast, Gradbeno podjetje Grosuplje 1,0-odstotni donos, prednostne delnice Banke Vipa 0,82 -odstotni donos ter z delnice Salusa 0,5-odstotni donos.
Vse ostale delnice so doživele januarja padec tečajev. Porasti cen so bili v primerjavi s padci prav malenkostni. Najvišji padec tečaja je v mesecu januarju zabeležila redna delncia banke Hmezad, -35,9 odstotka in UBK banke, -22,7 odstotka. Sledijo jima delnice Dadasa, Finmedie, Mladinske knjige Založbe in Rogaške, katerih negativni donos je nihal med 10 in 20 odstotki. Preostalih sedem delnic, pregledno predstavljenih v obeh grafikonih, je doseglo negativen donos med 0,5 in 8,2 odstotka.
Na grafikonih so prikazani izračunani bruto donosi za posamezne vrednostne papirje. To pomeni, da so izračunane višine donosov realizirali tisti investitorji, ki so delnico kupili prvi dan trgovanja in jo prodali zadnji dan trgovanja v mesecu. Poleg bruto donosov lahko izračunamo tudi optimalni donos za posamezni vrednostni papir na primeru, da je investitor kupil vrednostni papir po najnižji, najugodnejši ceni in ga prodal po najvišji ceni v mesecu. • R. S.
JANUARSKA BRUTO DONOSNOST DELNIC V ODSTOTKIH
4,00% 3.00« 2,00« 1,00« 0,00« -1,00« ■2.00« -3.00« -4,00« -5.00«
g I I I "ffll
JANUARSKI BRUTO PORAŽENCI
0.00% -5,00« -10 00% '5 00% -20,00% ■25,00% 30 00% ■35,00« ■4000«
Vb
SKB banka bo
Kranj, 13. februarja - SKB banka je svoje delničarje obvestila, da bodo udeleženi pri delitvi dobička za preteklo poslovno leto.
Delničarjem bodo izplačali dividende in sicer glede na število delnic, vpisanih v delniško knjigo na dan 28. februarja 1995. Višina dividende bo določena ob sprejemu zaključnega računa za lansko leto na skupščini banke, ki bo predvidoma maja. Dividendo bodo izplačali v roku, ki ga bo določila skupščina.
TAHEEBO ANTIREUMATICUM SET
TM^Vj® ? škatlice TAHEEBO ČAJA ir S Ta       (skupaj 6 izdelkov po 50 g).
^ntastiA sta za^e,a zdraviti v Južni Ameriki dr. Teodore Mever in dr. Prats Ruiz in zdravila s rnnooi Snirn' rezultati revmatična obolenja. Ugotovila sta, njuna spoznanja pa so potrdili tudi daje tel Jl z.dravniki' da TAHEEBO hitro odpravi bolečine, okrepi organsko obrambo in Celice vitalnost, oživlja telo, ker ustvarja nove vitalne elemente in nove normalne snovi • preprecu/e in zdravi povzročitelje telesnih bolezni, odpravlja iz telesa strupene TAf.     u9odno deluje na živčni sistem.
KEP«*«« vsebuje velike količine lahko asimilirajočega železa in pomaga pri asimilaciji drugih s,adkorn snovi' kar i® bistveno pri zdravljenju katerekoli bolezni (raka, revmatizma, levkemije, TAH e ,td)- Pijemo ga lahko v velikih količinah brez bojazni, smejo pa ga piti tudi otroci, ^edenf? MA2ILO PROTI REVMATIČNIM TEŽAVAM vsebuje eterično olje jelke, ekstrakt arr,ikina t ttel'e' divJe9a kostanja, ki zboljšujejo prekrvljenost tkiva in blažijo napetost; kafra, °Sr>ovi,, ? ura- izvleček taheeba hitro pomirijo bolečine, mentol pa prijetno hladi. Izdelano je na daje Drii tfeZne mazilne podlage, ki zagotavlja dobro mazljivost, dobro resorpcijo skozi kožo in hkrati ot)čutek sprostitve. Primerno je tudi za športnike, uporabljajmo oba izdelka, saj so s tem rezultati dosti boljši!
Trjfe**Ua at»neJo 2.079,00 SIT. Ce„ *HE£BO ČAJI 2.001,00 SIT a "ompleta je 3.498,00 SIT.
I. Pošljemo brezplačni vzorec mazila! Pošiljamo s povzetjem.
*0ŽA»
3 lončke TAHEEBO MAZILA PROTI REVMATIČNIM
. d.o.o., Črnomelj, Ul. 21. oktobra 17 b, 68340 Črnomelj, telefon 068-51-947.
ef
KMEČKI STROJI KOVIN OTEHMA
PRODAJNI CENTER
STARI DVOR
Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800
S vodovodne in
<t toplovodne inštalacije
2 vijaki - žičniki - okovje
oc ročno in električno orodje
al bela tehnika
= akustika
-* mali gospodinjski aparati
2 svetila
2 barve, laki, premazi
posoda, steklo, porcelan,
ol. gospodinjske potrebščine
i2
GLASBENI STOtPAlBA
(2KASEH) PROG
SUŠENI STROJ GORENJE
ices m
8.M.560
m
54.000
C1STERHA2A KURILNO OUE 2000 i M
00 5 00 i% POPUSTA ZA GOTOVINSKA PLAČtLAali PLAČILO NA 2 DO 5 ČEKOV.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
NtfJMjMDMM	NAKliPNl/mODAJNI	NAKUMUMDAINI
MENJALNICA           1 DEM	1 ATS	100 ITI.
A BANKA (Kranj, Trži«) 79.45 81.10 11,19
AVAL Bled, Kranjska gora 80.20 80,45 11,37
BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 80,00 81,20 11,20
COPIA Kranj 80,20 80,60 11,36
EROS (Stari Mavr), Kranj 80,30 80,50 11,35
GEOSS Medvod« 80,20 80.50 11,38
GORENJSKA BANKA (vse enote) 79.25 81,30 11,04
HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,40 80,20 11,30
MDAtržnlca Ljubljana 80.15 80,45 11.34
IURIKA Jesenice 80,00 81,00 11,23
INVEST Škofja Loka 80,10 80.50 11,33
LEMA Kranj 80,10 80,50 11,34
MIKELStraHSte 80,00 80,80 11,35
PBS d.d. {na vseh poštah) 78,85 80,45 10,83
SHP-Siov. hran. In pos. Kranj 80,20 80,70 11,34
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,60 80,60 10,90
SLOGA Krani 79.90 80.90 11.30
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,25 • 11,04
SLOVENIJATURtST Jesenic* 80,00 81,00 11,23
ŠUM Kranj 80.20 80,50 11,38
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,05 80,50 11,33
TALONZg. Bitnje «80,05 80,50 11,33
TENTOURS Domžale 80,10 80,60 11,35
UBK d.d. škofja Loka 80.05 81,10 11,30
AN Kranj 80,10 80,40 11,35
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,10 80,49 11,35
ZORI Kamnik D01.4. ZAPRTO
ROBSON Mengeš 80,20 80,50 11,35
11,49 11,45 11,60 11.48 11.45 11.45 11,55 11,59 11,42 11,48 11,50 11,44 11.48 11,38 11.44 11,65 11,60
11.48 11,45 11,41 11,41 11,55 11,55 11,40 11,43
7,42 7.55 7,30 7.65 7,50 7,55 7,35 7.60 7,55 7.50 7,45 7,65 7,50 7,20 7,55 7.45 7,45 7.35 7,50 7,55 7.60 7,60 7,50 7,55 7,55 7,58
7,80 7,70 8,00 7.75 7,70 7.70 7,93 7,85 7.65 7,80 7,79 7,75 7,80 7,73 7,77 7,85 7.75
7,80 7,70 7,80 7,80 7,80 7,85 7,75 7,75
11,45   7,55 7,75
POVPREČNI TEČAJ 79,97 80.71   11.27 11.48   7.51 7,79
Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo hi povpraševanje po tujih valutah.
Delitev dobička
v olastninjenih podjetjih
Kranj, 13. februarja - Klub Socius bo četrtek, 16. februarja, v poslovni stavbi VVorld Trade Centra v Ljubljani pripravilk klubsko srečanje na temo lastniške kulture zaposlenih in delitve dobička v olastninjenih podjetjih.
Srečanje se bo začelo ob 13. uri, ko bo direktor PAP Telematike Zvone Zupan predstavil projekt "Lastniška kultura zaposlenih", ki ga financira angleška vlada. Pol ure kasneje bodo kot osrednjo temo obravnavali delitev dobička za poslovni leti 1993 in 1994 v olastninjenih podjetjih.
STA TISTICNE INFORMACIJE
Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, teletax: 06V216-932
INDEKSI CEN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV PRI PROIZVAJALCIH, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR 1995
	195	I 95	I 95
	XTT9T	I 94	0 92
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO	101,1	118,2	157,6
SREDSTVA ZA DELO	101,2	108,8	143,3
REPRODUKCIJSKI MATERIAL	102,0	119,1	155,0
BLAGO ZA ŠIROKO PORABO	100,3	118,8	162,5
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE, PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2
razpisuje delovni mesti
1. SAMOSTOJNEGA INŠPEKTORJA (2 delavca)
2. INŠPEKTORJA I (2 delavca)
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist
- aktivno znanje slovenskega jezika
- izpit iz kontrolnega postopka
- prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
- poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod tč. 1 in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod tč. 2
Mandat traja 4 leta.
Dela lahko opravlja tudi diplomirani pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja.
Kandidati, ki še nimajo opravljenega izpita iz kontrolnega postopka, ga morajo opraviti najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja oz. imenovanju.
K sodelovanju vabimo predvsem kandidate z računovodskim znanjem.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Kranj, Slovenski trg 2, v zaprt* kuverti z oznako - za razpis 8 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Na šolskem posestvu v Strahinju
Poligon za
izobraževanje traktoristov
Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj bo do letošnje jeseni na šolskem posestvu v Strahinju uredila prvi poligon za praktično izobraževanje traktoristov v Sloveniji.
Strahinj - Poligon bo namenjen za opravljanje traktorskih izpitov, izpitov iz varnega dela s traktorji in traktorskimi priključki ter za razne predstavitve delovanja kmetijske mehanizacije. Na njem bodo opravljali izpit odrasli in mladina iz gorenjske in ljubljanske regije.
Kot je na petkovi predstavitvi poligona povedal ravnatelj srednje mlekarske in kmetijske šole Marijan Pogačnik, so v šoli prepričani, da bo poligon prispeval h kakovostnejšemu izobraževanju traktoristov, s tem pa tudi k zmanjšanju števila traktorskih nesreč. V Sloveniji je namreč zaradi nesreč s traktorjem med 1981. in 1992. letom umrlo 481 ljudi, od tega 262 v prometnih in 219 v delovnih nesrečah; poškodovalo pa se je 867 ljudi. Po raziskavi, ki sojo naredili strokovnjaki Biotehniške fakultete v Ljubljani in je zajela 310 naključno izbranih kmetij v Sloveniji, je 30 odstotkov vprašanih že imelo delovno ali prometno nezgodo s traktorjem. Traktorske nesreče predstavljajo tudi polovico vseh smrtnih nezgod kmetijski dejavnosti.
Predstavniki kmetijske in mlekarske šole, AMD Kranj in Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske si ogledujejo traso traktorskega poligona.
Poligon bo stal 32,5 milijona tolarjev
Da bi morebiti "rešili" kako traktoristovo življenje, so se v srednji mlekarski in kmetijski šoli odločili, da kot prvi v Sloveniji uredijo poligon, ki bo omogočal kakovostno praktično izobraževanje traktoristov. Načrt, ki so ga izdelali v Projektivnem podjetju Kranj, ne zahteva bistvenega posega v prostor, ampak le utrditev in ureditev dovoznih in drugih poti, prostora za "manevriranje" s traktorjem ter postavitev svetlobnih in drugih prometnih znakov. Ob tem, ko ureditev poligona podpirata ministrstvi za šolstvo in šport ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo del sredstev zagotovila šola, za pomoč pa bodo zaprosili tudi gorenjske občine. Naložba bo stala 32,5 milijona tolarjev.
Na Gorenjskem štiri tisoč voznikov traktorja
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo v Sloveniji predlani registriranih 98.125 traktorjev, od tega 7.421 na območju Uprave za notranje zadeve Kranj. Dejansko je bilo traktorjev precej več, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo v Sloveniji okoli 140 tisoč. Voznikov s traktorskim izpitom je bilo predlani 78.597, od tega 4.015 na območju UNZ Kranj.
Za učenje traktor z dodatno opremo
Na kranjski srednji mlekarski in kmetijski šoli opravljajo traktorski izpit dijaki prvega letnika kmetijske usmeritve in zunanji kandidati. Dijaki in vsi ostali morajo uspešno končati tečaj cestno prometnih predpisov, narediti izpit za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter opraviti praktično vožnjo s traktorjem in enoosno prikolico, potlej pa "položiti" Še izpit, pri katerem sodeluje šola z AMD Kranj. Vozniki z izpitom B kategorije si traktorski izpit pridobijo tako, da uspešno opravijo še izpit za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, za katerega je kot edina na Gorenjskem pooblaščena kranjska srednja mlekarska in kmetijska šola. Za praktično vožnjo že imajo traktor, ki ga bodo posebej za to opremili še z dodatnimi ročkami (komandami), sedežema in svetlobnimi napravami. • C. Zaplotnik
Podeželska mladina gre na športni dan
Smučanje na Črnem vrhu
Kranj - V društvu kranjske in tržiške podeželske mladine ne skrbijo le za strokovno izobraževanje, ampak tudi za razvedrilo in rekreacijo. V nedeljo, 19. februarja, bodo pripravili zimski Športni dan. Ob osmih zjutraj se bodo zbrali pred zadružnim domom na Primskovem, odkoder bodo z lastnimi avtomobili krenili proti smučišču Črni vrh nad Cerknim. Će bo udeležencev več kot dvajset, bodo smučarske karte po 1.500 tolarjev, sicer bodo 200 tolarjev dražje. Prijave sprejemajo do četrtka v društvu oz. v kranjski enoti kmetijske svetovalne službe (Metoda KarniČar). • CZ.
Kmetje iz Sorice zahtevajo nazaj, kar so jim odvzeli Italijani in naše oblasti
Paša in smučanja nista ogroženi
"Bojazen, da bi kot novi lastniki planin ogrozili pašništvo in smučarijo (na Soriški planini), je odveč."
Spodnja Sorica - Kmetje iz Spodnje in Zgornje Sorice se skupaj s se nekaterimi solastniki po vojni podržavljenega premoženja zavzemajo, da bi na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic dobili nazaj zemljišča nekdanjih agrarnih skupnosti Spodnja Sorica, Zgornja Sorica in Sorica (planina Porezen), na podlagi zakona o denacionalizaciji pa tudi zemljišča, ki sojini jih na Soriški planini že 1939. leta odvzeli Italijani.
Kot sta povedala Marjan Peternelj in Janez Egart iz Spodnje Sorice, je agrarna skupnost Spodnja Sorica nekdaj gospodarila z okoli dvesto hektarjev velikim pašnikom, ki je bil že ob podržavljenju delno poraščen z gozdom. Potlej so gozd izsekali in zaraslo se je mladje, od katerega bo šele naslednja generacija (čez trideset do štirideset let) imela gospodarske koristi. V agrarni skupnosti je bilo enajst solastnikov z različnimi deleži. Čeprav se pisna pravila skupnosti niso ohranila, so se jih predvsem starejši ljudje zapomnili do danes. Po teh pravilih prodaja deležev ni bila mogoča in so se kot neodtujljivi del
kmetije prenašali iz roda v rod. Če je kdo prodal s kmetije nekaj zemlje, je s tem tudi del deleža oz. pašnih pravic na pašniku. Od nekdanjih enajstih kmetij, ki so bile solastnice pašnika, je zdaj le ena opuščena (lastniki niso več iz Sorice), nekaj kmetij pa se je razdelilo, tako da je tudi število upravičencev do premoženja večje, kot je bilo nekdaj.
Nekdaj pašnik, zdaj pretežno gozd
Agrarna skupnost Zgornja Sorica je nekdaj gospodarila z okoli tristo hektarjev velikim zemljiščem, ki se razprostira v smeri od Zgornje Sorice proti Soriški planini. Včasih je bil to pašnik, medtem ko je zdaj pretežno gozd. Na njem je imelo deleže 34 kmetij (lastnikov) iz Zgornje Sorice. Čeprav so se lastninske razmere na kmetijah od nacionalizacije do danes precej spremenile, je med upravičenci za vrnitev premoženja agrarne skupnosti še vedno velika večina domačinov.
Deleže so prodajali
Agrarna skupnost Sorica je nekdaj upravljala in gospodarila z 234 hektarjev
Marjan Peternelj iz Spodnje Sorice
Drži država figo v žepu?
"Razlaščenci smo biti po sprejetju zakona o ponovni vpostavitvi agrarnih skupnosti povsem prepuščeni sami sebi. Kamorkoli smo vprašali za nasvet ali pojasnilo, nam niso vedeli kaj dosti povedati in pomagati. Če ne bi bilo upornega Primorca, Rudija Šimca, predsednika Zveze razlaščenih vasi Slovenije in avtorja zakona, ne bi vedeli, kako pripraviti zahtevek in se organizirati,'4 pravi Marjan Peternelj In poudarja: "Ob tem, ko driava ni nikogar posebej zadolžila za izvajanje zakona, se mi zdi, da drli figo v lepu in da se premalo zaveda pomena premoženja agrarnih skupnosti za obstoj In razvoj hribovskega kmetijstva."
Strah pred novimi lastniki je odvel
Lastninske spremembe (vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti nekdanjim lastnikom oz. njihovim dednim naslednikom) po zatrjevanju Marjana Peternelja in Janeza Egarta ne bodo ogrozile paše in še posebej smučanje na Soriški planini. "Tudi kmetje smo za to, da se turizem na našem območju razvija naprej in da se Soriška planina, ki je potrebna velikih vlaganj, razvije v sodoben smučarski center. Le v tem primeru bomo od tega imeli koristi oboji - kmetje in iičničarji," pravita.
Janez Egart
iz Spodnje Sorice
velikim pašnikom na pobočju Porezna. Prvotno so bili lastniki le iz Spodnje in iz Zgornje Sorice ter iz Spodnjih Danj (en delež je omogočal pašo osmih goved oz. štirih konj); ker pa so pravila agrarne skupnosti omogočala prodajo deležev, so solastniki približno polovice planine postali tudi kmetje iz Nemškega Rovta, Davče, iz treh cerkljanskih vasi in celo iz Mosta na Soči. Po drugi svetovni vojni se je na planini paslo od 130 do 135 govedi in največ 56 konj. V šestdesetih letih so zaradi nesreče s konji in tudi zato, ker oblast pašništvu ni bila naklonjena, s pašo prekinili in so jo ponovno oživili šele sredi osemdesetih let, ko je kmetijska zadruga Idrija na planini uredila pašnik s čre-dinkami. Kmetje iz Davče in iz cerkljanskega območja pasejo na planini okoli osemdeset govedi in konj.
Nekdanji člani agrarne skupnosti oz. njihovi pravni nasledniki so se z njimi že dogovorili, da ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti in vrnitev premoženja ne bo vplivala na pašništvo, in da bodo lahko na planini še naprej pasli.
Italijani odvzeli kmetijam okoli 130 hektarjev
Italijani so že 1939. leta odvzeli približno petdesetim kmetijam iz Spodnje in Zgornje Sorice okoli 130 hektarjev kmetijskih zemljišč na Soriški planini. Kmetje so jih po drugi svetovni vojni še nekaj časa kosili, potlej pa jimje vojska to preprečila, ker sd zemljišča uporabljali kot "poligon" za urjenje vojakov iz Tolmina, Škofje Loke in od drugod. Ko se je vojska umaknila, je škofjeloška kmetijska zadruga oz. v njenem imenu pašna skupnost Sorica začela na planini razvijati pašništvo. Na njej se poleti pase do sto goved iz domala vseh koncev nekdanje škofjeloške občine in do štiristo ovc z Gorenjske in tudi z ljubljanskega območja.
Kmetje ustanovili nove agrarne skupnosti
Nekdanji člani (solastniki) agrarnih skupnsti Spodnja Sorica, Zgornja Sorica in Sorica (planina Porezen) oz. njihovi pravni nasledniki so na osnovi februarja lani sprejetega zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic že ustanovili nove agrarne skupnosti. Predsednik oz. pooblaščenec agrarne skupnosti Spodnja Sorica je Marjan Peternelj? predsednik agrarne skupnosti Zgornja Sorica Anton Frelih in predsednik skupnosti Sorica (planina Porezen) Jane* Egart iz Zgornje Sorice. Y krajevnem odboru za denacionalizacijo, ki ga vodi Mar-jan Peternelj, si želijo, da b1 novoustanovljene agrarne skupnosti do polletja registrirali in da bi morebiti do konca leta že dobili nazaj podržavljena in odvzeta zemljišča. * C. Zaplotnik
Zimsko izobraževanje kmetic in kmetov
0 tehnologiji pridelovanja jagod
Kranj - Kmetijska svetovalna služba, aktiv kmečkih žena Tržič in Društvo kmečkih žena Kranj, odbora Sloga in Naklo, pripravljajo v sredo, 15. februarja, ob 19. uri v zadružnem domu v Naklem predavanje o tehnologiji pridelovanja jagod. Predavala bo dipl. inž. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije..
Vplivi na klavno kakovost govedi
Mavčiče - Kmetijska svetovalna služba vabi govedorejce jutri, v sredo, ob devetih dopoldne (in ne ob sedmih zvečer, kot je bilo objavljeno v petkovi številki) na predavanje o vplivih na klavno kakovost goved in o novem pravilniku za vrednotenje kakovosti. Predaval bo dipl. inž. Franc Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ.
Na kranjski srednji mlekarski in kmetijski šoli
i izdali Mlade brazde
Dijaki
Kranj - Dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj so po enoletnem "odmoru" spet izdali svoje glasilo Mlade brazde. V njem prevladujejo literarni sestavki, nekaj pa je tudi prispevkov iz živilske in kmetijske stroke (o sejmu Narava in zdravje, pšeničnem mesu, kitajski kuhinji in kitajskih kuharskih pripomočkih...). Glasilo urejajo Lucija Kleč, Metoda Likozar, Lola Ivšič in Simona Skumavec, mentorica je Nives Križnar. • CZ.
DOMAČIJO
TRGOVINA S KMETIJSKIM BLAGOM IN PERUTNINO
V naši trgovini vam nudimo:
KRMILA in ŽITA GNOJILA VSEH VRST ZEMLJA za lončnice in KORITA SEMENA IN TRAVNE MEŠANICE SEMENSKI KROMPIR iz uvoza KMETIJSKI STROJI VSEH VRST Rezervni deli za BCS in SIP ter MOLZNE STROJE
PERUTNINO: enodnevne piščance, purane po naročilu
18-tedenske nesnice imamo stalno v zalogi!
MOŽNA DOSTAVA NA DOM'-
GLOBOKO 2a 64240 RADOVLJICA tel.: 064/738-037,
SCOTT
"to je to - dob'r kolo"
Največja izbira koles na Gorenjskem i kolesa: gorska, treking, dirkalna
^amke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. ' popravilo koles, rezervni deli in oprema
VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
Prijetno branje S Y S T E M S d,..
podjetja za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, avatovanja in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211
°kejisti Acroniksa Jesenic so v domači dvorani vendarle premagali Olimpijo Hertz
I« SE VROČICA FINALNIH OBRAČUNOV
N^°v derbi med Acroniks Jesenicami in Olimpijo Hertz, ki si ga je v Podmežakli ogledalo okoli 4 tisoč ljubiteljev a> je napovedal razburljiv zaključek letošnjega državnega prvenstva - Do konca drugega dela še štirje krogi
jjjjj!*« Kranj, Bled, 14. februarja - Čez dobra dva meseca bomo (J! 'košnje slovenske hokejske prvake. Da bo prvenstvo do r,l  5 zel° zanimivo, pa sta s petkovo tekmo napovedala večn-Hj«\ cr°niks Jesenice in Olimpija Hertz, ki sta se predstavila ii ;eltmi dosedanje letošnje hokejske sezone. Državni prvak
zelo zanimivo, pa sta s petkovo tekmo napovedala večna ilks Jesenice in Oli Jo jv*.u" dosedanje letošnje hokejske sezone. Državni prvaki K, dobili z golom razlike. V drugem derbiju 29. kroga pa so v 0 v Celju slavili igralci blejske Sportine.
t^pičani, ki jim letos v dresu Tom Jug, le dobrih 20 ran dvoram ^e m uspelo sekund kasneje pa je izenačil I "a|ati zeleno-belih, so tok-  Nik Zupančič. Tako se je na-
jeli tekmo odločeni, da dalje vala borbena igra obeh EL?r'e zmagajo. Že takoj na ekip, domače pa je v 35. minuti k\*.u srečania sta imela veli-   v vodstvo nonelial Marko Smo-
iDarf- ODa vratarja, saj so se I9ai kar vrstili, prvi pa je bil
lej. Tik pred zaključkom je
Eonovno izenačil Craing Nien-uis. V zadnjem delu srečanja Jeseničani zaigrali še bolj
h,. 17. minuti premagal Stan
knt    ko Je bil pred vrati so Jesenicam zaigrali se bolj
ifiut    **ave' Kadikov. Le pol borbeno. V 45. minuti je zadel
'M a kasneJe Je vodstvo po- Borut Vukčevič, z lepim golom
je  ndr«-'j Razinger, tako da Jureta Smoleja v 48. minuti pa
>^ P^i polčas končal v korist so imeli domači zmago tako
kx —«ov 7. 2:0. To pa Ljubl-inJ.nov ni zmedlo. Po štirih *ad iV dru8em dem srečanja ae' Jeseničan v zelenem
tftnošnjem, 31. krogu, hhLJega državnega ho-Hc, eSa prvenstva, ekipa Lronjksa Jesenic gostuje Maviji Jati, Sportina v Marib Zanimivo pa bo i
fttf« v Maribor, še naj V« ,Zanlfnivo pa bo i t9»M kjer domača eki-,lrtglava gosti Inntal iz Olimpija Hertz je
N Prost*
iJtUar februarja - Hokejski klub Triglav je v nedeljo, 12. ^o/r or8amz'ral P™ pokal hokejskih šol pod nazivom f tol <T '       ^raV ta ^C     tU(^' ^'avm sPonzor te prireditve,
rekoč že v žepu. Toda štiri minute pred koncem je moral vratar Oleg Brataš spet v mrežo po plošček in Jeseničani so vodili le še za gol. Tako so Ljubljančani v zadnji minuti skušali izenačiti z igralcem več, a brez vratarja, vendar jim to ni uspelo. Končni rezultat tekme je bil 5:4 (2:0, 1:3, 2:1). "Zvezda" večera je bil tokrat prav gotovo jeseniški napadalec Andrej Razinger, ki je poleg gola prispeval še dve podaji.
V petek je bilo v Mariboru srečanje med domačo ekipo in kranjskim Triglavom. Zanesljivo so slavili Triglavani, ki so gosti-
Jure Smolej je na derbiju dosegel odločilni gol.
telje premagali z 2:7 (1:2, 1:2, 0:2). Tekma 29. kroga v Celju je bila v soboto, pred TV kamerami pa je Sportina premagala Inntal s rezultatom 2:4 (0:1, 0:1, 2:2).
Manj zanimivi so bili obračuni 30. kroga, ki so ga hokejisti odigrali v nedeljo. Triglav je gostoval v Tivoliju in izgubil z rezultatom 7:2 (1:0,4:2, 2:0). Na Bledu je Sportina premagala Slavijo Jato z rezultatom 8:2 (4:1,1:1, 3:0), Inntal Celje pa je v gosteh premagal Maribor z rezultatom 2:8 (1:2, 0:2, 1:4). Jeseničani so bili v nedeljo prosti.
Na lestvici še vedno vodi ekipa Olimpije Hertz z 29 točkami, pred Acroniks Jesenicami, ki ima 21 točk, Inntal na tretjem mestu ima 17 točk, blejska Sportina pa 15. Na lestvici skupine B je prepričljivo v vodstvu Triglav z 20 točkami, Maribor ima 12 točk, Slavija Jata pa še nobene. • V.Stanovnik, slika:J.Pelko
io met mamssmmtm
Nogometaši Živil igrajo tekme za trening
ZMAGI V KRANJU IN CELOVCU
Konec tedna nameravajo Naklanci pripeljati v Kranj prijateljsko tekmo kakovostno domače ali tuje moštvo.
?KAL ODŠEL NA JESENICE
k*aj
a, TA
.-Jdi hokejisti potrebujejo. Na turnirju so nastopile hokejske (t|jaj>cr°niks Jesenice, Olimpije Hertza, Sportine Bleda, VSV dve Medveščaka in Triglava. Mladi hokejisti so bili razvrščeni iglav *uPini in v prvi so nastopili Sportina Bled, Medveščak in Senj' v drugi pa Olimpija Hertz, VSV Beljak in Acroniks >ta&Un a V Predtekmovanju so gledalci lahko videli zanimive h»j s£e dečkov letnika 1985 in mlajše, najbolj napeto pa je bilo v k.°nčn D'n'' v kateri so bila moštva izredno izenačena. «rt? vrstni red: 1. Acroniks Jesenice, 2. Triglav, 3. Olimpija KJjJ; Medveščak, 5. VSV Beljak, 6. Sportina Bled. • Jože
IJSIR PRVI IN TRETJI
K11,0 °a!hI svetovnein prvenstvu so najboljši smučarji sveta z r'ftlom -rta Tombe v soboto in nedeljo nastopili na i a vel "im slalomu alpskega pokala v Lienzu.
aI mski tekmi je prvič to zimo "zablestel" Kjetil No^modt. drupi ip hil Rainp.r Sal^ophpr Inrp. KoSir na si ie s
K^8» na«- ?8ierjem in ReiterJem- bodo gostovali v Domžalah in igrali s tamkajšnjim drugoligašem, v
bi C stnoE tekmovalci tokrat niso bili med petnajstenco, še cetrtek ob isti uri pa v Ribnici, kjer bo tekma z Gaj Kočevjem.
r£n0.     e Pa Je »rnel Andrej Miklavc, ki si je poškodoval Konec tedna pa bo prišlo v Kranj kakovostnejše domače ali tuje
li«aCil<iost pi« ♦ u w-      ■       •  , . 11 j moštvo. • J. Košnjek
fc a Zrria        tekmovanja v Lienzu je bil visok denarni sklad,
LSetega l?OValca oba dneva dobila po 200 tisoč šilingov, ostali do _ _ _ _ _      ~     .       .        T .
fPtea pa so si razdeli,i 3°o tisoč siiingov.6Kijub dobri NI PROSTORA ZA DVA
t °do še8ttem denarnem skladu pa prireditelji v Lienzu najbrž E!^a Prem -mam prireditelji tekme svetovnega pokala, saj ima pti". •y]hg° višinsko razliko, smučišče pa je tako rekoč na
^VAL
, drugi je bil Rainer Salzgeber, Jure Košir pa si je s retic
an pa se ni dal presenetiti na nedeljski slalomski
r°jstra x   gom delil tretje mesto P1', ko       Pa se ni da' presenc..
r Icon^..Je v°oil že po prvi vožnji in nato zanesljivo zmagal tudi
f& sltanoPred trojico najboljših avstrijskih smučarjev: Trischer
Oh.^- 8asSineenem in Rpitf>riom
Nogometaši Živil Naklo med odmorom nedeljske tekme s Sakom v Celovcu, ki so jo dobili z 2 :1.
Živila Naklo, za katere se začne spomladanski del prvenstva čez slabih 14 dni, 26. februarja, po vrnitvi z Lošinja pospešeno igrajo tekme za trening. Pretekli teden so oslabljeni s 4 : 0 premagali kranjski Triglav Creino. Gole so dosegli Marušič, Ahčin in dva Hristov. V nedeljo so igrali Naklanci z najboljšim koroškim moštvom, Slovenskim atletskim klubom SAK iz Celovca. Živila so z zadetkoma Roberta Marušiča zmagala z 2 : 1. Za SAK je iz enajstih metrov zadel Eberhardt. Tekma ni bila slaba glede na to, da Živila še niso povsem pripravljena, za SAK pa je bila prva tekma v pripravljalnem obdobju. Njegov trener dr. Ivan Ramšak je bil zadovoljen, le v drugem polčasu so Celovčanom pošle moči in Naklanci bi lahko dosegli še kakšen gol. Trener Živil Nikica Cukrov daje na trening tekmah priložnost vsem igralcem. Tako so zaigrali novinci Andrej Jožef, Dejan Obrez, Alen Tušar, Tadej Pavlic, Milkovski, Goran Mitev in Borce Hristov in "stari" Lalic, Vodan, Ahčin, Murnik, Pavlin, Kečan, Jerina, Grašič, Marušič, Verbič in Gruden. Živila načrtujejo za ta teden še trening tekme. Danes ob 15. uri
(IRSKI TEKI
ssnnmn
ras u
AR PRVAK NAJDALJŠEGA TEKA
to"UJ0 nerT'i- arJa * VeC kot 260 smučarjev tekačev se je Eh at>vcih J° P°merilo na 5. Pokljuškem maratonu. Ob R^iUanr °- na 21'in 42-kilometrski progi tekli tudi slovenski I j^stvu     ln reprezentantke, ki so se pomerili na državnem
br°v) za ii1|°Xenskih državnih pravkov v maratonu (42 kilo-»I 8al Pred1 £i n}* leto sta osvojila Joško Kavalar iz Planice, ki je
?nica) ter       m Dolencem (Brdo) in Robertom Kerštajr ^ovo fnimed c,amcarni (21 kilometrov) Nataša Lačen L.„ lometv^mPija) in Rupnikovo (Valkarton). Med juniorji na
fetreJša A^rton)- Med juniorkami in mladinkami je bila I    ^erku vJa Ma,i (JUB D°0. ki je slavila pred Malijevo *ur Kranj) in Majdičevo (JUB Dol). • V.S.
' Ca) ter          tJolencem (Brdo) in Robertom Kersiajnom '?°Vo fnimed c,amcami (21 kilometrov) Nataša Lačen pred °^etrovmp1^ in RuPnikovo (Valkarton). Med juniorji na (Vaiu Jc zmagal Blejec Ivan Maric, med mladinci pa •„^aikartonl   \a»a :,.»:^-i---: :„ mi^;nv,m; \» hJla
Kranj - Pred nadaljevanjem tekmovanja v državnih nogometnih ligah je spet zanimivo vprašanje obeh nogometnih igrišč v športnem parku.
Na njih sta namreč jeseni vadila in tekmovala dva kluba, prvoligaš Živila Naklo, ki v domači občini pravzaprav nima
{>ogojev in pa Triglav Creina. Prostorska stiska ni obremenjevala e igrišči, ampak zavirala učinkovito vadbo številnih selekcij Triglava Creine. Po neuspelem poskusu združitve obeh klubov so se Kranjčani odločili, da Naklancem v nadaljevanju sezone ne bodo dovolili vadbe na omenjenih igriščih. Obe sta v lasti občine, upravlja jih športna zveza, domicilno pravico pa ima Triglav Creina. To potrjuje tudi dogovor o trajni domicilni pravici med športno zvezo in Jelenom Triglavom, ki sta ga partnerja podpisala 30.11. 92. Triglav Creina kot pravni naslednik Jelena Triglava ima v prihodnosti velike načrte. Zavedajo se, da bi njihova odločitev v bližnji prihodnosti lahko škodovala ne samo Naklancem, ampak celotnemu gorenjskemu nogometu, zato so pripravljeni na dogovor. Gorenjski prvoligaš bo prvenstvene tekme še naprej lahko organiziral na kranjskem stadionu, drugačna uporaba obeh igrišč pa bo brez dovoljenja Triglavanov nezakonita. Športna zveza se je namreč obvezala, da igrišča in spremjajoče objekte ne bo oddajala v najem brez pismenega dovoljenja nogometnega kluba Triglav Creina. • I. Golob
iTLON
I I I
Pred današnjim začetkom svetovnega prvenstva
NA EP ZMAGALA GRAŠIČEVA
Biatlone! in biatlonke, ki jutri začenjajo s tekmovanji na letošnjem svetovnem prvenstvu v Anthofctu, so se konec tedna v Sachrangu pomerili na tekmi za evrospkl pokal.
Zlasti lep uspeh v pripravi na veliko tekmovanje je dosegla Tržičanka Andreja Grašič, ki je prvič v svoji karieri zmagala na tekmi evropskega pokala pred Nemkama Apelovo in Kindtovo. Med člani ie bil najboljši Francoz Poiree, od naših predstavnikov je bil Janez Ožbolt deveti, med trideseterico pa sta se uvrstila še Globočnik, ki je bil osemnjasti in Larisi, ki je bil 29.
Danes bosta na sporedu SP tekmi moških in ženskih ekip, v četrtek bodo moški tekmovali na 20 kilometrov in ženske na 15 kilometrov, v soboto pa se bodo moški pomerili na krajši 10-kilometrski progi, ženske pa na 7,5 kilometroa, V nedeljo bosta še teka štafet.
Naši reprezentantje si na tekmah želijo poseči v deseterico, njihova želja pa je prvič osvojiti tudi katero od medalj. Slovensko reprezentanco sestavljajo: Andreja GrašiČ in Tomaž Globočnik (TSK Merkur Kranj), Matjaž Poklukar, Jože Poklukar in Tomaž Ženiva (T V D Partizan Gorje), Boštjan Lekan (SK Termiti Ihan) in Janez Ožbolt (SK Kovinoplastika Lož). Dosedaj je najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala dosegel Uroš Velepec, ki je bil v Borovcu leta 1993 sedmi. • V.S.
£M@j€fiRSKi skoki •Kssmnnn
GOLDBERGER ŽE ZMAGOVALEC
Andreas Goldberger sije z zmago na holmenkolmski skakalnici že zagotovil skupno zmago SP, na zadnjem tekmovanju pa je grdo padel Franci Petek, ki so ga organizatorji poslali na skakalnico kljub vetru.
Nevaren veter je popoldne na Holmenkolmu preprečil tekmovanje, organizatorji pa so se "vdali" šele po grozljivem padcu našega šampiona Francija Petka, ki pa se je k sreči končal brez hujše poškodbe. Tako so tekmovanje izvedli šele zvečer, zmagal pa je ponovno Avstrijec Goldberger. Med našimi je bil najboljši Blejec Urban Franc na 18. mestu, Franci Petek pa na večernem tekmovanju ni več nastopil. • V.S.
PRVAKA ŠIMIC IN ČAVL0VIČ
Gorenja Sava, 11. februarja - Na Gorenji Savi je SK Triglav Teling uspešno organiziral letošnje državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 12 let, 13 let in prvenstvo v klasični kombinaciji. Na odlično pripravljeni skakalnici so največ uspeha imeli mladi Kranjčan. 74 tekmovalcev se je pomerilo na 45-metrski skakalnici. Državna prvaka sta postala Gašper Cavlovič pri dečkih do 12 let in Marko Šimic kar dvakrat in sicer pri dečkih do 13 let v skokih in v klasični kombinaciji. Tekmovanje se ie odvijalo na umetno zasneženi skakalnici na Gorenji Savi, teki pa so se odvijali na Pokljuki in se jih je udeležilo 26 tekmovalcev. • J. Bešter
GORENJCI NAJBOLJŠI
Gorenja Sava, 12. februarja - SK Triglav Teling je na 12-metrski skakalnici organiziral tekmovanje v skokih za dečke do 9 let. Nastopilo je kar 50 najmlajših skakalcev, ki so se pomerili v drugi tekmi za pokal Cockte. Najboljši so bili domači skakalci.
Rezultati: 1. Zvonko Kordež (Triglav Teling) 223 T 11,75 in 11,75 M, 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 219 T 11,25 in 11 M, 3. Mitja Oranič (Tržič) 218 T 11,75 in 11,75, 4. Mitja Mertelj, 5. Matevž Šparovec (oba Triglav Teling), 9. Mlinar Petra (Alpina Žiri), 10. Peter Žibert (Triglav Teling). • J. Bešter
DVAKRAT PETERKA, ENKRAT STEGNAR
Planica, 11. - 12. februarja - V Planici sta bili v soboto it: nedeljo dve pokalni tekmovanji za pokal Cockte, sobotno tekmovanje so organizirali smučarski delavci Stola iz Žirovnice na 70-metrski skakalnici z udeležbo 59 skakalcev. V nedeljo pa so se mladinci do 18 in 16 let pomerili še na 90-metrski skakalnici z udeležbo 57 skakalcev. Matija Stegnar je slavil pri mladincih do 18 let, Primož Peterka pa je dobil obe preizkušaj > v soboto in nedeljo. • J. Bešter
KN JE
FINALE SVETOVNEGA POKALA
Steinn Enns v Avstriji je bU v nedeljo, 12. februarja, prizorišče finala svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah.
Na tekmi je nastopilo 46 tekmovalcev in tekmovalk, zaključka svetovnega pokala pa so se udeležili tudi sankači iz Slovenije. V ženski konkurenci so prva tri mesta zasedle Avstrijke, pri moških pa so bili najboljši Italijani, naši pa so bili tudi tokrat solidni. Za rezultat so se Štele tri vožnje.
Rezultati - ženske: 1. Holzknecht Elvira (Avstrija) 3:40,13,... 6. Tolar Tina (Slovenija) 3:53,51; moški: 1. Blasbicher Anton (Italija) 3:34,73,... 14. Meglic Makro 3:42,87, 15. Snendov Grega 3:43,55, 18. Vizjak Boštjan 3:4536, 19. česen Drago 3:4635, 20. Vilman Bogdan 3:47,75,2L Feifer Borut 3:48,53 (vsi Slovenija).
Za skupni seštevke točk za svetovni pokal v sankanju na naravnih progah so se štele štiri tekme, slovenski sankači so nastopili samo na dveh tekmah. • L. Kerštan
URBJAj Vilma Stnovnik
"ALL STAR WEEKEND" TRIGLAVANOV
Minuli konec tedna sta bila na sporedu 13. in 14. krog v 1. SKL za moške. Kegljavci Triglava so še vedno brez poraza. Igralci Žalca iz Žalca in Gradisa - Norika iz Ljubljane se niso mogli resno upirati favoriziranim Gorenjcem. Le-ti letošnjo sezono igrajo kot prerojeni, veliko zaslug pri tem ima gotovo zelo uspešna poslovna poteza podjetja ISKRA EMECO, ki je prevzelo generalno pokroviteljstov nad kranjskimi kegljavci.
Rezultati: Triglav : Žalec 8 : 0 (5245:4987)
Vane Oman : Dobrajc 1 : 0 (889:828), Beber : Mileč 1 : 0 (862:794), Marko Oman : Gračner 1 : 0 (837:835), Štrukelj : Kompan 1 : 0 (905:855), Juvančič : Podkrajšek 1 : 0 (890:838), Šimnovec : Jakopovič 1 : 0 (862:837).
Nedeljsko srečanje na kegljišču Maksa Pcrca v Ljubljani je samo še potrdilo ogromno moč, sedaj to že lahko trdimo, novega državnega prvaka, Triglava.
Rezultati: Gradiš : Norik : Triglav 0 : 8 (5002:5203)
Ivačič : Beber 0:1 (851:855), Zmajšek : Urbank 0:1 (795:833), Blaha : Vane Oman 0:1 (875:889), Dremelj : Marko Oman in Šimnovec 0:1 (795:403+395), Pintarič : Juvančič 0:1 (836:876), Podreberšek : Štrukelj 0:1 (850:901).
Kegljavci Triglava so tako nadaljevali niz zmag v letošnjem prvenstvu. Zadnja je bila že 14. zaporedna, kar bi jim zavidal celo Alberto Tomba. Ugoden razpored v naslednjem krogu pa kaže, da še niso rekli zadnje besede. Lestvica je sledeča: 1. Triglav 28 točk, 2. Konstruktor 23, 3. Tekstina 16, 4. LIV Proteus 15, 5. Dadas Rudar 12, 6. Fužinar 12,7. Gradis-Norik 12, 8. Celje 11,9. Žalec 7, 10. Brest 4 točke.
Prvoligaši nadaljujejo tekmovanje brez premora. Že v soboto, 18. februarja 1995, bo na kranjskih stezah srečanje med Triglavom in Brestom iz Cerknice. Srečanje se bo začelo ob 16. uri. * V. Oman
ZMAGA Z NASTOPOM DRUGEGA PARA
TRIGLAV: KOROTAN 6:2 (2398:2326)
Kranj, 11. februarja - Po neodločenem izidu v prejšnjem krogu so domače kegljavke tokrat zanesljivo po boljši igri premagale igralke Korotana iz Prevalj.
Rezultati: Zaje : Petek 0:1 (368:380) (-12); J. Jerala : Seberečnik 1:0 (406:365) (+41); Fleischman : Fink 1:0 (417:373) (+44), Belcijan : Sabljar 1:0 (421:415) (+6), Virant : Verbole 0:1 (393:407) (-14); M. Jerala : Žagar 1:0 (393:386) (+7); Triglav : Korotan 2398:2326 (+72). • Jože Marinček
KLJUB DOBRI IGRI PORAZ
Ljubljana, 12. februarja - Igralke kranjskega Triglava so že v nedeljo odigrale v Ljubljani srečanje 14. kroga z igralkami Gradiš Norika in kljub dobri igri izgubile s 7:1 (2500:2419). Samo srečanje je bilo zelo "napeto", saj je domačin Gradiš Norik proti koncu srečanja vodil le za deset kegljev. Tokrat je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe za vrste Triglava nastopila Andreja Ribič. Pri gostiteljicah je bila najboljša Petačeva s 434 podrtimi keglji, pri Triglavu pa Joži Jerala s 437 podrtimi keglji. Za Triglav so igrale: Ribič 370, Belcijan 414, J. Jerala 437, M. Jerala 406, Virant 402 in Fleischman 390. • Jože Marinček
V VODSTVU KAMNIK IN LOG STEINEL
Kranj, 12. februarja - Konec tedna je bil tudi v medregijski kegljaški ligi na sporedu dvojni krog. LOG STEINEL je dvakrat zmagal z najvišjim možnim rezultatom in se spet pridružil KAMNIKU na prvem mestu, JESENICE pa so po zmagi v derbiju proti KAMNIKU, naslednji dan izgubile proti RIBNICI in so na tretjem mestu, vendar še vedno z velikimi možnostmi za končno osvojitev prvenstva.
Rezultati: Grosuplje : Log Steinel 0 : 8 (4929:5043), Log Steinel : Gradiš II 8 : 0 (5122:4909), Jesenice : Kamnik 6 :2 (4971:4954), Ribnica : Jesenice 6 :2 (4938:4831).Najboljša posamična rezultata je zopet dosegel igralec LOG STEINELA Tone Šemrl, ki je v Kranju podrl 911, v Ljubljani pa 890 kegljev. Vrstni red. Log Steinel, Kamnik 21 točk, Jesenice 19, Gradiš 16 itd.Prihodnjo soboto, 28. februarja, ob 16. uri igrajo Jesenice doma z Geološkim zavodom iz Ljubljane, Log Steinel pa potuje v Gorico. • M. Šilar
PORAZ IN ZMAGA LJUBELJA
V soboto, 11. 2., in v nedeljo, 12. 2., so bile odigrane tekme 13. in 14. kroga v 2. Slovenski ligi.
Kegljavci Ljubelja so v soboto gostovali v Kočevju pri istoimenskem klubu.Končni rezultat je 5094 : 5067 (5:3). Najboljši pri Ljubelju so bili Praprotnik z 889, Zalokar z 875 in Cerin z 863
Sodrtimi keglji. V nedeljo pa so kegljavci Ljubelja gostili ekipo lovana iz Ljubljane. Kljub dokaj iznačeni igri v medsebojnih dvobojih, so tokrat domačini prepričljivo premagali gostujočo ekipo. Končni rezultat je 5057:4943 (8:0).  Jure Mejač
OTlETIKfl
ŠEST TEKMOVALCEV Hi ŠTIRI KOLAJNE
Kranj - V soboto je bilo v Celju dvoransko državno atletsko prvenstvo za starejše mladinke in mladince, na katerem je nastopilo tudi šest atletinj in atletov kranjskega Triglava. Čeprav se na tekmovanje niso posebej pripravljali, so se domov vrnili z dvema srebrnima in dvema bronastima kolajnama. Uspeh Triglavanov pa bi bil verjetno še večji, če bi bili v ekipi tudi poškodovana Marcela Umnik in Urša Hribar, ki je zaradi bolečin v stopalu šele pred enim mesecem začela z lažjimi treningi.
Na prvenstvu je prijetno presenetila pionirka Jana Zupančič, ki je v svojem drugem nastopu v troskoku skočila 11,87 metra in osvojila tretje mesto. Če bi tudi v pionirski konkurenci šteli troskok, bi bila v tej disciplini državna rekorderka. Starejša mladinka Saša Eberl je bila v isti disciplini peta (11,75). Brigita Langerholc, ki je sicer specialistka za tek na 400 metrov, je dokazala, da je hitra tudi na nekajkrat krajši progi, saj je 60-metrsko razdaljo pretekla v 7,96 sekunde in se uvrstila na drugo mesto. Rožle Prezelj, ki je šele prvo leto mlajši mladinec, je bil s 196 centimetri drugi v skoku v višino. Mlajša mladinka Tina Čarman je bila v skoku v daljino tretja s 5,52 metra, kar je njen osebni dvoranski rekord in le za centimeter slabše od njenega absolutnega rekorda. Saša Eberl in Gašper Zupan se v skoku v daljino nista uvrstila v finale.
V soboto bo v Ljubljani še državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. • C.Z.
Najboljša kranjska boksarja se pripravljata za nastop na svetovnem prvenstvu
PRI NAS BREZ KONKURENCE, KAKO V TUJINI? r
dr
Najboljši slovenski boksar v bantam kategoriji Kranjčan Sebastijan Novak na Hrvaškem in. Avstriji nima konkurenta, letos pa naj bi se dokazal tudi na svetovnem prvenstvu - Kranjski boksarski klub ne najde pravega pokrovitelja, čeprav bi ga po uspehih se kako zaslužil
Kranj, 13. februarja - Konec tedna bo v Ljubljani tretje kolo letošnje državne boksarske lige, v Kranju pa se bodo boksarji predstavili 5. marca. Konec meseca marca bodo najboljši slovenski fantje trdih pesti nastopili na močnem mednarodnem turnirju v Benetkah v Italiji. Iz kranjskega boksarskega kluba Bakra bosta Slovenijo zastopala Edo Štalc in Sebastijan Novak, ki bosta od 4. do 15. maja zagotovo nastopila na svetovnem prvenstvu v Berlinu. "Tja bomo odpotovali, tudi če bo treba vse stroške plačati iz lastnega žepa, in če bomo šli na vlak," pravi trener naše državne reprezentance in trener boksarskega kluba Bakra iz Kranja Dušan Čavič.
Zadnja leta, odkar je kranjski boksarski klub prevzel Dušan Čavič, so fantje že večkrat dokazali, da je tudi boks slovenski in gorenjski šport. Tako imamo v Kranju najboljšega slovenskega boksarja v bantam kategoriji Sebastijana Novaka, ki po besedah trenerja nima konkurenta tudi v sosednji Hrvaški in Avstriji. Tudi v poltežki kategoriji Edo Štalc boksa vse bolje in prav ta dva bosta Kranj in Slovenijo zastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu v boksu v Berlinu.
Tudi ostali Kranjčani (klub ima iz leta v leto več članov) dosegajo doma in na tekmovanjih v bližnji tujini lepe rezultate, žal pa se zatika tam, kjer mnogi športniki tudi obupajo, pri denarju. "Trenutno edino pomoč, ki jo dobimo, dobimo pri Min-
istrstvu za notranje zadeve, ki nam je obljubilo kombi za potovanje na mednarodno tekmovanje v Italijo, dogovarjamo pa se tudi za kombi, s katerim se bomo peljali v Berlin. Omogočili nam bodo tudi 15-dnevne priprave v Gotenici. To pa je tudi vse, kar dobimo, denarja ni od nikoder in čeprav potujemo na tekmo najvišjega ranga, na svetovno prvenstvo, nam sponzorja ne uspe dobiti. Fantje so dobri, trdo delajo, vsak dan trenirajo in imajo tudi že vrsto lepih rezultatov, saj je naprimer Novak v zadnjih 19 dvoboljih 16-krat zmagal s knockoutom, 2-krat po točkah in le enkrat je izgubil po točkah, ko je imel poškodovano koleno. Od tega je dvakrat premagal Karduna, prvaka Hrvaške in tretjega z evropskega prvenstva v Bursi v
RAZBURLJIV ZAKLJUČEK
HELIOS DOMŽALE : TRIGLAV 70:71 (45'32)
Srečanje so Triglavani začeli dokaj ležerno in so po vodstvu 0:2 dovolili domačinom, da se razigrajo in prevzamejo pobudo na igrišču. To priložnost so domačini dobro izkoristili, gospodarili pod obema obročema in hitro povedli z 8:2 in vodstvo stalno povečevali. V 19. minuti so domači vodili z najvišjo razliko, razliko 15 točk, vendar so jo Kranjčani do odhoda na odmor znižali za dve točki.
V nadaljevanju so košarkarji, varovanci trenerja Martina Gorenca, zaigrali bolj zbrano in z organiziranimi napadi zadevali domači koš in razlika je začela kopneti. Le šest minut pred koncem je bila razlika še celih deset točk (68:58), vendar so jo v treh minutah znižali še za sedem in se približali košarkarjem, ki jih vodi Kranjčan Andrej Url ep le na tri točke razlike (70:67), le minuto in dvajset sekund pred zadnjim piskom pa so celo povedli s 70:71, kar je bil tudi končni izid.
Trener Triglava Martin Gorenec je po tekmi dejal: "Prvi polčas smo začeli slabo in ga zasluženo izgubili s 13 točkami razlike. V drugem delu smo v obrambi zaigrali bolj agresivno s pomaganjem enemu in drugemu in če mi tako igrajo pride tudi rezultat. Z malo sreče pa smo tekmo tudi dobili." Trener Heliosa Andrej Urlep pa je dejal: "Triglav je v drugem delu zaigral izvrstno. Imeli so odličen skok v obrambi in napadu, mi pa nismo imeli igralca, ki bi se jima upal zoperstaviti. Prav ta njihov skok je bila posledica, da je Triglav izenačil in prav to je bila največja sprememba v drugem polčasu." • Jože Marinček
LOČANKE NASTOPILE OSLABLJENE
ŽKD Maribor : Odeja Marmor 94:62 (42:37)
Ločanke, ki so nastopile kar brez trojice (Frakelj, Malacko, Primožič), so bile že pred tekmo obsojene na poraz. Kljub temu pa so z izredno borbenostjo in ob odlični igri Garnterjeve in Kržišnikove v 10. minuti vodile z 18:17. Pri Mariborčankah je v igro prišla Pocrnjičeva, ki je s svojimi točkami in odličnimi asistencami napravila pravi preobrat. Kljub vsemu pa je bila prednost ob polčaus še vedno dosegljiva. V nadaljevanju pa trener Terkaj ni imel pravih možnosti zamenjave, Ločanke pa so imele dve obdobji izredno slabe igre, ko so Štajerke z delnim izidom 17:0 odločile zmagovalca. Naslednjo tekmo bodo Ločanke igrale v soboto, 18. februarja 1995 ob 16. uri v Skofji Loki proti Cometu.
DESETA ZMAGA LOČANOV
Comet: Loka Kava 74:77 (40:29)
V izredno pomembni tekmi, ki bo štela tudi v drugi del prvenstva, so se Ločani oddolžili domačim za poraz v Skofji Loki. Ločani so vodili že na začetku. V 7. minuti je bilo 10:11, nakar so domači napravili delni izid 11:0 in že odločili prvi polčas v svojo korist, saj so zadeli kar sedem trojk. Ko je že kazalo na pravo katastrofo, pa so gostje s sedaj že značilno consko obrambo domače ujeli. Tako je bilo v 34. minuti 56:56. Kavarji so ob odlični igri Mitiča in Jeseničnika prešli v vodstvo 61:56. Kavarji so ob odlični igri Mitiča in Jeseničnika prešli v vodstvo 61:56. Spretnejši pa so bili tudi v končnici in si priigrali deseto zmago v prvenstvu. V soboto bodo prvi del prvenstva sklenili z domačo tekmo proti Jezici. Tekma bo ob 18. uri. * Dare Rupar
VISOKA ZMAGA DIDAKTE
DIDAKTA RADOVUICA: ART OPTIKA STARŠE 105:63 (43:31) Didakta Radovljica je tokrat navdušila zbrano občinstvo in pokazala, da je na pravi poti. Gostujoči igralci, ki so pred tekmo pričakovali zmago, so na koncu lahko samo nemočno opazovali semafor. Obnesla se je odlična taktika domačega trenerja Dežmana, ki je prvi polčas odigral z desetimi igralci, najboljša peterka pa je na začetku drugega polčasa dotolkla nasprotnika z doorim rezultatom 28:4. Zaigrali so prav vsi domači igralci, najboljšo igro v dresu DTDAKTE pa je pokazal Boštjan ŠMID. Radovljičani so na lestvici četrti, v naslednjem krogu kvalifikacij pa igrajo v Mariboru proti ekipi ŽKK MARIBOR. • M. Zupan
Edo Štalc in Sebastijan Novak sta mlada upa slovenskega bok** ^
reba
Foto: L.Jeras
Turčiji. Ti uspehi mi, kljub temu da večino stroškov za delo kluba nosim sam, dajejo novih moči za delo. Mislim pa, da je prav, če nas bi za tako veliko tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo država bolj podprla, in če bi imeli več razumevanja tudi sponzorji. Trenutno nosimo ime po Bakri, podjetju, ki nam je postavilo boksarski ring v Kranju," pravi trener kranjskih boksarjev Dušan Čavič, ki si denar za delo kluba in nastop
ice
na svetovnem prvenstvu tudi od kranjske Športne zv^ j. "Če denarja ne bo, bomo'J s svetovno prvenstvo odšli z j I e narjem, ki ga bom ponovno 9 >
iz svojega žepp. Vendar sem odločil, da bomo na sveto^
s1 lede
prvenstvo šli, čeprav z vla*^ J«U in čeprav brez denarja. M°!3rej nosti za dobre uvrstitve so
želimo se dokazati tudi v *yt>k tu," pravi Dušan Čavič.
V.Stanovni*
TOČKA SAMO TAB INŽENIRINGU
Slabim igram moških drugoligašem so se v prvi preizk drugega dela pridružile še rokometašice Kranja, ki so v Maril visoko izgubile. Zdaj je že jasno, da Kranjčanke čaka igranje obstanek, tistih nekaj funkcionarjev in staršev pa bo poizkus ill^ rešiti potapljajočo se ladjo, oziroma ne izpasti v letošnji sez°, h-Vse bolj se namreč pozna odsotnost Andreja Kavčič* njegovega dela z mladimi.
Drugoligaši so spet imeli črno soboto. Točko so osvojili sajj Preddvorčani doma s Škofljico, ostala dva ligaša sta na gostovanj izgubila. Prihodnjo soboto bodo vsi imeli priložnost za P°P^aj izpit. Kranjčanke bodo gostile Pirančanke, v Skofji Loki bo d« med Izolani in Šeširjem, Besnica gosti sosede z dna le^L Črnomelj, TAB Inženiring pa potuje v Ivančno Gorico. Gradi", so v drugem delu startali slabo, tako v ligi kot pokalu, zato t"1 računalniki možnost osvojiti obe točki. Se rezultati: Jg
1. liga ženske 14. krog: Branik : Kranj 33:10, Mlinotest j JJJ No. 1 36:15, Marina Izola : Vegrad Velenje 14:29, Marcus B»y Žalec 25:21, M-Degre Piran : Krim Elekta 19:24, Kočcvj6 Olimpija - tekma bo na sporedu 16. 2. ier^t
2. liga moški -15. krog: Prule : Besnica 21:18, Akripol TrebJLj JJ Šešir 23:15, TAB Inženiring : Škofljica 22:22, Črnomelj : fj.jf Cl Grosuplje 23:18, Nova Gorica : Kamnik Žurbi Team Delmar in Mitol Sežana bosta igrala jutri. • Martin Dolanc
LOČANI JUTRI V VELENJE
Škofja Loka, 14. februarja - Rokometaši Šeširja, ki so se pr9| teden uvrstili v polfinale pokalnega tekmovanja Slovenije jutri februarja, odhajajo na prvo tekmo h Gorenju v Velenje
'k r
dot
te
ljubitelje rokometa iz Škofje Loke in Gorenjske bo orga' prevoz, prijave pa sprejemajo v Turistični agenciji Lokatun»'j Frankovem 67, do zasedbe mest. Cena je 200 tolarjev. F°vrjj*' tekma med Šeširjem in Gorenjem bo predvidoma 28. febru* > Skofji Loki. Oi 9
^9
IIZNI TEMIS«^«nBi^j:9 MERKUR NI BIL KOS ILIRIJI jjji
Kranj, 11. februarja - V 10. krogu je ženska ekipa NTK M« i Q^a doma igrala z eno najmočnejših ekip 1. lige Ilinjo-Meditr8 • Ljubljane in izgubila srečanje z izidom 0:7. Pri domači e*'Lfi ,Qi ^ nastopile mlade igralke Petra Fojkar, Urška Petrič, Tina "^^"J in Meta Vidic, ki se niso mogle enakovredno meriti z rutin" ^ •» igralkami, kot so: Guzelj, Ignjatovič in Dermastija. • F. O*    ^■»
H. LIGA ZA MOŠKE IN ŽENSKAH
V soboto, 11. februarja 1995, se je v Križah odvijal g°rei -g.9 derbi med ekipama NTK Merkurja Kranj in NTK Križe. Igp jg-9 so bili zelo zanimivi. Na koncu si je zmago priboril NTK q<.9 rezultatom 5:2. Za Kriško ekipo so igrali Aleš Smrekar, <.9: Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. • M. S.        . S
Ženska ekipa NTK Križe pa je v soboto, 11. februarja « XJ dopoldne gostila NTK Vesna Zalog in preprečljivo zrna* 4 <9 rezultatom 6:1. V popoldanskem čaus pa je gostila ^JJ^f, Kemičar iz Hrastnika in izgubila z rezultatom 4:3. Za NTN h\ >.
tAl
so igrale Andreja Mežek, Mateja Muzik, Maja Rozman. Grum in Maja Teran. • M. S.
T0NA>
KOTNIK ZMAGOVALEC MARATOTO£
Vrba, februarja - Ob slovenskem kulturnem prazniku je n» J Jjn, manj kot 30 kilometrov dolgi progi od Kranja do Vrbe F v|jA 'a.rj, Bobekov maraton. Na njem je zmagal Milan Kotnik iz Rao.„iH' ' 81 s časom 1.33.44. Drugi del maratona bo izveden 7. oktobra bi bila skupna dolžina 60 kilometrov. • S.B.
1091 ^i4, februarJa 1995
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
UREJA: Vilma Stanovnik
Idrugem vmesnem žrebanju akcije Podarim - dobim sta srečo delila Matjaž Zupan in Špela Pretnar / KRANJ AVTO IN ZLATO
V1]] )fenjska športnika sta imela tokrat srečno roko tudi za pošiljatelje kartic z Gorenjskega, saj sta med nJs ^tirnj glavnimi nagradmi izžrebala kar dva Kranjčana - Iztok Lakner bo dobil pol kilograma zlata, "to Kropovšek pa se bo od poletja naprej (takrat bo star 18 let) lahko vozil z novo lado samaro
13. februarja - Nedeljski žrebalni 1° Podarim - dobim je bil tokrat »»jen predvsem smučarjem. Ti so Jvali s časom in skozi čas. Seveda pa Kfalci pred televizorji najtežje čakali, 1I)0 imel srečo pri žrebu lepih nagrad. '214.800 karticam, ki so bile tokrat v au?' (poleg njih pa še skoraj šest tisoč L1 sta skakalec Matjaž Zupan iz J in smučarka Špela Pretnar iz Bleda '* srečneže, ki so prejeli bogate le.
* izmed devetih nagrajencev, ki sta ii;la. glavni nagradi, sta tudi iz Kranja, fjstletni Iztok Lakner, ki bo dobil igrama zlata (ali denar zanj), je Sam navdušen športnik, predvsem F^etaš, pa tudi smučar in snowboar ii j žrebanja po televiziji nisem
zVe;
anj
f, - rne je pa takoj, ko je bila j a°a moja kartica, poklical oče in 0be( Poročil novico. Že vsa leta pošiljam
rve^i.Ce Podarim  - rinhim   vp.nHar dr>
m03i?v^e nisem imel sreče. Nagrada me i z II e°.a zelo presenetila, nič pa še ne
/no
je
vla
"'~ #ieH       ^om z nJ° stori^' sern, aeljek dopoldne še vedno presene-
etokidaP°V«dal Iztok- Mama Lea Pa Je "Doma ves čas od žrebanja , zvonijo telefoni, čestitajo nam v svfo]fnanc' m prijatelji od vsepovsod.
kot da ne more verjeti, da je
W^VNE NAGRADE 2. VMESNEGA ŽREBANJA NAGRADE 2. VMESNEGA ŽREBANJA PO ABECEDI U
ris«
tako dragoceno nagrado."
Mi
Šestnajstletni Iztok Lakner je te dni najbolj "zlat" Kranjčan.
Tudi pri Kropovškovih je zadnje ure veselo. Sedemnajstletni Miha, najmlajši od treh otrok, bo imel nov avto, lado samaro. "Sina danes ni doma. Hodi v gostinsko šolo na Bled in trenutno je tam. Vendar pa vam kar ne morem
povedati, kako presenečeni smo bili včeraj zvečer. Z možem nimava izpita, tako tudi nimamo avtomobila, čeprav so ga otroci vedno želeli. Starejša hči je že od doma in ima svoj avto, tega pa bosta vozila mlajša hči, ki je še študentka in seveda sin, ko bo avgusta dopolnil osemnajst let in bo naradil vozniški izpit. Morda pa bomo kupili dva manjša. Nič se še nismo dokončno odločili, vsekakor pa je nagrada prišla v prave roke," je v ponedeljek zjutraj povedala mama Francka, ki si je prenos po televiziji ogledala skupaj z možem: "Sin je v kuhinji bral časopis, midva pa kar nisva mogla verjeti, da smo dobili avto. Šele, ko so pokazali kartico in Mihovo pisavo, sva se prepričala, da je avto res naš. Vsa leta, za vsako žrebanje pošljemo najmanj eno kartico, tokrat jo je Miha kupil in napisal na pošti na Planini."
Tako kot pri Laknerjevih in Kropovškovih v Kranju je bilo gotovo veselo še v mariskaterem domu po vsej Sloveniji. Priložnosti za srečo pa bo še dovolj, saj je žrebanje nagrad letos vsak dan, vse do finala, ki bo 2. aprila,takrat pa bodo na vrsti najlepše nagrade.
V. Stanovnik, slika: G.Šinik
i J&IPLET PNEVMATIK EXACT 185/65 R14 Z DENARNO rkiM ?a5°0 2.462.600 TOLARJEV ZA NAKUP AVTO PO ŽELJI ;rVjKRANJ
iid«?ltt*e?0ran. Glavni trg 14, 69240 Ljutomer ki^|KiJ?VANJE OKOLI SVETA ZA DVE OSEBI KIM sez0TltaiMariia. G.B. 4, 65000 Nova Gorica U* NtJLKilOGRAMA ZLATEGA PERSIL PRAŠKA HENKEL
,Sm0G MARIBOR d.o.o. i saUf k\,i !k Matej, Šercerjeva 20, 63320 Velenje 0va4^'LOGRAMA ZLATEGA FA MILA HENKEL ZLATOROG
&l«ok,'Kidričeva 18, 64000 Kranj
JjjBNl AVTOMOBIL DAEVVOO RACER GSI (4V) COME 2
10. MOBILNI TELEFONSKI APARAT BENEFON FORTE S PRIKLJUČKOM - MOBITEL d.d.
11. NAGRADNI BON ZA ELANOVE SMUČI V VREDNOSTI 28.000 TOLARJEV - ELAN d.d.
NIVA 1700L Z VSEMI
istvi'
imalVltlvira, Cankarjeva 15, 65000 Nova Gorica
,utaNl AVTOMOBIL FIAT TIPO 1.4 i.e.S 5V AUTO MAKAR
BuD3 0$eBandi. Matenja vas 53 a, 66258 Prestranek ;evj« tofJNI AVTOMOBIL LADA SAMARA 1500 4V LIMUZINA Z C* , CIJAMI LADA AVTO d.o.o. OsIik»Miha. Gogalova 5, 64000 Kranj GMf?Nl AVTOMOBIL LADA NIVA :\atAoM| LADA AVTC k0$6BaYko. Ob Krki 10, 68351 Straža pri Novem Mestul ^82! AVTOMOBIL AX CABAN 1.1 i (5V) KAT CIMOS ^ Mni     ^AL KOPER
°Jca, Podgrad 35, 63230 Šentjur pri Celju
jej ^OE VSAKODNEVNIH ŽREBANJ
4     NAGRADE V VREDNOSTI 160.000 SIT PREJMEJO:
iaf)N
Ql g,-
K$l p°rnik Mitja, "irska 27, Ljubljana ILbk E°«>car Ivanka, Trška gora 36, Otočec ob Krki
m qc i~"-^ar ivanKa, irsKa
01 9c ~olar Angela, Selca
ll'S ^ermovšek Franci, Žiganja vas 98, Duplje
Ol g* Laharnar Branka, Sedejev trg 2, Cerkno
°l'a? vlovak Ervin. Partizanska 110, Lendava 0 Droh
Jete
wi ac ^ak&c ueni;
°195d vir Angelca, Drožanje 15, Sevnica °1 9s oabič s'avko ml., Dovje 15, Mojstrana
Er°1.9? t?a^Peršič Sonja, Vošnjakova 8, Ljubljana •°2.9? 7°bola Viktor, Salka vas 173, Kočevje .102.95 i^nčevič Uvijana, Krožna 6, Koper re5f2'9R uad9i'kovič Barbara. Grablovič«
/[efi%\$ Urole Zmago, Ulica Staneta Rozmana 1 a, Murska -*de S1-95 v
MvS1-9s )£?'? Anton- Bukovje v Babni gori 16 a, Sv. Štefan 'atvS1-95 Sek, JanQz. Hrovača 36, Ribnica ra"T195 rvkač Danis, Gaberje 21, Lendava
iS H«
Barbara, Grablovičeva 30, Ljubljana
Antolin Suzana, Kriška 84, 64000 Kranj - 11; Avsenek Marija,
Vrbnje 19 a, 64240 Radovljica - 11;
B
Bobnar Mateja, Suha 47, 64000 Kranj -11; C
Ceglar Veronika, Šolska 11 64220 Škofja Loka - 11; Cuderman
Sonja, Delavska 7, 64208 Šenčur - 11;
D
Dernič Ljudmila, Bečanova 7, 61215 Medvode - 11; Dobnikar Klemen, Seničica 13 a, 61215 Medvode - 11; Drekonja Maja, Ljubljanska 76, 61230 Domžale - 11; G
Gaber Dane, Verje 32, 61215 Medvode -11; H
Hrovat Pavla, Kamna Gorica 21 a, 64246 Kamna Gorica - 10; K
Kisovec Mateja, Groharjevo naselje 50, 64220 Škofja Loka -11; Klemenčič Tina, Sp. Pirniče 20 c, 61215 Medvode - 11; Kramar Jurij, Virje 18 a, 64290 Tržič -11; Kutnar Vukica, Oprešnikova 28, 64000 Kranj - 11; M
Mali Tončka, Sveteljeva 17, 64208 Šenčur - 11; Malovrh Ludvik, Potoče 25, 64205 Preddvor - 11; Mohorič Polde, Dašnica 161, 64228 Železniki - 11; O
Orehek Manca, Mlaška 23, 64000 Kranj - 11; P
Podjed Darja, Pšata 25, 64207 Cerklje na Gorenjskem - 11; Pretnar Eva, Jaka Platiša 7, 64000 Kranj -11; Prevc Dana, Selca 73, 64227 Selca - 11; R
Rupar Marija, Trg Rivoli 6, 64000 Kranj - 11; S
Srebrnjak Tone, Blejska Dobrava 134, 64273 Blejska Dobrava -11; Surla Saša, Vir - Hubadova 8, 61230 Domžale -11;
tafranocič Ivo, Dvorje 35, 64207 Cerklje na Gorenjskem -11; T
Tavčar Jure, Sp. Luša 1, 64227 Selca -11; U
Urevc Vera, Razgledna c. 12, 64260 Bled -11; Z
Zupan Ignac, Sveti Duh 73 a, 64220 škofja Loka - 11; Zupan Sandra, Bišče 33, 61230 Domžale - 11;
SftS-95 M?nčič D°men, Dragatuš 14, DragatuŠ Cu/2^95 S*°rvat Marija. Stara ulica 1, Murska So MVŽ'9sfeNuša,Ćečovje57a,
Sobota Ravne na Koroškem a. - • T-;, r ■" "  " ■     ' >i Kranj
fSJ-95 ?. nos Nataša, Tesovnikova 30, Ljubljana S??" S'mon, Zali log 39, Železniki r*»totnlk Andrej, C. Radomeljske iete 5, Radomlje
„ 4G«AO£ ŽREBANJA ZA ZLATO KARTICO
SMaCflNJE«««£[III
KO>7;2S/C/ PAK*T LEK d.d.
ca, Žirovnica 109, 64274 Žirovnica; Gorza >ieva £ °° Kokri 6, 64205 Preddvor;Svetelj Regina, 6l24Q k 61.240 Kamnik;Trobevšek Ana, Tunjiška Mlaka
POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Krvavec, februarja - S tekmovanjem v superveleslalomu na Krvavcu so se nadaljevala letošnja tekmovanja zahodne regije za Pokal Zavarovalnice Triglav. Izvedena je bila že polovica predvidenih tekmovanj, to je 28 tekem od skupno 60 v vseh otroških kategorijah. Na teh tekmovanjih nastopa več kot 400 tekmovalcev.
Superveleslalom dečkov in deklic • mlajše deklice: 1. Mulej Nina, Radovljica; 2. Maučec Saša, Kranjska Gora, 3. Mohorič Maja, Domel Železniki.Starejše deklice: 1. Debeljak Klara, Radovljica; 2. Pavlic Tanja, Bled; 3. Čadež Urška, Tržič. Mlajši dečki: 1. Bajt Luka, Radovljica; 2. Vučič Deni, Matajur Tolmin; 3. Knific Jaka, Triglav. Starejši dečki: 1. Križaj Boštjan, Tržič; 2. Pogačar Jure, Tnglav; 3. Viser Andi, Gorica. • Janez Šolar
Ifl H «»»t§itmmiiiiiL j
ŠAHOVSKA LIGA KRANJ
Izidi 9. kroga: Adergas - Gumar 2,5 : 0, Vodovodni stolp -Center 1,5 : 2,5, Naklo - Žabnica I 2,5 : 1,5, Emeco - Žabnica II 4:0, Sava - MariČka 4:0, Primskovo prosti. Vodi Center s 15 točkami in 23,5 zmag, 2. Emeco 13 (23;, 3. Primskovo 11 (20), 4. Žabnica 111 (19), 5. Vodovodni stolp 10 (20), 6. Sava 10 (19,5), 7. Naklo 8 (15), 8. Marička 7 (13), 9. Žabnica II 2 (9), 10. Adergas 2 (4), 11. Gumar 2 (2). Za ekipno prvenstvo Kranju 1995/96, ki se bo začelo jeseni 1995, naj se ekipe prijavijo na športni zvezi Kranj, Partizanska 37 pri gospodu Milanu Čadežu, tel.: 211-176. • Lado Grobelšek
MARCA FESTIVAL NA BLEDU
Bled, 14. februarja - V hotelu Golf na Bledu bo od 24. marca do 1. aprila potekal 16. šahovski festival.
Turnir imenovan Bled Open A in B bo potekal 9 krogov po švicarskem sistemu, poleg tega pa bo tudi tekmovanje za veterane (60 let in starejši).
Skupni nagradni sklad je 17 tisoč DEM, najboljša igralka dobi 500 DEM, najboljši mladinec 200 DEM, nagrada za najlepšo partijo je 500 DEM, ostal nagradni sklad pa si bodo razdelili Šahisti Bleda Open A in B ter veterani. Dodatne informacije o prijavah, namestitvah in programu lahko dobite pri Vojinu Peroviču v Radovljici ali po telefonu 714- 805 (fax 221-377).
In kaj o tradicionalnem Šahovskem festivalu na Bledu pravi Johan Zvvanepol (Groningen): "To je eden najbolje organiziranih turnirjev. Vedno se rad vračam na Bled." • V.S.
TRŽIŠKO PRVENSTVO
Tržič, februarja - Tržiški Šahisti, ki se redno enkrat mesečno dobivajo na hitropoteznih turnirjih, so se zbrali tudi v februarju. Tokrat je nastopilo le 10 šahistov, med katerimi pa je bil ob koncu najboljši Boris Kogoj, ki je zbral 8,5 točke, sledijo pa mu: 2. Andrej Loc 7,5, 3. prof. Edo Roblek 6,5, 4. Martin Aljančič 5,5 in 5. Stane Valjavec 5 točk itd. * Janez Kikel
ODBOJKA CMMIKOmniiriJI] BLEJSKI EKIPI USPEŠNO
Z gladko zmago v Kočevju so si odbojkarice Klima Commercc Bleda že tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva tudi teoretično zagotovile prvo mesto.
Mogoče še bolj pomembna pa je bila zmaga v gosteh moške ekipe Minolte Blea v 1B. DOL proti neposrednemu tekmecu za napredovanje. Tako so Blejci po točkah ujeli Fužinar in zadnji trije krogi bodo Še zelo zanimivi. Oba preostala gorenjska prvoligaša (FI Prom in ŠOU Triglav) proti Pionirju oziroma Cimosu nista osvojila niti niza. Rezultati 1A. DOL moški: Fl Prom : Pionir 0:3 (-10, -7, -5), Vigros Pomurje : Ljutomer 3:1, Kamnik : Olimpija 3:1. Vrstni red: Vigros Pomurje 32, Olimpija 20, Ljutomer in Pionir 18, Kamnik 14 in FI Prom 0 točk. Rezultati 1A. DOL ženske: LIK Tilia : Klima Commerce Bled 0:3 (-10, -4, -14), Zg. Savinjska : TPV Novo mesto 2:3, Krim : HIT Casino 3:0. Vrstni red: Klima Commerce Bled 32, TPV Novo mesto 24, Zg. Savinsjka 18, Krim 16, HIT Casino 12 in LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: Fužinar : Minolta Bled 0:3 (-15, -10, -2), SIP Šempeter : Topolšica 1:3, Granit Preskrba : Olimpija 2 Brezovica 3:1. Vrstni red: Topolšica 26, Fužinar in Minolta Bled 22, Olimpija 2 Brezovica in Granit Preskrba 16, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: Cimos : Triglav 3:0 (6, 2, 2), Mislinja : ŠD Tabo r 3:1, Prevalje : ŠOU 1:3. Vrstni red: Cimos 34, ŠOU 22, Mislinja 18, ŠD Tabor 16, Prevalje 8 in ŠOU Triglav 4 točke.
Po trdi in dokaj izenačeni tekmi 2. DOL je Termo Lubnik dobil nov par točk v Kanalu, dekleta FI Proma, pa so izgubila doma proti tretjeuvrščenem Šoštanju. Rezultati 2. DOL - moški: Salonit II : Termo Lubnik 3:0 (-11, -10, -13), B. I. K. Turbina : Simonov zaliv Izola 2:3, PAN Kovinar : Pionir 2 Žužemberk 3:0, Mislinja : Claudia Shop Beltinci 3:2, Maribor Intes : Braslovče Maher 3:0, Črnuče : Mežica 3:0. Vrstni red: Simonov zalit Izola 28, B. I. K. Turbina in Črnuče 26, Termo Lubnik in PAN Kovinar 22, Salonit II 16, Claudia Shop Beltinci 14, Pionir 2 Žužemberk 12, Maribor Intes in Mislinja 10, Braslovče Maher 6, Mežica 0 točk. Rezultati • ženske: FI Prom : Kajuh Šoštanj 1:3 (-10, -13, 8, -5), Ruše : Ptuj 3:0, Paloma Branik Hobby : Šentvid 3:0, Žibrat Ljutomer : Rogoza 3:0, Črna : Mežica 0:3, Solkan : Sobota - sreda 15. 2. Vrstni red: Žibart Ljutomr 30, Sobota 24, Kajuh Šoštanj in Šentvid 22, Paloma Branik Hobbv 20, Rogoza, Ruše in FI Prom 14, Ptuj 12, Solkan in Mežica 8, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Prvačina : Plamen 3:0, PAN Kovinar II 3:1, FI Prom II Portorož 0:3, Bovec Branik Sedex ?:3, Bohinj : Bled II 3:0, Kamnik II : Triglav 1:3. Vrstni red: Portorož in Prvačina 30, Triglav 26, Kamnik II 18, Bohinj 16, Branik Sedex in Plamen 14, FI Prom II12, Bled II10, PAN Kovinar II in Bovec 8, Mokronog II 6 točk. Rezultati 3. DOL zahod -'ženske: TPV Novo mesto II : Mehanizmi Kropa 1:3, Cimos II : Šentvid II 3:0, Julči Vital II : Piran 1:3, LIK Tilia II . Bled II 0:3, Bohinj : HIT Casino II 2:3. Vrstni red: Piran in HIT Caisno II 28, Cimos II 26, Bled II 24 Bohinj 20, Lango Šenčur 18, Julči Vital II in Mehanizmi Kropa 12, SD Tabor, TPV Novo mesto II in LIK Tilia II 6, Šentvid II 4 točke. • B. Maček
PRVENSTVA S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
Kranj, februarja - Občinska strelska zveza Kranj nam je poslala rezultate treh tekmovanj, ki so jih pripravili na strelišču na llujah v minulem mesecu.
Na občinskem prvenstvu mlajših mladincev je ekipno zmagala SD Predoslje v postavi: Matej Osterman, Boštjan Osterman in Janez Kokalj, (485 krogov), posamezno pa je bil najboljši Jure Sever iz Kranja (173 krogov).
Na občinskem prvenstvu mladincev in članov je med člani ekipno zmagal SD Kranj v postavi: Jure Frelih, Andrej Kne, David Kovic (1056 krogov), posamezno pa je bil najboljši Jure Frelih iz Kranja (364 krogov). Jure Frelih je bil tudi najboljši v tekmovanju za občinsko zlato puščico (543 krogov). • V.S.
TEK TREH DEŽEL ODPADE
Kranj, 14. februarja - Organizatorji 12. teka treh dežel so nam sporočili, da so prireditev, napovedano za nedeljo, 19. februarja, morali zaradi močne odjuge odpovedati. • V.S.
KOMENTAR
SPLAV MEDUZE-ll
Jože JSFovcitc
Človek bi od w,- urada vlade za informiranje vsaj p r i -čakoval, da je informiran, kar pomeni, da ve o čem govori. Žal urad vlade za informiranje ne ve niti tega, da je znamenito sliko Splav meduze naslikal Jean Louis Theodore Gericault v letih 1818-1819, in ne njegov sodobnik Eugene Delacroix.
Dr. Joie Mencinger je le večkrat poudaril, da ima zasluge za zmanjšanje inflacije predvsem Banka Slovenije in ne slovenska vlada. Nihče mu ni upal ugovarjati. Urad vlade za informiranje nadalje trdi, da se je zmanjšala nezaposlenost, kar spet ni res. Podatki niso najbolj točni, ker ne zajemajo vseh nezaposlenih. Nekateri ugledni ekonomisti trdijo, da se je nezaposlenost v prejšnjem letu povečala. Hude posledice nezaposlenosti blaži siva ekonomija.
Urad vlade sploh ne omenja skokovitega naraščanja javnega dolga. Žal ni mogoče dobiti točnega podatka, za koliko se je v preteklem letu povečal javni dolg, toda brez dvoma gre za ogromne
številke, ker vlada z neznosno lahkotnostjo prenaša vse izgube podjetij na pleča davkoplačevalcev. Poglejmo nekatere primere iz lanskega leta: Šinigojeva banka v Novi Gorici 200 milijonov mark, Kocijančičeva Adria Airways 264 miliionov mark itd. itd. Seveda bomo vse to plačali mi, davkoplačevalci. Na drugi strani pa vlada nasprotuje večjim davkom na igre na srečo, s čimer bi lahko v primeru novogoriške banke pokrila izgubo. Poleg tega je bilo pred kratkim objavljeno, da ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje deset milijard tolarjev izgub, in da je zato celo vprašljivo redno izplačevanje pokojnin. Predsedniku vlade ar. Janezu Drnovšku se ni zdelo vredno poslati inšpektorjev Agencije za plačilni promet v Zavod, da bi ugotovili, zakaj je nastala tako velika izguba. To najbolj zgovorno kale kako malomarno Drnovškova vlada upravlja z denarjem davkoplevalcev, če seveda ne omenjamo različnih neupravičenih privilegijev ministrov, kot so npr. "kreditne kartice" in stanovanjski krediti (R +3%). Kreditne kartice imata poleg ministra Kacina še
finančni minister Gaspari in direktor urada vlade za informiranje, Borut Šuklje.
Veseli me, da Urad vlade za informiranje našteva srečanja dr. Drnovška s tujimi drlav-niki, ker to še bolj dokazuje, da ni uspel doseči večjih uspehov in v dveh letih rešiti problemov s sosedi in doseči v EU pridruženega članstva za Slovenijo. Ko so pred novim letom v EU spet zavrnili razpravo o pridruženem članstvu Slovenije, se dr. Drnovšek ni upal pokazati na televiziji, čeprav je bil njegov nastop napovedan v programu. V zadnjem pregledu gospodarskih dosežkov drlav sveta, ki ga izdaja ugledna londonska revija "Economist" Slovenija ni omenjena niti z besedico, čeprav lahko najdemo podatke o najbolj "zakotnih" državah sveta. To dejstvo je najboljši dokaz o neuspelih obiskih dr. Janeza Drnovška v tujini in med drugim seveda tudi njegovega obiska v Veliki Britaniji.
Zato ie razumljivo, da po anketi, ki jo je pred kratkim objavilo Delo, kar 60 odstotkov vprašanih ni zadovoljnih Z delom slovenske vlade.
PREJELI SMO
Kam z odpadki?
V Gorenjskem glasu je kar nekaj novinarjev pisalo o problemu komunalnih odpadkov iz nekdanje radovljiške občine. Problem je postal pereč, ko je v petek, 13. januarja 1995, potekla pogodba med lastnikoma zemljišča za začasno sanitarno deponijo občine Radovljica na Črnivcu in Komunalo Radovljica. V ponedeljek, 15. januarja, je bila pot na deponijo dokončno zaprta. Izhod iz nastalega pololaja so v občinah, ki so nastale iz bivše radovljiške občine, to so občine Bled, Bohinj in Radovljica, iskale v deponijah v sosednjih občinah. Občina Trlič je odločno rekla NE, lupan mestne občine
Kranj pa je dovolil dovoz na deponijo v Tenetiše za dobo treh mesecev v začetku leta 1995. V istem časopisu smo lahko 27. januarja 1995 prebrali, da so Komunali Radovljica ponudili "motnost uporabe jeseniške deponije, ki ima edina v Sloveniji vsa dovoljenja, a je niso hoteli". Zapisali so še, da se morda predstavniki radovljiške Komunale in občine bojijo za izvir pitne vode v Rodovni, saj naj bi bilo pogorje Mela-kle zelo propustno.
Problem je torej delno rešen za tri mesece. Kaj pa potem? Takrat bomo le na začetku turistične sezone. Ali se bomo pred tujci postavljali še s kupi smeti ob smetnjakih, saj je odpadkov le tako in tako povsod po naši deleli na
sončni strani Alp preveč? Ob naših cestah, rekah, gorskih poteh... se valja preveč pločevink, plastenk, embalale od mleka in sokov, plastičnih vrečk...
Če si se ob koncu lepega poletnega dne sprehodil ob obali Blejskega jezera, si se lahko samo zgrozil. Res da so bili na nekaterih mestih postavljeni koši za smeti, ki pa so bili za toliko kopalcev in obiskovalcev premajhni. Žal pa je bilo polno smeti in odpadkov "civilizacije" tudi tam, kjer košev sploh ni bilo, pa bi najbrl morali biti, in celo v samem jezeru. Ali ljudje res nimamo prav nobenega spoštovanja do narave? Ali nas ni prav nič sram, da puščamo za sabo tako svinjarijo? Ali bodo potrebni
posebni redarji, ki bodo ljudi z denarno kaznijo spomnili na to, kar bi morali vedeti le od zgodnje mladosti? Ali je res tako telko odpeljati smeti s seboj domov in ne le do prvega ovinka, ko naše početje nihče ne opazuje?
Komunala Radovljica je januarja poslala vsem gospodinjstvom nekdanje radovljiške občine kratek priročnik Gospodarjenje z odpadki. Vsa pohvala sestavljalcem, čeprav bi bilo treba še marsikaj dodelati. V priročniku predvidevajo ločeno zbiranje odpadkov. Razdelili so jih v štiri skupine: steklo, papir, biološki odpadki, ostali odpadki. V navodilih tudi piše, kaj spada v določeno razpredelnico (npr. pod steklo). Z ločenim zbiranjem naj bi zmanjšali odvoz odpadkov na deponije za 60 odstotkov. Za zbiranje sekundarnih surovin naj bi v teh treh občinah določili tudi t. im. ekološke otoke za določen bivalni okoliš.
Priročniku so dodana tudi zelo obširna navodila za kompostiranje bioloških odpadkov. Zvemo tudi, kaj so posebni odpadki, da so to strupeni odpadki, zato jih "bodisi seligamo ali pa deponiramo izolirano od ostalih po strogih predpisih, kar je v pristojnosti drlave". (Iz Gospodarjenja z odpadki)
To navodilo se mi zdi hudo pomanjkljivo. Kdo naj to dela? Mi? Kdo smo mi? Občani sami? Kako pa drla-va?
In ker se tako radi oziramo v dežele onstran Alp, poglejmo, kako skrbijo za urejenost svoje dežele Avstrijci.
V letu 1994 so vsa gospodinjstva dobila gibljivo barvno tabelo, ki obsega 11 skupin (11 barv). Vse vrste odpadkov so zapisane v barvah, tako da vsakdo hitro ugotovi, v katero skupino kaj spada. Zanimive so tudi nekatere podrobnosti. Pri steklu ločujejo barvno in belo steklo. Zabojniki so pred vsako trgovino. (Na Bledu sem videl le* enega.) Posebej zbirajo tudi jogurtove lončke, posebej konzerve... Vse pa mora biti umito. Veliko vlogo imajo pri zbiranju komunalnih odpadkov tudi trgovine, v katere lahko Avstrijci vrejo tudi posebne odpadke (lake, razredčila, različna olja, termometre). V trgovinah pobirajo tudi dotrajane hladilnike, saj je kupec že ob nakupu plačal strošek
za prevzem le-teh.
Večje odpadke odvažajo dvakrat na leto. Če pa se nabere več stvari, lahko občan pokliče določeno številko. Tudi ta odvoz je brezplačen. Dvakrat na leto zbirajo tudi ČISTA oblačila in ČISTO obutev. Karitas in Rdeči križ pošljeta po hišah posebne vreče. Neuporabne stvari predelajo.
Zanimiv je tudi njihov t. im. EKO BOX-SYSTEM. V posebne vrečke ali škatle, dobijo se v trgovinah ali pa jih raznašalci prinesejo pred hišna vrata, zbirajo samo tetra-pake (od. mleka, sokov...)
Prav gotovo smo pri nas še precej daleč od takega načina ločevanja odpadkov. V Avstriji mora posameznik, ki se ne drži točnega ločevanja odpadkov, plačati kazen (400 - 800 ATS), podjetja pa še precej več. Pri nas pa "za odredbo, ki vsebuje tudi kazni, ni pravih temeljev, zato bodo gospodinjstvom (v nekdanji radovljiški občini) poslali le priporočilo o kompostiranju ". (Gorenjski glas, 14. 1. 1995)
Bojim se, da bo vse spet teklo po starem. Ali pa se morda vendarle motim?
Blaž Markelj, Bled
Neprijazni step by step
Dne 9. februarja 1995 dopoldan sem po pošti prejel lično izdelan propagandni letak iz PLESNE SOLE STEP BY STEP. Odločil sem se, da jih pokličem za informacije. Že takoj, ko je gospod (ni se hotel predstaviti) dvignil slušalko, je začel nezadovoljno mrmrati, češ zakaj kličeš. Nato sem se predstavil in ga poprosil za cenik plesnih tečajev. Ker se na mojo prošnjo ni odzval, sem vprašanje ponovil še nekajkrat. Končno se je opogumil in mi povedal cene, zraven pa je dodal še nesramen komentar. Za nameček pa je nesramno odložil slušalko, sredi mojega nadaljnjega vprašanja glede načina plačila.
Mislim, da bi morali uslužbenci v PLESNI ŠOLI STEP BY STEP dobro premisliti o korektnosti odnosov do strank, kajti to ni način, s katerim se pridobi in zadovolji potrošnike njihovih dobrin! • Igor Mali
■■•snicOjK
PODLISTEK- 4																			
Andrej Kecman
JUŽNI PERU
Sledi obočje, kjer so ogromni dnevni kopi, za slovenske razmere najbrž ne predstavljivo veliki, dnevni kopi premoga iz železove rude in boksita. Zdramilo se je nekje okrog mesta Chala. Ha mesta. Nekaj napol zgrajenih ali zrušenih, ne vem, hiš. Končno smo se po celonočni vožnji ob 7. uri zjutraj ustavili na zajtrk Pa ne v mestu, ampak v neki restavraciji, edini hiši nekje v od boga pozabljeni peščeni puščavi. Edino traserji pana-merikanske "avtoceste" so se je spomnili, ker pač druge možnosti niso imeti. Za malo potrebo raje stopim za avtobus. Plota ni, zid je samo od restavracije pa še ta lepo okrašen s človeškimi iztrebki. Drevesa? Ha, ha, ha. Tudi travno bilko je težko najti, da bi se zanjo prijel, ko počepneš na veliko. Ja od rastlin sem videl tam nekje na hribu, bogve koliko daleč, kaktuse. Kdo bi le hodil. Indijanke so najbrž brez hlačk pod tistimi tridesetimi krili. One res ne komplicirajo
s potrebami. Stopi na stran, počepne, malo privzdigne krilo, da se ne zmoči, ko voda priteče. Kako lepo je bitinv takih trenutkih preprost Indijanec neokužen z nekimi predsodki o čistem stranišču. "Gospe" so morale v smrdeč in umazan bano (WC ali kopalnico), gotovo bolj umazan kot tistih nekaj gramov prahu, ki plava v zraku. Turisti delajo prave dizerta-cije o hoji na stranišče. Vsak si izmisli, vsaj v mestu, svoj stil. Tisti, ki bolj komplicirajo, si izberejo dober lokal (ni garancija za čist WC) in tam naročijo kavo ali čaj (poceni) in hop: "Kako me tišči na stranišče. Aja, tu imajo po večini angleški stil samo, da ni desk. Le na redkih obstaja in tudi štrbunk stranišča so redka in zelo umazana. Janez je na primer stal na tleh, se postavil v Franz Klamer počep za smuk in..., dokler mu nisem povedal svoj stil. Jaz sem zlezel na školjko; pazi drsi! Počepnil do konca in če je bil WC ozek, SREČA!, sem
glavo naslonil na zid in... Janez se je navdušil nad mojo inovacijo.
Zajtrk sva jedla povsem običajen. Mešana jajca (hue-vo) s šunko (cou jamon j se izgovori h) in čaj. Pri stojnici ob restavraciji kupiva še banane in mandarine, zalogo hrane do dveh popoldne, ko bomo prispeli v Arequipo. Pokrajina se do Arequipe spremeni le toliko, da puščava ni ravna, ampak je cesta speljana po robu vzpetin in je zelo ovinkasta, ja prav imate, brez odbojnih ograj.
Le tam, kjer se v morje izteka kakšna reka ali rečica, je zeleno vsega mogočega in zelo idilično. Odmaknili smo se od obale in se začeli počasi dvigati proti Arequipi. V daljavi že vidimo silhueti dveh ognjenikov nad Areaui-po. Chachanija (šestitočak) in Mistija še ne ugasla, skoraj šesttisočaka.
Arequipa dvomilijonsko mesto na križišču trgovskih poti iz Čila, celine, La Paza in Lime.
Ustavili smo se na avtobusnem terminalu zunaj mesta. In to TAKEM, da jih po mojem še Evropa malo pozna. Bilo je
gotovo kakih 30 postajališč, od koder in kamor so avtobusi prihajali in odhajali precej na gosto. Utrip je sicer peruanski, a stavba se lahko kosa Z marsikaterim evropskim letališčem. Spet nama ponujajo taksije v mesto res zelo poceni za sol ali dva (pošteno), hotel, oglede mesta in.. poceni, expres, hitro po bližnjici avtobus v Cuzco "kateri"? Tale! Ime firme na hitro prebereva, da najdeva, kje prodajajo karte. Koliko? Toliko! Kdaj gre? Zdaj!" Koliko časa traja vožnja? 10 ur. Fino ob polnoči bova v Cuzcu. Arequipo pa si ogledava nazaj grede, če bo čas. V načrtu imava poleg ogleda Machu Picchuja tudi pot v džunglo. Odhod je bil načrtovan ob dveh. Šli smo pet čez dve, ker sva vztrajala, da nama pokažejo najine nahrbtnike, in da preveriva številke prtljage. Vstopiva v avtobus. V njem je polno Indijancev oblečenih kot medvedje in še avtobus je bil poln dek, kocev, rokavic in kap. Kaj moreš? Sto ljudi sto čudi. Kolikor narodov toliko navad, se v kratkih rokavih, tankih dolgih hlačah in termo-flisih za večer usedeva na zadnje sedeže v avtobusu.
Pet do dveh sva po 10 urah vožnje prišla v Arequipo pet čez dve gremo. Expres a?
Mesto smo zapustili skozi očitno bogatejšo četrt, saj so bile hiše povsem evropske s kamnitimi vrtovi. Spet makadam. Šofer se očitno še uči ožiti. Menjalnik škrta in ječi. Motor tuli in ropota. Gume pa boleče butajo v robove velikih lukenj na cesti, tako da nas na zandjih sedežih včasih vrže v zrak do stropa. Pravi rodeo. Vzpenjamo se in vzpenjamo. Cesta gre okoli celega Cha-chamija tako, da dodobra lahko naštudiramo najenostavnejši pristop na vrh. Zno-čilo se je že. Nekje sredi neke planote, niti na zemljevidu ne najdem, kje se ustavimo pri edini hiši daleč naokoli, nekje visoko, saj je zunaj mraz ko hudič. Očitno smo se povzepli prek 4000 m. V koči, bom rekel tej gostilni, so svetili s svečami in petrolejkami. Pojedel sem lomo saltado malo preslan in ga poplaknil s kokosovim čajem.
Napaka, še nekaj ur po večerji nisem mogel zatisniti očesa. Buljil sem ven v temo, slutil planoto, obronke hribov (ali gričev), v mislih rotil šoferje, da bi zgrešil vsaj
Resnica je drugačna ■ poučevanje nekaterih borcev
V prispevku "ResnicA drugačna", ki ga je pri°\. dne 1. februarja 1995 v & H enjskem glasu aktiv trl$ faz borcev Kokrškega odreM prQ je podpisani aktiv Tržič, # sicer spoštujemo, lotil po* dv0 vonja mobilizirancev v 0 loj, ko vojsko s pozivom) itn odpravi velike napake, *' ^ ugotavlja v samem na$ hn Združenja mobilizira. Pod Gorenjcev v redno nerft> ia vojsko 1941 - 1945. V n* ^ vu naj bi bila ta velika nap1 frtr v navedbi časa od 1941 -}*, ^ saj naj bi se prve mobilizf Pad v "Arbeitsdienst" začel'ia^ sredini januarja 1943, nt leta 1941. Z zadovoljstva, ugotavljamo, da ima v. Pati prav. Res je bilo tako, « Ji/o v vseh naših dokumentih y %j zdavnaj zapisano, zatorej ob ^ ni treba poučevati, kako{ [<tyj to delali dobrih 50 let. P** bH je treba dodati, da so lani vpoklici na Štajerske^, ko„ Koroškem začeli že 20. f S 1942, torej več kot šest m I ^ cev prej. Obdobje 1941 ■ JJ fde0 ki vas v naslovu zdruieio$k tako moti, je osnovano ^ dejstvu, da smo bili Slo* J« . leta 1941 podjarmljeni s Jj *of i okupatorja, in da seje ta® "» n vse nas začel nacistični t*, mi Zato torej navedba leta/JPftd Vi pa to imenujete ŠwP*ci laži!
V prispevku izražate f «iz nad držo mobiliziranceV^n so se ob dopustih vklj^jhv partizansko gibanje. Wi smo ponosni nanje, saj]1 teh iz vrst gorenjskih zirancev čez 850. Drupj^
niso imeli te sreče, da H'og, nemška vojska pošiljalo dopust. Jjersi Kar zadeva vaše navor f(eil strahovitega terorja, ki <n ^ ga zganjali v tržiški o°. Z domobranci, pa nima lu^ nič opraviti, saj niti en liziranec ni deloval najfHh^ venskih tleh in je na^h ?q f) terorja, če je res bil, ruti':! tli no na drugo zvrst v°r ir^
enot' ... n$ ? i
O povezavi mobuil^L dn
bitko v Dražgošah Palea sliui
vedeti, da so bili prvi V* j( Vie,
mobilizirani točno c&u H
dni po omenjeni bitki & f
z vpoklicem nima Čist
Nadaljevanje na 27. ^
0]
80!
bih Na Po, 0/
& S
v*, avt
Q|
Pa rej liF
K
kr8 pet Jen dej eni tok Je i naj dri h% 00
3.2
\2 0|
nic
kir
U; H
&
kakšno luknjo. Posum»j tudi, da bi naš avtobus ^ imel amortizerje. In $ bolj sem razumel, Četw^ ko dek, kap in rokavie-J < je imel po klasični PeT!y>' šoferski navadi tudi pti l0p peklenskem mrazu . odprto. Pogled na » ji zjutraj. Vedno bolj \ zaradi slanega saltaaa^\ zaboga je ta Cuzco- ^ šam indijanko, ki se )e a zbudila, ko je šofer ^ zadel pravo jamo. * ^ ven in pomaha z r ^ smeri vožnje Ilejo (j1 U Prikima. Mui I^J°L^ daleč) Spet prikima- & $ bomo še vozili. Q*#f$ va? Kdaj prispemo'
zjutraj? Vftt Ogrejem noge, se v $ čam, da me ne zebi? ^
uspem zadremati. > zopet zaradi rukerja. mi je, da sem z glav0 % P strop. In res sem E"^1 Dušan ga je in se ^ glavo. Tudi želodec y začel boleti. Nog P1 u^i' mraza ne čutim. AVl. {(f nabito poln. Tudi v »J diu, kakor imenujejo v p med sedeži, lelij0 K j čez drugega.
°fek, 14. februarja 1995
GLASOV KAŽIPOT, OGLASI
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Božja ilegala -15
"Anti (in)-izmi"
Janez Poštrak
li
/ nA
naft
Prav gotovo C\ ' imajo prav
v*tl d' teti razmišljevalci, ki ob trzf r«zplameneli polemiki o redh Praznovanju 50. obletnice & " l^age nad nacifašizmom • P°l lomijo, da je z zmago v n* fstopil tudi čas svobode, ornj demokracije, družbenih spre-
e' 3 ^Cmb P° meri človeka- °b nosnem seveda mislijo na države
tod sovjetskim vplivom, češ
'a je pač en totalitarizem
Menjal drugi, še hujši, dol-
""fflptrajnejši. Svododa in z njo
'•r i  m°kracija je možna šele po
xlt 5adcu komunizma; pri nas po
It 'n*Wen/av* sistema, po zmagi
■ r n\ „ m<Wa fer - po že razglašeni
n]SW ^mosvojitvi - vojni z oku-
a a\k!0rsko JLA Ni dvoma> \ t rf )e tako> strah> ki Preveja tih I ^omljivce, je v tem, da si bo
?° Proslavi vse zasluge (spet) akO'X?stU komunizem oz. stranke mh družbenopolitičnih or-ffizacij, ki so sicer menjale
kniAiuhe> čudi Pa ne"- Gre Za W. hfom o pravilnosti prisvajan-
neke
is
' t w> ia0*1 ° Pravimosti prisvajan 1 $id z?slu8 pripadnikov neh
irul<>Ckl08iie p,rav zaradi ideo L/i      Pripadnosti in ne zaradi
an°>l&luZ> ki so jih v odporu, in ""ti zaveznikov, imeli idniki in organizator-ni 0a*? ie Proti iteologiji naci-Zli'el?a>  amPak tudi.in
taPPrej     '  umPUK  luul *'
šuf Par- m v uP°ru Proti oku' ho111' kar tren okupatorjev tfiiQSih.tleh' Skratka> navzoč ncft kmrazit* ontikomunizem, ob 'l\$    P.a tudi zasejan dvom o :!L.jiL Yllnosti upora in njegovih
TU^Mi    upora in asovih i it Z UgaH P* ^.lornu sil Osi. Še LfikpAUJ3oru se Pripisuje zlasti ideološki obračun, kriv-
a t" \jatt
do za "državljansko" vojno in komunistično revolucijo, da je upor proti okupatorjem bil le pretveza in boj za povojno oblast. In izkazalo se je, da je med vojno bilo marsikaj tega tudi res. Ampak, zakaj, na kakšni podlagi je bilo prišlo do različnih anomalij v času okupacije? Med Slovenci, ki nas je vendar okupacija enako in z vsemi grozodejstvi vse prizadela in tako tudi prizadevala. Vse enako? Ni bil vmes vendarle kakšen zadržek: razredni, ideološki, pomanjkanja patriotizma, konformizem, malodušje, neporavnani politični obračuni? Nepripravljenost in pomanjkanje strategije osvoboditve po kapitulaciji kraljevske vojske, jugoslovanskem razsulu, in po ustanovitvi Neodvisne hrvatske države, tudi slovenske, banovinske osamelosti? Ne moremo se slepiti, da vojne ni bilo, da smo bili zapisani počasnemu poginu, da smo se tedaj znašli pred vprašanjem narodnega preživetja. In ne le mi, ves svet je zagorel in bil pred enako dilemo: se prepustiti vsakovrstnemu nasilju, sodelovati z njim ali se mu upreti.
Po petdesetih letih razmišljati, da je upor izzval nepotrebne represalije, da je v bistvu pripomogel komunistom na oblast, da bi tkao ali tako bili z zmago zaveznikov osvobojeni tudi mi, a z manj naše krvi, je seveda preproščina klonljivih duhov, preračunljivosti iz nemoralnih
pobud. Razen redkih držav, ki jim je bilo dovoljena nevtralnost (pa še te so se opredeljevale za eno ali drugo stran), ie bila vsa Evropa pod nemškim ali italijans-kim(madžarskih in drugih pristopnic k Osi) vplivom oz. okupacijo. Razen Anglije, ki pa se je borila predvsem v Afriki in Aziji, hkrati pa organizirala v okupiranih državah prve oblike odpora: obveščevalne službe, sabotaže, s ciljem koordiniranih vstaj. Odpore so sestavljale različne ideološke, socialne in patriotske skupine, povsod tudi komunistične, ki so tudi povsod zagovarjale takojšnji in oboroženi spopad. Bili so jedro in iniciatorji odporniških gibanj, vodilne vloge, kakor pri nas, pa vendarle niso imeli. Pa tudi po vojni se niso povzpele na oblast, kljub svobodnim volitvma, svobodnim, a s strankami protifašizma, ki so se na tem temelju tudi (pre)oblikovale. Pri nas je Dolomitska izjava pomenila vsaj dvoje: vodilno vlogo partije ter pomanjkanje zar-esnih, nekompromitiranih odporniških skupin.OF se je podredila CK toliko bolj "poenoteno", kolikor bolj so prihajale pod italijanski ali nemški vpliv vojaške formacije starojugoslovanskih strank, zavez in legij vse do odkritih priseg zvestobe Reichu (firerju, SS itd.).
(nadaljevanja)
%va,
\*ne zveze, saj je sledil kot , f°8'čna posledica nasilne ^jučitve Gorenjske in Sta-jfi^ke junija 1942 nemškemu , Ji *ichu in hkrati podelitvi o$ mšk«ga državljanstva. Z "j luj?toreJ vas Pr°simo, da n ^ il   v svolin vrstah, kjer nt  ?fe Veliko borcev - nekdan-jVaf ^obilizirancev, povprašate iQ//0<?na zgodovinska dejstva, <j Pa da preberete še kaj inu8ega, ne pa, da zmedeno «.nepovezano pišete o neki nj/^ačm resnici", s katero '% we Poučevati Tržičane in ^*r"ge Slovence o eni sami. " koncu predlagamo, da si
to}
trt' isto
.sA
1f
IS 'r,
ti iti
o ne
*n
pol
0 ftt(
članek g. Alojzija Žiberta v Gorenjskem glasu z dne 24. januarja 1995 še enkrat pazljivo preberete, saj se v svojem prispevku sklicujete nanj. Vse borce Kokrškega odre-
da, aktiva Tržič pa lepo pozdravljamo.
Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 1945
Kranj, predsednik: dipl. ing. Jože Ahačič
.gorenjska
°0 PETKA DO TORKA
IjCZS . Na AMZS so po gorenjskih cestah od petka do i?.nes opravili 15 vlek avtomo-°«ov b i3.kral nudili pomoč. Jfialje so se tokrat peljali na Pomoč v Trebijo. ^ASILCI - Kranjski gasilci so ^gasili goreči kontejner na ffi Prešernovih brigad in cJNak v Zgornjih Bitnjah, v» iJe "gorela grelna napra-»vi Jržiški gasilci so reševali nVlobus, ki je v jarek zapeljal »rezjah pri Tržiču, jeseniški fA..So 3-krat iz železarne z li!"mm avtomobilom prepelja-, ponesrečence ter imeli hokejs-£ straži v Gledališču Tone Gn^-i" na hokejski tekmi. SENJSKI DOJENČKI - V *"jskj porodnišnici se je od EgJ do danes rodilo 9 do-<u£*°y. med njimi sta bila tudi eni ln deklica, ki sta se rodila toV.mamici- Sicer pa je bilo j:;ra.1 5 deklic, izmed katerih naii iteŽJa tehtala 3.750 gramov, drHa Pa 2750 gramov. Pri-iffl so se jim 4 dečki. Na ranicah so se rodili 4 maii
deev nj ki'in siccr 2 deklici in 2 32on NaJtežJi je bil deček s ng,pmi, najlažja pa deklica lihi'0, grami.
r>ici i "V sPlo8ni bolniš-kirj^feruce so v teh dneh na
"m -ln: 3
tovarn.
, rUrSV.-.""™ T* T lcn unen na 117 boi?L0ddelku Pomagali ^delJu x\k0m> na internem ka ginelii n.a Pediatriji 19 in NKSfoloJkem oddelku 20
*2
CENJENE KOMITENJE NAŠE BANKE OBVEŠČ\MO, DA BOMO
EKSPOZITURO BLED,
Cesta svobode 15 (PARK HOTEL)
V TOREK 14.2.1995 PRIČELI OBNAVLJATI
Kljub temu bo poslovanje potekalo na sedanji lokaciji, v ta namen prirejenih prostorih, na skrajnem severnem delu ekspoziture.
Komitentom banke se opravičujemo, ker bo poslovanje, zaradi gradbenih del moteno.
Naprošamo vas, da v tem času, če je le mogoče, denarne zadeve urejate v ekspoziturah Lesce in Radovljica oz. preko bankomatov.
PRENOVLJENA EKSPOZITURA BO ODPRTA V MESECU APRILU.
Gorenjska j/* Banka
Banka <t po\dubom
GLASOV KAŽIPOT
Predavanja 9t
0 menopavzi
Naklo - Društvo upokojencev Vaklo vabi žene na predavanje dr. Košmeljeve o meni in menopavzi. Predavanje bo v petek, 17. februarja, ob 17. uri v Domu kulture v Naklem.
Joga
Radovljica - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje Joga kot pot samokultiva-cije, ki bo jutri, v sredo, 15. februarja, ob 18. uri v Hotelu
Grajski dvor, Kranjska cesta 2 v Radovljici. Predavala bosta Zoran Mihajlovič in Sonja Zoreč.
Izleti
Koritarica - Lobnica Kranj - Planinska sekcija ISKRA Kranj organizira v soboto, 18. februarja, zanimiv izlet v okolico Jezerskega. Odhod udeležencev bo v soboto ob 6.20 uri z rednim avtobusom Kranj - Jezersko z avtobusne postaje v Kranju. Za informacije in prijave pokličite g. Matijo Grandovca v ISKRATEL, tel.: 273-093 do četrtka, 16. februarja, do 12. ure.
Nova Zelandija škofja Loka - Klub škofjeloških študentov bo v petek, 17. februarja, pripravil predavanje z diapozitivi, ki ga bo vodilAiplinist leta 1994 -Vanja Furlan. Predstavil nam bo diapozitive iz tromesečnih priprav na gori Mt. Cook na Novi Zelandiji, svojo prvenstveno smer v južni steni Mt. Cooka in življenje, ki ga živijo ljudje na drugi strani poloble. Predavanje se bo ob 20. uri začelo v Hotelu Transturist. Vstop je prost.
Gledališče 9t
Ponovitev komedije Jesenice - V Gledališču Toneta čufarja bodo v četrtek, 16. februarja, ob 19.30 ponovili uspešnico Rayja Cooneyja Pokvarjeno. Vstopnice so v predprodaji v pisarni gledališča. Nadaljevanje na strani 29
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22	TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 20. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
	
IZPIT ZA TOVORNJAK	Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22
	
NAKUPOVALNI IZLET	PALMANOVA, 22. 2.; MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249
	
REKREACIJSKO DRSANJE V ŠPORTNI DVORANI NA BLEDU	Urnik rekreacijskega drsanja od 1. februarja do konca sezone • 20.4. 1995: dopoldne: od ponedeljka do petka, od 10. do 11.30; popoldne: petek in nedelja, od 16.30 do 18. ure; sobota, od 17. do 18.30. VABLJENI!
REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE
MIZARSTVO KUNŠIČ Polje 20, Zasip - Bled Tel.: 064/78-971
REKLAMNI NAPISI
PUSTO VAN JE na Primskovem Tel: 064/242-002
Gostilna, pizzerija LOVSKI HRAM Voklo, tel.: 064/49-330
AVTO ŠOLA ZŠAM Škofja Loka Tel: 064/631-729
KOMPAS
Kranj/Šk. Loka
Tel: 224-100, 624-027
■
PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča
K;S;:i;SSS:;S "^vSs-i:^
PIZZEIZ KRUŠNE PEČI
RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65
SEM, d o. o. AVTO ŠOLA ŠKOFJA LOKA
ZADNIKAR, do.o. Naklo, tel: 47 - 244
BTV 37 cm POLOG: 15.503 in 11 x po 3.287 SIT
BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.732 in 11 x po 3.548 SIT
BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.295 in 11 x po 4.305 SIT
BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.526 in 11 x po 7.109 SIT
BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.210 in 11 x po 8.740 SIT
BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.198 in 11 x po 9.165 SIT
VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.316 in 11 x po 3.672 SIT
VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.340 in 11 x po 4.103 SIT
VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.24« in 11 x po 5.355 SIT
HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.378 in 11 x po 3.685 SIT
HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.375 in 11 x po 4.533 SIT
HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.369 in 11 x po 6.229 SIT
HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: 31.579 in 11 x po 6.699 SIT
HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.252 in 11 x po 4.083 SIT
KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, SPALNICE, PREDSOBE - vse po vaši meri ter v barvah vaših želja in potreb.
Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540
Veselo P13STOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem, v soboto, 25. februarja, ob 20. uri z ansamblom STOPARJI. Za hrano in pijačo poskrbljeno! Vstopnina 1.000 SIT. Predprodaja vstopnic v KS in trgovini Živila na Primskovem. Najboljše maske bodo nagrajene!
Nudimo Vam dopoldanske malice, pizze, divjačino, jedi po naročilu. Odprto: vsak dan, razen srede, od 9.30 do 24. ure. VABLJENI!
Avto šola obvešča kandidate na območju Selške doline, da v mesecu februarju organizira TEČAJ CPP za A in B kat. v prostorih KZ Češnjica. VABLJENI!
Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1. - 8. april), spomladanski izleti: dvorci Loare - Pariz, Grčija (ladja - letalo), Madrid - Andaluzija, Italija (20 različnih izletov), Holandija...
Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Odprto od 9. do 02. ure. Rezervacije po tel.: 221-051.
samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu od 9. do 02. ure.
Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15., 17. -19.? ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589
VOZNIŠKI IZPIT - ODLOČITEV JE VAŠA! Tečaj CPP začenjamo v torek, 21. 2.1995, ob 16. uri v Poslovni hiši v Skofji Loki. Tel.: 623-255 ali 620-211
Organiziramo nakupovalni izlet 2. 3. Madžarska - Lenti. Sprejemamo tudi rezervacije za dopuste v čeških in Slovaških toplicah.
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
OGLASI
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ Staneta Žagarja 19 Tel.: 064/214-381
objavlja prosto delovno mesto
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev (državljanstvo, aktivno obvladanje slovenskega jezika, nekaznovanost) izpolnjevati še:
- višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- organizacijske in vodstvene sposobnosti
- uspešno dosedanje delo
Posebni pogoji:
- osnovno poznavanje dela na PC računalniku
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili sprejema uprava WZ Kranj, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh.
GLAS
Ngiiiiikoiiftpiiriij
;ipicp«jirMJeni(jitlog«
fg storitev aa 6ortB[skem
Tel.: 223-111 Fax:222-917
SVET
SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA Kidričeva 59 ŠKOFJA LOKA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še:
- je učitelj z visoko izobrazbo
- ima opravljen strokovni izpit
- ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu
- ima organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti
- je pri svojem dosedanjem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, ki kažejo, da bo uspešno opravljal delo ravnatelja kot pedagoškega vodje šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako "ZA RAZPIS". O izbiri boste obveščeni v zakonitem roku.
SAVNE - SAVNE
UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM
DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema)
Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150
RTC KRVAVEC, d.o.o. Kranj, Bleivveisova c. 2
objavlja prosti delovni mesti:
1. ELEKTRIČARJA
2. VZDRŽEVALCA GRADBENIH OBJEKTOV
Pogoji:
1. Srednja šola smer elektronika, 2 leti delovnih izkušenj, zaželen lasten prevoz. Delo se opravlja na terenu v popoldanskem času, ob nedeljah in praznikih.
2. Srednja šola gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj, zaželen lasten prevoz. Delo se opravlja na terenu v popoldanskem času, ob nedeljah in praznikih. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 2 meseca v času zimske sezone, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov:
RTC KRVAVEC, d.o.o., Kranj, Bleivveisova c. 2.
Okrožno sodišče v Kranju v stečajnem postopku ISKRA KIBERNETIKA, Podjetje Inženiring, p.o., Kranj
objavlja
JAVNO DRAŽBO
I. premoženja stečajnega dolžnika in sicer:
1. stanovanja št. 28 na naslovu Tuga Vidmarja 10 v Kranju v izmeri 29,13 m2 po izklicni ceni 2.477.506,00 SIT.
2. stanovanja št. 1 (zahod) na naslovu Planina 2 v Kranju v izmeri 31,97 m2 po izklicni ceni 776.871,00 SIT.
3. stanovanje št. 2 (vzhod) na naslovu Planina 2 v Kranju v izmeri 36,35 m2 po izklicni ceni 883.305,00 SIT.
II. Javna dražba bo dne 6. 3. 1995 ob 12. uri v sobi 109/1 Okrožnega sodišča v Kranju.
III. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki najkasneje do vključno 3.3.1995 položijo varščino v višini 10 % izklicne cene in se s potrjenim prenosnim nalogom izkažejo pred začetkom javne dražbe. Varščino je potrebno vplačati na žiro račun Iskre Kibernetike Podjetja Inženiring, p.o., Kranj - v stečaju št. 51500-690-90350. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena naslednji dan po končani dražbi brez obresti. Pravne osebe, ki sodelujejo na javni dražbi morajo predložiti izpisek o vpisu podjetja v register, fizične osebe pa potrdilo o istovetnosti.
IV. Uspeli dražitelj mora v roku 8 dni od dneva javne dražbe skleniti kupno pogodbo in najkasneje v 15 dneh po javni dražbi plačati celotno kupnino, ker bo v nasprotnem primeru
Eogodba neveljavna. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi upec na dražbi kupljeno premoženje v last in posest.
V. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva plača kupec.
VI. Vse informacije o prodaji so interesentom na voljo pri stečajnem upravitelju Viktorju Erženu, telefon 064/222-822, ogled stanovanj pa je mogoč po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU DNE 31.1.1995
Kaj naj...? Poglejmo. Danes, na svetega Valentina dan, bo odprt nov bistro v Kran'. No, v Kran' le zaradi rime, sicer pa se bomo zapeljali v Stražišče, domačini pravijo v kranjsko elitno četrt. Najlepši del le-te je zagotovo iovi bistro Sonce, ki ga
boste hmmm... srečali na Škofjeloški cesti 56, poleg Železnine Zaplotnik, ponosa kranjske podjetniške družine Zaplotnik. Če greste iz Stražišča v škofjo Loko se boste ustavili na desni, ko se v isto smer odpravljate s
Planine, preko Delavskega mosta, med tovarnama Savo in Iskro, bo na dolgem ovinku potrebno zaviti v Stražišče in se po kakem kilometru ozirati na levo, in ko se boste vračali iz Škofje Loke, boste na istem dolgem ovinku zopet zavili proti
Stražišču in... V Soncu vam bosta šarmantna Andreja in Drago postregla tako z različnimi vrstami toplih prigrizkov kot s slaščicami Kraigherjeve gospe iz Zgornjih Gorij. Na voljo vam bodo različne vrste domačih in tujih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, buteljčna vina in kot posebnost vrhunska italijanska kava lllv.
Pozitivna energija, ki preveva moderno opremljen prostor, izhaja iz numerološko določenega imena Sonce, ki prinaša srečo uspeh in veselje.
Veselo bo zagotovo tudi ob današnji otvoritvi, ko boste vsi obiskovalci med 18. in 19. uro postreženi z brezplačnim pivom. No, v bis-troju Sonce vas bodo pričakovali vsak dan od 9. do 23. ure, lahko pa jih pokličete tudi po telefonu (064) 311 - 378, v Soncu so topli žarki zagotovljeni.
HOTEL JELOVICA BLED
objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom za
VODJO FINANČNO
RAČUNOVODSKEGA
SEKTORJA
Pogoji:
- VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri
- 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva
- poznavanje dela na računalniku
- sposobnost organiziranja in vodenja
- 5 mesecev poskusne dobe
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, kratek življenjepis sprejemamo 15 dni po objavi na naslov HOTEL JELOVICA BLED, C. SVOBODE 8, 64260 BLED.
Kandidati, ki se bodo prijavili, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem objavnem postopku.
SREDNJA
GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED tel.: 064/77-331 fax: 064/76-625
Srednja gostinsko-turistična in ekonomska šola Bled na podlagi Odredbe o postopku izvajanja javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS št. 28/93 in 19/94) in določil statuta SGTEŠ Bled objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbor najprimernejšega ponudnika za najem prostorov in organizacijo šolskih malic v novi savbi SGTEŠ v Radovljici, Gorenjska cesta 13.
Predmet javnega razpisa je ponudba za:
1. oddajo poslovnih prostorov za dejavnost priprave hrane izključno dijakom in zaposlenim na šoli za pri bi. 400 oseb
Prostori so naslednji:
- razdelilna kuhinja (21.65 m/2)
- shramba (16.75 m/2)
- vodenje in organizacija šolskil malic dijakom in vsem zaposls* nim v SGTEŠ (pribt. 400 obroka"
Seznam opreme lahko zaintere-sirani dobijo na šoli, drobnega inventarja ni.
2. Pogoji najema:
- izjavo, da se strinja s pogojj| režima na šoli in prevzame tudi! čiščenje prostorov, ki jih ima " najemu in souporabi
- mesečno najemnino, ki jo nudi
3. Začetek prevzema najema i" organizacije del je predvidoma v 2. polovici marca.
Ponuđena dokumentacija mora vsebovati:
- podjetje oz. ime ponudnika * dokazilom o registraciji in ustreznim dovoljenjem pristojni"1 inšpekcijskih služb o izpolnjf vanju pogojev za opravljanj* dejavnosti v šolski kuhinji
- sestavo kadra oz. zaposlenih ki bo vodila šolsko kuhinjo, 1 dokazili o izpolnjevanju higienS' kih standardov,
- prednosti oz. ugodnosti, ki ponudnik nudi naročniku;
4. Ponudniki lahko dobijo di datne informacije na SGTE Bled, Prešernova 32 do 20. 1995 po tel. 77-331 ali osebno
5. Rok za oddajo ponudbe j' eno uro pred odpiranjem p° nudb, to je v ponedeljek, jm februarja 1995, do 9. ure. P? nudniki morajo dostaviti vso dokumentacijo v zapečateni ku* ^ -verti z oznako "ne odpiraj; *VP ponudba" na naslov SGTE' Bled, Prešernova 32. 1%^
6. Odpiranje pravočasno prisp^' §r?6Va lih ponudb bo 27. 2.1995 ob 10' uri v strežni učilnici šole n* Bledu, Prešernova 32.
7. Za izbor najugodnejše p0' nudbe veljajo naslednji kriteriji:
- ugodna ponudbena cena
- plačilni pogoji
- prednost imajo ponudniki z najbolj kakovostno ponudb0
- garancijo za izvedbo ponudb*
8. Z uspešnim ponudnikom bj> sklenjena pogodba za določb čas 3 let, v 10 dneh po podpis pogodbe.
Če se določila pogodbe ne bod°J izvajala, ima druga pogodbenf stranka pravico odpovedi *| odpovednim rokom 3 mesece-
CLUB KANU Valburga 7 61216 Smlednik
Razpisujemo prosta delovna mesta
- NATAKAR-ice
- TOČAJ-ke
Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo in večletne delovne izkušnje.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov CLUB KANU. Valburga 7, Smlednik.
Tekstilno podjetje SUKNO Zapuže
objavlja prosta delovna mesta
7. DIPL. PRAVNIK (lahko pripravnik) 2. VZDRŽEVALEC TKALSKIH STROJEV (2 delavca)
Pogoji so: pod tč. 1)
- dokončana izobr. pravne smeri VII. st. za
- poskusna doba 6 mesecev oz. 12-mesečno pripravništvo z pripravnika
pod tč. 2)
- KV ključavničar
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusna doba 2 meseca
Delo bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas, s p°!n,rJ delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazi" izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Tekstilno podjeJ SUKNO Zapuže, Zapuže 10/a, 64275 Begunje.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v dneh po opravljeni izbiri.
1995 lrek> 14. februarja 1995
MALI OGLASI, OBVESTILA
29. STRAN • GORENJSKI GLAS
mora
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš dragi sin, oče, brat in stric
DARKO ROGELJ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v sredo, 15. februarja 1995, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
VSI NJEGOVI
Kranj, 13. februarja 1995
Kali oglasi
ika i i osojni )lnj«' janje
m 223-444
!>lSCOTEKA
da ;T£Š
0. 2. ano.
>e i«
pO'
27; po-vso i ku-
'U
spe; » pa
P* riji:
Petek, 17. 2., po 22. uri,
JASMIN
STAVROS S SKUPINO
Garati stroji
doo idbe
IpisU
>od°J
di H ce. !
9r6warn novo za centralno
bi>'e Feroterm 30.000 kalorij.
41^214_2990
zamrzovalno SKRINJO LTH
«»211-089 2998
izdelovanje zagotovljeno pro-.  Zdelkov. Cena 8000 DEM.
0'754 3032
*StP STROJE za "? kuhalnic z zagot
PIZZA
DELOVMI CAS: VSAK DAM    OD     8S0 - 2200 NEDELJA      OD   1 100 - 22004
Prodam tračni brusilni STROJ kovinski motor 5,5 KW, trak 6800, miza 2500x900 za 220.000 SIT. 047-026 3055
Prodam nov vgradni rjav ŠTEDILNIK. 0225-170 3059
Prodam MIZARSKO PORAVNALKO, širine 50 cm in CIRKULAR za žaganje drv. S 715-908 Radovljica 3069
Prodam STOLP Komponente, cena po dogovoru. © 733-302 zvečer3075
OVERLOCKA PFAFF in SINGER nova z garancijo, prodam tudi na obroke. Gr 215-650 3oa?
Prodam barvni TELEVIZOR Iskra in CASIO SYNTHESIZER 4 oktave. © 325-355 3083
Poceni prodam 80 I električni BOJLER. ©58-009 3094
Ugodno prodam satelitsko ANTENO ECHO STAR. ©872-601 3110
?.9eni prodam televizor, bojler, ©48-259, zvečer 3035
^am KOMBINIRANI MIZARSKI s^J. B696-012 Marjan 3041
^ILNIK 2+2 prodam. ©41-691
VRTNI K0MP0STN1KI iz toplo cinkane mrežne konstrukcije:
- velikost 0,6 do 1 m3
- izvrstna konstrukcijska izvedba
- informacije tel.736-478, Kropa
Glasov kažipot *>
d;
?bvestila M
i?1 zbor PS ISKRA
V? "i P'aninska sekcija podjetij 'drya'2 ^rar>ja vabi vse "Iskraše" PriP«'* so kakorkoli povezani z Snp 1 sekc'ie. da se udeležili v 9a 'etnega občnega zbora, P 'Petek, 17. februarja, ob 18. mi r,°~nJ' dvorani Restavracije ^v Savski Loki 1.
Nreditve
^fotografiji
'^k iR Kosovi graščini bo v Sru L, • februarja, ob 18. uri v Silo n' 2^Jske9a večera dr. Jurij Sa v ?-avil sv°i° knJ'9o 2iva ^oturti^bjektivU- predvajali pa lua' barvne diapozitive.
^ija****»»»>»»»*
|M0yjjj
m (q{jjjj - V dvoranici radovl-
'Jljica - v
!b 19n?nicTe bo""danesTvlorek, ^vai 1, I0maz Iskra pripo-b   ■ 0 Indiji, deželi duha.
S, 1?'k|,^V !oboto>18- februarja, P -Uif dalje vas KMN PIK i v kult alni bazen Železniki flik0 KuJurn. dom Železniki na 0K£ 2abavno prireditev KAR-
• S Žr*hJ0 vas bogate na-.s*a r^!banJe vstopnic in še
Prodam dobro ohranjen električni ŠIVALNI STROJ. ©730-232 3134
Za 20% ceneje prodam nov Familjv Computer in 2 kaseti. «738-084, popoldan 3135
HLADILNO SKRINJO LTH 220 I in motorno ŽAGO Tomos 61 FF, ugodno prodam. ©719-508 3135
Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 220 I, malo rabljeno. ©725-319 3138
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK Corona, kombiniran, nerabljen.
»52-310 3144
SATELITSKI SISTEMI od 395 DEM, vrtljivi in skupinski sistemi. ©719-
014 3146
Prodam KOSILNICO REFORM za dele. štular, Purgarjeva 1, Tržič 3149
Hey! C 64 z igriami prodam za 200 DEM. »328-479 3150
Prodam 9 iglični TISKALNIK Star LC 20, 20.000 SIT. »331-894, Nataša
3151
MOBITEL CLASS prodam. ©41-582 3170
Prodam samonakladalno PRIKOLICO nemške znamke in Rikov nakla-dač (mehanski zadnji). ©061/375-
168 3173
Prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. »241-472 suš
Ugodno prodam 420 I HLADILNIK BAZEN za mleko. Podbrezje 67 3183
Prodam barvni TV ISKRA. 145, popoldan
r329-
3193
Mesečni sejem škofja Loka - Jutri, v sredo, 15. februarja, bo na Mestnem trgu v Skofji Loki od 9. ure dalje MESEČNI SEJEM.Organizatorja KS in TD Škofja Loka, tel.: 620-268.
Koncerti
Koncert Pihalnega kvinteta
Jesenice - V Kosovi graščini bo jutri, v sredo, ob 19.30 koncert
Pihalnega kvinteta Akademija za glasbo Ljubljana. Prireditev organizira Glasbena mladina Jesenice v sodelovanju z GM Slovenije. Koncert sodi v cikel GM Oder 1994/95.
Ponovitev koncerta Ljubljana - Pevski zbor Lubnik bo zaradi velikega zanimanja ponovil program slavnostnega koncerta ob svojem 15-letnem jubileju. Koncert bo v četrtek, 16. februarja, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije. Vstopnice so na voljo pri agenciji Alpetout in pri pevcih zbora Lubnik.
Prodam dvobrazdni traktorski PLUG 12 " Batuje. »58-263 3198
Prodam novo PEČ na petrolej z garancijo. »218-538 3218
Prodam hoby PORAVNALKO in debelinko, delovne širine 25 cm. » 242-630 3222
Prodam špingel, oležajino os za traktorsko prikolico, orodje klip-klap. »57-977 3251
PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. »632-595 3289
Prodam nov KAVČ in šivalni STROJ ^znamke Bagat. »46-042 3301
SOS TELEFON
za ženske in otroke - žrtve nasilja
061/97-82 061/441-993
vsak dan od 18. do 23. ure
GLASBILA
Prodam MASO TEHNIL-mleto. »47-522 3121
Prodam DESKE colarice po 200 DEM za m3. »65-863 3137
Ugodno prodam različno furnirano stensko oblogo. »422-193 3141
ŠPIROVEC 10x12x6 in DESKE prodam. Čirče 29, Kranj 3180
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM računalništvo (win-dows, dos, word...) ter fiziko. »312-154 3123
Razstave
IC? Presek0 vst°Pn'c in i? Pronr!ecenJ- Za Povezo-?n°vSSm£,n Pnjetno zabavo Diria SP°n 0 P°skrbela znana
Ciklus Eva
Medvode - V Knjižnici Medvode bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo slik ana temo Eva slikarke Irene Polanec iz Maribora. Umetnico bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek.
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2
Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Plačilo takoj! »66-933, Gregor 2569
Kupim smrekovo hlodovino. 378
164-
3010
Avto ohranjen, cenejši, star od 6 do 11 let, kupim. »061/789-338 3019
Kupim karamboliran JUGO ali kar-amboliran GOLF. »725-165 3039
Kupim rabljen PLUG sipov 10 col ali Regent 2-3. » 47-554 3073
BRAZDA
IZ POUŠICE PRI PODNARTU
TEL: 064/730-521
SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, HRASTOVO IN JAVORJEVO HLODOVINO.
SE PRIPOROČAMO!
Kupim TRAKTOR, ohranjen. 040
802-
3077
V Skofji Loki kupimo starejšo HIŠO. » 634-690 3078
Odkupujem starine in nudim kvalitetne restavratorske usluge. »45-
655 3079
Kupim starinsko pohištvo in druge starine. »45-655 3oao
Kupim staro hišo - okolica Kranja, odplačilo 10 let. »45-655 3081
HLODOVINO vseh vrst odkupujemo. Ugodne cene. »55-151 dop., 57-848 popoldan 3122
Kupim GORENJSKO MOŠKO NOŠO. »631-009_3139
Kupim deljivo vlečno kljuko za Daihatsu Sherade. »331-316 3156
Kupim MERCEDES 200 diesel, letnik 1987, ali 1988, zaželjena pomična streha in prvi lastnik. »061/611-317
3168_
Kupim PAJKA za seno na dva ali štiri vretna in Oltov sadilec koruze. ©061/375-168 3174
Kupim teleta BIKCA SIMENTALCA do 10 dni starega. © 061/824-096
3232
Avtomobilsko prikolico kupim. ©47-
425 3253
Odkupujemo hlodovino javorja, češnje, oreha, hruške, lipe in jelše. ©58-094, od 19. do 22. ure 3259
Prodam SYNTHESIZER S CASIO, 4 klaviature, klavirske tipke. ©67-007
2770 _
Prodam bas KITARO, ojačevalec, stojali za kitaro in mikrofon, ter nekaj literature. Cena po dogovoru. © 422-696_3072
PEVSKO OZVOČENJE FBT Personal 1002, Echo RA. sistem, prodam. ©58-353_3113
40 basno HARMONIKO VVeltmaister s kovčkom, prodam. ©715-331 3127
GR. MATERIAL
Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. ©422-193 2915
Prodam rabljeno strešno OPEKO Stara Kanjiža. Crngrob 10, Žabnica
2997_
Prodam TRAMOVE 16 x164 m. Crngrob 10 3003
Prodam malo rabljena drsna vrata. Begelj, Malo Naklo 4 3119
LOKALI
AVTOSALON opremljen 110 m2, v bližini centra Kranja, dve telefonski liniji, svoje parkirišče ODDAM z odkupom vloženih sredstev. Šifra: AVTOSALON_2812
ODDAMO LOKALE: trgovski lokal oddamo v centru Kranja 20 m2 z odkupom inventarja. FRAST d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, ©242-651, od 10. do 16. ure
PONUDBA TEDNA: nudimo najem pisarn v centru mesta s telefonom in centralnim ogrevanje. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, ©221-353_3283
PONUDBA TEDNA: na Planini v Kranju prodamo trgovski lokal 38 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komens-kega 7, ©221-353_3284
PONUDBA TEDNA: gostinski lokal v Skofji Loki prodamo ali damo v najem. K 3 KERN, Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-353 3285
Prodajamo APNO za zidavo, bel- Ugodno oddam opremljen lokal jenje. Hafner, 621-062 3103 Kranj-Labore. ©310-626 3295
		rnimsm	
			
0 faJ^fi
Kartice PODARIM - DOBIM lahko kupite na oddelku malih oglasov Gorenjskega glasa, TD Škofja Loka, TD Jesenice, TD Radovljica in v Agenciji TIK-TAK Preddvor!
Na Gorenjskem PRODAMO tenis igrišča z gost. lokalom in ODDAMO: Titness center z odkupom opreme in programa, v KRANJU kavni butik 26 m2, pisarne pri sodišču 56 m2 in pri KRANJU kava bar 50 m2 ter živilsko trg. 100 m2. APRON, © 331-292
3226
Na Gorenjskm NAJAMEMO trgovski in gostinski lokal. PRIPRAVIMO POGODBO - PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON, © 331-292, 331-
366 3227
Oddamo nekaj gostinskih lokalov na Gorenjskem, prodamo že vpeljan gostinski lokal v okolici Kranja, prodamo dva 2-ss na Planini in 2 starejši hiši na Gorenjskem. Podjetje NARACIJA, d.o.o. Kranj. © 242-307
3231
KRANJ CENTER - poslovni prostor ob vpadnici oddamo 350 m2, kasneje možen odkup, (avtosalon). DOM NEPREMIČNINE. Kranj center, Koroška c. 16, ©211-106 3265
00852-00852-r» 00852-00852-L 00652-
00852 00852 »00852 00852 ' 00852
17-266-790 17-266-791 17-266-792 17-266-793 17-266-794
LMI
17-265^79T 17-266-796 17-266-797 17^266-798 17^266-790
KOLESA
Tekmovalno KOLO Bottecchia št. 61, oprema Campagnolo, prodam. ©715-331_3128
MOŠKO GORSKO KOLO Rog, 21 prestav, 20.000 SIT, prodam. ©53-
594 3303
OBVESTILA
PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na ©221-051. Odprto od 9. do 02. ure 1972
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na ©221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973
PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo PI BIP na ©221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974
Vedeževalka s 30-letno tradicijo PREROKUJE iz kart in kave. © 221-147 3067
Oglas pod "šifro":
Če je oglas pod "šifro" ne posredujemo nobenih informaciji K nam je potrebno poslati pismeno vlogo na določeno šifro (na kuverto napišite: ČP Gorenjski glas Zoisova 1, Kranj - za šifro...).
OBLAČILA
OSTALO
POSESTI
MAŠKARADNE originalne otroške kostume lahko naročite na ©061/ 448-475 2427
Prodam črnordeči motoristični KOMBINIZION št. 42, primeren tako za dekle in fanta. © 422-696 3071
OTR, OPREMA
PEG otroški kombiniran voziček, nov, ugodno prodam, 200 DEM. ©692-671 3089
Za 16000 SIT prodam belo otroško POSTELJICO z jogiiem, odlično ohranjeno. ©76-951, Zasip 3145
Prodam otroški JOGI. ©731-294
3162
Dobe se brezplačni ostanki hrane. ©224-087 3045
Prodam ROČNE STATVE- tkalne. Krajnik, Poljanska 29, Škofja Loka
3062
Prodam KLETKE za kokoši nesnice. Molj, Voglje, Na vasi 2 3066
Brezplačno iščemo za begunce kolesa, nisko omaro. Po želji delajo prtičke. ©633-862 3126
60 literski rostfrei kotel z dvojno steno plin-elektrika, prodam. ©58-
263 3199
VRTNE GARNITURE iz masivnega lesa prodam. ©41-051 3237
Poceni prodam več krogljičnih ležajev. ©802-517 3298
PRIDELKI
Prodam SENO. ©738-950 3hb
Prodam semenski KROMPIR sante aston in jerla, lanski uvoz in krmilni krompir. Sred. Bitnje 9 3163
Prodam SENO. ©682-049 3ug
Kupim manjšo HIŠO ali STANOVANJE v Bohinju ali na Bledu. ©062/222-533 2785
MONTAŽNO HIŠO Jelovica še ne postavljeno, ugodno prodam. ©681-
320 3009
3 ha GOZDA prodam, K.O. Prihodi Jesenice. ©82-371 3023
Prodam GOZD 7000 m2 na območju Olševek. ©312-513 so4o
Prodam HIŠO 7/5 v Poljanski dolini. ©691-676 3097
Oddam v najem drevesnico in vrtnarijo, letna najemnina 30.000 SIT. ©78-572_3101
Prodam VRSTNO HIŠO, podaljšana III. faza. ©66-076, zvečer 3124
Prodam zazidljivo PARCELO 785 m2 v Seničnem pri Golniku. ©332-015
3171_
Prodamo obnovljeno hišo z 1800 m2 vrta na Češnjici za 120.000 DEM in KUPIMO hiše v Skofji Loki ali v okolici kupimo manjšo vseijivo hišo do 1300 in kupimo vseijivo hišo cca 150.000 DEM na lokaciji Šenčur -Britof. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj. »242-651, od 10. do 16. ure 3214
Zazidljivo parcelo 1000 m2 zgrajeno do I. plošče na Golniku, cena 75000 DEM, prodamo. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, »242-651, od 10. do 16. ure
3217_
Na območju Radovljice, Žirovnice in Bleda KUPIMO novejšo hišo do 350.000 DEM in v ŠK. LOKI do 280.000 DEM. APRON. O 331-292, 331-366_3228
Pod KRVAVCEM prodamo (za vikend) staro hišo na zemljišču 4.000 m2, v KRIŽAH sončno parcelo 560 m2, pri JESENICAH dobro vzdrževano starejšo hišo na parceli 2.000 m2, pri PODNARTU starejšo hišo na večji parceli. APRON, » 331-292.331-366 3229
Kranj, okolica Šk. Loke, Trstenik PROAMO luksuzno vilo, novejšo, manjšo hišo in obnovljeno starejšo hišo. Najamemo manjšo hišo v Radovljici ali okolici. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c.
16,0211-106 3263
BLED, SP.GORJE - na sončni parceli 3000 m2 prodamo hišo z nedokončanim prizidkom. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16,
»211-106 3264
PONUDBA TEDNA: nadstopni del hiše z lastnim vhodom v Bitnjah pri Kranju prodamo za 70.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221-353 3280
PONUDBA TEDNA: prodamo spodnjo polovico hiše v Dupljah ali menjamo za stanovanje. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, ©221-
353 3281
PONUDBA TEDNA: novejša hišva v bližini Škofje Loke prodamo ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221-353 3282
PONUDBA TEDNA: v centru Tržiča prodamo gradbeno parcelo 976 rn2 po 80DEM/m2. K 3 KERN KRANJ,d.o.o, Komenskega 7, »221-353 3286
PONUDBA TEDNA: v Snakovem pri Tržiču prodamo gradbeno parcelo 760 m2 za 72000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, »221-
353_ 3?sc
Prodam PARCELO 15000 m2 na Štajerskem za gojenje divjadi. »77-
815 3292
PRIREDITVE
TRIO-DUO ali sam s frajtonarico igra na ohcetih, v lokalih, na obletnicah.
©731-015 2753
PLESNA ŠOLA URŠKA v Kranju, Radovljici, Šk. Loki in na Jesenicah. ©41-58 1 3037
URŠKA - več kot plesna šola za otroke, mladino in odrasle. ©41-581
GOSTILNA IN PIZZERIJA
BRUNARICA ŠTERN KOKRICA pri KRANJU
NOVO **mm3^f>>
NUDIMO TUDI MALICE
ODPRTO: 9. «24.
TOREK ZAPRTO! TeL214-420
SPORT
Prodam DEKLIŠKE DRSALKE Roces št. 28'. ©84-054 ob delavnikih
POSLOVNI STIKI
Grosisti, trgovci! T SHIRT, spomla-dansko-poletna konfekcija! Ugodne grosistične cene! O311-078, po 17.ure 2820
Prodam CERTIFIKATE za polovično ceno. Zdionica Ismeta, Kropa 3 d
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV!
TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I
PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam suha BUKOVA DRVA. 0242-242 2755
Prodam suha mešana DRVA. 0242-
788 3046
Prodam suha bukova DRVA. O061/ 612-389 3052
Prodam otroško električno železnico, kitarski ojačevalec in zapravljiv-ček. 057-977 3250
STAN. OPREMA
POSTELJI novi narejeni iz masivnega lesa dim. 190x90. 041-051 298?
Ugodno prodam SEDEŽNO G RT. kavč, 2 fotelja. 0715-425
2994
Prodam komplet KUHIJSKO POHIŠTVO, štedilnik, hladilnik. Q324-688 3001
Prodam PEČ za centralno kurjavo in šestoglato mizo. 0217-975 3002
Zelo ugodno prodam GARDEROBNO OMARO, 230 x 220 x 28 cm. O 242-368 3076
Prodam PISALNO MIZO 100x55. 043-115 3160
Prodam TROSED in dva FOTELJA. O325-073 3181
Prodam PREPROGO 3X4 in JOGI. 048-700 3188
Prodam TROSED in dva fotelja. Požun, Gubčeva 4, stan. 9 3230
Prodam malo rabljen KAVČ raztegljiv v dve postelji. 0241-695 3289
STORITVE
Rolete, žaluzije - popravilo in montaža ter sobopleskarstvo. O 061/376-783 1174
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV.
0211-286 1364
Izdelujemo PEČNICE za kmečke peči in kamine. 0061/823-349 1514
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole-Prebačevo 32 a, O 326-426 2214
Žaluzije, rolete, lamelne in plise zavese, izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK v novih prostorih 0061/651-247, 651-014
TEČAJI NEMŠČINE
- za odrasle
(od 1. do 5. stopnje) • za študente (od 1. do 5. stopnje)
- za dijake
(začetniki, utrjevanje snovi)
- za učence
(od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-996, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof, Meta Konstantin)
Presnemavamo filme normal 8 in super 8 na VHS kasete. 050-852
SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Inforamcije na 0329-886, Smledniška 80, ali na 331-301 2596
PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, popravilo in čiščenje. Kranj, O 325-815 2895
Polaganje keramike, marmorja in izdelovanje umetnega kamna. 0061/812-721 3006
PALMANOVA - ITALIJA, Lenti -MADŽARSKA, prevozi 8 oseb. Odhodi po želji. O43-332 3oeo
PREVOZNE STORITVE s kombijem. O 57-827 3065
PEDIKURA na vašem domu. 0214-
626 3088
Vsa slikopleskarska dela izvaja obrtnik - popust. 059-109 3091
MONTIRAMO zunanji in notranji opaž, ter ladijski pod. Đ83-585 Matej_3095
Opravimo restavratorska dela na starinah, pohištvu, umetninah. 0 45-372 3104
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah, naročite na 0213-218 2376
TAPECIRANJE kuhinjskih kotov, sedežnih garnitur, poceni, hitro. 0 723-093 3125
KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. 0215-211 3132
Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 3140
SERVIS gospodinjskih aparatov. 0332-053, mobitel 0609/624-731
3147
Tipkam diplomske in seminarske naloge na PC. 0324-897 3153
TV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu. 0331-199 3154
Polaganje keramičnih ploščic z mojim ali vašim materialom. Q242-
814_3155
Elektromehanične storitve na domu. 051-039 3164
ŠKORNJE za narodno nošo in za izvajalce narodne glasbe, delam. 046-169 3165
VODOVOD V HIŠI, novo, ter razne predelave in manjša popravila, ter čiščenje bojlerjev itd., naredimo strokovno in solidno. O 218-427 (24 ur)
3221
OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne, stroje, štedilnike.
0211-140 3241
ELEKTROINSTALACIJE, MONTAŽA, servis gorilcev. 0725-103 3302
Popravljam PRALNE STROJE.
O 7 1 4-46 5 28458
OTROCI JOPOTREBOJE^1
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037.
Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
STANOVANJA
Ugodno prodamo 3-sobno STANOVANJE v alpskih blokih v Lescah. 0714-538, 719-581 2787
Dvosobno STANOVANJE 57 m2 prodam. 0634-260 3031
Na Jesenicah na Plavžu prodam STANOVANJE v izmeri 50 m2. Cena 800 DEM/m2. O061/653-490 3047
Mlada družina išče stanovanje. Šifra: MAJHNA NAJEMNINA 3090
Manjše stanovanje v Radovljici ali Bledu kupim. 0061/342-096 3092
Oddam sobo, kuhinjo, kopalnico za 10.000 SIT/mesečno. O78-572 3100
V Kranju vzamem v najem GARSONJERO opremljen, s telefonom, CK. 0 328-920, po 17. uri 3109
Oddamo 1-sobno stanovanje na Bledu, 420 DEM, z 6 mesečnim predplačilom. 0 76-579 3112
Najamem garsonjero ali enosobno STANOVANJE. O733-208 3159
Kupim manjšo GARSONJERO s CK na Planini. 0324-893 3196
Na območju Kranja ali Šk. Loke kupimo ali najamemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POS-ING, 061/126 20 13, 9. do 18. ure
3201
V Šorlijevem nas. prodamo enosobno STANOVANJE. 34 rn2, opremljen, lepo vzdrževano, za 56000 DEM POSING, 061/126 23 29. 9-18 ure
3202
Na Planini III prodamo GARSONJERO, 34 m2, komfortno, za 49000 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18 ure. 3203
Pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno STANOVANJE, 55,2 m2, etažna CK, tel., SAT, adaptiramo, takoj vseijivo, za 71400 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18. ure 3204
Na Planini II prodamo štirisobno STANOVANJE (2+2), 97 m2, komfortno, za 104000 DEM. POSING, 061/ 126 23 29, 9-18. ure 3205
Na Planini I, II ali III kupimo dvosobno STANOVANJE, s CK in tel,, vseijivo z aprilom do 65000 DEM. POSING, 061/126 20 13, 9-18 ure 3206
Kranj H 8 prodamo 4 ss, 112 m2 z veliko teraso, cena 180.000 DEM. KUPIMO 2 ss lastniško z CK v Kranju in 2ss z 2 kabinetoma pri Vodovodnem stolpu. FRAST.d.o.o., NEPREMIČNINE, Jezerska c.54 b, Kranj, 0242-651, od 10. do 16. ure 3215
ODDAMO: opremljeno 1-ss na BLEDU, hišo pri KRANJU in nad SK. LOKO. PRODAMO: ŠK. LOKA 2-ss 60 m2 (možen rep. kredit), v BOHINJU 47 m2, v RADOVLJICI 2.5-ss 70 m2, na BLEDU 56 m2, v KRANJU 63 m2; 2.5-ss 85 m2 na Planina II.-nizek blok; v TRŽIČU 3-ss 78 m2, v LESCAH 3-ss 80 m2. APRON, O 331-292, 331-366 3225
KRANJ IN OKOLICA: oddamo več manjših stanovanj. Najemamo stanovanja za poslovneže in mlade družine. Provizijo plača najemnik, pogodbo sestavimo mi. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška
C. 16, 0211-106 3267
NUJNO POTREBUJEMO NEOPREMLJENO 1. ali 2. sobno stanovanje v Kranju. 0326-683 3272
PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 55 m2 na Golniku v 4. nadstropju prodamo za 55000 DEM, CK, telefon. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, Đ221-353 3277
PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 1,5 sobno stanovanje v 3. nadstropju na Planini v Kranju ali menjamo za manjše. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-
353 3278
PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2 sobno stanovanje 68 m2 na Planini. K 3 KERN,d.0.0., Komenskega 7, 0 221-353 3279
VARSTVO
Vzamem v varstvo 1-2 otroka na mojem ali vašem domu. 0332-257
3058
VARSTVO za 11 mesečno deklico na Primskovem, iščemo. O241-1033294
VOZILA DELI
Prodam vlečno KLJUKO za LADO SAMARO. Benedik, Strmica 3, Selca
2995
Ugodno prodam brezhiben MOTOR in MENJALNIK za Z 101. 0323-559
3007
Prodam skoraj nove GUME za Jugota. 0326-633 3024
"CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0064/692-194 3087
Prodam 4 kose nove traktorske GUME 18x7,50 za 45000 SIT. O 738-919 3148
Za ŠKODO FAVORIT prodam prednjo levo LUČ. 0328-218 3179
VOZILA
ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. 0217-528, zvečer 325-659 2122
Prodam R 4 GTL, letnik 89/10, prvi lastnik, garažiran. Cena 5100 DEM, 61000 km, rdeče barve. 0311-914
2986
Prodam JUGO 45, letnik 1985 in KORAL 88. Kokra 65 2988
Prodam Z 750, letnik 12/84. Sra-kovlje 11, Kranj 2989
Prodam Z 101 po delih. 043-259
2991
Prodam GOLF benz zelo lepo ohranjen ali menjam za cenejši avto. 0328-292 2996
JUGO 60, letnik 1989, reg. do 12/95, 5 prestav, prodam. 055-113 2999
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. 0331-871 3044
Prodam Z 750 LC, letnik 1979. O 725-611 3049
Prodam OPEL KADETT 1.4 S, rdeče barve, letnik 1990, prevoženih 30.000 km. ©77-783 3063
Poceni prodam Z 101 letnik 1985, karambolirano, v nevoznem stanju. O 403-275 3068
Poceni prodam MAZDA 323 letnik 1988, metalno plava, 90.000 km. O 327-411 Aleš 3070
Zelo ugodno prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993. 0 725-006, dopoldan in 76-772 po 20. uri 3086
EUROPIZZA
*****
N0V0*N0V0
OGROMNA
DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA
del ca s  VSAK dan od 9 do 2 2 uro m i o O -4 4
ob nedeljah od 12 do 22. ure       LA UOt/JO I 011
NOVO: KUPONI ■ VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO
Prodam avto GOLF diesel, letnik 1989, 5 vrat. Boštar Stane, Hrastje
95 3004
Prodam OPEL CORSA 1,4 I, letnik 91/12, odlično ohranjen. 0215-540
3005
Prodam Z 101, letnik 1987, karambolirano, reg. celo leto. 0212-744
3014
Prodam Z 101, letnik 1974, drugi lastnik, odlično ohranjen, cena po dogovoru. 045-697 3022
JUGO 45, letnik 1989, reg. do 10/95, prodam. Lindav, Podljubelj 130, Tržič
3025
Z 101 comfort, letnik 82/8, oranžne barve, prvi lastnik, garažirana, zaščitena, dobro ohranjena, prodam. Cena 130.000 SIT. 0 874-258 3027
Prodam FIAT 126 P, letnik 1988, reg. do 5/95. 0741-418, vsak dan 3042
nir
TV - video - RUDIO
CD PIOIMCECER
maranlz sonorir
JMfeb KEF DBL jama
m
GORENJE 51TTX 45.990 SIT S0NY E-180 630 SIT S0NY     UX-60     260 SIT
NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI-FI KOMPONENT IN SURROUMD SISTEMA.
ODPRTO OD 9.h OO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tal.: 222-055
Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega] davčnega nadzora
PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO 1
'd.o.o.
No
------ j0sl
Računovodske in knjigovodske storitve, Davčno svetovanje ^ Srednja vas 108, Šenčur, Tel.:064/41-240, fax:41-360 S -
Prodamo ZASTAVO 640, leto izdelave 1982 in Z 80-10, leto izdelave 1987. Ogled na dvorišču GRS Kranj
3108
Prodam 126 P, letnik 1980, rdeče barve. O57-343 3114
Prodam dobro ohranjen OPEL SENATOR, letnik 1981. Horn, Revolucija 8, Jesenice 8117
Prodam R 4 TL po delih. Srečnik, 058-518 3142
Prodam JUGO 45, letnik 1985. 057-354 3152
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1987. 0714-879 3157
Po delih prodam Z 750, letnik 1980 in 1983. 0622-655_3iei
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. 0332-585 3166
Ugodno prodam R Expres 1.4, letnik 1986, odprt s stekli. 0733-951 3172
Prodam Z 750, letnik 1981, vozna, registracija potekla. Žabnica 21, 0311-609 3182
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985. 0211-642 3200
Kupim GOLF do 12000 DEM, po možnosti prvi lastnik, rdeča barva. 0631-520 3208
Prodam GOLF diesel, letnik 1986. 0 725-600 3213
VW HROŠČ 1200 J, letnik 1974, reg. do 10/95, ugodno prodam. Đ736-630, po 15. uri 3220
OPEL KADETT letnik 1972, registriran, obnovljen, ugodno prodam. O
85-210 ' 3223
Prodam OPEL KADETT 1.3 i, rdeče barve, letnik 1990. O 802-098 3224
Z 750, letnik 1980, obnovljen, lepo ohranjen, reg. celo leto, ugodno prodam. 0725-034 3233
Prodam MINI MORIŠ 1300, letnik 1971, cena po dogovoru. 0329-718
3236
Prodam FORD FIESTO 1.1 C 5 v, rdečo, letnik 90/10, 66000 km, registrirana do 95/10. Redno servisirana, garažirana, dolično ohranjenea, z dodatno opremo, radiom, prva lastnica. Cena 12500 DEM ©213-642, popoldan 3233
Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, temno rdeče barve. 0217-075, popoldan 3239
Odkup in prodaja vozil. AvTOPRIS, d.o.o., 0312-255 3242
KOMBI IMV, motor Renault, I. 87, izredno ohranjen, poceni prodam. O329-061 3243
OLD CIT, letnik 9/91, metalna barva, ohranjen, ugodno prodam. 0329-
061 3244
Prodam UNIS GOLF JX, letnik 1988, cena 10.000 DEM. 0312-255 3245
Prodam OPEL KADETT, letnik 1991, turbo diesel karavan, odlično ohranjen. 0312-255 3246
Prodam CIMOS BX sive kovinske barve, klima, letnik 1989, odličen. 0312-255 3247
Prodam ohranjen GOLF S paket, letnik 1985, rdeč, 5 p, 5 v. 0312-255
3249
Prodam Z 850, letnik 1982. 0 631-
52 0 3254
GOLF GTI, letnik 80/81, izredno ohranjen, metalic, reg. do 9/95, ugodno prodam. 045-170 3256
Prodam FIAT UNO TURBO IE, letnik 1990, črne brave, 85000 km, reg. do 2/96. O736-742 3257
Prodam Z 750, letnik 1982, registriran, cena 550 DEM. 0631-985 3261
LANCIA DEDRA 2.0 IE, letnik 1989, prodam. V račun upoštevam manjši avto R 4. O736-686 3274
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1986, prodam. O 736-686 3275
VW HROŠČ, letnik 1971, za dele prodam. 0 061/627-120 3293
Prodam Z 101, letnik 1972, za 600 DEM. 053-691 3297
TALBOT HORIZONT LS prodam, letnik 1983. 0323-409, po 18.30 uri
3300
VW HROŠČA ugodno prodamo, letnik 1976, reg. do 10/95. ©328-
010 3305
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. O 325-981 28645
KITARISTA-pevca-baskitarista
-H P*
____b3^' ^0
tonista člana, ki igra svnthesi^ ^0 ščem za sestav tria. Q731-015J^,
Zaposlimo MLAJŠEGA UP0K^S%n JENCA. 0222-551
Delo dobi ženska za čiščenl gostilne v Šenčurju. 041-321, 40> 274_'__*J
KUHAR SPECIALIST za "ala k/ išče honorarno delo na Gorenjski 0719-504_ J*?
Z 20.februarjem potrebujemo de^' za delo v bifeju v Skofji Loki (sob<"' nedelja prosto), ostalo po dogovo^«^. 0621-204
3%>
W E
»i
Sate
*VTc
Zaposlimo KV ali PK ZIDARJE in * gradbene delavce. Stratos.d.o0
0736-435, po 18. uri
KARJA. »49-068
Priden in vesten išče delo akviziterstvo). 0213-409
Zaposlimo KV KUHARJA in NAT2aPos
lika
redi
Poj
*a r
M
«1-7;
POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA
PEUGEOT
Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.-.064/43-142
ZAPOSLITVE
Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. O 53-
488 2484
PEKA ali delavca zaposlim - zažel-jene izkušnje. Pekarna Zevnik Kranj, O 332-336 od 13 do 16. ure 2576
DZS d.d. VAM ZA PREDSTAVLJANJE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE NUDI VISOK HONORAR (1.800 DEM), TER MOŽNOST REDNE ALI HONORARNE ZAPOSLITVE. 059-041, 0609/627-641
2618
Redno zaposlimo 5 sposobnih in samostojnih DELAVCEV, pogoj tekoči slovenski jezik. O 331-307 od 12. do 14. ure 2573
Honorarno ali redno zaposlimo DEKLE za strežbo v pizzeriji, delo je ob delavnikih. O 421-226 od 14. ure dalje oz. 43-552 2720
SATELITSKI
sistemi " Amstrad.
199 KANAIX)^
GRAFIKA NA EKRANU (1 1 JEZIKO^
2s TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVI SISTEMI f
UGODNE CENE, OBROK
SAT - VRHOVNI*
ŠK.IjOKA, GODEŠlC 125 TEL.: 064/633-42V
ZAPOSLIMO enega zidarja in I benega delavce. 046-609, P°£j uri ___y
Želite v vašem prostem čas^, poštenim delom zaslužiti veliko u narja. Pokličite v večernih u'. O 622-771_ J^.
Na Bermudskih otokih - hote"^. restavracije iščemo natakarje harje. Informacije na naslov: VvC-L yj ACCESS, PO.BOX 364, 48 Pff ^ VILLE ROAD, HAMILTON HM ^ BERMUDA
NATAKARICO, lahko priučeno. JjJ poslimo redno v bifeju v o*^. Kranja. Vikendi prosti. O 06V 894 _
:iahl
Delo na stojunici na Brez)PJ sezoni. 0738-113, zvečer, R°zri 1
3096___
TRGOVSKIM POTNIKOM nudj^, prodajo neživilski proizvod, do<J ^
O061/612-586 ___'
-—^—1 ^tui'
Trgovca-ko zaposlim, lahko j upokojenega. 0 78-572 ---"hiš'1'
Iščem moškega za pomoč prl | delih in v vrtu. 0 78-572
Sprejmem delo na dom
PIZZERIJA ORLI simpatično dekle za delo v B 327-853 ali osebno v pizz*™,
Iščem redno
ZAPOSLITEV, ekonomski tehnik. Mateja, 874
-" ■scen1" Dekle za pomoč v strežbi » 0332-120
SOFT projekt, d.o.o., Celovška 264, 61000 LjubU*"1'
Komercialne zastopnike in organiziral skupine na območju Kranja in okolice
k sodelovanju pri trženju reklamnega prosto**
Podrobnejše informacije zahtevajte po telej0^ 061-15-90 100 ali se oglasite osebno v pija' št. 1019, Celovška 264. Ljubljana od 13. do 15
ure
0
*A
» 19»
__14. februarja 1995
MALI OGLASI, ZAHVALE
31. STRAN • GORENJSKI GLAS
ro
anje
&331-339
gojeni mizar išče delo - Jese-j okolica stare Svetinova 8 b,
JCe 3304
JNimo SKLADIŠČNIKA živilske re 'n TRGOVKO živilske stroke.
^23_3195
Stično dekle za pomoč v ~ zaposlimo. ©52-055 3212
lesiz* 15 d
in, zaposlimo za nekaj ur te-P0. ©401-449 3219
>ok0 H
30* rr—.
ščenf 1, 403-
a kai ijske"1
301*
sobot* d.o"
USTAVA PIZZ
^»9. DO 23. URE ySAK DAN
Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo in odveč. O0609/620-475, 634-064, 56-105 3255
ŽIVALI
!?dajal
KO živilske stroke hon-
!?,|R0 NOČ išče mlado dekle z ^ do dela. 0802-173 3235
Prodam PERZIJSKO MUCO, cena 100 DEM. 0332-277 2992
Prodam MESO od bika. 0 061/823-
54 2 2993
Prodam mlade NIMFE. Gregor Belle, Zg. Bitnje 120, 0312-192 3020
Dobrim ljudem ODDAM psička PUDELJČKA mešanček. 047-312
3021
Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev in TELIČKO sivo, staro 8 tednov. O 725-719 3030
Prodam BIKCA simentalca, teža 130 kg. 047-618 3033
JARKICE, rjave, stare 5 mesecev, prodam. Možna dostava. Fujan, Hraše 5, Smlednik, 0061/627-029
3036
Prodam do 120 kg PRAŠIČE. 0242-288 3048
Prodam MESO od krave. Đ49-388
uharico zaposlim v restavra-Mn Bledu. O725-050 3240
ni? 'TEUTSKE ANTENE
^HlITSKE ANTENE ALLTECH
z montažo 449 DEM TEMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM
^OSJPLAČUOD2D012ČEKOV
Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108
tflTTRfIDE.d.o.o.,
K Poženik 10, CERKLJE
KOKOŠI rjave pred nesnosno po ceni 700 SIT nad 20 komadov in grahaste, vse cepljene, prodajamo. Perutninarstvo Moste 99 pri Komendi, tel,: 061/841-471.
KhjL lrrio DELAVCA na žagi in \H 11 C, E kat. gozdarski. 058-v^j8. do 22. ure_3258
Prodajalce za prodajo nove-ij. n|cnega izdelka na slovenskem rt^Q332-494_3270
Pc$? lel° zaposlimo KUHINJS-s^^OČNICO. 045-038 3276
08|?bni zavarovalniški marketing. ..jaJe skupin, nadaljevalni teča-i- Podjetne iz občin: Jesenice, (Jr'l'ca. Bohinj, Tržič. Inform. na ''33. od 14.30 do 17.00 ure
TELETA za zakol, lahko polovico, prodam. Đ620-582 3056
Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tretje tele. 0730-073 3057
TELICO brejo 8 mesecev, menjam za dva bikca. 049-334 3064
Kupim teleta starega do 10 dni. O403-821 3085
Oddam majhnega KU2«A. 052-
305 3093
Kupim TELIČKO simentalko staro 14 dni. O65-625 3106
Prodam TELICO 400 kg težko za zakol ali nadaljno rejo. Trata 4, Cerklje 3107
Nujno prodam 2 KOZI srnaste, dobri mlekarici. 0714-232 3111
Prodam BIKCA težkega 100 kg simentalca. Vrhunc, Zasavska 41, Orehek 3167
Prodam izločene SVINJE, težke okrog 250 kg, stare dve leti in pol in PRAŠIČE težke 140 kg, možnost dostave na dom. O069/40-238 3175
Prodam težko KRAVO simentalko v 5. mesecu brejosti ali menjam za mlado jalovo GOVED ali menjam mlado goved za zakol. 0718-288
Prodam dva meseca starega TELETA simentalca. Meja 8, Mavčiče 3187
Kupim 10 dni starega BIKCA SIMENTALCA. 0730-012 3190
Prodam šest tednov stareg TEL-IČKA. Vešter 16, Šk. Loka 3192
Prodam BIKCA simentalca. O403-
816 3197
Prodam TELIČKO, staro 2,5 meseca. 041-812 3207
Kupim 9 mesecev brejo TELICO. 0401-367 3211
Prodam meso 20 mesecev starega bika. 049-423 3234
Prodam DELOVNO KOBILO in slamoreznico Mengele. O 891-246, popoldan 3248
Prodam meso mladega goveda. O 46-442 3252
Prodam TELETA BIKCA. Praprotna polica 14 3260
Prodam breje OVCE, jagenjčka in kupim 9. mesecev brejo telico simentalko. O 85-483 3262
Prodam ali menjam za bika kravo dobro mlekarico v 6 mesecu brejosti. 0421-062 3266
Prodam mlado kravo simentalko A kontrola. Gorianc, Kotna 3, Voglje
Prodam teden dni starega BIKCA. Suha 23, Kranj 3273
Prodam PRAŠIČA 100 kg, domača reja. 0422-727 3290
Prodam enoletne KOKOŠI 30 kom, dostava na dom. 064-226 3291
Prodam PRAŠIČA 140 kg težkega domača krma. 0622-775 3296
Prodam 4 tedne starega telička. Zupin, Šmartno 28 3299
KAMNOSESTVO
Kašpar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
p v*
kod! ura"
APJt __
OSMRTNICA
^    UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA U*GANIZACIJSKE VEDE SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE SREDI DELA ZA VEDNO ZAPUSTIL
prof dr MARKO RANT
redni profesor za področje vodenja proizvodnje in informacijskih sistemov
SODELAVCI IN ŠTUDENTJE BOMO NAŠEGA PROFESORJA OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
l\ ni> DEKAN FAKULTETE
pRGANlZACIJSKE VEDE KRANJ r«OF. DR. JOŽE FLORJANČIČ
REKTOR UNIVERZE V MARIBORU PROF. DR. LUDVIK TOPLAK
Kranj, 11. februarja 1995
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila v 63. letu starosti draga žena, mama, stara mama in sestra
LJUDMILA SELJAK
Žara s posmrtnimi ostanki bo v mrliški vežici v Preddvoru od srede, 15. februarja. Pogreb drage pokojnice pa bo v četrtek, 16. februarja, ob 15.30 uri na preddvorskem pokopališču.
VSI NJENI
Preddvor, 14. februarja 1995
OSMRTNICA
Smrt je iztrgala iz naše sredine našo mamo
PAVLO NOVŠAK
rojeno Hafner, doma iz Pristave, Pristavška c. 65
K večnemu počitku jo bomo položili na pokopališču v Križah. Pogreb bo danes, v torek, 14. februarja, ob 15.45 izpred domače hiše. Žara s posmrtnimi ostanki bo v domači hiši na
dan pogreba od 10. ure dalje.
Žalujoči: sin Albin z družino, ter hčerka Iris, poročena Lupša z družino
Bolečina ob odprtem grobu je bila prevelika, zato
PETRI V SLOVO
Srečevali smo se, bilo nam je lepo. Videvali smo se, bili smo prijatelji. In, ko bodo zapeli kosi, bomo spoznali, da si še vedno z nami, kot nekdaj, a vseeno drugače, v srcih, kot trajen spomin, ki nam je pustil v dušah veliko lepih ter srečnih trenutkov. Želimo, da vsi spoznajo, da je vsak trenutek tvojega življenja pustil v vsakem od nas bogato dediščino spominov. V iskreni ljubezni ti želimo, da odkriješ luč tihe svobode in se osvobodiš vseh spon, ki so te vezale. Vsak izmed nas bo ohranil tvojo podobo za vedno mlado, večno lepo in čisto, kot je vedno tudi bila, kot solza, ki jo potoči mati ob rojstvu svojega prvorojenca.
TVOJI PRIJATELJI Brezje, 8. februarja 1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega
BORISA ZUZKA
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in sosedom za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja ter za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom Arharjevim in gospe Roprctovi zavsestranskopomoč v zadnjih
dneh Borisovega življenja.
Njegovi: Zvonka in Tončka Kranj, Primskovo, 14. februarja 1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, atija, brata, strica, svaka, nečaka in bratranca
RUDIJA GAŠPERINA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Centra slepih in slabovidnih v Skofji Loki, sodelavcem Doma upokojencev v Kranju in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, ter g. direktorju Koprivniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Našo iskreno zahvalo izrekamo družini Hartman, ki so v najhujših dneh priskočili na pomoč in podjetju Navček, d.o.o., za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 6. februarja 1995
V SPOMIN
V našem srcu ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš, a lučka vedno ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni.
ROKU PURGARJU
14. februarja mineva 10 leto, odkar si odšel iz hiše ves nasmejan in srečen s tvojimi prijatelji. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, poklanjate cvetje in sc še spominjate našega Roka.
TVOJI DOMAČI
NESREČE
Nadaljevanje sojenja Primožu Koširju
Potapljači Mateje niso mogli poškodovati
V vodi, kjer je potonila, ni vrtincev, na dnu je mulj, brez skal in odvrženih stvari, s truplom so vsi ravnali lepo. Obravnava se bo zavlekla v prvo polovico marca.
Kranj, 14. februarja - V petek je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, v nadaljevanju sojenja 27-lctnemu Primožu Koširju, obtoženemu umora svoje žene Mateje, prisluhnil novim pričam. Včeraj obravnave ni bilo, za danes in jutri pa je napovedano nadaljevanje dokaznega postopka.
V petek sta najprej pričala fanta, ki sta prva skočila v vodo in skušala najti Matejo. Aleš U. in Uroš Š. sta povedala da sta bila s prijatelji na obali, ko se je z jezera zaslišalo vpitje na pomoč. Noč je bila temna, jezero mirno, videli niso ničesar, sprva so menili, da je šala, ko so v soju luči zagledali moškega, ki je plaval proti pomolu in vpil, da je žena potonila, pa sta skočila v vodo. Košir ju ie usmerjal, kje naj iščeta, vendar Mateje nista našla. Oba sta zatrdila, da Košir ni šel z njima, medtem ko je sam v preiskavi trdil nasprotno.
Jože K., vodja reševalne akcije blejskih potapljačev, je iz čolna usmerjal reševalca in
in tako z njo odplavala do pomola, kjer sta jo prevzela policist in vodja reševalne akcije. Reševalci so tudi povedali, da je utopljenko dežurni zdravnik dokaj natančno pregledal, z njo je delal nežno, Boris M. pa je še dejal, da sta jo s pogrebnikom skrbno položila v krsto. Skratka, nihče od njih na truplu niso mogli povzročiti podplutb, ki so jih ob obdukciji zapazili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani.
Tomaž R. je bil tiste usodne avgustovske noči varnostnik v Zaki. Dejal je, da je z jezera slišal najmanj pet klicev na pomoč, za njimi so se oglasili tudi fantje - kakšnih pet, šest -na pomolu. Stekel je telefonirat v bližnjo restavracijo, ko je bil nazaj, pa sta dva fanta iz gruče skočila v vodo, jezersko gladino so osvetljevali z avtomobilskimi lučmi. Ali je z njima skočil tudi Primož Košir, ni znal povedati.
Po besedah tožilke naj bi namreč obstajal še nekdo tretji, od 25 do 30 let star moški, nekoliko daljših las, ki naj bi tudi poskušal rešiti Matejo, vendar nihče o njem ne ve povedati nič konkretnega-
mesto, kjer naj bi po Koširje
vih besedah Mateja potonila,  WT.    ••   •       ... ...
označil z bojo. s policistom sta Utopljenka naj bi bila
utopljenko, potem ko sta jo  iz gruče kopalcev
potapljača našla, potegnila na obalo, položila sta jo na pomol na levo lice, držeč jo pod pazduhama. Pri tem je nikakor nista mogla poškodovati.
Potapljača Jože K. in Boris M. sta povedala, da sta Matejo našla v šestmetrskem krogu od označenega mesta. Ležala je v mulju, s trebuhom navzdol, približno dvanajst metrov globoko. Na dnu ni bilo skal ali kakšnih odvrženih predmetov, ki bi utopljenko lahko poškodovali, v tem delu jezera tudi ni vrtincev. Jože K. je povedal, da je imela lase spete v čop, ki je bil že precej zrahljan, Boris M., ki je Matejo prvi zagledal, pa je dejal, da je bil prepričan, da je utopljenec fant. Matejo sta prijela vsak pod eno pazduho
Takšno obvestilo je iz operativno komunikacijskega centra UNZ Kranj sprejel dežurni kriminalist na jeseniški policijski postaji Edo J., ki je v petek pred sodnim senatom nastopil kot šesta priča. Ko sta s kolegom na blejskem policijskem oddelku iskala dodatne informacije, so utopljenko že našli, da je šlo za gručo kopalcev, pa je bilo govora še naslednjega dne. S kriminalistom-tehnikom na truplu nista opazila kakšnih poškodb, le rdeč "flekec" na vratu, ki sta ga tudi fotografirala. Tudi dežurni zdravnik ni opazil ničesar sumljivega, dejal je, da je očitno prišlo do utopitve. "Vprašal sem, kje je moz. Sedel je nedaleč stran na klopi, glavo podpiral z roka-
ma, prek nje je imel brisačo, ko sem ga pozdravil, se je zdrznil. Kasneje je moški, mislim, da obtožencev oče, spraševal, če bo obdukcija. Dejal sem, da je ne bo," se je v petek spominjal kriminalist. O dogodku in pogovorih je napisal uradni zaznamek, kasneje pa so primer prevzeli kriminalisti iz oddelke za krvne delikte.
Obravnava se bo še vlekla
Zadnja je v petek pričala Blanka G, Koširjeva kolegica iz podružnice DHL v Celju in prijateljica agentke mariborske zavarovalnice, pri kateri je Primož sklenil zavarovanje zase in za Matejo. Dejala je, da jo je priča Rozalija R. prva poklicala po telefonu in želela vedeti, ali je Primož Košir res sklenil zavarovanje za Matejo. "To sem ji potrdila, ker mi je prijateljica povedala. Rozalija R. je dejala, da je prepričana, da je Primož Matejo utopil. S sodelavcem Simonom B. sva se pogovarjala o utopitvi, rekla sem mu, da je vse skupaj čudno. Rozalija R. je do mene verjetno prišla prek Simonove žene, s katero sta sodelavki," je pojasnila priča Blanka C.
Sodni senat je Primožu Koširju včeraj, ko so ga ponovno odpeljali na pregled k prof. Jožetu Lokarju v Ljubljano, podaljšal pripor, danes in jutri pa se obravnava nadaljuje z zaslišanji novih prič; sorodnikov in prijateljice obtoženega Koširja ter kriminalistov, ki naj bi jim obtoženec na zaslišanju umor priznal.
Senat bo na predlog tožilke Andreje Šarabon 27. februarja zaslišal še nekatere nove priče in ponovno Rozalijo R. 28. februarja naj bi pričali izvedenci z Inštituta za sodno medicino, izvedenci Lokarje-vega teama pa v prvih dneh marca. Torej se bo obravnava z izrekom sodbe zavlekla v prvo polovico naslednjega meseca. • H. Jelovčan
KRIMINAL
Socialni delavec z mamili
Kranj - Dežurni preiskovalni sodnik je v nedeljo, po zaslišanju, za 45-1 e t ne ga V. P. iz Kopra odredil pripor.
V nedeljo, nekaj po deseti dopoldne, je V. P, po rodu Kranjčan, z osebnim avtom pripotoval iz Avstrije na mejni prehod Karavanke. Carinikom in policistom ni ničesar prijavil, policist pa se je odločil za natančnejši pregled vozila. Sploh mu ni bilo treba dolgo iskati. V prtljažniku je imel voznik spravljen pulover in belo polivinilasto vrečko, v njej pa več manjših prozornih vrečic z belim praškom.
Kot je včeraj povedal načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, ie V. P. v Slovenijo tihotapil približno 200 gramov hašiša in približno 380 gramov še nerazredčenega kokaina. Kje je dragoceno robo dobil in komu je bila namenjena, v pogovoru ni hotel povedati, dejal pa je, da je sam zgolj kurir.
Posebna zanimivost te zgodbe je, da je priprti V. P. po poklicu socialni delavec.
Vloma v avtomobila
Radovljica • Tukajšnji policisti so se v nedeljo ubadali z dvema vlomoma v parkirana osebna avtomobila.
Prva tarča neznanega vlomilca je bil Z 126 P v Lescah, iz katerega so izginili avtora-dio, štirje zvočniki in polnilec za akumulator. Neznanec je lastnika oškodoval za približno 80 tisočakov. Druga tarča pa je bil Unisov golf, parkiran pri blejskem hotelu Toplice. Iz njega ie vlomilec odnesel avtoradio, škodo cenijo na približno 25.000 tolarjev.
Kamen v fiesto
Kranj - Kranjski policisti bodo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari ovadili tožilstvu 38-letnega G. M. iz Drulovke.
G. M. naj bi na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Kriški 24 pobral kamen in ga zalučal v steklo levih prednjih
vrat forda fieste. S tem naj bi lastniku fieste povzročil za približno 16 tisočakov škode.
V trgovino po oblačila
Bled - V noči z 9. na 10. februar je neznanec vlomil v trgovino Tempo blue jeans na Bledu.
Za zdaj še neznani vlomilec in tat je odtrgal ključavnico s steklenih vrat trgovine ter iz nje odnesel za 190 tisočakov oblačil: bunde, brezrokavnike, puloverje, jakne, srajce, ženske kopalke, nogavice. Preiskava še traja.
S pestmi nad maminega prijatelja
Bled - Prejšnjo nedeljo, 5. februarja, zvečer naj bi 31-letni K. D. s Poljšice pri Gorjah hudo ranil materinega prijatelja.
Nekaj pred deseto zvečer naj bi ga na dvorišču potegnil iz osebnega avtomobila, nato pa ga večkrat s pestjo udaril v glavo in prsi. Mož je pobegnil in se sam odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so ga zadržali na zdravljenju. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeni dve levi rebri, kolaps levega pljučnega krila ter rane po glavi. V življenjski nevarnosti ni, K. D. pa čaka kazenska ovadba na tožilstvo. • H. J.
Helikopterja se bojijo
Kranj - Kadar je v zraku policijski helikopter, se vozniki na cesti obnašajo pametno, ugotavlja prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar.
• V nedeljo popoldne je bil promet precej gost, zato so se prometni policisti odločili za nadzor nad cesto med Kranjem in Bledom. V njem so sodelovali helikopter in štiri zemeljske patrulje. Zaradi kršitev cestnopro-metnih predpisov bodo policisti predlagali v postopek sodniku Za prekrške samo enega voznika, štiri so kaznovali, dvema izročili položnici, pet voznikov pa so opozorili. • H. J.
Dva v življenjski nevarnosti
Kranj, 14. februarja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah sest prometnih nesreč, v katerih je bilo šest ljudi ranjenih, dva od njih se še borita za življenje. Štirje povzročitelji nesreč so bili pod vplivom alkohola.
V četrtek, 9. februarja, ob 12.20 je bila huda nesreča v Logu na cesti Škofja Loka -Gorenja vas. 58-letni Janez C. iz Predmosta je vozil avtobus proti Skofji Loki. Na Logu je na levi strani ceste stala skupina otrok. Ko je bil avtobus kakšnih deset metrov pred prehodom za pešce, je z njegove leve stekla prek prehoda Tina D. z Loga, stara deset let. Na sredi ceste se je sunkovito obrnila v levo, šofer, ki dotlej ni zaviral, pa jo je s prednjim levim delom avtobusa zadel. Deklico so zelo hudo ranjeno po glavi odpeljali v
Klinični center, kjer se zdra^ niki bore za njeno življenje
S traktorjem pod cesto
V soboto ob po sedmi zvečer je 56-letni Janez M Sela pri Bledu vozil neevide' J tiran traktor s priklopnikoj ■' (zanj nima vozniškega dovfl §\ jenja) iz Dindola proti Sel' Približno sto metrov pre Selom je v desnem ovinku P klancu navzdol zapeljal p°! sem na levo stran ceste, dob" šest metrov vozil po banki" nato pa zdrsel prek roba P nasipu. Priklopnik se je odp* obe vozili pa sta se prevrat navzdol. Voznik je padel 1 kabine in obležal 21 mettf pod cesto, traktor je obstal P 11 metrih, prikolica pa P skoraj 16 metrih. Ropot j slišali bližnji stanovalci. Zi hudo ranjenega Janeza I zdravijo v jeseniški bolnišm* • H. J.
Ministrstvo za zdravstvo razglasilo epidemijo ošpic
Kranj, 14. februarja - Zaradi sistematičnega cepljenja pri nas zadnja leta ni bilo veliko obolelih za ošpicami, v drugi polovici minulega leta pa so se razmere zelo poslabšale. Ministrstvo za zdravstvo je zato razglasilo epidemijo ošpic na območju Slovenije.
Ošpice so huda, zelo nalezljiva bolezen. Njen pojav in širjenje preprečujemo s sistematičnim cepljenjem otrok. V Sloveniji cepimo že od leta 1968. Po letu 1990 se je po zaslugi cepljenja vseh dovzetnih za to bolezen število obolelih za ošipcami zelo
zmanjšalo. Leta 1993 je v Sloveniji samo sedem primerov ošpic. Konec minulega leta pa se je (predvsem na Primorskem) pojavilo več primerov te nalezljive bolezni. Ministrstvo za zdravstvo je zato razglasilo epidemijo ošpic, zdravstvene ustanove pa so dobile navodila o ukrepih, ki naj jih izvajajo za preprečevanje nadaljnjega širjenja ošpic. Med temi ukrepi je čimprejšnje cepljenje vseh otrok, ki še niso bili cepljeni in so že dopolnili starost, pri kateri je cepljenje proti ošpicam obvezno. Obvezno je tudi cepljenje oseb, ki so bile v
stiku z obolelimi.
Kot nam je povedala direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj dr. Marija Seljak, ošpice na Gorenjskem za zdaj nimajo razsežnosti epidemije; Pojavilo se je le nekaj sporadičnih primerov: decembra so zabeležili enega bolnika v Tržiču, januarja pa primere v Kranju in na Jesenicah. Razloga za pa; niko ni, je dejala, ukrep1 ministrstva pa so namenja ni predvsem zdravstvenih delavcem, ki bodo cepiti otroke po programu, tiste, ki še niso bili cepljeni ifl one, ki so bili v stiku z obolelimi. • D.Ž.
Spoštovanim naročnicam in cenjenim naročnikom Gorenjskega glasa
O plačilu naročnine
Včeraj so gorenjski pismonoše na Vaše plačila do 4. marca). Za vse naročnic
naslove raznosili prvi del obračunov vsem, Gorenjskega glasa z območja poŠt
ki ste se odloČili za plačilo celoletne okviru Pošte Slovenije, Poslovna eno*,
naročnine za Gorenjski glas. Račune v Kranj, so tudi letos računi pripravlja,
znesku 3.600 SIT, kolikor znaša prvi tako, da so plačljivi na gorenjskih P°^ft
obrok celoletne naročnine in je plačljiv brez provizije (provizijo plača Gorenji,
do 28. februarja, ste prejeli vsi, ki ste tudi glas!). Naročnino lahko plačate tudi /"?
lani teleli celoletni način. Vanj smo naših sodelavcih v Turističnih druŠtv**
vključili tudi vse, ki ste nam do vključno Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, J***
prejšnjega ponedeljka sporočili takšno niče, Kranjska Gora, Radovljica 'r
odločitev. Račun za drugo polovico celo- Škofja Loka, kjer sprejemajo tudi *fL
letne naročnine boste prejeli v tem ali očita malih oglasov, Itd. za Gorenj**
najkasneje v prihodnjem tednu, rok za glas. ^
plačilo bo do 3. aprila. Za morebitne reklamacije glede ra&
Od jutri naprej bomo postopno dostavili nov smo Vam na razpolago - naš teW
račune tudi za prvo trimesečje 1995 (torej je 064/ 223 - U l,                       . $
za mesece januar, februar in marec; rok ČP GORENJSKI
SPECIALIZIRANA
o
dr
va sli na
se nc te, Wi ?a ci( nc dr Pr *a Peka us nt tri ve
V; Vc
va vr šk kc
Vc
nc os ui nc os Pr