nehala vsak Četrtek. Cen:: mu ie : h na leto. C/.o A en <rt * h. ti Ameriko in drupe tu e drtrve r Ki — PoBnmetne Atevilke se pr<>dniafo ' po 10 vinar ev. ■
S prilocanra: r
,Haš kmečki fom" m J a: g gosrorifrja".
t»piei m di>r>»' pofeiHo.ict L'redn»£tvti .,1'oti oi ulip*'. ».'nb: rnc. Kopitar evn nlicn. Snročn»na. lokipnrciie in m« prrMi pn: 1'pravniStvn ..liomoPtibr4' _ l.inbl^na. Kopitnrovo ulica.--
Štev. 2.
V LfubJjaHi, dne 8. fanuarja 1914.
Lato XXVII.
Jberalcem pod nos!
Državni zbor se je zopet izkazal. jt»ilo je, kakor smo poročali, vse tako napeto, da se je splošno mislilo, da ne bo ixvršil svoje naloge. Pa jo je. Vse so |e izšlo mirno in, kar še manjka, bodo poslanci sredi januarja, ko se zopet inidejo, gotovo sklenili.
Zdaj je že določeno, koliko da dobi Kranjska dežela od države. Prvo leto morda nekoliko manj, a za naprej gotovo, da bo prejela 1 milijon in 0.000 kron več, nego dozdaj. Ta vsota omeni več nego 30 odstotkov doklad a državne davke. Zdaj sc vidi, kako rav je bilo, da se je v naših proraču-ih izkazoval primanjkljaj, in da so s m naši poslanci ložje zahtevali po-hnega ozira na Kranjsko deželo. Na-a dežela bo namreč dobila razmerno reoej več, nego bi ji šlo čc bi se davek d žganja delil po tem kar se ga v deželi popije. Da se je to doseglo, je bilo reba mnogo dela, mnogo truda. Dr. Šu-steršiču, ki je na čelu naših poslancev ,o reč tako spretno izpeljal, mora biti, ležela hvaležna. Danes je seveda libe-J •alec še slep in gluh, kakor divji pete-' in, kadar poje, toda prepričani smo, ida se bo kasnejši rod še bolj, nego do-Uedamji, s hvaležnostjo spominjal načelnika naše stranke in vseh naših državnih poslancev, ki »o ob usodnem Raau za deželo izbili take ugodnosti od :'države. Tu gre letno za več stotiso-ffcakov.
Ob volitvah smo videli, s kakšnimi sleparji ima opraviti naša stranka, in koliko ljudi so zmešali liberalci s Bvojimi lažmi o deželnem gospodar-Jtvu. Deželna avtomobila in diete deželnih poslancev so bile kosti, ki jih je
glodal en liberalni agitator za drugim. Že takrat smo sklenili, da bomo v Domoljubu priobčevf>M natančne račune o vseh važnejših rečeh, ki bi mogle služiti kakemu liberalcu za nesramna obrekovanja. Že danes prosimo naše či-tatelje, naj doiične Domoljube spravijo in naj slcrbe, da ljudstvo izve resnico. Zdaj, ko se je v imenu neodvisne kmečke stranke izlegel v učiteljski stranki nov liberalen list, je ta reč tembolj potrebna.
Dežela ima dva avtomobila. Prvi v vrednosti 15.053 K 17 vin. sc rabi že par let ; drugi se je kupil leta 1912 in stane 13.500 K. Stroškov je bilo za oba i. 1912 17.394 K 29 vin. ; prinesla sta pa deželi dohodkov 20.418 K 90 v. Iz tega sledi, da je imela dežela pri avtomobilih dobička 3034 K 61 v. To pomeni več nego 10 odstotkov vrednosti. Potni stroški za deželne odbornike so znašali 11.555 K 19 vin. Vse številke, ki smo jih tu navedli so vzete iz potrjenega dež. računa. Za popravo dvorca in glavarjevega stanovanja, ki so za nju tudi gnali šum, smo navedli žo natančne številke v lanskem letu.
Nasproti temu pa pribijemo, kako so bili liberalci pripravljeni oškodovati našo deželo na leto za mnogo ti-sočev : L. 1908, od 7. do 12. marca, ko so imeli še liberalci deželni odbor v rokah, je bil na Dunaju posvet zastopnikov vseh dežel, kako naj bi država pomagala deželam. Kranjski deželni odbor je zastopal takratni liberalni deželni odbornik G r a s s e i 1 i. Ta je rekel dobesedno tako-le : »Mi želimo, da se razdeli (zvišani davek na žganje) če je mogoče, po sedanjem delilnem ključu. Na vsak način bodo morda vzroki pravičnosti in oziri zahtevali, da se vpošte^
vajo tudi druge reči pri tem, in ila s« nanje ne ozira. V 1 e m o z i r u zagovarjamo, n a j se ta zvišani davek razdeli po k o n s u -m u (to se pravi po tem, kolikor se žganja popije v liuši deželi). Ta zastopnik bivše liberalne večine v deželnem zboru je tukaj našo deželo naravnost izdal. Pomen njegovih besedi jc ta, da naj se kranjski deželi da od zvišanega davka prispevek po konsumu. Vzroki pravičnosti in drugi oziri po njegovem to zahtevajo.
IConsumni ključ znaša za našo deželo 1-6851 odstotkov; to sc pravi od 100 litrov popitega žganja v naši državi pride na našo deželo 1'6851 lit. Povprek se računa, da se bo popilo 1. 1913 en milijon hektolitrov. L. 1911 se ga je popilo 1,167.000 hektolitrov. Ker bo zdaj žganje dražje, se sodi, da ga bo toliko manj. Davka na en milijon hi. bo 140 milijonov. Od teh dobi država 78 milijonov in dežela 62 milijon. Vzemimo okroglo številko 60 miljonov. Ko bi dežela dobila od države prispevek po konsumnein ključu, ki ga je zagovarjal liberalni deželni odbor, bi znašala vsa vsota 1.011.060 kron. Po prizadevanju naših poslancev, ki so dosegli, da se je naša dežela bolj vpoštevala, bomo pa dobili od 60 milijonov v deželno blagajno od državnega na žganje 2,020.710 kron. Dosegli so namreč, da se bo od 60 milijonov prvih 35 milijonov razdelilo tako, da bo naša dežela dobila 994.080 K več, nego bi ji šlo po konsumu ; daljnih 10 milijonov se bo razdelilo po številu prebivalstva; vsled tega bo dobila dežela 15.505 kron več na leto, nego ji gre po popitem žganju in nadaljna vsota (15 milijonov) se bo razdelila po konsumu. Obenem je s tem to doseženo, da pri nas lahko z
30 vnemo vodimo še dalje boj proti tanju, ker glede na večino svojih do-odkov od države nismo vezani na to, oliko sc popije. Ko bi bilo pa 1 i-e r a 1 n o g o s p o da r s t v o š c v e ž e 1 i, b i bili mi oškodova-i z a 1,009.650 kron vsako le to \ zmanjšanje konsuma bi nas še dalje škodovalo.
Poslanci iz Bukovine, Galicije, Sle-Ije in Morave, kjer se sorazmerno veko več žganja popije, nego pri nas, so vso silo zahtevali, naj se deli davek
0	konsumnem ključu. Treba je bilo reniagati njihove zahteve, pri katerih
1	se glede na Kranjsko sklicevali tudi a (Jrassellijevo izjavo.
Druge dežele so zahtevale, naj se azdeli davek na žganje po prebival-tvu; sem spadajo tiste, kjer raziner-o žganja man spijejo, nego pri nas. e bi se bilo po prebivalstvu razdelilo naša dežela ima 1-8109 odstotkov vseh judi v naši državi), bi bili vsako leto a škodi za 931.165 kron proti temu, ar !>omo sedaj dobili od 60 milijonov.
No za par tisoč kron, kakor pri Ivoreu, ki ostane, pri potninah, ki ko-ist i jo ljudstvu, nego za milijone :re. ki so jih naši nasprotniki pribo-ili proti domačim liberalcem in tujim nasprotnikom v deželi. TeL reči ne izriše nihče ; ta zasluga jim ostane lorje deželi, ko bi bila imela v tem •sodnem času liberalce za gospodarje, 'udi liberalni davkoplačevalci bi biH. o čutili, če imajo kaj pameti, morajo udi oni zahvaliti Boga, da ima dežela •estnQ., jij neumorljive gospodarje in aslopnikc.
Pogreb dr. Žitnika.
Xa starega leta dan smo položili r. Ign. Žitnika v mrzlo zemljo, na ka-ero so padale naše solze. Pogreb se je '.vršil ob velikanski udeležbi, udelež-a pa bi bila še ogromnejša, da niso zaneti na Notranjskem, mnogim njego-ini čestilerm preprečili dohoda v jubliano. Pogreb se je vršil iz Leoni-ča v cerkev sv. Petra, kjer so se vršile bienine mrtvaške molitve. Pred Leo-iščeni in v cerkvi sv. Petra je dovrše-o pel moški zbor »Ljubljane«. Nato se j dolgi sprevod razvil proti sv. Križu, a križem so korakali zastavonoše Or-iv, za orlovskimi zastavami impozan-ta vrsta Orlov, nato S. K. S. Z., izobr. ruštvo iz Logatca, zastopstvo delavca tobačne tovarne, Jugoslovanske ■rok. zveze, Kat. rokodelska društva, lasbeno društvo »Ljubljana«, deželni službenci, ki so nosili vence, zastop-iki občin št. Peter, Košana, Bukovje, 'rem, Trnovo, Vrhnika, Vipava, Po-tojna, Cerknica, Logatec, Stari trg, lub ljubljanskih obč. svetnikov S. L.
nato so sledili zopet nosači vencev, uhovščina in mrtvaški voz, katerega a peljali štirje črni konji, ob strani so vetili notranjski župani, kot častna traža pa so korakali ob strani Orli. :ondukt je ves čas od Leonišča do roba vodil prevzvišeni gospod knezo-2i
škof dr. A. B. Jeglič. Za krsto so stopali najprej sorodniki, nato pa dež. predsednik baron Schwarz, dež. glavar dr. Šusteršič, dež. odborniki, drž. in deželni poslanci, župan dr. Tavčar, deželno uradništvo in dolga vrsta zastopnikov raznih uradov in korporacij. Ko se je mrtvaški voz ustavil pred vratmi pokopališča, dvignili so nosači krsto, deset društvenih zastav jo je obkrožilo ter spremljalo narodovega ljubljenca do preranega groba. Srce pretresujoč je bil tu pogled na pokojnikovo 75 let staro mater, na njegovega 84 letnega sivolasega očeta in blago sestro. Deželni glavar dr. Šusteršič je stopil k odprtemu grobu, ter s tresočim, ganotja polnim glasom govoril pokojniku zadnje slovo:
Globoko so vse navzoče pretresle besede dež. glavarja, s kateremi ie kratko, a markantno orisal plemenitega pokojnika. Poplačaj Bog dr. Žitniku vse, kar je dobrega storil slovenski domovini in slovenskemu ljudstvu I
POLJAKI IN RUSINI SE ŠE NISO PRIBLIŽALI. — POLJSKI MINISTRSKI KANDIDATI.
Lvov. Poljaki in Rusini se še niso približali. Poljsko kolo zdaj razpravlja o ministrskih kandidatih in je o teh več kombinacij. Dr. Leo naj bi postal finančni ali pa gališki minister; za mesto načelnika Poljskega kola pride v poštev dr. Glabin-ski; za gališko ministrstvo se imenuje tudi dr. Ernst Adam.
ZVIŠANJE PLAČ POMORŠČAKOM.
Dunaj. Glasom »Zeit« se je sklenilo zvišati plače pomorščakom.
NAŠI VOJAKI IZ ALBANIJE.
Trst. Včeraj so se vrnili semkaj iz Albanije vojaki 97. polka. Spomladi se vrnejo v Albanijo, kjer bodo opravljali posel obmejnih orožnikov.
TISKARSKA STAVKA.
Dunaj. V celi Avstriji stavka do 10.000 črkostavcev in do 3000 pomožnih delavcev. Ne stavka sc v 230 tiskarnah z 2800 črkostavci in 500 pomožnimi delavci.
VELIKO RUSKO POSOJILO.
Feierburg. llusko posojilo v Franciji je že sklenjeno. Vsota znaša dve milijardi in pol, ki se izplačajo v pet letnih obrokih po 500 milijonov fr.
SODNA RAZPRAVA PROTI BULGAR-SKIM GENERALOM.
Pariz. Iz Sofije se pofoča: General Savo v se vrne v Sofijo 15. t. m. iz inozemstva. Ta dan prične državni sodni dvor razpravo proti generaloma Savovu in Pe-trovu ter proti bivšemu bulgarskemu zunanjemu ministru Genadijevu,
SRBSKO-BULGARSKI OBMEJNI SPOB SE PORAVNA.	'
Belgrad, Ruski general Holmaea b
došel ▼ Belgrad. Zaslišala »ta ga Paši« (j kralj. General odpotuje na srbsko-bulguv sko mejo, da ri ogleda točko, o kateri a{< sta Srbija in Bulgarija edini. Spor ■« j kratkem prijateljsko poravna«
ARNAVTSKI ČETAŠK1 VODITELJ RICJ BEJ UMRL.
Belgrad. Umrl je Rlca bej, lči je v«fij arnavtsko protisrbsko vstajo minulo letje.	/
LAŠKI VOJNI MINISTER NEVARNO OBOLEL.
Rim. Bolezen laškega vojnega mini« sfra Spingardija se je poslabšala.
LAŠKI PRESTOLONASLEDNIK SE VKRCA ENO LETO NA LAŠKO VOJNO LADJO.
Rim. Na kraljevo željo se vkrca laikj prestolonaslednik za eno leto na neko laško vojno ladjo, ki bo ž njim euo leto potovala.
DVA GENERALA V VENEZUELI UMORJENA.
London. V Caro (Venezuela) je ustrelil general Urbina generala Gončala; tf na generala Goncala je pa nato iz mašče-vanja generala Urbino ustrelila.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK KAZNOVAN.
Berolln. Nemški prestolonaslednik je bil zato iz Danzija prestavljen in kot komandant odstavljen, ker je poslal polkovniku Reuterju brzojavno čestitko. Prestolonaslednik tudi za kazen nI bil povabljen k dvornemu obedu na novega leta dan.
TURŠKI SULTAN NOR.
Pariz. Razširja se govorica da je turški sultan znorel.
UPOR KAZNJENCEV V KAIRU.
Kairo. V Duri, kaznilnici pri Kairu, so se kaznjenci uprli. En kaznjenec jc udaril paznika, nakar so še drugi kaznjcnci pričeli paznika mrcvariti. Pazniki so nalo pričeli streljati. Uprlo se je 1300 kaznjcncev, Nevarno je ranjenih 19 paznikov in en častnik; kaznjencev je 41 ustreljenih, 53 pa ranjenih. Kaznjenci so se uprli, ker so j?rdo ž niimi postopali.
MORILKA KOLERA.
Sofia, Po službeni statistiki je kolera v obeh vojskah na Balkanu pobrala 80.000 ljudi in sicer 63.000 Turkov in Grkov, 12 tisoč Bulgarov in 5000 Srbov.
ROPAR NA KOLODVORU.
Hamburg. Neznani ropar je ponoči napadel na postaji Barmbeck pri Hamburgu železničarja Vogelna, ki je nesel na ramt mošnjo s 15.000 markami. Vogelnu je vrgel poper v oči, ga pobil na tla, mu njo iztrgal in odšel ž njo. Roparja še niso dobili.
NESREČE.
Peterbnrg. Dvorni vlak je povozil tiri vojake, ki so v snežni meprll zašli ta tir.
KodanJ. Vsled viharja so se potopile ri ribiške jadrnice.
Odessa. Turška trgovska ladja Lentte« se je potopila. 45 mož posadke B utonilo.
BukareSt. Na progi Bukarešt-Con-tan&a je lokomotiva zadela v tovorni lak. Vlakovodja in trije železničarji so biti. dva zavirača sta težko ranjena, den je znorel.
^7AVAV^VAVAVA7AVA^
Listek
WAVAVAVAVAVAVA7A^
V deveti deželi.
|c nrMoSfine po Rider Haggardu prevol I. M. (Dalje.)
Agon se je ves ta čas z največjo te-vo premagoval, kajti, kmalu je razumel, je bil to obred verski; brez dvoma mu prišlo na misel petindevedeset novih er, ki so pretile njegovi deželi. Na mestu e j« postavil za velikega svečenika moje Vere ter me po tem sovražil. A naposled Je ves zlovoljen odšel, jaz pa sem vedel, da se nam je bati novih nevarnosti od njega.
T«di Tomič in jaz pa Umslopogas smo odšli pustivši srečno dvojico samo. O porokah se sodi, da so prav vesele zadeve, * moja izkušnja je, da so precej ravno nasprotno od tega za vsakogar, izuzemši Enabiti za poročeno dvojico. Zakaj poroka pomeni razdor toliko starih vezi kakor tudi pričetek toliko novih, in povrhu tega Je vedno nekaj žalostnega pri koncu starega reda.
Vzemimo n. pr. leta slučaj: Vojnovič e najboljši in najprijaznejši človek in pri-atelj na svetu; izza tistega malega prizora kapelici pa se je silno izpremenil. Ve-Ine «nu %re Nilepta po glavi, Nilepta tu, 4ilepta tam, Nilepta od jutra do noči. Sar so tiče starih prijateljev — no, njih e doletela tista osoda, ki doleti vse stare tvari, to je, da stopijo s prvega mesta v izadje. Kar razjezi se, če kdo kaj poreče, eprav ima prav. On ni več stari Vojnovič. 4ilepta je res jako ljubka in jako krasna, Kdi se mi pa, kakor da mu ona da razumeti, da se je poročila ž njim, in ne z Borovskim, Tomičem in kompanijo. Pa kaj pomaga vse godrnanjel
Tomič in jaz sva toraj pustila onadva •ama ter molče večerjala, nato pa sva se lotila starega Zuvendčana, da se malo •junačiva. Pri tem poslu pa pride eden naših služabnikov z nekim sporočilom, ki nam je dalo precej misliti.
Znabiti se čitateljl še spominjajo, da ]e Alfonz pc svojem prepiru z Umslopo-gasom neznansko slabe volje odšel, da se potolaži radi zadobljenih prask. Kakor je rideti, ga je pot peljala mimo solnčnega templja, po široki cesti na drugi strani
griča navzdol in odtod v prekrasni park za zunanjim zidovjem. Ko je nekaj časa taval tamkaj, se je obrnil proti domu, a blizu zunanjih vrat ga je srečala Soraja s svojim spremstvom, ki je hitela po severni cesti dalje. Kakor hitro je Soraja ugledala Alfonza, se jo ustavila ter ga poklicala. Ko pa je Alfonz prišel bliže, so ga zgrabili kakor bi trenil, ga posadili na voz ter odpeljali seboj. Naš poročevalec je pripovedoval, da je neznansko upil; ker jaz Alfonza dobro poznam, sem mu prav rad verjel.
Izprva sem bil malo osupnjen; kajti kakšen namen je imela Soraja pri tem, da je odpeljala malega Francoza. Da bi tako globoko padla, da bi skušala znesti svojo jezo na njem, o katerem je vedela, da je le naš služabnik, je bilo pač težko misliti. To bi bilo tudi proti njenemu značaju. Naposled mi je vseeno prišlo nekaj bolj verjetnega na misel. Nas tri je zuvendsko ljudstvo — kakor mislim, da sem že povedal — jako častilo in vpoštevalo, deloma ker smo bili prvi tujci, ki so jih kdaj videli, in deloma ker so o nas sodili, da smo polni malone nadnaravne modrosti. Dasiravno je Sorajin krik proti „tujim volkovom", — ali da prestavim še točnejše —proti „tujim hijenam" gotovo dosegel svoj učinek pri nekaterih plemenitaših in pri svečeništvu, vseeno med maso ljudstva ni imel posebnega učinka, kakor smo izvedeli.
Zuvendci vedno iščejo kaj novega, kakor stari Atenčani, in ravno radi tega, ker smo jim bili tako silno novi, so nam bili precej naklonjeni. Nadalje je tudi imenitna Vojnovičeva zunanjost naredila nanje globok učinek, tem bolj, ker so oni bolj ljubili telesno lepoto kot katerokoli ljudstvo, kar jih poznam. Po drugih deželah znabiti slave in časte lepoto, a Zuvendci jo malone obožujejo, kakor spričuje njihova ljubezen do kiparstva. Ljudje so javno govorili, da ni bilo v celi deželi moža, ki bi so mogel oddalcč meriti z Vojnovičem glede zunanjosti, kakor se razun Soraje nobena ženska v celi deželi ni mogla meriti z Nilepto glede lepote; zbok tega je bilo povsem primerno in umevno, da se poroči z njihovo kraljico mož, ki ga je poslalo solnce.
Iz vsega tega jo razvidno, da je bilo kričanje proti nam precej narejeno, in ni-kdo ni vedel tega bolje nego Soraja. Radi tega mi je prišlo na misel, da bi ji utegnilo pasti v glavo, da bi bilo bolje, ako bi na deželi in med kmeti zvalila vzrok njenega razpora s sestro na druge stvari, in ne na Nileptino poroko s tujcem. In kmalu je našla izvrsten vzrok. Za njo je bilo silno važno imeti enega tujcev pri sebi, ki bi ga bila mogla pokazati masi ljudstva kot velikega inozemca, na katerega je pravičnost njene zadeve tako vplivala, da je sklenil popustiti svoje prijatelje ter iti za njenim praporom.
Ni dvoma, da je prav iz tega vzroka skušala pridobiti Tomiča zase, ki bi ga bila vporabljala toliko časa, dokler bi ga rabila, nato ga pa zavrgla. Ker pa se je Tomič pravočasno izvil Iz njenih krempljev, je v hipu pograbila ugodno priliko, da si zagotovi Alfonza, ki mu po zunanjosti ni bil nepodoben, dasi je bil malo manjši, ln
da ga kaže po mestih in po deželi kot velikega Bougvana samega. Razodel som Toiniču svoje misli — in ta je naredil1 obraz, da ga je bilo vredno videti, tako silno ga je prestrašila ta misel.
„Kaj," je rekel, „tega malega nesrečneža da bi opravila kot inene, da bi predstavljal mene. Slišite, jaz moram iz te deželo proč I Moj glas bo zavedno uničeni"
Potolažil sem ga, kakor sem ga pač mogel; resnica pa je, da ni posebno prijetno za človeka, če ga širom tuje dežele predstavlja blodeč majhni strahopetec, in zbok tega prav lahko razumom njegove muke.
No, tisto noč sva s Tomičem samotno in molče večerjala; bilo je nama precej tako, kakor da bi se bila pravkar vrnila s prijateljevega pogreba in ne z njegove poroke. Naslednje jutro pa sva se resno lotila dela. Sporočila in povelja, ki jih je bila Nilepta pred dvema dnema razposlala, so začela učinkovati in množice oboroženih mož so vrele v mesto. Tekom teh in naslednjih malo dni smo malo videli Nilepto, kakor si lahko mislimo, in Vojnoviča tudi ne preveč. Jaz sem dan za dnevom imel posvetovanja z zvestimi velika-ši in poveljniki; snovali smo načrte, urejevali vojne zadeve, razdeljevali poveljniš-tva in sto in sto drugih stvari. Nepretrgoma so prihajale čete v mesto in ves božji dan so bile velike ceste, ki so vodile v mesto, polne praporov raznih velika-šev, ki so prihajali iz daljnih krajev, da se zbero okrog Nilepte.
Po preteku prvih dveh dni smo izpo-znali, da bomo mogli postaviti kakih štirideset tisoč mož pehote in dvajset tisoč mož konjiče na noge; vsekakor je bila ta naša moč velika, če vpoštevamo, v kako kratkem času smo jo zbrali. Izvedeli smo tudi, da je polovica redne vojske stopila na Sorajino stran.
Pa dasi je bila naša moč velika, je bila ona od Soraje še mnogo večja, kakor so nam sporočili izposlani ogleduhi. Svoj glavni stan je ustanovila v silno utrjenem mestu Marstuni, ki je ležalo severno od Miloze, in iz vseh ondotnih krajev je ljudstvo vrelo pod njeno zastavo. Z gora je prihitel Nasta in se ji je pridružil z nič manj nego petindvajset tisoči svojih go-renjcev, ki so bili znani najboljši vojaki med Zuvendci. Nadalje je prišel nek drugi mogočni velikaš po imenu Beluša, ki je pripeljal dvanajst tisoč konjikov, in tako dalje. Po sporočilih ogleduhov je bilo videti, da bo Soraja postavila svojih sto tisoč vojakov v boj.
Kmalu nato je prišlo sporočilo, da se je hotola Soraja vzdigniti ter odkorakati proti glavnemu mestu Milozi ter med potjo deželo opustošiti. Zbok tega je nastalo vprašanje, ali bi bilo bolje počakati jo v Milozi, ali pa ji iti nasproti ter se ji postaviti v boj. Ko so vprašali Tomiča in mene za naše mnenje, sva brez odloga izjavila, da sva za to, da ji gremo naproti. Kajti, ako bi se zaprli v mesto ter čakali, da napadejo, bi sovražniki mogli sklepati, da se jih bojimo. Iz tega in drugih vzrokov sva glasovala za to, da odrinemo iz mesta ter jim damo priliko za bitko na odprtem kraju.
Tudi Vojnovič je pritrdil naši sodbi in istotako Nilepta, kar menda ni treba posebej omenjati. Prinesli so velik zemljevid ter ga razgrnili pred njo. Kakih trideset milj tostran Marstune, glavnega So-rajinega taborja, in kakih devetdeset inilj od Miloze je peljala cesta čez neko kako poltretjo miljo široko ravnico s poljem, ki so jo na obeh straneh obdajali z gozdom poraščeni griči.
Nilepta je resnobno zrla na zemljevid, nato pa je odločno pokazala s prstom na ta del zemljevida in rekla samozavestno: „Tukaj počakajte Sorajino vojsko. Dobro poznam ta kraj; tukaj jo počakajte ter jo zapodite pred seboj kakor podi vihar prah."
Pa Vojnovič je ostal resen in ni ničesar odgovoril.
(C
Leto 181?
■ivljaji francoske. (Dalje.)

Kljub bolečinam, vsled katerih od-kraja nisem mogel spati, sem končno vendarle zaspal. Iz spanja me kmalu vzbudi šum; odprem oči in vidim, da so oni trije možje ravnokar odšli. Toda niso me oni prebudili, marveč Faloppa; plazil se je po hlevu okoli, kakor žival in godrnjal nerazumno kakor medved. Vzdignil sem so in stopil k njemu. Po obrazu je bil ves krvav; v blaznosti si je namreč ogrizcl roke in ustnice, da so krvavele;'
Kaj naj počnem? Z norcem še nadalje na samem skupaj prebivati se mi je zdelo nevarno. Šel sem torej v bližnjo hišo, kjer sem dobil nekaj nemških vojakov. Prosil sem jih za božjo voljo, naj gredo z menoj in mi pomagajo oslabelega tovariša prenesti v hišo. Preprosil sem jih, da so mi šli na roko; Faloppo sem dal v oskrbo gospodarju tiste hiše, ki se mi je zdel pošten človek; izročil sem mu tudi petdeset frankov kot nagrado. Sicer pa je bilo več kot jasno, da Faloppa ne bo živel več kot par dni. Poskušali amo, da bi mu vlili žganja v usta, pa ni šlo, zakaj zobe je imel tako stisnjene, da jih niti z nožem nismo mogli razločiti. Okopali smo ga v gorki vodi in ga nato položili v posteljo; bil je kakor mrtev, samo v udrtili očeh se Je šc svetil blesk blaznosti. Ubogi Faloppa! Smilil se mi je, kajti vse, kar eem mogel storiti zanj, sem poskusil, da bi ga rešil. Skozi pet let sva bila pri isti stotniji in on me je tako ljubil, da bi bil dal svoje življenje zame.
Iz teh žalostnih misli me vzbudi močno gromenje topov in ostro pa oddaljeno streljanje iz pušk. Očividno je bilo, da so se Rusi mestu že jako približali. Odzunaj po cestah je nastal Sum, kričanje, trobentanje; vse se je odpravljalo, da zapusti mesto. Tudi mi »mo zgrabili puške in odšli.
Dolgo časa je trajalo, predno so •e vrste uredile, toda končno smo se 4»
vendarle začeli premikati. Pot nas je peljala skozi ozke ulice, ki so bile posejane z vojaki, ki so bili tekom noči v pijanosti zmrznili. Toda to je bilo le majhno število; cele množice zmrz-njencev so bile v sredi mesta, na javnih odprtih prostorih; tistih mi nismo videli, kajti skozi pravo mesto, skozi njegovo sredino nismo korakali.
Prišedši do reke Njemen smo morali dolgo časa čakati; čez reko je namreč vodil samo en most in še ta jako ozek. Tu se je bilo že pred nami nabralo kakih dva tisoč mož, ki so čakali, da bi prišli na vrsto. Suvanja, kričanja in pretepanja ni bilo ne konca ne kraja. Nekteri, ki se jim je preveč mudilo, so poskušali po ledu priti na ono stran; toda vsled strmega obrežja reke in vsled razbitega ledu je le malokateri izmed njih dosegel breg; večina je utonila
Po dolgem času je končno prišla vrsta tudi na nas, da smo prekoračili most. Ko smo dospeli na drugo stran, smo kmalu prišli v ozko zasekano sotesko, ki se je vila med dvema zelo stisnjenima, strmima hriboma. Pot je peljala navzgor in je bila tako tesna, da smo morali iti eden za drugim. Toda to še ni bilo vse; v soteski je stalo nekaj težkih, prevrnjenih voz z enim delom vojne blagajne, tako, da je bilo kmalu vse zmešano. Vsak si jo poiskal pot. ki se mu je zdela najbolj pripravna. Nekteri so plezali po strmini navzgor, toda večina jih ni prišla gori, ampak so padali razbiti, razpra-skani in okrvavljeni navzdol. Tudi jaz sem poskusil, toda dvakrat sem se zvalil krvaveč nazaj.
Obupno sem stal mračnih mislij, da ne bom več videl svoje domovine. Tu mi pride na misel, da bi se vrnil v sotesko nazaj in se poskusil na kak način vendarle izmuzniti skozi vozove. Plazil sem se tja in som tu naletel na celo množico grenadirjev in gardnih lovcev, ki so stali na kolesih in jemali denar iz voza. Nikakor me ni mikalo, da bi jih posnemal, pač pa sem vso svojo pozornost obrnil v to, kako bi prišel mimo vozov naprej. Tu se naenkrat zasliši klic: »Kozaki!« Padlo je tudi nekaj ostrih strelov v bližini. Vrsta se je začela nekoliko živahneje pomikati naprej, toda grenadirji, ki so stali na vozovih, so najbrže, zatopleni v svoj posel, ta klic preslišali. Zato sem enega izmed njih zgrabil za noge in ga skušal povleči doli. Obrne se k meni in me vpraša, če hočem denarja. »Bog obvaruj«, sem mu odgovoril, »toda kozaki so v bližini.« — »»E, kaj kozaki, če ni kaj hujšega, nas ni skrb! Naj le pridejo, zaradi njih ne bomo puščali lepega denarja. Hej, kdo hoče še denarja, jaz mu ga dam!«« S temi besedami je vrgel na tla dve obilni vrečici, napoljneni s srebrnimi novci po pet frankov.
Dočim so se nekateri težko otovo-rili z zlatim in srebrnim bremenom sem se jaz vrnil nazaj, da bi še enkrat poskušal splezati po strmini navzgor
»Če so ubijem, pa naj se, boljša smrt kakor tako žalostno življenje.« Sedaj mi je bila sreča mila. Blizu vrha sem namr6č, gledaje navzgor, opazil nekaj svojih tovarišev, med njimi Grangierja, Zaklical sem njegovo ime, kolikor so mi dale moči in slišal me je. Vrli prijatelj se je vrnil nazaj navzdol in tu sem mu povedal svoje žalostne do. godke. Nato je plezal on pred menoj; jaz pa sem se z rokama na vso moč držaf njegove puške in na ta nučiu sva po hudih naporih vendarle dospela, na vrh, kjer so naju čakali tovariši,! Tu so bili stari znanci: Leboude, Ou-I diete. Pierson in Poton. Eden drugemu I smo čestitali vedoč, da nas čakajo tu| na pruskih tleh boljši časi, da smo nuj-hujše pač že prestali.
Iz višine, kjer smo stali, smo videli cesto, ki je držala proti Vilni in koza-ke, ki so marširali proti Kovnu. Eni njihov oddelek nam je bil že dokaj blizu, toda maršal Ncy z majhno peš-' čico ljudi jih je zadrževal, da nami niso mogli do živega.
Bilo je 14. decembra okoli devetih i zjutraj, nebo je bilo mračno, mraz ne I prehud. Šli smo kar naravnost, ne da P bi vedeli kam. Tako smo marširali do | treh popoldne, toda vsled onemoglosti ' smo le majhen del pota prehodili.
Ne daleč proč od pota je ležala vos, kjer smo sklenili prenočiti, liilo je to eno najboljših prenočišč na celem maršu. Neki kmet nam jc prodal kra- ; vo, ki smo jo ubili, meso pa na pro- J steni skuhali. Dobri krnet nam ie pre- ji skrbel tudi loncev v obilici, kuriva 1 nam tudi ni ncdostajalo. Da bi bila J sreča popolna, je bilo treba najti že fl dobro ležišče; tudi to se nam je posre- fi| čilo, zakaj dobili smo slame v obilici; I kratkoinrnalo, že dolgo sc nismo tako j dobro imeli.
Naslednji dan smo se ob sedmih zjutraj odpravili dalje. Bilo je jnMio. vendar tudi danes ni bilo tistega ostrega mraza, ki je za liusko značilen, Zrak je bil nenavadno čist, in ker jo bila okoli in okoli sama planota, zato se je daleč videlo. Gledali smS nazaj proti Kovnu in videli v daljavi na obzorju veliko množico ljudstva; vendar pa nismo mogli razločiti, je-li so Francozi ali Rusi.
Nekaj časa sem s tovariši še dokaj čvrsto korakal, toda kmalu me jc začelo viti po črevih, tako da sem moral obstati. Poslej sem potoval sam do tretje ure popoldne. Nc daleč od cesto se je nahajal teman gozd, v katerem j sem sklenil prenočiti, šel sem ob go-zdu dalje, sam samcat, tako da mi je bilo že malo tesno pri srcu. Kaj, če so kozaki kje v bližini, sam se jim a0 bom mogel ubraniti. Iskreno sem želel, da bi kje dobil vsaj enega tovariša, da bi v sili vsaj drug drugemu pomagala. In zares zapazim čez nekaj č»sa tik gozda nekega vojaka; iz daljo sem videl, kako se je pripogibal k tlom, kjer se je na belini snega nahajala neka temna stvar. Pospešil sem korake: bil je iz cesarske garde, ime m«
e bilo Ilumblot. Bil je ljubezniv dečko n moj drag tovariš. Temna stvar, k lateri se je pripogibal, je bil zmrznjen lemški vojak; Ilumblot pa mu je slačil jbleko, ki je bila videti še dobro ohra-ljena, da bi se sam vanjo oblekel. Prisrčno sem ga pozdravil in vprašal, cako je vendar od ceste zašel semkaj. Odgovoril je, da je pot po cesti predolga; od kmetov je izvedel, tla dela jiiot velike ovinke in da drži čez gozd fcližnjica, ki pot takorekoč preseka. O bližnjici sicer ni bilo nikakega sledu, toda on jc vedel vsaj smer, v katero ■mora iti. Čudil sem se njegovemu po-igumu in sem sklenil, da se mu pridru-Eim. Ker je bilo jasno, se je še tudi [v gozdu dobro videlo, čeprav se je že dan nagibal k večeru. Toda kmalu |.sem moral zopet zaostati. Zamudil sem se dalje časa. tako da mi je tovariš izginil izpred oči. Tnko sem ostal v sredi gozda sam. Nisem vedel kam bi se obrnil. Tam, kamor so držale stopinje tovariša, je bil gozd še vedno temnejši in temnejši; visoka, košata drevesa niso pustila svetlobi, ki jo je imel še dan, da bi prodrla do tal. V snegu sem se mnogokrat izpodtaknil in padel Nekterikrat sem se zvrnil v kako kotanjo, iz katere sem se le s težka izkobacal. Obupno sem pogledoval proti nebu, prav knkor bi se hotel prerekati z Bogom. I.eno sem se pomikal naprej, ne vedoč kam grem. Toda naenkrat se je začelo svetiti med drevjem. Gozd je bil pri koncu, pred menoj je ležala cesta! Padel sem na kolena in se zahvaljeval Njemu, ki sem ga še pred kratkim dolžil neusmiljenosti.
Sedaj sem jo mahal korujžno po cesti kar naravnost. Pot je bila dobra, utrta, toda veter, ki ga v gozdu nisem tako občutil, me je stresal do kosti. Prišel sem čez nekaj šasa do ene izmed tistih poštnih postaj, o katerih sem že večkrat govoril. Sklenil sem tu prenočiti.
Bilo je gotovo okoli trideset ljudi v poslopju, ki je bilo podobno skednju. Nekteri so spali, drugi kuhali ali pa jedli. Ponudil sem onemu izmed njih srebrnjak, da bi ini dovolil vsaj par žlic zajeti iz njegove posodo. Začudeno me je pogledal, nato pa mi je ponudil ostanek jedi—bilo jc redkega, kuha nega riža za kakih deset žlic — rekoč: »Tu vzemi, kar imam; toda denarja nočem. Pokaj mi bo, še težil bi me na poti.« Spravil sem torej srebrnjak v žep nazaj in sem željno posrebal dragoceno jed. Bila je zame več vredna, kakor vsi moji srebrnjaki, kajti ogrela me je in poživila, tako da som se še dokaj dobro počutil.
Naslednjega dne sem se čutil zelo utrujenega, pa vendar sem sklenil iti z novimi tovariši naprej. Eden izmed njih, mlad, majhen dečko, se mi je ponudil, da me spremlja. Sprejel sem to ponudbo, ker je bil videti dokaj svež in čvrst in bi me v vsakem slučaju lahko podpiral. Šla sva torej skupaj dalje.
Pot naju je peljala skozi neki gozd. Jaz sem se kar opotekal vsled utrujenosti; moj dobri spremljevalec, ki je videl, kako som slab, mi jc snel puško z ramen ter jo nosil sam, prijel me je tudi pod pazduho, kajti sicer bi bil padel na tla, tako sem bil onemogel. Predvsem pa me je mučil grozen zaspanec; bilo je mrzlo in leden sever je pihal ter mi nosil ivje v obraz, toda zaspanca mi ni pregnal. Hotel sem za-snuti, magari v smrt. Trdno oprt na roke mladega tovariša sem med potjo večkrat zaspal, tako da za dobro ne vem, kako dolgo sva hodila. Brez njega bi bil tisti dan gotovo kje v snegu za večno zaspal. In resnično: ko se zdajle spominjam tistih dnij, moram reči, da jo bila očividna božja pomoč, ki je čuvala nad menoj. Kolikokrat sem že stal na pragu večnosti, kolikokrat sem bil že obupal nad svojo rešitvijo, ali v največjih stiskah je pokazal Bog svojo dobroto nad menoj in me zopet in zopet rešil gotovega pogina.
Dom in svet.
+ Iz seje deželnega odbora kranjskega, dne 3. januarja 1914. Vzame se na znanje, da je cesar potrdil sklep dež. odbora o pobiranju doklad od 1. januarja t. 1. dalje. — Dovoli se deželni prispevek za regulacijo Narinskega potoka in opetovano naprosi vlado za zvišanje državnega prispevka. — Prošnja mestne občine novomeške za odpis dolga pri vodovodu se odkloni. — Sklene se statut nove deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem, s katero je združeno tudi centralno mesto za domovinsko varstvo. V glavni odbor se imenujejo: Dr. Benedik Jrnko, Josip Anton grof Barbo, Čeme Mihael, hotel Petran, Grebene Oton, c. kr. prof. na drž. obrtni šoli, dr. Vinko Grego-rič, dr. Gruden Josip, Jane Florijan, hotel Bastl, Jarc Evgen, Kenda Josip, hotelir v Kamniku, Lindtner Henrik, Markež Ivan, hotelir, dr. Papež Franc, Perko Andrej, jamski oskrbnik, Piber Ivan, dež. poslan., Pogačnik vitez Josip, dr. Praunseis Alojzij, dr. Ivan Šusteršič, Windiscligraetz Hu-go Werinnd knez, Avguštin Zaje, gostilničar. Dalje sle imenovana od c. kr. poljedelskega ministrstva c. kr. ministerijalni svetnik dr. Ernst baron Wetschl, od mestne občine ljubljanske obč. svetnika Jan Ružička in Ubald pl. Trnkoczy, od trgovske in obrtne zbornice pa Ivan Schrey. — Velika dež. vinorejska razstava se določi za leto 1915. Letošnje leto se porabi za priprave. — Dovoli se 50% dež. prispevek k zgradbi ceste Knežak — Bač, ako sklene cestni okrajni odbor okrajni prispevek, da se zgradi kot dež. cesta II. vrste. — Oddaja dobave gramoza za triletno dobo, ki jo je sklenil bivši cestni okrajni odbor v Postojni, se razveljavi in naroči novemu cestnemu okrajnemu odboru, da razglasi novo dražbo. — Na prošnjo interesentov za komasacijo zemljišč v Vrbovem se odpošlje dež. uradnik, da interesente v tej zadevi pouči
-f Odlikovanje. Sv. Oče Pij X. je imenoval čč. gg. dr. Evgena Lampeta, deželnega odbornika in Mihaela Arko-ta, dekana v Idriji za svoja častna ko-mornika.
—	Odlikovanje. Na razstavi nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev ter nemške čebelarske zveze, ki se je vršila avgusta v Berlinu je podelilo ocenjevalno sodišče g. Janko Strgar, čebelarju in trgovcu s čebelami v Bit-njah pri Boh. Bistrici »srebrno kolajno nemškega poljedelskega ministrstva in č.astno diplomo«. Odlikovanec s tem letom konča kratek toda zanimiv jubilej, desetletnico, odkar je pričel razpošiljati kranjsko čebelo. V tej kratki dobi je hotel dokazati svetu, da zasluži kranjska čebela svetovno slavo. Razstavil io je tu in v inozemstvu na čebelarskih razstavah in dobil ravno 60 odlikovanj. Ta slučaj, da je dobil v tako kratki dobi toliko odlikovanj v eni stroki, ni le morda prvi na Kranjskem, ampak v celi Avstriji. Res pravo čebclno marljivost in vztrajnost ima g. Strgar. ako se pomisli, koliko dela, stroškov in spretnosti je potreba, da se morejo v .velike daljavo spraviti žive čebele v takem stanju, da morejo tekmovati z drueimi, ki imajo nasiavo pred nosom. Večkrat so mu pisali od ocenjevalnega sodišča, da se čudijo, da so njegove čebele v tako veliki daljavi in poletni vročini v tako izbornem stanju na razstavo došle. Gospod Strgar je pridobil kranjski čebeli svetovno s'av'0, kakršno zasluži, in jo seznanil v vse dele svela. V zadniih letih pošilja kranjsko čebelo izven mei Evrope v Arijo, Ameriko in tudi v Avstralijo. Čestitamo g. odlikovancu na odlikovanju in vztrajnosti, katero ie upati, da ohrani še vnaprej in si ob nadaljni desetletni dobi pridobi še več priznanj in slavo kranjski čebeli.
—	Umrl je, kakor nam brzojavljajo iz Kranja, vpokojeni župnik Anton More. Pokopali so ga pretekli teden v Kranju.
+ Liberalno gospodarstvo. Iz Notranjskega se nam piše: Pravi zgled liberalnega gospodarstva je bil doslej cestni okr. odbor v Postojni. Zadnji dokaz svoje liberalne nesposobljcnosti so ti gospodje še podali, preden so odstopili. Ker je volitev odbornikov po novem cestnem zakonu seveda odločila proti liberalcem, so hoteli vezati novi cestni odbor. Preden so odstopili, so sklenili oddajo gramoza kar za tri leta naprej po neprimerno visokih cenah. To je res nečuveno. Pričakujemo, da dež. odbor tem magnatom pove svoje mnenje. Saj so ravno ti ljudje najbolj agitirali z očitanji, da dež. cdbor denar zapravlja. Tu se pa vidi, kdo zapravlja javni denar!
+ Poslanec Gralenauer ie bil na
novega leta dan operiran. Operacijo je izvršil c. kr. okrajni zdravnik dr. ITussa. Bolnik počuti sc razmeroma dobro in upati jc, da bo v par tednih zopet zdrav.
Nesreča na žcleznici. Na pragers!;i po-postaji jc lokomotiva zagrabila delavca Filipa Jammer in ga zmečkala, da ie bil takoj mrtev.
D'
»Slovenski Čebelar« št. 12 za leto 1913 izide vsled tiskarskega plačilnega gibanja takoj, ko nastopijo v tiskarni redne razmere.
Iz Clevelanda, države Ohio nam pišejo: Slovenski rojaki, sedaj so tu pri nas bolj slabi časi. Dela se samo nekaj dni v tednu, delavcev je polno na cesti brez dela in tovarnarji jih še vedno odpuščajo, ker nimajo naročil. Ostanite torej za nekaj časa doma, se ne boste kesali. Kadar se bo na boljše obrnilo, vam bomo že po Domoljubu sporočili.
+ častni kanonik dekan Lavrenčič. Cesar jc imenoval za častnega kanonika stolnega kapitelja ljubljanskega g. dekana Ivana Lavrenčiča v Kamniku.
— Ceno meso. Pred božičem se je dobilo v Mokronogu meso po 80 vin. kilogram. En mesar je prodajal meso cclo po 72 vin Vsled silnega navala je moral zaklat! šesi goved, da je zadostil vsem kupcem. Po praznikih se je pa cena mesu zopet zvišal;', tta 1 K 20 vin.
Streljanje na sv. večer. Ključavničarski vajenec iz Jurke vasi Jože Horvat, ki dela pri Žibertu v Žabji vasi, je na sv. večer s svojo enocevko streljal. Staro puško je /•• ? s smodnikom nabil in se rnu je razletela. Odneslo jc fantu levo roko v prstih. Še isto noč so mu jo v bolnišnici amputirali v členku.
^o	o'.' /oJo t.VcJc^c c DV.c^foj^ji
M 'i: novice

d Iz'ake pod Šentjurjem. V gostilni Jakob Seslar se je smrtno ponesrečil Štefan Kralj, premogar. Delal .jc dvojno sililo, zato je bil truden in zaspan. Bilo je ravno na sveti dan. Od maše jc prišel v gostilno, kjer je nekaj pojedel in popil tri kozarce Florijana. V gostilno jc prišlo še nekaj njegovih prijateljev, ki so ga spravljali domov. On pa ni bolel iti, češ bom kar tukaj ostal do jutri, ker je moj god in mi ne bo treba sem in tja hoditi. Tudi prigovarjanje njegovega sina je bilo zamanj. Ostal jc ves dan v gostilni, pil in pel ter bil dobre volje in se mu ni niti sanjalo, da ga čaka pred vratmi — smrt. Zvečer mu je gostilničar prigovarjal, naj gre domov; nazadnje mu je odstopil še svojo posteljo, ker ga ni mogel spraviti domov. Konec je bil pa ta, da je padci ponoči črez nadverje na cesto in se. ubil. Kako se je to zgodilo, ne ve nihče.
g Mengeš. Z ozirom na prošnjo tu-kajšnega izobr. društva priredi deželni odbor pri nas v nedeljo dne 11. in v pondcljek dne 12. jan. v tukajšnem društvenem domu kmetijski poučni tečaj s sledečim programom: V nedeljo dne 11 t. m. se bo predavalo zjutraj po prvi maši ob 7. uri o zadružništvu, ob 11. uri dop. o sadjarstvu, ob 3. uri pop. o prašičereji; v pondeljek pa: ob pol 9. uri o zdravstvu v kmečki hiši, ob 10. uri dop. o govedoreji in ob 2. uri pop. o prvi pomoči pri živini.
g Moše pri Smleilniku. Z zanimanjem opazujemo, kako so v Smledniku žc nad eno leto potegujejo možje Gi
za to, da pride poštni urad iz gradu v Smlednik, kamor spada. Grad se dobro drži. On sam, na drugi strani pa cela četa odločnih mož, pa ga le no u ženejo. To jc nekaj, kar se dandanes ne zgodi vsak dan. Vendar pa pravimo, da grad in njegovi svetovalci velikokrat nimajo prav. Prav ni imel grad takrat, ko so bile deželnozborske volitve, zakaj, žc sam ve. Prav nima, kadarkoli misli, da je nam kmetom še vedno treba s strahom gledati na stari grad. Prav nima, ker se bolj ozira na poštno odpravitcljico, kakor pa na zahteve občinskih odbornikov in na javni mir. Najmanj pa ima prav, ker posluša mladega penzijonista iz Smlednika. Včasih smo rekli: čas kislih kumar, lotos pa pravimo: čas ženskih glav.
g Moravče. Liberalna ljubezen do ljudstva so kaže povsod, posebno pa pri nas izpolnjujejo liberalci to svoje načelo. Po pol sedem od sto in tudi menda več, zahteva liberalna posojilnica od dolžnikov, če nc pa plačaj. Mnogi teh revežev se zatekajo k nam, toda veliko jih je, ki jim nc moremo pomagati, ker so preveč zadolženi; zlasti pa bi radi, da bi mi prevzeli vse ta slabe, da bi potem lahko udrihali po nas. Mi jim ne moremo dati drugega odgovora kot da naj ostanejo tam, kjer so bili do zdaj, ker kdor nas šest let ni videl, toga mi ne poznamo zdaj. Učimo sc pa od liberalcev, kako mi ne smemo delati. — Pukelčovo žago in posestvo so liberalci že pognali. Družina z več otroci je morala po svetu praznih rok in pozni rodovi bodo še pomnili to liberalno delo. Jez napravi, žago na turbino naredi in denar ti bo kar frčal v roke, so navduševali posestnika. In res je revež sedel na lim. Dolg se jo vedno večal, plačati ni mogel in zapeljani revež je moral z joka.jočo družino s trebuhom za kruhom. Zapomnite si pa to, da ta ni bil zadnji. Seveda bodo liberalci rekli, da smo toga mi krivi, ne mi, ampak njihovo gospodarstvo. O njeni še kdaj več I — Pukel-čevo žago je kupila liberalna posojilnica in je za zdaj izgubila precej ti-sočokov, ker dolg s kupom ni pokrit. Stroški pa, ki jih bodo še imeli, jih pouče, da se v take kupčije ni spuščati. — Cestni odbor za b r d s k i okraj je izvolil za načelnika Antona Cerar iz Moravč (Kuhar iz Doba jc volil Ralineta, Rahne pa Kuharja), za namestnika je bil izvoljen Franc Zupančič iz Kamcnce, za odbornika pa Janez Bergant iz Krase. — Pletarstvo. Po prizadevanju Dominika Janež iz Trzina se je tudi pri nas upeljalo pletarstvo. Za začetek 3e jc naročilo vagon steklenic, ki jih bodo fantje v zimskem času opletli. Upajmo, da sc pletarstvo, ki bo gotovo prineslo kaj koristi našemu okraju, še bolj izpopolni in želeti bi bilo, da se naredi s časom res prava pletarska šola, kot je v Dolskem. Novemu podjetju želimo obilo sreče.
g Poljane. Pri nas so jc začelo (j. sto novo društveno življenje. Izobražo. valno društvo, ki jc komaj ustanovije. no, ima že lepo število članov in se do. bro razvija. Mislimo tudi žc na usta. novitev »Orla«. V društvu imamo vo{ čvrstih, močnih in pametnih fantov.
g Iz Tržiča. V naši župniji je bilo leta 1913: 120 krstov, 86 mrličev, 23 porok, 2( oklicev, 208 cerkvenih govorov, 57.000 ob-hajancev. »Domoljubov« je bilo nad 120, »Bogoljubov« blizu 150, tudi »Slovenec. : in »Gorenjec« sta se pridno prebirala. Tudi v novem letu hočemo poskrbeti, da se bo katoliško časopisje še bolj razširilo, Vsaka krščanska liiša imej vsaj en katoliški list. V kaplaniji sc nahaja farna knjižnica, ki izposojuje pošteno in zabavno berilo. »Domoljub« bo tudi letos prinašal novice iz tržiškega okraja. »Slovencet se prodaja v trgovinah Mally in Grcgorc.
g Iz žabnice. Pri nakladanju hlodov je pred nedavnim zlomilo nogo tukajšnjemu poljedelcu Jan. Biček-u. — V preteklem letu jo bilo v naši župniji 20 porodov, 15 mrličev, 3 poroke in 7071 obhajancev. — Občni zbor našega izobraž. diuštva se je vršil na novega leta dan popoldne. Luni je štelo društvo 80 članov. Predavanj je priredilo 7 (eno s skioptičnimi slikami), gledaliških predstav pa 3, pri katerih se je vprizorilo (i iger. Knjižnica je vsebovala 447 knjig. Člani, poslužujte so knjig, ampak pazite nanje in ne puso-jujte jih naprej ! Knjige so drage. Somišljeniki, pristopajte društvu 1 — V nedeljo 4. t. m. po popoldanski službi božji nam je kazal g. profesor Konia-tar skioptične slike verske vsebine. Vsem so prav ugajale, saj so bile re.s krasne.
g Živinorejski poučni se9šac k
priredi »Zveza živinorejskih zadrug za kamniški okraj« v četrtek, dne 1,\ januarja t. 1. ob devetih dopold. v »Društvenem domu« v Šmarci. Spored: 1. Cepljenje živine proti kužnim boleznim. Predava, ravnatelj Gustav Pire. 2. Vzreja živino in pašništvo. Predava živinorejski nadzornik inženir g. Ivan Rataj. 3. Skrb za zdravstvo v hlevu. Predava adjunkt c. kr. kmetijske družbe dipl. agronom Alojzij Jamnik. 4. Razgovor o današnjih živinorejskih-vprašanjih. — Vse včlanjene živinorejske zadruge se nujno pozivajo, naj med svojimi udi delajo za mnogobojni obisk in naj bo vsekako vsaka živinorejska zadruga zastopana po svojih odposlancih.
g Sela pri Kamniku. Umrl je pri naa Anton Resnik, vulgo Bržnikov oče, ia Markovega. Bil jo najstareji mož našo fare. Bil je tudi Badeckyjev veteran, pod katerim se je vojskoval na Laškem in Ogrskem. Služil je cesarju 7 in pol let.
g Selca. Na praznik sv. Štefana Jo brnelo našo k. s. izobr. društvo svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov smo videli zlasti, kako se je poživil v društvo izobraževalni njegov značaj. Število predavanj se je v preteklem letu potrojilo. Precej nam pomaga skioptikon. Tudi nov«»u odboru ho prva skrb ljudska izobrus*« ur-

"ia in duha, tako pri predavanjih kakor tu-pri gledaliških igrah; vmes pa bomo Spletali zbravega humorja, da bo naše (lru-Kveno življenje tembolj veselo in živah-80 — Začeli smo s prelepo božično igro: Betlehemskih poljanah." Prijazne bo-■Čne pesmico in žive slike, ki se vpletajo igro, nudijo vso lepoto naše otroške bo-Sičnice, ki se je vršila na dan novega leta
po litanijah.
- d Cestni odbor za velikolaški okra].
Za načelnika je bil izvoljen videmski župan Jakob Prelesnik, posestnik v Zdenski vasi, za namestnika lužar-ski župan Ivan Jaklič, pos. na Kolpi. Ključe od blagajne bo imel Jožef Ževnik, župan podgorski. Želimo, da bi novi odbor skrbel za dobre ceste in pazil, da razni dobavitelji gramoza oddajajo dober gramoz in v pošteni meri kakor je zgovorjeno pri dražbi. Vse-lcako ga čakajo nujna, neodložljiva dela in sicer preložitev raškega klanca, zgradba nove ceste od Predgojzda do Lužarjev i. dr. So pa klanci še tu in tam in skrbeti bo moral, da se odpravijo strmi klanci vsaj tam, koder ovirajo tovorni promet.
d Drašicl. Zahvala. Vsem gg. uradnikom, c. kr. deželni vladi, gospodu dežel-pemu glavarju dr. Ivanu Susteršiču, našemu drž. poslancu Evgenu Jarcu izrekam za naklonjenost in izposlovano državno podporo z dne 10. julija t. 1. po toči prizadeti Občini Drašiči, ki jo je dne 26. decembra t. 1. g. c. kr. okrajni glavar iz Črnomlja med prizadete porazdelil, v imenu vseh deležencev najlepšo zahvalo. V Drašičih, dne 27. grudna 1913. Anton Bajuk, župan.
d V Krškem bodo stric Tomo zidali hišo. Pravijo, da bo Ualanad lOtisoč kron. Deset tisoč kron je zmanjkalo takrat, ko so bili »atek« za župana, d PolSnik.Ustano vila se j e podružnica kr. kmetijske družbe za občino Polš-ik. Pristopilo je 37 udov. Na ustanov-lem shodu nam je govoril o kmetij->tvu prav poljudno in zanimivo g. in-;enir RataJ iz Ljubljane, za kar mu zrekamo toplo zahvalo.
d Iz RadovlS pri Metliki. Pri nas smo Imeli na dan sv. Štefana razdelitev podpore po toči. Tem potom se zahvaljujemo našim gg. državnim ozir. deželnim poslancem, ki so nam izposlovali omenjeno podporo. Zahvaljujemo se tudi g. županu ob-Eine Božjakovo, ker se je za nas pobrigal In veliko trudil, da Je to dosegel.
d Ponikve. Umrl je pretekli teden Ivan Purkal, posestnik in trgovec z (Usnjem. Bil je sploSno priljubljen po tvoji dobrohotnosti in postrežljivosti. iil je več let v obCinskem odboru. Bil e vedno vnet in zvest pristaš S. L. S. )ddaleč na okrog so hodili kropit bla-rega pokojnika mnogoštevilni njegovi ;nanci in prijatelji. Pokopali smo ga ■avno teden dni po pogrebu njegove natere — 84-l«tne starke. Svetila mu ečna luč.	' " M
d Ribnica. Najnovejša duhovitost ribniških liberalcev. Ribniški liberalci so novo „pogruntali". Na vol. shodu v Ribnici dn6 14. decembra je g. deželni glavar mimogredoč sprožil misel, da bi se morebiti zamoglo rešetarstvo komer-cijelno tako organizirati, da ne bi tre-balo Ribničanom hoditi po svetu s suho robo na hrbtu. Ta opazka je dala ribniškim liberalcem povod, da huj-skajo rešetarje, češ „zaslužek vam bodo vzeli."! II Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da se taka organizacija zamore speljati le s pritr-ditvijo tistih, ki se organizirajo. Če rešetarji komercijelne organizacije ne marajo, je tndi imeli ne bodo! Nobenemu človeku ne bo v glavo palo, usi-ljevati jo — tem manj, ker to niti mogoče ni, ker se ne more po postavi nikogar siliti v tako organizacijo. Najmanj bo pa silila v kaj tace-ga deželna uprava, ki bi imela s tako organizacijo le delo in stroške. Če rešetarji organizacije nočejo, je ne bodo dobili in deželna uprava si prihrani delo, skrbi in — denar, ki se bo prav lahko drugam obrnil, — Če to ne gre v liberalno lampo, ni pomagati... Tam itak ni prostora za resnico. — Vprašali smo tudi v zadevi naravnost g. deželnega glavarja, ki je izjavil: »Po mo-» jem prepričanju bi bila komercijelna » organizacija ribniške hišne industri-» je pravi blagoslov za ribniško doli-» no. Razume se pa samo po sebi, da » se taka organizacija zamore zasno-» vati samo na prosto voljo prizadetih » samih. Če je Ribnifanl nočejo, je tadi » ne bo I Misliti, da se d& taka organi-» zacija usiliti, je tako abotno, da ni » treba zgubiti besede.« — Sedaj naj pa ribniški liberalci pišejo za svoja dolga ušesa---— .
d Ribnica. Na praznik sv. Štefana se je tu ustanovila »Dekliška Zveza«, društvo za dekleta in žene. Po poljudnem govoru g. Škulja, se je za vstop prijavilo takoj nad 70 deklet in žena. Prva naloga novoustanovljenega društva bo prireditev Gospodinjskega tečaja, ki se bo vršil meseca svečana.
d Škocijan pri Mokronogu. Zavrat-ni tolovajski napad na Orle obsojen. Štirje poglavitni soudeleženci pri napadu so dobili vsak po 3 dni zapora, enkrat post in trdo ležišče, plačati dvema po 20 kron odškodnine, dvema pa po 5 kron, poravnati stroške obravnave, plačati zdravnika in pravnega zastopnika ter vsaki priči po 4 krone. Prič je bilo pa 22. Obsojeni napadalci so Koglovič, Oberč Franc in dva Bam-blča. — Oberč in Koglovič, stara grešnika, se kar penita od jeze, ker jima vse tajenje ni nič pomagalo. Oberč pravi, da zdaj bo šele začel. Najbrž ga je post razkačil. — Pri obravnavi je bilo mnogo smeha. Oberčevemu stričniku je nadučitelj Benedičič naredil strašno lepo spričevalo. Pri sodniji pa še tega ni vedel, koliko je 3 krat 7, tudi ne, v kateri deželi prebiva, ne, v katerem cesarstvu. Izmed zapovedi mu je bila znana samo peta: „Ne ubijaj." — Uči- |
teljeva čast se je svetila na učencu.-Naši pošteni liberalci so tolažili ede drugega, da bodo čez 6 let zmagal Seveda, če bi jim bilo dovoljeno zi. vratno pobijati klerikalce. Tako bod pa čez šest let spet tepeni, zdaj bod pa (lenarce šteli, pa v ječi sedeli.
d Svetoduški paša se je zameril ^ Vajndolu, krški dimnikar pa pri židt ni Julki. Zakaj ? Preveč sta častila »svi to« Johanco.
d Iz škocijasskih hribov. Gorje ti li beralna stranka! Mrgole iz Telč. ki s je šel ponujat v Ljubljano, da bo če. šest let kandidiral, noče sedaj ničesa vedeti o tem. Škoda, tudi hribci bi ra di enkrat videli kakega propadlega li beralnega kandidata, ko se nam nobc den noče priti pokazat. Ampak, naj li reče kdo, kar hoče, lep poslanec bi bi to, ki obeta, da bo dal brce cerkovni ku, kadar pride po bero! Liberalec ji surovina, to je pokazalo tudi par Dru ščanov, ki so radi volitev napadli f kamenji telškega cerkovnika in ga ra nili. Zadevo ima v rokah že orožništvo Na Telčah dobimo dvorazrednico. Proš njo za njo je vložil trgovec Jermančič krajni šolski svet je temu pritrdil li sedaj ima zadevo v rokah deželni šol ski svet. Torej ni bilo nobenega pri tiska od okrajnega šolskega sveta, ko: je nekdo govoril.
d Šmartno pri Litiji. Za cestnega načelnika litijskega okraja je bil izvoljen so glasno naš g. župan Leopold Hostnik; z» njegovega namestnika pa istotako soglasno litijski župan g. Oroslav Uric. — Ljub ko božičnico je priredilo izobraževalne društvo dne 29. dec. Odrastli in otroci sc pod vodstvom g. nadučitelja Tomšiča lepo izvršili svojo nalogo. — Siivin Sarden-kovo »Skrivnostna zaroka« bo priredile litijsko izobr. društvo dne 18. januarja ^ našem »Društvenem Domu«. Igra je bre; po vsebini in prizorih vabljiva. — Mrliče-v in novorojencev je bilo v v preteklem leti: izredno malo tako, da ni bilo tako nizkega števila že polnih 60 let; mrličev je bile samo 62, novorojencev pa 96. — Gospodinjski tečaj, ki se je pričel pod vodstvorr gdčne Jakličeve dne 2. t. m. obiskuje 22 deklet. — Nove kmetijske podružnice st se osnovale pričetkom tega leta na Pre-žganju, Štangi, Polšniku in Savi. Število članov je posebno v prvih treh podružnicah veliko. — Šmartinska podružnica jc izgubila s tem precej članov; na drugi strani pa tudi pridobila, ker bo svoje delovanje lažje osredotočila na domačo in javor-sko župnijo.
d Vel. Lašče. Za novo leto je poslal deželni odbor na Bambčevo 25C kron podpore Grebenčevi družini, ki je srečno prestala, vzlic veliki nevarnosti, leto 1913. Podporo sta izposlo-vaja g. dr. Raznožnik in g. kaplan. Čes to morebiti liberalci ne bodo zabavljali, k večjemu če bo g. župan V. pisano gledal, ker bodo počasi ljudje spoznali, da ima tudi še kdo drug kaj besede — in da je priporočilna beseda mož S. L. S. precej težja, kakor liberalnih mogotcev lepe obljube.
d Iz Valtevasi. V nedeljo 13. ian. je \
stari šoli ob 3. uri popoldne ustanovni shod ,Svete vojske«, K temu shodu ste vsi prav lepo povabljeni.
	
Notranj	ske novice
"z31^ .-x-*-v-v v> k * KOOOOOO (Y .OOOJOOO.«XXXXjrxK* lOOOOOC	š3?638£8S&888S338588š8388S88ir
n Bloke. Umrl jc zadnji dan starega leta 59-lctni deželni cestar, Janez Modic. Bil je zvest somišljenik S. L. S. Opravljal je svojo službo vestno skoro 23 let. Njegovega pogreba so je udeležil g. župan, cestni zastoj) in mnogo ljudstva. Blag mu spomin.
n Vipava. Žalovanje za dr. Žitnikom je splošno po celi vipavski dolini. Marsikateremu možu se je pri sporočilu o nenadni in nepričakovani smrti oko zasolzilo. Na dan pogreba je dr. Žitniku v spomin zvonilo po vseh vipavskih cerkvah. Dr. Žitnik je vedno z veseljem prihajal med Vipavce poročat o svojem delovanju. Vedel jc ila Vipavci mnogo bero, pazno zasledujejo njegovo delovanje in da za laži in suni-nifenja nasprotnih listov niso dostopni. Zaupno so se obračali do njega v zaseb-lih in javnih zadevah in večinoma z do-orim uspehom. Če komu ni mogel pomagati, so bili prepričani, da poslanca ne zadone nobena krivda in da je vselej storil več, kn kor je bila njegova dolžnost. Prepričani smo, da je dr. Žitnik umrl kot žrtev svojega poklica, ker se je z delom preobkla-dal. Ohranili mu bomo hvaležen spomin. Z enako vnemo in navdušenjem, kakor smo volili njegn, bomo volili tudi njegovega naslednika. On jc umrl, toda načela, katera jo zastopnl, so ostala, in teh se hočemo Vipavci tudi zunnprcj držati.
n Senožeče. Koncert in igra se je priredila v nedeljo 28. grudna v prid društva za otroško varstvo za sodni okraj Senožeče v dvorani Slov. kat. izobraževalnega društva v Senožečah. Dobro so sc proizvajale koncertne točke. Burka „Gluh mora hiti" jc povzročila veliko smeha. Vspeli jo bil lep, kar ni čudno, ker je imela cela prireditev tako blag namen. No moremo pa molčati ob tej priliki o osebah, ki hi colo prireditev rado zabra-nilo in dosledno tudi nasprotovalo. Zvonec teli klavernih junakov je nosil naš plemeniti župan Garzarolli. On je izposloval prepoved sodelovanja nekaterih uradnikov iz pivovarne, odvrnil posredno od sodelovanja gč. Mu.šir. Čudno se nain zdi, da se jo Garznrolliju dal vpreči za to neplemenito delo tudi trgovec in odbornik društva Anton Suša. Senožeška pivovarna jo pa zopet pokazala, da 110 potrebuje drugih odjemalcev, kot Gaiv.arollija. Hudovedni smo, ali bo strinjajo s postopanjem seda-njega ravnatelja tudi drugi akcijonarji. „Svpl;a sila do vremena!"
n 17. Zagorja na Krasu. Taka sprememba kot se jc vršila pri volitvah tukaj, se ni izvršila nikjer na Kranjskem. Da jc dobil dr. Pegan tu 1!1!) glasov, liberalec pa le 35, tega liberalci ne morejo razumeti. Pomislili je treba da jc pred loti dobil sedanji glavar le en glas. Dal mu ga je - čast možu -8»
Vadnjalček. Vsi drugi so volili liberalca Luko Jelenca. Pet libcralcev jc ko-mandiralo celo množico. Ljudstvo je dobro, verno, a politično jc bilo nezavedno. V Zagorje spadajo tri občine: Zagorje, Rateževo Brdo in Kilovče. Na Rat. Brdu so vsi možje odločno naši. Čast jim! Kilovče so pa odvisne od postaje, letos je pa pri volitvah imel glavno besedo Amerikancc Jeranda, ki je može preslepil. Dobro, da drugače nima nobene veljave. V Zagorju je bilo pa že tako moderno, da so volili napredno. Seveda jih polovica ne ve, kaj je to. Volili so tako, kot je rekla — žlahta. Zdaj pa ne razumejo, da je 139 več kot 35. Čudno, da liberalec noče nobeden več biti. Po volitvah so bili liberalci kar poparjeni. Podžupan Kan-cuta — socijalni demokrat — je hodil okoli žalostno in iztirjeval, kar mu je bil kdo dolžan. Ampak tudi to ne ho pomoglo, ker imajo tudi amerikanski dolarji svoj kcnec. Županstvo je hotelo iztirjati pri babici podporo, ki joje dovolil za šolo občinski o^bor.Tojenečuveno.
Raznoterosti. Voiliška jGHonca.
Razprava proti vodiški Johanci se je v soboto popoldne končala. Sodišče je zviti goljufici prisodilo desetmesečno ječo, v katero se preiskovalni zapor od 24, okt. do 3, jan. všleje. Če vzamemo celo razpravo, dobimo to-le: 17-letna Johanca pride na Reko k benediktinkam, kjer prične že svoje predstave. Zagovarja se, da jo je naučila slepariti benediktinka Josi-pina. A ta jc že mrtva in sc ne more branili. S svojim zagovorom hoče sebe olepšali in druge zelo ogrdili Sleparila je, spovedi v Sinju spovednik svetoval, da ne sme s sleparstvi prenehati. Sleparila je, kakor pravi, na Reki zalo, da bi jo v sa-mestan sprejeli, a obnašala se je tako, da so ji benediktinlre službo odpovedale, ker ni hotela s svojimi predstavami nehati. Pride v Ljubljano, od tu je odposlana v Vodice, da se ne bo okrog potepala, kakor piše vodiškemu župniku ljubljanski knezo-škof. Goljufijo je jako priprosto izvajala: sama se je polila s krvjo, potem pa poklicala ljudi v svojo sobo. Tako je sleparila ljudi, dokler jo ni razkrinkal salezijanec dr. Valjavec. V vodiškem župnišču ni sprejemala denarja, ker jc to njej in svojim ljudem vodiški župnik zabranil. Proti domačemu gosp. kaplanu je spletkarila, kar i" mogla, ker sleparici ni verjel in je bil sKrajno previden nasproti njej. Pripovedovala je, da so dajali denar za sv. maše ali sami ali pa tucli njej, Očitane goljufije je priznavala. Ljudje so se trgali za vodo, v kateri se jc njeno perilo pralo. Vporabljali so jo kot notranje in zunanje zdravilo; eden je celo testo s to vodo zmešal. Johanca jc po proglašeni razsodbi po kratkem preinišjevanju izjavila, da se ne priloži in je takoj kazen nastopila.
la razprava je dognala sledeče: Ivana Jerc višek je sleparila na lastno pest in ni o njeni slepariji nihče vedel. Vsi razsodni Hudje so imeli njeno trpljenje deloma za
bolezen deloma za histerijo. Cerkveni kro-gi so sc Johance kar mogoče ogibalL Be-nediktinkc na Reki so jo spodile, in kapu-cini na Reki so jo spodili. Pater Bernard sam je izjavil, da je nično trpljenje bolezen in histerija. Po zatrdilu Johance same jej nadškof Stadler ni ničesar verjel in »ura zatrdil, da sc take stvari ne gode.
Iz izpovedi prič z Reke posnemamo, da kapucini izvzemši p. Cirila obtoženki njenih sleparij niso verovali in da so jo » tudi kapucini z Reke spravili. Iz Marijinega Dorna na Reki so obtoženko spodili, ker je spletkarila in hujskala članice Marijine družbe eno proti drugi. Benediktinke na Reki so obloženki službo odpovedale, ker je preveč imela znanja in se ni pokorila. Na Reki jo je žena peka Možeta vrgla iz stanovanja, ker je bila z njenim »*»šcin preveč prijazna.
Vodiški župnik je začetkoma dvomil, a pozneje je o tem več čul od resnih ljudi, in je sam veroval, da je obtoženka stigma-tizirana. Prepovedal je jemati denar od ljudi. Tudi za sv. maše od ljudi denarja ni hotel sprejemati. Sam ji je dal 20 do 50 K, kupil ji je tudi stroj za pletenje nogavic. Vodiški kaplan ni sploh veroval v »čudež«. Obtoženka je bila nanj jako ktida. Salez:jancu dr. Valjavcu se je čudež sumljiv zdel. Z neko gospo, ki jo je zato naprosil, je stopil v sobo. Odkril je odejo in našel ob nogah steklenico s krvjo, ki nu je ni hotela izročiti in jo je mogel s silo iztrgati.
Razprava je dognala, da je bilo pisa-renje liberalnih listov, da jc duhovščina to 1 sleparijo v svet spravila iz dobičkarlje, velika laž. Duhovščina sc sploh ni vmešavala veliko v le sleparije in je tudi skoro enoglasno povdarjala, da vodiški Johanci ni verjeti. Na svetu je pa veliko prazne-vernili in radovednih ljudi in teh tndi na Kranjskem ne manjka. Večinoma so bile ženske, ki so postale žrtev te sleparice. Kaj hočemo, sleparije so razne vrste; eni sleparijo z denarjem! Johanca je s krvjo. Duhovščina sc je pri teh komedijah držala čisto korektno. Neprevidno je pa biio to, da jc gosp. župnik v Vodicah seveda ▼ dobri veri pustil, da sc je godilo to v žwpni-šču in se jc na ta način v lahkovernih in praznovernih ljudeh vzbudila slutnja v resničnost teh produciranj. Nauk iz vse zadeve je: pri takih zadevah vmes poa«di in takoj temeljito preiskati.
Liberalce je ta konec te smešna komedije naravnost razočaral. Namesto političnih profitov je ta obravnava dokazala, da so se lagali in duhovščino obrcliovali.
^&33E^S]8838B8gBK:88:SB81S3!:8B"1;8BB8.-!;
Drobtine
^8E8t^E.888!:B8gE8E883SSSSSSgSg5SSS33SgSS8£!
— Po krivem na smrt obsojen? Dno
14. sept, leta 1912 so našli na cesti, ki pelje iz Judenburga v Fohnsdorf razkosano truplo brez glave, v katerem so sorodniki spoznali trgovca z živino Franca Schwarz iz Niederwolza. Kot storilca so 25. sept, v Ljutomeru aretirali 42lelnega mesarskega pomočnika Dominika Pole, pristojnega v Gorje, Pole jc krivdo ves čas — p»» pr-
vem zaslišanju in pri glavni obravnavi, ki se je od 13. do 18. jan. 1913 vršila v Ljubnem — odločno tajil in dosledno izjavljal, da je roparski umor izvršil njegov tovariš, neki Pollak, katerega je natančno opisal. Pri glavni. obravnavi se je iz lastne volje kot priča oglasil raznašalec telegramov Ivan Kristel in izjavil, da Pollaka pozna in da ga je 17. nov. 1912, videl na kolodvoru v Judenburgu. Njegov opis o Pollaku sc je popolnoma strinjal s Polčevim, Vendar je bil Pole 18. jan. 1913 obsojen na vislice, a ga je cesar pomilostil. Svojo kazen odseda 1 v karlauški kaznilnici, kjer je vedno tih in | mračen. Je že od preje sušičav in je bole-! zen v kaznilnici še napredovala. 3, t. m. je ; pa orožništvo v Kozjem prijelo nekega moškega radi potepuštva, iz čegar listin in pisem, ki so jih našli pri njem, izhaja, da je to že kake 30krat predkaznovani zlikovec Pollak, star 36 do 40 let. Tudi njegova zunanjost popolnoma odgovarja Polčevemu opisu. Pollaka so izročili okr. j sodišču v Ljubnem. Ako se izkaže, da je ' to res osumljeni Pollak se bo proces radi gori navedenega roparskega umora v naj-I krajšem času obnovil.
— Orožniki ustrelili dijaka. V gimnaziji v Karlovcu jc do 6. gimnazijci skega razreda študiral mladenič Ivan | Pa p. Radi bede je moral nato obisk šole prekiniti in nadaljevati nauke kot eksistent. Prehranjeval sc je na ta na-1 Čin, da se je s kolesom vozil po deželi okrog duliovčinc, učitoljstva in drugih premožnejših ljudi, ki so mu radi dajali podporo v jelu in denarju. Pap jc imel vedno pri sebi vsa potrebna šolska in druga izkazila in jc bil splošno znan kot priden in nadarjen dijak. 22. t. m. jc na svojem potu dospel v Grgurevce, kjer je orožniška postaja. Orožniki so Papa opazovali, ko je obiskal razne hiše, a ?>o ga pustili v mira. Ko se jc pa Pap na kolesu odpeljal proti Mitrovici, sta dva orožnika stekla za njim in ga začela klicati, naj počaka. Pap sc za to ni zmenil, nakar sta »rožnika začela streljati ; zadet v obe nogi sc je Pap zvrnil s kolesa. Orožnika sla nato pregledala njegovi; listino in se prepričala, da sta nedolžnega {ranila. Htiro sta šla po voz, ki naj bi Papa. prepeljal v bolnico v Mitrovico. Vsled silnega mraza so pa Papu rane vnele ter je ubogi mladenič žo na potu umrl. Proti orožnikoma je že uvedena preizkava.
—	Grdo vreme po vsej' Evropi. Višje ležeče vasi v Krkonoših so tako zasnežene, da so od sveta popolnoma odrezane. ■— Na Pomoranskem so viharji uničili
^.veliko vasi in podrli jezove, tako da zna-jša škoda okoli tri milijone M. — Na Španskem divjajo snežni viharii. V Avstriji je železniški promet prekinjen. Temperatura v Madridu znaša 6 stopinj pod ničlo.
—	Pretep, Na Trebelnem so na novega leta dan pili v gostilni Antona Pera,
|i Franc Pungerčar, Anton Florijančič in drugi pobalini. Ko jim je vino glave razgrelo, so se začeli kregati. V prepir se je umešal tudi oženjeni Janez Gorenc iz Tre-belnega, ki je bil napaden od Franceta
Pungerčar. Vsled tega zgrabi za motiko in oplazi Pungerčarja z motiko po glavi, da mu je prav veliko in nevarno rano priza-djal. Oj ta alkohol!
— Smrtonosen vihar je razsajal v Gorjancih, ki je podrl bukev na pot, po kateri so vozili oglje. Zadela je štiri, po oglje idoče ljudi, med katerimi je bil 17-lctni Franc Mikec iz Dol. Suhadola na mestu mrtev; njegovi tovariši so bili pa lahko poškodovani.
ŽRTVE ZRAKOPLOVSTVA L. 1913.
Lani jc ob poletih v zraku smrtno ponesrečilo 45 Nemcev, 42 Francozov, 11 Rusov, 10 Amerikancev, 5 Italijanov, 4 Avstrijci, 4 Japonci, 4 Argentin-ci, 1 Grk, 2 Belgijca, 2 Rumunca in po en Danec, Šved, Srb, Čilijanec, Portugalec in Maročan. Med 150. ponesrečenci je ponesrečilo 80 vojakov. Od 1. 189G do 1909 je ponesrečilo vsako leto osem oseb, 1910 že 30, 1911 78, 1912 140 in leta 1913 150 oseb.
— Strašna nesreča. Ko je 19-letni Jožef Zazekas, sin enega izmed ravnateljev družbe »Adria«, ki je bil kot tehnični praklikant dodeljen strojnemu oddelku tukajšnje papirnice, nerodno vtikal papir med cilindre nekega stroja, sta cilindra zagrabila njegovo desno roko in rriu jo vso iz telesa iztrgala. Zdravniki upajo, da bo mladenič ostal živ.
Poujetna šolarka. Pred dobrimi 14 dnevi jc iz Budimpešte nenadoma izginila 15-letna licejka Ilona Fricd-mann. Vse je mislilo, da je dobro razvito dekle poslalo žrtev kakega zločina; stariši so bili obupani, policija se jc pa zastonj trudila najti kako sled za dekletom. Te dni so pa stariši dobili iz New Vorka razglednice od Ilonc ia kmalu nato jih je objela tudi pogrešana hčerka. Kaj sc jc bilo z njo zgodilo? Kakor so že pogumne in podjetno takole nedorasle punice, — je Ilona stavila s svojimi sošolkami, da si upa priti v Ameriko brez du larja, brez papirjev in brez dovoljenja starišev; treba ji jc samo voznega listka do Bcke. Sošolke so bile za načrt takoj navdušene in so med sabo zložile denar za vozni listek do Beke. Ilona se jc nato odpeljala v Reko ter šla v pristanišče, kjer je bila za odhod pripravljena ladja »Karpathia«. Neopažena jc prišla na krov in sc skrila za nekimi tovori. Ladja je odplula. V Gibraltarju je liano našel kontrolni uradnik. Pogumno jo povedala svojo zgodbo o stavi in rekla, ila izvrši samo-umor, ako je ne vzemo sabo v Nevv York. Ladijski častniki so so dali pregovoriti in so izročili deklico izseljeniški komisiji na Ellis Islanilu. Tu jo pisala razglednico na stariše in tovarišice. potom so jo pa zopet spravili na »Karpatliio«, ki jo jc prepeljala nazaj v domovino, kamor jo srečno dospela in — dobila stavo. Najbolj čud io pri vsem tem jc pa bilo to, da so njene tovarišico ves čas znalo —- molčati.
Razkrinkan »veliki duhovnik« solnčnetja boga. Amerikanec Oto Ila-niseh, po poklicu stavec, jc živel več
let med morrnonci. Tu mu jc prišlo na misel, da bi tudi on lahko ustanovil kako novo vero in tako prišel do razkošnega in brezskrbnega življenja. Preskrbel si je tedaj perzijskih oblačil, nadel si sivo brado in lase in pod imenom Otomana Zar Aduš Haniš začel propovedovati »mazdaznanslci« to je solnčno vero. Kmalu je zbral krog sebe 14.000 vernikov in sijajno živel kot »veliki duhovnik solnca«. Prebival je v razkošno opremljenem »templju« na najlepši cesti v Čikagu. Svoj čas jo priredil predavanje celo v Londonu. Toda sreča je opoteča; med njegovimi ovči-cami se je našel odpadnik, in siccr mlad fant, ki so ga v templju častili kot solnčnega boga. Ta je sodišču predložil brošure, s katerimi jc »veliki duhovnik« nabiral vernike; v teh brošurah se za versko obrede priporoča skrajno nemoralno početje. Oblast je čednega »velikega duhovnika« takoj prijela in nato je prišlo na dan, da je ta častitljivi stari Perzijancc — 451etni bivši stavec Oto Hanisch. Obsojen je bil na pet let težke ječe in 2000 K globe. Uboge njegove »ovčice«!
SPOMENIK KRALJICE DAGMAR.
Vsi časopisi poročajo ravnokar o prekrasnem spomeniku, katerega je odkril hvaležni danski narod svoji oboževani kraljici Dagmar, ki jc bila hčerka slavnega češkega kraljevskega rodu Premi slov.
Še lepši spomenik pa je postavil tej slavni ženi češki pisatelj Beneš-Tre-bizsky s svojim prekrasnim zgodovinskim romanom »Kraiica Dagmar«, ki se dobi tudi v slovenski prestavi. To je eden najlepših slovanskih romanov, poln domorodnoga navdušenja in ljubezni do domače grude. V njem je opisana najznamenitejša češka zgodovina kakor tudi žalostna zgodovina polab-skih Slovanov. Povest pa prepleta skozi in skozi s svojo milino in dobroto očarujoča prikazen kraljico Dagmar. Slovenski prevod stane 3 K 20 vin., ve. zan v platnu 4 K 30 vin. ter se dobi v »Katoliški bukvami v Ljubljani«.
Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. poslanec.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežeia Kranjska, in jih obrestuje po 4 8/4 °/o brez kakega odbitka,
tte ure od 8. ziilrai a ijptt.
Gfiej iuscpaS!
stari šoli ob 3. uri popoldne ustanovni shod •>Sveie vojske«. K temu shodu ste vsi prav lepo povabljeni.
		|
p 3	Notranjske novice	
		M
11 Bloke. Umrl jc zadnji dan starega leta 59-letni deželni cestar. Janez Modic. Bil jc zvest somišljenik S. L. S. Opravljal jc svojo službo vestno skoro 23 let. Njegovega pogreba se je udeležil g. župan, cestni zastop in mnogo ljudsiva. Blag mu spomin.
n Vipava. Žalovanje za dr. Žitnikom je splošno po ccii vipavski dolini. Marsikateremu možu se jo pri sporočilu o nenadni in nepričakovani smrti oko zasolzilo. Na dan pogreba je dr. Žitniku v spomin zvonilo po vseh vipavskih cerkvah. Dr. Žitnik je vedno z veseljem prihajal med Vipavce poročat o svojem delovanju. Vedel je da Vipavci mnogo bero, pazno zasledujejo njegovo delovanje in da za laži in sum-nifenjn nasprotnih listov niso dostopni. Zaupno so se obračali do njega v zasebnih in javnih zadevali in večinoma z do-orim uspehom. Če komu ni mogel pomagati, so bili prepričani, da poslanca ne zadene nobena krivda in da je vselej storil več,ko kor je bila njegova dolžnost. Prepričani smo, da je dr. Žitnik umrl kot žrtev svojega poklica, ker se je z delom preobkla-dal. Ohranili mu bomo hvaležen spomin. Z enako vnemo in navdušenjem, kakor smo volili njega, bomo volili tudi njegovega naslednika. On jc umrl, toda načela, katera jc zastopal, so ostala, In teh se hočemo Vipavci tudi zanaprej držati.
n Senožeče. Koncert in igra se je priredila v nedeljo 28. grudna v prid društva za otroško varstvo za sodni okraj Senožeče v dvorani Slov. kat. izobraževalnega drnStva v Senožečah. Dobro so so proizvajale koncertno točke. Burka „Gluh mora biti" je povzročila veliko smeha. Vspeh je bil lep, kar ni Čudno, ker je imela cela prireditev tako blag namen. Ne moremo pa molčati ob tej priliki o osebah, ki hi celo prireditev rade zabra-nile in dosledno tudi nasprotovalo. Zvonec teh kluvernih junakov jo nosil naš plemeniti župan Garzarolli. On jc izposlovnl prepoved sodelovanju nekaterih uradnikov iz pivovarno, odvrnil posredno od sodelovanja gč. Mušif. Čudno so nam zdi, da sc je Garznrolliju dal vpreči za to neplemenito delo tudi trgovec in odbornik društva Anton Suša. Senožeška pivovarna je pa zopet pokazala, da ne potrebuje drugih odjemalcev, kot Garzarolllja. Hudovedni smo, aH se strinjajo s postopanjem sedanjega ravnatelja tudi drugi akcljonarji. „Svaka sila do vremena I"
n It. Zagorja ua Krasu. Taka sprememba kot se je vršila pri volitvah tukaj, so ni izvršila nikjer na Kranjskem. Da jc dobil dr. Pegan tu 139 glasov. liberalec pa lo 35, tega liberalci ne morejo razumeti. Pomisliti jo treba, da jo prod loti dobil sedanji glavar le en glas. Dal mu ga je — čast možu -81
Vadnjalčck. Vsi drugi so volili liberalca Luko Jelenca. Pet liberalcev jc ko-mandiralo celo množico. Ljudstvo je dobro, verno, a politično je bilo nezavedno. V Zagorje spadajo tri občine: Zagorje, Rateževo Brdo in Kilovče. Na Hat. Brdu so vsi možje odločno naši. Čast jim! Kilovče so pa odvisne od postajo, letos je pa pri volitvah imel glavno besedo Amerikancc Jeranda, ki jc može preslepil. Dobro, da drugače nima nobene veljave. V Zagorju jc bilo pa že tako moderno, da so volili napredno. Seveda jih polovica ne ve, kaj je to. Volili so tako, kot jc rekla — žlahta. Zdaj pa ne razumejo, daje 139 več kot 35. Čudno, da liberalec noče nobeden več biti. Po volitvah so bili liberalci kar poparjeni. Podžupan Kan-cuta — socijalni demokrat — jc hodil okoli žalostno in iztirjcval, kar mu je bil kdo dolžan. Ampak tudi to nc bo pomoglo, ker imajo tudi ainerikanski dolarji svoj konec. Županstvo je hotelo iztirjati pri babici podporo, ki jo je dovolil za šolo občinski odbor.To jc nečuveno.
Raznoterosti. Votiiška JCHOUCO.
Razprava proti vodiški Johanci se je v soboto popoldne končala. Sodišče je zviti goljufici prisodilo desetmesečno ječo, v katero se preiskovalni zapor od 24. okt. do 3. jan, všteje. Če vzamemo celo razpravo, dobimo to-le: 17-letna Johanca pride na Reko k benediktinkam, kjer prične že svoje predstave. Zagovarja se, da jo je naučila slepariti benediktinka Josi-pina. A ta je že mrtva in sc ne more branili. S svojim zagovorom hoče sebe olepšali in druge zelo ogrditi Sleparila je, spovedi v Sinju spovednik svetoval, da ne sme s sleparstvi prenehati. Sleparila je, kakor pravi, na Reki zalo, da bi jo v samostan sprejeli, a obnašala se je tako, da so ji benediktince službo odpovedale, ker ni hotela s svojimi predstavami nehati. Pride v Ljubljano, od tu je odposlana v Vodice, da se ne bo okrog potepala, kakor piše vodiškemu župniku ljubljanski knezo-škof. Goljufijo je jako priprosto izvajala: sama se jc polila s krvjo, potem pa poklicala ljudi v svojo sobo. Tako jc sleparila ljudi, dokler jo ni razkrinkal salezijanec dr. Valjavec. V vodišketn župnišču ni sprejemala denarja, ker jc to njej in svojim ljudem vodiški župnik zabranil. Proti domačemu gosp. kaplanu je spletkarila, kar je mogla, ker sleparici ni verjel in je bil skrajno previden nasproti njej. Pripovedovala je, da so dajali denar za sv. maše ali sami ali pa tudi njej. Očitane goljufije je priznavala. Ljudje so se trgali za vodo, v kateri se jc njeno perilo pralo. Vporabljali so jo kot notranje in zunanje zdravilo; eden je celo testo s to vodo zmešal. Johanca jc po proglašeni razsodbi po krat-l{.ei.n Prem'sievanju izjavila, da se ne pritoži in je takoj kazen nastopila,
la razprava je dognala sledeče: Ivana Jerovžek je sleparila na lastno pest in ni o njeni slepariji nihče vedel. Vsi razsodni Jiudje so imeli njeno trpljenje deloma za
bolezen deloma za histerijo. Cerkveni kro-gi so sc Johance kar mogoče ogibali- Be. nediktinke na Reki so jo spodile, in kapu-cini na Reki so jo spodili. Pater Bernard sam je izjavil, da je nično trpljenje bolezen in histerija. Po zatrdilu Johance same jej nadškof Stadler ni ničesar verjel ia sani zatrdil, da sc take stvari ne gode.
Iz izpovedi prič z Reke posnemamo, da kapucini izvzemši p. Cirila obt»wcnki njenih sleparij niso verovali in da so jo > tudi kapucini z Reke spravili. Iz Marijine ga Dorna na Reki so obtoženko spodili, ker jc spletkarila in hujskala članice Marijine družbe eno proti drugi. Benediktinec na Reki so obtoženki službo odpovedale, ker je preveč imela znanja in se ni pokorila. Na Reki jo je žena peka Možeta vrgla iz stanovanja, ker je bila z njenim w*OBcm preveč prijazna.
Vodiški župnik je začetkoma dvomil, a pozneje je o tem več čul od resnih ljudi, in je satn veroval, da je obtoženka stigma-tizirana. Prepovedal je jemati denar od ljudi. Tudi za sv. maše od ljudi denarja ni hotel sprejemati. Sam ji je dal 20 do 50 K, kupil ji je tudi stroj za pletenje nogavic. Vodiški kaplan ni sploh veroval v »čudež«. Obtoženka je bila nanj jako kttda. Salezijsncu dr, Valjavcu se je čudež sumljiv zdel. Z neko gospo, ki jo je zalo naprosil, je stopil v sobo. Odkril je odejo in našel ob nogah steklenico s krvjo, ki mu je ni hotela izročiti in jo je mogel s sil« iztrgati.
Razprava je dognala, da je bilo pisa-renje liberalnih listov, da jc duhovščina to 1 sleparijo v svet spravila iz dobičkarije, velika laž. Duhovščina sc sploh ni vmešavala veliko v te sleparije in je tudi skoro enoglasno povdarjala, da vodiški Johanci ni verjeti. Na svetu je pa veliko prazno-vernih in radovednih ljudi in teh tticfi lia Kranjskem ne manjka. Večinoma so bile ženske, ki so poslale žrtev le sleparice. Kaj hočemo, sleparije so razne vrste; eni sleparijo z denarjem! Johanca je s krvjo. Duhovščina sc je pri teh komedijah držala čisto korektno. Neprevidno je pa biki to, da jc gosp. župnik v Vodicah seveda ▼ dobri veri pustil, da sc je godilo to v žttpni-šču in se je na ta način v lahkovernih in praznovernih ljudeh vzbudila slutnja ▼ resničnost teh produciranj. Nauk iz vse aade-ve je: pri takih zadevah vmes pos«di in takoj temeljito preiskati.
Liberalce jc ta konec te smešna komedije naravnost razočaral. Namesto političnih profitov je ta obravnava dokaaala, da so se lagali in duhovščino obrezovali.
____I
H Drobtine &|Q
(a^ee ss^a-ssgr Hsg? se aasassecsr-sasgsssr s sEassst t^^}
— Po krivem na smrt obsojen7 Dno
14. sept, leta 1912 so našli na cesti, ki pelje iz Judenburga v Fohnsdorf razkosano truplo brez glave, v katerem so sorodniki spoznali trgovca z živino Franca Scbwarz iz Niedervvolza. Kot storilca so 25. sept, v Ljutomeru aretirali 42letnega mesarskega pomočnika Dominika Pole, pristojnega v Gorje. Pole jc krivdo ves čas — pti pr-
vem zaslišanju in pri glavni obravnavi, ki se je od 13. do 18. jan. 1913 vršila v Ljubnem — odločno tajil in dosledno izjavljal, da je roparski umor izvršil njegov tovariš, neki Pollak, katerega je natančno opisal. Pri glavni. obravnavi se je iz lastne volje kot priča oglasil raznašalec telegramov Ivan Kristel in izjavil, da Pollaka pozna in da ga je 17. nov. 1912, videl na kolodvoru v Judenburgu. Njegov opis o Pollaku se je i popolnoma strinjal s Polčevim. Vendar je bil Pole 18, jan. 1913 obsojen na vislice, a ga je cesar pomilostil. Svojo kazen odseda v karlauški kaznilnici, kjer je vedno tih in mračen. Je že od preje sušičav in je bole-| zen v kaznilnici še napredovala. 3. t. m. je ; pa orožništvo v Kozjem prijelo nekega I moškega radi potepuštva, iz čegar listin in pisem, ki so jih našli pri njem, izhaja, da jc to že kake 30krat predkaznovani zlikovec Pollak, star 36 do 40 let, Tudi njegova zunanjost popolnoma odgovarja Polčevemu opisu. Pollaka so izročili okr. f sodišču v Ljubnem. Ako se izkaže, da je ' to res osumljeni Pollak, se bo proces radi ; gori navedenega roparskega umora v naj-j krajšem času obnovil,
— Orožniki ustrelili dijaka. V gi-
fninaziji v Karlovcu jc do 6. gimnazijskega razreda študiral mladenič Ivan |Pap. Radi bede je moral nato obisk »šole prekiniti in nadaljevati nauke kot feksistent. Prehranjeval sc je na ta način, da so je s kolesom vozil po deželi okrog duhovčine, učiteljstva in drugih ' premožnejših ljudi, ki so mu radi dajali podporo v jelu in denarju. Pap je imel vedno pri sebi vsa potrebna šolska in druga izkazila in jo bil splošno znan kot priden in nadarjen dijak. 22. t. m. jc na svojem potu dospel v Grgurevce, kjer je orožniška postaja. Orožniki so Papa opazovali, ko je obiskal razne liiše, a ?io ga pustili v miru. Ko se je pa Pap na kolesu odpeljal proti Mitrovici, sia dva orožnika slekla za njim in ga začela klicati, naj počaka. Pap se za to ni zmenil, nakar sta orožnika začela streljati ; zadet v obe nogi sc je Pap zvrnil s kolesa. Orožnika sla nato pregledala njegove listine in se prepričala, da sta nedolžnega granila. Htiro sta šla po voz, ki naj bi Papa prepeljal v bolnico v Mitrovico. ,Vsled silnega mraza so pa Papu rane vnele ter je ubogi mladenič že na potu umrl. Proti orožnikoma je že uvedena •preizkava.
—	Grdo vreme po vsej' Evropi. Višje ležeče vasi v Krkonošib so tako znsneže-
• ne, da so od sveta popolnoma odrezane, 'f-— Na Pomoranskem so viliarii uničili ..veliko vasi in podrli jezove, tako da zna-ga škoda okoli tri milijone M. — Na Španskem divjajo snežni viharii. V Avstriji je železniški promet prekinjen. Temperatura v Madridu znaša 6 stopinj pod ničlo.
—	Pretep. Na Trebelnem so na nove-' .'ga leta dan pili v gostilni Antona Pera, S Franc Pungerčar, Anton Florijančič in
drugi pobalini. Ko jim je vino glave razgrelo, so se začeli kregati. V prepir se je umešal tudi oženjeni Janez Gorenc iz Tre-belnega, ki je bil napaden od Franceta
Pungerčar. Vsled tega zgrabi za motiko in oplazi Pungerčarja z motiko po glavi, da mu je prav veliko in nevarno rano priza-djal. Oj ta alkoholi
— Smrtonosen vihar je razsajal v Gorjancih, ki je podrl bukev na pot, po kateri so vozili oglje. Zadela je štiri, po oglje idoče ljudi, med katerimi je bil 17-letni Franc Mikec iz Dol. Suhadola na mestu mrtev; njegovi tovariši so bili pa lahko poškodovani.
ŽRTVE ZRAKOPLOVSTVA L. 1913.
Lani jc ob poletih v zraku smrtno poncsi'ečilo 45 Nemcev, 42 Francozov, 11 Rusov, 10 Amerikancev, 5 Italijanov, 4 Avstrijci, 4 Japonci, 4 Argentin-ci, 1 Grk, 2 Belgijca, 2 Rumunca in po en Danec, Šved, Srb, Čilijanec, Portugalec in Maročan. Med 150. ponesrečenci je ponesrečilo 80 vojakov. Od 1. 189G do 1909 je ponesrečilo vsako leto osem oseb, 1910 že 30, 1911 78, 1912 140 in leta 1913 150 oseb.
— Strašna nesreča. Ko je 19-letni Jožef Zazekas, sin enega izmed ravnateljev družbe »Adria«, ki je bil kot tehnični praktikant dodeljen strojnemu oddelku tukajšnje papirnice, nerodno vtikal papir med cilindre nekega stroja, sla cilindra zagrabila njegovo desno roko in mu jo vso iz telesa iztrgala. Zdravniki upajo, da bo mladenič ostal živ.
Podjetna šolarka. Pred dobrimi 14 dnevi je iz Budimpešte nenadoma izginila 15-letna licejka Ilona Fried-mann. Vse je mislilo, da je dobro razvito dekle poslalo žrtev kakega zločina; stariši so bili obupani, policija se je pa zastonj trudila najti kako sled za dekletom. Te dni so pa stariši dobili iz New Vorka razglednice od Ilone in kmalu nato jih je objela tudi pogrešana hčerka. Kaj se jc bilo z njo zgodilo? Kakor so že pogumne in podjetne take-le nedorasle punice, — je Ilona stavila s svojimi sošolkami, da si upa priti v Ameriko brez denarja, brez papirjev in brez dovoljenja starišev; treba ii jc samo voznega listka do Reke. Sošolke so bile za načrt takoj navdušene in so med sabo zložile denar za vozni listek do Reke. Ilona se je nato odpeljala v Reko ter šla v pristanišče, kjer je bila za odhod pripravljena ladja »Karpathia«. Neopažena je prišla na krov in sc skrila za nekimi tovori. Ladja je odplula. V Gibraltarju je Ilo-no našel kontrolni uradnik. Pogumno je povedala svojo zgodbo o stavi in rekla, da izvrši samo-umor, ako je ne vzemo sabo v New York. Ladijski častniki so se dali pregovoriti in so izročili deklico izseljeniški komisiji na F.llis Islandu. Tu je pisala razglednice na stariše in tovarišice. polom so jo pa zopet spravili na »Karpathio«, ki jo jc prepeljala nazaj v domovino, kamor je srečno dospela in — dobila stavo. Najbolj čud io pri vsem tem je pa bilo to, da so njene tovarišice ves čas znalo — molčati.
Razkrinkan »veliki duhovnik« solnčnejia boga. Amcrikancc Oto Ha-niseh, po poklicu stavec, je živel več
let med mormonci. Tu mu je prišlo na misel, da bi tudi on lahko ustanovil kako novo vero in tako prišel do razkošnega in brezskrbnega življenja. Preskrbel si je tedaj perzijskih oblačil, nadel si sivo brado in lase in pod imenom Otomana Zar Aduš Haniš začel propovedovati »mazdaznanski« to je solnčno vero. Kmalu je zbral krog sme 14.000 vernikov in sijajno živel kot »veliki duhovnik solnca«. Prebival je v razkošno opremljenem »templju« na najlepši cesti v čikagu. Svoj čas je priredil predavanje celo v Londonu. Toda sreča je opoteča; med njegovimi ovči-cami se jc našel odpadnik, in sicer mlad fant, ki so ga v templju častili kot solnčnega boga. Ta je sodišču predložil brošure, s katerimi je »veliki duhovnik« nabiral vernike; v teli brošurah se za versko obrede priporoča skrajno nemoralno početje. Oblast je čednega »velikega duhovnika« takoj prijela in nato je prišlo na dan, da je ta častitljivi stari Perzijanec — 451elni bivši stavec Oto Hanisch. Obsojen je bil na pet let težko ječe in 2000 K globe. Uboge njegove »ovčice«!
SPOMENIK KRALJICE DAGMAR.
Vsi časopisi poročajo ravnokar o prekrasnem spomeniku, katerega je odkril hvaležni danski narod svoji oboževani kraljici Dagmar, ki je bila hčerka slavnega češkega kraljevskega rodu Pfcmislov.
Še lepši spomenik pa je postavil tej slavni ženi češki pisatelj Bcneš-Tre-bizsky s svojim prekrasnim zgodovinskim romanom »Kraiica Dagmar«, ki se dobi tudi v slovenski prestavi. To je eden najlepših slovanskih romanov, poln domorodnega navdušenja in ljubezni do domače grude. V njem je opisana najznamenitejša češka zgodovina kakor tudi žalostna zgodovina polab-skih Slovanov. Povest pa prepleta skozi in skozi s svojo milino in dobroto očarujoča prikazen kraljice Dagmar. Slovenski prevod slane 3 K 20 vin., ve. zan v platnu 4 K 30 vin. ter se dobi v »Katoliški bufcvarni v Ljubljani«.
Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. poslanec,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4V/0 brez kakega odbitka,
ttie ure od e. zjutraj f!o i. pipa
Glej iHseraS!
Dvoumno.
Ali se tudi poslužujete naše lokalne železnice?2
»Da, toda le mimogrede.«

Poročilo o slovensko - hrvatskem katoliškem shodu. Cena 4 K 60 vin., vez. 6 K; dobi se v Katoliški bukvami. Ta knjiga jo najlepši spomenik zadnjega katoliškega shoda. Knjiga je zelo bogato opremljena z umetniško dovrš nimi slikami, ki predočujejo vse važne prizore izza shoda. Lepo je vpri-zorjen vel/častni sprevod poLjubljani. Priobčene so tudi slike oseb, ki so ob shodu nastopale, ali se drugače odlikovale. Poročilo jc tudi po vsebini na višku ter bo os alo najzanesljivejša priča moči in sile, s katero vlada katoliška misel med Slovenci.
Hrvaiski predsednik zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani dr. Veli-mir Deželic .ie odličen pripovedni pisatelj. Dva njegovih romanov sta izšla v slovenski prestavi pod naslovom »V burji in viharju«. Zgodovinski roman iz hrvatske preteklosti. Cena 3 K, vez. •i K SO vin in pa »V službi kalifa«. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Cena 2 K 20 vin., ; vezan 3 K 20 vin. Oba romana sta zelo zanimiva, versko in vzgojno prav priporočljiva in se dobivata v »Katoliški bukvami v Ljubljani«.
Izjava ž
Obžalujem in preklicujcm, kar sem govoril sredi meseca decembra 1913 o C. g. Ivanu Ctbašek, župniku v Polhovem gradcu, ker mu nc morem glede njegovega uradovanja kot župnika in njegovega zasebnega življenja prav ničesar slabega in napačnega predbacivali.
Prosim ga tem polom odpuščanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe, katero je naperil proti m ;ii uri okrajnem sodišču v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 2.-januarja 1914
Blaž Camernik
p. d. Jernejčk ,'z Poihoveaa qrauca.
7»
Kje .o pnn.er?

O/erravaJloi
železtiaio j{ina-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
M'm odlikovanje in častni diplom li zlati kolilri.
373 Povzroča slast do jedi, okrepi« živce, zboljša kri in jc re« konvalescentom In malo« t ) krvnim zelo priporočeno od i«/-	zdravniških avtoritet,
f zfoorml okus.
Večkrat odlikovano.
Rad i)000 zdravniških sprfSniL
c. in kp. dvorni dotavitsO
TBST-Carkovlje.
vgggggggd
Ako še niste, I f pošljite naročnino! J
r.i r> o o & © fJ O O GJ O & €•> 0 & e
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 2. januarja 1014.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki: PSenica.....	K	v	Živina, meso živa voga:	K	v
	23	„			
1(2......		—			
Ajda......	21	Ml	Goveda pitano . .	74	
leCmeu.....	1«		1 eleta težka . . .	»7	
Oves......	10	-	Teleta mala . . .	8K	—
Proso belo . . ■	22	sil	PraSICi.....	100	—
Proso rumeno . .	16	«1	KoStruni . . . .	90	—
Koruza stara . •	11	to			
Koruza nova . .	1 14 24		Kuretninaln drugo:		
Grah.....	25	20			
Laneno seme ■ -	31	-	Maslo kuhano od		
UraSica.....	21	—	K 160'— do . . .	280	—
DomaČa delelja	tbO	—	Maslo surovo od		
Fižol RlbniCan . .	18	_	K 27C— do . . .	380	—
Fižol 1'repellcar .	.11		Slanina svežaiSpeh)	:6(»	—
HI2o! Mandalon .	1 20	50	Slanina prekatna .	170	—
	6	—	Mast svinjska . .	162	—
Krompir . . .	4	tO	Loi.......	95	—
Zelje sveže . .	3	—	jajca ion komadov	11	-
Zelje kislo brezsoda	9	—	Pitanci.....	1	:o
Kepa qorenjsl<a . .	—	—	Goiobl.....	-	61'
Kepa šve2n . . .	1	—	Raco......	I	—
Kepa kisla hrezsoda	e	—		t	—
Brinje......	17	—			
Kuinna.....	70	—			
Go:>e suhe, • , ,		—	Kolonljalno hlago		
Suhe hruške . . .	.10	—	na debelo:		
Suhe CeSplle . . .	46	—			
|e2ice......	—	—	K t Kangon od		
Želod......	•	—	K 26 - do . . .	<8	—
Smrekovi storži	tO	—	Kava Santos od		
Seno......	e	M	K 261 r— ....	180	-
Slama.....	s	4(J	Sladkor od K M -do	81	-
Stclja......	a	—	Petrolej.....	»«	
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
Danes rdeč —
jutri mrtev!
bi labko opravičeno trdilo ■ odrom na ntot.:ro sredstev, ki ae jih donea v časopisih naemin a, da jutri copat h pozoridda izginejo.
Tu ne pomaga nobeni reklami
ko sredstvu shiho ne flržl, kar naznanilo obljublja. Nasprotnop:< opozarjamo tukaj kratko, ponUno In hren vsake reklame na dva sr.dstva, ki ata su te od Eadnjega stoletja sem kot popolnoma aanesljivo ickaaala in sicer 11. izborni Kollorjevr-elU^nl flnid 1 snamko ,,Elzaflnld", kateri — kakor smo se sami prepričali — odpravi bolečine, oedravl, osveti, okrepča miiice In kite, vpliva oživljajoče in poveča opornost. prepreči mnogo revmatičnih In lahkih boletni ki se jih dobi vsled prepiha aljprehlaienja. Ilmallh ali (dvojnih ali I sneolalnl steklenici (neko 1 K .
I. Vam hočemo povedati, da tisočero l|adi proti pomanjkanju apetlta, gorečiol (8od-brunnen), teti v ielodou, na-
fona k plavanju, slabostim, ovcanju, napenjanju in prote vsakemu motenju prebave š
fiosebnim uspehom rabi KeU erjeve odvajalne Ilaharbara-krogljioe > tnamko jelr*-krogUioe", 6 ikat. 4 K iranko, In vedno sopet čnjemo reči i
NI« na prt Sai dobroto
obeh Fellerjevih preparatov e Enainkama - '—"■■"■'" ~— .Elaafluid" in .Kisa-
itro^Ijice", iili pital naj se pred posnemanji in naroči naj se ju pristno a tom, da no natančno naslovi na:
E. V. FELLEH, lekarnar v Stubici, Elzatro 16 (Hrvatsko).
Pazite na to var. 2< nmlco!
zdaUol
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
S i c u k i c w i c z: Skozi pustinje in puščavo. Iloman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90. — Slavnoznani •poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divjejše prebivalce.
fci®#*®llMllilf *5 se išfc, poStonili stnrišev stara BiitCliBfftl mul 14 let, ki jc dovršila 4 ali večrazredno šolo in ima veselje do trgovine z mešanim lilagom. Vstop tukoj!	37
Vinko Ambrožič, trgovec. Gor. Logatec.
Komu je znano, da bi bila dotič-nikom, ki liočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, dana k temu ugodnejša prilika, kot z nakupom turške srečke? Kdor čita etenašni oglas „Slovenske Straže," ta gotovo ne bodo dalje premišljeval ter takoj zahteval natančnejših pojasnil, ki ga bodo tako zadovoljila, da prav gotovo postane naročnik turško in ž njo spojene srbske državne srečke iz I. 1888 ali srečke italijanskega rudečoga križa. Kdor pa še Ima turško srečko, zamore upnnje na glavni ali drugi večji dobitek znatno gvečati z naročilom ene izmed v oglasu priporočanih skupin.
Potniki v Hmeriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Sinom Kmetete-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila so dobo brezplačno.
TUDI BABICA JE ŽE VEDELA,
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIH^
da mora rabili lc Schichiovo milo, če hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichiovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu Schi^t! Že 60 let se odlikuje«

Sirolin "Roche
Lahek kašelj in zaslizenjo postane lahko tudi nevarna bolezen ako se ga zanemarja. Zakaj hi sc torej ne zavarovali proti tej nevarnosti ako imamo izvrstno sredstvo pri rokah kot je n. pr. Thymomel Scillae lekarnarja 11. Frag-norja v Pragi, katerega dobite po K 2"20 steklenico v lekarni.
Krasni preostanki blaga
polvolncni, zajamčeno dobre kakovosti lepili vzorcev, zavoj B kg za K U-—, boljše vrste za K 12-00 po poštnem povzetju pošilja A. Jelinek, tkalnica, Jimrnnov, Morava. Jako priporočljivo!

Prosim, vpraSajle Vašega zdravnika!
THYM0MEL SCILLAE
(Besedniznak zav.) Raz-.kriijaslc, pospešuje odvajanje, i m ii zdravilen vplv pri navnrinpni in oslovskem kašlju, varuje sopila pred obolenji, od-strimja težko dihanje, in enako učinkuje lako pri otrocih kakor pri odraslih. Preizkušen in priporočan od uuleilnih zdravniku v. Ima prijeten okus. I atekionleaK !!'20. I'rl naprej, plačilu zneska K 2 90 se pošlje i steklenica, za K 7'- se pn-ljeio 3 steklenice, K 20 - lOsiekleuii-poStn ne prosto. Ne dajte si nikjer vriniti nadomestnih izdelkov!
l2deiov?me in elavna zaloga v
B. FRAGNliR-ja lekarni
c. ni kr. dvorni dobavitelj
PRAGA, II/., št. 203.

Pazite na ima

lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, influenco, astmo.
Originalni zavoj d K 4•— v vseli lekarnah.
Btlžnil odhod Iz domače luke: Trsla: Carpathin: 27.12. 1913, Ultonia 19./1. 1914; Fraticonia (iz Aleksandrije) 27.,t. 1914.
Iz Liverpota: Carilltiilia 27.,12., 24./1., 21/2. I.usitania :t./l„ 14.2., 7. 3., 28./S. Caronia 10./1. Campania 17./1., 7./2., 14./3. Mauretailla 31./1., 28.'2, 21. 3.	3988/,,
Pojasnilu in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana. Slomškova nI. 26, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst — Ncw-York 111. razred za one, ki potujejo v Kanado K 140-— in za one v Združene državo K	, otroci
odd 12 let K 70; povsod še 20 K za osebni davek.
zložna, ceuu in varna
vožnja. CUNARD LINE ¥
Prevara
ali
©slil a
krila, jopice.
suknje, pelerine, ženska ilišaste in suknene vrline okusno izdelane, se dobe po zanesljivi ceni
Ljubljana, Pred škofijo 3
(na voglu zraven škofije).
e vrste blaga za moške in .<• obleke, posteljno opravo, koiire, koče, fino belo tkanino itd. Večino novosti svilnenih, volnenih in plišastih rut.
Izbira velika. Postrežba prijazna. Nr zahtevo se obleka tudi po meri izgotovi.
Cenik različnega blaga na zahtevo poštnine prosto.
Najbolj mil i" ganljiv domači inBtr.: 8035
Ž.' lin lotn sc pomij« občinstvu razna ustna vodu, ki io nrav priletno parlumirana Občinstvo ie vporablja m Jivali kot izvrstno, ker ima dober okus. ne ,1« bi s,- pivi prepričalo. če ima tudi kakšno medicinsko vrednost. Ako bi so " :em razmišlji lo. 110 bi se polagalo toliko važnosti »ii"io na okus. ampak liuli na sestavino, ki razkužiiieio.
Tudi m vseeno, ako ustna voda neprijeten .,im muho laki'1.'«, ampak ako ga tudi res odstrani. Dobra in nem-kujoča ustna voda uai ne bo saino partiunirana. ampak mora - u, i vse nalezljive in Uuzne snovi uničiti, neprijeten duh odstraniti in vkl;ub temu osvei:u,o,« ie kiko-vati i'o leni t meljneir pravilu jo i 'stilvl.1-n I.ysoiorm, upopiovu meto. ki prekosi po znans'vcni preiskavi vsako doslei znano ustuo vodo na učinku šestkratno. Zobie postanejo ;.eli. Ker se | otrebuie za en kozarce ustne vode samo io l-apliie l.\sotorma s poprovo meto, se izba.,a z I steklenico :: iih-.-icc. Silno poceni 111 izdatno.
l originalna sn-klenicn l-.Miolorma s poprovo nn-io stane !•". 1-60 v vseh lekarnah in crogeri jah.
Iniercsantno knjigo _\Vas is t die Higiene?" Vam pošijem zastonj in poštnine prosi o. A. C. HVHMANV referent l.vsotorni« • rke. Dunaj SS.
1'etrascligasso 4	206
o|iez.: Instrumenti, na katero ii;ra vsak brez zrnja nol takoj čctvoroglasno Katalog zastonj. Al o.v s Miijm, lir.
dvor. dob.. Fnlda. 7000 harmonijev si poje lastno hvalo po vseli delih sveta. Piano: posebno ceni domači instrumenti po 1:I.'> m .'ilM.
yi))t<>t)>c j o i>c
Brez ruvanja zobnih korenin sc ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno tih eela zo-bovia, izrzcniii ni del/c m ptazntkc vsak dun od b. ure zjutrai do 0. zvečer r konc. zobarsk. atelje
0. Seydl
1« Ljubljana, Stritaru va nnc:i : t. 7.
draginja ;<-• veduovočja, zaslužek pit majhen. Ako hočete / malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite 2ii pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na:
Mi 30, tajsko.
35-40 metrov ostankov
- K 13*50.--
V: led vojno na ilaikanu se razproda voJika množina tkanin, z»j imčeno pristno barvo in brez napako po zelo znižani ceni in siccr: kanalasi, nv»-ni okstordi tlanelo, coiirji za srajce, barheti za bluze in oi roško obleko, modrotiski, fiiioni, bola tkanina za perilo in opreme, grizet, brisač itd.
Ostanki so 3 -18 metrov dolgi.
Razpošilja so po povzetju.
Tkalnica Austria,
Ole&nloe pri Novem Mos:u
na Aletuji. (I'ri naročilu dveh zavitkov iranko.) — Naročite in bo-deto zadovoljni.
posoja zasebnik reelnla ljudem po b%. Odplačevanje petletno (tudi ia —- hipoteke). ?==
Kremm E. poste restant. Berlin 29
Naročajte
Slovenca"!
^as.užek povsod v
last.doDiu. Lahko pletenje. 1'rosp. zastonj. Kari Woli, Dunaj. vil, Msrialiillsrsir. 2
Preklic!
Podpisana prekličem vse žaljivki ..atere sem govorila zoper Ano Turšii U iz Bezuljaka štev. 39. -—	Cirknica, dne 31. decembra 1913
m	Valentina Švirjelj.
Astma!
Vbcni sotrpinom nazna- i 11 jam rada brezplačno, kako j sem bila trajno in nepričakovano uspešno rešena tiol- ! gotrajne, hudo
bolezni ASTMA. Naslovi popolno ali deloma ozdravljenih v vseh večjih , krajih Avstrijo na razpola- i ^o. To novo zdravljen je se i uporabla z odličnimi uspehi | pri vseh oboi njih šopi In i h , organov. Katar v sapniku bronhialni katar in poseb- j no zastareli slučaji astme so morejo ozdraviti ali vsaj • znatno obložiti.
Trimesečni brezplačni
poskus so dovoli rauevolje vsakemu bolniku. Ilustrov. brošuro zastonj in iranko.
Gospa Ana Dietz
Monakovo (MunchenS) Kaiserslrasse 49.
Sloveče, že skozi 40 let
tisočkrat preizkušeno, antiseptično
Pral Mm mazile
varuje rano pred nečistostjo, zabranja vnetje, lajša bolečine, I hladi in pospešuje hitrejše za-S celjenje in se tudi kot lečilnol mazilo ne moro pogrešati v S nobeni hiši.
1 puščica 70'vin., razpošiljajo vaaliil dan po pošti proti iinpri jponlat v i f zneska K .Viti za 4 puščici . Iv 7 - za 5 10puščic prosto poštnine na vnuk kra . 5
BCDlfUCD e. in kr. dvorni! . rKAlrNIjn, dobavitelj, lekarna .pri črnem orlu-PIlAfiA. Mala stran, vojal terudo«e u SI. 203. Zaloge r cseA lekarnah Avslro ■ llgrške
Vil deli zavitkov Imajo post. zavarovano varstveno ZNAMKO UJ"
je v to svrho prva in najpriporouijiveiša srečka
Važen oglas »Slovenske Straže"! — fUST Citajte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateli le s srečko!
TURŠKA SREČKA
k e r ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih Iraukov,
k e r vsaka srečka mora zadeti najmanj 4 II frankov, ker jc tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnegii vplačevanja, k e r znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker dobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Pfl7npl ,J| ihodnie žrebanje sc vrši dne 1. februarja 19141 1 turška lUliUl i srečka ln 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. 1 turška in 1 srbska državna srečka Iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75 000 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 5 kron. — Kdor že ima turško srečko, naj naroči izborno skupino dragih srečk št. 1 na mesečne obroke po 3 K ali skupino št. 2 na mesečne obroke po 6 K 50 vin. — Po žrebanjih Izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah.
Pojasnila da|e ln naročila sprejema za .Slovensko Stražo' gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana 2. Sprejmejo se marljivi sotrudnlkl pod ugodnimi pogoji.
Ženini in neveste!
Poročne prstane in primerna poročna darila kupite najbolje in najceneje pri tvrdki
rCuitan L'ub|i*na
. \UU1»BI samo Prešernova ulica §t.l.
Ceniki s koledarjem 1914 poStnine prosto.