Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v goSovM,
SlBV. 137.	V Ljubljani, f solrolo, dne 19. Jonija m
LeiO XLVE

•51.0VENEC« volja
f* pottl na Tfa strast
. slavlja ta v IifiMJs&i: ai nato lstoaaprsj. K tte»~ M )»afi lata ff 00 f( sa eairt lata * . . „ srn cs »esec rt • > n M** latsesemttvo o&Ioletas K
ms Sobotna izda)«: «s= Srn ealo Isto.....S 38'—
' VS Isui 8BllVn ii«!
mm
Kaestolpaa patttmta (U wm Unka ln 3 mm	att
prostor) aa enkrat . . , > C M aratbol naglasi, poslana Hd. i « « . pa K
ttrl t6^hk naroča« popcrtt
»*tnianjži oglas 59/9atm K Hi
Tahaja vsak dan hmamil ff nptfaii«* la dan po pranritafc ob 5. ari sjatraj.
MT Ontetthrt t« ▼ Kavtlavjtrl tfM Mvr. Rokopisi s« vračajo; nafrinklnma plmf i sprejemalo. Urada, MtL Btv, 50, sprav k* Itr.

Političen list za slovenski naroi
Oprava Je v KopJtarJerl nI. 6. —> Rflčrm j*»Wb« hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino ln št. 349 sa sgtasa, avstr. In češ^e 24.797, cg-n 23.511, bomMhsra. 7563.
Na trdnih tleh.
V vseh dišavah opažamo v povojni <9dM nemirno nestalnost. Močne stranke, ki oo imele veliko zaslombo v ljudstvu in bile trdne nositeljice vlad, so izgubile tla pod seboj. Mlade stranke silijo na površje. Po jrrseh državah skoraj imamo koalicijske ivlade na krmilu. Posamezne stranke niso tie volitev nikjer izšle tako močne, da bi naoglp same zase vzeti vlado v i-oke. Delati so morale na levo in desno kompromise, popuščati od svojega programa več »Ji manj, da je bilo sploh mogoče sestaviti parlamentarne vlade. To opožamo v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Češki in tudi drugod. [Stranke, ki so stale v volitvah v neizprosnem boju nasproti, so si z ozirom na življenjske potrebe države nujno morale podati roke k skupnemu delu. Ker pa ta skupnost nima svoje utemeljitve v načelni edinosti, ampak je le plod zadrege in razmer, zato tudi v državnem življenju ni nobene stalnosti. Vlade so vedno v nevarnosti, da se razbijejo ob vprašanjih, ki jih slučaj vrže na površje. V Avstriji n. pr. je jvrgel vlado odlok tajnika za ljudsko brambo glede vojaških svetov. Stranke, ki so na vladi, morajo nositi veliko odgovornost za gospodarsko in politično življenje y državi. V dobi splošne nezadovoljnosti hren dvoma to ni lahka naloga. Radikalni elementi izrabljajo položaj, širijo odpor in razpenjajo mreže za nove pristaše. V Nemčiji so radikalnonacionalistični in socialistični krogi porazili pri volitvah vladno koalicijo in s tem izzvali krizo. Desničarski socialisti, ki so izza poloma bili hrbtenica nemško vladne politike, so izšli silno oslabljeni iz volivne borbe. Slične razmere vladajo tudi drugod, tudi naša država ni izvzeta.
Skozi ljudstva gre veliko gibanje, ki "Jih do osrčja pretresa. V svojem bistvu je socialnogospodarskega značaja. Vse stanove je potegnilo v svoj krog. Tok tega gibanja gre v določeni smeri, cilj pa ni tako nazorno jasen, da bi avtomatično in nujno priklenil vse mase. To gibanje odseva tudi v političnih strankah in vpliva z vso svojo mlado silo na vlade. Zato pa tudi ne bomo kmalu prišli do stalnosti iri trdne točke. Zadnje volitve po posameznih drža.vah so pokazale, kako omahljiva jc šc ljudska duša. Danes dvigajo radikalizem na eni strani, pri drugih volitvah radikalizem na dragi strani na površje. Vsikdar se pa obrača v sedanjih razmerah proti vladajoči stranki, če ne razpolaga s sklenjeno vrsto politično izšolanih volivccv. To dobro čutijo socialisti. V Nemčiji in Avstriji se hočejo izmuzniti iz vladno večine, cla imajo na yse strani proste roke.
Take rarmere votlijo !n mnrajo -roditi dta kaotičnih razmer v državi. Država ne pride iz kriz, pada iz krize v krizo. Trpeti mora vse gospodarstvo in ljudsko blagostanje. Če pa pogledamo stvar do dna, moramo priznati, da so take razmere le logična posledica blodnih načel, na katerih so osnovane nekatere stranke. Večina strank je orientiranih ali po razrednem, ali po stanovskem ali nacionalnem radikaliz-mu. Ali je potem čudno, da ni potem najti enotne smernice, na katero bi se potem stranke združile in ustvarile široko platformo za trdno vlado? Ali je potem čudno, če vse državno življenje koleba in ne pride v ravnotežje?
Tudi v naši državi čutimo to nestal-. nost in razrvanost. Bojimo se le, da ne bi pri nas tudi po volitvah nastale razmere, v kakršne so zabredle druge države. Če pride v konstituanto cela vrsta radikalno i razrednih strank, bomo imeli hujše razmere, kakor smo jih preživljali sedaj skozi dve leti. Na delu vidimo že razredno-orientirane stranke, ki se s polno paro pripravljajo na volivni boj. Če prebiramo socialistična glasila, opožamo, da jih že pretresa mrzlična nervoznost. Vprašujejo se že, če so že dovolj pripravljeni. Vse druge stranke obtožujejo, češ, da so vse proti njim, vedo pa prav dobro, da so oni proti vsem, ali bolje vsaj proti nam. Vedo, da je naš boj proti njim naravnost kavalirski in da oni po svojih organizacijah nastopajo proti našim pristašem z brutalno silo in sovraštvom. Na drugi strani pa zopet delajo poizkuse, da bi po celi državi organizirali neke vrste svobodomiselno agrarno stranko po češkem vzorcu, ki bi tudi zastopala razredne interese.
Žalostni zgledi, ki jih imamo priliko opazovati po sosednih državah, nam jasno govore, da ti poizkusi ne vodijo do cilja. Imeli bi stalno krizo v državi. Kako se naj take stranke zedinijo v trajno vlado? Češka nam je svarilen zgled. Komaj so po volitvah sestavili vlado iz radikalno razrednih strank, že nam poročajo, da so v krizi. To kolebanje sc bo nadaljevalo skozi cclo volivno dobo. Da ne pride v naši državi do slienih pojavov, moramo imeti mqčno stranko, ki bo zcdinjcvala vse stanove na veliki načelni pravičnosti, ki bo izravnala nasprotujoče si stanovsko interese v višji enoti in na ta način omiljevala gospodarske boje, ki jih je povzročilo kapitalistično gospodarstvo in ki jim prili-vajo olja ekstremno razredne stranke. Zato z veseljem pozdravljamo sklep vrhovnega vieča hrvatske ljudsko stranke, da se čim prej osnuje enotno vodstvo ljudske stranke, da more stranka z uspehom in v interesu stalnosti v državi stopiti v volivni
Soj. Ljudska stranka, zasnovana na načelu vzajemnosti stanov in pravičnosti do posameznikov, je nujno potrebna. Njene osnovne misli morajo prodreti, ker so za državo edino rešilne. Če druge stranke že oznanjajo svojo pripravljenost za prihodnje boje, je to le opomin vsem našim pristašem, da gredo na delo. Imamo že trdo šolo za seboj, dolgo vrsto izvežbanih pristašev. V Nemčiji je samo centrum v vseh bojih ohranil neokrnjeno število svojih pristašev. Znamenje, da so dobro izšolani in izvrstno izvežbani. Ne veže jili na stranko le slučajna simpatija ali trenutna korist, ampak načelna zvestoba. Razmah ljudske stranke po slomu je nam poroštvo, da stojimo na trdnih tleh. Vsi pristaši se naj pa zavedajo, da je podrobno organi-zatorično in izobraževalno delo edino poroštvo uspehov. Vsi bodo proti nam, zanesti se bomo mogli edino nase. To bodi nam ognjevit poziv, da vršimo z vso požrtvovalnostjo delo za stranko.
ifaSifaissfea vlada.
Trst, dne 16. junija.
Včeraj popoldne je Giolitti predložil kralju listo novega ministrstva, in kralj jo je odobril ter nafo formalno sprejel ostavko Nittijevega ministrstva, poverjajoč obenem sestavo vlade Giolittiju. Danes se v Rimu službeno objavi sestava novega ministrstva, nakar se ministrstvo zapriseže. Kakor se zatrjuje, se skliče parlament na 23. t. m., in tedaj se mu tudi predstavi nova vlada s svojim programom.
Morda se bo zdelo komu čudno ali celo neprimerno, d?, se je jugoslovansko časopisje začelo obsežneje baviti z dogodki v Italiji; ali če se upošteva dejstvo, da se nahajata Jugosloveniia in Italija v takih medsebojnih odnošajih, da se more izcimiti iz njih — kar bi bilo le želeti — najboljše sosedstvo, odkritosrčno prijateljstvo, ali pa tudi ravno nasprotno — kar bi bilo sicer treba obžalovati, če bi pa ravno ne moglo biti drugače, pa tudi sprejeti samozavestno in neklonljivo: potem je spoznavanje in spoznanje soseda gotovo nc samo koristno, temveč tudi naravnost nujno potrebno. Kdo sklepa prijateljstvo s človekom, ki ga nc pozna, in v boju s sovražnikom, ali ne pomerja poznavanje njegovih vrlin in slabosti polovice poti do zmage? Čim natančneje bomo poznali svoje sosede, tem lažje nam bo poslovanje z njimi, pa naj posega to poslovanje na katerikoli polje: politično, gospodarsko, kulturno in kakršnokoli drugo. Če hočemo biti odkriti, moramo le priznati,, da nas jc na eni strani naša vzgoja, ki jc bila v ostalem vse drugo, samo ne naša, odvračala
od romanskega juga na germanski severi na drugi strani pa nas je naša komodnost, morda celo indolenca in marsikdaj tudi naša pretirana samoliubnost ovirala v boljšem spoznavanju naših južnih sosedov. Lah je Lah m basta! To je približno zadostovalo za dobre štiri petine našega naroda, pri čemer prav čisfo nič ne izvzemam našega razumništva. Natančneje so poznali Italijane le oni Jugosloveni, ki so živeli v ozkem stiku 7, njimi, toda tudi ti so poznali le »avstrijske« Italijane, dočim pa jim je bila Italija sama ravno tako ali le malo manj tuja kot vsemu ostalemu jugoslovenskemu narodu. Da primorski Jugosloven, v večnem boju s svojim sosedom, ni naše! n.i njem niti ene dobre dlačice, je umljivo, kakor jc tudi umljivo, da je ta, res premnogokrat popolnoma upravičena, vendar pa tudi lcolikortoliko strankarsko pobarvana sodba prešla kot ne-ovrgljiva istina v ves ostali narod, ne da bi ta sodil sam o njej, ker — »ni pozna.l razmer«, da uporabim izraz, ki nam je vsem na jeziku, kedar ne vemo, ne poznamo nečesa, kar bi morali vedeti, morali poznati. In Italije in Italijanov mi Jugo-sloveni do danes še ne poznamo, v svojo škodo, v njihovo korist! Če se jugosloven-sko časopisje bavi sedaj obširneje z italijanskimi stvarmi, je to le njegova dolžnost, ki jo jc zanemarjalo le že predolgo, ne da bi posnemalo italijansko časopisje, ki zna s svoje strani temeljito porabiti in izrabiti vsak najmanjši dogodek v Jugoslo-veniji v svojo in svojega naroda korist. Italija jc najmočnejši, v krogu narodov najvplivnejši naš sosed: če hočemo uspeti poleg njega in vkljub njemu, ga moramo spoznati do dobra!
Na se te besede ne smatrajo morda za upravičbo, temveč le za resnico, ki jo velja povedati čim večkrat, tem bolje!
Giolittijev kabinet je torej sestavljen in sier le z malenkostno izpremeinbo že javljene liste. Jedro kabineta tvori skoraj osemdesetletni starec Giolitti s predstavi-telji koaliranih meščanskih strank in so-cialistiških reformistov, Medo, Fero in Bo-nomijem,
Giovanni (Ivan) Giolitti, rojen 27. oktobra 1842., je. Pijemontez, odvetnik, ki je šc mlad stopil v državno službo. Član zbornico jc od I. 1882. in jc zastopal najprej volilni okraj Cuneo, pol cm Dronero v Pijemontu. Pripominjam to, ker Lahi imenujejo znamenitejše poslance v časopisju samo po volilnem okraju brez poslnnčeve-ga imena. Prvikrat jc vstopil v Crispijevo ministrstvo kot zaltladni minister marca meseca leta 1889. in ostal do julija 1890. Od majnika 1892. do konca novembra 1893 jc bil ministrski predsednik. V Zanardelli-jevem ministrstvu je bi! minister za notni-
LISTEK.
K s a v e r M c š k o :
Koroško,
Na hribu stojim, krog sebe, v daljavo
strmim:
Dežela pred menoj kot nevesta cvctoča. P od je, senožeti zelene, vmes reka deroča; iz koče ob reki vije belkast se dim, počasi pije tiha, vsa modra višava. Tam dalje se širi z gozdi posuta planjava; nad njo kljubovalno dviga visoko v nebo ogromna gora plešasto svojo glavo. Z neba se solnce čez vso krajino smeji, v toploti smehljaja od sreče dežela drhti in vsa dežela en sam je radosten vzdih iz božjih ust, ki srečen, prelesten hip postal je rcsnica, postal cvetoče telo; in vsa jc kot sen dekletov skrivnostno tih, ko čuti ob sebi ljubečega srca utrip ...
Pa mislim, ko to krasoto mi pije oko: Stoletja tujec ti zemlji je gospodoval, stoletja naš rod mu poslušno jc roboval, pa roboval šc nadaljnja stoletja mn bo?
Kot tesno skrb bi tolažilo samo nebo, iz gucdov in z gor sem mi z vetrom
odgovor šumi: »Kdor hoče sam, le ta je danes še rob. Kdor hoče svobode* ta si jo pribori.
Tvoj rod korotanski, suženj predolgih dob, naj zlomi verige, naj dvigne glavo, naj živi! Življenja je vreden, zmožen življenja, če
hoče,
in greh bo njegov, če svob6de, življenja
noče.« 1
Fr. Štele:
X¥IB,	razstava*
Pred dobrim tnesccem se jc otvorila v Rili. Jakopičevem paviljonu XVII. umetnostna razstava. Razstavilo je 22 umetnikov 140 del. Od teh je Lojze Dolinar zadnji čas umaknit svoja dela iz razstave. Razstava ni izraz celokupnega stanja naše umetnosti ampak samo enega dela njenega, a tudi ta ne predstavlja enotne skupine ampak več ali mani 2 struji, ki si držita v splošnem na prvi pogled nekako vago, v resnici pa je preves in tudi zunanji uspeli te razstave odločno pri mlajši struji. Kljub temu, da imamo tu samo del naše sodobne umetnosti pred seboj, lahko vidimo precej jasen pregled čez umetniška stremljenja pri nas v zadnjih 20 letih. Vse, kar je na razstavi zrelega ali mladega, kipe-čega, o talentu po izrazu stremečem pričajo-čega, se giblje med dvema poloma, mej katerima niha vsa sodobna evropska umetnost umirajoča in vstajajoča, pota v bodočnost is-kajoča, mej impressionizmom in ekspressijo-nizmom. Oddaljevanje od prvega in bližanje k drugemu, to jc smer, po kateri gre naša umetnost, kakor nam io kaže la razstava. Natančneje bom te misli razprede! v Dom in Svetu, tu .se hočem dotekniti boli razstave same.
Poleg slikarjev je razstavilo tudi 6 ki-carjev, katerih eden 1L. Dolinar) ie, kakor
omenjeno zadnji čas zapustil razstavo. V pristnem materialu izdelanih del jo malo (3 portreti Dolinarjcvi in njegova plaketa; 2 lesena Kristusa in sv. Janez F. Kralja ter Zločin A. Kralja in I. Napotnikove rezbarije iz lesaj, večidel ga nadomesluie mavec. Če pregled;!- j «10 vrsto kiparjev, ki jc razstavila, kronološko, ^moramo na začetek postaviti 1, Zajca, s:a ojim prideta L. Dolinar in 1. Napotnik, na zadnje pa brata Kralja, I. Povirek jc zastopan preslabo, da hi sc dalo sodili o njegovih zmožnostih, Kos V. se giblje v neki itmerjc-nosli, skoro hi rekli matematični naštudira-nosti svojih kompozicij, v katerih nc pove nič novega. Ker mL je sicer neznan, si ne upam izreči sodbe o njem. Destvo, da nisem videl razstav od 1. 1914 dalje in mi je neznan razvoj posameznih umetnikov v tem času, mi tudi sicer otežkočuje stališče, če skušam pravično presojati sedanje stanje naše umetnosti kot ga predstavlja ta razstava.
I. Zajec, katerega umetnost jc od nekdaj bolj pripovedna, kakor pa po novem, silnem umetniškem izrazu stremeča, si ie ostal zvest. S stališča moderne gledan, je on mej vsemi j zrelejšimi zastopnik te razstave najnemoder-nejši. S tem pa r.i rečeno, da jc okorel, nasprotno: in sicer prav odločno se giblje v neki čisto gotovi smeri žc temata njegovih skulp-tur so simptomatična zanjo: Medea, Sapho, Favn in Nimfa, Melpomcne; — čar antične klasične umetnosti mu je prevzel dušo in odločilno vplival na razvoj njegove zadnje smeri. Zajca sem poznal poprej kot moža prccei gibke fantazije, ki jc imel ideje in jih obleka! v prikupno obliko; navduševal sc zani nikdar nisem, ker mc jc njegova umetnost spominjala na igranje, nam ljudem sedanjosti pa bolj imponira borba za izraz sila, pa naj bo tudi robustna. Da si je sedaj nadel togo Rimljana, mc pravzaprav ni presenetilo; nasprotno karakteristično jc to zani v času, ko je šel pre-
ko vse Evrope vpliv Rodinov, Bourdellov, ^n ko zadnji čas mami naše umetnike Metzner in ne v zadnji vrsti Meštrovič. Karakteristično je zanj, da se ga ni doteknil. Sicjer je neko zbliževanje z ideali antike opažati tudi v moderni precej pogosto, a ne upam si reči, da je Zajec odvisen od teh klasicizjuiočih stroj, ampak ga je preje njegov nolranr razvoj sam privedel do tega. Vendar njegov klasicizem ne jjre posebno globoko, včasih sc zdi skoro kopija, drugič zopet modemi naturalizem oblečen v togo klasičnega motiva. Posebno tipičen sc mi zdi v tem oziru potret gled. igralca Danila: Doprsen kip v naravni velikosti. Pri njegovi koncepciji je kumoval po-znovinski realistični portret. Ne- vem ali je to samo slučaj ali se je Zajec tudi zavedal, kako dobro potezo je napravil, ko je oblekel svojega junaka v togo. Če se je to zgodilo zavedno iz potrebe podati več kot samo vse malenkosti površine obraza ali samo slučajno — ta porliet je vreden vseh drugih Zajčevih del na ti razstavi.
Lojze Dolinar je človek sedanjosti; on ljubi pristen material, posebno marmor in mislim, da je nesrečen, čc ga mora v sili nadomestiti z nepristnim materialom. Pa šc eno veliko prednost ima: on ljuhi delo kot tako, z ljubeznijo kleše iz trde snovi svoje oblike — in to je ena prvih potez, ki nam izdajo umetnika. On ni realist, svoie ženske portrete obda z neko milino, ki bi lahko postala sladka in manirirana, čc bi ji ne iskal vedno novih oblik.
Po ljubezni do pristnosti materiala mu i« soroden 1, Napotnik. Vsi njegovi kipci so majhne intimne velikosti izrezljani iz lesa. Pri koncepciji ga odlikuje pristen humor (hrošč, prijatelja, deček z mačko), živahna fantazija (Dušice), pri kompoziciji na barok spominja-joča polnost, da skoro pretirana polnost oblik, ki meii skoro na , nelenost. odk>-
oje stvari od februarja 1901 do Junija 1903, od novembra istega leta pa do marca 1905 je bil drugič ministrski predsednik, potem od majnika 1906 do decembra 1909, tretjič, od marca 1911 dO marca 1914 četrtič, in tedaj od 15. junija 1. L dalje petič. O njegovih političnih nazorih je bilo povedanega žc v prejšnjih dopisih dovolj, da je bil kot očiten prijatelj Nemčije odločno proti vstopu Italije v vojno, je splošno znano, a očrtalo ga je kot takšnega tudi že veliko angleško in francosko časopisje; vprašanje jc lc, kako bo sedaj združil te svoje stare nazore z novim, povojnim položajem Italije, katerega mo pomagajo reševati njegovi najhujši nasprotniki, in-tervencijonisti, in pri čemur bo imel za najodločnejše nasprotnike svoje dosedanje somišljenike, kar se tiče vojne, socialne (demokrate. Iz programne izjave v zbornici bo izvedel svet gotovo precej, vsega pa najbrž le ne, kajti ena najodločnejših Gio-Jittijevih državniških lastnosti jc tudi, da Zna govoriti, a še bolje — molčati!
•r> Filippo Meda, zaklactei minister, ttHtitelj ljudske stranke, je rojen v Milanu, Star 49 let, po poklicu odvetnik in časnikar, prvikrat izvoljen v parlament 1, 1909. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v Milanu in Rimu ter je sprejel milanski mandat. V Bosellijevem ministrstvu je bil finančni minister in je kot tak ostal tudi v Orlando-vem, do junija 1919. — Ljudski stranki pripada tudi poljedelski minister dr. Giuseppe fjoeipl M i c h e 1 i, 6tar 44 let, po poklicu notar, pripada parlamentu od 1. 1908,, sedaj poslanec v okrožju Parma, Piacenza iu Reggio Eroilia. Posebno iztical se doslej ni.
Ivano c B o n o m i, sedaj vojni minister, star 47 let, po poklicu odvetnik in publicist, poslancc od 1. 1909,, je bil soci-jalni demokrat, » je prešel k reformistom. iV Bosellijevem takoimenovanem »nacionalnem« ministrstvu je imel listnico za javna dela in začasno tudi prevoz. — Arturo L a b r i o 1 a , minister za delo, po poklicu odvetnik in profesor za politično ekonomijo na napoljskem vseučilišču, priznan publicist, star 45 let. pripada zbornici od predzadnjih volitev. Znano jc, da je bil La-briola vodja italijanskih parlamentarcev, bi so po padcu Kerenskcga šli v Rusijo proučevat revolucionarno gibanje. Tudi on je prestopil od sccijalnih demokratov k reformistom, ki so se izjavili za vojno.
Luigi (Aloizij) F e r a . pravosodni mi-nfster, star 51 let, znan odvetnik, poslanec od 1. 1904,, zastopa Cosenzo, je bit minister za pošto v Bosellijevem in Orlandovem kabinetu, voditelj radikalne stranke. — Rosario Pasqualino Vassallo, minister za poŠto, star 55 let, Sicilijanec, po poklicu odvetnik, poslanec od 1. 1902., drž, podtajnik v pravosodnem ministrstvu za časa vojne in ob premirju, radikalec. — Ghilio (Julij A1 e s s i o , ministeT za obrt, star 67 let, redni profesor finančnih ved na padovanskem vseučilišču, poslanec od !. 1897,. v Sonninovem stodnevnem ministrstvu L 1906. podtajnik v finančnem ministrstvu, radikalec oz. stranka obnove.
Francesco (Fran) T e d es c o , finanč-fe? minister, star 67 let, po poklicu odvetnik, poslanec od 1. 1900., minister za javna dela v drugem Giolittijevcm kabinetu in v Fortisevem od decembra 1905. do februarja 1906, v Luzzatijevem od marca 1910 do marca 1911 in v četrtem Giolittijevem sakladni minister, kakor tudi v prvem Nittijevem. Pripada napredni stranki. — Dr Camillo (Kamil) P e a n o , javna dela, star 57 let, bivši državni uradnik, poslanec od 1. 1913.,bivši Giolitlijev kabinetni načelnik in nejgov ljubljenec, minister v z^d-
frr----.-• -rr -. - — ---------:- -
njem neuspelem Nittijevcm ministrstvu Naprednjak.
Luigi (Alojzij) R o s s i, kolonij«, star 52 let, redni profesor prava na bolonjskem vseučilišču, poslanec za Verono od 1. 1904., bivši generalni izselitveni komisar, v Nit-tijevih ministrstvih minister za kolonije. — Dr. Giovannni (Ivan) R a i n e r i , minister za osvobojene dežele, star 62 let, znan poljedelski učenjak, poslanec od 1. 1904., poljedelski, obrtni in trgovinski minister v v Luzzatijevem in trgovinski v Bosellijevem ministrstvu. Zmerna konstitucifo-nalca (naprednjaka).
Xot nestrankarji so vstopili v ministrstvo: Carlo (Karel) conte S f o r z a, zu nanje stvari, star 48 let, senator, diplomat po poklicn, v Nittijevem kabinetu drž. podtajnik za zunanje stvari, je bil določen zia zastopnika Italije pri pogajanjih z Ju-gosloveni, vodil je tudi pogajanja z D' An-nunzijem radi Reke. — Benedetto (Benedikt) C r o c e , minister za javni pouk, 58 let star, senator, redni prosesor na napoljskem vseučilišču, prvak italijanske literarne kritike in estetike, naslanjajoče se na nemške vzore, propagator nemške kulture v Italiji, stopa sedaj prvič v politično življenje, — Admiral Giovanni (Ivan) L e-c h i, star 49 let, senator, ostane minister za mornarico, kakor je bil v Nittijevem kabinetu.
Tako je Giolittijevo ministrstvo, in priznati je treba, da ni izbrano slabo, posebno če se oziramo na to, da namerava izvesti Giolitti dalekosežne socialne in finančne preosnove. Tedesco je priznan finančni strokovnjak in enako se trdi o Me-di, iz zgornjih osebnih podatkov pa je razvidno, da so tudi drugi resorti zasedeni po strokovnjakih, gotovo ne najslabših, kar jih ima Italija. Posebno veliko pozornost vzbuja dejstvo, da je vstopil, v zadnjem trenutku, v kabinet kot minister za javni pouk prosesor Croce, katerega čisla Italija kot enega svojih največjih mislecev. Profesor Croce jc odločen hcgelijanec, in tu bi se pač smelo vprašati, kako sc bodo ti niegovi nazori dali zložiti z zahtevo katoliške ljudske stranke po svobodi pouka, ki je bila glavni pogoj za vstop ljudske stranke v vlado? Neizprosna doslednost profesorja Croceja je splošno znana, ali ravno tako neizprosno dosledna je pa tudi ljudska stranka v zasledovanju svojih smotrov. Ali bosta dobro mlela ta trda kamena druga na drugem? Resnica, je, da nikjer ni šolstvo tako potrebno najtemcljitejše reforme kot v Italiji, in treba je tn res ostre metle, da pome*!* vso nesnago; toda ob tako oprečnih ciljih, kakor jih imata ta dva činitelja, pač ni upati vsestranski zadovoljivih uspehov. Ne dejal bi dvakrat, da morda ravno v tem nasprotju tiči že ob porodu Giolittijevega kabineta kal preosnove v doglednem času.	—k—
39.
Vseučil, prof. Hinterlechner, t. č. dek. teh. fak.
n.
S predstoječimi podatki pa še ni narisana vsa mizerija ljubljanske univerze.
Prof, S a m c c je preuredil v takozva-ni »realki« polovico ondotnih kleti v kemični laboratorij na način, da ga vse občuduje, V drugi polovici kleti se nahaja še par prostorov, v katerih, popravlja (v enem prostoru) hišnik kolesa.; tu je torej privatna mehanična delavnica, V drugem je kup stare šare, ki bi se vsa lahko pokurila, da bi prišla iz sveta, le v tretjem prostoru je klet
,--' t-,---......—.....—- rr—-—mtjun-T,—--rr—ir-ttrrauaa
sluge. Ta bi se pa dala po dobri volji prestaviti. Kranjska hranilnica, kot posestnica »realke«, bi dala rade volje te kleti tehniški fakulteti v najem, da jih preuredi za elektrotehniški laboratorij prof. Vidmarja. Proti temu načrtu se pa proti vi zopet vodstvo realke in baje mu ni naklonjeno tudi ne poverjeništvo za uk in bogo-častje. ,	v,> i^/t- \
Dosedaj se realčnemu vodstvu ni moglo očitati animoznosfi proti tehniki; nasprotno. To je bil skoro edini zavod, ki nas je podpiral v našem stremljenju. Sedaj smo naleteli tudi tu na odpor. Torej protivnost na vsej črti. Če ne dobitm) kjerkoli primernih prostorov m elektrotehniški institut — na vojašnice baje ni niti misliti! -s-odpad« zato prihodnje leto tudi posebej III. letnik za elektrotehniko, kar pa tudi ne bi bilo treba, ker vidi pasant vobrtni šoli še danes lahko na lastne oči — prazne kleti, ki bi se dale izvrstno izrabiti v namene tehniške fakultete.
Celo za privatna — ne naturalna -— stanovanja je v obrtni šoli prostora, le za tehniko ga ni. Narodnjaki, živela univerza!
m.
Ne morem si kaj, da ne bi omenil pri tej priliki še sledečega dejstva. Morda odpre to enemu ali drugemu oči.
Pred kratkim je bila neka odlična osebnost v Belgradu. Govorilo se je tam tedaj tudi o naši tehniki in neka merodajna osebnost je dejala: »Kaj trebate vi tebmko. Naša tehnika je — dobra žetev. Stroje, železne mostove itd. dobimo ra denar iz inozemstva.« Nasprotniki! slovenske tehnike, ali sprevidite, komu napelja-vate vodo na mlin?
Ko bo pričela zalagati Romunija. Rusija in morda celo prekomorske države Evropo z živili in s sirovinami, bo dobila Jugoslavija tako konkurenco v agrarni smeri, da pride naš kmet v tako slabe razmere, o kakršnih doslej niti sanjal ni. Cene za živila bodo padale, ne pa, ali vsaj ne v isti meri, cene za industrijske, proizvode, Podobni bomo bitjem, ki se uduše v lastni masti, zlasti če ne pridobimo Reke, Naš, slovenski kmet in vinogradnik ne bosta mogla tekmovati z banatskim itd. — Kmetija za kmetijo pojde »na boben«. Z dežele bo hitelo ljudstvo v mesta, pričakovalo bo zaslužka v industriji Tu pa nam bo gospodaril — tujec. Ako ne pričnemo že sedaj resno razmišljati, Itako dvigniti lastno industrijo in kako omejiti tujo invazijo, postanemo razmeroma prav kmalu kolonija Francozov, Angležev ter Amerikancev in celo Nemške Avstrije; naš človek pa pojde »s trebuhom za kruhom« po svetu. Izseljevanje bo cvetelo kakor nikdar. Besede: »Naša tehnika je — dobra žetev« razsvetljujejo situacijo jasno kot sobice!
Le skrajna kratkovidnost je v stanu misliti si, da se bo razvila naša industrija brez tehniško naobraženega osobja in sicer obeh kategorij: srednješolsko strokovno izšolanih moči enako kakor inženerjev; prvih, ki so absolventi obrtne šole in drugih, to so slušatelji tehnike. Obeh kategorij nam je treba, in zato potrebujemo tudi obeh šol. Vsak antagonizem ni le znak duševne omejenosti, ampak naravnost narodni greh. Drug naj drugega po možnosti podpira, kajti vsaka šoda je le posamezna žila našega narodnega telesa in če ena ne bo uspevala ali če bi celo zamrla, bo hirala tudi druga. Zaradi tehniške fakultete pa je danes par minut, pred 12 uro in sicer, kakor kažejo razna znamenja na vzhodu z vsemi gospoda r s k i m i p o s 1 e d i c a m i koloni-
ttmt
'čuje pa tenko občutena linija, v kateri se izživljajo ti mali intimni individui fplesav-ski); Napotnik ljubi delo kakor Dolinar, ta ljubezen sc k a te. v vsaki obliki, ljubi pa tudi material, čegar barvo in strukturo zna izbor-»»© izrabiti in podrediti svojemu namenil. Intimna poteza teh rezbarij, ki sem jo gori omenil, je za nsše razmere nekaj novega, prinaša ock' va&en element, ki je igral veliko vlogo y vseh umetniško visokostoječih dobah: pri talcem kipcu tc nc mika samo, da ga ogleduješ, da oko otipava vase poglobljeno črto, V katero je vkovanega toliko življenja, da ie prisiljeno izpreminjati položaj in iti okolu kipca, da ga vžije vsega, ie več: nehote ti roka seže po njem, da ga zavrti okolu njegove osi (Plesavki), da ga otiplje, da tudi tem fiziološkim potom užiie delo umetnikov.
Obeh Kraljev ni mogoče ločiti drug od drugega. Fr Kralj ic absolvent akademije v Pragi in očividno ie on posredoval tehnično znanje, oblikovni značai svojemu mlajšemu bratu abiturientu A. Kralju. Večina njunih plastičnih reči obsegajo majhni reliefi v mavcu, 1 okrogla plastika (Kralj A., Zlati gradovi) n 4 iz lesa izrezljane reči: 2 Kristusa (veliki jc namenjen za grajsko kapelo na blejskem gradu), maihen kip sv. Janeza Krstni-ka in Zločin (A. Kralial.
Umetnost obeh Kraljev se najbližje približuje drugemu polu naše razstave — ekspresionizmu, da, celo več: ona je žc v polnem pomenu ekspressionistična. Označuje jo enkrat podrejenost vsega dekorativnemu prin-cipii, — pr, katerem ic vsaka umetnina indi-viduj zase, ki ima samostojno organizacijo z listnim estetskim ravnotežjem, iz katerega *dino ic razumljiva in upravičena. Vsako naturalistično merilo tu odpove (n. or. sv. Dru-Lin.1, Bahus); drugič izrazitost oblik, posebno pa linij; umetnik sistematično stremi za tako-rvanimi eksoressivnimi linijami, za linijami, ki govorijo, ki se prilajiaiaio v svoii strukturi
kar najtesnejše temu, kar želi umetnik iz- I raziti, temu za izrazom stremečemu principu podreja umetnik i naravo, dela. ji silo, Če se mu zdi potrebno in upošteva edino dekorativno — estetsko ravnotežje svoje umetnine. Kot posebno izrazit primer za to bi navedel Čmrlie, sv. Družino na begu in, da bo jasneje, sliko A. Kralja Marijino oznanenje, ki jo v tem oziru lahko postavimo kot posebno nazoren primer za to, kar smo zgoraj povedali.
Kar se tiče v pristnem materialu izdelanih reči, bi omenil oba Kristusa na križu in sv. Janeza Krst. kot polne plastike. Da Kralja anatomično obvladata telo, to kaže premnogo potez njihovih del in očividno je, da il drugih ozirov, ki so utemeleni edino v njihovi umetnosti in v zgoraj navedenih 2 glavnih načelih dekoralivnosli in izrazitosti, zanemarjata naturalistično stran svojih postav in jo avtonomno rabita ali prezirata, kakor se jima zdi primerno. To vidimo i pri Kristusih i pri sv. Janezu. Nenaravno so poudarjene ustnice Janezove (»glas vpijoče-g a v puščavi«), nenaravno so poudarjeni prsti, ki »govorč.*; nenaravno suho in ozkoprso jc asketiško telo; ta ozkoprsost jc značilna tudi za oba Kristusa; prsti Kristusa govore o bolesti; del trnjeve krone velikega Kristusa se obeša, skoro bi rekel koketno, preko obraza na prsi; o trpljenju, o odpovedi, o askezi govore tc postave. Les je puščen tak, kakor jc bil v naravi, ne izbira ga po zanimivi strukturi kakor Nnpotnik — on jc umetnik primitivne poteze, ki sliko, ki mu polni dušo, vtisne kot pečat prvemu tvarnemu predmetu, ki mu pride pod roke. tradicionalni duh »Herrgolt-schnitzcrja« se oživlja v Kraljih prp.d nami. V tem oziru — v svoii rafinirano-orimltivni izbranosti — jc posebno zanimiv Zločin: kos drevesnega debla, ki ie od desne strani globoko podsekan, primitivno, reliefno obrezan, kakor z navadnim žepnim nožem: y to j« fan-..
tazija umetnikova (A. Kralj) zasnovala gran-diozno vizijo Zločina. Tu ie vse simbol od reliefne slike počenši do podsekanega (!) kosa dela samega.
K. Dobida si ie v svoii kritiki v 'Jugoslaviji stavil vprašanje, odkod imata Kralja svojo umetnost. Tudi iaz sem si stavil to vprašanje, V velikih obrisih je njihovo stališče ja jasno: brez Klimta in njemu sorodnih, pa, mogoče deloma tudi brez Meštroviča bi niuna umetnost na bila mogoča. Zdi se mi, da smo v teh dveh bratih dobili enkrat zopet dva umetnika po božji volji. Dokaz talenta sta podala nedvomno; važno ni, odkod sta vzela te začetne oblike svoje umetnosti, ampak to, kaj bosta ustvarila iz sebe, stremljenje po izrazitvi lastne notranjščine pa jc pri njih nedvomno.
*
Večino razstave pa tvorilo slike. Poleg znanih naših slikarjev, ki se pojavljajo več ah manj na vsaki razstavi, imamo to pot pred seboj cclo vrsto začetnikov in diletantov, s katerimi se ne mislimo podrobneje baviti. Talentirani začetniki so: Cargo J.. Jakac B. in Piton V , najzanimivejši ie zadnji; drugi so: Gustinčič P., Omahen J., Sterle F. in Zupan F. izmed ostalih iz podrobne razprave lahko izločimo Klemecčiča F. in Žmitka P., ki sta le malo razstavila in ne kažeta niti novih smeri, niti posebno izrazitih umetniških individualnosti. Ostanejo nam: Gaspari M„ Jakopič R„ Kralj A., Kralj F.. Kos G. A., Tratnik F., Vavpotič J. in Zupanec A. Od teh ic ^cba Gašparij& deti na stran in ga obdelovali popolnoma zase, dočim imamo pri drugih prav zanimivo vrsto individualnosti pn duhu in po slogu, ki kronološki razvrščena, pomenid mci-nike v razvoju slovenskega slikarstva zadnjjli 20 let.
(Konec.),
alne države za druge; zato »caveani consules ne res technica. detrimenti ca-piat«. Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Od takozvanih »bratov« pa ne .pričakujmo — vsaj ne preveč; zlasti ne, če se bomo sami drug drugega ovirali: vsaj v domišljiji, ki izvira iz gole kratkovidnosti, Raz tu le skicirano gospodarsko stališče bo pa morda zanimala usoda tehnike tudi naše industrijske kroge. Princip, da je na$a; to se pravi, jugoslovanska tehnika »dobra žetev« v Banatu in v Srbiji, mora slovenske pokrajine absolutno uničiti in obubožati. Stvar ima torej mnogo dalje segajoče posledice, kot je prvi trenotek domnevati. — DixL
V&mM zima Ifssislf&sia
je imela dne 14. t. m. občni zbor. Udeležba je bila lepa. Predsednik dr. Kimovec je poročal, da je gojila »Ljubljana« vse panoge slovenske pesmi, predvsem pa narodno pesem. Pole;* slovenskih pa je gojila tudi druge slovanske pesmi zato, da s6 pokaže slovenska v tem jasnejši in lepši luči. Tudi na cerkveno ni porabila; glasovi zbora so se pogosto dvigali pod oboki hiše božje. Tako je »Ljubljana« s pesmijo pokazala, da hoče zvesto izpolnjevati narodne in verske dolžnosti. Kritika o njenih prireditvah je bila vseskozi ugodna.
Iz tajnikovega poročila posnediatnoi Odbor je rešil svoje posle v 28 sejah. Ob ustanovnem občnem zboru v majniku lanskega leta je imela »Ljubljana« 53 pevk in 27 pcvccv. Sedaj ima »Ljubljana« 66 pevk in 53 pevcev, skupaj torej 119 izvršujočih članov, ki se redno udeležujejo vseh pevskih vaj. ITovi pevci se še vedno priglalajo. Podpornih članov šteje 75, ustanovnih 8, Med letom je izgubila podpornega člana Štefana Kljuna. Njegovega pogreba se je udeležila z zastavo, m mu je zapela dve žalostinki. Pevskih vaj je bilo 136. V začetku oktobra se je otvorila tudi pevska šola, ki je štela 32 učenk in učencev.
Priredili so sc štirje izleti: prvi na šmarno goro in v Medvode, drugi na La-verco, tretji v Komendo, četrti na Koroško. V Komendi je »Ljubljana« sodelovala pri odkritju spominske plošče rajniku dr. Kreku. Pri maši je pela dr. Kimovčevo staro-slovensko mašo.	v
Tudi drugim našim organizacijam je vedno rada priskočila na pomoč. Tako je na povabilo Jugoslovanske strokovne zveze dne 14, junija 1. L pela zjutraj v sent: jakobski cerkvi pri maši zadušnici za dr. Krekom, zvečer istega dne pa na njegovem grobu. Dne 14. marca je sodelovala pri pozdravni akademiji francoskemu kardinalu Duboisu, dne 18. aprila pa pri zabavnem večeru združenih Vincencijevih in Eljzabe-tinih družb. Pogreba dr. Lovro Pogačnika se je udeležila z zastavo in pela več ž^lo-stink.	/s...«
Priredila je dva koncerta v »Unionu«, zadnjega ob priliki 70-letnice presvetlega knezoškofa dr. Jegliča, ter dva zabavna večera.	t ; i.
Tajnikovemu poročilu so sfledila poreM čila blagajnika in pregledovalca računov, nakar so se vršile volitve v odbor. V odbor so bili-izvoljeni: za predsednika dr, Franc Kimovec, za podpredsednika dr. Fran Logar, za podpredsednico Amalija Bajukova,' za tajnika Franjo Rakovič, za tajnico Anica Šalamun, za blaga jnika Jože \Vagner, za blagajničarko Marta Kunstelj, za knjižničarja Fran Pajk, za knjižničarko Frančiška Čuk, za gospodarja Jože. Lončar, za. gospodarico Ana Muzlovič, za pevovodjo prof. Marko Bajuk, za odbornike: Franc Globel-nik, Avgust Jeločnik, Jože Mavrič, Rudolf Wagner in Marija Klcpec. Za pregledoval-ce računov: France Aleš, Anton Medved in Marija Poljanec. Članarina izvršujočih članov se je zvišala od 50 vin. na 1 krono mesečno. Pri marsikateri zadevi se je razvila zelo živahna debata, ki jc pričala, kako je vsem članom uspešen razvoj »Ljub-* ljane« pri srcu.
80 Šotorov za preskrbo z okrep&H razpisuje odbor za I. slovanski orlovski tabor, v Marihoiu. Šotori bodo postavljeni na »lav-nostnem prostoru na Tcznu delno v dneh od 29. do 31. julija t. L, v celotnem obsegu pa v nedeljo 1. avgusta popoldne nekako do 10. ure zvečer. V poštev pridejo ponudbe prvovrstnih gostilničarjev, slaščičarjev, mesnih prekaievalcev in _ izdelovalcev vsakovrstnih mesnih izdelkov, pivovarjev, prodajalcev brezalkoholnih pijač, pekov itd. Kdor računa na kakšno soudeležbo pri teh aH sličnih podjetjih, naj javi natančnejše pogoje in ponudbe najkasncic do 30. junija t. 1. na Pisarno odbora za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška cesta 1, I. nadstropje. Vpoštevale sc bodo samo resne in solidne ponudbe. Pogodbe se bodo sklepale na podlagi od odbora določenih pogojev.
Propagandne in reklamne razstave se bodo lahko napravile ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora v dneh od 29. julija do 3. avgusta 1920 v Mariboru. Tabora se bo udeležilo svetovno občinstvo iz najrazličnejših držav. Žeiet; je, da bi obsegala razstava mnogovrstne panoge iz našega domačega življenja. Priglase sprejema Pisarna odbora za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška
8<e*. 137.
SLOVENEC, dne 19, jtrnfja 1920.
Sli as 3.
eesla 1, I. nadstropje in sicer do 5, julija t. L | Kdor misli na to, naj sc priglasi takoj. Opozarjamo na to zlasti razne zadruge, društva i itd. Naj nihče ne zamudi prilikel
Dolenjci na mariborskem taboru. Iz No-Tegamesta nam poročajo o velikem zanimanju, ki vlada v vseh krogih za mariborski tabor. Dolenjci potujejo do Trebnjega čez Št. 'Janž-Zidani most. h: Št. Janža korakajo z ra-deško godbo peš do Zidanega mosta. Hitite s prijavami pri župnih uradih, organiziran piri svojili organizacijah.
Godbe na marborskem. Pri taboru sodelujejo sledeče godbe: 5 orlovskih i. s. iz D. M. v Polju, Višnjegorc, Sek\ Radeč in Svetinj, društvena iz Jesenic in Semiča, salezijanska iz Ljubljane, vojaška iz Maribora, torej vseh skupaj 9. Hrvatje pridejo z lastno godbo. Vse godbe bodo pred taborom preizkušene po zastopniku glasbenega odseka. Dosedanji pregledi so pokazali najlepši razvoj teh godb. Eno pa moramo pri tem povdariti, da so godbe, ki jih je osnovala naša lastna organizacija, Ponosni smemo biti na to panogo kršč. socialnega kulturnega dela.
Koroški Slovenci združijo mariborski tabor z božjo potjo k sv. Križu (z Vtšarsko materjo božjol pri Sp. Dravogradu. Posebni vlak odhaja v nedeljo, 1. avgusta zgodaj zjutraj iz Grabštajna in sc vračajo v pondeljek 2. avgusta, na dan Porcijunkulc do Sp._ Dravograda, odkoder se podajo k sv. Križu, ki je samo pol ure oddaljen. Korošci posečajo v velikem številu božjo pol pri sv. Križu ter se hočejo_ posebno lete s pred odločitvijo pokloniti Višar-ski Materi božji ter jo prositi pomoči.
Pevci, ali ste se že priglasili za sodelovanje pri sv. maši v Mariboru? Note bodo kmalu pošle. Priglasile sc takoj pevski zvezi ? Ljubljana«, kicr dobite v smislu oklica (glej »Slovenca« z dne 1. junija 1920.1 vsa potrebna pojasnila.
Trobentači, ali žc znale naše nove koračnice, ki smo vam jih poslali. Okrožni trobentači reorganizirajte svoja okrožja, da ne bo v Mariboru več slišati onih starih avstrijskih koračnic. Nov duh, nova moč mora pognati. Naši rogovi bodo buditelji in oznanje-valci nove dobe.
Telovadci! Ali pojete med korakanjem ■pesmi ki smo jih vam poslali v pesmiričici. Pesem na papirju jc mrtva. Vi ji dajte življenje iti ono moč, ki zdrami in vzbudi speče in dremajoče. V Mariboru bomo med korakanjem v sprevodu tudi peli. Okrožja naj se strnejo v mogočne zbore, da bo spev mogočen in krepek, odločen 'n ncklonljiv. Pevci na dan!
tCTffnTrMiiinnmi'Hiii»MMfiiMniiiMiriininuijiiL»'ii)MiMMiiiMimMiiiiiiiii
Koroška nas kliče! Moči, vse na plan!
Keimlti cvetlični
danes in Jutri,
Češko-slovalka.
Pogajanja za novo vlado.
LDU Praga, 17. junija. (ČTU.) Pogajanja so se vršila ves dan. Češka ljudska stranka zahteva zase dvoje ministrstev. Ministrski predsednik Tusar jim ponuja ministrstvo za trgovino, za katero bi prišel v poštev Šramek (češka ljudska stranka). Sedanji minister za trgovino, Sonn-tag, postane minister za poljedelstvo mesto odstopivšega Prašeka.
Stavka tehnikov.
LDU Praga, 17. junija. (ČTU.) Na praski češki tehniki so pričeli stavkati slušatelji v protest proti načinu zasedanja profesorskih mest. •
RusBla.
Pogajanja s Finsko.
LDU Kodanj, 17. junija. (Di:nKU) Po brzojavki iz Helsingforsa je na prvi seji ■finsko-ruske mirovne konference v Jurje-vem izjavil prvi finski delegat, da finska vlada sprejme predlog glede uvedbe pogajanj za premirje, ako se pogajanja nc bodo zavlekla. Ruski delegat jc to obljubil.
Boji ob Berezini.
LDU Moskva, 18. junija. (DunKU — Brezžično.) OId Berezini je bil sovražnik po. hudem odporu poražen. Naše čete so dosegle črto Ruči-Scrguč. Okoli Koro-styna se zasleduje umikajoči sovražnik, ki razstreljuje vse železniške mostove in uničuje zapuščeni vojni materijal. V odseku Vinica-Žmerinka prodirajo naše čete,
SSazraa poročila.
Italijanska vlada in zasedeno ozemlje.
—k— Rim, 16. junija. Ministrski predsednik Giolitti, ki je z ostalimi novimi ministri danes dopoldne prisegel kralju, jc potrdil načelnika »Osrednjega urada za nove pokrajine«, komendatorja Salato, bivšega istrskega deželnega odbornika, na njegovem dosedanjem uradu in jc izjavil ob tej priliki, da ne namerava glede poslovanja tega urada uvesti nikakršnih iz-prememb. Izrazil je Salati svoje popolno zaupanje, s čimur je rečeno, da ostane dosedanja politika italijanske vlade v zasedenem ozemlju ncizprcmcnjcna.
Essadov umor naročili Italijani?
LDU Beigrad, 17. junija. Iz Fariza se javlja: Komentirajoč umor Essad paše poudarja »L'Homme Libre«, Clcmenccaujcv organ: Italija je smatrala Essad pašo za
nevarnega nasprotnika in ga je zato odstranila z njegove postojanke. Vendar pa je upala, da si ga bo pridobila, ker je italijanski jfirvcreer Vincenci aiescca marca L 1. poo&j&al, da bi pristal na spomzum, ki pti ga podpisali italijanska vlada m 7.a-č-asna ital^anofilska aibavajk« vlada v Dr-i-ču, Esoad paša je to odbil, kakor je to storil »udi Prenk Bib Dodn, ki jte isto*«'«* ttr di <r.morjen. čudno j« vsekakor lo, da je ck&%itfoan Albancc, Štipendist itiiHjan.ske vlade, prišel v Pariz t italijanskim ,-vr/nim listom m italijanskim denarjem, ki menil, da stori dobro delo, ako ubij" F.ssad pašo, •	. V •
Boji za Valono.	• <
LDU Beigrad, 17. junija. »Tcmips« objavlja brzojavko iz Rima: Albanski vstaši šc dalje napadajo Valono, pa jih topovi italijanskih vojnih ladij zadržujejo v primerni oddaljenosti. Manjše italijanske posadke v notranji Albaniji so se predale Albancem, Albancev jc okoli 9000 in jim poveljuje Mustafa paša. VstaSi so v notranjosti dežele zajeli okoli 30 častnikov, nekoliko stotin vojakov in več topov. Italijanska posadita v Valoni je ojačena s kontingenti iz Trsta. List komentira to vstajo in jo spravlja v zvezo s splošno stavko v Bariju, ki je izbruhnila brez stvarnega vzroka, s stavko železničarjev v jugovzhodni Italiji in z dogodki v Trstu, kjer imajo mase orožje avstrijskega izvora. Presbiro pristavlja k tej vesti, da je datirana od 15. t. m. in da se sedaj žc čuje, da so Italijani vrženi iz Valonc.
Pogajanja z Rusifo.
LDU Pariz, 17. junija. (DKU.) Kakor javlja »Temps« iz Londona, odpotuje Lloyd George v nedeljo v Boulognc, da konferira tam z Millerandom glede nemških reparacij in glede odnošajev napram Rusiji. Angleško stališče v ruskem vprašanju jc, da se gospodarska pogajanja ne morejo ločili od velevažnih političnih razgovorov, da sc prično trgovinska pogajanja z Rusijo samo z gotovimi jamstvi in samo tedaj, ako sovjetska vlada na stavljena ji vprašanja predloži zadovoljive predloge. Vprašanje priznanja dolgov carske Rusije po sovjetski vladi se more Damo pri mirovni konferenci razmotrivati ;n rešiti. Angleška vlada stremi za tem, pod-I pirati vse, kar bi moglo vzpostaviti mir na vzhodu Evrope.
Konfercncc v Boulognc,
LDU Pariz, 18. junija. (DunKU) Kakor doznava Agence Havas, bodo imeli po-razgovori v Boulogne značaj prave inte-raliirane konference, ker sta se Lloyd George in Millerand domenila, povabili tudi Italijo, Belgijo in Japonsko.
Državljanska vojska na Kitajskem.
LDU Amsterdam, 18. junija. (DunKU) Eastcrn Service poroča iz Tokia: Z ozirom na negotovi položaj, ki ga je povzročila na Kitajskem domača vojna, so Japonci poslali vojne ladje v varstvo japonskih podanikov na Kitajsko.
-i- Odprto vprašanje Jugoslovanskemu sokolskemu savezu! »Slovenski Narod« z dno 18. junija 1920 poroča: »Italijanska delegacija na vsesokolskem 7,letu v Pragi je sestavljena tako-le: za vlado senator Rufini, zastopnik zunanjega ministrstva,
1 general s 4 častniki za narodno obrambo, drž. zakladni tajnik Angelli, 4 dele-gatje za senat in lastna delegacija na-učnega ministrstva. Rim zastopa tajnik oddelka za umetnost Rossedi, 1 zastopnik časopisja, literarne kroge Puzzolini in Za-notti, pride ludi bivši minister Barzilai. — Ta vest bo napravila na Jugoslovanske kroge nesporno zelo mučen utisk.« In tega izleta se po večji deputaciji udeleži Jugoslovanski Sokol, da skupno z o f i c i -č 1 n o Italijo prisostvuje pobratimstvu med češkim Sokolom in italijanskim -narodom. Kje jc svetost načel? Kje narodna zavest Sokolstva, ki se združi z našim največjim narodnim nasprotnikom? Na jugoslovansko sokolstvo pade madež narodnega greha, ki se no da opravičiti. Še jc čas, da v zadnjem trenutku odvrne jugoslovanski Sokol od sebe to narodno sramoto. Apelujcmo zato na celokupno članstvo, da nc pripusti tega zločina na jugoslovanskem narodu. V jugoslovanskem Sokolu smo zrli do danes narodno - kulturno organizacijo, a danes ob gotovem dejstvu stojimo nemi in razočarani. Kako bo sprejelo to vest naše zasedeno ozemlje? In VaSi bratje - Sokoli v tem ozemlju, katerim je zabranjeno vsako društveno delovanje, bodo li molčali k temu zločinu? V Pragi ne bo Rusov, no. Poljakov, ne Ukrajincev, ne Bolgarov, samo Jugoslovani hitimo v družbo naših italijanskih prijateljev? Jugoslovanski Sokol, z ozirom na trpljenje nagega Primerja Tc rotimo, odvrni to sramoto od našega naroda! — Bc-gunci iz Primorja.
-j- »Domovina« ln kancelparajjrrtf. Strokovniaški članki v »Slovencu« glede kaucclparagraia Žerjavovi »I)o^joyini« nc
dajo miru. Na vse načine se otresa, pa nobenega dokaza ne spravi iz sebe razen navadnega zmerjanja in naravnost satanskega sovraštva proti vsemi', kar je v zvezi s Cerkvijo. »Domovina« se veseli, da bo s kancelparagrafom propadla klerikalna politika. Gospoda, teh skrbi ni treba imeti! Dokisr bo vaša politika tako revna, plehka in brpz vsako pozitivnosti kot je »Domovina*, toliko časa so nam za našo stvar ni treba najmanj e bati. Drugič je pa čisto gotovo, da bodo naši duhovniki svojo dolžnost tudi na prižnici vedno storili, kakor jim bo velevala vest in njihov poklic kljub vsem liberalnim kancelparagraiom. V vseh teh zadevah namreč pozna duhovnik višjo inštanco kakor pa so svobodomiselni paragrafi. Sila si še v boju z zmoto večkrat zobo polomi, v boju s katoliškimi načeli pa vedno.
a »Učiteljski Tovariš« v ovčji obleki. Nadučitelj Jakob D i m n i k v št. 24 zopet napada urednika »Slov. učitelja« v članku »Kulturni boj« in sicer na podlagi raznih citatov iz nekega lista, ki ga napadani nikoli ni urejeval. To dela Dimnik radi tega, ker je pričela Slomškova zveza postajati nevarna kliki v Zavezi. V kratkem bomo dokazali, kaj je vse nagromadil »Tovariš« proti Cerkvi, veri in duhovščini zadnjih 20 let, ko ga je d e j a n s k o urejeval sedanji šolski nadzornik Gangl. Svet bo strmel, kako je mogoče, da sploh smejo taki ljudje danes govoriti o šolstvu. Poskrbeli bomo, da volkovi v ovčjih oblekah nc bodo več zapeljevali poštenega učiteljstva!
-f- Gospodarska pogajanja med našo vlada ln Avstrijo. Belgrajski poročevalec Tagespošto poroča svojemu listu, da so zastala jugoslovansko - avstrijska gospodarska pogajanja radi tega, ker zahteva bel-grajska vlada previsoke cene žitu in živini in ker pride na ta način celo amerikanski živež, meso in moka, cenejši kot jugoslovanski. Cene da so v Jugoslaviji višje kot v državah, ki morajo meso in žito uvažati. Če no bo belgrajska vlada znatno znižala cen svojemu žitu, se ji lahko zgodi, da ji bo radi pomanjkanja kupcev vsa bogata žetev ostala doma in da se tako utopi v lastni masti. Potem bi tudi nade belgraj škili politikov, ki pričakujejo od letošnje žetve okrevanje finančnega stanja Jugoslavijo, splavale po vodi.« Načelno so sc pogodili, da se nc bo več izvažalo proti kompenzacijam, temveč bo pripnščena tudi v plačilnih sredstvih prostost, predvsem da se bo smelo plačevati tudi v dinarsko-kronskih novčanicah.
-f- Avstrijska ustavodajna skupSčina stoji pred razpustom, ne da bi izvršila svoje bistvene naloge: ustavo in ureditev financ. Avstrijski politiki so tako malo mislili na to eventualnost, da so sedaj v največji zadregi, kako razpustiti skupščino. ker ni po sedanji ustavi nihče v to upravičen in kako izvoliti novo, ker jo bil dosedanji volivni zakon določen samo za to ustavodajno skupščino, ki stoji pred razpustom. Treba bo zato še posebnih postav, katere bo morala skleniti še sedanja skupščina. Preteklo nedeljo je priredila krščansko - socialna stranka nešteto shodov po deželi, na katerih so se kmetje odločno izrekli zoper nadaljnjo koalicijo s socialisti in zoper izrabljanje armade v socialistične namene.
POZIV OKOLIŠKIM OBČANOM!
Pododsek za olepšavo in dekoracijo mesta povodom bivanja Nj. Vis. prestolonaslednika prosi vse gozdne posestnike v ljubljanski okolici, da pripeljejo v prvih dneh prihodnjega tedna kolikor mogoče smrečnih vej za olcrašenje hiš v našem mestu na Kongresni trg v Ljubljani ter jih tam izroče našemu zastopniku brezplačno ali pa prodajo,

—	S. K. K. Z. poživlja člane in članice izobraževalnih društev, ki imajo narodne noše, da se udeleže sprejema o posetu regenta Aleksandra. Svojo udeležbo naj prijavijo bodisi župnim uradom, bodisi Slovenski krščansko-socialni zvezi sami. Zbirališče se določi pozneje.
—	Regcntovo spremstvo. Po sklepu ministrskega sveta bodo spremljali Nj. Vis. prestolonaslednika na njegovem potovanju v Zagreb in Ljubljano, predsednik vlade dr. Vesnič, minister za agrarno reformo dr. Krizman, minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič in minister za socialno politiko dr. Kukovec.
—	Vsa društva, organizacijo In korpo-racije, ki se udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki sprejema Nj. kr. Vis. prestolonaslednika in ki so doslej še niso prijavile, naj store to nemudoma, najkasneje do ponedeljka. Prijavijo naj število udeležencev odseku za slavnostni sprejem (arhitekt Vurnik na mestnem magistratu, glavno poslopje, 1. nadstr., soba št. 2, osebno od o. do T. ure popoldne ali pa pismeno kakor rečeno do ponedeljka).
—	Gasilna društva, ki sc bodo v polti i gasilski opravi udeležila prcstolona-alcduikovega sprejema v Ljubljani in ko-
jih zbirališče bo pred Mestnim domom, naj nemudoma, vsaj pa do torka, naznanijo število svojih udeležencev Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani. Gasilska žn« pa Brežiška naj nastopi s svojimi društvi na postaji v Brežicah. — Gasilska župa Litijska naj nastopi s svojimi društvi na postaji v Litiji.
—	»Koroška vas kliče!« Pod tem na. slovom se bodo vršila že naznanjena informativna predavanja o Koroški v sedežih soclnijskih okrajev po vsej Sloveniji. Pri-rede se tako, da bode izvršena v vsej Sloveniji te.kom enega tedna in sicer od 27, junija do 4. julija t, 1, Tozadevni lepaki in letaki so dotiskani, ter se razpošljejo te dni v posamezne sodnijske okraje v na-daljno obvestitev korpc acij in posameznih društev dotičnega okraia. Prosimo vsa društva, korporacije in posameznike, katerim se odpošljejo lepaki, da jih pravočasno razdele po okolišu svojega okraja in si-cer tako, da dobi vsak večji kraj vsaj en lepak. Morda bi bilo najpripravnejc razdeliti jih po županstvih, ozir. župnijskih uradih ali šolskih vodstvih. Tudi dan predavanja bode ž«? določen tukaj iz ekonom« skih razlogov, Posameznim krajevnim faktorjem bode treba preskrbeti le prosto* (morda šolo ali kako drugo pripravno dvo* rano) za predavanje ter določiti uro. Prosimo, da nam gredo vsi v interesu stvari same na roko, Nadaljna obvestila slede^
—	Jugosiov. Matice ustanovno zborovanje v Novem mestn 13. t. m. Ob določeni uri so se zborovalci v veličastnem številu zbrali na prostranem Glavnem trgu. Vsa društva, uradi in šole iz mesta in iz bližnje okolice so bila navzoča aH bila zastopana. Prišlo je tudi meščanstvo in obilno okoličanov. Pogled na pestra množico, na društva v kroju in na vrste šolske mladine je nudil živ dokaz, da so vsi sloji naroda zavedajo velikega pomena Jugosiov. Maticc spričo bridke izgube, ki preti domovini ob Dravi in Soči in Adriji./ Govorniki — pet jih jc nastopilo — so obrazložili trpljenje naših podjarmljenih rojakov in poudarjali našo dolžnost, da jim združeni v Jugosl. Matici priskočimo na' pomoč — mi, njih srečnejši svobodni bratje. Z bratovsko ljubeznijo jih podpi-rajmo, da se ohrani navzlic sovražnemu pritisku med njimi narodna zavest in dovolj trdno gospodarsko stališče. Odličen govornik jc strnil okoli sebe vso šolsko mladino in jo vnemal z besedami globokega narodnega sočutja za naše nesrečne' rojake, vnemal tako prisrčno, da so se njegove pobude gotovo zagreble za trajno v mlada srca. Hvala vsem govornikom, mladinskemu še posebna! Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki odobrava najprej, da se ustanovi podružnica Jugosl. Matice za novomeški okraj. Nadalje prihaja v resoluciji do izraza splošna nevolja našega naroda nad krivičnimi določbami mirovne konference in zahteva se za vse zasedeno ozemlje samodločba z glasovanjem. Resolucija zahteva naposled, da preišče posebna mednarodna komisija vse nečloveško in nekulturno mednarodnemu pravu nasprotujoče ravnanje Italijanov v zasedenem ozemlju, in da se krivci kaznujejo, našim ljudem pa da polno zadoščenje. Veličasten obhod po mestu z godbo in petjem jc zaključil ves složni in močni' pojav narodne volje. Po obhodu so mladenke iz mesta in okolice v slikovitih na-, rodnih nošah nabirale prostovljne prispevke in člane za Jugosl. Matico. Zal,' da je nevihta z nalivom bržkone oslabila uspeh nabiranja.
—	Vestnik Slovenske krščansko-so-cialne zveze izide prihodnji teden kot posebna priloga »Slovencu«, in sicer na dveh straneh. Društva se opozarjajo, da pošljejo do četrtka poročila o svojem delovanju tajništvu S. K. S. Z., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Na isti naslov naj se pošljejo tudi članki za Vestnik.
—	Društvo zasebnega uradništva Slovenije vabi svoje člane in članicc, da sc udeleže izleta na Vrbsko jezero, katerega bo priredil zabavni odsek društva dne 1J avgusta. Da bo mogoče preskrbeti pravo-1 časno točno oskrbo itd. ter eventueino posebni vlak, prosimo, da sc vsakdo, ki se namerava udeležiti tega izleta, prijavi pismeno ali ustmeno v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12, II. in sicer najkasneje do 1. julija. Višino prispevka se določi kasneje, ker jc ista odvisna od števila udelcžcncev,	(k)
—	Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih iu sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da jo pričela poslovati. Člane sprejema načelstvo vsak delavnik med 11. in 12. uro dojioldne v zadružni pisarni v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5. Vsak pristopivši vplača: za 1 delež 500 kron in vpisnino po 50 kron.	(k)
—	Murska Sobota. V pismu iz Prek-murja v »Slovcncu.' od dne 2. junija jc imenoval dopisnik gospoda Alojzija Pclcrlina
.suspendiranega duhovnika«. Resnici na liubo blagovolile popraviti, da g. Petcrlin ni suspendiran, pač pa je baš pred mesc-cem dni prejel od svojega ordinarijata nov cclebrct do konca tekočega leta, kar jasno
Stran 4,
SLOVENEC, fec T9, ftmlja
6lev, 137.
Jkaže, da ni suspendiran, (Radi priobčuje->mo to pojasnilo, ker nočemo nikomor delati krivicc. Op. ur.)
—	GledftIBka vest, Intendartl osješke-
gu gledališča je poslal g. M, Skrbinšku, ravnatelju celjskega mestnega gledališča ofi-cielno povabilo, da prevzame ravnateljstvo tamošnje drame. Tudi jntendant tržaškega islov. gledališča je te dni posetil g. Skrbin-Žkn ter umi ponudil ravnateljstvo.
—	»Zločin nnd domovino« jc naslov brošuri, ki je te dni izšla v založbi »Katoliške lige . Izvod slane 4 K, za trgovce, kolporterjc in vse, ki pošljejo denar naprej, 3 K 50 vin. Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, Ljubljana.
—	DruStvo slovenskih absolventov kmetijskih 3o1 ima dne 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, ob 10, uri dopoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani svojo glavno skupščino z zanimivim in obširnim sporedom. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostali tovariši-absolventi širne Slovenije, ki šc niso član: društva, da sc udeleže občnega zbora in se kot zavedni kmetovalci prijavijo k vstopu v društvo, ki ima namen pospeševati strokovne in stanovske koristi svojih članov Tovariši, pridite trsi, da preštejemo naše vrste ter tako manifestiramo za našo stvar in postavimo naše preosnovano društvo na trdno in šir-5o podlago. Dandanes, ko iščejo vsi sta-aovi svoj obstoj in dobrobit v združenju, mora tudi zaveden in strokovno naobra-feen kmetovalec korakati z duhom časa haprej. V družbi je moč, — Društvo slovenskih absolventov kmet. šol.	(k)
—	Pozor na utopljenca? Binkoštni po-•iSeiSeljek 24. maja t .1. je odšel od srvojega 'doma v Preski, posestnik Jožef Jenko in se ni več vrnil. — Ker se tc že par dni prej iredel, kot bi ne bil pri zdravi pameti in so ga ljudje usodni dan vtde!i iti proti Savi, sodijo, da bi bil izvršil ?amourrw- —. Bil |e golorok, razoglav, oblečen v belo srajco, skoro nove »cajgaste* hlače, čevlje na zadrgo, bolj majhne postave, star 48 let. — Kdor bi kaj vedel o živem ali mrtvem po-grešancu, je lepo naprošen, da sporoči oje- ! gervi ženi Mariji Jenko v Preski, pošta Meufviode,
Pod odsek sa olepšavo tn dekcsscije
- povodom bivanja Nj. Vis. prestolonaslednika v Ljubljani — poživlja mestno prebivalstvo, da v slavnostnih dneh okrasi poslopja, stanovanja in prostore Da najdo-stojnejži in sveeanostni način, ki odgovar-a našim čutilom napram našemu prvemu »arodnemu vladarju. V splošnem je sklenil pdbor sledeče smernice:
1. Vsak o poslopje našega mesta mora Imeti na cestni strani najmanj eno večjo državno, oziroma narodno zastavo. ,Vsako okno cestnega pročelja mora biti okrašeno v»aj z dvema zastavicama, in sicer menjajoč državne, srbske, hrvatske in slovenske, s čimur naj se naše edinstvo troimenega naroda osvedoči. Da se izogne nepravilni razdelitvi barv, se občinstvo opozarja, da je vrsta barv za zastave, vzeta od končnice droga, sledeča: Za državno: modra, bela, rdeča; za srbsko: rdeča, modra, bela; za hrvatsko: rdeča, bela, modra; slovenska: bela, modra, rdeča.
'Z. Priporoča sc, da sc hiše in stanovanja po možnosti na zunaj oki*ase s cvetlicami in zelenjem, posebno z venci iz smrečja, katero bode naprodaj v prvih dneh prihodnjega tedna na Kongresnem trgu. Balkone in okna se priporoča okinčati z lepimi preprogami.
3. Na dan bakljadc. se v rži zvečer splošna razsvetljava mesta posebno na vseh javnih, in večjih poslopjih. Odsek se je prepričal, da je za razsvetljavo na razpolago potreben material in da tudi stroški z ozirom na kratek čas razsvetljave ne bodo preveliki.
i. Trgovci sc naprošajo, da sigurno v slavnostnih dnevih primerno okrase svoje izložbe in jih kolikor mogoče razsvetle na dan splošne razsvetljave.
5.	Hišni posestniki se vabijo, naj preskrbe, da bodo tiste dneve trotovarji prav po celem naše mmestu očiščeni v najzgodnejših jutranjih urah, in če bi bili prašni, pa tudi poškropljeni.
6.	Dalje pozivljemo hišne gospodarje, 'da zaprašene hišne tablice vendar enkrat že obrišejo, kar povzroča le truda par minut. Kdor bi to opustil, se bo storilo na njegove stroške.
7.	Zanemarjeni napisi tvrdk, osobito oni, ki so bili po prevratu v naglici in začasno prebarvani, naj se lično popravijo, obnove in kjer to ni mogoče, odstranijo, oziroma pokrijejo z okraski. Odsek upa, da ne bo treba javno opozarjati posameznika na take nedostatke, mai-vcč, da si bo vsakdo sam ogledal napise rm svojih prostorih in reklamnih tablah in potrebno preskrbel
8.	V splošno priporočamo in naročamo našemu občinstvu, da vsaj v teh dneh skrbi za največjo čistost in snažnost naših ulic, trgov in vseh prostorov. Naj se neha vsaj že enkrat ■/ metanjem papirja, sadnih in dimih odnadkov na ulico in z odklada-
njem smeti tik hiš in cest. Upamo, da bo yšak prebivalec v našem mestu to upošteval ln tudi na drugo uplival, da se taka stolnega mesta nedostojna nesnaga za vedno odpravi in prepreči. Ravno tako priporočamo naše javne in zasebne nasade največji skrbi in snagi.
Prepričani smo, da bo ta naš poziv našel ne - le potrebnega umevanja in upoštevanja, temveč, da bodo prebivalci stolnega mesta med seboj tekmovali, da čim najdostojnejše in najlepše izkažejo IJtibnv in udanost Nj. Vis. prestolonasledniku ob ] priliki, ko bela Ljubljana prvikrat pozdravlja svojega, vladarja. DokaEimo, da smo vsi iz lastnega nagiba in srčnega Čutila okrasili svoja domovja, kar smo morali v času našega robstva storiti prisiljeni in s tem damo vidni izraz veselju in našemu neomahljivemu državnemu prepričanju.
Načelnik: Ivan F r e l i h s. r.
UubHanske ^OTfse«
li Regentov koncert. Zaradi omejenega števila vstopnic, se za konce;'!: »Glasbene j Matice« na čas!: regentu ne bodo prodajale posameznim osebam, temveč oddajale le proti plačilu uradom, korporacijam, društvom, organizacijam itd. Vsi ti so poživljajo, da pismeno priglasijo do torka, 22. j u n i j a do opoldne v pisarni »Glasbene Matice«, koliko ia kakšne vstopnice želijo dobiti, nakar se jim vstopnice sorazmerno pridelijo in jim bodo na razpolago v č e t r e t e k, 24. t. m. med 8. m 12. uro dopoldne pri blagajniku »Glasbene Matice«, Gosposka ul. št, 6., I. nadstr. Istotam se morajo predložiti imeniki udeležencev koncerta. Cene prostorom: za sedeže po 40 K, 30 K in 20 K, stojišča po 5 K.
lj Odsek za prireditev veselice ob priliki regentovega obiska se je konstituiral pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve. Naročila za izvršitev del na veseličnem prostoru so poverjene g. inž, Viktorju Ska-bemetu, ki je v vseh teh zadevah strankam na razpolago vsak dan od 12. do 13. ure na Gradbeni direkciji, Turjaški trg IIL nadstropje, št. 20, Važen sestanek celotnega veseličnega odbora z vsemi odseki se wši v soboto dne 19. junija ob 18. uri v mestni posvetovalnici, h kateremu naj izvolijo priti vsi, ki imajo voljo sodelovati.
lj Ustanovno zborovanje podružnice Jugoslovanske Matice za Ljubljano se vrši, kakor že naznanjeno v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10, uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Opozarjamo vse člane, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Vse one, kateri še niso pristopili k Jugoslovanski Matici, poživljamo, da to nemudoma store. Tajništvo se nahaja začasno v Pražakovi ulici št. 3,, 1. nadstr. Nabiralci članov naj nemudoma vrnejo pole, da bo mogoče pripraviti in razdeliti članske legitimacije. Pred občnim zborom 20. t. m. se vrši na istem prostoru posvetovanje zaupnikov o kandidatni listi in drugih podrobnostih. Zato se poživljajo člani pripravljalnega odbora in zaupniki organizacij, da pridejo vsaj ob pol desetih v Narodni dom. ■— Pripravljalni odbor.
lj Deseti brat aa Ljudskem odru. To nedeljo ob 8. uri zvečer uprizori Ljudski oder Govekar-Jurčičevo narodno igro s petjem v petih dejanjih »Deseti brat«, ki je polna lepih, pristnih narodnih prizorov. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Občinstvo naj si jih priskrbi pravočasno.
lj Poziv ljubljanskemu občinstva! V dneh 17., 18. in 19. julija t. 1, slavi Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo 501etnico svojega obstanka. Ker se udeleže te slavnosti slovenski, hrvatski, srbski in najbrže tudi češki gostje, prosi odbor ono si, občinstvo, ki bi imelo te dni sobe oziroma prenočišča na razpolago, da iste prijavi do 29, junija t. L stanovanjskemu odseku Ljubij. prost. gas. in reš. društva. Odbor upa, da si, občinstvo zna ceniti cilje in delovanje drušva in d a mu bo tudi od te strani izkazalo svojo pomoč in naklonjenost in se v velikem številu odzvalo pozivu, — Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo: Stanovanjski odsek,
lj Narodno slavje priredi pevsko društvo -Slavec« v nedeljo, 11. julija t. I,, na vrtu in dvorani hotela »Tivoli«, spojeno s promenadniro in vrtnim koncertom ter veliko ljudsko veselico,	(k)
lj Priporočamo p, n, občinstvu v Ljubljani in okolici trgovino F. J. Peneš v Mostah pri Ljubljani Iglej inserat).
lj Umrli so v Ljubljani: Angel Tihel, delavec, 38 let. — Oton Blaznik, sin strojevodje, 5 let. — Fran Debcvec, uradni sluga, 44 let. — Josip Peče, kočarjev sin, 13 let. — Cecilija Marn, posestnlkova žena, 19 let. — Mihael Sušnik, hlapec, 20 let. — Marija Tratnik, kočarjeva žena, 10 let. — Pavle Šporar, kočarjev sin, 12 let. —- Terezija Strah, poljska dninarica, 33 let. — Bojan Matjašič, sin pošt. komisarja, 8 mesecev. » Miloš Trtnik. reienec. 'M dni.
— Frančiška Kos, zasebnica, 78 let. — rA'na Zobec, bivfia šivilja, 71 let — Frančiška
Zupane, šivilja, 32 let, — Jakob Jelinčič, kmet, 27 let. — Anton Trebežnik, želez premikat, 32 lot.
lj Podružnica Jugoslovanske knjigarne n& Goap-osvetski cesti št. 10 nasproti pravoslavne cerkve ima na razpolago veliko zalogo papirja (k*nCfc£'A»g» in konceptne-ga) map in	šolskih in pisar-
niških potrebščin.
lj Čevljarska zadruga v LfaMUmi naznanja, da se je povišala cena irdslleov za 25%, nakar se občinstvo opozarja. Opozarja se tudi, da občinstvo izdelke takoj plača, ker mora čevljar istotako takoj blago plačati. Naznanja se tudi članom, da ima zadruga na razpolago nekaj litrov gorilnega špirita. Dobi se pri Karlu Kor-deliču, Rimska ulica 5.	(k)
lj Ljnbiteljem alkoholnih pijač se zdaj v Ljubljani zelo slabo godi. Komur šinejo alkoholni duhovi preveč v možgane, ga kaznujejo na policijskem ravnateljstvu z najnižjo globo 150 kron in še višje, kakor se kdo pregreši in po načelu: če imaš več, moraš tudi več globe plačati. Več gostilničarjev, kateri so dali pijačo že prena-vdušenim gostom, je bilo kaznovanih z globo 4000 kron.
lj Aretiran je bil na doleojsjcem kolodvoru radi ubega in tatvine Franc Novak« —	■),'■ •■'.
REGENTOVO POTOVANJE.
Belgrad, 18. junija, Program potovanja prestolonaslednika na Hrvatsko in v Slovenijo je končno ugotovljen. Spremljalo bo regenta sedem ministrov in mnogo poslancev. V političnih krogih se pripisuje temu potovanju v sedanjem času velika važnost z orirom na našo notranjo in zunanjo politiko. Potovanje se bo namreč vršilo v času, ko je došlo v Italiji do izpre-membe kabineta, kar znači tudi izpre-membo italijanske zunanje politike. Ker Giolitti že sedaj naglaša svojo tendenčno protivnost napram Jugoslaviji, je treba, da Zagreb in Ljubljana ter ves naš narod pokaže složnost v pojmovanju naših narodnih teženj
ITALIJANI NA SUŠAKU,
Belgrad, 18. junija. O vpadu v poslopje narodnega sveta na Sušaku, ki so ga povzročili D'Annunzijevi arditi, je došlo danes na zunanje ministrstvo uradno poročilo. V političnih krogih, tudi izven vlade, vlada globoko prepričanje, da se radi ugleda ne sme dopuščati nadaljnje izzivanje od italijanske strani. »Samouprava« piše v poloficijelnem uvodniku o tej zadevi in naglaša, da Italijani dokazujejo, da cenijo svoje moči po superlativnih izrazih svojih pesnikov, iz česar sledi tudi vladno precenjevanje stanja razmer. Sedaj, ko je notranji položaj v Italiji došel do tako opasnega stanja, so še italijanski politiki, ki sanjajo o nekakih osvojitvah in okupacijah, Naj se spomnijo Italijani Albancev, ki bi morali biti barometer vsem italijanskim politikom pri ocenjevanju njihove moči, ker jc. vendar jugoslovanski narod jačji od albanskega. Mi nismo nikdar prenehali naglašati našo dobro voljo, da bi prišlo do sporazuma z Italijo ter je to vse odvisno tudi od Italije same, »Progres« piše, da so Giolittijeve izjave vrhunec izzivanja od Italije, List zahteva od vlade, da zavzame v narodnem predstavništvu odločno stališče napram izpremembam v italijanski politiki in da ukrene vse korake, da se naše narodne pravice zavarujejo pred nasiljem, ki se pojavlja od italijanske strani. Država pričakuje, da bodo vladne besede odgovarjale višini žrtev, ki jih je doprinesla v svetovni vojni,
DR. HOHNJEC ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO.
Belgrad, 18, junija. V specielni debati o § 9. volivnega zakona je govoril poslanec dr. Hohnjec o ženski volivni pravici ter jc zahteval, da sc ista prizna vsem jugoslovanskim ženam. Pobijal je protiargu-mente Protiča, dr. Poliča in dr. Palečka, ki so trdili, da se ženskam nc more priznati volivne pravice, ker je niti n.c zahtevajo. Dr. HohDjec jc poudarjal, tla se pravica ne deli zato, ker se zahteva, ampak zato, ker je ravno pravica. Tudi pregovor, naj žena ostane v kuhinji, ne velja več dandanes. Gospodarski sistem je žene potegnil od domačega ognjišča v javno življenje in ni misliti na to, da bi se mu šc kdaj odtegnile. Ženska volivna pravica tudi za državo ne bo škodljive, temveč koristna, in jc tudi potrebno, da se v zakonih uveljavi spcialno pojmovanje. Enako postopajo vse moderne države, v katerih imajo ženske volivno pravico. Tudi se moramo oddolžiti ženam za vse ono, kar so našemu narodu storile za časa vojne.
Belgrad, 18. junija. Zdi se, da je glede ženske volivne pravice nastal po današnji debati v tem vprašanju znaten prevrat. Minister Protič je v privatnem razgovoru izjavil po govoru dr. Hohnjeca, da bo treba to zadevo še enkrat proučiti. Za sedui
sc Se ne more reči, v kakem obsegu se bo moglo žensko volivno pravico uveljaviti, vendar pa stoji Jugoslovanski klub čvrsto na principielnem stališču, da se ne sme delati nobenih izjem, pač pa, da se mora dati volivna pravica vsem ženam. Na jutrišnji ministrski seji se bo to vprašanje še razpravljalo.
MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 18. junija. Včeraj ob 16. Je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o notranjem in zunanjem položaju. Ministrski svet jc imel sejo tudi danes dopoldne.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 18. junija. Danes ob 11. do« poldne je imel radikalni klub sejo, na ka-j teri jc razpravljal o členu 6, volivnega zakona, v katerem se govori o privilegiranem položaju glavnih mest pri razdelitvi mandatov. Razpravljalo se je tudi o členu 9. glede volivne pravice Nemcev in Ma~ žarov.
POKRAJINSKE VLADE.
Belgrad, 18. junija. Pred odhodom regenta v Zagreb in Ljubljano bo imel ministrski odbor za sestavo pokrajinskih vlad šc eno sejo. Najprej se bo uredilo vprašanje sestave dalmatinske m bosen -* ske pokrajinske vlade, ki dela manj teŽ-koč. Pred povratkom regenta v Belgrad pa se ne bo razpravljalo vprašanje reorganizacije zagrebške in ljubljanske vlad«.
BOJKOT MADŽARSKE. LDU Dunaj, 18. junija. (DunKU.) »Korrespondenz Pappenheiifl« javlja:; V; ljudski dvorani na magistratu se je vtSJo danes zborovanje zveze trgovskih, trans-' portnih in prometnih delavcev, in sicer glede bojkota proti Madžarski. Poslanec: Forstner je opozarjal na nečloveške grd-zovitosti madžarskega vojaštva in je javil, da bo bojkot proti Madžarski toJ5kq časa trajal, dokler grozovitosti ne pojenjal jo, častniški odbori in soldateska svoje de-» lavnosti nc ustavijo, vsi politični kaznjenci osvob cd e, dokler se ne zagotovi osebna; svoboda in svoboda delavskega gibanja tn se ne dajo jamstva, da se povrne vsemS oškodovanim osebam odškodnina in da splošna amnestija za politične deliMe; Govornik je poudarja! nasproti trditvi madžarskega ministrskega predsednika, da na Madžarskem ni bilo 50 oseb umor-i jenih, temveč več kakor 500 in da na Madžarskem ni v zaporih 2400, nego 27.000 ljudi. Vse to je dokazal na podlagi posebne listine. Končno je govoril o odredbaK izvajanja bojkota proti Madžarski,
BORZA.
LDU Zagreb, 18, junija, Dertize: Berlin 315 — 220, London 295 — 330, New-< york 73 — 75, Pariz 560, Praga 192 —h 195, Švica 1550, Dunaj 51 —- 52. Valute: dolarji 72 — 75, avstrijske krone 51 —■< 52.50, carski rublji 120 — 130, francoska fran!y 560, napoleondor 250 — 268, nem-! ške marke 210 --- 214, leji 190 — 200, ita-lijanske lire 460 — 500, češkoslovaške krone 195 — 205.
Berlin 420, Bukarešta 0, Curih' 2790, Kri« stijaniia 2700, Kodanj 2425, Stockholm 3125, — Valute: Nemške marke 416, rutounski l«jt 310, bolgarski levi 280, švicarski franki 2765, francoski franki 1175, italijanske lire 875, an-< gješki lunti 600, ameriški dolarji 145, carski rublji 220. — V prostem prometu: Zagreb 185 —197, Budimpešta plačila poštne hranilnice 87—99, plačila v žigosanih kronah 87—99, madžarske žigosane krone 85—99, Praga 350 —374, Varšava in Krakov v poljskih markah 83—101, češkoslovaške krone 5000aki 350— 374, manjši bankovci 351—375, novi dinarji 700—750.
LDU Čarih, 17. junija. (ČTU.) Borza. Devize: Berlin 14.40, Holandija 109.25, New York' 551, London 21.80. Pariz 43,40, Milan 31.95, Bruselj 44.75, Kodanj <52.75, Stockholm 120. Kristijanija %, Madrid 91.75, Buenos Aires 235, Praga 12,50, Zagreb 6.25, Budimpešta 3.10, Varšava 3.10, Dunaj 3.80, avstrijske žigosane krone 3,90.
Drama.
Sobota, 19, junija. Ljubosmje. Ab. B Nedelja, 20, junija, Veleja. Ab D.
Opera,
Sobota, 19, junija, Jevgeij Onjegin, Ab. E. Nedelja, 20. junija, Vesele žene ivindsor-ske, Ab. A, Iz gledališke pisarne, V soboto, 19. junija, se vprizori v dramskem gledališču kot zadnja novost letošnje sezone »Ljubosumje«, drama v petih dejanjih, ko j o pisatelj Arcibašev spada med književnike svetovne slave. Njegov roman »Sanin«, ki je vzbudil v Rusiji velikansko zanimanje, je preložen na vse kulturne jezike. Od njegovih dramskih del so najboljša »Sovražniki«, »Zakon divjaka« in ■»Ljubosumje«. Zadnja drama, ki jo predstavi našemu občinstvi! dramski ensemble v prevodu svojega člane., režiserja Šesta, nam kažo problem lahkožive ženske, ki v nezmiselni razuzdanosti gradi stavbo svoje tragične krivde, dokler ne postane katastrofa neizogibna. »Ljubosumje« so je z velikim uspehom igralo v Berlinu, v Pragi in mnogih dru-4 gib večjih mestih.
Š*ev, 137.
SLOVENEC, dne 19. jtrnija '1920.
Stran i.
Cerfovanl vestnlk.
c Da ne bodo mogli tajiti. Češki dopisnik solnograjskega lista »Kirchenzei-tung« poroča o sokolstvu, čigar točna kopija je tudi slovenska sokolska organizacija, v št. 22 t. 1, sledeče: »Silno škodljivo v verskem oziru je delovanje sokol-skih društev, ki so si pritegnila skoraj vse stanove obeh spolov in vseh starosti, v kolikor niso socialistično organizirani, in ki kažejo ob vsaki priliki, da so Cerkvi sovražna. To je čisto umevno, ker je veliko odločilnih voditeljev sokolskih društev iz učiteljstva. Imajo pa ogromno premoženje in se pripravljajo za svetovni kongres, ki bo letos poleti.« — O češkem učiteljstvu pristavlja dopisnik še posebej, govoreč o barbarstvu, ki vlada med mladino: »Najhujši svobodomisleci so pač mnogokje češki učitelji — vzgojitelji mladine ...« — Oagrarcih piše: »Agrarci, mogočna politična stranka, drugod bolj konservativne smeri, (pri nas bo podobno kot na Češkem; op. poroč.) imajo skoraj vsevprek veri sovražne voditelje..., predvsem pa slabo časopisje, v katerem pišejo večinoma veri še bolj sovražno, nego socialisti. Tako bo zapeljano počasi tudi ljudstvo po deželi.«
vestnih.
d Jugosl. kat. akad. društvo Danica ima
v pqnedeljek 21. t. m. točno ob 8. zvečer v mali dvorani Uniona izredni dlskusijski večer I sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2. predavanje vseuč. prof. dr. Izidor Cankarja o estetiki; 3. diskusija o poslanici jug. kat. akad. društva »Krek« v Pragi; 4. slučajnosti. Izredni diskusijski večer je velevažen. Zato pozivamo vse tovariše, da se da silimo udeleže. Vabimo tudi gg. starešine. V slučaju, da mala dvorana pe bi bila prosta, se sestanek vrši istotako v Unionu v drugi dvorani.
češki notar Kaspar Zemene iz Trebiča za popolno priznanje vojnih posojil. V članku poudarja, da so ljudje podpisali vojna posojila niti vsled navdušenja za vojno niti vsled ljubezni do domovine, temveč zato, ker so se jim vojna posojila naravnost vsilila. Dalje so se vojna posojila od bank, od narodnih voditeljev, v listih in v spisih priporočala kot izvrstne in popolnoma sigurne naložbe. Posojila so se podpisovala tudi vsled tega, ker so se obljubljale dobre obresti in ker so podpisovala upravičeno upali, da bodo imeli prednost pri likvidaciji demobilizacijskega blaga. Članek konča: Če država vojnih posojil sploh ne bode priznala ali če jih bode priznala samo deloma, bi bila večina podpisovalcev uni&ena. Državni kredit bi v tem slučaju gotovo trpel in škoda, ki bi vsled tega državo zadela, bi bila večja, kakor skupna svota vojnih posojil, ki jih bi morala prevzeti. — Člankar je mnenja, da bi državi koristilo, če bi ta posojila
fiopolnoma priznala in prevzela, znižala pa bi ahko obresti na 4% in izdala namesto vojnih posojil nove državne obveznice z daljšo vra-čilno dobo.
g Ljubljanska kreditna banka nam poroča: Po večkratnih urgencah od naše strani se je Živnostenski banki v Pragi končno po-
trečilo s posredovanjem Zveze čehoslovaških
bank doseči od ministrstva financ v Pragi, da se bodo pod naslednjimi pogoji izplačevali cehoslovašlti vrednostni papirji in njih Iiuponi, ki so sc v času popisovanja nahajali izven
£ehos!ovaške republike. Jugoslovanski lastnik papirjev mora predložiti zavodu, pri katerem so papirji deponirani, potrdilo policijske oblasti o svoji državni pristojnosti kakor tudi o
tem, da je imel dne 12. marca 1919 svoje bi-
vališče izven Čehoslovaškc republike. Na podlagi tega potrdila se zamorejo kuponi ae-taširati in honorirati. Potrebno je še potrdilo onega bančnega zavoda, kjer so papirji deponirani, da so se zadevni papirji v resnici dne
12. marca 1919 nahajali pri njem v shrambi, nadalje izjava, da se v Jugoslaviji izplačujejo tukajšnji vrednostni papirji neovirano, četudi bo opremljeni s popisovalno označbo Ceho-slovaške republike. Tozadevno potrdilo od banke mora biti poverjeno po čehoslovaškem diplomatskem zastopstvu pri nas. Na vsak način je potrebno, da lastnik kuponov ali vrednostnih papirjev na verodostojen način dokaže, da se je nahajal papir dne 12. marca 1919 in se tudi sedaj nahaja izven ozemlja Čehoslovaške republike, ker le v tem slučaju je mogoče doseči pri čehoslovaških bankah plačilo. Opozarjamo interesente na to okolnost s pripombo, da je Ljubljanska kreditna banka radevolje pripravljena posredovati pri tozadevnih transakcijah.
posojil.
g Češki glas za popolno priznanje vojnih ijiL V »Moravskih orlicah« se zavzema
Ljubljana, 18. junija 1920.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, kateri imenuje overovateljema zapisnika občinska svetovalca Bizjaka in Planinška.
Regent prestolonaslednik v Ljubljani.
Dr. Tavčar: Iz časopisov posnemam, da je gotovo, da obišče regent prestolonaslednik
26 t. m. Ljubljano. Sprejeli ga bomo navdušeno, toda prikrivati nočemo, da se ne nahajamo v položaju, da bi pokazali Ljubljano kakor kako mogočno, bogato Potemkinovo vas. Na županov predlog votira občina za sprejem 100,000 kron proti naknadnemu obračunu.
V obrambo mestne aprovizacije
opozarja gospod župan, da se širijo v zadnjem času v javnosti gotove vesti, da bo imela mestna aprovizacija izgubo. Vsaka aproviza-cija se ustanovi zato, da izboljša razmere, ko se pa te izboljšajo, ostanejo gotovo zaloge, ki se ae morejo razpečati. Žita smo nabavili do avgusta. Listi kriče, da padajo cene, toda v resnici ne padajo. Ako bo Središnja zadruga res vse izpeljala in če bo napravila banatske dobičke, jih mora razdeliti tako, da dobe del tudi mesta. Aprovizacija obstoja zdaj pet let in računi za celo dobo ne bodo zaključeni z izgubo.
501etnica gasilnega in reševalnega društva.
Na županov predlog se povodom 50let-nice gasilnega in reševalnega društva podeli brezplačno meščanstvo gasilcem Josipu La-pajnarju (v društvu od 1. 18801, Francu Medicu (v društvu od 1. 1879) in Ivanu Permetu (v društvu od 1, 18801, ki so najstarejši člani društva. — Dalje se je podelila navedenemu društvu izredna podpora 20,000 kron.
Ostala predsedstvena poročila.
Ob 80letnici gospoda Petra Grassellija, nekdanjega župana, ki še vedno vodi užitnin-ski zakup, mu občinski svet čestita. — Župan povabi občinske svetovalce na slovesni re-kvijem v stolnico na Vidov dan. — Odbor za dr. Krekov spomenik se zahvaljuje, ker jo občina sprejela v svojo oskrbo dr. Krekov spomenik. — Župnik in pisatelj Finžgar se zahvaljuje, ker se je g. župan udeležil procesije ca Telovo. — Končno poroča g. župan: Mestnemu magistratu so došla sledeča darilaj Za mestne reveže: Neimenovana povodom sprejema v občinsko zvezo 1000 kron; Drago Schwab, trgovec, povodom sprejema v občinsko zvezo, 600 kron; Ivan Gregorc, trgovec, povodom sprejema v obč. zvezo, 400 kron; neimenovan 400 kron; Fran Kos, trgovec, povodom sprejema v obč. zvezo, 300 kron; Na-rodno-socialna zveza o priliki zborovanja delegatov 100 kron. Za rodbini ponesrečenih žrtev Levca in Žargija: zbirka Pompe L Coli 2789 kron 60 vin.; tvrdka St. & C. Tauzher
k6?i krr0n' rcvne Šolske otroke: Štefan Mi-holič, kavarnar, povodom sprejema v občinsko zvezo, 200 kron.
Personalno-pravne zadeve. Ker je odstopil obč. svet. dr. Pipenbacher, se odpošlje v mestni šolski svet Ivan Petrič, v odbor Mestne hranilnice pa obč. svetovalec jPj ,FraBr°tuik. — Ker utegne odsotnost g. Adolfa Ribnikarja trajati še dalj časa, se sklene, da se razpiše mesto živinozdravnika r>u eventuelno v IX. činovnem razredu. °bč. svetovalec Ložar vpraša: »Ali vleče Rib-nikar plačo?« — Župan: »Po pragmatiki mu grel« (Živahna veselost.)
Finančne zadeve.
Skl ene se z večino ,da uvedejo sledeče davščine: na enovprežne konjske ekvj-paže letno 500 kron, na dvovprežiie 800 kron, na avtomobile do 30 HP 2000 kron. nsd 30 HP 3000 kron, na tovorne avtomobile pa 2000 do 3000 kron. Izvzeta so vozila, ki služijo javno-koristnim namenom. Kazen bo znašala 3000 kron, prizivi bodo dopustni na mestni svet in na vlada ObČ. svetovalec Rojina: »Če ima eden en par konj in cel teden dela z njimi, v nedeljo se pa pelje vun, ali bo moral tudi plačati?« — Dr. Tavčar: »Tudi!« — Rojina: »To bo pa drag špas!« (Veselost.l Občinska svetovalca Ložar in Bončar živahno debatirata med seboj, vslad česar pravi gospod župan^ smehljajoč se: »Gospod Ložar in Tone, Rrosim: razprava je zaključena!« (Veselosi.)
Sklene se dalje 25 odstotna oddaja od dnevnih cen, po katerih se bodo oddajale postelje v hotelih in v prenočiščih. — Občinski svetovalec Tokan pravi, da sc mu zdi iz policijskih ozirov bolj praktičen način, kakor se pobira davek na postelje v Zagrebu. — Veljavnost mestnega papirnatega drobiža se podaljša do 30. junija 1921. — Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih se izplača 2500 kron. — Učiteljski knjižnici se iz-plača 900 kron, mestnim babicam se zvišajo nagrade od letnih 200 na 500 kron, — Francu Vokaču se proda 830 m3 na Vodnikovem trgu po 600 kron ma, ker namerava zidati, toda pod pogoiem, da konča stavbo do jeseni 1922. Zvišanje voznih tarilov na električni železnici.
Vodstvu mestne električne žejeznice se dovoli zvišanje voznih tarifov na 1 krono 20 v.
Pred sklepom Javno seie.
Župan dr, Tavčar poroča, da ie prišel danes dopis od Mestne hranilnice, s katerim naznanja, da je rekurz hranilnice proti odpovedi stanovanj njenim uslužbencem odbit in da zato namerava staviti nujni predlog. Dr. Triller gospodu županu: »V tgj zadevi so objavili listi danes posebno pojasnilo.« r— Dr. Tavčar: »Kaj mene briga, kar pišejp časopisi, toda ker ugovarjaš, bom napravil poročilo in ne bom danes stavil nujnega predloga.
Obč. svetovalec Ložar: »Gotove ceste naj se popravijo saj zdaj, ko pride regent v Ljubljano.« — Župan: »Se bo zgodilo; zdaj, ko je deževalo, nismo mogli delati.« — Obč. svetovalec Šerjak prosi^ za popravo hodnikov na Karlovski cesti in Florijanski ulici, — Se zabeleži, — pk?- svetovalec Srebot opozori na zahteve užitninskih paznikov.
Zupan zaključi nato javno sejo.
iliOTlo © LlnMIasil.
ZAHVALA.
Dne 11. t, m. ie del nage šolske mladino iz Roža priredil izlet v Ljubljano.
Sprejemi katere je našim malčkom šol ska mladina priredila na vse postajah krasne Gorenjske od Jesenic pa doli do Ljubljane, zlasti pa nad vse prisrčni in sijajni vzprejem, s katerim je bela Ljubljana počastila izletnike, pa tudi pristna slovanska gostoljubnost in ljubezen, ki jo je našla naša mladina na vseh postajal:, posebno pa v naši beli prestolici, so se vsem zavedno neizbrisno utisnili v spomin.
Podpisana vodstva ne. vedo, komu naj sa v imenu hvaležne šolske mladine zahvalijo za vso izkazano ljubav. Ali naj se zahvalijo Glasbeni Matici z njenim požrtvovalnim rav.
nateljem gospodom Hubadom, — ali gostoljubnim hišam Liceja — Mladike — Ljudskega doma, ah Ženskemu društvu — z ljubeznivo gospo županjo; v zadregi so, ali nai naslovijo svojo zahvalo na višji šolski svet v Ljubljani
—	na mestni magistrat v Ljubljani — na vodstva ljudskih šol od J esenci pa do Ljubljane, ali pa na obe gledališči, na muzej in na »Sa-lezijanski zavod« z izborno godbo.
Eno pa dobro vedo: Najiskrenejšo svoja zahvalo za vse ono lepo in blago, kar je našla naša mladina na svojem izletu, morajo izreči blagemu in plemenitemu slovenskemu srcu naše bele Ljubljane in lepe Gorenjsk«.
Ako so res nežna srca naše mladine ono zlato, ki je po naših pravljicah kje zakopano, in ako res narodni delavci izkopavajo to zlato, potem naj služi vsem onim, ki so nas tako bratsko sprejeli in pogostili, v zadoščenje za njih veliki trud, zavest, da so s svojim priza<-devanjem izkopali zadnje zlato zrno v srcih onih otrok, ki sedaj ne morejo in nikdar na bodo mogli pozabiti lepih ur in dni, ki so jih preživeli v slovenski Ljubljani — srcu Slovenije,
V Rožu, dne 17. iuniia 1920,
Ravnateljstvo meščanske šole v Borova Ijah. — Dr. Josip Mišic, — Vodstvo ljudske šole Podljubeljem. — A, Lamu.it. — Vodstvo, ljudske šole v Kapli ob Dravi. — Josip Jekel.
—	Vodstvo ljudske šole v Št. Janžu. — Julij Majer. — Vodstvo ljudske šole na Bistrici. —• Rupert Smolik. — Vodstvo ljudske šole V Svečah. — Valentin Doljak, — Vodstvo liud-? ske šole v Bilčovsu. — Slavko Sire. —■ Vodstvo ljudskč šole v Podgorjah. — Alfred Vo-dcpivec. — Vodstvo ljudske šole v Št. Jakobu, — J, Fajnik,
Mig
o Telečje meso. Vnovčevalnica za ži-< vino in mast v Ljubljani bo oddajala za v? soboto in nedeljo, t. j. 19. in 20. t. m., sle-! decim mesarjem svoja teleta v prodajo, inj sicer: Janežiou, Ham Mariji, Janežu, Lebi nu, Selanu, Zaje Ivanu po pet telet; Štru-* kelju, Andrettu po tri teleta; Ahlinu, Ani žiču, Breceljniku, Češeku, Černivcu, Cu., zaku, Dolničar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Makovcu, Novljanu, No* vaku, Ocvirku, Petriču, Prepeluhu, Pre-( zelju, Primcu, Rihtar ml,, Rihtar star,^ Smoljanu, Škerjancu, Škrajnerju, Zganjati Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, Žab-> jeku po dve teleti. Kilogram mesta veljaj sprednjega 19 kron, zadnjega 20 kron.' Vsaka stranka dobi največ 1 kilogram, mesa.
Slovenski Sadjar. Ilustriran list za pcw speševanje sadjarstva. Uredil Martin Hu-mek. Za leto 1920 ta list več ne izhaja, ker je zmanjkalo pripomočkov, ki so za izdaje strokovnega, ilustriranega lista nujno po-« trebni, tudi stroški za tak list bi bili previsoki. Na razpolago pa so še starejši let-i niki tega uglednega lista, ki je vžival vsestransko priznanje. Dobi se še letnik 1919 poltrdo broširan v eno knjigo za 18 K z drag, doklado vred, letnik 1918 za 24 K; letnik 1914 in 1917 je na razpolago sama še v par izvodih. Dobi se V, Jugoslovanski knigarni.
Perotninar. Ta važen list za naše gospodinje je s smrtjo urednika Lehr.mana prenehal izhajati. Dobi se še prvi in drugi letnik, katerih vsak velja poltrdo broširan v eno knjigo 12 K. Tretjega letnika je izšla samo 7 številk, ki se tudi dobe za 3 K 60 vin. v Jugoslovanski knjigarni.
Ste preveč občutljivi za mrzli srak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim t-lza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijaini steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, žeio-dec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Felfe« jevih pravih Elza krogljic 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hr vatska.	F
Kopama Mm, jas
Bimska cesta št. 10. II. nad.
!Č"nm CltlV^O na deželi ali v kakem DlbUl Jlu/jllb manjšem mestu kot iz-vežbana prodajalka ali pisarniška moč. Ponudbe prosim na upravo tega lista pod šifro »Dežela«.
advokat v Splitu, otvoril je svojo odvetniško pisarno v Beojjradu, Knjaz MIha J lov Venac 23», II. sprat 2410
Brale Sever ^uraiSiS;
Ljubljana, Gosposvetska cesta, Kolizej, priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled.
Dniaoniln z ozirom na različne govo-rujUollllU. rice češ, da je upravnik vojaškega zapora g. Josip llovar zaprl pota v vrtu pred žentpetersko vojašnico, katero Ima ta v najemu, se Izjavlja, da to ne odgovarja resnici; nasprotno pa je res, da je to storila vojaška oblast v sporazumu 5 šentpeterskim župnišCem.
Mesečno sodo
uradnica- Ponudbe pod »Gk na upravništvo Slovenca.
urnim ei.
dlnja. Vešča slov. in nemš. jezika; vajena v gospodinjstvu, kuhi in vsem ročnim delom. Naslov pove upravništvo tega lista pod Stev. 2(133.
Sprejme se deklica dobrih krščau-skih sta- ..JC«,«!ZCK v trgovino z riše v kot UtClmft mešanim blagom pri tvrdki Fr. Bernard na Polzeli (Savinjska dfilinai
sredi Ljubljano, s 3 malimi stadiju novanji jo naprodaj, cena zelo nizka, kupni pogoji ugodni, pojasnila od 10. do 12. ure. Nasiov pri uprav-ništvu tega lista pod štev. 2415.
VaSfllDP s primerno šolsko naobrasbo VuJbiitJu se sprejme v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. A. SnšnJk, želez-nina, Ljubljana, Zaloška cesta. 2411
dobro ohra-9 njena, za_ večjo razsvetljavo "je na prodaj v žup-nišču v Kranju.	2409
s prakso sprejme ivo Premrl, Ljubljana.
LolieoicDiia dinamo 32 KV (skoraj
nov) in pretlUalntk se proda radi povečanja obrata. Kje pova upravništvo lista pod St. 2398.
Mestni stavbenik
Stavbeno podjetje tehnična pisarna, LJubljana. SlomShova ulica 19 nasproti mestno elektrarne, se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo solidno, ceno zmerne in najboljše klasificiram delavci.	3377
^tannvanio iz 2—3 sob in kuhinjo išče Jliluuvuiljo trgovec proti dobri najemnini v okolici Ljubljane do ca. 40 km oddaljeno, če mogoče blizu železniške postaje in z električno razsvetljavo, ni pa pogoj. Cenjene ponudbe na upravo lista pod F. Z.	2389
m peltevec S^i13^'^
raernl ceni priporoča veletrgovina vina Barbič & Eadoaič, Novi Vodmat, v hiš! g. Lapajne.
plaskarja
LJabliana, Breg š». 6
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela.
piannn pošten, trezen in priden se OlUiitju išče h konjem. Ravnotam sa išče služkinja ea vsa kuhinjska dela. Predstaviti se popoldan v Park-hotelu „Tivoli".	2417
Mcnmn najboljšo kakovosti po jKIUo 14 K kg, sa proda. Cenjena naročila na P. Starašiaa, trgovec, Ciikovco pri Praoarskem.	2418
2fiCla 8	opremo sta naprodaj.
UMu Kje, pove upravništvo „Slo-venca" pod ž t. 23S7._
'litnitacla cn 2 popolnoma nova čav-nU!H!MQ aK ljarska šivalna stroja sistema Slngcr" in sicer cilinder in levostoječi (Ltnksarm). Ponudbo na Iv. Auorhamer, Streliška ulica St. 22, kjer so tudi lahko ogledajo. 2445
Proda oa enonad- hjPa v SUoijUoki stropna novozidana Illuli št. 11. - Cena po dogovoru. Pismene ponudbo na naslov J.žoutar, iijublj., Florjanskau. 18-
Ifalnra urimra ali zasebnica bi oddala IlOlClfl ¥UUVu sobo (meblovano ali tudi ne) s souporabo kuhinje takoj ali do jeseni miauima zttkuučouicu Fieskr-hm vso kurjavo in plačam celo stanovanje. Prijave pod ..Mirna stranka" na upravo lista.	2404
mm se moloma Kolo M
cilindra, znamka Nekarsulni| Motor se nahaja v jako dobrem stanju in se po ugodni ceni takoj proda. Ogleda se lahko pri lastniku Ivauu Bahne, Predovičevo selo štev. 33. 1.
Eldrco in strsSaa cpB&o, apno, slfssKa EEpsraba, Sialiafara, .Mfefprssi" (a la Cercsit), mizarski klfijl ponuja Ljjalilj. ko-mere. dražba« Bleiweiaova a 13.
Obl. l^onces. nvformačni zat>ocl
Drago Beseljal^
Cjttbljana Ganl^arjet>o nabr. §
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravilo FRANJO CERAB, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liubljani. — V Ljubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici st 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
V noči od 16,—17. t m. sta bila ukradeni 2 popolni tonski prsni opremi za bosanske konje. — Prosi se najditelja, da javi proti nagradi: J. Pogačnik, Podnart,
Moderne etaminaste in batistaste Stgr BLUZE ZA DAME v raznih barvala od K 120-— kakor tudi
g®- MOŠKE SRAJCE od K160-— naprej, razni predpasniki iu
OTROŠKE OBI.EKCE vse domačega izdelka, ter razno druga blago se kupi po zelo nizkiti cenah \ modni in manufakturni trgovini
Ivanka Praprotnlk, LJv&ljana,
Sv. Petra ccsta £9.
I.
pohištva za celo stanovanje, civilnih in uniformskih oblek, perila, galanterijskega blaga in različnega drugega se vrši v sredo 23. t. m. od '/2 9 dop. naprej na Dunajski cesti štev., 14. dvorišče.
Galanterijsko in stavbeno kleparstvo; aceteiinski ln vodni Inšlalatei:
Franc Lončar
Ljubljana, Celovška costa št. 23
se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernili ceuah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela iu popravila na cerkvah in stolnih.	2187
Izborno vležano
razpošilja v vsaki množini Mavrilj Matjr ml. v Kranju,
Vsakovrstne
IIUIIIIIIIIIIM
KrsP	MaMfltt
m

različne torbice, predpasnike, slatnna« te solno in druge pletarsko izdelke, priporoča po primorni ceni gospodom trgovcem FRANJO C&RAR, tovarna slamnikov, Stobn pošta Domžalo pil Ljubljani.
Potreban en

r
za hotel sn jezikom srpski, franeuski
Inemački. Piata 700 dinara sa branem. Ponudo slati ua Drasicmir Zdravkovlč. Beoaiad (Sava).
Proda se J( Q fj j inD0Va
prsna oprema
Naslov pri upravi lista pod Stev. 2376,
Brata Makovec
pleskarja In slikarja Ljubljana, Gradišče štev. 7 se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v njiju stroko spadajoča plekarska in slikarska dela.
v Ribnici
prodaja razne izdelke suhe robe: obode, režeta, rete, Škafe, ko-siSča, grablje itd. — Ker zbira zadruga imenovane izdelke od svojih članov, jc blago solidno in po zmerni ceni.
jelov ali smrekov od 15—30 cm premera, 5—10 m dolg ter bukova drva v večji množini se kupijo. Ponudbe na anončno 'kspedicijo AL. ffllflTELIČ, Ljubljana.
KIna-2eleznato vino
lekarja PlCCOU.ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepCa malokrvne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetiu.
na debelo vedao 5—10% ceneje kot drugod. Stalno »kladiSče v Zagrebu. Cenjene naročbe vodno naravnost pri producentu: VLADIMIR JALIČ, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11.	2346
EieriCiio jelino olje rekt. In jBlliiil"8iiSlfi!i(l l^kfrnamTOdr™
gerijam, zdravi tiščam itd.
L' («uccus) prozorno E* čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
Sodne esence in koipo-
* m •
75THP za izdelavo pokalic so liluljU vedno razpoložljive za sodavičarje.	600
Potnik Srečko,
Lfnblfiana, Slomškova ulica 27.
STENICE
takoj pogine,
ln njih zalega ako uporabljate
steklenica 12 K od zavoda M. JOnker, Zagreb, Petrinjska ulica St. 3, III. nadstr.
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svočarju J. KOPAČU v LJubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90.
knpi vsako množino Scntjanžkl premo-gokop And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko.
prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom, verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj.
Ponudbe na upravo lista pod šifro R. J. K. 2423.
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0 0 0 0
FR. PAJMAM, CELJE.
naaaM
R
- Ponudimo tako) dobavljivo postavljeno v NOVI SAD
1 im Ml. Ma
n
i » Mm i M
meterska, žagana in cepljena dobavi najceneje Srebotnjak, Kolodvorska niica 31. 2424
Vsled padca tu-jih valut izvrstna francoska angleška Italijanska
kolesna
pnevmatika
o ceni
gladka in gorska
znatno znižana.
]. G0REC
Gosposvetska cesta 14.
Anončni in inform. zavod Vedež, Maribor.
Ovčarski pes
do 1, leta star se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Pes čuvaj".
za cepljenje trt, cevi za škropilnice
ter
plašče in cevi
se kupi najceneje pri
ign.YoK, Ljiipo, solna niica 7,
razpošilja na drobno in debelo v vsaki množini: sladkor, kavo, cihorijo, papriko, poper, rozine, namizno olfe, kis, milo. pralni prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 3377
uaann£:-acaaaannr3i3QaaaaD«;nannnD
a Ljubljani, o lastnem domn snrsffetossčejja cesta Sflesi. 6
obrestuje hranilna v.oge po čistih Ljudska posojilnica v LJubljani je največja slovenska posojilnica in
)e imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov krou vlog in nad 1 milijon enstotiso«'; kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni Uredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
D D D
a a u a
a
D
To blago se proda tudi v manjših količinah. - Vprašanja naj se naslovijo na Nikolaj Freystadtl, ravnatelj »Orient« kem. in industr. d d. Wien I. Fleischmarkt 1, sedaj: Novi Sad, hotel Eli-zafeeta. Prvovrstni, najbolje uvedeni agenti se iščejo.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
v Liubliani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
IhosTilhož
nemški izdelek, uporabne s in brez kisline, v kartonih po 1 in 21/, kg nudi od skladišča
zadruga za kemične potrebščine
Mren Prerailovičeva niica 12,
Telefon: 16—91. — Naslov za brzojave: Kropatria—Zagreb. Zahtevajte cenik in vzorce!
□aaaaciancigaJDaaaaannaaaaaagia
Državne nadzorstva posesiva Davila Egger-Hodiše.
- --------—•:■:" ,.'.• 1 ' i "Vi	■ ■ T. ■■ ' ~ ~M ■'. . -i-—iT ■ ■ ' 1 '--1—*
Rožek, 11. junija 1920
1200 m3 stoječega mešanega iglastega lesa, ki se nahaja na posestvu Davida Eggor v Dobajni pri Hodišah nad Ho-diškem jezeru na Koroškem. — Pismene ponudbe za ta les na panju je vložiti na upravo posestva Davida Egger Ing. Mirko šušteršič v Rožeku - Koroško do 25. junija t. 1. — Natančna pojasnila daje irrte-menovani upravitelj.	2371
1 <u U
Sprejema; V žlvljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovaoja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
Broz pOBcbnogu obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno-Jjubljeni nepozabni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod
Anton Heuffel
sin tovarnarja
po kratki mučnt bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Glince št. 251 na pokopališču ua Viču.
Glince, dne 18. junija 1920.
Žalujoča rodbina Heuffel,
Mestni pogrebni ravod t Ljubljani
_ga mimralm aoda TemseS
preteč, namngna Sžyria grelec, medEcžnaBna	Opnatshfi roreZsc,
medicSnaSia la na3*wočngj|Sg Brsžg.
Zasfopsstao o oseSi osEJih mestih tn kratili. — s?oa ss oseSi prodaiaJ^aSi. — Pojasnila daje
lavoaleilslvo Zdravilišča Rogaška Sialisa.
Ravnateljstvo Jadranske banke naznanja tužno vest, da je gospod
d- Feodor baron Mikolič
podravnatelj in vodja podružnice Dunaj
po dolgi in mučni bolezni dne 17. t. m. v Zagrebu preminul.
V Ljubljani, dne 18. junija 1920.
Stavbeno podjetje
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844
išče banka za takoj. — Le prvovrstne moči, začetniki izključeni. — Pismene ponudbe s spričevali in zahtevami o plači je nasloviti na »Zadružno zvezo« v Ljubljani.
tvotnfes flvitpeha
Nenmann ?. dr. Zagreb
Prolzvafa: Kflssc, biskvit, prepedenee In razno pecivo za čaj.
Zastopnik za Kranjsko
L. JEŽEK, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 7.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Meresna skupnost s Hrvatsko eskoniptno banko In Srbsko banko v Zagrebu,
Izvršufe vse bančne transakcije najkulantnefe.
KOLONIALNO
Najcenejša dobava na debelo
FRUCTMS
d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
Brzojavni naslov
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Viaška nI. 12, Telefon 106. Brzojarlr Fnictos.
Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — 1, ljubljansko javno skladišče.
SPECEKUSKO i BLflQO i
Ljubljana, junija 1920.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920. in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920. VI. št 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron lo,ooo.ooo na 2o,©oo*qqo
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400'— ncminale pod sledečimi pogoji:
1.)	Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu od K 550.
2.)	Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 670.
3.)	Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 4% obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920. t. j. pri optiranih delnicah okroglo 11 kron in pri delnicah, ki se na novo
subskribirajo okroglo 13 kron za vsako delnico.
4.)	Subskripcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati
najdalje do 10. julija 1920.
5.)	Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4% obresti do dneva vrnitve denarja.
6.)	Prijave sprejemajo: Glavna blagajna podpisanega zavoda in Menjalnica istega. — Hrvatska eskomptna banka v
Zagrebu. — Srpska banka v Zagrebu.
7.)	Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine.
8.)	Vspeh subskripcije jc zajamčen po garancijskem sindikatu.
9.)	Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na »Ilirsko banko", morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje prenos istih na „Slovensko eskomptno banko".
mmmMmm

~ i"1-"" Ht-"—
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, UubBSaft&, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
3(3
=11 I ll lili. I,..1 1.1
v Ljubljani
Stritarjeva ulica št. 2.
Podružnice v Spotil, Celovcu, Trsiu, Sarajevu, Gorici, Celju, Maribor« in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
JalniJka glavnica z rezervnimi zakladi okrog
,000.1100 krm.
Sprejema	na
in tekoči račun proti ugo*.
nemu obresiovartju.
Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje
vtaScovntne kredite, j
Hočete obdržati svoio lepoto '( Hočete imeti Kakor toaržnn ni ah k o kožo ? Nočete soinčnlh pen mozoljev in oprcev?
Uporabljajte Fellerjev« pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomadol Občudovani b odeto! Za-vidanil 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hoče'.e, -'čuti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tanftocb*na po-mada za rast las doseže buine lase I Zapreči prhaj. prerano osivenje. Zabram plešo! 1 lonček !>;<. No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-pon l K. Mazilo za brke 2'50 K in 3-- K.
Mučijo Vas knrjn očesa? Fellerjev pravi turi s lovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro ln zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev i Nobene trde kože! Malo škatljica 4-— K, velika škatlja 6-— K. - Želite Se kaj? Fellerjeva Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjevusipalni pra.šek proti potenju, 1 škatlia 6 K. — Fellerjev montolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 33 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roža iu rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francoska v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej >i nr-j ceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg 134.
Hrvatska.
Tovarna
vsakovrstno blago.
Kemično cisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. CifofSniiSia °yratpike. zaPest-Podružnica: Šelenburgova ul. 3.	m sra,cg- ~
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavni trg
Kočevje
Stev. 39.
rodi
m

tsa^nsisfrv ttshos

Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400-— nominale pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadeta na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700 —.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2.	Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4.	Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu skladu.
5.	Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5% obresti do 30. junija 1920.
6.	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 30. junija 1920.
7.	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet MariborsKe esKompme Danke.