PnHihii plačan* T gotovM.
Leto LXXIVM it aoe
Ljubljana, sreda 10. septembra 194*-XIX
Gena 4* cent.
MBMRfb Uf UPRAVA.: L«JTJBLJA2fA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO xa oglaM iS Kraljevine T»-MJf k
UNTONE PUBBUCITA ETALIANA 8, A-, MILANO
Ife 51-23, 31-24, 31-25 ts 31-2«. — Izhaja rsak dan opoldne. Mesečna naročnina       U   Za Inozemstvo 10 I«
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlensa ttaBana ed estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A^ MILANO.
Zaključna bitka za Petrograd
Od zaledja docela odrezan se Petrograd ne bo mogel dolgo upirati — Vsi razbremenilni protinapadi maršala Vorošilova so bili zavrnjeni
Is Hitlerjevega glavnega stana,   9. sept. Nemško vrhovno vojno
pov«»Ijni*tvo   je   o r> javilo   dano« naslednje
poročilo:
Kakor jt? l»ilo objavljeno že s posebnim poročilom, so brze divizije nemške vojske, odlično podpirane od bojnih oddelkov letalskega orožja, dosegle vzhodno od Petro-
jjr:i<Iu v široki fronti Nevo. Mesto ftli^e.j-bur? ob I^ii*loskem jozeni je zavzel neki pehotni polk v naskoku. S tem je bil nem-6fco-finsKi obroč okoli Petrogroda sklenjen in je mesto sedaj odrezano od vseh zvez na kopnem.
Bojna letala so VSetaJ in v poslednji noti bombardirala oboroževalni! in oskrbovalne obrate v Petrogradu. Nadaljnji napad Irtalskega orožja je bil usmerjen proti
Mosk\ i.
Podmorniee so potopile na severnem Atlantiku 4 trgovske ladje s skupno 21.500 br. reg. tonami. Na angleškem otoku je bombardiralo letalstvo v nočj na 9. septembra vojašk«* naprave v grofiji Vork in pristaniška naprave v <lreat Varmouthu. Napad nemških letal v noči na 8. septembra na sovražne ladje v zalivu in v pristanišču Sueza je imel velik učinek. Umoma j" Tula p«'troFf"jska ladja s 7000 . rej:. ton:imi. ."> nadaljnjih velikih trgovskih ladij pa hudo poškodovanih.
Sovražna letala so priletela v poslednji noči nad zapadno in južnozapadno Nemčijo. Od bombnih zadetkov na stanovanjske okraji-, predvsem v Kasslu, je utrpelo civilno prebivalstvo izgube na mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo Ciaa izmeti napadajofih anj;ie bombnikov.
Pri izvajanju spremljevalnih nalog za pn sklbe na shsajneai severu bojujočih se čet je zadri topniški šolski čoln »Bremse« (11C0 ton) v severnih norveških vodah pri slabi viriBjh osli nenadoma na angleške pomorske bojne sile, obstoječe iz ene krjžar-ke in dveh rušilcev. Za varstvo konvoja je topniški eoln rBrrmse« stopil v boj proti premočnmi sovražnim silam, ter je bil po kratki, hudi bitki potopljen z več torped-nimj 7-vl«'tki. Vse ladje konvoja so dospele zaradi hrabrega nastopa topniškega čolna *Brornse« neoskodovane v določeni kraj. Del posadke potopljene tepnlčarke je bil rešen.
Vzhodna fronta. 10. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Važna akcija, s katero je bilo zasedeno mesto Sli^eljburg južno od Ladoškega jezera, je ustvarila zelo nevaren položaj za desno krilo sovjetskih položajev, zaradi tega so uspehi te akcije, ki je prožila srdite večdnevne borbe, velik in resničen vojaški uspeh. Treba je predvsem upoštevati položaj takozvane sovjetske mornarice v Baltiku. Izgubljeno je oporišče v Petrogradu, ker je odslej v območju daljnosežnih topov nemškega topništva Sovjetska mornarica ima na razpolago samo še oporišče v Kronstadtu, ki pa bo neprestano bombardirano z letalskimi silami. Kron-stadt torej ne bo pribežališče za sovjetske pomorske sile, temveč dobro viden cilj neprestanega bombardiranja nemških letal iz višine in v strmoglavskih poletih. Zapora skrajne vzhodne obale Baltiškega morja bo onemogočila oskrbovanje tega oporišča.
Bitka za Petrograd se torej zaključuje. V dobro informiranih krogih trdijo, da bodo zaloge oblegancem zadostovale samo za nekaj tednov, kajti v mestu je ostalo vse prebivalstvo z močnimi vojaškimi silami vred. Na bojišču je sovjetsko poveljstvo najbrže zbralo znatne zaloge municije m orožja. Petrograd nima naravnih oporišč in obramb, kakor Odesa. Pri Odesi so hribi in jezera okrog tega velikega črnomorskega pristanišča naravni obrambni elementi, ki omogočajo izpade in frontalne napade. Predvideva se lahko, da bodo sovjetske čete pričele v Petrogradu sistematično rušiti, da ustvarijo umetne ovire in obrambe. Borba bo vsekakor srdita, toda orožje nemških sil in napadalnih čet bo kos sleherni obrambi. Obale Neve so izredno važen činitelj za sondažne akcije in za napad odsekov vzdolž toka reke.
Bitka se je razvnela zdaj proti vzhodu, kjer izkoriščajo nemške sile dosežene uspehe, pritiskajo na sovražnika in ga potiskajo preko železniških prog. ki teko iz izredno važnega prometnega središča Pe-trograda. Prekinitev prometa na teh železniških progah je velik udarec za sovjetske sile, ki so razmeščene od Murmanska v smeri proti Moskvi Iz osrednjih področij Rusije je oskrbovanje sovjetskih sil, ki operirajo v vsem severnem odseku do Barentskega morja, popolnoma onemogočeno. Oskrbovanje Murmanska je mogoče samo z morja, to je s pomorskih oporišč Arhangelska. Zaradi cestnega sistema na sovjetskem ozemlju, posebno v teh severnih področjih, in zaradi nemogočega oskrbovanja po železnici si lahko mislimo, v kakšnem težavnem položaju so sovjetske sile, ki onerirajo na finski fronti od Murmanska do Ladoškega jezera.
Sile maršala Vorošilova so skušale z napadi od Ilmenskega jezera s srditimi borbami izsiliti izhod v nemške položaje da bi po porazu pri Sliseljburgu zavzele izgubljene položaje. Poskusi so bili brezuspešni in so stali ogromne izgube. Ne samo, da ni maršal Vorošilov mogel doseči s temi obupnimi akcijami kakšnega uspeha, temveč co krajevne nemške sile 7 odličnimi akcijami lahko delovale ob boku
kolon, ld so hotele napredovati. Nastali so majhni sovjetski žepi, katere so nemški
oddelki, ki so odločno intervenirali, uničili.
Nemško vojno letalstvo je čudovito sodelovalo v operacijah okrog Petrograda, Hitra intervencija nemških letal je premagala sovražni odpor in onemogočila množinske napade motoriziranih sovjetskih sil in sovjetske pehote Tako je bil vedno ustvarjen      len položaj za akcijo
nemških oddelkov n v zelo mnogih primerih je letalstvo zmagovito zaključilo aJc-cije kopnih sil. Nemški lovci so razpršili m uničili sovražne letalske skupine, ki so skušale podpirati akcijo sovjetskih sil.
Pomen Petrograda
Budimpešta, 10. sept. s. Vsi listi obširno komentirajo uspehe, ki so jih doslej nemške in zavezniške čete dosegle na vzhodni fronti. »Maggyar Orszag« opozarja v svojem uvodniku predvsem na popolno obko-litev nekdanje ruske prestolnice, ki o njej pravi, da predstavlja razen z vojašKega in političnega tudi z moralnega vidika zelo važen uspeh. Petrograd, to ogromno mesto, ki je dolgo dobo predstavljal voljo do napredka v Rusiji in do dela proti negativnemu moskovskemu duhu, je izgubljen. Ob-kolitev pomeni začetek novega razdobja v veliki borbi na vzhodni fronti.
Odbiti protinapadi ob Dnjepru
Budimpešta, 10. sept. s. MTI poroča, da so zavezniške čete, ki operirajo v Ukrajini, uspešno odbile nove silne protinapade sovražnika. Na madžarskem odseku je sku-
■ šal sovražnik prodreti čez Dnjeper z napadalnimi čolni. Vsi sovjetski poskusi pa so
, se izjalovili. V teh borbah je neki madžar-
• ski oddelek uničil sovjetski bataljon. Sovražnik ;e imel ogromne izgube. Madžari
I so ujeli tudi večje število ruskih vojakov. Madžarska letala so učinkovito bombardirala zbirajoče se sovražne čete In prometne zveze. Vsa madžarska letala so se vrnila na svoja oporišča.
Obsežne akcije nemškega letalstva
Berlin, 10. sept. s. V noči na torek so nemški bombnik'' uspešno bombardirali vrsto Iuk ob angleški vzhodni obali. Poleg
tega so bombniki, ki imajo svoja oporišča na Sredozemskem morju, napadli trdnjav-
ske naprave v Aleksandri j i in Port Ssidu ter nekaj sovražnih letališč v Severni Afr*-ki. Skupine nemških letal so, kakor poroča DNB. v omenjeni noči napadle rudi vojaške naprave v Moskvi. Tam ie bila neka avtomobilska tovarna ponovno zadeta. Nekaj objektov je bilo razdejanih Končno so večje skupine nemških bombnikov učinkovito bombardirale skladišče živil in druge naprave v obkoljenem Petrogradu.
Ruske letalske izgube
Berlin. 10. sept. s. Po doklej zbranih podatkih so Sovjeti, kukor beleži DNB. 8. septembra izgubili 86 letal. 81 jih ie bilo sestreljenih. 5 uničenih na posameznih letališčih.
Berlin, 10. sept. s. Skupina nemških bombnikov je v torek v pičlih štirih urah sestrelila 16 ruskih bombnikov tipa »Martine.
Pet topničark potopljenih
Berlin, 10. sept. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je v borbah okrog Šliseljburga.
nekemu oddelku nemškega motoriziranega topništva, ki je obšel mesto, uspelo učinkovito obstreljevati več sovjetskih ladij, ki so skušale pripeljati ojačenja v trdnjavo. Nemško topništvo je koncentriralo svoj ogenj na pet sovražnih topničark, ki so bile potopljene.
Značilna angleška sodba o položaju
StoekhoJm, 10. sept s. r-Dagens Nyche-ter« je objavil v pori čilu svojega londonskega poročevalca, da je večina angleških vojnih poročevalcev nr. vzhodni fronti mnenja, da je vojaški pole žaj Sovietov se laj še mnogo kritičnejši kal or je bil prej. Tako 3>Daily Telegraph«, ka :or tudi iDailv MaiU izražata mnenje, da je v sedanji vojni situaciji na Vzhodu na nevarnejše to. da se Sovjeti ne morejo odi xati za močno protuofenzivo. >Daily Mail poudarja, da se po-mezni lokalni sovjetski protinapadi ne smejo smatrati za protiofenzivo. Da pa do nje rri prišlo, je vzrok ta, da Sovjeti baje nimajo dovolj rezerv nt tako operacijo. Poročevalec lista obeležil >e nato tudi nedvomni izreini pomen morebitnega padca Petrograda.
Rooseveltovo izzivanj
Komentarji nemškega tiska o incidentu z amerlr!;:
rušilcem
Berlin, 10. sept. s. »Volkischer Beobach-ter« komentira tako zvani primer »Greer* in pravi, da gre tudi v tem primeru za Rooseveltovo laž. ki ai jo lLsit takole razlaga: Neka ameršika vojna ladja je po naročilu predsednika napadla nernjko podmornico. Nikakor ni nemška podmornica napadla ameriške ladje, kakor je Roosevelt izjavil, da bi tako dal sivo jim pristalem pobudo, da bi izrabili nesrečni inedent in se bolj vznemirjali javno mnenje ter ga na-hujskali za vojno.
Tudi Diplomatsko-politična korespondenca se bavi s tem incidentom m pravi, <ta je za Rootsevelta postal že sistem, varati ne le svetovno javno mnenje, marveč tudi svoj lastni narod. Ameriški predsednik daje po-tvorjene izjave svojemu narodu in neresnične obljube, da bi si pridobil njegov glas. Izjave, ki jih je Roosevelt podal, preden je bil posledniič izvoljen. glede svoje trdne odločitve, da bo vztrajal pri politUa miru. so v absolutnem nasprotju z neštetimi napori, da bi dosegel prav nasprotno. Načrt, da bi Ameriko zapletel v vojno, pravi pol-službena korespondenca, se izvaja z vso previdnostjo in natančnostjo 9 pomočjo neprestanih potvorb in laži. Že ob priliki prejšnjih dveh  incidentov z »Robin Mo-
opom« m »Zam Zame m« je Roosevelt po-tvrvril resnico in je svetu zamolčal, da so bi'li ameriški potniki rešeni. Skušal je svoj narod pripraviti do trajnih konsekvenc. Roosevelt u dobro slu/i sleherno sredstvo, pravi korespondenca, <ia le doseže svoj namen.
Z incidentom se bavi jo tudi »Miinchener Neueste Nachristen«. ki pravijo: Že leto dni sd predsednik Zedinjenih držav prizadeva, da bi našel kakšno pretvezo, spričo katere bi na hu j skal Američane in ustvaril stanje, zaradi katerega bi bila vojna neizbežna. K sreči pa so taki Rooseveltovi načrti vsemu svetu zn:ni rn tudi severnoameriški narod pozna nepoštene m nezadr-žane ambicije svojega predsednika.
Na Rdečem morju potopljen
Rtm, 10. sept. s. Vest, da je bila na Rdečem morju potopljena neka ameriška ladja, ki je bila v angleški službi, se v tukajšnjih krogih komentira v tem smislu, da je bila ladja verjetno res potopljena, da pa je to povsem naravno, odkar je tudi talija svoj čas proglasila področje Rdečega morja za vojno področje, enako kakor področje Sueškega kanala.
„Urad za intervencijo Zedinjenih držav"
Zanimiva razkritja o izrednem Številu osebja angleškega
poslaništva v Ameriki
Rim, 10. sept. s. >New York Times« odkriva ameriškemu narodu številko, o kateri naj bi razmišljali Američani glede na nalogo, ki jim jo je dodelila angleška vlada. List dokazuje, da ima angleško poslaništvo v Zedinjenih državah 4626 ljudi osebja. Ti angleški diplomati, tehniki in uradniki predstavljajo že veliko kolonijo. Anglija vzdržuje manj številno osebje v svoji birokratični organizaciji v Avstraliji in Novi Zelandiji. Gre za številko, ki je brez dvoma brez primere v zgodovini diplomacije in angleške tajne službe. Razumljivo je, da se dobra polovica tega osebja mora baviti bolj s severnoameriško notranjo politiko, kot z odnosi med Ameriko in Anglijo. Razumljivo je, zakaj Anglija izda za vojno 12 milijonov in pol funta na dan, če mora za eno samo poslaništvo plačati 4626 plač poleg drugih stroškov. Angleži so vsekakor odlični trgovci. Intervencija Severne Amerike je posel, za katerega se izplača izdati več milijonov. Anglija upa, da ji bo severnoameriška kri lahko kasneje odplačala kapital in obresti. V ne-lepem položaju so Američani, katere angleška tajna služba   naravnost obdeluje,
kakor v Egiptu, Iraku in Iranu. Gre samo za razliko v razmerju. Za Irak je zadostovalo 40 štipendij, v Ameriki je angleških Štipendistov za inter\ encijo stokrat več. V številki 4626 niso seveda všteti angenti. ki delajo za interese angleških in anrložidov-skih finančnikov. Ta številka se nanaša le na osebe, ki so v neposredni službi angleškega kralja, diplomatski oddelek — urad za intervencijo Zedinjenih držav.
Blazno oboroževanje Amerike
\Vashington, 10. sept. s. Službeno je bilo objavljeno, da so se takozvani izdatki za obrambo Zedinjenih držav v avgustu povzpeli na 1.172 miljarde dolarjev. V celoti so Zedinjene države v zadnjih 13 mesecih izdale za obrambo 9.272 nuljarde dolarjev
Izreden davek za Žide na Slovaškem
Bratislava. 10. sept. s. Slovafki mm;strski svet je odobril novo. pravne ureditev za Z ide na Slovaškem. S posebnim dekretom je bil Zidom naložen izreden davek.
Incessanti bombardementi
dei punti strategi« nemici
Tobruk, Marsa Matruch, Giarabub, Sidi Barrani e Malta nuovamente sottoposte alle azioni degli aerei dell'Asse
D Quartier Generale delle Forze Arinato comunica in data di 9 settembre 11 segmente bollettino di guerra n. 462:
Stil fronte di Tobruk notevole attivita delle nostrt artiglierie. Kepa rt i aerei ita-liani e germanici hanno bonibardato con snecesso a Tobruk. Marsa Matruch, Giarabub e Sldi Barrani depositi di nnmizioni, postazioni di artljriierie, impianti, aceanto-
namenti di truppe o oonoentranienti di automezzi.
Caeeiatori redesehi hanno attaccato faeroporto di Sidi Barrani dstruggendo ai suolo ur* apparecchto tipo Hunicane.
Questa notte velivoii avversari nanno nuovamente «*orvolato Palermo lanciando alcune bombe, quas.< tutt. eadute in mare. Poceni dar.ni e nessuna vittlma. Le perdite tra la popolazione palcrmiiana causate dal-Tineursione aerca di ieri notte sono šalite
a 27 morti e 58 feriti. n contegrno della popolazione per calma e disciplina e šteto esemplare.
NelTAfrica orientalo nostrl reparti avan-zati del caposaldo di Sella Culquabert hanno effettuato una sortita 11 giorno 6 disperdendc gli elementi nt iuici ehe li fron-teggfavano. Nella zona di Uolcnefit in una
nostra azione di mitragliamento aereo sono state inflitte gravi perdite all'avversa-
rio.
U piroscafo Esperia e stato arronciato
da un sommergibile nemico nel Mediterra-neo centrale. La quasi t o tali ta delle per-sone imbarcate e deirequipagio e stata salvata dalle unita ehe lo seortavuno.
Formazioni della R. Aeronautiea hanno attaecato nella notte seorsa le basi aero navali dell'Isola di Ma!ta provocando in-cendJ e danni numerosi. Vn nostro velrvolo non 6 rientrato dall'azione.
Neprestano bombardirale
sovražnih strateških točk
Tobruk, Marsa Matruch, Džarabub, Sidi el Barani m Malta znova napadeni od osnih letalskih sil
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. septembra naslednje 462. vojno poročilo.
Na fronti pri Tobruku znatno delovanje našega topništva. Italijanski in nemški letalski oddelki so z uspehom bombardirali v Tobruku. Marsa Matruchu. Džarabubu in Sidi el Baraniju skladišča municije, postojanke topništva, stanovanja za čete in zbirališča avtomobilskih vozil.
Nemški lovci so napadli letališče v Sidi el Baraniju ter so na tleh uničili letalo tipa Hurricane.
To noč so sovražna letala vnovič priletela n-zd Palermo in so odvrgla nekoliko bomb, ki pa so skoraj vse padle v morje. Skoda je majhna, žrtev ni. Žrtve med pa-lermskim prebivalstvom, ki jib je povzročil snočnji sovražnikov polet, so se pomno-
žile in znašajo 27 mrtvih in 58 ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo zgledno, kar se tiče miru in discipline.
V Vzhodni Afriki so naši prednji oddelki iz utrdbe na sedlu pri Kulkuabertu 6. t. m. izvršili izpad in razpršili sovražnika, ki jim je stal nasproti. Na področju Uolke-fita je naše letalstvo prizadejalo s strojnicami nasprotniku hude izgube.
V srednjem delu Sredozemskega morja je sovražna podmornica potopila parnik »Esperia«. Skoraj vse osebe, nahajajoče se na krovu s posadko vred so rešile edinice, ki so ladjo spremljale.
Oddelki Kr. letalstva so preteklo noč napadli letalska in pomorska oporišča na otoku Malti. kjer so povzročili požare in mnogo škode. Eno naše letalo se s poleta ni vrnilo.
Toča bomb na Malto
Neprestani letalski napadi sistematično uničujejo vse naprave, ld bi omogočile sovražne ofenzivne akcije
Z bojišča, 10. sept. s. Letalsike sile. ki jim je poverjena naloga, da z neposrednimi napadalnimi operacijami postopno uničijo sleherno napravo na Malti, ki bi jo usposobila za izhodišče kake sovražne ofenzivne akcije, so tudi v noči na torek intenzivno nadaljevale svoje delo. Izveden je bil nov hud napad na letalska in pomorska oporišča c-toka. Skupina strmoglavcev se je pognala proti La Valletti in je z velikim številom bomb povzročila veliko škodo v
pristanišču. Učinkovito so bila napadena tudi letališča v Micabbi. La Veneziji m Hal Faru ter novo vzletišče v Gudiji. Nešteto manjših in srednjih bom-b ter zatžigal-nih bomb je bilo odvrženih na posamezna poslopja ;n druge objekte. Nastalo ie mno-go požarov, posebno na napadenih letališčih in v njihovi neposredni bližini. Pet pežarov se je zelo razširilo, t.:ko da jih je bilo mogoče opaziti z vračajočih se letal se fz dali jave nad 50 km.
Angleži brezdušno in brutalno uničujejo sadove pridnega dela italijanskih kolonov
Z bojišča, 10. sept. s. Kakor je bilo objavljeno že v predvčerajšnjem službenem vojnem poročilu, je nekaj angleških letal s strojnicami napadlo več vasi in posameznih hiš v cirenajiškem Diebelu. Nikakega dvoma ni. da te vasi ne predstavljajo ni-kakih vojaških objektov. V ostalem je vse področje naseljeno s koloni, ki se posvečajo delu na polju in ga opravljajo vztrajno ne glede na vojne dogodke, da bi tako oplodili puščavsko zemljo. Angle?i pa nočejo spoznati In priznati njihovega viteškega dela. Ustvarili in povečali so si svoj imperij z roparskimi kolonialnimi pohodi in z izže-manjem narodov, ne pa z delom. Zato tudi ne razumejo in ne spoštujejo pravega kolonialnega dela. Angleži v obče ne poznajo drugih metod razen izrabljanja in razde-
janja. Vse, kar so italijanski delavci v Libiji ustvarili: spremembo puščave v plodo-vito zemljo, v žitna polja, vinograde, oljčne nasade, vse to je angleški morali tuje, ker pomeni zanje hud očitek in pekočo obtožbo. Zato angleški vojaki vseh vrst in vseh stopenj napadajo italijanske delavce tudi v Džebelu. Ropanju, razdejanju in nasilju sledijo sedaj napadi s strojnicami na nezaščitene kmete, na žene in otroke. Ves svet se mora tega zavesti, posebno pa še Italijani, da bodo lahko z vedno večjo silo nastopili proti nelojalnemu, nemoralnemu in podivjanemu sovražniku, pa da ga bodo pripravili do tega, da bo drago plačal vse svoje zločine, vso svojo nizkotnost in nasilje, ko bo prišel dan obračuna.
Churchillovo priznanje
iva o razvoju vojne v spodnji zbornici — Naloga moskovske konference — Bitka na morju ie ni dobljena *-
Razgovori z Rooseveltom
Bern, 10. sept. s. ChurchiU je včeraj na seji spodnje zbornice podal pregled razvoja vojne. V svojem govoru je dejal, da so Rusi med drugim zahtevali potrebščine, ki v Veliki Britaniji ne v angleških zavezniških državah niso na razpolago. Glede teh potrebščin je Churchill dejal, se bodo vršila pogajanja v Washingtonu in na konferenci v Moskvi. Rusija ima velike potrebe tudi zaradi tega, ker je znaten del njene vojne industrije prešel v sovražne roke. Računati moramo s tem, je dejal Churchill, da bo treba na moskovski kon-efrenci glede na nadaljevanje ogromne borbe proučiti in organizirati oskrbo močne vojske. Rešitev tega problema bo zahtevala tudi z angleške strani žrtve, posebno kar se tiče njene lastne oskrbe s strelivom- Največje so težave spričo omejenih možnosti pomorskih transportov in vobče zaradi maloštevilnih poti, po katerih bo mogoče našo zaveznico oskrbovati.
Ministrski predsednik je nato govoril o poteku bitke na Atlantskem oceanu in je opozoril zbornico, naj ne misli, da je dob-
ljena. Churchill je omenil tudi atlantsko izjavo in je dejal, da se v ničemer specifično ne nanaša na problem ustavnega režima v Indiji m Birmaniji ali kateremkoli drugem predelu britanskega imperija. Churchill je potrdil, da je bil med najvažnejšimi vprašanji, o katerih je razpravljal z Rooseveltom, problem skupne politike, ki naj  se izvaja  napram Japonski.
Razprava o hoolywoodski propagandi
New Vorfc. 10. sept. s. Kakor je znano, se posebna seraterska komisija bavi z delovanjem filmske produkcije v Zedinjenih državah. Bivir predsedniški kandidat Wi*ll-kie, ki brani hollywood&ke industrijske magnate, je včeraj na seji odbora priznal, da so židovski filmski mdustrijci razvili živahno propagando, da b; Zedinjene države pripravili do vejne ter je to utemeljeval tako, da je ta propaganda iz državno-cbrambnih razlogov potrebna.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   Sreda, 10. septembra 1941-XTX.
Btev. 208
Prvo razstavno blago za velesejem je prispelo
Nekaj podrobnosti o pripravah — Razstava Prometnega ministrstva
Ljubljana, 10. septembra. Prihod-iji mesec se bodo odprla vrata prenovljenih prostorov ljubljanskega  . e-lesejma. Delavci z vso naglico v smislu
načrtov dovršujejo nove paviljone in urejajo razstavne prostore- Sedaj je na obsežnem pros-.oru med Celovško cesto in Ldttercannuvim drevoredom vse še precej nepregledno. Sele ko vam razloži izvedenec, kako bo umna človeška roka zložila ves gradbeni material, da bo dosežen zaželeni smoter, je mogoče ugotoviti, d-i je bila pobuda za gradnjo novih paviljonov in siioro popolno prenovitev zelo temno premišljena. Skrbno je nekoliko <~krčen obseg, pri ten. pa - v polni meri upoštevani vsi estetični in praktični principi moderne arhitekture.
Te dni je u<d) že prispelo prvo razstavno blago: raznovrstni stroji, sestavni deli in drugi okrasni predmeti. Tej pošiljki bodo kmalu sledile druge, vse do začetnih » » oktobra, ko bo velesejem odprt. Ne <-> če trdimo, da bo blaga za več vlakov, saj je že za prvo oošfHko h ; potrebnih kar pet vagonov. To daje vsaj skromno 'lutiti. da nam bo letošnja vele-sejmska pi.:taiitv, za katero se zanimajo najvišje cola^u, pokazala tako po količini r po kakovosti obilo n_ .     . in zan
Med najzanimivejšimi bo nedvomno razstava, katere organizacijo vodi Ministrstvo prometa. Središče te razstave bo v La-ttermannovem drevoredu, kjer bodo razstavljeni najmodeiuejll vagoni italijanske konsU akcije. Obiskovalci si bodo mogli " '        :k elektromotorni voz, mogočen
stroj aerodinamične linije, jedilni vagon, tovorni vagon, izdelan iz aluminija, ?pe-
-smografski razvoj v Italiji med sedanjo vojno je mnogo bolj zadovoljiv, kakor med svetovno vojno. Navajamo naslednje zanimive podatke o razvoju števila prebivalstva v Italiji, kakor jih objavlja agencija Agit. Med sedanjo vojno se kažejo posebno zadovoljivo ukrepi oblasti, da bi se čim bclj povečalo Število prebivalstva. Kazadovanja števila prebivalstva zaradi posebnih posledic vojne je med to vojno mnogo manjše, kakor je bilo med svetovno. Umrljivost je mnogo manjša in število rojsTev se ni tako zmanjšalo, kakor se je v letih 1914 do 1918.
Od 1. junija 1940 do 31. maja letos je bilo rojstev 1.005.215, v enakem razdobju od 1. junija 1939 do 31. maja 1940 je pa bilo rojstev 1,043.772. To so le živo rojeni oiroci. Vidimo, da se je število rojstev v prvem vojnem letu zmanjšalo samo za 33.557 ali za 3.7rr. V prvem letu po vstopa Italije v svetovno vojno, od 1. junija 1915 do 31. maja 1916 je znašalo število
Zdravje. La salute.
C6me state — kako se počutite? Sto benissimo — izvrstno se počutim. Non std bene — ne počutim se dobro. Co-me stanno i vostri — kako se počutijo vasi domači? Come sta il vostro si-gnor padre — kako kaj gre vašemu gospodu očetu? E la vostra signora madre — in vaša gospa mati? Oggi sta un po* mčglio — danes se počuti malo bolje. Molto meglio — mnogo bolje. Abbastanza bene — zadosti dobro. Sta cosi cosi — počuti se tako tako. Non tanto bene — ne predobro.
Sono indisposto — nerazpoložen sem. nekaj mi ni prav Ž molto mala-to — zelo bolan je £ gravemente am-malata — resno, hudo je bolna. Mudre — umira. £ m6rto — umr) je
Cosa ha — kaj mu (ji) je9 E m61-to raffreddata — zelo je prehlajena Ha la febbre — ima vročino (mrzlico). £ malato da lungo tempo — aH je dol-
cijalen vagon za obdelovanje žoltovine,
rastline,   iz   katere   izdelujeja tekstilna
vl-lcna. Vsi ti železniški vozovi bodo stali r m tirih, ki bodo zgrajeni v drevoredu.
Vsem obiskovalcem bo dovoljen vstop v vagone  in  ogledovanje  zanimivih meha-x. 2 mov,tako da se bo ~nogel vsak natanč r.o spoznati in poučiti o napredku modeme železniške industrije v Italiji
Druga zanimivost v ;delku razstave pi ometnega Ministrstva bo plastika železniške postaje v Benetkah. Velika in duhovita plastika bo nazorno posvedočila. kakšna bo postaja v Benetkah, ko bo zgrajena. Problem zgraditve postaje je bil težaven s tehničnih in arhitektonskih viri ;kov. Plastika nam bo pokazala bistroumnost človeškega grr--Ite'jskega duha. ki je iznajdljivo rešil vse težave.
Razen organizatorjev železniške razstive so   na   delu  že   tudi   posebni odposlanci Ministrstva javnih del. ki želi v zelo zgo-tenih obrisih prikazati vsem obiskoval-c       kakšno in kolikšno delavno-* ie Tta-LJa razvii^la  in  5e  razvija  na področju rstnih javnih del. Italijanska uristič-*no*i""*»'**-' :ny-n^-tnndnn raz-
strvo. ki naj pritegne nove obiskovalce !« ' ' n'ev po vsej Drl Na delu so tudi tehnični :stavni strokovniaki dru-r-     sat—«-«* ***4 k; *«» v hl**n1ih ^n«»h
rredložili vodstvu vele^ejma svoje natanč-načrte.
Paviljon znane tovarne *Fiat« bo v ne-
'r i i H nph Ho"" ; r>*i T"'-n^n A ""s-iTdc bo — -tila v L^ibljano velik motor, ki no ves čas velesejma v pogonu, poleg tega 5e razne Obupe stroje, modele, vse iz kcvine in aluminija.
rojstev 1,029.927, v letu pred to dobo pa 1.134.481. Število rojstev se je torej tedaj zmanjšalo za 104.554, ali za 9.2%.
Umrljivost se je v prvem letu sedanje vojne povečala samo za 1.9% v primeri z letom pred začetkom vojne. V prvem letu svetovne vojne je pa umrljivost narasla z? 6.6%.
Med prejšnjo svetovno vojno se je tudi r~ jgo bolj zmanjšalo število porok kakor med sedanjo, in sicer za 103.590 ali 44.5% v prvem letu vojne. Med sedanjo vojno se je pa število porok zmanjšalo v prvem letu le za 76.771 ali 22.4%. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je tedaj kraljevina štela 94 pokrajin, medtem ko jih ie v prvem letu sedanje vojne skoraj 100. Zaradi zmanjšanja porok v prvem letu sedanje vojne se ne bo znatno zmanjšalo število rojstev, ker število rojstev iz mlaj-? * zakonov ne vpliva mn^rr* na skupno Število rojstev.
go bolan? Da ieri — od včeraj. Che malattia ha — kakšno bolezen ima? Prende qualche cosa — ali jemlje kak sna zdravila (=kakšno stvar)? Viene qualcuno a trovarlo — ali hodi kdo k njemu? II medico viene tu t ti i giorni a visitarlo — zdravnik prihaja vsak dan (5=1 vse dni) pregledovat ga. Spero che non sara nulla — upam. da ne bo nič (hudega). Speriamo che il male non avrš conseguenze — upajmo, da bolezen ne bo imela posledic. La sua malattia e pericolosa — njegova (njena) bolezen je nevarna. Non potra riaversi
— ne bo si mogel opomoči. I medici 1'hanno abbandonato — zdravniki so naredili križ čezenj (•so ga zapustili)
La v6stra signorfna sorella e anco-ra ammalata — ali je vaša gospodična sestra Še bolna? Non e ancćra intera-mente guarfta, per6 sta molto mčglio
— ni še popolnoma okrevala, toda ji gre mnogo bolje. Ho ereduto che fo-
tek m 4M n: L Dooninl 50.3, 1. Fuma-galli 51;
tek na SOt m: 1. Lanal 1:50.3. Prva petorica je vsa tekla pod 2 minutami;
tak a* 1000: 1. Bertocchl 4:00.8, 2. Do-rascenzi 4:01.6, 3. D'Ercole 4:02;
tek na 5000 m: 1. Bevlacqua 15.05, 2. Tora zza 15:20.8, 3. Bianchi 15:27.4;
met diska: 1. Biancani 47.49, 2. Consolinl 46.76, 3. Spaggiari 43.09;
met krogle: 1. Profeti 14.31, 2. Bertocchl 13.96. 3. Paoloni 13.79;
skok v daljino: 1. Ossena 6.82, 2. Pel-lajini (Giovinezza, Trst) 6.81, 3. Pederzani 6.76.
Nedeljske nogometne tekme drugod
V Bratislavi je nastopila, kakor smo ž«
napovedali, reprezentanca Hrvatske proti
slovaški enajstorici. Tekma je ostala neodločena 1:1, ko je Se dve minuti pred koncem bilo stanje 0:0.
V Italiji je bila odigrana v Torre Annun-ziata prijateljska tekma med domačo Savo! o in Romo jz prestolnice. Roma nI Imela velikih težav in je pokazala svoje znanje samo prvih dvajset minut. Zmagala je 3:0.
V Mariboru ie gostoval SK Cilli in nastopil proti mariborskemu Rapidu Celjani so se prav dobro odrezali ter so podlegli le z neznatno razliko 1:0 (0:0).
V tekmovanju za nogometno nrvenMvo Ostmarke je Austria v nedeljo premagala Sturma 2:0 (2:0). FC VVien je porazil Posta 4:0, FAC : Vienna 1:0. Rap:d : VViener Sport-klub 2:1   n \\ acker : Admira 6:2.
V Švici so nadaljevali tekme za prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: Servette :
Rdeči križ poroča
Ljubljana, 9. septembra
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogresancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v nasi pisarni na Miklošičevi 22 b.
Aljas FrančiSka, Eensan Andrej, Kovačič Mar jo, Novak Janez, Šetinc Ivo.
Pošto naj dvignejo:
Bregant Sonja, Jarška c. 36. Gabrijelčič Hela, Levstikova 4, Glazar-Iglič 2uža, Pra-žakova 10. Knez Ivan, posestnik in prevoznik, Vič. Korene Anton, Rožna dolina c. VIII/28, Kranjec Silvo, prosvetni Inspektor, Kunaver Anica, PeriCeva 8, Lavrič Ir-ma. Koroška 10. Mini t ff Mica, justična palača, Maršič Vera Hrenova 11, Mušlč Zoran, akademski slikar, Erjavčeva c. 24/11, Operman Marija, Detelova ul 5, Pajlnič Lenka. Vzajemna zavarovalnica. Lesničar Tatjana. Rožna dolina c. VIII/33, Povod-nik Metka, dijakinja Krekove gospodinjske sole, Preskar Milan, kavarna Emona, Ramovš Franc, Miks^šičeva c., Rovšek Ivanka, fin. direkcija. Sever Janez, profesor, Jezica. Stanovnik dr. Aleš. Miklošičeva 7, Tavželj Milica, učiteljica. Jezica, Trkavec Fani, Gledališka 4, Tovornik Jakob, Visoki
ste malato — fnislil sem, da ste bolni. Avete consultato un medico — ali ste vprašali za svet kakega zdravnika? Std meglio oggi — danes mi je bolje. Tanto meglio, me ne rallegro assai — tem bolje, zelo me veseli.
Cosa avete — kaj vam je? St6 male — slabo se počutim. Ho mal di fešta. — glava me boli (— imam glavobol). Ho mal di denti (di gola, di ven-tre) — zobje (vrat, trebuh) me boli(jo) Ho male agli ocehi — oči me bolijo. Non ho niente — nič mi ni. Sono fiac-co — slab sem.
Mfo fratello gode una budna salute — moj brat je zdrav ko dren. £gli ha riguardo alla sua salute — on pazi na svoje zdravje. Temo che sia malato — bojim se, da je bolan. Mia sorella deve stare in letto — moja sestra mora ostati v postelji
Cičco, il eteco — slep, slepec La ce-cita — slepota, la miopia. miope — kratkovidnost, kratkoviden Sordo, la sordita — gluh, naglušnost t d*udfto
Lugano 1:1, Graashopers : Lausanne 2:1, Curili : Lucerne 2:0. Young Fellowa (Cu-rih): Toung Boya (Bern) 1:0.
Nogometno prvenstvo
na Hrvatskem
Prvenstveno nogometno tekmovanje na Hrvatskem se bo začelo 21. t. m. Hrvati so osnovali državno ligo, v kateri bo sodelovalo osem moštev. Za sigurne udeležence veljajo Gradjanski, Concordia, Hašk in 2eleeničar iz Zagreba, Zagorac iz Varaždina. HASK iz Sarajeva. Dva kluba bosta uvril^a v ligo še po izločilnih tekmah.
Bartali je premagal Coppija
V nedeljo so italijanski kolesarji tekmovali v krožni dirki za Marinov pokal. Cilj je bil v Paviji. Prijavljenih je bilo izredno Število tekmovalcev in je bila nedeljska dirka ena letošnjih najboljše zasedenih. Sodelovali so vsi prvaki s Coppi-jem na čelu. Proga je bila dolga 236 km. 60 km pred ciljem sta se odtrgala od vodeče Fktrine Coppi in Bartali. ki sta se v divji vcrr.j* borila vse do cilja za zmago. t- *r ^o*t^;np kolesa ie zmasal Bnrtali. Prva dvanajstorica se je plasirala takole:
1. Bartali 6:5422 s srednjo hitrostjo 33 ?03 km na uro, 2. Coppi. 3. R"cri 6:59:54. 4 Mollo. 5. Cotrur, 6. Leoni. 7. De °Jefanis. F Canave^; 7:03:28, 10. Servadei. 11. Motta in 12. Cinelli.
e
SK Svoboda (Ljubljana). Danes (v sredo) obvezen trening za vse igralce. Udeležba obvezna, ker bo vodil trening novi trener!
Komisarijat, Traun Vanda, Bleiweisova 2. Turna dr. Boris, Fugnerjeva 9, Urch Josip, Verstovškova 6, Velikonja Narte, književnik, Vesnaver Ljubo, Gradišče 2, Vidmar Mirko, učitelj, Vojer Justina, Kadilnikova 6, Vzajemna zavarovalnica, Zavadlav Dušan, Turaerjeva 24, Združenje pooblaščenih graditeljev, Trdinova ulica, Zorman Ivan, Narodna galerija, Mešek Ivan, davčni inšpektor.
Gospodična Žiberna Zmagoslava naj se zglasi v svrho Informacij v tajništvu.
Gospa Zajec Marija, Prečna 1, naj se zglasi v tajništvu.
Gospod Schein Jožef, dijak, naj dvigne izpričevalo in dokumente, ki jih je verjetno pozabil v naši pisarni.
Zaradi odpreme pisem naj se zglase od-pošiljatelji, ki so pisali sledečim naslovljen-cem: Antonič, Beograd, Sadar Drago, Sme-derevska Palanka, Sajovic Lovro, Valjevo.
V počaščenje spomina blagopokojne ge Marije Žilic je darovala ga. Valentina Co-larič Rdečemu križu L 100.— namesto venca na krsto. V počaščenje spomina iste ge. sta darovali gdč. Mathjan Ivanka In Josipina L 100.—. Gospa Sernec Marica je podarila Rdečemu križu L 50.—. Plemenitim darovalkam iskrena hvala.
grčsso — težko sliši. Muro, il mutismo
— nem, nemost. £ un sordomiito — gluhonem je. Tartagliare — jecljati, aver la lisca — šušljati Mio nonno e calvo — moj stari oče je plešast Zoppicare — šepati, zoppo — šepast. Lo storpio — pohabljenec: il monco
— enoroki, il gobbo — grbavec. II goz-zo — golša.
Avete la lingua sporca — imate obložen jezik. Viene meno — omedli (medlevica — lo svenimento). Ha il crampo — ima krče. £ stato colpito d'apoplessia — zadela ga je kap, e pa-ralizzato — hrom(a) je (la paralisi — hromost).
Ho un raffreddore — nahoden sem ( = nahod imam), ho la tosse — kaš-ljam (=kašelj imam). Sono rauco — hripav sem. Ho un*indigestione — pokvarjen želodec imam, ho la sciolta — drisko imam. sono stitico — zaprt sem. Vcmita ogni mattina — bruha vsako jutro. Ha la vertigine — v glavi se mu vrti  (= ima  vrtoglavico).  Ha un'in-
<§£qI ekni eo
KOLEDAR Danes: Sreda, 10. septembra: Nikolaj Tol.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Mati Kino Sloga: Suženj ljubezni Kino Union: Kapitan Puria Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici Umetnostna razstava v galeriji ObersiieL Razstavlja slikar Lojze Perko
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, M ari j m trg 5, Kuralt,
Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31.
Plastično slišan tlim
Marsikdo se gotovo se spominja, da smo nedavno tudi v Ljubljani videli prve plastične filme. Plastičnost slike je dosežena tu s posebno napravo, in sicer tako, da fotografirajo en prizor iz dveh med seboj enako oddaljenih mest kakor sta oddaljeni človeški očesi. Tako nastaneta dve različni sliki, ki se pa le neznatno razlikujeta druga ol druge, će gledamo taki dve sliki skozi posebne naočnike, se spojita v eno plastično.
Podobno je tudi pri stereofonskem zvoku, ki ga pripravljajo zdaj kot najnovejši izum. V Philipsovih laboratorijih so sestavili metodo, po kateri se doseže izredno plastična reprodukcija zvoka v zvočnem filmu. Pri navadnih filmih prihaja zvok vedno iz enega mesta, kar je nenaravno. Stereofonski film odstrani to pomankljivost, kajti gledalec ima pri njem vtis, da prihaja zvok ali glas prav s tistega mesta, kjer stoji igralec ali orkester na sliki. Učinkovitost filma se s tem plastičnim slišanjem izredno poveča.
Podobna usoda dvojčkov
Pogosto se je že izkazalo, da Imajo dvojčki zelo podobno življenjsko usodo, četudi žive ločeni v zelo različnih razmerah. Tudi naslednji dogodek to izpričuje. Pred dnevi sta se ponesrečila na podoben način dva dvojčka, ki sta bila zaposlena v dveh krajih — ob istem času ln na presenetljivo podoben način. Cesare je bil zaposlen v Sestriju, Luigi pa v Riva Trlgoso. Luigiju je tračna žaga odrezala prstanec na desnici, med tem ko je njegov brat ob istem času izgubil prstanec na levici.
Ncv angleški „uspeh"
Rim, 10. sept. u. Angleži so včeraj zagrešili novo nasilje. S kanadskimi četami so okupirali Spitzberge. ki leže 600 km daleč od severne Norveške v Severnem Ledenem morju in pripadajo Norveški. Angleži so se takoj po izkrcanju polastili obeh ondotnih radijskih postaj in premogovnikov, ki so doslej oskrbovali s premogom severno Norveško. Vse norveške rudarje na Spitzbergih so polovili in jih prepeljali v Anglijo, kjer bodo morali delati v angleških rudnikih ali pa v angleški vojni industriji.
Lizbona. 10. sept. s. Glede na britansko ekspedicijo na Spitzberge je angleška pol-službena agencija objavila še nekaj podrobnosti, iz katerih izhaja. da tik pred prihodom ekspedicije na otoke na njih ni bilo nobenega Nemca. Na otokžh so se izkrcale večinoma kanadske čete. Prebivalstvo so pripravili do tega. da se je preselilo v Anglijo. V glavnem gre za rudarje, ki bodo očitno prisiljeni delati v angleških rudnikih.
Nevv York, io. sept. u. Glavni stan kanadske vojske v Ottawi je v ponedeljek ponoči ob 1.30 po krajevnem času izdal komunike, v katerem je objavil, da so bili zavzeti Spitzberški otoki. V New Yorku je ta komunike izzval veliko senzacijo. Roo-seveltovi pristaši so pozdravili to operacijo kot nov korak v oporo Angliji in kot nadaljevanje intervencijske politike vlade. Izolacijski elementi pa smatrajo okupacijo otočja kot akcijo, ki je povsem sporedna z invazijo Islandije. Izolacijski krogi so glede na komunike iz Otta\ve, ki predstavlja dodatek angleškemu službenemu poročilu, po katerem se nasprotnik tej operaciji ni upiral, mnenja, da so imeli na-dalci pri tem enake namene kakor takrat, ko so zavzeli Islandijo. Hoteli so Nemčijo prehiteti. Kanadski komunike zatrjuje, da je bilo treba Spitzbergih Nemce prehiteti, da se ne bi polastili tamkajšnjih premogovnikov. V izolacijskih krogih pa ugotavljajo, da Nemčija ni imela najmanjšega namena zasesti te otoke,
Vest o najnovejšem angleškem nasilju je izzvala po vsem svetu veliko ogorčenje. Ta akcija znova dokazuje, da iSčejo Angleži uspehov tam, kjer se jim ni bati resnega odpora. Zasedba Spitzberških otokov je nov tipičen primer angleških metod bojevanja. V tem primeru je šlo Angležem očitno za to, da dosežejo v arktičnem področju nekako oporišče. Dejansko je vse to brez pomena. Spitzbergi so večji del leta v ledenem oklepu in so zaradi tega s stra-tegičnega stališča brez vsake vrednosti. Slo je zgolj za to, da dobi angleška propaganda novega gradiva.
fiarnmazione dčlla gola — vnetje v vratu (grlu) ima; 1'angina — angina.
Bisogna otturare questo dente — treba je zaliti ta zob. Un'otturazione di cemento — cementna plomba. Ha una carie — nagnit je. Trapanare il dente ed estrarre il nčrvo — navrtati zob in izvleči (odstraniti) živec. Una corona d'oro — zlata krona. Bisogna estrarre il dente — treba bo zob iz-dreti. La dentiera — umetno zobovje.
La ricetta — recept. Včnti gčece trć volte al giorno — dvajset kapljic trikrat na dan. Prima dei pasti — pred jedjo. Datemi della tintura di iodio — dajte mi jodove tinkture. Un leg-gero purgante — lahko odvajalno sredstvo. Che cosa mi dareste edntro quć-sta eruzione della pelle — kaj bi mi dali zoper ta izpuščaj? Una pomata, un ungućnto — mazilo. Un pacchetto di cotone idrofilo — zavoj vate, un rotolo di garza sterilizzata — zavojček sterilizirane gaze. Un cerotto con-tro i caHi — obliž za kurja očesa. Una tavolćtta — tableta.
Gibanje in število prebivalstva It?l?'~ med vojno
Posebno zadovoljivo se kažejo ukrepi oblasti, da bi se čim bolj povečalo število prebivalstva
Začetek plavalnega prvenstva
V kopališču Ilirije bodo danes, jutri in pojutrišnjem v domačem krogu tekmovali za prvenstvene naslove Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 10. septembra
Plavalna sekcija SK Ilirije, ki je druga leta neumorno skrbela za odlične plavalne prireditve, letos dela samo v domačem krogu. Pripravila je dve prireditvi, sedaj pa je pred zaključkom sezone na vrsti še plavalno prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Prvi del tega prvenstva za naslove v skakalnih disciplinah je bil že pred 10 dnevi. Na vrsti so plavalne discipline in waterpolo.
Obsežen spored prvenstvenega tekmovanja je bil razdeljen na tri dni. Zadnji dan bodo tudi eksibicije v skokih, za prvenstvo pa bodo plavali samo na 1500 m. Vse dni bo začetek ob 17. uri. Vstopnina je nizka: po 4 in 2 lire.
DanaSnji spored, kj ga bo zaključila vaterpolo tekma med dvema domačima kombinacijama, obsega Sest točk: 1. 400 m prosto za ienske, 2. 100 m prosto za moške, 3. 100 m prsno za ženske, 4. 200 m prsno za moške ter dve štafeti: 5. 3X200 prsno za moške in 6. 4X^00 m prosto za moške.
V prvi točki sporeda bo imela glavno besedo Draguša Finčeva. V naslednji 100 m prosto za moške sta favorita med večjim številom tekmovalcev Žižek in Pelhan. Na 100 m prsno za ženske \Vernerjeva nima prave konkurence, čeprav bo na startu polno število plavalk. Pri enaki točki za moške je približen favorit Herzog, a borba bo huda. V štafeti 3 X 200 prsno bo zmagala pač najboljša postava, a doslej
ni znano, koliko jih bo ln kdo bo v kateri. V zadnji točki današnjega plavalnega sporeda pa bodo >kanoni« skušali izbiti na tej
že leta privlačni stafetni progi predvsem dober čas. Mihalek, Močan, Pelhan, Žižek zmorejo mnogo, koliko pa v resnici, bomo videli — dre vi.
Plavaš je skozi Rim in Firenco
V Rimu je plavalni klub Romana priredil v nedeljo plavalno tekmo na Tiberi skozi mesto. Favorita sta bila Milančan Signori in Rečan Schipizza. Proga je bila dolga 6S00 m, voda mrzla. Zmagal je Signori 49:22. 2. Gamba 49:27.4, 3. Concardi 49:32.3 (vsi Rari Nantes. Milan), 4. Schipizza (Reški pl. klub) 49:51.3.
Podobna prireditev je bila tuđi v Firenci. Proga na Arnu pa je bila znatno krajša in je merila samo 1300 m. Zmagal je Mane t ti. ki je potreboval do cilja 20 minut. Sodelovalo je 30 tekmovalce*.
Lahkoatleti na startu v Pratu
V Pratu, mestu Firenške pokrajine so v nedeljo otvorili športni stadion. Ob tej priložnosti je bil vpričo 5000 ljudi izveden nacionalni lahkoatletski miting, ki je dal nekaj odličnih rezultatov:
tek na 100 m: 1. Tito 10.6, 2. Facchini 10.7. 3. Mariani 10.7, 4. Gritti 10.9;
Nepremičninski trg
v zadnjih 14 dneh
V avgustu je bilo prometa za 2*5, v prvih 8 mesecih letos
pa ie za 29 milijonov lir
Ljubljana, 10. septembra.
Zemljiška knjiga je izvrsten barometer za presojanje trenutnega razpoloženja na nepremičninskem in hipotečnem trgu. Vsak kdor kupi nepremičnino, oz. da posojilo, ki ga hoče \0Q(/c zavarovati, mora t zaznamovati v i^mljiški knjigi, tako da gredo skozi pisarno zemljiškoknjižnega urada pri okrajnem sodišču prav vse pogodbe te vrste.
V mesecu avgustu je bilo na nepremičninskem trgu prav živahno. V celoti je bilo zaznamovanih okoli 70 kupnih pogodb, pri katerih so kupci plačali za nepremičnine skoraj 2.5 milijona lir. Celotni promet letošnjega leta v prvih osmih mesecih se je dvignil že na visoko številko  29,000.000 Lir.
Konec preteklega meseca in v prvem tednu septembra so bile zaznamovane v zemljiški knjigi naslednje večje kupoprodaje:
Boža Roječ, posestnica v Ljubljani, je
prodala Frančiški Osoinikovi, prav tako posestnici v Ljubljani in Idi Gabrijelči-čevi parcelo v Mostah. Parcela je velika 437 ms in je znašala kupna cena 18.240 Lir.
Tvrdka Knez v Ljubljani je prodala za-
sebnici Mariji Povhe več parcel v Spodnji Šiški. Skupno merijo parcele 703 m: in j    kupovalka plačala zanje 30.721 Lir.
Kmetska posojilnic« ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala Lovskemu društvu tra.niško parcelo na Viču v izmeri 591 m* Lovsko društvo je plačalo zemljo po 38 Lir v celoti 22.453 Lir.
Anton Pogačar. posestnik v Zgor. Hru-šici je prodal tovarniškemu delavcu Ivanu Pclaku v Zgornji Zrdobrovi h;šo št. 23 v Zgornji Hrušici z vrom za 7.600 Lir.
27. maja letos je bila sklenjena med državo ki jo ie zastopal direktor finančne direkcije v Ljubljani in mestno občino .^'/•....ko pogodba o kupu in prodaji vrta v izmeri 2.344 m- in stavbne parcele
s t-----276 m1, kar vse je doslej pri-
p dalo poštni direkciji. Cena za to nepremičnino, ki je v javnosti znana kot nekdanji Virantov vrt v šentjakobskem okra-'i. je bila dosežena na licitaciji 17. maja. Mestna ^č:na je plačala 400.000 din, oz. 152.c:0 Lir.
Pavšek Marija, pocestnica v Trnovem, je p:—dala Frančiški Avbeljevi, soprogi me-sarp, svoje zemljišče v trnovskem pred-me^tiu. Kimovalka je za travniško parcelo plačala 25.000 Lir.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala soprogi podjetnika v Ljubljani Hermini Polakovi travniško parcelo na Viču v izmeri 597 ms za 22.686 Lir. Ista prodajalka je prodala Antoniji Ponikvar-ievi iz Maribora travniško parcelo na Viču v izmeri 715 m8. Kupovalka ie plačala m* po 38 Lir, v celoti 27.170 Lir. Končno je Kmetska posojilnica v Ljubljani prodala Mariji Miljani Petemelovi iz Dolge vasi pri Dolnji Lendavi travniško parcelo v velikosti 624 m5. Tudi ta parcela je bila prodana po 38 Lir ms,v celoti za 23712 Lir.
Aleksanader Golevšček, trgovski zastopnik in posestnik je proda1 čevljarskemu mojstru Janku Ješetu v Trnovem vrtno parcelo v izmeri 750 m' in hišo št. 51 na Opekarski cesti za ceno 133.000 Lir .
Kakor običajno so bile razen kupoprodajnih pogodb zaznamovane v tem času tudi mnoge druge, tako razne hipotečne. parcelacijske pogodbe, odstopna in odpis-na dovoljenja ter končno tudi izbrisi za-dolžnic.
Malo italijanščine za vsak dan
40
Btev. 208
»SLOVENSKI NAROD«,   Sred*, 10. septembra 1941-XTX.
Stran S
Življenje na živilskem trgu
Izkušeni gobarji pravijo, da tudi prihodnje tedne ne bo mnogo gob
Ljubljana, 10. septembra.
Na trgu se je že začela prava jesenska sezona. Naprodaj so po večini značilni jesenski pridelki in manj je že sočivja, ki zori poleti. Domačih jabolk je že precej, ni pa še grozdja z Dolenjskega irr iz Bele Krajine. Tem več je pa sadja ter grozdja iz južnih pokrajin.
Ob tržnih dneh zdaj ni mnogo bolj živahno na trgu kakor ob drugih delavnikih. Skrbne gospodmje prihajajo vsak dan na trg, čeprav se ne zalagajo tako, kakor so se včasih ob tržnih dneh. Najbolj skrbne so navadno že pred 8. na trgu, a zdaj je trg bolje založen šele po 8., ker je že znatno krajši dan. Prehudega navala, kakršen je bil včasih, da mnoge prodajalke niso dobile prostora, zdaj ni na trgu. Prodajalcev iz oddaljenih krajev je malo. Ljubljanski trg zalagajo zdaj po večini pridelovalci iz bližnje mestne okolice in iz samega mesta.
Gospodinje zelo vprašujejo po gobah in marsikdoje pričakoval, da bo danes trg bolje založen z gobami, ker je prejšnje dni deževalo. Toda danes je bilo naprodaj zelo malo gob. Jesenske globanje še niso ■ečele rasti, a tudi drugih vrst užitnih gob ni mnogo. Ce bo ostalo vreme hladno, krkor je bilo davi. gob ne bo mnogo tudi pr:hodnje tedne; tako napovedujejo izkušeni gobarji.
Leto? je kmečki sadni trg založen z mnogo lepšimi iabolki. Kmečki prodajalci izbirajo za prodajo čim lepše sadje, da bi bil izkupiček čim večii Č"e pa hočejo konkurirati branjevcem ki prodaiaio res leno s?!die. morajo dovažati tudi boljše blago. Polarnem? prodajalci bi sevpda radi prodajali jabolka kakor je predpisana cena
— General Cavallero v AJeksandriji v Piemontu. V Aleksandri jo je dospel šef generalnega štaba Eksc. general Cavallero. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki političnih in vojaških oblasti. Po poklonit-vi pred spomenikom padlih v vojni in v svetišču padlih za Revolucijo si je ogledal novo zgradbo vojaškega poveljstva. V vladni palači mu je Prefekt v imenu pokrajine izročil simboličen spominski dar. Nato je general Cavallero obiskal ranjence v vojaški bolnici in v civilni bolnici.
— Poletne kolonije v Carigradu. Te dni je bilo zaključeno letovanje italijanskih otrok, ki prebivajo v Carigradu. Ker ni bilo mogoče otrok poslati v Italijo zaradi mednarodnega položaja, je cargrajski Faš'o priredil pocitn.ške kuloruje v bližini Carigrada, kjer je letovalo okrog 60 italijanskih otrok.
— Cene krompirja za september. Iz Rima poročajo, da je Stranka spremenila ceno za krompir za mesec september in jo določila na 72 lir za stot krompirja, franko vagon v kraju pridelave. Za holandski krompir je osala cena neizpremenjena.
— Odlikovane polkovne za-»*tave. Z vojnim križem za vojaško hrabrost na italijansko-francoskem bojišču so bile odlikovane polko vne zastave 41., 42., 63., 89. in 90. pehotnega polka ter zastava 3. alpinskega polka za bataljon »Val Dora«.
— Na Reki bo v nedeljo otvor jena XV sindikalna razstava umetnikov iz Julijske Benečije. Po odločitvi razstavnega razsodišča bo sodelovalo 71 umetnikov iz Trsta, Istre in Gorice, ki se jim bo pridružilo še 15 domačinov. Razstavljenih bo 111 slik, 2o skulptur in 17 akvarelov. Razstava bo največji umetniški dogodek letošnje jeseni.
— V Trbižu je udarila strela v nedeljo
ponoči med nevihto v hišo Ricarda Maich-na; napravila je mnogo materialne škode, k sreči pa ni poškodovala nobenega domačih.
— Sveža jajca vsaki družini. S tem geslom je propagandni urad Fašistične stranke izdal poučno brošuro, v kateri so zbrana vsa potrebna praktična navodila, kako more meščan poskrbeti sam, da bo imel v bližnjih dneh zadostno jajc na razpolago. Reja kokoši v mestu v manjšem številu ni združena z velikimi težavami, živali se prehrani j o s šte\-ilnimi kuhinjskimi odpadki, od časa do časa pa je vendarle na razpolago sveže jajce, ki ga bo sedaj, ko nosnost kokoši popušča, težko dobi tL
— ZoO.OOn članov  ustaške organizacije.
Po cenitvi hrvatskega lista »Novi red« znaša zdaj število članov ustaške organizacije okrog 250.000.
— Hrvatska zunanja trgovina. Izvoz iz Hrvatske je znašal od 10 aprila do 1. avgusta tekočega leta 4S0.000.000 kun, uvoz pa 327.000.000. Največ je izvažala Hrvatska v Nemčijo in sicer za 262.000.000. v Italijo za 129.000 000, v Protektorat za 43.000.000. v Srbijo za 14,000 000 na Ho-landsko za 7. na Madžarsko za 7, na Spodnje štajersko za 16 in na Slovaško za Ž milijona kun. Tudi njen uvoz je Sel približno v istem vrstnem redu.
— Hrvatski razlastitveni zakon. »Hrvatski »Uradni list« je objavil zakon o razlastitvi. Po tem zakonu država lahko zapleni vsako premoženje podjetij, premičnine in nepremičnine v interesu države. Zakon tudi predpisuje odškodnino za razlaščena premoženja. O potrebi razlastitve bo sklepal posebni medministrski gospodarski odbor. Zaplenjena premoženja bodo služila za gospodarsko obnovo države
— Prepoved klanja debelih praSičev na Hrvatskem. Da se zagotovi Hrvatski dovolj masti ln mesa, je kmetijsko ministrstvo prepovedalo klati prašiče izpod 100 kg žive teže. Prepovedano je tudi klati teleta izpod dveh let.
— 24 konjskih sejmov na Hrvatskem. Hrvatska družba za živino in živalske proizvode je odredila, da bo v septembru na Hrvatskem 24 konjskih sejmov. S tem hoče družba poživitJ trgovino s konji na Hrvatskem.
— Pol  kilograma  sladkorja za vkuha-
vanje. Ker se rabi zdaj v gospodinjstvu glede na vkuhavanje sadja več sladkorja, so oblasti na Spodnjem štajerskem odredile, da dobi vsak prebivalec poleg običajne količine Se pol kilograma sladkorja.
— Težka prometna nesreča. Blizu Sv Lovrenca na Pohorju se je pripetila težka prometna nesreča. Tovorni avto je povozil 51-letnega cestarja Ferdinanda Vresniga,
in mnogi še vedno ne morejo razumeti, da tržni organi ne maksimirajo cen. Najdražja smejo biti jabolka na kmečkem sadnem trgu po 3 L kg. Danes je bilo p wwj res lepih jabolk, vendar jih je vselej največ po 2.5 L. Nekateri branjevci prodajajo še lepša uvožena jabolka, ki pa smejo biti liro dražja od domačin. Med uvoženim sadjem prevladujejo še vedno breskve in hruške po nespremenjenih cenah. Grozdja je bilo še nekoliko več naprodaj kakor zadnje tržne dni. Prodajajo skoraj samo izbrano grozdje, povsem zdravo. Priznati je treba, da naš sadni trg ni bil še založen s tako lepim sadjem kakor je letos, kar velja tudi za grozdje. Seveda se pa zdi sadje marsikomu še drago Najlepše grozdje je po 8 Lir. največ ga je naprodaj po 7 Lir, včasih pa prodajajo malo starejše blago, da ne zgnije celo po 4 do 6 Lir.
Na zelenjadnem trgu je skoraj več zelenjave kakor sočivja. Stročjega fižola je cd dne do dne manj in tudi kumare prodajajo že zadnje. Med sočivjem je zdaj največ paradižnikov, ki so tudi sorazmerno najcenejši . primeri z drueimi cenami Krompirja kmetje Še niso začeli dovažati v več^h količ;nah in gospodinje kupujeir po večini uvoženi krompir po nespremenjenih cenah. Z domačim pridelkom krom-
nr' r?o1r>T?»1ri    n^ert    P.">«pbP( Zadovoll-
ni. kjer so krompir že izkopali. Vendar smemo upati, da bo prihodnje tedne trg h *e založen z domačim krompiriem ter dri bo vsal nekai krnmn;ria naprod^i +ud' na tr<ru za Drodajo pridelkov na debelo Sicer pa «:krbi me^ru nro^krhovalni urad da se bodo meščmi lahko dovoH r^ložili s krompirjem za zimo.
Mož je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v nolnico.
— Hrvatska ilustracija »Polet«. V založništvu ustaškega glasila »Hrvatski Narol« izide te dni prva številka nove hrvatske ilustracije »Polete. V začetku bo izhajala ilustracija vsak mesec dvakrat, pozneje pa vsak teden. Urejevana bo po vzoru nemških ilustracij.
— Zatiranje malarije v okolici Beograda.
Nemške okupacijske oblasti v Beogradu so ukrenile vse potrebno, da se čimprej zatre v okolici mesta malarija. Sadovi tega dela so se že pokazali. Število malarično bolnih je padlo od 6000 na 800. Doslej so izsušili in nasuh 70.000 kv. m močvirnatega zemljišča in s tem je dobila beograjska občina stavbišče v vrednosti 32.6 milijonov din.
— Znižanje najemnin v Beogradu. Poročali smo že, da so oblasti v Beogradu odredile, da se morajo stanovanjske najemnine znižati. Te dni je izšel pravilnik k uredbi o znižanju najemnin. Ze s septembrom se morajo znižati najemnine v Beogradu od 10 do 20 odst.
— Nazadovanje nezaposlenosti v Zagrebu 1. septembra je bilo v Zagrebu 2.233 nezaposlenih, dočim jih je bilo 1. avgusta še 5.500.
— Nemško hrvatska trgovska feoia v Zagrebu. V Zagrebu nameravajo ustanoviti nemško hrvatsko trgovsko šolo. Priprave za ustanovitev nove šole so že končane, šola bo privatna s pravico javnosti. Ce se bo javilo dovolj učencev, bo nova šola otvorjena še to jesen.
— Nemški delavci izenačeni s hrvatskimi. Vodstvo zapadno hrvatske delavske zveze je izdalo okrožnico, v kateri ugotavlja, da morajo biti člani nemške delavske zveze v vseh pogledih takoj izenačeni s hrvatskimi delavci.
— Glasilo Ljotičevega zbora. V Beogradu je izšla prva številka novega tednika »Naša borba«. Glavni urednik je znani publicist Ratko Parešanin. List zastopa interese Ljotičevega pokreta Zbor. Ljotič je sam napisal uvodnik, v katerem pravi, da more srbski narod premagati sedanje tež-kočo samo, če bo našel v sebi dovolj poguma in moči, da bo premagal samega sebe. List priobčuje objektivno pisan članek o nalogah srbske vlade.
— Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. Beograjska >Obnova« pozdravlja imenovanje generalnega konzula Franca Neuhausena za generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji in ugotavlja, da nudi to imenovanje jamstvo, da bo srbsko gospodarstvo zgrajeno z največjo energijo in železno disciplino. Franc Neu-hausen je bil v svojem delapolnem življenju inženjer, trgovec, vojak in politik, on združuje v sebi izkušnje vseh teh poklicev.
— Nov val zagrebške radijske postaje. Zagrebška radijska postaja oddaja od sobote na novem valu in sicer 476-9.
— Nemški vojaški dom v Beogradu otvorjen V soboto je poveljnik Beograda svečano otvoril nemški vojaški dom. V ta namen so priredili in modernizirali staro poslopje kavarne >Akademija«.
— Zatiranje sifilisa v Bosni. Hrvatsko minisrtstvo narodnega zdravja smatra za eno svojih glavnih nalog zatiranje sifilisa v Bosni. Po vseh večjih bosanskih vaseh ustanavljajo zdaj ambulante, v katerih bo prebivalstvo brezplačno preiskano in bolnim bodo nudili zdravniki brezplačno pomoč. V ambulantah deluje že nad 100 zdravnikov. Z njihovo pomočjo bo ugotovljeno točno število sifilitikov. Med prebivalstvo bo razdeljeno mnogo brošur in letakov o tej nevarni bolezni in njenem lečenju.
— Podaljšan ribolov na Jadranu. Na
prošnjo generalnega komisarja za ribolov je generalni Štab kraljeve mornarice podaljšal nočni ribolov z zastrtimi svetilkami na Jadranu do 30. novembra.
— Izmenjava filmov med Italijo ln Argentino. S pogodbo med argentinsko filmsko družbo S ono Film in t urinsko prekomorsko družbo, bodo uvoženi v Italijo ln v druge države Evrope najboljši argentinski filmi. Obenem bo argentinska družba poskrbela za uvoz in razširjenje znatnega števila italijanskih filmov v Argentini in v drugih državah latinske Amerike. 'S tem se je italijanski filmski proizvodnji odprl obširen in važen nov trg. katerega je doslej izkoriščala anglosaška ln francoska proizvodnja,
— Novi grobovi. V Mariboru sta um.b Amalija Kropč. stara 66 let, in Marko Žemljic, star 69 let. V mariborski bolnici '
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16^ 18. in 20. url
KINO UNION TELEFON «-21
senzacionalen finu napsfs nebni«
Kapitan Furia
Victor Mc Lap len. Brlan Aherne. Film  o  heroja,   neustrašenem   boren u pravico in svobodo. Film poln zabave, komičnih prizorov In  krasnih posnetkov.
KINO MATICA        TELEFON 22-41 Najnovejši Giglijev velefUm!
Mati
Emma   Gramatica.   Beniamino GlrH, To je  film  pretresljive vsebine  in krasnega  perja    Nudil  Vam  bo nepozaben glasbeni ni t tek!
KINO SLOGA TELEFON 27-80
Leslie tfovrard ln Bet te Daviš T globokem
Suženj ljubezni
Trpljenje mladega moža, ki se Je tako
r.^ 7.iliubil v žensko brez srca.
pa je umrl mizar Franc Petek, ki se je nedavno ponesrečil in mu zdravniki niso mogli rešit: življenja. V Studencih pa je umrl gostilničar in posestnik Ludvik Pec, star je bil 27 let. V mariborski bolnišnici sta umrla še komisarski vodja iz Mar.bora Aleksan ler Pernat, star 31 let in Ivan Robnik iz Zgornje sv. Kunigunde, star 37 let. V Mariboru pa je umrla zasebnica Roza Cotič, stara 80 let.
— Delavske knjižice na Spod. Štajerskem. Na Spod. Štajerskem bodo v kratkem uvedene delavske knjižice. Imeti jih bodo morali vsi delavci in nameščenci, tudi vajenci, praktikanti in volonterji.
— Nesreče. V ljubljansko boinico so včeraj prepeljali 4 ponesrečence. Anton VUic. •illetni strojevodja državnih železnic v Ljubljani, je padel na cesti in si zlomil levico. — Jože Lavrič, lOletni sin uradnika iz Ljubljane, si Je pri igri zlomil desnico. Franc Skofic. 281etni stavbni tehnik, je padel z zidarskega odra in se pobil po roki in nogah. Franja Mlakar, 281etna delavka iz Dobrunj. je močno pobita po nogah: ponesrečila se je v gozdu pri delu.
Iz Ljubljane
—lj Brezplačna predstava »Veselega teatra« za delavce. V nedel;o se je vršila v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze brezplačna predstava »Veselega teatrac za ljubljansko delavstvo, katero je organiziral tukajšnji Dopolavoro s sodelovanjem Pokrajinske delavske zvezo. Igralci so prikazali izbrane in prav pc srečene prizore, za kar so želi splošen in iavdušen aplavz. To je začetek umetniškega in prosvetnega delovanja ljubljanskega D jpolavora, katerega namerava izva:ati v corist delavstva. Delavstvo z zaupanjem l leda razvijanje dopolavoristične organizac je, ki si je nadela nalogo koristno izrab ti delavčev prosti čas.
lj— Meščani se zalagajV s premogom in
dr v m i. S septembrom se Je ozračje občutno ohladilo in zlasti po ieževnem ponedeljku so zelo hladna jut~a in večeri. Na ulicah je že vse v površ likih in plaščih. Tudi za kurjavo je seda skrajni čas in že od preteklega tedna lazvažajo trgovci s premogom in drvmi kuriva na debelo po vsem mestu. Kočevsk~ premog okop bo letos imel hvaležno prilo nost. da razvije vse svoje zmožnosti že sa no z zalaganjem Ljubljane. Mnogo dela ir. ajo tudi Žagarji, ki bodo morali po odredbi Visokega Komisarja v kratkem opustiti pri svojem delu bencinski pogon ter preur diti žage na pogon z drugimi pogonskim sredstvi. Z naročili za premog pa so tr ovci založeni še za dva meseca, vendar ni x>jazni, da bi se ne mogli vsi oskrbeti s x>trebnim kurivom.
—lj Mestni tržni urad zaradi snaženja
uradnih prostorov v ponedeljek in torek 15 .in 16. t m. ne bo posloval za stranke.
—lj Isjpgi sa krompir potrebuje mestni preskrbovalni urad, ker namerava, kakor smo že čitali, Ljubljančanom za zimo zagotoviti čim največje množine zdravega krompirja po najnižjih cenah. Zato mestni preskrbovalni urad prosi lastnike primernih skladišč, naj mu taka skladišča čimprej ponudijo.
—Ij O zatvornici pri stari cukrarml smo te dni brali, da je načrt za nje arhitektonski del napravil mestni gradbeni urad. Zaradi takih zmotnih informacij med našim občinstvom sploh prevladuje mnenje, da mestna občina regulira Ljubljanico, ali pa. da vsaj odločuje pri regulacijskih vprašanjih. Zato smo že večkrat opozarjali, da vsa regulacijska dela vodi terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki je bila vedno podrejena ministrstvu gradb Pri teh delih torej ljubljanska mestna občina ne odločuje, pač pa mora plačevati velik del stroškov ter prispeva tudi osebje. Tako je tudi načrte za jez in zatvorni-co pri Sv. Petni napravila terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice, nato je pa na predlog Ljubljane univ. prof. Jože Plečnik načrt še arhitektonsko izoblikoval in mu dal zares lepe oblike, da bo zatvornica mestu tudi v okras. Ministrstvo za gradbe je seveda rado pristalo, da bo nova zatvornica imela tudi arhitektonsko čim najlepšo obliko. Res je, da se mestna občina ljubljanska vedno prizadeva za pospeševanje regulacijskih in melioracijskih del ter v ta namen tudi vedno žrtvuje določene velike vsote nikakor pa nima pri teh delih toliko vpliva, da bi bila kolikor toliko odgovorna za izvedbo ali za hitrejši tempo pri regulacijskih delih
SREDA, ČETRTEK IX PETEK
VESELI TEATER
GOSTOVANJE GE. POLONCE JU V ANO VE ZAČETEK OB 20. URI
—lj Razširjenje živilskega trga. Glavni živilski trg je že nekaj let razširjen tudi na nabrežja ob Ljubljanici. Na Cankarjevem nabrežju je določen prostor za prodajo poljskega in gozdnega cvetja ter podobnega blaga. Vsi drugi tržni prostori so tlakovani, le ta na Cankarjevem nabrežju doslej ni bil. Pred dnevi so ga katranizirali, tako da poslej ne bo več nikjer na trgu blata in ne toliko prahu. Prostor na Cankarjevem nabrežju je še zaprt, zato zdaj prodajajo cvetje ob semenišču.
—lj Izlet SPD v nedeljo 14. septembra na Drenov grič. žažarji, Podlipa, Ulaka in Vrhnika. Prijave sprejema društvena pisarna do sobote. 397-n.
Prvi didaktični laboratorij
Rim, 10. sept. s. Duce je sprejel roinisrtra za narodno pro&vcto, ki mu je poročal o svojem poslednjem obi&ku v šoflsikem muzeju v Florenci in o popolni ureditvi tamkajšnjega nacionalnega didaktičnega centra, k' se bo otvori! 28. oktobra. To bo prvi didaktični laboratorij, ki mu bo pover;ena naloga, da doseže nadaljnje tehnične izpopolnitve, izrabi nove pedagoške skušnje in tako pripomore k obnovi učnih metod na italijanski šoli, a rud: do tehnične izpopolnitve učnih moči. Dne 28 .in 29. oktobra bo v Florenci letno zborovanje M>l^kih skrbnikov, ki bodo šolski red spravili v sklad s šolskimi programi za leto 1941/42 v snv&lu načel »šolske karte«. 1 talijan;*ka šola bo 29. oktobra priredila svečanosti v spomin na Karla Lorenzinija. avtorja znamenitega »Pinocchia«. V Florenci mu bodo odkrili spominsko ploščo. Duce je dal prosvetnemu min;stru navedla za ustanovitev in dedovanje vrste didaktičnih centrov in za izvajanje šolskega skrbstva, kakor ga določajo osnovna fašistična šolska načeda.
"^r"' --:-r~-—<L
Milijonske „države14 mravelj
Nekatere vrste mravelj, ki žive v skupni organizaciji, podobni državni, nimajo le po enega mravljišča. Naravoslavci so dognali, da imajo posamezne »države« mravelj tudi svoje »kolonije«, to se pravi nekakšne podružnice glavnega mravljišča. Te »kolonije« pa navadno ne zaostajajo za glavnim mravljiščem. V posameznih velikih mravljiščih je po 150.000 do 200.000 mravelj. Raziskovalec Mc Cook je odkril vrsto mravelj, ki so živele v 1600 mravljiščih vzajemno. Ce računamo, da je vsako mravljišče štelo 50.000 mravelj, je ta »država« štela 80 milijonov »prebivalcev«.
Najmočnejši magnet
Magnet, ki dvigne tisočkrat težji predmet od sebe, ni dandanes nič več posebnega. Po najnovejših proučevanjih je bil v Philipsovih laboratorijih izdelan magnet, ki notegne celo štiritisočkrat več kakor sam tehta. Ta novi uspeh znanstvenih laboratorijev ima velik pomen. Poslej bodo lahko izdelovali znatno manjše magnete, ki pa bodo prav tako močni kakor mnogo večji stari. Težo magnetov se je posrečilo od 1. 1920 zmanjšati že osemkrat, ne da bi se zmanjšala njihova sila.
—lj Odpiranje in zapiranje trgovin. Združen *■» trgovcev obvešča članstvo, da bodo do nadaljnega trgovine z živili in šolskimi potrebščinami odpite od 8 do 12 in od 14 do 18 ure, vse ostale obratovalnice pa od 9 do 12 in od 14 do 17 ure. Delovni čas za pomožno osebje pa ostane isti kakor to določa naredba o odpiranju in zapiranju trgovin SI. 1. štev 379 61 z dne 30. 6. 1933. 396-n
Kako se varujemo pred strelo
Dr. C. P. Boner, profesor na univerzi v Texasu, je zbral lepo število nasvetov, kako se med nevihtami najbolje zavarujemo pred raznim5 nevarnostmi. Da se izognemo streli, meni profesor, je najboljše, da se zatečemo pod posteljo, ker nas tam varuje železna mreža. Za nevarna mesta smatra okna, kamine in kopalnice, ki privlačijo strelo. Druga pametna previdnost je, če se usedemo ali postavimo sredi sobe, v kateri smo vsa okna zagrnili, da je popolna tema.
Profesor zatrjuje, da dandanašnji strele zahtevajo mnogo manj žrtev in škode kakor nekoč, ker mnoge pritegnejo nase telegrafske in telefonske žice, elektrovodi, naprave radijskih oddajnih postaj itd.
Iz ameriške kriminalne statistike
Za razmere, ki vladajo v ameriških kazenskih zavodih, ic značilna naslednja statistika o dogodkih v teh za ved.h. V smislu te statistike je bilo 114 zločincev umorjenih, ko so poskušali zbežari iz kaznilnice.
19 kaznencev je postalo žrtev zločina svojih tovarišev v zaporu. 204 kaznenei so napravili v kazenskih zavodih samemior ;n 7 jih je umrlo od izčrpanosti, ker so 4 elo
20 dni prebili zaradištra jka brez hrane.
LEPOTE NARAVE
— No. kako to, da sedite sami tukaj? je vprašal Lctrič Petriea in sedel kraj njega na klopico v kopališčnem parku.
— Sedim pač tu in uživam lepote narave, je odgovoril Petrič.
— Ali jih je že toliko šlo mimo? je z zanimanjem vprašal Lotrič.
POSLOVODJA
elektrotehnične stroke se išče. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod >Nekaj kapitala/1496«
Makulatur-ni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Puccinijeva al. 6
Ixr resa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogreboi zavod Ljubljana
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi preskrbnega moža, ljubečega očeta, ljubljenega sina in nepozabnega brata, bratranca Itd.
dr. Leo Blinc-a
šefa tvrdke F. Kollmann
izrekamo svojo prisrčno zahvalo za izkazano sočustvovanje in podarjeno krasno cvetje
Zahvaljujemo se hišnemu zdravniku g. dr. Trtniku in p rima riju g. dr. Ra-kovcu sa vsa njihova prizadevanja rešiti rajnkemu življenje ter vsem onim, ki so ga spremili k poslednjemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani dne 12. t m. ob 7. ur in v župni cerkvi na Viču dne 19. t. m. ob 7. uri.
LJUBLJANA, dne 10. septembra 1941.
Žalujoči octaii
DNEVNE VESTI
' Stran 4
>SLOVENSKl NAROD«,
10.
Ift41-XTX.
20
številke o našem vajenskem šolstvu
in vprašanje, ali naj roditelji pošiljajo V Ljubljani je potf okriljem mestne ob koncu šolskega leta 1445 učencev
občine 5
Ljubljana, 10. septembra. Nedavno smo načeli vprašanje, ki je posebno aktualno pred začetkom šolskega leta — katere poklice naj izbirajo roditelji svojim otrokom. Izbiri poklica morajo roditelji zdaj posvečati še posebno skrb; ozirati bi se morali na gospodarske razmere Ljubljanske pokrajine, ki so nedvomno drugačne kakor v bivši dravski banovini, ter na socialno in poklicno strukturo prebivalstva. V enem prejšnjih člankov smo navedli nekaj številk o poklicni strukturi prebivalstva bivše dravske banovine in sedanje Ljubljanske pokrajine. Kot dopomitev naj zdaj služijo naslednji podatki o obrtno-nadalieval-nem šolstvu v Liubljani. Poslužimo se lahko točnih številk o zadnjih dveh šolskih letih po poročilih šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine, podanih te dni na seji. Nas predvsem zanima, koliko vajencev lahko zaposlujejo posamezne obrtne stroke.
SPECIALNIH VAJENSKIH SOL JE MALO
Strogo po strokah razdeljenih obrtno-nadaljevainih šol je malo. Pod okriljem mestne občine delujejo v Ljubljani skoraj same splošne nadaljevalne šole, odnosno šole, ki združujejo po več sorodnih strok. Specialne vajenske šole pa vzdržujejo posamezna združenja, kakor n. pr. grafično, elektrotehnično itd. Na splošnih obrtriih nadaljevalnih šolah poučujejo po večini ljudskošolski učitelji in le redki obrtni mojstri in strokovni učitelji. O težavah obrtnega strokovnega šolstva smo že večkrat govorili prejšnje Čase, zlasti o pomanjkanju primernih učilnic, ker Ljubljana nima primernega šolskega poslopja za obrtne vajenske šole. Zato bomo ob tej priliki posebej opozorili na zemljišče, ki je namenjeno za zidanje obrtne strokovne šole.
UČILNICE V LJUDSKIH ŠOLAH
Strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani gostujejo na ljudskih šolah. Na Ledini ima svoje učilnice strokovna nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti; splošna strokovna nadaljevalna šola ie imela doslej svoje prostore v šoli na Vrtači; strokovna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti je pod streho prulske šole; ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti ima prostore v šentjakobski šoli; strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti ima učilnice v ljudski šoli na Grabnu.
NAJVEČ   VAJENCEV   V MEHANIČNO-TEHNIČNIH STROKAH
Največ učencev ima navadno strokov-no-nadai je valna šola za mehanično-teh-nične obrti na Ledini. V preteklem šolskem letu se je vpisalo skupno 421 učencev. Šola je štela ob koncu šolskega leta 389 učencev. V šolskem letu 1939-40 pa je bilo v začetku 413 učencev in ob koncu leta 338. Na drugem mestu po številu učencev je ženska strokovna nadaljevalna šola. Ob začetku preteklega šolskega leta je štela 363 učenk, ob koncu pa 349. Najmanj učencev je bilo na strokovno-nada-Ijevalni šoli za stavbne obrti na Grabnu, ob začetku leta 228 in ob koncu 211 učencev. Med mehanično-tehničnimi obrti je bilo največ vajencev iz ključavničarske stroke, in sicer 68, ki se uče splošnega ključa vničarstva in Še 39 strojnih ključavničarjev. To kaže, da je ključavničarstvo pri nas precej dobro razvito. Druge stroke po številu vajencev zelo zaostajajo za ključavničarstvom. Na drugem mestu so mehaniki. 65, slede kleparji (40), elektrotehniki (39), instalaterji (34), livarji (11). kovači (10). kotlarji (8). kovinski stru-garji in precizni mehaniki (po 7), podkov-ni kovači (6) itd. Po 2 vajenca sta zastopala naslednje stroke: modelno mizarstvo, puškarstvo. radio-tehnika, stiskanje kovin in bandaž:?t. Le en vajenec se je učil izdelovanja harmonik.
MED VAJENKAMI NAJVEČ KROJAČIC IN FRIZERK
Nobena obrtna stroka nima toliko va-jenk kakor krojačice. Tako je v preteklem šolskem letu obiskovalo žensko stro-kovno-nadaljevalno šolo za oblačilne stroke 225 krojačic. V moških vajenskih šolah so razen ključavničarjev in krojačev navadno najbolj zastopani stavbni mizarji in zidarji, ki jih je bilo v preteklem šolskem letu v vsaki stroki po 72. Vse stavbne stroke skupaj niso štele toliko vajencev kakor same krojačice, kajti šolo na Grabnu je obiskovalo 211 do 228 učencev. Izredno mnogo deklet se uči tudi frizerske stroke. Vajenke te stroke pa morajo obiskovati    splošno strokovno-nadaljevalno
šolo na Vrtači. V preteklem šolskem letu je obiskovalo to šolo 99 frizerk. Drugi učenci na splošni strokovni nadaljevalni šoli so se delili tako: 41 pekov, 32 brivcev, 28 mesarjev, 15 vrtnarjev in 9 slaščičarjev.
mnogo  vajencev sprejemajo krojači
Tudi moške oblačilne stroke zaposlujejo mnogo vajencev. Tako je obiskovalo v preteklem šolskem letu šolo za moške oblačilne obrti na Prulah 105 krojaških vajencev. Vse druge stroke, zastupane na tej šoli, zelo zaostajajo za krojaško. Čevljarskih vajencev je bilo 31, tapetnikov 19 in krznarjev 16. V to šolo spadajo tudi soboslikarji, ker združuje tudi tako zvane umetne obrti. Soboslikarjev je bilo 21. Presenetljivo malo potrebuje vajencev klobučarstvo, v preteklem šolskem letu je šolo obiskoval le en vajenec. Le po dva sta zastopala ščetarstvo in zlatarstvo in dr-guljarstvo. Pač pa je šolo obiskovalo 7 pasarskih vajencev.
razni Ženski obrtni poklici
Sorazmerno malo izbire imajo dekleta, k: se hočejo posvetiti izrazitim ženskim obrtnim poklicem. Druge stroke, razen šiviljske in frizerske, ne sprejemajo mnogo vajenk. V večji men pa še prihaja v po-štev žensko klobučarstvo. Modistk je obiskovalo šolo 49. Med oblačilnimi ženskimi obrtmi je pomembnejše tudi pletilstvo. Pletilj je obiskovalo šolo 50. Tri dekleta so se posvetila fotografskemu poklicu, 14 je bilo šivilj, 7 vezilj z zlatom in biseri in ena dežnikarica. S tem so pa že izčrpane vse stroke, zastopane na ženski strokovni nadaljevalni šoli. Zato je razumljivo, da si dekleta izbirajo tudi poklice, ki so veljali prejšnje čase za izrazito moške, in vajenke obiskujejo tudi šole. kjer imajo večino vajenci. Tako so obiskovala 4 dekleta tudi strokovno-nadaljevalno šolo za moške oblačilne in umetne obrti.
stavbne obrti zaposlujejo malo vajencev
Stavbne obrti zaposlujejo manj vajencev, kakor bi marsikdo pričakoval po njihovem pomenu. Tako je v šolskem letu 1939-40 obiskovalo šolo za stavbne obrti samo 219 učencev, v preteklem letu pa ob zaključku 211. Po 72 je bilo stavbnih mizarjev in zidarjev, 25 tesarjev, 11 pečarjev, 8 cementninarjev. 4 dimnikarji, 3 stu-katerji. 4 glasbilarji in 6 strugarjev. Število vajencev v stavbnih strokah se spreminja po živahnosti ali zastoju stavbne delavnosti.   Pričakovati   smemo,   da bodo
šole ali v nadaljevalnih šol, ki
stavbne obrti potrebovale mnogo več vajencev po vojni.
EN VAJENEC NA 61 PREBIVALCEV
Ce računamo, da je Ljubljana štela med šolskim letom okrog 89.000 prebivalcev, je število 1445 vajencev, kolikor so jih štele strokovne nadaljevalne šole pod okriljem mestne občine, sorazmerno nizko. Število učencev strokovnih nadaljevalnih šol znaša le VM% prebivalcev in pride le na 61 prebivalcev en vajenec. Upoštevati pa moramo tudi. da jih je izmed teh učencev (med njimi je bilo 455 učenk) doseglo učni smoter le 1295 ali 89.7'V Odhodno spričevalo je prejelo 309 učencev (med njimi 137 učenk). V šolskem letu 1939-40 je pa bilo ob koncu šolskega leta 1438 učencev (447 vajenk) in učni smoter jih je doseglo 1297 (435 učenk). Odhodno spričevalo je prejelo 425 vajencev (139 vajenk).
kdo vzdržuje vajenske sole
Prispevnih faktorjev za vajenske šole je več. a doslej ni bilo mogoče doseči zadovoljivega soglasja med njimi, da bi ne bilo težav pri sestavljanju proračunov. Proračun je precej visok. V šolskem letu 1939-40 so znašali dohodki 1.240.892 din in izdatki 1,240.398 din. Mestna občina je prispevala za redno vzdrževanje 200.000 din. za stavbni fond (za poslopje vajenske šole) 15.000 (skupaj 33.97 % prispevkov), bivša banska uprava 200.000 (31.6^). Zbornica za TOI 25.000 (3.95%). deset obrtniških združenj 6900 (1.09%) in vajenci 200.992 (29.39^r). V stavbni sklad je bilo naloženo 199.339 din. Proračun za šolsko leto 1940-41 znaša 245.740 L dohodkov, odn. izdatkov.
velika  vrednost zemljišča za šolo
V šolskem letu 1939-40 je bilo kupljeno zemljišče za šolsko poslopje ob Linhartovi cesti. Meri 11.210 m5 in kupili so ga ugodno, po 50 din m8 (za znesek 560.500 din). Vrednost zemljišča se je medtem znatno povečala, ker v njegovi soseščini prodajajo parcele že po 150 L m-. Računati smemo, da je zemljišče zdaj vredno okrog 1,681.000 lir. Zato bi ne bilo težko dobiti hipoteč-nega posojila, ki bi ga porabili za zidanje poslopja. Potrebno bi bilo, da bi dobili čim prej vsem zahtevam ustrezajoče ter z učili in orodjem dobro opremljeno šolsko poslopje za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani. Napredek obrti in industrije je v veliki meri odv sen od dobrega strokovnega šolstva, ki si ga pa ne moremo misliti brez primernih šolskih poslopij ter učilnic.
Mm v najstarejših časih
Pa novi teoriji ne gre za .mesto na sedmih temveč za „mašto sedmih cehov"
O življenju Rima v najstarejših časih moremo dobiti vsaj približno sliko prav za prav samo na podlagi pravljic. Te pravijo, da je preživljal Rim v začetku dobo vojšča-kov in pastirjev, ki so se le deloma ukvarjali s poljedelstvom v okolici mesta. Ze opetovano je bilo postavljeno vprašanje, kako naj si v takih okolnostih pojasnimo procvit in bogastvo mesta, ki zahteva koncem koncev trgovino, a ta je zopet odvisna od proizvodnje predmetov, prikladnih za zamenjavo in izvoz. V pojasnilo tega protislovja je nastopil zdaj z novo originalno teorjo mož, čigar področje doslej ni bilo zgodovinsko raziskavanje, temveč tekstilna stroka. Prav iz tega strokovnega znanja se je pa razvila njegova teorija, oprta na kritiko virov, iz katerih je izhajalo dose lan je po-ročevanje starih imen in pravljic. Ta način dela se je mimogre le rečeno obnesel tudi drugod in privedel je do razjasnitve raznih zagonetk iz najstarejših Časov.
Na podlagi obširnega proučevanja postanka in simboličnega pomena starorimskih imen in pravljic je prišel Peralli — tako se piše dotični strokovnjak — do zaključka, da je treba velik del starih rimskih pravljic o kraljih in junakih, pa tudi imen mest in ulic, pripisati delovanju obrtnikov v starem Rimu. Po tem takem bi šlo za paralelni pojav, kakor je bil vpliv srednjeveških obrti v naših krajih, kjer se je tudi izražalo cehovstvo z alegorijami, čijih smisla ne more človek razumeti, če ni strokovnjak na tem polju, ker se omejuje samo na zunanjo stran, a to lahko razumemo samo alegorično.
Kot primer iz oblasti tega raziskavanja omenimo, da izvira ime Rim enako kakor ime plemena Ramnesov, živečega v pradav-
nih časih v albanskih gorah, od beseie rame, ki pomeni baker. Forum Roman um je bil zbirališče bakiolijcev in bil je v neposredni zvezi z ladjedelnicami na bregovih Tibere. Imena starih rimskih bogov in mitoloških postav iz časov ustanovitve Rima si lahko podobno pojasnimo s proučevanjem prvotnih izrazov v zvezi z njihovo obrtjo, tkanjem blaga in predelovanjem kovin. Tako se pojasnjuje tudi sedanja zagonetka pojma ^mesla na sedmih gričih^ v protislovju z dejstvom da je stal Rim že v najstarejših časih vedno na osmih gričih. Jasno je, da gre tudi tu samo za simboličen pojem, čigar pravi smisel se je izgubil. V resnici gre po novi teoriji za -mesto sedmih cehov«. V Bakhovi postavi pa vidi ta teorija zopet simbolič: izražen način, kako so stari Rimljani pri lelovali konopljo. A zgodba Orfeja, označena vedno znova za zagonetko predstavlja simboliko rasti in konca pridelovalca lanu.
Podobo Rima v najstarejših časih si lahko torej zamišljamo po tej teoriji podobno kakor je DAnnunzio opisal ustanovitev Benetk v svojem dramskem delu »Ladja« — sodelovanje tkalcev in graditeljev ladij, pomorščakov, kovinarjev, vrvarjev in njihovih pomožnih obrti. Ta teorija je plod dolgega in temeljitega proučevanja. Kako bo prestala znanstveno kritiko, bomo šele videli. Toda po plodnih rezultatih, ki jih je prineslo raziskavanje te vrste v drugih deželah, je pač ne smemo kratko malo zavračati.
profesorji
»Nu. gospod kolega, kako je kaj minilo poročno potovanje?«
»Naravnost sijajno. Pomislite, da sem svojo ženo učil latinščine!«
Lastavičja gnezda kot poslastica
Poznavalci Kuajske trde, da znajo Kitajci pripravljati jajčne jedi na 270 načinov. Med nenavadnimi kitajskimi poslasticami so tudi last a vič j a gnezda. Toda ne smete misliti, da Kitajci jedo lastavičja gnezda iz blata in raznih odpadov, kakršna lastavice pleto pri nas. Gre za gnezda posebne vrste lastavic, ki gnezdijo na i otočju Indijskega morja, v severnem Madagaskarju, na malajskem polotoku in še na nekaterih drugih otokih vzhodnega morja. Te lastavice niso tako domače kakor naše. Gnezda si pleto na težko pristopnem skalovju. Gradivo za gnezdo so sline, ki jih ptice izločajo dolge dni, da se jim končno posreči splesti malo gnezdo. Ljudje nestrpno čakajo na ta gnezda, da se jih polaste. Toda gnezda se zde poslastica tudi mišim in netopirjem. Pogosto pride med lastavicami in netopirji do srditih bojev za gnezda. Ce se gnezd polaste netopirji, izgubi lovišče za lovce na gnezda mnogo na svoji vrednosti. Večja, dobro izdelana lastavičja gnezda so zelo iraga. Nabiralci jih odtrgavaio posebno previdno s skal. da jih prineso dobro ohranjena na trg. Lastavičja gnezda vlagajo v poslajeno vodo. Jed iz lastavičiega gnezda je izredno drsga. To Doslastico si lahko privoščijo le redki r»osnme7xiiki. kajti obrok za šest oseb velja 4000 frankov.
Črno suženjstvo v Evropi
Od leta 1415., ko je bila osvojena Ceuta na afriški obali, do leta 1498., ko je Vasco da Gama odkril pot okrog Afrike v Indijo, so se ustavljali Portugalci na raznih kraj;h afnške obale in si pridobivali tam ogromno bogastvo. Poleg zlata, slonovine, dragih kamnov, neznanih plodov in dišav, so prevažali Portugalci iz Afrike tudi zamorce. Leta 1441. so začeli voziti črne sužnje na Portugalsko. Za konja se je dobilo sedem zamorcev in kmalu je nekdo, ki je potoval po Portugalskem, izjavil da se mu je zdelo, da je v centralni Afriki, toliko je bilo tam zamorcev, zaposlenih v kmetijstvu namesto lomačih kmetov.
Suženjstvo je pa procvitalo tudi v Španiji, kjer se je razvila celo velika zunanja trgovina s sužnji. Prodajali so večinoma vojne ujetnike in na morju ujete Mavre. Sreča Evrope je bila, da je črno suženjstvo že v 16 stoletju izginilo.
Nova svetila
Cevnjh svetil, tako zvanih neonovih žarnic ah žaril. se poslužujejo že dalje časa v reklamne ali dekorativne namene.
Barva teh svetil doslej ni bila primerna za notranjo razsvetljavo, neonovih cevi se pa niso posluževali v prostorih tudi zato, ker je za nje uporabljiv le tok visoke napetosti. Nedavno so pa v Philipsovih laboratorijih iznašli novo svetilo cevne oblike, približno meter dolgo m s premerom 3.5 cm. To svetilo se da priključiti na električno omrežje z napetostjo 220 voltov. To je živosrebrna žarnica nizke napetosti, preurejena na posebni način. Svetilo Izžareva nenavadno močno ultraviolične žarke, ki se spreminjajo v svetlobne žarke s pomočjo fluorescenčnih snovi, ki so prevlečene na notranji strani cevi. S primerno izbiro fluorescenčnih snovi za prevleko svetilnega telesa lahko dosežemo svetlobo poljubne barve, tudi dnevno svetlobo. Prednost novega svetila je tudi, da začne takoj izžnr-jati intenzivno svetlobne žarke, med tem ko se druge živosrebrne in natrijeve žar-nie povsem razžare šele postopno.
frak, ki pa ni imel značaja slavnostne obleke, ker je bil preprost, brez posebnih okraskov, kar ni bilo v duhu rokokoja. Frak se je uveljavil pri slavnostnih prilikah šele v dobi empira, toda tedaj so možje nosili še barvne frake, navadno modre ali rjave, okrašene z bleščečimi gumbi, včasih zelo velikimi. Manj znano je, da so v dobi francoske revolucije nosile v Franciji frak tudi ženske. Ženski frak je pa imel krajše škrice od moškega.
Bela žirafa
Novo vrsto žirafe je odkril prof. Holm-gren iz Stockholma. Naletel je nanjo v Kongu. Ta vrsta žirafe je mnogo večja od »navadne« in se razlikuje od nje tudi po snežno beli dlaki. Naravoslovec sklepa, da ne gre za primer albinizma. ker ima žival temne oči.
Prvi zemljevid Amerike
V Ameriki so obhajali nedavno zanimivo obletnico: pred 400 leti, 1. 1540, je bil izdan prvi zemljevid Amerike. Izdelal ga je Se-bastijan Munster, profesor s heidelberške univerze. Amerika je bila odkrita šele 50 let pred izdajo zemljevida, vendar zemljevid vsebuje presenetljivo mnogo podrobnosti. Munster se je pri izdelavi zemljevida poslužil raziskovanj Kolumba, Ameriga Ve-spuccija, Giovannija Gabota in drugih raziskovalcev. Zemljevid hranijo v Niirnber-
Kako je nastal frak
Zgodovina fraka se začenja v drugi polovici 18. stoletja v Franciji. Najbrž ne veste, da se je frak razvil iz vojaške obleke. Vojaški jezdeci so si v tistih časih vihali škrice sukenj, da jih obleka ni ovirala pri ježi. Škrice so pri vihali in jih pripeli. Pozneje so civilisti začeli posnemati vojake in krojači so vedno bolj strigli škrice.  Tako  se je sčasom razvil
Italijansko-slovaška zunanja trgovina
i ^ ^igovinski pogodbi med Italijo in Slovaško, ratificirano nedavno v slovaškem parlamentu, bo Italija uvažala s Slovaškega govejo živino, ječmen, alkohol, železo, jeklo in papir, izvažala pa bo na Slovaško južno sadje, tkanine, tekstilne stroje, avtomobile, kemične in farmacevtske izlelke. Vrednost trgovinskega prometa med oLema državrv-ma bo znašala okrog 460,000.000 slovaških kron.
Povečanje železniške^ prometa v Nemčiji
Agencija Agit objavlja podatke o naraščanju prometa na nemških železnicah. Dohodki nemških železnic so znašali lani 7,603.000 mark, predlanskim pa 5,813.000. Dohodki so narasli za 30.8rr. Stroški so vnašali 7.250.000 mark (5.465.000) predlanskim ter so narasli za 32.79c. Dohodki potniškega prometa so znašali lani 740.3 milijona mark ali 43.8^ več kakor predlanskim. Dohodki blagovnega prometa so znašali 949.000 mark in so narasli za 25.2'' .
Povečanje pridelka industrijskih rastlin
Po podatkih Agencije Agit pridelek industrijskih rastlin v Italiji znatno narašča. Leta 1936. so pridelovali peso na 120.400 ha, leta 1938. na 138.000 ha in lani nn 172.600 ha obdelane površine. Znatno se je povečala tudi obdelana površina, posejana z lanom za produkcijo vlaken od 5900 ha leta 1936. na 7600 predlanskim in na 9600 lani. Razen tega se je še povečala obdelana površina, posejana z lanom za seme, od 6500 ha leta 1936. ni 7700 predlanskim in 14.900 lani. Lani je tudi zrlo porasel pridelek konoplje in tobnka. Konopljo so pridelovali leta 1937. na 87.000 hektarih obdelanih površine, lani pa na 91.000 ha.
Razbijanje atomov in zdravljenje raka
V Piiilipsovih laboratorijih so sestavili aparat za razbijanje atomov. Epohainega izuma se pa ne bodo posluževali za spreminjanje elementov ter umetno izdelovanje dragih snovi; ne nameravajo posnemati srednjeveških alkimistov ter ne bodo izdelovali zlata. Aparat bo služIl predvsem zdravniški vedi. Izžareval bo žarke s takšno silo kakor 5 kg radija. Kaj to pomeni, boste razumeli, če veste, da toliko radija n] na vsem svetu. Upravičeno je upanje, da bo novi aparat mnogo pripomogel napredku zdravniške vede.
Cvetlično olje kot zdravilo
Svetovno znano bolgarsko cvetlično olj« so doslej upora bi j ah le v parf umeri jah, zadnje čase so ga pa začeli uvrščati tudi med zdravila. Cvetlično olje zdravi Infekcije in obvaruje organizem pred oslabitvijo. Nekateri bolgarski zdravniki so zdaj razglasili uspehe, ki so jih dosegli pri poizkus-nem zdravljenju s cvetličnim oljem, Z uspehom so zdravili pljučnico in bronhitldo. Docentu sofijske univerze dr. Rusevu se je posrečilo celo ozdraviti nekaj primerov pljučne jetike v začetnem razvoju.
Poskusi oživljanja mrtvih
V bostonski kaznilnici so si učenjaki prizadevali zaman 70 minut z razriiml sredstvi oživeti na električnem stolu usmrćenoga jetnika. Namen poskusa je bil, da bi dognali, kako učinkujejo na človeški organizem razna sredstva, ki so se že dobro obnesla pri oživljanju živali. Tako so z enakimi sredstvi oživeli miš, ki Je bila ubita z električnim tokom, že po nekaj minutah. Z enako presenetljivim uspehom so se ta sredstva obnesla tudi pri ubitem zajcu,   odpovedala so pa pri človeku.
PROKLETSTVO
22
DENANTA
Roman.
— 2e res, ni pa tako varna. Vsi v Anglijo bežeči zločinci potujejo navadno preko Calaisa in zato je ta pot skrbno zastražena. Ce bi bil sam, bi se odpeljal s Severnega kolodvora, ker se mi ni treba ničesar bati, toda z vami ...
— Da, vi ste nedolžno jagnje, jaz sem pa velik lopov...
— Jaz bi tega ne bil trdil o vas . . .
Zato si pa mislite to... kar je malone isto.
— Odkrito rečeno, dragi moj: kaj naj si mislim o vas po nastopu v Champs Ellvses? Kaj vi niste sami priznali, da čakate, da vas pridejo aretirat? Kaj mislite, da me veseli potovati s takim grešnikom kakor ste vi? Saj me lahko na vsakem koraku kompromitirate.
Manzana na te moje besede ni odgovoril. Zadovoljil se je s tem. da je zamrmral sam pri sebi nekaj kletvic. Spoznal sem, da sem zašel predaleč; zato sem takoj poskusil omiliti neugodni vtis, ki so ga bila napravila moja namigavanja.
— Vaša je krivda, dragi moj, če si govoriva neprijetnosti v obraz, že več ur ste kakor buldog.
— Ah, tako tore? sodite?
— Da, in priznam, da si ne znam pojasniti te nenadne izpremembe v vašem vedenju; saj vam nisem storil nič zalega. Še včeraj ste trdili, da sem vaša Previdnost, zda pa ravnate z menoj, kakor da sem vaš sovražnJc.
Manzana me je ošinil z žarečim pogledom.
— Ravnam z vami kakor da ste mi sovražnik. — je odgovoril počasi, — ker tudi ste in ker bi se me radi iznebili.
— No, ta je pa dobra!
— Vem, kaj govorim ... toda pazite! Ne dotikajte se me, kajti že vnaprej vas opozarjam, da bi vam ne prizanesel. Ukradli ste mi samokres, toda k sreči imam dve krepki pesti. O tem se kaj lahko prepričate.
— Odvisno je samo od vas. da ne pride do te mučne možnosti. Da, vzel sem vam samokres, priznam to, toda če hočete malo pomisliti, dragi moj, boste morali priznati, da bi ne bilo pravično, če bi imel samo eden vse karte v rokah. Vi imate demant in vi ste imeli tudi samokres. To je bilo preveč. Upam, da boste tudi sami priznali, da je tako. Hotel sem kratkomalo izravnati ugodnosti, če boste izpolnjevali svoje obveznosti, se vam ne bo treba ničesar bati, če bi pa poskusili pobegniti, bi si močno poslabšali položaj. V tem primeru bi vas kratkomalo ustrelil.
— Kdo mi pa jamči za to, da nimate tega namena tudi če bi izponil svoje obveznosti?
— Ah, dragi moj, mislim, da mi podtikate svoje lastne naklepe. Gotovo me ne smatrate za tako ne-
umnega, da bi tvegal kaj podobnega, ne da bi bil k temu prisiljen. Nesreča je hotela, da sem vam priše v roke. Toda na to ne mislim več. Moj cilj je odkrižati se čim prej demanta in posloviti se od vas. Nisem sladokusec. Milijonček bi mi zadostoval in nikar ne mislite, da me mika še vaš delež. Nasprotno imam pa vse razloge verjeti, da bi si radi vi prisvojili ves izkupiček za prodani demant. Toda to se ne bo nikoli zgodilo ... Temu se hočem upreti z vsemi sredstvi, pa čeprav bi moral žrtvovati svojo svobodo.
Te moje besede so menda zbegale Manzano in brž me je zagotovil, da nima nobenih slabih namenov. Toda pri takem falotu je bilo treba računati z vsemi možnostmi.
Zdaj je bil torej mir med nama... Oborožen mir seveda, in jaz sem moral računati s tem, da bo trajal ta mir dovolj dolgo, da bi mogel obrniti to žalostno pustolovščino v svojo korist.
Šla sva zagotovit si dva sedeža v kotičku vlaka, ki je odhajal ob petih proti Havru. Bilo je četrt na pet, imela sva torej še tri četrt ure časa. Izrabila sva ga za to, da sva šla malo prigriznit v bližino kolodvora Saint Lazare, ker nisva bila dovolj bogata, da bi si l-^'-o privoščila luksus jedilnega voza.
Črno oblečena dama in dva stara gospoda
Dvajset minut pred odhodom vlaka sva že udobno sedela v vagonu prvega razreda. V oddelku, kjer
sva sedela, so bili samo trije potniki. Dva stara gospoda s trakovi odlikovanj v gumbnicah svojih suknjičev in črno oblečena mlada dama.
Med vožnjo sem zvedel, da potujejo skupaj in da hočejo izstopiti v Rouenu.
Kmalu za Nantesom — ne vem več, ob kateri priliki — je eden izmed gospodov ogovoril Manzano. Manzana je odgovarjal najprej enozložno, potlej je pa popustil uzdo svoji običajni zgovornosti.
Predstavil se je kot odposlaniški ataše m jel je govoriti o Kolumbiji, Venezueli in Uruguavu. Pripovedoval je, da ima tam ogromna posestva, da zaposluje več tisoč delavcev in da namerava v kratkem kupiti še sto hektarov zemljišča v Guyani.
Najini sopotniki so ga z zanimanjem poslušali in eden izmed starih gospodov, ki je bil očividno naglušen, je prisedel bliže k njemu, da bi ga bolje slišal.
Vzpodbujen po vzklikih občudovanja svojih sopotnikov je postajal Manzana čedalje zgovornejši. Izgovarjal je napihnjene fraze in menda je bil navdušen nad tem, da je slišal samega sebe govoriti. Da bi vzbudil občudovanje svojih poslušalcev, posebno mlade dame, ki je kar požirala njegove besede, je potegni! iz žepa več listin z napisi raznih poslaništev in bahal se je s slikami južnoameriških oficijelnih osebnosti. Glej, — je vzkliknil eden izmed gospodov, — če se ne motim, sem spoznal v tem gentlemanu enega svojih znancev.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Je ran .7 Za upravo in inseratni deJ Usta Vlad. Regali* li Vsi v LJubljani