Izhaja
ritk petek z datumoa prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frmakujejo hi po* Hljsjo uredništvu Ust* »Mir* T Celovec, Pavličev* ulica #t 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni striai Usta napišejo, druga stran saj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisost:
Upravništvu lista „B£lr" ▼ Calovon,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za Inserite se plačuje po 20 vi»-9d garmood-vrste vsakokrat
Leto XXXIII.
Celovec, 23. maja 1914.
St. 20.
LJUDSKI TABOR.
Nedelja 17. majnika bo v zgodovini zapisana z naj svetlejšimi črkami iz življenja koroških Slovencev. Ta dan se je dvignilo naše ljudstvo, sito večnega trpljenja in krivic, in se v velikanski množici zbralo, da gre trkat na zaprta vladna vrata, zahtevat svojih pravic; zbralo se je, da dà duška svojemu ogorčenju nad krivicami, ki mu jih dela hinavska in brutalna nemškonacional-na večina v deželi. To je bil pravi tabor!
Kljub deževnemu vremenu je prišlo na tabor do 4000 ljudi, samih mož in mladeni-. v’ le nekaj domačih žen in deklet in *z bližje okolice je prišlo k taboru iz na-že	navdušenja, ki kipi tudi v našem
nstvu. Ob lepem vremenu bi bilo na ta-noru najmanj 6000 ljudi, toda tudi ti, ki jih °d daljne poti dež, so bili v duhu, s lepili m navdušenju z nami. Tako iskreno n Sioboko navdušenje, kakor smo ga videli na taboru, more zrasti le iz ljudstva samega. ab or je bil izraz ljudske vo-J e , ki se ne da zatreti z nobeno krivično odredbo, z nobenim nasilstvom, z nobeno krivico. Kakor vihar, ki ga nihče ne more ustaviti, drvi naprej in premaga vse zapreke !
Od vseh strani, od blizu in daleč, so prihajali z venci in slovenskimi trobojnicami okrašeni vozovi, zagorele, krepke postave slovenskih mož in mladeničev, utrjenih v delu in narodnem boju, na vozovih. Navdušenje je rastlo in kipelo, še preden se je tabor začel.
Kljubtemu, da je še malo pršilo, zbran narod ni maral slišati o shodih v dvoranah sjerbi bil imel prostora le majhen del zbo-rovaicev K Sv. Katarini! je odmeval klic cbn zastay° na čelu je odkorakala velikan-Jrf ^božma na zborovališče pod Sv. Kata-
hal liti^0 nam e bKo milo in je dež ne-
Otvoritev tabora.
v. bh- Janko Brejc otvori tabor z zvene cim, jasnim glasom: Slovenci! Radosti m kipi srce, ko gledam te velikanske množice slovenskega koroškega prebivalstva, ki sc danes na klic svojega katoliškega sloven
nroftnrPmn1?efav društva Prihitele na te
prostor kljub slabemu vremenu v tako ne pričakovanem številu. Bodite pozdravlieni odkoderkoli ste. Pozdravljena tudi zlston mka zelene Štajerske (ploskanje), državne poslanca Brenčič in Pišek (Živio-Sid vrla štajerska kmeta (živio-klici), pozdrav Ijena zastopnika naše pogumne, ponosne Gorenjske, podnačelnik »Hrvatsko-sloven skega kluba« dr/Krek (viharno ploskanje in živio-klici) in vrli Selški kmet, poslanec D e m š a r. (Ponovno odobravanje.) Po zdravljeni vsi naši župani (živili!), zastop niki naše velečastite vrle koroške duhovšči ne (ploskanje in živio-klici), katerim imame danes posebno dolžnost izreči zahvalo ze mučeništvo, ki jo je prestalo pred par tedn v Sinčivasi. (Ponovno odobravanje.)
Ta velikanska udeležba je svedočba krepkega narodnega življenja, da imamo koroški Slovenci voljo živeti, ne kot sužnji, ampak kot prosti Slovenci v svoji starodavni domovini. Letos imamo poseben povod, poudarjati prostost in svobodo, ko obhajamo petstoletnico, ko je svobodni slovenski
kmet koroški zadnjič ustoličil v svojem jeziku svojega vojvodo; iz rok slovenskega kmeta je prejel Habsburžan Ernest Železni vladno oblast.
Danes zborujemo tukaj koroški Slovenci (tako je!), ki imajo pravico govoriti v imenu koroških Slovencev. (Odobravanje.) Poudarjam to, ker se je osmelil pred nekaj dnevi predsednik nemškega Volksvereina v Celovcu govoriti, da bo to zborovanje »eine Gastvorstellung auf irem-dem Boden«, to je nekaka predstava gostov na tuji zemlji (Viharni fej-klici!). To je človek, ki je še pred nedavnim sam prišel v deželo, pa si upa trditi, da Slovenci zborujemo na tuji zemlji. (Ponovni fej-klici.) Iskreno obžalujemo, da se Nemci brez zavijanja resnice sploh ne morejo bojevati in nam niso kos. (Klici: Tako je!) Konštatiram, da se bo danes tukaj slišal praviglas koroških Slovencev. (Viharno odobravanje.) S tem ot var jam
prvi tabor koroških Slovencev v 20. stoletju.
Nato pozdravi vladnega zastopnika g. okrajnega tajnika Robarja. Nato pozdravi v iskrenih besedah tabor v imenu domače občine gospod župan Jurij Rudolf in konča svoj pozdrav s starim koroškim pozdravom: Bog vas sprimi! (Živahno ploskanje.)
Pravi glas koroških Slovencev.
Poslanec Grafenauer, od množice navdušeno pozdravljen, izvaja:
Zbrali smo se na domači zemlji, ki jo je Bog odločil našim pradedom že pred 1300 leti, na kateri je naš praded-kmet ustoličeval svoje kneze. Mi nismo prišli suvat, ne ven metat tistih, ki kličejo »živio cesar Franc Jožef!« (Viharno odobravanje.) To se je zgodilo na Bauerbundovem zborovantu v Sinčivasi. (Burni klici:	Fej! Sram jih
bodi!)
Mi živimo v 20. stoletju in v 20. stoletju ni prišla nemška kultura dalje, kakor eia meče mirne zborovalce ven iz zborovališča. (Fej-klici.)
Zbrali smo se, da odločno protestiramo proti kupu krivic, pod katerimi trpimo Slovenci vsled brutalnosti Nemcev in vsled smrdljive lenobe in odjenljivosti naše centralne vlade. (Ploskanje.) Prišli smo, da svečano protestiramo proti žalitvam našega neomadeževanega imena, proti izvajanju nekega govornika v Sinčivasi, češ da smo mi koroški Slovenci in Slovenci sploh veleizdajalci. (Gromoviti fej-klici). Javno in odločno protestiramo proti turškim, a neoviranim govorom nasprotnikov v Sinčivasi. (Ploskanje.) Vladi in nasprotnikom kličemo :»Naš magaci n je poln, ne do-važajtevečkrivičnegablaga (burno odobravanje), kri naših ran se iz-preminja v železo in vpije pod nebo po osveti. (Ponovno odobravanje.) Ker kdor je bil v Sinčivasi in je prišel na naš tabor, temu se ne bo težko odločiti, ali naj vstopi v vrste nemčurjev ali v vrste krščanskih bojevnikov za staro pravdo koroških Slovencev! (Odobravanje.)
Prekinjen mnogokrat od odobravanja poslušalcev je dal nato gosp. poslanec zaslužen
odgovor na »Karntnertag«.
Takoimenovani »koroški dan« je pokazal, kako si želijo Nemci izvesti svojo lažnjivo trditev »Koroško Korošcem!« Kako strupeno, zasmehi jivo, zasramljivo so govorili vsi nemškonacionalni govorniki v Sinčivasi o vseh onih, ki ljubijo in spoštujejo svoj materni jezik in se trudijo, uveljaviti mu, kar mu gre po postavi.
Kako odurno, kako nekulturno, kako surovo so ravnali z onimi, ki so prišli gledat na ta sejm »živino«. Ponavljali so venomer besedo: »slovenski hecarji«. Kdo je »hecar« (hujskač)? Ali tisti, ki svojo postavno pravico svojega jezika pred postavo in v javnem živ-Ij en j n brani, ali tisti, ki išče krive priče, da bi mogel svojega soseda okrasti za njegove pravice? Tisti je pravi hecar, ki opravlja, natolcuje, zavija in laže! To je bistvo nemškega nacionalizma! Čudimo se, da nemškim nacional-cem vlada tako dolgo gleda v zobe. Ali misli, da bodo ti ljudje rešili Avstrijo? Potem si je izbrala najboljše grobokope. (Odobravanje in klici: Tako je!)
Le Michor, Gailer, Hofer, Lučovnik (fej-klici), Kiršner in Linhart (gromoviti fej-klici), to so po mnenju Lemiša in vseh govornikov v Sinčivasi pravi pristni Korošci; vsi drugi, četudi so njihove rodovine že stoletja tukaj domače, v prvi vrsti pa mi hudi Slovenci, spadamo vsi na gavge (veselost); spomnim se pa izreka iz svetega pisma o obrekovalcu:	Idite in njega obesite na te
gavge, ki jih je pripravljal vam. Mislijo nasprotniki, da si bomo mi mirno pustili krasti naše pravice, mislijo, da pridejo v slovenski del dežele ropat, da bomo zbežali čez Karavanke na Kranjsko? Tukaj je naša domovina! (Živahno ploskanje.)
Obračun z Lutschouniggggom.
Na Lučovnikovo obrekovanje v Sinčivasi in Wieserjevo psovanje o slovenskih matrikah je odgovoril poslanec Grafenauer čisto tako, kakor sta to zaslužila: Lučovnik iz Žihpolj se zdaj piše Jaka Lutschounigg. V Wieserjevih matrikah je menda zapisano Jaka — spaka, pd. Judas. (Burna veselost.) Ta je imenoval nas Slovence veleizdajalce. (Fej-klici. Sram ga bodi!) Dokler ne dokaže te trditve, je ničvredna, lažnjiva kreatura! (Klici: Tako je! Proč ž njim! Fej!)
Nekaj o veleizdajalcih.
Vsenemci romajo vsako leto na grob Bismarcka, ki je bil najhujši nasprotnik Avstrije. Nemci so vpili v državnem zboru »Heil Hohenzollern!« (Klici: Škandal!) Oni praznujejo vsako leto dan bitke pri Sedanu in pri vsaki priložnosti pojejo »Die Wacht am Rhein«! A vse to naša vlada ne smatra za veleizdajalsko. (Klici: Žalostno!) Ta pro-nonsirani »patriotizem« smatra vlada za čisto zlato, ker je slepa! Ako pa pobožno dekle na Žihpolj ah pobira za ranjence v balkanski vojski, je vsa vlada, so vsi uradniki pokoncu, da bi jo preganjali. In Jaka iz Žihpolj si prisvaja, da imenuje Slovence veleizdajalce. Kar je dovoljeno Nemcem, to bodi dovoljeno tudi Slovencem, ki imamo pbavico do krščanskega usmiljenja. (Živahno odobravanje.)

Laž ima kratke noge!
Naravnost impertinentna je laž, kar je govoril Lučovnik iz Žihpolj, da bomo državno upravo podražili, če zahtevamo uradnike, ki so slovenskega jezika zmožni. Ko bi bil Lučovnik preštel v Sinčivasi vse uradnike, državne in deželne, ki niso slovenščine zmožni, pa so imeli in imajo dovolj časa, prihajati v slovenske kraje med slovensko ljudstvo zgago delat, med Slovenci nemir napravljat (klici:	Tako je!),
pa bi postal rdeč kakor kuhan rak, če ima sploh še kaj sramote v sebi.
Tukaj smo zbrani, da povemo: Mi hočemo takih uradnikov, ki so slovenskega jezika zmožni! (Urnebesno odobravanje.) To našo pravico si bomo pribojevali, če Lučovnika zavoljo tega od same jeze kap zadene in če bi nemški nacionalci napravili še eno »koroško noč«. V vašem imenu govorim, če rečem, da zahtevamo uradnike našega rodu in jezika. (Odobravanje.) V e n z u r a d-niki, ki niso zmožni slovenskega jezika, ne morejo ali nočejo s Slovenci občevati v slovenskem jeziku! (Viharno odobravanje.) Odprimo vrata našim sinovom, pa bo uprava pravična in dober kup! (Klici: Tako je! Zahtevamo!) Sicer Lučovnik ni govoril kot nemško-narodni mešetar samo o Avstriji, ampak tudi o Ameriki. Če so mu mešetarji po volji, naj ostane med njimi. Mi pa vemo, da imamo pravico pri naših uradih brez mešetarjev izhajati. Sicer pa vemo, da temu mešetarju ni zameriti, ker zamere ni vreden. Od naše strani je pa zamera vredna dr. Metnitzu, ki je tudi zastopnik mešanega kraja. Ker je potreboval v Sinčivasi svojo telesno stražo, zato so prišli iz Celovca vsi pomarančarji in figarji (to je:	komiji) in vsi »stramme Bruder«.
Dr. Metnitz kot celovški župan se dela zelo. pravičnega, pa je eden izmed najbolj nevarnih nasprotnikov.
Dr. Metnitz je posnemal v Sinčivasi še enkrat Lučovnikove pomije.
O Metnitzovih kurzovcih.
Nadalje je trdil, da je vzrok »Koroškega dneva« v Sinčivasi spomenica, ki so jo izročili slovenski odvetniki justičnemu ministru in katero iz »Mira« poznate. Z mogočnim glasom pa je poudarjal, da se je vpeljal pri deželni sodniji v Celovcu slovenski tečaj za nemške sodnike.
Slavnji zbor! Nadarjeni slovenski študentje pravijo, da se skozi celo gimnazijo, torej skoz osem let učijo latinskega jezika. Nemci pa, ki imajo, kar se tiče jezikovne nadarjenosti, glavo iz betona, se hočejo slovenskega jezika v enem tečaju zadostno naučiti.
Ti slovenski kurzi so ustvarjeni za to, da se našim študiranim sinovom kruh jemlje, da se poganjajo v tuje dežele in da zasedejo uradniška mesta na slovenskem Koroškem naši narodni nasprotniki — nemški kurzovci. Mi odklanjamo to uredbo, kot nam Slovencem škodljivo in nepotrebno. (Odobravanje.)
Danesnaj bi prišel dr. Metnitz na shod, pa bi videl, ali se poganjata za pravice slovenskega jezika v šoli in v uradu samo dva duhovnika in dva kranjska odvetnika. (Viharno odobravanje.)^
Dr. Metnitzova trditev, da hočemo Korošci živeti med seboj v miru, je razumeti tako, da naj bi mi koroški Slovenci v miru zaspali. (Bučna veselost in pritrjevanje.)
A ne bomo zaspali ! Nas niso strli spečih, ne bodo nas budečih. In jaz vam kličem: V boj za staro pravdo koroških Slovencev! (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Živio Grafenauer!)
Br. Krek
navdušeno pozdravljen, opisuje v svojem govoru štiri vrste ljudi z ozirom na pravice. V prvi vrsti so taki, ki ne ločijo več, kaj je prav in kar ni prav, kakor žival, ki ne pozna pravice. Za to vrsto je glažek žganja njih pravica, in če se taki ljudje valjajo po grabnu, tedaj so pravice siti. (Bučna veselost.) Tem so vzeli vsako človeško čustvo in jih naredili za žival. Ta vrsta žalibog na Koroškem še ni izumrla. (Klici: Res je!) Ko gremo po staro pravdo, teh usmiljenja vrednih ljudi ne bomo iskali; te puščamo dr. Metnitzu in njegovim kompanjonom. (Bučna veselost.)	.	; i .
K drugi vrsti spadajo, ki sicer imajo občutek za pravico in pogum, naj si bodo, da iščejo pravice kot delavci, kot kmetje, kot Slovenci; ampak zraven gledajo na uro in mislijo: Zdajle-čez pol ure mora biti pravica v mojem žepu. Ker se to ne zgodi, pravijo: Saj vse skupaj nič ne pomaga. Takih ljudi je veliko po celem svetu, in tudi Koroška ni izvzeta. To so nevčakani ljudje. Sto let je šele, ko so najmogočnejši Nemci lizali pete Napoleonu. Če bodo to svojo edinost rabili, da bodo tlačili druge narode, se bodo morda zopet vrnili zanje tisti žalostni časi. Iz malih začetkov raste veliko, a ne v pol ure. Ne pozabimo, da nas nemški narod ne pozna, da je samo nekaj hujskačev krivih, da imajo Nemci napačno mnenje o nas, da nimamo skupnega jezika, ki bi ga Slovenci razumeli, napačno mnenje, da ne bi imeli ljubezni do svojega jezika in zemlje, da ločijo Kranjce, Štajerce in Korošce gore, da drug drugega ne marajo. (Klici: To so laži!) Da, to so laži brezvestnih ljudi. Napačne so misli, da smo narod surovežev, da ne znamo ne brati in pisati, da se Nemec križa, ko bere besedo »Slovenec« in misli, da še prebivamo menda v ovčje kože oblečeni v duplinah in kamenitih votlinah. (Veselost.) Dovolj dela bo pri nas, da bomo ne-vedneže poučili, in najbolj nevedni so Nemci. (Tako je!) Tisti, ki delajo politiko, o nas nič ne vedo, in tako prihajajo in kličejo: veleizdajniki! Iz tega je jasno dokazano, da vrsta tistih, ki hočejo pravico dobiti ne-utegoma in ki niso pripravljeni bojevati se stanovitno, ni veliko več vredna kakor vrsta šnopsarjev.
Tretja vrsta so tisti, ki imajo pojm o pravici in vedo, da je treba dolgega boja, ki pa nimajo korajže. To so slabiči, jetični ljudje, ki bi jim bilo treba najprej okrepiti živce, da bi bili krepki planinski mak (veselost), ki vedo, kje in kaj je prav, ki pa pravijo: Jaz nisem za to; bo ta hud name, pa oni; naj se drugi potegujejo, jaz bom doma. Bom že kaj storil za vas, le nikar ne zahtevajte, da bi bil naročen na »Mir«, (veselost), da bi bil zapisan v kako društvo, lepo pri miru me pustite, saj sem vaš (veselost). Ta vrsta je za boj nesposobna, taka vrsta ne bo dobila nobene zmage! (Odobravanje.)
Četrta vrsta je vrsta »fest fantov« (burno odobravanje) krepke volje, bistrih oči, krepkih prs, ki imajo korajžo iti na vojsko, ker vedo, da se brez korajže ničesar ne doseže, da je kmetu treba trde vojske, preden izkljuka kaj iz zemlje, ki vedo, da je treba tudi v politiki korajže. (Odobravanje.)
Danes, ko gledam vaše vrste, sem prepričan, da na tem taboru nima prostora, pa tudi ni prišel noben, ki ni iz vrste »fest fantov«, ker tu ni ne golaža, ne žganja. (Viharno odobravanje.) Vem, da tu ni nobenega, ki bi ne razumel, da je treba dolgotrajne, stanovitne vojske. Vem, da tu ni človeka, ki bi ne imel korajže, poguma za staro pravdo.
Ta zadnja vrsta krepkih fantov, ki imajo jasen pogled uprt v bodočnost, pa zajem-Ije svojo moč ne samo iz svoje glave, ampak tudi iz svojega srca. Tukaj govori postava, ki jo briše današnji svet, postava, ki jo je Bog zapisal v naša srca. Tukaj najlepše govori naša krščan. vera (živahno odobravanje); v tej veri živi zmisel za pravico, ker pravice ni, če ni Boga. Če Boga ni, je samo pest, in če je samo pest, ima Metnitz prav, ker onih je več. Samo v veri v Boga je upanje v bodočnost, ker pravi, da Bog zahteva pravico od posameznikov, kakor od celih narodov. Zato razumevamo, da tisti, ki hočejo napraviti koroški narod brez pravic, napadajo tudi krščansko vero. Liberalizem in protinarodnost sta si brat in sestra.
Ne gre samo za to, da bo naš jezik imel pravico kakor nemški. Dokler bo vaš fant nosil puško kakor nemški, dokler bodo zahtevale vaš denar davkarije kakor nemški, toliko časa boste tudi narod istih pravic kakor Nemci. Gre še za več. Brez ravnoprav-nosti ni mogoč napredek v gospodarskem oziru. Vi ne morete izrabiti zemlje, kakor bi lahko, ker ni odprta pomoč vam, ampak izdajalcem! (Tako je!) A če bi bratje koroški bili na nas naslonjeni in bi mogli z nami skupno delati, bi iz te krasne zemlje mogli več dobiti in bi živele srečnejše življenje. (Odobravanje.)
Gospodarski napredek je zvezan z narodno prostostjo. Če se ne izvede ravnoprav-nost v šoli in uradu, bo trpel kmet, obrtnik in delavec. (Tako je!) Ta vojska ne nosi samo vaši duši pomirjenje, ampak nosi vam tudi kruha, ki ga potrebujete za sebe in svoje družine.
Večkrat je po naši slovenski zemlji zagrmela misel skupne kmečke gmajne za staro pravdo, za naše pravice. Vsem tistim, ki ste tukaj in ki so v duhu z vami na Koroškem, kličem:	Skup se sprimi, ti uboga
gmajna, pod vodstvom svojih izobraženih mož, posvetnjakov in duhovnikov, vkup, uboga gmajna, in zmagala boš! (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
Besedo povzame v imenu štajerskih slovenskih kmetov državni in deželni poslanec
Brenčič.
V imenu štajerskih kmetov sporoči koroškim bratom srčen pozdrav. Ni še tako dolgo tega, tako nadaljuje, kar je nek ministrski predsednik vprašal nekega slovenskega poslanca, ali na Koroškem sploh še živijo Slovenci. In glejte, danes naj vlada pride in si ogleda cvet slovenskega Korotana. Kličem vam: Ne gojite gada na svojih prsih !
Množica je zastopniku štajerskih kmetov priredila prisrčne ovacije.
Za prave šole.
Živahno pozdravljen povzame besedo nato gospod Turk, posestnik v Resnici pri Borovljah, in govori ob živahnem odobravanju o pravih šolah. Govornik poudarja važnost šole za vzgojo in pouk otroka, pogreša pa pri današnjih šolah stanovom in deželi primernih šol, ker so sedanje vse po kopitu mestnih šol. Kako naj šola, ki je namenjena otrokom, bodočim kmetskim posestnikom, daje otrokom primerno stanovsko podlago, ko je pa ravno tista, kakor za meščane? Talentirani otroci naj le gredo študirat, ali zavoljo par takih otrok bi se vendar ne smela zanemarjati šola, ki je namenjena stanu, ki vse druge stanove vzdržuje. Za uspešen pouk naj bo v šolah učni jezik materni jezik otrok, da bodo otroci razumeli učitelja in ne bodo kakor papagaji. (Odobravanje.) S tem pa nikakor ne pravimo, da smo nasprotniki nemščine ali da ne bi hoteli, da bi se naši otroci učili tudi nemščine! To nam nasprotniki le podtiku-jejo, da bi s tem preslepili malo poučeno ljudi. (Pritrjevanje.) Ravno tako preraču-njena sleparija je, če se utepa našim ljudem prepričanje, da se lastnega jezika ni treba učiti otroku, ker ga že itak zna. To pravijo pa Nemci samo nam. Zakaj pa se oni ne učijo namesto nemščine na primer laškega jezika v šoli? (Klici:	Tako je!) Usiljujejo
nam jezik, ker vedo, da je podlaga za izobrazijo materin jezik, neumne nas pa hočejo imeti, da bi jim še naprej hlapčevali. (Viharno pritrjevanje.) Tudi utrakvistične šole po moji izkušnji niso mnogo boljše kakor nemške. Koliko je pa utrakvističnih šol, v katerih dobijo otroci primerno izobrazbo? Niti pisati in brati ne znajo in ostanejo, ko pridejo k vojakom, če ni ravno učitelj tako pameten in pošten, da poučuje otroke slovensko več, kakor mu dovoljuje utrakvizem. Sploh pa so naše ljudi glede šol le preslepili. (Klici: Ogoljufali so ljudi za prave šole.) Govornik pripoveduje, da je v Borovljah prišel nekdo k njegovemu očetu in rekel, naj se podpiše, če je volje, da se bo otrok tudi nemško naučil. Tako so oče podpisali prošnjo za nemško šolo, ne da bi bili vedeli za to. S takimi podpisi so se potem bahali nasprotniki, češ, Slovenci sami hočejo nemške šole. In šolska oblast jim je v vsem ustregla, ne pa Slovencem, če smo zahtevali prave šole, kojih namen je, dati otrokom izobrazbe !
Ni res, da ljudstvo samo hoče take napačne šole. V Selah že davno nimajo več postavnega števila otrok za nemški razred. Učitelj pa je kratkomalo samovoljno vzel potrebno število otrok iz slovenskega razreda v nemški. (Klici: Škandal! Kaj poreče oblast?) Kdo je kriv danes štrajka, ki ga zopet imamo?
Tri in pol milijona stane šolstvo na Koroškem. Če moramo k temu tudi mi plačevati; potem pa se nam naj dajo tudi šole, kakršne sami zahtevamo in spoznamo za prave! (Odobravanje.) Govornik omenja
škandal, da se ne izvede odločba upravnega sodišča, in ko zakliče: Mi zahtevamo, da oblast vendar enkrat že napravi red v šolskih zadevah! tedaj zagrmi po zborovališču in iz tisoč in tisoč grl se sliši kmečki, ljudski glas: »Sem z našimi šolami!«
Proti sramotenju.
Dr. Brejc zavrača s predsedniškega mesta, kakor da bi se koroški Slovenci med seboj sploh ne razumeli, še manj pa svojih bratov po drugih deželah. (Tako je!) Koroški Slovenci smo Slovenci in ne bindišarji (Viharno odobravanje), in koroški jezik je ravnotako slovenski jezik kot štajerski ali kranjski dialekt, kakor je tirolščina, lavan-tališčina in švabščina nemški jezik, celo kovščino prištevajo k nemškemu jeziku. (Viharno odobravanje.) Sedaj je predsednik nemškega Volksvereina rekel, da vstaja na jugu nov narod, jugoslovanski narod (Veselost) in da koroški Slovenci ne marajo k Jugoslovanom pripadati. (Oho-klici!) Tako nasprotniki slepomišijo, ko jim vse drugo uide !
Za slovenske učitelje.
^ Izpregovoriti hočemo odločno besedo za naše slovensko zatirano učiteljstvo. (Viharno odobravanje.) To so naši največji trpini, ker jih je malo, ker so odvisni in nič reči ne smejo. Njihov gospodar, deželni okrajni solski svet, nadzorniki delajo z njimi tako, da moramo danes tukaj najodločneje protestirati. (Burno pritrjevanje.) Protestira-
da se slovenski učitelji, kadar se oddajajo službe, zapostavljajo za tistimi, ki sprejemajo groše in se prodajajo, mi zahteva-jno: slovenskemu ljudstvu, slovenskim otro-mm slovenskih učiteljev. (Viharno odobravanje in klici: proč s plačanimi hujskači, proc s kupljenimi renegati!)
Pozdrav zastopnika mladine.
ie ganil pozdrav Tomo Krofa, zastopnika slovenske mladine. Z jasnim gla-som govorniškim zanosom in s pesniškim zletom se je spominjal na tabor, ki se je '°i o ze pred polstoletjem zbiral pri tedaj , slovenskem Krautu na Bistrici. Peca je naj gledala in strmela in valovi Bistrice so sumljali pesem začudenja. Ali danes Peca se bolj strmi. Nemci so vpili, da smo koroški Slovenci mrtvi; a danes jih je na tisoče zbranih, ki jasno in glasno pravijo, da koroški Slovenci nočemo umreti! (Mogočno odobravanje.) Govornik se zahvaljuje možem, ki so obranili koroške Slovence in zanetili v srcih mladine plamtečo ljubezen do domovine in njenega jezika. Ta mladina vas danes najiskreneje pozdravlja in kliče, da gre z vami vedno v boj za staro pravdo voroških Slovencev. Slovenska koroška miadma vam danes iz dna svoje verne duše vanje) °g VaS Živ'! (dolgotrajno odobra-
kar f)knHr«JC	ta^e'^e fante! Človeku
ne rodBn o zaifra’. amPak takih fantov
krščansko f	ampak naša
nio j i -ocialna društva. (Odobrava-je ) Zato bodi ob tej priložnosti na patrio-
«je p„Teb„r„0Sn0ena,<>VanÌe ‘e
V imenu Slovenske Kmečke Zveze za
žeh;rpSos0laneVcZame	drŽaVni in de-
Pišek.
so: KmeCka Zveza, katoliško politično društvo, bralna društva
m.mladinske zveze. Zvesto se držimo teh prijateljev! Naši nasprotniki so- nemški in nemškutarski liberalizem, liberalno in nem skutarsko časopisje, ki sovraži ne samo nase narodnosti, ampak tudi našo vero in se trudi zatrositi med nas ljuliko protestantizma. In kako strupeno sovražni so naši na-
sprotniki, se vidi iz tega, ker nas dolžijo veleizdajstva. Toda veleizdajalci so tisti, ki tulijo »Die Wacht am Rhein«, ne pa mi, ki pojemo cesarsko pesem. Korošci, vztrajajte za svoje svete pravice, za vami je 27 poslancev »Hrvatsko - slovenskega kluba«. (Živahno odobravanje in vzkliki: Živio Pišek!)
Ostale govore priobčimo prihodnjič.
Resolucija.
Urednik Smodej je predlagal sledečo resolucijo:
Na velikem ljudskem taboru v Šmihelu dne 17. maja 1914 zbrani 4000 koroških Slovencev
1.	konštatiramo, da takoimenovani »Karntnertag« v Sinčivasi ni bil shod koroških Slovencev, ampak shod iz cele dežele zbobnanih Nemcev in njihovih podrepnikov; konštatiramo, da ta »Karntnertag« ni imel nobene pravice govoriti v imenu koroških Slovencev; konštatiramo, da so na shodu v Sinčivasi proglasili nemščino kot edini razpravni jezik, kar že samonasebi dokazuje, da je bilo tamošnje zborovanje nemško in ne slovensko zborovanje.
Zato iskreno obžalujemo, da so se Nemci v političnem boju proti Slovencem poslu-žili doslej še nezaslišanega sredstva, da so se izdajali za Slovence in govorili v imenu Slovencev, zato, da bi na ta način mistifici-rali vlado in javnost.
2.	Nasprotno pa konštatiramo, da je na današnjem taboru zbranih 4000 koroških Slovencev vseh stanov in poklicev; naš glas je torej pravi glas koroških Slovencev;
3.	Najodločnejše protestiramo proti večnemu podtikanju od strani Nemcev, kakor da bi bil narodni boj umetno s Kranjskega in Štajerskega zanesen na Koroško, marveč konštatiramo glasno in slovesno, da se koroški Slovenci svoje slovenske narodnosti in pravic, ki nam gredo, sami zavedamo in jih najodločneje tudi zahtevamo, ker pa smo in se čutimo za bistven del slovenskega naroda, apeliramo na solidarnost celega slovenskega in hrvatskega naroda z nami v našem težkem boju, ki ga bijemo kot pred-straža avstrijskih Jugoslovanov.
4.	Tistim nemškipi in nemškutarskim poslancem, ki so bili v boju proti narodnim Slovencem na nemški nacionalni program z glasovi Nemcev in nemškutarjev edino le vsled krivične, nenaravne razdelitve volilnih okrajev izvoljeni, odrekamo pravico govoriti v imenu nas koroških Slovencev.
Na naslov naših narodnih nasprotnikov in vlade bodi enkrat za vselej povedano, da kot legitimnega zastopnika koroških Slovencev priznavamo edino le naše politično vodstvo, kateremu izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo in neomajno zaupanje.
5.	Pozivamo c. kr. vlado, da nam da zadostno število uradnikov, da nam vrne nazaj na Koroško naše koroške slovenske sinove sodnike in druge uradnike, ki niso dobili v domači deželi kruha in katerih mesta med nami so zasedli nemškonacionalni uradniki.
6.	Protestiramo proti temu, da se pošiljajo slovenski učitelji službovat med Nemce, da se na Slovenskem nastavljajo nemški in renegatski, zapostavljajo pa slovenski učitelji, in z vsem poudarkom zahtevamo, da vlada poskrbi za zadostni naraščaj slovenskega učiteljstva.
7.	Z ogorčenjem opažamo, da c. kr. vlada noče ali ni v stanu izvršiti razsodb svojih lastnih in najvišjih sodišč v šolskih zadevah na Koroškem.
Najslovesneje izjavljamo, da vztrajamo pri teh zahtevah in odločno zahtevamo, da se že vendar izvedejo razsodbe državnega in upravnega sodišča v zadevi naših šol, kar
je vlada dolžna storiti že po svoji državni avtoriteti.
8.	Zahtevamo preosnovo volilnega reda za deželni zbor, odgovarjajoč demokratičnemu razvoju današnjega javnega življenja, odpravo kurije veleposestva in razdelitev njenih mandatov med kmečko skupino in protestiramo zoper sedanje volilne okraje za državni in deželni zbor, ki v narodnostnem, gospodarskem in socialnem oziru nasprotujejo vsem načelom zdrave pameti in povzročajo, da se narodni boj od narodne meje prenaša v vso deželo.
Konštatiramo, da so vsled nenaravne razdelitve volilnih okrajev brez vsake potrebe skoro vsi volilni okraji na umeten način jezikovno mešani in da Nemci na ta način napravljajo celo deželo za dvojezično.
9.	Zahtevamo popolno enakopravnost slovenskega jezika pri vseh oblastih in uradih, bodisi državnih, bodisi deželnih, kjer imajo Slovenci z njimi opraviti, zlasti pri sodnijah, davkarijah, železnici, pošti, politični oblasti in deželnem kulturnem svetu.
10.	Zahtevamo, da se za Slovence nastavi slovenski, za slovensko ljudstvo vnet potovalni učitelj; da se deželni kulturni svet razdeli v nemško in slovensko sekcijo in da se otvori slovenska kmetijska šola.
11.	Končno z gnevom odklanjamo gnusne napade na našo lojaliteto in naš patriotizem od strani zaveznikov laške iredente in čestilcev Hohcnzollerncev.
Mi smo vedno dali in bomo dali cesarju, kar je cesarjevega, kar pa ne izključuje, da zahtevamo, da tudi država da v okviru obstoječe ustave našemu narodu, kar je njegovega.
Resolucija je bila soglasno in z velikanskim navdušenjem sprejeta. Za vsakim stavkom je množica dala duška svoji volji in pokazala, da je resolucija ljudska volja. Pri protipoizkušnji nihče ni dvignil roke. (Viharno odobravanje.)
Blagor lačnim in žejnim pravic.
Med nepopisnim odobravanjem zaključi dr. Brejc tabor z nagovorom: Tabor na tem prijaznem gričku me nehote spominja Zveličarjeve pridige na gori, ki jo je govoril tistim, ki so bili lačni in žejni pravice in jim zaklical blagor, ker bodo nasičeni. Blagor jim, ki preganjanje trpijo zavoljo pravice. Mi se tolažimo ob tem blagrovanju. Vzemite s seboj pogum. Sursum corda — kvišku srca! Poglejte okoli sebe tisoče, ki stojijo za vsakim posameznikom.
Sivolasemu cesarju.
Sedaj je sledil najslovesnejši, nepopis-Ijiv prizor s tabora. Dr. Brejc: Slovenci nikdar ne zaključujemo svojih svečanosti, ne da bi dali izraza srčnemu čustvu lojalitete, uda-nosti in pietete do presvetle vladarske rodbine, posebno še danes, ko stojimo ob bolniški postelji našega ljubljenega sivolasega cesarja. (Vsi se odkrijejo, zatopljeni kakor v molitev, orožniki se zravnajo kakor sveče z »Gewehr bei FuB«, solze leskečejo v marsikaterem očesu in ob tišini, da ni slišati lista šušteti, nadaljuje govornik): Voščimo mu in presvetlemu prestolonasledniku, v katerega stavim ovelike svoje upe, najboljše, kar jimavoščiti moremo, ljubega zdravja in dolgega življenja in jima zakličemo trikratni »Živio!« V tem trenutku se dvignejo tisočere roke, zavihtijo tisočero klobukov in iz tisoč in tisoč grl, da se je stresel zrak in je odmevalo od belogrive Pece, je zaorilo: Živio ! Živio ! Ži-
N®pozvani
gostje,
ki na njih obisk nismo bili prav nič prir ijem m ki nanje nismo mislili, pridejo v pb nepriličnem času, kadar nas najbolj m in v našem delu ovirajo. Taki nepozvani gc ki pridejo kar presenetljivo in nikakor m oditi, so tudi naša trpljenja, ki smo si jih kopali z vlažnostjo, prepihom ali prehlajen
Prav posebno velja to za prehlajenje, ki se rado prime prsi in se javlja s tesnobo v prsih, zbadanju v hrbtu, hropečo sapo, zbadanju h kašlju in drugimi simptomi. Ako pravočasno rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elza-fluid“, se zla kmalu rešimo.
O tem smo se sami pogosto prepričali in tudi mnogi zdravniki potrjujejo dobre uspehe Fellerjevega fluida z znamko „Elza-fluid“. Gospod dr. Jos. Estmeister, Wildenau, pošta Aspach, piše, da Fellerjev fluid pri vsakdanjih motenjih zdravja izborno služi. Gospod dr. Kittel, Kr. Vinogradi, piše, da je Fellerjev fluid že več let v svoji
praksi rabil z izbornim uspehom, in tako sodijo tudi mnogi drugi zdravniki.
Pri prehlajenjih, pri bolečinah vseh vrst, kakor tudi pri oslabljenih očeh, migljanju pred očmi, migreni in živčnih bolečinah se izkazuje za zanesljivega pomočnika in bi ga naši bralci morali vedno imeti pri hiši, ker 12 steklenic stane samo 5 kron franko.
Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko „Elza-kroglice“, 6 škatljic franko 4 krone, bi morali naši bralci za varstvo proti želodčnim neprilikam, zagatenju itd. naročiti pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg štev. 67.
---------------cisi.
vio! In iz ravnotoliko grl je zabučalo »Bog ohrani, Bog obvari«. Na vzvišeni planjavi, obdani krog in krog z lesovjem, je prisegalo najbolj patriotično, pa najbolj zatirano ljudstvo večno zvestobo.
Kar hipoma nato je sledila cesarski pesmi »Hej Slovenci«. In med krasnim prepevanjem narodnih pesmi, ki so se razlegale iz svežih grl domačega pevskega društva, se je začela množica razhajati, ki je vztrajala štiri ure, od dveh do šestih.
Živio tabor!
Velik
mladeniški tabor
priredi
Slov. kršč. soc. zveza za Koroško
na binkoštni ponedeljek dne 1. junija 1914
v Št. Ruperta pri Velikovcu
v prostozih Narodne šole
v proslavo 500letnice zadnjega ustoličenja koroških knezov.
............. SpOred I 'Iiiiiiimimiiiiimiimiiiiim
Ob 10. uri dopoldne je slovesna sv. maša s
pridigo.
Po maši pozdrav predsednika društva »Lipa",
nato kratek govor g. kanonika Žela.
(Odmor in kosilo.)
Ob V2 2. uri popoldne blagoslov.
Po blagoslovu velik ljudski shod v telovadnici Narodne šole.
1.	Govor: Ustoličenje koroških knezov. Govori tuj govornik.
2.	Nastop koroškega fanta.
3.	Govor: Bodimo odločni katoličani. Govori domač govornik.
Četrto leto prireja Slov. kršč. socialna zveza tak tabor v Št. Rupertu pri Velikovcu, in še vsako leto se je tabor posrečil. Letos, ko praznujejo vsi Slovenci, posebno koroški Slovenci, spomin na ustoličenje koroških knezov, smemo tem večjo udeležbo pričakovati. Ta shod naj privabi posebno naš mili narod iz velikovškega okraja, gotovo pa pričakujemo zastopnike iz Pliberka, Železne Kaple in Dobrle vasi.
Za našo staro pravdo 1
Punt v Albaniji.
Esad paša — aretiran.
Esad paša, albanski vojni minister in naj bogatejši Albanec, branitelj Skadra v zadnji turško - črnogorski vojski, bi rad postal albanski vladar. Ko so velesile določile za albanskega vladarja princa Wieda, se je Esad paša udal v svojo usodo, pa samo navidez. V resnici je bil on poveljnik v Albaniji, in sodijo, da je on povzročil punt v Albaniji. Dva tisoč puntarskih Albancev je pri vasi Šijak, deset kilometrov od Drača. Zadnje dni so Esadovo hišo v Draču stražili njegovi pristaši. Albanski knez je videl, da se nekaj kuha. Ker se je bal za svoje življenje, se je obrnil na zastopnika Avstrije in Italije. Moštvo avstrijske ladje »Sigetvar« se je izkrcalo. Pri Esadovi hiši je prišlo med holandskimi orožniki in Esadovo telesno stražo do boja. Hišo so obstreljevali. Izid boja je bil, da so Esad pašo aretirali. Peljali so ga na ladjo Sigetvar. Esad se ni branil. Vsekako položaj v Albaniji ni posebno rožnat. Albanci se branijo vojaške službe in ne marajo plačevati davkov. Na jugu pa še trajajo boji z Epiroti, privrženci Grške.
	
Sfecftenpferd- lilijnDinlečnato milo slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma.	Po 80 h se dobiva povsod.	
Dnevne novice in dopisi.1
Tomaž Košat f. Znani koroški skladatelj in bivši dvorni operni pevec Tomaž Košat je po daljši bolezni dne 19. t. m. umrl na Dunaju. Zaslovel je zlasti po svojih pesmih, ki jih je zlagal v duhu slovenskih koroških narodnih pesmi. Uporabljal je motive slovenske narodne pesmi, ki jih je slišal v svojem rojstnem kraju, v Vetrinju, ob Vrbskem jezeru in celovški okolici. Košat je bil rojen Slovenec, toda študiral je žal v času, ko koroški Slovenci še niso bili narodno vzbujeni kakor so danes. Prišel je na Dunaj in vstopil v dvorno opero, kjer je bil v stiku z Nemci. Tako je pozabil na svoj narod, od katerega je dobil talente, toda sovražil svojega naroda nikdar ni. Slovensko ljudstvo je ljubil, kakor njegovo pesem, le odtujil se mu je. Vendar pa je zaslovela slovenska koroška pesem po širnem svetu, četudi jo ima svet za nemško. Tudi njegov »Verlassen«, najlepša Košatova skladba, ni izvirna, ampak je Košat uporabil melodijo rajnega župnika Franca Treiberja v Št. Jakobu v Rožu. Sam je bil dovolj pošten, da nikdar ni imenoval svojih pesmi nemških koroških pesmi, kakor imenujejo mnogi Nemci, ki bi radi olišpali svoj narod s pavovim perjem iz slovenskih logov. Slavnemu skladatelju blag spomin! Naj počiva v miru!
Samoumor. Dne 18. t. m. so potegnili iz Gline pri Stožirjevem jezu ob Frajdenber-ški cesti kontoristinjo Pavlo Thurner. Nesrečnica je bila rojena v Velikovcu in stara šele 18 let. Seznanila se je menda s krojaškim mojstrom Sattlerjem in nesrečna ljubezen jo je gnala v obup.
Krasne razglednice o ustoličenju koroških knezov je izdala slovenska krščansko socialna zveza za Koroško. Razglednice so zelo krasno izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je fotografični posnetek znamenite zgodovinske slike Joso. Ferd. P’romilerja iz leta 1740. Slovenci! Kupujte te razglednice v tem jubilejnem letu ustoličenja. Cena 100 kom. 6 K, boljše vrste 10 K. Dobijo se: Slovenska krščansko - soc. zveza za Koroško v Celovcu. Hotel Trabe-singer.
Gostovanje slovenskega dramskega ansambla iz Ljubljane pod vodstvom režiserja gospoda Milana Skrbinška. Četrtek, dne 2 8. maja, ob pol 9. zvečer gostuje imenovani ansambl v Kranju. Igra se tride-janska burka »Maks v škripcih«. — V petek, dne 29. t. m., igrajo ljubljanski igralci v Tržiču, v soboto, dne 30. t. m., na Jesenicah, v n e d e 1 j o, 31. t. m., v Celovcu, v ponedeljek, dne 1. junija, prvič v Mariboru, v torek, dne 2. junija, v Ptuju, v sredo, dne
3.	junija, drugič v Mariboru, v četrtek, dne
4.	junija, v Ljutomeru, v petek, dne 5. junija, tretjič v Mariboru. O nadaljnjem gostovanju v Št. Jurju, Celju itd. še poročamo.
Zopet nemško-nacionalna surovost. Ko so se v nedeljo Slovenci iz Vogrč, Št. Daniela in Doba na povratku s tabora med krepkimi živio-klici peljali skozi Pliberk, jih je ob gostilni pri Lammu tolpa šolarjev obsula s cestnim blatom, tako da so bili namah vsi umazani, zunaj na trgu jih je pa čakalo celo krdelo purgarjev in raznih fakinov, ki so jih psovali, obmetavali s kamenjem in gnilimi jaj-c i, napadali vozove in trgali raz nje drevesca s trobojnicami. Osobito Vogrnjani so morali čutiti najbolj njihovo surovost. Ni čuda, da je pri toliki predrznosti enemu izmed naših pošla potrpežljivost, da je enemu takemu divjaku dal malo čutiti svojo pest. Odlikovali so se pri tem posebno Pliberški komiji, kar si je treba dobro zapomniti. Kot pravi junak dneva se je pokazal neki poštni uradnik, ki sliši na ime A n -k e 1 e , mož, ki je velik le v svoji gorostasni nevednosti pa grozoviti domišljavosti, ki na pošti kaj rad kar naravnost izziva slovenske stranke. Temu; možičku bomo že poskrbeli, da mu njegov nemško-nacionalni greben ne bo previsoko zrastel. — Tako so se Pliberčani zopet enkrat pokazali v vsej svoji grdi nagoti; tako smo zopet imeli priliko občudovati nemškonacionalno kulturo. Ker si starši sami niso upali znesti se nad Slovenci, nahujskali so otroke, da so jih tako nesramno napadli z blatom na cesti. Lep sad nemških šol! Take cvetke nemške kulture rastejo torej v teh modernih vzgo-jevalnicah! Vsa čast pliberškim učiteljem,
ki tako znajo mladino vzgojevati! Slovenci, pomnite !
Sinčavas. Poroča se nam od zanesljive strani, da posestnik Kigler, podomače Za-gazda, v Sinčivasi na shodu nemškega »Bauernbunda« ni osuval dobrolskega kaplana kakor je naš list v eni zadnjih številk pomotoma poročal. To s tem lojalno kon-štatiramo v interesu resnicoljubnosti našega lista.
Za petindvajsetletnico pevskega društva
»Adrija« v Barkovljah pri Trstu, ki se bo vršila dne 7. julija t. 1., vlada veliko zanimanje. Priprave so v najboljšem teku. Društvo se pridno pripravlja, da ta dan kar naj dostojneje sprejme goste iz bližnjih in daljnih krajev. Že več društev je prijavilo svojo udeležbo. Prosimo ona društva, ki se dosedaj še niso prijavila in ki se nameravajo udeležiti slavnosti, da to store čim prej, da nam bo omogočeno sestaviti program.
Lepo se čita današnji oglas «Slovenske Straže11, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo !
Pliberk. Pri tukajšnji sodniji opravlja službo oficijanta neki Tschebul, ki daje po raznih gostilnah duška svojim panger-manskim čustvom z raznimi žalitvami na slovenskega kmeta. Ta fantek po lastnem zatrdilu vidi v svoji domišljiji v sebi mogočneža, pred katerim bodo slovenski kmetje padali na kolena, a on jih ne bo uslišal, naj se tudi postavljajo pred njim na glavo. Njegovi komandi se mora, kakor je zatrjeval, ukloniti gospod sodnik dr. Blaschke. Človek bi mislil, da Čebulčku vre možgani ter ga vsled tega ne smemo napraviti odgovornega za žalitve. Vendar pa moramo protestirati, da bi tak šribar nas poštene kmete žalil. Od gospoda sodnega predstojnik^ sveltnika Appelmanna pa zahtevamo, da napravi v najkrajšem času red in pouči svojega prepotentnega oficijanta o dostojnem obnašanju ter mu zlasti ubije v glavo, da živi od slovenskih kmetov, da je za nas kmete pri pliberški sodniji in ne mi zavoljo njega.
črna. (Še enkrat velikonočni izlet.) Sl. c. kr. okrajno glavarstvo je čutilo potrebo poslati okrajnega stražmojstra v Črno preiskovat, če ni zopet kaka veleizdaja za tem izletom. Zbali so se tam zgoraj »Freie Stim-men« in so hiteli na pomoč obupanim črnskim nemčurjem. Že na vse zgodaj sta prišla okr. stražmojster in občinski odbornik Peter Rakesch v župnišče; pozneje pa so morali skoraj vsi udeleženci izleta na orožniško postajo k zaslišanju. Dopisnik je trdil, da so Slovenci peli »Hej Slovane« i !) in končali pesem z vzklikom: »Nieder mit den deutschen Hunden!« Dopisnik nadalje trdi, da je bil vsega tega kinv kaplan, ki je celo v svoji jezi pred Nemci vun pj-jmnl- K temu poročilu »resnicoljubečega Nemca« nekaj opazk. 1. Kaplan pri izletu ni bil zraven, torej ni mogel pevce nagovoriti, da so peli pesem »Hej Slovenci«; tudi ni mogel vun pljtivati pred razkačenimi Nemci in nem-čurji, ki so vun vreli pri vratih Krulčeve, Stautajeve in Grollniggove hiše. 2. Vsak Črnjan pozna pesem »Hej Slovenci«. Vsak ve, da se poje:
»Grom in peklo naj pogrezne
vsakega sovraga.«
Vsak tudi ve, da večkrat pojejo:
»Grom in peklo naj pogrezne
vsakega nemčurja.«
Če torej naši nemčurji prestavljajo besedo »nemčur« z besedama »deutscher Hund«, je njih čisto privatna zadeva. Resnica je, da letajo za Nemci kot kužki in se jim tudi tako prilizujejo. 3. Grožnja ob koncu članka v »Štimcah«, da si bodo pomagali prihodnjič »nach deutscher Art« — kot v Sinčivasi — pa je samo na Koroškem mogoča, kjer državni pravdnik vidi le slovenske liste, nemški listi pa lahko brez skrbi hujskajo in poživljajo k sili. Če pa kje potem pride do pretepa, so pa Slovenci krivi. 4. Navajanje očitnih laži imenujemo mi hujskanje. Torej, kdo hujska, ali tisti, ki laže črez bližnjega iz hudobije, ali tisti, ki laž razkrinka? Tako lažnivo dopisovanje pa imenuje »Štajerčev« dopisun iz Črne »odkritosrčno ravnanje voditeljev«. Naj si detieni le zapomni stavek, ki ga je napisal v
»ptujski kroti«, da »le dela luči vztrajajo, dela teme pa propadajo«. Da pa tam ni luč, kjer je čisto očitna laž in obrekovanje, ve vsak, samo rumeni še tega ne verjamejo — zato ker ne verjamejo nič in ne vedo nič.
Št. Jakob v Rožu. Na dan sv. Florjana je bila pri nas volitev župana. Izvoljen je bil v tretjič g. Franjo Majer, p. d. Ilovnik na Bistrici. To je pač dokaz, da uživa g. župan v svoji občini popolno zaupanje. Novi načelnik krajnega šolskega sveta v Št. Jakobu je gosp. Jože Štiker, p. d. Štikar v St. Petru.
Grabštanj. (V večnost) je odšel stari Blatnikov oče iz Zablat, mož globoko veren in ljubeč svoj materni jezik. V soboto 16. t. m. je velika množica ljudi s štirimi duhovniki spremila njegove zemeljske ostanke k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu ga je stavil domači g. župnik vsem v zgled značajnosti. Mož značajen je bil neustrašen; kadar se je šlo za sveto vero in slovenski narod. Taki možje zaslužijo naše največje spoštovanje, pred Bogom pa prejmejo najlepše plačilo. (Odlični rodbini naše najiskrenejše sožalje! Uredništvo.)
Dobrlavas. Prav v obilnem številu so se udeležili ljudskega tabora pri Sv. Katarini tudi tukajšnji okoličani. Najlepše napravljen in gosto zaseden skupen voz so imeli Goslinčani; tudi niso zaostali Dobrol-čani, Kokjani, Belovčani in Mokrijani. — Kako da je grizel tabor nasprotnike, je pokazal slučaj zgoraj v Goselnivasi, ko je neki L. Škorjanc (svoječasno p. d. Turk), nem-imr, oziroma narodni posili-cvitar, (kajti pravi evitar ni, ker je sin s 1 o v e n -s k i h staršev) na nečuven način napadel ^ekega kolesarja, zastopnika Žitrajskega društva »Trta«. Ker je imel kolo okrašeno s slovenskimi trakovi, mu je žugal celo, da mu razbije kolo — da niso branili drugi, taksne puhle, neotesane glave že prepuščamo Nemcem. Osel se pozna na riganju, mačka po repu!
Žitaravas. (Dva pogreba.) V nedeljo Popoldan dne 17. t. m. smo pokopali tukaj er)ega najboljših naših mož, Aleša Gregoma, posestnika v Dulah. Smrt imenovanega je naredila zopet eno vrzel v vrstah mož, katere je štel na taboru v Šmihelu dr. Krek v četrto vrsto; bil je namreč oni, katerega niso ustrašili neuspehi pri delu za katoliško in slovensko stvar. Daši že skoraj 80 let star, udeležil se je vsake volitve in bil nad vse vnet za službo božjo in cerkev Sploh. In kdor je zvest Bogu, narodu, je zvest tudi ljudem. Njegovo življenje in njegov zgled je bil dober vzgojitelj otrokom, in da je tudi drugo ljudstvo znalo ceniti njegovo dobro srce, pokazal je njegov veličastni pogreb. Naj počiva v miru! — Malo pozno sicer, vendar si dovolim danes poročati o nekem drugem pogrebu, ki se je vršil dne 30. m. m. Ta dan so pokopali ostanke moža, o katerem je že jeseni »Mir« pisal, da se je izgubil, namreč Benedikt \ r i ž e , posestnik na Selih. Meseca oktobra je šel namreč imenovani z doma in se je izgubil vsak sled za njim. Dne 29. aprila t- 1. pa so našli otroci pastirji v vznožju Ži-trajske gore v gošči klobuk, katerega so spoznali, in drugi, ki so potem naprej iskali, so našli v bližini nekaj obleke in nekaj kosti; ohranjena je bila le ena noga, kolikor je je bilo v čevlju, drugo so najbrže raz-in raznesle lisice. Ker se je našel zra-ven se denar, krog 50 kron v listnici, je zlocm prejkone izkijueen. Zagonetno smrt nekoliko pojasnjuje zraven ležeči glažek z žganjem. Imenovani je bil velik posestnik m nasprotnik naše stranke. Bog mu bodi milostljiv sodnik!
Prevalje. (Naš P o 1 d e j je govoril.) Kakor šepa z nogo, tako »hinka« njegovo občinsko gospodarstvo:	Ravno se vse po-
vprašuje, kam je izginilo tistih 2000 kron, ki bi jih bil moral dobiti krajni šolski svet od občine na šolskih dokladah? — Občinstvo^ bi tudi rado vedelo, kdo bo! plačal stroške za preustroj občinske hiše v poštni urad? Mogoče bo on to breme hotel naložiti na rame svoje »občinske posojilnice«, a bojimo se, da ta pod to težo ne obnemore. Nadalje so ljudje silno radovedni, kdo bo pobasal lesni dolg pri Orterju na svoje ra-
me? A sedaj je Poldej govoril;---------------
pa ne o tem, kam je zapravil denar, ampak nahrulil je našega odličnega nadzornika, p. d. šadrata, ki se je napravljal na slovenski
tabor v Šmihel. Mi vam odločno povemo, da imamo pravico, se udeležiti slovenskih taborov na domači slovenski zemlji. Seveda če bi se to zgodilo štiri tedne prej, ko so se vozili takozvani celovški, velikovški in Pliberški »k m e t j e« v Sinčovas, bi bilo to našemu Poldeju pač ugajalo. Tako pa so ga v oči bodle slovenske zastavice in trakovi. Sirota se ni mogel premagati, in je govoril. Svoj čas je pred Celjani zatrjeval, da se s ponosom imenuje Slovenca, a liberalca. Zdaj pa so slovenske trobojnice napravile na njega tak vtis, dajegovoril. Časi se pač spreminjajo.
Vernberg. K članku v štev. 19. z dne 16. t. m. »Mira« »v tinti sedijo«, se mora izpopolniti s tem, da je občinski odbornik Tomaž Romauh, kompanjon znanega petelinčka Tomaža Blumla, nadučitelja v Do-mačalah, pri zadnji seji občinskega odbora dne 12. t. m. povedal novico, da se bo proti razsodbi deželnega odbora v zadevi častnih občanov vložila pritožba na upravno sodišče, ter zahteval, da se njegova modrost zapiše v sejni zapisnik, oziroma na znanje vzame, kar je napravilo pri naših obilo smeha in zabave, in se mu je priporočalo, naj le vložijo pritožbo, bodo vsaj zopet za eno blamažo bogatejši, in potem lahko zapojo tisto znano:	»O du mei lieber Augustin,
alles is hin!«
V gostilni.
Učitelj hoče slikarja Ožbeja iz-preobrniti v Nemca.
U. Lepe, lepe slike imate tu! Kje ste se pa vendar naučili te umetnosti?
O. Nekaj leži v zmožnosti človeka samega, veliko si pripomore človek s trudom, nekaj se pa nauči.
U. Da, vzgojili so vas gotovo nemški mojstri!
O. Ne, bil sem v Pragi pri Čehih!
U. Pa vendar jemljejo Čehi vzore po Nemcih.
O. Nekaj že, a Francozi, Nizozemci, Španci in Lahi so v slikarstvu nedosegljivi.
U. Da, pa splošno jemljejo Slovani vse kulturne dobrote od Nemcev. Mi smo vaši izobraževatelji !
O. Saj to ni nič kaj posebnega, saj ste imeli v preobilni meri časa, da ste se razvijali; navale krvoločnih mongolskih divjakov smo mi odbijali. Turki so nam požigali domačije, odpelj avali krepke fante in nade-polne deklice. Miru ni bilo, da bi gojili umetnost in znanstvo.
U. Vidite, kako miroljubni so Nemci, nikoli niso nastopali napram Slovencem kakor Turki.
O. Turki so nam sicer s krutostjo ugo-nabljali naša posestva, Nemci pa z zvijačo jemali našo zemljo. Mi smo v večnih bojih krvaveli za domovino, vi ste si pa med tem prilaščali našo grudo.
U. Pa vendar to ni res; pomislite samo, kaj pomenja beseda »deutsch«; ona pome-nja, da smo ljudske običaje ljubili, da smo bili ljudstvu znani prijatelji.
O. Vi napačno tolmačite besedo, Slovenci so vas krstili z značilno besedo — daj-še, daj-še; morebiti, da ste nam prijazni, če vam radevolje dajemo, kar hočete imeti od nas.
U. Kaj takega je nezaslišano!
O. Da ste grabežljive narave, to trdijo tudi naši bratje Čehi, zovejo vas »nehme-c«.
ì U. Mi tega ne poznamo, mi smo »edles Herrenvolk« in samo »vindišarji« nam take priimke delijo.
O. Prosim, mi smo Slovenci, ne vindišarji. »Vendi« so stanovali na obalih Vzhodnega in Severnega morja. Seveda hočete tudi nas prav po »vindišarsko« pokončati, kakor ste uničili svoječasno »Vende«.
U. To vendar ni razžaljiva beseda, vindišarji so ljudstvo, katero pase, ljudstvo pastirjev.
_ O. Tako, kdo pa je vas učil orati in sejati, če smo mi bili sami pastirji; še zdaj je med vami precej konjedercev in klatežev, kateri nič niso manj nadležni kot cigani.
U. (Razžaljen) Vindišarski pes!
—y—
.r i i
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Društvena naznanila.
Rorovlje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Borovlje, Podljubelj in okolico priredi v nedeljo dne 24. majnika v Delavskem domu v Podljubelju shod ob 3. uri popoldne in ne ob 4. uri, kakor smo zadnjikrat poročali. Prideta dva izvrstna govornika iz Celovca. Po shodu se vrši igra »V Ljubljano jo dajmo«, katero bodo igrali naši že povsod znani izvrstni igralci. Možje in ženske, pridite v obilnem številu! — Odbor.
Št. Jakob v Rožu. Na binkoštni ponedeljek popoldne točno ob treh se vrši v Narodnem domu zborovanje. Na sporedu je govor in ganljiva igra »Dve materi«.
Raznoterosti.
Čebula daljša človeško življenje. Hetty Greenova, ena izmed naj bogatejših žen ameriških, ki živi sedaj v Parizu, se je izjavila napram časnikarjem, ki so ji čestitali k njenemu 78. rojstnemu dnevu, da se zahvali za dolgo življenje le čebuli. — »Čebulo, ki jo rada in mnogo jem,« je pristavila starka, »nakupujem vedno sama.«
Kako love aligatorje. Avstralec Lee, ki se peča z dobavljanjem živih aligatorjev za zoološke vrte in menažerije, pripoveduje na kakšen način izvršuje svoj nevarni poklic. Znano je, da je za vsakega pravega aligatorja mlad pes največja slaščica. Lee torej gre in na bregu reke, v kateri živi ta grda golazen, priveže prav mladega psa. Psiček začne cviliti in kmalu privabi na breg kako grdo aligatorsko pošast. Tedaj skoči lovec iz svojega skrivališča in vrže aligatorju krog glave zanjko, drugi konec pa priveže na bližnje močno drevo. In tedaj se prične borba med lovcem in vjeto živaljo. Lovec je oborožen z lesenim betom, s katerim manevrira toliko časa, da dobi priliko poriniti ga živali v žrelo, da ne more grizti. Nato se žival zveže in pripravi za prevoz. Baje ostane lovec pri tem lovu vedno zmagovalec in Lee je nedavno na ta način vjel največjega do zdaj znanega avstralskega aligatorja, ki je bil 5 in pol metra dolg.
Koliko nesejo železnice. Iz neke francoske statistike posnemamo, da imata največ dohodkov od železnic Rusija in Anglija, in sicer Rusija na progi Varšava—Dunaj, ki vrže vsak dan povprečno po 496 frankov za vsaki kilometer. Za njo prihaja angleška železnica Lancashire—Yorkshire s približno 459 franki od kilometra na dan. Nemška alzaško-lotarinška železnica donaša na dan po 231 frankov, belgijske železnice povprečno po 199 frankov, avstrijske po 148, italijanske po 107 in španske po 102 franka. Na Francoskem donaša severna proga po 218, vzhodna po 147, zahodna po 105, orleanska po 103 in južna proga po 93 frankov od kilometra vsak dan. Tudi kitajska velika proga iz Šantunga donaša po 121 frankov na dan od kilometra.
Predsednik ruskega državnega sveta in orožniški častnik. V nekem ruskem provincialnem mestu je prišel na ondotni kolodvor orožniški častnik ter zahteval od sprevodnika, naj mu da poseben kupe, za njega in njegovo »spremljevalko«. Toda sprevodnik mu je odgovoril, da žal nobenega praznega kupeja nima. Nato mu je orožniški častnik ukazal, naj odpre vse kupeje. Zgodilo se je to. V enem izmed njih je bil le majhen, star gospod. »Ta oddelek hočem imeti,« je ukazoval častnik. »Pozvajte tega gospoda, naj sede v drug kupe!« Sprevodnik se je ustavljal. »No, pa izvedem to sam,« je rekel častnik. »Zapustite ta kupe!« je pozval starega gospoda. Toda stari gospod se ni niti ganil. »Ali niste razumeli?« je kričal častnik. »Glejte, da takoj izginete iz kupeja!« Stari gospod pa ni ničesar slišal. Častnik pa tedaj stopi pred njega ter zahteva, naj se legitimira. In tedaj je šele stari gospod izpregovoril: »Legitimacije vam v roke ne dam,« je rekel. »Vaše roke niso dovolj čiste. Toda pokažem vam jo od daleč.« Na legitimaciji se je svetilo ime predsednika državnega sjveta. Častnik je padel na kolena: »Za Boga, ekscelenca! Odpustite! Pozabite to, kar sem storil. Ne uničite me! Milost!« Toda Akimov se je preveč razburil, pokazal je vrata ter vpil:	»Ven! Proč
izpred mojih oči! Ostalo vam povedo vasi predstojniki!« — Kako se je ta afera izvršila, ne vemo.
General ponuja svoje življenje za življenje vjetega svojega sina. General Terrazo, oče po generalu Villi vjetega svojega sina Lujiza Terrazo, je naprosil konzula Zedinjenih držav v Chihuahui, da naj reši njegovega sina. Konzul je odgovoril, da ne more pomagati. Terrazo, ki je 80 let star, je izjavil, da se namerava sam v Chihuahuo peljati, da ga Villa namesto njegovega sina usmrti.
Neprijeten obisk med obedom. Neki Anglež, ki se je te dni vrnil s Ceylona v London, pripoveduje v nekem listu naslednji dogodek, ki ga je doživel v Trincomalle. Bil je povabljen na kosilo; pojedina je bilo bli-zo na kraju in gostje so se živahno razgovor j ali. Tedaj je opazil, da je hišna gospodinja, mlada ljubezniva dama, ostrmela in prebledela v neznani grozi; vendar je čisto mirno poklicala služabnika in mu z navadnim glasom rekla, naj prinese skledo mleka in ga postavi k njenim nogam. Kljub popolni mirnosti in hladnokrvnosti gospodinje so gostje uganili, da se v obednici nahaja kobra — strupena kača, katere pik trenotno usmrti človeka. Nihče se ni upal ganiti, ker bi vsaka kretnja lahko prinesla smrt; nihče namreč ni vedel, kje se kača nahaja in vsi smo z grozo motrili prostor, kamor so dosegle naše oči. Služabnik je prinesel mleko in postavil posodo mirno h gospejnim nogam; vse je bilo skrajno napeto v strahupol-nem pričakovanju. Tedaj se pokaže kača ob členku hišne gospodinje, odvije se in zdrči na posodo z mlekom. Služabništvo in gostje planejo nadnjo ter jo ubijejo. Tedaj je pa tudi hišna gospodinja bila na koncu s svojimi silami — padla je v nezavest. Vsekakor je pokazala toliko hladnokrvnosti in močne volje, da bi delala čast vsakemu v nevarnostih preizkušenemu moškemu.
Lev in poljedelstvo. Farmerji z nevoljo opazujejo, kako lovci iztrebljujejo leve. Pravijo, da so levi jako koristni za njihova polja, ker moré in žro čebre in antilope, ki so največji škodljivci njihovih dragocenih nasadov. Komaj je polje obdelano, že se pripo-de čebre in antilope ter vse popasejo in poteptajo. Ko bi se levi vsaj nekaj let ne lovili, bi imelo poljedelstvo neprecenljivo korist od tega.
„špic“, čisto bele, pristne pasme, kocaste vrste, ki drže glavo in ušesa po konci, oddajam po zelo nizki ceni 7 kron za enega. Kdor si želi tako priljudno žival, naj se obrne na prodajalca: Anton Puškarič, pekarna, Gu-štanj, Koroško.
Na prodaj je hiša in zemljišče (14 oralovl, lep gozd, travniki, polje, vse obsejano Va ure od postaje Dobrlavas. Cena 7000 kron. Vprašanja: F. P., poštno-ležeče, Dobrlavas.
Franc Ribnikar, posestnik v Goričah pri Borovljah, ima na prodaj frugo: Deteljo lucerno in rž. — Prodaja se vrši dne 1. junija 1914, ob 2. uri popoldne na licu mesta.
Upravičen strah imajo žene pred škodljivimi vplivi solnca in vetra na obrazno kožo. Vsled teh vplivov postane koža potemnela, nelepa in raskava, ako se je na pravi način ne varuje. To potrebno varstvo se izvrši s tem, da se goji obrazno kožo s Fellerjevim dobro dišečim „Elza-fluidom“, kojega poživljajoče lastnosti kožo vkljub vetru in solncu ohranijo nežno, mehko, belo in prožno, kar na tisoče žena v priznalnih pismih potrjuje. 12 steklenic „Elza-fluida“ stane franko samo 5 kron. Naroči se pristen samo od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko „Elza kroglice", 6 škatljic za 4 krone franko, se lahko obenem naroči.
Loterijske številke.
Brno, 13.	maja :	74	13	26	84	11.
Gradec, 13.	maja :	67	68	90	35	71.
Line, 16.	maja :	80	79	77	3	25.
Iint—iir-n—ir-ir-»r-sr-ar-ir^ie-3CTaagr3g
1
je izšla knjiga:
Slovensko-nemškiinuemško-slovenski
slovarček.
Sestavila dr. 3. SUet, e. Ur. vi. sv., in Št. podboj, c. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2'50. Dobi se v vseh knjigarnah.
—'.r sr
D
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljuje v imenu svojih treh bratov in štirih sestra vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz fara Grabštanj, Št. Peter, Pokrče, Medgorje, Radiše, Žrelec za obilne dokaze spoštovanja in ljubezni do našega rajnega zlatega, zglednega očeta
Valentina Lužnika
p. d. Blatnika v Zablatah
zlasti pa čč. gg. župnikom iz Grabštanja, Št. Petra, Medgorij in Radiš povodom pogreba dne 16. t. m. dopoldne.
Medgorje, dne 17. maja 1914.
Uršula Lužnik,
t. č. v župnišču istotam.
nr-ic ^r-at-ar^aiLiat-ar-aaar-ar arjaaan
jj I) u\$ inic sv. Moria v Colen jj
je nanovo izšla knjiga:
i Hai certmua li 1
g (Slivenski Gonite). g
Q Priredil msgr. Valentin Podgorc. [
Q Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3 —, 0 H po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. [j n K 5‘40, za družnike K 4-—, po pošti n M	40 vinarjev več.	q
nf-~ir-inr-ag^aat-iLac^r*3ac3nE-3r-3r-in
Senzacionalni prirodni pojav 20. stoletja!
Opozarjam, da nočem nikomur delati reklame, kakor se v podobnih slučajih često zgodi, ampak vsakomur čisto zastonj povem, kako se popolnoma izlečijo dolgoletne hude
pljučne bolezni,
naduha in dušljivi kašelj. To domače sredstvo lahko vsakomur poceni oskrbim, kdor pošlje fran-kiran ovitek z naslovom za odgovor na gospo B. Kolenska, Vršovice 383 pri Pragi (češko).
Darovi.
»Slovenski Straži« so darovali: Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi 50 K; Karol Oraš, Nagelče, 1 K; Josip Kukačka, župnik Ukve, 1 K; Gašper Wutterna, Kozlog, 1 K; Fran Čofati, tesar, Koprivna, 2 K; Vinc. Jank, organist, Št. Pavel, 2 K; And. Sadjak, župnik, Št. Lenart pri Sedmih studencih, 10 K; Janez Millonig, pd. Koren, Zahomec, 10 K; po č. g. Jan. Hombocku, kaplanu v Pliberku, nabrano pri občnem zboru »Slovenskega šolskega društva« v Pliberku, 26 K 12 vin.; na ženitnini g. Pavla Tomaž in Mi-cike Peser nabrala Katica Krištof, Pliberk, 5 K 66 vin.; na ženitnini društvenega blagajnika g. Lekša Riedl nabrala Micika Riedl v Pliberku 17 K 52 vin.; Fr. Mihi, župnik, Žihpolje, 5 K; P. Halekar, čevljarski pomočnik, Borovlje, 1 K; Fr. Ogris, Šmarjeta v Rožu, 1 K 20 vin.; po podružnici v Celovcu dar č. g. župnika Frana Uranšek v Žvabeku 10 K; Jurij Mohor, Škocijan v Podjuni, 3 K; iz nabiralnika v »Narodnem domu« v Pliberku 12 K 70 vin.; trije podklošterski narodnjaki po g. dr. Cukali 3 K.
Bencinmotor na 4 konjske moči, je po ceni na prodaj. Več pove Mihael Rebernik v Graduici, pošta Žrelc pri Celovcu.
Organist z dobrimi spričevali, srednje starosti, brez družine, želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 18. Znamka za odgovor.
e «finn slooeaskD narodno trgoosho-obrino podjetje
Hotel Trabesinger
II CelUll^U» ifelllissolka cesta št. 5.
Podpisana voditeljica hotela Trabe Singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, požimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se
priporoča voditeljica hotela
Hiojztja Lsoo.
;-*!V;,C •	- a. • qr a-AÀi'- A K• f	.g a.. -• ’À •
jggtra m*
J.WIESÌUES
lončar v Celovcu Živinski trg štev. 9
priporoča peči, štedilnike, stenske obklade, kuhinjske posode.
Točna izvršitev vsakovrstne poprave.
in razno moderno blago za moške in ženske obleke
--------- razpošilja po najnižjib cenah --------
Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Celju 308, Štajersko.
Hšite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
v« » : 0? -r..»	.

Albin Novak
Sinčaves, Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večno luč, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd.
Za abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
Stotin, revmatizem, ozebline	
zginejo, ako uporabite	od zdravniških ■ avtoritet	M priporočeni f
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. l tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga
LEKARNA B. FRAGNER-ja,
c. In kr, dvorni dobavitelj, Praga 111-203
„ Proti predplačilu:
1'50, pošilja se 1 tuba 5 tub
5--.
» 9'~> » » 10 „ franko.
Pozor na ima izdelka In izdelovatelia.
Zaloge v lekarnah.
Thymol-mazilo s sidrom Lt)
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah
Škatlja K —•80.
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—.
Železna albuminat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1-40.
Dobiva seskoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu*
Praja I, Elizabetina cesta 5,
Približno
2S.OOO
rp družin rabi že mnoga leta mojo fp ■ izvrstno žitno kavo, in zakaj B
Ker ima moja izvrstna žitna kava krasen, iz-vanredno fin, bobovi kavi podoben okus, je žeto zdrava in redilna in stane 5 kg te fine žitne kave samo K 3-50 v lepi vrečici, vsake poštnine prosto, in vrhutega dobite zastonj še dve koristni lepi darili. Naročite si takoj pri
K- tišleR,
Sehbnfeld pri Bečovu 669, Češko.
1911 ilseeliiirp 1914
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, baliste, lanen In bombaž, kanafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenine, blago za dame in gospode, blago za modroce in drugo tkanine razpošilja slovita krščan- hjinrijgii PJjnHol/ ročna tkalnica štsv.39 v Bistrem ska tvrdka ufllUilUlIf I?!lll0l\, pri Novem mestu oii Met., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — 18 m ostankov cefirja, prve vrste, močnega, za srajce in bluze, razdeljenega po 3 m za 10 K nefranko, ati 36 m za 20 K franko. - 40 m ostan-50Von rr8'’ kanžifasji, delena itd., lepo sortirano, prve vrste za ^ K, naj finejše vrste za 25 K franko po povzetju.
morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštova-ictm1 ^ TkÀ08, ^na|l> nadučiteljeva soproga, Vrabče. - V letu 1 JI 4 nad 500 takih priznalnic od Slovencev ! Dopisuje SC slovensko.
Učenca
sprejme takoj
JCnjigoveznica ^Družbe sv. jVtohorja v Celovcu ■
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 - 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2-30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
____Kmetijsko društvo v Vipavi.
Za odstranitev katarja
vzame se vedno
THYMOMEL
SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po posti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 ste-
tr Iontr*q	i n	».. « n
Izdelovanje In glavna zaloga v
leMBlli-ja
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA III.—203.
r-?? và n«#*
žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih:
400.000,	400.000,	400.000,	200.000,	200.000,	200.000.
Vsaka srečka mora zadeti I "5SQ fFd^CIB1* ! 11 Prihodnje žrebanje:	Jtinij33e
Mesečni obrok 6 kron.
Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo“
VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana 7.
ALFA
1
Pozornost
vzbuja povsod novi
Alfa brzoparilnik
s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kovanega železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu brezplačno!
Delniška družba Alia Separator,
Dunaj XII./3.
Novost! Za kuhanje žganja, slivovke in izparanje sodov vsake vrste. Preprosta in trpežna priprava.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
..	uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in      —"
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
MSL TOPLICE Ba Mskem.
Postaja Straža—Toplice na dolenjski železnici.— Toplice z 38° C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, veliki kopalni bazeni, ločene kopeli, močvirnate kopeli, elektr. terapija, masaža, udobno urejene sobe, izvrstna restavracija. — Znamenja: Revma, protin, nevralgije (protin v kolkih), živčna slabost, histerija, ženske bolezni itd. — Prospekti pri upravi kopališča.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.

Najboljše in najcenejše blago za obleke in podloge, dobre trpežne čevlje, lepe izgotovljene obleke, volneno in modno blago, močno platno, vseh vrst perilo, pelerine in ženske pred-pasnikeiz lastne izdelovalnice, lepe otroške vozičke itd. raz-pošiljapo izredno nizkih cenah
Piva gorenjska razpošiljalnica
Ivan Savnik, Kranj
Gorenjsko št. 162. Solidno domače podjetje I Naročite za poskušnjo I
a
e
e
©
©
©
©
©
©
©
©
mnogokrat izkušeno -vsakokrat pohvaljeno.
Slavno 40 let tisočkrat pra-Izkušano in potrjeno antisepsi
Praško dei» mazilo
varuje pred onečlščenjam, vnetjem ran, lajša bolečina, pospešuje celjenja In je s svojim mnogostran-sklm učinkom tudi kot omehčujoče mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno.
1 škatljica 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 318 pošljejo 4škatljice, za K 7'— 10 škatljic Iranko na vse postaje Avstro-Ogrske.
Glavna » EOIlfliQED c. k.dvorni zaloga U. nuumcii, dobavitelj, lekarna »pri črnem orlu*
v Pragi III.-203, vogel Nerudova ul.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
POZOR!
Vsi deli zavoja so opremljeni z varstveno znamko ks*
Za čas seče
priporočam najboljše na svetu, zlata vredne
grobne križe itd., sploh vsakovrstno železnino po naj nižjih cenah.
in žetve
ki za vsako jamčim (garantiram, da dobro reže, ter tudi izvrstne osle (kamena), srpe, matike, vile, grablje, žage, pile, trpežno pozlačene na-Prosim za obilen obisk.
I B» HiyPMEM, €M©t®g
trgovec z železnino „Prl zlati kosi“
Paradeisergasse štev. 3, zraven gostilne ..Tlger".
Da so „Vulkan-kose“ zares dobre, dobivam ustmena in pismena sporočila (zahvale), n. pr. I. čežar p. d. Janež, župan v Škofčah; Miha Šlajher, trgovec v Logivasi; I. Kališnik, veleposestnik v Selah pri Borovljah; I. Kramer, posestnik v Apačah, in še mnogo drugih. {£3- Le ena poskušnja zadostuje. -321	par Preprodajalci se Iščejo.
Žalostna usoda EélvSSuS
trpečega, nervoznega in vidi, kako gi-no žalostno za tiste, ki moralo v hudem svoj obstanek, svoj zaslužek proti
boju za vsakdanji kruh braniti mnogim bolj zdravim konkurentom.
Ginevanje življenske energije, življenske moči prihaja odtod, če izgubi kri počasi svojo pravo sestavo in zlasti svojo vsebino na redilnih snoveh vsled napačne hrane, napačnega načina življenja, slabo prestalih bolezni, žalosti, skrbi in drugih duševnih vplivov. Vsled te slabokrvnosti zastaja krvni obtok in prihajajo vse mogoče bolezni, glavobol, slab tek, zaprtje, bolečine v želodcu in črevah, zapnenje žil in mnoge druge bolesti. Ne moremo več tako delati kakor svoj čas in obupani zremo v bodočnost.
Bolni, oslabeli živci slabijo voljo!
Nespanje, utrujenost, hitro duševno utrudenje, raztresenost, brezmi-selnost nastajajo in nam vzamejo zmožnost, da ne moremo ugoditi vsem zahtevam. Ce hoCemo, da se naš telesni stroj ne obrabi prezgodaj, da se povrne zdravje in da
veselje napolni našo dušo,
moremo doseči to le s sredstvom, ki osvežuje in mladi kri, pospešuje pretvorbo snovi in podeljuje telesu in duhu tako veliko moč, kakršna je potrebna, da premagamo bolestna motenja. Temu namenu služi Biodgn, ki je že
tisočem pomagal k novemu življenju.
Z Biodgnom dobi kri, ki mora vse organe, tudi možgane, hrbtni mozek in živce preživljati, in napravlja
najpotrebnejšo snov za vzdrževanje telesa
mirne živce, zdržno moč in življensko srečo.
Vzemite Biodgn in Vaši živci bodo zopet okrepčani, Vaše telo bo z novo močjo prešinjeno.
Za poizkus Vam zastonj pošljem, če pišete ponj. Sami se boste lahko prepričali, kako izvrstno bo učinkovalo moje sredstvo. Dam popolno jamstvo, da Biodgn ne vsebuje nobenih škodljivih sestavin, in Vam pošljem obenem za poizkus zelo poučno dragoceno razpravo, ki Vam bo o vsem dala temeljito pojasnilo. Ne čakajte in pišite mi z vsem zaupanjem. Dopisnica zadostuje. Naslovite jo na ekspedicijo operne lekarne, Budimpešta, VI., oddelek 477.
		
Podružnica Lju Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo E 1,000.000'—. bsw VIJL S MÌO PO	J /h jU piata danka sama.	ibljanske kreditne t Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi. Vinkulnje In devlnkulnje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt In Incasso menic.	Borzna naročila.	>anke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijete, Trstu, Sarajeva, Gorici in Celja. Denarne vloge v tekočem račnnn obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz % naPreI-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,