Zdravstveno varstvo prebivalcev občine Ljubljana Vič-Rudnik 1.1. NEKAJ GEOGRAFSKIH IN POPULACIJSKIH RAZVOJNIH KAZALCEV VOBČINI Območje občine Vič-Rudnik obsega 543,5 kmz površine; 58% površine pripada mestnemu predelu, kjer stojijo velika stanovanj-ska naselja in fakultetne ustanove; industrijskih objektov je malo. V podeželskem delu občine se prebivalci preživljajo s kmetij-stvom, predelovalno industrijo in obrtjo. Občina Vič-Rudnik je po številu prebivalcev druga največja Ijubljanska občina, po številu delovnih mest pa najmanjša. Zato je narodni dohodek na prebivalca v občini med najnižjimi v SR Sloveniji, vendar se to ne pozna pri zagotavljanju zdravstvenega varstva občanom, ker je uveljavljena vzajemnost in solidarnost za celotno območje mesta Ljubljana. Občina je imela v letu 1987 83.078 prebivalcev. Njihova sta-rostna struktura kaže naraščanje števila Ijudi, ki so starejši od 50 let, kar pomeni, da se prebivalstvo počasi stara. Ta proces nam kaže spodnja tabela, v kateri smo prikazali delež posameznih skupin in jih primerjali med letoma 1981 in 1987 ter med Ljubljano in Slovenijo (glej tabelo 1 in 2) Prebivalci Občina Lj. Vič-Rudnik Občine mesta Ljubljana SR Slovenija 1981 1987 1981 1987 1981 1987 Vsi 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 0-14 let 23,0 20,8 22,5 20,5 23,0 21,5 15-49 let 52,8 53,0 53,1 53,2 51,6 51,7 50 let inveč 24,2 26,0 24,4 26,3 25,4 26,8 Staranje prebivalstva je predvsem posledica nizke stopnje rod-nosti in podaljševanja življenjske dobe. Rodnost, umrljivost in umrljivost dojenčkov so prikazane v naslednji tabeli: Občina Lj. Vič-Rudnik Občina mesta Ljubljna SR Slovenija 1981 1982 1987 1981 1982 1987 1981 1982 1986 Število živorojenih na 1000 prebivalcev Število umrlih na 1000 preb. Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih 17,2 8,8 1,3 15,2 8,8 1,6 13,4 7,3 0,7 16,0 8,3 1,2 14,1 7,5 1,6 12,1 7,6 1,1 15,2 9,6 1,3 14,4 9,7 1,4 12,6 9,5 1,2 Rodnost v SR Sloveniji kot tudi v Ljubljani nenehno pada. Podatki o splošni umrljivosti kažejo, da je le-ta v Ljubljani nižja kot v SR Sloveniji, vendar je to posledica migracije: v Ljubljano se priseljujejo mladi Ijudje in s tem povečujejo število prebivalcev v starosti 15-49 let. Umrljivost dojenčkov je nizka. Več kot tri četrtine umrlih dojenčkov umre v prvem mesecu življenja, kar pomeni, da umrejo le tisti, ki jim medicina res ne more pomagati (najčešča vzroka sta nezrelost ploda in prirojene napake). Nizka umrljivost dojenčkov kaže na visoko zdravstveno prosvetljenost mater, saj dojenčki ne umirajo več zaradi nalezljivih bolezni - zlasti črevesnih - ali zaradi nepravilne prehrane. V letu 1984 je v SFR Jugoslaviji umrlo 2,8 otrok od 1000 živorojenih (v BiH: 2,5, v Črni gori 2,4; v Srbiji 3,2; v Makedoniji 4,4 in v Hrvaški 1,2), medtem ko je v Sloveniji tega leta znašal količnik 1,4. V spodnji tabeli je prikazano število živorojenih otrok in umrlih v letih 1982 in 1987 v absolutnih številkah: občina Vič-Rudnik mesto Ljubljana 1982, 1987, i 87 82 1982, 1987, i 87 82, Št. živorojenih 1192 1116 93,6 4776 4117 86,2 Št. mrtvorojenih 8 3 37,5 22 15 68,2 Št. vseh umrlih 685 603 88,0 2444 2589 105,9 Št. umrlih dojenčkov 19 8 42,1 74 44 59,5 Specifična zdravstvena problematika v občini Vič-Rudnik nastaja zaradi priseljevanja delavcev iz drugih krajev, ki pravi-loma živijo v zelo slabih stanovanjskih razmerah in v podnajemni-ških odnosih. Na območju Rakove Jelše, Ceste dveh cesarjev, Podvozne poti in Ceste v Mestni log se številneje priseljujejo večinoma mlade družine. Rodnost na omenjenih območjih je velika in predstavlja več kot polovico vseh rojstev v naši občini. Ker so zdravstveni in socialni pogoji življenja teh družin večinoma slabši, so predvsem zaradi ogroženosti otrok potrebni pogosti obiski na domu, in posredovanja za urejanje razmer z otroškim dispanzerjem, vzgojno-varstveno organizacijo, krajevnimi skupnostmi, Centrom za socialno delo in občinsko interesno skupnostjo otroškega varstva. 2. ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUZBE VOBČINI TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik je ena izmed sedmih temeljnih organizacij ZD Ljubljana. TOZD ima dve delovni enoti - na Poljanski 24 in na Rakovniški 4 - in osem zdravstvenih postaj: Škofljica (zgrajena iz samoprispevka), Velike Lašče (samopri-spevek) Ig (nov objekt v izgradnji), Podpeč, Vnanje gorice, Dobrova, Polhov Gradec in Horjul. Zdravstveni delavci tozd Vič-Rudnik zagotavljajo osnovno zdravstveno varstvo občanom po dispanzerski metodi dela v a) službi splošnega zdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za zdravstveno varstvo odraslih; - dispanzer za zdravstveno varstvo borcev NOV; - dispanzer za zdravstveno varstvo predšolskih otrok s posve-tovalnicami v Podpeči, Vnanjih goricah, Polhovem Gradcu, Hor-julu, Igu, Velikih Laščah, na Postojnski in na Rakovniški ulici; - dispanzer za medicino dela: - zdravniški konzilij; b) službi posebnega zdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za žene s posvetovalnicami Polhov Gradec, Horjul, Velike Lašče, na Postojanski in Rakovniški ulici; - dispanzer za pljučne bolezni in TBC; - okulistiko; - rentgenološko in ultrazvočno specialistično ordinacijo; - skupne medicinske službe (laboratorjj, fizioterapija, - patroža, nega in sterilizacija); c) služba zobozdravstvenega varstva, ki obsega: - dispanzer za zobozdravstveno varstvo odraslih; - dispanzer za zobozdravstveno varstvo borcev NOV; - dispanzer za zobozdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok, ter mladine; - specialistične zobozdravstvene ordinacije; - zobni laboratorij. Zobozdravstveno varstvo šolarjev je zagotovljeno še v zoboz-dravstvenih ordinacijah Osnovne šole Marjan Novak Jovo na Viču in Osnovne šole X. SNOVB Ljubljanske na Trnovem. Zdravstveno varstvo aktivne populacije je organizirano tudi v obratnih ambulantah v Tobačni tovarni, Iskri ter lliriji Vedrog. Poleg tega ima TOZD prednostne ambulante za delavce Plu-tala, Elektrogospodarstva, Kovinsko industrijskega podjetja, Mla-dinske knjige, Skupščine občine, Viatorja in Službe družbenega knjigovodstva, Rudarskega inštituta in Vodnogospodarskega inštituta, Inštituta za celulozo in papir. Za starejše občane delujeta tudi ambulanti v Domu starejših občanov na Bokalcah in v enoti Kolezija. Partonažna služba skupaj z dispanzerjem splošne medicine, dispanzerjem za borce NOV, Domom starejših občanov, otroškim dispanzerjem, dispanzerjem za pljučne bolezni, socialnozdrav-stvenimi komisijami v krajevnih skupnostih, Centrom za socialno delo itd. predvsem skrbi za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvene nege bolnikov na domu, za preskrbo s prehrano za urejanje bolnikovega okolja in daje predlog za namestitev v domu za starejše občane, sodeluje pri urejanju finančne pomoči ostare-lim ter bolnim in rešuje druge socialne in zdravstvene težave. Strokovnost dela ugotavljamo s stalnim spremljanjem razvoja medicinske znanosti, s poglabljanjem znanja in praktičnih izku-šenj, s stalnim in programiranim strokovnim izpopolnjevanjem, z notranjo organizacijo in razporejanjem delavcev na posamezna dela in opravila, z ustrezno tehnično opremljenostjo, z izmenjavo strokovnjakov, s stalnim strokovnim nadzorom, s spremljanjem, preverjanjem in ocenjevanjem svojega dela ter s sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi organizacijami, zlasti z Univerzitetnim kliničnim centrom. 3. DOSTOPNOSTZDRAVSTVENEGA VARSTVA S smotrno organizacijo dela in prerazporejanjem delavcev zagotavlja tozd Vič-Rudnik neprekinjeno zdravstveno varstvo med 7. in 19. uro vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. V nočnem času in ob prazničnih dnevih je organizirana nujna medicinska pomoč v prostorih UKC. V zdravstvenih postajah je zagotovljeno enoizmensko delo razen v Velikih Laščah, kjer je dvoizmensko. Število prebivalcev na enega zdravnika je razvidno iz tabele: Število prebivalcev na 1 nosilca 1987 Normativi - splošno zdravstveno varstvo odraslih - patronažna dejavnost - preventivno zdrav. varstvo delav. - zdravstveno varstvo predšolskih otrok - zdravstveno varstvo šolskih otrok - preumoftiziološko varstvo - zobozdravstveno varstvo odraslih - zobozdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine - zdravstveno varstvo žensk Nosilec zdravstvenega varstva je praviloma zdravnik, v patro-nažni službi in v medicinskotehničnih službah pa medicinska sestra, fizioterapevt ali laboratorijski tehnik. Pri dostopnosti zdravstvenega varstva prebivalstvu imata pomembno vlogo razvejanost sistema zdravstvenih postaj (v vseh bolj oddaljenih večjih krajih) in dokaj dobre prometne zveze. 4. OBSEG DEJAVNOSTI OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Obseg dela v osnovnem zdravstvenem varstvu je prikazan vtabeli 3. Število ambulantnih obiskov upada predvsem na račun ponovnih. Pojavljajo se nove naloge in programi, ki obetajo večji uspeh prj krepitvi in ohranjevanju zdravja varovancev. To je predvsem zdravstveno vzgojno in prosvetno delo, zdravljenje in nega na bolnikovem domu, delo v zdravniških komisijah in nujni medicinski pomoči in organizirano strokovno izpopolnjevanje vseh delavcev. Tabela 4 nam prikazuje število preventivnih pregledov, ki narašča v vseh dispanzerjih, razen v šolskem, kjer že izvajamo vse po dogovorjenih programih. Število preventivnih pregledov je strokovno opredeljeno in načrtovano, zato bo poslej naraščalo le s porastom števila dolo-čenih starostnih skupin. V program dela sodi še zdravstvenovz-gojno delo, ki ga zdravstveni delavci izvajajo v zdravstvenem domu, v vrtcih, v šolah in v organizacijah združenega dela. Dejavnost poteka predvsem v sodobnih oblikah dela, zlasti z majhnimi skupinami. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik zagotavlja celotno osnovno zdravstveno var-stvo prebivalcem občine Ljubljana Vič-Rudnik. Prednostna naloga osnovnega zdravstvenega varstva je doseči boljše zdravje prebivalstva ter dvigniti zdravstveno zavest. Skupni cilj zdrav- stvene službe je hitrejši razvoj preventivne in dispanzerske metode dela, širjenje zdravljenja in nege na bolnikovem domu, izvajanje zdravstveno-prosvetne dejavnosti, racionalnejše pred-pisovanje zdravil in objektivnejše ocenjevanje delanezmožnosti. Programirani obseg zdravstvenih storitev za leto 1987 je TOZD Vič-Rudnik presegel predvsem na področju preventivnih dejav-nosti in skoraj v vseh varstvih (dispanzer za medicino dela, obratne ambulante, dispanzer za predšolske otroke, dispanzer za šolske otroke in mladino, dispanzer za zobozdravstveno varstvo olrok). Večja realizacija preventivnega programa ter upad kura-tivnega programa je v skladu s cilji in prizadevanji zdravstvenih dejavnosti. Prebivalcem posredujejo pisna gradiva z zdravstveno vzgojno vsebino. Zaščita pred AIDS terja dodatna materialna sredstva in dopolnilno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev ter intenzivno zdravstveno vzgojno delo. Z zmanjševanjem bolnišničnega zdravljenja, staranjem prebi-valstva in z naraščanjem obolevnosti zaradi kroničnih degenera-tivnih boiezni, se stopnjuje pritisk na zdravljenje in nego na bolnikovem domu. Tem potrebam sledi v TOZD Vič-Rudnik z organiziranim pristopom oziroma teamskim delom. Takšen team tvorijo: zdravnik, patronažna medicinska sestra, medicin-ska sestra za strokovno nego, negovalka, fizioterapevt in labo-rant. Povečuje se število obiskov na bolnikovem domu, ki jih opravljajo zdravniki splošne medicine. Na novo je uvedeno zdrav-Ijenje s kisikom na bolnikovem domu, ki ga izvajajo specialisti pulmologi TOZD Vič-Rudnik, tvorno sodeluje s Centrom za soci-alno delo, Domom za starejše občane in organizacijami RKS pri izvajanju domače nege in organizirane gospodinjske pomoči. Zdravstvene nege ni manj, opravljajo pa je več polivalentne - višje medicinske sestre. Opazen je napredek v zdravstveni negi zaradi izboljševanja izobrazbene strukture delavk. Povečal se je obseg fizioterapije na domu. Na novo so uvedeni laboratorijski odvzemi pri nepokretnih bolnikih. Celovito zdravljenje na domu obsega: - obisk zdravnika na domu (izvajalec je zdravnik oz. zobo-zdravnik); - zdravstveno nego na domu (izvajalec je višja medicinska sestra, srednja medicinska sestra, fizoterapevt, laborant); - osebno nego (negovalka ZD); - socialno obravnavo na domu (patronažna višja medicinska sestra); - domačo nego (svojci); - gospodinjsko pomoč delavke - Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik. Zato je zdravljenje na domu kompleksna dejavnost, ki ni popolna, če ne vsebuje vseh omenjenih komponent. Vodja teama in povezovalec je predvsem lečeči zdravnik, ki vsklajuje vse dejavnosti, ki predstavljajo enega od bistvenih elementov dispan-zerske metode dela. Ločevati pa je potrebno nujne zdravniške obiske od zdravljenja na domu oziroma zdravniških obiskov po dogovoru. Nujni obiski, za katere je v literaturi dokaj natančno izdelana definicija in indikacije, so v Ljubljani urejeni enotno v okviru nujne medicin-ske pomoči. Zdravljenje na domu je v bistvu opravljanje obiskov zdravstve-nih delavcev na domu varovancev po dogovoru in pomeni nada-Ijevanje bolnišničnega ali ambulantnega zdravljenja ali pa sledi prvemu obisku na bolnikovem domu, zato mora potekati pod vodstvom in nadzorom lečečega oziroma izbranega zdravnika, ki pacienta dobro pozna in ne dežurnega ali določenega zdravnika. Pri tem nastajajo določeni problemi zlasti zaradi omejevanja nadurnega dela. Kljub temu je v primerjavi z drugimi Ijubljanskimi občinami v naši zdravljenje na domu najbolje urejeno, kar nam potrjuje tudi število opravijenih obiskov zdravnika na domu. Ohranjen je trend njihovega porasta kljub restriktivnim stabiliza-cijskim ukrepom. K temu silijo tudi specifične razmere, v katerih dela TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik in ki so precej drugačne kot v drugih Ijubljanskih občinah. TOZD ima največ osem dislociranih zdravstvenih postaj v okoliških krajih, ki so tudi do 30 km oddaljene od sedeža organizacije. Tam bodo Ijudje vedno poiskali svojega lečečega zdravnika, če bodo potre-bovali zdravljenje na domu in te kvalitete ne more nadomestiti nobena drugačna dežurna ali centralizirana ureditev. Nesporno gre za strqkovno najboljši način dela, ki je element dispanzerske metode, katero za osnovno zdravstvo priporoča tudi Zakon o zdravstvenem varstvu. Obenem pa je to tudi najbolj humana oblika dela, zato jo skuša Zdravstveni dom TOZD osnovno zdravstveno varstvo Vič-Rudnik kljub restrikcijam ohra-niti in tudi širiti v mestnih krajevnih skupnostih naše občine. Opravljeno delo na bolnikovem domu je prikazano v tabeli 6. 5. BOLNIŠNIČNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Število v bolnišnicah zdravljenih bolnikov iz Ljubljane stagnira, čeprav število prebivalcev raste in čeprav se prebivalstvo stara. To je razvidno \z spodnje tabele: Obseg storitev za bolnike mesta Ljubljane v obdobju 1983-1987 1983 1984 1985 1986 1987 lndex 87/83 Sprejeti bolniki 43.828 43.268 42.616 43.069 43.826 100,0 Štev. oskrbnih dni 517.678 501.582 482.845 479.824 489.585 94,5 Ležalnadoba 11,81 11,59 11,33 11,14 11,17 94,5 Število točk V1000 - 26.398 25.810 26.168 26.891 101,8 Stopnja hospitalizacije je število bolnikov v občini, zdravljenih v bolnišnici, na 1000 prebivalcev. Podatki so prikazani v spodnji tabeli: . . , Stopnja hospitalizacije Občine Stopnja hospital.Stopnja hospital. lndex 1981 1985 85/81 Bežigrad 154,3 130,8 84,0 Center 202,5 176,3 87,1 Moste 150,5 129,5 86,0 Šiška 136,6 126,1 92,3 Vič 143,0 128,6 90,6 SR Slovenija 156,5 147,0 93,9 6. ZBOLEVANJE OBČANOVIN ZAČASNA ODSOTNOSTZ DELAZARADI BOLEZNI IN POŠKODB V tabeli 7 je prikazano število posameznih bolezni in bolezen-skih stanj po skupinah obolenj, ugotovljenih pri prvem pregledu. Pojave v zdravstvenem stanju prebivalstva je mogoče realno ocenjevati, če jih opazujemo v daljšem časovnem obdobju. Prika-zani podatki o zbolevnosti izhajajo iz podatkov redne statistične službe Zdravstvenega doma Ljubljana, zbranih po isti metodolo-giji. Zajetna obolenja so ugotovljena pri prvih pregledih v dispan-zerju za zdravstveno varstvo predšolskih otrok, dispanzerjih za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine in dispanzerjih splošne medicine (vključno z dispanzerjem za borce NOV in Zdravstvenega doma Ljubljana, TOZD Vič-Rudnik). Opazovano je obdobje med letoma 1982 in 1987. Razvidno je skupno število bolezenskih stanj in skupine obolenj, ki najbolj izstopajo v patologiji prebivalstva. Preostali odstotki se nanašajo na druge bolezni skupaj. Po zbolevnosti v vseh starostnih obdob-jih so najpogostejše bolezni dihal, vendar se strukturni delež zmanjšuje zaradi sprememb v zdravstveni evidenci nalezljivih bolezni. Odsotnost z dela zaradi bolezni merimo z odstotkom izgublje-nih delovnih dni. Podatki so prikazani v tabeli 8. 6.1. ZDRAVSTVENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK Pri predšolskih otrocih jim sledijo vnetja oči in ušes, ter bolezni prebavnih organov. Otroški dispanzer opravlja svojo preventivno dejavnost za okrog 9000 predšolskih otrok. Dejavnost zdravstveni dom izvaja v dveh oddelkih (na Viču in Rudniku) ter v šestih posvetovalnicah za dojenčke. V teh posvetovalnicah opravijo pet obveznih siste-matičnih pregledov dojenčkov v prvem letu starosti (skupaj okrog 5000 pregledov), vsa obvezna cepljenje od 0-7 let in pregled pred vstopom v VVO. Na območju občine je 900 do 100 rojstev letno. Za vsakega dojenčka se izvede 5 preventivnih pregledov, kar je skupaj okrog 5000 sistematičnih preventivnih pregledov dojenčkov od prvega leta starosti. K temu sodijo še obvezna cepljenja. Letno opravijo okrog 900 sistematičnih pregledov triletnih otrok, ki jih naročajo tudi iz nekaterih zunanjih posvetovalnic. V okviru preventivne dejavnosti opravljajo preglede otrok v VVO pred zimovanjem in pred letovanjem predšolskih šestletnih otrok. Preglede delajo po skupinah v vrtcih in potekajo februarja in marca za zimovanje ter maja in junija za letovanje. Letovanje predšolskih otrok v Pacugu je organizirano z zdravstveno ekipo, kjer sodelujeta zdravnik in medicinska sestra. Letuje okrog 480 do 500 predšolskih otrok letno. Sodelovanje zdravstvene službe in VVO Ljubljana Vič-Rudnik je dobro. V primeru epidemij zdravstveni dom opravlja v vrtcih preventivne preglede otrok in sanitarno higienske preglede, daje navodila in ukrepa. To delo je težko planirati vnaprej, ker so epidemije nepredvidene. (Letos se je pojavila epidemija seroz-nega meningitisa v VVO Trnovo). Pred vstopom v vrtec opravimo preventivni pregled vsakega otroka, kar je od 700 do 800 otrok letno. Sočasno zdravstveni dom izvaja tudi zdravstveno vzgojo, individualno s starši in otroki. Preventivna dejavnost otroškega dispanzerja zajema: - sistematične preglede dojenčkov v prvem letu starosti; - sistematične preglede v tretjem letu starosti; - posvetovalnice in cepljenja; - preglede pred vstopom v VVO; - preglede pred zimovanjem in letovanjem; - spremljanje letovanja v Pacugu; - obvezna cepljenja po programu; - epidemiološke preglede v VVO ob epidemijah; - zdravstveno vzgojo, individualno, v skupinah in tudi v VVO. 6.2. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE Pri šolskih otrocih so za boleznimi dihal najpogostejše bolezni kože in podkožja. Veliko je poškodb. Zaskrbljujoče je naraščanje duševne zbolevnosti, ki se pri šolarjih odraža kot utrujenost ali nemir, depresivnost, glavoboli in poskusi samomorov. Poveču-jejo se tudi prebavne motnje, ker se veliko šolarjev dnevno vozi v šolo. šolski dispanzer Vič-Rudnik opravlja poleg zdravljenja bolnih šolarjev obsežno preventivno dejavnost. Zaradi specifičnosti terena opravlja veliko tega dela na šolah, kar je napornejše za zdravstvene delavce, omogoča pa boljši stik z učenci, pedago-škimi in drugimi delavci in boljšo oceno zdravstvenega stanja šolarjev. Število preventivnih pregledov je preko 12.000 letno. Sem se štejejo sistematični zdravstveni pregledi šolarjev, nadalje izvajajo namenske preglede in sicerob pojavu nalezljivih in drugih bolez-nih, zaradi vodenja kroničnih bolnikov ipd. Poseben poudarek daje šolski dispanzer pregledom pred odhodom na letovanje in šolo v naravi, pred vpisom v srednje šole, sprejemne zavode, pred odhodom na delovne akcije in na taborjenje. V letu 1987 je bilo opravljenih 6045 preventivnih pregledov, 1218 namenskih ter 2130 pregledov pred vstopom v šolo itd. Teamsko je obravnavan otrok pred vstopom v osnovno šolo, poklicnim usmerjanjem, ocenjevanjem sposobnosti za pouk telesne vzgoje, risanje, tehnični pouk, praktični pouk, pri speci^ fičnih učnih in vzgojnih težavah ipd. Obsežni del preventivne dejavnosti so redne vakcinacije in revakcinacije šolskih otrok. Če so izpolnjeni pogoji, se cepljenje opravi na šolah, kar omogoča boljšo precepljenost in boljši pregled nad zdravstvenim stanjem. Istočasno so lahko cepljeni tudi pedagoški delavci (rdečke, gripa). V začetku šolskega leta delavci šolskega dispanzerja opravijo preglede šol in kuhinj ter se pogovorijo o prehrani šolarjev. Zdravstveno vzgojno delo, ki ga izvaja šolski dispanzer, poteka individualno, v skupinah ob sistematskih pregledih in v obliki predavanj. Večkrat sodeluje tudi pri naravoslovnih dnevih, na problemskih konferencah ipd. 6.3. ZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASLIH Pri odraslih so najpogostejše bolezni dihal, kronične degenera-tivne bolezni kosti in mišic, srca in ožilja ter bolezni prebavnega trakta. Poleg kvalitete življenja in zdravja vplivajo na zbolevanje pitje alkoholnih pijač, kajenje in druge odvisnosti. Pri odrasli populaciji se zmanjšuje število nalezljivih bolezni, naraščajo pa degenerativna obolenja, hipertonija, diabetes, rak (predvsem na pljučih) in obolenja lokomotornega aparata. Zdravstveni delavci predvsem na področju zdravstvenega var-stva predšolskih, šolsklh otrok in mladine svoje naloge po vsebini in obsegu izpolnjujejo. Na zdravje prebivalcev pa vplivajo tudi dejavniki iz neposrednega življenjskega okolja. Te dejavnike zdravstvena služba odkriva in nanje opozarja, ne more pa jih odpraviti. Za to morajo sodelovati tudi vsi tisti, ki imajo vpliv na način življenja in dela, tako posamezni družinski člani, šole, vzgojnovarstvene organizacije in delovne organizacije. 7. POVZETKI Z USMERITVAMI ZA URESNIČEVANJE SAS 0 TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA VIČ ZA OBDOBJE 1986-1990 a) Pomanjkljivosti v dosedanjem razvoju zdravstva v občini: V občini Ljubljana Vič-Rudnik se je od leta 1982 povečalo število prebivalcev za 5777 in število zaposlenih zdravstvenih delavcev za 17, vendar v posameznih varstvih še ne dosegamo normativa števila prebivalcev na enega zdravnika oziroma nosilca zdravstvenega varstva. Zaskrbljujoče je naraščanje števila bolezni dihal in kroničnih nenalezljivih bolezni v vseh starostnih obdobjih. b) Uresničevanje prioritetnih nalog: Dostopnost do zdravstvenih storitev smo v zadnjih petih letih povečali za: - eno ordinacijo splošne medicine v Velikih Laščah; - eno zobno ordinacijo za odrasle delavce Iskre; - eno zobno ordinacijo v osnovni šoli Trnovo; - dve pooblaščeni splošni ambulanti in sicer za delovno orga-nizacijo Viator in delovno organizacijo Podjetje za urejanje hudo-urnikov; - štiri pooblaščene zobne ambulante za delovno organizacijo Viator in tri inštitute; - eno otroško posvetovalnico v Podpeči; , - eno žensko posvetovalnico v Velikih Laščah; ;. - dva laboratorija v Horjulu in Velikih Laščah; - prevzeli smo pregledovanje nabornikov; - povečali smo število preventivnih pregledov, ter zmanjšali število kurativnih pregledov, skoraj v vseh varstvih; - povečali smo precepljenost otrok; - razširili in izboljšali smo zdravljenje in organiziranost gospodinjske pomoči na bolnikovem domu (uvedli smo zdravlje-nje s kisikom na bolnikovem domu, sodelujemo v organizaciji in izvajanju gospodinjske pomoči na bolnikovem domu); - posodobili in skrajšali smo laboratorijsko diagnostiko; - uvedli smo ultrazvočno diagnostiko; - izboljšali smo izobrazbeno strukturo zaposlenih, s šolanjem ob delu, s podiplomskimi študiji in z nenehnim dopolnilnim izobraževanjem; - razširili in izboljšali smo konzilijamo delo in strokovn nadzor. c) Usmeritve za nadaljnje delo 1. Strokovno je potrebno proučiti obolevanje in obremenitve šolske mladine v obliki raziskovalne naloge. Poročilo o zdravstve nem stanju šolskih otrok in mladine je bilo pripravljeno za celc Ljubljano in obravnavano na skupščini mesta Ljubljana. Takra so bili oblikovani tudi predlogi za nadaljnje delo s ciljem izboljšat zdravje Ijubljanskega šolarja. Nosilci naloge: Samoupravna interesna skupnost za raziskova-nje, Mestna izobraževalna skupnost, zdravstveni dom 2. Posodobiti in poenostaviti je potrebno zdravstveno admini-stracijo. Nosilci naloge: Republiška zdravstvena skupnost, Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo 3. Pridobiti dodatna znanja in sredstva za preprečevanje širje-nja AIDS. Nosilci nalog: občinska zdravstvena skupnost, zdravstvem dom 4. S prerazporeditvijo iz UKC je potrebno v ginekološkerr dispanzerju razširiti program, oziroma delo za en team. Nosilci naloge: kolegijski poslovodni organ ZD Ljubljana, kole-gijski poslovodni organ UKC in UGK 5. S prenosom specialistične službe je potrebno povečati tud okulistično dejavnost za en team. Nosilci: isti kot pod točko 4. 6. Zagotoviti je potrebno sredstva za zaposlitev dodatnil" delavcev za zgodnje in učinkovito preprečevanje zobne gnilob« pri otrocih v Škofljici, Velikih Laščah, Horjulu, Polhovem Gradcu kjer zaradi oddaljenosti in prometne nepovezanosti ni mogoče prerazporejanje po normativih. Nosilci: občinska zdravstvena skupnost 7. Zagotoviti bo potrebno dodatna sredstva za sanacijo ZF v Podpeči, ki je del kulturne dediščine in ZP v Dobrovi, kjer sta zgradbi neprimerni in ločeni. Nosilec: občinska zdravstvena skupnost 8. Nenehno je potrebno izpopolnjevati strokovna znanja in nadomeščati iztrošeno medicinsko opremo. Nosilec: ZD Ljubljana, TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Vič-Rudnik. 9. Povečevati in izboljševati je potrebno zdravljenje in nego na bolnikovem domu. Prevozna sredstva je potrebno opredeliti koi sredstva za delo na bolnikovem domu in jih priznati v ceni zdravstvenih storitev. Nosilec: ZD TOZD Ljubljana Vič-Rudnik, občinska zdravstvena skupnost 10. Doseči je potrebno pri izvajalcih gradbenih del, da izvedejc sanacijo nepravilnosti na tistih stavbah zgrajenih iz šamopri-spevka, ki so še v garancijskem roku. Nosilec: ZD TOZD Ljubljana Vič-Rudnik, Skupnost samopri-spevka III, Komite za družbene dejavnosti. STALNI PREBIVALCI SR SLOVENIJE IN LJUBLJANE PO OBČINAH V LETIH 1982 in 1987 TABELA 1 0 B Č I N E Leto Površina v km Št.preb.na km Skupaj prebiv. Moški Ženske n_xTrR.n 1982 1309 60220 28665 31555 BEZIGRAD lg8? 4b 1314 60565 28572 31993 „ „ 1982 s 6818 34089 15063 19026 1987 6469 32345 14406 17939 MfSTE POLJ^ 1982 152 44° 66845 32759 34°86 MOSTE-POLJE lg87 152 50Q 7601g 36?85 3g234 x.s 1982 . 540 84294 40322 43972 " 1987 569 88770 42243 46527 ,,T=; c,mvTt, 1982 ,-.- 144 77921 37312 40609 VIL.-RJDNIK lg8? 543 153 83Q78 39g83 431g5 TROSUPLJE 1982 421 61 25601 12444 1315? OKObUFLJb lg87 4^i 54 27097 13204 13893 1982 95 1928028 936114 991914 a« »LUVtiNiJA lg87 dv^oo g8 1989462 965378 1024084 Vir podatkov: Zavod SR Slovenije za statistiko (stanje 31.3.1982 in 30.6.1987) • ¦" • ¦ STAROSTNA STRUKTURA STALNEGA PREBIVALSTVA V LETIH 1982 in 1987 TABELA 2 | PREBIVALSTVO Obč.Vič-Rudnik I Ljubljana I SR Slovenija " I % od I % od 1 % od I % od 1% od I I % ' , 1982 vseh 1987 vseh 1982 vseh 1987 vseh 1982 vseh 1987 vs-. preb. preb. preb, preb. preb. pn Otroci 0-6 let 7596 10 7905 9 33993 10 30993 9 208558 11 189560 Otroci in mlad. 7-18 let 15141 19 14195 17 50965 16 57387 17 341015 18 352457 1; Odrasli 19-64 let 46571 60 53550 64 205434 64 220235 64 1174056 61 1245132 6. Odrasli 65 in več let 8613 11 8049 10 32977 10 32783 10 204399 10 202613 H VSI PREBIVALCI: 77921 100 83699 100 323369 100 341398 100 1928028 100 1989462 10' 0p:» Vir podatkov: Zavod SR Slovenije za statistiko (stanje 31.3.1982 in 31.6.1987) tabela 3 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V ZD UUBLJANA IN TOZD VIČ-RUDNIK OBSEG DEJAVNOSTI CSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI-----------------------------------~~~ 7Z~Z LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1982 DO 1967 1982 1987 1982 1987 l------........-----------.-----------------------------------------------------------1 TOZD zdr. zdr. indexadm.teh.adm.teh. index _____OBISKI BOLNIKOV______________________ de| dg| de| d(,| ______VSI____________ PRVT _______^_^_--------------------------------—----------------------------- 1982 | 198? I mdex i 1982 i i9e7 i inde« Bežigrad 244, 271 111 28 21 82 ----------------------------------------------------------------------------------------------1---------- Center 327,5 325 99 48 55 114 Sispanzer splošne medic. 193669 188095 93 53771 50296 93,5 •«„„»„ OVO OQO 1 1 0 Vi V) Q1 dispanzer za borce NOV 6447 6449 100 1832 2067 113 MOSte 270 298 11U M AL 91 dispanzer za MD ln OA 28233 26188 93 14955 14509 97 ŠiŠka 381 370 97 43 45 104 dlspanzer zs predšolske „. ..__ .. 00 rn otroke 69623 57843 83 28298 22426 79 VIC Jl / OJ4 1U3 V* CC DU dispanzer ja šolske RrOSL'nlie 83 96 115 13 15 115 otroke ln mladino 51767 48842 94 3243 29402 91 OrOSl-pi|e 00 3O I u IJ 1J "* dispanzer za pljučne StUdenti 49 51 104 10 11 110 jolezni 10915 8540 78 nCDC fl f) 11 °/ 1 ?T 113 dispanzer za žene 15565 17704 114 5502 6690 122 UoUo___________________________U________U______M3______lLJi______MJ odrasiih 84016 69758 83 13014 9811 75 Skupaj 1671,5 1745 104 340 326 95 dispanzer za zobozdrav.------------------------------------—--------—------------------- Solskih otrok 31594 31119 98 5760 4837 84 aorn starejsih ot>