Gibanje uiiteUstva in prosvete v raznih državah. Iz Estonske.Iz Nemiiie. —est Srednje šoistvo. Obligatno se podučava na srednjih šolah ruščino in neinšeino. dočim i.e francoščina in angleščina neobligatna V Estomslki je 85 sredniih ,in 56 strokovnoobrtn.b šol. Sprejem v srednjo šolo iz osnovne šole se vrši brez izpita. enako tudi spreiem iz srednje na visoko šolo. Srednja šola :&. Lmela 1923. Leta 24.775 obtekajočih. a krnetijske šole 437. R—ež; Iz Žeškoslovaške. E. ŠUSTERSIC: -^čh Pevskj zbor moravskih učite- liev, ki se .ie vrn>l v z,niagoslavju s turnele po Franciji. ie priredi.1 zadnje tri dni preteklega leta v Pragi tri sijaino uspeie koncerte. Biii so to pravi bož:icni muzikaličnj prazniki. Kritik piše v listu »ŠKola meštanska«: »Zbor moravsikih učitel.iev pad vodstvom prof. Ferd. Wacha doni nalik orkestru; sedaj čuješ mogočne orglje. seda.i zopet nežne tone. kj iih s!cer more oro>izvajati le lok na gosli in piščal. Polnost zvokov io harmoniia ne odrečeta v nobeni dinamiični niansti.« —čh Znanstveni narodopisni tečaii za učitelje narodnJh, meščanskih tcr profesorje srednph šol se vrše Ietos v veiikonočriih počitnicali. Niih svrha jeseznamti učiteljstvo z metodami narodopismesa raziskovanja. Program tečaiev Ie steUee: Znanstveni tcmelji narodopisja. Princiipi za urejatije narodopisnih zbirk deželneg a' m u z e j a. F o t o g r a f i lj a I n film v služ,binarodopisja.Ant r o p o 1 o g i j a i n narodopis. N arodoipis v slovanskih star.ož i t n o s t i h (prof. Niederle). Z g, o d ovina čehoslovaškeea narodopisja od početka XIX. stoletj a 'P a d o d a ti e s. Predavali bodo visokošolski profesorji. Ln odlični strokovnjalkj narodopi&nih muzeiskih odideikov. Predavanja bodo izpopoltiievale znanstvene ekskurziie v narodopisnj oddelek Narodnega muzeja v Pragi. v Naprstkov muzej in v Podčbrad^ski.. —čh Dr. Stejskal o »Institutu .1. J. Rousseaua« v Ženevi. »Pojdimo če&to v Ženovo. da se naučimo novih metod i" organizacije znanstvenega raziskavanja. A še več"o kortet si odnesemo od tu na —nem Pedagoškj kurzi za inozemc* na berlinski univerzi imajo nalogo, da uvedeio inozemca, pedagoga čirn preje v oraanizacijo in učne metode sodob;ne  nemške šale ni da ga upoznajo z njenirriii najznačilnejšimi pedagoški.mj uistatiovami. N_a teh kurz;h, ki traiaio prilično f» tednov, se predava o organizacii>i nemške šole o pokretu staršev. o pokretu omladine. o novih metodah eleimentarnili vaj y čitanju, o šolski reformi, o delovni feli,'-6 liigiiieni, ¦ o knjižniicah, o narodnili univerzah. o strokovneim šolstvu. Razen predavani. kj se vrše po WachterVVeberjevi metod1, se vrše ekskurziije v šolo »Pestalozzi-Frobelhaus« in v »Doiti mladoletnikov«. R—ež. Iz Zedinienih držav. —rzed. Zedinjene države , Severne Amerike imajo 48 avtonomn;h držav, po katerih je raztrošenih 167 učiteljišč in 526 višiih. šol univerzitetnega ranea ter ravno toliko srednjib šol. Število obiskuiočih na teh šolah ie 1,300.000. V osnovno šolo mora hoditi deca 8 let. tem delu proti analfabetizmu. Ustanavljafo se stalne, začasne in ajinbulantme šole širom cele zemlje. V mehikanskj t>restolnici ie državni podlsekretar, nod1 katerim stoii vse tehnično Solstvo. Razen t€ga organizira širom domovine narodme bibHoteke ter oskrbuje iknjfževina, jpopularna izdania za narod. Da se vidi ogrom«o delo, ki ie na tem 'Poliu storjeno, treba pomisliti, da-se ie v doibi enega leta lazdalo med narod in državne tiskarne  nič več in nič mani kakor 600.000 najlazličnejših kniie. Povrh tega se ie leta 1923. osnovalo celo 2000 bibliotek v zemlji. lz Španiie. —šp. rŠolski problem sp v Španljf suče oikoli uvedbe šoliske dbvcznosti. Baje ie tam nemogoče Izvesti zakonske predpise o obveznem učenju, ker špansko dete. dasiravno potrebno šole. ie orodie staršev, ki ga uporabljajo za delo» bf/disi doma ali na oolju. Učnih moči te na Španskem 34.474, od' teh, 28.924 državmh i!n 5550 privatnih nastavniikov. Vseh obiskujo&h ie 4,477.968 na vsakega ¦ ¦nastavn.ika odipade 124- učencev. Uvedba šolske obvezinosti |e -nemogoča. ker ni šolskih zgradlb. Mesta so z nrimi prenapolnjena, dočim ie šola ria deželi redkost. R—ež. Iz Italiie. Iz Ruslle. —rus Obisk šole. Poslušajmo, kaj pravi.io Rusj sami o tei 'pekoči rani- »Vsa fakta. vsa poročla težifio za tem, d'a opozore na fakt, žalosten, a resničeni, da sirotinska deca ne poseča šole. In to, ker nima obutve, ni obleke. Zatem se ie opazilo, da so t>o nekaterib mestih dekleta popolnoma prestala pohaiati v šolo.« Pod takiTni materialno-social:nim^i okolnostmi ie razurnliivo, da iima ruska 5oJa slabe izglede za bodočnost. R—ež. Iz Mehike. Delo za orosveto. Po dolgotrajnj državni krizi in meščanskij vojni je začela Mehikanska sto>pati nova pota za sanacijo zastalih kuJturnih in prosvetnih razmer. Današnja vlada ie osredotočila vso svojo moč za prospeh prosvetp meid narodom. Zato ni čuda, da ie vlada s tafcimi zdravimi tezami dvignila protsvetni budžet od 8 mili.ionov na 50 milijonov pesov. Na čelu cele prosvetne akdje stoji Jose Vascozelos, apostol prosvete, kakor ga nazivaio, a cel pokret ie pod okriljem mehikanske univerze. Vsi pro- Češko. ko si tam za vse življenje vceipi- svetniki in izobraženci so organizirani v mo s-poznanje. da je najboljše sipozinanije za uspešno znanstveno delo prava prisrčna kolegialnost in sodelovanje. ne pa in zahrbtnost in nespametno su)mničani'e,« Zadn.ii lastnosti — dostavlja F. Patek — ubijata pri nas vsako nadepolno stvar že v zarodku — in na tei čehoslovaškj (oziroma praški) malariji ie pogittil tudi »Pedagoški institut Komenskvja« Pri nas jc treba ozdravl.jenja teh naših razimer. a nato ustanovitve državnesra pedagoškega instituta, da ne bomo vedno odvisni od tuiega dela. ker si želimo pravega znanstvenega pedagoškega ud^istvovanja. Iz Angleške. —angl. Izobrazba učiteliev. Angleško učiteljstvo zahteva pcbol.fsan.ie materialnega stanja. Nadalie zahteva, naj se posveti izbiri oseb za učitelisk'; stan večja pažnja. Sprejema nai se Ie one, k:so naklonjeni ln l.iub*io deco. UčiteljsKi stan se mora povzdigniiti na isto stopnjo kakor ie oficirski ali duhovniški. V miirstrstvu prosvete in v nadlzorništvu na] bole šolsko osob.ie. ki razume težnip šole in stanu. Kot kardinalno točko svoflh zahtev stavi angleško učiteljstvo zahtevo po univerzitetneim obrazovanlfu. Zato zahteva ukinitev učiteliišč. Občo naobrazbo nai da srednja šola, strokovno univerza. ipraktično 'Pa enoletni kurz na šolah, kjer poduču.ie.io niib stari koleKi, liki medicincern, ki ;praktidira.io oo bolnicah. Seveda. profesorii uičiteliišč so proti temu. Isti poiavi pri nas. kakor v CSR. R—ež. —it Še nekai o dodatnih urah. Ka- kor znano so bile dodatne ure za slovenšoitio odpravljene. Šolske ablasti niso sicer še razposlale tozadevnih okroZnic tako, da se ro večini ipouk praiktKaio se dalie vrši. Le v nekaterih krajib so pregoreči šolski ravnatelfi ali premlaoni slovenski učiteljj ¦samovol.tiio ustavili ta pouik. Za obisk tega uouka so morali u5enci začetkom leta predložiti roosebno *zT; iavo. Kako se ie to praktiično izvršiilo, šmo že prei poročali. Danes hočemo omeniti zatiimiv slučai \z Zgonilka na Krasu. Ko so otroci začetkom leta predložili zahtevane izjave, iih učiteliica nr botela spreieti. češ, da nima nobenih tozadevnih navodil. Otvoritev šole se te nekoliko zakasnela. Tedaj ie veCIna otrok zopet predložila iziave. 1p nekateri so pozab;li to prvi dan storiti. Drugi dan pa niSo hoteli več sprejeti liz-iave. Zanimivo \e- se<iai sledeče: Katehet bo smel druge učence poučevati v Silovemščini. Onim 15 pa, ki so zamiuidjli rok, b[ moral naznanjevati božh'o besedo v italiianščkni, ker s tem. da niso predložili izjave. so pokazali, da so Italiiani.