V slovo Zdravku Lozeju
Življenjska pot našega Zdravka ni bila rožnata. Rodil se je 20. aprila 1919 v železni-ški drutini v Trstu. Po razpudu avstro-ogrske monarhije je Trsl pripadel Italiji in začflo se jepreganjanje zavednih Stovencev. Tako seje morala vsa Lozejeva družina pred fašislič-nimi nasilncii umakniii iz Trsta in zbežali v Slovenijo. Kerje bil oče železničar, so se na-selili v Zalogu, kjer je Zdravko preiivljal svoja otroška in mladinska leta.
Kot 18-letni mladenii se je vključil v telovadno društvo Sokol. Ko je italijanski okupator napadel Jugoslavijo in zusedel Ljubljano z. okolico, se je mladi Zdravko vključil v SKOJ in začcl delati v OF, 20. maja 1942 pa je odšel v purtizane. Vključil se \e r //. grupo odredov in že naslednji dan prestal ognjeni krst v biiki z nemškim okupalorjem na Jančah. Nalo je nadaljeval svojo bojno pot v raznih partizonskih cnotah: v ZDO, SUB tovariša Bračiča in v Šercerjevi brigadi, pa v šiabu XIV. divizije.
Po osvoboditvi ga je pot vodila po enotah po vsej Jugoslaviji vse do Beograda. Tam je dokončal W-soke vojaške šole in napredovul r čin polkovnika.
Po osvoboditvi si jc Zdravku dobil iivljenjsko družico lovari-šico Pavlo, ki je prav tako sodelo-vala v NO V. Uslvarila sta si dru-žino in ko bi moral uživati sadove svoje revolucionarne in bojne poii, mu je smri pretrgala nil živ-Ijenja. Omalinil jc utrujen in izčr-pan, zapustil mater, ženo in druži-no, za kulero je bil skrben oce in kol tak ncpozaben.
V imenu soborcev V. grupe odredov in dmgih enol. v kaierih si se bojeval, v imenu prijateljev in znancev. družbenih arganizadj in /.B: najsrčnejša zahvaki za vse, kar si prispeval za osvobodilev domovine. Med nami boš ostal v trajnem spominu.
TVOJI PRUATEUl