Katolisk cerkven li*l.
JU 41.
V četertik ?. kozoperska J*o5£.
Tet a i r
lepota JI a rije Device.
0 Devica, zvezd kraljica, 0 Marija, rajski cvet!
Tč lepote, te čistote.
Kakor tvoja, nima svet.
Lilja bela ni cvetela
Tak brez madeža ko ti:
Iloža draga te ne zmaga, Naj kraljev jo vert rodi.
Luna mila je uklonila
Se globoko pod teboj;
Zvezde svetle so se spletle Zgoraj v zlati \enec tvoj.
Svet mi mrakne, ko zamakne V te se serce in oko;
Tebe D\ico si kraljico
Zvolim — naj ti blago bo.
Iz pisma misionarja gospotla Otona Tralianta iz Harfama.
•nI 7. niulija >crpana ISVi.
5. kimovca 1 So 1 sini zapustil svojo tlrago domovino in ¥1). suše a 1H5?£ sim persel v Hartum. poglavitno Sudansko mesto. Vso pot po Nilu sim liil srečin, in ilesiravno sim ilo .>00 milj dolgo pot o-pravil, me vender nikakoršna holezin ni obletela. Ako pomislim, de sini slabe postave in sini dnnui pogosto s persnimi težavami rinal, moram v resnici spoznati in reci: NI a b s i m. ali (i o s p o d iii e stori m o č n i ga , k a d a r in kjer je n j e g o v a volja. —
Praša se pa. kako je z menoj v llartumii ? Oosibmal dobro, hvala Bogu! Tukaj'sicer ne vidim tako pogosto požrešnih krokodilov, kterih sim po-potvaje po 100 do 200 stopinj deleč, zdaj zcva-joeih zdaj spijočih na trume vidil. in v tej reči se mi ni kej bati. Namesto tega se mi je pa solnčniga perpeka varovati, de se mi možgani ne vnamejo, ker gorkote je bilo navadno dosihmal 2i\ do '30 •stopinj po B. I lesi tudi jc pa vročina tukej precej nadležna, se vender posilim, in delam tudi v nar vcci vročini (sc ve de z arabskim, ali pravzaprav, s turškim pokrivalam na glavi), ako ravno kako opravilo tako nanese.
-Moje opravila so tukej zlo mnogotere. Kmal grem. po sv. maši, v šolo, kjer sim učenik, pa tudi uči nic. Icenik sim, kadar je laško pisanje, uče-nic, ko se arabšina razlaga. Naša mladost se v
arabskim in laškim jeziku podučujc: uči se keršanski nauk, branje, pisanje, štcvilsivo i. t. d. V ucil-niei se govori laško, ker so bili vsi dosedanji mi-sionarji iz Las k iga. — Kmal grem v stolarjevo de-larnico, prinieni za žago, za skobci, se > tem orodjem kej spoznati, iu pa po pravici. Ker. ako ne znam mize ali stola narediti, mi bo čast, ob bregeh Bele vode. kjer je naša prava misiouska zemlja, na tleli sedeti, na tleli sede delati in jesti.
Ilrujikrat grem v veri, nad delavci cul. iu per ti perložnosli se učim ljudskiga jezika. Tako sc iu oje oprav ila menjajo. kar je tudi za zdravje dobro. Ko sim se čez dan spotil iu sirudil. mi ludi jesti diši. bodi si tudi po arabsko pcrpravljeno. Kuharja imamo nckiga Bcrberina. kteri se je v kuharstvu toliko /.uril. de zrni pripravili juho na laškim p>enu t ki jo sploh o| oldnc jemo), govedino in pečenko, in e** prav na pele stopi, nam o praznikih napravi tudi polico z laškim psenaiu namesto govedine. Itili nam Nil dosihiiial ne tegne posebno veliko: morebiti jih bo posibiual vee, ko se bo reka narasala. Mi jili ponavadi jemo ob petkih iu salo.tal« : druge dni imamo mesne jedi. Ko sim bil \ Evropi. sim mislil, de tukaj govedine ne bo lahko dohiti. Zunaj po deželi je res ni lahko dobili, ali zakaj ne? Ne zavoljo poniaiikanja goveje živine, ampak /ato. ker prchivivci imajo rajši hravino od govedine. Ilrug vzrok je. ker se zunaj cel vol ne more izpeeali. razun ob terznih dneh. V mestu pa je drugač. k< r }>o mestih je večidel kej ptujili popotnikov ali naseljenih Kvropejeov , kakor jc ravno tudi tukaj, ki govedine išejo: torej je dobili vsaki dan presnigam<*s.i na lergu. Pa po kakošni ceni? ruda dober kup. Težek vol (tukaj je živina nar lepšiga ph-mena) velja S£0. k večiniu 22 goldinarjev *rehcrniga de-nara. Nar gorsi krav a se dolu za IO do 15 «ro|-dinarjev. Telečje meso pa se ne proda ja. k« r Arabci zanj ne marajo, torej sc tudi nc seka. Namesto ic^a jc pa liravine iu perutnine lahko iu dober kup dobiti. Zavoljo pomankanja mesnine tedaj v I Liri umu ni tožili; moram pa opomniti, kar mnogi l« rdijo, ki tukaj žive. de ni dobro mesnih jedi tukaj v ti meri v živ ali, kakor v Evropi, ker nicnde kri preveč v nema jo. Z zelenjavo je pa tukaj uho/in vsakdanji terg : razun kumar in baniij (?) iii nic dobiti. Ako tedaj hočemo salate. kolerab, korenja, pese ali po-siljcniga zelja na mizo dobiti, je treba se b- sejali, p I c t i i. t. d. Nas vertnar 1 Evrope že mnogoterih zelenjav pcrdclujc s semeni, ki jih je seboj per-nesel. Marsiktcro delo mu vgodi, vender ne vsako, ker podnebja in kraja še ni dobro vajen. \ našim vertu imamo let' in dan obilno dela: ker tukij zraste v 3 mescih. kar bi se v Evropi komaj v 4 ali
5 mescih dobilo. V Evropi p. je grozdna tergatev samo enkrat na leto; tukaj pa se vidi skoz 8 mes-cov (zunaj deževniga časa j vsak mesec terte obrezovati. cvesti in zoreti. Dcsiravno vinoreja tukaj velikih težav nima, jc vender le v malo vinogradih viditi tcrt in grozdja, kteriga pa navadno precej pozohljcjo, kjer niso Evropejci posestniki, ker vina piti Mohamet ni dovolil. V Martinim je tedaj vino, ki pride iz Kaira, močno drago: in naše vino za sv. mašo. ki ga po našim poročniku moramo naročiti, je čez mero visoke cene. Ali če ho tiospod dosti udov našimu misjonu dal, bomo v kratkim toliko vina perdelovali. kolikor ga je za m. mašo treba.
.?li*joii*kc naznanila
(/. Dr. Kno h le/terja »/o sredi s ni tja odfntra Marijne družbe na Dunaju.
i Halje i
/a jezdici so vclbljudi nesli šotore, kuhinjo, Livez za pusavo, kurjavo, in vodo. dragi zaklad v 77 mehovih, ki bi gane bili za nobeno ceno dali in ki je pod varstvam nasiga nar zvestejšiga černiga služabnika bil. tiskarstvo, kmetijske, tesarske, mizarske in kovaške orodja, cerkveno opravo, steklene bisere, veci zaloge živeža iu druge reci. Za vsakim oddelkam so s|j velbljudarji. o do 10 Abab-dov, prav za pušavo v široko haljo oblečenih, ki jim z ledja tako dolgo visi, dokh-r se sirovo maslo, s ktcrim so pred ta dan čopaste lase napolnili, od solnca stopljeno, ccz svetle plcca na licrhiu nc razteče in suha koza zopet obleke ue potrebuje, de jih\roci solncni žarki ne oz g«. Tako ta zadovoljni ljud skoz nevarno pušavo vedno vesel popotva ter lepoto pušave iu velbljiida prepeva. V tem redu sc je dolga karavana po široki cesti gibala, ki je v iickterih krajih zdaj zavoljo veliko vstričnih, z vel-hljiidjimi stopinjami globoko razoranih stez neob-dclanimii pescniiuii njivisu. zdaj pa. z mehkim s\i-/.ein na debelo posuta, našim zimskim okrajiiiam podobna, kjer se stopinje Ic toliko časa poznajo, dokler jih novi kosmi nc zravnajo. Pot je celi dan skoz podolgato dolino šla. ki se je v>a pusta iu prazna med tamnimi, golimi in zagorelimi gorami v mnogoterih ovinkih proti jugu precej široko zvijala.
Iludo jc solnce o jasnim poldnevu perpekalo, popoldne pa so od vsih strani zbrani solncni /.arki vročino v dolini se poviksali: z žgeče pcscviiic iu z bližnjih pečin je pertiskala v nas. Ker smo pa mislili, ile ho prihodnji dan morebiti šc liliji. se nismo dali motiti, temne rekli smo, d«' dobro per-greva. icr veseli dalje jezdarili. Sem ter tje je bila pa tudi marsiktera reč. ki nam jc kratik čas delala. Po pcscvjii smo vidne stopinje hien gledali, ki po noči na pot dohajajo ogledoval, ee niso po dnevu karavane kej popustile, kar hi se ko pušavni davek po stari šegi med nje po bratov>ko razdelilo. Dostikrat smo zagledali tudi kopieie, ki jili je veter iz drohniga peska nad okostja \clhljudov, ki so po potu truda počepali, nanesel. iu ki so pu-savskim mišciii v stanovalise. Vcrli njih so zvite sledi malih gadov, ki ondi tako dolgo preže, dc miš. ki se i/, podzemeljskima prebivališa prikaže, v jame jo in po/rejo. Ce pa potem jastroh čez goro pcrlcti in prc/.eciga gada ugleda, sc nudili j spusti icr /. njim na rogal vcrli pečovja zleti, kjer strupi no lazniiio poje. Iz lega raz vidimo, de jc Itozja previdnost tudi v pušavi poskerhela, de lo. kar je
človeku škodljivo, živali iz prirojeniga nagona končujejo in mu tako pečanje s prebivavci unkraj pušave zlajšajo. — Vroče ure so kmalo pretekle; solnce se je že globoko proti večeru nagnilo, in poživljala nas je senca, ki so jo s perviga vikši verhi, potlej pa cela zahodnja verhovina cez dolino delale, s hladno sapo, ki je od polnočne strani pihala. Karavana se je hitreje gibala: velbljudarji so enotere viže prepevali, vclbljudi pa enakomerne stopinje podaljšali in dolge vratove stegovali, hladne sape vživat. Poševni žarki zahajočiga solnca so vlivali med zrak po obzorju opanljivo luč, ki je mnogo-licnim verliam okrajine nepopisljivo lepoto dajala in jc visoko obnebje čedalje delj v neskončne dale-cine razširjala. Močno so nas vse take večerne lepote v pušavi vnele. Zadn ji žark zahajočiga solnca je ugasnil, in trobenta je v vbranih glasovih znamnje angelskiga česen ja dala, iu se v bližnjim skalovju okoli in okoli razlegala. V sercu ginjeni smo liogu hvalno pesem zapeli in se mu zahvalili za veliko gnad. ki jih po svojih mogočnih delih v popotnikovo serce v strahoviti pušavi vliva in njegoviga duha nad trud vročiga popotvanja vzdiguje. Pozabili smo prestane vročine in ježe skoz deset ur, iu skoraj nam je hilo žal, ko se je čez nekaj časa vodnik karavane sred pota usedel iu nam naznanil, de smo že dosegli konec popotvanja za pervi dan.
(Ilaije sledi, i
Sedanji ol»*ir katoliške cerkve,
( S|u>.il V.ilcnlin >ciun.)
.V/1. Jinsorsko cesarstvo.
Ta deržava, nar močnejši in nar večji nasvetu, večji celo, kakor nekdajnili liabiloucov, Perzianov iu iiimljanov , se razteguje čez tri dele sveta, čez Evropo, Azio in Ameriko, in ohseže več sveta, kakor ga jc v celi Evropi in Avstralii skupej. Zato je pa tudi takrat, ko je na njegovi večerni meji per Prajzovskim poldan, na njegovi jutrovi meji v Ameriki ura 2 in četerlinka cez polnoč. Vsih ljudi /.ivi v ti deržavi čez 60 milionov, kteri so mnogoterih ljudstev in ver. namreč: a J Staroverci ali odcepljeni (Jreki. Njih je kacili 46 milionov, in so po narodih: llusi s cesarsko rodov ino vred. IJe-orgjani ali (Jrusjani, Vlahi. Moldavci ( v llesarahiij, Serbi. (Jreki, Kulgari iu Cigani (naseljeni oh cer-iiiru morju), Pcrmjaki, Surjani, Voguli, feremisi (ob azianski meji), Ostjaki, Samojedi, Kameadali i. d. so staroverci. b) Katoličani, njih okoli 6 milionov: blizo 4 milioiic jili je na Poljskim, in nekaj čez 2 miliona jih prebiva po deželah, ki so bile 1772 od Poljskiga llusovskimu perpisane, in drugi rastreseni po Azii. c) Lutcrani, njih do 1 miliona in N 10.000 ob baltiškim in bolniškim morju; po narodih: Leti, Kini, Kuri, iu v mnogih selili blizo Volge in černiga morja, d) Kalvincov do 117.000 veči del iz ptujiga naseljenih, e) Judov je do I miliona in 190.000. v deželah nekdajniga Poljskiga kraljestva: v Volhinii pride že na 14 l judi en jud. i) M o h a med a n eo v, do 2 milionov in :i:KMMNI, ki soTartari, \ogajci, Haskiri. Kir-gizi. 1'crkesi, Cečenei i. d. oh černini in kaspiškim morju, g) Ajdov 2 do milionov, iu so Parsi. Iludjani, šamani i. d. v Sibirii in Kavkazii. Veliko lili narodov je v poslednjih Ji stoletjih pod rusov-sko oblast peršlo: več dežel je imelo nekdaj katoliške prebivavec, kteri so zdaj krivoverci; Kusi
sami so se zdaj bol j, zdaj manj rimske eerkve der-žali, dokler niso bili 1839 vsi odcepljeni. Pogled posameznih dežel, njih prebivavcov in zgodovin bo to sicer bolj pojasnil; ali vender le pičlo je, kar se od tih zadev zamore vediti. —
Posamezne r u s o v s k e dežele: i. Poljsko kraljestvo.
Po Dunajskih razmerah 1815. leta ima rusov-ska vlada do 2341 štirjaških milj Poljskiga sveta, kjer 4 milionc 15(1.000 ljudi živi. Njih 3 milione in 620.000 je katoliške vere latinskiga reda z 1 nadškofijo v Varšavi in 6 škofijami — v Lublinu, Plocku, Kielcah. Vladislavu. Avgustovi, Sando-miru in Podlahii. Katoličanov gerškiga reda je 250.000, kteri imajo 1 škofijo llelm. Lutcranov je na Poljskim čez 1N0.000, ki so skorej sami Nemci: kalvincov je prav malo, ravno tako tudi starovereov pred letam 1830: mohamedanskih tar-tarov je do 1200. judov pa čez 400.000.
Varšava je poglavitno mesto s 165.000 pre-hivavci, med kterimi je blizo 40.000 judov, 5IMJ0 lutcranov, 600 kalvincov in zmiraj več starovereov, J826. leta je bilo [poslednjih samo 4TO. Katoliških ccrkva je bilo tukaj 26 f zdaj?); med njimi zlo slovi stolna cerkev sv. Janeza: cerkev dominika-narjev je prav velika, kapuciuarska ima lep spominek kralja Janeza Sobieskiga. Nadškofija je že zdavnej prazna. — Plocko s 7600 ljudmi, ktcrili je skorej pol judov, ima 1 1 katoliških cerkva iu več samostanov. Stolna cerkev je bila že v 10. stoletju sozidana: tukajšni škof je od 1836. leta gospod Kranc Pavtovski, rojen 1775. Itaczki ima imenitno cerkev, ki jo jc nekdanji general Ludovik Pac sozidal. — Se i na ima zlo obiskano božjo pot; lukajšna škofija je zdaj prazna. liavuo tako tudi v Vladislavi, kjer do 3200 ljudi prebiva. — Lublin, nekdaj veliko mesto, ima šc zdaj do 15.000 ljudi. Tukaj je IS cerkva: stolno sv. Mihaela je v 13. stoletju kralj Lcszck Ccrni postavil: ali škofji sedež jc tukaj že dolgojpra-zen ! Tudi cerkvi Visitandov. nekdanjih Jezuitov in Dominikanarjev ste hvale vredne. V Kras nista v u s 3000 prebivavci stanuje gerško-katoliški škof llelmske škofije Filip Kelician Szumborski od I. 1836. V Zamoscu. močni Icrdnjavi, je več cerkev, ena je posebno hvaljena. V Janovu s 3300 prebivavci je sedež podlahiskiga škofa. SHajni, Janez <>utkovski, ki se je o«l 1830. leta sem za pravice svete cerkve serčno potegoval, je 1839 od vlade pregnan, in prebiva v Levovu na Avstriau-skim. Sandomir šteje do 5000 ljudi, med njimi veliko judov. V tim mestu ima katolišk škof svoj sedež, zdaj Jožef Juahim (ioldman od I. 1844. It a ko v je bil v 16. in 17. stoletju poglavitni sedež Socinianov, ki so izmed vsih protestantov nar manj keršanskiga ohranili. Ker so bili katoliški Poljaki 1643 te protivnikc sv. Trojice in druzih skrivnost pregnali, je tudi njih gnjezilo zlo razpadlo. Zdaj je v llakovu se iio liKH) ljudi. — Kališ, lepo mesto s 15000 prebivavci, ima zalo cerkev sv. Miklavža in stolno sv. Jožefa. C/e ust o bova s 5000 prebivavci, med njimi 250 judov, je imenitna božja pot na Poljskim. V samostanu sv. Pavla pušavnika je podoba Matere Božje, ktero jc bil vojvod Vladislav Opolski 1381 iz Bclska v Malici i tje perncscl, in jo škof Sembeški 1717 pooblasten od papeža Klemena XI. praznično kronal.
Ogled po Slovenskim,
I*ogle-d v Goriške učilnice. Razkaz letaš-njiga Goriškima učdništva razodene, de je bilo na on-dotnim gimnaziu 284 učencov. med njimi njih 9 judovske vere. Po narodovnosti 129 Slovanov, 102 Laha in 11 Nemcov. Po napredku jih je 42 i z ve rs t u i m u, 153 pervimu, 21 drugimu, 8 tretjima redu vpisanih. Slovenšina se je le v treh spodnjih razdelkih učila. IVazkaz se začne z razpravo profesorja Menoelna no imenitnosti pesništva pri mladostni odreji,u v kteri se med drugim bere velika resnica, de rpesuištvo (poezija) v svojim nar blagšim pomena je na-v idstvo vanje (Versinnlichang) Božjih lepotij." Iz česar se zopet vidi, kako močno vmazaui, nesramožljivi pevci grešijo zoper poezijo. Pesem, de je res pesem, mora biti po vsih straneh „čednau v slovenskim pomenu besede, posebno pa v svojim obsegu ali zapo-padku. Per kristjanu pa. ako noče svojiga imena zatajiti. mora biti tudi s keršanski m duham p oživljena. Ako tega ni. je pesnik sam seboj v nasprotju in greši zoper resnico. Marsikej sc pri nc verniku lahko pregleda, kar hi bilo pa pri vernika velika zmota in pregreha. Temu primerna je opomba v imenovani razpravi , de vse, kar j c zoper vero, čednost, spodobnost — pa tudi kar je zoper si o v o ieo, besedo-skladje. mero (metriko) iu zdravo pamet, naj bi se iz klasikov za šolo varno izločilo. — /med tvarin za nemške naloge (themata) na zgornjim giinuaziu so posebno lične in v keršanskim duhu zastavljene uue iz V. reda; nar veči del zmed njih je naravnost v vernost in čednost segajočih iu k iijima spodbudajočih, potlej pa narod o v ni h. Tukej nc zam-ire v misel vzeti, kar „{Sioiiu zeli, de naj bi namreč keršanski ueeniki svojim učenemu keršanske naloge dajali izdelovati, per kter»h naj bi gledali, de se o li I i e n a ( formalna J lepo-tija starih klasikov posnema V imenovanim V. redu v Gorici so naloge do čada lepo na to pot zavernjene. Knako naznani „Aiui de la religion,u de v nekim malim francoskim gimuaziu je 82 cisto keršanskih tvarin v enim letu ko suoviua za izdelovanje, iu S.> t vari n-skih razprav (Abhaudlungcn) i/, keršanske /.godovine, dalje 12 čisto svetopisemskih tvarin, iu 16 pisavnih vaj s keršanskim zapopadkam zaznaniiijanih. — - V I začetnih razdelkih, v djanskih ^realnih ) iu v nedeljskih šolah je 929 šolarjev. Pomenljivo je razdel|«njc zaporodama po oddelkih v laško -nemški, s I o v c n s k o- n e m š k i. uemško-rtlo venski o d del i k v vsih normalnih, in v laški in slovenski oddelik v nedeljskih šolah.
Ljubljana. Ministerstvo naukov naznani tukaj-nimu poglavarstvu de vloznine ali štipendije se prepa-randant zdaj šo ne morejo deliti, kakor je bilo že po-drugič prošeno. de je pa ininistersto pcrpravljcno na nasvet deželne šolske uradnije zares uboznim pripravljan-cam kako pripomoč podeliti, ako hc z včrno-cediiostniitt obnašanjem iu posebno pridnostjo skazejo.
~ Visokočastitljivo Ljubljansko škofijstvo je v edinosti s slavnim deželnim šolskim vradnijstvam Praprot-nikovo spisje perporočilo: učcmkain za njih lastno zo-braženje v slovcnšini, za darilo učcncam zlasti o izstopu iz šol, iu posebno tu.ti za rabo odrašcuih v nedeljskih šolah.
Ititzgled po kerAiiiiMkiiii »vetu.
Iz pisem iz Itusovskiga razglasujejo dnevniki imenitno naznanilo, de je odpadnik škof Siemaszko do vsiga duhovstva, kteriga je bil 1839. leta od katoliške Cerkve odcepil, zdaj pa pisanje razposlal, v kterim naznani, de mu jc llog dal pregreho spoznati, in de jcodincnjeti, vse dni svojiga življenja v nekim sama-
stanu pokoro delati. On per Bogu in zvelicanju prosi duhovnivo in ljudstvo, ktere je hil on od vere speljal, de uaj hc, kakor on, verncjo v naročje katoliške Cerkve. Kusovska vlada, kteri to težko de, razširja laž, de škofu ob pamet gre. — To je zopet blezo lep sad molitve za spreobernjenje grekov po družbi ss. Cirila in Metoda, ktera je že močno razširjena in sc vedno razširja. Kavno te dni so nam častiti g. V. S. sem spod kraja nad Ipavo poslali novih družnikov v ta sveti namen. Veliko jih pa vender šc premalo pomisli, kako silno potrebna jc ta molitev; ker. ako se Kusovsko in Auffleško Hpreohcrnc. so gotovo katoličanstvu vrata v vesoljni svet široko odpcrtc. — Za Angleško ča.-titi O. lgnaci Spenter prosi v«e verne, dc naj bi vsak molil vsak dan rOce naš iu Cešenamarijo" za njegovo spreobernjenje: kar je Danica že nekolikrat v misel vzela.
Francoska vlada je tMMMMM) frankov /a /notranjo popravo cerkve sv. Gtnovefc dovolila.
—	Predsednik sedanje Francoske samovlade l.udo-vik Napoleon po deželi popotva in ljudje ga povsod pozdravljajo s cesarjem. V Mulčnu ( Moiiliiis-u | ho tudi v cerkev za njim perti»kali, mu rslavou sklicovat; Napoleon pa sc je obcrnil iu rekel: rf>ospodjc, v cerkvi se h m e I c m a in m hvala II o ž j a slišati." fina k c misli je dva dni popred v Ilurzcski stolni cerkvi na znanje dal.
—	Veliki šmarni dan jc bila v Parizu v cerkvi Marije Zmagovalke posebna pergodba. Preiastili >kof Pallt-goiv i/. Siama mi ma-evali. Per njih jc stal zamorski duhoven Santa Maria iz kraljcst\a Kongo, ki je bil su/ iij in v Aleksandni po laškim duhovnu kupljen, in zdaj v svojo deželo na/aj gre. luč svete vere svojim bratam oznanovat. I.akombe, mlad duhoven iz semenisa per svetim Dolui in sin imenitnih staršev v kraljestvu l. trna. je bil diakon. <■. Mikaluvic, polsk duhoven, po-bo/.niga serca in bistriga uma, ki jc iz Nibirie, kjer je vklenieii bil, v to cerkev perbežal. jc bil veliki diakon. IN-r ški-fovim prestolu sta dva mlada zamorca v svoji narodov ni obleki s pobožnostjo vse priiujo« c spodbudovala.
V JI i m u so svcli oče ukazali v bi-i *pi coheriijcn-cov posebno za t i-t e anglikanske duhovnu stanovalca perpraviti. kteri m> zavoljo vernitve v katoliško cerkev svojo prciiiH/tnic ali za en čas ali za vselej zgubili. Pa ne samo stanovanja. tudi hrano bodo taki spreo-bernjtiui v tej hi-i imeli. Vprihodnje sc jim ima tudi nekoliko premoženja kardinalov dali, ako brez poslcd-niiga spolovila umerjo. Zdaj je tukaj CI nekdanjih anglikanskih duhovnov. — Ker sc nerodno ži\Ijenje zen-Htva sosebno i/ ni/kili stanov v llimii vedno razširja. ho H\eti »-če v Trasteveri pokornišnieo napravili, ki ji ,.al burni rastnre" t per d>d»rim Pastirju) pravijo. Ta hi-a je za liiMI iMtb prostorna.
Angleško V nekim primorskim mc«i u na Angleškim je hi!u pred nekaj ča-am eno ncdtljo-vccer pridiga napovedana Pridigar jc bit sla\iu ino/., cerkvcni govor je imel biti od posvcccvania nedelje. Te okolisi-lic-o privabile veliko I udi v cerkev, tiovornik pride na lec.i, nekaj • a-a per miru stoji, nasloni glavo na priž-iiiro in molči kakor mutast. Nekteri ho mislili, de se mu je nt o žilo Vzdigne pa. pozdravi poslu*avce in jih prosi, dc naj mu privolijo najpred neko prigodbo j.onc-dati. rKavno |.» hi je minulo, reče. kar sim bil pn-slednjikrat v ti cerkvi, iu namili takratniga shoda je bil rav im ta. kteri je zdaj. Med druzimi. ki so sc bili tu hciii/.'orali, so bili tudi razujzdani mladenči, kteri niso bili kar ><11110 peršli duhovna zasmehovat, temuč so tudi kuinenia v /epu periie.-li seboj, ga na Icc i metati. Kil ta-« poslušajo, kar pervi /.med njih nesterpljiv reve:
,,Pokaj bomo še delj poslušali tega neumneža ?u —ajdi lučajte lu Drugi ga vender še v miri, rekoč: „Caj, de vender slišimo, kaj bo izpeljal iz tega zastavka." Komaj de se nasiti njegova včdičnost, tudi on reče: „Pajmo ga zmotiti, ker takii se jc izsnovalo, kakor sim si mislil; no le berž! — lučajmo!a Tretji se pa vender ustavi in reče: ,.Jest pa mislim, de bi bilo najbolje, de se nikar nc lotujmo počenjati tega, kar je nas hciii pergna-lo.u Na to se razserdita uua dva in odideta iz cerkve; tretji je pa v nji ostal.--Zdaj poslušajte, bratje (reče dalje govornik v serce prssunjen), kako sc je potlej godilo s temi tremi mladenči. Pervi jc bil obešen že pred več leti v Tvbiirnu za to, ker je denarje ponarejal; drugi sc ravno ječi ko ubijavec v tamnicali tega mesta iu čaka smertne sodbe; in tretji, moji bratje! (jukaj je bil govornik tako močmi gmjen, dc jc mogel prejenjati in si solze z oči obrisati j — tretji, ljubi moji, je ravno tisti, kteri zdaj začenja vam govoriti, in dc izgovori, pripravite se radovoljno ga poslušati!" — To naj premisli marsikdo, ki nc luča ravno kamenja v Ičco, pa morebiti hujši dela, kakor de bi ga.
Drobtinice.
° Kodi kej. Neki Parski popotnik, ki jc na svojim romanju v Jeruzalem tudi skoz lusbruk šel, pravi, de jc v tem mestu naletel k pokopovanju merliča in k previdovanju bolnika. Oboje jc bilo veliko bolj slovesno, kot na Parskim. rKo so šli obhajat*' — pravi on — rso štirje svetila nesli, eden jim je ua glas molil, štirje ho nebo nesli, eden kadilnico. Veliko ljudi jc sveto Kešnje telo spremljalo in so pobožno iu na glas molili; po naših mestih pa sc večidel vse na vso moč tiho opravlja, kakor dc bi v kaki turški okrajni prebivali, in kakor de bi sc katoliška vera lc za silo terpela in kakor dc bi bilo katoličaustvo le plašljiva Nikodeuiova vera, ki se i/, strahu pred nejeverniki in svetilnarji prcinodrc sedaj-nosti nc upa razodevati." —
I čcni protestant lleiig-tenbcrg jc v protestanškim zboru v llcrlinu sicer tnliko preganjanim in sovražeuim jezuitam imenitno spricevanjc dal, rekoč: ,,Oni imajo prepričanje, marši kteri protestant pa šc menit ve ali misli (Meiiiung) nima.
~ Kako s c napihnjena učenost vclikrat osramoti. — V nekim nunskim samostanu so bili per nekakim popravljanju grudo čudne zemlje dobili, ki niso volili, kaj dc je. Neki silo učen zemljoznancc iu zeli-šaruik, kteri si tudi mnogo da opraviti, dc bi s svojo učenostjo popis stvarjenja v sv pismu ovcrgcl, jc s h\ojim bistrim očcsain to giudo pregledal in premeril s svojim ostrim uiuain. in najde!, dc so v nji take reči iu stvaricc, ki ho lc pred vesiljiiim potopam bile. Vne sc jc čudilo, stermčlo in blagrovalo njegovo visoko uče-nosi. Nek priprost človek pa, ki jc vse okolišine vedil, pride in to reč vse drugači razloži, in njegovo razlago so vsi poterdili in resnično spoznali, zcmljoznanci iu neznanci. Ta čudna perst in gručevje jc bilo namreč v tisti jami. v ktero so nune skoz mnogo let ob postnih dnčli metale izpraznjene polzalke (polžje hišice), ki so sianama v tako zemljo sperstenele. — Tako jc tedaj zopet katoliška Cerkev s svojimi samostani in posti kriva, de je slavni zelišarnik v toliko zadergo peršel, dc jc napuhnjen zemljoznancc osramoten.
Hči švedskiga kraljica (Justava Vaza, kriiljevna Karolina Friderika, je v katoliško Cerkev prestopila.— llavno tako nedavno v mestu Novon-u gospa llareto-va, anglicanka visokiga rodii; in na Nemškim zname-meniti umetnik Stalil, brat pravnikarja Slahla, ognje-niga podpornika protestanštva.
Otl£u\oma vreJnika: Luku Jeran in Andrej /.a meje. — Založnik: Jožef II! a* hi k