V Trstu* v petek 30. ianuarla 1920 Izhaja vsak dan, udi ob nedelj: In praznikih, zjutraj. — Uredmftvo: oflca gv. FrinOflca AsISkega ttev. 20. I. nadstropja — Dopisi iuJ se pofiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma w ne »prejemajo, rokopisi se ne VTAtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Ustnik konsordj lista Edinosti. - Tisk tiskarne Edinost. - Naročnina znafia na mesec L 3 -, pol leta L 18 - m celo leto L 36 -. - Telefon nrednlfcva in uprave tov. 11-57. Letnik XIV PosaiPfezne številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Sire k osti ene kolone (72 mni). — Oglasi trgovcev in obrt nI Uo v /tj -ti po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mrm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. O^lass sprejem« Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in Inseiatni oddelek se nahajata v Testu. uL sv. Frančiška As. 2 Slovenski Narod-c piše: Po povratku ministrov iz Pariza jc zavladalo tudi v Belgradu optimistično razpoloženje glede rešitve jadranskega vprašanj. Zato je tem globeje -zadela vest v eatentnem ultimatumu celo vladne -kroge, oplošno prevladuje mnenje, da je moralo priti med naso delegacijo v Parizu in italijanskimi delegati do ostrega spora. Kakor se zatrjuje, je obse-g al Nittijev predlog nek?j v splošnem sprejemljivih toček, ki pa seveda niso mogle prsti več v poštev, ker so bile glavne tečke njegovega predloga nesprejemljive. Da dobi naša vlada časa sklepati o tem velevainem vprašanju, pa tudi, da 4>o mogoče razjasniti bistvo spor lih toček med našo delegacijo m I tali-^n v Parizu, je morala vlada zaprositi za podađj-šanic reka za odgovor na ultimatum. Važno jo to zlasti za to, da se more naša vlat; a natančno podučiti o stališču, katero zavzemajo Zedinj^ne JržaA Zatrjuje se namreč, da ne bil "ni seji vrhovnega sveta, v kateri se je - ultimatumu, navzoč tudi zastopnik t i -pa ni označil svojega stališča i - prilog, niti preti nam. Do srede, ko pcdaijSanega ultimat urna, ho v vseli teh vr>raš"njih dosežena jasnost. Že danes pa skoraj ni dvema. kako bo morala odgovoriti naša vlada na tu čin očitne krivice m nasilja v prilog Italiji. Manifestacije do vsej naši državi, sireni nastop v«ch strank, mora učinkovati tudi na zunaj, pred vsem »pa fco naši vi -di pokazal smer, v kateri se sinejo gibati njihovi sklepi. Kakor smo izvedeli od našega poverjenika za pravosodje dr. Ravniharja, je imel on pred svojim povratkom *z Belgrada vU=k, da se vlada ne more in tudi noče upirati splošni ljudski volji. Skoraj gotovo je tore' po izvajanjih g. poverjenika, da bo naša delegacija v Parizu odklonila zahteve pnri-škc;a ultimatuma. London, pogodbe naša delegacija «li nikakor priznala za veljavno, in če sedaj tudi na prizna italijanski aspiracij, se ustvari na la način položaj, ki za del j časa nc bo vzdržljiv. To mora uvideti tud-1 ententa. Če pa ne- pr de do a drugem me?tu objavljamo po ljubljanskem Slovenskem Narodu- glas javnega mnenja v Jugoslaviji o načinu odgovora jugo-slevcnske vlade na aftgleško-franco?ki ulti-rratum v jadranskem vprašanju. Javno mnenje v Jugoslaviji je potemtakem najodločneje proti vsaki nam; sli, da bi se Jugoslavija vdala grožnji z itdejstit vijo londonske pogodbe in sprejela tako rešitev jsdranakega vprašanja, kakor jo je v z<*dj>jem času zasnovala nasveta trojica L'oyd George-Clemenceau-NiUi. V tem pa je potekel 28. t, m. v ultimatumu belgrajski vlad: določeni rok za odgovor, an kakor javlja agencija Štefani, je včeraj tudi v resnici prispel odgovor iz Belgrada. Ker nimamo zanesljivejšega vira na rarpolago naj podamo na-5;m čitateljem vsebino jugoslovenskega odgovora po italijanskih listih, kator so jo objavljali oni. # Jugoslovenska vlada smatra, da kompromis, kakor ga je predložil Lloyd George pred osmimi dnevi, ponujajoč, da naj izbira med tem itortrpremisom io celotno udejstitvijo londonske pogodbe, ni dragega kot prijateljski predlog, ker je seia» prvič, da Jugoslavija službeno dobiva kako ponudbo. Zato se torej smatra Jugoslavija za upravičeno, da stavi protipred-loge ta pripombe. Jugoslavija je vedno želela prijatelje rešitve jadran-kega vprašanja: tako je najprej predirala, da naj razsodi son, potem je zahtevala ljudsko glasovanje iu končno je pristala 11a žrtvovanje slovanskih ozemelj. Enako je pripravljena sedaj storiti vse mogoče v prid miru in dobremu sosedstvu. Z obzirom na izbiro med Lloyd Georgevim kompromisom in udejstitvijo londonske pogodbe poudarja jagobioveuska vlade, da ni v stanu pristopiti k t^j izbiri s poznanjem stvari, ker > resnici londonska pogodba še ni bila objavljena nikdar. Pripominja potem, da se doslej z:cir.!i se ni por idilc rikckrLao poroštvo za izpraznitev ozemelj, ki bi jih bodisi na podlagi kompromisa, bodisi ob udejstitvi londonske pogodbe morala zapustiti Itrbja. Zak'jučujoć izjavlja jugoiloveaska vlada, da je pripravljena predložili stvarne predloge. Tak je torej odgovor jugoslavenske vlade. V* kratkem povedano: Jugoslavija ne smatra angleško-francoskega ultimata za ulLimal, temveč samo za prijateljski predlog, kajti ultimat se mere d«ti samo tistemu, kateremu se y% predlagalo to in ono, a ni hoiel sprejeli ne tega nc onega. Z Jugoslavijo pa dosloj sploh ni bilo nikakršnih pogajanj v jadranskem vprašanju, ker so veliki gospodje na mirovni konferenc: delali, določevali, odrejali, narekovali vse sami, in je Italija sploh stala na stališču, da je pod njeno častjo, da bi se kot velesila pogajala z malo Jugoslavijo. Prvi predlog. ki ga je stavil vrhovni svet mirovne konference Jugoslaviji v jadranskem vprašanju, je brl sedaj ta takoimenovani Lloyd Georgev kvjmpromis, in ima Jugoslavija kot pogajajoča se stranka-zaveznica pač neovrgljrvo pravico, da poda s svoje strani s-voje protiprediege, p-^pembe oziroma ugovore. j{a\Tio Lako popolnoma upravičen je ugovor je znano, da londonska pogo'dba službeno še ni bila nikdar in nikjer objavljena. Kako na; tore^ jugoslovenska vlada izbira med LJoyd Georgevim kompremisnim predlogom, ki je za Jugoslavijo nesprejemljiv, in londonsko pogodbo, ki je ne pozna? Izbira je nemogoča, in kdor bi jo hotel vsiliti Jugoslaviji, bi se pregrešil proti temeljnim pravilom, mednarodnega občevanja. Jugoslavija pa ije pripravljena predložiti mirovni konferenci stvarne predloge. Če ne bi šlo za Jugoslavijo, pač pa za kako velevlast, smo prepričani, da bi daiaes ves svet proslavljal la odgovor za višek diplomatske vešline in spretnosti, sliko dr. Trumbiča bi bilo danes videti v vseli ilućtrov&nih listih vseh peterih delov sveta. Zato nas tudi niti naj-manje ne vznemirja, če kak laški list v svojem ene noglem besu zmerja dr. Trumlbiča s po-ivarjalcem vina m oderuhom, odgovor jugoslavenske vlada pa imenuje izumetničen, smešen, ciročji, kajti gotovo 'je lc eno: Ne v Parizu ne v Rimu niso pričakovali iakega odgovora, pač pa najbrž, da se mala, mlada Jugoslavija pokorno uklone vsemogočnemu naj-\ išjemu ulta^u in sprejme, kar ji nalože in \zainejo drugi, A'cČji, starejši. Prišlo pa je drugače: Jugosla»:ja se ni iiklo.iiia, temveč spravlja, sklicujoč se na enako pravo za vse, gospode diktatorje v največjo zadrego. Danes pač ne vedo ne -v Londonu, ne v Parizu, ne v Rimu, 'kako bi se izvili iz te zagate. In tako se nam vse zdi, da bedo morali zopet iti na posodo po pametne m'.sli tjakaj, odkoder so prihajale že v začetku, samo da so ^ili porinili v stran, v svoji zmago valski prečit jesti, v Ameriko. k WiIsonu in njegovim točkam, ako ne bedo hoteli, da jadransko vprašanje posta ne — krvavo! V naslednjem naj padamo doslej nam dešla poročila: JUGOSLAVIJA SE PODVRGAVA SAMO WiLSONOVI REŠITVI. LONDON, 28. (S) Rcuterjeva agencija poroča iz Pariza: Srbija rzuavlia v svojem odgovoru na zavezniški r ultimatum-, da rada sprejme rešitev- na podlagi Wiiscnovili predlogov v minulem letu. V odgovoru se poudarja, da je londonska pogodba tajna in se ni nikdar uradno »poročila jugoslavenski vladi, ki je vsi2*1 tega ne pozna v uradni obliki. Srbija ne more torei upoštevati rešitve na podlagi pogodbe, katero ni imela nikdar priložnosti proučevati. Odgovor je (prispel v Pariz ob 12 in poS. Pre-dtn se pošlje v Quai d" Orsay, se mora prevesti, kar bo trajalo 'kakih 5—6 ur. rdgovur »MMiMm1® Klad8. PARIZ, 20. (S.) Lvo edza\ora srbdeo-hrvatsko-sloventfce vlade na noto glavnih zavc'iišhiii držav oJ 20. januarja: »Vlada 'kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev smatra 5p3ročiJo od 20. <:a-nuarja za prijateljski predlog Ui ne za ukaz. To je prvikrat od otvor*t\e mirovno konference, da prejema uraden i>rcd!c£ cd vrhovnega sveta ali kakršnesibOJi dr lave, ki J*: v njetn zastopana. Ncr&ManJ&vo bi bilo torej, če 4>i -se kraljevi vladi kratkomalo nalož-Ha čo!živo>!. da odsovori v roku inaio dni na števMo predlogov, od katerih sta od-vi-sna itsoda njenega naroda >n evrepekf in;r. Kraljeva vlada se smatra za upravičeno, da zahteva od zaveznik in ;or:^rličnih iJržav pc*ircbni čas za nujna potrebno, skrbno proučitev tako važnih predlogov, k:ker šo oiu, Lki so ii predloženi sedaj prvikrat, in upravičeno ina (predložitev vseh izpremeinb, ki izlia^ V) i/ ko-ristf »u /eije po u:;tvarjcrcu in ohranitvi (prijateljskiti odnoša-jev s sosednimi država.mi. Kar tiče vsebine teh predejo v, ti uroia kral>va \iivda poudariti, da &e ne strinjajo popolnoma s svobodnim odio-čevanjem in neodvisnost jo narodov, kar jc proglasi-'. mirovna konferenca, n'ti z željami prebivalstva, ne z zemi.'episuinii in gospodarskimi raz-merami. v katerih se aiahaja. Minuio je ieto dni. ikar se je to vprašanje predložilo n nenju I!e nikdar sporočene, megvl ndejstviti v -primeru, če ne bi spreiela kategorično in neposredno teh predlogov. Kar se tiče prt*f!ega sameg'a. mora tkraljeva vladu pripcmSKti. da ga nc more sprejeti v celoti. Vla-iu sc (zanaša na duha pravičnosti vlasti, tki so ji sporočile svojo msit-iiis 20. januarja, in -se smatra zato upravičena, da preJ!o/,i izpremembe, ki j»ii nuiaga »potreba zagotovitve miru na Jadranu. Kraljeva -vlada Je tudi 'dolžna poudarjati, da predlogi od 20. -januarja ns podajajo nikakršnega jamstva ea izpraznitev ozemelj, na katera se razteza n:ena vrtiov-na oblast, aiiii za izpraznitev mesta in Z::Jr i. ki naj bi postali neodvisni državi. Najnovejši •dogodki, ki so se dogeiil« komaj cd predvčerajšnjim sem, dofraautjeic celo, ozen^lja, odločeni, da sc ne ravnajo po ukazih, ki so jim bili podani, alr bi jim jih megla d u ti vlada, cd katere so odvisni. Kraljeva vlada, ki jc tekom vse vo;:ic da;u!a dokaz neomajne zvestobe napram zaveznikom, ne strašeč se nikakr-šnih žrtev za uspeh s4a»}Wie stv-ari, »kr je pc prenehali! '-ovražnosti podala ićofcaze »i aivečje tmverje-nosti tudi v naikočHneiših okelnostfh. ostaja vedno pripravljena za reševanje težav, ki naj bi se razpravljale enako prijateljski spravljivo. Opozicija in ustavni c-dsek. BELGRAD, 28. »Pravda- javija: Pričakovali so, da se bo opozicijonali i blok odločil glede svojega držanja napram odgovoru vlade na pegeje opozicije za sodelovanje v ustavnem odseku. Vendar pa ta odločitev še ni padla in je tudi v 2—3 dneh še ni pričakovali. V epo-fcicijonalnih krogih se trdi, da so odločitev od-ložii; iz razloga, ker je vlada pokazala, da ne smatra sporazmna z opozicijo za nujnega, iker se tudi vlada ni požurila s svojim odgovorom. Zdi se, da je med načelniki opozicije r.asiala razdvojenost o tem, kako slalisče naj bi zavzeli. Vsekako sla odpotovala iz tega razloga v Zr.greb gg. Drirtkovič in Lorkovič, da se posvetujeta z Narodnim kluibom. Ooozicijcnalni krogi pripis^rjejo veeji pomen temu, da oia b *a na dvoru s,pre|eia gg. Protić in Drinković. Nji-h-ovi skrajni elementi trdijo, da se vladni pogoji za sporazumno dele radi tega ne morejo sprejeti, ker so stavljeni z nekakim >diktator skim tonom *, da so tako precizni, da ne pri puščejo mesta za dogovarjanje o sporazumu. Zborovanje opozicijonalnih politikov. BCijGRAD, 28. Opozicija doslej še ni dala nobenega odgovora na noto vlade glede sodelovanja vlade z opozicijo v ustavo tvornem odboru. Poslanci opozicijo iz Slovenije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine -ter Vojvodine se bodo v prihoAijih dnevih sestali v Zagrebu, kjer bodo razpravljali o stališču, ki ,ga naj zavzame opozicija napram vladi in sedanjim vprašanjem. Iz radikalne »Iranke. BELGRAD, 28. (JDS) V radikalnih političnih krogih se z veseljem pozdravlja vrnitev dr. Vesniča iz Pa^.za v Pelgrad. Domneva se, da se je ta vrnitev zgodili v sporazumu z Ni-koio Pašićem, da sc pop,tv.i v radikalni stranki to, Jzar je pokvarila trdeglava politika gosp. Stojt ua Protiča. Iz demokratske stranke. BELGRAD, 28. V soboto se je vršila seja demokratske zaednice, v kateri so sc končale razprave o enotnem programu edinstvene de-mekratske stranke in a vprašanju demokratskega časopisja. V vseh vprašanjih se je -dosegel popcln sporazum. Opozicija in valutno vprašanje. BELGRAD, 28. (JDS) V političnih krogih se epaža neko gibange opozicijonainth strank, ki ima za cilj to, da !bi doseglo znižanje kronske vrednosti. To gibanje ima na eni strani v Ljubljani in v Zagrebu eno licc, v Belgradu in v Srbiji pa drugo lice. Domneva se, da bo opozicija v slučaju, da bi se sklical parlament nastopila. .proti sedaj nameravani rešitvi valutnega vprašanja, medlem ko zlasti v Belgradu o tem radikalni krogi trdovratno molče. Bolgarska prosi za vzpostavo medsebojnih stikov. BF.LGRAD, 28. Na pristojno mesto je dospela brzojavka (bolgarske (brzojavne agenture, iki prosi, da bi se zopet obnovile stare zveze z -belgrajskim presbirojero. V brzojavki se naglaša, da sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe ni nobene zapreke več z:t vzpostavo starih prijateljskih oinoša^ev. Ta korak sc smatra tukaj za -pr^i bolgarski poizkus približanja k naši državi. Spomin na sarajevske atentatorje. ZAGREB, 28. Dne 3. februarja t. 1. preteče pet let, odkar so bili obešeni sarajevski atentatorji Miško Jovanovič, Danilo Iiič in Viljko Čubrilovič. Vse nacionalistične skupine zagrebške akademske omlad;ne so skleiuie, da ta dan svečano proslave. Tega dne dopoldne se bo vršUa spominska služba božja v cerkvi, potem pa bo atentator Vaso Cubrilovič imel predavanje o zmislu sarajevske akcije. Zvečer se bo vršila slovesi-a akademija, pri kateri bodo sodelovala akademska pevika društva in ki se >je ibo udeležil narodni guslar Petar Perunović. Čitala se bodo pisma in spisi atentatorjev, kr »bedo osvetljevala njih življenje in delovanje. Proslavi bodo (prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti in -kulturnih ustanov. Boijševištvo na železnici? BELGRAD, 28. 2^a železniški progi Zaječur-Bačarin se je pojavila med železničarji najbrže od Bolgarjev zanetena boljševiška akcija, ki je prevzela to progo v lastne roke in ne dovoljuje prevoza, blaga, potovanje pa samo onim osebam, katerim ta boljše viški odbor dovoli potovanje ^posebnimi -legitimacijami. Vlada je odredila najstrožjo preiskavo in izdala naredbo, s katero se ta proga vojaško zasede, osobje militarizira, krivci aretirajo in postavijo pred sodišče. Baranjska zarota. PEČUH, 28. Preiskovalni sodnik dr. Kola-rcvić in orožniškl kapetan Karakasevič delata dalje na odkritju zarote madžarske Bele garde. Sled organizacije je privede! d j sela i vrtu zakopano strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zasliševanja važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli pteko 250 vojaških pušek in ogromno množino streliva. Pri- pečuških prebivalcih so našli do sedaj preko 600 komadov raznega orožja z naboji. Aretirali so osebe, ki so pomagale pri prehodu baranjskih Madžar jev. Vsi obtoženci so pri preiskavi priznali svojo krivdo in povedali mnogo zanimivega o delovanju in namerah organizacije. Razpoloženje na KorcLkem. LJUBLJANA, 2S. »Zagrebačke Novine priobčujejo dopis z demarkacijske črte na Koroškem in pišejo: »Razmere se vsak dan spreminjajo in to na našo korist, zlasti v Celovca. To je posledica bede, ki vlada v Avstriji, katera ne samo ne more bede odpraviti, marveč se sama vsak dan glctlie pp^reza v propad. Ljudstvo v avstrijski zoni B vidi, da je v Jugoslaviji vsega v izobilju, dečim mora samo gladovati in pogrešati najpotrebnejše stvari. Zlasti v Celovcu je razpoloženje za Jugoslavijo, zolo povoljno, ker je Celovec, ako ostane v Avstriji, gospodarsko izgubljen, saj je cdrc::an cd svojega prirctlnega zalcfdia, cd jugoslovenakega dela Kcror-ke. Zanimivo je, da v Celovcu teže k Jugoslaviji vsi trgovski in obrtni krogi, kakor tudi delavstvo. Prvi zato, ker vedo, da ima|o v Jugoslaviji vse predpogoje za napredek in razvoj, kar je v Avstriji izključeno, druaH pa v prvi vrst! radi življenjskih potrebščin. Eni kakor drugi pa z!>og tega, ker uvide vajo, da se Jugoslavija utrjuje in urejuje, kar jc zlasti razvidno iz stalnega dviganja jugoslovenskih vrednosti in iz konstantnega padanja avstrijske 'krone. To je najboljši barometer za vse. To dviganje ju-goslo'venske krone napram avstrijski je najboljša propaganda za Jugoslavijo med prebivalci v Celovcu, »kjer so naši protivniki samo med .uradništvom ... Celovec .je brez nas izgubljen, ker se nahaja za streljaj cd naše meje, dcčiu-n se nahaja celovški vodovod in celovška elektrarna v naših rokah. Radi tega in iz gori navedenih razlogov se v Celovcu razširja agi-iacija, da se pri plebiscitu glasuje za Jugoslavijo.« — Nam se zdi, da sli/ka dopis razpoloženje v Celovcu v prerožnati luči, dasi priznavamo, da .bi obrtniki, trgovci in delavci brez dvoma glasovali za Jugoslavijo, ako bi jih ne terorizirali razni nemškonacijonalni politiki, predvsem pa nemški uradnki, ki vedo, da bi morali pobrati šila in -kopita, čim bi se Celovec priklopi! Jugoslaviji. Vsi ti uradniki jezikovno niso kvalificirani za službovanje v naši državi, zalo bodo napeli vse sile, da preprečijo za Jugoslavijo ugodno 'ljudsko glasovanje. Končno seveda ni izključeno, da bi sc ljudska volja ne uveljavila tudi proti uradnikom in posameznim vseneinskim peli t i kom. 12 RU5*J£. Boljševišk* zmaga v Sibiriji. MOSKVA, 28. 7, vzhodne fronte se javlja, da je pa-del Sergiopol. Na črti Bijek-Kapt smo dosegli 'kitajsko črto. Upor v Irkucku se jc končali z zmago sovjetske Rusije. Uporniki so se uklonili iz komunistov sestoječemu revolu-ciiskemu komiteju. Kol čeka so izročili komiteju, iki jc zaprl njega in njegove ministre v mestne zapore. Sovjet .v Irkueku se je polastil sedem vagonov srebra. Češke čete so bile nev tralnc. Iz HadiarsVe, Strahovlada madžarsko reakcionarne vlade. BUDIMPEŠTA, 2*. Madžarski *Jopisni urad javlja: Kurija Kreutzt Zdtung prinaša vest vTimesaki piše, da je Lloyd George po svoji povrnitvi .v Anglijo izjavil, da jamči, da bo Viljem izročen in obsojen. Anglija opustila deloma blokado Rusije. BEROLIN, 28. Iz Cham&ridgeja javljajo; Asqtrlth je izjavil v svojem govoru, da -;e največji greh koalicijske vlade ta, tla ni poizkušala najti podlage za mir z Rusijo, dočkn j- sodelr.vala ptl razdeJ^evauju dežele, menjala, meje in vsilčevaU bivšim angleškim sovražnikom neznetna bremena. Rtrika politika »koalicijske vlade jc bila od prvega eače&a zgrešena in slabo vsmerjena. Tak J vefcka politična enota, kakor «;e mcr.i sama odločati o sveči vladavini. Sedaj suva koncuđ naredili, kar bi biU morali narediti /e pred enim letom: c-pnstčli smo namreč deloma blokado proti Ru^K Admiral voh ReiHcr izpuščen iu svnbodo. LONDON. 28. (S.) C-be, javlja, da je bil nvtral vori Retrter, ki je bil 4cot d:govcre:i a iepitev iiemškcgi brOdcvja v S-kapas!otvu hiter« nl. an v Ai.,liji, na s-, t bodo. AJmlral vo.i P^prer jc i Jpcrova! v Nemi »jo. Atentati v tgiptu. KAIRO. 28. (S.) NcJ.i olovek, ki sc je ka« kor bi fotceraii-ral, J-e vrgel bombo proti avtorrro bslti. v katerem se je vcz>l Sirrv pasi, mi.il^el za javna dela. Avtomobil je bil razbir, tovia nrini« stru ni zgodilo ničesar. Nupadr.lva so aretirali! Iz l£a. (S.) Lira 36'4o; nemška marki 5'(»5: avstr. krona, nova 2"20. stara 1*65; aivgl. iiurit lf/54; Trane. frank 42'525; ati>er. dolar 5'44V«. Iz AvsSriJe. Deputacija iz zapadue Madžarske pri Renneriu. DUNAJ, 29. (S.) Deon»tajija Nemcev iz zapadne Madžarske je prišla -k Renneriu prosit v imenu vseh Nemcev brez razlike strank, naj se udejstvi priklopitev zapadno Madžars&c k N^mć'ji se pred odobritvijo mirovne posod-bc z Madžarsko. Kancelar 'Retmer je -zanikal vest o dogovora s praško vlado za vojaško zasedbo ea-padne Madžarske in je .pripomnil: Mi^tcmeijujemo naso stvar na pravico Nemcerv .zapadr.e Madžarske ;-n na pravičnost velevlasti. Raztin tega srr.o prepričani, da ne iho potrebna vojaška izasedba, temveč da Madžarska sprejme »sklep vrhovnega sveta in iga izvrši potoni sporazuana. Zan' 'Italofcibstvo odvetnika Rvbara. Vsakdo bi nri-sliil, sode3 po tem naslovu, da .je ir. Rybar .zasre-najsi Ines e izbruhe sovraštva proii Italiji ir italijanskemu narodu. Vse prtj, nego io. Rečeni tržaški list pripoveduje. .i neki članek v pariškem »Petit Parisientr«, ki obl ablja Slovanom v -Juiij^ki Benečiji« hšta ia«?-j stva, »ste pravice in svoboščine, ki iih uživajo poe I Italijo beneški Slovenci!! M: nL-:i:o videli «u J Rybarcvega članka, a iz navelel) v ?Eri pc.sjie-mamo, da očita čiankarju v pariškem lis m, J:t ti! pozna stvori, ali pa da je ueblage vo'je. Da bi dokazal, kako -strašna l^oda č;.ka Sm?-v encev v Julijski Benečiji — piše »Era« — ri>-dr. Rji)ar polo/aj bcncškiii Sloveacev v ČnrM barvah, laži. Tržaški list pripominja tud». da ^c dr. Rybaf sklicuje na delo »Slavia ItaHana- wr Karla Prdrecce, ki da je ^po rojstvu SIovcpcc, a po ču tvih Italijan ; n<č pa ne govori lira - o tistem, kar bi morala — ako bi bila .pošten it? k/-laJen list — povedati v prvi vrsti v podk repičnic obtežbe proti dr. Ribaru: gre najr.reč !epo tiho mimo argiimciitov. na katere je naslonil pi^c ^vu-jc trditve. In argumenti -so biK prav gotovo, kolikor mi poznamo ur. Ribava. P..j pa navaja treski Uis-t (.'li 't-udi točno, tega ne vemo) na^.eJnfi' besede dr. Rvbafa: Mari naj hi se zadovoljil*. -kakor so ^e boheški Slovtrn^ — s tem, da bi smeli dihali italijanski zrak, *La 2>i lursiii itaiijaiT^ko jju« 'vti hi plačevali Italijanske riavke? Mar so se !««»- Stran 11, v EDINOST« Štev. 26* \ Trstu, dtic 30. januarja --vj ■ •r€t::i sfe?et;.i ho?if: preti germanka-| stva Jetersičnega vne-i o, da hi j**} ^eda; poftr'iiaačii!?fT ukrepe. Ki naj se raftf-" slovenl sfo?e eni le zato Ta apostrofa bi MUt ne utoni sfjeno. in krivicflD. Će lic bi b:I ur. Ryber navede! t udi de.'-tev v r.;e pcd4crep!:eu|e. Mi nismo — kaker že rečeno — \-ieii doiićnc-sa clunka bufevega. Ker pa izklju- č'jiemo absolutno, da tie b! t H navaial dejstev, (IfZaTujemo, da se ie tržaikcniu !:st;i (\z lahko ; ;:\':vili razlc^ov) oprlo pero ravno teJaj, ko l>» jdb moralo posnemati nlitnTncjr ' i npjvesineje!! Zakaj tako? To je tisto slavno in koCijivo vpra- ■ • c. ki -pa mu Wi vemo povsem »e^jhr vor: ni 'i? šalo! a možganov ia da določi trro proti razširjenju te bolezni," kj se je pojavila v nekoliko- glnčaiih ludi v zasedenem1 czenrHff? iigcicv?jenih je bilo od polovice mescea decembra uo 5eda« kakih 20 slučajev meJ vojaštvom in $ sludn'ev mol civilnim prebi-valitvccu. NTa pcdla^i pore-čil zdravniških izvede ice v, od kaleiih ni nobeden c:uenl!, da in bila ta nalezljiva, ic zdravstveni svet izrazil nmen]e, r.ai se letir^knemu vnetju možganov, ne pripišite Jievaincst nalezljivost«. vendar pa naj se ukrenejo vsi potrebni ukrepi, ki se običajno nasvet itjejo v slučajih rreeej re^ne beležili. Izplačevanje pokojnin za mesec februar. Po I' kojiiine, vzgojevalnine, milcšcine, podpore i.i drn-gi slični .•prejemki za esebe, stam^eče v Trstu, ki I so rojene in pristojne v zasedenem ozemlju. se j btfio likvidirali in i/plačevali za mesec februar 1920. v dveh turnusih !n sicer civilni .prc'emki od 2. do 9., vojaški 5a 12, Li 13. februarja 1920. C»-Viinc pckljnine: 2. februarja začetne črke A—B; .1 iebr. C-E: A. febr. F—I; 5. iebr. K—M; 6. fe-br. N—Q; 7. febr. 9. febr. U~Z. Vojaške krjrrine iu podpore: 12. iebr. A- M; 13. Iebr. N—Z. Prejemniki se v s v o"v m 'astnenr interesu pozivajo, Ja pridejo po svoje prejemke v gori dojenih Sicer pa naglasainj vnovič, kako zgrešeno ic iisio sklica vanje na preivezno zeđovcljstvio be-v.cškili -Slovencev s »pravicami- ;'n * svoboščinami . kT j Hi uživajo! Ti so bili priključeni k Italiji rred 34 leti kot naeiioualno mrtva masa, 'brez narodne zavesti, brez narodne naobrazbe, brez politične šole in b7vZ vsake organizacije in narodnega vodstva. Ce se na c Jašajo z nikakimi nared-nimi in političnimi zalite vami', nr to izraz zavestnega zadovoljstva, marveč brezbrižnosti kot naravne pcslcdicc duševnega stanja, v katerem so bili priklc-p'icnr k Italija!! To je (razlog njihovega .— Bttdovoljstva! Jugoslovani, ki naj bi se sedaj priključili h kraljevstvu, so pa ijudje drugačnega kava. Vedo. kaj so in kaj hočejo ostati. Zato se ne izadovtfhtejo s tistimi hvaljenimi :;ravicami* ia riLvobošCinami:-. ki so 4'Ji uživali beneiki Slovenci doslej, marveč lioč&Jo živeti svoje naredno živtreiije. Zahtevajo vse pogoje za tako življenje, ker imajo zavest pravice do te^u ki ker je v njih moč in neomajna vi !ja za tako zalitevanje. Tako nekako je gotovo povedal dr. Kvbar. A lo nrkaker ri -sovraštvo proti Italiji i:i italijanskemu naroču, marveč 1c ditfina zvestoba in ljubezen do svojega naroda! Zato -a je ~£ra Nuova* krivično chdc.IiUa. Ce bi iulo v Italijanskih listih kaj računajoče zameti iu premšljeae irez-ioMI, bi rajši poskušali njegov glas in -ga — :;važcva!h Tako pa pedalo iz ®mote v zmoto. NajhuKa zmota pa je v tem, da si v Jugoslovcušh, ki naj bi se sedaj pcHdjoctt k Italiji, domnevajo dušev-: rt bene kih Siovcneev, priključenih spred skoro Tn-'stoletjem. Italijani bi nam morali biti le hv-a-kv.ii na tem, J a govorimo tak'j očkrito! vesti. Novi iu slovanska duhovščina. lii'':Ja;i:\i !isii beiežijo de:-LVO, da jugoslovenska duho'.Šči-ua škofije tržaŽko-koprsKe ni bila zastopana na sprejemu pred no\iin Škotom« da se ni poklonila svojemu novemu višjemu pastirju, kakor b« bila itfena dolžnost!! Ne t»i b io -umestno, če bi bate« mi branit: našo duhovščino prtd tesn t eitanjem. Pamet ii »r^žje so, ki vedo, kar delajo :':i kaj hočejo. Le radi cčitanja. da Ima ta maniu^tacija ečividen zeak cerkvene nediscipišne ii\ nepekor-voine napram višjim oblastim, moramo odgovoriti i si prijeli laške Uste za jezik. Ni do'go temu, ko se del duhovščine te škoii.ie ni hotel pokoriti prejšnjemu svojemu višjemu pastirju, ko se mu je o-Citno upiral ia je celo — tudi to vemo prav go-{ vo — dajal sračho za napade na prejšojega Škota po Ustih! Zato moramo vprišati te liste: k;e >e bila tedaj njihova tenkeeuLnost, njihova skrb za discipi»no. kje so tedaj ostajale uLhove oJ>>C(£>e proti nečSeipiiurano:ti in uepekorščini?! Mari je v.vir kaj drugačna, če ti odrekajo pokorščino k ..ki avt -riiet!, cego je, če droii de!*yo isto, iieer proti drugi osebi, vendar pa isti a-vtori-tctiV! Dvojno je možžio: ali se čudno motajo pojmi po ^lavr.h teh žurnaiistov, alr pa narekuje besedo — hudobtta- volja! — Še na neko do izvrševala na 'Isti način pu-I pristejnih davčnih uratilTi. Deločbe glede naznanilev psov. Tržaški magistrat 'poroča: Ker se je vnovič ugctcvilo nekeliko slučajev pasje stekline, epezarja magistrat, da veljajo .se vedno določbe ■jrubematorske naredbe o*i 4. sirila 1919.: 1. Vdi psi, ki se stalno naiiajašo v kakt občuii, se morala naznanili c&Činskemu u-radii iii vpisafi v peseben seznam, v katerem euj sc navede lastnikovo iiue in njegovo bivališče, spol, pl-.ne. in drn.^i posebni znaki psa ter dan vpisa. Ti psi bodo morali nositi kovinasto znamko, na .-vaicri je natisnjeno ime občine in tekoča številka v seznamu naznanitve: Vsi psi, tući vojaški se morajo voditi na verižici aH pa morajo nositi trde.1 nagobčnik, da ne morejo grizti. izvzeti so lov tki In pastirski p; i in j>icer začas in kraj, kjer se rabijo kut taki. \"si drugi psi, katerih lastniki se ne drže omenjenih pravil, se bodo pobili -in izročili na olilastveni ukaz koočedercu. Bolat-c pse ali take, pri katerih -io se pokazali znaki pas5e ste-kUne, merzgo lastniki ali druge osebe ubiti. Kršitelji teh dcioeeb se bodo kaznovali po kazenskih določbah z:kona cd 6. avgusta 1909. DovoMenja za izvoz i« uvoz. Generalni civilni kemisarijat moreča: Od sedaj dalje niso več ve-!:avna draga dovclenja za uvoz i:i izvoz, nego ena, ki so podpisana po načetnikn urada dr. Ma-rinnlju. D«cvorenja, 'ki so se do sedaj izdala z drugimi podpisi, se morajo -zopet predložiti omeuje-nemn uradu za petrdiini p roti podpis. Retisne se, da dovoienja za uvoz, ki so se izdala pred šestimi mcseci, -in dovoienja za uvoz, izdana z>red dvema mesecema, nimajo n Lijake veljave. Razen tega se opozarjajo vso prizadete osebe, naj previdno -ravnajo v Svupčiiah, ki imajo za predmet izfvc® pclj-skih pračeikov in zelenjave, e ozlrom na ■dejstvo, da je tukajšnji generalni kemisarijat že pred štirimi meseci prepovedal iz vez, ki ie Se vedno prepovedan. Slovensko gledališče. V ponedeljek sta dve predstavi. Popt-idne točno cb 15 se vprizori zadnjič v sezoni krasni i-rrokaz* v petih dejanjih in eni sliki »Staiona« ® gdč. Gradlšarievo v glavni u'ogi. Ta igrokaz, ki je doživel pri premijeri hi reprizi krasen -uspeh i:\ privabil v gledališče -vse polno našega občinstva, nam Jamči, da bo tedi pri ponedeljkovi zadnji vprizoritvi napolnil naše gledališče Uo zadnjega fieotičkp. Kazen gdč. Gradišarjeve, ki igro. naslovno uk>go. nastopijo v večjih u loga! t ga. Si-Icva, Sila, Terčič, Požar, Kralj i:i drugi. — Zvečer točun ob 20 se bo vršHa repriza krasne Molitrove komedije v -petih dejanjih »Skepnba«. l*ii Četrtkovi premneri je z interpretacijo, ficenerijo iit krasnimi kostumi doživeta pnpc'u uspeh iti cd strani cbčisistva ic bila izražena želja, da se •vprizori tudi Molierova pet-JeJanska komedija v verzih »Tartufe«. V ^Sko-pnhu« nastopijo: v glavni clogi skopuha Harpa-gona g. Mikclič, v drugih večjih -ulogah g. Sila, Požar, Terčič, liratuž in gdč. kraljeva. Oradršar-jeva in Mezgečeva. — Vstopnice za che ponedeljek! predstavi se čobe v .pred?rcdaji pri »gledališki blagajni v vc-.i Narodnega doma. Maksimalne cene oglja. Z czfrom na ccne. ki se zahtevaj ) \ krenit, kjer se 2ge oglje, ie določil civilni komisar za Trst :.n okoiico, da ce zviša cena oglja o-d na 52 Ktotlnk za kg. Vzpostavitev poštnega urada v Fojaiui. Višje p šuto in brz -VAno ravnateljstvo v Trstu nazi«-cja, se z dnem 1. februarja 1920. vzpostavi ■r *<-tiiI urad v Foj: nu v iržiškem političnem okraju. Ta »rad bo izvrševal službo s pifmi. z zavoji, vrednostnimi pi*:wi io nakaznicami. V zvezi s p.^-tno mrežo bo urad potem dveh poštnih slov, ki bodo dvakrat r.a dan hodili od zagrajs-kega p-:Sincga f.raea l.\ k temu uradu, s katerim bo io-juirski urad v direktni brzojavni zvezi. Polazzo in J?ed:pulja bosta spathla oa 1. februarja dr'ic k novemu uradu. Delesacij^ko zborovanje Zveze ztiT ie v nedeljo. 1. februaija, tečno ob 14. Tovarišiee, tcva-rišl d^bro došli. Ob 20 bo družabni večer v sve-tcivanskcni Nardđneui domu. Spcrcd: I. Fccrster: Naie gore , mešan izbor. 2. Gregorčič: Naš čol-nič vt nimc*. 3. J. Raii: Cavaiina.-, selcgosl«. 4. Lajcvi-c: a) • Romancaib) ;C\eti, cveti -rožica-, sopran solo. 5. a) ft. Adamič: rl-ipa*. mešan czbor. b) O. Dev: rGozdič Je že zeleno narodna. 6. 1L Vdarlč: - Divja rožica«, ženski dvospev. 7. zdravstven« svet - letargičiio vnetje j \VieiCaivsky: Kujav'ak-, rnazurka, sv'ogosli. S-V dvorani za sestanke pri general-j Klaič: SvraCanjc, četverospev. 9. -Popolna ■ cm komlsarijatti se je 26. t en. sestali žena , vesel.>igra v enem de^uijo. vstopnina 2 Ali res ni v njih iT'ko moralne ^c, da bi priznavali dejstva, ki so jim re^rijetna! ki cc jam /c res ni nie do takega poštenja, pa bi morali imeti vsaj toliko oa^ri-:«. da bi branili s\"t-jo stvar vsuj toliko prendaruo, da ne bi udarjali ^ kolom f,» — zdravem razumu! Mi Jugcsteveni nismo tli nikaka rrimes, ampak živimo v toj škcsi.i v k on pakt ni masi, izvzemši mesto Kv-er. kajti tudi v Trstu nismo nikaka brezpomembna primes k večin«, inarveč smo čvrst organizem s svojim strnjenim iu samrsvcj'm snovanjem! še nekaj. Opozarjaj y da ttfii v prkrajiur v ide m> ki obstoji »Oualche punta di coionia dava-, kaka kc-nema sar,vanske kolotiHe. vt idar pa da duhovniki slovanskega jezika ne ti; a jo paliličitc e:;e proti Italiji. Ške^a učiteljskega društva- pod vodstvom tov. Fr. Ventiffinfa. — Prosta z;»bava in ples. — V ponedeljek, 2. februarja, cb 9 nadaljevanje zborovanja. — Odbor. Prvi veHki varijetetai večer s plesom. Kakor že Javljeno se bo vršil ćutri, v soboto, 31. t. m., prvi veliki varUetetiii večer s pies^ni. Začetek tečno cb 20. Prireditev scffco vršila pri .pogrnjenih n.lzaiu Vrsicj>eice so v predi>rLloyd*-. DAROVI. — Podpornemu fondu gledaliških igralcev je daroval g. Lovrenc Rebula L 30*—. Odbor se cen"', darovatelju zahvaljuje. — Na pfpčarskem sestanku lir 6»J'— za mežko CM1-). — i>enar hrani uorava. USTNICA UREDNIŠTVA. G. Ljub drag: Vaš tkpls smo prejel, oi javiti pa ga ne moremo tako, kakor ie pisan, prvič ker bi ga nam -zasegla cenzura, drugič pa, ker je pisan T" Jcriku, ki ni ne slovenski ne hrvatski in bi ga torej morati šele pcpclioma preurediti na ta ali onkjezlk. Pišite nam hrvat-ki. saj objavijamo prav tako radi hrvatske kakor slovenske dopise, pišite pa ekavski, l;er ckavščina /.natno pribiižu-je hrvatski Jezik slovenskemu. Gospodarska Zadruga. VoJosko-Opatija: Vaš čo-pls smo izrooili Kmetijski družbi, katera poskrbi, da se v polni -meri ugodi Va^tm željam. HALI OGLASI MLADO DEKLICO, za lahka hišna opravila, sprejme boljša družina 2 eseb. Schwarz, Via Giulia št. 32, IV. nadstropje, desne stopnice. IšCEM učiteljico za italijanščino. Ponudbe na ins. odi Edinosti ped šf. 60. 172 POPOLNA SOBA za novoporcčence se proda po zmerni ceni. UI. Sclitario št. 1. 173 POSTREŽMCA, zvesta, delavna, Karava dobi stalno službo pri družini, dmžfcrsko ravnr.nj-e, dobra plača. UL Contmerciale 353, vifa Kmilia. 174 SREBRN DENAR kupivjem po najvišjih cenah \ vsaki množiaL Vclkavrh, urar v Sežani. 151 PIANINE, kratke klavirje (tudi potrebne popravke) kupim v vsakem kraju v Istri-Fiir!aniH\. Po-mtdbe: Kavarna Reclame-, Corso Garibcldi (Barriera), Ivan Androssi. 117 VEĆJA MNOŽINA Mčje krme, krompirja, in otrobov se dobi ul. Giulia 11, Peternel. 163 VELIK dohod plašče v : » Obkflre rta: 75 naprej, svilene bluze oi 3? l»r :iapre». 1 ?. C-vo-mereiale 3, Rieger. fVsj GOSPE IN GOSPODJE dobijo kosil > in vecer^ po zmernih cenah. Domača kuhinja. Corso V. E. III. 2, III. Pensione Ik.rtman. le proda, u). Areala št. ! 1, gostilna. 137 KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ni. Ga-lattl vrata 36, ter se prporeča slav. občinstvu iz ; t*-sta in okolice. B 117 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah, kakor jih nil.ee ne plača, L'1. Pondarc? sr. ut I. nadstr. m SREBRN DENAR kuoujem po najviš ih ceii. h v vsaki množini Prku.n iahko ponj. Alo.t Po v h. Garibafdijcv trg št 3 (prej Barriera.) SAMO F. PERIOT, urar, ul. S. Franccsco 15. 11 kupuje srebro in zlato po najvitjih ceti^h. 41 POZOR! Pk eam za srebru denar najviš:e eece-tudi več kot drugi trgovci. Albert Pcvh, ulica« Manzoni št. 17, vr. 2, pritklie. 44^7 Brez m&m c&¥?sti!c. ^ S tužnim srcom naznanjamo vsem soroclrtikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je na5a iskreno ljubljena soprogo, mati, stara mati, sestra in teta, gospa Teresils Srn©!© mL 28. januarja ob 11.31 pa dolg?, mač ni bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pok o niče se bo vršil jutri. 30. t. m., ob 16 iz iiiše žalosti na pokopališče v Dol Logatcu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. DOL. LOGATEC, 29. januarja 1920. ZSliijGČ! OSlSlL Piiii Ji® odra" v iii z In brez Čeljusti, 2late krone in tudi obrobki Dramatični odsek priredi 2 predstavi^iLJEi*3TUSSHERkzoBCoSr^ Jurčic-Cesnikove drame: TRST. ul ao. oktobra (e>: Casermai t J„ a Ordinira od 9 predj>. do G zveecr. 1. svečana (nedelja) ob 19 2. svečana (svečnica) ob 15 u dvorani m. šmuca. _ _ _ j * - Vstopnice sc bodo prodajale v trgovini Stolfa od petka dalje. ODBOR. Dentist SMo Perhavec v Trsta, irg GoMon! štev. 11II. mii\L sprejema vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 15 do 19, Delil. gU\r. K 30,000.033, Ressrve KS/;3.).M0 CfinSrali: 7»Sf Mm U Biipoj 5 - Via S. Stari 5 Podružnice: Dubrovnik, Dima], Kotor, Ljubljana, Metkovie, Opatija Split, bibeniic. Zadsr Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v btnćno stro'to sp.Uijila posla Sprei&na vloga na hranilne knjižice proti 3L'a5'đ letni n o'ire-atiia, v baneogiro-prometu proti letnim o-brestiin. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogoji'.!, ki se pogoditi od slučaja do slauja. Saju na]sin vareisfie puJali {hlu ^.niiiul Blagajna poslu]« oJ 9.30-12.30 iu 14.30-1> ST ZOBOZDRAVNIK DR- MUikCEK TI Corso 24, l. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3 - 6 pop. EraeMno hmm zsli. innilsi m Stnij za siv3Bj3 in vezaais praii nemSki uzerci Seidel & Neumann in »Singer* Gast & Gasser , , . , ... Tvidkj ustanovljen L IS73 FRAHCESCO BEDHSR IK.pr.tUanja. Trst, ul. Campinila 111 l prej dr. BODO ZefiozdrnoniR đr. E. CL8HFER9 dentist STANKO PERMAUEC Trst, trg Goltioni štev. 11, \l nađstr. sprejemata od 9-i2 ia od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki Pevsko in Mu Me MCm M priredi o neđsllo, l. februarja ab IS u prostorih fioteln Rozine s Itlitie, ign. pmcr Tria-1 se priredi jutri, v soboto, 31. t. m. v spodnji dvorani Narodnega doma. Začetek ob 20.30. — Med plesom deluje šaljiva pošta* Danes običajne piesne vaje. Začetek ob 20. — Poučuje "se „fox-trott". VODITELJ. ul. Udine 2 (prej belvedore) Prodafalna obuval (prej Belvedcre) Holprilicnejše nakupaunlišts obuvala za gospode in Sospc. Posebnost za etreKe. Posebnost ia olrake. VeHha izb.r nogavic, gum. napalntkev „Pirelii", vrvi« in mazila ia okuvali. Na drobno in na debelo. Postrežba točna. .......... —-".r^ II nadeli^ 1. fa^r^arla, se bo vršil v Nar. domu v Trstu s plesom ientiakobskega godbenega društva letmk ■ ©b 17.