»L
25. številka.
Izdanje za četrtek 28. februvarlja 1895.
(v Trstu, v četrtek zintraj dne 28 februmrja 1895)
TV&ij XX.
„EDINOSl" uhaja po trikrat n* teden » *<-.iili ii-danjih »ti torkih, četrtkih
in aobotah. /jutranjo istanje izhaja ob K. ur; zjutraj, tereriio pa ob 7. nri T»('nr. — Obojno ir.ilnn.jc nlan* : ta >il#u m»»«c . I —.1*1, ir.VMi Av^triJ«* f. 1 * «» tri m«"-'1 ■ . . li.rtu , . , t .— » pol l#ta , , , .">.— , , , f-.— X* (BtO . . , 10.— ... I«.—
Na naroibe brez priložene naročnine te ne jemlje oiir.
finuiroiOru Ato * i I ke m« <lobivajn t pro-Hajalnirah t.)bn,ia r Irntu po a n»c.. uven 1 rotil po 3 nvi, Sobotno Tt-fti»riio tadanja v lr*fn 4 hA., i/ten Trsta S «!•
EDINOST
OcUii ae rnčiino po tarifu » petitu: ia na.l«T- r ilchi>|lmi črkami «• plafuja prostor, kolikor oh«»i av*<lnih »ntte. Po-lana omnrtn oa in j a»na7ah»a!a, >la-uia'i ogla.i itii. »a računajo po p igoilhi
V«i .lopi.i nuj »o poiiljajo ire lniitT« : ulii'K ('»»min i it. 1:1. Vidno pi.minmra loti frankovano, k'." nnfrankorans .a a* «pr»j imajo. RokopUi 19 no Trajaj*.
Naročnino, rckl.im iciji« in nflrn« tpra-jrnin uprnrniitro ulifa Muliaa pie-enlo hit. U, na<Ut. Odprt« r«kltw.i j« «o proit* poit'tma,
Glaailo slovenskega političnega druAtva za Primomko.
„r ».hhmh j* «h t<
Shod volilcev na boljunskem polju
dne 27. fehucarja 1895.
(Dalje.)
On iii tovariši so tudi predlagali in zagovarjali, da bi se vlada in dežela pobrigali za zdravo pitno vodo, brez kater« ni zdravja in življenja ljudstvu. Na tem nedostatku trpi osobito narod po deželi. Govornik priporoča volilcem, da se obrnejo do vlade za pripomoć, kjer nimajo vode; 011 se nadeja, da pride taka pomoč.
V zvezi s tem vprašanjem spominjal se je govornik tudi prizadevanja naših poslancev za osušenje celovškega moč« v i r j a, in za urejen je čepičskega jezera, kar je vzrok raznim boleznim v bližnjih krajih. Nadeja se, da se odpomore tndi temu ter da danainji vir boleznim postane vir blagostanju.
Poslanci naši — rekel je govornik — pobrigali so se tudi za napredek v poljedelstvu. V to svrho ima naša pokrajinska vlada na razpolaganje 35.000 gld. Ali kaj se dela s tem denarjem ? Zidajo se tam v Poreču hrami, delajo se vsakojaki poskusi, a od vsega tega nima naš nirod nikaka koristi. V Poreču obstoji tudi nekako gospodarska šola, ki ni v nikako korist našemu ljudstvu, ker »e v njej poučuje samo italijanski, tak®, da naši mladeniči ne morejo tja v pouk, a italijanski mladeniči ne morejo pomagati nam.
Preidši k pouku naroda oziral se je govornik na silne nedostatke v šolstvu, vzlic dejstvu, da tudi Hrvatje znatno doprinašajo za šolstvo. Kjer imajo v svojih rokah občinsko oblast, nočejo italijanska gospoda, da pridemo mi do šole in nauka, in kakor vam je znano, hoteli so v tem kraju (v Sušnje-vici) romunsko šolo, hrvatske pa ue. V Kršauu so hoteli ustrojiti Legino šolo, ali naši so se odrezali: ne damo se .legati" (vezati), blago vežejo za rogove, ne pa ljudij Odtrgati si hočemo založaj od ust ter sezi* dati šolo, ali judeževih grošev nočemo! Govornik je napotil slušatelje, naj potem o. kr. oblasti prisilijo protivne občinske uprave, da jim ustroje potrebne šole.
Ne zadoščajo nam pa samo ljudske šole, ampak potrebujemo tudi druzih šol: poljedelskih, obrtnih in srednjih, kojih nimamo niti za najnujnejše potrebe. Popred amo imeli gimnazij v Pazinu, ali ta je bil nemški, in sedaj smo morali zahtevati, da se tam zasnuje hrvatski gimnazij, da pridemo tako do lastnih politiškili uradnikov, sodnikov itd. Nastojati moramo sami, da se bode spoštoval naš jezik povsodi, kajti isti naui js poleg vere največa svetinja. Lep je, zvonk je, luilozvočen je in razširjen po vsej Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Banovini iu na Ogerskein, a isti jezil: z malo razliko govori se tudi na Stajarskem, Kranjskem, Goriškem in v Trstu.
Naj vam gospoda le ne govore, da hočemo mi nekaj novega, to je, da hočemo uvesti nov jezik. Ta naš jezik se govori v Istri že od davnih časov. To nam pričajo
PODLISTEK. " Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. reku.
SpUal A. Štuoi.
II.
Bilo je popoldne četrtega dne po sve-tej Trojici, a leta Gospodovega 1574. Nad goro iu polje zagrebško bil se je vzdignil črn oblak, vzdignol in sesul na zemljo gostim dežjem, kakor da si ga nožem prerezal. Kmalu pa je jenjala ploha, izginol oblak na izhod; plavo nebo razpelo se je jasno in čisto kakor steklo, a sredi neba plavalo žarko solnce, razpenjaje zlato mrežo čez gore in dole, blešče se v tisoč kapljicah, migljajočili na bujnem zelenilu. Cist in veder bU je svet, vedra tudi duša človeška sledi divutnega sveta.
tudi glagoljski spisi iu napisi, raztreseni po Istri. Priča nam to „B olj u nsk a kronika" 1451 — 1622. — Tu je govornik na-vel več izrekov iz te kronike. Spominjal je za tem na „R azv o d i s t r I j a u s k i", s katerim so se bile uredile meje tudi tega kraja in koji so podpisali grof pazinski. republika beneška in oglejski patrijarh. Ako se je že tedaj rabil naš jezik v mednarodnem življenju, zakaj ne bi se rabil sednj v domačem in javnem življenju? Delajmo na to pri vsaki priliki, da se bode naš jezik rabil pri vseh c. kr. oblastih v deželi.
Istotako imamo pravico, da se naš jezik spoštuje tudi v cerkvi, ker nam daje to pravo sv. Stolica in ker se je rabil že v najdav-nejšili Časih.
Da vsaj deloma zadoste zakonu, odredile so oblasti, da se pri vseh uradih postavijo napisi v našem jeziku, da morajo porotniki poznati naš jezik; ali uprav radi tega razvneli so se gospoda Italijani, kakor da jim hočemo mi odvzeti nekaj njihovega. No, zahtevajoči to, kar je naše, jim ne kratimo mi ničesar njihovega.
Z a tem se je spominjal govornik, kako so bili naši zastopniki napadani v Poreču in kako so Italijani dokazali s tem činom in drugimi izgredi, da njihova kultura ni nič druzega nego divjaštvo. Ta nedostojna igra pristudila se je slednjič sami cesarki vladi in je bila ista prisiljena, razpustiti deželni zbor v Poreču.
Govornik je navajal na to one nepravične in nezakonite sklepe, katere je sklenila večina v deželnem zboru v Poreču po odhodu naših poslancev in koji sklepi so provzročili razpust deželnega zbora.
Kmalu boste poklicani, da *i izvolite nove poslance. Vršite torej svojo dolžnost kot pravi ljudje in svobodni drža? I ja n it
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Državnozboraka volitev na Dolenjskem. Dokončana bi bila torej bitka — za osebe. Izid temu boju je bil tak, kakoršnega je bilo pričakovati pri sedanji politiški mizeriji na Kranjskem: izvoljen je bil ogromno večino Šukljejev kandidat, g. sodnik Viš-n i k a r. Višnikar je dobil 395 glasov, prof. Z u p a n 193 in grof M a r g h e r i 13. Mi, ki smo se bili — menda jedini med slovenskimi listi — postavili ob tej volitvi na odločno narodno stališče, mi, ki nam je načelo vsikdsr nad osebami in malenkostnimi lokalnimi oziri, beležimo seveda iskrenim obžalovanjem ta izid. Ali naj obsojamo volilce? Ne, na njilt pada manji del krivde, ker so bili zbegani po breznafielnosti kranjske politike in po tistem ciucanju in omahovanju, ki je neizogibno pri taki politiki. Na občni nem porazu si je kriv v prvi vrsti kandidat Zupan sani iu ta volitev je poučila gospoda
Kakor da je roka božja prenesla del rajske pokrajine na zemljo, sevala je savska ravnica, tu zelena, kakor tanka svila, tu žolta, kakor rumeno zlato, a sredi ravnice lesketala se Sava, kakor srebrna kača. Od lavnice proti severu vrsti se holmec za holmcem, osut jasnoj vinovoj lozoj, belimi kočami, tankimi »tolpami, a za brežuljki vspenja se pod oblake tajna iu temna gora zagrebška, včasih nema, ali ta čas živa. Pastirska pesem od bližnjega griča, pihljanje vetriča, ki je tresel se zelenili vejic zlate kapljice, klo-pot mlinskega kola iz prodola, grlovite ptice, ki so plavale čistim vzduliom in zvon en je cerkvenega zvona — vse to razglasje zložilo se je v divno nepojmljivo glasbo, vse je opajalo dušo prevladajočoj miloboj.
Sredi krila gorskega, vrh vzvišenega
profesorja, da treba jasnosti v načelih in ciljih onemu, ki se hoče podati naširoko polje javnega političnega življenja. Ta gospod je menda hotel kaptivirati na vse strani in slednjič si je pridobil le malo kerdelce. Ta nauk naj »i vzamejo k srcu tudi ostali politiki kranjski in zapomnijo naj si, da je čast-nejše pasti v borbi za načela in jasne programe, nego pa skrivati se za barikade neodločnosti. Kaj nam basne prijetni videz, da nismo bili tepeni, ako pa so bila v resnici tepena naša načela in je dobil program vseh naših shodov — veliko luknjo?! Le tako s-; je moglo dogoditi, da je sijajno zmagal kandidat, kojega sti — vsaj na videz — odklanjali obe odločilni stranki. Morda še nikdar poprej uisti dobili obe stranki tako občutne lekcije, kako sti grešili, da sta se postavili na nizko stališče medsebojnega prepira in da raz to nizko stališče urejujeti svojo taktiko tudi v načelno toli važnih tre-notkih. Slovenčevci obračajo vso skrb v to, da le ne bode izvoljen narodovec, narodovci se zopet vesele, da ni bil izvoljen slovenče-vec, posledica pa je ta, da so dobili moža, ki ue bode služil ni jednim ni drugim — najmanje pa našemu narodnemu programu.
Hudo se obsoja od vseh strani naš „ra-tlikaJizem", vendar pa smo uverjeni danes bolj nego kedaj poprej, da ravno v tem našem radikalizmu tiči pravi, neizogibno potrebni — narodni o p o r t u n i z e m.
Mi smo vršili svojo narodno dolžnost ob tej volitvi, dasi smo vedeli že naprej, da se borimo na zgubljeni postajanki. Ni nam žal na tem: ne iz osebnega nasprotstva, ne v to, da bi hoteli tajiti dobra svojstva novega poslanca Višnikarja — kolikor jih ima —, ampak zgolj zato, ker je jedro njegovega programa golo z a n i k o v a n j e našega narodnega p r o g r a m a. Tako naj store tudi drugi iu nuj se ne plašijo pred porazi za velike cilje! Blagor vsem, ako bodo hoteli crpiti ta pouk iz izida dolenjske volitve, mi pa si umivamo roke.
Vojna meti Kitajem in Japonsko Iz Shangaja javljajo z dne 25. t. m.: Angleški vojni parnik „Alucrity", prigedši iz Kilu v Shangaj, prinesel je vost, da so Japonci porušili vse utrdbe okolo Vaj-Haj-Vaja.
„Bureau Ueuter" javlja z du6 20. t. m. iz Vokohainu: Kitajci napadli so llai-Čeng z vojsko 17.000 mož iu 20 topovi. Japonsko topništvo pa je kmalo poškodovalo kitajske topove tak6 močno, da so isti morali obustaviti streljanje, Kitajci so se umaknili nato, kajti njih topništvo ni moglo več poseči v bitko.
Različne vesti.
Pogreb pok. nadvojvode Albrehta. Stolno mesto naše države ni videlo še tako impo-zantnega sprevoda, kakor je bil pogreb ne-nadomestuega junaka nadvojvode Albrehta. Bilo je vse mesto na nogah, toda ne iz zgolj
grička dviga se nad senco stoletnih hrastov belo lice starega Medvedgrada, ki stoji sredi lepega zavoda (perivoja). Stare temne zidove pobelil mu je nedavno kraljevski sta-vitelj Girolaiuo Areonati. Na debelih stolpih blišče se svitli klobuki, ko zlata jabelka v vilinskem vrtu, a na visokih oknih igrajo žarki poletnega solnca.
V gradu pa krog grada vse je potili-nolo. Le kdaj pa kdaj zmoti gorsko tišino kaplja, pluskuovši z visoke strehe na kamen, ali strelovita lastovka, prhnovii izpod kapa v božji vzduh.
Jedna jedina duša kakor da je bila živa v tem gradu — ali tudi ona je, rekel bi, sanjala.
Tik vrat samega dvora zelenilo se na brežuljku čudo neviđeno — pušpan, debel
radovednosti, ampak iz sočutja, ki je velevalo slehernemu, da >♦* zadnjikrat spoštljivo kloni pred krsto moža, kateri je slavo avstrijskega orožja razglasil po vsem naobra-ženeiu svetu. Vestna poročila trdijo, da jo bito na ulicah, po katerih se pomikal sprevod, do 4oo.ooo ljudij, ne račuuši ljudstva, ki je bilo na oknih glava pri ulavi. Vse hiie bile so preprežene s črnimi preprogami, gorele so plinove svetiljke, ovite s črnim paj-čovljanom. Prodajalnice bile so zaprte za časa pogreba. Sprevoda udeležila se je — izvzemši 39 batalijonov pehote in 7 eskadro-nov konjištva, ki so slali v špalirju, da zadržujejo naval množice — vsa dunajska posadka, poleg te še jedna kompanija 49. pešpolka, '2 eskadrona 4. dragonskega polka in jedna baterija 6. vAju, katerih polkovnik lastnik je bil pokojni nadvojvoda. Dunajsko topništvo (2 polka) postavilo se je na obširni trati .Schmelz* in pred arsenalom, kjer je po končanem pogrebu ustrelilo trikrat v čast pokojnemu vojskovodji, Dunajski posadki zapovedoval je general konjištva baron A p p e I.
Takoj za krsto stopal je Nj, Veličanstvo naš cesar in kralj; poleg njega nemški cesar (v avstrijski uniformi). Na njiju desni strani stopala sla veliki knez V1 a d i m i r (v avstrijski uniformi) iu vojvoda A o s t a. Za vladarjema stopala sta princ Jurij S a so ns ki (v avstrijski uniformi) in princ A r n u 11 Bavarski; nadalje ; vojvoda Albreht in princ Nikolaj Virtember-ški; princ Friderik Avgust Sasonski; dedni veliki vojvoda Friderik Viljelm Litksenbur-ški; princi Viljelm, Friderik in Albreht Šauin-burg-Lipe ; princ Friderik Meininški; veliki Vojvoda Friderik Badenški ; zatem spremstvo najvišje gospode; nadalje maršal Martinez Canipos kot zastopnik kraljice - regentinj« špaujske ; grof Pindella kot zastopnik kralja Portugalskega; srbski general Miškovič kot zastopnik kralja Srbskega; minister predsednik ("rnogorski Božo Petrovič kot zastopnik kneza Črnogorskega; vojni minister Romunski general Ponaro kot zastopnik kralja Romunskega ; polkovnik Petrov kot zastopnik princa Koburga; francoski odposlanik Lozč kot zastopnik francoske vlade in predsednika republike Faura ; nadvojvodi; diplo-matje; 2 pruski, jedna ruska, jedna sason* ska in jedna bavarska deputacija častnikov; tajni svetovalci in ministri (skupni in ministri obeli državnih polovic) pod vodstvom obeli ministerskih predsednikov; c. in kr. zapovedniki vojev in vojaški zapovednik v Zadru, vsi s svojimi načelniki generalnega filaba; deputacije iz vseli okrožji domobranstva, vsaka pod vodstvom jednega generala ; deputacija častnikov ogerskega domobranstva pod poveljst vom nadvojvode Josipa, generali, častniki, deputaciji avstrijske in ogerske poslanske zbornid, druge deputacije, d verniki pokojnikovi in konečuo telesne straže.
Se pred 3. uro pop. zbrala se je tuja
ko greda", ki je razprostiral gosto, temne veje osute rosnimi biseriini.
Pod zimzeleuiko sedt-l je mož krepak, junak. Temna bila um polt, črni kratki lasje iu črna dolga brada. Vrh močnega širokega nosa vzpenjalo se široko, oglasto čelo.
Izpod črnih oči molele so močno kosti iz debelega lica, a debele ustnico stikale se: vse znaki bistre glave, drznega duha, neupogljive volje. Iza zelenkaste suknje gledale so junaške prsi, pete debelih rumenih črevljev aatisnol je v mokra tla, lahte vprl na kolena, a debelo glavo spustil na prsi. <-'lov**k se je zamislil. Zdaj pa zdaj dvignol je glavo, in ozrl se v divotni svet. Lahki vetrič, milo« duho cvetje zbudilo ga je i/, sna. Lepota krog njega očarala ga je, kakor Ublažuje posmeh krasne deklice srce divjaku.
(Dalje prih.)
najvišja gospoda z nadvojvodi pri Nj. Vel. cesarju v avdijenčni dvorani. Točno ob 3. uri podala se j« najviša in visoka gospfida v dvorno cerkev, kjer so bili že zbrani dvoiniki, deputacije častnikov itd. Krsto je blagoslovil dvorni župnik nisgr. Maver, potem so jo dvignili in nesli iz cerkve po že zadnjič objavljenem obredju. Sprevod pomikal se je iz dvorne župne cerkve preko „Ringa'', „Operngasse", „Albrechtsplatz* po .Tegetthoffiitrasse' v kapucinsko cerkev ua trgu ,Neuer Markt14. Magistrat in duhovščina vstopila sta v sprevod v Avguštinski ulici. Potreboval je za to kratko pot nad pol ure. V cerkvi oo. kapuciuov pričakovali so sprevod ženski članovi cesarske hiše, ministri, diplomatje itd. Kardinal kuezo-nadškof dr. Gruscha je krsto še jsdenkrat blagoslovil, dvorni pevci odpeli „Libeia", potem so nesli krsto med molitviini in petjem v ra-kev. Najvišji dvornik pokojnega nadvojvode baron Piret izročil je ključ krste o. gvardijanu. Po poslednjem blagoslovu razšli so se u deležniki.
V večen spomin pok. nadvojvode Albrehta. Nj. Vel. cesar pisal je lastnoročno pismo najvišjemu dvorniku pok. nadvojvode Albrehta, generalu konjištva baronu Piretn, da mora odslej dragonski polk, katerega polkovnik-lastnik je baron Piret, nositi na večne čase ime nadvojvode Albrehta. S tem hoče Nj. Vel. posebno označiti udanost in zvestobo, katero je baron Piret vsikdar izkazoval naj-vojvodi in pa blagonaklonjenost, katero je gojil pok. nadvojvoda do zadnjega vzdiha nasproti svojemu najvišjemu dvorniku.
Barona Pireta odlikoval je Nj. Vel. cesar /. velikim križcem Štefanovega reda in odlikoval je tudi druge častnike, ki so bili dodeljeni pokojnemu maršalu Albrehtu.
Le 200, ne pa nad ;joOO zborovalcev je videl poročevalec našega, seveda vsikdar resnicoljubnega ,11 Piccolo" na boljuusketn polju, na shodu poslanca Spinčida. Resnicoljubnosti tega svojih zaščitnikov popolnoma vrednega glasila se nočemo dotikati — saj je itak slavnoznana —, ali kratkovidnost njega poročevalcev je neozdravljiva, kadar se gospodi prigodi kaj neušečnega. In zelo nevšftčni morajo biti tej gospodi Laginjevi in Spinčičevi shodi, zbok česar tudi nočemo niti zavračati takih debelih lažij, saj so pre-smešne saine na sebi. Ako že hočejo gospoda po vsej sili lagati v svoj lastni žep, pa nuj — lažejo!
Še jedna .lojalna" občina. Za Piranom
izjavil je tudi občinski odbor v Izoli brzojavnim potom ces. namestništvu v Trstu svoje sožalje na smrti nadvojvode Albrehta, proseč, da bi ces. namestnik sporočil to izjavo Nj. Vel. cesarju.
Zares čudno je naključje, da se sedaj pojavljajo izjave lojalnosti baš v istem redu, kakor so se svoječasno izjavljali „protesti" proti ministerski naredbi o dvojezičnih napisih.
„Korzo* na pustni torsk. Skoro bi si mogli prihraniti prostor, katerega nam vzame ta vest, kajti tudi ta »korzo* poplavil je dež. Ljudstvo pričelo je drveti na Oorso in bližnje ulice še-le (»kolo 4. ure, ko so že bile odstranjene črne preproge, ki so bile na nekaterih poslopjih v znamenje žalosti po pok. nadvojvodi Albrehtu. Odurnih šem bilo je tudi v torek dovelj, vozov pa le kakih 17. Skratka: „korza" v pravem pomenu izraza niti bilo ni. Le po kavarnah in gostilnah bilo je živaho Kihanje do pozno v noč.
.PožigalSevaliči.* Kakor smo že poročali, priredi dramatični od>iek »Sokola" večjo gledališko predstavo. Namerjal jo je prirediti že tekom svečana, a razne ovire, kakor tudi veselice — sploh predpustna doba — zatiranje val o je prireditev tekom tekočega meseca. Vsled tega uprizori te v nedeljo dne 3. suše a resna igra v petih dejanjih — „Požigalčeva hči." Snov jej je vzeta iz domačega življenja.
Vrabec, kmetski godec, je zapravil vsled razkošnega življenja vse svoje premoženje. Upnik njegov, bogat konjar škrjanec, preti mu prodati hišo, ako inu ne povrne denarja, ali pa da v zakon njegove hčerke Rezike. Slednja pak, dobro poznajoč razuzdanega Skrjan-ca, brani se tega zakona, obljubljajoč očetu, da hoče se svojim zaslužkom preživeti ne le svojih malih sestric, ampak tudi njega. Ker jej oče v to nikakor ne privoli in jo vedno sili v zakon, pobegne ona se sestricama od doma k neki bogati teli, koja jih sicer nikakor prijazno ne sprejme, a spoznanvši blago srce Rezikino, obdrži jo pri sebi v službi.
Vrabec, videč da ga je zapustila njegova hčerka, ki bi mu bila jedina lahko pomagala, in spoznavši da mu ni več pomoči, zažge v obupnosti še isti večer svojo lastno hišico. Ker Rezike pri požaru ni bilo, sumilo se je splošno, daje ona hudodelnica, k a r j e tudi ona pritrdila, da reši očeta sramote in sestrici svoji največje bede. Vsej uganjki prišel pa je na sled neki mlad Indijan, vr-nivši se pred malo časom se. svojim rednikom iz Amerike, in pričal nedolžnost R^zikino. Ko Vrabec zv6, da se hoče njegova hči zanj žrtvovati, objavi se sam sodišču. Rezika je oproščena in se povrni v rojstno mestece, kjer je pa trdovratno ljudstvo proziia in zaničuje. Češ : glej jo požigalčevo ! Nek mladenič, koji je Reziko že preje ljubil, in zvedevši, kako velikodušno je ravnala una, obljubi jej vzeti jo v zakon. Ker mu pa mati v to ne dovoli, sklene Vernetom in onim Indijancem seliti se v Ameriko, kar se konečno tudi zgodi.
»Malo maskarado" je nazva! na$ gibčni „Sokol" svojo veselico, ki jo je priredil mi-noli torek v svoji telovadnici, toda inalo je manjkalo, da se iz te ,mal«* ni izcimila velika maskarada. Udeležba je bila taka kakor je že v novejših časih tako navada pri našem Sokolu — mnogobrojna ; zabava pa je bila animirana in nepresiljena: bili smo svoji med svojimi. In ravno to se nam vidi veselo znamenje, da se je naše ljudstvo privadilo zahajati in e d svoje tudi tedaj, ko je drugod vse polno razkoršnih in po svojem značaju nevarnih zabav. A to je velik dobiček ne le v narodnem, ampak tudi v moralnem pogledu. In tako smemo reči da si „Sokol" pridobiva veliko zaslugo se svojimi veselicami.
Tudi obe podporni društvi priredili sti minoli torek svoji veselici jedno v svojih prostorih, drugo v T.!allyjevi dvorani. Prepričali smo se sami na licu mesta, da je na obeh krajih vladal lep red in da so se naši delavci vedli dostojno, kakor so spodobi omikanim in nravstveno čutečim ljudem. Čast torej tudi tema dvema društvema!
V popolnllo. Kaj čete: preživljali smo ravnokar vesele predpustne dni in le gor-dnjavi hipohonder mora biti oni, ki ne poskoči malo čez ojnice v tej skokonogi dobi. Tako se utegne pripetiti tudi poročevalcu časnikov, da je nekoliko zaspan, ko meče na papir svoja poročilu. Kadar pa je človek za span, prav lahko pozabi na to ali ono.. in res je pozabil naš poročevalec spominjati se v svojem poročilu o ,Sokolovi* maskaradi dveh zares dičnih gostov v ruski mi rodni noši: pribežala sta ta dva krasna dečka menda iz slovitega mešanega zbora Duiitrije Sla. vjanskega, da vidita i ona, kako proslavljamo \ Trstu — predpust!
Iz goriško okolice nam pišejo: Dne 24. t. in. napravilo je društvo »Slov. Zaveza" v Št. Petrg pri Gorici svojo drugo veselico od časa svojega obstanka s prav obširnim programom. Po redu v kroniki društva je to II veselica, po bistvu je pa prva, kajti pri prvi veselici sodelovale so skoro le tuje moči, danes je pn društvo napravilo tak korak naprej, da so vse točke izvajali domači dru-štveniki. Tu so res pokazali vrli Št. Peterci, da njih društvo je res „Zaveza". Zavezali so se trdnim odborom, ki je porok, da se bode društvo krepilo od dne do dne ter da vzrastlo v močan in neupogljiv slovenski steber. V odboru so veleč, duhovščina, g. učitelj, uradnik, kmet, obrtnik iu rokodelec; vsi ti veljaki podali so si zaupno roke, vsi delujejo za blagor naroda. — V družbi je moč, to je pokazalo društvo dne 24 t. m., in „narodna" veselica se je obnesla toli izborno v čast odboru in drustvenikoui, ki so žrtvovali čas in denar. — Pevci in igralci so takrat prvič nastopili na oder, pa niso se vstrašili, ampak šetali so tako domače po deskah, ki pomenijo svet kot bi bili tukaj že stari znanci. Petje pod vodstvom g. nad-učitelja bilo je kaj lepo, vse točke morale so so na zahtevo ljudstva ponoviti. G.čna učiteljica nas je iznenadila z lepo deklamacijo — naj nas pri prihodnji veselici zopet razveseli s kako točko.
Po veselici je bila domača zabava v gostilni g. č'ernica, kjer smo so pri izborni vipavski kapljici prav po domače zabavali ter z veselim srcem razšli v prijetni nadi, da nas vrlo društvo »Zaveza" kmalu zopet zbere v svoje lepe prostore.
Ponesrečena ces. in kr vojna ladija. V
nedeljo dne 17. t. m. zvečer zavozila je tor-pedna vojna ladija „Lussin' na poti v Gruž na skalovje otoka „Calamotta*. O tej nezgodi poročajo iz Kotora dne 22. t. m.: Mi-nolo nedeljo zvečer zavozila je torpedna ladija rLussin* na poti v Gruž z vso silo na skalnati rt otoka Calamotta. Ladija „Lussin* bila je na vežbi in zvfčer hotela se je vrniti v pristanišče v Gruž. Bila je strašna tema, poleg tega je gosto snežilo. Menda so na „Lnssinu" smatrali v gosti temi bleščeči Iučiči dveh pred Calamotto zasidranih malih ladij za svetiljko otoka Daksa in zato »e je pripetila nesreča. Ob 7% uri zvečer obtičal je parnik groznim pokom na skalovju. Dasi je stroj parnika „Lussin" močan za 1000 konjskih sil, vendar nikakor ni bilo mogoče osvoboditi ladije : ta je stala nepremično, kakor da bi bila priraščena ua skalo. Zapovedujoči kapetan dajal je telegrafična znamenja in na to so poslali iz Pulja ladijo torpedovko „Sebenico", koje stroj je močan 1200 konjskih sil, „Lussinu* na pomoč. V sredo storil je „Sebenico", kar je le mogel, da osvobodi „Lussin*, toda vsi napori so bili zaradn. Vpetelr prišel je pomagat še Lloydov parnik „Palme*. Od 10. ure dop. do 3. pop. trudila sta se oba parnika neprestano, da spravita torpedovko .Lussin" raz skale. Parnik „Sebenico" vpregel so je pred „Lussin* z dvemi vrvimi, debelimi kakor cev navadne peči, ,Da-nae* pa jedno še bolj debelo vrvjo, spleteno iz železne žice. Oba ta parnika sta potegnila hkrati, vporabivši vso s lo parnih strojev.Vse zastonj! Vrvi parnika „Sebenico" odtrgali sti se liki drobna nit, le železna vrv „Da-nae* se ni odtrgala, toda „Danae" sam bil je preslab, da bi zganil „Lussin*. Ta je tičal na skali in se ni premaknil niti za las. Iz Pulja more zatorej priti druga, izdatnejša pomoč. Dokler je parnik „Lussin* na skalovju, ni mogoče konstatovati, koliko je poškodovan.
Umor. Predpnstno rogoviljenje v Trstu zaključilo ne je letos jako žalostno, — z umorom! Na pustni torek zvečer bil je namreč, 28letni likar Anton Blaško, stanujoč v ulici del Pozzo hšt. 6, preoblečen kot ženska, z nekaterimi prijatelji v gostilni „Alle due Colonne" v ulici Torrente. Po 11. uri izstopil je Hlaško iz gostilne; na ulici so ga takoj napadli trije nepoznani ljudje, ki so se sprli ž njim iz neznanega vzroka. Jeden napadalcev je udaril Blažka z nožem v vrat in mu prerezal žilo-odvodnico na levi strani. Ranjeni se je takoj zgrudil na tla napadalci, med katerimi je bila jedna ženska, so pobegli, Težko ranjenega odne-di so v bolnišnico, toda tam je kmalu zatem umrl, ne da bi bil spregovoril besedico. Pokojni Blaško bil je ožeujtm. Izmed svedokov prepira nihče ne zna povedati pravega vzroka, kajti Blaško bil je nekoliko korakov pred svojimi prijatelji. Ko so isti prihiteli, da bi ga branili pred napadalci, bil je siromak že dobil smrtni udarec.
Zasačeni ponarejale! denarja. Policija v Budimpešti zasačila je tninolo soboto tri po-narejalce denarja pri „delu". V dotični po-zemski „delavnici" našli so mnogo dogotovljenih ponarejenih komadov po 20 stotink, katerih je poslednji čas veliko število v prometu. Umevno je, daje policija zaplenila vso „tovarno" s ponarejalci vred. Ponarejalce izročili so sodišču ; priznali so, da se že nad jedno leto bavijo s ponarejanjem denarja. Policija išče sedaj sokrivce, ki so stavljali denar v promet.
Policijsko. 29letno brezposelno dninarko Marijo Z. iz Podgrada zaprli so, ker se je vrnila v Trst, dasi je bila že izgnana od tu. — Težaku Štefanu A. ukradel je v neki gostilni v zagati del Forno neznan spreten tat žepno uro in verižico, skupno uredni 17 gld. — Polic, oficijal g. Tiz zaprl je na pustni torek 331etnega težaka Josipa Boschina i/. Trsta, stanujočega v zagati del Buso hšt. 2. Boschin je bil v zvezi z onimi že zaprtimi tremi težaki, ki so te dni osleparili trgovca Aleksandra Driorija za nad 212 gld., ponaredivši carinsko boleto, kar smo sporo-rili tudi v našem listu. Ti trije že zaprti sleparji so težaki Jurij Dell' Acqua, Josip Ambrosič in Josip Maslo.
Koledar. Paues (28.): Roman, škof; OžboM, škof. — Jutri (1. marca): Albin, škof; Svitbert, škof, — Mlaj. Solnce izide ob 6. uri 48 min , zatoni ob 5. uri 39 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 2*5 stop., ob 2 pop. 7 5 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. Nemški cesar mudil se je včeraj zvečer pri poslaniku grofu Kulenburgu
do polunoči. Povabljeni so bili tudi gospodje in gospe visokega plemstva. Danes se je peljal cesar k ruskemu poslaništvu, da poseti velikega kneza Vladimirja. Ker ga pa ni našel tam, ostavil je svojo karto. Nemški cesar odpotuje zvečer po dvornem obedu. Vojvoda Aosta (prestolonaslednik italijanski) je obiskal včeraj nemškega cesarja. Danes je cesar Fran .Josip vsprejel nadvojvodo v avdijenciji ter je poslednji zajuterkoval pri italijanskem poslaniku, kamor je bil povabljen tudi grof Kalnoky.
London 27. Reutetjev birtf javlja, da je car ponudil ruskemu poslaniku v Londonu, baronu Staalu, mesto ministra za vnanje stvari.
Tr^ovlnnlto brsojaivk*.
Bsdimpeita. Pšenica za spomlnd « 4f> - S 50 Plenica ua jesen 1895 rt 91 do f.,92 0»«« *a ap>-mlad ft.03 fl.OS Rt za »pomlad §4t F> 42 Kotu« za mnj-juni «-10 6 21.
PJeniea nova ud 78 kil. f. 6"55-0 6). od 71» kil. f. 6«0-«K5, od 80 kil. t. K 65 -<V70 od SI kil. f. 6 70 —rt 7S, od 8» kil. f.»r « 75—« 80. leč men «4 1-8 20: pr.mo IV20—6-S0, PSitnica; Siln > ponudbe, po v p rale vanj« dobro Trg stalen. 2'/,—5 nvč. dražje Prodalo i» j« 24000 mt. nt Vreme: lopo
Nera'inir.ini al idkor za februar f. II.80'/., marci' 80V,( maj 12'—, nova letina l*.*ft mirno.
Pl'agA. Centrifugi nori, postavljen T Trlt in a carino vred, odpoiil jatev pi-ecoj f. 28 2i--29F«br.
Avg. f. 29.50 ---- Concaa-^ za feliruar-inaro 29.80
—. Četvorni ta f«br. 30*75. V glavah faodih) Ka februvar 30 75 Vreme: snig.
Havr«. Kava Santo* irood avara^e ca februvar &5.S0 za juul 96 — mirnoj«.
Ha.tnburg. Han to* gooil averatf* '/.a mare 78.85 mat 77'5<) »eptemher 7«'50.
Dun^Jak« bora« 27 f«brav«vj*
taos
dan«s	včeraj
Državni dolg r papirju . . . .101.20	101.31
„ „ t »rebru , . . .10115	101.80
Aratrijftka renta v zlatu . . . 124 85	185.20
, „ r kronah ... 99 —	99 95
Kreditu« akcij«.......»94 77	398—
London 10 tat........193.40	118 80
Napoleoni . . .......9*81	9-81
100 mark ........«087'/,	60.40
100 italj. lir........4U-S5	46'U
Služba
stalnega uradnika pri „Delavskem podpornem društvu" v Trstu odda »e s petnajstim marcijem t, 1.
Razven navadnega splošnega naobra-žeuja tirja se za to službo popolno jtnanje slovenščine, praktična zmožnost v računstvu pa knjigovodstvu in 250 gld. kavcije.
Sploh oženjeni prosilci, posehe pa Se vpokojeni c. kr. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost.
Društvo plačuj« uradniku f. 480 na leto in mu daje primerno lepo stanovanje v društvenih prostorih. Ponudbe naj se v teku 3 tednov doposljejo na predsedntftvo društva.
•Kupu) pri kovaiu In ne pri kovt&etu 1"
pravi sUri pregovor.
To velja po vacj pravici za moj r.avod, kajti l'i tak > volika kupčija, knkoriua j« moja, ima »bok gotovoga plačevanja volikamikih množin blaga, in družili prednosti, cone airoike, kar mora 1 iti alodnjifi v korist kupovalcu namomu.
Kraani tisorci zasebnim odjemalcem grutln in franko. — Bogate ablrke nsorcer, kakor &o nikoli, sa krojače nufraiikovano.
Snovij za obleke«
Pernricn in doakiliK *n *cWa*tito duhovščino, prodpimne snovij yn uniforme c. k. uradnikov, tudi za veteran«, gaailce, telovadce, livreje, «ukno za biljard in igralne mize, preproge asu vosov«, lodun. Velika zalog« Htajeritkuga, koroftkega, timlskcgu lodna za gospode in goRpe po izvornih tovarniških cenah r tako veliki izberi kakor takih no moro imeti niti dvajsetera konkurencija. Največa izher lo finega trajnega Mikna v rajinnderncj&ih l nrvali za gonite. Mukna ki ne dajo prnti, potni ogrtači od gld. 4 do 14 iid., potem tudi potrebščine ica krojače (kakur podstave za rokave, gumbi, živank«, Hukan«c itd.)
Ceno, primerno, pošteno, trajno, činto volneno ankneno blago in no debor kup cn-nje, katore veljajo komuj odškodnino za krojača, priporoča
BRNO (RTSt* Muiioheator).
Največn zaloga tovarniškega »ukna v vrednotiti V, milijona ^oldinarjov. — Pošilja a« le po poštnem povzetju! 8 varil o! Airontjo in kroAnjarji ponujajo nedoHtatuo Hvoje blago pod znamko „Štikarof-nkcgn blatno". l)a zabranim varanje p. n odjemalcev, naznanjam, da takim ljudem ne pro« dajani blaga pod nobenim pogojem. (94)
P^IJ^IIIBima-^CnRHrOiBa^^Ci^njhnlCiH)
-a
|	Mroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(pu domače .pri Prvačkovcu") v Tntu,
ulica Holltarlo it. 19
toči kolikor v gostilni, tolik^r pri veselic*k r Hokulski telovadnici, vedno 1« pristna vipavaka, Frračka tn kraška be'a in ima Tina. — Sladki rlesllng v steklenicah, in modro fran-kisjo, vaaka steklenica drži 1 lit-r in v«lja 00 novi. — Postrežba je poltena, cena zinem«. Kuhinja je preskrbljen« » tečnimi, toplimi ia mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trstu iu z dei«l«.
Toči vino tudi družinam 4 nvČ. ceneje,
L a ko se odvzame najmanj 5 litrov.
SSBSESBJčSSSjoolSlTSlHinilMBUllBMMHEIl
J
Lastnik politične druitvo ,Kdin«st*. — Izdavatelj in tdg«v»rni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.