Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra ri, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POMEDEEJSECI Uredništvo: Kopitarjeva ul št. o lil. Telelon št. 2950 in 29% — List izha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15 179. Telelon štev 2992 Notranjepolitična slika Francire Thorez - naslednik Leona Bluma Rdeča fronta - naslednica ljudske fronte „Echo de Pariš" poziva radikale, da ustavijo Blumov plaz Pariz, 18. aprila. TG. Tukajšnji »Teaipst pri-občuje na uvodnem mestu članek pod naslovom >N o v i oblastnik ic, v katerem izraža svoje začudenje nad dejstvom, ila prehaja vlada Leona Bluma vedno bolj pod diktatorski vpliv socialističnih strokovnih organizacij, ki jih vodi Leon Jouhaux. Gre namreč za praznovanje prvega maj-n i La. ki jc bilo sklenjeno ml strokovnih organizacij kot obvezno za vso državo in je vlada Leona Bluma ta sklep »odobrila«. »Temps« pravi, da je to nekaj novega v zgodovini Francije, da »zvezni svet strokovnih organizacij naenkrat izdaja zakone in določuje pravna dejstva«. Iz tega sklona, da »postaja čedalje bolj jasno, da sc vladi ljudska fronta vedno bolj ponižno uklanja diktatnim poveljem nekega ministrstva ljudskih množic in sicer v okoliščinah, ki ustvarjajo videz. da socialistična strokovna zveza zares vlada in izdaja povelja«. Strokovna zveza sama pa prehaja čedalje bolj v levičarske roke. V ozadju stoji komunistična skupina, ki lo ogromno organizacijo, ki šteje baje S milijonov organiziranih članov, potiska vedno bolj proti levici. V tej zvezi se po Parizu širijo vesti, da se bosta kmalu socialistična in komunistična strankasložno združili v eno samo stranko, da na ta način »omogočita enoten nastop vsega Rim, 18. aprila AA. »Lavoro Fasci&ta« se danes bavi s sestankom Mussoliuija in Schuschnigga v Benetkah in beleži govorice, ki so se o tem sestanku razširile v francoskih političnih krogih. To teh govoricah so ila Dunaju prepričani, da je habsburška restavracija potrebna za avstrijske neodvisnosti. Zaradi tega Icgitimistično vprašanje ni takega značaja, ila hi mogla obnova Habsburžanov komurkoli škoditi. Nadalje liiiilo na beneškem sestanku napravili nadaljuj korak v novi organiza-< iji podonavskih držav, ki se je pričela z italijau-sko-jiigoslovanskim sporazumom in avstrijsko-če-škoslovaškimi stiki. Avstrija ne namerava ločili ke od Italije nego skupno z njo najli osnovo za obči sporazum v centralni Evropi, ki hi lahko le še bolj zavaroval avstrijsko neodvisnost in integralnost avstrijskih mej. Pomen Dečkovega potovanja v Rim in Bukarešto Rim, 18. aprila. TG. Italijanski listi brez izjeme prinašajo daljše poročilo o nameravanem potovanju poljskega zunanjega ministra v Bukarešto in v Rim. V Rim bo polkovnik Iieck baje prišel koncem aprila ali v začetku meseca maja, predno odpotuje v London na slovesnosti kronanja angleškega kralja. Poljski listi — po rimskih poročilih — baje mnogo razpravljajo o tem obisku in ga spravljajo v tesno zvezo z razvojem zunanje politike v Romuniji, ki se pripravlja, da sklene prijateljski pakt najprej z Italijo, potem pa hoče poravnati tudi vse svoje spore z M a d j a r i. Prijateljstvo z Italijo da je predpogoj za sporazum med Romuni in Madjari. Madjari postavljajo dve zahtevi kot predpogoj za takšno zbližan je: prizna- Princ Nikolaj — gospod Brana Bukarešta. 18. aprila. TCi. »United Press« poroča, da se nervoznost zaradi izključitve princa Nikolaja iz romunske kraljevske hiše, še vedno ni polegla. Mesto je polno čudnih vesti, ki krožijo proletarijata«. Socialisti sicer trdijo, da te vesti ne odgovarjajo resnici, toda njihovo časopisje se tej zamisli no upira in komunistično glasilo »Hu-manite« se za njo zelo navdušuje. Desničarski sFigaroc ludi piše o teh vesteh in pravi, da v politiki vedno tisti zmaga, ki ima večjo dinamiko, lo je večjo udarno silo. Trelm je komunistom priznati, pravi list. ila so pokazali v zasledovanju svojega cilja veliko vztrajnosti in spretnosti. Njihov cilj pa je, ila si z vsemi sredstvi priborijo oblast, ali vsaj soudeležbo pri oblasti — najprej samo prst. potem pa celo roko. Če se obe stranki zares združita, (totem bi moralo priti do |ireosnove vlade. >Jour javno govori o razkroju ljudske fronte, »a razvalinah katere se lio ustanovila rdeča fronta združenih socialistov in komunistov. Vprašanje |ia je, če hi tej novi vladi še predsedoval Leon Blum, ker jc verjetno, ila bi zahteval oblast v novi fronti vodja komunistov Thorez. »Echo de Pariš« pa objavlja članek izjiod peresa de Kerillisa, v katerem se ta pariški poslanec resno sprašuje, kaj se ho zgodilo, če hi se naenkrat zrušila Bliimova vlada. V radikalni stranki opaža de Kerillis vznemirjenost in zaskrbljenost. Slišali so od neke strani, ila hi pomenil padec nje madjarske enakopravnosti, v oboroževanju ter zaščito mudjarskih manjšin v Romuniji. Rimski listi pravijo k temu, ila ue lio nikakšiia težava, ila se te sporne točke zadovoljivo poravnajo. Pogajanja bodo sicer dolgo trajala, toda hudo uspešna. Poljski zunanji minister Beck pa ila lio nastopil v Romuniji kot posrednik najprej med Romunijo in Italijo ter tudi kot posrednik za sporazum med Romuni in Madjari. Ileck bo prišel v Bukarešto bržkone prihodnjo nedeljo in so na njegovo čast pripravljene velike slovesnosti. V Bukarešti da baje v političnih krogih poudarjajo, da prihaja Beck v Bukarešto ravno v trenutku, ko se bo Mussolini v Benetkah posvetoval z avstrijskim kanclerjem o novih mirovnih smernicah v Podonavju. Poslanstvo, ki ga bo Mussolini uresničil pri avstrijskem kanclerju, Ik> skušal Beck uresničiti pri predsedniku romunske vlade v Bukarešti. Rimski listi jx>ročajo tudi iz Carigrada, da jn »Son Telegraplu objavil vest, da se ho Bolgarija v najkrajšem času priključila Balkanski zvezi in da je to uspeli obiska turškega ministrskega predsednika v Belgradu. Delbos o zunanji politiki Francije „Podonavle nas ne skrbi" Cnrcasson, 18. aprla. AA. Tu se je danes vršil kongres radikalno-socialistične mladine. Bivši minister Mistler je govoril o radikalno-socialističnih načelih in poudaril, da se radikalni socialisti ne oddaljujejo od svojega programa, čeprav so se jiri-družili ljudski fronti. Veliko |>ozoriiost je danes na kongresu zbudil zunanji minister Ivoiine Deltios. Sjiočetka je hvalil delovanje predsednika vla- nied prebivalstvom. Govorijo celo, da je princ Nikolaj tako rekoč interniran, ker ga stražijo močni vojaški oddelki, lo je seveda vse brezsmiselno, ker se odstavljeni princ svobodno giblje in so ga še danes videli po bukareških ulicah. Pač pa je res. da sc princ Nikolaj poslavlja. Odpovedal jc službo V6cj slučinčadi, ker se hoče naseliti v inozemstvu. Sporočil je vladi, da si je izbral za svojo novo ime naslov »gospoda Nikola Brana« po imenu gradu, ki je la«' kralj.ee Marije. Značilno jc, da i..... "" "c|c7ni garda«, lo je hitlerjevsko usmerjena fašistična skupina, začela srdito agitacijo v j., i. ,< ".Ulovljenega princa. Po vsej državi so bila tajna zborovanja, kjer so govorniki govorili »o priljubljenem nrincu Nikolaju, . . .. Sprejeli so resolucijo, v Kateri zantevajo, da mora vlada vse sklepe glede princa Nikolaja preklicati Baje so na teh zborovanjih prečitali tudi neko prinčevo pismo, v katerem »gospod Brana« izjavlja, »da se ni ničemur odpovedal, ampak da je bil Razume se da" bo vlada vse storila, da ne pride do kakšnih izgredov. Telesni zdravnik kraljevskega doma profesor Gerota je bil aretiran in bo obtožen veleizdajalskega delovanja Gerota je član »železne garde«. Aretiranih jc bilo tudi še več drugih odličnikov, ki so bili vsi spravljeni v vojaške ječe v Illavvi. Bluma začetek delavske revolucije, ki ila je že dalje pripravljena, iu da hoilo delavci v 21 urah radikale pometali v Seinii, če bi se slednji drznili novo vlado sestavljati De Kerillis pra-vi. ila v to komunistično ne verjame, ker zaupa šc v podeželje, ki hi se iijirlii takšnim poskusom ter povzročilo silovit odpor, državljansko vojno in vojno z inozemstvom. Komunisti imajo danes druge metode, pravi de Kerillis. Oni se ogililjejo napredovanja v sunkih, marveč sc gibljejo naprej pn pnti dn oblasti silno previdno Rajši hi prišli do oblasti s |iouiočjo volivnih listkov, kot pa s puškami. Zgoditi bi se motalo nepričakovano, da bi ljudske množice v trenutnem razpoloženju šle preko povelj svoiih šefov in storile kakšno neprevidnost. Ali pa novih navodil iz Moskve. Ce bi railikali imeli pogum, da zaustavijo plaz. ki ga lllinn vodi v prepad, ne hi naleteli mi noben organiziran upor. marveč siimo na revolucionarce v zajčji koži. ki hi se mirno uklonili in rajši počakali mi kakšne bodočo volitve. Samo čakati ni treba več. Vsako čakanje da je pogubno. Ce ima nasprotnik zares kakšne rcnilu-cionarne namene, potem ga je trelm prehiteli, dokler je še čas. Naj se zgodi, kar hoče. treba je držav rešili, predno da ue ho pre-p o z n o. de Leona Bluma. Nalo jc naglasil, da je francoska railikalno-socialističiia orgaiii/nciin kakor samo stranka, ziijednica, ki ne sloni samo na nekem določenem političnem programu. Francoski radikali/cm pomeni posebno iilciiiniiict« zvestobo tradicijam in imlivitliinlizmu. Veseli me, je poudaril, da prav za prav nc govorim le zu svoj resor, nego v imenu celokupne vlade. Naglasiti je treba, da je vsa Francija zavzeta za organizacijo miru osnovanega na pludo-viteni sodelovanju med narodom in ua vzajemnem sodelovanju svobode in neodvisnosti vsakega na-rnda posebej. Zveza narodov predstavlja za nas še zmerom največjo in najresničnejšo mirovno stvarnost. Ko se bo dodobra preuredilo in ko so bo nabralo dovolj izkušenj, bo koncem koncev premagalo vse težave, ki se z njimi danes bori. V okviru stvarnih okoliščin se bo morala organizirat vojaška varnost Evrope s pomočjo krajevnih paktov, sklenjenih med državami, ki bi se lahko kdaj izpostavile enakim nevarnostim. Ti pakti bodo pripravili tudi druge države, članice Zveze narodov, do tega, da si bodo med seboj ponudile jamstva in i>onioč za primer kakega napada. Nato je obrazložil francosko stališče gledo državljanske vojne v Španiji. Onim, ki stalno nastopajo proti načelu o nevmešavanju v španske zadeve, je treba odgovoriti, da je v sporazumu o nevtralnostnem sporazumu sicer mnogo razpok, ila pa hi bil položaj drugačen, če bi se te razpoke razširile v odprta vrata, skozi katera bi vsak silil v Španijo. To hi pomenilo nedvomno novo svetovno vojno. Francija jc nastopala zmerom v najlepšem skladu s svojimi britanskimi prijatelji, in se je od vsega početka zavzemala za čim intenzivnejšo kontrolo. Kontrola se prične jutri o polnoči. Končno je bilo doseženo soglasje vseh prizadetih držav in je bilo načelno sprejeto, da se je treba pogajati o umiku tujih prostovoljcev s španskih bojišč. To je uspeh našega dela. Nato je Delbos gcvoril o Irancosko-angleškem prijateljstvu. To prijateljstvo dveh velikih demokratskih sil nikakor ne pomeni politike blokov, ker za nikogar ne predstavlja nikake nevarnosti in nikogar ne ovira v njegovem razvoju, nikogar ne žali. Kdo bi mogel dvomiti o njih rešelni misiji? Tri velike demokratske sile, Francija, Velika Britanija in Zedinjene države, predstavljajo najboljše jamstvo za svetovni mir. To ie edini in najboljši odgovor onim, ki nenehoma govore o propadanju demokracije, še posebej pa o propadanju francoske demokracije. Ti ljudje so pozabili na vse okolščine, spričo katerih se je ohranilo neomajno zaupanje v demokracijo. V tem smislu je treba presojati med drugim tudi našo zvezo s Poljsko, naše prijateljstvo z Malo zvezo in Irancosko-sovjetski pakt. Oni, ki so stal- Izmet Ineni v Dubrovnik, 18. aprila AA. Včeraj popoldne si je turški ministrski predsednik Izmet Ineni v spremstvu turškega zunanjega ministra dr Ruždija Ara-sa. našega ministra vojske in generala Marica, bana zc-tske banovine in drugih uglednih osebnosti ogledal več vojnih in pomorskih ustanov, katerih vzorna ureditev ga je prijetno iznenadila Snoči se je udeležil svečanega banketa, ki ga ie njemu v čast priredil ban zetske banovine Peter Ivaniševič. Na banovo zdravico je odgovoril predsednik vlade Izmet Ineni. Kratko ie povzel vtise s svojega potovanja po naši državi,, zahvalil se ie za prisrčni sprejem in poudaril, da mu bodo lepi dnevi, ki jih ie preživel v naši državi, ostali nepozabno v spominu Vedel sem, je dejal da je Boka Kotor-ska lepa. da je vredna vsega občudovanja, toda šele danes sem se z lastnimi očmi prepričal, da je v resnici čudovita duša Jadranskega morja. Sedaj razumem, zakaj turisti iz vseh držav tako radi zahajajo sem Tu jih čaka nedoživljen užitek. Ko sem potoval po vaši divni in bogati domovini, ki je prepolna prirodnih lepot, sem s« prepričal o velikem pomenu, ki ga ima Jugoslavija kot jadranska Thorez — vodja franc. komunistov D r e v i ob 8 v U n i o n u KONCERT skladb Blaža Amiča no hipnotizirani po politiki lega ali onega političnega osišča, menijn, di so vsa ta francoska prijateljstva ogrožena. Mi jim lahko Ic rečemo, da ni tako lahko oslabiti francoski vpliv, kakor sc jc morda to kdaj mislilo. Treba je vedeti, da bi kakšna večja sprememba v Podunavju nc ogrožala Francije. Poleg tega pa so šc mnogi drugi narodi, brez posebnih pogodb, že po svojem razpoloženju, po svojih nazorih in po svoji krvni sorodnosti vezani na Francijo. FVancoska varnost in njen položaj na svetu spričo vsega nikakor nista omajana, nego postajata dan za dnem jačja. Jasno je, da šc niso odstranjene vse nevarnosti. Med obstoječimi nevarnostmi je najhujša težnja po ustvarjanju nasprotujočih si blokov v Evropi. Kljub vsemu pa se še nadalje zanašamo na to. da bo prej ko slej mogoč in potreben sporazum med državami z različnimi notranje političnimi osnovnimi načeli. Vse kaže, jc dejal minislcr Delbos, sodeč vsaj po nekih simptonih, da se gospodarske težave blažijo. Belgijski ministrski predsednik van Zeeland je spričo svojih sposobnosti odličen pobornik za veliko stvar, za katero se jc zavzel baš v poslednjem času. Kakor pa jc dejal prav te dni dr. Schacht v Bruslju, ie pogoj za gospodarski sporazum obči politični sporazum. Ze od nekdaj smo, mi Francozi, za lak sporazum. Vse to so osnovne smernice zunanje politike, ki jo skušam izvajati v popolnem soglasju z ministrskim predsednikom in ostalimi člani vlade. Smotri te politike so enostavni in jasni. ..j Jugoslovansko-italijanska trgovska zbornica na Reki Trst, 18 aprila. TG. ,-Piccolo« poroča iz Reke, da se je pobuda, da se na Reki ustanovi jugoslo-vansko-italijanska trgovska zbornica, uresničila. Tržaški časopis trdi, da ie slvar velikega pomena. Takšna ustanova da ie neobhodno potrebna in da popolnoma odgovarja duhu, v katerem je bilo sklenjeno italijansko-jugoslovansko prijateljstvo i. bel-grajskim sporazumom. V zvezi s to zamislijo je bila že prva seja pripravljalnega odbora, kjer so govorniki podčrtavali gospodarski pomen takšne zbornice, ki bo skušala poglobiti gospodarske odnošaje med obema državama, ki ila gosjiodarskem področju druga drugo izpopolnjujeta in druga drugo potrebujeta Konference se je udeležilo veliko število trgovcev in industrijskih podjetnikov iz obeh dr-živ. Posebnemu odboru jc bila izročena naloga, da zbira še nadaljne člane. V začasnem odboru, ki ima dolžnost, da pripravi vse potrebno za prvi ustanovni občni zbor, pripadajo med drugimi Emil 1'oli, Scverin Marschi, Papo Elkman za italijansko udeležbo ler od strani Jugoslavije Anton lluber. Oto Randič in Kazimir Polič. Pravni svetovalec nove zbornice bo Niels de Sachs, tajnik pa Karel Kata-linic (Cattalinich), ki je tudi vodja združenja fašističnih trgovcev na Reki. Duhrovmku in sredozemska država. Jugoslavija jc postala važen faktor za dobrobit vseli balkanskih narodov. Svoj govor je zaključil z vzkliki v srbohrvaščini Živela Jugoslavija! Davi ob 8 sta turška državnika, vojni minister general Marič in ostalo spremstvo odpotovali iz llercegnovega v Dubiovnik. Dubrovnik jc bil ves v zastavah in zelenili Predsednik Izmet Ineni jc v spremstvu vojnega ministra generala Marica, generala Vukoviča. admirala Poliča in kapetana vojnega broda Batiča pregledal pomorsko vojno akademijo. Ob 10. dopoldne se jc s svojim spremstvom odpeljal po mestu, zalem je pa lakoj nadaljeval svoje potovanje preko Mostaria in Sarajeva v Hanpijesak, kjer bo nocoj prenočil. Z njim so se iz Dubrovnika odpeljali zunanji minister dr. Ruždi Aras ter general Marič in naš poslanik v Ankari Branko Lazarcvič, turški poslanik v Belgradu Haj-dar Aktaj, turški vojaški ataše v Belgradu Speve, zastopnik vlade in zunanjega ministra dr. Kolom-batovič, šef predsednika vlade dr. Gašič in spremstvo obeh uglednih gostov. Ka} v Benetkah „Gospod Brana'6 vznemirja romunsko javno mnenje Agitacija ,,železne garde" okrog odstopa princa Nikolaja Predavanje podpredsednika PAB g. Radoviča O politiki in agrarni zaščiti Ljubljana, IS. aprila. Za glavnim ravnateljem Poštne hranilnice g. dr. Nedeljkovičem, ki je pred tedni prišel v Ljubljano in tu pred zastopniki Kmetske zveze obravnaval različna vprašanja slovenskega in jugoslovanskega kmeta, smo sedaj doživeli sličen obisk. Ljubljano sta obiskala podpredsednik uprav, odbora Privilegirane agrarne banke g. Andrija Radovič, bivši večkratni predsednik nekdanje črnogorske vlade in sedanji ugledni jugoslovanski finančni politik, in pa glavni ravnatelj PAB g. Milorad Jefremovič. Zagrebško podružnico PAB je zastopal g. Peter Bla-skovič. Zborovanja se je udeležil tudi g. ban dr. M. Natlačen ter zastopniki prav vseh gospodarskih iu samoupravnih ustanov v Ljubljani. Na zborovanju je bil tudi senator g. dr. Gregorin, nekdanji član londonskega odbora, ki je bil med vojno ožji sodelavec g. Radoviča. člana istega odbora. Zborovanje je otvoril ravnatelj ljubljanske jki-družnice PAB g Povli. ki je predstavil navzočim gospodarstvenikom goste iz Belgrada in Zagreba ter pozdravil vse, v prvi vrsti pa g. bana dr. Natlačena. G. Povh je nato kratko očital življenje g. Radoviča, bivšega predsednika črnogorske vlade, omenjat njegovo trpljenje, ki ga je bil kot voditelj demokratične smeri v Črni gori deležen. G. Radovič je razdelil svoj. skoraj dve in pol uri trajajoč govor v dva dela. V prvem delu so bila njegova izvajanja zanimiva za ljubitelje narodne zgodovine, za poznavatelje črnogorske politike, 7.i spoštovalee Pašiča. Davidoviča in drugih srbskih in črnogorskih politikov. G. Radovič je v uvodu v svojem predavanju obujal spomine na politično preteklost. Sploh je bil g. Radovič nenavadno odkritosrčen in ie povedal marsikaj, česar doslej Slovenci nismo vedeli. G. Radovič je poslušalcem — slovenskim gospodarskim strokovnjakom — obrazložil svojo politično in finančno kariero, saj je bil nekaj let tudi finančni minister Črne gore ter je izdal prvi črnogorski denar. Sodeluje v Narodni banki, v PAB. pri Upravi monopola in drugje. Dostikrat se je odrekel ministrskega mesta in celo mesta predsednika vlade, čeprav je bil podpredsednik Davulovičevega kluba poslancev, ki je svoj čas štel okoli 100 poslancev. Nato ie Radovič dokazoval, dn PAB ni nobena politična ustanova, niti strankarska, ter ie bil prvi glavni direktor PAB dr llacin. ki je Slovenec, za njim so prišli po vrsti ljudje iz prečanskih kraiev. kakor Palmatinci in Bosanci, in šele ua četrtem mestu Šumadinci Po tem uvodu je e. Radovič prešel na stvarno razpravljanje. Ugotovil je. da je bila napačna in megalomanska politika, ko jn bilo določeno kritje bankovcev s 30%. vse druge države okrog nas pa - 25%. Šele sedania vlada ic znižala to kritje bankovcev na 25%. V svojem nadalnjem govoru ie g. Radovič izjavil, da PAB ponuia kredit le zadružništvu. toda samo za proizvodnjo, to je za semena, za nabavo plemenske živine, ne pa za nakup novih zemljišč in ne za gradnja. O slovenskem zadružništvu je g. Radovič izjavil, da je slovensko zadružništvo na višini in da je solidno. Njegova zahteva, naj zadružni Ivo spreiema vloge le od zadružnikov in daje posojila le zadružnikom, bi bila v prejšnjih časih, ko ie slovensko zadružništvo cvetelo, skoraj nesprejemljiva. Velja pa za srbsko zadružništvo očitek, da ie nesolidno PAB je na stališču, da ne daje kreditov južnjaškim »žeparjem«, ki ad hoc ustanavljajo zadruge, da bi najemali pri PAB posojila. vendar pa mnenje g. Radoviča ne more veljati za slovenske zadruge Zanimive so bile nekatere trditve g. Radoviča. na primer, da kmetje na itigu nočeie plačevati svojih obveznosti, čeprav jim ie zakon o kmetski za--čiti znižal te obveznosti nn najmantše. V rokah pn imajo demagogi ter celo neki narodni poslanec govori med krneli, da ni treba plačati nobenih dolgov več. „ , Narodna banka jc nudila našemil gospodarstvu kredita do -100 milijonov Pin. toda iz Slovenije m bilo zahtev po takem kredilu. ker ni bilo povpraševanja. V nadaljnjem govoru je nojasnd. da je obrestna mera. kakor jo nudita PAB in Narodna banka, za Slovenijo previsoka. Pač ie naiela Hmeljarska zadruga posojilo za noldrug niiluon Om. neka druga zadruga se je tudi pogajabi za slicno posojilo, odklonila pa ga je zaradi previsoke obrestne mere. _ , P\B ;e bila ustanoviiena lela 1031 ter se io trudila v začetku, da bi olajšala bremena kmetu. Med- Snežm plaz na Vršiču l. 1915 Očividec nam piš Podpisani sem služil kot aktivni .slolnik pri ljubljanskem planinskem polku na Krnu. Dne 21. decembra 1015 sem dobil povelje, naj pridem •/. bataljonom na 8dnevni oddih k Buiimbachovi koči. Korakali smo vso noč od 22. na 23. decembra. Pri koči smo se nastanili v barakah. Dobil sem 3 nevni donust. S slugo Francetom Golobom iz Maribora sva se 25. decembra zgodaj zjutraj odpravila v Kranjsko goro. Vreme ,je bilo južno, celo snežilo je. Na zadnji tretjini poli sva zaslišala znano lu-1 ion jo lavi ne. Komaj sva se skrila v zaklon, je 100 metrov pred nama zdrvela preko ceste lavinti Čim so je umirila, sva jo ucvrla naprej. Približala sva se na kakih 300 m znameniti :,Sprungschanze<". To je' bil velik uestvor iz Iramovja, preko katerega naj bi skočila lavina, ne da bi poškodovala cesto in barake. Toda ravno ta tehnični nostvor je bil za vse usoden. .....„ Okrog 10 sva spet zaslisaja značilno žvižganji i lem pa je prišla svetovna kriza, ki je zelo zavrla njena prizadevanja. Po uvedbi zaščite kinetekih dolgov je PAB pre vzela regulacijo tega vprašanja, (i. Radovič je izjavil. da so neupravičeni pomisleki, češ da se bo ves denar stekal v osrednjo blagajno, loliko, kolikor bo Slovenija od kmetskili dolžnikov sprejela, toliko bo vrnila tudi upnikom, (o je hranilnicam in bankam. PAB nc more dajali kreditov, razen za tekoče gospodarske potrebe. PAB ne sprejme uiti vlog, ker denarja ne ve, kam nalagati, zakaj na jugu kmetje pod vplivom demagogije in nekega sistema sploh nočejo plačevati svojih obveznosti. PAB ima vlog okoli 700 milijonov Din. vendar pa ta kapital ni tako razpoložljiv in banka razpolaga le s krediti /a osnovne pridobitne kmetske panoge. Likvidacija kmetskili dolgov se bo razvlekla nn dvanajst let. Kmetski dolgovi so znižani na približno 00%. lo se pravi, da bo kmet plačal vsako leto le 5% svojih dolgov. PAB je pripravljena, tla plačila bolnemu Rinetu nekoliko podaljša obroke. Ne bo pa prizanesla tistim, ki v načelu iu poti vplivom demagogov sploh nočejo plačati obveznosti Ko se je g. Radovič spustil na politično |ioIje, je priznal, da je bil svojčas zagovornik centralistične ureditve države. Nastopil je sicer proli avtonomiji posameznih podružnic PAB in proti avtonomiji sploh, vendar pa je v svojem nadaljnjem govoru pokazal, cla razume ta pojem tipično srbi-jansko. ki"- je po'em vnelo govoril za najširšo samoupravo. Mi Slovenci razumemo pod avtonomijo in samoupravo eno iu isto. Značilna je izjava g Radoviča, dn jc največja krivda šestojanuarskega režima. ker je odpravil oblnstne samouprave in pa pokrajinske zgodovinske meje. Slovenski gospodarstveniki so s tega predavanja odnesli vtis, da je g. Radovič mislil iskreno ter da bo denar, ki ga bodo slovenski dolžniki plačali, ostal res v Sloveniji! Danes koncert Blaža Arniča Drevi ob 8. bo v unionski dvorani koncert prvega slovenskega simfonika Blaža Arniča. G. Ivan Biczovšck, prvi dirigent belgrajske opere, jc nalašč za to po šestnajstih letih prišel v Slovenijo, da dirigira orkester najboljših ljubljanskih godbenikov, ki bodo izvajali skladbe Blaža Arniča. Po dosedanjih skušnjah za ta konccrt sodimo, da ho ljubljanski orkester izvajal lepo glasbo Blaža Arniča v popolni in čisto zveneči obliki, tako da bodo skladbe kakor tudi izvajanje v popolni užitek resnično umetnost ljubečega občinstva. Kakor ču-jemo, so že rezervirali prostore skoraj vsi ljubljanski dostojanstveniki, drugi odličniki in pa seveda številno občinstvo. Dirigent g. Ivan Brezovšek jc nanovo naštu-diral >Šcherazado« Rimski-Korzakova. V tej novi izvedbi jo bo občinstvo prvič slišalo. Koncert Blaža Arniča bo drevi zgodovinsko pomemben dogodek za slovensko glasbeno kulturo in naše občinstvo bo znalo ta dogodek primerno počastiti. — Vstopnice za koncert so v predprodaji pri blagajni kina »Union «. Strela udarila v cerkev na gori Oljki Celje, 18. aprila. Včeraj popoldne .-o se zbrali oblaki nad Celjem iu Savinjsko dolino. Začelo je grmeti iu padala jo tudi toča. Dnnes pa se je zvedelo po dolini, du je včeraj strela dvakrat udarila v cerkev na gori Oljki. jredu so govori, deklamacije, orkester, slike, petje, igra itd. Rezervirajle si sedeže v predprodaji v pisarni Pax et bominu po 2 dinarju. Zarja, Savica iu Danica javljajo gg. starešinom in članom, da predavanje g. dr. Valenčiča v ponedeljek 20. t. m. odpade zaradi koncerta v veliki dvorani r.Unionn•:. Prihodnjo predavanje bomo pravočasno javili. Ne pozabite, da bo drevi ob 20 v veliki filliar-monični dvorani koncert pevskega društvi Kruhovo—Trnovo. Pod vodstvom Simonitija nnslopi 30 članov moškega zborn, ki izvnjnio zanimiv in poster spored. Sedeži v knjigarni Glasbene Matico. Izpred sodišča za zaščito države Belgrad, 17. aprila. AA. Državno sodišče za zaščito države je s svojo razsodbo z dne 17. aprila t. 1. obsodilo tele osebe zaradi članstva in propagande komunizma- Ivana Mavrina, krojaškega obrtnika iz Delnic, na tri leta robije in 3 leta izgube častnih pravic; Ivana Plešeta, krojaškega obrtnika iz Delnic, na poldrugo leto robije in 2 leti izgubo častnih pravic; Stanka Majnariča, mesarja iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Nikolo Račkega, čevljarskega pomočnika iz Delnic na leto dni strogega zapora; Andreja Mavrina, delavca iz Delnic, na leto dni robije in leto dni izgube častnih pravic; Kazimirja Krutjca, delavca v Lokvah, na 2 in pol leti robije in tri leta izgube častnih pravic; Vinka Štanhela, delavca v Lokvah na pet mesecev strogega zapora in Huberta Kruljca, delavca v Lokvah, na leto dni strogega zapora. Občni zbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Belgrad. 18. aprila. AA. Danes dopoldne je bil 49. občili zbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Nj. Vel. kralja Petra I. je ua tem obč. zboru zastopal brigadni general Radovič, vlado prosvetni minister Slošovič, nadalje so prišli episkop Dositej. d.vorniško-tuzianski episkop Neklavij, vrli. rabin dr. Alkalaj, zastopnik komandanta mesta podpolkovnik mesta Jovanovič i. dr. Občni zbor je otvoril prvi podpredsednik senator Svetizar Toinič, ki je kratkem nagovoru pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja in ga prosil, naj na najvišjem mestu tolmači neizmerno ljubezen in zvestobo vseh članov Rdečega križa in podmladka Rdečega križa, ler Nj. Vel. kraljici Mariji. S skupščine je bila poslana naslednja vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11. in Nj. Vel. kraljici Mariji: Nj. Vel. kralju Petru II. iu Nj. Vel. kraljici. — V imenu 49. glavne skupščine društva Rdečega križa Jugoslavije prosim visoka zaščitnika društva, da izvolita sprejeti izraze brezmejne ljubezni in vdanosti. Nj. kr. Vis knezu namestniku Pavlu je bila ]>oslana naslednja vdanostna brzojavka: Nj. kr. Vis knezu namestniku Pavlu. — Zastopniki društva Rdečega križa iz vse države, zbrani ua 49. glavni skupščini društva z ljubeznijo iu vdanostjo pozdravljajo Vaše kr. Visočanstvo. svojega vzvišenega predsednika. Na občnem zboru so bila nato podana poročila o delovanju društva v lelu 1936 ter poročilo nadzornega odbora. Upravnemu odboru je bila izrečena razrcšiuca, sledila je daljša razprava, v kateri so bili podni razni predlogi. Zatem je bil odobren proračun za leto 1937. Ker se mora glavni odbor po društvenih pravilih vsako leto izpopolniti, lako da se izvolijo novi člani namesto onih, katerim je potekel triletni mandat, so sledile dopolnilne volitve ni jc bila soglasno sprejeta lista, ki jo je predlagal upravni odbor. Podpredsednik Tomič je sporočil, da je drugi podpredsednik senator Šilovič iz Zagreba podal ostavko na 6voje mesto zaradi preobremenjenosti. Namesto njega je bil za drugega podpredsednika izvoljen dr. Marko Kostrenčič. Zatem je bila skupščina obveščena o velikem daru. ki ga je prejel odbor Rdečega križa v Sarajevu od tamkajšnjega industrijca Abrama Leviča-Saaiča. Zastopnik sarajevskega oblastnega odbora je podrobno poročal o leni daru. Omenjeni industrijec je že ponovno obdaroval sarajevsko društvo, tokrat mu |e naklonil 2 nulj. Din. S skupščine so nato poslali zahvalno brzojavko velikodušnemu darovalcu. Skupščina se je zaključila okrog poldne. ■v • •• V Španiji Ravonuo. 18. aprila. AA. Nad Billinoni so sc včeraj "pojavila nacionalistična letala, ki so preplavila mesto z letaki, s katerimi se poziva prebivalstvo, naj se nacionalistom vda. Dve uri pozneje je 24 nacionalističnih lovskih letal napadlo rc-publikanske postojanke, kakor vse kaže, je ta napad pomenil prvo pripravo za novo nacionalistično ofenzivo [iroti Baskom. Burgos, 18. aprila, A"A. O včerajšnjih bojih okrog Madrida je imela tukajšnja radijska postaja snoči naslednjo podatke: Nacionalistično topništvo je bombardiralo rdeče postojanke severno Carabanchela, kjer so so pričele koncentrirati nove republikanske čete, ki naj bi nadomestile moštvo v prvih jarkih v tem odseku, ki jc bilo v poslednjih bojih zdeeimirano. Republikanci so imeli zaradi tega obstreljevanja izredno velike izgube, zlasti pa med pokopališčem in mostom Valecasom. Ker je poveljstvo rdeče vojske predsnočnjim zahtevalo kratko prekinitev sovražnosti. da bi se lahko pokopali rdeči vojaki pri "Mii" " ' " " Pardunu in je nacionalistično vrhovno poveljstvo na to pristalo, je večji del včerajšnjega popoldneva na tem odseku potekel brez strelov. Na obeh straneh so pokopavali ubite vojake. Na aragonski fronti jo republikanska vojska razvila živahnejšo akcijo jiri Teruelu. V nekem letalskem spopadu se je neko nacionalistično letalo pogumno zaletelo v rdečega nasprotnika. Obe letali sla se vneli in padli. V nadaljnji borbi smo sestrelili tri nasprotna letala. Na severni fronti je slabo vreme onemogočilo nadaljnje operacije. Na ostalih frontah pa se jc razvijalo le običajno obstreljevanje. Italijanski izletniki v Zagreba Zagreb, 18. aprila, b. Danes jo prišlo v Zagreb 250 italijanskih izletnikov. Ogledali so si vcle-sejem in okolico. Jutri se vrnejo v Italijo. Ljubljanski živilski trg Pod sedanjo občinsko upravo so se razmere vidno zboljšale dovoljen samo s Krekovega trga in s cesto Pred škofijo, odvoz pn pri Zmajskem mostu. Ves promet je na ta način enolno urejen. Koliko neprijetnosti so povzročala nu trgu kolesa, ki so jih kolesarji prislanjali med stole iu ob stojnicah. Ovirala so promet in marsikdo si je ob njih umazal ali celo raztrgal obleko. Teh koles je bilo čedalje več. Tržni odbor jo dal postaviti ob trgu na obeli straneh stojala za kolesa in prepovedal odslej kolesa prislanjali ob slolo ali stojnice. Na enak način je odstranil novi odbor tudi druge nedostatke, lako na primer je dal narediti okrog velike lope na živilskem trgu hodnike iu robnike in na la način odstranil luže in jarke, ki so bile poprej ob vsakem deževju polni vode, pozimi pa je ljudem spodrsevalo, dn so bili vedno v nevarnosti, da padejo. Ob straneh je dal napravili žlebove, da sc more dežniea odtakati jio žlebovih in ne leče več v kapu na luijjovalce kot poprej. še mnogo jc talcih večjih ali manjših popravil in preureditev, ki zdaj nili ne padejo v oči, ko so ncdoslatki odstranjeni. Tržni odbor s predsednikom g. Avgustom Jenkom se stalno trudi, da izboljša irg v vseli ozirih, v kolikor mu lo sedanje razmere dopuščajo. Jasno je, da bi bila potrebna zgraditev velike ili moderne tržno lope, kol jih imajo druga večja mesta, toda žalostna zapuščina bivših uprav na ljubljanskem magistratu za enkrat tega še ne dopušča. Bivši niagislratni gospodarji. ki so imeli dovolj sredstev za gradnjo velikih in komfortnih stanovanjskih hiš, za to vprašanje niso našli smisla iu se od župana Hribarja dalje nikdo ui več brigal za temeljito ureditev živilskega trga. Šele sedanja občinska uprava je našla za lo razumevanje in bo lo vprašanje po možnosti ludi rešila, za enkrat vsaj tako, kakor ji bo v danih razmerah mogoče, sčasoma pa tudi /. veliko iu odločno potezo. Kakor na vseh drugih področjih tako je sedanja mestna uprava izboljšala razmere ludi na živilskem trgu v Ljubljani. Vsakemu je še vedno v spominu, kakšna gneča in nered jo vladal svoje čase na živilskem trgu, zaradi česar so bile tatvine na dnevnem redu. Trg za perutnino je bil stisnjen v ozki kol med vrstami stojnic ob Maliro- vi hiši in med vrsto mesarskih stojnic, ki so zakrivale ves perutninski trg. Sedanji tržni odbor si je zastavil nalogo, uredili trg, kolikor je v sedanjih razmerah lo mogoče. Odstranil jo vrsto mesarskih stojnic, ki so sla-le vzporedno z lojio ob Mahrovi hiši in ki so silno kazile lice Irga, obenem pa zakrivalo manufak-turno lopo ob Mahrovi hiši. Prodajalci, ki so imeli v najemu sredino niamifakturne lope, so bili tako povsem skriti, nekatere dele lo lope pa so uporabljali celo za skladišče iu so zanje plačevali najemnino ali pa ludi ne. Zadnje dni so odstranili prvo vrslo stojnic in najemniki so se povečini preselili v lopo ob Mahrovi hiši. S tem se jo odprl krasen in dragocen prostor na živilskem trgu, kamor so se mogli sedaj razprostreti prodajalci j»e-rutnino in jajc in s čimer je pridobljen ludi prostor za druge prodajalce. 1'ridobilo pa je s leni ludi lice trgu, ki nudi zdaj lep pregled po vsem živilskem trgu. Le ena stojnica Sc saniuje v prejšnji vrsti, pa jo bodo v nekaj dneh podrli kot so ostale. V lopi ob Mahrovi hiši pa so napravili mesarji zdaj lepe iu higiensko mesnice ler so /. novo pridobitvijo zelo zadovoljni. Sedanji Iržni odbor jo naredil tudi red v vprašanju dovoza živil na Irg. Poprej to vprašanje sploh ni bilo urejeno. Dovažali so v vseh smereh, kar jo povzročilo velik nered, često tudi prepir in nesoglasja in veliko gneče. Novi odbor je vpeljal lotos enosmerno vožnjo za dovoz živil. Dovoz je Pred 50 leii v celovški okoliški soli Leta 1889 ob veliki noti sem prvikrat prestopil prag šole. Ta so je nahajala pod gostoljubno streho mežnarije. Kot enorazrednica je rabila samo ono sobo, v kateri nas je bilo stlačenih okoli 90 otrok. Levo vrsto klope smo zasedli dečki, desno pa deklice. 4 oddelki so bili razvrščeni tako, da so sedeli najmanjši iz prvega oddelka v sprednjih klopeh, ob veliki noči, ko smo napredovali, pa smo se pomaknili za toliko klopi nazaj, dokler nismo v četrtem oddelku dosegli zadnje klopi, kar jo bila najvišja čast. Če pa je klopi zmanjkalo, mo se pa stisnili. Prva klop je bila tudi kazenska klop za višje oddelke. Največja kazen je bila, če jo moral fant sedeli med dekleti in obratno, šola se je pričela ob 9 in je trajala do 3 z enotirnim odmorom med I-' in 1. Domov ni smel nihče v tem času Zu kosilo smo prinesli s seboj kos kruha, za času kolin včasih tudi klobaso. Lahko si mislite, kako prijetni duhovi so vladali v skromno veliki sobi z 90 učenci. Bolnikov ni bilo. Teh 90 otrok je bilo izročenih v varstvo enegi učitelja. Bil je že starejši gospod, ki jc govoril koroško slovenščino, imel je pa nemško ime, katere goro list je bil, pa se ne spominjam. Bil je dobričina in skoraj vsakdanji gost mojega očeta, s katerim sla se pogovarjala o sulcih in ščukah, rakih in mrežah. Žena njegova je bila neinku, ki je predstavljala nemški narod v naši okoli 1000 duš broječi fari. Slovenščine ni znala in se je ludi nikoli ni naučila. Učitelj je bil obenem tudi or-ganist in je izvežbal jirecej dober cerkven pevski zbor. Pelo se je v cerkvi samo slovensko. Cesarske pesmi nismo peli nikoli. Menda zato ne, ker jio nemško cerkev ni pustila, po slovensko pa šolska uprava ne. V šoli smo peli samo nemške pesmi, največ patriolične in nemško-narodne. Vsak pa je moral znati ono koroško patriolično »Dort \vo Tirol... To sem moral poslušati, ko sem po končanem plebiscitu leta 1920 predajal svoj urad nasledniku Nemcu iz Kranjske in som moral zapustiti domovino za vedno I V prvem oddelku smo rabili slovenski ABE-rednik menda od Prešerna, ki je bil šolski nadzornik. Pisali se nismo učili. Konec 1. oddelka smo Abecednik |>redelali in od tega časa nisem več videl slovenske učne knjige do gimnazije. Od 2. oddelka naprej smo imeli samo nemške učne knjige. Učitelj nas je učil s posredovanjem koroške slovenščine. Večkrat je hodil od klojii do klopi z. veliko knjigo, v kateri so bile same stike lz tunelskega, rokodelskega življenja itd. Pokazal jc ua |ir. sliko mizarju in obenem govoril: das ist ein Tischler,« kar smo morali ponavljali. Šteti in sjiloh računati smo so učili samo nemško, tako tudi samo nemško slovnico. Verouk je bil slovenski. Star gosjiod se za našo versko izobrazbo ni dosti brigal. Kar smo znali, so nas naučile matere. Katekizma ni bilo. Molili siuo v koroškem narečju doma in v cerkvi. (I'a lo je jioglavje zase v poučevanju koroških Slovencev.) Šele ko je stari gosjiod umrl iu je upravljal župnijo župnik iz sosedne fare, jo poslalo bolje. Nekega dne so se na stežaj odprla vrata šolske sobe in vstopil je visok in vitek duhovni gospod s svežnjem novih knjig j tod pazduho. Kaj bo? K.> smo odmotili, je šel gospod od klopi do klopi in razdeljeval lepo vezano knjigo — samo pridnim učencem in učenkam. Ta knjiga jo bila mali katekizem v »kranjski .šjualii , kakor smo rekli, ker smo ]xxl »slovensko-govorili razumeli koroško slovenščino, »pravo slovenščino pa smo imenovali "kranjsko-. šolska knjižnica je bila spravljena v majhni omari. Bile so samo nemške knjige, večinoma od Krištofa Šmida. Dobili smo jih sicer vsak mesec. Pa prinesli smo neprečilane nazaj, ker jih nihče ni razumel. Medlem se je naša šola preselila iz mežnarije v grad pod cerkvijo. Ta grad je last nekega grofa iz sosednje župnije. V tem gradu jc tudi gostilna. Grof, ki je bil seveda Nemec in jo veliko doprinesel, da so je v sosednji župniji nemškutarstvo zelo širilo, je nekega dne prišel tudi v našo šolo. Kaj l>o? Grof jo bil zelo prijazen in jc govoril nekaj po nemško. Ker ga nismo razumeli, nam je učitelj raztolmačil grolovo željo, namreč, da bi se vsi naučili nemški Oče naš. Kdor ga bo v 14 dneh znal, bo dobil nič manj kol eno cvanckarco! Kaj bi ne! Toliko denarja ju že za ubogega kmeta jio-nienilo nekaj, za nas šolarčke jia že celo premoženje. Po 14 dneh je gosjiod grof zopet jirišel v šolo k izpraševanju . Na vprašanje, kdo zna nemški Oče naš , se nihče ni javil. Da bi blamaža ;:a grofa ne bila prevelika, jc učitelj jx>klical nekaj fantov. ki so morali za njim jionavijati nemški Očo naš. Vkljub temu, da Oče naš niso znali, so cvanckarco le dobili. Nekako v začetku mojega šolanja je bila v naši občini otvorjena občinska ubožnica. Napis na njej jc pravil, du je »Erstes Kaiser Frauz Josefs Ainienhaus«. Pri otvoritvi je bilo silno veliko ljudi. Od učitelja smo bili naučeni, da moramo na dano njegovo znamenje zakričali: »Dreimal hoch! Ko je pa bilo znamenje dano, nobenega glasu ni j bolelo iz naših grl. Velika zamera! Ilir Schaf-kOpfe! Kmalu za tem je tisti grof, ki je hotel za eno cvanckarco kupiti od nas nemški . Oče naše, umrl. Šole so seveda morale k pogrebu. Bili smo razvrščeni pod drevoredom pred gradom. Nam je jioveljeval naš učitelj v uniformi gasilca, sosedni ilvorazrednici pa oba učitelja. Starejši jo bil rojen Slovenec, pa strupen nemškutar, ki je nam še ob plebiscitu delal sitnosti. Mlajši jo bil rojen Nemec. suh dolgin, rdečih las in pegastega obraza. Slednji je hotel liani manjvrednim vindlšarjem jiokazati, kaj njegovi učenci znajo in je pričel s svojim razredom telovaditi. Komanda je bila nemška. Ko se je neki fantič na komando »reclitj? uiik, obrnil na levo, je v istem hipu dobil eno okoli ušes. Ce ta nekdanji fantič šo živi, se gotovo spominja grofovega pogreba. Nas je poslalo strah pred tem učiteljem. In česar smo se najbolj bali, sc je zgodilo. Naš jiohlevni učitelj je kmalu jio leni umrl. Dobili smo onega nemškega dolgimi za učitelju. V šoli je postalo kmalu vse drugače. Prejšnji učitelj nas je učil ueniško, ker jc tako moral, slovenščine pa nikoli ni psoval. Novi učitelj ni znal niti besedice slovensko. Ni nam ubijal samo v šoli nemščino v glavo, morali smo ludi na zunaj pokazali, dn nemško znamo. Pa ne samo to. Tudi lisovke so padalo. Vindiš ist biiurisch, das vindiše V ich gill nichts itn Lande, z vidiš ne opraviš nikjer. Vindiš ist garelig, ihr mtisst nur deutsch griissen. Pretil nam je s kaznimi, če nas bo slišal pozdravljati slovensko. Bili smo v hudih škripcih. Župnik nas je učil slovensko pozdravljati, učitelj nas je hotel zaradi loga kaznovali. Nekoč se mi je pripetilo tole: Ko smo prihrumeli iz šole, nas je pot peljala mimo gostilniškega vrla. Pri mizi pod hladno'lipovo senco sta sedela dva gosjioda. Eden duhovnik, lisli, ki nam je prinesel slovenski katekizem, drugi profesor ki je bil nu počitnicah, moj rojak Ubogi šolarček je dobil tak strah, tla jo že od daleč snel svoj preluknjan klobuk in potem pozdruvil: -giiteii Tag . Pa se je impozant-ua profesorjeva postava zganila in tako strašno Primorske vesti f Alfonz Kuslrin Dno 7. t. m. jo umrl v .Trstu Alfons Kustrin. Bilo mu jo šele 30 let Vsem tekom kljubujoča bolezen, ki ga je mučila skoraj celih štirinajst let, je zmagala nad mladim življenjem, ki jc obetalo toliko ploda v zvezi z. izredno inteligenco in dobrim srcem Alfonza. Neuklonljiv in intransiugenten v svoji brezmejni ljubezni do roda je bil med redkimi v Trstu, ki ni poznal predsodkov in dal vsakemu, ki je trpel, svoje srce. Razmere mu niso dovolile dokončati mature, ker je za tisto dobo že obolel. Imel je izredno nagnjenje do matematike in do vseh pozitivnih znanstev. Kdor ga je poznal, žaluje za njim, in teh je mnogo, ker Alfonz je bil jiovsod kamor se mu je zdelo, da ga kliče dolžnost. Vsa mladinska društva v Trstu so zajemala nepozabne bisere njegovega sodelovanja, in ko ga je bolezen prisilila do mirovanja, so sodružabniki vedno našli pri njem nasvet ali |X>dporo. Tudi njegova bolezen (encefalitis letargica) ga ni ubranila pred preganjanjem. Leta 1930 mu jo prefek-tura v Trstu naprtila sjtecijalno politično nadzorstvo in mnogi prijatelji zamorejo pričati o skrajno pikantnih scenah, ki so se odigravale ob večerih, ko je kvestura prihajala na njegov dom na kontrolo. Bodi mu zemlja lahka! Pogreb je dokazal vso ljubav ki mu jo dolgujejo nešteti, a ni mogel dokazati vse Ijubavi, katere je bil vreden. Niso mogli vedeti vsi žalostno novice, ker tu ni časnikov za Slovence. A to je on razumel, ker je vedno razumel vse. In je odpustil tistim, ki jih ni bilo na pogrebu — tudi tistim, ki niso čutili dolžnost, da pridejo... Na svidenje, Alfonz! Počivaj v miru! Evgen Coselschi o sporazumu med Jugosfavito in Italijo V rimskem listu \La Volonta d'llalia je nekdanji tajnik fašistične stranke v Julijski Krajini in sedanji predsednik Združenju vseli italijanskih jirostovoljcev Evgenij Coselsch i, katerega starši so se j>i6ali še s slovenskim imenom Kozel, napisal naslednji zanimiv članek o prijateljski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo. Ravno v tem lislu smo vodili hudo in |>ogum-ne borbe z našim sosedom na drugi strani Jadrana. Borili smo se, ker smo zvesti tradicijam in služimo neki ideji. Borili smo se. ker je Jugoslavija v stojih odnosih do Italije prevzela nehvaležno in nevarno vlogo izzivateljiee, mesto da sc oprime politike-, ki odgovarja njenim interesom in služi njeni neodvisnosti. Vlogo izzivateljiee pa — na račun drugih. — Borili smo se, da bi na ta način odgovorili drzni in nasilni projiagandi več ali manj temnih združenj, ki so bila prežeta z demagoSkinii predsodki iu sovraštvom do fašistične Italije. Borili smo se tudi takrat, ko se je zdelo, da lahko nastanejo neredi, ki bi zanesli nevaren |)ožar tudi v notranjost naše države. Teh svojih dosedanjih bojev sedaj ne zanikamo, ne sramujemo se jih in jih nočemo izbrisati iz aktive naše delavnosti. Nikdo bi nas ne cenil, če bi kar lako od danes do jutri začeli vzklikati: Hosana! no da bi bili o tem tudi prepričani, in če bi sedaj poskušali, da skrijemo svojo jirošlost, kot da bi se je morali sramovati. Toda Jadran ni noben brezmejni ocean, ampak ozek zaliv, ki ima dve obali. Ni mogoče živeti ob obalah tega morja in se neprestano med seboj sumničiti in sovražiti. Neumne in obsojene na to. da ostanejo brezsmiselne, so bile zahteve nekaterih temnih združenj, ki pa od danes naprej nimajo nobenega razloga, da Se dalje obstojajo. — Tudi proli njim smo se dvignili z vso odločnostjo. S temi-le čustvi, s popolnim razumevanjem svoje dolžnosti, izjavljamo italijanski prostovoljci z vso lojalnostjo, da belgrajski sporaz.uni pozdravljamo in da iskreno želimo in da bo izvedba lega sporazuma zares itomenila novo dobo za mir na Jadranu in na svetu. Javna dela v Trnovem »Agis: poroča da nameravajo v Trnovem izpeljati javna dela večjega obsega. Tako je v načrtu j zgradba vodovoda, ki je nujno potreben, ka jt i ob suši vlada veliko pomanjkanje pitne vode. Nadalje bodo uredili novo živinsko sejmišče, saj jc bila živinoreja svoje dni skoraj edini vir dohodkov prebivalstva in jo je treba na vsak način poživiti. Na Vidmu : bodo zgradili večje poslopje.^ v katerem bodo namestili urade okrožnega sodišča v Ilirski Bistrici. Poleg sodišča pa bo zgrajena, nova večja osnovna šola za dečke. Bržkone bo tudi postalo iztrebilo, da se dosedanje pokopališče opusti in uredi novo izven Trnovega in sicer je; v ta namen pripravljen prostor ob cesti proti Šembijam ua parcelah, ki se imenujejo »pri malem mostičkur. Nesreče po Julijski krajini Preteklo nedeljo se je na povratku s Svete Gore pri Gorici ponesrečil Henrik Gaber, star 19 let, stanujoč v Gorici. Prevrnil se je s svojega kolesa ter tako nesrečno udaril ob obcestni kamen, da je dobil pretres možganov. —■ Podobna nesreča se jo pripetila skoraj na istem mestu kolesarju Alojziju Saderju, staremu 30 let, doma iz. Šent Petra, ki jo dobil pri padcu težke poškodbe. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. — Ko je šol nu polje, je mladi Danijel Blažik, stanujoč v Gorici tako nesrečno jiadel z. voza, da je dobil nevarne jioškodbe na glavi in na obeh rokah in so ga morali prupeljati v bolnišnico. — Peter Krajšek, ki ga je pred dalje časa razmesarilu granata, ki izhaja še iz svetovne vojne in jc slučajno eskplo-dirala, ko jo pri kopanju zemlje na njo naletel, jc vendarle okreval in se bo vrnil domov. V Gorici je v Svetogorski ulici zgorela hišica, katere lastnik jo Janez Valcntincir, ki ima okrog 2 naključju padel v mlu-kužo štiriletni otrok iu bil v nevarnosti da se v blatu zaduši. Mimo se je pri vozi 1 mladi šolarček Marijan Jug ravno v trenutku, ko se jo otročiček začel pogrezati pod vodo. Jug se je s kolesom zagnal v mlako ter zgrabit otroka in ga z velikimi težavami |>rinesel nn breg, kjer ga je začel oživljati s pomočjo umetnega dihanja. Mladi fantek je izpovedal, da se je še komaj fiotegnll iz blata. — Juga bodo za njegovo junaško dejanje nagradili. Izpred sodišča Sv. let, Na 1(100 lir denarne globi' je bila obsojena pri Luciji stanujoča Frančiška Gruden, stara 00 ker so jiri njej našli manjše zaloge kave in tobaka, ki je bil vtiholapljen čez mejo. Ker so brez. dovoljenja hodili čez. mejo v Jugoslavijo iu vrhutega še tihotapili, so bili poslani pred goriško sodišče naslednji obtoženci: Amalija Sedej, II let. Marija Kladilik, 18 let. Car Štefanija, 39 let, Makselj Marija, 17 let, Gruden Alojzija. 00 tel. vso iz, Idrije. Nadalje Ivanka Kokelj, 25 let, Matevž Kokelj. 20 let, doma iz. Laze p r i Cerknem, končno še Marija Potočnik iz Robidnice. Vsi bodo sojeni strogo, ker se večinoma zagovarjajo že \ drugič zaradi tahotapljenja. Goriško sodišče je |iretekle dni izreklo jiravdo-rek v naslednjih procesih, ki se tičejo Slovencev: Na 2 meseca strogega zajioru je bil obsojen Avguštin Gabrovec, star 31 let, ker se je pred oblastjo zlagal da i<> nepismen in je naslovil nekaj trdili besed na občinskega tajnika. — Na mesec dni zn-pora je bil obsojen Janez Vončina. star 33 let. doma iz. Trnovega, ker Je |k> državnih gozdovih jm-dlral smreke mi svoj račun. — Nu plačilo 1000 lir denarne globe je bil obsojen Anton Itojič, ker jo brez dovoljenja lovil |io tujih loviščih. — Na dva meseca strogega zu|)ora in plačilo Ssebnem društvu zberejo vsi, ki gojijo simpatije do naše državo. Za to društvo ne bo nobeno težave, da v duhu italijansko-ju-goslovanske prijateljsko |>ogodbo razvije jitodo-nosno delovanje za resnično in uspešno zbližanje obeh narodov na kulturnem polju. Sicer pn je prav. da se obnovijo stare tradicije, kajti kulturni od-nošaji med obema državnimi imajo svojo veliko jnošlost in zgodovino. Uporaba slovenskega jezika v rcikvali je bila baje od oblasti dovoljena nekaterim žu|>nijain v okolici Trsta in tudi v Beneški Sloveniji. Župni predstojniki so sprejeli tozadevna pismena dovoljenja predvsem glede slovenskega petju. Vesli pa še niso potrjene in je treba počakati, dn tozadevne odredbo izidejo v uradnih glasilih cerkvene in politične oblasti. Dosedanji župnik v Hojami pri Trstu Salva-ilori je premeščen. Naslednik je bil preteklo nedeljo slovesno ustoličen v tem predmestju, kjer žive večinoma prebivalci slovenskega r<«Jti. Dr. Sošič iz Trsta, ki jo bil obsojen na dal>o internacijo, se jo te dni vrnil nazaj k svoji družini in začel opravljati svoje |>oslo. Po vseli hrvatskih naseljih so prepevali domače pesmi, ko so Jo zvedelo za sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Mladina jo bila veselo razpoložena in so se ji pridružili tudi fantje iu dekletu, ki že dolga leta niso pomagali |iri petiu narodnih pesmi. Oblasti niso delale nikakih ovir. Orožniki so izjavljali, da sicer še niso dobili službenih obvestil, kako je Ireba v bodoče postopati, toda na osnovi prijateljske pogodbo meri obema državama bodo pustiti mladino jiri miru in tako so Hrvati laliko neovirano prepevali dalje. Hranilnica in posojilnica v skednju pri Trstu bo nehala s poslovanjem, kot sledi iz odredbe pred-sedništva vlade, objavljene v uradnem glasilu italijanske vlade r.Gazzetta Ufficiale-, z. dne 1(1. marca 1937. Zavodu je bilo nnjprvo dovoljeno, da |ki-^luje ilulje, toda z. navedeno uredbo Je bilo dovoljenje preklicano in zavodu ukazano, da popolnoma zaključi svoje delo. 20IKI priimkov je bilo po poročilu Guzelta l'f-liciale spremenjenih v mesecu januarju 1937 na jKidročju Julijske krajine v italijansko zvoneča imena. Uradno glasilo navaja, da so bile spremembe od oblasti dovoljene in da so jili prosilci sami predlagali. Radio Programi Radio Ljubljana 9 1'onrili Ijrf;, r> nitritu: 12 Koraf-nlro (plošče) 12.1.'» Vrnne, poročila 1.". ihs, sporni, obvestilu 1.1.1.4 Koncert francoskih posinie: Lucicunu Boycr iu .Tn.scpliirir Baker (plošče) II Vreme, borza Zdravniška ura- CI rjovim je (tr. dr. V Broccl.j) 1K.20 f nifclhrecht: .Zadnjo igračke (plošče) - 1 s.:w» slo venska narodna pesem t»r. rrnnce Marolt) - H) ran, vreme, poročilu, sporni, obvestila llk.ln Nar ura: Vido (Otok smrti) Mladon st. pjnrlčič (Hcltfrad) 1M..V) Zanimivosti 2n He/.i rvirano za prenos 22 (as, vreme, poroflla. spon-I lf» (todbn za pb !n pisrnico vino (ploščo). Drugi programi f Pmifilrljvk. /9. aprila: (Ji t li; Lin.no Tnior in violina naj: 1'ii.on OrUi-strulni konce lM/Jii IMo>iwi «lasl»a Trst 21.00 Violina; 22.QQ [gf8 ■ Hilfjrail: JO.flt) <)prra Za- ; 'Jl.nu Kuskn glasita lh I: 'JI.(M Sinfon i«" ii i konceri \litan: 17.1"» 1'losna glasba: Itim llari: 21 .(Hi Slnfonioi i sonoort — Prana: lti.LVi Salonski kvartrt; 'J>.1."» 1'r-toi koneort; 21.0."» Igra: :;i ;!."» Kvarlot Variant. '.M.imi ("Iio pinov koneort; 2'J.OU OrkiKtralna ulasba /laniliur;/: 'JO.10 Iloftliovon-Mozart Uaydn I'ratislara: 'Ji>.tn 0|»r rotii - Krila: '_N).*»U Kilmska trliisbu - Ur roman nt cr: '.'u.l Moz.artov konr.crt Satira*: Stara glasba, 'Jn.iti Zbor: l! 1.2»» Sfbnaianuov kvartet - Tnatnu^ , 21.::-» Sin fonični konn-rt. FOTOAMATER Herbarij v slikah Če bi bil jaz prosvetni minister — ne. rajši začnem drugače, da ne bo dišalo po jiolitiki. Spomnil sem se namreč na dijakinje in dijake, ki se vsako jutro drenjajo nn trgu okoli jirodajalk cvetja in kupujejo ljubke pomladanske cvetlice za lier-barje in za nazorni pouk v šoli. In knjige so mi lirišle na misel, ki jih imajo v nižjih razredih naših srednjih šol za pouk o rastlinstvu. Prav za prav na ilustracijo v njih, ki naj takšen pouk jx>-nazorijo. Zato mi je ušlo tisto o prosvetnem ministru — in sem samo mimogrede |>oinislil tudi na njegovo jitačo. To le sem hotel |x>vedati čeprav nisem šolnik: kako lep, privlačen in učinkovit bi bil jmuk rastlinstva v .Soli, če bi ga spremljalo skioptično jire-davanje fotografiranih rastlin! V naravnih barvah in v najtočnejši reprodukciji! Rastline v njihovem okolju, povečave manjših delov, mikrofolografije, rentgenski posnetki 1 Zaloga diapozitivov bi bila kmalu ustvarjena in izdatek bi ne bil velik. Prav zu prav bi vse skupaj ne stalo več kol sedanja učila. Drugod ni jio šolali celo predavanje ozkih filmov nič nenavadnega. Ne sili pa se reprodukcijska točnost fotografije v ilustracijo učnih knjig. Fotografska ilustracija je v naši dobi nekaj tako samo ob sebj umevnega, da so ročno risbe kur muzejska roba. Toda pri nas še nismo tako daleč in sem omenil to samo mimogrede, ko že mislim napisati nekaj besedi o snemanju cvetlic. Amaterjem seveda. Večina ljudi gleda namreč naravo kakor skozi debelo nczdrobljivo steklo. Dano jim je, du jo morejo videli, toda približati se ji ne morejo. Pri fotoumaterjih jo lo drugače. Dobesedno! z.aupila: Kdo je taki« da me je bolelo kakor burja odnesti. Pa šo preden sem sc spustil v dir, me je isti profesor z. mehkim glasom povabil k sebi in me poučil, da ne sinem pozdravljati nemško, kajti tu smo Slovenci in Slovenci ostanemo. Duhovni gospod pa ni nič govoril, gledal me je izpod čela, tako strašno hudo, da se mu nisem upal jiogledati v oči. Bal sem *<•■ Ta duhovni gospod je bil poznejši stolni kanonik v Celovcu, ki je pred dvema letoma ujnrl. Profesor mi je stisnit zemljo v roko in ubogi šolarček je po prestanem strahu ves zadovoljen liitel proti domu z zemljo v roki. Pa ludi doma so povedali, dn je imel profesor prav. Od tega časa nisem več jiozdravljal doma jio nemško. Dovršil sem 4 oddelke. Bilo bi treba na gimnazijo v Celovec. Pn kako? Znal sem nemško računati. tudi nemško slovnico je oni dolgin trdil, da znani. Pa nemščino? Te pu ni znal nihče v Soli. Kako tudi! Učitelja nismo razumeli, tudi nemških čitank ne! Doma nihče nemško ni znal. govorili i u molili smo slovensko. Kuj mislite, da je to nemščina, če je popisal neki šolarček mačko takole: »der Gac bol ajnen gugeligen Gopf, fir tise. auf jeden Ek ajnen!: Ni kazalo drugega, kol v Celovec v jirijiravnico, ki je bila v jioslopju realke v Kolodvorski ulici. Imel sem hudega Germana za uči- telja. Pred tablo se mi Jc nekoč zareklo in sem povedal nekaj slovenskih besed. Kol bi treščil, sem dobil take krče, da riinem vedel, kako sem priletel v klop. Slišal sem samo besede: Du vindišer Ilund Od tega časa sem začel premišljati, zakaj vse to in če je res, da smo Slovenci manjvredni ljudje, s katerimi se postopa kol s lisi. Od takrat me ta grenka zavest ni več za-pit6tila in me še danes ni, ko gledam, kaj se vse godi okoli mene. Ponižani in razžaljeni že od mladosti 1 Po drugih krajih so bile razmere še slabše, v kolikor so imeli še hujše nemške učitelje. Lahko trdim, da Slovencev na Koroškem, zlasli v Celovški kotlini, ni ubila utrakvistična šola, temveč nemški učitelj. Učni uspehi so bili enaki ničli. Namen šole tudi ni bil učiti, ampak l>onemčevali. Cim manj bodo znali, tem manj bodo gospodarsko odporni. In tako je bilo. Leta 1910 um je neki gospod iz Zagreba vprašal, kaj mislim o plebiscitu, ki se nam obeta. Odgovoril sem odkrito, da Koroško zgubimo, če pride do plebiscita, in se žal nisem zmotil. Pa čemu obujati spomine? Ko sem prišel na gimnazijo, sem prvo slovensko šolsko nalogo jiisal v gotici, ker sem latinico pozabil t t: bog i profesor Jainik! Bog Ti daj dobro za vse. kar si nam slovenskim dijakom prizanese!! Izjemoma so pri snemanju cvetlic na boljšem amaterji starokopitnega kova: listi, ki Imajo kamere za plošče s prav dolgim iztegom iu stabilnim stalivom s krogijirnini nastavkom. In mnogo jx>-trpljenja, ki ga ima pa vsak lastnik taksne kamere. To je nekaj samo ob sebi umevnega iti v ozki zvezi s kamero za plošče. Manj pripravne so kamere za zviti film, če izvzamemo zrcalne kamere, ki so s primernimi dostavnimi lečami uporabljive kot kamere za plošče. Predjiiflov, jio katerih naj bi cvetlice snemali, seveda ne nameravani uzakontlic, saj moramo upoštevati popolnoma določene, v vsakem slučaju različne posebnosti cvetlic, ki zahtevajo strogo individualno obdelavo. Poleg tega je cvetje že samo jio sebi tako čudovito lopo, da jo potreben za dosego slikovitosti običajno prav majhen dodatek koni|)onent. Koliko lepote je v ornauicntalni obliki cvetja! In oblika je najvažnejša. Barva je zapeljiva in jo moramo že pred posnetkom prevesti v belo-črno skalo. V mislili seveda, da ne bo kasneje razočaranja. Že jiri posnetku je vplivali s primernimi filtri in jianliroiuutskim tvorivom na |>revod barvno |iisane jiodlage v belo-črno skalo. Včasih zadostuje rumenica, šc večkrat jo |iotreben zelen filter, v izjemnih slučajih celo rdeč. Važna je izbira primerne svetlobe, ki jo nudi narava sama v vseli mogočih variantah. Gotovo bo najprimernejša zgodaj dopoldne ali ikiziio |iopol-due in snemanje jiroii svetlobi največkrat najbolj učinkovito, če no nameravamo napravili čisto stvarnega iiosnctka. Tudi vprašanja ozadju ni za riemariii. Nemir škoduje. Prav tako sla|i|janje barve rastline in ozadja, bolje njunih barvnih vredno sli v belo-črni skali. Iz okolja cvetlice bomo odstra nili vse, kar bi koncentracijo motilo. Toda previdno, kajti cvetlica ni ustvarjena za trd prijem. Najvažnejša jia Je potrpežljivost. Cvetlici! jo imajo obilno mero in spadajo med iiajpolrpežlji vejšo modele. Kdo bi so Jezil, če pokiinu nedolžni zvonček v lahnem vetru prav v trenutku, ko siuo hoteli pritisnili na prožilo! Ali pa celo v trenutku, ko za kratko razdobje ene desetnike sekunde za brni zatvorl Ni pomoči! Plošča je pohvuriemi! Drugo kaseto in pričnimo znova! S takšno potrpežljivostjo bo nastal borbam, kot je nastal vaš album s slikami sorodnikov, znancev in prijateljev. Toda marsikatera slika v albu mu jc zagrenjena. S kritiko tega ali onega, da ni lak kot jc. Cvetlice pa so potrpežljive. Naša drušlva Fotoklub Ljubljana. V torek 20 aprila predava o snemanju z monoklom ing. L. Michieli. V petek običajni sestanek in dogovor radi izleta v soboto in nedeljo. Vabljeni so člani ln prijatelji kluba. Klub pripravlja razstavo del svojih članov, ki jo bo otvoril 30 maja t. t. v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo zelo zanimiva, ker bodo razstavili člani med drugim tudi vsa svoja dela, ki so blln odlikovana v inozemstvu lin mednarodnih razstavah Klub poživlja člane, da čimprel predložijo žiriji dela, ki jih nameravajo razstaviti. Tekme za drž• prvenstvo končane Gradjanski prvi - Ljubljana zadnja Gradjanski: Jugoslavna 1:1 (1:0) Belgrad, tS. aprila, tn. Današnja igra med Jugoslavijo in Gradjunskim Se ni prinesla končne odločitve, kdo tio letošnji prvak v nogometu. Ako bi Gradjanski danes zmagal, bi postal 011 končno-veljavno prvak. Ravno zaradi te odločitve je bilo zanimanje za tekmo ogromno in navzlic slabemu vremenu, ki se je šele tik pred tekmo popravilo, je prišlo na igrišče nad 12.000 gledalcev. Gradjanski je |iri|>e!jal s seboj iz Zagreba mnogo svojih pristašev, ki so burno dajali vzpodbudo Zagrebčanom. Igri je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. liogič, navzoči |>a so bili tudi predsednik olimpijskega odbora, general Djokič in številne odlične osebnosti. Igra sama je bila tipična borba za točke, saj je šlo za važno odločitev, ki pa jo Gradjanski kljub odlični igri in velikemu trudu ni mogel doseči. Na igrišču je vladala velika nervoznost. tako med igralci knkor tudi med samim občinstvom, ki je napeto sledilo vsaki potezi. Igralci Gradjanskega so si najpreje nekoliko umirili svoje živce, nakar so bili ves prvi |>olčas v premoči. Sole v drugem polčasu se je Jugoslavija zbrala, povezala svoje linije in večkrat pritisnila nasprotnika pred njegov gol. Žalibog pa igralci Jugoslavije niso pokazali |>red nasjirotni-liovim golom ono jiotrebno odločnost, ki i>i jim jirav lahko prinesla zmago, kajti Lojančič je v 43. minuti prvega jiolčasa zastrelil stoodstotno situacijo. Vendar pn se mora objektivno priznati, da je rezultat, sodeč [>o igri obeh moštev, realen, čeprav je Gradjanski |>okazal lepšo in mnogo bolj povezano igro kakor pa Jugoslavija. Prvi gol je zabil Gradjanski v 38. minuti jx>1-časa |>o Plešejo. Jugoslavija je izenačila v 3. minuti drugega jiolčasa po Lojančiču. Čeprav je bila igra ostra in obe moštvi skrajno nervozni, pa je bila vseskozi fair. Sodil je Italijan Mattea, ki je Vašemu dopisniku pred lekmo izjavil, da so iz Italije vsak teden dirigirani najboljši italijanski sodniki v inozemstvo, kar povzroča v llaliji veliko nezadovoljstvo, kajti ob času, ko morajo najboljši italijanski sodniki soditi v inozemstvu, italijanski klubi pri odločilnih tekmah nimajo dobrih sodnikov. Tako se na printer pravkar nahajajo v tujini štirje najboljši italijanski sodniki, med temi trije v Jugoslaviji, eden pa v Romuniji. Po igri je sodnik Mattea kljub |irepovedi. ki jih imajo italijanski sodniki glede podajanja izjav, v razgovoru z Vašim dopisnikom dejal, da je igra potekla povsem korektno, da sta obe moštvi izvrstni in da je izid tekme realen. Posebno pohvalno se je izrazil o občinstvu, ki je bilo ves čas tekme disciplinirano. Hajduk : Ljubljana 6:0 (2:0) Split. 18. aprila, m. Ljubljana je pred 1500 igralci morala [>onovno jioložiti svoje orožje pred odločnim in dobrim moštvom Hajduka, ki je nastopil celo z dvema juniorjema, in sicer i Milia-čičem in Kovačičem. Ostali igralci v Hajduku so bili stari. Ljubljana je nastopila v postavi Logar. Jug, Bertoncelj l„ Obersnel. Pišek Bonceli, Šercelj, Slapar. Lah. Bertoncelj II in Vidušek Igra je potekala v stalni premoči Hajduka. Ze v 7 minuti prvega polčasa je Kragič prvič pretresel mrežo Ljubljane. Ze dve minuti po/nete je zvišal Matosič rezultat na 2:0. Ljubljana je nato skušala prenesti igro na teren Hajduka, vendar pa je to trajalo le malo časa. Od 25. minute dalje je bil Hajduk neprestano pred golom Ljubljane. Drugi polčas se je pričel z ostrimi napadi Hajduka in že v treh minutah končal z novim polom po Lamešiču. V 0. minuti je bil Hajduk ponovno pred golom Ljubljane. I.amešič je oddal žogo Ma tošiču, ki te neubranljivo že četrtič zabil gol Sledile so nevarne situacije pred golom Ljubljane, kjer sc je zlasti izkazal Bertoncelj, ki je mnogokrat rešil nevarne pozicije. V 13 minuti je jumor Kovacic zabil peti gol. Nato je Ljubljana spet nekaj časa napadala in izsilila v 20. minuti celo kot proti Hajduku, ki ga pa ni monda izkoristiti. V 40. minuti je imel Logar lepo priliko da pokaže, kaj zna, toda kmalu nato je Kragič iz neposredne bližine zabil šesti in poslednji gol. Na igrišču je zadovoljil Bertoncelj I. s svojo izvrstno igro in pa vratar Logar, ki je dobro branil. Ostali so se brezuspešno trudili. Tekmo je vodil Podubski brez večjih na pa k /aradi velikega poraza Ljubljane v Splitu in zaradi rezultatov, ki so jih ostali klubi ob koncu tekmovanja dosegli, grozi Ljubljani resna nevarnost, da izpade iz lige. * Osijek. 18. apr. m. Slavija Bask 4:3 (1:1). Sarajevo. 18. apr. m. BSK — Slavija 8 : 3 (3:2). Zagreb, 18. apr m. Hašk — Concordia 2:2 (1:1) Po končanem državnem prvenstvncni tekmovanju se stanje v prvem delu tabele ni znatno spremenilo, le v zadnjem delu tabele je Ljubljana padla s šestega mesta ua zadnje, to je na deseto mesto. Tabela je sledeča: Gradjanski 25 točk Jugoslavija 20 točk. BSK 10 točk Hajduk 10 točk. Slaviia (Sarajevo) 14 točk. Bask 12 točk. Hašk 12 točk. Concordia 10 točk. Slaviia (Osjek) 10 točk. Ljubljana 9 točk. Mariborski spori: Maribor, IS. aprila. MLADINA SK MARIBORA — MLADINA SK RAPIDA 1 : 4 (0 : 3). Na igrišču SK Rapida se je danes igrala ju-niorska prvenstvena nogometna tekma med mladi-n a m a gornjih klubov. Sodil je gosp. Klanjšček. Mladina SK Maribora je s tem padla na zadnje mesto. SK MARATON V RUŠAH. Težkoatletska sekcija SK Maratona je priredila dvoboj s slično sekcijo SK Maratona v Rušah. V bantam kategoriji je bil prvi Robič iz Ruš, drugi in tretji pa sla bila Vrankar in Anželj iz Maribora. V peresni kategoriji je bil prvi Babič iz Maribora. V lahki kategoriji je bil prvi Kifler iz Ruš. V vvalter kategoriji je bil prvi Jug iz Rus. V srednji kategoriji pa Zrnko iz Maribora. V pol-Icžki kategoriji Vidic iz Maribora. Tekma je bila fair in je bilo opaziti mnogo rutiniranosti pri obeh nasprotnikih. Gledalci so napolnili dvorano in pokazali, da vlada za ta šport veliko zanimanje v Rušah. Vrhovni sodnik je bil Kcbrič. sodniki pa so bili še Šafec, Krušec in Smerdelj. Po tekmovanju so si Mariborčani ogledali tovarno za dušik v Rušah. Cetishi šport SK Železničar : SK Celje 2:1 (1:0) Celje, 18. aprila Na Glaziji je danes bila finalna prvenstvena nogometna tekma med Železničarjem iz Maribora in domačim SK Celjem. Oba kluba sta pokazala več ali manj inizerno igro. Zmaga Železničarja je morda zaslužena, toda s tako igro pač ne zasluži ponosnega prvaka Slovenije. Predvsem ima slab napad, ki je danes zastreljal najboljše šanse. Obramba je sicer dobra, toda obenem bojazljiva. V nadaljnjih tekmah bo moral pokazati več znanja, če bo hotel res postati pravi prvak Slovenije. Celje je danes nastopilo v preccj spremenjeni postavi in pokazalo slab nogomet, kar se tiče skupne igre. V moštvu je nekaj svellih točk, predvsem pa je dobra krilska vrsta Ostali pa so pod povprečnostjo. Sedaj ima SK Celje nekaj igralcev SK Jugoslavije, o čemer smo svojčas baš od teh ljudi slišali zelo malo pahvale. Celje je zadovoljno, da igra v finalni tekmi. To je menda vse. Sodil je Bažan iz Zagreba Občinstva je bilo precej, ki je pa zapustilo igrišče precej razočarano. Predtekme: Mladina SK Jugoslaviie : Mladina SK Celje 5:2. Mladina Atlelikov : Mladina Olimpa 7:1. Atletiki: SK Laško 7:1. Drobne športne ves ti Zveza slovenskih lahko atletskih klubov (službeno). Opozarjamo lahkoatlele vseh ljubljanskih klubov, da z današnjim dnem prevzame vodstvo treningov v Ljubljani lahko atletski športni učitelj za dravsko banovino g. Klein. Treningi bodo do preklica vsak dan na igrišču ASK Primorja, in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne od 16. do 20. Obiskujte polnoštevilno treninge. Predsedstvo. ASK Primorje (centralni odbor). Klubov redni občni zbor bo v četrtek 22. t. m. ob 20. v zadnji sobi restavracije Slon. Pozivamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora. Predsedstvo. Nov svetovni rekord v skoku s palico, ki ga je dosegel Amerikanec N. Selton ni 448 m, kakor so svoječasno poročali listi, ampak le 4.454 m. Drugi rezultati, ki 60 bili ob tej priliki doseženi v Los Angele6u so: 1€0 jardov je pretekel Tally v času 0.6 sek. 440 jardov Miller 48.7, za 880 jardov je rabil Wienen i :56,5, v daljavo jc skočil Mamtel 7.42 m, Jacli je preskočil v višino 1.96 m, kroglo jia je sunil llarsen 15.28 m. Italijan Lanzi jc postavil nov svetovni rekord na 600 m, za katere je porabil 1:17,6. Dosedanji rekord je branil Atnerikanec Beti Eastman s časom 1:18,4, ki ga je postavil leta 1034 v Stockliolm. Ameriški atleti na prostem igrišču. Ameriški atleti so zapustili zaprte prostore in so pomerili prvikrat v sezoni svoje moči na prostem. Posebnih rezultatov niso dosegli, pač pa je nekaj usfiehov, ki bi jih bilo omenili. Tomlich je tekel HO m čez zapreke v času 14.8 sek., kopje je vrgel Terry 66.06 m, kroglo je zalučal Francis 15.84 m, na 3000 m je zmagal Lash v času 8:37. Kaj jc veter v hrbet? Mednarodna določitev za veter v hrbet pravi to-le: »Veter Vbet ali poševni veter ou zadaj, ki ima večjo hitrost kakor 2 in na sekundo, se smatra kot poinoč in fiovzroči jjostav-ljen rekord za neveljaven.« 150.000 gledalcev pri nogometni tehmi škotska premaga Anglijo s 3 : 1. V Glasgovvu je bila nogometna tekma med Škotsko in Anglijo, katere se je udeležilo 150.000 gledalcev, torej največje število gledalcev, kar jih je doslej sploh bilo na vsem svetu pri kaki nogometni tekmi. Kljub deževnemu vremenu se je nabralo že dve uri pred tekmo nad 100.000 gledalcev in ono uro pred pričetkoni jih je bilo že 130.000, katero število se je zvišalo do pričetka same tekme nu 150.000. Skoti so zlasti v prvih minutah nakriljevali Angleže, vendar |>o |ioteku igre niso zaslužili zmage. V prvem polčasu so vodili Angleži, a so se Skoti v začetku drugega dela takoj znašli ter so prevzeli iniciativo, katera jim jo |irinesla izenačenje in |K>leni tudi zmago. Angleži so imeli več šiius, ki jih pa niso izrabili, pri čemer je imel tudi sodnik svoje zasluge. De!ovanle Mariborske ZintJsfio-šporSrie podzveze Maribor, 18. aprila Danes dopoldne je bila v prostorih hote'a Orla V! 11. redna skupščina Mariborske zimsko športne jiodzveze. katere se je udeležilo od 14 včlanjenih klubov le osem Zastopani so bili po delegatih SSK Maribor, SK Maraton, SK Železničar, SK Rapid, SPD Celje Tnlskoprometna zveza Sv. Lovrenc na Pohorju, SK Studenci in SPD Maribor. Skupščini je med drugimi odličniki prisostvoval tudi mestni poveljnik general MMenkovič. Mestno občino je zastopal ravnatelj Rodošek, tujsko prometno zvezo pa inž. Šlajmer Skupščino ie vodih predsednik kapetan Gnus ter kratko orisal delovanje podzveze v preteklem letu. Za bodoče je predlagal, naj se tekme določijo v višinskih krajih, kjer ie vedno dovoli ugodnih snežnik prilik v slučaju pa, da jih je tudi v nižjih legah, se morejo tekme prestaviti tja. Podzveza namerava zgraditi skakalnico pri Ribniški koči, kjer se bodo mogle vršiti tekme tudi v kombinacijah. Napravili bodo ludi izseko za slalom progo. Uspeh podzveze v preteklem letu je smuška pot od Sv. Bolfenka do Radvanja, ki pa še ni popolnoma dokončana, ker nekateri posestniki ne dovolijo iz-sekavanja. Tajniško poročilo ie podal g. Konič. V Podzvezi je verificiranih 115 članov, v letošnjem letu jc bilo na novo verificiranih 34. Podzveza je imela v načrtu 22 tekem, od katerih se je radi slabih razmer moglo vršiti le sedem. Iz poročila blagajnika g. Golubovlča je razvidno, da znaša društveno premoženje 28.709 Din. Celokupni promet je znašal v preteklem lelu 139.669.50 Din. Tehnično poročilo je podal g. Forstnerič, ki je poročal v težavah s smučarsko potjo, o popravilih skakalnice v Razvanju. Najvzornejša letošnja prireditev je bila medmestna tekma Zagreb-Maribor v slalomu pri Ribniški koči. Državnega prvenstva v Sarajevu se je iz področja podzveze udeležilo 25 tekmovalcev. Skupščino je nato pozdravil delegat Zimsko športne zveze g. Kunstclj. Iz vrst tekmovalcev je bil stavljen predlog, da se v tehnični odbor kooptira tudi nekaj tekmovalcev, da bi se delo tega odbora olajšalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika kapetan Gnus, v odboru pa so: dr Lutman, Aljančič, crolubovič, Krajšek, Konič, Voglar, kapetan Ilid Vetrih, Forstnerič, Vezjak, Pirnat, Šapec, Čerin, Fras, dr. Schrott in Lautner. V nadzornem odboru sta ravnatelj Rodošek in inž. Šlajmer; razsodišče: Bergoč, dr. Tominšek in ravnatelj Loos, Občni zbor Mariborske kolesarske podzveze Maribor, 18. aprila V hotelu Zamorc je bil danes občni zbor Mariborske kolesarske podzveze, katero je novoizvoljena uprava Kolesarske zveze v Zagrebu zopet vpostavila. Kakor znano, je stara uprava v Zagrebu razpustila mariborsko podzvezo, itn sicer radi osebnih sporov v unravi podzveze, ki jih je povzročil en sam član. Navzoča sta bila zastopnika zveze, in sicer Ferrari in Frakovič. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik Jaki. Poročila so odpadla, ker zveza še ni vrnila zapisnikov. Bile so le volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Mihael Lešnik, za podpredsednika Mirko Fais, za tajnika Rudolf Steinbiicher, za blagajnika Jakob Lupša. Tehnična referenta sta Val. Šiberek in Franc Kebrič. Odborniki so: Franc Štrucl, Fric Šapec, Vinko Glavič, Štefan Rozman, Kari Smrekar, Ivan Priprave za kronanje kralja Jurija VI. Pri kronanju angleškega kralja in kraljice v vest-niinslcrski opatiji bosta prestolnnasledniea prince-zi n ja Elizabeta in njena mala sestra princezinia Margareta nosili nalašč za to priliko izdelani kroni London. 18. aprila. AA. Davi na vse zgodaj jc bil prvi |ioskus svečanega sprevoda, kakor je določen za kronanje 12. maja. Cela vrsta okrašenih vozov se je zvrstila po londonskih ulicah v spremstvu gardijske konjenice, godb in fanfar ter policijskih oddelkov. Sprevod se je pomikal spo-čelka po praznih ulicah, ki jih je pa radovedna množica kmalu napolnila. Policijski oficirji, ki so spremljali sprevod so z urami v rokah to. no beležili čas, ki je potekel od početka do konca s|ire-voda. Hkratu so zabeležili tudi tehnične podrobnosti. Sprevod sta spremljala ludi dva napol lovoma avtomobila, v katerih so bili montirani ra-diotelefonski aparati. Vozovi so se razvrstili takole: t. kraljeva kočija. 2. II kočij za britanskega predsednika vlade predsednike britanskih do-ininioiiov in avtonomnih kolonij, 3. trije tovorni vozovi, ki so v s|ircvodii markirali tri kočije prin-cev in princes, 4. dva voza, ki sta markirala kočiji Nj, Vel. kraljice malere Mary ler njenega osebnega spremstva. Gardisti so bili danes le v običajnih uniformah. Med sprevodom so se razvili vsi običajni ceremoniali, ki se imajo vršili o priliki svečanega kronanja. Kapun, Viktor Hausmaningcr, Joško Amon, Franjo Bertoncelj, Vinko Cajnko, Darinko Kljun in Franc Vehovec. V nadzornem odboru so: Tone Močiv-nik, Ludvik Čretnik m Avgust Šumer. Ker je neki član zopet pričel pogrevati stare stvari, sta zaslužna športnika-kolesarja gg. Jaki in Hlebš odklonila vsako izvolitev v odbor. Članarina je določena na 60 Din letno, verifikacija za stare člane stane 4.50, za nove pa 12.50 Din. Nato se je razvila živahna debata o kolesarski tekmi Belgrad— Sofija, za katero bi se morali vršiti treningi v mariborski okolici. Soglasno je bil sprejel predlog g Močivnika, da se g. Markoviču odvzame častno predsedstvo. Mariborski drobiž Stanovanjski najemniki zborujejo. Včeraj dopoldne je bil občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru, ki ga je vodil društveni tajnik g. Anton Mohor in podal predsedniško in tajniško poročilo. Društvo šteje 1130 članov. Prevzelo je inicijativo za zaščito stanovanjskih najemnikov v vsej državi in poslalo merodajnim faktorjem v Belgradu utemeljene resolucije z osnutkom zakona o stanovanjski zaščiti. Blagajniško poročilo je podal g. Feldin. Društvo je imelo 1.596 dinarjev dohodkov in 1.357 izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji tajnik g. Mohor, za podpredsednika' Mohorko, odborniki pa so: I. Majhen, J. Purkhard, B. Mohorčič, A. La-hajner, I. Mohorko, I. Šerbak in B. Rozman. Preglednika računstva L. Žnuderl in A. Pirih. Naplavljeno žensko truplo. Pri Janževem vrhu v občini Podvelka je Drava naplavila žensko truplo, ki je bilo oblečeno le v belo srajco z mono-gramom A M. Ženska je 154 cm visoka, do 24 let stara. Truplo je moralo v vodi ležati že kaka dva meseca. Na truplu ni opaziti znakov nasilne smrti. Domnevajo, da jc utopljenka identična z neko Ano Medved iz Velikovca, ki je koncem februarja utonila. Truplo je bilo pokopano na pokopališču v Breznem. Žetev smrti. Na Pobrežju, v Sokolski ulici 8, je umrl v starosti 73 let Franc Muster. V bolnišnici pa je umrla 77-Ietna zasebnica Valpurga Ouandest. Naj v miru počivata! Ob priliki slovesnosti kronanja angleškega kralja v Londonu bodo vsa velika poslopja bajno svetljcna z žarometi. Na sliki vidimo poskusno razsvetljavo londonskega parlamenta To je bil požeruh! Leta 1708 je umrl v Verzaju pri Parizu za jetiko nek Tatare. Bil je majhne in vitke postave. Raztelese-nje njegovega trupla je pokazalo, da je bil prava zver v človeški podobi. Žrl je žive mačke, zajce, kure itd. Zanimivo, da je jierje prav tako ko ptice roparice izbljuval v kepah. Najraje je jedel kuščarje in kače. Stalno je živel v nekaki mrzlici, oči pa so sc mu svetile ko leopardu. Ko se je nažrl, je ležal nepremično več dni. Mož je imel, kot so dognali. ogromen želodec, pa nič črev. Temperatura v višini 32 tisoč metrov. Raziskovalci stratosfere (visokega ozračja) ne zamudijo nobene priožnosti za raziskovanje svojega področja. Belgijski prof Picard jim je dal zagon, ki kar noče odnehati. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zu vedno zapustila naša ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa losipina VfdmaHer soproga financ, nadpreglednika v pok. Pogreb drage jiokojnicc bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice nu [»okopuI išče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1937. Žalujoči ostuI .'vv i.*'-■' ', ■ vi-V: ■ ti- a v: ■'.-'.»'vvsx>'