PoSfnfna pTačatfs
v gotovin*
Ljubljana, četrtek 26. aprila 1928
Stane mcietno On *5-—; sa tea» Mnatfo Dt» #tr— aeobvcano.
Ogla« po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knafiova ulica 4ter. 5/L Telefon it. <079 ln 3804, ponoči tndi it- «034.
Rokopisi se mm vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 25. aprila. | Nedeljske volitve v francosko poslansko zbornico so prinesle odločitev samo v 177 primerih. V nedeljo bo izvoliti še nadaljnjih 424 poslancev. Ta številka je sicer zelo visoka, vendar se da že iz nedeljskih pičlih rezultatov približno sklepati, kakšna je volja večine francoskega naroda. Pri prvem turnusu ni bil izvoljen noben komunist, komaj 14 socijalistov, 5 Briandovih republikanskih socijalistov, 16 Daladierovih soci-jalističnih radikalov in 13 neodvisnih radikalov. Centrum in zmerna desnica pa izkazujeta pri prvem volilnem spopadu nesorazmerno znatnejše uspehe: 47 levih republikancev. 69 članov republikanske federacije ter končno 14 desno orijentiranih demokratov in konservativcev. Od izvoljencev pri prvih volitvah pripada 80 odst. večina vladnim strankam, med njimi največji del Poin-carejevi in njemu sorodnim strujam. Izvoljeni so bili razen vojnega ministra Painleveja ministri vseh strank republikanske koncentracije, ki so se odrekli ostrosti partizanske borbe za dobo. potrebno za sanacijo francoskih financ. Tako so bili z ogromno večino izvoljeni Briand, Tardieu, Marin, Herriot, Ma-ginot in drugi. Ni torej zmagal toliko skromni, zmerni, a odločno republikan- J ski Poincare, kot politika, zaradi katere je bil v poletju leta 1926. bivši predsednik republike pozvan k državnemu krmilu Francije.
V splošnem se sme mirno reči, da je francoski volilec 22. aprila pokazal ono znano in odlično lastnost francoskega naroda, da se v usodnem trenutku znajde in napravi sklepe, ki jih zahteva dani položaj. Navzlic izidom iz prvega volilnega preizkusa pa ni sklepati na kak eklatanten uspeh zmernih in desničarskih strank in ne na končen, odločilen poraz levičarskih skupin.
Odločilna bitka se bo bila šele v nedeljo 29. aprila. Druge, naknadne volitve utegnejo podati strankarskemu razmerju v Franciji dokaj drugačno lice. Tu pridejo šele do izraza volilne zveze sorodnosti in simpatije strank druga do druge. Francoski volilni sistem, ki ga je izpeljala baš radikalno-socijalistična stranka, je tak, da dopušča pri naknadnih volitvah mnoge nove kombinacije in dovoljuje presenetljive možnosti. Volitve se sicer vrše tako. da je v posameznem volilnem okrožju lahko izvoljen en sam poslanec, vendar se ne vrše kot svojčas v Avstriji ožje volitve med onima dvema kandidatoma, ki sta prejela najvišje število glasov, marveč lahko pri drugih volitvah poskušajo svojo srečo poleg vseh kandidatov od 22. aprila tudi docela nove 1 osebnosti. Ta okolnost omogoča strankam. da postavijo voditelje, ki so bili tepcni v kakem drugem volilnem okrožju. kje drugje na ugodnejše mesto, ali pa da v negotovem okraju prvotnega kandidata zamenijo s privlačnejšo osebnostjo. Ravno tako pa morejo lastnega kandidata umakniti v prid številnejši sorodni stranki. Polje raznim kombinacijam. kompromisom in dogovorom je j tedaj na široko odprto.
Danes opolnoči je potekel rok za pri- | jaivo kandidatov pri drugih volitvah. Po doslej znanih rezultatih pogajanj, ki so se vršila med posameznimi strankami in kandidati, vztrajajo komunisti v siplošnem pni svojem prvotnem stališču: da ne umaknejo kandidature v nobenem primeru pred bolje stoječim socialističnim kandidatom. Vendar si bc:do dopustili nekaj izjem. Verjetno je, da bodo v .okrožjih, kjer nimajo niti najmanjšega izgleda na uspeh, oodprli s svojimi glasovi socialističnega in levo meščanskega kandidata proti onim, ki iim veljajo kot izraziti reakcijonarci.
Socialistična stranka je tudi sklicala kot večina bojujočih se francoskih strankarskih skupin svoj izvrševalni ■odbor in je sklenila v primerih, kjer ne more prodreti z lastno kandidaturo, podpreti kandidate komunistov, na tudi socialističnih radikalov, samo da onemogoči zmago pristašev nacionalnega bioka.
Ofleijelna socialistična radikalna stranka skuša obnoviti s socialisti levičarski kar tel iz 1. 1924. Sklenila je 'asovati povsod, kjer se ii ne obeta ten uspeh, za socialistične kandida--. Izdala je parolo, da ne smejo njeni -:staši nikjer podpreti niti komunistov ti republikanske desnice. Ta sklep^ pa 1 v mnogih primerih samo teoretičen. "'"akaH ta doslej najmočnejša francoska stranka ne nožna nobene notranje enotnosti. Dočim ve izvrševalni odbor in r^anjšma pristašev stranke nagnjena^ k pakiranju s socialisti, je večina brvših poslancev ki. kot se ie v nedeljo izkazalo. tudi večina volilcev vneta za narodno spravo in sodelovanje s Poin-car6jem.
Nedeljski končni izid je potemtakem Jako težko nodmbno oredvideti. Vendar se H pretehtania sedanje volilne situia-dte sme mirno sklepati, da bodo komunisti občutno nazadovati, da socialisti ne bodo dosegli svojega dosedanjega Itevfla. da tudi socialistični radikali ne bodo imeli več one moči. ki so jim io prinesle volitve i. 1927. V splošnem
Praški listi o sijajnem uspehu praškega koncerta Glasbene Matice
Namere fašistične Italije z Albanijo
Poljski polet preko Oceana
Pariz, 25. aprila, g. Poljska letalska čast« nika Szik in Kapulec, ki sta včeraj iz Polj« ske prispela na letališče Le Bourget, name* ravata preleteti Ocean. Davi ob 5.30 sta se dvignila ter letela do Rocheforta. od tam pa nad morje, kjer sta ostala dalie časa. Ob 16.50 sta se vrnila zopet v Le Bourget. Jutri nameravata zopet za poizkušnio le« teti in obremeniti letalo s 6000 kg. Te po» izkuse bosta nadaljevala 10 dni, nakar na* meravata leteti preko Atlantika.
vala pa se bo tudi dosedanja previdna, toda aktivna Briandova zunanja politika, ki teži k resničnemu miru in spravi narodov. Najhujši udarec bo predvidoma zadel komuniste, ki so v Franciji izvajati nezaslišno agitacijo in brezobzirno direktno akcijo i<n so si s svojo in-transigenco odtujili vse simpatije. Uspeh okoli republike reda in zakona zbranih strank pripravlija komunističnemu po-kretu v Franciji presenečenje in grenke preizkušnje. Zdi se, da je to ena izmed glavnih odločitev sedanjih francoskih volitev.
se obeta priznanje francoskega volil-stva Poincarejevi sanacijski politiki in podpora onim politikom vseh strank, ki so to politiko zadnji dve leti podpirali.
Poincare bo kmalu po končanih volitvah podal formalno demisijo, bo pa od predsednika republike zopet poverjen s sestavo vlade. Prišlo bo morda do nekih izprememb z ozirom na novo razmerje koaliranih strank, toda bistvo vladnega sistema v Franciji se ne bo znatno spremenilo. Poincarčju bo z narodnim privoljenjem odprta tudi v naprej akcija ozdravitve financ. Nadalje-
Danes odletijo nemški letaki
na Fordovem letalu, ker je »Bremen« preveč poškodovana. — Letalec Bennett umrl na pljučnici. — Lindberghov polet na
Greenly Island
Ouebec, 25. aprila, sg. Letalec Bennett, ki je hotel skupno z letalcem Bal-chenom pripeljati nadomestne dele na Greenly Island, je težko obolel na pljučnici in danes ob 11. dopoldne umrl. Bennett je bil eden izmed naj-odličnejših letalcev Amerike. V zadnjem času je bil določen za Byrdov polet na južni tečaj.
Letalci Bremena bodo jutri s trimo-torskim Fordovim letalom zapustili Greenly Island. Kakor se zdi, letalo Bremen ni sposobno za polet, ker je bilo le za silo p^gjivljeno.
Ouebec, 25. ?Sa. (10.) Semkaj je dospel iz Newy"va Lindbergh. ki je prinesel s seboj zdravila za letalca Bennetta. Lindbergh bo nadaljeval svoj polet v Greenly Island. Preletel je kljub snežnemu viharju pot od 500 milj.
Muray Bay, 25. aprila, g. Po vesti nemških letalcev iz Greenly Islanda je bilo sklenjeno, da letalca zaradi neugodnih razmer za start na otoku in neugodnih razmer za pristanek na ledu v Muray Bayu zapustita Greenly Island
na pomožnem letalu. Kdaj bosta letalca odletela, ni znano.
Smeerenberg. 25 aprila, g. Letalca Wil-kins in Eielson ki sta preletela severni tečaj. se bosta v nekaj dnevih vkrcala na parnik ki ie odšel po niu v Smeerenberg na Snit/bergih. Prve dni prihodnjega tedna pričakujejo oba letalca na Norveškem.
Priprave za drugi nemški prekooceanski polet
Pod vodstvom Jugoslovena Rističa
Berlin. 25. aprila, s. Neki opoldanski list poroča, da so bila zaključena pogajanja o drugem nemškem prekooceanskem poletu, ki naj bi ga izvedel Junke.rsov letalec Ri-stic z Dunajčanko Dillenz z Junkersovim letalom <W 25». K temu izve VVolffov urad od vodstva Junkersovih tovarn, da so se v resnici pričela pogajanja o drugem prekooceanskem poletu, za katera je dala pobudo ga. Dillenz. ki se je lani udeležila načrta za polet preko Azorov. Prof. Junkers načeloma ni proti temu načrtu, vendar pa bo treba premostiti precej težav, preden ga bo mogoče izvesti.
i
Vedno novi potresi
Novi potresni sunki v Bolgariji. — Uradno poročilo o katastrofalnih posledicah potresa. — Tudi iz Grčije poročajo o novih potresih. — Zanimivi fenomeni
Od vseh strani se ponavljajo vesti o strašnih potresih, dan na dan se vrstijo vesti, ki naznanjajo nove grozote.
Potresi v Mali Aziji, na Bolgarskem in v Korintu spadajo vsi v en kompleks in so bržkone v notranji zvezi, to se pravi, en potres je sprožil drugega in ta tretjega in tako dalje.
V vsem navedenem področju, kjer so se zadnje tedne dogodile potresne katastrofe, so potresi že od nekdaj zelo pogosten pojav; mnoga, lahko se skoro reče vsa večja mesta okrog Egej-skega morja in v njegovem bližnjem zaledju, tako na maloazijski kot na balkanski strani, imajo v svoji zgodovini potresne katastrofe kakor so najnovejše in še hujše.
Zemeljska površina v tem predelu je tedaj tako rekoč stalno v nemiru in .ie sedaj poleg južne Italije najopasnejše potresno področje v Evropi; saj se nahaja tu. v južnejšem Egejskem morju, otok Santorin, ki ima še svež vulkan.
Geologi so dognali, da je Egejsko morje eno najmlajših morij v Evropi, to se pravi, nastalo je šele tekom najnovejše geološke dobe, ki jo imenujejo v znanosti diluvij. iNastalo pa je na ta način, da so se tod večji deli zemeljske površine ugreznili, to je znižali za nekaj sto metrov. Šele ko se je to zgodilo, je nastala morska zveza med Sredozemskim in Črnim morjem, poprej pa je kopno vezalo Malo Azijo in Ba'kan-ski polotok. Na obeh straneh novo nastalega morja pa je kopno še vedno v nemiru; tu so ostale v zemeljski površini napetosti; deli zemske skorje silijo navzdol, v trdih kamenih plasteh nastajajo pod pritiskom teh teženj pre-poke, ponekod take, da se vidijo tudi na zunaj in jih more človek opazovati brez posebnega študija — imamo jih na primer tudi v Južni Srbiji, še več pa seveda takih, ki jih na zunaj ni videti, opazi pa jih geolog, ki natančneje študira kamenine in najde, da se ob nekih črtah vrsta kamenja kar naenkrat spremeni, kar je mogoče le, ker se je del površine ugreznil in se stikajo sedai kameni skladi, ki so bili poprej za nekaj deset ali celo nekaj sto metrov drug nad drugim.
In ravno te prepoke. ob katerih je zemeljska skorja prepočena in se ob njih posamezne ploskve ali grude polagoma in postopoma ugreza io ter ob njih prihajajo na dan tople vode iz globine, so najhujše potresne ozemlje; ob njih se zdaj pa zdaj javljajo stresljaji, ki so znak. da se je v notranjosti napetost sprožila in se je del skorje ob prepoki za spoznanje ugreznil, kar je povzročilo potresni sunek na površini. Tresenje zemlje je najhujše ob prepoki, zato so bili n. pr. ob ljubljanskem potresu še v Laškem hujši stresljaji nego na bližnjem Krasu, ker gredo prepoke pri nas v smeri od zapada proti vzhodu, dasi so seveda tu mnogo slabše in starejše nego ob Egejskem morju in se je ob njih napetost že močno izravnala ali pomirila. V ozemlju, kjer je več takih prepok z večjimi notranjimi napetostmi. se pogosto zgodi, da močni stresljaji na eni črti sprožijo tudi nanetosl na drugi, da tedaj en potres sproži še druge, seveda v bližini, dokoder je učinek dovolj velik.
Profesorja sofijske univerze Bakalov in Gončev sta pregledala potresno ozemlje v Plovdivu in sta izjavila po svojem povratku, da so se potresi dogodili v predelu, ki ga seče prepoka v zemeljski površini. Sedaj pa se je kon-statirala nova prepoka, ki poteka skozi kraje, ki so največ trpeli. Ta prepoka pa se vidi v naplavljenem produ in prsti, kjer je nastalo, kakor se javlja, novo jezero, 120 m dolgo, 80 m široko in 40 cm globoko. Topla voda, ki je izvirala ob prepoki, je usahnila.
Opozoriti je treba, da se običajno izkaže, da so poročila o velikih spre-
je na prodnem terenu vedno mnogo večja nego na živi skali. Stresljaj rahle prodne plasti mnogo bolj prizadene, jijj tako rekoč zrahlja in povzroči premaknitve, ki pa seveda običajno tudi niso velike; na tleh iz žive skale pa se to zgodi malokdaj. Plovdiv, Cirpan in drugi kraji, ki jih je potres poškodoval najhuje, stoje vsi na ravnini, nasuti na debelo s prodom in blatom, odnosno prstjo.
Še na to se je ozirati, da so poškodbe tudi v razmerju z gradbenim materija-Iom; kjer je ta slabši kakor je v večini balkanskih dežel, je tudi potresni učinek večji.
*
Sofija, 25. aprila", s. Ob pol 11. dopoldne so beležile potresne opazovalnice nov potresni sunek, ki je bil najmočnejši v Burgasu. Harmanliju. Svil-nu. Haskovem, Jambolu in Stari Zagori, to je v krajih ki jim je dosedaj potres prizanese!. V Harmanliju sta bili 2 osebi ranjeni. Od drugod ne poročajo o žrtvah niti o večjih poškodbah. Središče potresa je ležalo kakih 230 km jugovzhodno od Sofije.
Po uradnem poročilu znaša število smrtnih žrtev pri zadnji potresni katastrofi na Bolgarskem 103, dočim je bilo 700 oseb ranjenih. Vsega ie bilo razdejanih nad 10.000 poslopij, dočim jih 10 tisoč 500 ni več sposobnih za prebivanje. Število ljudi, ki so brez strehe, znaša 200.000. Povzročena stvarna škoda se ceni na preko 2 in pol milijardi levov.
Rim, 25. aprila (ri.) V Bolgarijo je odposlala vlada na pomoč po potresu prizadetim krajem oddelek vojaštva, častnikov in Rdečega križa.
Atene, 25. aprila, g. Tukajšnja potresna opazovalnica poroča, da so trajali potresni sunki vso noč in so bili celo močnejši kot prejšnjega dne. V Falero-nu in v Pirejskem pristanišču so opazovali dosedaj neznani fenomen. Morska voda se je na vsako pol drugo uro dvignila ali padla za 50 do 80 cm. Zaradi tega valovanja so ladje zelo težko zapuščale pristanišča. Z znanstvene strani zatrjujejo, da je te pojave pripisati vulkanskim izbruhom na morskem dnu. Z Malte je odšla angleška eskadra in prispela v korintsko pristanišče. Angleži so pripeljali seboj opremo za bolnice, zdravnike in druga pomožna sredstva. Ministrski svet se je danes bavil z vprašanjem obnove Korinta in sklenil, da bo izročil delo neki privatni družbi. Ameriški arheologi so ugotovili, da je staro mesto Korint le malo poškodovano. Tempel in muzejsko poslopje sta nepoškodovana.
Atene, 25. aprila, s. Ob 2.25 ponoči so čutili v Korintu nov močan potresni sunek, kateremu je sledil velik vihar. V Korintu in okolici že od včeraj dežuje. Po potresnih sunkih se spremeni dež v točo. Novi potres je razdejal v Korintu še one hiše. ki so deloma ostale cele. Noč je bila zelo temna in med prebivalstvom je zopet zavladala divja panika. Razsvetljave ni bilo. ker je potres že s prvim sunkom razdejal elektrarno. Potres se javi' z votlim podzemeljskim bobnenjem, ki opozori prebivalstvo, da zbeži iz hiš.
Atene, 25. aprila, g. Listi prinašajo strašne podrobnosti o včerajšnjem potresu v okolici Korinta. V betonirani kleti poštnega poslopja se je skrilo mnogo uradnikov in njihovih družin. Potres je poslopje podrl; razvaline so pokopale vse ljudi pod seboj.
Rim, 25, aprila, s. V Montalcinu v Toscani so čutili tekom včerajšnjega dneva in noči v kratkih presledkih potresne sunke. Najmočnejši so bili ti sunki na Monte Arniate. Potres je lokalnega značaja. Prebivalstvo je v divjem begu zapustilo domove. 20 hiš je
General Vrangei f
Bruselj, 25. apri&V s. Ruski baron
Peter Vrangei je danes dopoldne umrl. *
General Vrangei je bil rojen 1. 1880. kot potomec stare baltsko - nemške plemiške rodbine, koje člani so služili deloma v nemški, deloma v ruski vojski. Vzgojen je bil popolnoma v ruskem duhu in je absolviral montanistiono akademijo v Petrogradu. Najprej je služil kot inženjer v raznih državnih rudnikih, kasneje pa se je posvetil vojaški kariieri ter je bi častnik v kazaš-kem gardnem polku. V rusko-japonski vojni je bi| ordonančni oficir pri generalu Rennonkampfu, v svetovni vojni. pa se je odlikoval kot izredno smel in sposoben poveljnik konjenice.. Za svojo smelost in uspehe pri različnih napadih je postal polkovnik, kasneje general in komandant kora.
Po prevratu je bil obsojen dvakrat na smrt. Prvič ga je reši! neki njegov bivši vojak, drugič pa je tudi le slučajno ušel smrti, nakar je na Kavkazu zbiral dobro-voljce proti bolj.ševikom Hotel se ie združiti s Kolčakovo vojsko, kar pa mu. je pre-prečia rdeča armada. Po porazu Denjiki-na se ie Vrangei loti! dela za novo organiziranje ostankov dobrovoljske armade na Krimu. Osnoval je južno - rusko vlado, ki jo je leta 1920. priznala Francija. Pri ljudstvu je bil priljubljen, ker je pospeševal težnje malih kmetov in nastopal proti veleposestnikom
Jeseni 1. 1920. ie prizadejal po vrsti več porazov rdeči armadi in se mu je tudi posrečilo pridobiti na svojo stran znaten del kazakov. Velika premoč bolj še viške vojske ga je kmalu potisnila v defenzivo in se je do srede novembra I. 1920 le z velikim naporom še vzdržal na Krimu Po odločilni bitki pri Perekopu pa se je z 20.000 možmi umaknil v Sevastopolj, kjer se je vkrcal s svojo vojsko in odplul v Carigrad. Po umiku je njegova organizacija razoro-žena še životarila, dokler je ni leta 192.5. sam razpustil. Tedaj se je tudi sam preseli! iz Beograda v Bruselj.
Iz diplomatske službe
»Kako prideš do cenzije poslanika?«
Beograd, 25. aprila, p. S kraljevim ukazom je bil imenovan za nnšeča poslanika v Moskvi gosp. Aca Gjorgjevid, sedanji po-
novega stanovanjskega zakona
Od vlade odobreni načrt je skrajno pomanjkljiv in nejasen. - Za vsa stanovanja določa najemnino nad zlato
pariteto
Beograd, 25. aprila p. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so (kakor smo že včeraj kratko poročali) razpravljali tudi o načrtu novega stanovanjskega zakona. Načrt ki ga je predložil ministrski odbor in ki ga je odobril ministrski svet. je bil v svojih glavnih potezah že objavljen. Dobesedno se glasi:
CI. 1. S 1. majem 1. 1928 preneha vsako dodeljevanje stanovanj. Vsako stanovanje, ki je bilo podrejeno, ali je podrejeno omejitvi svobodnega razpolaganja, pa je bilo izpraznjeno po volji najemnika samega doslej, ali bo odslej, ostane najemodajalcu na svobodno razpolago.
Cl. 2. Oproščajo se od omejitev po tem zakonu. 1,) Vsa stanovanja, večja od treh sob 2.) Stanovanja treh sob. v katerih stanujejo družine z manj kakor štirimi člani. 3.) Stanovanje dveh sob, v katerih stanujejo družine z mani kakor tremi člani in 4) vsa stanovanja večja od ene sobe. v katerih stanujejo samci. S stanovaniem. ki bo izpraznjeno, svobodno razpolaga najemodajalec.
Č!. 3. Za stanovanja, ki ostanejo pod omeiitvami po prejšnjem členu, se določa trinajstkrat večja najemnina od predvojne, ako so stanovanja higijenska. Za neliigijen-ska stanovanja, ki so bila kot taka proglase na od pristojne oblasti, bo na zahtevo do-tičnega najemnika višina najemnine ona, ki jo ie plačal najemnik za april 1. 1928. dokler lastnik ne bo stanovanja spravil v dobro stanje.
Cl. 4. Naiemniki. ki po tem zakonu izgube pravico na zaščito, pa so do uveljavlie-nja tega zakona stanovali v stanovanjih, ki spadaio pod točko i. in 4. čl 2 tega zakona, bodo dolžni, ako jim je stanovanje odpovedano, izseliti se do 1. junija t. 1., vsi ostali, ki istotako izgube pravico na zaščito po tem zskonu, pa bodo dolžni v slučaiu obstoječe
odpovedi izseliti se do 1. julija t I.
Cl. 5. Nihče ne more imeti istočasno dveh stanovanj v istem kraju V kolikor katerokoli teb stanovanj spada pod doloSbo tega zakona, se bo postopalo z njim. kakor s praznim stanovaniem.
Cl. 6. Občinska oblast ie dolžni komisijsko ugotoviti a) na zahtevo najemnika, ali stanovanje odgovarja ali ne odgovarja splošnim gradbenim in najvažnejšim higi-jenskim pogojem; b) na zahtevo najemodajalca, ali je stanovanje spravljeno v pravilno stanje ali ne.
Cl. 7 Vse spore po tem zakonu brez ozira na vrednost bodo obravnavali kot nujne v prvi instanci posamezni sodniki sodišč I. stopnje oziroma okrajna ali sreska sodišča ter bodo na pritožbe izdajala sklepe v zadnji instanci sodišča I. stopnje (okrožna sodišča, sodni stoli).
Za te spore se bodo plačevale takse po T br. 173, 174 in 176 zakona o taksah.
Cl. 8. Pooblašča se minister socijalne politike, da more izdati potrebne določbe za izvršitev tega zakona.
Cl. 9 Z uveljavljenjem tega zakona prenehajo veljati vse določbe dosedanjih stanovanjskih zakonov, ki so v nasprotju s predpisi tega zakona.
Cl. 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem. ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi s 1. majem 1928
Vladi se še vedno ne mudi
Beograd, 25. aprila p. Danes je bila seja skupščinskega odbora za stanovanjski zakon Odbor se ie konstituiral ter Je bil za predsednika izvoljen posl Milan K osti č. Odbor pa ni mogel delati, ker mu vlada še n! dostavila svojega zakonskega predloga, in je rato samo sklenil, da ima iutri zopet sejo. Predsednik ie dobi! naročilo, naj pozove ministra socijalne politike, da se seje udeleži.
""imiiiiiiiiififfimim..-
Slavna pot Glasbene Matice iz Plzna v Prago
Phen, 23. aprila. Precej odpočiti od truda prvih dveh dni so se Matičarji dopoldne zbrali v sejni
slaniški svetnik na Dunaju Z istim ukazom T . iauCfJ aop°'?ne *onu\ v ,sejn' je bil že tudi uookojen Im-nivanie ie s^ I ?V°ra"u mestne«? zastopstva plzenskega, m n fnrmQino„o	• J J 3 ? kJer Je pričakoval mestni starosta go--
ssl sršveržs c i s?«!".!"."!®.™?"""!
rabo dosedaj nezasedene
proračunske po-
jev. Zbor se je razvrstil v dvorani, nakar
efavbo v„s _____, • ,' ,------r~ I ie starosta Pik v krasnem govoru pozdra«
stavke. Naš generalni konzul v Gradcu vil Matičarje, da je mestno zastopstvo s
J ponosom prevzelo protektorat nad d Matičarje pozdravlja
crnon	\f„„i.„ . ------, .	Vii matičarje, ua je mestno zastopstvo s
dS i?v	,,e Vpojen, dose- ponosom prevzelo protektorat nad dana,
jt zunanjem minisbstvu gosp. šnjim koncertom. Matičarje pozdravlja ne, Ojorgje Jtirecsc pa je imenovan za posla-niškega tajnika v Atenah.
Kako tepta vlada občinsko avtonomijo
Beograd, 25. prila. p. Posl. Valerijan
le kot star pevski zbor dobrega imena, ne, go tudi kot prijatelje, kot člane naroda, ki je s Cehi trpel za osamosvojitev in z njimi zmagal. «Kot pevce vidimo v vas», je rekel, «zastopnike onega naroda, ki je z nami delil usodo. Ljubimo vas kot nosi«
i______ _ _____ _____ telje narodne kulture in kot brate, ki so z
Pribičevič'je vložil v Na'rodni skupščini Vn- j nami trPe1' in zmagab- 'Pozdravljam vas terpelacijo na notranjega ministra dr. Ko- Pnsrčno v imenu mesta in vsega prebival* rošca zaradi občinskega odbora v Srbobra- stY*-»
nu, kjer so bile že pred šestimi meseci iz- Ko se je polegel aplavz, ki je sledil žu, vršene volitve, kjer pa politične oblaki ne Parravim besedam, je pozdravil Matičarje dopuste, da bi se občinski odbor konstitu- se Predsedmk okrajnega (avtonomnega) za, iral. Notranjega ministra dr. Korošca vpra- stoPstya. starosta Burian, nakar se je ime, šuje, ali mu je znane, da obhsti ne dovo- "om Matičarjev zahvalil predsednik Glas,
membah na zemeljski površini ob po-	nevarno n^nTnTn ^^V ' M n,s ]e
tresih silno pretirana, zato ie treba vze-	?jja c" E ;	f"ana T'
ti take vesti s skrajno skepso. Kar pa	dovana.	' Znatn° P°Sk°"
se tiče škode, je treba upoštevati, da '	_____
lijo konstituiranje občinskega odbora in da zaradi tega trpi redno občinsko gospodar-stvo, nadalje, ali mu je znano, da -sresiti poglavar v Starem Bečeiu še sedaj vzdržuje nezakonito izvoljeno občinsko upravo, čeprav je upravno sodišče že 15. marca razveljavilo volitev, ali mu je znano, da sreski poglavar noče upoštevati ostavke nekaterih članov občinskega odbora in ali hoče odrediti, da se takoj izvrši r?zsodba upravnega sodišča in izvrši konstituiranje občinskega odbora. Interpelacija končno vprašuje notranjega ministra, kako misli kaznovati podrejene organe, ki so očividno kršili zakon.
Pred vstopom dr. Krama-rove stranke v vlado
Praga, 25. aprila, g. Vprašanje vstopa Kramarove stranke v vlado je bilo rešeno pozitivno. Včeraj se ie posvetovalo pred, sedstvo izvrševalnega odbora nacijonalnih demokratov v skupni seji z obema parla, mentarnima kluboma stranke o osebnih vprašanjih in sklenilo, da bo stavilo vladi terno predlog za zasedbo trgovinskega mi« nistrstva.
Anglija preti z razpustom egiptske zbornice
Kairo, 25. aprila, d. Angleški rezident je nedvoumno sporočil vladi, da je verjetno, da bo parlament razpuščen, ako se uvelja, vi zakon o zborovanjih, ki bo prihodnjo sredo skoraj gotovo sprejet v senatu. Egipt ska vlada je mnenja, da je treba vzeti na= se tudi to možnost. Umakniti se ni več mogoče, ker bi umik pomenil konec kon, stitucijonelnega Egipta.
Težki udarec za čsl. sladkorno industrijo
Praga, 25. aprila, h. Danes popoldne je prispela vest, da je Anglija znižala carino na surov sladkor (nerafiniran), kar je vzbu, dilo v gospodarskih in političnih krogih pravo paniko. Ukjrepi angleške vlade so povzročili na današnji praški efektni borzi oster padec delnic sladkornih tvornic in ra, finerij. Občutno prizadeti so bili vodilni papirji. Tako je izgubila Nestomiška 125, Scholler 75, Schonpriesener 50, Češka slad, koma 40 in rafinerija v Ustju 20 točk Li« sti prinašajo v gospodarskih rubrikah, da se bo sladkorna industrija v kratkem po« svetovala v svojih organizacijah, kakšno stališče naj zavzame zaradi novega položa, ia. Kakor se zdi, si prizadeva sladkorna industrija, da bi pričela pogajanja z vlado,
ki naj bi storila primerne korake, da raz,	___________ _____ w	n
bremeni situacijo. Slišijo se celo glasovi, kmalu se je^siušaistvo'ogrelo!"Žborle bil ki govore o tem, naj bi se nekatere rafine, / najboljšem razpoloženju in je z veliko rije preselile v Anglijo, če država ne bo j disciplino in eksaktnostjo sledil svojemu dovoljno zaščitila njihovega obstoja.	1 vodji, mojstru Hubadu. Bratska ljubezen,
bene Matice dr. Ravnihar, ki je izročil sled, njič starosti v znak hvaležnosti in v spo' min na Matičarje bronasto umetnostno pla, keto, delo našega kiparja Dolinarja.
Starosta Pik je zopet prevzel besedo in se zahvalil Glasbeni Matici za delikatno pozornost, zagotavljajoč, da bo mesto ime, lo poklonjeno plaketo visoko v čislih. Na, to je razpravljal v kratkih besedah o po, trebni vzajemni gospodarski zvezi med Čc, škoslovaško in Jugoslavijo. Slednja je bo, gata na živilih in sirovinah, prva na raz« viti industriji. Druga drugo tako izpopol, njujeta. Treba je ustvariti harmonijo med gospodarskim in kulturnim* delom. K skle, pu je zagotavljal Matičarje, da bo mesto ohranilo v najlepšem spominu vrle Mati, č^rje. katerim želi na njihovem kulturnem potu največje uspehe. (Starosta Pik je so, eijalni demokrat; večina občinskega sveta sestoji iz socijalnih demokratov in narod, nih socialistov).
Po poklonitvi mestnemu županu so si Matičarji ogledali svetovnoznane Škodove tovarne, kjer jim je uprava po svojih in, ženjerjih razkazala najrazličnejše oddelke velikega zavoda, ki so izzvali občudovanje teh veličastnih tehničnih naprav.
Po skupnem kosilu v Meščanski besedi so si ogledali Matičarji na vabilo uprave ravno tako svetovnoznano plzensko pivo, varno «Prazdroj» v vseh glavnih oddelkih. Po ogledu jih je uprava pogostila z zaku, sko in izbornim plzenskim pivom. Dirigent plzenskega odličnega pevskega zbora «Sme» tane» dr. Trejbal je pozdravil goste v ime» nu svojega zbora in tovarniške uprave, spominjajoč na ozke stike, ki že vežejo oba pevska zbora iz prejšnjih časov. Predsed, nik «Smetane» pa je po svojem vznesenem nagovoru izročil pevskemu zboru Glasbene Matice redko odlikovanje: zlato društve, no kolajno z reliefno sliko Smetane, ob« kroženo s češkimi granatami.
Za večerni koncert je že par dni sem vladalo v mestu izredno zanimanje. Vsi sedeži in stojišča v veliki dvorani Meštan« ske besede so bili že dan prej popolnoma razprodani. Veliko ljudi, ki bi bili radi še prisostvovali koncertu, ni moglo več dobiti vstopnic. Zvečer je nudila dvorana z gale, rijo, do zadnjega kotička polna občinstva, razveseljiv pogled. Tudi v stranskih pro« štorih, in pri vhodih so se gnetli poslušal, ci. Plzen ima več pevskih društev, med te« mi je znano pevsko društvo «Smetana», ki je že večkrat nastopilo v Ljubljani in je za Veliko noč na pevskem festivalu v Pragi na tekmovanju med vseni češkimi pevski« mi društvi dobilo drugo darilo. Zato je občinstvo v Piznu v pevskem oziru zelo kritično.
Početkom koncerta je poslušalstvo sledi.
j.z.va.ianjem Matičnega zbora sicer z naj« večjimi simpatijami, a rezervirano. A kaj
ki so jo ves dan izkazovali tukajšnji fak« torji Matičarjem, je pevce navdušila, da so dali svoje najboljše. Točnemu prednašanju je še veliko pripomogla dobra akustika dvorane, tako da se je vedno bolj stopnje« valo priznanje, ki je že po prvem delu spo, reda postalo naravnost burno. Veliko raz« umevanje sta našli «Jadovanka za teletom« od Gotovca in «Molitva dobrim očima» od Stolcer«Slavenskega. aplavz pa je našel svoj vrhunec pri «Zelenem Juriju®; po tej točki je občinstvo priredilo navzočemu skladatelju Lajovcu, kakor tudi zboru in ravnatelju Hubadu dolgotrajne ovacije. Ravno tako je tudi Adamičeva «Vijola» in solistka Lovšetova izzvala bučno pritrje« vanje. Srbske, hrvatske in slovenske na« rodne pesmi v zadnjem delu sporeda so vzbudile po svoji harmoniji in po svojem izrazitem narodnem tonu veliko pozornost. S posebnim umevanjem je sprejelo občin« stvo koroško «Gor čez izaro«. ki jo je moral zbor na splošno zahtevo ponoviti.
Madžarska vlada in samomori
Budimpešta, 25. aprila, s. Kakor poroča «Uj Nemzedek», bo naredba notranjega ministrstva o pobijanju samomorilne epi« demije objavljena tekom prihodnjega ted« na v Uradnem listu in imela takojšnjo ve« Ijavnost. Člen te naredbe določa, da so ča* sopisne vesti o samomorih prepovedane in da bodo oni, ki se bodo pregrešili proti te« mu členu, kaznovani s 15dnevnim zaporom. Prepoved utemeljuje ministrstvo s tem, da lahko objavljanje vesti o samomorih vpli« va sugestivno in navaja ljudi k samomo« rom.
V 44 dneh prepotoval svet
Kodanj, 25. aprila, (ri.) Semkaj je dospel iz Berlina loletni deček Palle Hold, ki je v 44 dneh prepotoval svet, ne da bi upora, bil letala. Prebivalstvo je priredilo pogum, nemu dečku prisrčen sprejem.
Tragična smrt ameriškega dirkača
Dayton Beach, 25. aprila, g. Znani dirkač Jockert je skušal včeraj na tukajšnjem dir, kališču postaviti nov hitrostni rekord. Pri tem se je avtomobil, ki je vozil s hitrostjo 203 mili, prevrnil in pokopal vozača pod seboj. Jockerta so potegnili mrtvega izpod avtomobila.
Prvi maj
Berlin. 25. aprila, (b?.) Brunšviški deželni zbor je sprejel predlog, naj se proglasi t- maj za zakonit praznik.
Senzacionalna aretacija
Berlin, 25. aprila, (be.) Bivši ravnatelj poljske petrolejske družbe Hoffmann je bil zaradi poneverjenja velikih vsot aretiran.
Zima v gornji Italiji
Rim. 2o. aprila, g. Zimsko vreme v gornji Italiji traja dalje. Mraz je tekom dneva nekoliko odnehal. Zaradi tridnevnega deževja so reke in potoki v pokrajini Bologni narasli.'Nižje ležeče ceste so pod vodo.
Pariz. 25. aprila, s. V Remiremontu v Vo-gezih je temperatura padla na 7 stopinj pod ničlo.
14 delavcev zasutih
Pariz, 25. aprila, g. Pri delih v predoru na progi Aosta - St. Didier se je utrgala skala in zasula 14 delavcev. Po 14urnetn napornem delu so 6 delavcev rešili, 6 pa izkopali mrtvih. Dva sta ostala še pod razvalinami in ni upanja, da bi bila živa.
Stavka bombažnih delavcev v Indiji
Bombaj, 25. aprila, (be.) Stavka v bombažnih tvornicah je popolna. Število stavkajočih znaša 170.000.
i liraji in ljudje
Slovo zastopnikov zlate Prage
Po dopoldanskem izletu na Gorenjsko so se včeraj dopoldne dragi gostje z najlepšimi vtisi vrnili v domovino
Ljubljana, 25. aprila, niki. Občinstvo pa Je ponovno prirejalo
živahne ovacije. Tik pred odhodom vlaka je izpregovoril župan dr. Puc naslednjo kratko prisrčno poslovitev:
»Prišla je žal ura l-očitve. Zahvaljujem se vam V imenu ljubljanskega mesta za vso ljubav, ki ste nam jo prinesli in izkazali s svojim posetom. Ako nas boste ohranili v dobrem spominu, bomo srečni. Živela zlata Praga! Živeli bratje Čehoslo-vaki!«
V slovo so nato zapeli pevci ljubljanske župe »Iz bratskog zagrljaja«, nakar se je pričel vlak pomikati med pozdravljanjem in vzklikanjem občinstva. — V Ljubljani sta ostala še primator dr. Baxa ter gospa soproga, ki sta z avtom odpotovala na Su-šak v goste obitelji odvetnika dr. Ivana Orlica, čigar soproga je sestra gospe dr. Baxove.
Dan presrčnih slovanskih manifestacij v Mariboru
Maribor, 25. aprila. Vesti o velikem manifestativnem sprejemu bratov Čehov v Ljubljani so užgale Maribor že pred prihodom praških delegatov. Mesto je bilo danes pravo središče lepih slovanskih manifestacij ob severni meji Jugoslavije. Že dopoldne so se pripeljali z Dunaja beograjski akademiki, ki so bili ves dan predmet ljubeznive pozornosti meščanov. Ob iskrenih ovacijab so se odpeljali ob pol 15. z brzovlakom proti Beogradu Takoj za tem je pribrzel v gosto zasedeno postajo od nasprotne strani zagrebški brzovlak, v katerem so se pripeljali v dveh dolgih z zelenjem okrašenih vagonih poljski železničarji, ki so se vrnili s svoje pevske turneje po Jugoslaviji. Poleg ostalega občinstva so čakali svoje tovariše tudi mariborski železničarji, zlasti pevci društva »Drava«, k! so se iskreno pozdravili s poljskim pevskim društvom »Haslo«. Malo prej se Je od njih poslovil v imenu jugoslovensko • poljske zveze narodni poslanec dr. Pivko.
Mariborčane je pozdravil imenom Poljakov njih voditelj g. Povolny. »Drava« jih je pogostila na restavracijskem vrtu. Pri zakuski so se gostje prisrčno zahvaljevali domačinom, v imenu katerih jim je nazdravil predsednik »Drave« g. Mohorko. Ob petju »Drave« in Poljakov so se izmenjavali pozdravni govori. Ganjeni so se Poljaki poslavljali od naše domovine ter povabili »Dravo« na Polivko Povabilu Poljakov se bo »Drava« odzvala in bo šla na Poljsko prihodnje leto na veliki slovanski festival. Kakor doznavamo, bndo šli na Poljsko tudi ljubljanski In zagrebški železničarji.
Medtem se je peron glavnega kolodvora napolnil s tisočglavo množico, ki je z vojaško godbo in predstavniki oblasti in uradov nestrpm oric ^ovala delegacijo me-
Po lepem dnevu v Ljubljani so se češkoslovaški gostje odpeljali davi ob 6.45 izpred hotela Union, kjer so prenočevali, z avtomobili na Gorenjsko. Z njimi je bil tudi ljubljanski župan dr. Dinko Puc z nekaterima občinskimi svetovalci in magistralnimi uradniki. Obetalo se je lepo vreme, ko so zdrčali avtomobili po Celovški cesti skozi lepe vasice, kjer so pozdravljali drage goste na naši zemlji tudi preprosti kmečki ljudje.
Kmalu nad Kranjem se je gostom nudil prelep pogled na naše planine, katerih vrhovi so moleli iz oblačkov. Dasi je nekoliko primanjkovalo solnca, se gostje vendarle niso mogli nadiviti krasotam naše Gorenjske. Okrog 9. so avtomobili prispeli na Bled. Tu so gostje izstopili pred blejskim kolodvorom ter se v dveh velikih čolnih prepeljali na otok. Podali so se v cerkvico in kmalu je zazvonil zvon želja. Na otoku so se pomudili gostje v prijetnem pogovoru z domačini precej časa, nakar so se prepeljali s čolni do Parkhotela, kjer so jih pričakovali blejski občinski svetniki z županom dr. De Glerio, krajni šolski svet, šolska mladina, pa tudi mnogi leioviščarji. V kratkih prisrčnih besedah je župan dr. De Gleria pozdravil goste in izročil gospej dr. Baxovi lep šopek svežih cvetlic. Za pozdrav se je zahvalil praški podžupan g Kellner, ki je navdušeno poveličeval krasoto blejske okolice. Gostje so odšli nato v hotel, kjer iim je blejska občina pripravila zajtrk. Nato so se gostje še nekoliko sprehodili po Bledu, ker pa je bi] čas le kratko odmerjen, so sedli zopet v avtomobile ter se odpeljali nazaj proti Kranju.
V Kranju so odlične goste pozdravili kranjski občinski svetniki z županom gosp. Pircem pred Narodnim domom. Sprejema se je udeležila tudi šolska mladina ter velika množica kranjskega občinstva, ki je priredilo gostom navdušene ovacije. V kratkih minutah so si gostje ogledali spomenik kralja Petra, nakar so se vrnili proti Ljubljani.
Prišel je končno čas slovesa. Opoldne se je zbralo na glavnem kolodvoru zopet mnogoštevilno občinstvo, da zadnjič pozdravi mile goste. Prišli so ljubljanski župan dr. Puc s soprogo, podžupan profesor Jarc, vsi občinski svetniki, češkoslovaški konzul dr. Resi, div. general Nedič, častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, nar. posl. dr. Kramer, bivši župan Ivan Hribar, starosta JSS. Gangl, zastopnik vel. župana dr. Andrejka, mag. rav. dr. Zarnik z načelniki magistratnlh uradov in mnogoštevilni zastopniki raznih drugih korporacij in drušitev. Pred odhodom vlaka je ga. Minka Govekarjeva izročila soprogi primatorja dr. Baxe knjigo »Slovenska žena«, vezano v krasno belo usnje. Nato je sledilo prisrčno poslavijanje ii rokovanje s pusamez-
vedja svatba
DRAMA IZREDNE NAPETOSTI!
Blazni grof s krvjo medveda. — Svatba. Ples. — Poročna noč!
Telefon 2124.
Slovanska umetnost! — Izključno ruski filmski umetniki!
Predstave z izredno krasno godbo ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA
Kulturni pregled
Ljubljanska drama	I
oetrtek, 26. aprila. INRI. Znižane cene. Izven.
Petek, 27. aprila. Mladost. B.
Ljubljanska opera
Četrtek. 26- aprila. Mignon. A. Petek, 27. aprila. Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 26.: <Jesenski manever*. A.
Celjsko mestno gledališče
Nedelja. 29. ob 4. popoldne: « Dogodivščina vrlega vojaka Švejka v svetovni vojm>.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 28.: <Prinček>. Abonma Nedelja, 29-: «Prinček». Izven.
cMignon* v ljubljanski operi. V četrtek 26. t. m. se poje zadnjič pred odhodom opernega ansambla na turnejo v Dalmacijo priljubljena opera <Mignon». Naslovno ulo-go poje ga. Mitrovičeva, kot Viljem Meister gostuje gosp Burja iz Maribora. Filino poje gdč. Vera Popovičeva, Lotarija gosp. Rum-pelj. V ostalih partijah so zaposleni: ga. Ribičeva ter gg. Mohorič, Janko in Perko. Predstava je za red A. V soboto se po dalj-ši pavzi ponovi uspela opereta «Zmagoval-ka oceana> kot jubilejna deseta predstava.
Pri tej, za domače delo redki priložnosti, bo delo dirigiral sam avtor gosp. Žiga liirschler kot gost, na kar že danes opozarjamo. Predstava bo ljudska po izredno znižanih cenah. V nedeljo popoldne se vrši predstava cBaletnega večera».
Ljubljanska opera pripravlja Puccinijevo opero <Dekle z zlatega zapada? (La fan-ciulla del West), katere premijera se vrši v začetku prihodnjega tedna. O delu, ki ga pripravlja ravnatelj opere gosp. M. Polič, še spregovorimo.
Sprememba mariborskega repertoarja. Zaradi nepričakovane zapreke se spremeni repertoar v toliko, da se danes, v četrtek, 26. t m. uprizori mesto «Lepe pustolovščino opereta cJesenski manever:*. Abonma oslane nespremenjen, t j. red A.
Glede sporeda cerkvenega koneerta Glasbene Matice, ki se vrši v petek 27. t. m. v stolnici, opozarjamo glasbo ljubeče občinstvo zlasti na Concerto Grosso Corellija in Handla. Skladbi sta pisani za godalni orkester in orgle, razven tega pa še za dve koncertantni violini in solo - violončelo. Ta oblika skladanja je bila v tedanji dobi pri koncertnih skladbah te vrste običajna in tudi v moderni dobi so pričeli skladatelji kar se tiče solo - inštrumentov, posnemati formo teh umotvorov. Corellijev koncert je namenjen za izvajanje v Božični noči. Zla-
sta Prage. Med drugimi je prispel pozdravit praške goste veliki župan g. Schau-bach, za mesto Maribor podžupan dr. Li-pold in komandant mesta general Spasič, za oblastni odbor g. Marko Kranjc, minister v. p. dr. Kukovec, predsednik okrož. sodišča dr. Ziher, narodno ženstvo z go. Maistrovo in go. dr. Lipoldovo, odbornik JC-lige Franjo Bureš, predsednik Češkega kluba in drugi zastopniki. Do Pragerskega sta se peljala gostom naproti predsednik in podpredsednik JČ-lige dr. Pivko, ki je nato nadaljeval vožnjo v Beograd, in dr. Reisman.
Ko je točno ob 15. privozil ljubljanski brzovlak na postajo, so zaorili navdušeni klici, vojaška godba pa je zaigrala »Kde domov rnuj« in našo himno. Burnega pozdravljanja ni hotelo biti konec. Ko so se gostje seznanili z došlimi reprezentanti mesta in uradov, je izpregovoril podžupan g. dr. Lipold zastopnikom Prage prisrčno dobrodošlico. Z ganljivimi besedami se je zahvalil za krasen sprejem namestnik primatorja g. Kellner, ki je sporočil, da se je moral po nalogu zdravnika primator dr. Baxa s svojo soprogo odpeljati za nekaj časa na oddih k morju. Povdarjal je, da so bili Čehi na vsej poti po Jugoslaviji krasno sprejeti, a najprisrčnejše vendar v Sloveniji.
Gojenke državnega ženskega učiteljišča so izročile praškim mestnim svetnikom šopek svežega cvetja, povezanega s troboj-nico, soproga podžupana gospa Lipoldova Pa krasen šopek, namenjen dr. Baxovi, ki ga je z radostjo sprejel primatorjev namestnik, da ga ponese v zlato Prago. Podžupan dr. Lipold je povabi! goste k zakuski v kolodvorsko restavracijo, ki je bila okusno dekorirana z zelenjem. Občinstvo je vztrajalo zunaj na peronu, medtem ko je vojaška godba svirala slovanske komade. V restavracijski dvorani je pozdravil zastopnike Prage veliki župan dr. Schau-bach, v imenu mariborske JČ-!ige v češči-ni g. dr. Reisman in za Češki klub gosp. Franjo Bureš Med gosti in domačini se je ob rujni štajerski kapljici takoi razvilo prijateljsko kramljanje o prelepih dojmih, ki so jih Čeh» doživeli v Jugoslaviji. Še enkrat je izpregovoril navdušene besede primatorjev namestnik g. Kellner in župnik g. Tylinek, ki je zaklical Mariboru: »Na svidenje v slovanski Pragi!« — in že je ljubeznivi načelnik postaje g. Štefin dal signal za odhod Med gostim špalirjem Mariborčanov so odhajali Pražani v vlak in vnovič so zaorili po postaji vzkliki« »Ži-vio, zdravo, nazdarl«
Mestna občina je gostom za pot izročila tudi lepo s cvetjem ovenčano košaro steklenic najboljšega vina. Ko se je vlak premaknil in začel odhajati s poljskimi železničarji in delegacijo mesta Prage proti severni meji, je morje belih robcev, drhtelo v solnčni popolian..
Maribor je danes sijajno in spontano dokumentiral svojo globoko slovansko čustvenost, ko je v teku ene ure gostil v svoji sredi Srbe, Poljake in Čehe.
Ekskurzija češkoslovaških železniških uradnikov
Slovenijo obiščejo v nedeljo in ponedeljek.
Kakor smo že javili, obišče v dnevih od 29. aprila do 14. maja 100 češkoslovaških aradnikov našo kraljevino. Izletniki, za* itopniki železniških edinic iz vse bratske republike, dospejo v Maribor v nedeljo dne 29. t. m. z dunajskim brzovlakom ob 13.53. t*o oficijelnem sprejemu na glavnem kolo« dvoru odidejo gostje z godbo «Drave» na čelu do Grajske kleti, kjer jim bo prire« jeno kosilo. Po kosilu si Čehoslovaki ogle« dajo mestni magistrat in druge znameni« tosti mesta. Mestna občina mariborska je izdatno podprla akcijo naših železničarjev v Mariboru, da bo sprejem zastopnikov češkoslovaških železnic čim lepši in dostoj« nejši.
Iz Maribora vozijo goste po vsej Slove« niji posebni vlaki. Uprava državnih želez« nic je dala s tem možnost velikemu šte« vilu jugoslovenskih železniških uradnikov, da spremljajo bratske stanovske tovariše. Ob 16.35 krene izredni vlak Čehoslovakov iz Maribora proti Ljubljani. V Celju, ka« mor prispejo gostje ob 17.42, je 6 minut postanka, ki je namenjen za kratek po« zdrav na kolodvoru. Ob 18.15 dospe po« sebni vlak v Zidani most, kjer pogosti iz«
sti znamenit je II. del (Paslorale). Solistične partije so na petkovem koncertu v rokah znanih violinistov Karla Rupla in Leona Pfeiferja ter učitelja Glasbene Matice Avgusta Pertota.
Spored petkovega cerkvenega koncerta Glasbene Matice obsega med drugimi skladbami tudi 2 ariji za godalne instrumente in dve pevski ariji. Učenec prof Šlaasa na ljubljanskem konservatoriju Karel Rupel bo igra poleg znamenitega Bachovega e-dnr preludija za solo-violi-no istega skladatelja svetovnoznaroi »Air« na g-struni s sprem ljevanjem orgel. Preludij zahteva od izvajalca perfektno to&ovo tehniko, »Air« pa velik obsežen pevnii ton gosli V obeh ozirrh obvladuje mladi umetnik mojstrsko svoj instrument. Predzadnja točka sporeda je MaMhesoo arija za violončelo, ki io bo izvajaj ob sprem-Ijevamju orgel učitelj Glasbene Matice Avgust Pertot. Pevski arija iz Handkmh oraitorijev »Juda Makaibejec« iti »Mesija« bo prednašal na koncertu učenec prof. Betetta, bart. Marjan Rus, ki si je pridobil dober sloves že iz strogih dosedanjih koncertnih nasrtooov.
Spored cerkvenega koneerta Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se vrši v petek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v stolni cerkvi sv. Nikolaja, obsega sledeče točke: 1.) Corelli: Concerto grosso št. 8 za dve so-loviolini in violinčelo, godala in orgle. 2.) Bach J. S.: a) Preludij iz E - dur sonate za solo - violino; b) Arija za violino in orgle; c) Brandenburški koncert št. 3 za deset godalnih instrumentov. 3.) Ben-net John: Fuga, orgle. 4.) Locatelli: Lamento iz žalobne simfonije za godala in
letnike kolodvorski restavrater g. Majdič. Po polurnem odmoru vozi vlak dalje in se malo po 19. ustavi za eno minuto in kra» tek pozdrav v Litiji. V Ljubljano prispe vlak ob 19.46; na kolodvoru pozdravi to« variše pripravljalni odbor za ekskurzijo pri direkciji drž. žel. v Ljubljani in zastopniki oblasti. Pri sprejemu igra godba «Sloge». Ob 21. se vrši večerja v dvorani Kazine.
V	ponedeljek (30. t. m.) potujejo gostje s posebnim izletniškim vlakom na Gorenj« sko, kjer posetijo Vintgar in Bled. Vlak odhaja ob 6.20 in je v veliki meri namenjen tudi domačim železniškim uradnikom, ki bodo spremili tovariše. Vlak stoji 4 minu« te v Kranju (ob 6.56), 6 minut na Lescah (ob 7.30), 34 minut na Jesenicah in se ob 8.38 ustavi na postaji Dobrava«Vintgar. Skozi Vintgar gredo nato izletniki peš na Bled, tako da bodo okoli 11. pod Gradom. Opoldne jim bo prirejen banket v hotelu «Triglav». Posebni vlak se vrača točno ob 15. z blejskega kolodvora in dospe v Ljub« ljano ob 17.05.
Zvečer ob 20. se vrši na Taboru družab« ni večer s plesom, za vse prijatelje češko« slovaško«jugoslovenskega pobratimstva. Na večeru svira godba «Sloge» ter sodelujejo člani in članice Sokola I. V torek (1. maja) ob 9.11 se odpeljejo gostje z izrednim vla» kom proti Zagrebu V Brežicah stoji vlak ob 11.27 za eno minuto in kratek pozdrav.
Izletniki potujejo dalje na Sušak, nato z ladjo na Rab, Šibenik, Split, Hvar, Vis, Korčulo, Kotor (Lovčen), Tivat, Dubrov« nik, Sarajevo, Stalač. Lapovo, Kragujevac, Beograd, Subotico, Budimpešto in domov. Na železnici imajo štiri posebne vagone, na morju pa poseben parobrod Jadranske plovidbe «Salono».
Železniški uradniki na teritoriju ljubljan« ske direkcije naprošajo vso javnost, naj podpre njihovo prizadevanje za čim lepši sprejem bratskih slovanskih tovarišev. Po« sebno pa vabijo prijatelje češkoslovaško« jugoslovenske vzajemnosti, da se v čim lep šem številu udeleže sprejema milih gostov na vseh postajah Slovenije, v Ljubljani pa razen tega še družabnega večera na Tabo« ru, kjer bodo preživeli Čehoslovaki par prijetnih uric v krogu naše narodne Ljub« ljane.
Važne komunalne zadeve jeseniške občine
Jesenice, 25. aprila.
V	nedeljo se je vršila izredno važna seja jeseniškega občinskega sveta, za katero je vladalo med občani veliko zanimanje. Udeležili so se je razen enega vsi odborniki ter je bila tudi galerija gosto zasedena.
Točno cb 15. je otvoril sejo župan gosp. Andrej Čufer, pozdravil vse navzoče in prosil prisotnega gradbenega referenta g. ing. Jos. Pavlina iz Ljubljane, da poroča o izvršenih, kakor tudi projektiranih gradbenih delih v območju jeseniške občine. Iz poročila gosp. ing. Pavlina je razvidno ogromno delo, ki se že izvršuje, odnosno se bo še letos dovršilo. Predvsem je omenjal razširjenje predora pod železniškim kolodvorom, zgradbo moderne carinarnice, za katero so načrti že izdelani in je iz njih razvidno, da bo ta stavba po svoji velikosti in monumentalnosti ena najlepših na Gorenjskem. Dalje je omenil dela, ki se že dovršujejo, posebno kanalizacijo državne ceste od županove hiše do osnovne šole, razne kanale za odtok vode, razširjenje občinskega vodovoda, popravo cerkvene ulice, kakor tudi popravo in razširjenje poti skozi spodnjo Muravo in na Plavžki rovt. Izdatki za vsa ta nujna in potrebna dela so preraounjeni na okroglo 10 milijonov Din.
K besedi se je oglasil občinski odbornik g. dr. Fr. Kogoj (SDS), ki je med drugim naglašal, naj se dela izvrše temeljito, posebno pa je podčrtal potrebo odstranitve bivše Rožmanove hiše, ki deloma zapira glavno cesto in je zaradi tega največja ovira za promet, ki je zlasti v poletnih mesecih ogromen.
Za socijalni odsek ie poročal njegov predsednik obč. odbornik g. župnik Kaste-lic. Odsek je vodil dolgotrajna pogajanja za nakup stavbišča za gradnjo stanovanjskih hiš z gosp. dr. J. Pretnarjem iz Ljubljane. Predlaga, da se nakupi od omenjenega gospoda zemljišče poleg železniške proge v Novi vasi v izmeri ca. 14.000 kv. m. To zemljišče smatra socijalni odsek zaradi lepe in solnčne lege kot najbolj primerno za gradnjo hiš. Predlog se sprejme soglasno ter se poveri občinskima odbornikoma Jakobu Vovku (SDS) ter Antonu Žnidarju (soc.), da vodita tozadevna pogajanja z lastnikom zemljišča g. dr Pretnarjem. Iz
crgle. 5.) Handl G. F.: a) U boj. čete vse I Recitativ in arija Simona iz oratorija «Ju-da Makabejec>; b) Concerto grosso v F-duru, zadnji stavek za dve solo-violini, violončelo, godala in orgle, c) S častjo v nebesa greši Arija iz oratorija «Mesija». 6.) Louis Claude d'Aquie: Noel, orgle. 7-) Mattheson: Arija za violončelo in orgle. 8.) Dali' Abacco: Cerkven koncert št. 9 v C-duru za godala in orgle. Pri koncertu sodelujejo kot solisti: ravnatelj stolnega kora gosp. Stanko Premrl, baritonist Marjan Rus, violinista Karel Rupel in Leon Pfei-fer in čelist Avgust Pertot. Koncert dirigira prof. Emil Adamič. Vstopnice so v predpro-daji za desno stran cerkve v Jugoslovanski knjigarni, za levo stran cerkve pa v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene sedežem od 20—12 Din, stojišča po 6, dijaška po 4 Din.
O Cankarjevih <HIapeih», ki so jih na ljubljanskem odru igrali maturanti Srednje tehniške šole, nam pišejo: Dejstvo, da so si gojenci ljubljanske Srednje tehniške šole izbrali za svoj nastop Cankarjeve tHlap-ce», priča, da je slovenska mladina našla svoje korenine v Cankarjevi zemlji. Igranje je pokazalo mnogo razumevanja in čustvenosti. Najzanimivejši je bil pač Jerman, za njim tudi župnik, dalje učiteljica Lojzka, kovač Klander, Komar in drugi. Nekatera dejanja so bila pretiha; četrto je bilo dovolj krepko. Gledališče je bilo dobro obiskano in občinstvo ni štedilo s prizaalnim aplavzom.
Samo še danes ob Jž 5, H 7, K 8. in K 10. Roman Hugo Bettauerja:
Ulica bede in greha
Greta Garbo, VVerner Krauss. Telefon 2730	KINO «DVOR».
nadaljnega poročila sledi, da je občina najela v svrho gradnje stanovanjskih hiš posojilo v iznosu 500.000 Din ter da ima pri Oblastnem odboru 100.000 Din zagotovljenih v isti Qamen. Vse podrobnosti glede gradnje hiš, zemljišča in posojil se odstopijo v razpravo sociialnemu odseku, ki naj izdela tozadevni pravilnik.
Občinski odbornik g. Anton Zugwic (soc.) predlaga, da tudi jeseniška občina po zgledu občine Koroška Bela da jamstvo za najetje posojila v znesku 500.000 Din stavbeni zadrugi »Stan in dom«. Ker pa predlog ni bil zadosti podprt in ker se niso predložili nikaki tozadevni načrti, se sklene, da se predlog izroči v pretres sociialnemu odseku, nakar naj se skliče v teku 14 dni seja občinskega odbora, kjer naj pride ta nujni predlog v prvi vrsti v razpravo.
Za vodovodni odsek je poročal njegov načelnik gosp. Josip Božič (SDS), da so bila dela za napeljavo vodovoda oddana domačinu g. K. Neumanu kot najnižjemu ponudniku ter je obenem povdarjal: če že vodovodni odsek obstoja, naj se mu poveri tudi primerna kompetenca!
Gosp. Ivan Gogala (SDS) je predlagal, naj občinski odbor sklene, da se ukrene vse potrebno, da se čimprej zopet prične s poukom v obrnio-nadaljevalni šoli ter da občinski odbor votira primerne kredite v to svrho. Soglasno sprejeto.
Razun manjših zadev je bil dnevni red izčrpan, nakar ie gos?, župan zaključil to izredno važno sejo.
Prva sodna razprava zaradi Glavnjače
Popolno zadoščenje nar. posl. Kosanoviču.
Beograd, 25. aprila.
Danes se je vršila razprava proti dr. Ivanu Popoviču, mestnemu zdravniku v Beogradu, na tožbo poslanca SDS g. Save Kosanoviča, ki je tožil dr. Popoviča radi razžaljenja časti. Dr Popovič je ob priliki interpelacije g. Kosanoviča v Narodni skupščini glede glavnjače objavi; v »Politiki« izjavo, v kateri je napadel g. Kosanoviča in ga žalil. Pri obravnavi je g Sava Kc-sanovič dokazal, da je akcijo proti glav-njači vodil iz humanitarnih razlogov, da je na ta način opozoril javnost in odločilne faktorje na veliko zlo in našo nacijonaliio sramoto.
Odvetnik g. Kosanoviča g. Živalievič je v daljšem govoru dokazal, da dr. Popovič ni vestno vršil dolžnosti mestnega fizika ta. Priložil je izjavo komunističnega voditelja dr. Sime Markoviča, da zdravniki mestne uprave ne obiskujejo političnih osumljencev, temveč samo kriminalne. Poleg tesa je g. Zivaljevič nastopil z dokazi, da se zdravniški pregled v glavnjači sploh ne vrši vestno, da arstirance pretepajo in mučijo.
Po vseh teh močnih argumentih je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost priznanje dr. Popoviča, ugotovilo pa ra*-žaljenje časti ter g. Popoviča kaznovalo na 10 dni zapora, 1000 Din odškodnine tožite-lju in povračilo vseh sodnih stroškov.
Skrivnosti puščave! — Naval Bcduinov na pustinsko trdnjavo! — Velepesem bratske ljubavi! — Trije moški — ena usoda! — Tajnosti modrega safirja! — Največji film sedanjosti
„Na mrtvi straži"
(Beau Geste)
Ronald Colman - pride! KINO «DVOR»
Telefon 2730.
Vagonskim »podganam" na sledu
Na železniški progi Zagreb - Zidani most je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov v železniške vagone ter ukradene večje množine raznega blaga Zasledovanje storilcev pa je ostalo dolgo časa brez uspeha. Zdi se, da je na delu dubro organizirana tolpa, ki ima najbrže pomočnike tudi med prebivalstvom. Zdaj so varnostne oblasti dognale prve sledove, ki utegnejo voditi k večjim razkritjem.
Lani v februarju je bila na progi Zagreb-Zidani most ukradena bala najfinejšega covercoata z naznačeno vrednostjo 26.250 lir. Za storilci ni bilo sledu. Nedavno pa je bila ekspozitura železniške policije v Zidanem mostu opozorjena, da nosijo okoli Dobove razne osebe obleke ,oziroma plašče iz covercoata. Dognalo se je, da je bilo blago kupljeno pri nekem tamošnjem trgovcu za izredfio nizko ceno. Dotični trgovec je pri zaslišanju izjavil, da je neke noči meseca februarja 1927. neki neznanec trkal na njegova vrata ter ga prisilil, da je kupil balo covercoata za 8900 Din. Trgovec se je zavezal, da plača oškodovani železniški upravi zahtevano vsoto 82.875 Din, kar je( tudi storil. Neznanca, ki se je baje predstavil kot »Bračun« in vsilil trgovcu ukradeno blago, še niso iztaknili.
V Savskem Marofu pa je orožništvo zasledilo te dni pri nekem gostilničarju veliko množino manufakturnega blaga, ki je bilo skrito v praznih vinskih sodih.V te tatvine je zapletenih 20 oseb. ki so že ovadene državnemu pravdništvu.
Kopnite srečke
v korist ureditve »Zupanove jame«. Pomagajte društvu!
Domače vesti
Sedemnajsta številka „2ivljenja in sveta"
Te dni se bo razposlala naročnikom in trafikam 17. številka naše ljudske tedenske revije »Življenje in svet».
Na uvodnem mestu je izšla fantastična povest angleškega pisatelja H. G. VVellsa «Epiornisov otok», ki nas vodi na daljni Madagaskar in odtod po oceanu na koralni otok v Južnem morju, vmes pa pripoveduje o izumrlem ptiču Epiornisu. čigar poslednji potomec se izvali iz čudežno ohranjenega jajca.
Članek «NikoIe Tesla govori o bodočnosti« vsebuje zanimivo izjavo najslavnejšega jugoslovenskega rojaka o napredku znanosti, o brezžičnem prenosu elektrike, o umetnem dežju itd.
Zdaj. ko je tudi nad našimi kraji plaval velik zrakoplov, utegne zanimati: «Kako potujemo v zrakop!ovu.»
V nesrečno Vzhodno Rumeliio, v Plovdiv in v druge po potresu prizadete bolgarske kraje nas popelje članek «Potres v deželi rož», ki pripoveduje, kako živi ljudstvo v tej pokrajini, zlasti pa opisuje pridelovanje vrtnic, ki je ondi tako važno kakor marsikje pri nas vinogradništvo.
«Življenje in svet» namerava seznaniti čitatelje tudi z znamenitimi filmskimi zvezdami in zvezdniki, ki jih že vsakdo pri nas pozna po imenu in igri. To pot prinaša življenjepis Pole Negri z ljubko sliko na naslovni strani.
Iz članka «Mračne skrivnosti starega Egipta» bo čitatelj izvedel marsikaj zanimivega iz dobe pred pet tisoč leti, ko so v Egiptu gradili prve piramide. Gre za najnovejša razkritja.
Znani sotrudnik «2ivljenja in sveta» g. Anton Kristan začenja objavljati zopet nekatere še nepriobčene spomine na Ameriko. V tej številki je izšel članek: «Znanstveno delo — podlaga ameriškega napredka«.
V zvezi z najnovejšim uspehom letala »Bremen« je izjava prof. Junkersa o riziku takih poletov in o njih važnosti za napredek.
Številko zaključuje «Razgovor o največjih skrivnostih», mikavno pisana in globoko zajeta povest francoskega zvezdoslovca C. Flammariona.
Tej številki, kije tudi sicer lepo ilustrirana, je priložena krasna reprodukcija fotografije Avg. Bertholda «Oranje«, ki bo po svoji fini izvedbi vsakomur pravo veselje.
«Življenj9 in svet». ki stane mesečno samo 6 Din, se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Posamezna številka stane samo 2 Din.
*	Agrarne operacije v mariborski oblasti.
Ker je prevzela posle agrarnih operacij oblastna samouprava, se bo vršil počenši s 3. majem t. 1. — do preselitve urada v Maribor — uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti vsak prvi četrtek v mesecu od 10. do 13. ure v palači mariborskega oblastnega odbora v Vrazovi ul ci št. 5, soba št. 24-1. Kadar je prvi četrtek v mesecu praznik, se vrši uradni dan prihodnji četrtek.
+ Zgradba Novinarskega doma v Zagrebu. Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu seja odbora mestnega zastopstva za odobritev načrta zgradbe Novinarskega doma v Zagrebu, ki ga bo gradila zagrebška sekcija JNU. Seji je prisostvoval v imenu zagrebške sekcije JNU g. Slavko Vodvarška. Odbor je odobril v celoti načrte in ugotovil da so finančna sredstva, ki so jih dosedaj zbirali za dom, dovoljna za gradnjo. Po naših informacijah bodo z gradnjo Novinarskega doma pričeli v najkrajšem času.
*	V sramoto državni upravi. Strašno počasi se izplačuje razlika, ki jo dolguje država svojim nameščencem že od 1. 1923. Ministrom in drugim gospodom majorum gentium v Beogradu se je nemudoma nakazala. Potem je nastalo v izplačevanju razlik mučno mrtvilo, ki je trajalo nekaj let. Končno so se odločilni činitelii domislili najnižjih državnih uslužbencev. Izplačevanje se je vršilo po polževem receptu, da naglost ni dobra. Nakar je sledil iznova odmor. Zadnje mesece se je izplačevala razlika služiteliem v Sloveniji. Po dolgem odmoru pridejo na vrsto zvaničniki. a teh je mali milijon v vsej državi. Koliko let bo to izplačevanje trajalo. In za temi šele pride na vrsto državno uradništvo vseh kategorij in skupin. Žalostno in v sramoto državni upravi je. da ta dolg še danes ni poravnan. — Državni uradnik.
*	Antonija Birollova f. V Zagorju ob Savi je včeraj dopoldne po dolgem trplienju izdihnila svojo blago dušo ga. Antonija Birollova, rojena Sink. Pokoinica, ki je bila velika dobrotnica revežev. vzorna slovenska žena in mati je umrla v visoki starosti 87 let. Pogreb bo jutri ob 16. uri. Nai v miru počiva! Žalujoči rodbi§i naše iskreno sožalje!
* Generalni pregled lekarn in drogerij.
Minister za narodno zdravje je odredil, naj posebne komisije, sestavljene iz strokovnjakov, izvrše generalni pregled ureditve in poslovanja vseh lekarn in drogerii v naši državi. Komisije bodo sestavljene iz sanitetnega referenta, enega državnega urad-nika-zdravnika ter zastopnika dotične krajevne oblasti.
+ Za žrtve potresne katastrofe v Bolgariji so poslali našemu listu prispevke: Fran Krapeš, kavarnar in restavrater. 200 Din, Josip Bergman, J. Rebek, Andrija Jovanovič, vsi v Ljubljani, notar Fr. Tavzes, Logatec, veletržec J. Ogrin, Laverca, po 100 Din; profesor Fran Suher 50 Din. VI. Prin-čič 25 Din, skupaj 775 Din. V celem ie naša uprava doslej prejela 2295 Din. Prosimo še nadaljnjih daril. Naj vsakdo smatra za svojo človekoljubno dolžnost, da po svojih močeh prispeva za nesrečnike na Bolgarskem. Naj ne bo nobenega čitatelja našega lista, ki bi ne položil svojega obola za žrtve. »Jutru« bo v največje zadoščenie in ponos, ako zbere čim večjo svoto za nesrečnike!
+ Sprejem gojencev v podoficirsko šolo v Mariboru. Po odredbi ministra vojske in mornarice se v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru sprejme letos 150 gojencev v starosti od 17. do 2! leta Pismenost je treba dokazati s spreiemnim izpitom. Prošnje naj se vlože do 20. septembra pri komandi omenjene šole.
*	Turčija kupuje konje v Jugoslaviji. V Osjek ie prispela komisija ministrstva za vnanje zadeve turške republike, ki je prišla v Jugoslavijo, da nakupi konje za Turčijo. Komisija bo v to svrho obiskala tudi druge pokrajine naše države.
*	Natečaj za pridobitev osnutkov za stanovanjsko kolonijo ljubljanskega oblastnega odbora, je stavil klub ahritektov pod zaporo iz razloga, ker razpis ne ustreza določilom za razpisovanje natečajev iz področja arhitekture .
*	Sresko poglavarstvo v Brežicah brez strehe. Kakor poročajo iz Brežic ie poslopje, v katerem se nahaja sresko poglavarstvo prešlo v druge roke. Novi lastnik poslopja je sreskemu poglavarstvu odpovedal najem uradnih prostorov. Ker v Brežicah ni drugih primernih prostorov za nastanitev tega urada, je poglavarstvo seveda v veliki zadregi.
*	Zatvoritev prometa čez most preko Kokre pri Kranju na Jezerski cesti. K včerajšnji naši notici nam pošilja gradbena direkcija še naslednje pojasnilo: Zaradi novogradnje mostu čez Kokro pri Kranju se ukine s 1. majem t. 1. ves promet preko tega mostu. Promet z vozovi v smeri Kokrška dolina-Kranj se bo moral vršiti preko Bri-tofa, Predoseli in Kokrice, promet iz Šenčurja, Cerkelj in okolice z lahkimi vozovi preko Primskovega in Rupe ter s težkimi vozovi preko Čirč in Lajha. dokler ne bo občinski most pri Huiah dovršen. Za pešce služi brv pod mostom pri Huiah.
*	Sreskl učiteljski društvi za srez Kranj in Radovljica; udruženi v »Edinstvu«, zbo- I rujeta v soboto 5. majnika t. 1. v osnovni šoli v Radovljici. Na dnevnem redu je poleg referata tudi definitivna odločitev glede vstopa v UJU. Radi važnosti je udeležba obvezna! — Odbor.
la sestankih
ženskega sveta in povsod, govori ženski svet o sijajni izberi krasnih ženskih oblek in riamskih plaščev do sedaj nepojmljivega sika. ki jih nudi tako poceni tvrdka Fran Lukič, Stritarjeva ulica
parijo. Sokolstvo naj bi pričelo akcijo za nabiranje prispevkov v korist prizadetim bolgarskim krajem.
* Ljubljanski oblastni odbor »Rdečega križa« je akcijo v korist poplavljencem, v kolikor se ta tiče razdelitve podpor, zaključil. Obračun izkazuje naslednje prejemke: podpora glavnega odbora za prvo pomoč Din 300.000, v Sloveniji se je nabralo v blagajni ljubljanskega oblastnega odbora »Rde čega križa 622.763.35 Din, prispevki ameriških Slovcncev, odnosno izkupilo za čeke, ki so došli iz Amerike 315.722.64 Din, natekle obresti do 31. XII. 1926 3577.40 Din, skupaj 1,242.063.39 Din. Temu nasproti pa stoje izdatki in sicer za v ljubljanski in mariborski oblasti razdeljene podpore, za nabavo med poplavljence razdeljenega blaga in povračilo stroškov skupaj 1.234.565.19 Din, med tem ko jc preostanek 749820 Din ob zaključku poplavljeniške akcije bil prepisan na rezervni fond za nezgode Glede vseh prejemkov in izdatkov so računom priloženi izvirni pologi. Obračun z vsemi prilogami ter vsi izkazi o prejemkih in izdatkih so vsakomur na vpogled med uradnimi urami v pisarni ljubljanskega oblastnega odbora »Rdečega križa« na Bleiweisovi cesti. palača velikega župana. Vse knjige in priloge so pregledali pregledniki računov, odnosno uradni revizorji in potrdili n iih pravilnost. S tem je poplavljeniška akcija »Rdečega križa«, v kolikor se tiče podpor, zaključena.
*	Skrivnost samomorilca v Bakru. V Bakru ie predvčerajšnjim neznan moški izvršil samomor Pri niem so našli pismo, naslovljeno na upravnika tamkajšnje policije. V tem pismu izjavlja med drugim- »Za samomor ni nikdo sokriv. Jaz grem prostovolino v smrt zaradi grehov, ki jih nosim na svoii duši Moje truplo nikar ne seciraite!« Truplo neznanega človeka je bilo fotografirano. da se bo eventuelno mogla ugotoviti identiteta, kar se doslej m posrečilo
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina preide hitro pri rabi prirodne grenčice »Franz-Josef« Zdravniki in profesorji porabliaio vodo »Franz-Josef« že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	9
BISEPNOBEir ZOBJE
DEHTEČA USTA
SARG-OV
Iz Ljubljane
SVILA
prekrasni, najmodernejši vzorci za spomladanske obleke po nizkih cenah.
P. MAGDIČ — LJUBLJANA Oglejte si izložbe.
* Porotniki za drugo porotne zasedanje v Ljubljani. 7. maja se prične pri deželnem sodišču v LjubHani. drugo letošnje porotno zasedanie za katero so bili izžrebani glavni porotniki: Dremelj Franc, pos in trgovec, Daljr.a vas: Kovač Franc, posestnik. Hrib; Kržan Franc. trg. in gostiln.. Gradec: Jeran Matija, pos. in gostiln., Beričevo; Nastran Ivan, pos. in mlinar, Homec: Balon Fianc, trgovec, Borovnica; Šnion Janez, posestnik, Črnuče: Ogorelc Vinko,- lesni trgovec, ŠKofljica; Mihelčič Rihard ml, trgovec, Toplice; Oražem Janez, pos. in klobučar. Mali Mengeš; Starki Adoli. trgovec, Bled; Weinberger Miro. industrijalec. Za-
mselen-Roiffo
Aparati in zvočniki, transformatorji, av-tolimiti. (ki sami reguliralo kurilne ovire). Zahtevajte prospekte in ateste v speciialnih trgovinah.
V gledališču, na predavanjih ali v kinu uporabite okusne
AHACOT milLE
ki Vas bode najbolje obvarovale lnfluence in prehlada.
*	Gradnja cenenih stanovanj v Sarajevu.
Sarajevska mestna občina je pred meseci sklenila, da zgradi večje število cenenih stanovanj. V to svrho je od ministrstva za socialno politiko zahtevala brezobrestno Posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev iz fonda, ki ie osnovan v to cvrho.
*	Tobačna tovarna v Ljubljani kupi za rekonstrukcijo stropov cirka 130 m8 rezanega stavbnega lesa, in sicer stropnih tramov, plohov, desk in pristenic. Lesni indu-strijci se vabijo, da predlože tobačni tovarni s 5 Din kolekovane ponudbe do 3. maja t. 1. Podroben izkaz lesa se dobi brezplačno v tobačni tovarni, kjer se zve tudi o dobavnih terminih.	829
*	Tovarna Jos. Reicfi sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
gorje'; AhačičFranc,^rgoveT"Kranj^Pete- \ ^'ioemanariisko termalno kopališče 30 sebno Sg. obrtnice in obrtnike. Delo in
...	'	Hn QfiO P nikl CVT^LTI? TADT l/'17 /T* __1 • _
u— Veliki župan dr. Vodopivec se je
vrnil s potovanja in zopet uraduie. Stranke sprejema tako kot poprej ob torkih in petkih, izvzemši praznike, od 10. do 13. ure.
u— Okrašen peron glavnega kolodvora.
Naša drugače tako mrtva glavna postaja nas ie ob prihodu Čehov iznenadila s posebno dekoracijo Črno in zadimljeno poslopje je bilo prvič okrašeno z lovorjevi-rni drevesci. Zasluga postajenačelnika Ludvika je, da je zunanjo sliko sicer silno neprijazne postaje poživel z nekaj drevesci. Rešitev je bila zelo lahka. Mestna občina mu je seveda morala prihiteti na pomoč s tem, da je odstopila lovorje, ki drugače vegetirajo po cvetličniaku in zavzemajo pre-dragocen prostor. Gotovo se bo uprava glavnega kolodvora tudi pobrigala za negovanje teh lepih lovorjevih dreves, da ne bodo shirala kakor bi drugače gotovo. Ko bo občini zmanjkalo prostoia ob regulaciji muzejskega trga. Vidi se, da misli vodstvo mestnih vrtov in nasadov že v naprej, v kako zadrego bo v kratkem prišlo in to vprašanje rešuje na prav praktičen način. Posebne pohvale je vredno, da je začela mestna vrtnarija pri kolodvoru. Ko bo Ma-sarykova cesta urejena po načrtu mojstra Plečnika, bi bil načrt nepopoln, če bi ne bil z zelenjem okrašen tudi kolodvorski peron. Z lovorjevimi drevesi je postaja dobila popolnoma drugo lice. kakor ga je imela prej in samo ta mala dekoracija zadostuje, da tujec dob' vtis mesta, ki tudi na zunaj hoče pokazati prijaznost. Teh par lovorjevih dreves. ki sicer delajo napotje v mestnih evet-iičnjakih. učinkovito izraža prijazno lice Ljubljane.
u— Glas iz občinstva. Ljubljanski dnev niki so pred tednom dni priobčili novi promet avtotaksijev v Ljubljani. Pisano je bilo, da bodo od ponedeljka 16. t. m. dalje stajališča avto-izvoščkov pri hotelu »Slon pri glavnem kolodvoru, pred hotelom Union in pred kavarno »Zvezda«. Par dni nato je bilo res dobiti avtotakse na označenih prostorih, kar naenkrat se je pa to zopet opustilo kljub temu, da je mestni magistrat ljubljanski sporazumno z zadrugo izvoščkov ta stajališča določil. Ker je v interesu občinstva, da ima na razpolago na označenih krajih avto-taksije, apeliramo na merodaj-ne oblasti, da nemudoma zopet vpostavijo v tem pogledu red, da bodo avto-taksi na razpolago na prostorih, kakor je bilo razglašeno
u— Velika akademija abstinentskih krožkov prve, druge in tretje državne gimnazije v Ljubljani, se bo vršila 4. maja točno ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditev je namenjena v prvi vrsti proslavi treznostnega tedna, ki se bo vršil v dneh 30. aprila do vkliučno 6. maia. Pester in izbran spored bo nudil kar najbolj učinkovite točke. Vse izvajajo sami gimnaziici. Vstopnine ni. Pač se bodo sprejemali pro-stovoljnji darovi za fond abstinentskih krož kov vseh treh gimnazij, z največjo hvaležnostjo.
u— Ženska obrtno nadaljevalna šola pri sv. Jakobu v Ljubljani, zaključi šolsko leto 1927-28 v nedeljo. 29. t. m. Ta dan bo celodnevna razstava izdelkov strokovnega in dekorativnega risanja, prikrojevarja, j spisia itd. Razstava se otvori ob 8. in bo j odprta do 19. ure. Vabimo vse občinstvo, | ki se zanima za naš obrtniški naraščaj, posebno
u— JAD »Triglav« poziva člane na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 26. t m. ob 20. v društveni sobi v »Zvezdi«. Predava g. prof dr. Slodnjak v »Sodobni Poliski«. Vablj eni tudi akademiki — nečlani! Odbor u— Drobna policijska kronika Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 vlom v barako. 1 nevarna giožnia, 2 prestopka kal.ienja nočnega miru 2 izgreda, 1 prestopek streljanja na dvorišču, 1 nezgoda in 12 prestopkov' cestnopo-licijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3. V zapor je morala Karolma K. zaradi si:ma tajne prostitucije ter 2 nepoštena po-pravljalca dežnikov, oba ciganskega roda
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek ob 20.: »Srbska moderna lirika«. Predava prof. srbohrvaščine g. prof. Riba-rič. Moderna srbska lirika se ie prekrasno razvila in nudi mnogo, mnogo pristno srbskih krasot. V ponedeljek: Slovensko slikarstvo v srednjem veku: z mnogimi ski-optičnimi slikami. Predava kustos dr. Štele iz Ljubljane
a— Sleparija s tombolskimi listki. Pri tomboli, ki se je vršila na Trgu Svobode v nedeljo popoldne, je zasačila policija dva pretkana sleparja. Njun sleparski trik je obstojal v tem, da sta si nakupila ob raznih tombolah več listkov, potem pa si izrezala iz teh listkov ali odkod drugod primerne številke ter jih na veljavne listke sproti lepila vrh drugih, če so bile izžrebane. V naglici se prireditelji niso mogli toliko ozirati na to in ker so tombolski listki običajno precej zmečkani in pomazani, se ie enemu po srečilo, da je že pri treh tombolah odnesel glavne dobitke. Tokrat ie s svoio sleparijo sicer tudi zadel, a so ga še pravočasno pri. jeli, ker je bil policiji že dolgo na sumu.
h Celja
Danes nov, izvrsten spored!
Žene v plamenih
Senzacijonalen film v 6 dejanjih 2 izbornirni igralcL
Velika ljubezen dveh ženskih src do — enega moža!
Predstav« ob 4., pol 6., pol 8. in 9
Kino Ideal
lin Anton, posestnik, Goričica; Ložar Matevž, posestnik, Zaboršt; Tomšič Mihael, posestnik in les. trg„ Vrhnika; Brunar Matevž, posestnik, Javornik; Grilj Ivan. kmetovalec, Vrh. sv. Nikolaja; Savnik Vinko, pos. in trgovec, Radovljica; Šparovec Iv., posestnik, Sp. Blato; Beriič Franc, kmetovalec, Dravlje; Mehle Josip, posestnik, Pa-radišče; Zaletel Ivan, pos. in trg., Staneži-če; Dežrnan Ivan posestnik. Lesce; Javornik Jakob, posestnik. Vel. Mlačevo; Langus Alojzij, posestnik, Radovljica; Kocbek Ed-mund, tovarnar, Kranj: Černe Boris, pos. in trg., Sp. Gorie; Rojina Franc, strugarski mester, Zg. Šiška; Javornik Franc. pos. in mesar, Grosuplje; Bernard Jakob, posestnik, Lesce; Avsenik Anton, posestnik, Poljče; Petek Ivan, pos. in trgovec, Kamnik; Bergant Ivan, pos. trg. in gostilničar, Stara Loka; Sojer Franc posestnik, Log, Sojer Jože, posestnik. Notranje gorice; kot nadomestni porotniki pa Kune Teodor, krojaški moster: Hostnik Adolf, posestnik; Kalin Karol posestnik; Pičman Lovro, kleparski mojster; Kune Alojzij, trgovec; Verbič Anton, trgovec; Zore Rudolf, trgovec; No-vakovič Niko, trgovec; Geyer Rudolf, pos in ključavničar, vsi v Ljubljani.
* Jugoslovnsko Sokolstvo izraža sožalje bolgarskemu «Junaku». Član starešinstva Jugoslovenske sokolske zveze dr. Mirko Bujič v Splitu je starosti JSS v Ljub liani brzojavno predlagal, da se v imenu jugoslovenskega Sokolstva izrazi sožalje bolgarskemu »Junaku« zaradi potresne katastrofe, ki je tako usodno prizadela Boi- i
do 88» C DOLENJSKE TOPLICE (Toplice usPeh obrtne šole bo le takrat popoln ako pri Novem mestu), postaja SI raza—Toplice vsa javnost pokaže interes za to velevaž-doleniske železnice, ozdravijo sigurno rev- j no vzgoievalnico obrtniškega naraščaja in
matizem. nevralgije. (ischias), ženske bolezni, ostarelost itd. Vsaka tukaišna kura čvrsti in pomlajuje. Uspehe tega že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobena druga fprapija. — V predsezoni in posezoni znatno znižane cene _ 20 dni z vsem pavšalno 1200 Din. Sezona od maja do oktobra. 2e-leznični popusti. Fina restavracija. Zahtevajte prospekte
PEVSKI ODSEK »GRAFIKA« V LJUBLJANI
priredi v soboto, dne 28. aprila 1928, v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti za članstvo ljubljanske podružnice SGRJ ter grafičar---'- Jem naklonjeno občinstvo---
družabni večer
SPORED: Petle, Jazz-band, ples. ---šaljiva pošta 1. t. d.---
Vstop prost. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
K najobllnejil udeležbi vabi
ODBOR.
se prepriča, da nudi obrtnonadaljevalna šola pod danimi razmerami vse. kar je poti ebn^ bodoči obrtnici pri izvrševanju svojega obrta. Vstopnine ni, razstava ima le namen, seznaniti javnost z uspehi, doseženimi pod težkimi okolnostmi. — Vodstvo.
u— Jurjevanje na ljubljanskem Gradu v korist Ciril Metodovi družbi bo dne 6. maia t- I-	831
u— Tennis Igrfšča SK Ilirije pod Cekino-vim gradom se s 1. majem otvorijo. Naknadne prijave ie vposlati na g. Milana Kmeta, Gosposvetska cesta 8.	830
u— Pevci in pevke »Sloge«! Skupna pevska vaia nocoj v četrtek ob 7. v Ljub-j Ijanskem dvoru. Ker je to zadnja vaja pred
nastopom, vsi in točno! Zborovodja.
u— Mladinski odsek Sokola I. priredi v nedeljo 29. t. m. čajanko za moško in žensko deco v veliki dvorani na Taboru. Začetek ob 15. uri. Vabimo p. n. starše in ostalo članstvo. — Zdravo.!	828
u— Tombola železničarskega glasbenega druStva »Zarja« se bo vrš!la nepreklicno
3. junija • t. 1. ob 3. popoldne. Dobitki so lepi zato segaite po srečkah!	832
u— Velika tombola društva »Skrb za mladino* ki je bila zaradi slabega vremena preložena, se bo vršila v nedeljo. 29. t. m. Kupuite tablice, da čimprej zgradimo mladini Dečji dom v Aleksandrovem! Kdor želi prodajati tablice, iih dobi v trgovini Turk. Prešernova ulica 48. — Odbor.	836
e— Praška občinska delegacija v Celju.
Včeraj se je vračalo s popoldanskim brzo-vlakom praško občinsko odposlanstvo po prisrčnih in oduševljenih manifestacijah češkoslovaškega in jugoslovenskega bratstva v matuško Prago. Celjani so zelo obžalovali, da svojih dragih bratov niso mogli imeti dalj časa v svoji sredi, kajti brzovlak je stal na celjski postaji samo par minut. Na peronu in pred vlakom se je zbralo lepo število celjskega narodnega občinstva, ki je prisrčno vzklikalo bratom Čehom, ko so se prikazali pri oknu ter jih ie nekaj tudi izstopilo iz vlaka. V krogu celjskega občinskega odbora — klub SDS je bil zastopan skoro polncštevilno — je pozdravil češko občinsko delegacijo g. župan dr. Goričan v imenu celjske občine, g. dr. Juro Hrašovee v imenu JČ lige in sreski poglavar g. dr. Farčnik v imenu politične uprave. Nato se je eden izmed delegacije vidno vzdaroščen za lepi sprejem zahvalil ter vzklikal pro-cvitu mesta Celja. Med občinstvom smo opazili mnogo Čehov iz Celia in okolice, ki so pozdravljali svoje brate v češčini. Med občinstvom pa ni bilo opaziti niti enega celjskega Nemca. Izostali so tudi nemški občinski odborniki. Morda niso hoteli vzbujati s svojo navzočnostjo trpkih spominov, kako je ravno pred 30 leti takratno »nemško« Celje sprejelo naše severne brate.
e— Sestanek krajevne organizacije SDS za Celje-okolico se bo vršil danes v četrtek ob pol 9. v gostilni g. Permozerja v Gaber ju.
e— Zdravstveni dom v Celiu. Minister za narodno zdravje je odredil v svoiem odloku H. br. 15.521 z dne 30. marca 1928., da se vsi dosedaj ločeni socijalno higijenski oddelki v Celju, to so državna bakterijološka stanica, Pasteuriev zavod, ambulatorij za ver.erične bolezni, protituberkulozni dispanzer in šolska poliklinika, združijo v enotno ustanovo »Zdravstveni dom« v Celju.
e— Manifestaciisko zborovanje za podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov v Celju skuša glosirati včerajšnji »Slovenec«, kar se mu je pa temeljito ponesrečilo. Številni stanovanjski najemniki, ki so bili na shodu navzoči, se lahko iz poročila prepričajo, da je pri gotovih gospodih vsaka akcija, in če je še tako socijalna, že a priori za nič, ako ne služi klerikalnim politič-n-m namenom.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
Iz
Litije
i— izreano zanimanje za praški koncert Glasbene Matice. Za praški koncert Glas« bene Matice je vladalo pri nas že nekaj dni izredno zanimanje «Abonenti» so se prijavljali lastnikom radio«aparatov kar na debelo. Posebno živahno pa je bilo v torek zvečer pri «Urški». Vsi lokali so bili gosto zasedeni, v igralni sobi, kjer je močan zvodnik, pa sploh ni bijo mogoče dobiti voč prostora. Z grobno tišino so sledili jjostje, med katerimi je bilo večina članov «Line», triumfu naše pesmi. Sprejemanje je oilo precej dobro, proti koncu sporeda veliko či»tejše kakor v početku. Podežela« ni prav radi poslušajo domačo besedo, za* to je verjetno, da se bo število radio=po« »estnikov po otvoritvi domžalske stanice pri nas precej pi»ečalo.
I_ Album poljskih planin Litijska po«
drafcntca je prejela v dar propagandni al* bum, ki ga je izdalo PPD s subvencijo polj skega prometnega ministrstva. Album «Go« ry Polskte», ki prinaša izredno posrečene posnetke iz Karpatov, Tatre in Beskidov je članom litijskega SPD na vpogled pri tajniku učitelju g. Zupančiču.
j_ Potre* v litijski okolici. Delavci iz
svinčenega rudnika Reka, ki so bili ob po« tresu v soboto popoldne v rovih, pripove* dujejo, da »e je zemlja močno tresla ter da so čuli grmenje kljub delujočim strojem. Na Savi so se potresa zelo prestrašili, P9* nekod so se odprla celo vrata. Razburjenje pa se je kmalu poleglo.
i_ podružnica CMD v Litiji priredi v nedeljo 13. maja «Dan sladkorčkov«. Ves dan se bodo prodajali sladkorčki v prid naše šolske družbe. Prosimo, da upošteva« jo druga društva to našo prireditev Ta dan dajmo vsaj 1 dinar za neodrešene brate!
Pride!	Pride!	Pride!
Ronald Colmann
Vaš idol filmskih umetnikov v največjem filmu sedanjosti
„Na mrtvi straži"
(Beau Geste) Telefon 2730.	KINO «DVOR».
Šport
Primorje * Slovan
Za to tekmo, ki bo v nedeljo na igrišču Primorja točno ob 16. uri in ki jo sodi zagrebški sodnik vlada med ljubljanskimi športniki upravičeno ogromen interes. Obe« ta se obisk kakor pri tekmah Primorje — Ilirija. Tekmi bodo z živahnim zanimanjem sicdili pristaši treh klubov Ilirije, Primor« ja in Slovana. Gre za okrožno prvenstvo in Slovan je letos v prijetnem položaju, da s svojo igro odloči o tem, kdo naj bo ta prvak: Ilirija ali Primorje. Ce se mu po« sreči zabiti Primorju samo cn gol, pripade ne glede na rezultat tekme prvenstvo Ili*
riji.	.
Razume se, da bo Primorje igralo z red« ko ambicijo, da doseže ugoden rezultat proti Slovanu, kakor je po drugi strani tu« di umljivo stališče Slovana, da afirmira na« predek, ki ga beleži v zadnjem polletju in da z zmago ali primernim rezultatom pro« ti Primorju doseže velik moralen uspeh.
Za nedeljsko tekmo je podsavez ukrenil primerne varnostne mere in jc v velikem interesu ufileda ljubljanskega nogometa, da se občinstvo vede korektno, zlasti še pred očmi zagrebškega sodnika. Po mestu je za« vladala pravcata rnanija, ugibanja in stave za nedeljsko tekmo gredo v tisoče.
Ljubljanska nogometna reprezentanca proti Celovcu
Prejeli smo: Savezom, odnosno njim pod« rejenim športnim podsavezom ni dana po« gosto prilika za nastope svojih izbranih moštev, sestoječih iz najboljših igračev, proti enakim reprezentancam drugih mest, dežel in držav. Zategadelj se za take na« stope zbere res najboljše moči, da z uspe« hom zastopajo športni nivo športne obla« sti. ki jih postavijo na tako mesto.
Zaradi tega se zdi čudno, da je podsavez« ni kapetan na brzo roko nominiral moštvo, ki naj prihodnjo nedeljo zastopa športno Ljubljano v Celovcu proti tamošnji repre* zentanci. To je tembolj presenetilo, ker tvori ljubljansko reprezentanco moštvo, oziroma igralci kluba, ki je momentano ns samo v slabi formi, nego predvsem tudi zaradi tega, ker je isto moštvo pred nedav« nim doseglo proti nejak'i celovški Austriji neodločen rezultat. Ce pomislimo, da bo sedaj v tej medmestni tekmi nastopila ce« lovska reprezentanca v bolj ojačeni formi, kot je moštvo «Austrije», tedaj moramo grajati postopanje podsaveznega kapetana^ Ž ugledom našega športa se že itak preveč doma igramo, ni treba, da bi se ž njim igrali še v tujini!
Ker je brezdvomno dana možnost, da se«
Službeno iz LLAP LLAP namerava w j četkom prihodnjega meseca razpisati na-- j tečaj za polaganje izpitov za sav. sodnike J V ta namen poziva gospode, ki želijo po« ložiti tozadevni izpit, da pošljejo do naj« pozneje 30. t. m. na naslov: D. Rovan, TPD., svojo prijavo, ki je brezplačna. —
Službeno iz LLAP LLAP razpisuje za nedeljo, dne 6 maja t. L ob 1130 uri sta« fetr.i tek za «Schwabov pokal« s startom na Aleksandrovi cesti Teče se: po Gledališki ulici « Gajevi > Dunajski in Aleksandrovi cesti. Cilj in start sta na Aleksandrovi ce« sti. Proga je dolga 2600 m in predpisana za pet tekačev po 130 m s štirikratno pre« dajo oziroma prevzet jem Teče se torej petkrat okoli prej imenovanega štirikotni« ka: Gledališka, Gajeva, Dunajska in Ale« ksandrova cesta. — Pokal preide v trajno posest onega kluba, ki štirikrat zaporedo« ma, ali petkrat v presledkih dobi pokal. Imejitelj pokala mora istega do njegove definitivne pridobitve vrniti vsako leto naj kasneje do konca aprila razpisovatelju Pre hodno darilo brani ASK Primorje. — Star« tati smejo klubi z verificiranimi atleti in atleti klubov IAAF Tekmuje se po pravi« lih JLASa. Prijavnina znaša 50 Din za mo« stvo. Prijave je poslati do 2. maja t 1 ob 12. uri na naslov: D Rovan, palača TPD Naknadne prijave so dovoljene do 4. ma« ja ob 12 uri z dvojno prijavnino
SK Natakar Trening se vrši v petek ob 8. zjutraj na igrišču Primorja. Pozivajo se naslednji igralci: Zupan, Pavle. Bizjak, Roje. Petaros, Bonča, Beden, Rist, Dove« čar, Savenc I., II., Sintič, Kos. Razgoršek, Narobe, \Vand, Dolenc, Cizelj, Debelak Kapetan.
SK Iliriia (nogom. sekcija). Danes, v četrtek ob 19 30 sestanek I. moštva v klub« ski sobi v «Evropi» Potrebna polnoštevil« na udeležba zaradi medmestne tekme v Celovcu 29 t m. Točno! — Trening sku* pine II danes in v soboto. I moštva v pc« tek — vedno ob 17 uri — Načelnik
cKrzna.
Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čiste bele barve.
Taka krzna lahko vedno Čistite 2 »RA-DIONOM« brez velikega truda.
Napravite raztopino * RADION A* v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v rcv-nih potezah.
Nato morate s čisto vodo dobro Izprati, da izgine »RADION* in nesnaga.
Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg.
Gospodarstvo
Občni zbor Ljubljanske borze
stavimo iz moštev nekaterih ljubljanskih
klubov primeroma močno reprezentančno ---- -------
enajstorico upamo, da bo pods. kapetan	Ernest Hieng, Mihael	Hribernik.
svoj postopek predrugačil. Ce pa tvorijo	Knez, Stjepan Konfelj.	Srečko Knbi, Cezar
' . . « • • 1 1 . i. .1.	Afnnnn^li U nn n 1 1, X	L ..r. 1 J	Da« ntrin 1 H
Včeraj popoldne se je ob številni udeležbi borznih članov vršil tretji redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Ivan Jelačin, ki je pozdravil navzočega finančnega delegata gosp R upnika in zastopnika velikega župana gosp. Mramorja. V svojem govoru je povdarjal zadovoljiv uspeh deviznega poslovanja Ljubljanske borze, ki je bilo uvedeno s t julijem pr. 1 Zaradi strogih odredb deviznega pravilnika je večino prometa vršila Narodna banka Izrazil je mnenje, da bi se morala lesna kupčija na borzi še vse drugače razvijati, kajti les je najvažnejši izvozni predmet Slovenije. Če bi vse večje tvrdke stale ob strani borze, bi se promet cnatno povečal. Tudi v žitu in ostalih deželnih pridelkih bi bil lahko promet večji, kar nam dokazuje dejstvo, da se preko tržaške borze proda letno okrog 400 vagonov fižola iz Jugoslavije. Naše tvrdke bi morale kompetenco svojih zaključkov prenesti na borzna tla Poslovanje borznega razsodišča je zadovoljivo in ekspeditivno ter je pričakovati, da se bodo tvrdke še v večji men posluževale te institucije. Končno je še ooročal o nameravani stabilizaciji dinarja.
Poročilo tajništva je odpadlo, ker tiskano letno poročilo itak vsebuje zelo obširno tajniško poročilo. Poročilo finančnega odbora je podal gosp. Josip Gogala. Bilanca zaključuje preteklo leto s prebitkom od 123.803 Din. Finančni uspeh je zadovoljiv, zlasti v primeri z letom 1926., ki je bilo zaključeno s pribitkom v višini 9000 Din. Zboljšanje finančnega stanja je pripisati uvedbi deviznega poslovanja. Nova postav ka v dohodkih borze, ki jo predstavlja delež borze na kurtaži v deviznem prometu znaša za 126.000 Din (za polletno devizno poslovanje), dočim znaša delež borze na kurtaži v blagovnem prometu 31.000 Din Največjo postavko v dohodkih borze predstavljajo dohodki borznega razsodišča, ki so v preteklem letu znašali 374.600 Din Borznemu svetu je bila izrečena razrešnica
Na predlog glavnega tajnika Zbornice za TOI dr. Windischerja je bila nato izrečena zahvala borznima tajnikoma dr. Dobrili in dvornem svetniku g. Franu Dukiču za neumorno delovanje za prospeh nstitucije.
Pri zadnji točki dnevnega reda so se vršile volitve 6 članov borznega razsodišča, 5 članev finančnega odbora in 13 članov borzr.^sra razsodišča. Ker niso bile proti oficijelnim kandidatnim listam vložene nasprotne kandidatne liste, so bile izvoljene oficijelne liste. V borzni svet so bili ponovno izvoljeni g?. Drag. Hribar, Janko Jo-van, Anton Kristan, Andrej šanbon in Ri-hard Sch\vinger, nanovo pa g. Ferdo Nikels-bacher (namesto g. Frana Pogačnika). V finančni odbor so bili ponovno izvoljeni srg.: dr. Mir. Lukan, Anton Kralj in Josip Gogala, nanovo pa gg.: Ivan Gregorc in Robert Kollmann (namesto gg Ivana Kpstev-ea in Karla Prohaske). V razsodišče pa so bili končno izvoljeni gg.: Ivan Avsenek, Karel Bolaffio. dr. B^žič, Peter Ha.rtman.
Zdenko
Din in odpisi pri inventarju 36.000 Din; med skupnimi dohodki v višini 647.000 Din pa članarina 66.000 Din, Kolači je 33.001» Din kurtaža 157.000 Din, dohodki razsodišča 375.000 Din. ekspertize 3000 Din in obresti 14.000 Din.
.T » VJ	f"	— f«--------1	^ ~
termini oviro temu, tedaj naj se določi tak čas, ko bo dana možnost, da v tej obliki sestavljeno reprezentanco odpošljemo v Celovec. Stojimo na stališču, da naj ne bo« do reprezentančne tekme prilika za dober trening tega ali onega moštva, temveč po« vsem nekaj drugega!
Menardi, Fran Medič, Evald Popovič in Fr?n Stupica.
Iz bilance Ljubljanske borze je razvidno, da predstavljajo med aktivami naložbe v višini 216.859 Din glavno postavko. Vse aktive znašajo 200.772 Din. Med skupnimi poslovnimi izdatki v višini 533.000 Din znašajo plače 308.000 Din, upravni stroški 189.000
Vremensko noroc?lo
»od • liitibimiii 25. aprila 1928.	Višina barometra	m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana , . Maribor . . , Zagreb . , . , Beograd ,. . Sarajevo . . . Skoplie . . . . Dubrovnik . .
Split • . • .
8.
7.
't>6(» /664 765*0
761-2
762-3 /57 4 75"'l
te O	s	Smei »etra	J-	Padavine	
o.		in brzina			
	> ®		" I		
v f-	v » V	» metrih		Vr«ta	* mm 4o i ur«
13 9	64	E 7	10		
11	90	E 5	10	dež	2.0
12	86	N 4	10	dež	4.0
11	87	ISJ 4	10	dež	1.0
9	79	N 4	10	dež	3.0
11	9l	N 4	' 0	dež	10.0
14	6>	N 13	10	dež	8.0
15	49	N 15	10	dež	ZO
Solnce vzhaja ob 5.0, zahaja ob 18.57, luna vzhaja ob 8.45, zahaja ob 0.44. Danes je bila v Ljubljani temperatura najvišja 18.4 C, najnižja 11.4 C. Dunajska vremenska napoved na fetrlek: Večinoma jasno, podnevi toplo.
Nagli proces koncentracije v jugoslov. bankarstvu
Ekspanzivnost inozemskega bančnega kapitala v naši državi.
V	zadnjih mesecih so se v jugosloveu-skem bankarstvu izvršile temeljite spremembe, še večjih pa je pričakovati v najkrajšem času. Proces koncentracije napreduje v našem denarstvu hitreje kakor pa se je v splošnem pričakovalo.
V	početku februarja sta se fuzijonirali dve veliki zagrebški bauki, in sicer Hrvatsko - slavonska zemaljska hipotekama banka in Hrvatska eskomptna banka. Fuzija se je izvršila na inicijativo in v sporazumu tako z angleškimi interesenti H nilske eskomptne banke (Anglo - International Bank Ltd., London) kakor tudi z zunanjimi interesenti Hipotekarne banke (dunajska Bodenkreditanstalt in belgijska Solvay-skupina). Novi fuzijonirani zavod, ki ima sedaj 116 milijonov Din glavnice in 41.4 milijona Din izkazanih rezerv, si je nadel novo ime: Jugoslovenska eskomptna in hipotekama banka. Interesirana angleška finančna skupina je dala novemu zavodu na razpolago znaten kredit (okrog 100 milijonov Din) Že svoječasno se je zatrjevalo, ia bo ta zavod prevzel še druge manjše banke. To vest potrjujejo najnovejša poročila iz Zagreba. Jugoslovenska eskomptna in hipotekama banka bo v kratkem prevzela Bosansko banko v Beogradu, ki ima 30 milijonov Din delniške glavuice in na kateri sla interesirani dunajska Bodenkreditanstalt ter belgijska Solvay - skupina. Prav tako bo prevzela Agrarno in komercijalno banko (Beograd - Sarajevo), ki ima 15 milijonov Din delniške glavnice in pri kateri so udeležene Peštanska komercijalna banka. Češka Union banka, Lazard Rnthers & Co, London in Ephrussi & Co, Dunaj.
Paralelno s koncentracijo bančnega kapitala okrog Hipotekarne banke opažamo znatno aktivnost dunajskega Bankvereina v našem bankarstvu. Dunajski Bankverein je namreč v februarju s sodelovanjem Banqtie pour 1' Etranger (Bruselj), Societe Generale de Belgique (Bruselj) in Basler Handels-bank ustanovil Splošno jugoslovensko bančno družbo z delniško glavnico 100 milijonov Din in 25 milijonov Din rezerv, ki je prevzela podružnici dunajskega Bankvereina v Zagrebu in Beogradu. Tudi temu za: vodu, ki namerava svojo delavnost razširiti in ustanoviti podružnice v Ljubljani, Novem Sadu. Skoplju in Subotici, je zasigurana :z-.datna kreditna pomoč v inozemstvu. Z ustanovitvijo te banke pa se ekspanzivnost dunajskega Bankvereina v naši državi še ni zaustavila. Te dni smo obiavili vest. da je bila pravkar sklenjena fuzija med novoustanovljeno Splošno jugoslovensko bančne družbo in Francosko - srbsko banko. lu vest se v toliko potrjuje, da bo Splošna ui-gosiovenska bančna družba prevzela jugoslovenske podružnice Francosko - srbske banke, ki ima centralo v Parizu, in sicer podružnice v Beogradu. Zagrebu, Skoplju. Nišu in Bitoliu. Zaradi tozadevnih končnih pogajanj ie nedavno ravnatelj Jugoslovenske bančne družbe gosp. Weinberger odpotoval v Pariz. Nameravana ie dalje fuziia z Zernalisko banko za Bosno in Hercegovino (delniška glavnica 20 milijonov Din). Na tem zavodu so bili dosedaj udeleženi isti inozemski interesenti, ki so sodelovali ori ustanovitvi Jugoslovenske bančne družbe, zato je stremljenje po fuziji razumljivo. Kakor se zatrhiie, se nahajajo sedaj skoro vse delnice Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino v portfeju Jugoslovenske bančne družbe. Z omenjenima dvema transakcij-i-ma bo šele nedavno ustanovljena banka dobila izredno močno pozicijo v našem bankarstvu.
Tudi v jugoslovenskem bančnem konce«-nu dunajske Kreditanstalt (Hrvatska sve-opča kreditna banka, Zagreb. Kreditni zavod za trgovino in industriio Ljubljana, Opšta kreditna banka Subotica, Agrarna in industrijska banka. Beograd, Trgovska in obrtna banka v Novem Sadu. Veliko Bečkerečka štedionica) ie v kratkem pričakovati večjih sprememb v vidu koncentracije. Vest o fuzijr med Hrvatsko sveopČo kreditno banko In Jugoslovensko eskomptno in bipotekarno banko se za enkrat ne potrjuje.
Kakor ie razveseljivo, da proces končen
da t isto naglico narašča tudi vpliv in moč inozemskega kapitala v našem bankarstvu Inozemski kapital je spoznal, da se je konjunktura v našem gospodarstvu pričela boljšati. Zato je pričel tekmovati v zavojeva-nju našega denarstva, da si na ta način pridobi tudi kontrolo nad industrijskimi podjetij in si zasigura teren za bodoče plo-donosne posle.
= Posojilo v Angliji še ni sigurno. Londonski tFinancial News» poroča, da so vesti
0	predstoječem zaključenju našega posojila preuran.iene. Ravnatelj Narodne banke g. Novakovič je predstavnike interesiranih bank, ki hočejo sodelovati pri emisiji tega posojila, seznanil z načrtom za stabilizacijo dinarja. V kratkem se pričakuje v Londonu finančni minister dr. Markovic. Omenjeni list izraža željo, da bi se še pred za-ključenjem posojila sklenil sporazum s predvojnimi upniki Srbije zaradi ureditve dolgov. — Iz Pariza poročajo, da je Saiut Brice objavil članek, v katerem zahteva, naj francoska vlada odločno protestira proti našemu posojilu v Angliji, dokler ne bo urejeno vprašanje srbskih predvojnih posojil v Franciji. V trenotku. ko bo Jugoslavija to vprašanje uredila, more računati na sodelovanje Francije pri emisiji posojila.
= Tudi v Bosni in Hercegovini se bodo vršila protestna zborovanja proti davku na poslovni promet. Poslovni odbor Trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu je sklenil pridružiti se akciji beograjske Trgovske zbornice proti davku na poslovni promet. Kakor znano, so se na pravoslavni velikonočni ponedeljek vršila v vseh mestih Srbije protestna zborovanja, na katerih so pri-vredniki zahtevali ukinjenje davka na poslovni promet in odločno protestirali, da se dohodki tega davka zastavijo kot garancija za novo zunanje posojilo. Slična protestna zborovanja bodo priredili bosansko - her-cegovinski gospodarski krogi v nedeljo 29. t. m. v vseh večjih krajih zborničnega okoliša.
— Protj povišanju capine na moko. Pred dnevi smo poročali, da je splitska Trgovska in obrtniška zbornica poslala finančnemu ministrstvu predstavko. v kateri odločno protestira proti povišanju carine na moko od 4 na 8 zlatih Din. Kakor poročajo iz Sarajeva, je slično predstavko poslala finančnemu ministrstvu tudi sarajevska Trgovska in obrtniška zbornica. Povišanje carine je odstotno najobčutnejše pri cenenih vrstah moke Zato je najbolj prizadeto ubožno prebivalstvo, ki konsumira črno moko. V nredstavki naproša zbornica financ nega ministra, da ukine odlok glede povišanja carine
= Poštna hranilnica v mami. Vloge na čekovne račune pri Poštni hranilnici tudi v marcu niso padle ter sp še vedno gibljejo na rekordni višini, ki je bila dosežena koncem pret. leta. kar je dokaz, da likvidnost na našem denarnem trgu ni popustila. Koncem marca so čekovne vloge znašale 611.3 milijona Din napram 333.5 milijona Din v marcu preteklega leta Tudi promet se je napram marcu 1927 dvignil od 3415 na 4170 milijonov Din. Število čekovnih računov ie znašalo pri liubljanski podružnici
1	4797 (marr 1927 4539). pri zagrebški 4775 (4414). pri beograjski 2838 (2334), pri sarajevski 2676 (26171 in pri skoplianski 455 (—). Vlorrp na knjižice so znašale koncem mrrea 26.9 milijona Din.
_____________;a napoved ia ceirieK: vecuiumn jno«u, p^ucii	i\aKor ie	<j>, muim iwn<cn-
Tržaika vremenska napoved za četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo, a I »racije tako naglo napreduje, vendar mo-večinoma jasno. Temperatura od 16 do 22 stopinj. Morje mimo.	1 ramo pri tem ugotoviti žalostno dejstvo,
Borze
25. aprila.
Na ljublianski borzi je bH danes devizni promet prilično živahen. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni Potrebo v devizah na Trst in Ne\vyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču so «e državne vrednote okrepile.. Tečaji Vojne škode so se ponovno dvignili za 2—3 točke Pri živahnejšem prometu se ie promptna trgovala po 439 — 441 (včeraj 436 do 438 5). kasa po 440. za april po 440, za maj po 444.5 in za december po 472. Tudi investicijsko se ie okrepilo na 91 zaklj., agrarne pa na 59 za ki i. (Tečaji državnih papirjev so v Beogradu nekoliko nižji.) Med bančnimi vrednotami so se pri običajnem prometu trgovale: Hipotekama po 58.5, Jugo po 88 — 88.5. Praštediona po 807.5 in Srpska po 135. Med industrijskimi vredno-timi je bila tendenca v Trboveljski dalje čvrsta; trgovala se je po 525 — 530. V ostalem so bile čvrsdp tudi delnice Tvorni-ce vagonov, ki so bile zaključene po 75.
Devize in valute.
LJubljana. Amsterdam 22.875 — 22.9f!5 (22.905). Berlin 13.5725 - 13.6025 (13.5875), Bruselj 0 - 7.9355. Budimpešta 0 — 9.927. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9796 do 8.0096 (7.9946), London 277 — 277.8
(277.4), Newyork 56.71 - 56.91 (56.81). Pariz 222.68 - 224.68 (223.68), Praga 167.90 do 168.76 (168.36), Trst 298.35 — 300.86 (299.35).
Zagreb. Dunaj 7.0796 — 8.0096, Berlin 13.5725 — 13-6025, Budimpešta 0 — 9.927. Milan 298125 — 300.125, London 277 do 277.8. Newyork 56.68 - 56.88, Pariz 222.68 do 224.68. Praga 167.56 — 168.96, Curih 1093.5 — 1096.5; dolar 56.2 - 56.4.
Trst. Beograd 33.30 — 33.60, Dunaj 264.20 do 270.20. Praga 56.10 — 56.40. Pariz 74.575 do 74.875, London 92.575—92 775, Newyork 18 93 - 18.99, Curih 364.75 — 366.75; dinarji 33.25 — 3375.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.10, Newvork 518.90. London 25.32625. Pariz 20.425, Milan 27.33. Praga 15.3725, Budimpešta 90.625, Bukarešta 3.25, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 90 — 0, agrarne 58 _ 0, Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 0. Praštediona 806 — 0, Kreditni zavod 157 _ 175, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 110 — 0-
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 — 441, kasa 438 — 440. za april 439 do 441, za maj 444 — 445, za december 471 do 473, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 59 do 59.5; bančne vrednote: Kreditna 85—0, Hipo 58 — 59. Jugo 88 — 88-5. Ljubljanska kreditna 127-5 — 0, Narodna 6675 — 0, Praštediona 807.5 — 808, Srpska 136—137, Zemaljska Sarajevo 145 — 148. Poljo 16.25 do 16.5; industrijske vrednote: Našička 1800 — 0, Slaveks 115 — 0, Slavonija 12 do 13, Drava 370 — 375, Danica (ex cou-pon) 135 — 140, Šečerana OsHek -530—545, Tvornica vagonov 70 — 75. Vevče 138—145, Trbovlje 527.5 — 535, Dubrovačka 430 do 442.
Beograd. Vojna škoda 437.5 — 438. investicijsko 90.5 — 91, agrarne 58 — 58.25.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon tramov, merkan-tilnih, 5/6—8/10. fco vagon meja po 300, 1 vagon tramov, merkantilnih, 6/7, 8 do 12 m, fco vagon meja po 300 in 1 vagon bukovih naravnih plohov, paralelnih, ostro-robih, očeljenih, od 2 m naprej, od 16 cm naprej, 70 % I.a, 30 % ILa, 27, 48, 58 mm, fco vagon naklad, postaja po 900. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta, zaključkov ni bilo. Cene pšenici in turščiei so nekoliko popustile. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa. plač. 30 dni): baška. promptna po 392.5 do 395, slavonska, promptna po 387-5 do 390; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 diii): baška. promptna po 310 — 320; oves: baški. zdrav, rešetan po 305 — 310; moka? <0g». fco Ljubljana, plač. po prejemu po 535 — 545.
Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Cena turščiei se je ponovno dvignila. Promet: 8 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 107 vagonov turščice, 11 vagonov moke in 2 vagona otro-bcv. Pšenica: baška. 77-78 kg 352.5 do 355; baška. 78-79 kg 355 — 357.5; banaška, 78-79 kg 350 — 355. Oves: baški, sremski in banaški 252.5 — 257.5. Ječmen: baški, 64-65 kg 295 — 300. Turščica: baška in sremska 280 — 285; za maj 285 do 290; za julij 290 — 292.5. Moka: baška «0g» in «0gg» 480 — 490; «2» 460 — 470;
«5» 440 _ 450; <6» 410 — 420; «7> 350 do
360; <8> 280 — 245. Otrobi: baški v juta stih vrečah 227.5 — 232.5.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (24. t. m.) V skladu z inozemskimi borzami je tendenca na dunajski borzi ostala čvrsta. Ukinjenje uvozne prepovedi za pšenico v Poljski je le malo vplivalo na promet Ponudniki so nekoliko dvignili cene pšenici in turščiei. Zanimanje obstoja za pšenico nove letine. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 43.5 — 44.5, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.75 — 48.25: rž: marchfeldska 44 — 44.5; turščica: 36.25—37; oves: domači 37.5—37.75; madžarski 38.75—39.25.
Dunajski svinjski sejem -24. t. m.) Dogon 19.046 komadov, od tega 2405 iz Jugoslavije. Zaradi večjega dogona se je promet razvijal mlačno. Cene so popustile za 5 — 10 grošev, edino prvovrstne pitane svinje so v ceni ostale nespremenjene. Mesne svinje so se pocenile celo za 30—35 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I.a 2.10 do 2.15, angleške križane 1.80 — 2.05, kmet-ske 1.85 — 2.15. stare 1.80 — 1.90, mesne 1.65 — 2 šilinga.
Pomagajte Bolgarom!
Pred ožjimi volitvami v Franciji
Edvard Herriot,
prosvetni minister, kj je bil ponovno izvoljen v bonskem volilnem okrožju.
Leon Blum,
jocflattstičnl voditelj, ki pri prvih volitvah ni bil izvoljen.
Neizvestnost glede starta letala „Bremen"
Že od konca prošlega tedna se pojavljajo v ameriškem in evropskem tisku ugibanja glede poleta aeroplana »Bremen* z Greenly Islanda. Koehl in Hiihnefeld sta še vedno na pustem otoku in se ne moreta ganiti nikamor, Fitzmaurice pa čaka ugodnega vremena, da se povrne na Greenly Island, kjer čakata nemška letalca pomoči.
Po poročilih «Canadian Press» je Fordovo letalo dospelo nemškim aero-pilotom že na pomoč in je prineslo s seboj nadomestne dele kakor tudi potrebno gorivo. «Bremen» bo potemtakem popravljena predvidoma do četrtka, nakar bo skušala vzleteti. Kakor računata Koehl in Hiihnefeld je potrebno za popravilo letala samo 10 ur časa. Z Greenly Islanda poleti «Bremen», če ji bo sreča mila, najprej na Seven Island ali v Murray Bay, od tam pa naprej v Newyork. Sei-en Island je 700 km oddaljen od Greenly Islanda, Murray Bay pa je zaliv ob iztoku reke Sv. Lovrencija ter leži 1000 km od Greenly Islanda in 100 km od Quebeca. Od Murray Baya do Newyorka je šc
800 km zračne linije.
*
Po najnovejših vesteh iz Amerike, se ne da natančno dognati, če bo mogoče letalo «Bremen» popraviti ali ne. Koehl, Hiihnefeld, dr. Cuisinier so popravljali
aeroplan in so ga postavili na ogrodje, toda med popravilom se je ogrodje udrlo in truplo letala je udarilo s tako silo ob led, da se je vnovič poškodovalo. Zategadelj prevladuje mnenje, da aeroplan ne bo mogel leteti v Newyork, ampak da ga bodo morali prepeljati z Greenly Islanda v Ameriko po morju.
Letalec Benett leži že nekaj dni v quebeški bolnici. Njegovo stanje je tako opasno, da mu je nesel cepelni serum zoper njegovo bolezen sam Lind-bergh, ki želi, da bi Benett ozdravel. Nemškim letalcem se je odpeljal na pomoč tudi Chamberlin.
Malokrvnost na wiesbaden-skem kongresu
Kongres za notranjo medicino *v Wiesbadenu se je pobavil tudi z novim načinom zdravljenja malokrvnosti s pomočjo zauživanja sirovih ali kuhanih jeter. To metodo je poznalo preprosto ljudstvo že oddavna, vendar so jo uvedli v zdravniško prakso šele v najnovejšem času ameriški zdravniki Whipple, Minot in Murphy. V kratkem času enega leta so zdravili ž njo kakšnih 2000 bolnikov, ki so si razen dvajsetih vsi opomogli. V prav zadnjem času pa seveda ne uporabljajo jeter samih na sebi, temveč različne preparate iz njih, ki so veliko bolj učinkoviti. Po dosedanjih ugotovitvah deluje jetrna metoda tudi pri malokrvnostih, ki so jih povzročila zastrupljenja krvi (n. pr. s svincem). Nje prednosti se kažejo čim dalje bolj. vendar zavoljo tega še ni zametati starejših zdravilnih načinov s
prenosom krvi, z arzenom in železom itd., ki so se tudi prav dobro izkazali. Zdi se, da bodo v nekih slučajih ostali še nadalje v rabi in to zaradi tega. ker jetrna substanca ne deluje, kolikor menijo, na pravi strup v krvi in na odstranitev parazitov, temveč kri samo jači. Kombinirane metode bodo po vsej priliki obveljale.
Lord Birkenhead
ki se mudi te dni v Berlinu, kjer je izjavil, da hoče zapustiti politiko in se posvetiti izključno športnemu življenju.
Korint - novi Pompeji
Potres na Grškem je bil tektoničnega značaja
Že včeraj smo poročali, da se je smer bolgarskega potresa pomaknila dalje
potresa
proti jugozapadu na grško .ozemlje. Za Plovdivom je prišel na vrsto Korint, ki je po razdejanju enak bolgarskemu Plovdivu. Kakor javljajo strokovnjaki iz Aten, so ondotni potresomeri zabeležili po potresni katastrofi še 47 rahlejših sunkov, ki pa so bili čisto kratki in so trajali v celem okrog 80 minut.
Središče potresa sta bili to pot Korint in Patras. Če smemo verjeti sodbi, ki jo izreka ravnatelj potresne opazovalnice v Atenah, je bil sedanji katastrofalni potres na Balkanu nadaljevanje potresne perijode, ki se je začela 1. 1918. in ima ognjišče v Sredozem-
Diktator se ženi.
Španski diktator Primo de Rivera se ie zaročil s senorito Mimi Casteliano, s katero se poroči 24. sept. t. I. Zaročenka šteje sicer 46 let, a ima okrog poldrugega milijona dinarjev letnih dohodkov.
skem morju. Najmočnejši potresi so bili potres v Smirni, katastrofa, ki je razdejala Plovdiv in potres v Korintu. Za časa smirnskega potresa so se odtrgale ogromne plasti zemlje v notranjosti, s čemer je bilo izpremenjeno zemeljsko ravnotežje. To ravnotežje so zopet vzpostavili sedaj potresni sunki.
O podrobnostih potresa na Grškem se poroča še to-le:
V Korintu se je najprej zrušila električna centrala. Mesto je bilo hipoma v temi. Prvemu močnemu sunku je sledilo še 20 udarcev. Kljub temu, da so bili ti sunki enako močni v Korintu in Patrasu, je vendar Patras ostal le neznatno poškodovan, dočim je zadelo Korint popolno razdejanje.
Beda grškega prebivalstva je precej velika in predsednik republike Kondu-riotis je izdal proglas na narod, v katerem poziva prebivalstvo, naj prispeva za ponesrečence. Na ta način so usmiljene roke zbrale že 20.000 drahem, atenska vlada pa je votirala kredit v znesku 5 milijonov drahem.
Rešilno akcijo v Korintu vodijo grške čete, ki pa imaio zelo težko delo. Mnogo ljudi je namreč pokopanih pod razvalinami. Korintski prekop je ves zasut. Ponekod se je utrgala zemlja in se je zrušila v prekop, ki je sedaj tako zatrpan, da je prehod ladjam skozenj na več mestih nemogoč.
Značilno je, kaj pripovedujejo o razdejanju Korinta očividci. Razdejano mesto, pravijo sliči nekdanjemu bojišču na Sommi. Nad 10.000 hiš je deloma porušenih, deloma neporabnih za stanovanje. 40.000 oseb je brez strehe. Glavni trg je izpremenjen v pravcati lazaret, kjer se leči na stotine ranjencev. Stari ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo sličnega potresa že od 1. 1864., ko pa niso bile posledice tako katastrofalne.
Grškemu prebivalstvu so priskočili na pomoč tudi Angleži, ki so poslali v po-
Računai pravilno!
kupi dobro in poceni! Oblačila kupiš najbolje in najceneje pri tvrdki Dra«;o Selnvab, Ljubljana.
tresno ožemlje živila in zdravila. Kakor poroča angleška admiraliteta so odrinile z Malte proti Korintu pomožna ladja «Pertshire», rušilec «Stuart», ladja za letala «Eagle», križarki «Ceres» in «Calypso», kakor tudi bolniška ladja <Maine». Pomoč je tem nujnejša. ker se čuti v Korintu veliko pomanjkanje posebno v živilih.
*
Seizmološki zavod v Atenah sklepa na podlagi opazovanj in poročil iz Mis-sulunghija, da je začel delovati v bližini tega kraja vulkan. Že dva dneva je čuti pod zemljo votlo bobnenje in pojavlja se tudi struja vroče vode. To je še bolj vznemirilo prebivalstvo, ki se ne upa več bivati v hišah, marveč se zateka pod šotore, da si ohrani vsaj golo življenje.
Katera je najlepša?
V Galvestonu se bo vršila v kratkem tekma za svetovno prvenstvo v ženski lepoti. V posameznih državah so že Izvolili krasotice, ki se udeležijo te tekme. Med že izbranimi so, kakor jih vidimo na sliki od zgoraj navzdol: »Miss France« (gdč. Raymonde Allain), »Miss England« (gdč. VVannle Shields) in »Miss Italia« (gdč. Livia Ma-racci).
Za desinfekcijo
usine dupline m grla, za obrambo proti gripi, vnetju vrata in prehladu
fsanfiavin
' pastile
Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih.
Velik šahovski prvenstveni turnir v Ljubljani
Ljubljanski šahovski klub razpisuje skupno s šahovskim klubom «Triglav» tur« nir za naslov ljubljanskega šahovskega mojstra. Turnir se prične v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v igralnici Na= rodne kavarne. Otvoritvi turnirja bo pri* sostvoval tudi velemojster dr. Milan Vid* mar. Konstituiral se je pripravljalni odbor, ki ima izvesti vse priprave. Za nagrade se je določila vsota 1250 Din, ki se razdeli so« razmerno med prvih šest nagradnikov. V ponedeljek ob 8. zvečer se igra prvo kolo. Priiavnina k turnirju znaša 15 Din, kavcija pa 25 Din.
Pomen turnirja za šahovsko življenje v Ljubljani
Po nesrečnem porazu naše šahovske re< prezentance v Zagrebu, kamor smo lansko leto šli v tako močni postavi, kot še nikdar je ambicija ljubljanskega vodilnega kluba zelo popustila. Poleg tega je izguba treh močnih igralcev zadela ljubljanski klub tem huje, ker trenotno ni bilo zanje nado* mestila. Odšel je Vasja Pire, ki je postal med tem šahovski mojster. Odšel je sim« patični Jerošov in končno še Stupan, s ka« terim se je sedaj ojačil mariborski šahov* ski klub. K sreči so se pojavili novi mladi matadorji, ki so zopet ojačili naše vrste. Ker pa že dolgo ni bilo turnirja, ki bi dal jasno sliko o moči posameznih rivalov in bi odlomil tudi o prvenstvu Ljubljane, je omenjeni turnir postal nujno potreben. Ptmembnost tega turnirja je tudi v tem da se iz turnirske borbe razvije zopet no« va šahovska reprezentanca, s katero bomo ctos morali braniti sloves ljubljanskega šaha proti Zagrebu in najbrže tudi proti Beogradu.
Turnir bo brez dvoma nudil interesant* no borbo, saj se ga udeležuje vse, kar v Ljubljani šahovsko kaj pomeni. Omenjamo predvsem Furlauija, ki je igralec mojstr* skega razreda in ima v Jugoslaviji pravico sodelovati na mojsterskih prireditvah. T.i« »li Cirila Vidmarja najdemo vedno med na« gradniki na jugoslovenskih nacijonalnih turnirjih. Nevaren tekmec je brez dvoma tudi mladi Vogelnik, čigar , igra je nevarna vsakomur in je brez dvoma pričakovati, da zasede v turnirju visoko, če ne najvišje mesto. Igralec visoke kvalitete je gotovo ing. Tekavčič, ki pa mu škoduje nestalnost in mogoče nervoznost. Rudolf Mrzlikar bo po dolgem premoru zopet nastopil in pre« pričani smo, da doseže odličen uspeh Od udeležencev je še omeniti tudi najmlaišo gardo Židana, Gabrovška in Milana Vid* marja, ki bodo mogoče prinesli v turnir mnogo presenečenja. Točno bomo objavili listo udeležencev, ko bodo prijave zaklju* čene. Pcročali bomo tudi o posameznih ko« lih.
Ljubav moža proti ženi raste in pada kot mesec, ali ljubav brata proti bratu je stal« na kot zvezde in večna kot beseda prero« ka... to vidimo v največjem filmu scfLa*
njosti
Ja mrtvi straži"
(Beau Geste) RONALD COLMAN pride
Telefon 2730 Kino «DVOR»
Plovdiv
Plovdiv ima noro preteklost kakor skoraj vsak kraj v teh deželah. Ali je še kakšno ozemlje na svetu, ki bi bilo tako raztrgano zaradi prepirov med narodi kakor Balkanski polotok? Ali je še kakšno ljudstvo, ki bi ga ljubosumnost vseh, toda prav vseli sosedov tako zasledovala kakor Bolgare že izza pradavnih časov — danes ljubosumnost Srbov, Grkov, Rumunov, prej pa dovolj dolgo ljubosumnost Bizanca in Stambula? Plovdiv je bil sporno jabolko med Bolgarsko in Vzhodnim Rimom. Carji in cezarji so mesto izmenoma osvajali, podirali in obvladovali; dolina Marice nad Plovdivom se r.e imenuje zaman Polje okostnjakov.
Od osmega stoletja do poznega srednjega veka je imelo mesto čuden pomen za tedanje Evropo: Plovdiv sicer ni bil Nazaret. toda Rim bogumilov. Ta sekta je po bistvu enaka sektam ma-nlhejcev, gnostikov, pavlikancev, pata-rencev, katarcev. albigenzov. Iz Bolgarske so prihajale nje krivoverske knjige, nje podtaknjeni evangeliji. Boj proti nji je besnel dolga, strastna leta na Balkanskem polotoku, v zgornji Ita-Ufl. v Južni Francoski in celo ob Renu.
Tretja križarska vojna je bila romantično kolonijalno podjetje: zapadno vi-teštvo je šlo na pohod proti Jutrovi deželi in je osnovalo tu majhna, enodnevna kraljestva; v Plovdivu je sedel od 1. 1204. — morda za nekaj veselili dni, a na vsak način za nekaj skrbi polnih let — flandrijski plemič Renier de Trit, od 1. 1219. pa njegov sorodnik Gerard de Stroem, Holandec.
L. 1363. so prišli Turki; Lalašahin je ustanovil kot prvi beglerbeg Rumelije v Plovdivu svoj sedež. Mesto je raslo, ob koncu 15. stoletja je posta'o središče rumelskega pridelovanja riža in je štelo 1674. približno isto toliko prebivalcev kakor danes: 40.000
Okoli 1800. je požigal tod okrog Osman Pasvantoglu, upornik iz Vidina, tako mogočen gospod, da je odposlal Napoleon svojega vojaškega zastopnika v njegovo taborišče. L. 1878. je vkorakal Gurko v mesto in po berlinski pogodbi je postal Plovdiv prestolnica Vzhodne Rumelije — dokler ni 1. 1885. krasno izveden, nekrvav puč združil pastvora. Vzhodne Rumelije, z Bolgarsko.
Odtlej ima Plovdiv popoln mir in ga uživa. Tvornice nastajajo, kupčija cvete; vse naokoli bohoti vendar žitnica Bolgarske od samih plodov. Ce bi ev-
ropski diplomati, osrečevalci narodov, hoteli končno sprevideti, da je samo en blagoslov za Balkanski polotok: vztrajanje posesti v močni roki — in samo ena nesreča: premikanje meja! Dokazljive primere za prvega in za drugo sem moral gledati na svojih potovanjih po Balkanu le prečestokrat.
Nepokojno romanje celih narodov po Balkanskem polotoku traja že od pam-tiveka, vsaka sprememba posesti na kakem ozemlju spravlja karavane prebivalstva v pohod. Krsti se opravljajo s sabljo, večine se ustvarjajo z ognjem, prepričanja s požari. Tako opisuje to reč Iširkov in to velja samo kot nepomembno prestavljanje «procentov» na razmeroma mirnih, nespornih bolgarskih tleh, v trdno zloženi državi, v najnovejših letih. Kako je bilo prej na polotoku? Ob tem večno budnem, silovitem mešanju plemen se razbijata vsaka antropologija in statistika. Uspeh mešanja opaziš v Plovdivu.
Starojutrovski bazar, tlakovan na vratolomen način; na levi in desni odprte lesene prodajalne čevljarjev, kroja-čev, zlatarjev, lončarjev, mesarjev, pro dajalcev zelenjave. V ozki ulici med prodajalnami diši po usnju, česnu in jagnjetinj. Množica valovi, da te duši: Turkinje, zastrte in nezastrte, ciganke
v hlačah, seljaki v pisanih nošah; pro-staško-evropski kroj pa prevladuje. Starec tu v plašču se zdi Arabec, pa je Bolgar. Vitka Sarmatinja z vrvastimi lasmi in sivimi, mandljastimi očmi je pristna domačica Bolgarka; Bolgarka je tudi bujna brinetka s španskimi trepalnicami. Bolgarka ta Nioba z ravnim profilom, Bolgarka ona suhotna. majhna dama. ki me tako živo spominja neke nemške pesnice. Svetli velikan tam ni Šved in mali črnec tu ni kreolec — oba sta Bolgara. Ce prideš na Kitajsko, zagledaš najprvo Kitajce in se jih naučiš šele počasi razlikovati; na Bolgarskem srečavaš ljudi, ki niso drug drugemu podobni in šele polagoma opaziš skupno črto v njihovih obrazih; gotsko resnobnost Vinčgavcev, ki so prav tako pridni, štedljivi. samozavestni, nezaupljivi in ki svojo zemljo ljubijo.
Odkod vem, da so Sarmatinja, Nioba, nemška pesnica v resnici Bolgarke? No, sprehajal sem se z nekim poročnikom, ki je tu doma in pozna ves svet osebno. Ni samo ob sebi umevno, da je vsakdo Bolgar, ki prebiva v Plovdivu; ljudsko štetje iz 1. 1910. navaja med 48.000 stanovniki kakih 4000 Židov, 3000 Turkov in isto toliko ciganov, 2000 Armencev in isto toliko Grkov, 1000 tujcev.
Skoraj vseh 48.000 govori poleg bolgarščine še grščino ali turščino. V zadnjem času so se Turki in Grki baie izselili, Armenci pa zelo pomnožili. Na enem izmed sedmerih sijenitskih hrib-cev Plovdiva, na Nebet-Tepeju." romaš lahko skozi strmo in zavito uličico či-stvo armenskega predela, kier drobna, zamrežena okenca vprašujejo bojazljivo o namenu in naziranju obiskovalca, kjer zabraujujejo trdna vrata vsak vpogled in kjer se aitane privijajo druga k drugi, kakor da iščejo pomoči. Hipoma so se nekje odprla neslišna vratca, na najbolj razritem tlaku vsega sveta tiktaka parižanski čeveljček neke v šumečo svilo odete jutrovke. Sedaj vem. zakaj imajo ženske na Vzhodu tako krepke gležnje: to je od balan-siranja po staroturškem tlaku.
Bolgarija pa hoče določno in vsiljivo dokazati, da ni več stara in niti turška — zato so posejali Plovdiv z banalnimi zgradbami kakega berlinskega sloga. V prvi vrsti (kakor v vsakem bolgarskem mestu) oficirska kazina (ki se zdi tu kakor kaka cerkev), velika državna knjižnica, šole, sodišča. Mična četrt iz samih vil. Kanalizacije seveda še ni. Gradbeni načrt zarezuje tako pogosto. kakor da se godi namenoma, skozi mošeje, ki se morajo potem zru-
Mariborska »Ljudska univerza" v krizi?
Malobrlžoost oblasti za naše prosvetne organizacije.
V kratkem se bo vršil letošnji redni občni zbor mariborske »Ljudske univerze«, ki utegne biti odločilnega pomena za nadaljnje delovanje tega marljivega in po-budnega prosvetnega društva. Iz vrst odbornikov izvemo, da namerava odbor z dosedanjim večletnim predsednikom g. inž. Kukovcem odstopiti in prepustiti društvo njegovi usodi. Če upoštevamo, da je vzorno delovanje v poslednjih letih plod inici-jatlvnosti in organizatoričnega dela celokupnega odbora, predvsem pa njegovega predsednika, ki je duša »Ljudske univerze«, tedaj ne moremo biti ravnodušni nasproti tej nakani. Ali je »Ljudska univerza« v Mariboru društvo, ki zasluži javno podporo ali ne? V svojem delovanju in notranjem razvoju je prišla tako daleč, da potrebuje za popolno delo izdatnejših sredstev. Država, ottast in mestna občina so bile naprošene ia subvencijo. Danes se marsikaj podpira, zakaj se ne bi podprlo tudi tako ijudsko-izobraževalno delo, ki ni omejeno na stranke, marveč nudi vsem družabnim plastem, pristašem raznih struj in naziranj in celo obema narodnostima pobudne kulturne dobrine?! Vse kaže, da se pristojni činitelji ne bodo zganili. Če javnim faktorjem ni do takega dela, zakaj bi posamni idealisti šli preko svoje moči in svojih sredstev?
Premerimo s površnim pogledom delo mariborske »Ljudske univerze«. Od oktobra do aprila t. 1. je organizirala v Mariboru 36 prireditev. Veliko večino imajo predavanja, ki so bila razdeljena v duše-slovni, ženski in srbski ciklus. Vmes so bila predavanja o državi, o pravu, o tujih deželah, o družabni oliki itd. Predavali so razni odlični strokovnjaki iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skoplja in iz inozemstva v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Dalje se je vršilo 7 koncertnih večerov, med njimi koncert srbskih narodnih pesmi, francoske glasbe itd. Več kot 5000 ljudi je obiskalo te prireditve. In vsi so hvaležni zanje.
Vendar je to le del programa »Ljudske univerze*. Posebno delo opravlja v strokovnih tečajih. V zgoraj omenjenem času se vrši ali se ie vršilo pet tečajev. Dva meščansko šolska tečaja za nižjo in višjo stopnjo obiskuje 80 pridnih slušateljev, ki nameravajo položiti šolske izpite. Vse to so samo odrasli ljudje, ki prihajajo k večernim uram izčrpani od vsakdanjega dela, a polni ljubezni in resne volje do učenja. Vrši se tudi tečaj srbohrvaščine, dobro obiskan in koristen je bil tečaj iz slovenščine za Slovence. Okrog 20 interesentov obisku je redna predavanja iz dušeslovja, lepo Število pa se jih v posebnem tečaju vadi v. igranju na gitari in petju.
Z željo, da razširi svoj upliv in zanese prosvetno vzgojo v še širše sloje, je jela »Ljudska univerza« prirejati v mariborskem delavskem predmestju Studencih posebna predavanja. Doslej se je vršilo 15 prireditev s predavanji slovstvenega, zgodovinskega in higijenskega značaja.
Vse to obsežno in vsekdar skrbno pripravljeno delo opravlja vodstvo »Ljudske univerze« z odborom in s številnimi sotrud-niki - predavatelji iz idealnih nagibov, brez ozira na hvalo ali grajo in brez izdatnejše denarne pomoči (mestna občina je dosedaj edina podpirala to delo z ne baš znatno subvencijo). Aranžerji ne dobivajo za svoj trud nobene denarne nagrade, tudi nekateri predavatelji podučujejo vzlic slabim gmotnim razmerm naših intelektualcev popolnoma zastonj.
Delo pa je spričo tako obsežnega in smotreno zasnovanega programa silno naraslo. Odborniki niso več kos svojim nalogam, saj ima vsak dovolj poklicnih skrbi. Zaradi ftega se je sprožil predlog, da naj bi samoupravne korporacije, morebiti s sodelovanjem države, omogočile »Ljudski univerzi« nemoten nadaljnji razvoj in smotreno delo v mestu in na kmetih. Če bi le-te nastavile vsaj eno osebo (ravnatelja), ki bi se posvetila izključno temu delu, bi bilo dano jamstvo, da bi se dosedanje delovanje še po-jačilo. Gre torej za 100.000 Din in za primeren lokal. Ta sredstva so potrebna, da se razvije v Mariboru matica modernega vzgajanja odraslih v vsej naši državi.
Ne pozabimo, da v drugih državah prav
ti Činitelji mnogo store z smotreno vzgojo odraslih, da n. pr. male države kakor Češkoslovaška, Danska, Finska itd. žrtvujejo sila veliko v ta mmen. zavedajoč se, da ta-io veleva eminentna dolžnost prave demokracije.
Ali bodo pristojni činitelji spoznali namen in pomen mariborske »Ljudske univerze«? Bodimo za enkrat še optimisti!
Prijatelj »Ljudske univerze«.
siti. Škoda jih je. Kako bodo nekoč obžalovali, da so jih podrli! Še kak tu-cat jih je: Džumaja džamija med njimi s svojimi mogočnimi, hladnimi oboki.. toda noben muezin ne kliče več z mi-nareta... Imaret-džami.ia (imaret pomeni: kuhinja revnih) je postala skladišče za tobak.
Na majhno mošejo v sredini mesta so se naselili čudni pozivači k molitvi: dvojica štorkelj z mladiči; to vam klo-poče od jutra do večera.
To je Kuršitm-han (Svinčena gostilna). ostanek iz turškega časa. Pod desetimi kupolami iz svinca, za železnimi portali so imeli nekoč bogati trgov-: ci svoje poslovne prostore — vsak prostor je bil majhna trdnjava z zamreženimi mavriškimi linami.
Od cerkva je mogoče najzanimivejša cerkev katoliških bolgarskih domini-kancev z mramorno grobnico kneginje Marije Luize, prve žene carja Ferdinanda.
Prijazni poročnik (krajevni poveljnik mi ga je dal zato, ker je študiral v Mo-nakovem). me je povedel na Sahat-Tepč, Hrib z uro, in tu, od primitivne ure, ki jo je izdelal domač mojster s kladivom in pilo, sem se zagledal preko streh širnega, čudovitega mesta na nedogled na rižna polja in vinske gorice ob Marici; na Rodope na južnem, na Srednjo goro na severnem obzorju. Ne veste, kako bogata ie Bolgarija, če niste videli te pokrajine. Roda Roda.
Dopisi
DOMŽALE. Pri volitvah vodstva zdravstvenega odseka v Domžalah, ki so se vršile 20. t. m., je bil za predsednika izvoljen g. Matej Turk, za njegovega namestnika pa Franc Ložar iz Ihana.
KAMNIK. Dramatični odsek »Narodne čitainice« je zaključil v nedeljo, 22. t. m. svojo sezono s »Periferijo«, dramo iz predmestja v 15. slikali. Da se doseže čim večji uspeh, se je posrečilo dramatičnemu odseku pridobiti za gostovanje go. Nabloc-ko, ki je nastopila v vlogi Ane. Gospa Nablocka je kreirala to vlogo v Ljubljani in Mariboru; to je njena najbolj uspela in dovršena vloga. Poizkus, združiti diletante z igralsko tako krepko igralko, je bil zelo riskanten. a se ie zelo dobro obnesel. Partnerja je igral g. Kos. ki je podai apa-ša Francija zelo realistično in bil v nekaterih scenah, posebno v prvi. tretji in zadnjih dveh naravnost na višku ter je nudil z go. Nablocko zelo zanimivo igro. Režija je bila v rokah g. Kosa, izvedel jo .ie dobro. lepe scene so se vršile po kratkih odmorih in bile so dobro naštudirane. Izvrsn-na, skoro da rečem nedosegljiva igra ge. Nablocke je vzpodbudila ves ansambel tako. da ni bilo opaziti razlike med diletanti in poklicno igralko. Smatram za lepo potezo g. Nablocke. da je rade volje prevzela gostovanje v provinci, kar bi se priporočalo tudi ostalim članom ljubljanske drame. Obiskovalci, ki so napolnili hišo do zadnjega kotička, so ii bili zelo hvaležni in so z živahnim aplavzom pozdravili gosta takoj v prvi sceni pri odprtem odru. Dramatični odsek ii ie pred prvim odmorom poklonil lep šopek kot skromno darilc_e. Najboliši prizori so bili v 1.. 2., 3.. 4.. 5., 6.. 9.. 14. in 15. sliki, kjer se odigra tragedija apaša in njegove ljubice. Občudovali smo v tej sliki res dovršeno dramatično igranje ge. Nablocke. ki ie stopnjevalo od stavka do stavka — dokler ji roke Francija ne zavijejo vratu .. G Pohlin in Me-teln sta podala oba postopača prav dobro, ravno tako Golob kot gospod in mladi gospod ter Zmuc kot sodnik Dober je bil tudi ravnatelj bara g. učiteli Golob. Gospa, sobarica, komisar in ostalo osobje je tvori lo harmonijo z vodilnima vlogama, ti koncu omeniam. da bi bilo želeti, da se igra ponovi kot popoldanska predstava, ker velika množina obiskovalcev vstopnic ni dobila Ponovna zahvala na res lepem večeru gre ge. Nablocki in režiserju g. Kosu! —e.
JESENICE. Dodatno k poročilu o zadnjem občnem zboru kraj. org S. D. S. na Jesenicah poročamo še. da ie prevzel tajniške posle član g. Mirko Štebih. pomočnik blagajniku g. Mežiku pa bo član g. Lav-seger Rado.
BREŽICE. V nedeljo. 29 t. m. bo razstava vajeniških šolskih izdelkov obrtno-nadaljevalne šole v Brežicah od 8 do 12. ure. S to razstavo se zaključi šolsko leto I927./28. Želimo, da se te razstave obrtništvo udeleži, tembolj, da uvidi, kaj in ko!f:o se da doseči z vajenci, ki so redno obiskovali to šolo m da io v prihodnjem šolskem letu gmotno še intenzivnejše ood-prejo. — Zaradi strokovnega znanja in izobrazbe našega kmetovalca je bil v Brežicah otvorien kmetijski tečaj, ki je trajal od 1,3 novembra 1927. do 22 aprila 1928. Udeležba je bila neobvezna Predavalo se je o kmetijskem prirodo?nastvu. kmetijskem gosprdarstvu. kmetijskem zadružništvu. živinozdravstvu kmetijski zakonodaji. državljanstvu higiieni kmetiiskem spisju in računstvu. Predavali so gg. dr. I. Vidmar, sr glavar dr F. Gerlovič. sr san. referent J. Vizjak. višji drž. veterinar. Fr. Simončič. sr. km referent in J. Bohinc, šol. upravitelj. Kako važen ie bi! ta tečaj, svedoči lepo število rednih obiskovalcev.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Učene, tukajšnje obrtne nadaljevalne šole vprizore v soboto, 28. t. m ;>b 8. uri zvečer in v nedelio ob 3 popoldne v dvorani g. Pikla veseloigro »Triie ptički«. Ker je čisti dobiček namenjen za vzdrževanie obrtne šole. apeliramo na cenjeno občinstvo, osobito obrtništvo da igro v velikem številu poseti
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokolsko društvo priredi 1. mala v društvenih prostorih pri bratu Ivanu Habjanu salonski koncert pod vodstvom br. Dežele, tuk sod>iika in znanega virtuoza na gosli Izvajale se bodo razne godbene točke velikih znanih umetnikov. kakor Dvofak. Čajkovski. Mozart, Grieg itd Orkester bo pomnožen po vrlih članih bratskega društva iz Rogaške Slatine. Izvaiale se bodo tudi solo-točke na gosli, cello in glasovir Ker je ta odlični orkester pri nas nastopil že pri raznih prilikah. smo prepričani, da nam bo nud 1 pravi umetniški užitek. Zato prosi odbor za ibil-no udeležbo.
LOČE PRI POLJČANAH. V soboto. 21. t. m. zvečer so uprizorili požrtvovalni di-letantje »Lumpacija vagabunda«. Blagajni-čarka je bila z žetvijo zadovolina. Sivan-ka. Dreta. Lim (Pirjcvec. Walland. Kra.nic) so bili v svojih glavnih vlogah prav dobri, posebno se ie po izredni naravnosti odre-
zal Lim. V sceni na Medarjevem domu bi bilo črtati kopico raznih cvetk iz »domačega dijalekta«. Vsi ostali igralci so se potrudili, da zadovoljijo poslušalce, kar jim je tudi uspelo. Spričo razmer na podeželskih odrih so dolgi odmori nekako obli-gatni. a po resnem prizadevanju bi se lahko bilo pridobilo vsaj pol ure. Iz školjke je velo premočno. Dohodki so prišli v prid šoli in domačemu gasilnemu društvu.
SV. LOVRENC NA POHORJU. Dne 22. t. m. je priredila tukajšnja obrtna šola zelo uspelo prireditev. Posebno so se odlikovali igralci (naraščaj obrtne šole) pod spretnim vodstvom g. učitelja Bertonclja. Priporočali bi samo. naj se ob desetletnici osvobojenja ne bi več razpošiljala vabila z naslovi »lierrn X. X. Hier!«
Za jugoslovanske patente
št. 1331 od 1. januarja 1923 tfa: »Postopek za izdelovanje linonitne »vile iz Viskece«
(»Verfahren zur Ilerstellung von feinfadi-ger Viskoseseide«) — št. 1332 od 1. januarja 1923 na; »Postopek za proizvodnjo najfinejenitne leskeie svile iz Viskofe« (»Ver-fahren zur Herslellung teinstfa-iiger Visko-seseide*) — št. 1301 od 1. januarja 1923 na: (»Postopek za izdelovanje najfinejenitne svile iz Viskoze« (»Verfahren zur Herstel-lung feinstfadiger Viskoseseide«) _ št. 1302 od 1. januarja 1923 na: »Postopek ta proizvodnjo najfinejenitne Viskozesvilec (»Verfahren zur Hfrstellung feinstfadiger Visko-eeseidec) — št. 1309 od l. januarja 1923 na: »Postopek za izdelovanje niti iz Viskoze« (s-Herstellung von Viskosefaden«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica.	_
Bančna tvrdka
ki dela z mofnim kapitalom, išče
ZASTOPNIKE:
za prodajo Vojne škode (Ratne itete) na odplačilo Točno in direktno zaračuna vanje. Javiti se je na Jugoslovansko Rudolf Mosse A. D. Beograd, pod znakom <100—1S3».	4988-a
Prima flor nogavice
var
del) kakor več Darov drugih
Pazite na znamko in zahtevajte oovsod Le i* flot noeavice znamke Mravlja4
w i
i
Opekarnl&kega
poslovodjo
išče opekarna blizu Zagreba, ki je delal s strojnim pogonom. Oženjen. Prednost ima vešči gospodarstva. Nastop takoj. Stanovanje, kurivo, raz-avetliava, plača. Ponudbe pod «Za 16,038» na Publieitas, d. d., Zagreb, Gunduiičeva 11.
F / </
\ V /
PRODA SE
dobro ohranjen tovorni auto
AUSTRO FIAT
nosljivost 3000 kg 40 PS. Uporaben tudi kol osebni omnibus za 16 oseb. — Naslov v oglasnem oddelku »Julrat
browninge. pištole za strašenie psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. KAISFR onškar Ljubljana, ^eienbnraova <iI5ca ft
PEKA
Križevska Industrija

pliLjliil
m
parna mm v p
pripc roča
svoje prvovrstne opečne izdelke po ugodni ceni Centralna pisarna
HARTNER, Murska Sobota
i
Ji
Kuharski večerni tečaj
Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne kuharski večerni tečaj 1 maja in traja do 28 juniia t. 1 Zebsti se je pri vtdstvu dr. Krekove mešč. gospo dinjske šole v Zg Šiški pri Ljubljani do 30. aprila
Eflsrcs spedjalna trcmvfna vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreire in igrače ta otroke Renoviranje koles, vozičkov In šivalnih strojev
L
Lastna tovarr.a: TriaSka ccsta - Glince. iVoda/.lna: LJubljana. Marij!« »r« 11.8.
Kdor oglaiufe,
ta napreduje!
!
Tubašnje generalno zastopstvo inozemskih industrij išče za Slovenijo verziranega
POT
S
| v tehničnih predmetih. Samo seriozni gospodje z do-| brini nastopom, ki so pri industriji v Sloveniji že dobro |	vpeljani, naj se javijo.
Pogoji so jugosl. domovinska pravica in perfektno
znanje slovenščine ter nemščine. Ponudbe pod »Tehnični predmeti" na ogl. odd. Jutra.
in spomladanske obleke volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice itd. — kupite najceneje pri tvrdki
I. N. Šošfarsč,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
KffMaaMKSMBBBBaaBBBBaaHBBBBBBattfiSOTOTSSS'?*
Svarilo tr
■ ■ ■ ■ ■
B
I
B
B
S
Jean Isaar Alt ras, naš bivši uradnik se predstavlja pri raznih irgovch še vedno kot naš ekonom, nima pa nobene pravice prejemati naročila in zaključevati po^le na naš račun
Proti omenjenemu je izdana tiralica potom drž. redarstva v Splitu radi raznih prevar.
Primorski biuxit d. I, Split.
a «
a
a ■
39
a
a a
m a
ira»WnUM«MBBBH«MB»aiB8BBaM:®»»fflB8E38BBS!:a
PRIZNANO NAJBOLJŠE
kronlsKe Mm
lastnega izdelka na drobno in debelo v delikatesi
K. JARC, „Pri turistu"
DUNAJSKA CESTA 7
Ključavničarsko delavnico
s stanovanjem oddam v najem, event. se hiša proda.
Ponudbe na Vineenc SokliČ — Kranj, 10.
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebui zavod.
Naša draga mati, babica, sestra in tašča, gospa
ntonija Birolla roj. Šini
je danes ob 10. uri dop. po dolgem trpljenju, v 87. letu svoje starosti, mirno preminula.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek, dne 27. aprila 1928 ob 4. uri pop. od doma žalosti na farno pokopališče.
Zagorje ob Savi, dne 25. aprila 1928.
Ža*ujoče rodbine s
Birolla, dr. Tavčar, Rayr.
Stanley Weyman:	4
Rdeča kokarda
Roman.
če nisem pazil, sem ve mlade opažal Videl seim neverjetno brezoutnost, s katero so gledali ta prizor tisti, ki so jih brli posli, radovednost aH pa tudi samo navada privabili v Cahors. Gostilne so bile polne pokrajinskega plemstva, ki se je zbiralo na svogo skupščino. Plemiči so gledali skcxz,i okna kakor v gledališču in kramSJta.-li brezskrbno kakor doma v svojih gradovih. Na ploščadi pred katedralo so se v skupinah feprehajaili sveč enaki im dame ter se kedaj pa kedaij malomarno ozirali na to, kar se je godilo pred njihovimi očmi; videti je bilo, da večiina njih ničesar ne ve, aiM pa, da se za nič ne zanima. Pozneje sem slišal, da smo imeK takrat v Franciji dva svetova, ki nista bila manj odidalSjeima drug od drugega kakor nebesa in pekel; in to, kar sem videl tisto potpoktoe, ma dokazuje, da je bilo res fcako.
Na trgu so kupci oblegali prodajalno, v kateri so razpečavali brošure in časopise; ostale prodajalne v sosedščini so bik zaprte, ker so se Iastmiki bali neredov. Nekaj v stran od množice sem zagledal Gargoufa, Saint-Alaisevega oskrbnika. Raizgovarjal se je z nekim vaščanom; ko sem šeJ mimo mjiju, sem ga slišal, kako mu Se zafbrusil:
»Nu kako, ali ti daje tvoja Narodna skupščina jesti?«
»Doslej še ne,« je odvrni ubogi bedak; »pravijo pa, da bo kmalu vsem ustregla.«
»Ona? Še kaj!« se je surovo zagrohotal upravnik. »Mefnda ne misliš, da te bo redila?«
»0,pač, gospod, to je gotova stvar,« je rekel seljak. »Sicer smo
Narvcda, uv UJ*. dopcta, Uco6**jt> nalih, oglcusou, jv yuAah> m, OgLcuru,od, (UUk Jutra,', Lubfcuvo,, PrtJtnunKL^Tu. si. *f<?2
JLoIl, oglasi*, hi,yluiyo o parr%d/>^a2sL+ t/v sou^clms n*. fLeumuv. obciislua,. vsaka bts%da pcu~.—Naf* mjonjJL z/tssak Kjl 5*-, Pristojbina* ta, iifrv Dca,j*.
pa vsi enih mjsM...«	1
A tisti mah me je Gargouf zagledal; pozdrav0 me je im utihnil. Kmalu nato sem opazi! enega svojih ljudi, kovača Butana, ki je stal sredi gruče nezadovoljnežev. Klavrno me je pogledal, videč, da sem ga zasačil; ustavil som se pri njem, oštel ga in pazi] nanj, da je res odšel svojo pot.
Kadar sem bil v mestu, sem se običajno ustavil pri »Treh kraljih«; zakaj Doury, lastnik gostilne, je dajal plemičem ob osmih posebno večerjo, za katero se je bilo treba praznično obleči in napudrati.
Saint - Alaiški so imeli v Cahorsu svoj lastni dvorec in so baš tisti večer sprejemali, kakor me je bil opozoril markiz. In res se je po večerji večinoma omizja našla pri njih. Jaz sem prišel bolj pozno, ker sem se hotel ogniti vsakega zasebnega razgovora z markizom. Ob mojem prihodu so bile sobane že polne in živo razsvetljene; po stopnicah je stalo polno slug in skozi okna so se culi melodični akordi klavecina.
Gospa de Saint - Alais je umela prikleniti nase najboljšo družbo naše pokrajine; sprejemala jo je morda nekoliko manj potratno od nekaterih drugih, a tako neprisiljeno, s tolikim vkusom in tako izbrano ofcmenotjo, da zaman iščem v istih dneh diruge hiše, ki bi se bila mogla kosati z njeno.
Navadno so ji bili najbolj dobrodošli ljubeznivi gostje, ki so s svojimi elegantnimi kretnjami dajali salonu značilno aristokratsko prelest; na vsakem sprejemnem večeru je bilo v njenih sobanah svile in čipk, pudra in demantov širokih kril in rdečih peta na iz-bero. Toda nocoj sem se že na pragu začudil številu gostov In sijaju zbrane družbe. To ni bil navaden večer; in preden sem napravil deset korakov, sem že uganil, da ima nocojšnji sestanek bolj politične nego svetske namene. Vsi ali vsaj skoro vsi, ki jim je bilo jutri prisostvovati skupščini, so bili tu. Po pravici pa povem, da
sem slišal med tem, ko sem se prerival skozi bleščečo množico, prav mak) resnih besedi, in sem se kar čudil tem ijudem, da morejo ob tej uri, ko gre za tako važna in usodna vprašanja, razpravljati o vrlinah italijanske opere z ene in francoske opere z druge strani. Vendar pa nisem dvomil o markizinih namenih: s tem, da je bila zbrala pri sebi vse, kar je bilo v naših krajih duhovitosti in lepote, je merila dokaj više nego na običajen zabavni večer.
Priznati moram, da je bil njen račun pravilen. Težko se je bMo pridružiti mnozioi, ki je polnila salone, ter gledoati v vse te iskreče se oči, poslušati vse te duhovite jezike in vdihavati ta zrak, ki je M nasrcen s parfumi in glasbo, ne da bi se bil človek predal čaru oKofice ...m pozabil Tik ob vhodu je stal gospod de Gontaut, eden najstarejših1 prijateljev mojega očeta, in je kramljal z obema Harin-courtoma. PozdraviiH me je s hudomušnim nasmeškom ter diskretno pokazai proti ozadju sobane.
»Le dalje, gospod,« je dejal. »V zadnji salon, prav na koncu. Ah, prijatelj, kako rad bi bil še enkrat mlad.«
»Pridobili bi manj, nego bi jaz izgubil, če bi menjali z menoj, gospod baron,« sem odvrnil iz vljudnosti in krenil mimo njega.
Spotoma sem moral odgovoriti dvema aH trem gospem, ki so me hudomušno zbadale z enakimi pokloni; nato sem naletel na Louisa. Stisnil mi je roko in ostal nekaj minut pri meni. Množica se je gnetla okoli naju; nedaleč od njega je bedast širokoustnež zasmehoval Rousseaua. Toda meni, ki sem čutil Louisevo roko v svoji m sem mu gledal v oči — meni je bilo, kakor da piha v sobano dih lesov in jo zaliva s svojimi težkimi vonjavami
Njegov obraz je bil zaskrbljen. Vprašal me je/ ali sem govoril z Viktorjem.
»Včeraj,« sem odgovoril, sluteč namen in pomen njegovega vprašanja. »Danes še ne.«
»Z Demizo tudi ne?«
it, pristojbin* jt, vposLru abvtam. t tutroctlzmu, sw prtobčuo-. osIjls, asa-
Čtkovtu,
oglasu >
račun.
tuJjtcc* Cfubl^ajut.št ni41.
—---/ d&fM-tnroAjix ul, c-glcuru tryousk*g<i, alt,
nUuaauit^o. tivcLca^cu i vsaka butdas Duv rw. - /fcu+ monjrt zAtseJt. Vin. to*- "Pristojbino, to, ftfro J}ut, Jv
Družabnika
! » kapitalom 5t>—100 000 Dto ( šče trgovec as deželi — | .'ruti sigurnosti, ozir. inta iialaciji na posestvo. IV nudbe na oglasni oddelek ■■Jutra* pod značko »Bo točnost 100».	16752
nifiii
Zastopnike (ce)
sa prodajo lirž-ivniL papir jev na odplačilu, išeeiu za vso Slovenijo Ponudbe je poslati na Generalno Rejire-zentacijo. Beugrad, Gundu lidev Venac 36. 16781
Ako se o pravem in dobrem zastopstvu govori — tedaj mislite le na
tvrdko Zumbulovič
Ljubljana, Aleksandrova c. St. 12, katera nudi poieg fiksne p'.ače ie provizijo Za p r o u a j o Iukrativnih predmetov. Mesečni zaslužek 5—6000 Din. Kavcija nepotrebna.	16843
IZSŽLLiJL
Razvažalca
premoga, spretnega, trez-irfl in poštenega sprejme febin, Wolfova t. 16803
Služba obč. redarja
je razpisana pri županstvu trga Moziije. — Prošnje je vložiti do 15. maja t. L ua gornji naslov. 16823
Učenca
poštenega, sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	16669
Kontoristinjo
veščo knjigovodstva, slov. in nemškega dopisovanja, z večietnu prakso, iščem. — Ponudbe s prepisi spričeval !>od »Kontoristinja* poštni predal 46. Celje 16820
Natakarica
poštena in pridna, želi stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 38». 16889
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj K. Pučnik, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev 3.
16815
Pletiljo
prvo vrstno, z večletno prakso. sprejmem za stalno proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10740
Prodajalka
spretna prodajalka manu-fakture in špecerije, dobi službo. Nastop takoj alr pozneje. Ponudbe pod šifro »Trg. ob železnici« na ogl. Oddelek »Jutra*. 16793
Korespondentinjo
popo-iioma veščo srbohrva-ščine in ns-mšMne. jrpr>-j-nemo. Prednost imajo one t znanjem madžarščine. — Ponudbe pod šifro «Kore-spondentii-a» na Radio Reklam Jugoslavija. Subotiča — pošta ns ki pri-tinac 48 16794
Stenotipistinjo
t znanjem nemškega in « bohrvatskega jezika, spretno stenografinjo išče ta takoj tvorntško podjetje. Ponudbe t navedbo dosedanje zaposlitve in plačilnimi zahtevami nasloviti rod šifro, »Deutsche Ste-nographie nnentbehrlich* na Subotico, poštni pretinac 21 12788
Prvovrstno kuharico
veščo nemškega jezika in domače kuhinje, iščem. — Ponudbe na naslov: B. Kovačevič, hotel Quer!and, Hvar.	13199
Prodajalko
Teš?o modne stroke, prvo vmno moč, staro ne pod 23 let. sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	16856
Odvetniškega
koncipijenta
sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji na deželi. Naslov pove ogl. oddelek Jutra
16819
Učenca
za mehaničar. stroko sprejmem Prednost imajo sinovi železničarjev. Ponudbe pol »Marljiv 818» na ogl. oddelek »Jutra«. 16818
Brivski pomočnik
dobi s 1 majem slnžbo po slovodje Plača 500 Din in vsa oskrba. Marija Rajdin, brivnica. Jesenice - Fužine. Gorenjsko.	16828
Lokal, zastopnika
za kraj Litija, Trbovlje. Mežica in Jesenice sprejmemo s fiksno plačo ali provizijo. Prednost imajo oni. ki so verzirani v povečanju privatnih strank ter kavcije (garaneijel zmožni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod zna<5ko »Lokalni zastopnik 3000».	16866
BmM
Prodajalka
mešane stroke, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Naslov: Toni V^nter* trd. S.ma, Poljčane. 16708
Podkovskj kovač
priden, pusten in trezen, e šestmesečnim tečajem, po sebno dobro izurjen v pod-kovanju konj, išče služho pomočnika, event. vzame kovačnico v najem Cenj (tonudfce na upravo »Jutra* v Celju pod »Priden 20» 16732
Šivilja
iSče službo Naslov ▼ Ogl oddelku »Jutra*. 16760
Postrežnica
želi za|>osiitve za ve« dan ali samo pol dneva. Na-■lov pove oglasni oddelek «Jutra».	16786
Mlinar
samostojen, dober ln trezen delavec, t prvovrstni-' mi referencami, išSe službe za takoj. Cenjene dopise pod »Beltinci 100» na oe! oddelek «Jutra». 12871
Plačilna natakarica
išče službo — najraje v letovišču. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 16844
Pet ur dnevno
bi opravljal pisarniško ali pa delo v skladišču, za prosto hrano in stanovanje — najraje pri vinskem ali špiritu oznem podjetji. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod značko »Za vse».
16845
15!etna deklica
pridna in poštena, želi službe k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 16867
Službo oskrbnika
»H temu primerno želi do-')iti v kmetijstvu, živino reji, vrtnarstvu, živino-zdravništvu. lesni trgovini, knjigovodstvu itd. verzirani kmetijski veščak z večletno ' prakso Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po 1 »Zanesljiv 48».	16848
Štedilnik
Trgovino
2 «2 plošče, dobi o ohra-I špecerije in galanterije —
1 1 nbora, proti prevzemu zalogu in odkupu inventarja
'iKKVTKS I	Prodani- Rarii prevze-
t/?ff/.7H 1 ina drugega posla ponudbe amo do 15. maja pod šifro Prevzem takoj* na oglas.
Gostilničarji, pozor!
Dobra, rdeča in bela vina i bizeljskih sromeljskih in ,.išečkib goric se dobe še. lokler traja zaloga po ze-■ o zmsru b cenah pri lo> Boecio. Brežice. 13198 I
odilelek »Jutra» v Ljubi ja-16821
Gostilno
najraje v Mariboru, Celju ali okolici vzamem v na-
Otroško posteljco . ..............
kompletno poceni proda	iem- Pismene ponudbe na
Dolar, Gorupova ulica 3	oglasni oddelek »Jutra* pod
16834	»Ljutomer*. 12988
Kuharski večerni tečaj
se začne 1 maja in traja Io 28. junija t. 1. Zglasit; se pri vodstvu dr. Krekove mešč. gospodinjske šole v i Zg. Šiški — do 30. aprila 16883
TCupim
Bukovih drv
,K>poli>oma zdravih is su-
Trgu pomočnika ali prodajalko
s kavcijo, sprejmem, event iam trgovino v najem. — Eksistenca zasigurana. Doi-;>ise pod šifro »Zlata jama
Sobo
Peka
strokovnjaka, g primernim kapitalom, iščem kot dru žabnika. Ponudbe na ogl
s posebnim vhodom in elek- iT^lt V?" triko -odda s 1. majem Ko-	'J"tra> P°d , ^
bal, Dunajska cesti 17/111 I ,ParM peC>"	12802
16854.
Družabnika
sist sH"-
ai	S^Sm, tt
„.i,i„i„i. i .	D3 oglasni oddelek »Jutra*
oglasu cddeiek »Jutra*, „ ^ifro tKlobučarstvo*
I	13206
m
fUHHmm}4
•opomoma zaravin tn $u- .rnrJ	ittiila iih. gladke cepanice. bu- I u; "nfl> na oglasni oddelek
•im do 50 vagonov eukcfc 'Jutra*.	16840 ovno — Konkurenčne po
Sprejme se .
na dobro donmo hrano — Državni Uradnik Mostni trg 12/1. 16852 |na deželi, zastaven fant,
star 30 let. idealist, išče znanja s samostojno, simpatično, dobro situirano in -rfcno naobraženo damo. — C/nf,Ai,n«:» I Neanonimne dopise na ogl.
Manovanje oddelek cjutra* pod šifro
2 sob, opremljeno ali praz- »Dolenjsko 1928». 16825 »io oddam. — Eno sobo se lahko preuredi v kuhinjo..	^
Naslov v oglasnem oddelku Dopisni teCaj tJulrai'-	16857 [>0uk v sugeriranju, hipno-
tizmu, telepatiji itd. Najmodernejše amerii. metode Neuspeh izključen! Poskus-
Stano vanje	_______________
2 sob in kuhinje, išče mir no pismo 8 Din, poučna
»TifT
i uribe t ceno in plačilnimi | /■>	m. .. I" '".»-""J^	I""..	°	pouena
.ogoji pod »Bukovina. na GOStllnO V Mariboru ™ 6t,ai'k" .v «i.eri Gra- knjiga 20 Din. »Dopisna oglasni oddelek »Jutra*. v centru mesta, s sobami p'*^ p"* Shb ceste do šola*, Celje, Kazlagova 8
iružnico »Jutra, v M^i-j ^ ^	Draga ^^
Drva
| ;>Dk°ve ln nrutov« odneo Konja za jezo t* od parketov dostavi,.
nelca ne, 4—S let starega. I f® oi'kJ eeni n« dom parn* kupim Ponudbe i navedbo I * 8cagnettf v Ljub cene pisarni dra Gvidon* I 'i,ni — t* gorenjskim ko St-rneca Celje, Kralja Petr» I 1 »dvorom.	ge
cesta 16.	12971
Žive lisice
stare in mlade kupi Ivan Magušar, Vrhnika. 16822 j
Zima
ia modroce nalbotjša io aalceneJša pri M. MASTERL , tovarna žime Sestsedežni avto I stražiši« pri Kranin
Mercedes« 16/40 k #., in štirisedežen »Fiat* 501 — Šport 16 k, »., naprodaj v Celju-Gaberje 52/1 16731
b s^i^J polhove hožr
dra, električna razsvetlja-1 ,„ ... A___ . .
ra, z velikim priklopnim	d™«* ^ "»vjacine
vozom, temeljito poprav-1 kupuje to zanesljivo dobro Ijeno, z novo pnevmatiko I 1)1868 D Zdravič. Ljublja naprodaj. Vpraša in ogleda I na' Florijanska ulica St 9 se pri L. M. Ecker sinova. I Slomškova ulica štev 4.
16846
Motorno kolo
1 % HP. ugodno proda Lovro Sejienik v Ljubljani. Knezova ulica 28. 16835
Prikolico
za motocikel, event. samo sasie kupi Podbevček, Ljubljana. Jernejeva U. 16802
[SUHA DRVA
Telefon 2059
BiK, Mmlm 5.
t	I	»duild' V iuari-
Vsakovrstno zlato boru šifro »Gostilna*.
I <ui>njt ne najvišjih eenaf '	166,9'

Najboljši kok>
Oebin. WoUov» alic« l/li Ui
Motvoz
.rrrlco) kupit« najeenej* tovarni Mehanična rrvarn* Šinkovec. Grosuplje 86'
č e r n e — juvelir
»j- j	^"a Tvoj dopis torkovega
lidgraOO	I cJutra* prosim za polni na-
dam za solnčno stanovanje I	na oglasni oddelek
I Ljubljana Wollova ulica i I Osebno PraviCO l. zm'lrn,? najemnino v me- »Jutra* pod ^Vzajemnost*.
88 odstopim reflektautu M	S' 1 • majFID 'I'1	16877
lelj časa. - Ponudbe pod	,°"u'n>e 08
Letovišče PO. na oglasni	<Jutr" l>?rt W« I ___ ..	XT
1 '^aia, mirna družina. | Harmonija — Nea
Solnih vreč | Oddelek »Jutra*.
kupim vsako množino Pri-lem na dom, da prevza =nem in istočasno plačam PodbevSek, Ljubljana. Jernejeva 11.	16800
13104
Stanovanje
| visokopritlično, 2 sob, ku-
130561 Dvignite pismo tam kot _ I zadnjič. Allie.	16884
Gostilniški inventar
naprodaj v Bohoričevi ul
št. 16.
Brizgljo
za umivanje avtomobila. 167131 lobro ohranjeno, kupi E. Resman, Ptuj.	12811
Hrastovih drv
za kurjavo, prodamo 50 va- j gonoT franko vagon posta ja Zaprešič Informacije iz prijaznosti pri »Levante* v Ljubljani, Kolodvorska ol St. SO.	16779
Vreče za oglje
moko in otrobe proda Podbevšek, Ljubljana. Jernejeva 11.	16801
Pult
in stelaže za trgovino zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 16702
.. . •, - —. Mladenka
Sohn Oddam I 'Jk«i' o fi nT™ , pnt.klin čedne zunanjosti. neomade-5>ODO oaaam	k« oddam tistemu ki ?.evana žeiiJznanja j uila-
gospodu z vso oskrbo. Na- P1«8 1 leto naprej Na- .Jeničem	20-25	let. Besne
'lov pove oglasni oddelek »'o* pove oglasni oddelek ,,0nudbe	s sliko	na o-'asni
:Jutra». 167701 ^utra*. 16842 oddelek	»Jutra,	pod "šifro
- ,- f »Srce*.	16868
Opremljeno sobo I Stanovanje
|fn|n	I lepo oddam » 1 majem solnčno, 2—3sobno — po	Dama
rabljeno, kupi T Kunova,	V	11	ft"Sm^^je^ ^ ^ ^
Ljubljana, Stari trg št 10 J__nudbe z nave,Ločene na ^ l^^^0
16836 -- oglasni oddelek »Jutra, p^d Stnika^V
- Prazno sobo	^ * s pravt
Borove prage	in kabinet ——————— naslovom na oglasni odde
260 X 25 X 15 kupujem S separatnim vhodom ta LepO Stanovanje rabim^takoj. ^ ?t.ajno. Ponudbe na oglas, električno razsvetljavo, v I dvosobno, z vsemi pritikli-	* "	* '
oddelek »Jutra, pod šifro | sredini mesta oddam za- nami. v nov! vili ob Tr-«Borovi pragi,.	16826 Četkom maj« Naslov pove laški cesti oddam v najem
oglasni oddelek »Jutra, Prednost ima tisti, ki pla-n	, . i	13179 ča za eno let0 naprej. Na-
umaro za obleko ______ Ulov peve oglasni oddelek
iz mehkega lesa. kupim „	.	. Jutra,.	16811
- -	Hrano in stanovanje —
tZ»
Ponudbe z n?vedbo cene!
Samostojen mizar
večletni delovodja, 46 let star, oženjen, z lastnim OTodjem, zmožen nemškega jezika, želi službo hišnega mizarja ali delovodje v kakem podjetju. Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra, pod šifre »Priden in zanesljiv,.
16812
Natakarica
ki ima osebno pravico, želi stalno službo v kaki boljši restavraciji- ali hotelu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,.	16830
Visokošolec
primoran prekiniti študije, išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nastopi takoj*-'	16837
Prodajalka
mešane stroke, z večletno trg. prakso, želi premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 16827
Gospodična
s šeetVtno prak«o v trgovini, želi službe. Gre v mlekarno' aH temu podobno — event. tudi kot sobarica Dopise na oglasni oddelek »Jutra* ped »Marljiva 87».
16882
2 pletilna stroja
8'80 in 8/35 prodam Na-slor pove oglasni oddelek »Jutra*.	167<i5
la bučno olje
Muc, kolonijale, Vodnikov trg.	16847
Seimarji
dobe poceni dobro idoče galanterijske predmete. — Pismeno pod »Sejmar* oglasni oddelek »Jutra*
16814
Vrtne stole
po 14 Dfn, hišni telefon in omaro za led (Eis/ka steni prodam. Narfov v oglas, oddelku »Jutra*. 16860
^	f3* na	boU v sredini mesta želi I Cfo«««««^
oddelek »Jutra*. 168531 ,)obiti uradnica Ponudbe . Stanovanje , il0v p,
pod »Čedno in mirno* na trisobno, iščem prej ko .Jutra*
oglasni oddelek »Jutra*. mogoče v mestu Plačam__
12916 ,io *200 Din mesečno. Po- j
nudbe na oglasni, oddelek | Kitaro In violino
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen, poceni naprodaj Nado,, pove oglasni oddelek 16876
Skladišče
rlk kolodvor« * C e I I o
I na izreilno lepem prostoru •uho e« ŽOO m" novriioe 'igodno prodam otir dam ; v najem Ponudbe na ogi oddelek »Jutra* [kjh iifro •Skladišče — Celje, 12594
Vila
enodružinska, z lepim ograjenim vrtom tik pod Rožnikom naprodaj. Posredovalci izključeni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
16851
Prvovrstno kolo
z dvojno prestavo, brezhib. no. ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16865
Spalnico
kompletno, skoraj novo ter kuhinjsko opravo, t odstopom stanovanja (soba. kuhinja in pritikMnel prodam — Naslov pri ekspozituri »Jutra* v Šiški. 16872
Trgovino
dobro vpeljano, na pro-metni točki v Ljubljani, s špecerijskim in delikatesnim blagom, takoj oddam Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Vpeljana trgovina*.	16772
Omara
steiwk« ura. kompletna postelja. več obešalnikov, srnjakovih rogov, uradniška sablja, palma in oleander naprodaj v Knafljevi ulici št. 15. pritličje. 16859
Prostore
pripravne sa pisarne, ski« iifče ali »lično takoj oddamo v Frančiškanski ul št. 8 Vprašati istotam v I. nadstropju.	16782
Lokal in skladišče
na prometnem kraju oddam Ponudbe na oglas, oddelek »'Jutra* pod »Izložba*.
16855
»Jutra* pod «Zračno»	f	»n V'U,»10
Čedno sobo	16864 s are- fu?e "istrumente, či-
t„	»UUU	-te. prodam. Naslov pove
v bližini sv. Petra cerkve	1 — oglasni oddelek »Jutra*
N^L1da0gias^rSiku I Stanovanje I	^i
:Jutra>-	1681611 ali 2 sob, kuhinje
Sobo
oddam 2 gospodoma. Na-1	"'
siov pove oglasni oddelek članska mirna dru Jutra*.	16824 Žina. najraje v stari
i	Plača tudi eno
I—2 gospoda , .	o
sprejmem na stanovanje - !eto "aprej. Pogoj: na željo s hrano. Naslov v SuflO in Čisto. — oglasnem oddelku »Jutra* _	,
168:91 Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod 2 opremljeni sobi šifro »Periferija iz-
■olnčni, s posebnim vho-	13033
dom in elektriko, pripravni} KIJUCeria». tudi za pisarno, oddam s 1. majem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	16832
in pritiklin. za malL
ali pozneje išče tri- ^.fjev posodim na dom.—
i--------- ---- UUUl. -
Zima, Stari trg štev. 34/11. 1
Najcenejša prodaja
modrocev
otomanov, divanov, , vse vrste žime Pozor	dobite pn
ženini in neveste! p ran J a G E R
7 i in m i jtjk Sv* Petra nasip št
IlIlIlUlCv Najcenejša predelava
;matrace), posteljne mreže I vseh tapetniških del Selezne postelje (zložljve"
Proti potresu
se ne moremo braniti. — Zato se vsak previden go. spodar zavaruje pri edini zavarovalnici, ki sprejema
ta rizik Royal Exchange Assarance angleški zavarovalni družbi Ljubljana. Dalmatinova nI. S Sprejmemo agilne zastopnike za vse kraje Slovenije. - Reprezentaut: Aleksander Knez.	1*888
Vašo obleko po meri
otomane, divane iti tapet niške izdelke nudi najnenej.
Rudolt Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
uoleg Mestnega dom«. 80
Selitve
» atest« tn o« detel«; 'trakovno in najceneje potom
Siovenie ( r a n s p o r
LJubljana.
Miklošičeva cesta 3t Telefon it 2718 9
Naprodaj
ameriški zlaifmni
v vrednosti 20 dolarjev. Cena komadu 1250 Din. Dobavlja proti vposlatvi zneska. Bančni čeki naj se pošljejo na Dunaj, Bruselj ali Pariz. Albert Hnrt, P. O Bos 846, New-Orleans
'v s n ui
Vam dobavi moj modni
atelje.
Najboljše češko in angleško sukno Vam je v poljubnih vzorcih na razpolago.
Preizkušeni prirezovalec Vam jamči za prvovrsten kroj in Izdelavo obleke.
Naro-ite že sedaj obleko <:a pomladansko in letno sezono pri tvidki
Josip Ivančič
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 1.
.........................................
GOSPODINJE
poskusite
idealno sredstvo ta podži- j ganje dr* in premoga. — Zahtevajte Plamen pri V«-<em trgovcu.	121
v žepni obliki kaže presenetljivo razločno originalne akte, krajevne slike, takor Ceylcra,
Amsterdam, Pompeji. Praga t. d.
Razpošilja
NovJnskf biro. Ljubliana Selenburgova 7/n.
Cena aparatu z tO dvojnimi slikami 90 Dia Nadaljne serije slik do 35 Din. Poštnine prosto.
vedno in najceneje v zalogi pri
zvitki, masa, hektografičn! trakovi
LUD. BARAGA
LJUBLJANA Selenburgova ul. 61,
Telefon štev. 2980.
Opremljeno sobo
s pro«tim vhodom oddam v bližini glavnega kolodvora — Pražakova ulica tO/I, levo.	16871 |
Prazno sobo
z električno razsvetljavo | oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,. 16873 |
Sostanovalca
sprejmem s hrano in vso oskrbo za 650 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu št. 5 16874
TRAŽITE U SV IM TRGOVINAMA SAMO:
7*
PpciTent^bnctinc-
JER CETE BITI TEK 0NDA VASlM PECIVOM ZADOVOLJNll
d™. »«!»■■»,	Zi	umi** v..