OrtdnijtT« ■ inravn Ljubljana,
Kopitarjeva 8. Tel«Ion 4001- 4004
MueSna naročnina K Kr, ta Ino. zamstvo 31'50 m.
Čet rai.' LJubljana 10.<50 n ■aročnlno la 10.549 u Inserate
PreTs - cettH - prezzo t 0.80
Unvermindert harte Abwehrschlacht
Zahlreiche schwere Sowjetpanzer abgeschossen — An der siiditalienischen Front ortliche Feindangriffe abgewiesen
Aus dem FOhrerhauptquartler, 30. Okt. Dns Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Zwlschen dem Asowschen Meer und dem D n J e p r dauert dle Abwehrschlacht mit unvermlnderter Heftlgkelt an. Im D n J e p r-knle waren dle K&mpfe be! KrluoJ Rog besonders hart. Durchbruchsversuche iiber-legener Infanterie- und PanzetkrSfte wur-den aufgcfangen, dle elgenen Stellungen In ichvreren KSmpfe behauptet und 43 Sovijet-panzer vernichtet. NOrdlich K r 1 w o j Rog setzten die Sovvjets unseren schwungvollcn Gegenangriffen erbltterten VVlderstand ent-gegen. Mehrere feindliehe Infanterie- und PanzerverbSnde erlitten bel dlesen KSmpfcn schvverste Vrcluste.
Belderselts O o m e I blteben dle aneh gostem fortgesetzten Angriffe der Sowjets ergebnlslos. Elgene Gegenangrlffe gewannen vorObergehend verlorengegangenes GelSnde vleder zurOck. Dabel wurden lm Kampf um elnc Ortschaft, dle verschledentllch den Be-
sltzer wechsclte, alleln 36 schwere SowJet-panzer abgeschossen.
Westllch S m o 1 e n s k entbranntcn neue schvvere Abwehrkitmpfe. Nach heftlger Ar-tlllertevorbereitung trieb der Feind den gan-zen Ta g Uber immer vvleder »elne von zahl-relchen Panzern und Schlachtfllegern unter-stutzten Angrlffsvvellen vor. In erbltterten Kampfen behauptete unsere hervorragend kSmpfonde Infanterie, dle durch elgene Ar-tillerie- und Werferfeuer vvirksam unter-stiltzt wurde, ihre Stellungen.
Von der Obrlgen Ostfront werden nur lehhafto Ortliche KKmpfe, besonders Im Itaum vvestllch K r 11 s c c w , gemcldet.
An der siiditalienischen Front wurdcn elnlge Ortliche Angriffe brltlsch-nordamerlkanischer KrSfte gegen nnsere Stellungen beiderswita des V o 11 u r n o abgewlesen.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge grlf-fen dort mit guten Erfolg Nachscliuhkolon-nen des Feindcs auf den zur Front ftlhrcn-den Wegen an.
INDIMINUITA L0TTA DIFENSIVA
Dal Quartler generale del Filhrer, 30. oltohro. DNB. II Comando Supremo ger-munico comunlca:
Fra 11 Mar d'Azov ed il Dnjeper conti-nua la battaglia difensiva con Indlmlnulta .violenza.
Nellanca del Dnjeper I eombattlmentl presso Krivi rog si presentavano speclal-mente duri. Tentatlvl dl sfondamento ef-fctuatl da prepodcrantl forze di fanteria e dl mezzi corazzatl sono stati acclilappatl ie proprle poslzlonl tenute in gravl comabttl-mentl ed annlentat| 43 earri armatl sovletlcl.
A nord d! Krivi rog I sovletlcl al nostri rontrattaechl pleni dl slanelo opponevano aceanlta reslstenza. Parecehl repartl dl fanteria e dl carrl armatl nemlel suhivano In quest| combattimenti gravlslslme perdlte.
Su ambo I lati dl Gomel anehe leri sono rimastl rlpctutl attacchl sovletlcl senza esl-to Propr| eontrattacchl hanno riconqulstato terreno femporancamente perduto. In tal oeeaslone durante II combattlmento svoltosl per II possesso dl una loealltd la quale piii volte mutava di possesso sono stati di-
struttt soli 3( carrl armatl pesantl dl sovletlcl.
Ad ovest dl Smolensk al sono aeeessl nnovi eombattlmentl dlfenslvi di carattcre grave. Dopo intensa preparazlone di artl. gilerla II nemico durante 1'lntera glornata sempre dl nuovo cacclava in avanti 1'ondate dl assalto appogglate da numerosi carrl armati nonchč da avlatorl dl combattlmento. In accanltl eombattlmentl la nostra fanteria In eccellente iotta effleaeemente appoggla. ta dal proprio fuoco d'artlgllerla e lancla. tori ha tenuto le rroprie poslzlonl.
Dal resto del fronte all'est al snnun. clano solamente vtvael eombattlmentl dl carattcre loeale, spcclalmcntc nella zona ad ovest dl Crlclev.
Al fronte merldlonale lfallano aono stati respinti alcunl attacchl locall delle forze angio-amerleane contro le nostre poslzlonl su ambo 1 lati del Volturno sono Btatl re. splntt.
Velivoii da combattlmento veloet ger. manlcl colA attaccavano con buon suceesso eolonne dl rifornlmento del nemico sulic vlo conducentl verso 11 fronte.
Poslanica poljskih pravoslavnih škofov
Varšava, 29. okt. DNB. Gledališka predstava, ki jo je Stalin uprizoril s svojim »patriarhom« Sergijem, katerega je po svoji že preizkušeni metodi dal »Izvoliti« za moskovskega metropollta, v resnici pa ga umestil zgolj z namenom, uporabiti rusko pravoslavno ccrkev za boljševlško agitacijo, Je bila na dnevnem redu Sinoda pravoslavnih škofov v Generalni Guberntjl, kl se je te dn| sestala v Varšavi. Cerkveni knezi so objavili izid svojih posvetovanj v posebni poslanici, v kateri tudi razkrlnkavajo brez prlzanašanja Stalinovo sleparijo.
Poslanica pravi dobesedno: »Na zahtevo boljševlškega urada za pobijanje Boga, Je bil Imenovan v Sovjetski zvezi patriarh. V temu ne moremo ničesar reči, ampak se nam mora samo gnusitl cinizem in brez-
načelnost sovjetskih mogotcev. TI so neposredno krivi za strašno smrt deset tlsočev duhovnikov ln milijonov vernikov. Ti mogotci so dovedll do popolnega uničenja cerkvenega reda v nekoč največji krščanski deželi sveta ln to posebno v Ukrajini. Vest teh ljudi je za večno umazana s smrtjo ln smrtnim mučenjem neštetih nadškofov ln tudi patriarha Tlhona. In ti ljudje so sedaj sklenili, da kot višek vseh svojih težkih barbarstev Isto cerkev, kl Je toliko trpela, Izkoristijo za svojo zločinsko agitacijo.
Končno poudarjajo ti pravoslavni škofje, da se pridružujejo »glasu vseh onih pravoslavnih nadškofov, kt so spregledali ta novi cilj Kremlja ln so obsodili to novo zločinsko dejanje mednarodnega komunizma kot borbo proti svetim zakladom krščanstva«.
Deseta obletnica španske Falange
Madrid, 30. okt. DNB. Na obletnico <lne 29. oktobra 1903 od Josea Antonia Priina de Rivera ustanovljene Španske Falange je bila v prisotnosti strankinega ministra Arresa, vojnega ministra Asensija in drugih članov vlade v gledališču »De la Čomedia« spominska svečanost, ki so se je udeležili najstarejši in najvišji zastopniki Falange, kakor tudi nemški veleposlanik ter zastopnik narodnosocialistične stranke z večjo delegacijo.
Na mestu, kjer je pred desetimi leti imel Jose Antonio zgodovinski ustanovitveni govor, so bili položeni trije ogromni lovorjevi venci in kazali kraj, ki so ga zavzemali takrat najožji so-trudniki ustanovitelja, ki so med tem padli v borbi proti 'komunizmu.
Po prečitanju ustanovitvenega govora Jose Antonija je predal strankin minister 70 Falangistom častni znak stare garde. Vse španske postaje so prenašale govor Jose Antonija, kar je dalo povod za velike manifestacije tako v Madridu ket v središčih španskih po-
krajin.
Za padle Falangiste je bila v neki madridski cerkvi služba božja. Mimo strankinega ministra je korakalo na trgu Sv. Ane 10.000 modrih strajc iz Madrida. Na četu so korakali centuriji stare garde, nekdanji borci na vzhodnem bojišču, katerih prsa so krasila številna nemška odlikovanja, dijaška milica in organizacija mladinske fronte.
Tisočglave množice so priredile nemškemu veleposlaniku in zastopnikom narodnosocialistične stranke prisrčne manifestacije, pri čemur so se vrstili vzkliki Nemčiji in Španiji.
Na deseto obletnico ustanovitve Falange, ki ji je general Franco določil spominski dan za padle falangiste, so bile v vsej Španiji svečanosti in mimohodi falangističnih enot pred najvišjimi zastopniki stranke, države in. vojske. — Posebno lepa je bila slavnost v Alcantu, kjer so na dvorišču ječe, na katerem je bil Jose Antonio od rdečih umorjen, po komemoraciji napredovali 21 letni mladi falangisti za člane falangistične milice.
Hore Belisha in mali narodi
Stockholm, 20. okt. DNB. Kakor poroča Reuter, je izjavil bivši angleški vojni minister Žid Hore Belisha na mednarodni konferenci v Central Hallu v Weštminstn, da je Sovjetska zveza čislo jasno zahtevala »revizijo svojih meje. V Zedinjenih državah se širi javno mnenje, da se lahko zajamči varnost Sovjetov le z zasedbo izvestnih daleč narazen ležečih oporišč. Če' zahteva Sovjetska zveza "kot svoj delež za vzpostavo miru jamstva, potem bi bilo pač možno, da se pri načelu, po katerem se kaki pomorski velesili odstopajo oporišča, tudi izpolnijo zahteve. Usoda majhnih narodov jo Židu Hore Bellshi popolnoma brezpomembna. Kajti on meni, »da mora veljati glavna skrb varnosti Sovjetske zveze«. Da pa se to doseže, btkio
pač morali majhni narodi omejiti svojo suverenost.
S tem potrjuje Hore Belisha sovjetske zahteve. Ne pove nain sicer ničesar novega, toda njegova izvajanja, ki jih moramo smatrati kot mišljenje angleške vlade, ponovno potrjujejo, da se zdi Londonu popolnoma prav, če bo Evropa predana boljševizmu. Da pa bodo s tem vržene med stnro šaro vse garancije, dane majhnim narodom, to pa lahko preseneča kvečjemu one, ki verjamejo angleškim obljubam.
Tokio, DNB. Japonska vojaška uprava v Nankingu je sporočila nankinški vladi, da ji bo ponovno vrnila 87 angleških in ameriških posestev.
Nezmanjšana ostra obrambna bitka
Številni težki sovjetski oklepniki sestreljeni — Na južno-italijanskem bojišču krajevni napadi sovražnika odbiti
Fiihrcjev glavni stan, 30. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Med A z o v s k I m morjem In D n J e p r o m traja ohrnmhna bitka z nezmanjšano srditostjo. V llnjeprovem kolenu so bili boji pri K r I v c m It o -g n posebno ostri, lldornl poskusi nadmoč-ne pehote ln oklepnih sil so hlll prestreJe-nl, lastne postojanke v težkih hojlli ohranjene In 43 sovjetskih oklepnikov uničenih. Severno od K r 1 v c g a Roga so sc Sovjeti srdito oprli našim zanesnlm protinapadom. Več sovražnih pehotnih In oklepnih eillnlc Jo pretrpelo pri teh bojih najtežje Izgube,
Ob obeh straneh O o m e 1 a so ostali
brezuspešni tudi včeraj nadaljevani sovjetski napadi. I.astn) protinapadi so ponovno osvojili včeraj mimogrede Izgubljeno ozemlje. Pri tem Je bilo samo v borbi za nek
kraj, kl je večkrat menjal lastnika, sestreljenih 3f težkih sovjetskih oklepnikov,
Zapadno od S m o 1 e n s k a s0 se razplamteli novi težki obrambni boji. Po močni topniški pripravi je sovražnik ves dan vedno ua novo pošiljal v ogenj svoje napadalne valove, podprto s številnimi oklepniki ln bojnimi letull. V srditih bojih je ohranila naša Izvrstno se boreča pehota, kl jo je uspešno podpiral ogenj topništva In metalcev min, svoje postojanke.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o živahnih krajevnih bojih, posebno v prostoru vzhodno od K r I č e v a.
Na južnoltalljanskem bojišču je htlo nekaj krajevnih napadov "an-gleškoamerlšklli sil prntl našim postojankam nn obeh straneh Vol turna odbitih.
Hitra nemška bojna letnln sn napadla tam z d'"»rlm uspehom oskrbovalne sovražnikove kolone na poteh, kl vodijo k bojišču.
Fiihrerjev oklic nemški mladini
Fiihrerjev glavni stan, 30. okt. DNB. Za tekmo mladine iz vse nemške države za vojne poklice, ki bo 15. januarja prihodnjega leta prvič v tej vojni, jo izdal Fiihrer naslednji poziv:
»Ustvarjajoča nemška mladinal
Naš zgled je junaštvo nemškega vojaka in naša dolžnost je, da smo tega junaštva vredni pri vojnih naporih v domovini. K vojnim naporom spada uspeh v poklicu. — že v miru je bija tekma v poklicih za ustvarja jočo nemško mladino izhodišče njene volje do uspehov.
Danes Vas ponovno pozivam k tekmi v vojnih poklicih. S svojim dejanjem na delovnem mestu izražale zvestobo do naših vojakov. Borbo na bojišču vodijo najhrabrejši, borba v poklicu pa naj prikaže najsposobnejše in nnj jih spravi z izpopolnitvijo in podpiranjem nadarjenih v vodstvu. Vaši napori pri državni poklicni tekmi naj bodo dokaz Vaše neomajne vere v zmago.«
Adolf Hitler.
K dnevu r.a Izpopolnitev v vojni spretnosti ie naslovil Fiihrer v imenu fronto na Hitlerjevo mladino poziv, naj v najtežji usodni borhi vidi tudi vnaprej svojo najtežjo nalogo v tem. da dovaja bojnim četam najboljši vojaški naraščaj. Danes poziva Fiihrer nemško mladino k prostovoljni poklicni tekmi ua delovnih prostorih.
Z vojaško izpopolnitvijo v domovini in najvišjo izpolnitvijo v poklicni 'dolžnosti kaže Fiihrer ponovno na najvažnejše naloge mladinske vzgoje v vojni.
Predvojaška izpopolnitev in zvišanje uspehov pri delu sta torej jedro vojnih naporov Hitlerjeve mladine,
V narodnosocialistični mladinski organizaciji dosežena vzgoja utrjuje v milijonih fantov in deklet poklicno prizadevanje in veselje do dela. Oni se dnevno trudijo, da bi z izpopolnitvijo, pridnostjo in delovno disciplino zvišali storitveno sposobnost nemške vojne izdelave. Najboljša mladinska zaščita na svetu, dodatno socialno skrbstvo nemške ffelovne fronte in prehrnne so jamstvo, da ostane tudi pri vojni izdelavi zdravje in storitvena sposobnost ustvarjajoče mladine ohranjena.
Po Fiihrerjevi volji naj ta mladina v tekmi v poklicu doseže nemške vojake na bojnem polju. Poziv Adolla Hitlerja za prostovoljno udeležbo pri tekmi v vojnih poklicih bo našel pri mladini pripravljena in ponosna srca. Mladina ljubi tekmo in kot element nove vzgoje je tekma izraz storitvene volje.
Že pred vojno je bila državna tekma v poklicih simbol narodnosocialistične mladine. V petem letu nemške borbe za svobodo bo tekma v vojnih poklicih dokazala, da nemška mladina izpopolnjuje na svojih delovnih mestih obramlio in orožje ter ju jafa z izvedbo vidne razporeditve najsposobnejših v svoji sredi.
Japonsko-kitajska zavezniška pogodba
Tokio, 30. okt. DNB (Vzhodnoazijska 6lužbn). Davi je bila objavljena v zunanjem ministrstvu zavezniška pogodba, sklenjena med Japonsko in Kitajsko.
Ko sta japonska in kitajska vlada uspešno končali pogajanja za medsebojno zavezništvo, je bila dne 30. oktobra podpisana med japonskim veleposlanikom Masayuki Tanijem ter predsednikom kitajske narodne vlade Wang-čing-VVejem zavezniška pogodba.
Obe vladi sta s to pogodbo izrazili, da sta odločeni delovali 6kupno za ohranitev dobrega sosedstva ter za pravično podlago Velike vzhodne Azije, pri čemer bosta spoštovali medsebojno neodvisnost. Obe vladi želita s tem prispevati k svetovnemu miru in obraniti najboljše prijateljske odnošaje, pri čemer si obljubljata medsebojno pomoč, da se v Aziji ustvari varnost z ustaljenimi odnošaji.
Uradno poročilo pravi, da so na osnovi sklenjene zavezniško pogodbe izgubile veljavo vse pogodbe, ki so doslej urejevale odnose med Japonsko in Kitajsko.
Sporočilo naglaša, da ureja Japonska svoje osnove glede politike do Kitajske na osnovi vladne izjave z dne 9. januarja 1943, kakor to ustreza novemu položaju, ki je nastal po izbruhu vzhodnoazijske vojne.
Izjava pravi: ».Japonska je, nc da bi se dala pri tem molili, spremenila v dejanje vse, kar je javno izjavila ter dala skrajno možno nodporo Kitajski pri njenih stremljenjih za hitro obnovo na osnovi neodvisnosti, ki jo zastopa s svojo politično inočjo nacionalna kitajska vlada.«
V protokolu, dodanem zvezni pogodbi, je bilo med japonsko in kitajsko vlado sklenjeno, da se po končani vojni japonske čete umaknejo iz Kitajske.

Novi hudi pogoji za Badoglia
Vigo, DNB, Kakor je izvedel Reuter, je biia baje dne 1. oktobra med zavezniki in Badoglievo vlado podpisana pogodba, sestoječa iz okoli 40 členov, ki obsega gospodarske in finančne pogoje, katere mora Italija izpolniti.
Osebe, ki so videle te listine, so označile pogoje za »•stroge«, Reuter omenja, da so bili novi pogoji podpisani v soglasju z 12. točko premirja, ki je bilo sklenjeno 3. septembra in se je tedaj tikalo zgolj vojaške vdaje.
Izročitev Italije Angloamerikancem torej napreduje. Pri tem je geslo: »strogost«, Značilno je, da Reuter citira 12 točko pogodbe o premirju. To je ono določilo, ki daje sovražniku sleherno možnost za brezobzirno izžemanje in tlače-nje Badoglieve Italije. To določilo bodo še često prinesli na dan in Badoglio bo zamešetaril kos za kosom. Toda to so posledice njegovega podlega izdajstva, katerih bi se Badoglieva klika morala že v naprej zavedati. Namesto pričakovanih olajšav pa bo sedaj moral še pogosto občutiti »strogost«.
Saradžoglu ob 20 letnici turške republike
Ankara, 29. okt. DNB. Na proslavi 20-letnice turške republike je govoril ministrski predsednik Saradžoglu. Pred 20 leti je, tako je govoril, Turčija zdrobila verige, dosegla svobodo In neodvisnost In se tako povzpela k sili, enakopravni vsem narodom na svetu. Ce pogledamo nazaj, lahko ugotovi-
mo, da je bilo v minulih 20 letih mnogo uresničenega, vendar pa nas čakajo v bodočnosti še večje naloge ln pri tem bosta znanje ln delo naše najboljše orožje.
Kratke vesti
Ženeva, 30. okt. DNB. »Dailv Sketsclu poroča, da se Badoglijeva vlada nahaja že v težkih finančnih težavah, ker se ji ni posrečilo pri begu iz Rima vzeti s seboj dovolj denarnih sredstev.
Rim, DNB. Spominske svečanosti ob 21. obletnici pohoda na Rim so potekle v vsej Italiji v največjem redu. Iz vseh mest javljajo, da je prišlo na zborovanjih iafšstičnih krajevnih skupin do živahnih manifestacij za Duceja in Fiihrerja.
Rim, DNB. Tajništvo ljge italijanskih žen je naslovilo na Italijanke poziv, naj vplivajo na svoje može, da 6e prostovoljno priglasijo v službo za domovino.
Pariz, DNB. Kakor javlja »Pariš Midi« iz Tetuana, je sovjetsko poslaništvo v /Mžiru pozvalo severnoafriške komuniste, naj vstopijo v mednarodne brigade Sovjetske Rusije, in sicer v sporazumu de-gaullističnimi oblastmi.
Stockholm, DNB. Ameriški senator R. B Russell je v četrtek med drugim izjavil v senatu, da je razpoloženje ameriških čet v Indiji slabše kot na katere,:n koli drugem bojišču. Mnogo vojakov govori kar javno o »lenobi angleških vojnih naporov« v onih krajih.
Berlin, 30. oktobra. DNB. Neka skupina strinoglavcev, ki deluje na srednjem delu vzhodnega bojišča, je dosegla te dni lepo število 25.000 poletov proti sovražniku.
Naročnikom in čitatcljem!
Z začetkom novembra meseca botlo izvedene važne spremembe pri izhajanju ljubljanskih listov. Spremembe narekujejo Štednja s papirjem in drugi utemeljeni rnz.lopti vojnega gospodarstva. Prepričani smo, da jih bo javnost sprejela z razumevanjem na znanje.
Kot dnevnika bosta izhajala v Ljubljani samo »Slovenec« in »Jutro«, in sicer do nadaljnjega oh istem času kot doslej, vendur pa v večjem obsegu: četrtkova in nedeljska številka ua šestih straneh, ostale 1111 štirih straneh. Naročnina za »Slovenca« ostane nespremenjena (IS lir na mesec), v podrobni prodaji pa bo številka otl torka dalje veljala eno liro.
»Slovenski dom« ho v bodoče izhajal kot tednik in bo imel večji obseg. »Domoljub« bo izhajal tako kot doslej.
Ko sporočamo to spremembo naročnikom in čitateljem, jih prosimo, tla nam ostanejo zvesti tudi v bodoče in da po svojih močeh pridobivajo še novih prijateljev, naročnikov iu čitateljev.
Uredništvo in uprava »Slovenca«.
Nov italijanski zakon o oboroženi sili
Rini, 30. oktobra. DNB. Novi zakon o ustanovitvi republikanske vojne silo, ki ga je italijanski ministrski svet sprejel na svoji seji dne 27. t. 111, je bil v petek objavljen ter stopa s tein takoj v veljavo.
Zakon, ki opredeljuje v treh glavah in 29 členih položaj oborožene sile tor pravico in dolžnosti njenih pripadnikov, določa uvodoma, da ima republikanska obodožena sila nalogo »boriti se za Čast in neodvisnost Italije«.
Oborožena sila obsaja iz kopne vojske, mornarice in letalstva. Pripadniki vojne sile so obvezniki ter prostovoljci. Ker jp vojaška služba narodna Častna dolžnost, židje in inešanci nc morejo stopiti v vojsko. Vojska je v vojni in miru pod vrhovnim poveljstvom načelnika fašistične republike.
Trije novi odlikovanci z viteškim križcem
Fiihrerjev glavni stan, 29. okt. DNB. Fiihrer je podelil viteški križec k Železnemu križu polkovniku Kurlu Lotineru, poveljniku nekega grenadirskega polka, stotniku Joarhimu Borrmannu, bataljonskemu poveljniku v nekem grcnadirskein polku, in nadporočniku Franz.u Kechtu, bataljonskemu vodniku v nekem grena-dirskein polku.
Prizori iz bojev pri Zaporožju
Berlin, 30. okt. DNB. Med boji južno-vzhodno od Zaporožja jo pred nedavnim uspelo Sovjetoin vdreti po ure dolgem bobnečem ognju mimogrede v naše črte. Izvidniški oddelek štajerskih - planinskih lovcev, ki jo imel tri skupine in eno težko strojnico, je držal svoje bočne položaje na področju vdora več ur, čeprav je sovražnik na sosednjem odseku močno pritiskal in jih napadal s hrbta. Ko je pa prišlo v podporo nekaj topov, je Prodrl poveljnik oddelka z eno skupino svojih lovcev naprej, stražmojster pa io prevzel vodstvo topniškega ognja. Piv. krat v svojem življenju 11111 je bila zaupana la odgovornosti polna naloga, "a-vziic pogostim dovodnim prekinitvam in potrebnemu izmenjavanju položaja jo ostal miren in je tako dobrg dajai povelja za streljanje, da je poveljniku oddelka in njegovim Štajercem s podporo topništva in malenkostnim ojačenjein z dvema skupinama uspelo pognali sovražnika na slaro glavno bojno črto 111 očistiti vdomo mesto.
Komunisti hujskajo muslimane
Ženeva, 29. oktobra. DNB. Po vesteh iz Alžira so komunisti organizirali na trgu pred veliko mošejo zborovanje muslimanskih množic, ki se ga jo udoio-žilo nad 5000 oseb. Demonstranti so odšli prod palačo generalnega guvernerja Catrouxa in zahtevali izpustitev v zadnjem času zaprtih muslimanov tor neodvisnost 111 pravico samoodločbe, torej vso tisto, kar so Angloamerikanci zagotovili narodom z Atlantsko karto. Nek komunističen govornik je pozval prisotne, naj so pridružijo komunistični stranki in jo končal svoj govor z živio-klici« bodoči alžirski sovjetski republiki.
Ko jo policija skušala demonstrante razgnati, so nastali nemiri, pri katerih so bili 3 mrtvi in 14 ranjenih.
Stavke na Cipru
Stockliohn, 30. oktobra. DNB. Kakor poroča »Svenska Morgenbladotc so nastali na Cipru delavski nemiri. Kor nNo bile izpolnjene zahteve delavcev za zvišanje plač, so stopili delavci več tovarn in manjših podjetij v stavko. NnMali so spopadi mod slavkujočimi delavci in četami, ki so jiii angleška oblaslva uporabila za ohranitev reda.
Naši taki
Prav nem nam Je Se v spominu Čas, ko smo na letakih teden za tednom brali Isti usodni stavek: ker se v 48 urah niso našli krivci, so bile ustreljene osebe, kl so zanesljivo krive komunističnega udej. stvovanja. In pod krogljuml iz pušk bado. glljuvsklh vojakov so padale nesrečne žrtve slovenskega naroda — slovenski talci. 8 strahotno hitrostjo je naraščalo število gro. hov v kotu novega pokopališča pri Sv. Križu.
Ob teh dogodkih Jo Ljubljana prelivala solzo, vzdihovala, pomllovala nesrečne žrtve ln njih družine, klela okupatorja In denun-cljnnte ter prisegla maščevanju. Le nečesa pa so je ves ta čas skrbno Izogibala: zastaviti sl vprašanje, katerega dejstva so bila povod, da so padali tnlcl In kdo Je ta dejstva povzročil. Se bolj kot vprašanja samega pa so Jo del Ljubljane bal odgo. vora nanj ln pu spoznanjn, kl bl bilo ne. lzprosno logična posledica res Iskrenega In odkritosrčnega odgovora. Vsako spozna, nje pa nalaga dolžnosti. In prav dolžnosti, dolžnosti priznati dejstva, obsežena v tem spoznanju lr. pa dolžnost po tem spoznanju uravnati tudi svojo mlšljcnjo In delovanje, praT to komunistično usmerjeni del Ljubljane »1 maral storiti.
Zato je ta, tnko usmerjeni del Ljubljane dogodke, kl so so teden za tednom ponavljali nntančno delil v dva strogo lojena dela In sicer v:
1. llkvldlranjo narodnega Izdnjalstva, odn. dcniincljnnta, odn. belogardista ln
I. streljanje talcev.
Oba dogodka Jc obravnavala kot dvoje popolnoma ločenih dejstev, med katerima nI niti vzročne, niti knkršne koli drugačne zveze ter Jih tudi temu odgovarjajoče vrednotila. Iločlm Je smatrala prvi dogodek za narodnoosvobodilno ln kot tnko seveda vso hvale vredno In žo .skoro herojsko dejanje, je bil le drugI dogodek res resnična In prava narodna tragedija. Le tega Je spremljala Ljubljana s solzami ln vzdihovanjem, za prvega pa Je Imela samo zadovoljen smeh. IJaJ; In še al je škodoželjno pometa roke, češ, prav mu Jel
Ugotoviti pravega povzročitelja vseh leh dejstev pa Je blln za del Ljubljane naravnost narodna Izdaja, kl je čez vso mere »narodno zavedna« Ljubljana nikakor nI prenesla. Zato so bili streljanja talcev krivi Italijani ln denuncljantl ter končno še celo umorjene žrtvo same, ker so s svojo smrtjo povzročile streljanje.
Tudi danes Jc v Ljubljani Se mnogo ljudi, kl Jim Je komunistična propaganda vzela Jasen pogled ln objektivno presojo teg- žalostnega razdobja slovensko zgodo. vlne; še več pa Jo takih, kl sl zavestno zakrivajo oči. Zato Jo prav, čo se na kratko dotaknemo tudt poglavja o talelh.
Zakaj so padali tulci? Osvobodilna fronta Je Izjavljala In povdarjnln vedno In pov. sod, da se bori proti okupatorju za osvoboditev slovenskega nnroda. Iz dejstva, da so streljali talce Italijani, sledi logično, da hI morali biti oni, za katere so kot re-prosallja padli tnlcl, tudi Italijani. Toda, gtej! l.oglkn OF Je drugačna: okupator strelja Slovence kot rcprcsalljo za Slovenec, katere so nmorlll Slovenci v bojo zn osvoboditev Slovencev. Nn prvi pogted Je ta logika precej zapletena. Poslano pa nam takoj popolnoma jasna In razumljiva, če nadomestimo navidezni cilj: »osvoboditev Slovencev« s pravim ciljem OF: n posta, vltcv komunizma v Sloveniji. S tem pa smo našli tudi odgovor na nnše vprašanje In ta je: talci niso umirali v povračilo Izgub, zadanih okupatorju v osvobodilnem boju, marveč zato da se Je Osvobodilna fronta allns Komunistična partija Slovenije z umori vodilnih osebnosti komunizmu nasprotnih skupin, z'astl katoliške, Izneblla nevarnih nasprotnikov, kl lil Jo s svojo delavnostjo ln vplivom pri nnrodn mogli ovirati aH jI celo preprečiti dosego njenega pravega namena ln cilja. Zn OF kljub njeni visoki pesmi o osvobodilnem boju, nI bilo važno, da je bilo za vsakega, od nje umorjenega, ustreljenih t, 8, 1(, 24 Slovcnecv, za njo je bilo važno samo lo, da Jo odstranila človeka, kl je bil nevaren obstoju komunistične stranko In njenim načrtom. I*a nc samo lo! Smrt talcev je pomenila zanjo celo pridobitev: prav oni naj bl namreč lilll (pn geslu: žrtve morajo biti) tiste žrtve, kl bl posvetile komunistična zločlnstva ln umor Slovenca-prollkomiinlsta sorcmcnlle v narodnoosvobodilno, zaslužno dejanje.
In če sc vprašamo še po povzročitelju, nam da preprosta, vsnkrmu nclntcllgentu razumljiva logika tale odgovor: ker Jo bila usmrtitev talcev nujna posledica umora Slovcnca-protlkomunlsta, Jo torej usmrtitev
talcev poviroill tisti, kl je dobro vudoč, da bodo ustreljeni talci, zapoved«! ta umor. To pa niso bili kakSnl neodgovorni elementi v OF, kot to navadno BllSlmo v opravičilo tolovajskih sločlnstov, marveč prava, oflcljelna OF, kl je vsak tak umor objavila v svojem uradnem glasilu »Slovenski poročevalec« kot likvidacijo narodnega izdajalca. To so torej dejstva, kl Jih del Ljub-ljauo nI ln jih tudi Se danes ne priznava.
Toda tragedija o talcih s tem So nI bila končana. Sledilo Je Se zadnje, najbolj umazano dejanje, s katerim Je OF razgalila svojo podlost do dna. Potem ko je ob raznih prilikah dala trositi po ljubljanskih ulicah listke z napisom »Slava inlccin«, je potožila na njihove grobove žnlnl venec. Tako so prnv tista OF, kl Je vso to nesrečne ljudi premišljeno In hladnokrvno pahnila v smrt, zdaj tem žrtvam Se rogu v obraz tu jim kliče »Slava!« Take brezmejne podlosti slovenska zgodovina doslej Se nI zabeležila.
Vendar OF nI edina, kl so ns tak način spominja slovenskih tulcev. Tako rav. nujo tudi vsi tisti Ljubljančani — ln teh nI mnlo —, kl bodisi sodolujejo, bodisi slinpatlzlrajo z zločinsko Osvobodilno fron. to. Istočasno pa hodijo ln romajo k Sv. Križu ln prlnaSljo cvetje na grobove talcev, ne Iz sočutja do nesrečnih žrtev, ampak da bl tako pred javnostjo dokazali In povdarll! svoje »narodno čutečo srce«. Pojemo pa vam, vi iužl-uarodnjakl in lažl-narodnjaklnje v obraz: vsak cvet, kl ga položite na grob talca, je smrtna žalitev, zalučana v okrvavljeni obraz nesrečno žrtve, kateri smrti ste s svojim podpiranjem OF krivi tudi vil Talci so mrtvi ln se no morejo sumi braniti vaših žalitev, toda žalitve mrtvih kaznuje Bog sam. Nje. go v 1 milni pa nieljejo počasi, toda gotovo.
In Se: ne mislite, dn bodo brez vaSega cvetja grobovi talcev ostali prazni. Sc Jo v LJubljani dovolj ljudi, kl bodo z ljubeznijo In s čistimi rokami okrasili počl-vulšče njih, kl sn pudll, dn bl nam s svojo smrtjo dali poroštvo za bolJSo bodočnost v trpljenju prekaljenega in prečiščenega slo. venskega naroda.	, _
Objava
Radio Ljubljana
"V
uitevni spored za 31. oktober:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—10 Nemški reki in napevi — 10—lo.la Poročilu v nemščini in slovenščini — 10.15—lff.40 Orgelsku glasba iu versko predavanje — Prekinitev oddajo do 11.30 — 11.10—12 Prireditev slov. domobrancev — 12—12.30 Opoldanski koncert
—	12.30—12.45 Poročilu v ueiušuini in slovenščini — 12.45—14 Glasba-za razvedrilo — 14— 11.13 Poročila v nemščini — 14.15—15 Pozdrave iz domovine izvnju radijski orkester, sodeluje Komorui zbor, vodi D. M. Sijaneo
—	Prekinitev oddajo do 17 — 17—17.15 Poročilu v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Popoldanski koncert — 17.45—18 Kmetijsko predavanje — 1'rekinltev oddaje d0 19 —
19-19.30	Baletna glusbn — 19.30—19.45 Poročilu v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini, nnpoved sporeda za naslednji dan — 19.45—20 Mula mcdlgra — 20—20.15 Poročila v nemščini — 20.15—20.45 Koncert busistn Tonolu Petrov-čiča — 20.45—22 Veseli konec tedna — 22— 22.10 Toročila v nemščini.
Dnevni spored za 1. november:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini In slovenščiui — 9.15-9.40 Orgelska glasba in versko predavanje — Prekinitev oddaje do 11.30 — 11.30—12 I'nre-ditev slov. domobrancev — 12—12.30 Opoldanski koncert — 12.30—12.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Koneert — 14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Popoldanska glasila — Prekinitev oddajo do 17
—	17—17.15 Poročila v neinSčini in slovenščini — 17.15—18 Popoldanski koncert — Prekinitev oddaje do 19 — 19 Koncert violinista Alberta Dermeljn. pri klavirju Marijan Upovšek — 19.30—19 45 Poročila v slovenščini poročilo nemškega vrhovnega poveljstva V italijanščini, napoved sporeda zn naslednji dnn — 19.45—20 Mala medigrn —
20—20.10	Poročila v nemščini — 20.10—21 (ilasbo velikih mojstrov izvaja radijski orkester. vodi dirigent D. M. Sijanee — 21— 21.30 Leni glasovi — 21.30—22 Glasba Iz vsega svota — 22—22.10 Poročila v nemščini.
Dnevni spored za 2. november:
8.30—9 Jutranji koncert — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev odda ie do 12.2(1 — 12.20—12.30 Glasbeni uvod
—	12.30—12.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Operno glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. JJ. Sijanee — 14-14.15 Poročilu v noinščini — 14.15—15 Popoldanski koncert — Prekinitev oddaje do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—18 Popoldanski koncert — Prekinitev oddaje do 19 — 19—19.30 Koncert Ljubljanskega komornega tria — 19.30—19.45 Poročilo v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za nnslednjl dnn — 19.45—20 Mala medigra — 20—20.10 Poročila v nemščini
—	20.10—21.05 Jfozartov Requiem — 21.05-22 Večerni koncert — 22—22.10 Poročila v nemščini.
Naborna komisija Slovenskega domo-branitva bo poslovala v blvSem Sokolskem domu na Tabora od 2. novembra i. 1. dalje.
Naborni komisiji so morajo Javiti zaradi pregleda prostovoljci za Slovensko domo-branstvo po sledečem redu:
2.	novembra 1143 oh 9 oni, kl Imajo vpisne Številke od 1 do 5lt;
3.	novembra 1143 ob I oni, kl imajo vpisno Številko od 501 do 75«.
Dan pregleda za ostale bo objavljen v dnevnem časopisju In po radiu.
Poveljstvo.
Domobranci-prostovoljci iz zasebnih služb
Pokrajinska uprava razglaša: Domobrancem prostovoljcem, kl s.t vstopili v kako domobransko edinlco iz zasebne službe, prenehajo sicer pravice ln dolžnosti lz te služ-žbe, samo službeno razmerje pa ne preneha. Izpraznjeno službeno mesto se lahko zasede, toda le začasno; ko se domobranec prostovoljec zopet vrne v službo, stopi s tem v vse prejšnje pravice ln dolžnosti lz službenega razmerja Zaradi službe v domobran-stvu službodajalec domobrancu postovoljcu ne more odpovedati službenega razmerja.
obvestila »prevoda«
Pojiv pekom.
Ljubljnnski peki naj dvignejo nnkar.Ha zu moko v torek 2. novembra v našem uradu, Novi trs St. 4-II.. soba St. 14.
Razdel^vanje krmil za prešiče
Rejci prašičev na področju mostne občino Ljubljana ,ki želijo dobiti močna krmita, prejemajo nakaznice pri Provodu, oddelek za krmila. Novi trg 4-1., soba 3, in sicer 4. novembra rejci s začetnico A—J, 5. novembra K—P, 6. novembra E—Z.
Cerkvena glasba
Cerkvena glasba v stolnici nu praznik Kristusa Kralja ob 10: Tome: Kristus Kralj, Premrl: Introit, llrosig: Maša v h-molu, l)r. Kimavec (jruduul. Premrl: Ofertorij, Premrl: Kristusu Kralju. — Na praznik Vseh svetnikov oh 10: 1'remrl: VBi svetniki v h, Premrl: Jlaša nu čast sv. Jožefu, Foerster: Gradual, Foorslor Ofertorij, Premrl: Vsi svetniki v D.
• Cerkev sv. Joiefa. Praznik Kristusa Kralja Ob 8 slov. sv. mašn, pri kuterl se izvaja: Jlissn in bon. st. Vinccntli, zl. A. Mav. Gruduale: Dominabitur zl. dr. Fr. Ki-movco, olert.: Postulu u me zl. St. Premrl. K blagoslovu: V zakramotuu zl. Kr. ticrhič. Po maši: Kristus Kralj zl. St. Premrl. — Praznik Vseh svetnikov. Ob 8 slov. sv. maša: Izvnju se: Missu festlvn inD-mol, zl. Jul. Uloger. Graduale: limete Dominum in ofort.: Justorum nnimuo zl. A. Foerster. K blagoslovu: V zakramentu zl. A. Jlav. Po mail: Glejmo danes o kristjani zl. St. Premrl. — Spomin Vernih dui. Ob 8 slov. sv. maša znduSnicn. Izvaja se: Missa pro De-funetis 7.1. A. Hihovsky. Graduale In traktns zl. St. Premrl, sekvenca zl. K. 8elyer. Po maši: I.ibera mo Domine zl. JI. Koeh.
Cerkev v Križankah: Praznik Vseh svet. nikov: Ob pol 11 slov. sv. mnša. Izvaja se: Missa in bon. omnlum Sanctorum zl. V. Goller. Gradualo: Timeto Dominum ln ofert. Justorum nnlmao zl. A. Foerster. l'o maši: Glejmo dunes o kristjani, zl. St. Premrl, — Spomin Vernih duž: Ob pol 7 siov. sv maša zadušnica. Izvaja se: Missa pro Dcfunctis, zl. ,W». Gruher. Graduale. traktns in sekvenca zl. St. Premrl. Po maši: Libora mo Doiuiue, zl. P. Sinscr in J. 1'olzer.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Drama:
Nedelja. JI. nktobra, ob 14: »Veliki mož«.
Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: »Potopljeni svet«. Izven. Cone od 22 lir na v (dol.
Ponedeljek, 1. novembra, ob 16.30: »Deseti
brat«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Torek, 2. novembra: Zaprto.
Opera:
Nedelja, Sl. oklobra: ob 16: »Madame nnt-
terfly«. Izveu. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeliek I. novembra: Zaprto. Torek, 2. novembra, ob 16: »OrfeJ In Evrl-
dlka«. Red B. Sreda. 3. novembra, ob 1(. »Netopir«. Red Prvi.
Puccini »Madame nutterflv«, opera v S
dejanjih. Osebe: Butterl'ly — lIoybalova, Suzuki — Spnnova, Pinkerton — Llpušček, Sharpless — Popov, Goro — Rus, Yamadovi — Dolničar. boncc — Lupšn, komisar — Gre-gorin. Dirigent I). Žebro, režiser Debevec.
Toliko brezdomcev, golih in lačnih še nikdar nismo imeli Slovenci kot sedaj oh odrešilni komunistični svobodi. Iiahaško razkošje na grobovih je spričo veliko revščine — smrtni greh. Zato ob prazniku mrtvih počastite rajne i dobrimi delil
Cerkniški ko! rešen komunistične more
0d vsepovsod prihajajo poročila o razsulu zločincev
Skopo Je sicer poročilo, ki ga Je 2». oktobra izdal nemSkl potočevalski urad o čistilnih nastopih v Sloveniji ln na Hrvaškem. Najvažnejši za naše ljudi in naše kraje je v tem poročilu kratki stavek, kl se glasi: »TežlSče trenutnih očiščevalnih bojev je na področju vzhodno od črte Ljubljana-Rakek.«
Tudi že prihajajo prvi potniki Iz cerkniškega kota in pripovedujejo, kako Je prinesla nemSka vojska v tako preizkušene kraje zopet red, mir ln zakonito življenje.
Seveda posamezni potniki ne morejo Imeti pregleda v poteku velikih vojaških premikov, kl Jih Je Izvedla nemška vojna sila na vsem prizadetem področju. Vsak ve le za to, kar Je doživel sam v domačem kraju. Tako Je prispel v Ljubljaio »udi domačin Iz hudo preizkušenih Begunj nad Cerknico. Doživel Je vso grozotno moro komunistične »svobode., doživel pa tudi nastop nemške vojske, kl Je komuniste kar odpihnila.
Komunistični kolovodje so vedno enaki
Kaj je čudnega, če se po takih doživetjih človek ves čas vrača k tistim Izrednim dogodkom, kl so ostali v vsem vrvežu obupnega življenja zadnjih tednov najbolj živo v spominu. Nepozaben dogodek je bil za Begunje prav gotovo komunistični poraz in strahotni preplah, ki ga jo med komunisti povzročil prav nastop nemške vojske. Na mah je namreč prevzel tudi najbolj zagrizene stare partljce-komunlste občutek, da je njihovega tolovajstva za vedno konec. Pa so se zopet pokazali taki kot v resnici so, čeprav previdno skušajo žalostno resnico prikrivati. Dokazali so znova, da so le strahopetci, kl imajo pogum znaSatl se nad ne-oboroženim ln mirnim ljudstvom, nad zvezanimi brati ln sestrami, da pa S« zdaleka niso pripravljeni stopiti v borbo mož proti možu ali celo tvegati glavo za svoje komunistične vzore ln načela Nič čudnega, saj niso £11 zato med komuniste, da bl trpeli ln se žrtvovali po načelu: žrtve morijo bttil Nje je vodila v boj za »svobodo« naroda vse bolj važna »upravna« naloga, da bl Izpraznili kaSče, kl so Jih napoInlU drugI, da bl spravili »na varno« blagajne, ki so jih upravljali doslej poštenjaki ln da bl kot zaslužni komunistični prvobortteljl zasegli v Ljubljani po komunistični zmagi najmanj dvonadstropno vilo, če ne celo palačo.
»Tovariši« iz štaba so jo popihali prvi
Kdo pa bl Se mogel prazniti kaščo, spraviti blagajno in zaseči vilo, cc bl pri borbi za te ali druge ideale slučajno Izgubil glavo? Preveč lahek Je odgovor ln zato so ga tudi v Begunjah najvišji predstavniki komunistične osvobodilno vojske vedeli že od nekdaj. Zato so previdno ukrenili tudi vse potrebno, da so svoje glave rešili — pravočasno, ko prav za prav raja v njihovi vojski še ni vedela, da sc bliža neizogibni konec. V nedeljo, 24. oktobra, Je kar na lepem dopoldanska megla vzela tudi komunistični Stnh. Z vsemi svojimi dobrotami ln tovarlšico-kuha-rlco so Je odrinili proti Brezju. Tam pa so se zaradi večje varnosti in da bl manj tvegali svoje glave, preoblekll v clvlle. Izneverili so se uniformam, na katere so bili tako ponosni, ln kl so bile v primeri s capami, v katerih so jim morali služiti prisilni mo-bilizlrancl, skorajda res elegantne. Od tu so Jo torej kot navadni Zemljani mahnili Ce so se izneverili uniformam, se niso nahrbtnikom. Zlobni Jeziki vedo povedati, da v njih niso nosili svoje pisarne ln arhiva, niti ne tako dragocenih komunističnih bonov.
Zapuščena tolovajska raja.
JoJ, Joj, koliko razburjanja, koliko ogorčenja, kletvic ln pridušenj Je v nedeljo popoldne padlo na račun tega čudovitega štaba v Begunjah. Kurirji, ordonansl, razne pa-trole ln vsemogoči manjši tiči — »tovariši« — so Iskali štab, pa ga nI bilol Kje je, kam Je šel, zakaj je šel, v katero smer, kaj? Ali je to kakšen red, kaj pa ml, kaj pa naj sedaj storimo? tako in podobno so peli 11-tanlje vsi tisti, kl se Jim je zazdelo ob nenadni selitvi, da Je zapihal najbrž drug veter ln da bo v kratkem potegnila huda burja, čeprav to pot morda z druge strani, kakor so jo sicer Begunjci vsako Jesen navajeni. Pa kaj hočete, besede mlčejo, zgledi vlečejo. Marsikdo si Je svoje »višje« vzel za zgled ln Je šel po njihovih stopinjah, čeprav morda v drugo smer.
Se zadnja prisilna mobilizacija
Seveda niti večina komunistov tega nI mogla storiti. V Begunjah samih je selitev štaba med domačim prebivalstvom povzročila še hujšo bol. Zopet je Sla »komisija« za komunistične mobllizirance od hiše do hiše, zopot so boleli komunisti iz teh vedno njim nasprotnih Begunj in Begunjce. iztisniti čim več in Jim izžeti Se zadnjo srago krvnega davka. Od 16. leta pa do 4«. leta so bili v nedeljo popoldne vpoklicani vsi moški, zadnji, kl so ostali Se doma od prejšnjih podobnih prisilnih naborov. Begunjci sami so dobro vedeli, kal jih čaka. Nekateri so bili dobro skriti in marsikdo je upal, da ga ne bodo našli Toda preveč so bili pod nadzorstvom; celo fanta, kl se Je skrlv v vodnjak, za katerega Je vedelo prav malo domačinov, so Izvohali Ce je v nedeljo popoldne ostalo v Begunjah vsega skupaj še pet fantov in mož, starih od 16. dO 45. leta, je mnogo.
Zasedena Slivnica, zasede na cestah
Cez noč so se Izprazniti tudi hlevi, T katerih so bile vočlnotna mule, dediščina 1» razsula kr. Itnl. vojske. Tako jo napočil od vseh Begunjeev težko pričakovani ponedeljek, 25. oktobra. Vsem je bilo že jasno, da se komunisti umikajo in da bo komunistične more nad Begunjami v kratkekm koneo. Po videzu bi se človek sleor lahko motil. Komunisti so namreč Imeli vse dohodne ceste v Begunje v svojih rokah. Povsod so bile napravljene tudi nevarne zasede, v katerih je bilo dovolj moštva, na nujnevar« nejšlb mestih so bili seveda prisilni mobllli ziranci, ki so jih komunisti od zadaj dooro nndzirali ne samo z očmi, nmpak tudi * puškami in mitraljezl. V zasedah po Sliv. niči, velikem gorskem hrbtu, ki loži severno od Cerkniškega jezera in sega od Cerknice proti Blokam, jo bilo na begunjski strani najmanj 400 komunistov. Tudi Kamna gorica je bila močno zasodena.
Na prve udarce — popolno razsulo
Okrog sedmib zjutraj je že zaropotalo prvič. V Bogunjuh samih bojev niso posebno občutili. Glavni udarci, ki so jih dobili komunisti, so padli na Slivnici ln v Kamni gorici. Boji so potekali v ponedeljek od zjutraj pa do štirih popoldne. Nemške čete niso udarile le po cesti, ampuk kar čez Slivnico In so čistite sedaj to, sedaj drugo zasedo in tako kakor mogočen val prepluvilc ves velikanski hrbet kamnite Slivnice. IlazBflo komunistične vojske Je bilo popolno. Ko so prihežall v Begunje prvi, je bilo med temi poparjene! največ prepirov o tom, kdo je kriv, da se je fronta sesula, kdo, je prvi zbežal in podobno. Begunjski domačini so tako videli tudi drugo, klavrno plat »osvobodilne« vojske, kl so jo zapustili njeni kolovodje ln prepustili, du se pusti pobit! za Inžne Ideale. Matere, lene in otroci v Begu. njah so so oh toh dokazili, da je komunistične strahovlade in vodno konec, oddahnile. Pripravile so bele zastave io jib izvesile iz hift, kakor so to priporočali letaki, kl so jih svoj čas metala lotala. Tnko je bilo vse prli pravljono, do ne bl bilo nepotrebnih žrtev in nesreč. Komunistični ubežniki so medtem bežali skozi vas lr. naprej proti gozdovom, misleč, dn bodo mogli niti. Begunjke so jih z oken, na katerih so so zopet npale prikazati, Bpraševale, kako se vendar imenuje njihova brigada, pa so dobile en sam odgovor: »Beži, beži t« Kljub trpljenju trdo preizkušene matere ln žene, kl so bilo v skrbeh za svoje sinove ln može, še niso Izgubile smisla za šalo In se spraševale, če jo znano, koliko »heži-bežl« brigad partizanov je na ta Izredni dan Slo skozi Begunje.
Na večer je vkorakala v Begunje, kl so jih partizani popolnoma zapustili — izprazi nili so jih v doslovnem pomenu besede že prejo, saj so imeli za to šest tednov časa! —
Z vstopom nemške pehote pn so prisil tudi domači domobranci. Prišel je mir, hva. la Bogul Najlepše, kar je prinesel ta večer, je bila — noč. Nemška vojska in domobranci so se nastanili v Begunjah, da jih ni bilo niti čutiti. V vseh hišah pa so legli k počitku brez skrbi, brez groze in strahu. Vse Begunje so spalo to noč, kakor da bl bile začarane. V ranem torkovem julru je donel od hiše do hiše vriskajoči pozdrav: »Dobro jutro! Knko sle spali!« in odmeval odgovor: »Po dolgih mesecih prvič brez skrbi vso noči«
21113 za žimnice	»18IM« M SE" Ščetkarske izdelke
2ivel s m mesec M med tolovaji
Piše prisiljen mobiliziranec.
Vidite, tovariši, disciplina mora biti in
a poslušnostjo bi jo olajšate. Komanda bo pa skrbela, da boste vsi tovariši epako deležni vsega, kar vam gret
Smrt fašizmult
»Svoboda narodu,« bo odvrnili tovariši funkcionarji, ostali tovariši smo pa nekaj zamrmrali. Pa so jc komisar še nekaj spomnil: »Tovariši, za zgled naj vam bo naš tovariš komandant, ki jo to noč sredi poti prepustil svojega konja nekemu utrujenemu tovarišu, da je jahal, sam pu jo šel peš!«
Nekdo za menoj je zaklel: »Ja, seveda, sevcila sem jahal, pn se je kmalu začela tako slaba pot, da sem moral ra/.jahati in v temi voditi konja po kamnitem klancu in prokleto sem moral paziti, da me ni pohodil. Ta hudič, (najbrž komandant — op. pis). je gotovo poznal pot in vedel kaj bo.«
Dasi sem bil utrujen in premočen, sem se prešerno zasmejal. Vzgoja moliilizirnn-cev v zuvostne komuniste dobro napreduje, snj so pogoji za razvoj tnko ugodni, da si ugodnejših misliti ne more!!
»Sedaj pa krenemo nnprej.« jo dejal komisar. Obrnil je k.inja in hotel odjalinti na koneo kolone. Pa se jo naenkrat začel nemirno tipati pod kolenom ob ustju škornja. Iskal .ie nekaj, pa ni mogel nnjti. — Naenkrat se je spomnil.
»Grem še v štab,« je zavpll komandantu in v diru odjezdil. Kmalu se je vrnil ln na običajnem mestu je imel pod kolenom zataknjeno žlico za škorenj. Pozabil jo je bil v brigadnem štabu.
»Vidiš, najbrž jo je rabil v štabn za komunistično strategijo,« jo pripomnil nek študen t.
»Kdo bo pa tega na odgovornost poklica!!« jo dejal neki fant iz Ambrusa.
»Ah, saj veš kdo, isti kot one druge. Tovariš sveti Nikoli! Saj veš, kaj se to pravi, pozneje, pozneje. Funkcionar funkcionarju oči ne lzkljujo ...«
Oprtali smo nahrbtnike ln šil nnprej ...
Dolga kolona »tovarišev« nns je bila ... Vsi tovariši: tovariš je bil komandant, tovariš je bil polltkomisar bataljona, tovariši so bili četni komandirji In komisarji, jaz sem bil tovariš, ti tovariš, lupilci krompirja in pomivalcl kotlov so tudi bili tovariSi...
Tri kasto »tovarišev«.
Toda jo razlika med tovarišem tn tova rišem, četudi so med seboj tikata! Kmalu, ko smo po »mobilizaciji« peš odrinili »v boj zn svobodo, življenje,« sme videli, da jo v bataljonu In tnko tudi v celi banditski »vojski« troje vrst tovarišnv: Prvi in najvažnejši tovariši so bili tovariSi iunkcio.
nnrji. To so tovariSi, ki Imajo vodstvene funkcijo, kajti činov, kot so v rednih vojskah, v komunistični »vojski« ni, ker to ni vojska, ampak oborožena organizacija komunistične partijo. Ta razlaga sicer n! ofi-cielna, a je točna. Oficielna raz'aga pa pravi, do vojaških činov zato ni, ker zahtevo način osvobodilno tolovajsko borbe, strategije in taktike posebno organizacijo, prilagojeno prilikam. Sedaj -10 tapove ltijojo uvedbo činov, ker nameravajo postati redna vojska, če bodo imeli čas .. .1
Torej ti tovariSi funkcionarji, nekaka smetana komunistične vojske, se delijo na politično in vojaške, .pri tem eo politični na prvem mestu. To so bataljonski komisar, njegov namestnik, čotnl komisarji iu namestniki In končno politdelegati zn vsak vod. Vojaški funkcionarji pa so komandant bataljonu, njegov namestnik, čotnl komandirji ln namestniki, vodniki in desetarji Namestnik komandanta moro biti po mož. nosti aktivni ali rezervni oficir, dočim za komandanta samega vojaška izobrazba ni potrebno, da je le polit čno zanesljivi V ti funkcionarji se vočkrnt sestajajo v (Sta-, bu, vršijo propagando in vohunsko ter nnd-zorovnlno službo. Na pohodu no nosijo nahrbtnika, ampak ga dojo na voz, da lažjo »rthtajo«, nadzorujejo in štejejo navadno tovariše.
Ce jc bilo nn primer prcpovednno hoditi po vasoh k kmetom in kupovati ne pa »žl-caii« micko, krun, žgunuu, potem ruoiaJ U
kot navadni »tovariš« paziti, da ne krlžaS poti kakemu funkcionarju. Kajti on sl bo prcskrbol, kar je nameraval, dočim bo telio zapodil nazaj v četo ali te bo pa cclo poslal no raport, dočim je zate bolje, da se no spustiš z njim v konflikt, zakaj, to se ne do no kratko povedati, toda nazadnje boš gotovo ti potegnil krajši koneo.
Tak funkcionar tudi ne hodi na stražo ln ne »požarči«. Do funkcij Imajo dostop samo stari bnnditi in pa posebno vneti in zaslužni pristaši OF.
Toda v okviru te kaste je še višja plast, to jo bataljonski »Slab«.
Stalil To ti je besedo, ki navda vsakega pristaša z nemim spoštovanjem. Slab, to ve vse, ti po nič. In to je velika razliko. Stob juše. Vanj spadajo komandant, komisar in njuna namestnika, potom obveščevalec, eden ali dva kurirja in Se kak star potep, ki je imel toliko korilarsko energijo, do mu jc uspelo Kljub ostri ln številni konkurenci vriniti se v Stab. Opi-avljo »splošne poslei kot »žico« krnele zo ves Stab, snaži funkcionarjem čevlje, pospravlja, umiva posodo za višje štubne tovariSe Itd.... Tovariši funkcionarji lz štaba se seveda z nnvadnimi tovariši le mulo družijo, če hočeš govoriti s tovarišem komandantom ali komisarjom, moraš iti v štab. Toda moral sl paziti, da nisi prišel ob nepravem času. rtognil sl nastradatl, če te Je okrog kosila ali večerje zalotil kak Stalin! tovariš blizu štaba. Je že nnšel kak »služben« razlog, do le Je nubrutil ln ozmerjal ua srbski način,
do je bilo najbolje, če si se mn čimprej izgubil Izpred oči, v nosu pa te je Se vedno žgečkal zapeljivi vonj po pečenki, zrezkih, ocvrtih jajcih nli Bi pa fantaziral o kruhu, o kokošjih bedrcah, ko sl žulll neslan sok ali pa makaronovo godljo lz kotlja za navadno »tovariše«. In večkrat se ti je inake storilo. In zavest »tovarištva« se je utrdila v tvojem srcu.
Druga vrsta »tovarišev« so MU stari banditi, vsega slabega vajeni, a vsega do-bregu željni. Ti so si prilastili OBtala mesta, kjer jo treba Imeti več tolovajske izkušnje in vesti; bili so intondautje, skladiščniki, kuhinjski šefi, mesarji, propagundistl in podobno. Po tudi v četi ima star partizan izjemno stališče. On vse ve, on Je že vse Izkusil, on pokroviteljsko poičuj.' svoje nov« tnvsriše. Štab sicer pričakuje od njega tiiil doc.r gu zgleda, toda ta reč se ne jcm;jo tako s.lrigo.
Za njega zbor« ne velja tako natančno, njega pošiljajo na »važnejše« posle, kjer lahko malo »zabušl«. — Nobon star potep ne nosi mitroljezo ali mitraljezke municijet Omenil som nekoč komandirju, du dvomim v borbeno uspešnost mobiliziranih mitruljez-cev, pa mi je odvrnil: »Ko bo treba, bomo že mi streljali, toda kdo bl ga vedno ujčkal na ramah, ko je nu pohodih včasih še puška pretežka.
Tak star tolovaj je tudi bolj izkušen v »žlcanju., bolj drzen in brezobziren, zato tudi več dobi. On mirno pogleda kmetici v ioncc, brez vprašanja nli povabila odpre
Ob prazniku vseh svetnikov in vernih duš
Trst pred novim razmahom
Danes praznujemo praznik Vseh svetnikov in takoj za njim Vernih duš. Vseh svetnikov, ki v nebesih pojo slavo Bogu, katerega gledajo iz oči v oči in so zmagujoča Cerkev, dvignjena v nebeško slavo in Luč; ter praznik Vernih duš, na katerega se bojujoftt se Cerkev spominja, proseč za vse tiste duše, ki so molitve še potrebne, aa pomoč pri očiščevanju v vienh. Cerkvi pa se pridružujemo tudi mi, spominjajoč se vseh mrtvih, predvsem svojih dragih in najbližjih, ki so šli izmed nas v znamenju vere in počivajo v miru. Naše molitve hite k Bogu za milost njihovim dušam, na grobovih pa jim prižigamo sveče v znak vere, da njihove duše žive tudi v onostranstvu, kamor smo mi šele beležili in s stotimi težavami ovirani romarji. In oni, ki so že premagali smrt, naj sc ozro na nas in s svojo molitvijo vodijo naš korak, da nc bomo zgrešili Luči in smeri, sami — bojujoči se kristjani v tej solzni dolini.
Letos šc bolj kot kdaj koli prej vidimo, da je to, naš bedni svet resnično solzna dolinn, kjer na človeka čakata samo boj in smrt. Boj in smrt I Ah, za koliko grobov se je povečalo pokopališče slovenskega naroda v teh zadnjih letih! Koliko mladih mož in mladeničev, koliko ženi in deklet in tudi starčkov in otrok sc je preselilo iz življenja v smrt, ki mu jih je zadal lastni bral, listi, ki ne veruje v Luč onostranstva, temveč samo v borbo zem-skega življenja, ki ga vodi sovraštvo! Koliko grobov je odprlo to sovraštvo izbrancem naroda, cvetu ljudstva, ki se ni pregrešilo z nobenim drugim grehom, kakor da veruje v Boga in Cerkev ter posluša Kristusovega namestnika papeža, ki mu naročuje iz dna svoje pastirske skrbnosti: S komunizmom ne imej nobene zveze!« Z njim, ki načelno zanikuje Boga, ki pa si izbira stotero krink in gesel, ma-mečih ljudska srca in slepečih jih pred resničnostjo; z njim, ki jc utelešenje Satana, val, ki buta z vso jezo v Skalo, na kateri stoji svela Cerkev! In la val buta sedaj že nekaj let z vso silo in krutostjo v naš narod in ga peha v smrt, v grobove, ki se množe po naši deželi v dolgih nepreglednih vrstah, ne samo po pokopališčih, teh svetih njivah miru, temveč tudi po naših gozdovih in jamah in planjavah, da bomo kmnlu vsi en sam grob. Nad 15.000 mrtvih jc v teh letih padlo med nami po zaslugi tega sovraštva, ki ga je zasejal med nas komunizem, tuj naši krščanski miselnosti, sovražen vernim ljudem, ki so padli pod noži krvnikov lastnega naroda z vzkliki Kristusu Kralju in rožnim vencem v roki!
Tudi teh grobov, in morda predvsem teh grobov sc bomo spominjali danes, ko svela Cerkev slavi spomin Vseh svetnikov, vseh zmagovalcev v življenjskih bojih, teh vernih duš, ki so v življenju verovale, da niso od tega sveta, temveč da smo lu samo na prehodu v onostranstvo, kamor človeški duh nc seže. Samo vera. To so bile verne duše v življenju, katerih telesa
(Od našega dopisnika.)
Po nekaj dnevnem bivanju v Trstu človek vsepovsod sliši ponosno zatrjevanje prebivalcev, češ da se oni znajo vsakim razmeram prilagodim. Res se v tem nič ne motijo niti ne pretiravajo ln človek dobi vtts, kakor da Je v Trstu tako že od večnih časov.
sicer trohne v zemlji, kamor jih je poh- | nila sovražna roka, toda njihove duše , so pri Bogu, v katerega so verovale, upale j vanj in ga ljubile. In zato: »ni nesrečen la, ki v grobu leži«, kajti njegova vera mu je pomagala in obstal bo pred Sodnikom, ki sodi živim in mrtvim po svojem velikem usmiljenju!
O, koliko ljudi ne bo moglo obiskati grobov svojih dragih, koliko ljudi ne ve j niti zanje, zn kolike ne vemo niti, da so mrtvil Vem pa, da mrtvi žive v nas in žive v veri po svidenju v onostranstvu, v božjem kraljestvu vernih duš. Cez vso našo domovino plove angel smrti v teh
Imeli smo ljudi - v polfani cvet
Oton Zupančič
Ljubljana, 29. oktobra.
Ugodno Jesensko vreme vabi v velikih množicah Ljubljančane, da obiskujejo pokopališče pri sv. Križu. To pokopališče je sicer obiskovano piav vso leto In če jo lo količkaj lepo vreme, jo na njem vedno dosti ljudi, ki se spominjajo svojih pokojnikov, zanje molijo, krase grobove s cvetjem in prižigajo lučke. Kljub vojnim časom je pokopališče Se vedno prav lepo oskrbovano in negovano, tako, da Ljubljančanom res ne dela sramoto. Ne samo posamezni grobovi, med katerimi so nekateri prave umetnine, pri katerih so sodelovali likovni umetniki in vešči vrtnarji, tudi celoten vtis pokopališča ja kar se da ugoden. Vse steze so lepo posute • peskom, pota stalno očilčena, povsod vlada red in pleteta, ki smo |o dolžni pokojnikom, se izkazuje na vsakem koraku. Prav na pokopališču tudi opažamo, kako se boljla okus Ljubljančanov od leta do leta. Neokusnih nagrobnikov, takih, ki bi žalili lepotni čut, skoraj ni več, tudi izginjajo nagrobniki s fotografijami In pa razni psevdopesnlški napisi. Vobče ja sodoben okus glede nagrobnikov tak, da bolj ceni preprostost, bodisi v obliki, bodisi glede napisov. Mnogo grobov pa predstavlja tudi resnična kiparska dela naših priznanih umetnikov-klparjev,
LJubljana Ima prav za prav več pokopaliič. toda pokopališče pri Sv. Krilu je giavno in največje, je splošno ljubljansko. Na pokopališču pri Sv. Krištofu žo več let ne pokopavajo. Tamkajinje Navje, kjer Je zadnje počivališče naSih velikih mož pa Je vedno obiskovano in vsi grobovi so stalno okrašeni s cvetjem. Drugo bolj znano pokopališča je v štepanji vasi. Dasi je v primeri z glavnim pokopališčem majhno, vendar Jo prav lepo urejeno in tudi mnoge družine Iz mesta dajo pokopavati tam svojce. Enako znano je pokopališče na Viču, ki je tudi lepo In skrbno negovano, pa tudi četrto pokopališče, namreč v Dravljah )e dostojno oskrbovano.
Pokopaliiča pri Sv. Križu gre sedaj v 38. lelo obstoja. Odprto jo bilo namreč 1. maja I. 1906, pa je bilo medtem že dvakrat povečano in razširjeno. Z zadnjo povečavo je pokopališča pridobilo toliko svela, da kakšno desetletje no bo zadrege za prostor, seveda pa bo treba misliti že sedaj na povečanje, ako se bo Ljubljana tako naglo večala. V 58. letih je bito namreč pokopanih na tem pokopališču skora) 55.000 mrtvecev. Največ Ja bilo pokopanih v letih med prvo svetovno vojno, kar Je pač umevno: bojišče jo bilo blizu, v mestu samem pa Je bila prehrana
dneh, ko gledamo v duhu vse grobove njih, ki so šli pred nami z znamenjem vere ili nas pustili same. Z mislijo stojimo oh njihovih grobovih in molimo za vse, ki so šc molitve potrebni, naj jih Bog povzdigne v vrsto svojih Svetih, katerih god ohhajnmo danes. Naj nas s svojo žrlvijo polrde v veri, naj bodo naši priprošnjiki v naših tegobah in naši zaščitniki pred zalezovanjem kače, o kateri verujemo, da ji bo Marija glavo strla, kadar bo Njena volja in da bo tudi zemlja šc polna božje slave.
Naj počivajo v mirul
nezadostna, b!le so pogosto razne epidemije, zlasti ipanska bolezen, neke vrste Influenca, je zahtevala precej žrtev. Tako js bilo pokopanih I. 1915 2785 mrllčev, I. 1916 2474, I. 1917 3392 In I. 1918 2598. Prvo leto miru, I. 1919, pa Je zahtevalo za to pokopališče že samo 1300 mrtvecev. To je tudi povprečna številka za normalna teta za Ljubljano, čeprav se mesto namreč veča, pa hkrati pada zaradi zboljšanja higienskih razmer tudi umrljivost, zlasti otiok v najbolj nežnih lotih.
L. 1942. je bilo pokopanih nekaj več mrllčev, kakor povprečna leta, namreč 1723. Upoštevati pa je treba, da je bito lani pokopanih prav veliko mrličev, ki so bili prepeljani od drugod, zlasti italijanskih vojakov, ki so umrli kje daleč na deželi In celo na Hrvatskem, je bilo v Ljubljani dosti pokopanih, ker je tu pač osrednje pokopališče za Italijanske vojake, v kolikor jih niso prepeljali domov. Lotos Je bilo pokopanih na tem pokopališču do 28. oktobra 1474. Torej je bila smrtna žetev tudi letos obilna. 2e sedaj šteje to pokopališča mnogo več mrtvih, kakor pa je Štela Ljubljana tedaj, ko je bilo otvorjeno, živih prebivalcev.
Osrednja točka pokopališča Je sedaj krasna grobnica slovenskih vojakov, ki so padli med prejšnjo svetovno vojno v Judenburgu In drugod. Med drugimi grobovi Imajo Izredno mnogo obiskovalcev in častilcev grob nadškofa dr. Jegliča, ki je postal kar nekakšna
Je pa vsekakor mesto doživelo marsikatero srečno izpremembo. Glavna bo gotovo ta, da je mnogo Judov že samih od sebe pobegnilo s podporo lazličnlh pokvarjenih Badoglievsklh elementov, ki so jih oskrbeli s potnimi listi, mnoge pa je doletela zaslužena kazen. Brez dvoma je pošteno prebivalstvo vse ukrepe piotl Judom z veseljem pozdravilo ter pričakuje popolno očiščenje. Hes je, da se Je prvotno število Judovskih zajtdalcev v teku časa že krepko razredčilo, a mnogi so še ostali ter pokazali svojo barvo ter miselnost takoj po nastopu Badoglia. Maščevanja, ki so jih doživeli pripadniki vseh slojev s pomočjo finančno močnega židovstva ter s plačanimi kriminalnimi tipi, ki so upali, da bodo spet prišli na svoj račun, pričajo, da Judovstvo v Trstu še ni zatrto, ln baš Zldje bodo ln so že tisti, ki financirajo na eni strani Slovencem nerazumljivo gonjo proti »bande slavocommu-niste«, kakor da bi bilt vsi Slovenci komunisti, na drugi strani pa plačujejo komunistične trojke ter različne akcije, ki naj zanetijo odpor ln izgrede tudi v teh predelih slovenske zemlje. Zid ostane 2id ln ne izbira sredstev, niti se mu ne smili trpeče prebivalstvo, kajti on bo vedno ostal na varnem lil na gorkem. Dejstvo je, da so Abrahamovi potomci vedno imeli Trst za svojo centralno točko prodora v iugovzhod-no Evropo ln da jim Je težko t.iko silajno mesto zapustiti. A tudi zanje Je zdaj prišla ura, ko se bo njihova dvojna igla končola ln ko bodo izgubili sleherno možnost rovar-JenJa v bodočnosti. Ce že nič drugega ne kakor to, da so samo protljudovski napisi izginili ter da so sinagogo morah takoj očistiti vseh gesel, medtem ko sj vsi drugI napisi ostali, priča, da so edino ZldJe takoj dosledno nastopili s protiukrepi, ln kakršen zgled so dali, takšno posnemanje morajo tudi doživeti.
Ce hodite v teh dneh po tržaških ulicah, boste videli, da so neprimerno bolj polne, kakor so bile nekdaj. V Trstu Je število prebivalcev nenadno poskočilo. In če boste malo podrobneje pogledali v obraze ljudi, ki Jih srečavate, boste med njimi spoznali marsikaterega zifanca iz Ljubljane ali Iz pokrajine. Takoj pa se boste tudi spomnili, da jc bil to vendar častnik ali uradnik ali pa kaj drugega, ki se Je mudil med nami v zadnjih letih. Se bolj krepko pa boste presenečeni, ko boste ugotovili, da bi ti ljudje morali bltl nekje v ujetništvu, a da so verjetno zapustili svoje edinice ter se rajši umaknili na varno. Prva možnost takega umika Jim Je bil vsekakor Trst, zato so se kar v nJem nastanili ln se gredo zdaj gospode, kar so vedno bili In bodo. Saj so prav tako danes kakor pred kratkim krepko namazani z vsemi mogočimi pomadamt In dišavami, v brezhibno ukrojeni civilni obleki in običajno v spremstvu prikupnih Tržačank. Kej delajo ln s čim se ukvarjajo ti ljudje v Trstu, so naši ljudje kmalu ugotovili. Brezdelje Jih privede do kavarniškega razgovora o visoki politiki ln zapletenosti sodobne strategije, o hvallsanju vseh »osvobodilnih pokretov«, s katerimi stoje sedaj v tstl liniji In na Istih položajih po več ko dveletnem zatiranju naroda, med ka-
terim so živeli ln ga Izrabljali ln katerega ao prav njihovi »Idealni borci« načrtno uničevali v ozki povezanosti z njimi. Res, lepa družba se Jc zbrala! ln prav ti ljudje so danes najbližji vsem mogočim razkrojeval-ntm elementom ln hkrati žldov»'vu. Zato spet vse pošteno misleče prebivalstvo Trsta misli In upa, da bo tudi za te kmalu prišel dan, ko se bodo morali odpraviti tja, odkoder so prišli, ker v Trstu nlmejo ničesar Iskati ln nimajo z nJim nič skupnega, ali pa da bodo Sli na delovno služoo, kar bi Jim presneto prlstojalo, saj svoj živ dan najbrž še niso pošteno delali
Odstranitev Zidov In vseh elementov, ki so se v Tr*t natopil po kapitulaciji Bado-gtlevske Italije, predstavlja krepek m silen korak na poli k očiščenju Trsla. Le tako bo mogoče zagotoviti Trstu miren In nemoten razvoj. Na eni stianl bodo Izginili finančniki, ki svoje zaklade žrtvujejo za »borbo proti okupatorju«, na drugi strani pa Sc ljudje, ki prav za-adl svoje brezposelnosti tn zagrenjenostl postajajo uporabno orodje v rokah razki ojevalnih elementov. V Trstu nnj ostanejo samo tisti, ki imajo domovinsko pravico, tisti, ki so s Trstom povezani že vseh zadnjih sto let tn pa tisti, kt so predvsem poklicani, da skrbe za vzdrževanje reda In miru ln ki jih bo prebivalstvo z veseljem ln navdušenjem podprlo.
Mozartov Requiem
▼ oddaji ljubljanske radijske postaja dne 2. novembra oh 29.15.
Po pravici imenujejo lepo in priljubljeno Mozartovo Ks-dur simfonijo, ki jo predpredzadnje simfonično dolo pred smrtjo velikega mojstra svetovne glasbe, Mozartov labodji spev. To oznnko pu znsluži prav zn prav Mozartov Itei|iiiem, to jo ono delo, sredi knterega je smrt iznenndu prekinila snovanje in življenja nesmrtnega velikana glasbo.
Roiiuiem jo nastal po naročilu, ki gn je doliil Moznrt v kar najbolj čudnih okoliščinah. Nekoga dne v juliju 1791 se jo oglasil pri mojstru neznan črno oblečen gospod stoke postavo In mu izročil pismo nekega znanca. V pisanju je bilo na prvem mostu izrnžono neznančevo globoko občudovanje in priznanje umetnika Mozarta, sicer pa želi neznnnee izvedeti višino honorarja, ki bi ga zahteval Mozart zn kompozicijo žalne maše. Tujec je še povpra^nl, koliko čnsa hi rabil Mozart, da dovrši naročeno mu delo. Mozart je bit pripravljen sprejeti . ponudbo za 50 zlatnikov. Ce* neknj časa [ so je spel pojavil neznani odposlanec in izročil Mozartu predlagano vsoto, obenem pn mu sporoča, dn naj opravi delo v poljubnem času, edlnnlo ime neznanega nn. ročnika mora ostali v najstrožji tajnosti. Mozart je dovršil svoj Renniem tskoi po vrnitvi iz Prage, k.icr le prisostvoval krstni predstavi svoje sijajna uspele »Cnrohne piščnli«. Mozart miii izraža svoin čustva, ki so gn navdajala med komponirnn jem n iegovo veliko In poslednje mašo. v nekom ohranjenem pismu: »Noče in noče mi iz spomina slika neznanega gospoda. V duhu gn vidim stalno prod seboj, knko me rotečo prosi, knko sili vame vos nepotrpež-jjlv In vznemirjen. Prav dobro vom, da prihaja moja poslodn i a urn. Z menoj ie kniičnno, prod seboj Imam samo še svojo smrtno pesem, ki jo moram dokončntl. — Moznrt, nn Dunaju, dno 7. februurja 1791.«
romarska pot pobožnih častilcev velikega pokojnika, dalje monumentalni grob dr. Janeza Ev. Kreka, grob treh naSe moderne Cankarja, Ketteja In Murna lor grobovi drugih n»Sih mož, ki leže tu pokopani In no na Navju Ljubljančani Imajo tudi to dobro lastnost, da puste le noradl prekopati grobova svojcev in marsikateri grob je na tem pokopaliiču prav toliko star, kakor pokopališče samo, namreč
38 let In je bil torej že Štirikrat kupljen svet zanj. V Ljubljani Je namreč navada, da svojci kupijo grob za 10 let naprej.
Sodaj bo to mesto mrtvih zopet oživelo. NeSteto svojcev se-bo oddolžilo spominu mrtvih, resno in zbrano, kakor je Ljubljančanom primerno. Tudi mnogo obiskovalcev Izven mesta ima naSe pokopališče ob Vseh svetih. Skoraj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v teh dneh Sol na pokopališče. NajlepSe pa se oddolžimo mrtvim na t« način, da molimo, tako zanje, kakor za vse naSa ljudi, ki počivajo kjer koli Sirom sveta tn od katerih za marsikoga niti groba ne vemo In ne bomo vedeli ...
Iz Hrvaške
Pohuda ta samooskrbo » aemenjem p<»-vrlnlne. V hrvatskem ministrstvu za nn-rodno gospodarstvo je bilo v zadnjem času več sestankov tn razgovorov r. zainteresiranimi krogi zaradi snmooskrbe s semenjem povrtnine. Do teh sootunkov Jo prišlo zaradi tega. ker «o letos že pornhiil vse semensko zalogo, katere so Imeli na razpolago doma. iz inozemstva gn je pn mogočo dobil! saino za zamenjavo zn drugo blago. Dn hI se pa prihodnje loto lahko Hrvatska še boli osamosvojila glede preskrbe prebivalstva s povrtnino, jo ministrstvo zn narodno gospodarstvo pozvalo vse vrtnarje in pridelovalce povrtnine nnj zn prihodnjo pomlnd pripravijo dovolj semenja vseh vrst povrtnln.
1'stanovllev gledališke šole v Osllekn.
ITstnškn mladina v Osijekn je to dni odprla svojo gledališko šolo.
Začetek gledališke sezone v Sarajevu. Sarajevsko gledališče je prod kratkim začelo s predstavami v novi sezoni. Kol prvo predstavo ao dali Sonoiiio dramo >Ziatnr-jevo zlato«.
Socialni čut diibrovnlšklli kmetov. Krajevni odbor hrvatske »Pomoči« v Dubrovniku so jo obrnil s prošnjo na okoliško kmete zn podporo v živilih potrebnih siro-mašnejšili slojev. Kmotjo so so prošnji omenjene dohrolelno organizacijo odzvali ter 11 prinašajo vsak po svojih močeh večje količine južnega sadja in ostalih pridelkov.
Prodala Jabolčnlkn po zagrebških ulicah. Zagrebški trg je bil vsnko leto bogato založen z najrazličnejšim sadjem, kntereca stalno dobavljajo mestu kmetje iz bližnje in dnljne okolice. NDH je po poročilih zagrebškega tiska imela tudi letos dobro sndno letino. Zato je z njim tudi lotos Zagreb dohro preskrbljen. Okoliški kmetie pn vsako telo napravijo iz slabših vrst sadja tudi ja-holčnlk, ki ga potein rahijo deloma za domačo potrebo, doloma pn za prodajo. Lotos kmetje tz. zagrebške okoliec vozijo jnhnlčnik tudi v Zagreb tor gn prodajajo iz sodov kar po ulicah. Kmetje Imajo zn jnholčnik vse polno odjemalcev ter okusno pijačo v krat. kem razprodajo.
predal ali omaro in b! odreže kruha, aH pa vzame kaj drugega, če najde. Izgubil je vse buržujsko predsodke. Kolektivistična miselnost go jo vsega prepojila.
Tudi na zunaj se razlikuje od ostalih tovarišev. Je popolen badoglivec, vsa obleka in oprema je uplenjena. K vojnemu plenu jo prišteti poleg revolverja še uro, nalivno pero in eno ali več verižic, zaponk ali kakega drugega »orožja« za nebojne svrhe. »Starejši« naši tovariši bo se tudi bolje poznali s kuharjem in intendantom, ker so bili pač vsi stari soborcl. In v dalekosežnosti toga dejstva ni da bi govoril!
Trotja, zadnja vrsta »tovarišev« smo pa bili mi, mobiliziranci. Nas pa jo »opremil« kolektiv. Po večini smo trgali svoje čevlje in obleko. V kolikor nas pa je opremil kolektiv, smo pa dobili le raztrgane in pono-fene cape, pošvedrane čevlje in Blabo perilo.
Mi smo hodili, nosili orožje in opremo, spali, če bo nns višji »tovariši« pustili, vež-bali, metali puško v desno rame, jo prekleli v tri dni, topo čakal, da se je »tovariš« funkcionar izkričal, v glavnem si pa premišljeval, da Imaš samo eno glnvo. In da druge ne da nobena, še tako zlata svoboda, če to zapraviš ..,
Sicer so pa v ostalem drugI mislili za nas, mi smo le molčali in poslušali. Manj si govoril, manj si bil v nevarnosti, da no boš kaj noprimcrnegn bleknil, kajti funkcionar-sko uho je lahko povsod.
Drugo jo po bilo, če si znHl svoj jezik spretno sukati. Čudil si so nekatorim znancem: »Glej, knko sc je ta obrnil.« Modroval ln moževa! je s starimi komunisti, klel in uničeval je belogardiste, da so ti lasje vstajali, nekega jutra pa ga Je zmanjkalo, ne
da bi se od koga poslovil. Tako da funkcionarji niso vedeli, kdo misli za res, kdo pa jih le vleče. Toda ml, raja, mi smo se med seboj poznali. Ce smo bili sami mod seboj, smo malo pogodrnjali, sicer pa si tovariša samo pogledal, pa Bi videl, kako mu jo pri duši.
Pa še enega »tovariša« moram omeniti, gotovo ste ga mnogi iz dosedanjega pripovedovanja spoznali. Brez njega bi komunistične »vojsko« ne bilo. On je duša, motor, fnktotum v prostovoljski »Narodno osvobodilni vojski«. On jo prvi, najvažnejši funkcionar! To je
»tovariš teror«.
»Prozlvanje!« jo vpl! četni komlBar. To je bilo vsako jutro bolj zagotovo kot zajtrk. Po celonočnem pešačenju po no vem kakih klancih smo so zjutraj ustavili v Zelimljah pri Turjaku. Prišli smo iz Rakitno, nekaj časa po cesti, potem po nekih čudnih klancih v dolino. Bila je čudovita noč. Nobo je bilo kot umito, zvozde so nam mežikalo in mesec je podjetno veslal po svodu. Po poti so se nam odpirali krasni pogledi na gričevje okrog Ljubljane. Vedno nižje smo prihajali, gozdovi so so redčili, hribi so se razmikali in kmalu se nam je odprl pogled na Ljubljansko polje, tam zadaj pa je bila Ljubljana. Mesto samo je bilo v temi, toda iz te teme se je jako odražal kot blesteč biserni trak razsvetljeni mestni blok. Kot sijajna, svetleča ogrlica je ležal tam sredi polja.
Toda ta ogrlica je nevarna, stražijo jo strojnice ln topovi!
študent, ki je imel nekoliko pesniške žilice, je dejal; »Kdo bo neki to novestico
s tem lepim kranccl.inom dobil!«
»Komandant Cankarjeve brigade jo no-kaj lazil okrog njo. Prišel je b cclo brigado. Pa je videl, da si nohtov ne striže, ampak jih ima ostro napiljono in iada praska, česar pa on prt ženskab ne msrat« Zato jo je pustil. Zdaj jo pa imajo drugi v zakupu. Pa tudi med nami jo precej takih, ki bi bo radi ženili!« je pristavil dvoumno.
Ros v mislih mnogih »tovarišev« je bila Ljubljana. V Zelimljah so ugotovili, da so trije »tovariši« izginili.
Isti študent se .ie pošalil: »Vidiš, aH nI. sem rekel, da se bodo šli žonit. Teh pa ne bo opraskala!«
Pa ga jo kmalu minila dobra volja. Komisar jo bil bcscnl
»Postrojili« smo bo, nato je z jeznim glasom bral Imena. Ko je končal s klicanjem Imen, jo začel govoriti:
»Tovariši! Pota kolona skuša zrahljati naše jeklene komunistično vrste. Toda mi jo bomo uničili. Kdor dozertirn, je izgubljen. Neme! ga ustrole kot mačka, ker se bojijo komunističnih vohunov! Domobranski izdajal-ci pa režejo njote komuniste na drobne kose! To je dokazano! Nikomur no verjamejo, da je bil prisilno mobiliziran! če so pn kdo oddalji od svoje edinice brez opravičila in se ne javi, bo streljan kot dozerter. Kdor bo na pokretu zaostnjal in nhajol iz stroja, jo zahrbten ln izdajalce. Desctarjl in vodniki morajo javiti vsakogar, ki hoče zaostajati in tnko sabotirati pokretnoRt bataljona. Kdor pn ruši moralo z defetistično (?) pro-pagnndo, noumostnimi šalami, ki Imajo be-logardiptičen smisel, ho smatran za dezer. terja in izdajalcu! Smrt fašizmu!«
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Jezns me vabi Pot obhnjllnih pesmi. Na besedilo Gr. Malija za mešani zbor zložil Franc Premrl. Ljubljana 1943. Samozaložba. Najprej morain podčrtati dejstvo, da si .i« skladatelj izbral zu uglashltcv nova, sveža besedila Gr. Malijo. s čimer se je Izognil raznim remlniscencam, ki ob uglasbitvi starih, že večkrat rabljenih besedil nehote pridejo pod pero. Glasba teh poterih pesmi jo skrbno izpiljena, zato gladko teče; v njej tii opaziti kakih sunkovitih zaletov, nepre-tehtanili modulaoij aH neutemeljenih ritmov, kar vse hI v skladbah krajših oblik občutno motilo. Glasbeni slog jo pretežno homofon, v peti pesmi, ki je tudi najbolj krepka, se pojavijo krajše imitacije Menjavanje solističnih glasov z zborom skladbe prijetno poživi. Tisk je zelo ličen, tiskovnih napak ni. ie v tretji pesmi nnj ima ,ias v zadnjem taktu prve vrsto »c« nnmesto ;d«. Skladbe, katerih zalaganje v samozaložbi iu združeno s precejšnjimi stroški, toplo priporočamo. Cena partiturl je 8 lir, glasovom 5 lir,	jj.
Misijonski koledar 1911. Jubilejni — 25 — letnik Misijonskega koledarja se nnm jo lotos oredstavil v krasni zunanji opremi nrh. Clajškn in s sodobno vsebino, ki jo jo uredil Lado Lenček CM. Posvetilo mu je napisal škof dr. Gregorii [loiman. Jubilejni letnik ima namen »vzbuditi pravo katoliško pojmovanje mlsljonstva In vernike prepojiti s pravo sodobno misijonsko miselnostjo, po kateri bo prišla sama po sebi misijonska delavnost., Vsobina Koledarja, kt resnično ustreza tnko začrtanemu namenu, jo znrndl tega nekoliko težja, toda neprimerno važnejša kot v katerem koli izmed preteklih letnikov. Pojasnjevati hoče pravi cilj miRijonstva, ki ga Pij XI. označuje z besedami: vsveta Kristusova Cerkev na i se v neizmernih pokrajinah ustanavlja In utrjuje«. škoda, ua i utemeljevanjem dolžnosti do mlsijonov, kt slede iz našega včlanjen in v Kristusovi Cerkvi, v Koledarju nI bila upoštevana čudovita okrožnica Fija XII o
mističnem Kristusovem telesu. Knjti šol« takrat, kadai se bomo zavedli vseh socialnih dolžnosti, ki jih imamo do vernikov in ue-vornikov kot člani skrivnosliiugu Kristusa. Cerkve, Ihjiiio te dolžnosti res nadnaravno pojmovali in se zuradi velike odgovornosti v Cerkvi hali, da bi jih pogazili. Stvarno pa vseeno posebno članki Janeza Kopača CM: »Kaj hočemo doseči z misijonskim delom«, .Splošna mobilizacija v Kristusovem kraljestvu., »Več misijonskih poklicev, in »Domača umetnost v nnsljonih« — prinaša io mnogo sorodnih zdravih in sodobnih inisii. V Kristusove širine njegovega kraljestva naB vodi drugi glavni sodelavec Koledarja /Vikolaj Jeločnik. ki v članku »Sodobni nii-sijoni « razgrinja misijonsko karto, v naslednjem »Izobraženstvo in miši ioni. nanjo opozarja Inteligenco, kar je še posebno lepo zarisano v njegovih literarnih sestavkih. — Zdravo se obrača proti »beli oholosti., ki so noče ozirati na vrednote misijonskih dožet Opozoriti je treba šo na globok članek ,1/ar-jana I alenčaka OFM o duhovnem življenju in misljonih ter na Fr. Sodja CM daleko-gledno razpravljanje o »Odločilni uri«. — 1 raktično misijonsko vrednost ima urednikov pregled misijonskega zaledja. Hvale, vrodno je. da se je Misijonski koledar tudi spomnil našega največjega misijonarja Škota ilarnge s člankom u:itv. prof dr. Odatja o vprašanju. Kdaj ho škor Baraga proglašen zn svetnika? OdgovL., ki ga podaja ta cerkveni pravnik, je izredno dragocen za vse katoliške Slovence »sj nem daje praktična navodila, knj moramo še storiti, da ho Baraga deležen časti oltarja. — Nekaj literarnih prispevkov zaključuje bogato 'vsebino. Kntero ljubezen do Cerkve šo posehej poudarja ovitek Koledar, ki je bogato ilu. striran, stane samo 10 lir.	drf
Hišni posestniki, nli ste že zgradili m uredili zaklonišče zase in vse stanovalce?
Teden milodarnosti
Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, prireja v teduu od 81. oktobra do vštetega 7. novembra tedon milodaruostl. Ta teden naj bi si vsak kaj pritrgal in daroval za lajšanje velike bedo, kl jo je povzročila vojua pri nosi Ce bi Ljubljaučaui ta teden darovali v socialno namene vsaj toliko, kar tedensko žrtvujejo za pijačo, kajenje, kino in drugo zabavo, bi so nabrali lepi tisočaki za lajšanje siromaštva!
K premožnim bodo poslane poeebne prošnje na dom za darove v denarju in blagu. Nato te družine obiščejo posebni pooblaščenci škofijske dobrodelne pisarne z nabiralno polo.
Vsej javnosti pa bo dana prilika ▼ ne-
deljo, 7. novembra, da vsak prispeva po svojih močeh, kolikor le more, za lajšanje sedanja bodo. V vseh ljubljanskih oerkvah se bo to nedeljo pobiralo v cerkvi ali pri cerkvenih vratih za dobrodelne namene škofijsko dobrodelne pisarne.
V nedeljo, 31. oktobra, na praznik Vseh svetnikov ter na Vernih duš dan bodo na ljubljanskem pokopališču nabirali pooblaščeni nablrnlci darove za vojne žrtve, za sirote, begunce, lnternlrance in njih družine tor za pogorelce. Namesto cvetja ln vencev darujte v počaščenja in pomoč rajnim miloščino!
Vsak Sloven&o naj te dni daruje, kar le more. Za lajšanjo gorja siromašnih!
Škofijsko karltatlvno tajništvo.
ALI VES IE kje sedobijo v posojilo moderne gramo'on>ke plošče in gramofoni?
vemo! pn tvrdki EVERI&T, Prešernova 44
Koledar
Nedelja, St. vinotoka: Kristu« Kralj Volbenk, škof; Krištof, mučeneo.
Ponedeljek, L llstopada: Vsi svetli Co-
»arij, mui.i Circnija, muč.; Vigor, škof.
Torek. 2. llstopada: Verno dušo; Vikto-tln, škof in mučonec; Tobija, mučeneo.
Sreda, 3. llstopada: Hubert, Skof: Ida Togenburška, svetu iona; 1'lor, Škot in muč.
Zgodovinski paberki
31. vinotoka:
T. 1317. je nabil profesor v \Vittenbergu Martin Lutlier (1483.-1546.), redovnik iz reda avgust i neev, l>5 stavkov proti odpadnikom na vratu tnmkajšnie grajske oerkve. V teb stavkih jo napadel katoliški nauk o odpustkih, ki sta jih podelila za zidan'e co*vo sv. Petra v li i mu papoža .lulu H. in Leon X.. po Nemčiji pa so Jih oznanjali dominikanci: s svojimi trditvami so je oddal Ul od katoliške dogme. Ko ga je kardinal Tomaž iz Gnete v Augsburgu o teh rečeh zaslišal je Lutlier zbežal iz Augshurga in apeliral na papeža, ki ga Je treba bolje poučili ln na cerkveni zbor, kl ga jo treba sklicati. Papež, jo Luthru za žuga t z izobčenjem, če no prekliče svojih krivih naukov, ta pa je papeževo bulo javno sežgal in sn ločil od nima (1520.). Zastonj se je trudil nato cesar Karel V. za ureditev verskega spora. Nemčija in z njo vsa zahodna Evropa jo ostala versko rnzklann, Luthrova domovina pa je morala larnili njegovega nastopa v 30 letni vojul prestati ogromno gorje.
kupite takoj
eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Waltcr Scottov zgodovinski roman
»ivanhoe«
ki ga ?e založilo ln Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in T veži Ljudske tiskarne. Broširana izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplatno na najfinejšem
papirju pa 80 lir.--Naroča se
V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
Novi grobovi
t N« kliniki v Grsdcn Je umrl dne S4. novembr« v 4». leta starosti sploSno znani
in priljubljeni bivši ljubljanski trgovce in obrtnik g. Hlnko Šimenc. Pokopan je začasno na oontralnem pokopališču v Gradcu. Prenos zemskih ostankov na ljubljansko pokopališče bo pravočasno objavljen. Za njim žalujejo soproga Mara, hči Marti, sin Ilin-ko ter bratjo in sestre in ostali sorodniki. Fokoj njegovi duši!
t V Trbovljah jn mirno v Gospodu zaspala gospa Než« Drnovšek. Doživela je 85 let Tokopali so jo 26. oktobra na domačem pokopališču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaije!
Osebne novice
= Pramovlran je bil dne 30. oktobra 1943 na univerzi v Ljubljani za doktorja prava g. Lozar Antun iz Kostanjevice. — Ccstitamol
vodstvo Ljubljančani, pohitite, doklor traja zaloga 1 EVEltEST, Prešernova 44.
—	Vaš radio aparat proilasle najbltroje In najboljše, nko gn izročite v komisijsko prodajo tvrdki EVEltEST Prešernova 44.
—	Vsa radio popravil« vam točno, strokovno ln » lamstvoiu ter « predhodnim pregledom tn proračunom Izvrši tvrdka Philips-liadio. Ulica 3 maja 6.
—	D e n 11 s t K. I* « 1 o v e c . Kongresni trg 11. zopet redno ordiulra od >—12 ln od 14-17.
—	Dijaki srednjih, meščanskih In ljudskih šol. ki potrebujejo uspošno pouioč pri učenju, naj se vpišejo k nam! Važno za one, kl nimajo rednega pouka In prlvatlste! Vsakega posameznega poučujemo po učnem na-črtu. ki ga je izdala oblast. Vpisovanje dnovno od 9—12 in od 14—16. Učni zavod Knrepetltorll. Mestni trg 17-1.
Toliko brezdomcev, golih in lačnih še nikdar nismo imeli Slovenri kot sedaj oh odrešilni komunistični svobodi. Bahaško razkošje na grobovih je spričo velike revščino — smrtni greh. Zato ob prazniku mrtvih počastite rajne z dobrimi deli!
—	Cenj. starši! Pomoč pri učenju nudimo dijakom (-lnj«m) gimnazij ln prlva-
tlstom 2 uri dnevno. Dopoldanski in popoldanski oouk. — Inštrukoije iz posameznih predmetov. — Posebni tečaji tu učence ljudskih šol. Pohitite z vpisom. Vpisovanje so vrši dnevno dopoldne in popolilno. Vodstvo učnih toča lev — l.lclitentiirnov zavod. — Pouk ee vrši v prostorih P. D. Z. Miklošičev« cesta 22a I. nudstr. desno (Delavska zbornica).
—	Jezikovni tečaji vseh modernih Jezikov po hitri, nspešnl In prnktičnl moto-di z« vse poklice. Kbnvcrzncija. Zočetnt in nadaljevalni tečaji. Pouk so vrši dopoldne in popoldne. Učnina uizka. Tečaji prično takoj. Informacije in vpis dnovno v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavska zbornica). Miklošičeva c. 22«, I., desno.
—	Vpisovanje v trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. LJubljana. Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti In za Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje In oddelke se vrši šo redno ves teden vsak dan dopoldne In popoldne ob običajnih uradnih urah. Informacije in novi prospekti brezplačno na razpolago. — ltavnatel istvo.
—	Učite se strojepisja! Nov! eno-, dvo-In trimesečni dnevni In večerni »trojeplsnl tečaji se prično dne 5. novembra t. I. — Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Najvočja moderna strojeplsnlc«. raznovrstni stroji. Učnina Je zmerna. Pouk Po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne alt zvečer. Informacije ln prijavo dnevno. Na razpolago brezplačni prospekt. — Posebni dnovnl In večerni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, moderne jezike ild. Izbira predmetov po želji. — Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učili z.avoil«. LJubljana. Domobranska 15.
Derlle kn)lZ(co »KRIZ ANTEME« Ceno 1 liro
slovenske in v tujih jezikih: leposlovje, jezikoslovje, literarna veda, tehnika, medicina in druge panoge kupuje
Ljudska knjigarna v LluDljanI,
Pred škofijo 5. ______B
—	Prvo darilo z« brezdomce sta poslala gospa Erika in gospod mag. Pharin. Mlllvoj Leustck, ko f.ta nakazala 300 lir za ta plemeniti namen namesto razkošno okiasil.vo grobov svojih staršov o prazniku mrtvih. Stalnemu dobrotniku vseli podpore potrebnih izreka županstvo najtoplejšo zahvalo v imenu podpirauih brezdomcev v soli na
LedimMožje fRntJe vseh RtBn0T |„ poklicev! Udeležite se v čim večjem štovilu duhovne obnove, ki bo v nedeljo. 31. t. m., o ti 17.15 ter v ponedeljek. L iiovoinbra, ob 7.1j v uršulinski cerkvi.	__.
—	Žalna svečanost z« padlo In umrle bojevnike šempetrske fare bo v Ljubljani v cerkvi sv. Potra v ponedeljek, 1. novembra ob 10.30. Vabimo vse hivšo voake Iz svetovno voine, da so te slavnosti udeleže.
—	Dijaki aH ž.e iinnte lepo zgodovinsko povest študenta »Izgubljeni poklic«? Dobite jo v Mladinski znložbi. Stari trg 30.
_ Ni vam treba čakati v vrsti za popravilo vašega ra-lio aparata, ker ima tvrdka EVEltEST veliko 'tevilo najboljših mehanikov ln vam bo izvršila vsa popravila •na vašem radio aparatu strokovno, solidno in hitro. Poslužito se torej tehnične delavnice EVEREST-SEBVISA, Prešernova 44, s katero boste gotovo zadovoljni.
—	Opozarjajo se vsi Imetniki nalivnih peres da ima tvrdka Everest še na zalogi
■ rezervna peresca, katera so precizno izdelana iz najboljšega materiala ter docela odgovar; Jajo kvaliteti zlatih peres. Nn zalogi so tudi specialna kopirna peresa za kopirno knjigo-
Vse vrsle lesa
rezanega in tesanega
dobite v novootvorjepem skla HSJu
z. 7. o. j.
Živlnoxdravni?ki ulici |zs Ciikrumo)
—	V!5J| trgovski 4eC«.1 v Ljubljani sprejem« kot redne sluSateljetieel one dijake in dijakinje, ki so dovršili višjo razrede srednje Šole ali pa redni enoletni trgovski tečaj Vpisovnnje se vrši redno še ves teden. In formneije in nove prospekte daje: Trgovsko učlllšče »CbrUtolov učni zavod«, Domobranska 15.
—	I. moška realna gimnazij« v Ljnhljanl
ho imela pouk oh ponrdoljkih, sredah in petkih v šolskem posjopju gimnazijo za Bežigradom. Pričetek pouka za Bežigradom bo v sredo, S. novembra, po urniku, kl jo bil objavljen 11. oktobra. Učenci 4 a in 4 b in vseh višjih razredov naj pridejo v šolo v sredo ob 8. učenei ostalih nižjih razredov pa Isti dan oh 13 (popoldne). Ravnate! eva pisarna ostane še v Vogovi ulici. — Iiav uatcljstvo.
—	Dr. med. Elconora ,Tenko-Groyer redno ordinira od 8—13, Miklošičeva 13-11.
—	Starši! Vaši otroci, dijaki nižjih in višjih razredov dobe za šolo, razredne In privatne Izpite vsestransko učno pomoč, in nadzorstvo dnevno dopoldne nli popoldne. Instrukclje, diplomirani filozofi. Novi trg 5.
—	I'otik nemščino bo pričel v prvi polovici novembra. (Poleg tega bomo uvedli šc poseben tečaj za otroke od 5—10 let.) Vpisovanje dnevno od 9—12 in oil 14—16. Učni zavod KorcpetltnrlJ, Mestni trg 17-1.
—	Praktična novost! Priročnik slovensko-ltallJansko-ncmSko-angleškega jezika in Itnčnl obzornik je vaš najcenejši in najhitrejši inštruktor. Dobite ca v knjigarnah in pri založbi — Novi trg 5.
—	■ Izšla je novembrska knjižica »Križan. Ume*.
-- Skrivnost poslednjega usmiljenja je naslov knjižici, ki jo je spisal p. dr. K >ma:i 1 o m i n e c OFM. in ki izide konce tega mosecn. Obsega misli o v i ca h, v katerih so učlScnjejo zadnjih peg pozemskegi življenja ruše naših rajnih. Zbuja sponi' i na riaš" d-agi, k; so run na poti k Bjgu znpu stili, da iii jih n> pozabili in z niimi v duhu združen; lažje prenašali vse bra tkosli in stiske tega sveta pa dosegli večni gor. Dviga nas iz vsakdanjih skrbi k edinemu najvišjemu cilju, ki jc vreden človeka. *
—	Hrvatska kolonija bo nn dan Vseh svetih ob pol ll položila venec na grob pok Marka Sunjiča, ki je 12. lipnja 1012 nn Mestnem trgu sredi dneva orl zločinsko komunistične roke pniiel za svobodno Hrvatsko. Pozivajo se vsi Hrvati iz Ljubljane, da sc udeleže te spominske slovesnosti.
—	Milo oktobrsko vreme. V soboto je bilo milo vreme. V petek deloma sončno, nekoliko oblačno, toda zračni tlak so jo od petka na soboto močno dvignil tnko. da .ie barometer dosegel stanje 770.8 mm. V petek je bila najvišja dnevna temperatura +15.2» Celzija, v soboto jutranji temperaturni minimum + 9.8" Celzija, nekoliko nižji od pet kovcir.i. V soboto zjutraj brez megle in dol-no oblačno.
—	Trp v znamenju krizantem in pob. Sobotni trg je bil razgiban Kazal je pestro sliko živahnosti pred praznikom Ves trg jo bil takorekoč zasut 7. rožami. Trg jo bil spremenjen v veliko razstavo lepih in vo. njnvih krizantem. Zelo so jc udomačila gojitev krizantem. ki so proti mrnz.u mnogo odpornejše kot drugo rožo In ki so v najlepšem cvetju prav zn praznik in Vernih duš dan. Mnoge prodajalke zelenjave so za-
} čelo gojiti krizantemc, ki jim sedaj dona-
šajo primeren zaslužek. Poklicnim vrtnarjem je nastala prav od teh huda konkun ca. Bilo jo na sobotnem trgu veliko več
krizantem in dallj kot razne zelenjave. Ker jo bil dovoz krizantem velikanski, so se prodajalke morale postaviti tudi na tretji živilski otok, ki jc navadno prazen. Na prvem otoku pa je bilo zelo živulino okoli prodajalk gob. Bil je dan, ko je bilo ogromno gob na prodaj. V dveh dolgih vrstah so na klopeh prodajale ženske raznovr-in-I)a je stroga kontrola gob bila kaj umestna in pravilna, je prar sobotni trg pokazal. Mnogo gob je hllo zaplenjenih kot nepravih in starih. Največ je hilo naprodaj rjavih ježkov, kl je žejo okusna goba. Nekalere ženske jih znajo tudi lepo in pravilno očistiti ln obraniti. Precoj je bilo dalje zajčkov, štorovk, čebularjev in drugih. Sezona za maslenke In krav.iače je skoraj miniln, zato so te gobe na trgu redke. Zelo redke so tudi okusne sirovke ali brinovko, ki jih menda prodajajo pod roko kot jurčke.
—	Nesreča pri Dolgem mostu. V petek dopoldne so je primeriln na železniški progi pn Dolgein mostu na Viču prometna nesreča. 1'rogovni delavci so se peljali na dre-z.ini, ko so šli Izven mesta na delo po progi. Drozinn pa je tam iztirila in sc prevrnila po železniškem nasipu. Trije progovni delavci, 21-lotnl Stane Llkcp, 20-lotni Feriio Žužek in 2il.lotni Janez Gorone so se hujšo poškodovali po glavi, nogah In rokah. Bili so z reševalnim avtom prepoljuni v splošno bolnišnico.
—	Specialni pouk vseh modernih jezikov
— v središču mest« — po najuspešnejši učni metodi prično v novih tečajih dno 8. novembra. Začetni in nadaljevalni tečaji. — Dopoldanski, popoldanski in večerni oddelki. Vpisovanje dnevno, učnina je nizka. — Zahtevajte nov brezplačni prospokt: Specialni Jezikovni pouk — v središču mest« — Kongresni trg 2 (v šolskih prostorih Trgovskega učneg« zavoda).
—	Starše ln dijake -Inje srednjih, strokovnih In meščanskih šol opozarjamo, du prične v ponedeljek 8. novembra pouk v vseh nnših odsekih: 1. za posamezno strokovne predmete, 2. za klasično in živo jezike. 3. za prlvatlste, 4. vsakodnovna učna
Eripravljalnica korepetitorij »Napredekt. — .očenl oddelki po šolah, razredih in predmetih. Izbira predmetov po želji. Najpopolnejša organizacija, resno delo, odlični uspehi. Vpisovunje dnevno, učnina je nizka. Zahtevajte nov brezplačni prospekt: Specialne instrukclje za srednje šole v središču mest«. Kongresni trg 2 (v šolskih prostorih Trgovskega učneg« zavod«).
—	Avtopodjctje Magister sporoč« cenj. občinstvu, da znrad! tehničnih ovir znčnsno preneha obrat na progi Ljubljana—Stadion s 1. novembrom 1943.
—	Opozarjamo, d« le letos vsakomur omogočen obisk rednega večernega trgovskega tečaja, ker so vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah. ko obrati počivajo, ali v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenca, trgo-vinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija. strojepisje. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov. Učnina nizka. Pričetek 5. novembrn. Vpisovanje dnevno. — Prospekt brezplačno na razpolago: Trgovski učni zavod, Kongresni trg !. Središče mest«!
—	Trvdk« »EVEREST« sprejme Se dva pomočnika precizno mehanike, vajena vseh popravi! pisalnih . strojev in register blagajn. Obenem potrebuje Izkušenega radio tehnika, kl jo res sposoben samostojnegn dela. davijo naj se umno Izvežbane prvovrstno moči, ker druge ne pridejo v poštev. Plača zelo dobra stalnost službe zajamče-nn. EVEREST, Prešernovn 44.
—	Vsakdo ve, da sc dobijo knjige v posojilo. Tega so skoraj vsi poslužujejo, ker je to mnogo cenejšo kot kupovanje. No ve-sto pa vsi, da je tvrdka »EVEREST« preskrbela zn zimsko Rezijo veliko količino najlepših grnmofnnskih posnetkov moderne glasbo na popolnoma novih ploščah, katere je namenila izključim za Izposojanje proti ugodni posojnini. Torej. Ljubljančani, poslužujte se izposojanja modernih gramofonskih plošč in tudi gramofonov pri tvrdki EVEltEST, Prešernova 44.
—	Kupimo dobro ohranjene slovenske gramofonsko plošče po najvišji dneyni ceni. EVEREST, Prešernova 44.
—	Kadar boste želeli prodati V«S r«d!o «p«r«t, spomnite se tvrdke EVEltEST, ker boste 7. njenim posredovanjem prodali Istega hitro in zelo dobro. Islo velja tudi za lastnike pisalnih in računskih strojev. — EVEREST, Prešernova 44.
—	Sindikat trgovcev s sadjem t Ljublj«-nt prosi osebo, kl jo kupila jabolka na odrezek A po ceni nnd 7 lir za kg, da javi na spodnji naslov ime dotičnega prodajalca, da se v bodočo knj stičnega prepreči. — Sindikat trgovcev s sadjem v Ljubljani — Lingarjev« ul. 1.
—	Gospodinje! Pasto z« parkete si na-bavito že pred prazniki! Zaloga v železninl »FERRUM, Leon Stupiea. Ljubljana, Gradišče št. 2 (poleg Uršulin-k).
—	Kro'aške mojstre, kl uporabljajo zn ogrevanje liknlnikov posebne peči, ki jih je mogoče kurili sumo s koksom, vabimo, nnj so javijo pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 najkasneje do 2. novembra t. 1. predpoldne.
—	Gorjupova razstav« podaljšana. Zaradi velikega zanimanja za Gorjupov0 razstavo v Selenburgovi ulici (nasproti IIin), bo po želji občinstva razstava podaljšana do srede 3. novembrn. Na dan Vseh svetnikov je razstava odprta samo od 9—13. Vsi ljubitelji umetnosti prisrčno vabljeni!
—	Na III. dekliški ljudski šoli v Spodnji Slški sc prične v sredo 3. novembra t. I. z rednim poukom. Vso učenke, ki so se vpisale v šolo. na i pridejo v torek ob 2 popol-dno v šolsko poslopje, kjer bodo izvedelo vse potrebno. — Upraviteljstvo.
—	Dve novi številki slovenske poljudno znanstvene knjižnice »Svet« bosta obsegali dr. Kotnikovo izvirno delo »Slovenske sta-rosvetnosti« in pa sila zanimivo kniigo Car-negi.ia: Kako si pridobim prijateljev. — Druga knjiga jo žo kot »Slovencev podli-stek zbudila ogromno zanimanje.. Splošna želja je bila. da tuiii Slovenci dobimo to prekoristno delo v domačem jeziku. Zdaj so je žel jn izpolnila. Posehej pn opozarjamo na dr. Kotnikovo knjigo, v kateri bodo zbrane slovenske šege in navade. Knjiga bo bogato ilustrirana! Naročite sc lakoj na »Svet«!
—	Pr!.'nv« stanovanjskih prostorov. V
smislu čl. 1 in 2 odredbo šefn pokrajinsko upravo v Ljubljani o oddajanju stanovanj obvešča mestni stanovanjski urad vso ljubljansko hišno posestnike to in onstran 7.11-pnre, dn morajo prijaviti vsa stanovanja svojih hiš. zasedena in nezasedena, vključno lastna stanovanja, in sicer le na tiskovinah. ki so na razpolago nn mestnem poglavarstvu. Mestni trg. št. 2-1. v sobi stev. 38. za ceno 0.30 1, za polo. Točno izpolnjene pole morajo hišni lastniki vrniti temu uradu nn !ki«nejo do vštetega 6. novembra. — Stanovanjski urad opozarja, da bo po potrebi točnost podatkov na licu mesta pregledal.
—	V Ljubljani umrli od 22.-28. oktobra:
Pnnee Matilda. 39 let, zaschniea, Tr?n«ka e. 70: KrajSek Ivana. roj. Dobnikar. 72 let, vdova delavca. .Tapljeva 2: Vončina Knta-rinn. roi. Bertonccli. "6 let, Jegličeva 10: Zupane Ivana, roj. MuSič. 82 let, Jnpljeva 2;
Srečanje z Ivanhoem
Človek mora tudt k zobozdravniku od časa do časa. Ze zaradi zoba samega ti je nerodno, pa tudi zaradi čakanja, kl traja po več ur. Kako sem bil hvaležen tistemu zobozdravniku, kl je v svojo čakalnico poleg ostankov starih revij položil tudi čisto navadno poceni izdajo Scoloveg« ro. man« »Ivanhoe«. Nisem bil prvi, ki sem ga vzel v roke. Pred mano ga je brala študentka In videl sem, s kašknim zanimanjem. Saj je ravno toliko teksta na strani, da so lahko prebere istočasno, ko opazuješ sliko. Opazoval sem jo in vidim, da jc gledala prizore, kako dvorski norček clnglja s svojim! zvončki in se pretkano reži svojim sovražnikom. In potem je prelistala nekaj strnili in se ustavila tam. ko leži zadnji potomec stare domače kraljeve rodbine v krsti ln čuka, da ga »strah« prebudi. Se vedela ni, kdaj je prišla na vrsto, da jo je moral tisti, kl naj bi prišel za njo na vrsto, opozoriti.
Tisti som bil pa jaz, kl sum že komaj čakal, da vzamem po njej v roke roman, da vsaj vidim, kakšen jo. Spominjam se ga še medlo iz časa, ko jo Izhajal v podlistku »Slovenca«, pa temu je že davno in sem pozabil. Tudi bral ga tedaj nisem zaporedoma. Samo od časa do časa. Zdaj sem ga
slučajno dobit kot knjigo v roko in reči moram, da som je bil veBel. Listal sem po nji, gledal veselo preoblečene menihe, razgiban turnir in pretkanega Žida, pa tudt lepo Roveno in boj za mlado judinjo na grajskem stolpu, predvsem pa črno krinko Črnega vitoza, samega Levjesrčnega. Prav toliko časa sem čakal n« vrsto k zdravniku, dn sem si v duhu obnovil zgodbo. In prav gotovo bi hotel, da bi se moja pred. niča študentka dalj zamudila pri vrtanju zob, kakor se je. Tako pa sem vstal. Sel v sobo, videl pa sem šo. kako je neki gospod segel po knjigi in jo začel listati...
In tam so sedeli še neki dijak, potem neka gospodična s kanclije, in čakali, da jo dobe v roko... Tu sem spoznal, kako povest vleče in kako pametno je napravil ta zobozdravnik, da jc prav ta ilustrirani, svetovno znani roman postavil na svojo mizo. Pomaga čakati pacientom, kl bi sicer zehali in sc nestrpno presedavali. Prepričan sem pa tudi, da bi prav tako tudi drugim doina krajšala čas v teh jesenskih dneh, ko že diši po snegu in čas postaja daljši in daljši.
Mislim, da mi uredništvo »Slovenca« no ho zamerilo, če sem opisal to srečanjo z »Ivanhoem« v zobozdravniškl čakalnici.
0 ženskah, ki so poteptale svojo čast
»
«
Vas vabi. da se kot reden naročnik natoč.te na njt>ne rei'ne knt'ge. Kot tak btste imeli znaten popust.
Doslej «o 1 'šle- OELC JONTES ,,'refn n« Črepinjah", Herman MELVILLk ..Beli kil", tiiven lira in decembra pa izideta o.,a dela velikega r r m an a JONA ST*.I,\BECKA „Sado»l leze" k t izredno Izdnnte jc pravkar i7«lo tum tni'ko ilustrirano delo Dr. JANKA T,'>lvAliJA i ..Gozdovi In voda vabilo"
Miklošifeva c. 30 — Tel. 44-42
V vsaki vojni se Izkažejo trdnjave: velike posledice ima njih odpornost ali pa njih padec. Pa morda bi kdo mislil, da velja to samo za one zidane, mrtve trdnjave na bojnem polju. Ne, v vsaki vojni so tudi žive trdnjave v zaledju: žene In dekleta. Tudi te se morajo v vojni zelo Izkazati, koliko so odporne. Zakaj vojaki so zelo vneti ln vztrajni, kadar gre za zavzetje takih trdnjav. In prav o takih živih trdnjavah naše slovenske krvi naj povem na tem mestu nekaj kritike. '
Na tisoče slovenskih mož In' fantov Je bilo odpeljanlh v koncentracijska taborišča. Na slovenskih tleh pa bo nadomestili število teh mož ln fantov vojaki Badogllevske vojske, kl je Je bilo na pretek Večina lnter-nirancev Je morala dolge mesece čakati, preden Je prišlo do bornih stikov 3 svojci. Le nekaj izjem Je sem pa tje v kakem taborišču doletela kar zavidljiva sreča, da so smeli celo domov na kratek odmor. Po po-vratku teh srečnih izjem Je v taborišču zavladalo izredno razpoloženje. S seboj so namreč prinesli veliko na drobno popisanih lističev, kl so Jim Jih Izročile zveste in zna-čajne žene In dekleta za njihove drage. Toda ob vsaki takšni priložnosti, ko Je bilo mnogo veselja, nI manjkalo tudi bridkega razočaranja. Videl si tedaj, kako so nekateri skrušeno sedeli in bili v globokem premišljevanju. Videl si zopet druge, kako so nervozno ln nestrpno hodili sem ln tja ln Iskali neke notranje pomiritve. In kdo ne bi bil takšen, če bo od svojih dragih zlepa ne prejel nikakršnih vesti ali pa Ce Jih Je prejel in so bile težke, pretežkeT
Ni bilo prijetno slišati besede, kl so krožile v Javno tajnost, kako so nekatere žene in dekleta pozabile na svoje može ali zaročence v Internaciji ln se na svojih domovih pajdašile z Badogllevci. O da, zvedel si še kaj hujšega. Primerilo se Je, da Je bil neki lntemlranee že ne tem, da se po zaslugi dobrih ljudi za stalno vrne domov. Za to pa je zvedela njegova nezvesta žena. 2urno se Je potrudila ln pregovorila novoizvoljenega, da Je označil in naznanil njenega moža, še preden Je prišel domov, za politično nezanesljivega. In ubogi mož res ni smel domov. — Premnogo Je bilo nadalje revežev, kl niso dobili z doma ali sploh od svojih nlkake podpore. Samim sebi so bili prepuščeni in boriti so se morali za sleherni košček kruha. A če se Je zgodilo, da celo žena ali zaročenka nista hoteli pomagati svojimi preizkkušentm, čeprav bt lahko to storile, Je bilo telesno In duševno trpljenje takega reveža še dosti bolj žalostno. Ali Je potrebno, da ima slovenski narod danes v tujin! tudi grobove, ki vpijejo: Zena, zaročenka, zakaj si šla v svoji nezvestobi celo tako daleč, da mi nisi privoščila niti koščka kruha?
Prišlo Je do razsula Badoglievcev ln trume lnternlrancev so se v veselju pomikale domov. Sel si domov nič hudega sluteč in veselil si se, da boš med svojimi skoraj pozabil vso težko preteklost Pa glej. Ze prvi pogled na ženo ali zaročenko te je osupnil. Opazil si na njej neko čudno po-bitost. Skromna vprašanja in drhtete-boječi odgovori so dali slutiti, da nekaj ni v redu. Ce nisi prepirljiv, si prezrl, kar le bilo, !n drugi, ki so te poznali, so tvoj mir razumeli v istem smislu. Je pa tudt nekaj takih, kl niso mogli mirno prenesti tega, kar so napačnega storile njihove žene ali zaročenke, ko so bili odsotni. Nastal Je prepir, čedalje večje nezaupanje in nazadnje nesoglasje v zakonu ali zaroki. In česar v internaciji še nisi zvedel, ti prihaja zdaj na uho. Res, za naš narod »častne« iu »razveseljive« stvari!
Neka oseba mi je doslovno ponovila besede, ki Jih Je slišala lz ust neke gospodične iz okolice Ljubljane. Takole Je dejala: »Res je, pet let poznam svojega zaročenca; tudi hišo sem si že zgradila. Danes sem pa sklenila, da ga zapustim!« Na vprašanje, ali more kaj takega storiti, je odgovorila: »Da lahko! Saj tako nisem od njega nič Imela. Držal se je, kakor se pač držijo Slovenci. Ce sva šla v kino, v gledališče, vedno sem videla njegov resni obraz. Pri Badoglljev-cih Je pa čisto drugače. Tako so nežni do
Kožuh Franc, 67 let, Ravnikarjeva 7: Dolenc Ema, 79 let, Vidovdanska 9; Florjan-čič Helena, 39 let. kroj. pomočnica, Celovška 112; llacsclike Josipinn, 85 let. Bolgarska 21 — V ljubljanski bolnišnici umrli: Eršto Marija. 58 let, Ccšnjico 9, St. Peter: fttemplhnr Helena 72 let, Cernetova ul. 19: Zakraišek Amalija. 33 let, Vinja gorica 11. ob5. Trebnje: Jereb Frane, 30 let, ključavničar, Zaplana 70. Vrhnika.
—	Za ftkocljnn pri Turjaku: 3 maše za verno duše tn škoeijnnsko pndlo žrtvo bodo oh 7 v torek, nn Vornih duš dan v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, pri oltarju sv. Deodata.	, . , ,
—	Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: v neilelio: mr Baknrčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Humor. Miklošičeva 20 in mr. Murinn-yer, Sv. 1'ctrn C. "8. — V ponedeljek: mr. Sutnik M ari lin trg 5. mr. Deu-Klan jščrk, Gnsposvctska in mr. n0liinc ded.. Cesta 29. okt. 31. — V torek: mr. Leustck. Pesi o-va 1. mr. Babovec. Kongresni trg 12, in mr. Komotar Vič, Tržaška costa 48.
ženske, zelo dobri kavallrji; njihova ljubezen se popolnoma razlikuje od ljubezul naših fantov, tako da lahko rečem, da sem ta dva meseca bolj uživala pri enem izmed njih, kakor pet let poprej pri zaročencu.c — Sredi Dolenjske je neka starejša gospodična, kl naj bi se po povratku njenega zaročenca iz Internacije z nJim poročila. Več let ga je zvesto ljubila, tako da si je nabavila že nekaj za zakon potrebnih stvari; toda ko je odšel ljubček v internacijo in ga Je nadomestila v ljubimkanju lepa uniforma, se je začela dolgotrajna ljubezen hladiti in izprevračati v novo smer. Morda Je ta gospodična v začetku še imela namen, ohraniti svojo dotedanjo ljubezen, toda kaj, ko se Je tako neutrudno boril za njeno ljubezen osvajalec ženskih trdnlav. Ta osvajalec se je v svoji nežni boibi še posebej razvnel zaradi občutka varnosti v močno ograjeni vasici. Osvojil si je ta lepi čruo-lasek, lepo dišeč, vojaško nemojstrskl mojster ljubezni njeno srce. Pa se je zgodilo, da sc Je njen prejšnji zaročenec nepričakovano vrnil za stalno domov. Ah, kako Je bilo to odveč. Zdaj jo bo videl nezvesto ln Ji za vedno očital, pa tudi njen novoizvoljeni ljubček ji je že take pri srcu. Tako si Je mislila. Zato se je potrudila, da je pripravila svojega zapuščenega zaročenca najprej v nevoljo, nato pa vznevoljenemu vrgla očitek, da pač z nJim ne more, ker da je človek brutalnega ln neskladnega značaja. Da pa se ne bi zdelo njeno ravnanje pretrdo, se Je hladno izgovarjala: »Čeravno sem se nameravala poročiti, pa ta nesporazum name tako težko vpliva, da sem sklenila ostati rajši sama!« — V teh čudno resnih časih si slišal mater, kako Je govorila: »Danes kar dobro živimo! MoJa hči, kl se Je seznanila z nekim badogllevcem, dobiva od njega hrano, obleko, obutev ln So denar. Sedaj je tudi sklenila, da se bo z možem ločila. Ce to stori, JI tudi jaz ne bom nič branil«. Saj ima končno prav. Človek se mora vedno tako ravnati, da bolje živi!« Neverjetno se zdi, da bi mati govorila tako, in vendar Je res. Namesto da bi hčer vzgajala, pa JI Je dajala strašno potuho. — Iz Krške doline pa sem zvedel sledeče: Dekle se Je ponoči shajalo z vojakom; njen oče Ji Je pa to prepovedal, v skrbi za njeno telesno in duševno dobro. In kako ga Je ubogala? Priporočila ga je svojemu sergen-tu, naj ga spravi v Internacijo, ln hitro se Je izpolnila njena neotroško ljubezniva želja. Oče je moral res v Internacijo!
Bili so vroči poletni dnevi. Kakšna Skoda ln zamujena prilika bi bila, ako se ne bi hodila tja gori oziroma doli sončit in kopat, se Je bodrila marsikatera gospodična in tudi gospa iz trgovin in uradov. In res so bili opoldanski odmori po navadi temeljito izkoriščeni. Ali pa sta btla res samo senček in vodica tako privlačna? Kaj šel Tam ob vodici ln vročem sončku Je že čakal nekdo privlačnejši kakor sonček: Dečko lepi črnolasek. Tako privlačen je bil tak dečko, da Je morala biti boginja Venus kar zadovoljna. O, ti zelo češčena boginjal Kako blazno te mnogi častijo! — Kaj za to, če so ti vojaki hinavci, da se le zanimajo zame, se Je potolažilo dekle in se postavilo vsa pred vojakov fotoaparat Vojaki so potem posnetke tega primera razpečali ln Slovenci smo pridobili na časti. — O, uboga .naša časti Kako so delale s teboj tudi one Evine hčere, ki so kar za več' dni prihajale v same vojaške garnlzije in tam prodajale svojo čast ter vohunile za komuniste.
Hvala Bogu, razsul badogllevske sile Je pomenil temeljito preizkušnjo tudi za vse to »častno« ženstvo. Zmeda na vse stranit Uboge device! Kolik poplah in strah in Jok in pri nekaterih kar volja, da Jo odkurijo kar za svojimi ljubčki. Zdravi del naroda pa jih sedaj ni pomlloval, ampak Jim privošči zaslužen prezir. Prav Je imel oni, kl Je gledal neko babjo zmedo, in Je nato dejal: »In ta gnoj naj ostane zdaj slovenskim fantom?!«
Naj bo dovolj! Ne za zabavo, marveč zaradi poboljšanja ln zavoljo še resnejšega zadržanja vseh častivrednih Slovencev je prav, da je na zgoraj omenjene pretekle grehe opozorjen ves narod, kl mu Bog daj že lepšo bodočnost!
Slovenski Rdeči križ:
V skladišču paketov, zdaj Narodni dom, so nai oglasi oilnošiljnlec paketa za Jožeta Potrebuješ, Henicel.
Tam se naj invijo od 2. novembra dalje osebe, ki so o,Male pakete za odpošiljalce iz nasledniih ob*in ter imajo v rokah potrdila zanič: CrnonielAdlešlčl Dragntuš, Grariac. Metlika. Radatovlčl, Stari trg ob Kolpi. Semič in Vinica.
Pak"ti odnosiljalcev iz okrajev Novo mesto. Kočevje Loo-ntee in Črnomelj se bodo vračali odpnšiljalcem nli onim, ki ima.io preiemna potriln zanje v rokah, samo do vštetega zndnleirn tega meseca. Preostali naketi se boilo potem koinlsionelno odprli in n tih vsebina, kl se delno že kvari, se bo pornbiln zn pomoč povratnikom.
Poi/vpdovnnja
Tzirnhll sem v mestu poročni prstan, graviranju. 8. 1922 Vera«. Pošten najditelj ga nnj izroči upruvi »Slovenca« proti nagradi 150 lir.
Od kdaj grobovi En grobnice?
Bližajoča se dneva Vseh svetnikov tn Vernih duS dan nas vsako leto živo spominjata na naše drage, kl so se ločili od nas ln odšli v onostranstvo. Kulturno-zgodovln-sko zanimivo tn važno Je, da zvemo, kako so razni narodi izročali zemlji svoje mrtvece. Skoraj vsi narodi akrbe za dostojno po-kopavanje mrličev. Omeniti moramo, da cela vrsta najstarejših spomenikov, kl so nam sploh še ohranjeni, služi kot grobnice. Per-zljcl so Imeli grob Chorsroeu, kl ao ga stari Grki imenovali Cyrus. Tega ao smatrali kot grob matere Salomove ln pa reorganizatorja sveta Darlja. Oba sta se nahajala v bližini Pasargadeja, glavnega mesta Iranov. Vredna sta pozornosti, čeprav se izgubljata poleg grobov-vellkanov, ki so Jih Egipčani gradili svojim umrlim knezom. V primeri s piramidami Je vsaka grobnica prav neznatna. Vendar prideta vsekako še dve grobnici v poštev, namreč ona Absalova v dolini Jo-zafat, ena izmed maloštevilnih spomenikov Izraelske stavbne umetnosti, ln ona, kjer po mišljenju Arabcev počivajo blizu Djedde ostanki pramatere človeštva Eve.
Stari Grki niso aamo mnogo storili za umetnostno poplemenitejv celotnega kulta, temveč tudi za olepšanje češčenja mrtvecev. Tudi Rimljani ao ai Izposojali njihov način kulta mrtvecev, a ao ga Izdatneje razširili. Tam, kjer Je bilo najživahneje, so pokopavali svoje preminul«. V tem oziru je naj-
znamenitejša Via Appia v Rimu, to Je cesta grobov Pompejcev. — Preseljevanje narodov Je prisekalo umetnostno negovanje. Severnjaku Je bilo pač vseeno, kje bo našel svoj mir po pehajočem se in bojevitem življenju. Najbolje mu Je bilo na prostem. Tod približno so se nahajali hunski grobovi, mogočno, vzvišeno hribovje, kjer so poleg trupla večinoma spravljali orožje in nakit. Koder so pač padli, tam so našli tudi svoj grob. Sele zmagovito krščanstvo s svojim izrazitim poudarkom posmrtnega življenja je skrbelo za dostojnejše okrašenje grobov, onih, ki so spavali večno spanje.
Prvotno Je bila krščanska grobnica seveda preprosta. V kriptah, v podzemskih Jamah počivajo mučenikl. Preprosti simboli govore o njihovi veri in o tem, kar so delali ln trpeli. Ker Je krščanstvo proglasilo človeka za božje dete, svetnike- pa častilo kot posredovalce med večnostjo in umrljivostjo, se Je kmalu pojavila želja, da bi dobili svoj mir v bližini teh, kl so žrtvovali zaradi večnosti ta svet. Tako so nastala pokopališča predvsem okrog cerkva. Tudi to opažamo še dandanes na več krajih. Nekatere ljudi so pokopavali kar v cerkvi. Tako Ima skoraj vsaka cerkev tudi svojo grobnico. Po vzorcu Rima so tudi drugod pod cerkvenimi temelji počivali odličniki.
Grob Riharda Wagnerja
Spominu naših rajnih
Cilki Krekovi
Saj ne pomnim več dobro, kdaj sem Te •poznala, vem le to, da sem Te vzljubila prt prvem aročanju. Osvojila al moje srce, in v Tebi sem nnšla zaklad, ko ai mi post«]« prijateljica. Vsaka družba brez Tebe bb ml je zdela prazna, kajti manjkalo je Tvojega zdravega smeha in,Tvojih sončno veselih oči. Pa zadnje leto al ie ostajala doma. Oklenila st se avoje hišice in svojega vrtička. Tam sem Te tudi obiskovala. Sprejemala si me na svojem vzorno urejenem vrtu, ml pripovedovala a kakim trudom al uredila svoj domek, govorila a ponosom o svojem velikem bratu Janezu Evangelistu, a le o žrtvah, a katerimi ai pripomogla do bratovih uspehov, al molčala. Zaradi brata ai pozabila na svoje dekliško hrepenenje, zaradi revežev ai se odpovedala svojim materinskim sanjam In se vsa posvetila lju-boznl do njih, da bi jim bila gospodinja in mati. Zanje si prosila po mestu, zanje govorila pri meni in jaz ti nisem mogla ničesar odreči. A končno si se sama utrudila in omahnila. Ilodila sein k Tebi. Le zaradi drugih TI je bilo hudo, da si bila priklenjena na posteljo. Vedno težje sem se ločila od tebe. Ko sem bila zadnjikrat pri Tebi, som zaslutila, da se ti iztekajo poslednje ure. V Tvojih očeh je umiral nekdanji blesk in koščena roka Ti je omahnila, ko si mi jo hotela podati. To je bil zadnji pozdrav ... V sebi sem začutila tesnobo. Takrat sera Te prosila v svojem srcu, da se me spomni, ko boš v kratkem pri svojem Bogu. A besedo so mi zamirale v grlu ... Tako je bilo takrat. Nato si umrla. Tiho ln mirno si zaprla za seboj vrata tega sveta In odgrnila zaveso večnosti. Vem, da si sedaj srečna, vem, da tudi name nisi pozabila, le teko čudno ml je, ko iščem povsod zaman Tvojega zdravoga ameba in Tvojih sončnih oči ...
Moja Cilka, uživaj Brečo v svojem Bogu.
Inka.
Ravnatelju Doklerju
Ob branju posmrtnice Je vstala pred menoj Tvoja živahna, markantna oseba, naguban obraz tn itve oči, zakrite a košatimi sivimi obrvmi.
Pred dobrimi dvajsetimi leti al bil naS ravnatelj, naš oče. Tako smo govorili.
Pravi oče: avetovalec v težavah In tegobah; pomočnik v nujni stil ln stiski; dobrohoten, razumevajoč profesor; osebnost, ki nI iskala avtoritete, pa Je mogočno vplivala na okolje, Izžarevala toploto, ljubezen, resnico ln vero.
Vzgojitelja, v svoj poklic zasidranega, v oddaljeni vasici ali aredi živahnega mesta osamljenega, postavlja trdo življenje na važne preizkušnje.
Tam v vasici prisluhneš bitju ln žltju blagoslovljene zemlje ln iščeš pot stoterega sadu.
V	delavskem revirju, kjer Je duhovna notranjost zverižena in skrivnostna, kot rovi rudnikov pod zemljo, iščeš prave prodorne svetlobe.
V	mestu a sto cestami ln križišči, s stotinami oken. strmečimi v svet, z odprtimi tn zaprtimi hišami, z ljudmi, kl se med seboj ne poznajo in ne podpirajo, kvečjemu sovražijo — tipajoče Iščeš vezi, ki bt z nevsiljivo toploto raztapljale led. z vztrajno svetlobo razganjale temo, z vdano ljubeznijo gasile sovraštvo in z močno vero klicale uresničenje boljše bodočnosti.
Vzgojitelj Je v trenutkih preizkušenj sam sebi svetovalec ln sodnik. Tedaj vstajajo pred njegovimi duševnimi očmi davno zakriti dogodki, svetla dejanja velikih osebnosti, katera Je leto za letom, dan za dnem zaklepal v kamrico z najdragocenejšim blagom in mu pomagajo najti pravilno pot, pozitiven odgovor.
Gospod ravnatelji
Nekdanji učenci smo tudi Tvoja dejanja, Tvojo dobroto, Tvojo duhovno lepoto, Tvojo živo vero tn plemenito darovanje za
66. »Spanec delim, trden in trajen; sanje dobiš, svetle in bele,« jc zašepetal prašek, ki ga je stresla v skodclico grofiču in nalila čaja.
»mM»H«w>»m»»«««w»««t>»»«>H>»K»»«
Rojake vadi fo pred SSnigenovim pristrojem*
Nagrobnik: Kovač
klcnlli globoko v notranjost, med svoje najdražje.
Odšel si ob času spravljanja zlatih sadov, klenega zrnja.
Življenjsko pot al prehodil pokonci in naravnost, v vestnem izoolnjevanju dolž- | nosti, v popolnem izrabljanju od Boga danih zmožnosti.
»Nisi zaklepal domi ti žlahtnega blagodarova. sebi zročeno m!ad6st, druge si z nJim bogatil...«
(Prešeren)
Bog Te Je poklical.
Poklical, ker si dozorel v delu, trpljenju ln molitvi v zlat sad.
O, da bi našemu narodu zoreli vsi njegovi vzgojitelji, kakor si zorel TI ln Izžarevali tako močno svetlobo ln toploto, kot Je bila Tvoja.
Spremljaj blagohotno z onostranstva naSa skromna prizadevanja ln prosi za nas, da bodo naša dela Tvojim podobna.
Mir s Teboj I »Naj se učenfist ln Imč, fšst tvoja, rojaki ne pozabi...«
(Prešeren) Boris.
Jež v gnezdu mačke
Na neki kmetiji v nemški pokrajini Anhalt jo Ježeva dvojica dobila mlado. — P.den malih Ježkov pa je tebi nič meni nič izginil. Slednjič ao ga našli v gnezdu mačke, kjer eo tudi mladiči prišli na bvet Tu je ježek lepo ležal med mačieami ln mnčka jo dojila njega kot svoje otročiče. A časih le nI bila zadovoljna z vsiljivcem, ker ga je vočkrat vrgla lz gnezda. A spet in apet se j« bodičasti fantič prikradol v gnezdo in jo bil vanj ponovno sprejet.
Na d vorišču neke vojašnice v Nemčiji je na6lopila četa vojakov, da se začne veibati To je povsem vojaški prizor, a nenavadno je naprava, ki se pred nio vadijo. To je pristroj za Rčintgenove posnetke. Ta naprava ni naperjena proti zunanjemu sovražniku, pai pa služi mirni borbi zoper jetiko. Vojaki, ki se tu šolajo pod vodstvom profesorja Holfel-derja. predstavljajo več narodov in niso ' povsem sposobni za bojišče, saj so bili mnogi med njimi ie ranieni v raznih bitkah Z napravo, pred katero sc vežbaio, bo moči v najkrajšem času posneti »like pliuč velikih skupin ljudi Ves potek v vseh potankostih je ustanovil profesor Holfelder in ga ie 1. 1038. v Niirnbergu v velikem obsegu predvajal Odtlej so zgradili več in več teh pristrojev in priredili več* ko 10 milijonov posnetkov pljuč.
Zaradi majhne oblike filmov, ki jih uporabljajo za skupinske posnetke, je strošek za poedino Rontgenovo sliko jako majhen Za uporabo dajo film v poseben pristroj, ki sliko za sliko v povečani obliki kaže na motnem steklu Slika pljuč je potem natančno tako velika, da je jasno vidna, in tisti, ki se na to spozna, bo koj videl, ali so pljuča v redu ali pa so bolna.
V vsem ozemlju, zasedenem po Nemcih, proizvajajo takšne skupinske posnetke z Rontgenovim pristrojem, zlasti pa ondi, kjer so ljudje skupaj v večji množini, tako v šolah, v delavnicah ali pri organizaciji Todt. Nekaj časa sem delajo tudi posnetke pbuč delavcev, ki prihajajo od vzhoda v Nemčijo, in sicer koj po njihovem prihodu. Tisti, ki imajo bolna pljuča, so takoj izločeni in odposlani nezaj; tako je preprečena nevarnost, da bi se jetika razpasla v raznih taboriščih v Nemčiji.
Največji del vseh posnetkov preuču-vajo v osrednjem uradu v Pornaniu pod 6tolnim nadzorstvom profesorja Holfcl-
K rii a niz a št. 111
1	2	3	4		0	7	s	y	10	11	12	13	14	lo
														
IG				17							18			
19			20				21					22		
23	j 24		25			2 ti	27				Vb	29		
30										32			33	
34	35		36	37				38	39			40		41
42		43	44				45	46			47	48		
49				50							SI			
52					53					54				
Vodoravno: 1. rod črncev, 6. živo bitje, | ski mesečnik, 38. snrodniea, 10. jed, 42. fin-
11. naslonjalo, 16. država v Severni Ameriki, 17. ptič, 18. trdnjava v Arabiji, 19. moško ime, 20. evropski polotok, 21. posoda, 22. očka, 23. del voza, 25. žival, 27. livada, 29. del strehe, 30. žensko ime, 31. vojaški duhovnik, 32. močvirska ptica, 34. glasbilo, 36. sloven-
sko pristanišče, 44. alplnska palica, 46. kača, 48. Irska organizacija, 49. živilo, 50. davščina, 51. zdravilna rastlina, 52. Chateaubrl-andova novela, 53. ravnina, 54. starogrška boginja.
Navpično: 1. moško imo, 2. starogrška
derja in jih spravljajo v arhiv. Čim opazilo na kaki Riintgenovi sliki, da se razodevajo z nje bolna pljuča, povečajo tisti posnetek na velikost 10X10 cm in ga pošljejo zdravniku v tozadevni kraj. — Zdravstveno skrbstvo v tistem kroju se pa zavzame za pljučnega bolnika in ga začne zdraviti. Ce pomislimo, kako jetika zahrbtno napada človeka in se včasih po več let dozdeva, da ao pljuča zdrava, čeprav so žc vsa uničena po bacilih, moremo presoditi veliki pomen pravočasnega odkritia za bolnika samega in za nevarnost okuženia niegove okolice Zatorej ima prof Holfelder za čas po vojnt v načrtu, da bo treba vsako leto vse pokreiine države tozadevno preiskati in bo tako moči odpraviti to hudo ljudsko bolezen Spričo pomena, ki ga je imela umrljivost za jetiko za evropske narode doslej, naj bi to ravnanje pripomoglo, da bi sc krvave izgube te vojne kasneie spet biološko izravnale
i OleJ Breznik. Slovenski pravopis str. T: aparat = pristroj.
Tatvina slik v Niči
Te dni je bilo v galeriji Chaleys*ln v Nlc| ukradenih 13 slik slavnih slikarjev v vrednosti več milijonov frankov. Med temi ukrndenimi slikami so umotvori slikarjev Benolrn, Modlglinnlja, Degasa ln Picasseja. Na auinu Imajo dr. Bessona, kirurga v Klel, kl Je velik ljubitelj slik. Zaprli so ga, ker sn ga ljudjo videli, kako je ponoči vdrl v ga'ariJo. Doktor pa aoveda no prizna tatvine.
Toliko brezdomcev, polih in lačnih ie nikdar nismo imeli Slovenci kot seda i ob odrešilni komunistični svobodi. Bahaško razkošje na grobovih je spričo velike revščine — smrtni greli. Zato ob prazniku mrtvih počastite rajne z dobrimi delil
pokrajina, J. afriška reka, 4. «truja, 5. del Jesenic, 6. ljubljansko pokopališče, 7. žensko Ime, 8. del valovanja, 9. armenskn gora, 10. papeški glasnik (tujka), 11. kislina, 12. ptič, 13. pesnitev, 14. ribniški izdelek, 15. mesto ob Črnem morju, 24. fizikalni izraz,
25. hudo, 26. evropska država, 27. trčenj«,
28. mesto v Severni Italiji, 29. ptica, 30. bra-
njarijn. 31 umetnik, 32. obvezni dogovor,
33. mobamedansko sveto pismo, 35. obljuba, 37. revščina, 39. angleški politik, 41. avelo-pisemskl kraj, 43. žuželka, 44. kraj na No-
tranjskem, 45. Btaroslovansko bivališče mrt-
vih, 46. scnčniea, 47. obdelan svet, 48, dol naslova.
Rešitev križanke št. Ul
Vodoravno: 1. Mlada Breda, 11. trapa, 16. line, 17. tuja, 18. Ohlo, 19. zev, 20. ara, 21. tabu. 22. rvač, 23. Soča, 24. kapela, 25. hleb, 26. Karel. 27. Ana, 29. pa>-a, 31. Krka,
33. zima, 85. Bori, 37. Oolo, 39. kava. 41. rok, 43 eta, 44. roka, 45. ralo, 46. laso, 47. lenoba, 48. Bara, 40. Domen, 50. osat, 51. Ivan Pregelj.
Navpično: 1. mlaka, J. lira, 8. Annpa, 4. dote, 5. Atala, 6. buha, 7 rjuha, 8. earl, 9. Dover, 10. Ahab, 11. tlčka, 12. rosa, 18. A zori, 14. Pečo, 15. Avala, 28. notes, 29. Pl-rot, 30. rokav, 31. koran, 82 Kalar, 83. Zalog, 34. Mozel. 35. Ilelo, 86. rana, 87. Oohl, 38 Laba, 39. karp, 40. Vodo, 41. rame, 42. konj.
Učenci in učenke so zrli vanj s svojimi velikimi očmi, ki so se iskrile v mladosti, on pa je govoril dalje o dolžnostih, ki jih ima mladina, o neuklonljivem delu za lepšo bodočnost.
Čuti je bilo večno šumenje vode pod gradom, šelestenje drevja v vetru in pivkan je dveh kraguljev, ki sta krožila visoko pod modrim nebom. Krog in krog pa se je pozibavalo dehteče divje cvetje.
Veselo prepevanje in smeh sta se razlegala z zelene ravnice, pisan živ-žav je kipel na mehki travi, mladinu je razposajeno tekala sera ter tja in se igrala.
Vrnčali so se, ko je v divjo sotesko dahnil prvi mrak. Tedaj j0 nenadno zavpilo nekaj glasov:
»Joj, Močilnikova je padla v vodo!«
Janko ie prebledel, skočil k bregu in videl, kako se Lučka v kriku in prozi skuša rešiti iz vode. V »renutku je vrgel suknjič od sebe in se pog.inl v globoko, mrzlo modrino. Za trenutek je vzdrhtel ob misli, da ga lahko zgrabi krč. Našel je Lučko, ;o krcpKo prijel krog pasu in dvignil nad gladino. Učenka se ga jc tesno oklenila
in mu pri tem zbila naočnike v vodo. Srečno je priplaval do brega in položil rešenko na suho. Pri tem pa mu je nenadno spodrsnilo, zakrilil je z rokami in izginil pod vodo.
Nekaj minut kesneje pa je ležal nn zasilnem nosilu. Glavo je imel močno obvezano in videti je'bilo, da pri levem ušesu hudo krvavi. Poleg je stal njegov rešitelj — nadzornik lukenj-ske elektrarne — in se tiho razgovar-jal s Pctrušičevim tovarišem.
VII.
Soba v drugem razredu bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je ležal profesor Petrušič, je bila polna sonca, ptičjega petja in cvetnih vonjev. Od vsega začetka so učenci in učenke obiskovale obvezanega profesorja, ki je bil brez pomišljanja tvegal življenje za rešitev Močilnikove Lučke. Janko je obiskovalcem vi j urino podajal roko in se smehljal. Glavo je imel v belih obvezah in. ker je bil brez naočnikov, je moral napenjati oči, da je spoznaval ljudi okoli sebe. Črsto ga je obšla šaljiva misel, ko je videl, Kako ga dijaška mladina gleda: Da sem nekoliko bolj osovražen, ka-
kor po božji volji nisem, to bi se spogledovali ti obrazi, češ zdaj ga imamo pa zvezanega, tega leva, zdaj ga pa imamo v kletkil
Rozgovarjal se je z njimi ne kot s svojimi učenci, temveč kot s prijatelji, zanimal se je za njihovo življenje v šol i in tudi zunaj, bil je dobrovoljen in zanimiv v svojem lahkotnem kramljanju.
Toda bile so tudi dolge, dolge ure, ko je čutil vso težo samote. Bile so noči, ko se ga je spanec na daleč izogibal. ko se ga je polaščala vročina in so ga vznemirjali mučni polsni, ki si jih je še večal z razmišljanjem. V občutju strašne osamljenosti pa je obhajala groza. Tihi, neizgovorjeni očitki so se porajali v srcu: Moj Bog, če je vse to kazen za oni davni greh, ali boš vse prekrške tako kaznoval? laz sem utrujen, jaz bi že rad pi! močnega vina, a še vedno je pred mano čača s pelinom.
Milo jutro je zasijalo, v rosi po drevju se je iskrilo sonce, skozi odprto okno je prihajala v sobo svežina vrta. polj, potokov in gozdov.
Po deveti uri jo prišel zdravnik, uprl oči v beli list nad zglavjem in nagubančil čelo.
»Kaj delate, gospod profesor!« ga je dobrovoljno pograjal, »še vedno itiiuie vročino. Kako se počutite?«
»Nabija me v rami, vso noč nisem kaj prida spal.«
Zdravnik mu jo s pomočjo brata |
asistenta odvil obvezo in pazljivo gledal veliko rano pod levim ušesom, ki pa je bila po svoje še dovolj srečna, zakaj odvodna žila ni bila dotak-njena.
»O, «aj se celi...« je Janko slišal zdravnika in gledal zlate naočnike nad svojim levim sencem. »Pač, tu je nekaj, kar še nagaja. Potrebna bo neznatna operacija. Ne bo nič hudega «
Ko je bil spet sam, je mirno zrl v strop, telesno utrujen in duševno zmučen je zaprl oči. Prvič v življenju mu je bilo vsega dovolj in preveč, prvič je v velikem spoznanju j»o-mislil: Bolje bi mi bilo, da me ni! Ni slišal več ptic, sonce je bilo daljno in njegova luč negibna, ko okamenela; in dehteče cvetje ga je skoraj dušilo.
Usmiljeni brat je lahno potrkal in tiho vstopil. Ko je videl, da bolnik bedi. je rekel:
»Neka dama vas želi obiskati, gospod profesor.«
»Prosim, naj vstopi!«
Janko je vznemirjeno in napeto gledal k vratom. Zaslišal je lahne ženske stopinje, ki so prihajale bliže in bliže.
»Zali valjčna Mojca!« je iskreno vzkliknil, in ji ni izpustil roke.
»Oh.« je živo odgovorila Mojca, »jaz sem ti dolžna zalivalo. Janko, jaz! Da ni bilo tebe, Bog sam ve, kaj bi se bilo zgodilo z Lučko!«	|
Janko je mirno ležal in gledal r strop. Ni poslušal besed zalivale, le Mojčino de«, fo je tiho božal. V sladki nervoznosti j e čutil, kako se gubi njegov trmasti |>onos, in kako postaja ves preprost in iskren ko otrok. Medtem ko ga je Mojca zaskrbljeno spraševala o poškodbi, ji je smehljajoč se zrl od blizu v oči in še vedno držal njeno roko. Zdelo se je, ko da ne bi mozel verjeti, da je res Mojca pri njem.
Mojca je umolknila, čudežna ženska milina ji je o/arila obraz. Skozi okno je sijal vriskajoči majski dan, omamna le[x>ta je zarajula čudeže v srcih.
Zakaj Janko ie v tistih trenutkih dokončno spoznal, da mu Mojca zares pomeni največ, kar si morP človek nn tem svetit želeti. Približal je njeno roko k svojim ustom, priprl oči in poljubil belo dlan. Spet «e je zazrl v njene temne oči, videl je lahno rdečico, tiho zadrego — in še tišjo, še (fp-šo srečo.
Nič nista govorila, kot bi so bala, da ne bi z besedami razbila tisto čudovito ubranost, ki je bila mnogo bolj podobna sanjam nego resničnosti. Le oči so govorile svojo skrivnostno govorico vdanosti, hvaležnosti in ljubezni.
VSa si enn sama neznatna kretnja bolje in lep^e nekaj pove ko tisoč izbranih besed.
Dekleta z biseri - sestre japonskega Rdečega križa
Iz Tokia poročajo, da so slavna Mi-kimotova dekleta z biseri prosila svojega gospodarja, naj jim dovoli, da opustijo svoj posel in odidejo v vojna področja kot sestre Rdečega križa.
To so ona mlada japonska dekleta, ki so bila kot čuvajke in oskrbnice nameščenke največjega gojišča biserov na svetu.
Vse te mladenke, ki jim je 14 do 21 let, so z ljubečo nežnostjo gojile bi sere. Tolagale so peščena zrnea v školj ke, da bi se iz njih razvili dragoceni biseri. Vprav z materinsko skrbnostjo so negovale nadaljnji, sedemletni razvoj bodočega bisera in so prenašale ostrige ob najmanjšem znaku kake nevihte v mirne vode.
Samo ta svojska armada 1200 mladih deklet bi bila zadosten povod za proslavo imena Kokihija Mikimota. Ta mož, ki mu je zdaj 80 let, in ki je rtlen največjih bogatašev na svetu, je napravil iz industrije biserov vprav »pesniško« podjetje, ki je eno najdragocenejših deviznih dohodkov Japonske.
Dober trgovec in velik prijatelj
človeštva
Mikimoto, gospodar biserov in deklet z biseri, imn najčudovitejšo življenjsko pot za seboj. Pred kakimi 70 leti je bil ta milijarder najstarejšj sin skromnega prodajalca rezancev, ki je imel razen njega še o«em drugih otrok. Že v nežni mladosti je moral pomagati očetu in šele v kasnejših letih se je utegnil naučiti pisati in brati. Prav zgodaj je pokazal, da ima velik smisel za trgovino in kupčevanje. V otroških letih je napravila nanj najgloblji vtis beda bisernih ribičev. Njegov domači kraj Toba je bil blizu najstarejših japonskih bisernih najdišč v Šuni. Ondi je" bil mladi Kokihi večkrat riča naravnost peklenskemu življenju lisernih ribičev, ki je od njih le ma-lokateri dočakal 50. leto svojega življenja.
Ves prevzet je gledal, kako so se ti ribiči iz globine 50 m pojavljali na bregu in se napol živi sesedali na tla. Oči so jim bile zaradi slane vode v.se ožgane, pljuča zaradi zračnega tlaka uničena, in krvaveli so iz nosa in ust. S kletvami in brcami so jih pazniki zbujali iz nezavesti, da so se nato spet potapljali v globine. Kokihi je začel I
E
razmišljati, ka.ko bi se dalo temu od-poraoči, in ali ne bi bilo mogoče spojiti človečnosti s trgovino?
Važno predavanje
V Tokiu je Mikimoto dobil povod za preobrat v življenju. Ondi je šel na industrijsko razstavo in je ob tej priliki slišal predavanje učenjaka, ki je razlagal, da je povsem možno gojiti umetne bisere, če se posreči dati ostrigi peščeno zrno med žleze, ki izločajo slino, školjka prevleče v nekakšni samoobrambi tisto zrno s svojimi izločki in se zaradi njih čez več let napravi biser.
Mikimota je videl v tej, z več podrobnostmi podani razlagi namig za svojo bodočnost. S spretnimi špekulacijami si je pridobil majhen kapital in slenil je, da bo ta dena>r in ves svoj čas posvetil kulturi biserov.
Bilo je v letu 1895, ko se je bavil s svojimi prvimi poskusi. Prebivalci tiste obmorske vasi, kjer se je nastanil, so jako neverno spremljali zagonetno vedenje skrivnostnega tujca. Vsak dan se je peljal k morju, kjer je imel nokaj sto metrov od obale več, k splavom pritrjenih košar, ki so bije polne školjk in ostrig. Ljudje so gn videvali, da je počenjal tujec čudne stvari, ki so jim bile povsem ncurn-ljive.
Prvi nmetni biser
Minilo je precej let hudega dela in raznih poskusov, dokler se ni nekega dne razlegel glas po vsem svetu: Kokihi Mikimoto je z lastnimi preskusi dosegel prvi umetni biser.
Njegov posrečeni poskus je pretresel svetovni trg, in vrednost pristnih, uegojenih biserov je pndla za štiri petine. Kultura biserov je postala za Japonsko novo in važno fcupčijsko področje.
Sin preprostega krošnjnivja je doživel najvišjo čast, ki jo more doseči kak Japonec: bil je kot gost povaibljen k japonskemu cesarju v družbi devetih največjih japonskih učenjakov.
Brez dvoma spada Mikimoto k tistim redkim ljudem, ki so zares srečni. Uresničil jc svoj ideal, ustvaril umetno gojenje biserov in je tnko spremenil nekdanji neznosni poklic bisernih ribičev v prijetno delo.
MALI OGLASI
r
Drobne iz vsega sveta
V Španiji je "8 novih zavodov za pobijanje malarije
Smotrno pobijanje malarije, ki je v Španiji precej razširjena, je zaradi državnega pospeševanja v poslednjem letu, kakor je na nedavnem madridskem zborovanju poročal strokovnjak profesor Clavcro, jako napredovalo. — Leta 1942. je bilo v Španiji 184 zavodov za pobijanje malarije, zdaj so jih pa ustanovili še 78, tako da je v Španiji vsega skupaj 262 zavodov za raziskovanje malarije in tozadevnih strokovnih klinik.
Slana uničila polovico pridelka kave
Kakor poročajo listi, je nn državnih kavovih nasadih v Sao Paolo zaradi slano uničena polovica pridelka, kar je več ko VA milijona vreč kave. Paradižnikov so prav tam zaradi mraza pridelali za 20—80 odstotkov manj.
Goreč petrolej ogroža mesto v USA
Velikanski požar je razburil prebivalce mesta Ashland. Gasilci iz devetih bližnjih mest so prihiteli na pomoč, ker so bile po hudih plamenih ogrožene kar cele skupine hiš, potem ko je ogenj uničil že tvornieo zn gu-mij in del železniških naprav. Požar je nastal tako, da sta se dva vagona s petrolejem iztirila in se je goreč petrolej razlil po ulicah in kanalih mesta.
»Speča prestolnica Avstralije
Te dni obhaja Canberra v Avstraliji, eno najbolj čudnih mest na svetu, tridesetletnico svojega obstoja. — Canberra, ki je na jugovzhodu Avstralije, je bilo nekoč ustanovljeno v posebne namene. Na milijone denarja so naložili v palače, parke, vile in vrtove misleč, da bo novo mesto prekašalo Melbourne in postalo drugi \Vashington. A od vseh lepih načrtov ni ostalo drugega, ko prazne vile in zapuščeni parki. Več ko pol milijona ljudi bi imelo prostora v tem mestu,
vendar jih biva ondi zdaj samo 7500. Kar vidno je, kako se mesto dan na dan manjša in postaja samotnejše. To mesto je pravo pravcato mrtvo mesto, zakaj vse je prozno: vile in celo univerza je brez dijakov. Profesorji so vsi brez dela. Doslej še ni nihče dognal, zakaj da je to mesto tako zapuščeno. Čeprav 6tane kaka vila samo (00 dolarjev, pn jc vendar nihče ne kupi. Vlada je sklenila, da ustanovi v tem mrtvem mestu tvornice za letala in tanke in upa, da bo tako prišlo v Canberro vsaj malo življenja.
Naročajte roman »Ivanhoe«!
Zahvala
Vsem, VI ste z nami sočustvo. vali in nas tolažil! ob bridki Izgubi naše ljubi in«"" sestre in tete, gospodične
Helene Stempihsp
s« tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo 66. duhovSčlnl, gg. zdravnikom in 66. sostram usmiljenkam, g. Sede-ju za vso skrb ob času bolezni in g. Dežmanu r.a trud ob smrti pokojne, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako častnem Številu spremili na njeni poslednji poti.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne .1. novembra l!M3 ob 7 v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, 30. oktobra 1013.
Žalujoči ostali.
TEL
KINO SLOGA
SAMO SE DANES veliki HANS ALDERSOV film
»BARON TRENK«
27-50
Jutri v ponedeljek, 1. novembra t. 1. nnd vse zabavna opereta
»GOSPA LUNA«
Za smeh skrbita: Thco Lingcn, Paul Kcmp. PREDSTAVE v nedeljo in aa praznik: ob 10.10, 13.30, 15.10 in 17.101 Nabavite si vstopnice v predprodajil
IEL
KINO UNION
22-21
Kako je stari zviti lisjak nkanil lakomnegn mešetarja vam predočujc sijajna burka
»PRODANI STARI OČKA«
Josef Eichhcira, Erno Fenfsch, Winie Markus, Oskar Sima itd. PREDSTAVE ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
KINO KODELJEVO
telefon «1-M
Čez nedeljo prekrasen glasbeni film
»VEČNI ZVOKI«
OLGA CEHOVA — RUDOLF PRACK
7.o praznik Vseh svetnikov in Vernih duš najboljši IIANS ALBERSOV film
»BARON TRENK«
PREDSTAVE CEZ PRAZNIKE: mnlincja ob pol 11; popoldne ob 14.10 In 17
Službe I
IMeio j
MLADA GOSPA
inteligentna, poštena in vajena vsega gospodinjstva, išče primerne zaposlitve. Prevzame tudi pri boljši družini enkrat do dva-i kmt tedensko v popol-* dnnskili urah postrež-1 bo. Naslov v upravi »SlOT.C St. 7400.
ŠIVILJA
se priporoča za liva-nje obleke, moškega in domskega perila, tudi za otroke. Sprejemam tndi vsa popravila in krpanje. — Kremžar, Mnndelčevo St. 15-1, (Trnovo) Trata 36.	a
KUHARICA boljša, bi rada pre-mcniln službo k boljši družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pridna in čista« št. 7434.	(a
MESTO HIŠNICE iščem za takoj. — poročena, brez otrok. — Potokar Frančiška, Trstenjnkova štev. 7, Bežigrad.
1 Službe I
1 dobe g
KUHARICO
samostojno, ne premlado, samo res prvovrstno moč, za vsa dela, takoj sprejmemo k boljši družini 2 oseb. Predstaviti se od 11. do 12. in od 5. do 6. ure v
Itisarni Adler Servis, iistnikova ul. 2.
I MLINARJA
za valjčni mlin zmožna in mlinarja ca izdelovanje kade na kamoih sprejme valjčni mlin Kram Maj di«. Vir, Domžale, (b
HLAPCA konjskega, r.a prevoi mlinskih izdelkov m navajenega poljskih del sprejme mlin Maj-dič Franz, Vir, Dom Žale.	(b
GOSP. POMOČNICO sprejmem. - Zumidn, Vegova 6-II.	b
SLUŽKINJO ra vsa kmečka dela, sprejmem takoj na malo posestvo. M. Ko-govšek, Komnogoriško 26, Ljubljaua-Dravlje.
SLUŽKINJO vajeno kuhe išče tričlanska družina. Naslov v upruvi »Slov.« pod št. 7452.	(b
SLUŽKINJO za vsa hišna dela in majhen vrt, brez kuhanja, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7438.	(b
KUHARICA perfektna. atnra od 30—40 let, dobi stalno službo pri tričlanski družini. Plača in hrana dobra. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7374.
OSKRBNIKA mlajšega, za upravo stanov, hiše, usposobljenega za vodstvo restavracije in inenze -sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvovonia na upr. »Slov.« pou »Oskrbnik« 7362.	b
DEKLICA
v pomoč gospodinjstvu in »Buffctu«, dobi takoj službo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.« št. 7427.
KUHARICO
sprejmem. - Takojšen nastop. Naslov v upr. »Slov.« pod 7411.
GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno, ki zna tudi kuhati vzamem v službo s 1. novembrom pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7399.	b
FRIZERKA se sprejme takoj. Solon Sever, Skofja 6.
I Vajenci E
UČENKO sprejmem v knjiparno in trgovino s papirjem z zadostno šolsko izobrazbo. Doni.o upravi »Slov.c pod »Knjigarna« št. 7433.	(v
VAJENKO
zn špererijsko trgovino na deželi takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena* št. 7457,	(v
17 LETNI FANT
kmečki, se želi izučili mlinarske obrti. Nastop takoj! Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7424.	v
I Prodamo |
DVE POSTELJI čisti, zelo dobro ohranjeni (samo les) poceni naprodaj. Požar Ivanka, Purmova 48, stopnišče 8 (Ucžigrnd).
MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničile s Tosin praškom. Dro-gerija Kane, Židovska ul. 1.
DRVA PREMOG GCMBAČ
GLEDALIŠKA 14
GRAMOFONE r kovčego in rabljene eramolouske plošče Kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova št. 44.
KLAVIR
(črn, kratek) v odličnem stanju produnj za zmerno ceno. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 7342.
STISKALNICE
za zelje (špindclne) prodamo. Poizve sc v Dravljah, Vodnikova 287.
KRMILNO PESO prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih r Maistrovi ulici št. 10.
BREZOVE METLE držaje zn lopate, orne-la itd. dobile pri Gospodarski zvezi, Blei-vveisova 29 in Maistrova 10.
POSODO ZA KISANJE ZELJA
dobite pri Gospodarski zvezi — Blciweiso-va št. 29.
XPf!05
DRVA I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričev« ulica fit.P Telefon *t.2C-59
STAVBNI MATERIAL Cementne cevi, apno, opeka za dimnike »pregrade« (porolit) dobnvi po ngodnih cenah. — »Gradidom«, Prijateljeva ul. 15.
Prodam neka) SODOV od 50—50 litrov. Dri-mernib ra kislo zelje,
So zmerni ceni. — B.
uštin. Vodnikov trg a
IZLOŽBENO OKNO v vel. 200x100x40 cm, z dobrim rolojem in steklom, prodam. Alojzij Mam, trgovec, Tržaška 75.
UGODNO PRODAM dve življenjski zavarovalni polici. Ljubljana. Sv. Petra ccsta 24 (trgovina s čevlji).
SODČKOV 30 litrskih zo kisonje zeljo, imamo še nekaj no zologi in jih raz-prodajomo po 20 lir kos. Gerovac, Kolodvorsko 8.
PRODAM 2 otroški, dobro ohranjeni diatonični harmoniki znamke »Hon-ner« in »Klingcntlinl«, 16 in 8 basov. Ogled iz prijaznosti pri tvrd-ki Evercst, Prešernova 44.	g
PRODAM STROJ
za izdelovanje bukovih spirol za kisorne. Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod št. 7439.
KRZNENA JOPICA se prodo. Oglcdo sc pri Štrukelj, Oospo-svetsku 41.
Vdani v voljo božjo sporočamo, da je naša mama
Amalifa Rus-Vardjan
učiteljica v pokoju
v nedeljo, dne 3. oktobra 1943, v Novem mestu, iz nemira naših dni, odšla uživat večni mir v Gospodu.
Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Cirila in Metoda (sv. Krištof) dne 3. novembra 1943 ob pol osmih zjutraj.
Marija, Anka, Janez — otroci.
STARA OKNA
in druge stare stvari zaradi čiščenja podstrehe prodam. Oglasiti se pri Kocbek — Pctrurkova št. 26 (Ko-menskegn).	(|
PATENT FOTELJ
(posteljo) prodam — Alcšcvčcva 31-1, levo ______(š
VOZIČEK globok, predvojni prodam. Ulica 3. maja 2, 11. nadstropje,
LESENO BARAKO 6.5\3x3 m, prodom. -Andlovic, Ciril-Melo-dova 37-a.	1
KOZARCE
zn vkuhavanje, dobite šc v zalogi v železnim »Ferrum«, I.eon Slupi-ci, Ljubljana, Gradišče šl. 2 (poleg Uršu-link).	1
ŽENSKI PLAŠČ zimski, črn, s krznom in nekaj drugih oblačil, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Pod št. 7414.	I
Sobe I
oddalo f
SOBO zelo lepo, oddom boljšemu gospotiu s 1. novembrom. - Naslov v upravi »Slovciica« pod št. 7361.
DVE PRAZNI SOBI
sončni, popolnoma se-parirani z razgledom na Cojzovo cesto, poceni oddam starejši uradnici. Ponudbe na upr. »Slovenca« Pod »Snmo ena oseoa« 7397.
I Stanovanja I
iggefo j
STANOVANJE čeprav enosobno iščem za takoj. Grem tndi za hišnika. Sem ključavničar, mehanik in elektromonter. Naslov v upravi »Slov.« .pod št. . 7097.	(c
STANOVANJE
dvo- ali trisobno, išče mirna stranka za takoj ali tudi pozneje. Lepa čara primerna nagrada zagotovljena. Ponudbo nu upruvo »Slovenca«
I,od »Tri odraslo osc->c« 7390.	č
ENOSOBNO
stonovanje iščem za takoj ali s 15. nov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Center mesta« št. 7434.
I Posestva j
PARCELO v Šiški, kupim. Razpoložljiv znesek lir 160.000. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resen kupec« 7377.
POZOR I UGODEN NAKUPI Prodam poceni 6000 m1 zemljišča in eno Pflr-relo 1000 m1 v Dcv. Mar. v Polju. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Prilika« 7378.
I Kupimo
GOBE
suhe in sveže redno kupuj
ALPA, Ljubljana. V i-dovdansku ccsta št. 18,
ELEKTRIČNO PEC kupim. Naslov v upravi »Slovenca« 7058.
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo. Pellegrino, Kolodvorska B.	k
KUNČJE IN ZAJČJE KOŽICE TER VOLNO kupuje Žegoza Gallusovem nabrežju 33, sauio vsnk pelcK.
Kopira prazn* STEKLENICB vseh trn Id dobre
e lečam. ■ B. Gušiid odoikov trg J.
INDUSTR. STAVBO s primernim zemlii-ščem kupim. Ponudbe v upravo »Slov.% pod »Tovarna« It. 7236.
NAPRODAJ: HIŠA, enonadstropna z večjim vrtom, ob tramvajski progi nn n.njpromctnejši 'točki. Znzidnne ploskve 170 m'. Uporabiti se da za gostilno, pe-karijo in trgovino. HIŠA. dvonadstropna, nova, s 7 stonovonji po 2 sobi in kabinet, na severni strani,
HIŠA, enonodstropna
ob Gradaščici. PARCELE na vzhodni strani po 40.000 do 60.000 lir in v Šiški po 200.000 lir. ZEMLJIŠČE 20.000 m«, znotraj bloka (gramozni teren). ZEMLJIŠČE zn industrijo 3000 m". ZAJEC ANDREJ, rea-liletna pisarna. Tavčarjeva ulica 10.
STAVBNO PARCELO pri sv. Jožefu, prodam. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »460.000« št. 7429. (p
IUŠO ALI PARCELO kupim do 500. 000 lir. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačani takoj« 7430.
ZEMLJIŠČE 2200 m' — takoj prodam v bližini Rakovnika. Naslov v upr. »Slov.« pod »2200 m'« 7415.	p
STAVBNO PARCELO oziroma, praktično vilo kupim. - Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Resen kupec« št. 7422.	P 1
AVTO
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na upravo »Slovciica« pod »Skoro nov« 7392.
»LUTZ« PEC
novo sli malo rabljeno, takoj kupim Ponudbe na upr. »Slov.« pod »I.utz-pcč« 7275.
LEPO AVBO
za narodno nošo (tudi sumo čelo), kupim. -Ponudbe na upr »Slovenca« pod »Avba« št. 7395.	k
HRASTOVE DESKE 30, 40, 50 mm, vsako množino, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7438.	(k
|Avto-motorl
MOTOCIKLA 125 in 500 ccm OHV, prvovrstna ter DKW avto, proda žužek. Ljubljana, Tavčarjeva št. 11.
VEČ TRICIKLJEV
različne velikosti, po zelo znižani ceni razprodaja Sušleršič, mehanična delavnica — Bleiweisova cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).	loo
IZREDNO DOBHO
PLAČAMO za bicikelj gume, gume za motorna kolcaa in avtomobile ter stare biciklje. Merkur, Puharjeva t.	(k
MOTOCIKLA
125 in 500 ccm. prvovrstna ter DKVV avlo, proda žužek, Ljubljana. Tavčarjeva II.
I _ Knjige _J
NEMŠKE KNJIGE znanstvene in zabavne — kupuje knjigarna Kleinmavr & Bamberg, Miklošičeva e. 16.
PRODAM Cankarjeve »Zbrane spise«, kompletne in dobro ohranjene. Po-izvedeti pri: Jončar, Korlovška cestn 18-11. pritličje, levo od 13 do 15 popoldne.
DOM IN SVET
(888, 89. 90. (901, i904, 1937-38 kupim. Plačam zelo dobro. Naslov v upravi »Slovenca« pori št. 7459.	(k
I Radio 1
VSA
RADIO POPRAVILA
vam točno, strokovno in z jamstvom ter t predhodnim pregledom m proračunom izvrši tvrdka »Philips-Rndio«, Ulica 3. moja št. 6.
I Kolesa B
20 KOLES domskih in moških, najbolj&e znamke, in več tricikljev različne velikosti, zelo ugodno razprodaja šušteršič, mehanična dclovnico, Blcivvcisovo cesto 13 (Figovec, levo dvorišče).	(oo
MOŠKO KOLO
šporlno, prov dobro ohranjeno, prodam. -Gosposvetska 55.
KOLO »Wondcrcr«, kompl. dinomo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7421.
(Stanovanja!
oddalo j
HIŠNICA poštena in čista, dobi stanovanje in neknj ploče. Položiti nioru 300 lir kavcije. - Ponudbe no upr. »Slov.« pod »Samo 2 osebi« št. 7391.	b
1 šiv, stroji |
ŠIVALNE STROJE vseli vrst, kupiriio proli takojšnjemu izplačilu. Plučumo res dobro. — Trgovina; »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
ŠIVALNI STROJ
znamke »Singer«, krojaški, z okroglim čol-uičkom, v zelo dobrem stanju in damski Šivalni »troj orig. »Singer«, zelo poceni pro-dum. Oglejti si od 10. do 3. ure popoldne. Kamniška 13.
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, cena 900 lir in radio aparat, prodam. Pred škofijo 19, hišnica.
I Obrt |
KRZNAR
modernizira plašče in popravlja vsake vrste Kožuliovino in izdeluje pri nošene kože. — Kovačič, Stari trg Št. 21-11, v hiši kavarne Založnik.
Pozor stavbeniki
ln
hlSnl posestniki!
Dobavljam, polagam tn slružim star* PAltKETK
JOSIP BRLEČ
Ljubljana
KOLODVOltSKA 2?
8 PohiStvo I
SPALNICE, jedilnice in kuhinje stulno na zalogi pri tvrdki pohištva: Ma-lenšek. Medvedova 28. Odprto vsuk torek, Četrtek in soboto od 3. do 6. ure.	š
patentne posteljne mreže, otomune, moderne knuče in fotelje nudi solidno iu po nizki oeui
RUDOLF RADOVAN
tapetnik
LJUBLJANA
Mestni trg šlev. 18
SPALNICE jedilnice in kuhinje nudi najceneje mizarstvo: štigl. Ogled vsak dan od 3.-5. ure v gostilni Celovška 72.
PRODAMO lepe, snažne omore, posamezno ter več do-liru ohranjenega pohištva. — Trgovina: »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
KUH. KREDENCO dobro ohranjeno, po-cefti prodam. Sveto-sovsko 6, podpritličje, Bežigrad.	(I
LEPO SPALNICO
jesenovo, prodo: Mizarstvo Josip Goljar, Gcrbičeva ul. 51, Ko-lczijo.
I Pouk |
AKADEMIK reven in marljiv, daje instrukcije za ljudsko in srednjo šolo. Ponud be oa upravo »Slov.«
f»od »Marljivo pouču e« It. 6920.	u
GOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po posebno hitri inetoai. Ugodne cene. Rimska c. 10-1, desno.	u
MLADA GOSPA
izobražene družine, poučuje nemško trgovsko korespondenco in nudi ■ konverzociio, inštrukeije in prevode. Sjjajni uspehi in reference. Pride na dom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7339.
POUČUJEM
nemščino, italijanščino. angleščino, stenografijo posameznike ali manjše skupine, tudi začetnikc(-ce). — Istotam pripravo v vseh srednješolskih predmetih. — Honorar ugoden. Vrhovčcva 12, visoko priti., levo (pri kavorni Tabor). u
GB3
ZDRAVO SKLADIŠČE
večje in šupo, Ipliko ločeno. vzamemo v najem. — Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Začasno« 7303.
LOKAL DVEH SOB
zo krojaško obrt — iščem. Center ali Tržaška ccsta. Ponudbe no upravo »Slovenca« pod »Krojaška delavnica« 7315.
I Glasba I
IIAIJMO.NIK ARSKI TEČAJ za mladino. Starše vabimo, da vpišejo svoje olroke — posebno dijaki, dijakinje vabljeni. Naslov v upravi »Slov.« pod 7327.
VESTEN UČITELJ prjdo zn 8—10 lir poučevat nn dom: violino. za mojstrski izpit, nemščino, italijanščino ter predmete ljudskih in nižjih srednjih šol. Naslov odilajte v tr-
fovini: K. Pučnik, rančiškanska 3.
1 Pridelki I
SVEŽO DETELJO, KORENJE IN PESO kupuje Žegoza, Gallusovo nabrežje 33.
SLADKORNO PESO krmilno peso. korenje, repo in gnoj, kupim. Naslov v upr. »Slov.« št. 7324.
KISLO ZELJE novo prvovrstno, po dnevni ceni dobite zaželjeno količino pri G. Erklavec, Ljubljana, Povšetova 47. Il
kislo zelje, repo
prvovrstno, vsnko količino v sodčkih ali brez dobavi Zelja rna lloman. Sv. Petra 81,
iooo kj korenja"
prodam. Zaloška c. 195
I Kurivo |
tn Frančiškanska 10 Telefon 29-61
I živali I
PUJSKE mlade, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7343.
MOKO divjega kostanja za kruio prašičem, govedi in perutnine še dobile pri tvrdki ALPA, Vidovdanska cesta 18.
PRAŠIČA za rejo, 30 do 60 kg, ki^pim. Mišvelj, Ljuh-Ijanilu 37.	(k
DVE KOZI prodom. — Cesta v Mestni log 53. 1 j
PRAŠIČKI
7	tedenski, noprodnj. Naslov v upravi »Slovenca« it. 7441. j
8	Razno |
OTROKA SPREJME v rejo poštene družina, skrbna vzgoja. -Naslov v npr. »Slov., it. 7154.
I ženžtbe |
STAREJŠE DEKLE
porot j starejiega fanto z neknj premoženja. Dopisi s sliko na upr. »Slovenca« pod »Prednost« 7297. ž
jf Oenar|
POSOJILA
kratkoročna, daje proti dobremu jamstvu Splošno kreditno društvo v Ljubljani r. z. z o. z.. Ulica 3. muja št. 5.	(d
IMETNIK GOTOVINE
kateri želi naložiti svoj denar zelo varno in dobro, naj sporoči svoj naslov in višino zneska katerega želi vložiti v ponudbi pod: Dobro naložen denar proti dobri garanciji no upravo »Slovencu« šl. 7431.	d
| Filatelija |
FILATELISTI!
Ugoden nakup raznih filatelističnih novosti: znamk, filatelistične literature, katalogov i^ »JOL« - albumov itd., dobite pri f i I a t c I i j i MLADINSKE ZALOŽBE v Ljubljani, Sturi trg št. 30.
j Poizvedbe |
V ČETRTEK opoldne sem izgubil v plavi kuverti dokument zn pokojnino »llribal«. Prosim najditelja naj vrne proti nagradi. - »Obnova«, Vošnjukovo 24.
+ Vsem našim sorodnikom in onim, ki so jo poznali ter zato spoštovali, javljamo bolestno vest, da je v nedeljo, 24. oktobra 1943 na našem domu v Trbovljah prenehalo biti zlato srce naše drage mame, gospe
NEŽE DRNOVŠEK
Po 85 let dolgem, le družini posvečenem življenju, je bila v torek, dne 26. oktobra 1943 položena k zasluženemu' počitku na domačem pokopališču. — Sv. maša zadušnica bo darovana v Ljubljani v sredo, dne 3. novembra 1943 ob pol osinih zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Trbovlje, Zagreb, Graz, dne 30. oktobra 1943.
Franc, soprog; Fran, s. Marija, Frnnja, Dominik, Jnnko, Leopold, Albin, otroci; sinahe, vnuki iu vnukinje.
FQr »Ljudski tiskarna« — Za .Ljudsko tiskarno« — Pet »Ljudska tiskarna«] Jože KramarS — Beraosgeuei, Uda].!«!], editers; inS, Jožs Sediš = SchrilUeHei, srednik, redattore: Vik to: Cenčl?