The only Slovenian Daily in the United States. Issued every diy except Sundays —: aid Legal Holidays. :— TELEFON PISA&NE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Heir York; N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 201. — fiTEV. 201. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 26, 1916. — SOBOTA, 26. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Borba severno od Soluna se zelo počasi razvija. KOT POROČAJO NEMCI JE ZAČELA SRBOM NA BALKANU ZELO SLABA PRESTI. — DONAVSKA IN VARDARSKA DIVIZIJA V TEŽKI BORBI Z BOL G ARI. — MACEDONCI SO BAJE POZDRAVILI ČE TE BOLGARSKEGA KRALJA FERDINANDA KOT OSVOBODILCE. — IZKRCAVANJE LAŠKIH ČET V SOLUNU KONČANO. — SRBI SO VJELI NAD DVE STO BOLGARSKIH VOJAKOV. Danes je bilo tukaj Pariz, Francija, 25. avgusta, sledet-e uradno razglašeno: — Izkrcavanje laških čet v solunskem pristanišču se je danes končalo. Zaveznikom je prišla na pomoč močna italjauska armada, ki se bo skoraj gotovo borila na levem zavezniškem krilu. Koliko vojakov je pravzaprav dospelo v Solun se dozdaj še ni moglo natančno dognati. Transportni parniki, ki so prepeljali čete iz Italije, so že zapustili solunsko pristanišče. London, Anglija, 25. avgusta. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o položaju na balkanski fronti: — V sredo so razdejale naše čete vzhodno od jezera Tahini tri mostove. Sovražnik jim je nudil hud odpor med Paša Kopritsu in Kuhujom. Po par ur trajajoči borbi smo ga pognali v beg in mu prizadeli zelo velike izgube. London, Anglija, 25. avgusta. — Skoraj vse tukajšnje časopisje je prepričano, da ni več daleč čas, ko bodo zavezniki na Balkanu slavno zmagali. Bolgarsko prodiranje je brez vsakega pomena. Sovražnik se je na te o-peracije dolgo časa pripravljal in je mislil, da nas bo z lahkoto zapodil ter pregnal iz Soluna. Naša fronta je dolga par sto milj, v rokah imamo najvažnejše strategične točke, naši vojaki so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. London, Anglija, 25. avgusta. — Vrhovno poveljstvo srbske armade je izdalo dne 22. t. m. sledeče poročilo: — Na desnem krilu fronte se je vršila izvanredno vroča artilerijska bitka. Naša ofenziva se prav dobro razvija. Na nekaterih mestih smo pognali Bolgare za več sto metrov nazaj. Vjeli smo 208 mož, ki so pripadali tretji bolgarski diviziji. V bližini meje na levem krilu fronte smo odbili vse sovražniške protinapade. Pariz, Francija, 25. avgusta. — Iz današnjega poročila je razvidno, da so angleške čete razdejale več mostov, ki vodijo preko reke Angiste. Tozadevno poročilo se glasi: — Vzhodno od jezera Tal ii nos so angleške kavale-rijske patrulje prevarile sovražnika ter prekoračile reko Angisto in razdejale več mostov. Bolgari ne bodo napadli mest Ravale in Drame, ker se nahajajo v njima močne grške posadke. Ob reki reki Strumi so se vršili zadnje dni izvanredno vroči boji. Naše čete so začele utrjevati ozemlje, katerega so zavzele v okolici Lumnice. Na levem krilu so si srbske čete priborile več lepih uspehov. Pri jezeru Ostrovo so odbili Srbi več bolgarskih protinapadov. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Poročilo vrhovnega poveljstva nemške armade se glasi: — Na Balkanu se ni zadnji čas ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade je izdalo dne 23. t. m. sledeče poročilo: — Naše čete, ki prodirajo pri Florini, so zavzele Ka-storijo in so zapodile Srbe proti jugu. V dolini reke Vardar vlada skoro popolen mir. Francoski vojaki so izpovedali, da je izgubil 176. francoski in-fanterijski polk v bojih dne. 21. t. m. skoraj petdeset odstotkov svojih vojakov. S levega brega reke Strume smo pregnali vse savez-nike. Po hudi borbi smo zavzeli močno srbsko pozicijo na Malki Nidze, katero sta branili srbska donavska in var-darska divizija. Srbi so se morali z velikimi izgubami u-makniti. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Bolgarska brzojavna agentura poroča: — Bolgarski poslanik v Atenah je sporočil grškemu ministrskemu predsedniku, da niso Bolgari uvedli nika-ke ofenzive, pač pa le protiofenzivo. To se jim je zdelo potrebno storiti vsied neprestanih napadov zavezniških čet. Vse vesti, da je grško prebivalstvo bežalo pred pro-dirajočim Bolgarom, so neresnične. Resnica je, da je grška prebivalstvo v Macedoniji pozdravilo bolgarske vojake kot osvobodilce. London, Anglija, 25. avgusta. — Italjanske čete so zopet začele operirati v Albaniji. Prekoračile so na več mestih reko Vojuso in so se spopadle z Avstrijci. Avstrij- Zahodna fronta. Princ Eitel, poveljnik nemških čet pri Manrepasn. — Uspehi zaveznikov. — Sešteto v jetnikov. ! Vroči boji z Rusi. Rusi zavzeli Bitlis. London, Anglija, 25. avgusta. — Nemškim četam, ki so jih Francozi prepodili iz predmestja pri Maure-pasu. poveljuje princ Eitel, drugi sin cesarja Viljema. Pozneje so te čete vprizorile hud protinapad, toda Francozi so jih odbili. Celo preteklo noč so se vršili hudi boji, v katerih so angleške čete na večjih točkah po sto ali dvesto jardov napredovale. Angleži so morali odbiti tudi hud nemški protinapad; obdržali so vse svoje postojanke. Angleško-francoske čete so tekom bojev zavzele okoli šeststo sovražnih vojakov. Nemci so vpri-zorili napad tudi na La Croix St. Jean, kakor tudi na St. Miheli, toda bili so brezuspešni. Na nekaterih točah so sicer prišli v zavezniške zakope, toda bili so jih primo-rani takoj zapustiti. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Nemški vojni urad pripozna, da so Francozi gospodarji predmestja Maurepasa. Dalje pravi, da so Francozi vpri-zorili nekaj napadov na verdunski fronti, zlasti na nemške postojanke pri Fleury-ju, toda uspehov niso imeli nobenih. Nemške protizračne baterije so spravile na tla štiri sovražne zrakoplove. Nemški zrakoplovci so bili tekom dne zelo aktivni. Metali so bombe na sovražne postojanke in druge vojaške naprave. Napravili so precejšnjo škodo. dole v Pennsylvania bodo pozneje odprte. Harrisburg, Pa., 25. avgusta. — Vse šole, ljudske, nedeljske, privatne, kakor tudi druge, v katere pohajajo otroci izpad šestnajst let, bodo letos radi otroške paralize nekoliko pozneje odprte; najbrže 18. septembra. Čkof Spalding umrl. Peoria, III., 25. avgusta. — Tukaj je umrl knezoškof John Lancaster Spalding. Bolan je bil več let. Pokojni škof je bil velik prijatelj delavcev. Predsednik Wilson ga je bil za časa stavke v Pennsyl-vaniji leta 1902 imenoval za člana stavkarske komisije. Brivska stavka v New Yotrku. 900 lastnikov brivnic je ugodile svojim briveem. Pripoznali so jim unijo, unijsko plačo in šestdnevni delavni teden. Nemci so zaceli napadati ruske postojanke pri Moledečnu in pri Ba-rano vidih. RUSKO POROČILO. Položaj na zapadno-ruaki fronti neizpremenjen. — Turško prebival stvo zapustilo Bitlis. Gin Zeppelinov. Zeppelini so med poletom nad Anglijo ubili več žensk in otrok. — Malo materij alne škode. Splošna stavka preti; odločilo se bo danes. London, Anglija. 25. avgusta. — Eden izmed Zeppelinov. bi so v četrtek metali bombe na angleško o-'NATI TAKOJ UGODILI. balo, je priletel nad londonsko' predmestje, in s svojimi bombami ubil tri ženske, dva otroka in tri možke. DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BRE"£l0NEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam posije $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili« da se nam ie dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okro» *le svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pcšOjatve sredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro, za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lehko, da poiOjatev traje tudi dalj šaaain to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča nitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora n tančno napisati naslov in dodati: poOje ns^j se po brzojavu. Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnih čekov. Petrograd, Rusija. 25. vgusta. --O situaciji na zapadno-ruski fronti je bilo danes sledeče razglašeno: Položaj na zapadnem bojišču je neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Armada generala Ermollija prav dobro napreduje pri Brodeh. Avstrijci in Nemci so vjeli v dva dni trajajočih bojih nad 500 ruskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materija la. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva nemške armade se glasi: Fronta generala Hindenburga: Pred tremi dnevi smo vprizorili pri Cvijinu vroč proti napad in zavzeli nazaj vse one pozicije, katere nam je bil sovražnik odvzel 16. avgusta. Ob reki Gabrki smo vjeli 560 ru= skih vojakov in zaplenili veliko vojnega materijala. Fronta avstrijskega prestolonaslednika : — Razen manjših artilerijskih spopadov se ni Zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Petrograd, Rusija, 25. avgusta. Vrhovno vodstvo ruske armade poroča: Pri vasi Sabilki severno od železniške proge Lida—Moledečno, so vprizorili Nemci v sredo vroč napad. Pri uapadtno se posluževali dušilnih plinov. Pri Veliku. v smeri proti Kovlu. smo pognali v beg sovražniške čete, ki so poskušale stopiti v ofenzivo. Petrograd, Rusija, 25. avgusta. Ruske čete nadaljujejo s svojim prodiranjem zapadno od jezera Van. Civilno prebivalstvo je začelo zapuščati mesto Bitlis. Nekatere privatne brzojavke naznanjajo, da je mesto Bitlis že v ruskih rokah. Rusi so ga baje brez boja zavzeli. Pri Mozulu smo začeli zasledo vati umikajoče se ostanke neke razkropljene turške divizije. Petrograd, Rusija, 25. avgusta. V najkrajšem času bo odšlo še par tisoč ruskih čet na balkansko bojišče, kjer se bodo pridružile Francozom, Angležem in Srbom. V neki hiši, ki je zdaj kup razvalin. ua katero je priletela nemška bomba, je bilo ubitih troje o-seb, in sicer mater, ki je bila ravno pred par dnevi rodila, novorojenčka, in pa neko starejše dete. Težko in lahko je bilo ranjenih sedemintrideset oseb. Angleški vojni urad pravi, da ni bilo veliko materijalne škode. Nemški Zeppelini so baje vrgli nad sto bomb. Angleški zrakoplovci so se spustili za njimi, toda so jim ušli, le z enim so prišli toliko skupaj, da je prišlo do malega boja, ki je pa pozneje tudi ušel. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — Nemški vojni urad naznanja, da so bili nemški zrakoplovci v zadnjem poletu nad Anglijo, ki so ga vprizorili v četrtek, uspešni. Napravili so zelo veliko škode. Monjak eksplodiral; trije ubiti. Philadelphia, Pa., 25. avgusta. --Trije delavtSi so bili ubiti, nekaj je bilo pa ranjenih, ko je pri Ard-rnore Ice Co. eksplodiral amonjak. Paraliza pojema. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo nekoliko manj slučajev kot je navadno, namreč samo 94 novih, 22 otrok je pa umrlo. Tudi v N. J. pojema paraliza. Trenton, N. J., 25. avgusta. — Zdravstveni department države N. J. naznanja, da je tudi v New Jer-šey-ju pričela paraliza pojemati. 3500 svilnih delavcev stavka. Shamokin, Pa., 25. avgusta. — 3500 delavcev pri J. H. & C. K. Eagle Bros., tovarni za svilo, je zastavkalo. Družba je baje znižala plače. STAVKA JE NEIZOGIBNA, AKO NE BODO MAG- WILSON JE IZJAVIL, DA NE BO VEČ DOLGO ČAKAL. — JAVNO MNENJE JE Z DELAVCI. — DELAVSKI VODITELJI SO VSTRAJNI. — KONGRES NAJBRŽE NE BO NIČESAR UKRENIL. — UNIJE IMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO DENARJA. — VODITELJI PRAVIJO, DA SO MAGNATE DALI NAPAČNE PODATKE. Francija bo preprečila nadafjne detomore. Pariz, Francija, 25. avgusta. — Da se bo preprečilo nadaljne detomore, ki so se zadnja leta tako pogosto pojavljali, so mestni odbori v večjih 'francoskih mestih odre dili, da lahko vsaka nezakonska mati, ki noče imeti svojega otroka, dete prinese v za to vstanovljen mestni zavod, kjer bodo otroka sprejeli, ne da bi mater razkrinkali. To se je storilo radi tega, ker, kot znano, je francoskega naroda vedno manj. "Bremen" je baje Vjet. Včeraj je prišel v newyorsko pristanišče parnik "Baltic", katerega potniki so izjavili, da je bil "Bremen" 2. avgusta vjet v bližini Doverja. Submarin se je baje vjel v neko mrežo, nakar ga je nek patrolni čoln prisilil, da je prišel na površino. Častniki na "Balticu", so izjavili, da so sicer slišali te govorice, toda jih ne morejo potrditi. Ameriška pošta zopet zaplenjena. Berlin, Nemčija, 25. avgusta. — S parnika "United States", last škandinavsko-ameriake črte so angleške blokadne oblasti vzele vso poito. Pozor pošiljatelji denarja! ▼■led negotovega dostavljanja pošte, Id je namenjena Is Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, vprejemamo denarna poiiljatve do preklica la pod pogojem, DA U WLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DEHAE NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le sam ude. Ml jamčimo vsako denarno poftOjatov toliko Saša, da sa izplača na določeni »lov. Istotako nam jamčijo Ijive ameriške banket s tmo sedaj v zvezi radi vojna in radi popolna sigurnosti pri poči-Ijanjn denarja. Oana: Wall Streets. Wall Street je preživel včerajšnji dan v velikem veseljn, kajti driav je dala mu-tovaraam velika naro- 'v- •'• 1 ... . 'i.'- K f K. s 6.... .85 I 120.... 16.20 10... 1.50 1 130____ 17.55 15.... 2.20 1 140____ 18.90 20.... 2.85 1 150____ 20.25 25... a 3.55 1 160.... 21.60 30... 4.20 1 170.... 2295 35. . a 4.90 1 180.... 2430 40... 5.55 1 ISO_____ 25.65 45... 8.25 1 200.... 27.00 50... 6.90 1 200.... 83.75 55... 7.60 1 300____ 40:50 60... a25 1 350.... 47.25 05. . . 8.95 I 400.... 54.00 70... 9.60 1 450.... 60.75 75... 10.30 1 500____ 67.50 80... 10.95 I 600.... 81.00 85... 11.65 1 700.... 94J50 90... 12.30 1 800____ 108.00 103... 13.50 1 900.... 12L50 110... 14.85 1 1000____ 132.00 Kar sesdaj« denarjn skoraj vsak < lan menjajo^ smo primorani računati po najnovajtti oenak in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih sa bo sgodflot da dobi slovzdkkaj vač, ». - vi r Washington, D. C., 25. avgusta. — Danes ob desetih zjutraj je prišlo v Belo liiso 640 unijskih uradnikov, ki so se s predsednikom Wilsonom do 12. ure posvetovali. Povedali so mu, da se popolnoma nič ne uklonijo, temveč, da vstrajajo na svojem stališču kot so dozdaj, namreč, da jim magnati pripoznajo osemurno delo brez razsodišča. Pozneje so se sestali z Wilsonom železniški magriati, katerim je povedal, da ljudski interesi zahtevajo, da se ta stvar odloči v prihodnjih štiriindvajsetih urah. Uljudno, toda odločno jim je povedal, da je sit čakanja. Rekel jim je, da se magnati po dvatedenskeni pogajanju še niso odločili, medtem ko njihovi nasprotniki vedo za kaj se jim gre; delavski voditelji so prvi dan, ko so bili v Wasliingtonu, zavzemali isto stališče kot ga zdaj. Predsednik je govoril magnatom odkrito in odločno. On simpatizira s 400.000 delavci; njegova želja je. da se jim pripozna krajši delavnik. Predsednik AVilson jo magnatom namignil, da bodo njegove simpatje s stavkar-ji, tudi če bodo zastavkali in tako zadeli deželi velik udarec, kajti stavka bi bila opravičena in cela krivda bi tako-rekoč padla na mogotce, ki jim ni za ljudski blagor, temveč le za lastne žepe. Dalje je železniškim magnatom povedal, da je z delavci ljudsko mnenje; bilo bi tudi v slučaju stavke. Ko je končal svoja- izvajanja glede osemum«*ga delavnika, je pripomnil, da se bodo delavci radi čezurne plače gotovo podvrgli razsodišču. Potem so pa magnati zahtevali, da jim garantira, da bo kongres kaj ukrenil, da bodo lahko povišali vožnje cene. Pa zahtevali so še več, namreč, da jim Wilson jamči, da bo prišla taka postava v veljavo še tekom tega zasedanja kongresa. Wilson jim je odkrito povedal, da jim kaj takega ne more garantirati, niti za časa tega zasedanja, niti za časa kakega prihodnjega zasedanja. Obljubil jim je le toliko, da bo dal celo zadevo v roke kongresa, nakar bo vse odvisno od zastopnikov in senatorjev. Predsednikova izjava napram magnatom je bila ta-korekoč nekak ultimatum. Po konferenci s predsednikom je Mr. Oarretson. predsednik delavske strani, izjavil, da je njihovo stališče neizpremenjeno. — Naše stališče je popolnoma isto kot je bilo pred enajstimi dnevi, — je rekel. — Takrat smo mi zahtevali osemurni delavnik brez razsodišča, druga vprašanja naj bi se pa rešilo potem razsodišča. Tega stališča nismo niti za spoznanje spremenili. — Med delavskimi zastopniki vlada že velika nezadovoljnost. Velika večina jih je, ki zahtevajo, da se pride stvari takoj do konca, da se napove stavko. Stavka bi bila že gotovo napovedana, ako se m bi bili odločilni faktorji ozirali na predsednika Wilsona, ki se toliko trudi, da bi to nesrečo,, ki bi zadela Združene države, preprečil. Splošno mnenje je, da je Wilson mišljenja, da bo stavka že jutri napovedana. V Willard hoteiu pa sede kapitalisti in si belijo svoje glave. Iz nekega vira se je doznalo, da je delavcem popolnoma vseeno, če zastavkajo ali pa ne. Baje imajo na razpolago petnajst miljonov dolarjev. Koliko je na tem resnice, se seveda ne more pribiti. Washington, D. C., 25. avgusta. — Doznalo se je, da so delavski uradniki povedali Wilsonu, da so magnati porabili velikanske svote denarja, da so bili vstvarili napačno javno mnenje, ki se je pa zdaj razblinilo v nič, kajti javnost je zdaj na strani delavcev. Washington, D. C., 26. avgusta. — V kakih škripcih so železniški magnati najbolj dokazuje sledeče brzojavka katero je poslala Mackay & Co. vsakemu članu kongresa: — V imenu večtisočih investorjev, katerim smo mi prodali železniške delnice in bonde in kateri so danes ta-korekoč odvisni od dohodkov, ki jih imajo s temi delnicami, vas uljudno poživljamo, da uporabite ves vaš upliv v sedajnih neprilikah med železniškimi družbami in delavci, da se celo stvar izroči Meddržavni trgovski komisiji ali pa kaki drugi državni kamisiji, ki bo zadevo razsodila, namesto, da bi se kar naravnost pripoznalo unijam osemurno delo. Mackay & Co. je takozvana "brokerska" družba, ki razpečava različne delnice. Bojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih reveže^ "GLAS NARODA' L [HoTtfc&l Daily J. _ a« FgftMsbod W ■ itovEKio puBusmara fct- _Porpcratt««,): F RVD(X BAKSHB. LOUIS BBNHDDE, PO. of BqiImm of thm Mtponttti tnfl addreMM of ibon offlM ■ Cortlaadt Street, Borough «fl kattan« Few Tort C»ty. Ti eelo lete viUa Hat na Amwifce la jnanafle 98.00 pol leta_„ USO telo leto m. mesto Hew lorC.* C00 gol leta m sneto New Toc|^ 1.00 Prreve aa ve* lete 4.50 ■ ■ pol leta M 30» R M Setrt leta«--- 1.70 »9LiA NARODA" ishaja vak J larsemil nedelj In pruolkor. DL Al NiSODA" ;( "Votel ef tbe People") H ferity day except Brnom Holidays. Knhserlptlon yearly 18.0«. Airertiiewnt ea tm tone podpisa la osebnosti m m prlobčajejo. * blagovoli poBjafl H k Money Order. kraja naroCnlčef pro-•dsM, da mi nam tudi prejšnje M* MwHIl ainnl, da hitreje naslovnika. la poSUJatraa "flLil m Bertlandt 8t^ KABODA" Mew Tort Cttj. Te'efoa 4687 Oortlandt. Liebknecht. Ko je bila te dni razglašena obsodba proti Karolu Liebknechtu, je bilo razočaranali na miljone in isiljone ljudi. Kar je vsako smatral za nemogoče, se je zgodilo. Sodišče je izpremenilo razsodbo prve instance, obsodilo je Lieb-kneclita v ječo ter kazen skoraj podvojilo. Za dobo šestih let so mu odvzete vse državljanske častne pravice. Njegova karjera je potemtakem uničena, odvetništvo mu je za vedno odvzeto. Veliko vprašanje je tudi, če je tako močan, da bo prišel po dobi šestih let živ iz ječe. In zakaj vse to! Ker se je on — najpogumnejši, najboljši, najzvestejši med vsemi — predrznil ljudem pridigovati mir. Ker je sredi vojne izpodbujal ljudi k miru, govoril o miru ter z besedo in dejanji deloval za mir. Za pravično stvar je nastopil proti cesarjem, kraljem, ministrskim predsednikom, ljudskim zastopnikom. — Zato so ga poslali v ječo. Zdaj so torej Nemci dosegli, po čmur so hrepeneli že od začetka vojne, na kar so mislili že mesca avgusta leta 1914. — Karola Lieb-knechta so napravili neškodljivim. Bog ve, če se jim bo posrečilo zapreti Liebknechtov duh za ozi-dje? Bog ve, če ne bodo dosegli ravno nasprotno od onega, kar so hoteli in želeli doseči! Bog ve, če ne bo ravno vsled te iufamije zažarela jeza, ki je nastala v narodu vsled mil jonskih žrtev, v silen, mogočen plamen, ki bo podžgal trhlo lesov je kapitalističnega banditskega gospodarstva ! Nikdo ne more danes povedati, v kakšni meri teži morilna roka vojne na narodih, v kakšni meri se je posrečilo oslabiti pogum, energijo in revolucionarni odpor proletarcev. Že ko je bila proglašena prva razsodba 3. julija, so se vršile po vseh večjih nemških mestih demonstracije, izbruhnili so štrajki. če je bilo že tedaj tako, bo zdaj še veliko hujše. Kot vse kaže, bo morala morilna banda, ki je odgovorna z to razsodbo, kmalo plačati svoj že davno zapadel račun. In tedaj se bo reklo: — Brez vsakega pardona! Da vladajoči zveri ni prav lahko pri srcu, je posebno razvidno iz tega, ker so pristavili k razsodbi utemeljitev, ki pravzaprav ni ni-kaka utemeljitev. V utemeljitvi je namreč rečeno, da "je težka kazen brez obzira na vse olajševalne okoliščine čisto u-pravičena, ker jc Iaiebknecht v vojni surovo prekršil svoje dolžnosti kot vojak in državljan". — Taka je torej ta utemeljitev. Zaprli so ga tako, da se šest let ne bo ničesar slišalo o njem, da so mu lahko odvzeli odvetništvo. Drfavlj; oske so gg odva- li "zategadelj, da ne bo mogel biti več izvoljen v državni zbor. Vse glasove, ki jih bodo kljub temu oddali volilci pri volitvah zanj, bo spoznal državni komisar za neveljavne. Tako se torej postopa zdaj v teh žalostnih časih z ljudmi, ki hočejo dobro ne samo svojim tovarišem, svoji državi, pač pa celemu človeštvu. Če je kdo govoril za časa vojne v Nemčiji resnico, Če je kdo pridi-goval pravico, je bil to edino le Liebknecht. Ker se vlada prav dobro zaveda svojega krivičnega postopanja, je umevno, da ji ni ljubo, če ji kdo očita in poskuša razgaliti njeno delovanje. Takega človeka se pa mora odstraniti, če za vedno ne pa že vsaj za toliko .časa, dokler ne zavlada mir. Ljudstvo trpi, sklanja glave, toda srd, ki se je porodil že začetkom vojne v srcih teh nesrečnikov, postaja vedno večji. Vlade to prav dobro vedo, in zato se poslužujejo najskrajnejših sredstev. Konvencija društva sv. Barbare. Pazljivo1 sem čital vsalk dan G N. ter mnenja delegatov društva sv. Barbare. Toraj, solbiatje delegat je, težko nalogo imamo, iker ne zastopa vsaik le samega sebe, temveč celo postajo. Treba je toraj previdnosti ter odločno postopati in delovati edino v korist organizacije, prihraniti članom kolikor mogoče težko prislnženih. novcev v bodoče. Ncglede na neugodnosti na potovanju in vožnji, ker to je Te vsake tri leta enkrat, dasiravno bi zadostovalo vsake 4 ali 5 let in takrat toliko bolje izpopolniti pravila organizacije in drago, kajti konvencija bode zahtevala lepo svoto brez posebnih priboljškov delegatom, vsaj onim, ki se nahajajo zunaj Pennsylvanije ki sosednjih vzhodnih držav. Tudi združite-v raznih slovenskih organizacij bi bila potrebna in prihranila bi lepe denarje, toda nikakor pa ne z vseani organizacijami, kajti to bi bil en novi jarem članom vseh združenih organizacij, ker brez dvoma bi postali uradniki tako mogočne organizacije preponosni, netočni in za članstvo brezbrižni, toda pokoriti bi se jim moral vsak, rad. ali nerad, ne da bi si mogel pomagati do podpore v slučaju nezgod pri kaiki drugi podporni organizaciji. Glede premembe plačilne lest vice in trirazredne bolniške podpore kakor tudi smrtnine se strinjam s postajo Št. 82, priobčeno v 195. št. G. N. z dne 19. avgusta, kar je po mojem mnenju najvaž nejši predlog, ker sem prepričan, da mnogo dobrih članov je zapustilo (naše društvo in se pri drugih podpornih društvih zavarovali za $2 ali $3 bolniške podpore. Druge manje važne točke pa upam, da bomo složno rešili pri konvenciji. Pozdrav vsem članom sv. Barbare! Frauk Novak, delegat postaje štev. (jTeensburg, Pa. Grand Rapids, Mich. — Tukaj smo tri slovenske družine in en samec. Bilo je sicer že par rojakov tukaj, toda so jo vsled dolgega časa odknrili, kajti tukaj m nobenih zabav. Delavske razmere so še precej dobre. Tovarn je tudi veliko in se delo precej lahko dobi.. — Tem pot o m svarim, da se rojaki ne ozirajo na dopis iz De-troita, ki ga je spisal J. Hočevar, da ne boste hodili na uro gledat v Detroit, tako kot sem jaz. Jaz sem šel tja 14. avgusta, da bi videl. če je res tako kot omenjeni dopisnik piše. Oblazil sem cel Detroit in sem šel vprašat v mnoge tovarne; res je, da nekateri zaslužijo kakih pet do osem dolarjev, toda to so tisti, ki so bolj visoko študirali. Živež je pa veliko dražji, kakor tudi stanovanje. Jaz misdim, da bo še precej vode preteklo, predino bo talko kot Mr. Hočevar piše. Pozdrav vsem! — Fr. Sušnik. Sporočilo. ■— Sporočam vsem tistim rojakom, ki so mi pisali in katerim nisem mogel osebno odgovoriti, da naj potrpo nekaj časa bil vse dokaze resnega delovanja mož. Med govorom je omenil, da' je danes tudi rojstni dan Franca' Jožefa I. Shod je dosegel svoj moralni uspeh v splošno zadovoljstvo. The Peerless Motor Car Co. je dobila za $10,000,000 naročilo za Junak - Koenig. Nemški trgovski subinarin je prišel v domače pristanišče. Zakaj ne bi? Saj kapitan Koenig je rekel. ko se je pripravljal na poto-frucket r govs ki z as top niki ruske y.^je proti domovini, da -mu bo vlade so izjavili, da imajo še za clsto lahko Pritl preko trmriljske $30,000.000 vojnega materij-ala me^ Pote8n Pa ne bodo naročiti v Clevelandu. V resnici . se tu dela še vedno; dobro delo' . At anttk je širok, in Koenig si dobiti je *'špas" kot nikdar prej, laJlko lzbral to ah ano Pot5 in zato tudi vedno mnogo ljudi pri- Pole° te=a Je haja semfkaj. Seveda so plače bolj pičle; ker je zadnje čase vse zelo drago, je nam delavcem vseeno in se ne moremo bahati z dolarjem. M. I. L. ! Posledice nizkih plač. Te škim dni je stala kriminalnim pred liewvor-sod iščem kot imela "Deutsch-land" na razpolago poleg površino, tudi globino morja, kjer nimajo angleške in francoske kri-žarke nobene moči. i Toda kljub temu, Ko.enig je brezdvoma največji morski junak modernega časa. 1 Njegova slaiva je brezdvoma zasigurama. In pripoznati mu jo mora vsaik. j Britanija lahko vlada površino in morske valove, toda Koenig ima tudi dostop v nofcrajnost Nep- Nervozni ljudje nam bodo hvaležni, ako jim naznammo. d* se jim bo zdra\je čudovito zboljžalo in živčevje pokrepilo — ako uživajo SEVERAS NERVOTON (Ssverov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo že popolnoma preisku-Šeno ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Dor.aža hitro olajšbo v slučajih DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTL Cw, Sl * Pišite po naš cirkular: -SEVEROV NERVOTON. — Kda. n kako pa iabiti. Razpošiljamo ga zaseonj. priča neika deklica, po imenu Ida tranovega kraljestva. | Cohen. | Kapitan je rekel, da, ako bodo sovražne križarke preštevilne in se lahko vstavi glo- Njena povest je sledeča: i Ona je bila uboga šivilja v neki l>r^luxaiue» _ , , . - - - v- i t* i »oko v morju, ali pa celo na dnu, kroiacnici v New i orku. Pred , . • , ,, . ,-----„ X i—----„---- , . . . v. kjer si lahko moštvo naviie gra- in naj v tem času ne hodijo nika I dvema letoma so vs. krojači za- mof(m ^ ^ ^^ i mor. Kakor hitro se povrnem v vsled cesar je morala tu- „„ i Detroit nazaj in ko l»o v tmi!^ ona; ln tako Je blla ob boren Severov, pripravki so naprodaj v lek:imuh Zalitevajl? Sever. . » Zdniv:!:u OmeniTo ime .WrRi tor se > tem 1'bvariijt«. nuJomestitrv. ,\ku ne iai rete dobiti Sieverove Pripravke v Vuši okolici, narriijte jih «1 n-a. Poslovite W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. oziru kaj primernega ukrenilo, bom radevolje vsakemu sporočil. Torej v tem oziru je potrpljenje bolje, nego nepotrebni stroški. — J. Hočevar. Novice iz Clevelanda, 0. zaslužek, s katerim se je pošteno j^j preživljala. Prihraniti si za slu- pivu, ali na kak drug naein. do-; »kler se sovražnik ne naveliča ča- čaj, da ne bi mogla več delati in Deutsehland" je imela zelo mirno vožnjo, kot poročajo. Ni ji i »■!.• i i - < uiuuu »vj.li ju, avl uuiwa ju. ji----- ' j'1' t'' si služiti Kruh. ni mogla niti cen- ... . , " ,. ... , , „,, - . v. - , . . * . . , ... bilo treba prenesti vebko strahu oeslo jt-: Naj ta, kajti place je imela le toliko, , . - .. . . t . J , , , . . . od strani zavezniških ladij: — in nizke cene! li'A 11* hi mi a v hnvnn * ' ZAHVALA. Podpisan: zahvaljujem gosp. Franku Bowbancu. krojaču na 208 N. AVater St.. Sheboygan. AVis., za izvrstno delo iu ga rojakom toplo priporočam. Njegovo iboljse vrste delo. a POZOR! Temputoiu t»|w>Ziirjajii vse ki so mi dolžui. fia naj se i>glascr ali naj mi ]>a pošljejo denar. < c tega ne store tekom štirinajstih dni. jrli bom izročil sodišču. Frank Uljan. da je bila oblečena le v borno . . ... , . , . ,, , . , . ... „. . zasledovali jo tudi niso duhovi, obleiko m da je toliko zavzivala, , .. * . . . , . , .. , - j , , . , „ . utopljenih zen«k m otrok, kot ti da 111 dobesedno stradala. Toraj, j u - i • • • . I . . . . , ., duhovi zasledujejo njene sovrst-1 if> «t s» \-lr-a .titi nriii 10 liilsi .. so s svojim nepostavnrm ojevanjem pod morjem zahteva-J le toliko m toliko sto življenj ne-' J. Stampfel. Sliobovuaii. Wis. prišla je stav^ka iai ona ie bila . , . nice ki brez sredstev-; druge službe pa tu-f t ' di ni mogla takoj dobiti. Zvedela ^ je, da je nekje nek '"zavod'7, ki daje deklicam pomoč. Deklica mi- dolžnih otrok in žensk. Upam, da mi ne bo nihče opo rekal. Če trdim, da bi iz Clevtlan- da lahko dohajala poročila, ki bi s]e"č. da je v resnici kak pošten zabila precej zanimiva. Imamo ne- VO(L se je obrnila tja, toda v krat-srece, umore, politične boje, go- kcm je spuvidela, da je padla v. spodai^sko orgamzo\anje, delav- roke navadnemu trgovcu z 4ibe-| ska vprašanja itd. lim suženjstvom ^ pri katerem je O nesrečni smrti Vmka Pristo-' zašla na uapa^no pot, toda bilo je1 va se je ze poročalo. Pripomniti, že 1>repozno. Lopovu je morala1 sehe Zeitung", opisuje grozote, v ves denar, katerega katerih morajo žveti nemški vo-podporno društvo Edmost ja-jje; zaslužila pri delu, ki ga ji je jaki na solI>meskem bojišču. On Konono se je ven- pravi, da so imeli Nemci prvo — Strahote v zakopih. Karl Wegner. dopisnik "K«»hii- pelo ob priliki njegovega pogreba* ou preskrbel krasne nagrobnice. "EdinostJ' je\i.M. toliko nnnonmibi A* ie nove 'i - danes najbolj popularno pevsko! * P^^.sto zakopov izvrstno utrjeno m društvo v Clevelandu s svojim neumornim vodjem Primožom Kogojem , Jugoslovanski Sokol'' je izdal dala ničvrednežu, da mu ne bo zavarovano proti dežju sovražne-več plačevala, nakar jo je zloči-^ ognja, toda druga in tretja nec pretepel in ji vzeL vse, kar je( vrsta pa ni taka, vsled česar so imela pri sebi, denar in obleko,1 izpostavljene nemške čete milosti dike pokojneca Pnslova S^ ™ ,"me0- %X16P .a,a ^ ^K - one^^f^jelt^o ^oje glave, ka- ^eoje ^ke^20X16 palcev steneja)OTestiU, „ekar jo je nek polieaj'morkoli morejo da ji ne zadene- Kje se D IT K ! v hiši York City. njegov naslov, naj mi ga š!je, še boljše je pa, C-e se mi sam oglasi. — John Jaukovich. 11-2. s. Heights. Pa. Box 4«J4. •2lr- Norwich, I'a. -8si lahaja rojak ANTON Pred časam je stanoval št. o4S E. 78. St., New Ce ve kit-k rojak za Kada bi i/.vedela za naslov svoje- prijateljico TEREZIJE PE-i ! ČEVN1K. oiiiožene t 'HARNER. Pred enim _ letem je bivala vi Milwaukee. AVis., :i zdaj ne! i - - -vem, kje se nahaja. Prosim ce-j njene rojake, če kdo ve za nje; naslov, da mi naznani, ali naj! se pa sama javi. — Maxina Sušnik, 257 Hall St.. S. \V., Urand' Rapids, Mich. | ( l>i"-eii! svojega očeta in brate AN TONA. JANEZA in FRANCA SAJN. Vsi m* nahajajo v državi Wisconsin ali v Jolietu, 111. Prosim jih. da se mi oglasijo, ki*r umrl mi j«* mož Andrej La-hajnar. ki >«* je na avtomobilu ponesrečil. Prosim, da eden pride semkaj v Thomas. k"i* sama ne morem priti «i• ■> vas.— Ivanka Lahajnar. Thomas. \V. Va. 2< "J!" - i-eiu NA se in svojega prijatelja .MAKT! (iRUI. Pred dvema 1-toma je nahajal nekje v ('oloradi zdaj ne vem, kj<- je. Prosim cenjen«* rojake, če kdo v *. d:i in i javi njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen. ,-i!i naj se j.,-: sam osrlasi. — Anton Jnrkovi*. !»!*x IGo. Monoitgah, \V. Va. —8 i društva 34, Ji Si Ki Ji Čeprav so se začeli člani J. S. K. Jednote pogosto oglašati in izražati svoja mnenja, vseeno upam, da bom še jaz nekoliko prostora dobil. Iz navodil sem sprevidel, da sam Bog ne more vsem ustreči. Bral sem, da so eni za centralizacijo, drugi so proti njej. Z moje strani želim, da centralizacija ostane. Naše društvo bi nikakor ne moglo samo vzdrževati bolnikov in ponesrečenih, ako bi moralo samo plačevati. Kar se tiče glasila Jednote, je sedajnje popolnoma dobro. Upam, da ne boste zahtevali drugega, ker to bi bilo le znamenje večjih naklad. Vidim tudi, da imamo več uradnikov kot je treba. Pet nadzornikov je či«to gotovo preveč. Moramo, da znižamo stroške Jednote in krajevnih društev. Podpore naj se plačuje bolnikom dolar na dan. T, pobral ter jo oddal v bolnico, kjer j 0 angleške in francoske era nate.' dni nato rodila. Dete je ^jjhova telesa so izpostavljena iboga žrtev je potem po-'dežju in solncu in, kar je najhuj-1 vedalu detektivom svojo povest, še, sovražnemu oenju > nakar so zložili skupaj nekaj do-j «Mogtvo leži v jamall v najVeč-!i larjev in .p kupih obleke ter pri-jjfm strahu poleg nmjenih- kateJ| i rih ne morejo prej odstraniti, da 'pride noč, da nastane mirno. V -sedajni vročini povzročajo mrtve- < e i in ranjonei velik smrad, česar posledica je, da je položaj voja-| kov v zakopih še bolj neznosen.' "Ko prično napadati, se polo- ca z ur Konvencija naj se vrši Štiri leta. Pozdravljam vse člane. Mat. Karcič, $2, 10XS pa $1. Slovenec, kakor tudi društva bij pa,. d morala imeti to krasno sliko, ki j luni-lo. IJi ne dela kras samo sobi, ampak vsaki dvorani. Več čisti prebitek gre v pomoč vdovi oziroma družini ranjkega. Slike je naročati na naslov: M. Lah, 1253 E. 60 St., Cleveland, Ohio. Na naročila brez denarja se ne more ozirati. Nesrečna smrt Anice Žlindro v c je presenečila celi Cleveland, kajti žnjo smo izgubili najboljšo dramatično in pevsko moč. Jazbec, ki jo je ustrelil, ni še bil pri zaslišanju; o tem poročaino pozneje. Jazbec je bil tudi vroč a-gitator za list "iSilovenski Narod". V Clevelandu se dela, a počasi in sigurno. Društva so pričela spoznavati korist ekonomije. Dela se za Narodni dom, kakor tudi Jugoslovansko Zvezo, to so vsa društva Jugoslovanov, ki se organizirajo v eno moč v očsigled današnjim resnim časom. Prvi veliki *4fair" ali "bazar" za Narodni dom se vrši 2., 3. in 4. sept na so-kolskem vrtu. Priprave so v polnem teku in pričakovati je velikega koraka. Naj bo tudi omenjeno, da priredi tudi katoliška šola sv. Vida "fair" ravno isti čas, dasiravno se je že davno vedelo, .kaj nameravajo prirediti skupna društva za Narodni dom 40 po številu. Situacija je vsakemu iasna ter se bo znailo tudi vpo-števaiti. Čim večji pritisk, tem hujši odpor. Odpor je znak moči, ki ga bodo čutili oni, kateri se-jejo veter. Basta! V petek 18. avg. je podružnica Slov. Lige sklicala javni shod, na katerem so govorili: L. Pire, dr. Zupanič in Milan Marjanovi«. Shod je bil poluoštevilno obiskan in vtis govornikov je naredil svoj uspeh. Mr. Pire je otvoril shod ter pojasnil namen shoda, t. j. ob času padca Gorice, da se Slovenci zbudimo ob trenutku, ko imacno priti izpod enih vislic pod druge itd. Mr. Pire je svoj govor v lepem tonu končal in predstavil dr. Zupaniča, ki je nastopil med burnim aplavzom na mesto govor- . nrka. Preveč prostora bi vzelo, da (bi opisoval vse fakite, 'ki jih. je čeli zasledovati lopovskega trgov-belimi sužnji". — — — Trgovca" so vjeli ter ga postavili pred kriminalno sodišče, kjer je ta deklica in še par drugih nastopilo proti lopovu. Porotnikom, ki so to povest po- slušali, so baje stopile solze v oči.'žaja ne da opisatL €loveku se Pomožni Okrajni attorney je pa di da nebo poSilja ves ta ogenj rekel: To je najbolj pretresljivo uad jjudi odkritje delovanja trgovine z be-l „.".' . . , „ lim i sužnji. Imtumo dokaze, da je1 , kaJfr ?eko': Teke\ ta človek, ki stoji zdaj pred sodi-|d;1 f. Z.eh v kJer bl šeem, vničil več domov kot kdo streljatl sovrazillka" drugi, ki je bil v tej kupčiji. Naj-| Kajzerju bi bilo i*svosčiti, da več, skoro vse žrtve so tovarniške,bi CI1° Ul*° sv<,i° So- delavke, ki morajo delati" za pet vo izpostavljeno takim grozotam; ali šest dolarjev " j gotovo bi se z velikim veseijem Človek se mora zdrzniti nad ZOpft ev0?^a , P^otneg^ vri« j i)osla, ki mu ga ie naložila višja tem. Nikdo ne more pravzaprav 1 „ * o j u obsojati nesrečne deklice, ki tako t moc'_! globoko pade. Lopov, ki se bavi! PRIPOROČILO s tem businessom, je sicer vreden, x... „ .v .... ^ ' da ga zadene najhujša kazen, kil ^ ^ Zupane, ameriški odmore človeka zadeti; toda vzrok pofai"k Jugoslovanskega odbora vseh teh zgražanja vrednih raz-«v. 1fnIdonu' P^*.2* sloJ1enfke mer tiči glob je. ivjetenke v Rusiji večjo pošiljate v , . . »pod varstvom zavezniških držav. Knvda je na strani sedajnega ( Slovenci! življenje — bodisi ze tako H Na j primernejše darilo za vjete ko — pasti v roke človeku, ki za Sloveace lia Ruskem bi pa£ biIa par centov umci ljudi telesno in ^^ -siovenija vstani!", ker du8eTT1°'i ^tanejo takorekoč.dTug3 jmylge bi prMe pod cenzu- izvrzki človeštva. |ro in se dotičnim ne bi izročile, če Največji in najnevarnejši izro-iEiso pisane v slovenskem in Ru-dek zla je sedajni kapitalistični sam prijaznem duhu. Denarja se sistem, katerega izrodki so pa zla,'ob tej priliki ne bo pošiljalo, ker ki so nevarni človeštvu bolj kot se to lahko stori preko bank, po-vse bolezni, ki jih more poslati na sebno preko banke Frank Sakser,' PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA' 82 Cortland t Street. New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni notar (Xotary Public) 718 720 MARKET STREET WACKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih Črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. ljudi katerakoli moč. DA&UJTE PAS CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V ŠTABI DOMOVINI! ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga dotieni v jetniki tudi resnično dobili. | Dr. Zupanič se je krepko zavzel ■za naše vjete fante v Rusiji in sedaj se jim veliko bolje godi, ka-ko«r pa v začetku vojne. Ce ima Kje je MARY UČJAK? Pred 3. kdo izmed Slovencev še kako poleti je bivala na Western Ave.1 sebnost glede svojih v Rusiji ali v Pittsburgbu, Pa. Za nje na- pa v srbskem vjetmištvu, naj pi-slov bi rada izvedela: Frances še g. Zupaniču, ker on ibo gotovo Birsa, 1209 Lake St., Alleghe- pomogel, kolikor je v njegovih ^legat ^ r; ^Sto^ft Mk &&& P^^U^h, Pfc t ; _ • ____________ vsaka Zupanič z neprisiljenimi izrazi tako temeljito podprl, da so ga navzoči večkrat prrtkinili s klici odobratvanja. Marjanovič je v. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno 'Cleveiandska Amerika'* Mi izdelujemo tm društvene, trgovske jn privatne, tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. PUite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in bolj i« tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA pbva slovenska unijska TISKARNA -§119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND, O I f. I i \ . "",. ja' " Katoliški Nemci. GLAS NAHODA, 26. AVG. 1916. Ruski Židje imajo malo u panja za svobodo. Louis N. Hammer ling. Pred par dnevi smo poročali, da je predsednik Nemške katoliške centralne/ ve/.e pri otvoritvi konvencije Ameriške federacije katoliških društev rekel, da ni pred-sednik Wilson popolnoma nič vkrenil proti Caranzovi vladi v Mehiki, ki je dopustila, da se je dogodilo par nepostavnosti proti mehiškim katoličanom. Bogve kaj pričakujejo nemški katoličani od predsednika Wilso-iia v takih slučajih kot so se dogodili v Mehiki proti katoliškim ver-ii j kom. Mogoče vojno? Mogoče--- bogve kaj T Ni kdo ne more od predsednika Združenih držav pričakovati, da bi protežiral vernike te ali one Cerkve. Njegova dolžnost je le skrbeti za dobrobit državljanov Združenih držav. Zločinov nad mehiškimi katoli-I ani ni izvrševala mehiška vlada; ti /ločini se niso izvrševali po naročilu Carranze. Nezaslišnosti, ki so se res doga-jale v Mehiki so v primeri z drugi-iu j. ki se dogaja po drugje, tako malenkostne in uičeve, da se pravi: Wilsonu očitati, da ni ničesar storil za varstvo mehiških katoli-čanov, iskati dlako v jajcu. Nemški katoličani se niso dozdaj še popolnoma nič zgražali nad postopanjem nemških in avstrijskih olilasti napram Poljakom, Cehom, Slovencem in Hrvatom, ki so isto-lako katoličani. V avstrijskih in nemških uradnih listih je bilo po-ročano, da so avstrijske in nemške oblasti pomorile na tisoče in tisoče ljudi, ki so se mogoče le z eno besedo izrazili proti zločinski avstrij-sko-nemški politiki. Ena sama beseda zadostovala, da je prišel katoliški Poljak. Čeh. Slovenec ali Hrvat pred vojuo sodišče, nakar se ga je že na pragu obsodilo na smrt. Nemški katoličani ne protestirajo ! Dalje, nemški katoličani niso dozdaj niti ene same besede izblke-nili v protest proti nesramnim in nadvse zločinskim postopanjem Turkov napram Armencem, ki so boljši katoličani kot vsi katoliški Nemci, kar jih je pod solncem. A-ko mislijo Nemci, da imajo pravico zahtevati in pričakovati od administracije Združenih držav, da protestira proti postopanju napram katoličanom v Mehiki, potem, ako se j i ni res gre za katoliško stvar, bi morali tudi protestirati in od Združenih držav zahtevati, da se protestira tudi proti Avstriji. Nemčiji in Turčiji, ki imajo na duši ver umorov, ki so jih izvršile nad katoliškimi verniki. Tajnik Odbora za pomoč armenskemu ljudstvu je pred par dnevi izjavil, da je nek človeški nemški konzul pozval nemškega poslanika v Carigradu, da pozove svojo vlado. da kaj vkrene proti turški vladi. ki dopusti, da se na tak grozovit način masakrira armenski narod. toda poslanik je sporočil iz Carigrada svojemu konzulu, da nemško vlado popolnoma nič ue briga kaj počno turške oblasti s svojimi državljani. Kto. to je nemška vlada, za katero se katoliški Nemci, ki jih je zadela tako kruta usoda, da uio-rajo bivali v deželi, kateri je na čelu človek, ki ni ničesar storil za izboljšanje razmer katoliških Me-hikaneev. tako potegujejo, o kateri pravijo, da se bori za neko sveto stvar. Kes, zgražanja so vredne stvari, ki so se dogajale v Mehiki pod vlado Huerte in Carranze, toda nemški katoliški Verein ne more pričakovati in zahtevati, tla bi še predsednik Združenih držav poši- kričati: " Anglija nam ne bo tega Ijid mehiški vladi nevarne proteste Izdaj nikoli odpustila. Zdaj se mo- kerse je dogodilo par nezaslišnosti rano boriti proti njej do zadnje! je dozdaj ra.Zpravljalo le o indu-s katoliškimi verniki, medtem bil kaplje krvi." s(* pa gotovo zgražali, ako bi bil "Nihče, ki pozna Anglijo ne mo-Wilson tako predrzen, da bi poslal re niti najmanj dvomiti, da mora usmrčenje Fryatta povzročiti, da se bo iz tega razvoja vojne pojavil neusmiljen boj do najkrvavejšega konca. — S tem da smo vstrelili Fryatta smo si nakopali na glavo še večje sovraštvo Anglije in zdaj ni poti nazaj." Ako je to vzrok, potem so pričeli pruski diplomati, katerim se je pamet vstavila pri misli na mir, hitro čutiti kaj so posledice njihovih prejšnih in zadnje — usmrtitev Fryatta — politi_ke. Pred par dnevi je angleški ministrski predsednik Asquith v imenu svojega kabineta naznanil, da ne bo Anglija pričela postavljati podrte prijateljske odnošaje z Nemčijo, dokler ne bo dala zadoščenja za zločin, ki ga je storila s tem, da je umorila Fryatta. in sa • druga taka dejanja, ki imajo duh etopg, ki tM "iicmfki knlftnri". »mim^U ig Te dni je došlo iz Petrograda poročilo, da bo ruska duma dobila novembra meseca, ko se bo sestala, neko predlogo, ki se bo tikala svobode Židov v Rusiji, katera bo, ako bo postala posta\a, dala ruskim Židom iste pravice kot jih imajo, oziroma kot jih bodo imeli Rusi. Profesor Pavel Miljukov, voditelj mladoruske stranke, je namreč pred par dnevi naznanil, ko se je vrnil iz Anglije. Francije in Italije, da bo ta predloga skoro gotovo sprejeta. V svojem naznanilu pravi Miljukov : "Predlogo podpira progresivna stranka^toraj večina. Predloga bo vsebovala zahtevo, da se odpravi postavo, ki določa, da se Zidje v Rusiji ne smejo prosto nastanjati ali vstanavljati svoje domove; in bo ravno nasprotno vsebovala zahtevo, da se da Židom popolno svobodo, da se lahko nastanijo kjerkoli se hočejo. M Dalje predloga zahteva, da se da Židom priliko, da se ravnotako izobražujejo kot drugi prebivalei Rusije, ter. da si lahko izberejo' ta ali oni stan." Prof. Pavel Miljukov je napram časnikarskim poročevalcem rekel, da. ko se je mudil v Angliji, Franciji in Italiji, se je sestal z mnogf-mi svetovnoznanimi Židi, kot na primer z Rothschildi, profesorjem Levy-jein v Parizu itd., ki so mu dali svoja mnenja o židovskem vprašanju v Rusiji. Miljukov je rekel, tla bo, ko se bo sestala duma, člane obvestil o vsem, kar so mu oni Zidje pove dali. Gotovo pa je, da predloga ne bo sprejeta, ne da bi pri tem naletela na hudo rporieijo. Židovsko vprašanje bilo v Rusiji že večkrat v razpravljanju, toda nasprotniki Zidov so vedno rekli, da so Židjc zelo ne vari1 i ruskim kmetom, kaj ti. ako bi dobili Zidje svobodo, potem H izpodrinili vse ruske n.uži ke. ki nimajo tolikih trgovskih zmožnosti kot Zidje. Prof. Miljukov. ki bo to predlogo spravil pred dumo, je eden njvečjih ruskih politikov, zlasti kur se tiče ruske politike na Balkanu. On je znamenit zgodovinar in predava zgodovino na univerzi v Moskvi ter .je pisatelj mnogih zgodovinskih knjig. Leta ll'Oii se je mudil v Združenih državah, kjer je v večjih me stih, zlasti v Chieagu imel več govorov o ruskih razmerah. Zidje imajo, toraj, nekoliko upa nja, d i bodo postali enakopravni tudi v Rusiji. Namen Nemčije pri ekse-kuciji Fryatta. Berlinska " Kreuz-Zeitung" je prinesla nek članek prof. Kruck-manna. v katerem navaja vzroke, radi katerih so Nemci umorili an gleškega kapitana Fryatta, povelj nika paruika "Brussell", ki se je svoječasno branil napram nemškemu podmorskemu čolnu U-33, ki ga je hotel potopiti. Profesor pravi: "Kapitana Fryatta se je umorilo s premišljeim namenom, da bi se s tem dalo Vsenemcein. antibeth-maunistom (oni, ki so zoper nemškega kanclerja Bethinanna-Holl-wega) in onim. ki hočejo, da bi Nemčija sprejela osvojevalno politiko. priliko in povod, da bi mogli Ni hotni iti v vojno. Angleški socialist. Alfred Kit-<*>n, je zaprt, ker ni hotel iti v vojno. Na polo, katero mora zdaj izpolniti vsatk rekrut, je zapisal sledeče besede: "Jaz sem odločno zoper vsako poslušnost. Jaz ne vrjaiueiu. da imam pravico ubijati ljudi, hi tudi ne bom nikjer sodeloval, kjer se producira materijal za vojno. Jaz sem svoboden človek in radi-tega se nočem nikamor vpisat L kjer bi moral biti kot suženj. Jaz ne polagam na vas popolnoma nič večjega zaupanja kot na kajzer-ja. Vi vsi verujete le v ubijanje. Vi napravite vojne, pa se še sami ne borite. Napravite, kar pač vas je volja, jaz so ne pokorim." Kitsou še pred sodišče ni hotel. Obsodili so ga na dva funt-šterlin-ga kazni, toda 011 ni hotel globe plačati, v sled česar so ga zgrabili in tirali v zapor, kjer je ostal li9 dni. No. lahko rečemo, da ga je doletela zelo mila kazen, ako je 29 dni vse. kar je dobil, ako ga kaj več še ne čaka V Avstriji bi gotovo ne videl v drugič solnca vzhajati, ako bi se kdo kaj ta-kega predrzni 1 zapisati. Osebna svoboda. Francoski vojaki brez -brad. Iz Pariza poročajo, armadno da kak protest Turčiji ali Nemčiji, ali Avstriji, ki so pomorile na deset tisoče katoličanov, ki ee niso nič ali pa malenkostno pregrešili proti njihovim interesom. Pri katoliških Nemcih ne odlo-•Mije navdušenje za katoliško stvar, temveč edino tista nemška zagriz-nosa in sovraštvo, katero goje do predsednika Wilson*. A kol) i pri Nemcih odločevala res katoliška misel, potem bi morali, ako imajo res toliko simpatij z nesrečnimi katoličani, zahtevati, da protestira proti Turčiji, Avstriji, Nemčiji, kakor tudi Angliji, ki se je istotako pregrešila v tem oziru proti katoliškim Ircem, ker jih je vsled patriotizma do njihove domovine, nad 200 obesila. LXIV "Pri različnih socialnih gibanjih, ki imajo zadnji čas v tej deželi precejšnje uspehe, je neka tendenca, katera je najbrže posledica prevelikega entuziazma. ki tudi na vso moč oznanjuje evangelij "vstajenja". "Član kake orgauizacije se prične direktno zavedati, da je skupina ljudi, ki niso njegovih vzvišenih idej. ki niso živeli njihovega življenja, vsled česar misli, da se mu je odprlo polje za njegovo propagandno delo, v katero ima on toliko zaupanja, da pri tem pozo-bi pomisliti, ako bo imelo to delo za človeštvo kako korist. "On je lahko dober človek v vsakem oziru, toda le iz ene strani je graj i vreden, namreč da je — slab oznanjevalec. "Tudi zdravniki niso pri tej dol-žitvi izvzeti. Kadar pridigajo proti alkoholu, vidijo navadno samo eno posledico zavživauja alkoho-da, namreč — pijanost.--" "H koncu naj še navedemo iz neke kritike o knjigi profesorja G. T. W. Patricka sledeče: "Ne da bi rabili vse besede prof Patricka, ki se zavzema za potrebe današnjega človeka, da se brzda in ostane tako zdrav in normalen, moramo čitatelju predočiti pisateljevo misel, katera je. da dokler ne moremo spremeniti življenskih navad. ki danes obstojajo v vseh večjih mestih — zahteva, ki je naložena na naše rame, da delamo, naše socialne dolžnosti in naši poskusi, da bi bili boljinbolj eivili zirani — tudi ne moremo vse to storiti, ne da bi se pri tem na kak način brzdali, bodisi, da pride pri tem v pošte v obiskovanje 'movies* gledišča, kletve, zavživanje alko hola, veselje do 5oorta ali karkoli že bodi. Civilizacija vstraja na tem staiišču. da je le mogoče kaj dose či, ako se moremo na kakršenkoli način brzdati. Tobačna industrija^ Veliko se dandanes razpravlja o vsakovrstnih industrijah, pri tem se je pa skoro čisto pozabilo na tobačno industrijo. Vzrok temu je menda to. da se dozdaj razpravljalo le o industrijah. ki so se povspele do svojega viška teikom evropske vojne; pozornost? se pa ni posvečalo industrijam, ki so -se razvijale počasi. Ravnokar je nam prišel v roke list "Open Door", katerega izdaja R. J. Reynolds Tobacco Co. v Winston-Salem. N. C-, ki je največja družba, ki izdeluje iz surovega tobaJka ene najtjoljših cigaret — imenovane CAMEL — ter pripravlja najboljši tobak za pi po — PRINCE ALBERT —, katerega se brezdvoma največ pokadi v Združenih državah, kakor tudi v drugih dežehvh. Leta 1875 je bila tovarna te družbe -neverjetno majhna, obstoječa komaj iz enega poslopja, M ni bilo večje kot dvonadstropno Danes ima pa ista družba v Winstonu-Salemu, N. C., par ducatov velikanskih tovarniških povoj blokov Iz prirodosbvja. (Nadaljevanje). Charpeutier in Esclier pa ne ta- , ... ji ta, da ni bilo tedaj že v Atlan- izdano armadno povelje, da « Skem morju tople ^^ totia ^ morajo v>i vojaki fronti obriti, njunih mislih ^ ime]a uobenejfa svoje brade, le brke si lahko pu (vpUva do večerne Evrope. Kako ste. To se je najbrze od red lI o iz je |q možuo bi kdo vpražaL Temu je bilo, da iniostovanska (jI--"^"i"«*-"""I zdravstvenih ozirov. To armadno povelje je pa imelo to posiedco. da sie je čitalo v raznih vojaških časopisih, jo v zakofUh. oziroma. odgovarjata, da je v tedanjih pra-vekih v Atlauškem oceanu ležala podolgem od juga proti severu raz-ki izhaja-j ppostrta eelina " Atlautis". Ta doki se jih izdaja za vojake na bojišču. >.alji- . mišljena dežela je odganjala toplo . . zalivsko reko proč od Evrope t je ve 111 ironične razprave, tikajoče. ... -. - . . , . ... . , . . , . „ I proti Ameriki t e pa dežela Atlau- se odstranjeni a brad. Hazpravej.. ... . . . , . . . .. .. . . ^ r , - tis m tega kriva, pa tedaj ni bilo so pisaLi najslavnejši francoski umetniki, filozofi, literati itd. Jean Rieliepih, dramatist, pravi v "Fuse", nekem takem za-kojMieiii listu: "Brada je šla. toda to je nam vseeno. Namesto brade bo nam zdaj ra"stel pogum. Naj gre brada in francoska korajža naj raste. Edinond Rostand slavi brado v neki pesmi kot simbol "vse lepote cele Francije, dušo, dragulje" itd. Maurice Barres zelo žaluje za brado; 011 pravi, da je bila brada del vojne in francoskega poguma .... Turška grozodejstva nad Armenci. Iz Londona poročajo, da je londonski "Times" dobil od svojega korespondenta sledeče poročilo: "Ravnokar je došlo poročilo, in sicer iz nemških in turških virov, da so Turki zopet počenjali nad Armenci grozovite nezaslišnosti; topot pri Bozanti predoru, ki vodi ykozi Taurus gorovje. V tem gorovju, zlasti okoli predora, se je zbralo okoli 12,000 armenskih delavcev z ženami in. otroci, ker so mislili, da bodo tam varni pred turškim nasiljem. "Koncem junija je bilo niasa-kriranih več inteligentnih Armencev z največjo "brutalnostjo. Njihova trupla se je razrezalo in kose razmetalo na okoli. "Potem so turški rabelji ločili moške od žensk ih in odvedli v nasprotno smer kot moške. Poročilo dostavlja, da je vse te ljudi doletela ista usoda kot je že na tisoče drugih Armencev. "Baje je te zadnje čine turške (brutalnosti pripisovati governerju iz Adane. ki je zet Enver paše." Nemčija mirno gleda ta barbarstva svoje zaveznice, ker "se noče vtikati v njene 110trajne zadeve", kot je rekel nemški poslanik v Carigradu ; vlada Združenih držav naj se pa spravi aia Mehiko, alko se kakemu mehiškemu katoličanu kak las skrivi, kot so zahtevali od Wilsona "vneti" nemški katoličani na kongresu v New Yorl-u. Kokain in Anglija. Nedavno je došlo iz Londona poročilo. da> je amgleška, vlada prepovedala uvažati kokain v o-zemlje angleškega kiraljestva. Znano je. da se ikokain vporab-Ija kot omamljivo sredstvo, katerega so se Angleži dozdaj v veliki meri posluževali, celo vojaki. Kokain bi zdaj, ko je treba, da je vojak pri polni zavesti in moči, nikakor ne vplival -dobro na angleške vojne operacije, vsled česar je angleška vlada strogo prepovedala uvalžati ta strup. Svoječasno je isto storila tudi kitajska vlada, ko so aaigleški trgovci uvažali v Kitajsko veliko množino kokaina. Ta korak -kitajske vlade pa nikakor ni bil po volji angleškim kapitalistom, ki so se pečali s kupčijo s kokainom, vsled česai* so zahtevali od iingle-ške vlade, da protestira proti tej odredbi kitajske vlade ter zahteva, da se jo Odpravi. Kitajska- je Angliji takoj ugodila. To se vidi, ikdo vlada države. — Katol. Jodnota E Infcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi lijnnuci*. Sedež v ELY, MINNESOTA. ožine panamske, in razgrete vode Atlanškega morja so odtekale od oudod j »o panamskem prelivu v Tiho morje. In s teui ali oniui do godkom je šlo štiri do pet Celzije-vih stopinj toplote Evropi v izgubo. To pa je bilo precej vzroka za ledeno dobo po Evropi. A zakaj je lena doba nastala tudi v Ameriki, katera je uživala tisto gorkoto. ki je šla v izgubo Evropi? Na ta u govor moža nista odgovarjala. Geologi novejših dni j so zavrgli to hipotezo in dokazali, da se te danja razdelitev morja in celine ni toliko razločevala od današnje, in da dežele Atlantis nikdar ni bilo. Če je pa zemlja ostala razdelje na kakor nekdaj, so bržkone ostali tudi morski pretoki kakor nekdij in ž njimi vred vlaga in vetrovi Če je torej vse to kakor nekdaj tedaj ni najti na zeuilji izdatnega vzroka za ledeno dobo. če zavrže-mo Humboldtovo hipotezo in če ne rečemo, da se je prestavila os naše zemlje. Novi preiskovalci so obupali, da bi našli na zemlji zadostnega vzro ka za vrstite v toplega in mrzlega podnebja, zato so jeli iskati na nebu astronomskega vzroka te pre-čudne prikazni, vzroka, ki izhaja iz meuitve med močnejšim in sla-bejšim solnčnim ogrevanjem zemlje. Poglejmo torej, do kakih na ukov je pripeljala astronome in fizike pot. na kateri so iskali vzroka za ledeno iu tropično dobo. Francoski matematik Adhemar je leta 1840 dal na svetlo novo teo rijo. To je vspodbodlo strokovnjake k temeljitemu preiskovanju njegovih nazorov. Leta 1864 je geolog James Croll s potrebnimi dodatki utrdil podla go Adhemarjevega uka tolikanj, da velja dandanes, ko ga je še Sir Robert S. Bali izpopolnil, za najzanesljivejše razlaganje omenjenih pojavov. Fizika ima posebne priprave, s katerimi si pojasnjuje prirodoslo-vec tiste moči, ki vladajo nad vrtenjem iu stanjem vrteče se vrtal-ke. Vsakdo ve, kako lepo pleše vr-talka z gladko nožico na gladki mizi, če se hitro suče. Čim hitreje se vrti. tembolj vzdiguje glavico pokoncu. Ce pa vrtalki prilepiš količkaj kake stvari na rob. u. pr. ko-šečk voska, takoj jame omahovati pri vrtenju, os njena ne more več stati navpik. Tedaj je os vrteče se vrtalke odkloni nekaj od pokončne lege, kakor bi vrtalka hotela pasti. pa ne pade, temveč kaže dvojno vrtenje: — vrtalka nekaj priklonjena po strani se vrti kakor poprej krog svoje osi, iu odklonjena os se vrti krog svoje prejšnje navpičnice. Z navpično osjo je poprej stala dalje časa tako na miru. da gibanja skero ni bilo opaziti: z odklonjeno osjo se pa sedaj pomika po m zi naprej iu pleše po okrožnih in cleptičnih potih po inizi. — Kar je vrtalki miza. to je uaši vrteči se zemlji plan njene eliptične poti. — Tudi os zemlje se drži napošev proti plani svojega gibanja. Vedno jednako priklonjena k plani eklip-tike bi zemlja tekala krog solnca, ko bi je ne motila neka druga sila Ta sila prihaja od solnca. Zemlja je namreč splosčena ob tečajih in nosi ob ravniku — dejal bi — debel pas. Za ta pas jo pri j end je solnčna natvezevalna moč ter iz-kuša postaviti os zemlje navpik na plan zemske poti ali ekliptike. Od tega solnčnega liatf zovanja prihaja postranski priklon zemeljske o si. Ta priklon pa povzročuje, da je QLAVHI UKAOHIKIJ GERM, 607. Cherry Way at SoS j. doek. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave* Lew!*, Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mhi. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cole, VRHOVNI ZDRAVlTQh KHr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, HL NADZORNIKI: ZUNICH, 421 1 7th Bt., Calumet, Mleh. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KB&SNIK, Route 2, Hurley, Idaho, POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springe, Wyo> J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od druitve sv. Cirila in Metoda, Rev. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitve sv. Srca Jesusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st, od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarna joiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, »•<> pr toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna pisma od strani ilanov se nt fcedf oatralo. Društveno glasilo:"OLAS NARODA" ". trenutek jednakonočja leto za le-Takrat ko je -kitajska vlada pre-JtoIll nekaj maieffa bolj zgodaj, ka-povedala importirati kokain v( ^ gjcer svoje ozemlje, so angleški kapita- Riparh. očak astronomske vede, listi zahtevali, da angleška vlada »je že 130 let pred Kristusovim roj-preskrbi, da jim bo zopet mogoče' stvom ^sledil, da se pomladansko uvažati. - Zdaj pa ko je angle- m jeseusko jednakonočje in ž nji-ska vlada prepovedal^ uvažati m ma tudi trenutek najvišje stopinje posluževali se kokaina v lastno ^^ ob kre8U pomika ^ eJdip_ ozemlje, nimajo angle*« kapita- tiJd zemJji sproti. Jednakonočja hsU me zoper to, ker yeoo da je ^ kres pa se ^^ejo po zemelj-treba, da so vojaki pri moei, ker 8kj poti uko počasu krog solnca, sieersejim ne bo mogoče boriti za da mine 2l,000 let, predno dokon-Kapitalistične interese. I čajo svoj obhod krog solnca. Ta 21,000 let dolgi čas jednakonočne» SLOVENKI XAROD ga obhoda krog solnca ae imenuje James Croll jt- pri preiskovanju prišel do spoznanja, ki se da tako povedati: Na polovici Platonskega leta" ima zemlja solncu nasproti tako stališče, da naša severna stran pre-jemlje od solnca nekaj več gorko-te kakor druga polovica sveta onkraj ravnika. Na drugi polovici "Platonskega leta"' pa temu nasproti dobiva južna stran več, so-verna pa toliko manj gorkote. V sedanjem času je naša severna stran na boljšem, nejuo poletje je sedem dnij daljše kakor njena zima; temu nasproti je južna poluta sedaj na slabšem; njeno poletje je namreč sedem dnij krajše kakor njena zima. Pridejo pa časi, ko bo ta razloček namesto 7 znašal celih 33 dnij. Astronom R. Bali je popravil nekaj malih Crollovih pogreškov, i/.-virajočih iz tega. da Croll ni povsod razumel Herschela. Herschell je namreč Crolla zmotil s tem, da je mislil: solnčna gor-kota je med vsako polovico leta jednako razdeljena, tako da zemlja od jednakonočja do jednakonočja prejemlje po 50 stotin celotne solnčne gorkote. Da se s krajšo besedo porazu-memo imenujmo "poletje" čas od 21. suše a do 21. kimavca: "zimo" pa čas od 21. kimca do 21. sušca. R. Bali pravi: "Izkušnja uči, da se celota solnčne letne gorkote ue razdeljuje jednako med poletje iu med zimo. ampak da vsaka polovica sveta prejemlje od svoje celotne solnčne gorkote poleti 63, pozimi pa le 37 stotin. — V "Zeit-sehrift der Meteorologie'*, z v. XIV. str. 113, le. 1879 je Winer to dokazal teoretično, (Dalje prihodjič). REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse droge ▼ naSo stroko -spadajoče posle. Jenny Uod, Ark. in ekollea: Mihael Cbmr. Sen Francisco, CaL: Jakob LorHn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lesdville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Frank Janesb in John Germ. BaBds, Cole, in okolica: Louis Oe-s&ello. Clinton, IndL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rndman. Woodward, la. hi okolica: Lnkas Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. Verbis. Qdcaiow HL: Frank Jorjovee. Deoue, HL: Dan. Badorlnac. Mlet, DL: Frank Laurlcb, John Zaletel in Frank Bamblch, lm Salle, HL: Mat. Komp. Nokaads, HL la okolica: Math. Gal. Sa. Chicago, HL: Frank Cerno WagfleM, HL: Matija BarborUL Ogfashy. DL: Mak Hrlbernlk. Wankegaa, HL la okolica: Fr. Pot-crriek in Math. Ogrln. : Joe Knafeic. Frank T ookoTea Kansas City. Kans.: Peter Schneller. Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kltzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Calumet, Mich, in okolica: Parol Shaltz, M. F. Kob« in Martin Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzlan. So. Ranee, Mich. In okolica: M. U. Llkovich. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Jo^pb Sharabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan fJoule-Jos. J. Pesbel in Ix>uis M. Perodek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: 1*. Vesel. Hibbin;, Minn.: Iran Pouše. Kitzvillc, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch. Nash wank, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerica. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike (Jrabrian. Klein, Mont.: (Jrepor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. ¥.: Karl Sternisa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregarka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, (>.: Math. Slapnik. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. MarinČiČ, t*has. Karlin^er. Jakob Bes. nik. John Prostor ln Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. Kumše in Louis Balant. Niles, Ohio: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa: M. Kiarich. Ambridge, Pa.: Fraak Jakfle. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa in okolica: John Dem* Sar. Canonsborg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid RovanSek. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa in okolica: A Demšar. Darragfa, Pa.: Dragutln Slavic Dunlo, Pa in qkolira: Joseph Suhor. Export, Pa: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben in Math. Kamin. Farell, Pa: Anton Valentina«* Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa In okolica: Anton O-solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksbe, I. Podvasnlk, I. Magister in U. R. Ja-koblch. South Bethlehem, Pa: Jernej Ko-privSek. Steelton, Pa: Anton Hren. Unity Sta^ Pa: Joseph Sker^. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Šeme in J. Peter-nel. Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters. Utah: L. Blaflch. Black Diamond, Wash.: G. J. Fo- renta. Davis, W. Va. in okoBca: J. Broskh. Thomas, W. Va m okolica: Frank Kocijan In A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Fezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Aug. Goliander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Koo in John StampfieL Weal ABU, tVk: Frank Skok. Juste, Val. im GLAS NARODA. 26. AVG. 1916. podp. društvo ZA ZEDtNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY. PA. h 21. 1N2 T iršmvi SLAVNI OUDNIKI: JOŽEF PETEBNEIi. Box 96 Wlllock. Pa. I podpredsednik: KARO L ZA T. AR, Box 547, Forest City, Pa. DL podpredsednik: LOUIS TADCHAB, Box 835, Bock Sprlnga, Wj* Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II fsjnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blacsjnlk: MARTIN MUHI C. Box 537. Forest City. Pa. FOutlaifieose: JOSIP ZAI.AB, 1004 North Chicago St, JoUot. DI« TKHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVBO. BOO Chicago BL, JoUeC. m, NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORN I C, Box 822, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 706, Conemsngh. Pa. m. aadkornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohla, POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. _ L porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin, DL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Dareoo Atol. B. F. D. 1. OreM-Oeld, Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAB. R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport. Ok L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Brooghtan. Pa. n. npramik; PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt. 111. Dopisi naj ss pošiljajo L tajnika Ivan Telban, P. O. Bok 797, Draitrcnoglasilo: "GLAS NARODA**. DELEGATJE ZA PETO KEDNO KONVENCIJO. Za postajo štv. 1 v Forest City, Pa. Matija Komin in Avgust Gostiša ta postajo štv. 3 v Moon Kun. Pa. Frank Močnik. ea postajo štv. 6 v Cleveland, Ohio John WiderwoL za postajo štv. 7 v Lasalle, 111. Anton Klanšek. za postajo štv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar. za postajo štv. 11 v Duryea. Pa. Martin Sore. za postajo štv. 13 v Plast Mineral, Kans. John Kastelic. za postajo štv. Iti v Willoek, Pa. John Fatur. za postajo tv. 17 v Broughton, Pa. .Mihael Maii in Jakob Dolenc. za postajo štv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik. za postajo štv. 20 v Claridge. Pa. Frank Zupančič: za postajo štv. 21 v Little Falls, X. Y. Frank Gregorka. za postajo štv. 22 v Imperial, Pa. Louis Teršinovič. za postajo štv. 23 v Springfield, 111. Joe Golob. za postajo štv. 25 v Jeny Lind. Ark. Frauk Teropšič. za postajo štv. 2« v Collinwood, O. John Grošel in Josef Gubane. za postajo štv. 29 v Rock Springs, Wyo. Frank S. Tavčar. za postajo štv. 30 v Eveleth, Minn. Jakob AnČan. za postajo t v. 31 v Calumet. Mich. Josef Srebernjak. š za postajo tv. 32 v Braddock, Pa. John Gačnik. za postajo štv. 33 v Cleveland, O. Joseph Marinčie. za postajo štv. 34 v Vandling, Pa. Louis Zavrl. za postajo štv. 35 v Ralphtou, Pa. Anton Budna. za postajo štv. 37 v Radlev, Kans. John Lekše. za postajo štv. 41 v Mulbery, Kans. John Homec. za postajo štv. 42 v Winterquarters, Utah Ignac Podvasnik. za postajo štv. 44 v Franklin, Kans. Anton Selak in Jul. Bognar za postajo štv. 46 v Pens Sta., Pa. Frank Demšar. za postajo štv. 47 v Frontenac, Ivans. Rok Firem. za postajo Štv. 49 v K. Palestine, O. Jakob Istenič. za postajo štv. 50 v Burdine, i »a. Jernej Hafnar. za postajo Štv. 53 v Pittsburgh. Pa. Anton Zbašnik. za postajo štv. 54 v Greensburg, Pa. Frank Novak. za postajo Štv. 55 v Conemaugh, Pa. Anton Gabrenja. za postaj o štv. 57 v Homer City, Pa. Frank Omeje. za postajo štv. 58 v Cfaisholm. Minn. Ferdinand Živortnik. za postajo štv. 65 v Joliet, 11!., John Živec. za postajo štv. 68 v Indianapolis, Ind. Josef S. Zore za postajo štv. 70 v Gilbert. Minn. Josef Brajer. za postajo štv. 71 v Johnstown. Pa. Mihael Cene. za postajo Štv. 72 v Hostetter. Pa. Anton Planinšek. za postajo štv. 76 v Detroit, Mich. Charles Gabrovšek. za postajo štv. 77 v X. Alexandria, Pa. Tony Modic. za postajo štv. 85 v Bryant, Okla. zastopa John Telban za postajo štv.86 v White Valley, Pa. Anton Rozina. za postajo štv. 90 v Gross, Kans. Alojz Vene. za postajo štv. 92 v Edison, Kans. Fred Konec. V NAZNANJE DELEGATOM. Delegat je iz oddaljenih držav najbolje store, da pri nakupovanju v ozn jih listkov vprašajo na postaji za listek do Seranton. Pa oziroma Carbondale, Pa. ali pa za Susquehana, Pa. ker tamkaj lažje najdejo iste posiaje, kakor pa Forest City. Pijejo do omenjenih krajev, lahko vzamejo listek za rorest City, Pa. Želeti je, da si delegatje uredijo vožnjo tako, da pridejo že v nedeljo v Forest City, Pa. Za one, ki so namenjeni brzojavki v času zborovanja, naj pošljejo brzojavke na naslov: City Hall. Kateri pa želi poslati pismo na zborovanje naj naslovi takole: Za peto gl. zborovanje, Box 707, Fo-rest City. Pa. Z bratskim pozdravom _____JOHN TELBAN, gl tajnik. UNDERWOOD * UMOSKWOOO. N, V. AMERIŠKI KAPITAN L. S. MO KEY. ealo po stanovanju, težak zraki sam ni vedel, zakaj se mu je zdel je ležal po sobah, in Jerica je nemo hodila iz sobe v sobo in kla-verno postajala. Janko je še nikoli ni bil ogovoril. a danes se mu je zdelo, da ji mora kaj reči. ker je molčala. — Gospodična Jerica, gotovo vam je hudo po Mitnici. — Po Milnici?___ Oh!... Vzdihnila je globoko in ga pogledala tako čudno otožno, da se mu je storilo milo. — Mimiea bo ozdravela, — je pristavil Janko. — Umrla bo. — Umrla? — Da, zdravnik uii je povedal. — Morebiti pa vendar ne bo. — Umrla bo — in umaknila sir bo vsem težavam življenja. Njenega srca ne bodo trpinčile muke, ki ne prizanašajo nobeni ubogi deklici. V večnosti bo spala in uživala večni mir. O. da bi mogla iti ž njo! Bila bi srečna! — Vi ste čudni, Jerica, .laz vas ne urnem. — Vi me ne ume te ? — Ne! — Saj sem vedela: i me 111 -koli ne umete, nikoli —- ■— glasno je zaihtela in izgiuin^ sobo. Janku pa je bilo hud grofico B., katera je želela, da bi bilo gotovo pred prazniki. Svetilka je jasno svetila izpod velikega. zelenega senčnika, na'steklenem cilindru so se nabrale sa j<-_ Samotno je bilo v sobi. Vsedel se je nazaj, in soiz»- hi mu začele kapati na dragoceni sealskin. Undo mu je bilo po otroku. Ali tudi po — ženi.....' (Konec.) "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. — NAROČITE SE nanj! a mm CENIK KNJIG katere) (ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. SI CORTLANDT ST. NEW YORK. "iWffjpJiiJEJiuaj^ poučne knjige: Abeeednik nemški ■—.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račun ar .—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna uš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleald tolmač $2.00 zabavne in razne druge knjige: Doli z orožjem! —.50 Božični darovi —J.5 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ,—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem —J20 Leban, 100 beril —.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih —.20 O jetiki ^ .—J.5 Odvetniška tarifa •—.30 Pregovori, prilike, reki ■—.25 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. peš polka št. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju »----30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek i—.40 Zlate jagode, ves. .—.30 Življenja trnjeva pot —.50 Z slikami mesta New York a PO —.25 SFILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovraž nike —.'J(l 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 RAZGLEDNICE: NewyorSke a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki —.25 Astrijsko-Italijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.23 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West % Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mall —.10 veliki vezan —.50 Celi svet —.25 Velika stenska mapa U. B. na drugi atrani pa celi ■vat $1.50 v go- opomba: Naročilom jo priložiti denarno vrednost, bodisi tovini, poštni nakaznici, ali polito H> snamkah. Poštnina je pri vaeh »enah i« vračunana. S- ' Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga: SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. J^iijiga govori o sedanji nalogi iii bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetuikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: 1 Dr. N. Zupaniču, 1369 S. 40 St ===== Cleveland, Ohio. I * S ^ • Vrt, vrt! Po v eat. — Spisal I. Štrukelj. (Nadaljevanje). Mož odpre pismo in gleda na prelepo pisavo. Kratko je bilo pihanje, brez naslova in brez podpisa, namreč to-Je: "Kdo je bil pa krstni boter Špeline Tone?" Toda dasi kratko, pogrelo je veudar-le Koščka. "Krstui boter Špeline Tone", ponavljal je mislil ter otresal nadležne misli. "Ali ni bil Blatnik vedno boter Špelinim otrokom t On je boter. Takrat, ko je bila Tona na svet prišla, bila je tudi "Poglej no, krila se je pa neikaj prodiva prijelo!" "Le proč ga vzeuiite da se ne bo vleklo za menoj; to že naprej vem, da me bodo natanko ogledovale." "Izza marsikaterih vrat se bo obračala glava za teboj.*' "Oh. mati. že zato bo treba v Ljubljano, da si prstan kupim." '*No, pa pojdeš v ponedeljek, samo jaz se bom težko odtrgala od doma. Premisli, v enem dnevu ne bo vse opravljeno.*' Tako sta reševali imenitna vprašanja, dokler ni prišlo pisemce s kratkim vprašanjem: "Kdo je bil krstni boter Špeline To- 1 J- GLAfl NARODA, 26. AVG. 191«. "Ženil bi se rad, gospod župnik", pričel je, "pa ne vera, kaj mi porečete." "Kaj hočem reči: le se. če imate nevesto, sami se ne morete", pošalil se je gospod. "O, imaon, imam, sem jo že izbral, samo — kaj naj rečer, ne-voščljivost je vmes___" "No, cela zgodba,.." "Ej, pa sitna zgodba; prosim, če me hočete nekoliko poslušati, da vse povem." "Le vse povejte!" Ženin je sedel, gospod župnik pa je smodko pušeč korakal po*jih opravkih je bila sobi in Koščka poslušal. Ta " ' razložil vse: kako je bilo eni dan, ko je vrglo Lenčko in je še njega kako mu pod noge "Česar je srce polno, tudi usta govore", veli star pregovor. Košček in njegova bodoča nevesta in njeno najbližje sorodstvo tudi ni bilo tiho glede boterstva in pota v Ljubljano. Polono je to strašno popariJo. nič manj Brenkljo. kateri je to govorjenje tudi prišlo na ušesa. "Nobena reč ne pomaga, smrt, ta bi še ubranila, drugače je pa ni duše, ki bi... Ej, naj bo, kakor hoče!" Polona se je že naveličala jeze, nič več ni vzela v spomin svojega očeta. Samo pri svo- včesih vsa je nataknjena; kaj se hoče, vesela ni mm rntmmmmm bila lahfko. Prejšnji Koščkov hlapec An-„ (drej je tudi vse to zvedel, pa sam Polona, lastna hči, ni veklel. kaj bi storil. Pravzaprav ne Tona in nje mati sta zaradi te-'noga bolela ga pisma mislili, da je ženitev s polena meče ____ Hlatnica botra _ in pa jaz, toda' Koščkom za vselej pokopana, to- kako je hiši in njemu treba žen-|ni nič mogel, le prav mu ni bilo. jaz pravzaprav nisem bil boter, lelal Je Kosefk Romamo le: "Ako bi Blatnik še živel in nas!" javkala je Spela, premislila češ jazna bom no ne- m vrg paplr na skrmJ°- Ko sta gotovo mogel spričati, da je on' "Pa ko bi bila živemu človeku not- bnein mar pišem In ie spi- Pženski le molčali, pričel je važ- pravi boter Tonin, potem bi vaji- kaj storila", bilo je hudo tudi sala dvoje do pičice enakih pisem. no: "In ** ^ tudi res ^.f* ™ ne nasprotovalo TonL Eno ie nesel Boštkov Pepček oče- ZA Praveg* botra — Pa sem bl1 v,Toda sedaj je Blatnik mrtev: kdo' Saj bo kmalu bolje, ko se potu. drugo pa Špelini Toni. Polona resni^ le Blatnikov namestnik -, bi dokazal, kako je bilo takrat? ročiš." da oče in njegova zaradl te°a se s Tono Prav laJl" ste pa vi, in kar je pisano,1 • "Da bi le Andrej kake škode , j a ,. ko vzame va. Ali ni rekel Kristus to se ne sme kar tebi nič meni nič ne naredil!" svojim učencem: 'Karkoli boste predrugačiti. Če sta, se s Tono za-j '1'pal si bo!" zavezali, bo zavezano, in karkoli res namenila poročiti, treba jej "Če zažge, kdo ga bo pa vi-boste odvezali, bo odvezano?' Saj spregleda od duhovnega sorod- del?" se lahko prošnja naredi. Koliko- stva, ker ste njen boter. Ta spre-l "E. le nikar se ne boj! Sedaj že krat so tuintam že prosili v Rim/gled se morda dobi, če je resnična tako počne, potem pa, ko bo videl, pa je bilo vse dobro." ! potreba." j da si zanj izgubljena, pozabil te si je mislila nevesta še slutila ne bodeta, da je ona pisala pisrui, pa njen poslanec je bil preveč preprost. Pri Koščku je naravnost povedal, odkod prihaja s pismom, pri Speli pa ravno tako. Toda na tem Poloni še ni bilo toliko, saj če bi bila priwla sama k očetu, tudi ne bi bilo ostalo skrito, da je ona zvedela za zakonski zadržek. Njen namen je bil edino ta: razdreti na merjeno zvezo Pa Košček se ni zmenil to; če bi bilo v njegovi moči, za on bi bil ta zadržek kar lepo utajil in zamolčal, da bi le dobil Tono. Nevesta je bila pa drugačna. Ko sta z materjo zvedeli vsebino pisma, pogledali sta se in pre-fctrašili. "Oh — pa res! Košček je "Ne bom tajila", oglasila se je "Oh. Bog Špela, "ker b navadi taki zakoni niso srečni. "Ce niso, zakaj pa niso?" "Blagoslova božjega ni." pomagaj, ce je res bo." "Skrbelo poprej zmerom." povedal, kako je pri meni?" J "Bogu se priporočaj; Župniku je bilo znano, da je more potlej škodovati?" Tona je pa kar molčala, potreba?" začudi se Košček, ko-1 >i tudi ne mogla, todii po- lrkor se more, "ali nisem poprej me bo pa vendar-le kdc ti vdovea težko pregovoriti, če se je "E, kaj še! Ce božji namestili- zavzel, da se bo drugič ženil, zato ki privolijo v take zakone, tudi Koščku ni branil, temveč mu na-i Bos? ne odreče svojega blagoslo- redil neko pisanje ter rekel: ! va. Kadar taki zakoni niso sreč-| *'To-le nesite v Ljubljano v ni, zato niso, ekr sta mož in žena škofijo; kar bodo tam rekli, to bo. sama kriva. Midva s Tono bi se Kar sami pojdite in pokažite to j pa prav gotovo dobro razumela.(pisanje, taiko bo najprej rešeno, Tona, kar pogum, pa pojdiva, in če bi vas kaj vprašali, lahko . , , zadnji čas je že!" povejte, kako in kaj." tvoj boter! blatnika ravno m bilo, «Da ,bi ^ mi ygi ^^ r6^e -Koliko sem pa dolžan, gospod doma; v ponedeljek m bila rojena mu Tona neda bi pogledala.1 župnik0" in do nedelje je bilo dolgo čakati, popravljala je nekaj pri jopiču.1 pa sum naprosili Koščka. O. ti rec( ..Kdo pa kaj- ve za to? hl zakaj' ti taka, da se nismo že prej dorni- bi se smejan?" opogumlja jo Košček, "Zakaj? Danes naju bi videli, da greva k izpraševanju, v nedeljo bi pa oklicev ni bilo." "Jaz pa pravim, le pojdi, slili!" "Koliko sem jih morala zaradi Koščka pret»Iišati, sedaj pa še to! Kaj bodo šele sedaj rekli ljudje? Pa da bi vsaj pisem še ui bili šli delat, sedaj pa že vsi vedo. Nekaj smo že zapravili..." "Tisto je že Košček plačal." "Pa bo morda sedaj tirjal, da mu povrnemo." "Tak pa ni." "Sedaj ni nič — čemu sem se oblekla? Bog se usmili!" _ ________ Tona je žalostna vrgla polsvil-j lo-j Naposled Spela, nato ruto z glave na posteljo iu{ -oh Čemu?" seže ji Košček sedla poleg nje. Brez solza tudi ni brž v besedo. "Ali res ue uvidiš, bilo, pa vendar povedati se mora,iodkod je vse to» Nič jiatgega ka-da ne bi 'kdo mislil, kako rada je kor neVoščljivost naše Polone. Za-razdrla poroko. [držek bomo odstranili, Tona, le Malo poprej sta imeli z materjo kar hitro jM»jjiVa!" Se tako prijetne pomenke. in nej 4.Jaz že ^^ odvrne Tona, kale prijetne, ampak tudi važne, za- kor bi ne ilotela >ni6 "Ako kaj pri nevesti to ui majhna reč, ntLma i^podleti. morala bi umreti, v kakšni obleki pojde k poroki. |tako bi me Padali." "Jaz sem imela zeleno obleko -Pa bi zad!^ka ne bilo, iu pa pas, sedaj ga že nima nol>e-(branila bi se me?" popraša Še en-ua več", pripovedovala je mati ojkrat m j0 milo pogleda. svoji poroki in poročni obleki. "Potlej pa ne, saj smo se že pri "Meni se pa zelena barva ne zdi pismjh zmenili", pritrdi mu Tona. lepa, pa sama ne vem, kakšna bij <<^0, če je pa tako, grem pa ne bo zapreke. Gospod župnik še vedeli ne bodo." "Saj bi jim morala sama povedati, saj sva po vesti dolžna govoriti resnico; sicer bi pa pozneje kdo šel ustavit okliee: tisto bi bilo pa še huje." 1. pa ostauita vsak zase"', od- vpraša Košček ves vesel in vleče listnico iz telovniko-vega žepa. "Za danes nič." "Pa Bog povrni!" "Srečno!" Lahkih nog, pokončne hoje iu kar se da mladeniško je prišel župnišče; toda še en- (Dalje prihodnjič). ------ VABILO na mm* piknik -mm katerega priredi društvo štev. 113 S. S. P. Z. v Meadow Lands, Pa., v nedeljo dne 3. septembra 1916 pri stari šoli na Alesen. Vstopnina za moške $1, ženske so vstopnine proste. Tempotom vabim vse člane in članice omenjenega društva, ka- Dr. KOLER 638 Penn Are., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Kater J« naj-atarejSi slovenski zdravnik,- ipeclla-Ust v Pittsburgh!), ki ima 13Iet.no p rak so v zdravljenju tajnih moških bolezni. Si .'llls ali rastru-pljenje krvi zdrahi s glasovi ti m 60«. ki Sa Je lzumel dr. prof. Erlich. Ce i-mate mozolje ali mehurčke po telesu, v »rtu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčiatll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri. per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kak or hitro opazite, da vam pori t-huje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in Jas vam Jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi, ki vod! Iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krilu in hrbtu ln včasih tudi pri spuSčanju vode, ozdravim s gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem ča_a in ni potrebno letati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do S. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime ln številko! Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti veilno pri: IVAN PAJK, 45C Chestuut St., Conemaugh, Pa. "k* Pišite po (.-en i k. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tuksj v tem poslu ln sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo zahteva brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WGNZEL. 1117 Km« SSnd 8L. Cleveland. OUs. ■ Dr. Kicnterjev jPAIN-EXPELLER 'za rtuuiibi Wlro- m, ekanUd in MfiV čzs«t aklsMT in ni- Pristni prihsjs v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki nieo zapečateni z Anchor varstveno znam -ko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnoBt od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Waakisgtas St. New T.rk, H- T. MACKERJEV BRINJEEVC 0 * -iT ^ m A je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BRINJEVEC" je: 6 steklcu.-c $ 6.50 12 stekit u.c 13 00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC la SLIVOV-KA kuhana v nasi lastni Uistileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevec i>er gal. $2.25, $2.50, $2.7 i In $.'{.00 Slivovitz per gal.................75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 0.00 Slivovitz zaboj ........................$13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj......$11.00 RudeČa Ohio vina per gal.......5oc. 60e., 75c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—SOe. Za 5 in 10 gnl. posodo račuuam« $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila jo sc-i zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Mitiov Ortlrr in natančni naslov. Za pristnost piiačt jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 1602-04 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND. 0 i i? Ltj me (Koščeik kor tudi vse rojake iz naselbine'^ m iz okolice, da se tega piknika f v polnem številu udeleže. & Toraj nasvidenje 3. sept.I Frank Koren, tajnik. (25-28—8) krat bolj pokončno je zapuščal to hLšo m ponavljal sam sebi: "Gospod župnik so pa vmdar-le moder in dober gospod.'' opomin. Vse one, iki mi kaj dolgujejo in zdaj bivajo izven Minnesote, temin Čudno: nič ni bil žejen, nič potom opominjam, da poravnajo lačen, nikjer se ni ustavil, kar na- svoj dolg, ali naj se pa vsaj ogla- narav- sij o. Jaz ne bom !kriv, ako bodo imeli nepotrebne stroške. Tukaj Vse doforo — tak zadržek, to je že drugi mesec sta vika in jaz in pa nič**, bile so njegove prve'neobhodno potrebujem denar, besede. | Math. Knaus, "'Kaj pa so rekli?" zvedeli bi 216 Oak St., Chiaholm, Minn. zaj v Kobidovje je hitel nost v Špelino hUo. bila lejwa. V naših produjaJuicah »e tako težko bi. Kar ... . r----v------j sani. Toda dobro vem, da bi do- ežko kaj pripravnega bol. od katerega sem trpela la; da ne bo nič, iker ste bili moj' dol€° vrs*o let> Je P» popolnoma boter." jpreel." "Zakaj nič? Le ušesa si zama-| Eno ▼©Hko škatnljo Bolgarske-Dragače je'ši! Te dni bodo ljudje še toliko 8» Krvnega Čaja, ki traja a pet bil bolj bledega obraza, ta pelek'fcvasili — kajpak laži! _, da bi m«®ecey, pošljemo za en dolar ka~ se moral jeziti vsak pošten člo-,morko^: "Naredi, kakor hočeš, saj bos je bil pa malo zaradi jeze, malo obtako ti nosila." i zaradi hitre hoje prav lepo rdee, "Res je tako; pa saj Še blaga torej dobro priporočilo za takega, iraaan." ! ki se misli ženiti. Druarih ženinov ura vek, pa se ni vredno, s tccn bi jini „ , satmo veselje delal." I . . j. ... Drugih ženinov! Košček »e je prijazno poslovil/ Ti, pa le hrtro se napravljal, in neveet ni bilo, zato je imel Ko-'nevesta in njena mati sta bili zo-( ne čaka!" Šček priliko razložiti vse svoje pet dobre volje: ženitev je i>ila v' kvm m nadlog to. Marvel Products Go. • Marrel Bldff. PITTBBUBOE, PA. 'ripOMba: Ako hočete poiilja-l Borba za življenje. Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj TRINER-J EVO antriški Elixir greiko vino To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-elabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari, NAREDI TEK, UREDIPREBAVANJE, ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, ^ TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH, NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, r OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI. TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto. Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo vedno pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpoloženju naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir grenko vino. TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO k T J Cena $1.00. v lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLANft AVE., CHICAGO, ILL Proti oteklim žlezam, otrpljenju udov, reumatizmu, neuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-nement jako priporočljiv. Radi prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite b Triner-jevim Linementom. Cena 25 in 50e. y lekarnah. 8 pošto 35 in 60e. .• - .. .. g Si. J-? j t * 6LAS NARODA, 26. AVG. 1916. I H ii» » p f > i Berta pU Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!1 (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) A A ^ ^ A 133 (Nadaljevali je). . * xxviii. 4 MARTINO PISMO GROFU KOLNOSU. . Gruuiitz, junija, 1895. Dragi prijatelj : — Najlepša hvala, ker ste mi sporočili, da boste prišli knia-lo nazaj ker ste uii dali svoj naslov. Po dolgem času vam zopet enkrat pišem, kaj se je pripetilo v naši družini. Bila je pretresljiva drama. — Vse boste izvedeli, ko se boste vrnili. — Ljudje bodo gotovo pretiravali, zato je pa boljše, da vam jaz povem cisto resnico. Par dni, ko ste odšli v notranjost Afrike, je bila drama končana. Morda ste brali o tem v kakem časopisu. — Toda, kaj govorim? — Vi na potovanju nikdar ne berete časnikov .... Potemtakem torej ne veste ničesar o dvoboju med Bresserjem iu Delnitzkvjem. Da, Delnitzky je smrtnonevarno ranil mladega pesnika. Bresser ni bil Silvijin ljubimec---ne, njega je Silvija ljubila. Tako zelo ga je ljubila, da je, ne meneč se za ljudi, odšla k njemu v stanovanje iu je bila neprestno ob njegovi postelji. Pri njem je bila do zadnjega zdihljaja. Moj Bog, groza me pretrese, ko se sponiuim onega, kar se je potem zgodilo. ^'eliko sem doživela v življenju, toda kot kaže, lie bo teh udarcev še tako kmalo konec. Ko je Bresser izdihnil je postala Silvija tako blazno obupana. da so drugi rekli, da je zblaznela. Ko se ji je obrnilo malo na boljše je ure in ure prejokala v mojei i naročju. .laz sem bila skoraj vsak dan pri njej. Kaj bi pa tudi drugače počela reviea.... Po dveh mescih so rekli zdravniki, da je popolnoma o-zdravela. — In od tistega časa živi pri meni. Se vedno je zamišljena in melanholična. — Toda ona je še mlada iu jaz seui prepričana, da ji bo čas zacelii strašno rano.— Od Delnitzky ja se je ločila. Pred kratkim se je poročil z ono pevko ter jo napravil za grofico. — Ona je bila zapustila gledališče in zdaj živita % mali hišici, katero ji je bil Anton že pred leti podaril In Rudolt ? — Kaj ne, da bi mi stavili to vprašanje, če bi bila slučajno skupaj? Pi»al mi je. tla se je bil prišel tisti večer poslovit od mene. pa me ni našel doma. — Ker se mu je zelo mudilo z D una ja. je odšel brez slovesa. O celi aferi je bral šele v časopisih. — O Silvijiuem zdrav >t\eiiem stanju mu ni bi j nič znanega. — Jaz mu uiseni hotela pihati, da bi se še bolj ne razburil. — Toda skrb ga je prignala domov. — V njegovi bližini mi je bilo malo lažje. Toda še drugo bitje mi je stalo na strani. — To je bila Kajetana Ranejjg. Ko sem hila sama. je prišla vedno k uieiii. — Ako je bil Rudolf pri meni. se je takoj poslovila iu odšla. — Neprestano se um je izogibala. — Pisala seui vam že. da bi bila zelo zadovoljna, ako bi jo vzel za ženo, toda on noče ničesar sliša ti o kaki zopet n i ženitvi. Ko je Silvija popolnoma ozdravela, smo se preselili v Gruuiitz. — Rudolf je zatem zopet odpotoval. S čini se bavi in kake načrte dela, vam bom ustmeiio povedala. — Maks Dotzky. kateremu je bil izročil Rudolf posestvo, živi zadovoljno s svojo ženo v Bruunhofu. — In tudi sina sta že dobila. O Lori Griesbach nisem že dolgo časa ničesar slišala. — Pravijo, da je neprestano v cerkvi in da veduo misli na svojo hčer. — Z nami noče veliko občevati, ker je prepričana, da smo mi krivi njene nesreče. » Tukaj v Grumitz smo zdaj tri ženske: — Jaz, Silvija in Kajetana. — Kajetana je namreč moj gost. — Jaz sem ji zelo hvaležna. — V njeni družbi se Silvija nenavadno razvedri. Sama ne vem. ee je grofiea Rauegg s tem zadovoljna. — Kajetana mi je rekla, da je že dovolj stara in da lahko samostojno odločuje. — Skoraj vsi ljudje imajo napram naši družini nekake predsodke in slabo sodbo, češ, Bog ve, kaj se je dogodilo, da sta se Anton iu Bresser dvoboje vala. Jaz se ne menim zato. Kajetanu imam strašno rada. — Tudi ona me ljubi, to prav dobro vem. Morda se Rudolf premisli? — Bog daj, da bi se! — Nikar se mi ue smejte, grof Kolnos, ker sem postala taka posredovalka za žeuitve. Torej nasvidenje ! — Prepričana se .a, da me boste takoj obiskali, ko se boste vrnili v domovino. XXIX. Kmalo zatem je dobil Rudolf sledečo brzojavko: — Pridi takoj! — Mati je zelo bolna! — Silvija. S prvim vlakom se je odpeljal proti domu. — Brzojavka je napravila nanj strašeu utis. Svojo mater je ljubil iz dveh vzrokov: ker je bila njegova mati. in ker 11111 je bila pomočnica pri njegovem delovanju. — Kaj bi bilo, če bi nenadoma umrla? — Sam bi bil, sam, popol-uoma osamljen. — Kdo bi mi pomagal k cilju? To je bilo žalostno potovanje. — Neprestano ga je skrbelo, da bo mati prej umrla, predno se bo vrnil domov. Ko je dospel na zadnjo postajo, je skočil iz vlaka in opazil pred seboj služabnika iz Grumitz. — Kako ji je T — je bilo njegovo prvo vprašanje. — Boljše, vaša milost, veliko boljše.... Prosim, stopite v voz. Najrajše bi bil zavriskal od veselja. Ko je dospel voz v alejo, sta mu prišli nasproti dve ženski: — Kajetana in Silvija. Da je Kajetaua v Gruuiitz, mu ni bilo znano. Silvija je objela brata in vzkliknila: — Hvala Bogu. Rudolf----boljše je----veliko boljše. — Toda predvčerajšnjem, ko sem brzojavila, sem mislila, da bo v kratkem konec. — Kaj ne, Kajetana ? Deklica je prikimala in ponudila Rudolfu roko — Da, — je rekla — strašno je bilo. Deklici sta mu pripovedovali, da je mater napadel krč. * — Kaj pravi zdravnik? — i ♦ — Da je srčna napaka. — Pa ni nevarno. — Zdravnik je rekel, da labko doživi osemdeset let. — Ko je videl prvi napad je bil zelo preplašen, nakar sem šla takoj tebi brzojavit. Silvija ga je bila prijela za roko. — Sele tedaj si je natančnejše ogledal mlado ženo. — Bila je bleda, suha, toda še vedno lepa. V obrazu je imela nekak trpek, žalosten izraz. — Ali si tudi ti bolna, Silvija? — jo je vprašal. — Ne, bolna nisem, samo nesrečna sem. — Ali se ne moreš potolažiti? ' — Ne, ne morem se. Rudolf je umolknil. — Ni ji hotel reči, da ji bo čas ozdravil rane, ker je vedel, da jih ne bo. — Ali veš, kdo me zna najbolj tolažiti, kdo zna deliti z meuoj vred žalost ? — Kdo? — je vprašal Rudolf. — Moja ljuba Kajetana. Pri tem so dospeli do veznih vrat. — Takoj te bom peljala k materi, ona te že težko pričakuje. (Dalje orihodnjič). S83ff>' sem edlal hrvafiko kovom-O Specialist juoftdh bolezni ▼ Pittsburghu. P«. DR. LORENZ. §44 Pena Ar. I i. nadaL na nllea. Uradne ure: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure »večer. V pet-klb od 9. dopolne do 2 popoldne. Nedeljo od l'J. dop. do 2. popoL Brezplačen nasvet in pouk priselficem. 4'THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION *' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepaijeni, oropani ali če so 8 njimi slabo ravna 1L Brezplačna navodila in pouk v naturalizacij skih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi Čakali dovo-došle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. NAZNANILO. Izšla je brošura pod imeuom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal iu^ založil jo je Viktor J. Kubelka. Čisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče slike: Prodiram je avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jotžef, avstrijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji — Avstrijske čete v nekem strelnem jarkn na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih «tiftž"ih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Hofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji — Zavzet strelni jarek v GorUcah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Mackeuse-uom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaiki spravljajo čolne na reko San. — Oddelek konjenice v Goliciji — Vojaška masa na prostem. — Tabor avstrijskih čet ▼ Srbiji Naročila na brošuro m naj se blagovolijo podati; VICTOR I. KUBELKA, 17 Batto? PL, Nov Yotfc, N. T- IŠČE SE DELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa. (19—^ v d) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik POZOR ROJAKI! "OLA* NARODA" skos3 Mrl dnevno, Immfl nsdslj ta postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Ishaja dnevno na testih straneh, tako, Aa dobite tedensko 86 strani berila, v mesecu 16« strani, ali 824 strani v Wrft mesecih. "GLAS NARODA" donais dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Bedaj ga sleherni dan razpoiiljamo 1 i,0001 — Ta itevilka jasno govori, da Je list zelo razširjen. 7ts osobje Usta je organizirano in spada v strokovna ulje. .NnfrapotaJ« bmIIo n huka tate, kakor tudi brt» In brado. Od taca mašila zrastejo t «tlk tadalb krasa! toatJ tn dol«! laaja kakor tudi molk m krasni brki In brada ta nabode odpadali In oatTelt. ReTiBktinm. koatihol aH trgaeje v rokah, nogah ta v krilo, v oamlb dneh popolnoma ozdravim. ran«, opekline, bala, turo. krast« In urin te. petna noge kurje očesa, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranita. Kdor bi mojo kdraviU h res uspeha rabil mu jamčim za UD0. Piiite takoj p j , cenik, k! ga takoj poiljam zastnnnj. JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Oblo. •, -KX5 J - Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredništvo. IftCE BB GOZDARJB Za delati drva; $1.35 od klaftr* ea rnzati kronični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanj« cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, t rame, e velar je itd. Za splošno delo v gosdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, HI —7 v stane le -c. pa si bodet - prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. - Upravni!tvo "Glas Naroda" EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR €2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnja in daje potrebna nasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste to 6no iu solidno po strešen!. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In driavnlkl o knjigi Berta »I* •attner. "Doli z orožjemf Lev NikeialevU Tolstoj Je pisal: Knjigo «s s voUJdai mit. kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga ari« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mislL Friderik pL Bodenstodt: Odkar je umrla msrtsms SUei m bito na svetu tako slavne pisateljice kot j« GtattnerJsva. Prof. dr. A Dodel: 'Doli s oroijem* je pravo "gHilft sedaaj* ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, Os se bližajo človeštvu bolJSl časi. Kratkomalo: telo dobra *»J«gs Dr. Lod. Jakobovsld: To knjigo M človek naj raj*« poljuML ▼ dno srca me je pretreslo, ko sem jo braL Štajerski pisatelj Peter B—egger piše: Bedaj sme v utos goadu pri Grleglach ln sem bral kn£go s naslovom "Doli s gretjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem fivljenjn. Ko sem jo p rebra', sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vso kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Mah ne smelo manjkati. Na svetu so druibe, ki razširjajo Sveto Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, Kj bi laslbjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjig*, kar srna jih kdaj bral-- C. Ncmnsim Hefer: — To Je nsjboljfls knjiga, kar sail ljudje, ki se borijo ca svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega je Isssl leto lflBO v Berlina)ft Me bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Je snda Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apostoli«, ki U Bi feje kriSemsret in »čili vse narode. Finančni sinister DnaaJemU Je rekel r nekem svojem gov o-rn v poslanski shornld: Saj Je bila pred kratkim v pnsnbnl knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vofa* W etrokovnjak, noben državnik, pač pa priproeto Berta ftL ftnttnerjeva. Prosim Vsa, posvetita pnr ur tarna deta. Mlatim. * to ne bo nikdo ▼«« asvditfeTal sa vojno, «e bo prebral to knjtaey ar srna Jih as**- I omna)ft B — | MODERNO UREJENA TISKAM GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. .e. o v n. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. K- •] i«' r^j UNIJSKO ORGANIZIRAT POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETJE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE Slovenic Publishing Co, 82 CorUandt St., New York, N. Y. klril Slovenic Publishing Co., nCortludtStiM^ >*«W Tork Ottj, V. V. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je> pri JtS palci Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V ealogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1,50, _ Veliko stensko mapo, na eni stiani'Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50". Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-OgrskeJKUalij o. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas fufsftrajooh se evrousbih držav in pa skih posestev vadi yetariU Ob saga 11 r»snih lemljavido?; Cena aamo 25 centov. Naročila in denar poOjito oai , Slovenk Publishing Companv, iS OOSTULHDT YOSX, H, T.