Boston prišel na vrsto črnski nezadovoljneži so demonstrirali kar štiri dni zapored. Drhal je plenila in zažigala ter metala v policijo kamenje in steklenice. Pri vzpostavljanju reda je del črnih vodnikov sodeloval z oblastmi. BOSTON, Mass. — Los Angeles, Chicago, Cleveland in še nekatera mesta na jugu dežele so bila predvidena kot središče novih črnskih izgredov v letošnjem. poletju. V teh mestih doslej še ni prišlo do nobenih večjih demonstracij v črnskih naselbinah, do njih pa je prišlo v Bostonu, kjer o črnskem nezadovoljstvu ni bilo doslej dosti slišati. Pretekli petek je skupina žensk, ki prejema javno podporo, izvedla “sit-in” štrajk. Ko je policija te enostavno znesla ven, je prišlo do izgredov, ki so se spremenili v obsežne pretepe, razbijanje, požiganje in plenjenje. Policija je morala nastopiti z orožjem, da je razgrajajočo in ropajočo.drhal razgnala. Močne policijske patrole opremljene s čeladami in puškami, so stražile črni del mesta. Kljub temu je prišlo v soboto znova do izgredov, streljanja in ropanja. V nedeljo je policija budno pazila, pa ji vendar ni uspelo preprečiti izgredov v črnskih predelih Grove Hall, Roxbury in v južnem delu Bostona. Najhujše je bilo na Blue Avenue v Grove Hall predelu, ki ga je policija enostavno od vseh strani Zaprla, nato pa razgrajajočo skupino ukrotila. Skupno je bilo prijetih 100 oseb, 60 pa je bilo ranjenih. Izgredi so se ponovili V manjšem obsegu tudi v ponedeljek. Materialna škoda je sorazmerno obsežna in nekateri javni predstavniki so zahtevali od guvernerja, naj proglasi Boston za “področje velike nesreče”, da bodo mogli lastniki podjetij in trgovin, ki so bila uničena, prositi za zvezno podporo. Saigonsko armado bi radi imeli v boljši luči SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo ZDA tu je začelo no-Vo kampanjo za boljši glas in u-gled južnovietnamske armade. Ameriški vrhovni poveljnik gen. Westmoreland je poslal svojim podrejenim že vrsto okrožnic, v katerih jim naroča, naj gledajo, da se ne bodo razširjale o južnovietnamskih oboroženih silah slabe vesti. Seveda se ameriško vojaško Vodstvo tudi dejansko prizadeva, da bi dvignilo borbenega duha in borbene sposobnosti južnovietnamske armade in drugih saigonskih oboroženih sil. Novi grobovi Robert Parker Včeraj je umrl po dolgi bolezni 25 let stari Robert Parker s 709 Glenhurst Rd., Willowick, sin Josepha in Betty, roj. Novak, oče Kathleen, vnuk Mrs. Mary Kraich z E 63 St., brat Joan in Davida. Pokojnik je bil član SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob devetih dopoldne, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Frederick G. Fox Sr. Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnici 75 let stari Frederick G. Fox Sr., rojen v James-townu, N.Y., od koder se je preselil v Cleveland 1. 1916. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Johnston Jennings Co. Zapustil je 3 sinove in 2 hčeri, 14 vnukov in vnukinj, 4 pravnuke, 3 brate in 2 sestri. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek popoldne ob enih na Knollwood pokopališče. iosba zagrnila @dp¥or Wasfifiigfina koi lažniv MOSKVA, ZSSR. — Vlada Sovjetske zveze je zavrnila ameriški odgovor na njeno pritožbo, da so ameriška letala napadla rusko trgovsko ladjo Turkestan v severnovietnamskem pristanišču. Pri napadu naj bi bil en ruski mornar mrtev, več pa ranjenih. Združene države so rusko pritožbo izročeno pretekli petek naslednji dan zavrnile, češ da a-meriških letal v času, ko trdi ruska nota, ni bilo nad omenjenim krajem. V svojem odgovoru namigujejo, da je utegnila biti ruska ladja zadeta od drobcev protiletalskega topništva. Včeraj je vlada Sovjetske zveze objavila, da se je posrečilo potegniti iz morja ameriško bombo, ki je bila namenjena ruski ladji. Ta naj bi bila dokaz, da so napad dejansko izvedla ameriška letala, ki da so rusko ladjo obstreljevala tudi s strojnicami. Ameriško zanikanje napada je Sovjetska zveza označila za navadno laž. Naivečii prirastek WASHINGTON, D.C. — Prebivalstvo Združenih držav se je v desetletju 1800-1810 pomnožilo za 36.4 odstotke, sorazmerno bolj kot kdajkoli preje ali kas-leje. Izrael je sprejel poziv Varnostnega sveta ZN, če bodo storili to tudi njegovi nasprotniki Kje Je vzrok za odpoveiS elekfirššie sile m Sl? NEW YORK, N.Y. — V ponedeljek dopoldne je prišlo do nenadne prekinitve dobave električne sile v New Jerseyju, vzhodni Pennsylvaniji, Mary-landu in delu države Delaware. Skupno je bilo brez elektrike 13 milijonov ljudi. K sreči je prišlo do odpovedi električnih naprav sredi dneva, tako je bilo mogoče v Philadelphiji obnoviti tok že v pol ure, v večjem delu celotnega področja pa v par u-rah. Le nekateri manjši kraji so bili brez elektrike še ob večeru, ko se je delal mrak. Oblasti preiskujejo, kje je vzrok odpovedi električne oskrbe: človeška napaka, mehanična napaka ali enostavno prevelika obremenitev? Na zadnje kaže bojazen, ki jo je izjavila zvezna komisija za električno silo že lani. Dosedanja preiskava je dognala, da so skoraj istočasno ob 10.22 dopoldne odpovedale tri e-lektrarne na različnih krajih o-mrežja. Mao ukrotil svoje nasprotnike v Notranji Mongoliji PEIPING, Kit. — Vlada je s poudarkom objavila, da je komunistična stranka v notranji Mongoliji dobila novega voditelja, ki je stopil obenem na čelo vse javne uprave v tej pokrajini. Nova komunistična zvezda v Notranji Mongoliji je tovariš u-prave v tej pokrajini. Nova komunistična zvezda v Notranji Mongoliji je tovariš Teng Hait-ching, ki se do sedaj še ni pokazal v javnosti. Oklic peipin-ške vlade pa ni namenjen samo kitajskim komunistom, še bolj velja verjetno tovarišem v Zu-nanii Mongoliji, ki ima Peiping z njimi stalne prepire, pa jim nič ne more, ker je Zunanja Mongolija pod ruskim varstvom. Novi zaupnik peipinškega re- Zunanji minister Izraela Abba Eban je izjavil včeraj na seji Varnostnega sveta Združenih narodov, da Izrael sprejema poziv k takojšnji ustavitvi sovražnosti, če store to tudi njegovi arabski nasnrotniki. Egipt danes še vedno junači in grozi Izraelu, da bodo arabske države boj padalievale. — Izraelske oborožene sile so prodrle globok'^ na Sinajski polotok, zavzele staro mesto v Jeruzalemu in potiskajo Jordani i^e proti Jordanu. — Arabska držaye so prekinile dinlomatske odnose z ZDA in Veliko Britanijo. CLEVELAND, O. — Po 36 urah privatnih razgovorov in posvetovanj je bil sinoči sklican Varnostni svet in je soglasno odobril predlov predsednika Danca Hansa Tabor-ja o nozivu vsem vojskujočim se državam na Sredniem vzhodu, naj takoj ustavijo vse sovražnosti. Poziv ie bil sestavljen v razgovorih med predsednikom Varnostnega sveta in predstavnika Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Sovjetska zveza je v začetku vztrajala na zahtevi, da mora biti v pozivu tudi določilo o umiku vojaških sil na položaje pred začetkom vojne v ponedeljek zjutraj. Ko je postalo očitno, da je bojna sreča na bojiščih na strani Izraela, je Sovjetska zveza svoio zahtevo opustila, da reši, kar se rešiti da. Izrael je poziv Varnostnega sveta odobril in ga obljubil izvesti, če bodo to storili tudi njegovi arabski nasprotniki. Ti še niso povedali, kaj mislijo storiti, toda praktično jim ne ostane nič drugega, kot poziv sprejeti. Kairo je kljub temu danes zjutraj še vedno junačil in grozil Izraelu. Irak in Kuvajt sta ustavila dobavo petroleja Ameriki in Angliji, “ker sta posegli v vojno na strani Izraela”, Egipt, Sirija, Alžirija, Jemen in Sudan pa so prekinili diplomatske zveze z Ameriko in Anglijo. Izraelske arniade prodirajo med tem skozi Sinajsko puščavo proti sueškemu prekopu in so baje s padalci zasedle Sharm En Sheikh, ki obvladuje Tiranska morska vraRc__________________________ Tekom žima je seveda smatral za svojo dolžnost, da skliče kakih 150,000 magale Izraelu svoiih rojakov na veliko demonstracijo proti Zunanji Mongoliji. Britanija. razprave v Varnostnem svetu sinoči je iraški zunanji minister označil poziv Varnostnega sveta k takojšnji ustavitvi sovražnosti brez označitve “napadalca” in zahteve po umiku oboroženih sil na položaje pred izbruhom vojne za ‘.‘predajo” arabskih držav Izraelu. Sirijski zastopnik je dokazoval, da je napadalec brez dvoma Izrael, četudi je tega skušal zunanji minister Abba Eban predstaviti kot “malo” in miroljubno državico”, ogroženo od sovražnih arabskih držav. Sirijec je v svojem govoru trdil, da so pri napadu na arabske države po-z letalskimi si- ZDA in Inglija zavrnili arabske obtožbe Zastopnika ZDA in Velike Britanije sta to obtožbo v imenu svojih vlad odločno zavrnila in jo označila za popolno laž. A. Goldberg je ponudil predstavnikom ZN, da gredo na letalonosilke šeste flote ZDA v Sredozemlju in se na lastne oči prepričajo o lažnivosti arabske obtožbe. Angleški zastopnik je dejal, da ima arabska laž kratke noge. Trditev, da so angleška letala z letalonosilk sodelovala pri napadu, je popoln nesmisel. Obe angleški letalonosilki, ena na Malti, druga v Adenu, sta bili v času napada zasidrani v lami Združene države in Velika pristanišču in torej svojih letal niti nista mogli pognati v zrak. Pomilostitev zavrnjena COLUMBUS, O. — Guv. J. A. Rhodes je odklonil prošnjo za Pomilostitev na smrt obsojenega ^8 let starega Johna C. McClel-Wa. Obsojen je bil umora 17 let starega Raymonda Espinoze 15. ^ecembra 1964 v Toledu. Vremenski prerok pravi: ^elno oblačno in toplo. Naj-lVišja temperatura 85. Poljskim katolikom ne diši protokol z Vatikanom VARŠAVA, Polj. — Papežev delegat za pogajanja s komunističnimi državami Msgr. Casaroli se je na svojem prvem pozvedovalnem obisku v Varšavi mudil tam kar tri tedne. Poznejši obiski so bili krajši, pa še niso končani, kajti Poljaki so zopet pokazali, da so mojstri v napihovanju problemov. Iz vsake malenkosti napravijo dejstvo posebne važnosti. Glavna naloga Casarolije-vega obiska je bila želja Sv. stolice, da dožene, kaj o protokolu mislijo poljski škofje in poljska katoliška inteligenca. Človek bi mislil, da je mogla vatikanska diplomacija razčistiti to vprašanje že v dnevih zadnjega vatikanskega koncila, pa se to ni zgodilo. Že takrat se je videlo, da poljski katoliki gledajo na sporazume med Vatikanom in komunisti skozi svojo narodno skušnjo. Ta skušnja pa ne potrjuje optimizma glede takih sporazumov. Zato ni čudno, da je veliko poljskih škofov s kardinalom Wyszynskim na čelu proti sporazumevanju ravno v naših dneh. Svoje stališče utemeljujejo takole: Vsak sporazum med Vatikanom in ljudsko republiko Poljsko bo moral vsebovati nekaj koncesij od strani Vatikana. Lahko se zgodi, da bo tovariš Gomulka zahteval in dobil koncesije ravno v tistih točkah, kjer poljski škofje nočejo popusiti za nobeno ceno, pa naj radi tega cerkvena organizacija in versko življenje še tako trpita. Take koncesije bi samo zmanjšale vpliv in u-gled ne samo poljskih škofov, ampak tudi Sv. stolice. Poljski škofje so tudi precej v dvomu, koliko je vredna komunistična dana beseda in koliko drži komunističen podpis. Katoliška cerkev bi bila obvezana, da se drži sporazuma v duhu in črki, komunisti bi se pa za take “malenkosti” ne menili. Še važnejše je pa to, kako komunisti razumejo posamezne besede in kako tolmačijo pojme. Gotovo bodo skušali slediti svoji stari taktiki, da vsaki besedi podtaknejo tisto vsebino, ki ravno odgovarja njihovim trenutnim političnim ciljem. Poljski škofje se pri tem sklicujejo na vrednost sporazumov, ki jih je Vatikan do sedaj sklenil s komunističnimi državami. Ko so si ogledovali izvajanje takih sporazumov, so velikokrat ugotovili, da so jih rdeči režimi včasih kar očitno razlagali tako, da so videli v njih samo svoje pravice, ne pa svojih dolžnosti. Mislimo, da so lahko tudi v Jugoslaviji nabrali nekaj gradiva za obrambo svojega stališča. Da čas za pogajanja še ni dozorel, vidijo poljski škofje tudi v dejstvu, da Gomulkin režim ne kaže nobene volje, da bi pokazal tudi malo sim- patije do katoliške cerkve. Kjer le more, jo preganja ob podpori svojih cenzorjev, davkarjev, vojaških oblasti, policije itd. Poljski katoliki so torej v stalnem dnevnem boju za svoje pravice. Kdo bi torej mogel verjeti v odkritosrčnost tovariša Gomulke, ki bi se rad pogajal z Vatikanom, prav isti trenutek pa krati poljskim katolikom še tisto malo pravic, kar jih še imajo in jih tako'junaško branijo? Na drugi strani je tudi nekaj poljskih škofov, ki niso taki pesimisti. Poljaki se sedaj sprašujejo, ali bo z njimi potegnil novi poljski kardinal in sedanji krakowski nadškof, ki ga vsi slikajo kot napredno razgledanega duhovnika. Vsekakor bi lahko zaključili, da do sedaj še ne vidimo znakov, da bi tudi Gomulka dobil svoj protokol, kot ga ima Tit°. __________________ Izraelci napredujejo na vseh frontah Izraelske letalske sile so dejansko gospodar v zraku nad vsemi bojišči. Letala podpirajo oklopne enote in pehoto v njihovem boju z nasprotniki. Izraelska armada prodira v treh kolonah na Sinajski polotok, zavzela je v celotu tudi že področje Gaze s samim mestom Gazo vred. Severna izraelska kolona je zavzela že v ponedeljek El Arish 35 milj globoko na egiptovskih tleh in glavno oporišče na poti proti Port Saidu na severnem koncu sueškega prekopa. Srednja izraelska kolona-je zavzela Abi Ageilo, 30 milj južno od El Arisha, in prodira proti Izmaili, ki leži nekako ob sredini sueškega prekopa. Tretja izraelska kolona prodira skozi Sinajski polotok proti jugu, da se združi z izraelskimi padalci, ki so baje že zasedli Sharm el Sheikh nad Tiranskimi morskimi vrati. Izraelske sile naj bi bile v dveh dneh bojev na egiptovski fronti uničile okoli 200 tankov, ki jih je Egipt dobil od Sovjetske zveze. Kairo priznava, da se boji vrše “globoko na egiptovskih tleh”. Na jordanijski fronti so izraelske čete obkolile “staro mesto” v Jeruzalemu in potiskajo jor-danijske sile na celi fronti proti reki Jordan. Jordanijska armada je baje v razsulu in kralj Husejin je zaprosil Združene države, naj posredujejo za dosego premirja z Izraelom. Sirijci so skušali na enem kraju udreti preko meje Izraela, ua so bili po prvem uspehu vrženi nazaj. Tudi na izraelsko-libanonski meji je bila izraelska obramba uspešna. Prekinitev dinlnmatckih stikov Egipt je obdolžil ZDA in Veliko Britanijo, da sta pomagali j Izraelu s svojimi letalskimi silami pri napadu na arabske države. Ti dve sta obtožbo zavr-j nili, toda Kairo je kljub temu | nrekinil diplomatske zveze z Washingtonom in Londonom. Sledili so mu še Alžir, Sudan, Jemen. Sirija in Irak. V Washingtonu in Londonu trdilo, da so si Arabci izmislili zgodbo o ameriško-britanski intervenciji, ker je manj sramotno biti tepen od Amerike in Anglije kot pa od Izraela, kate-' remu so Arabci grozili, da ga bodo mimogrede pohrustali, pa jim je nenadno obtičal v grlu. MatterHorn Ko rloKil vo nlaninsko kočo ZERMATT, šv. — Na znanem gorskem velikanu Matterhorn ie sedaj tik pod vrhom malo zavetišče, kier se lahko nagnete le kakih 12 plezalcev. Sedai bodo pa postavili 1.200 čevliev pod vrhom pravo planinsko kočo za 50 ebiskovalcev. Plezanie na Matterhorn ie priliubljen šport, vsako leto se spravi na vrh povprečno 150 plezalcev. dočim število nesreč hitro poiema, kar je treba pripisati zelo strogim pogojem za tiste, ki hočeio veliati za vodnike. Samo na italiianski strani jih ie 32 aktivnih, dodati jim ie na treba še 12 nosačev. Na švicarski strani iih je pa še več. Vprašanje žičnice na vrh Matterhorna pa počiva, ker Švica o tem noče niti slišati. . Iz Clevelanda in okolice j Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Williama in pok. Ano Švigel (s Prosser Avenue) ob obletnicah njune smrti. Državni prvak v mestu diska— Mark Debevec, sin Mr. in Mrs. Leo Debevec, S. River Rd. West, Geneva, Ohio, je postal pri zadnjih tekmovanjih v Columbusu koncem meseca maja prvak v metu diska. Je med najboljšimi metalci diska v vsej deželi in je bil zato povabljen na tekmovanje v Sacramento v Kaliforniji 17. junija letos. Letos je vrgel disk najdalj 192-1 čevljev. Mark je tudi odličen igralec nogometa (football) in je kot odličen športnik dobil celotno plačano šolnino na Ohio State University. Mlademu rojaku naše čestitke h krasnim uspehom in vso srečo v bodoče! Star papir zbirajo— Predno bo konec šolskega leta, bodo šenfvidski šolarji še enkrat zbirali star papir. Kdor bi imel kaj več tega, naj ga pripelje na dvorišče šole sv. Vida jutri, v petek ali v soboto. Siovenska pisarna— Slov. pisarna v Baragovem domu na St. Clair Avenue je dobila 2. del Jurčecove knjige “Skozi luči in sence”, novo pošiljko “Zbornika Svob. Slovenije” in ima na zalogi tudi vrsto drugih slovenskih knjig. Ameriški potni list ni vsemogočen dokument WASHINGTON, D.C. — To morajo naši konzulati le prepogosto trditi našim državljanom, ki se začasno ali stalno nahajalo v tujini. Zadnje čase so na primer svetovali Amerikancem, ki so živeli v Gani, Nigeriji, Kongu itd., naj se začasno umaknejo kam drugam. Pred kratkim so svetovali Amerikancem v Izra-olu. nai se odselijo. Koncem main je na isti nasvet dobilo 110 Amor-jkancev. ki živijo v portugalski koloniji Makao. Letalska *»1« si pomagale v cf-islH ni lote WASHINGTON, D.C. — Letalske sde so nretekli teden ob-i^vile. da bodo obdržale okoli 4000 oficinev v aktivni službi še eno leto, četudi so zreli za pokol ali na bi sami hoteli zanu-sti+i voiaško službo. Med temi je okoli 3.700 aktivnih oficirjev, nolovico od niih pilotov. Gre za oficirje od polkovnika navzdol. Niihova aktivna služba je podaljšana za eno leto. Zadnie vesti 7Tm?tt’žvnt MAT?nr»T. N.v. — Glavni sekretariat je poslal zahtevo Varnostno"« sveta ■»rcpr,-, »>r!za'lp+!m državam na Tvhod toda so,Traž- r*n«ti že niso niklor imt-ivtiono. V.iina -ie ra vs*»h hoi'se’h še v nolnom teku. Kairo je danos v* vedrin "Tožil, da se “arabsko armade ne hod.-> ustav'"#, r. nio#- g« ne srečajo v Tel J% T/"r7lr,,t SATGrW. T V;ot. ----- Na sn1«S«<> xrXnrat ir \r5#»t»n>Tr»M vladajo Totrži#«. Na IvOnnerri v T.,ž»ior>i h* rrrvdn In d-« rrar rna^ižih wask. V lofal-clrit, uanadih na Sevorni Vietnam na je bilo izgubljeno eno ameriško letalo vrste Sky-I hawk. ^HERISKA POMOl/IIKA »..AVI. P-CSpr 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: tla Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Kanade in dežel® izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United Stat**; $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tot 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. Ill Weds., June 7, 1967 Resnica vdrla med črnogorske komuniste Kaj takega se ne dogodi v Jugoslaviji ravno vsake kva-tre, pa se je vendarle v začetku maja v Črni gori. Tam gospodari kot voditelj črnogorskih komunistov tovariš Dju-ranovič, ki je glavni tajnik izvršnega odbora centralnega komiteta Črne gore. S svojimi tovariši je že celo leto nezadovoljen, take težave mu delajo. 4. maja je pa izbruhnila njegova jeza, ki ga je zapeljala, da je na sestanku z vodilnimi črnogorskimi komunisti nalil tovarišem čistega vina in potem vse skupaj dal razglasiti po uradni agenciji TANJUG vsej jugoslovanski javnosti. Takole se glasi Tanjugovo poročilo: “Na današnjem (t. j. 4. maja) sestanku s sekretarji občinskih komitetov in voditelji posameznih komisij in teles v CK je sekretar izvršnega odbora CK Črne gore Veselin Djuranovič povedal, da Zveza komunistov v Črni gori še zmeraj ne sodeluje v boju za izvajanje družbene in gospodarske reforme v tej republiki. Na sestanku so govorili o programu idejno-politične akcije v zvezi s položajem v gospodarstvu, ki ima precejšnje zgube in zaloge in ki se ubada z nelikvidnostjo in z zastarelim načinom gospodarjenja. Veselin Djuranovič je dejal, da zelo zamotan gospodarski položaj zahteva precej temeljitejše sodelovanje vseh ter izredne ukrepe v številnih gospodarskih organizacijah. Pristavil je, da bi s to zavzetostjo moral hkrati odgovoriti vsem, ki so zanemarjali reformne naloge, zlasti v predvo-livni aktivnosti, ko so prišle do izraza kambinatorike in o-sebne želje posameznikov in ko je v nekaterih organizacijah ZK nastala neenotnost radi takih obrobnih vprašanj. Vodstva in organizacije ZK Črne gore so po IV. plenumu pogosto posvečale pozornost obrobnim vprašanjem. Reči moram, je pristavil Djuranovič, da so nekateri sekretarji občinskih komitetov “pozabili” na reformo in da se v predvolilni aktivnosti niso odkrito in javno zavzemali za reformo. Prav tako del občinskih sekretarjev ne spremlja sistematičnih rešitev in ukrepov za izvajanje reforme. Pri tem niso izjema, je poudaril Djuranovič, niti nekateri člani CK, o čemur se moramo prav tako pogovoriti. Spričo vsega tega se sprašujemo, ali so člani CK zmožni, da na idejno-politični podlagi mobilizirajo organizacije ZK v boju za reformo in ali je ZK ustvarila ugodno ozračje, v katerem bi na sodobnih podlagah iskali rešitve na delitvi dela, na integraciji, večji produktivnosti ter proizvodnji ter hitrejšem prilagojevanju spremenjenim tržnim razmeram. Djuranovič je menil, da so vsa druga stališča izraz kratkovidne politike in nedoumevanja poglavitnih ciljev reforme. Ob koncu je Djuranovič govoril tudi o tem, da celotne osebne dohodke izplačujejo tudi tiste organizacije, ki poslujejo z izgubo oziroma, kjer so velike zaloge neprodanega blaga. Poudaril je, da ZK ne more trpeti politike osebnih dohodkov, ki ni povezana z rezultati dela. Izrekel se je proti temu, da bi vsiljevali delovnim organizacijam rešitve, dejal pa je, da se mora ZK prizadevati in vcepiti delovnim organizacijam zavest, da so zgolj one odgovorne za posledice takšne politike. Pred današnjim sestankom s sekretarji občinskih komitetov sta o tem govorila predsedstvo in izvršni odbor CK ZK Črne gore.” Namenoma smo v celoti objavili poročilo o Djuranovi-čevi izjavi. Imeli smo za to več razlogov. Na prvo moramo ugotoviti, da je resnica vladala v Črni gori samo 24 ur. Že dan po gornji izjavi je moral TANJUG udariti samega sebe po zobeh in preklicati odnosno na novo tolmačiti Djuranovičevo izjavo. Ni bilo treba imeti Beogradu mnogo pameti, da se je odločil za tak nenavaden korak, ki je obenem tudi blamaža za režim sam. Djuranovičeva izjava pove dosti jasno in nazorno, da je v republiki Črni gori vse v razsulu: stranka, njene organizacije, njene komisije, njeni organi; da je v razsulu tudi reforma; da je v razsulu tudi črnogorsko gospodarstvo, kamorkoli pogledaš, da se za vse to ne menijo ne samo navadni tovariši, ampak celo srž komunizma, to je občinski tajniki in člani glavnega odbora ZK Črne gore. Ravno takrat pa, ko je vsa rdeča Črna gora v krizi z gospodarstvom vred, se pa tovariši trejo in pulijo med seboj, kdo bo kaj v stranki in kdo bo pri boljšem koritu. Usoda Črne gore jih briga toliko kot lanski sneg, take je med besedami povedal Djuranovič. Režimski preklic ne bo zadušil gornje Djuranovičeve izjave. Ravno narobe, dal ji bo tisti pomen, ki ga zasluži, in ki bo rodil posledice, ki režimu ne bodo všeč. Pri tem mislimo samo na vtis, ki ga je izjava morala napraviti med vodilnimi hrvaškimi in slovenskimi komuni- nes niso vredne počenega groša. Ne morejo se izgovarjati, Pamet in razum je treba poslu-da na to niso bili opozorjeni po strokovnjakih, čeprav taka sati! opozorila niso nikoli prišla v javnost, da ne otežijo odgo-vernosti režimskih političnih stebrov. Djuranovičeva izjava bo pa postavila na dnevni red vprašanje: Kdo je odgovoren za tako politiko podpiranja, ki ni nič gledala, kam gredo podpore? Ali je sploh še na mestu tako podpiranje, ki ne odločuje o rabi podpor? Črnogorski nacijonalisti bodo naravno ogorčeno protestirali proti sami misli, da pridejo taka vprašanja v javnost, toda Djuranovičeva izjava je tako krepka, da bo njihovemu stališču izbila vsako dno, tudi tisto, ki se sklicuje na “bratstvo in edinost”. Do sedaj smo bili navajeni, da so tovariši take afere obravnavali za zaprtimi vrati. Ali bodo imeli pogum, da to nadaljujejo tudi pri današnjih spremenjenih razmerah? To je vprašanje, ki nas zanima. Izvajanjem tovariša Djurano-viča pa ne bi mogli pristaviti ničesar. So dosti zgovorna sama po sebi. [ BESEDA IZ NARODA Joliet, 111. — Živimo v kaj čudnih in nejasnih časih. Ne mislim ravno na to, da so ti časi taki, v katerih se pojavlja pomanjkanje, dasi zna tudi to slediti čez čas, če bomo vozili z gospodarstvom in politiko in vsem drugim brezglavo in brez vsakih pravih ciljev. V mislih imam naše domače gospodarsko, politično in socialno življenje. V gospodarskih ^ozirih jadramo naprej, bi rekel, brez kakih določenih zanesljivih ciljev. Zvišujemo cene vsemu, če ne stavkamo in bi celo radi zapovedali, če bi nas ubogale krave, ne da- vsem tem in kaj sklepaš o vsem jajte nam toliko'mleka, da ga tem? Hm, na prvi pogled se vsakomur to zdi zelo praktično. In res, tudi je do* gotove mere. Ve- cami”, druge z navadnimi vžigalicami in vozijo počasi med izložbenimi predali, kakor da so to dame, ki imajo za može same ministre in take podobne velike glave. S polnim vozičkom privozijo pred blagajno, kjer je treba izračunati, kaj vse so nabrale in izbrale. Tam blagajničarka, ali kdor koli je že, pritiska na register, da je kar vroč in ko pride do zadnjega komada, pove, kaj je zbirka blaga znesla in kaj stane. Taka dama potem prav samozavestno odpre svojo torbico, potegne iz nje “Credit Card” in z resnim, modrim obrazom reče: “Charge!” — to se pravi, ali bolje bi se to povedalo po naše domače: “To zapišite na mojo brado, četudi jo nimam, imam pa to “Credit Card”, za katero stoji velika banka, sto in stokrat večja kakor ste vi!” Neko tako podobo tega “busi-nessa” na Credit Card vidiš in dobiš dandanes po skoro vseh trgovinah. Kako naj sodiš o kratek s svojo financo. In tak način poslovanja kaj prav pride. Vsak človek je ponosen, če v potrebi lahko kaj dobi na svojo “brado”. Radovednost pa nekatere pri- bomo lažje za višje cene prodajali. Gotovo bj tudi kuram svetovali, naj ne nesejo nam toliko | Rkokrat se zgodi, da je človek jajc, da bodo jajca dražja. Pri prašičih se je ta politika že nekako uvedla, tudi pri goveji živini. Mladih telet ni več toliko na trgu, kakor jih je bilo. Le še meso od kakih starih telic se dobi. Mesa je še dosti na trgu, pomanjkanja ni. Ampak za cene gre. Farmarji ne dobijo dosti, prekupčevalci, posredovalci, pre-važevalci in potem oni, ki prodajajo na drobno, hočejo tudi nekaj za svoje mošnje, da ne bodo postale preveč kumerne. Vse to vozi pa po takih potih, da privozi z višjimi cenami do mene in tebe mesec za mesecem, da morava za vse več plačevati, zdaj tu kak cent, zdaj drugje kak cent in najina mošnja je pri tej čudni “politiki” vedno bolj prazna. Jeziva se, ko vedno večja luknja nastaja v žepu, pomaga pa nič. Upi, ki jih nam dajejo od vseh strani, nič ne pomagajo in ne ‘zaflikajo’ lukenj, ki jih inflacija in z njo njena sestrična draginja povzročata v naših žepih. Znanec Nick z Nickolson ceste se je zadnjič jezil prav radi teh razmer. Rekel je: “Veš, Tone, ta teden sem moral zopet en stotak vzeti iz posojilnice. V žepu je vedno manj, pa tudi v posojilnici. Ne vem, kaj bo, če bo še kaj časa šlo tako naprej.” Par dni potem smo tudi pri Juretu o tem govorili. Obdelavah smo inflacijo, razno politiko, domačo in tujo. Če bo to kaj pomagalo ali ne, to ne vem, škodilo pa menda tudi ne bo. “Vsak se navadno tam praska, kjer ga srbi. ..,” je k temu pristavil še Nick. Pri Juretu smo zatem ocenjevali nov “bančni business”, ki ga širom dežele oglašajo. To je “Charge Card”. Nick je najprvo poudarjal, da se mu dopade. V trgovini, kadar gre kaj kupovat, vidi, kako ženske vozičke vozijo od izložb do izložb in jih polnijo. Do takega zaključka smo prišli to pot. • NOV GROB: Pred kratkim je preminul tu 78 let stari rojak John Božič, ki je bival na 1208 Dearborn Street. Umrl je v bolnici sv. Jožefa po kratki bolezni. Rojen je bil v starem kraju in je prišel v Ameriko pred 60 leti in bival ves čas tu. Bil je član KSKJ, Družbe sv. Družine in član društva Najsv. Imena fare sv. Jožefa. Zapušča žalujočo ženo Frances ter sina in dve hčeri, več vnukov in vnukinj ter brata Franka in sestro Mary Luzer, zadnja dva v Pennsylvaniji. Pokapan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. Vsem sorodnikom globoko sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru božjem! Tone s hriba. --------------o------- Pomagajmo siovsmu wall beguncev iz Slovenijo I CLEVELAND, O. — Med nami v Združenih državah se že par tednov mudi slovenski kapucin p. Jakob Vučina, vodnik slovenske misije v Nici na Francoski ri vij eri tik ob laški meji. Kaj vemo o patru Jakobu? Dvomim, da veliko, če sploh kaj. Podpisani ameriški Slovenec, ki živi redno že več let v Franciji, sem z lastnimi očmi videl, v kaki stiski pater Jakob dela, kako požrtvovalno se trudi za svoj narod. S svojim trudom in nesebičnim delom piše zgodovino našega človeka, ki odhaja od doma v svet iskat ali večjo svobodo ali boljši in večji kos kruha ali pa oboje. Iz neštetih razlogov, o katerih ne mislim tu razpravljati, zapuščajo slovenski ljudje svojo domovino Slovenijo; del jih odhaja preko Avstrije v Nemčijo, del preko Italije v Francijo. V Sloveniji je trenutno preko 26,000 brezposelnih, tpa vse kaže, da bo to število še porastlo. Zato moramo računati še z novim valom slovenskih beguncev in izseljencev. Prihajali bodo v tujino s potnimi listi in delovnimi pogodbami, pa tudi brez njih, na črno preko meje. Ti, zadnji so naj-večji reveži. Pridejo v tujino oživiti, jih razširiti, zajeti z njimi vse dobro misleče in čuteče slovenske ljudi. Poglejmo Jude, Ukrajince, Poljake, Armence in vse druge narode, kako se trudijo in koliko žrtvujejo za pomoč svojim stiskanim rojakom! Mar naj bomo Slovenci res naj-slabši od vseh? — Nikakor! Organizirajmo Ligo SKA v slovenski “United Appeal”, ki mu nudimo vsi svojo redno pomoč in podporo! Denarna podpora je le eno, slovenskim ljudem, ki so zapustili svojo domovino, je treba pomagati do novega doma, do stalnega življenja in zaslužka! Poskrbeti jim je treba možnosti za izselitev v Ameriko, Kanada, Argentino, Avstralijo ... Trenutno je pred nami p. Jakob in vsi tisti, ki se k njemu zatekajo ipo pomoč, toda so še tisoči drugih, ki so v prav taki stiski! Mislimo na nje, pomagajmo jim, odprimo jim vrata tudi v našo deželo! Florian Močilnikar, 1096 E. 64 St. Zahvala 2wei® SPi CLEVELAND, O. —- V zavesti, da je vsaka uspela prireditev delo mnogih, čutimo dolžnost, da se za lep Slovenski spominski dan, ki se je vršil 28. maja pri Lurški kapeli na Chardo-nu, iskreno zahvalimo Društvu slov. protikom. borcev v Clevelandu. Posebno zahvalo želimo izreči pevcem pod vodstvom g. Janeza Riglerja in g. Martina Košnika in prav tako g. Rudiju Knezu, ki je petje spremljal na harmoniju. Iskrena zahvala tudi vsem narodnim nošam in vsem, ki so božjepotni prostor napolnili ter se v molitvi združili s tistimi, ki so za principi vere in svobode darovali vse, kar so imeli. Za Zvezo društev slov. protikom, borcev: Jože Melaher Karel Mauser dobi, da pri vsem tem “lepem!brez sredstev in brez znanja tu-businessu” malo pomislijo in sejjega jezika. Ce ne najdejo pomo-vprašujejo: Od kdaj so pa naši bankirji postali tako velikodušni z vso to postrežbo in pripomočki, da človek lahko marsikaj kupi na svojo brado. Ali ta postrežba kaj stane? Ali jo nam kar tako le ponujajo iz dobre volje, da bi postali še večji prijatelji? Na ta vprašanja so odgovori. Kakšni? Eden najbolj siguren odgovor je: Nihče ne ponuja postrežbe ali kaj drugega zastonj. Postrežbo je treba plačati na en ali drug način. Pri “kreditnih kartah” pridejo vpoštev mesečni obrestni obroki. Pa tudi “kreditne karte” ne dobiš, če te banka, ki jo izda, ne pozna kot svojega vlagatelja, takega ali takega, ali jči pri kakem rojaku, so izgubljeni in prepuščeni tujemu izkoriščanju, ker se ne znajo in ne upajo iskati pomoči pri oblasteh dežele, v katero so protipravno prišli. Taki reveži, ki pridejo v južno Francijo, se zatekajo k p. Jakobu v Nici, v njegovo slovensko misijo. Pater jih sprejema, jih nasiti, jim nudi začasno zavetje, nato pa jim pomaga do zaposlitve in ureditve njihovega položaja. Največ so to mladi ljudje, fantje in dekleta, vsi brez sredstev, zbegani, lačni in neumiti, so kakor ovce v gozdu, polnem zveri... Ti reveži prihajajo vsak dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec, skozi leta. V zadnjih v , , , ^ i_______ „ mesecih njihovo število stalno ce te pozna kot zanesljivega po- j J sestnika, bodisi zanesljive služ- las e' be, ali posestev itd. Na samo “suho brado” kart ne izdajajo. Tako gre in predno ti zavodi izdajo “kreditno karto”, preiščejo, kak Janez ali Matiček si in koliko se ti sme zaupati... Če si pa vlagatelj na banki, ti pa zaupajo “Credit Card”, ampak tudi pod pogoji.. • To zadnje je nam najbolj jas- P. Jakob se trudi, hoče pomagati vsem, pa ima žal veliko premalo sredstev. Bila je že resna nevarnost, da bo moral svojo misijo zapreti, prepustiti vse te slovenske reveže njihovi težki u-sodi. To bi bil res hud udarec! Pater je prišel med nas, da bi dobil novih sredstev, da bi dobil redna sredstva za vzdrževanje svoje misije. Ni mu toliko za en- no razlagal Jure. Pri razgovoru kratni dar, četudi je ta dobrodo-o vsem tem, ali kakor bi zdaj ge] jn hvaležno sprejet, gre Za po novem rekli — pri tem dialo- staino podpiranje, ki naj omogo-gu, smo vsi prišli do zaključka, či vsaj najskromnejšo pomoč da za nas stare “purgarje” je vsem slovenskim ljudem, ki se najbolje, da se držimo starih hočejo rešiti stiske doma in od-manir pri tem in te so: Ne ku- bajajo s takimi upi v svobodni puj in ne nabavljaj nikdar več, svet. kot tvoj žep zmore! Čemu bi Se Liga slovenskih katoliških A-dolžil čez mero, kar zmoreš s merikancev je v prvih letih po tem kar imaš? Vedi tudi, da nih- drugi svetovni vojni izvajala let-če ti ne bo nikdar ponujal nič ne nabirke za podporo begun-kar tako, da bi ne imel pri tem i cem po raznih taboriščih, za u- Med tem nekako “možato”, bolj tisti, sti, ki se že par desetletij vnemajo za podpiranje gospodar- kakor pa moški sami, kadijo vse,Takih ljudi doslej svet še ne po-sko zaostalih črnogorskih krajev. Oni so odgovorni za in-j vrste cigaret. Navadno ga v po-j zna in bo težko, če jih bo kdaj vesticije v Črni gori, ki gredo v milijone dolarjev in ki da- sebni pozi nažgo, ene z “mašin- in če bodo taki ljudje na svetu. ki ponuja nobene koristi, boge vdove in sirote v Sloveniji, ki jim je režim odrekel vsako Spominska ploiša m kapelkl CLEVELAND, O. — V soboto, 10. junija 1967, bo Društvo slov. protikomunističnih borcev TABOR iz Clevelanda odkrilo spominsko ploščo na kapelici na Slovenski pristavi. Na plošči bo v bakru napis v slovenščini in agleščini, ki bo pojasnil, da je bila postavljena kapelica v spomin onim, ki so se v letih 1941-1945 borili za vero in svobodo slovenskega naroda. Spomeniki se običajno postavljajo na krajih velikih dogodkov. Mi takih spomenikov še ne moremo postavljati. Predaleč smo od tistih velikih krajev. Pa tudi domovina danes še ni pripravljena, da bi take spomenike že lahko postavljala. A ker jih doma ne moremo postavljati, jih moramo postavljati tam, kjer slovenski človek v svetu živi. Ti naši mali spomeniki in kapelice nam morajo stalno obujati spomin na tiste junake, ki so dali svoja življenja ne za “boljše” življenje kot komunisti, ki ga od nikoder noče biti, ampak za najvišje ideale slovenskega človeka, za Boga, za vero, za svobodo svojega naroda. Prelita kri teh junakov nam mora stalno klicati v spomin ideale, za katere so se borili. Kajti, če mi na te ideale — na Boga, na svojo vero in svobodo svojega naroda pozabimo, so se naši bratje zastonj borili. Potem bi lahko s Simonom Gregorčičem zapeli: “... Slovenija tužna prosta ni, zastonj si tekla, draga kri!” Moramo pa spomin na svoje padle borce ohranjati svež in svetal tudi zato, da bomo nekoč mi sami, ali pa naši otroci ponesli v svobodno domovino misel, da je treba v Sloveniji postaviti spomenik slovenskim mučencem in borcem za svobodo našega naroda. Kakor imajo kanadski mučenci veličasten spomenik — veliko katedralo — tako bo, ako bomo ohranjali spomin na svoje junake svež in svetal — ver- venske borce in mučence, škof dr. Gregorij Rožman je želel, da bi bila to cerkev posvečena Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. A kakega veličastnega spomenika v domovini ne bo, ako ne bomo v tujini postavljali malih spomenikov, ki bodo stalno klicala našemu človeku: “Spomi- njaj se brat, sestra, da je slovenski narod v letih 1941-1945 krvavel za Boga, za pravo vero in za svobodo tvojega naroda!” Kakor zlate se svetijo črke napisa na spominski plošči. Svetle so in jasne. Tako jasno in svetlo mora biti vedno zapisano v duši slehernega slovenskega človeka, vzvišenost idealov, za katere so se naši junaki borili. Niso se borili za “boljše” življenje, kot naši nasprotniki, ki še danes po več kot dvajsetih letih niso naredili niti enega koraka v tisto boljše življenje, ki so ga kot ideal predstavljali tistim, ki so jih pehali v borbo proti lastnemu bratu. Tudi doma postavljajo spomenike, ki jim pa danes že ne predstavljajo drugega kot slabo vest, kajti za vsakim spomenikom so potoki krvi, solza in trpljenje. Vsled tega ti spomeniki že lete v zrak in na njihovem mestu leži samo še grmada razvalin, ki so verne podobe razvalin v dušah tistih, ki so se posebno odlikovali v prelivanju bratovske krvi. Danes iščejo, kam bi se oprli. Spomeniki iz granita in brona so jim preslabe opore. Svojo vest tolažijo z izdajanjem knjig, v katerih hočejo izenačiti sami s seboj vsakogar, ki se jim je postavil po robu. Tako hočejo prikazati, da so tisti, ki so se jim postavili po robu, prav taki, kot so sami. Prevpiti hočejo svojo vest: saj smo vsi enaki! Nam pa, ki odkrivamo spominsko plošča našim borcem in junakom v spomin in zopet obhajamo spomin njihove tragedije, naj nam ne bo to samo neka vnanja slovesnost in prireditev, ampak vsak dan skušajmo v svojem življenju uresničevati tiste ideale, za katere so se borili naši junaki. S tem bomo najbolje dokazali, da cenimo njihove žrtve in da smo vselej tudi pripravljeni njihovo delo in njihovo borbo nadaljevati. Zdravko Novak tatanj® ¥ Franic CLEVELAND, O. — Vsakoletno romanje Marijine legije bo letos v nedeljo, 18. junija, k Žalostni Materi Božji v Frank, Ohio. Do sedaj smo imeli vedno romanja bolj proti jeseni, letos bo pa v začetku poletja. Romanje bo vodil naš duhovni vodja, Father Martelanc. Spored romanja bo takle: ob 12.00 (opoldne) bo sv. maša za vse žive in pokojne člane Marijine Legije; popoldne ob 3.00 bodo pete litanije Matert Božje z blagoslovom z Najsvetejšim. Pri romarskem svetišču imajo lepo urejeno restavracijo, kjer si bo vsak sam potregel s kosilom, zato ni treba naprej povedati, če boste tam kosili ali ne. Za tiste, ki bi se radi peljali z avtobusom, sta naročena dva avtobusa, ki bosta stala na vogalu Norwood in Glass že ob 8.30 zjutraj, Odpeljati morata vsaj do 9.00 zjutraj, ker traja vožnja do romarskega svetišča približno dve in pol uri. Vožnja z avtobusom stane $2.50. Priglasiti se je treba takoj. Če bi namreč ne bilo dovolj priglašencev za vožnjo z busom, lahko en avtobus odpovemo. Telefonirajte g. Štefanu Maroltu (431-5699) in boste po telefonu uredili za rezervacijo. Če se bo priglasilo za romanje več ljudi iz Newburga ali Euc-lida, bomo poskrbeli za njih prevoz do avtobusa. Upamo, da bomo na romanju videli vse naše pomožne člane. Vse pomožne člane in prijatelje Marijine Legije tudi prosimo, naj povabijo na romanje tudi pomoč Jn jih, prepustil njihovi | jetno nekje v Sloveniji stala ve- svoje prijatelje in znance. usodi. Te nabirke bi bilo treba ličastna cerkev v spomin na slo- Marijina legija Deklica z odprtimi očmi PIERRE L ERMITE 'Uboga moja tetka!” ‘Rolandica moja!” ‘Ko bi nama bil kdo rekel!” ^akoj se je zbrala okrog njiju Povedna množica, ki se je ob ^ nežnem prizoru zabavala. Otopil je stražnik: 'Dalje!... je vzkliknil z istim ^om kakor malo prej nad-Jttiik, ko je rekel proti teti Ce-%: “Pojdite za menoj!” XXXII. poglavje. Zvečer sta se po novem raz-'^jenju teta Cecilija in Rolan-11 komaj nekoliko okrepili. Se-sta v jedilnici v istem kotu Pri isti mizi kakor prejšnjega rte , r^-‘* $1 , ^es popoldne sta ostali v ho- k Kaj bova neki še doživeli?” Urez nehanja ponavljala teta '^ilija. /‘Verujte mi,” je odgovarjala ;^anda, “da so to opomini bo-s previdnosti. Toliko nesreč ’Pored, kakor sva jih doživeli ;^ni, to je nekaj nenavadnega. i*4 nekaj pomeni *Kaj neki?” ‘Da Pariz ni za naju in da “tava čim prej pobegniti od-Tetka, verujte mi! r E!6 nasprotujte božji volji!.. '‘“er bova doživeli desetero ®Pčanskih nadlog!” "Hvala lepa!...” Horam vam razodeti, kar mis-^... evo, kar naravnost: zdi ; nai, da naju tepe Bog, zdaj W odšteje eno na desno, zdaj 110 na levo lice. In teh zaušnic EUo konec prej, dokler ne bova ^eli v vlaku na poti proti ^u. "Tebi se pa zelo mudi nazaj!” "Tetka, preudariva do kraja: ^m, da ste pokopali za vselej ’'ojo misel, da bi se poročila z perjem Maude! ... ^etka se je obotavljala. Gle-je daljavo in drobila med ‘Hi mrvice kruha. Odgovor ni ^ lahak. Ali se ti ne zdi, Rolanda, da ‘ Nekoliko krivice na tem po-JHu? Kaj moreš prav za prav 'Hati temu ubogemu mladeni-S-.? On je storil pač, kar je v njegovih močeh ... Služ-11 ipia, pobožen je, član družbe ^Poda voditelja ... Torej go-priden ...” Hičesar mu nimam očitati; ni dovolj, da bi bilo treba °§a vzeti za moža, če mu nimaš očitati. Premisliti je treba, ^ vzameš poleg moža tudi nje-°v0 družino, njegovo okolico ^ havade te okolice. Povejte .krito; ali si morete misliti, da ‘ Hvela jaz v ulici Charles-No-Eler? v tisti neznosni družini? Usti mrzličnosti? v tistem staranju? pod nadzorstvom in ePrestano kritiko tistih treh r«k? v neprestani napetosti 6. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR8TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES enginFlathes MILLING MACHINES radiaTdrills NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno *»d 8T5 dop. do S. pop. ali kličite 341-170« TELETA KROTE —: Visokošolke z univerze v'Mcmtani se 'prizadevajo, da 'bi 'ukrotile teleta za svojo tovarišico, ki bi ga rada jezdila na “rodeo” tekmi. za čas sestanka Aa Iqual Opportunity Employer pino držav, kjer se nahajajo med drugimi Kongo, Ghana, Indonezija, Laos, Nigerija in Pakistan. Najmanj svobode je pa sredi črne Afrike in na Kitajskem, komunistične države so za las na boljšem v primeri s Kitajsko. ------o------ Lovci na kožuhovino WINNIPEG, Kan. — Lovci dobavijo okoli 60% vse kožuhovine v Kanadi, ostanek jo pride s posebnih farm, kjer rede živali zaradi drage kožuhovine. Ženske dobijo delo Iščemo starejšo ženo Iščemo starejšo ženo, katera bi živela pri nas in oskrbovala’ dva otroka, 12 in 14 let. Kličite IV 1-5040 po petih popoldne. (7,9,14 jun) Družabnico išče Starejša žena, živeča v st. clairski okolici išče družabnico za ob nedeljah in ponedeljkih od 3. pop. do 6. zvečer. Po dogovoru. Kličite po 6:30, zv. Mr. Klein FA 1-8702. (112) Iščemo Slovenko Živečo blizu Marije Vnebovzete, ki bi hotela postreči starejši ženi, ki ne more hoditi, 5 dni na teden. Kličite 531-5485. Pogoji po dogovoru. (7,9 jun) Čistilka Iščemo žensko za čiščenje en dan v tednu; mora govoriti angleško. Kličite IV 1-6196. (112) MAU OGLASI V najem Oddamo 5 sob na Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Najemnina $50 mesečno. Kličite po 5. uri AN 1-1070. (112) V najem Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc. (x) TONY KRISTAVN1K PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1117 E. 66 St., furnez, garaža, $65.00 mesečno. Kličite HE 1-3590. (112) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, v dobrem stanju, je naprodaj na 916-918 E. 144 St., v bližini cerkve sv. Jožefa. Obložena kuhinja, bakrene cevi, aluminijaste vetrna okna, 2 garaži. Kličite 851-0712. (7,9 jun) Na Neff Rd. blizu Blvd. Novejša zidana hiša, 2 stanovanji, 5 in 5, 2 rekreacijski sobi, zaprti in odprti balkon, preproge in zastori spodaj in zgoraj, priključena dvojna zidana garaža in shramba za orodje, krasni vrt, blizu vsega, cena prava. Blizu Nottingham Rd. in Lake Shore Blvd. Novejši zidan bungalov, 2 spalnici, obložena kopalnica, pralnica, priključena zidana garaža, vse sobe spodaj, velik vrt. V Euclidu Novejši bungalov, 3 spalnice, garaža in pol. Za pojasnila kličite: JOHN KNIFIC SK. REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 Hiša naprodaj Lepa enodružinska, prebarvana, 7 sob, polna klet, garaža. Sedaj prazna in se lahko takoj vselite. Na 884 E. 73 St. Za pojasnila kličite 884-3791. —(IJS) V najem Oddam 4 opremljene sobe, kopalnica, vse udobnosti, $20 ^tedensko. Na 1142 E. 66 St. Kličite po 6. uri 531-6640. (113) ! FR. JAKLIČ: Peldena svoboda Oni od fare, Pi- ivse na Igu in v Namršlju, ko je javčani in iz vasi na oni strani gozda, naj se pa zbero, kjer je bolj pri rokah. Ko bo sova povsod ukala, ko se bomo sporazumeli, takrat bomo pa udarili. Pa vsi kmalu.” “Tone bo pa naš general!” “Pa naj bo. Kaj se kaj bojim? Zato poslušajte, kaj pravi in ukazuje vaš general! Nihče ne sme priti praznih rok. Kramp in sekira, vile in cepin ali s čimerkoli moreš udariti, vse je dobro. Nič se ne ve, kaj bomo bolj potrebovali. Urbar mora ven, naj ga zapro kamorkoli, naj ga straži še toliko graščinskih biričev in pisarjev. Ven s prekletim pismom — bomo dejali in se uprli s krampi in ce- Pini.” • ' li^j Ljudje so kar poskakovali od veselja in navdušenja. Tone je pa zamahnil z roko in vse je posluhnilo in nastavilo ušesa: “Iz grada poj demo pa v fa-rovž. Tudi tam nas imajo zapisane. Ni kdo ve kaj, samo pasji snop je. Pa tudi to se mora zbrisati za večne čase. Vse papirje moramo uničiti. Dokler si kje zapisan, nisi prost, nisi svoboden.” “Prav praviš. Ce si kje zapisan, je prav tako kakor bi bil priklenjen.” “Zapisane nas imajo pa tudi v Namršlju. Vsak Pem tolče po bukvah in vpije na kmeta, ki ugovarja dajatvam: Tu notri, tu, tu je vse zapisano, para zatra-cana! Molči, pes! Zato mora biti tudi tega konec. V Namršelj pojdemo. Pem jih bo dobil najmanj petkrat petindvajset po zadnjem koncu. Zaslužil jih je več. Naj poskusi, kako zna kmet primazati, in pobrali mu bomo vse bukve in papirje. Ali gremo?” Pritrjevali so vsi in tulili od navdušenja, da ni bilo razumeti nobene besede več. Ko se je Tone oddehnil in nalomi sape, je pa zopet zamahnil in razburkano morje se je pomirilo. “Najprej v naš grad, v četrtek zjutraj pa v Namršelj. Pa ako imate kaj korajže, pojdemo še naprej, na Turjak! Tam so velike bukve. Tam imajo nas vse popisane. Pa bodi si kmet v dolini ali v pogorju, blizu Turjaka ali pa daleč stran, v tistih bukvah je. Veliki urbar je tam in pa tudi kanclije so tam, kjer imajo naše davke zapisane. Tja moramo. Tam moramo vse uničiti. Kaj nam pomaga, če uničimo CHICAGO, ILL. HELP WANTED Immediate Opportunity for DIRECTOR OF NURSING SERVICE 175 'bed general hospital offers a challenging opportunity with a growing organization which provides a full range of health care services in one of the most modern facilities in the state. At least a bachelor degree with sound administrative experience required. — Please state your experience, qualifications, salary requirements and date of availability. — All replies confidential. Call: Administrator Frank C. McPherson 517-372-8220 or write LANSING GENERAL HOSPITAL Lansing, Mich. 48915 pa vse tisto tudi v Turjaku zapisano. Graščak je že tako naredil, da se njemu nikdar nič ne zgubi. Tudi na Turjak moramo!” “Sam Bog te je dal,” ga je prekinil Malnarček. “Ljudje, nič ne bi bilo, ako njega ne bi bilo.” “Čast! Čast in slava Tonetu,” je vzkresnilo po hiši in zunaj. “Na Turjak! Na Turjak!” so vpili oni, ki so bili bolj nagli in pogumni. “Vsi pojdemo na Turjak,” je nadaljeval Tone, a ga je takoj ustavilo navdušeno pritrjevanje. “Vsi! Vsi! Vsi!” “Pa ne samo mi izpod zvona sv. Martina in sv. Marjete, tudi bližnji Turjaku morajo udariti. Pa od spodnje strani morajo pritisniti. Turjak, saj ga poznate in veste, kje je. Na skali in gleda potuhnjeno na vse strani, češ, kdo mi pa kaj more. Mi mu bomo pokazali. Ako spredaj ne bomo udrli v grad, ga bomo pa prekucnili s skale, da bo zgrmel doli na Četež. Zato pa morajo vsi priti: od Žegnanega studenca pa doli do Lašč in do Polja, od Škocjana do Krvavih peči in Blok. Vse, kar nosi hlače, mora na noge. Ko bomo pa tam opravili, bomo pa vsi skupaj udarili v Ljubljano.” Začuli so se glasovi čudenja in strmenja. “V Ljubljano, pravim. Enkrat se je že tresla Ljubljana, ko je Ižanec korakal po mestu, da so šle vse šipe v drobno. Ko pa sedaj pridemo v mesto, pojde vse narazen. Tedaj pa: udri škrica!” “Udri!” je zagrmelo povsod in Tone je vprašal glasno: “Ali pojdete z menoj?” “S teboj, kamor hočeš,” je vzkliknil Maček solzan in kakor en glas se je razlegnilo povsod: “Vsi pojdemo. Vsi gremo! Pojdimo! Pojdimo!” Tone si je z rokavom obrisal potno čelo, potem je pa nadaljeval: “Zato veste, da ne moremo precej udariti, da se moramo pripraviti prej,: da moramo vzdigniti vse tiste, ki so zapisani v urbarju. Pošto je treba poslati na vse strani, povsod je treba razglasiti, da bodo vedeli ljudje, koliko je ura, da ni prostosti in svobode, dokler je na svetu ur- bar.” “Slišite?” “Ahtik! Ti pojdi in še dva moža naj gresta s teboj, da bosta izpričala, čez Golo, po vaseh pod Kureščkom tja do Krvavih peči do Usnika. Prijatelja sta, kakor jaz vem, in mož je, ki ga ljudje poznajo in cenijo. Ta naj privede Krvavce, naj pobere vse po vaseh, kakor daleč more zajeti, pa smolarje naj privede. Ti imajo sekire in nabrušene struge za golenicami. Pa na Bloke naj sporoči, ki naj gredoč v Nadlišku opravijo. Kdo drugi Ni šent, da bi se Turjak ne potresel.” Množico so obšli občutki zmage. Dajala si je duška z vsemogočim vzklikanjem, mahanjem z rokami, ploskanjem. Rjoveli so in tulili ter se objemali. “Na Turjak! Na Turjak! Po urbar!” Krivanoga se je bil medtem oteščal z vinom, ki je bilo pripravljeno v maj oliki na mizi, in je potem zopet nadaljeval: “Poguma nam ne manjka, samo prijeti moramo prav, da se nam vsa stvar ne spesne.” naj pa gre s pričami v Škocjan j “Poslušajmo!” 1^ 1 TA ^11--: 1,,* 4^. ___ J _____- in naj poišče Dolharja, ki je moj prijatelj, in naj mu pove, kaj srno se zmenili in da sem jaz rekel, da mora vse privesti pod grad. Ta me bo gotovo ubogal, ker sem mu že marsikakšno pravdo dognal. Trije pa naj stopijo v Lašče in Polje. V Polju je Mišček doma. Sva kakor brata. Pri ‘Franci’ pod Sv. Florijanom sva ga že dostikrat sekala. Ako ni imel denarja, sem pa jaz plačal. Ta se mi je večkrat pobahal, ko je bil popolnoma trezen, da ima vse Poljče v torbi. On je poln svobode, ga ne bo treba prav pič pregovarjati, samo povejte mu, kaj jaz hočem. Ta bo udaril po torbi in iz nje se bo vsulo Poljcev kot listja in trave in vsak bo imel iovč za pasom, s katerim režejo in koljejo. To bo naša vojska. NA CILJU — Japonec Schi-zo Kanaduri, ki je sedaj star že 76 let, je leta 1912 zastopal Japonsko pri maratonskem teku na olimpijk skih igrah v švedskem glavnem mestu. Pred ciljem je omagal in se zgrudil na tla. Ko je bil sedaj v Stockholmu, je svoj tek nadaljeval od kraja svojega padca pa do cilja. Tu ga vidimo, ko veselo teče proti cilju. V grad gremo v sredo zvečer. Ko bo zazvonilo Marijo, tedaj mora vstati vsak moški in iti cd doma na zbirališče. Nobeden ne sme povedati, kam gre in čemu bo potreboval sekiro in kramp. Drug drugega ne sme poznati, ne sme ogovarjati. Klobuk na oči, pruštof narobe! Preden greš od doma, sezi z rokami med isteje in si s sejami namaži roke in obraz, da boš črn kakor noč, da te nihče ne bo spoznal. Hudič je prišel, bodo dejali, sto hudičev, ves pekel je prišel po nas in obšel jih bo tak strah, da bodo kar koprneli in od groze mrli. Mi bomo pa rjoveli: Kje je urbar? Glavo ali pa urbar!” Vrenkova hiša se je tresla od pritrjevanja in navdušenja, ki so ga izzvale Tonetove besede, in slišati je bilo vse vprek: “Ta je pa moder. Tone zna! Za sto dohtarjev. Modrejšega pa ni. Bomo šli!” “Jaz sem vaš general,” je zopet povzel Tone. “Pošten general sem, ki sem vam vse povedal, kar mislim in kar nameravam. Vsi moramo vedeti feno, to sc mi zdi prav in pošteno. Tega pa ne sme vedeti nihče drugi. Nikomur ne povejte, še svojim ženskam ne, da ne bo zvedela gospoda, ki bi potem urbar skrila. Tudi jaz moram imeti pruštof. Preskrbite mi ga! General mora biti tak kakor vsak.” Veliko veselja je zbudil Tonetov domislek. “Povedal sem vse, kar je treba vedeti. Postal sem že ves suhoten, zato sprejmite zadnje moje današnje povelje: Možje, pojdite iskat zaveznikov! Vse, kar lazi pod oblastjo Turjačanov, mora na noge. Ko bodo v sredo zvečer odpeli zvonovi angleško SLOVENSKI DRUŠTVENI MM Razpisuje službo upravnika v Euclid, O. Odprta radi odstopa sedanjega, ki ima v oskrbi klubove prostore in najemnine. (STANOVANJE VKLJUČENO). Ponudbe za sprejem in sposobnost pišite na: Direktorij Slovenian Society Home, 20713 Recher Avenue, Euclid, Ohio 44119. Nastop službe takoj. iMUGEi Skl? Roots H talals (RESIDENCE SUITE INCLUDED) Resignation of present Manager is effective immediately. If interested, write your qualifications and references to: Directors of Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119. Joseph Trebeč, pres. .r.XXITrXXXTXXTXXXXXIXXTXTTITXZXXXXXXXTXX'XXrTTTT'T^^rrXi GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvti l#53 East (52nd Street KEnmore 1-6308 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealers VSAKIH 45 MINUT ENO STANOVANJE — V Singapurju, neodvisni državi na koncu Malajskega polotoka, kjer je bilo nekdaj pomembno britansko vojaško oporišče, grade obsežne javne stanovanjske zgradbe na mestu razpadajočih mestnih delov. Vsakih 45 minut zraste povprečno eno novo stanovanje. češčenje, tedaj gremo s krampi in cepini in naskočimo ižanski grad; še tisti večer tudi pogledam! v farovž, v katerih bukvah imajo zapisan pasji snop. Ko se bo v četrtek zjutraj delal dan, tedaj bo pa začelo biti po vseh cerkvah plat zvona in na to znamenje se moramo vzdigniti vsi, prav vsi; krenili bomo po cesti v Turjak, gredoč bomo pa še v Namršlju naše reči v red deli. Povsod bo grmela naša misel in strah pojde pred njo na vse strani, ko se bo razlegal v viharju naš klic: Glavo ali Fa urbar!” ? “Glavo ali pa urbar!” je odmevalo iz hrupnega navdušenja-In še enkrat se je povzp6-Tone Krivanoga, zagnal svoj klobuk v kot na peč in udaril z vso silo svojih prsi: “Tlaka in desetina mora pre^> ne bo nas drla graščina več!” (Dalje prihodnjič) Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! koko si somi sklenete dctlgni klic preberite navodilo lahko kot a-b-c ... JE V KNJIG! Y0UP Telephone BOOK zraven vašega telefona ... nič še ni toliko povedalo (D Ohio Bell J NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM mmim miamim KOT DARILO ZA Oč@šo¥skl dan dne 18. junija 1907 Naročite teiefcnično: 431-0028 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $.... Moje ime in naslov: ......................... n v .s PRI ČIŠČENJU — Mornarja na vrvnati lestvi se popravljata na čiščenje potniške ladje Queen Elizabeth v pristanišču New Yorka.