122
Politični pregled.
Kdaj se snide državni zbor? „Kreuzzeitung" pile v soglasju s „Politikou, da se snide drž zbor v jeseni. Nagod-beni zakon se izda — o tem ni več nobenega dvoma — na temelju § 14. To bi se zgodilo, ako bi se nameravalo sklicati drž. zbor že prihodnji mesec. V jeseni se mora sklicati parlament, na vsak način že zaradi volitev v delegacije, ki se morajo sniti v jeseni, da se posvetujejo radi pomnoženik voj-skinih stroškov. Začetna dela za skupni proračun so se šele sedaj začela, in novi vojskini budget še ni določen, ker vojni minister sam ne ve povedati, koliko bo treba dosedanji proračun zvišati.
O zasedanju češkega deželnega zbora. — Deželni zbor Češki bo zboroval mnogo dalje, nego se je spočetka poročalo. Poroča se namreč iz dobropoučenih krogov, da bo trajalo zasedanje do 15. maja ali pa še dalje. Vlada je češkim poslancem dala zagotovilo, da ustreže njih želji. Vender pa v vsej tej dobi ni pričakovati kake resne politične razprave, razven morda pri razgovoru o deželnem proračunu. To kaže najpreje okolnost, da deželni maršal ni še postavil na dnevni red predloga poslanca Hagela, ki je zahteval, naj se izvoli poseben odsek, ki se bo posvetoval o cesarskem sporočilu; ravnotako se še ni obnovil jezikovni odsek v tem zasedanju. Nemški člani deželnega zbora se tudi sedaj ne udeležujejo deželnozborskih sej. V soboto je potekla osemdnevna doba, v kateri bi bil moral znova pozvati deželne poslance, naj pridejo v deželni zastop. Po preteku nadaljnih štirinajst dni) bi ti možje, ako se ne odzovejo povabilu, izgubili svoje po-slaniške mandate. Toda deželni maršal iz kakoršnega koli uzroka ni hotel storiti tega in tudi ne bo, dokler tega ne zahteva kaka deželnozborska skupina. Ker se pa najbrže tudi to ne zgodi, bodo nemški poslanci še nadalje ohranili še mandate, akoravno ne izvršujejo poslaniške dolžnosti. Sodi se, da želi tako osrednja vlada, ki ne vidi rada, da bi se še bolj razburjali duhovi.   Boji   se konečno tudi, da pridejo pri even-
123
tuvalnih volitvah na njih mesto v zastop večinoma sami radikalni kričači. Deželni zbor bo toraj še nadalje zboroval brez njih in še dalje, kakor se je do sedaj mislilo. Iz tega je tudi razvidno, da se državni zbor ne snide zadnje dni aprila, marveč v najugodnejšem slučaju še le mesec pozneje.
V ogerskem državnem zboru je trgovinski minister naglašal, da naj bolj i pripomoček za razvoj obrti je širjenje strokovnega pouka. Zboljšati treba tudi kreditne razmere. — Glede delavskega vprašanja je povdarjal, da se ima isto rešiti s tem, da se izpolnijo opravičene želje na polju humanitarnih naprav, kakor strokovna izobrazba, posredovanje dela in zavarovanje proti telesnim nesrečam. Zastopniki ogerskih sladkornih obrtnikov so posetili ogerskega trgovskega ministra, da ga opozorijo na sklep industrijske vlade glede zvišanja carine na sladkor. Trgovinski minister jih je zgotovil, da so že storjeni potrebni koraki v obrambo interesov industrije.
Poslanec dr. Engel o jezikovnem zakonu — Povedali smo že, da so nemško-nacijonaini in liberalni krogi trdno prepričani, da v malo dneh zagleda dan novi jezikovni zakon, ki bo po njihovi volji. To trditev pa je na zborovanju meščanskega kluba minuli četrtek ovrgel poslanec dr. Engel, ki je rekel glede izdaje tega zakona, ali vsaj na to ne, da nas bo vlada presenetila; izjavila nam je namreč, da na sedanjem stanju jezikovnega vprašanja ne bo ničesar spremenila, ako ne v sporazumu z obema strankama; presenečenje od strani vlade bi bil toraj prestopek proti dani oblubi, za kar pa po mojem mnenju ni zmožen grof Thun. Prepričan sem vsled tega, da je vse neresnično, kar se je govorilo in pisalo o izdanju jezikovnega zakona. Mogoče je sicer, da skliče vlada konferenco obeh strank. V tem slučaju se udeležimo napovedane konference, seveda ne da bi vedeli, kaj nam vlada predloži, in ali se posvetovanja udeleže tudi Nemci. Izjaviti pa moramo še danes, da niti za las ne odstopimo od načel, ki jih je razvil v svoji oficijelni izjavi bivši ministerski predsednik barov Gautsch. Ne moremo si namreč misliti, da bi grof Thun drugače postopal proti nam, kakor je postopal nemški baron Gautsch.
Dr. Grabmavr izključen. — Veliki teroristični upliv nemških radikalcev se še prav nič ni zmanjšal. Vse, kar ne ugaja WoIfu, se mora umakniti. S 14 glasovi nemških naci-jonalcev in 5 glasovi naprednjakgv proti 13 glasom uapred-njakov je bil izključen Grabmavr iz tirolskega dež. volilnega odbora. S tem so se nacijonalci maščevali za Grabmaverjev govor v Meranu, in završili hujskajočo agitacijo proti njemu. Bržčas bodo tedaj zapustili vsi veleposestniški členi omenjeni odbor. Značilno je, da so se naprednjaki razbili, ter jih je pet glasovalo proti Grabmajru. Grabinavr je jeden najodličnejših tirolskih poslancev. Ker pa je v Meranu ostr napadal nacijo-nalce ter priporočal naprednjakom, naj postopajo skupno s katoliško stranko, so ga Schonererjanei vrgli iz odbora. Dr. Grabmavr je pred glasovanjem naglašal, da bodo nemški veleposestniki slej kot pred členi državno - zborske opozicije, da pa smatrajo postopanje Schbnererjancev za obstoj Avstrije in za Čast Nemcev  kvarno.
Razoroževanje. — Feldmaršallieutnant baron Sacken je izdal vzpričo bodoče razoroževalne konference v Hagu brošuro „Die Botschaft des Czars", v kateri se peča z vprašanjem, kako in v koliko se more realizirati carjeva ideja. Sacken piše, da znašajo vojske Nemčije, Eusije in Francije po 3 do 4 milijone vojakov,^ vojska Avstro-Ogerske in Italije pa po 2 do 21/2 milijona. Število vojaštva se je podeseterilo, vspeh modernega orožja z brezdimnim smodnikom pa se je podvajseteril ali celo potrideseteril. Kako naj se to izpolnjevanje, orožje in množenji vojsk konča? Nemčija se še vedno bahari s svojo zmagovitostjo, Francije je maščevanja želja, ruski general Dragomirov pa je izdelal in sestavil za svoje čete instruk-cije, ki presegajo po svoji strasti in divjosti vse dosedanje in-
strukcije. Sacken je predlagal, naj se vojske reformirajo, in piše: Eazoroževanja ni treba, pa tudi pomnoževanja čet in orožja ne. Pojem vojnostanja se oaj odpravi. Vojska ostani povsod vedno jednaka, po številu naj so armade v miru in v vojni jednake. Velevlasti naj imajo vojske po 400.000 do 600.000 mož. S polovico tega si je privojevala Velika Britanija pol sveta? Ako pa bi 3 najmočnejše velevlasti obdržale vojske s 700 000 do 800.000 možmi, bi se tudi s tem zmanjšale njihove armade za 1/z. In že to je lep uspeh.
Naročena adresa. — Sultan je tudi spreten spletkar. Kot tak se je prvič skazal sedaj, ko je aranžiral spomenico načelnikov verskih družb v Macedoniji. Ti verski načelniki in načelniki grških in srbskih občin so poslali sultanu spomenico s katero se pritcžujejo radi revolucijonarstva macedonskega komiteja. Spomenica izjavlja, da je vseh nemirov kriv omenjeni komite, da bi bil sicer v Macedoniji sam red in mir, ter zagotavljajo sultanu svoje vladanosti in hvaležnosti. Spomenica je nastala očividno vsled pritiska Turčije, kateri se omenjeni načelniki niso upali ustavljati, ali pa iz političnega mejseboj-nega sovraštva mej posameznimi macedonskimi rodovi. Bolgari in Srbi se sovražijo ter rujejo mej seboj za vtčji upliv. Vse kakor pa more ta adresa težnjam macedonskega komiteja veliko škodovati.
Volitve v bolgarsko sobranje. — V Bolgariji se že danes jako živahno pripravljajo na 7. maja vršeče se volitve v sobranje. Vladna stranka je velika, a nezadostno organizirana; opozicijo tvorijo Cankovci, južnobolgarski Unionisti in Karave-lovisti. Vladna stranka upa trdno na zmago. Sobranje se sestane v maju na kratko zasedanje, da se posvetuje o mejnih finančnih vprašanjih, ki so za ugled kneževine največje važnosti.
Porušena Finska. Finska je imela doslej precej samostojnosti v ustavi in vojaštvu, a vsled novih odredb Eusije je izgubila Finska svoj deželni zbor in svoj senat, finsko šolstvo in vojaštvo dobi strogi ruski značaj. Finski stanovi so so že 15. februvarija obrnili z najvdanejšo prošnjo do carja, naj se Finski pusti svoboda; prošnja je bila odklonjena; tndi depu-tacija senata ni bila sprejeta. Te dni so zavrnili deputacijo 500 najodličnejših Fincev, ki so prinesli carju baje s 523.000 podpisi. Na Finskem vlada splošna žalost, dame in gospodje v mestih hodijo v črnih žalnih oblekah.
Položaj na Plipinih. — Amerikancem se godi slabo. Niti tega ne vedo, kolika je nasprotna vojska, kakšne načrte ima in odkod dobiva provijant. Aguinaldo se izogiblje vsaki večji bitki na odprtem polju ter le z manjšimi napadi škoduje Amerikancem, katerih velike čete silno veljajo. Američanski konzul je izjavil, da pač ne upa doživeti konca sedanje vojne. Insurgentje spreminjajo svoje stališče vsak čas. Ameriški generali trdijo, da je ustašev 20—100.000 mož, ki imajo izvrstno orožje ter rabijo brezdimni smodnik. Zarote domačinov so na dnevnem redu; Američani ne zaupajo nikomur več. Vse Filipine so podobne sodu smodnika, okolo katerega gori. Američani so torej jako nervozni. Nasprotniki eneksije Filipinskih otokov sila napadajo Mac Kinleva in njega vlado. Vse kaže, da se bo Amerikancem na Filipinih godilo kakor Špancem na Kubi, da bodo imeli le velikanske denarne in človeške žrtve> a uspeha nobenega!
Kreta v denarnih stiskah. — Pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Canevara so imeli poslaniki Anglije, Eusije in Francije v Eimu konferenco, na kateri se je razpravljala prošnja princa Jurija, da se mu da kredit za novo posojilo. Konferenca je to prošnjo odklonila, pač pa sklenila, da se poskrbe sredstva, ki omogočijo krečanski vladi, da naime novo posojilo. Princ Jurij mora toraj čakati še le na omenjena sredstva ; tudi njegovi prošnji, naj se pošlejo na Kreto italijanski podčastniki, da organizirajo orožuištvo, ni ugodila konferenca, ampak si je pridržal Canevaro pravico, da razmere šele preštudira.
Železnica preko Afrike. — Znani južno- afriški mogotec Cecil Ebodes je zasnoval v svoji glavi načrt, po katerem bi z železnico zvezal Kajiro v Egiptu s Kapstatom na skrajnem jugu Afrike. Sedaj išče po Evropi moralnih in denarnih podpor. „ Times" piše o tem načrtu: „Danes je še nemogoče z gotovostjo trditi, da bi ta železnica toliko koristila ko brzojav. A to je gotovo, da se brez železnice angleška posestva v srcu Afrike ne morejo razvijati. Ali pa je kdo slutil, ko so pričeli graditi kanadsko pacific - železnico, da bode odprla najbogatejšo Žitnico severnih držav? Toda srednja Afrika ni rodovitna Kanada.
124