Poslno fvkoči račun šf. 2-i. (Conto correntc con la posfa.) Posame/.na številku 20 sfofink. Štev. 3. V Goriei dne 11. januarjo 1923. LefnlR VI. (/M/lKASTRAlA ¦ • l/.h;ijn vstik pondcljuk in čctvlck ob S. uri prcdpoldne. :: Slunc ¦/„, cvlo leto 15 /,., /u pol lein H L, /.a Celrl letu 4 L Za ino/.vnisl\'o cclo lcto 30 L. • •' .Ya nctroCih brc/. doposkme naročnine se ne o/.irumo. :: Odgovorni urednik: ROMAN CEJ. 1923 Sefrankirana pisma se ne sprefvmajo. Oglasi se plačajo naprej in stnnejo 6 L. v visočini enega cm v enem sfolpu. Ust i/.dnju konsorcij »(jÖRISKE STRAZE«. Tisk »NARODNE TISKARNE« v Gorici. l 'pravu: nl. VcUurini 9. Ured.: ul. Mumeli /5. (prej Scuole.) Jmno so nam kopali... o oyromni (večini slovensika, da pride torej vse Kosoodursko in politieno žrvlje- ».ie dežcle ipcd oblast m ikojiian- do Slovenicev. Vcdeli snii). da boilo tako «o- voriili, -kajti le iiarodmi lazlo^i Ztimorcp dancs učiiikfovati v Kiinrf Ce hi Vid-einoi odkrito »riznali, da liočcio Ic firosptxJar- Ao izrabiljati lin izmozsravati »roriško iiiuilstvs). bi iili v Riimi vr^li iz sobe. Vsled tcKa so nasi zastoniiiki v dežclnem zboru skiipno z dr.icin. Pcttairimom naipraviLi sfkilcp, da se Slovanci (Klrečejo deželnozbr,rski veoiiii. zaito pa lll(»"a ostati cclolkupna dcžeila »^doiiaknjciia. S tcm ie bil za- ^i" Vidiiui na.ihujši Dolitični i?f- darec. I/biili sino inn iz roke ^tliiio. orožic. Kako bo niovrel Videin trditi, da pride (io.riško pod komaii- do Slovencev, 'čc so S;lovc,nci !z«"«čili ohiiast nad duželo Itali- lan^mv (;e ic itaiiianoni za>ro- t()Viieiio v(h!s(vo in \rečina, če- !llu naj bi nc oslahi dežcla taka, koit ic? OOL S SLOVENC1 ^ lp .ie bila cdina iKnt. do katcri fc ie dala/cšiti Kori?Jka dežcla Mniemo 5sri1avno mesto. In ires, viutriui ie sfoleo «oriškevra dcž. ^l)(>i'a ziiKšal čez iiuč \ise račn- "e- } h\ so se vdxaila pod nioKo- v'iini iHjjraini. 'I'-oda krlei, i/.nc- "auu um 'je ykiyz\\ na mmvuz za- ^ezniik iz (ioricc. !)vien.ili so se «"onski fasis'ti in Sli v hoi proti r^'^Pisi dt-ž. odhora. »Skwemce ^ treba i!ik,rtvtiiti!« so vp,ili, - "treba jjm jc ziionijiti ti'iiik! l)ai- 110 iiii ž-;Ae r;,y.treiiti. Kos Vid- 'HiK ikos Tirstn -im kar oslnne. bo j^;a Has. Zvežimo iiih v vcriye. er -so nreživi in nevarni••<. Zalitevali so iuici. da bi l)ili Slovciici brezipoincmbna nianj- šina v Trsitu, manišinia v tiorici, iiezmiitna maiiiišina v-Vidmu, iz- koriščani po Trsiu, izikoriščani PO' Ooirioi, izkoriščani no Vid- niu. 'J'rojno izkoriščanie iih bo že tVti so ¦kaikor teleta s*ledile fašistoin. PADLI SO SAMI NOTER. Toliiko časa so čniili in maixi- dal'i Slovence, da vim ie Kim za- če*l ver.k'ti. «Slovenci so res ne- varni. Bot: obvari. čei ostanejo sknpa.i v dosedamfi iroriski 'dcžc- li. Zato vazikasaiinio iih. Nekaj iih dam;) v Trs't. v«e cstale pa v Vide m. Ma ill nc v.rorusike dežeslc brcz ^or ne dovolimo niikdar, ker i[\l\u drobna deželiea ne mo re saniosio.jno živeti. .le ipresib- Ika im vrospodarsko ^rotovo po^i- ne. Zato vsi k Vidinn! < Tako ie sla \sa dcžcla z (jo- rieo v.i'ed ralkoni žviž-eat. Nož, iki so zn da
  • riiazn.i!i z Vid- moin an do.sledno se bomo borili za samoKto.imo irotniško deželo. Mi lie maramo vmrnliov in icro- bnv, ka.iti zreili in snosobaii smo doivoHj., da na lastni zemlfii sami tfospodarimo. Tod a mi si bomo znaili v še tako te/kih razmerah poinaffati. V masem liuds'tvu je življenjsike silc dovoli. da se vz- dfeiio in ostane "trdino na lastnih uo.Uali. Nais ne bositc iPodrli. Za eospodarsku živlienie srorišikili Kaliianov pa ie nsoda- za vse-!oi zapecatena. S samos'towio dczei'.o ste lekrli v tfrob. od koder iiii vstaienia. Dolžnost vsakega slo- venskega kmeta ie, da se naroci na „Goriško Straža"! Kai se godi po svetu. Zadmjič smo poročali. da so se 1,'ospodje na konferenei v Pa- l izu tcmcljiito skregali radi nejn šike odštkodnine. Francoz je ho- tel po vsej silii, da mu iprijatelji dm'oliio zasesti nemško rufrsiko koilino. Dobro vain ie še v spo- minu, ka'ko ie Anglež pUanil iraz- .iarjen po koncu in ndaril z vso silo po mrizi. Spominia'te se so tudi. kaiko ic nato vzed Ikovček in odpotoval v London. F'ran- coz, Italijani im mali Belcijec so ostali sami v Parizu in tuhdali, 'kaj sedaj. Franeoz, ki ie vroče- 'krven in nairle icze. ie zavpil: Udarimo Nemca! vkorakajmo v riU'S^o kotlino! ¦< POHOD V NFJVIŠKO DEŽELO. In taiko. iprodira scdai Franci- ia ''a cl\\ črti v NcmCijo. Osem- intrideset vlakov, -polinih vojaš- tva drdra v ruVsko kctlinu. Prvi del vojslkc s'teie 45.000 mož, med ¦ niinni ie 25.000 zamorcev. fJred franeosko voisko nro'Jira- jo žeJezni naskočni vozovi, snrcml.ia jo kemieniea. dva rcgi- meirta tezJkih topov in nad \so deželo krožiio številni zrakoplo- vj. Rurska kotiisia ie eden najho ; cateiših kraiev na svetu. Sania j krusna in siiaina ine'sta z lepimi | ulicami in vclikamskimi palača- j mi. Maildkie ie liudslvo tako ko- sto nitselieno. Po ulicah in Irtrih ! teh silnih mest inn'o-li in vrvi scdai vse pohio trancoskih vo- ja-ikov in častnjikov v boini (,ii»r;i- vi. Zdi se, kakor da sc ie vmila v tc .kraje svetovTia \-oiina. Xo- iastvo jc zascdlo'pošto. brzojav. i poLicijo, železnico in vzedo vso iavii'O ui>ravo v roike. Sedai je 1'rancoz zadcvolien! F^ostal ic irospodar siihiih rudokopov in iz i»viill bo cnxtl neizmerno bo^a stvo. V dillm si že nredstavlia, 'kako Kospocluie čez \-so indii5,tri [ jo fcvjxjpc. To jc n.feCova velika sania. Franeoz ie d-elai! na vse krip- 1 jc. da bi mu NcmCiia. T.e plače- vala reUino odškodninc. V yese- lje mu ije naravnost biilo, da N'c- mec me more plačevati. Kaiii itako je našel šele vzroi1;. da vdre v njeKOvo zcni-1fo. Z ZVEZANIMI R0KAM1. Kaj naj Nemčija naoraivi? An- tairta ji je vmičila ^iiaino vojsko, vzela ii je zrakoplove. vse tc>- pove, vse stroine puške, vzeia iijcno sijajno momarico. Prva armada na svetn ie zcinila s po- \TSja zemtje. Neinca so slekli do iiSLKini'A. zvezali so kra na no- eah in rokah. Veil ilk am ie danes v itaiki s-tisfki. da se me more #a- niti. Ediino, >kar mu ie osta- lo, Le (protest. In fes se dvijja iz siediine neinslk^ra Ijiidstva v> liar o^orOenia. ki buči strašno po eeli Nemčiji. Na Bavarskem ^e vršijo bnrne Ocnronstracije. vr Beilinu brzdaio de>la»vskii vo- ditel'ii le z »naiveCiim naporom uazliijcaie mno/Jee. Vse stran- ike. od Ikapitaliisitov doi komuni- stov. so v tern 'trenutku edine. FYanooz se boji. ill) izbruBine v nnskih premoiro\ n'Jkih sp-loš- iia slavka ali celo upor nemske- ira delavstjy.a. Tudi za ta »slucaj inia že priiprafvljc'jio oirozje. Ce se rudairji ne ip< Ikoi iio Francozu, iim iiMavi živež. Živež ali plačo bo preicmal le tisti dellavee, ki izroči Fianeozuin iro'tovo ktoli- cino izikopaiic«*a nremouia. Če noje torei y:fclar umreti lakote, ipof-a vzeti kramp v roke in de- 'lali. To postoipamie Fianeozrrv je vzbudilf) c.diyor tudi ri ta- ki stvari, Raje se je umaknil in si umil roke. Obi nil ie hrbel do- sedaniim lovarišem in začel lio- diii svoio TX)t. Zve/a med Francozom, An- eiežem im I'taliianom. kii se ime- nuje antanta, >e s item raztrga- na. Doltfo časa so bili iwrijatteliji ¦in se lüibili. Držali so trdno skupaj med vso voimo. Ko je pa nastonil mir iiii s»i ie biilo Ireba deliti pileii, tedai se ie wijateli- stvo k'lo krhatti, dolkler se ni te diii razbilo, Za Anjrlik) in vse človeštvo naslona nova doba poSatiione zerodovine. Vse kaže, da se bosta združila Am^lež in Amerikanec in se obrniila za vedno od Francoza in Halijana. Fromta sovražnikov Nemčije je razbita. NEUKROCENE STRASTI. Italh'a je šla s Franciio. Dobi- lu bo sicer ndkaj Dremotra, a ipo- večala nesrečo Nemčite tcr ufcr- dila firancosko ohlast nad Evro- uo. Toda že zadn»č smo slišali, da se Italija ne briga prefveč za ziuianii svet. (ker ima v irotran* iosti obilo dela. Uredila ie novc nokraiine in raztrgala Slovence. nreosnavlja armado, u^tvaria narodno brain bo fašisrtov, odmišča iz službe iiradlniike in železničarie. izdaja odlokc o naicmnmi in zidanju his, ter \kroti s-fcrasti. ki divgajo no državi. Ka.iti šc sedai ni ipri- šel v deželo red in iroir. ki sia je obljulbil Mussolini. V neaipoli- Klkein okraju so bili i>red včcrai- šniim krva'vi boii ined fašisti in liudovoi, ki so se Ikončali z umo- rom. V mestu Casdiari na Sar- diniji so zasedli fašisti s silo ob- činsiki dom. V Pisi so izbruhnili spori s fasisti, ki so se konca'li z umorom. V mestii/Pratu pri Fi- roncah ie prišlo do krvavih spo- »adov, kd so se zakliučili s po- Žigi his" in umorom. Tudi v dru- vrih pdkrajinali besjiiio šc strasti v 3>rebivalstvu. Tako so pre- tepli fašisti znaneea social ista Angel otti.ia. ga tirali oia njihov sedež iter $ra prisilM. da ie izpil 300 gramov rioinoveea olja. jo- del eokolado. pomešain-o z bar- vami. 'ter ga nato wretenli se z bikoviko. Upamo na, da se navzlic vse- muf /povrne s čas-om v državo mir in red, karti red ic uodlaga vse kuiturc. Sodnlje na Jutrovem. Ljudovci za avtonomijo. Organizacija sodnlkov Julij- ske Krajine je odposlala 1. ja- nuarja t. \. Mr.issoliniju spnmeni- co, v kateri zahtcva. naj so nc- mudoma odpravi na sodnijali slovanski jezik. Sramotni spis je prišel v javnost šele včcraj. Da bo zvedelo naše ljudstvo, s kak- šnimi sodniki imamo opravka v naši pokrajini, priobčujemo v izvlečku sponienico, četudi sc nas loteva gnus. Italijanski ču- varji pravicc pripovedujejo Mussoliniju, da se mora Trst Se vedno po štirili lctili odrcšenjn uklanjati avstrijskim odredbam in priznavati slovcnski jezik na sodnijah. Pred letom 1890 sc nobenemu niti ni šanjalo. da bi se moglo na sodniji v drr.igem jeziku razpravljati kakor izkju- ö.no v itaii.ianščiui Prosvitljeni sodniki poročajo Mussoliniju tu- di, da so se leta 1883 razsodbc celo v Cerknem i)rovcrlašale v i- talijanskem jeziku. Štirim ali Dctim slovensV.vini odv^Mnkom, ki jih je podpirala avstrijska vlada se je posrečilo doseči prl- znanje slovenskega jczika na | sodnijali v Julijski Krajini. Ti | slo\renski odvetniki se predrz- j nejo zahtevati, da se uvažuje in razpravlja celo danes in to celo na sodnijah v italijanskem Tr- stu v slovenskcin jeziku. In to samo radi tega, ker so se vedno v veljavi avstrijske naredbe, ki so bile izdanc iz so- vraštva nasproti Italijanom. Tr/.aski sodniis'/.d i.^adi. s.o r.pali. da se ncmudoma po odre- šenju. iztrehijo vsi tuji jeziki iz sodnijskih dvoran. Končno izjavljajo vscmogoč- ni sodniki, da se mora čimprej napraviti konec jezikovnt zme- di. ki žali narodni cut ccle Ita- lije. Neobliodno je potrebno, do sc uvede mi vseh sodnijah v Julij- ski Krajini izključno italijanski jezik. Ta potreba jc upravičena iz zxodovinskili, namdnih in po- litic nih razlogov. To je v bistvn spomenica sod- nijske zvcze v Julijski Krajini. Jedro spornen ice je v tern: tudi na sodnijali v Cerknem. Idriji, Bovcu, Kobaridf.1, Tolininu, Ka- nalti. Ajdovščini, Vipavi, Pn- stojni. Komu bi moral zavla- dati izključno italijanski jezik. Zetnlja, slovettska, denar, s katcrim jc bilo sczidano sodnij- sko poslopje, slovenski; stran- ke slovenske; odvetnik, Slove- nec; mouoče celo sum državni pravdnik, Slovenec. Toda vsi ti ljudje bi ne smeli govoriti med seboj v slovens kern jeziku, tem- vec v italijanskem. Če bi pa ne znali italijansčine, bi moral na- stopiti tolmač in jim omogočiti sporazum. To bi bila sicer šc vedno sodnija, toda takšne nc naidete nrti pri Indiiamcili. Po-slancc Dos:asflicri. !ki nače- ljutjc 106. poslancem ljudtske stran'kc >v irimslkii zbornici, je na sv. tneh (kraliev dan iniel v Tri- deii'tu poinemben irovor. V uri, ko je fašizem vnioil starodavne avtoinomiie Triduntinsfce in Ju- Jijske' Kraiinc. ismatrn De^aspe- ri za potrebno, da ilimlska sitran- ka vnovič viisoko dviene /l>ra- por aWonoinisticne nwsili. Te- melj tiudovskeea nroerama — >e nadaljeval Descasp^ri — je svoboda in a'vtunomiia občin, dežele, ipolktraiinc. Te emote se- stavliajo ljistdsrtvo dr/.avo. katera spoštulie fvse isal ie itriie-tino borbo novih ipolkiraiiim za občinsko in deždliiK) avtonoiaik). V iciu bohi ie stala litidsfka sitrnnka na Coin avtonomisitov. Sedai na ie vla- da razite^nila na move ookrauie italijanski oboinski in dczelni zalkon, iin stem na en inah vniči- lia avtotiomije. Paslainec izraža u(panl>e, da bo vilaida čimpTcj udejsitvila syoie načrie o duccn- tralizaciii. ^e se mmožiio v vr- stah fašfstov ndasna stallija bord že 22 let. Ljudska stiainfka itudi danStra zc« poudaii'ili. nKso Ie ^lovenci tis4i, ki zali't'jvato avtouiomijo iljlidstva. Po vsei Italiii odmeva ze iklic po ävitonomifi! Kijub fa- si'stovskemu ipritisfku raste gi- bainie vedno Ikrcpikeie. Najlioljsi dokaz ic gcivor De(?a>snc>riÄju in br/)sviavka S-inrza. Tepfanje zakona, Mnogo je duhovnikov, učite- ljev, obrtnikov in tudi delavcev na Primorskem, ki niso z anek- sijo postali državljani po pol- iücin pravu, tcnivec imaio zgolj pravico do opcije. Pravico do opcije določujcta člena 71. in 72. svetogermanske pogodbe. Clen 71. daja pravico opcije onim, ki so v novih po- krajinah pristojni, a ne tu roje- ni, kakor tudi oscbam, ki so po- stale pri nas pristojne šele po 24. maju 1915. in oscbam, ki so tu pristojne samo radi shižbe. Te osebe imajo ]x> zakonu pravico do državljanstva in dr- žava jim ga nc sine odbil.i. Vscm drugim, ki so zapopadeni v členu 72. in nekern kr. odloku iz leta 1920, pa država po svoji volji in brez razloga lahko od- bije državljanstvo. Kraljeva prefektura v Trstu pa je protipostavno zbrisala vsako razliko med cnimi in dru- gimi in samovoljno podeljuih državljanstvo, kakor se ji zdi in zljubi. Višek je v tern, da se kr. j prefektnira sklicuje pri tcptanju zakona na zakon sam. in sicer na cl. 73. Tako je do dancs vlada, ko- likor nani je znano, odbila sko- ro vsem ljudem jugoslovenske narodnosti brez vsakega razlo- ga državljanstvo. Tako hočc kr. prfektura v Trstu v vsakein slu- čaju dcliti milost ne pa pravico. Načrt italijanske vlade jc tudi v tern slucaju jasen. Temu ljud- stvu je treba vzeti r.ičitclja in Jules Verne: ČRNA INDiJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. Po teh besedah jc James Starr ob« jel najstarejsef4a rudarja, ki so mu solzc stopile v oči. Nato so pristopili plczalei iz različnih jam in zadnjie podali in/e- nerju roko, medtem ko so ostali rudurji mahali s cepicumi in dajali svojim ču« stvom izraza v vzklikih: »Zbosiom, Ja^ mes Starr, vodja in prijatelj naš!« To slovo sc je rudarjem /4loboko vtisnilo v sree. Le pola^oma so mraeni zapustili obširno dvorišče. Okrog Ja* mes?a Starra se jc z^rnila tisina. ki je kmalu zakraljevala nad tcm prci tako življenja polnim krajem. Ob Starrn je ostal samo še edini mož, to jc bil nadpaznik Simon Ford. Kraj njega je stal petnajstlctni miade- nič, njc#ov sin Harry, ki jc bil žc nekaj let zuiv I-— ¦¦• *¦ ¦-- rudokopu. James Starr in Simon Ford sta po? znala drui» dru^e^a in se tudi spošto? vala. >»Zbogom, Simon«, je dejal inzencr. »Zboi^om, ^ospod James«, je odvrnil nadpaznik, »oziroma, recite mi rale: Na svidenje!« »Da, da, Simon«, jc ponovil James Starr, »saj veste, da me bo vedno razve« selilo, kadar se bom sešel z vami in mo« .i(el pokramljati o onih lepib. starili ni- sih, ki smo jih tu preživcli«. »Vem, ßospod James«. »Moja hiša v l^dinbur^hu vam bo vedno odprta!« »(), Kdinburj4h je dalee«, je odvrnil nadpaznik in zmajal z .tilavo; >>o, to je zelo daleč od dorhartske jame!« »Dalee, Simon, kje pa vendar mi» slitc bivati?« »Tu, na tern mestu, ^o? spod James; mi tega kraj a ne zapusti; mo! Moja zena, moj sin in jaz si homo /.e znali urediti, da bomo mo^li ostati rudniku z"" 'i( je odgo* obvlado* »Ostanite zdravi, Simon«, voril inžener, ki se je komaj val, tako La je prevzclo. »Ne, vam reeern še enkrat, nc »ostanite zdravi«, temvee na svidenje, j»ospod James. Verujte Simonovi hese* di, šc se snideva tu, v Aberfoylu!« Inžener ni hotel u^rabiti nadpu/ni? ku te poslednje nade. Mladega Harryjal ¦ je objel z vso prisrenostjo, Siinonu Fordu pa je zadnjie stisnil roko in y.n* pustil dvorišče. Ta prizor se je torej odinral pred, desetimi leti, toda navzlic nadpaznikovi | /elji, da bi se vnovie sešla, ni ^ospod | Starr eul o Fordu poslej nieesar vee. Po I zelo dolj^em razstanku pa je zdaj ncna#j doma prejcl od Simona Forda pismo, V katcrcm ^a ta vabi, n«i brez odlo^a od* potuje v AberfoyK --tar promo* Movnik. >r. (Ddtje.) z. Društva! Predoust jje pri- šel. Poxivljanno vse zavcdnc eilane in članice. da o pinilifkii po- rok,-veselic iin inrireditev nabi- rajo za isklad Prosveine Zveze. Zbirka kupletov. Našim društvom nazinanja- nio, da izda Prosvetna Zveza v najkrajšem času/ zbirko ku- pletov, ki ?& iöli zložili razni islklada'teil.ii med niimi tudi mas jjiiiliubliemi V. Vodopivec. Ti ikuplciti bodo nudiili obilo zaba- vc pri pustnih veselicah. Društ vom, ki ipovprašu.ieio po kiJ|- pletih, poDO-nocamo fpolejj ome- njene zbirlkc, ki bo sole izšla, St. Premrla »Smrfcav fkuplet« in 3 Giruniove kuplüte, (ki jih ima v zailotri Kmjigarna K. T. D. v Gor ieii. Koliko časa bo frajala vojaška služba. Vlada je priobčila kjralievi od- ilolk, ki ureiiuje na uiovo voja- slkio službovaniitu Važroi iiikrcp vsebuje sledeča določila: 1. Vojaška služba traja trednp 18 mesece v. 2. Izjeinoma se zniža silužbo- vanje na 3 nicsece. 3. Pravico do 3 mesüune slu- žbe ima edini sin oöeta. ki je stopil v 65. Jeto sitanosti. (Ne 60. ileito, kaikor ie irisaih pomoto- ina »Bdiinost«). Nadalje imaio nraivico do 3 fnesečne shstžbe: 4. Edini sin očota. (ki nima še 65 let, (ie iua traino ncsposoben za primeniü delo. 5. Edini sim očota. . ki iiiima šc 65 il.et, jc pa visicd voiaäkejfa službovanja pohabl.ieui ali vpo- •koieii. 5. Prvoroieni sin očeita. Iki sc uahaia v cnakih lokoilnostih ka- kor znoraj (torei 65 let stair ali pa mlaiiši od 65 lot. rtoda Irajno ussposoben za delo v vojaški '¦sAužbi pohabljan ali vpokojen), če mima nobenetfa sina. staroi- sega od 16 lot. (Ne 20 Jet kaikor ^išc poniotoma »Edinost«). 6. Edini sin nuutere vdovc, do- ;klor ie vdova. 7. Prvoroieni sin matere vdo- vie, ddkler ie vidova in če nimn siimov, kii so «tareiäi od 16 let (Ne 20 let, kakor pise momoilo- ma »ridimost«). Mdini sin ivdove ic iorm brcz- POjroino upiravičon služiti le 3 mesece, prvoroieni «in pa ile te- dai, če ni nobenoKa diruiirejra si- na, sitarejšctra od 16. ileit. 8. Bdiimi vnulk deda. kateni jc stopiil v 7()< leto 9tar()Slti i"1 ki ni" •ma simorv niiad J6 let sitarili. 9. Hdini vnUk babicc. Iki jc vdova in mima siinov nad 1() let «tariili. Ni brelxi. da bi babica imela 70 lot, ie laHko tudi nino- *o mlaj.ša. 10. l^nvordieni sin birez očota im niaiticre. ki uiiiiKi bratov nad !6 lot starili. 11. Kdiimi brat sesteir brez ma- i^ic in ooeta, ki so neninrocone ;>li pa vdove brcz shuov. .vtarili nad 16 let Vipokilicaiiec no isme twtlm inicj- t^ nobeinctfa braita iin od liievro vih scsitcr nc sine mvA'i nobeiia moža. }2. Zadnii sin brez lwaitcrc in «oeta, ki ima brata. Ikaitöni ji- traino nesposoben za delo, iißc-s; («n me all. ikafcor sitoii v »fidino- ^ti«) se moia smaitraii drn^e brate za nedositiaiaioie v diru- žini. 13. Prvoroicnl (ni treba, da W< edini) sin matore vdove. 6e je njeKov oče umrl na ranah ali bolezni, »ki si jih ie makopal v vojaški službi. 14. Prvoroieni brat med osi- notciliimi otroci, če ie njih očc umiii vs/led bolezni alii ran, ki si iih jc nalkopal v voiaški islu/ibi. 15. Edini portomec družine, če ie njeKorv oče umrl na bolezni aVi rainah. ki si iih je naikopail v vojaäki shižbi. (Oče mioira biti mrtev. Ce oče še živi. ter ni star 65 let in trpi na bolezni, ki jo je dobil v voiašikii slnžbi, mo- ira edini po/toinec ISmesecev k vuiakiom in ne 3 msece. kakor ipomotoma Piše »lidiiiost«). 16. Praivico do 3 mosečne slnžbe ima tudi vaialk. (kailere^a /kirvni brat ie iJmrl ua bolezmi ali rainah, ki si iih je naikiopal v vio- jaski sluzbi. Ta pravica se iz.su- bi, če jc že dinijrii brat iz isttekra razlb.ira služil le 3 mesece. 1/. Nadaljc voialk. čiiirar brat ic pohablicn ali vpokoi;en vgled vojaške službc. Ta pravica se jzijjubi, če je že dinki brait služil iz istejra razlosra saino 3 me- sece. i Kot neiubsto.iečc mnn.-. diruži- ! ne je ismatraiti tiste osebc, !k;i so 1) traino nesposobne za dülo, ki so 2) od;-xntni (proglasiti iih nio- l a za odsoitne sodišče) in 3) otse- be, Iki so v zaiporn za dob« 12 let IZREDNA OPROŠČEN.1A. Vojini miiiiisteir ipa sine v po- scbnili slučai.iih doiločiti. da se oni vpoiklicanci, ki imaio pravi- cio do 3 mesečne službe. popol- iiioma opii'ostiio voiaščiue. »Stra- /a« jc pii'sala zadniič. da se bodo vsi taki ^polklicancii opus'tiili vo- juške slijžbc. lioda kaikor vidiino iz odldka, bo.i^jni minister o iprosuail taike fan-te Ic od slučaia do slučaja. 'Jrcba bo toireü yla- vrati proänic. Nadaüc sine miiii- ¦sitcr posilati domov vise ali Ic nc- kaitcire vioialk-e. ski So tclesno sla- bo sposobni za voiaisjvio sluzbo, alii so manj»i od 1 m. 54 cm. Vo- jiaška doba se sine skrasaiti tudi tistim 'Vio.iakom, ski wo dovrsili tcčaj za predvoiiaSko izob'razbo. Nadalic pošlje laliiko miinistcr prcd časom domiov vse vojake, ki sio so po'scbno lizkazali v vo- iaskii ishi/bi in so biM vzorne^a veidenia. Službena dolna se lali'ko izjenxma slkiraisa ti.ldi v silučaju iposebiiili družiinskili razmeir. Končno lie minisitru dana mpIo- Sflia oblaist, da dovoli vojaikom, Iki sio sedai pod orožicm. kraišo yluzbüiio dobo neiro 18 iticsečna. «I IIIHillinillil || || | ill III III I Infill I III i Ul M II11111 Illllllllll lliliUIIIIIIIMIIIIII'llillllllllllHI'llll1'1'11111111 fill si is Wl naroiiio JoriSke Straže" za 1923 ? Pošlji taRoj 15 L. pa dobiš „Oorlsko pratiRo" zastonj. MESTNE NOVICE. Razkroj goriskega fasizma. (jibanje fforiškega fasizma je v razkrajanju. Zmedo je povz- ročila med fašizmom v Oorici vest, da se Goriška združi z Vidmom. Jasno je, da je fašiste, ki so rojeni v Gorici neprijetno za- dela odredba fasistovske vlade, da se uiiiči samostojnost Rori- ške dežele in neodvisnost (ioii- ce. Tudi brzojavke, ki jih je ]>o- siijal Mussolini senatorju Bom- biču, fašistom in vsej italijanskl javnosti, da so za (joriško ne- prijetno odredbo narekovadi o- ziri na drzavno in narodno ce- loto, niso niotfli i>omiriti in za- dovoljiti faštstov, rojenih na Go- riškem. Ravno nasprotno pa je vplivala odredba niinisterskej?a sveta na fašiste iz starili j>o- krajin kraljevine Italije. Ti so bill ž njo popolnoina zadovoljni. p'ozdravili so tudi priliko. da se spravijo na domače kroriške fa- šiste z najrazličnejšimi očitki, da so proti Mussoliniju in nje#o- vi vladi, da so nediscipiinirani. Zalitcvali so od njili, da se uka- zom fasistovske vlade brez naj- manjsejfa odpora vdajo. Ukre- nili so vse, da bi očrnili domačc iroriš/ke fasisii'c )•» i Mu\ssoliniju i:n drugili inerodajuih voditdjih fasizma. — Med drugim so poslali fasisti železničarji iz starih italijanskih pokrajin na iViusy-dliinija sicdeč bizojav: »Fašisti - železničarji v Gorici, udani svetim narodniin čustvom so podvrženi nasilju proti ita- lijanskih elcmentov, ki so zapo- čeli tudi j)rotivladno tfonjo. Pri- krodili so se cclo spopadi. J'udi fasLsti sramotijo presvjtlctfa vo- ditelja. Prosimo zaščito in sjx)- štovanje svctili idealov domovi- ne. Zast(3i)i]'ik železiničairjev: Lanzavecchia. Due 8. januaria, pozno zve- čer je zborovalo vodstvo fasi- stovske železničarske zveze. Ker se je ix>javilo celiko na- sprotstvo mod domačimi fašisti in onimi iz kraljcstva, šo faši- stovski žclezničarji skicnili sle- deče: 1.) Železničarska zveza se nenuuloma razpusti; 2.) scdanje vodstvo sc spremeni v akcijski (xlbor. 3.) Ustanovi se nova fa- šistovska zveza iz pristnih in vernih italijanov. 4.) Prepovc- du'jc sc vsak stik s krajevno skupino fasistovske st ranke v Oorici. Iz \cyra je razvidno, da sma- trajo žclezničarji - fašisti iz sta- rili pokrajin edino sebe za prist- ne in pravrvcrnc Italijano. Mno^i so mnenja, da so vprizo- rili proti domtičim - kroriškim fašistom Krdo .uriijo samo radi tepa, da lahko vržejo iz svojc zveze vse žclezničarjc - Gori- čanc in dnitre njim neljube ose- be. Za vsem pa tiči skr!-) za kruh: Vlada licce odpup-titi 60 ti.soč želczničarjev iz shižbe. Fa- šisti iz starih pokrajin hoeejo, da odpusti vlada i'.criske, doma- če fašiste. Njili pa naj pusli v sluzl)i. Pismo videmske sestre. Sedai, ko ie Videm dose^el, kar i>e hotel, (se ddla z»el<> pirijaz- neira GoričanoiiL Gospodarsko uadvlado nad ^riorišikim Hi.estom so dose^li in zato so postali do Goirice čezjuoč zelo iiubeznivi. V tolažbo za Kotspodar.sko sirw4 ie po'slafl viidemslki župam Spez- zoititi Gorici javem pozdrav v ro- fiic senatorja Bombivra. I^ir.emce iniid diruKim Dravi,:.»Vam. Jurij Bonibič. ki ste za »veto Gorioo toliko delovali in trpeli. poSH.ia v času ieze in uzaligü'.^ti naš Videm iskreno hi liubezni poi- mo besedo. Poslušaiiite in doumiite našo besedo. To zahiievaJo vaši veJi- ki pokojinilki. ki niso imeli to- lažbe, da piozdraviio blesčečo zarjo sivobode, to zabteva Ka- rel Favetti in Horaoii Kismon- do. (i a dva moža sta znana Ro- risikiLiialijanska nodioiliuba. Op. ur.) To /.ahtevaio iropertajoCi duhovii naših nunalkov iz O'soppa in Mojrhere in vsi oni. ki jrih je dala posto'eliti Avstriia na pa- šem krriču ... To zahteivajo vaši mučeniki, vasi be^uncd, vaši prejranjanci in vec kakor 14 ti- SOČ voin/ih sirot. Kaj hoče Gorica? Biti hoce v sredi tujeirodneira d.iudstva še nadaliic sredisce. fiz kalere^a se ! šiiii italiiains'tvo. ] Kaj hoče Videm? Ustvariti | hüoe z zdrulzeno Furlainiio naj- lnojročnejšo trdniavo iin najve- Cjo isilo nairodneira n>rodiranja i na naijbotlj občutliivi in-evi donuo- i vime. I Pri izvrševaniu te veliko na- 1 loge bo potreboval Viidcm vse- straiiälttJ pomoči Goricc. (kaikor mora imuti tudi (icirica pospoJno Kotovo.st, da bo Videjii z njo so- Ueloival v üopolnem J>u a;i»tvu. üeniu bi si torei uapiovedjo- vali vojno? Ah jnisilite. da iz ¦hot ne irlediijo vLC na nas so- 'vražniki s srepimi očimi. v katc- nJi se blisika obonem stari jjnev in nav Dohiep? N'ic ne isme več k)Ck\ Vidma cd Goirice, Gorico od. Viidma. Übe sestiri moraita seidai razši- i'it'i rotke, da se obiameta... Tako se iKlasi prelopo pisem- ce Vidma. Mi smo mnenjia, da nc bo nie pomajtalo. >'Obe »e- stri« bos'ta morda ires razšiniila noke, toda ne da se obiameta, tenwec da se ix)št.eno nabunlka- ta in si izpulita Ja:si iz j^lave ... Proi je Videm zasaidll (Jorici liiož v sree, sedai pa pravi: »Bo~ dimu.prijatel.ti! Daimo se objeti, saj veš. da sem te zabodei] iz^sa- mc liubezni. Niiti od daleč ne slutis. kalko diobro ie zate. itlia sTi zabod'en!« Res, čudne, zölo čudne iso take sestre. Koncert Goriškeua kvarteta. I Janes zvečer točno ob 9. uri se bo vršiil v dvoraini Mazzini kioncent Gorišikega kvarteta z zelo zanimivim sporedom, V- stopinina 2 iliri. Sedeži 3 lifre. Si>losno slovcnsko žensko društvo v ücrici. naznaiiiia» da otvori tečaj za praktično šiva- nje in krojenje za Kospe in ^o- spodične. Obiskovalke bodo prl- našale blago, katero jim bo spretna šivilja urezala s potreb- nimi navodili tako, da si bo lah- ko vsaka obiskovalka tečaja delo sama doma ali pri tečajii duhovnika, izobraženega kmeta in delavca, potem bo naše. Po- tem ga bomo vodili in vladali, kakor se bo nam zljubilo. Qospoda pa naj ve, da se tru- di in napenja zastonj! Vsi vaši napori, se bodo ravno tako zlo- mili, kakor se je zlomil naval Nemcev ob trdem značaju slo- venskega ljudstva. KAJ JE N0VE6A NA DEŽELI Nesreca v Ložicak. V zadnji »Gor. Straži« si no poročali o veliki nesreči, ki se jo dogodila v Ložicah due 6. ja- nuaija na sv. tri kralje. V mu- nicijskem skiadišču, ki se naha- ja koniaj sto do dve sto kora- kov od vasi oddaljeno, se je sprožila granata. Štirje delavci so bili ubiti; 7voseb je bilo ranje- nih, nied tenii tudi trije domači- iii: poštar Brdou Alojzij, pošta- rica Drašček in gostilničarka Krašček Karolina. Eksplozija je povzročila tudi veliko škodo na poslopjih v Ložicah in v Olob- nem pri Dcsklah. Na lice mesta sta pnsla takoj po nesr.eei vice- prefckt iz Qorice in diviizijski general, General je naročil prc- ccniti vso škodo. Poškodovana so bila poslopja 33. posestnikov v Ložicah in 10. posestnikov v Olohncni. Skoda znaša nad 1SU tisoč iir. Dolžnost vlade je, da poskrbi, da ne bodo revni pose- stniki trpeli te škodc, temvcč da prisili firmo, ki je za to ne- srečo odgovorna, da izlača prl- zadctim poškodovancem vso škodo do zadnjega vinarja. To lahko še z večjo upravčenostjo zalitevamo, ker \e domuce zu- panstvo pruvocosno opozorilo viceprefekturo v Gorici na gro- zečo nevarnost. Župan na An- liovem g. Tinta je že 12. avgu- sta 1922. opozoril s pismom št, 797-22 viceprefekturo v Oorici na premajhno oddaljenost mu- uicijskega skladišča od vasi Lo- žicc. Povdarjal je, da pomeni ta bližina veliko nevarnost za živ- Ijenje in imetje domaoega pre- bivalstva. Zato je tudi zaliteval od viceprefekta, da primcrno u- krenc, da sc ta nevarnost od- strani. Isto zahtevo je domače županstvo vdrugič in trctjič po- uovilo. Zupaustvo je prejelo dne 15. scptcmbra 1922. od viceprefek- trire pod št. 7164-B. sledcči od- govor: na ... Vašo vlogo z.dne 11. avgusta v zadevi municij- skega skladisča Vain pojasnju- jeiiK), da ni takozvano municij- sko skladiščc v Ložicah nič dru- gega kot zacasno mesto, na ka- tero se dovaža strclivo, da se ga izprazni. Z delom so že začcli ter se živahno nadaljujc, tako da bodo v kratkem času izčistiii to cono. Strelivo se pa ne bo na omenjenein mestu izpraznjeva- lo, ker hi moglo vzncinirjati lju- di in oškodovati ncprvmičninc. Municijski urad v Cicrici' me po- oblašča, da popolnoma zagolo- vim domače prehivalstvo, da je izven vsake nevarnosti, ker sc zbiranje streliva vrši ixi poscb- nili predpisili in v posebmli n- kraj ill, da so ncudelezenci pri deki popolnoma na varnem. Za viceprefekta je podpisai Got- ta rdi. Županstvo je na ta dopis še i- sti dan odgovorilo, da ga jcmljc na znanje ter da odklonja naj- manjšo odgovornost za vsako morebitiio nesreeo, ki se laliko pripeti vsled nakopičenja muni- cije v bližini sela Loziee, bodisl ljudcm ali pa na imetiu. Cisto jasno je, da ne zadene domače- ga prebivalstva pri vsej nesreci niti najinanjša odgovornost; domače županstvo je po svoji previdnosti — za kar mu se nu tern mestu najtopleje zahvali- mo — pravočasno in energieno izpolnilo svojo dolžnost. Zalo morajo dobiti družine ubitili, ra- njenci in poškodovanci popolno odškodnino, naj jo potcni plača firma, ki je prevzela dclo ali pu vladu, ki je dopustila da se v oddaljenosti 100—200 mctrov od vasi nabira in izstreljuje mu- nicija ter pri tem cclo zagotav- Ijala zcipanstvo in domače pre- bivalstvo, da ni nobene nevar- nosti. Goscodinjski tečai v Toniaiu. Zavod šolslkih sestcr v Tomaiu -na Krasi\ otvomi dne 1. februar- \ji itek. leta petinesccni gospo- dimjyJki itecaj. Spraimeio se dc- iklctta. ki -so dovršilc lindsko scilo •in diosegle starost 16. let. Pmo- s;nje za spreiem sc vlagajo na vodsitvo zavoda. in sicer do 20. i*aMtf9ria. Prosnii se iDrilo/i krsi- ni lisit 'in zadnie šolslko soričeva- lo, oziroma odpustnica. Nataiu- iioiša poiasnila daie zavod; ui-.- ?nu naj se nniloži znawka v\\ odg^Yor. Nabrcžiiia. Pirctcklo ncdelio ]e blagoslovil na trgu pred cerk- vijo prevzvišeni knezonadskof nitrr. Scdei našc nr.ive zvcnnve. — S šopkom v roki jc pozdravi- la deklica ljubljenega nadpasli- rja, na liišah so plaix)lale zasta- ve, svirala je naša in fasistovska godba, slišali smo slovenski in italijanski govor. Praznota, ki smo jo nekaj let čutili je stem, da hnamo zopet zvonovc od- stranjena. N3:!?'kof P. Zecchini bivši š/iiii- ritual v tuk. ccntr. seinenišču se mudi te dni v Gorici. Določen jc za jastopniika sv. stolice v Sil- vaniji. TOAU.!. Pcvskc - bralno druStvo To- mai ie imclo 24. dec. obeni /Mo:. Izvolil se je nov prodscdnik, ix)dpredsednik in tajnik. Knjiž- ničar je poročal o knjižnici, ka- tcra se je pod njegovim vod- stvom povečala v 1 letu za nad 100 knjig, tako, da šteje sedaj kakih 250 knjig. Tudi dekleta čitajo precej. Od novega odbo- ra se pričakujc, da bo društvo dviirnil, ter z'lasti Doskrbel za .prediiivania in izobraževalno de- lp sn'loli. KOPRIVA. V Korrivi iso naiiieravalii ()- penci prirediti na Silvestrov vc- čer veselico. Prišli so pa fašisti in jirn prireditev prcprečili, ker se Oi>enci niso lioteli vdeležiti fašistovske prireditve na Opči- nah. Koprivci so morali potem fašiste peljati do Dwtovelj. S Kobariškega. Pri .nas se živ ljenjc razvija ,do razburkanih clinch knistoih dcxgodlkjov — ža- lostnc^a spomina — vsalkdanje, mirno, brez ppsebnosti. — Sne- jra letois še iiiisnio iniöli. ülkoli- čani — hribovoi sii ea lmocno želijo, da bi laž.ie sp-raviili do- mov krmo in dod ničlo. Taitvi- iiie so ma nočnem redu. V ponde- 3jeik lin loieik tx> noči so znano ncznani uznnoviči obdskali ösem his, od kodcr ^fb odmesili vise, ikar jhn jc prisloi nod iroko: ko- lesa, perilo, icstvinc. ltd. najlm- je so oxi "trpeili »kdkošnjalkri«. Ljud'stiva sc ipolašča razln.j(rje- mast. Opozarjamo ik.r. orožnike v Šempetiru na itc sitvari. ki spa- daijo v njihov tlclokroi:. Cc si l>o Uuds'tvo, o usmela ve- sclica-, sc «mamo zahvailiiti na- semu sol. voditeliiu/^. (iorjupu. g. ucitcljici KemneTle. soprogi solslkeiga voditclia in nicgovi obitel.ii. fivala lena za inui in požiitvovailnost. Več vodite- liev. Trnovo pri Kobaridu. Kodcr zlato 'sohnce liodi. sc iDCsmi >|)c- vajo povsodi. Tako so »tiid>i pri ;nas zapclc za božične nraznikc par leoili biožičnili i>esmic; naša domača dökleta. za kair se jiin toplo. zahyaljuicmo. Ne smemo ipozabiti našcKa vrletra organi- sta Franceta Trebšeta. ki nam ^ztlrzuic ta ipai'iliiii ženski /bor. Srčno se mu/zaliVaiiuicmo mi ir«i pro'sjiü.'), di\ -nas v kratikein zo- pct Tazvescli z lei>imi slovenski mi zboni. Nabrežinski kamnoloni. Poslanee Ščck jc stavil na mi nisttrstvo jaivnih deil iter ina mi- nistrstvo industriie in trujovimc sledečo änterpeilaciio: Želel bi vcdeitii. (kai misliie Ü- ikjreiiiti, da se zballišaio žalostine razmeire v nabre/Jnslkih ikame- uolomih. übrat kamcnolomov je bill ivsled voinc tustavlien; da- iu.es se pa o-brait obnaivlia in na- brežinska kaineinolomska indu- stnija lioče priiti na viišino, ma ka. tcri je bila i>red voino. tko je za- Doslovala na itiisoče delavcev. Odigovoir: Obvcščamo Vas, da sino s 1. ianuairiem 1922 u- vedli, v ipospesavanire (kameno- loinsike .industri.fe. «laro Ikra.iev- /iiio žclczniško 'tarifo št. 401 kot izredmo «tarifo st. 120. kii je bila ulkinjcaia vsl-cd voine do 31. dec. 1921. Omenjcna itainifa, ki je zelo ni/Jka in večlkrait ne tkriie niti obratnih sitroSlkov. ie veljavna za vs>e ix>sta»e, k.ier so kameiiio- 1-omi; toda doiscdai Nabrežima ni še ivpisana v tozadevni »e- znam, ker ni niliče za to «msii Prosvetna zveza z. Socialtii tečai v Števerjanu. Delo, ki ga vzittraimo nadaljuje Proavütna Zvcza, rodii raave- seljive ulspelie. Kdor se ie vde- leževail dvodneivincira Sfociakic- ga itečaja v Štcvcr.ianu, bo mo- iral ipr/iitrditi. da ie Pirosivötna Zv*eza lahlko poniosna na kraisna predaivianiia in velliko število vdclcžencev, katerih smo na- šleili poivprečno 200. Ta tečaj je zopet uriinescl solnca v naša linda in budiil ined mladino vc- sclic Zji lizobrazbo. bin avaju, J\i ga jc vodiil g. zvezni taini'k Ter- čelj, so¦ prcdavaiM jrir. Kral.i, ur. Biitežnilk, dr. liesedniak. posl. Seek, dr. Brališa. dr. Jalkončič [in iprof. Terčeli. Vdclcženci sio z izredmim zaiiiiuanieni sladüii Kovonniikom in isc ivnoto vdele- žeivali debate. (a*\ čas fiečaja jc vladal vzoren red. Tcčaj se je "zakljucil v ncdelio zveč&r. V ta nameu .ie štcvcniansko Prqisvet- no drušitvo "Vnrizioriilo iirro »Na- vadmi čloivdk«. iki ic iaj-wium- i;-.- paidla. Po iigri se ie vtrSil ko~ nieirz, pri Ikaitcrcm ie btirino i>o- zdravlien govoriil ig. uoslaii/ec Ščclk, iprcds. Piroisvcitnc zivezc dr. liritltiiuit, ir. naduci'teli L. Li- Jiiir, diornaci g. tkurait in vdelc- žcnci -tečaja. Pri komcrzu je so- doloval vrli goiriškii (ioo.hj;.: kroždk in dobro iziineni drn- štvoni Dcvslki zbor »Zelemi car« je ipa isoretno in duliovii j viadi'i svoie podanike in .iim dad mar- siilka.i panieitmih nauikoiv. Zla.sti jc razvoselil vdeležence ir. solist J. Bratuž, Iki je z občultkoin in s kraisnim gilasom lin Doudarfkom zapel par uniot/tiili soIosiidcvov. Splošno vesolic in zadrouči- la zadevo in bo do možnosti iivcdla tudi za nabrežinsko po- Ma.io zinižamo tarifo. Iki ie danes aia.ivcc.ia ola.iša-va. iki io nioreino dovotitij na železnicaii. Piriporioeali suio nierodainiin nradom, da zaiüüülijo tiiidi na- brcžims/ki kamenolom v tprrizde- joyaniLi .kamena. iki tra notrcbu- icjo za zgradbo milanskeLa ko- lodvora. I. Ljudskc opjrainizacije so smatrale vedno za svirtio dol- žnosr. iiulditi svoiini članoni torczplačno pravno pomoč. Saj so tiidii ikinet. obntniik in dela- vev navezani premmogokrat 3ia odvetnika in sodniio. če tu- di niso »pravdarii«. Tudi K. 1). Z. ima po pravilih nanieii: nudiiti svoiim clanom »ravno pomoč. Scdai. ko se ie ii'S'tasiovWo1 že dovdli skupin K. ')• Z. 110 dcželi, ie vodstvo skle "ijo ustanoviti nravirw oddelek. ki naj hi nuMil članom K. I). Z. brezplačno pravno Domoč. Ka- tera ic riial««ra pravncca oddcl- ka K. I). Z.? Nckai priinerov: Uliri K. I). Z. ie vabliem ua sod- n'Jo radi zaipušeinske irazpra- v^. Yeekrat nastaiaio vsejd te- ^a ined brati. sestrami in naj- bliž«njimi sorodniki najhujsi sPori m iprepiri, iki se urernno- fci'at poiravnaio komaf Jia sntrt- 'Ji Postelji. Zato bo v tem . Z., da pojasni 61anu, kalk- šne pravice ima ,na podlagi te- ^tamenta. in kakSne nravice, ^e .Tii teslaincnta. Ali: Clan K. '^ Z. ima sipor s svoiini kosc- doin radi moteiiia ooscsifci, radi fiakuo^«, prodaine ali nanein- ninske i>o,aodbe, ali pa ima JP^r z oböino, dcželo ali dr- zavo. V vsch tch zadcvab nm j>o nravini ^prijateli K. 1>. Z. po- .iasnM zakon jjlede mo^enja po- ^C9t'. ali positavo o povrodbab ^d. Nasvctoval mil bo če tre- ba. da se z naspnotiio stranko porayna in kako nai se porav- na. Ako pa ie poraynava iz- ključena. Min bo «asvetoval, kako naj brani svoie oravice pri sodnJM. — ZemlMška knjiga itrra v zivl.ieii.iu velÖko vlo^o. Vsalk aiajmanjši nosestnik ima ž njo o.pra*vilo. Zato bo dajal pvavni fiiri.iateli K. I). Z. tudi o zemljeknjižijili zauevah pravne nasvete. Isto veliia <> ekseku- ciii, o varustvu/, (kakor tudi o Ikazenslkih zadevah. (jotovi smo. da bo pravni od deleik K. 1). Z. obvarovail. naše ljudstvo mnoijrili "breznotrebnih pravd. - Pravni oddelek bo vodil dr. Stojan Brajša. Sprejemal bo člane K. I). Z. vsak četrtek od Vh do 3 popoldne in vsako ne- deljo od 10 do 12. dopoldne v sobi urcdništva »Oor,. Stražc«, Gorica Via Mameli St. 5. Pisma, ki so namenjena pravnemu od- delku, se pogiljajo: Tajnistvo K. D. Z. pravni oddelek, (ioriea Via Mameli št. 5. Tajništvo K. I). Z. v (iorici. Socialno-eospndarski tcčai K. D. Zveze. Kin-edko - delavsika zveza pri- redii od 1. febnuuria (četrtdk) do 4. februarija ('iiedölia) zvečer so- ciailino - jrospodarsiki tečai v Go- rici. Lainsk-ejra tečaia K. I). Z. se ie vdeležilo 80 faii'tov in mož iz dežcile. Vdeležence lanskejra tcčaia \abimo. da se vdclczijo itudi leitiošnje^a tečaia. Pozivlljamo. vse. Iki se želiio vdeiiežniti lctošnicila tečaia K. D. Z. da vložiiio čimprei nismeno nrošnio na taiinisjtvo Zveze. Go- rica, "Via Mameli št. 5. im isicer ma.iboli ix>zjno do 20. iamiaria. Natanonii iprojjram "tečaja pri- občimo v Drihodnn števiilki "Gor. Straže«. Taiuištvo K. D. Z. v CioricK DNEVNE VESTI. Gcipodarski list. Prva štcvil- ^a drugejra letnika Gospodar- s^esra lista izide ta teden v sprc- inenjeni obliki in s zelo zanimi- Vo in praktično vsebino. Poseb- iio yeseli bodo naši vinoKradni- ^i članka o Knojenju vinojjra- dov. Uredništvo je na splošno ^eUo odprlo predal: »Uprašan- ¦]ia in odgovori«, v Ikaterem bo- do strokovnjaki-sotrudnlki od- ^variali m\ stavliena vprasa- nja. Razpisana učiteliska mesta v tržiškeiu okraha Tržišlki oikraiii-i šolski svel je izdail cxUdk z due 2. dec. 1922.; ši. 24SI. s ikatcrinj razpisiijc več učitcliisikih mest. Med teini pri- ha.ia za Slovencc v ooštev me- sto iiaduöitclja na niesani dvo- niziredni šoli v Ucviinu /in niesto nadučiitelia in učiteliice na me- sani dviorazredmi šoli v l")obcr- dobuf. Ker so te pdmtoiaiikc 7n Slovence silne važnosti. pozi- vamo našc učitolistvo. da se za ta lTiesta Kotovo poteinie. Učiteliejm v vojaški službi! Naša ipol. ortranizaciia v Go- rici, fie vložila na voino minisitr- stfcvio zahtevo. jsai oprosti voja- ške službe vsc one naše uči- tel.ie, ki so neobliodno notrebni našeniu l.iudstvu/ keir so os-taH tiekateri kraii brez šoile. Vdada ne moire vendar diopusiUiti, da ostane naša deca brez nouika im sc potrrczne v analfabctizem! Vodsitvo naše pol. oruaniza- cije je pre.ielo od iposcbnesra toj- niika vojmoea miuistra I>iaza od- «rovqr. ki se jrlasi: »Po nalo^u Ni. riksceliuice nvinistra imam čast naznanitji Vaši oreanizaciji. da se bo prošnja, ki se itiče rHaj- ša/v JjudskoSodskim učkeljem v Juliiisfki Krajina, naelo oroučila ini definitivno rešila«. Upajino.. da se »proučevanjle« ne zavle- 6e toliko časa. dokler uoitedji odslužiio. Pozoj- eospodar)] in nosestni- ki! Alko hooeitt biti Doučeni o raznih gospodarskih vprašanjih, berite »Gospodarski list«. Na- ročnino, ki znaša za celo leto 12 lir, pošljite upravi Gospodarske- jja lista v Gorici Corso Ver- di 32. GOSPODARSTVO. Kaj mora vsak pameten človek vedeti. Včasih je teklo življenje silno mirno in jrladko. Kmet je delal na polju leto za letom, redil je živino, gojil sadno drevje in vin- sko trto in na jesen je prodajal svoje pridelke skoro vedno po isti ceni. Cene bla^a so bile ta- korekoč stalne in če se je kak- šna stvar podražila za 1 kraj- car, je bilo že silno tarnanje in stokanje v celi deželi! Danes so se pa razmere silno prcdrutračile. Danes se cena poljskih in obrtnili pridelkov iz- preminjajo skoro vsak dan, in ne za en krajcar, temveč kar za lire. Odkod ta izprenicmba? Pred vojno smo imeli siahio denarno vrednost. Danes pa je po svetu vse polno papiniatega denarja, ki spreminja nei>resta- no svojo veljavo, ker ni krit za- diosti z zilatom in se po virbu v vedno več.ii množiimi tiska. Ra- zen iteinu imanio danes nred no- som že državiiie meie in zato uivažamo in izivažamio zelo mnoffo blaga iz tuiih držav. Ve čino industrijslkiih nre.dmetov m. i>r. pol.rskjo orodie. oblelko 'i'td. uvažamo, iz tutine. in isiceir iz Nemčiije, Avstrik. Ceštko- slovašlkc, Jn^oslaviie i'td. Vsa- ka »teh držav ipa ima drujr de- nar z dru^o veljaivo. ki se v vsalki državi skoro vvsalk dan sixreminja. Zato moramo skrb- no zasledovati vrednost razne- ^a. zlasti nam sosedneca de- narja. Zato ipniuiaša »Straža« v vsaki Stüvrillki noročilo o «vredntalsti irazličnoea denalrja. Njcttrova virednost se doiloča na italko zvanih borzah. Kai ie bor- za bomo povedali v eni prihod- aiiib steviik. Dalies Ie noudarja- mo. da so Stcvilke. kadere ob- iavljamo, važne itudi za Ikmcta. Na,i po.iaisfliimo stvar oia neka- leinih primcrih. Kmet liz Kobarida ima sorod- ni'ka v Ameriiki, iki mu ipošdje vcčkrait par dolartev. recimo 100. Kaj nai nairedi *a kmet: naj 'takoj zanicjiia ves denar, ali -nai u^očaka? Tisiti Ikmet, ki zasl-edufie »boirzna noriočila« in Prtlitiiko, bo -kmalu uvidel, alj bo dolar še »skočiil« ali ne. Cc misli, da bo še »skočil«. bo za- uiemja.1 Ie (toliko dolariev, kodi- kor pač trunotno Dotrebuje de- narja. ostanek bo pa ixridrzal. Ce ipa misdij, da cena ne posko- či več kviš/km. bo orodal vse naenlkrait. Alii pa: Kniet bi rad kupil obleko. Hlajfo dobimo najvadjio iz Cešlkoca. Zalo ie zani važno vedeti. kalko »sitoii« česka 'kno- na mapram liri. Če misli. da se bo Jiira proti čeaka ikironi dvig- nila. da bo 'torei češkc krona cenejša postajla, bo j-aie še ne- kolško počakal. ker bo dobil v tem isjucaiiu blairo ceneiše. Ce pa misli, da bo češika Ikrona zrastla, bo kupil itakoi. in me bo čakal na aiovo »draginio«. I^avno italkici bo . iDameten kmot za siedoval itudi cene iraz- n^ga blajra v tistih deželah, ika- mor ini svoie bfla&o naivadno prodajamo, dn na vrednost de- narja tistih dežel ter iih pri- merjal z našimi. Ce m. Dr. kmet ve. da velja v Praßi 1 (kvintal kiromnirja n. pr. 300 knon in ve- lja 100 lir 200 čeških Ikirom, bo znail zračunaiti. da veLia kviuntal krompir.ja va- lete« kobariški duhovnilki 50 lir. Tomaževo žlindro dobite pri Zadruzni zvezi v Gorici, Corso Verdi 32. Izjava ) Ker je inoia žena Vilhelmina Bremec pobegnila od doina, opozariam tern potom slav. ob- čimstvo. da za nnena deianja ali dolgove ne prevzamem nikake odgovorno-sti. Ak>izii Bremec Loin1 KanaJsiki 78. •) Za članke pod tcm naslovom jc urcdništvo odßovorno 1c toliko, ko? Hkor zahtcva tiskovni zakon. Fotograf Anton Jcrkič se ne vnie v hišo .Uoriške liudske po- sojilnice v Gosmxlski uliei, ka- kor se splosno cavori. anrpatk oistane nadalie v scJaniili pro storih Ccrso G. Verdi 36. (prej Via Giardino.) V Martbcru. ic iui prodai dvo- nadstropna vocalna Iriša 3 min. od 'kclodvora z ipai^etiranimi 8 stamovan.ji, kopalnimi sobaiui. eJektrično razsvettliavö. veliko klctjo za obrt o.nudbe in a nisarno dr. Medvešeeka v Gorici. 111111II1111111111111111111111111111111111111111! lama l1I ? Ui\ •ima med drugim v zalogii tudi siledeče ikinjice: 1. Dr. Žigon: Poeziie Fran- ceta Prcšerna. 2. F. Prešeren: Poeziie, u/re- dil L. Pimtar. 3. Fr. Levstik: Poeziiic .1. 4. Fr. Levstik: Poesie III. 5. Fr. Levstik: Pceziie II. 6. Stritarjeva ajitologiia. j 7. Sardeuko: DeiA'Iiske pesmi. 8. Vodnik: Žalostne rolke. 9. V. Mole: Tristria ex Siberia IU. Golja. Večema pesmarica. 11. Grcecrčič: Poeziie I. zv. 12. Gregorčič: Poezije IV. zv. 13. Gregorčič: .lob. 14. M. Elizabeta: 1/. ir »ij ce- lice. 15. Debeljak: Fraiiv-'j^Aii Urika 16. F Zbašnik: Pesmi. 17. O. Zurančič: V zarii Vi- dove. 18. .1. Stritar: Strunam slovo. 19. Golar: Bob za mladi zob. 20. F. Bevk: PesmJ. Diil'stva na cDOzariamo za sedainii čas. na sledoce 'kupierte: St. Prernrl: Smokav 'kuolct. Ant. Grm: Kuototi. PEKATETE NAJCENEJSK TESTENINE. To potrjujejo vse ^ospodi* nje, ki so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale ob enem te in druge. Pekatete so se vedno zelo nakuhale. Voščene svcče - kadiio Svečarne J. K O P A C L i u b I i a n a Zastopstvo za .hiliisko Ikrajino Knjjigarna Kat. iiskovnega društva v Gcrici POH1ŠTVO. Vsled pomunh kanja prostorov prodam spal* ne sobe, jedilne sobe, kuhinj* sko opravo ter posamezne ko? se po zelo znižanih ccnah. V. Grignaschi, ul Morelli 49. BAZGLAS. Pri županstvu Solkan je na prodaj pod jako ugodnimi DOgoü dobro ohraniena opč. tehtnica. kalora vzdiirne 79 stotov. Vsa nadaljna pojasni« la dobijo interesenti v obč. pisarni. ŽUPANSTVO SOLKAN župan: Anton Poberuj. Izšel je: Vedež za !. 1923 in Hišni prijatelj. Dobiva se v Gorici v Knjig. K. T. D. MONTOVA HIŠA, V Trstu pri J. STOKA via Milano 37. CP>NA: Vedež lično vezan stane L 3. Vedež eleLjantno v platno vezan L 4. Hišni prijatclj L 2. Novopoieii! Razprodaja se mobilij a kakor: krasne omare, po- stelle m tirugo izSol- kanskeh izdeBkov, — Cene najniije. — QorUa, Riva Castello Št. 8 (konec Baštfcla) :-: :-: I. Kumar Tolmin I Prodajalna mrtvaških pred? metov. Velika zalo<,;a kinča za rakve vsake vrste. Lastna delavnica za rakve ün vence iz suhih cvetlic, o- blcke za mrtve, vsakovrstni žahiii prcdmeti svečc iz pra- veßa voska. Pajčolani, venci in Soii>jvi za noves, Gorica Corso Vitt. Em. K). ZDRAVN1K Dr. Fr. Jakončič ordinira v Gorici v (iospeski ulici 6 od 9-11 in 3-4. DP. A. 6RUS0VIN specictlist za ikožne in spline bolezni ter ne^ovanje ko/c ( "-rit^cijoiiiran na dimai.ski 'kliniki. Spreiema : rid 9 II in s)d .1- -7 uw. (iORICA (Piazza gramh) Travnik Jiiša PatenvAli PODRUŽNICA Ljubljansks kredifne danke v Gorici Corso Verdi „Trgrovski Dom.- _ , T Brzoiavül naolov: mm&e Telefon št, 50. **&a _______ Ljubljanska b a n k a. D^niSka glavni^a ©ENTRALA ,' in rezerve: LJUBLJANA036 M1LI.T°NOV ------X------ PODRUŽNICE: Brežicc, Kranj, Metkovič, Celjc, Novi Sad. Ptuj. Sarajevo, Split. Trsf. Obrestuie.vloce na kniizice po41/„°/0Na daljšo o-di>:>ved \lz.i- ne vlojre no douovoni. Nakup in prodaia vsaikovrstnega tujejia d&narja — Izvršuje vse v bančno stroko spadaioču poslc naikulantncise. Uradne ure za občinstvo 8! 12—12 in od 3—5 Gb sobotah ooooWne. oh nedeljah in praznikih se ne uraduie. I Idiirwi finrirs lia TriovtoiR Moka' sirk> oves> otrobi'kava J.LbllOüijl UUIIIjU, fill IIIKdlKIU. sladkor, špeh, olje, petrolej itd. Teod. Hribar w - Gorica Copso Verdi 32 (hiša Cenh. Posoj.) Velika zaloga češkegri platoa iz znane tovarne Regenchart & Rymann, vsakovrstao blagü za poročence, kakor tudi velika izhiru moškega m ženskega sukna. Blago solidno! Cene xmerne! Pozor! Pozor! VelIRa razprodaja ^ANDRE) MAVRIČ&1 manufakturna Irgovlna z Izfiolovljenlml oblekaml OORICA-----Via CarduccI štev. 11-----GORICA Zgoraj iinenovana irgovino opo/.nrja cenj. občinslvo, naj ne zamudi noj- ugodnejše prilike, nabavili si po nizki ceni dobro manufaklurno blago! - Vsled preselitve v lasluo hišo in pomanjkanja prostorov se bode prodajalo raznovrslno žensko in moško blago, /.imo, volno, blozine, ler sploh v>e najpofrebnejše blago za novoporočence pod tovarnlSRo ceno. Ponovno opozarja cenj. občinslvo, naj uporabi to priiiko, ki bo »rajala od 20. septembra 1922 do preselitve v Ustno hiJo Jtev. 3 Via Carducci. Za obilen obisk se priporoča ANDRlü MAVRIČ. Ne pozabite na domafo tvrdko! Postrežba najboljša in to^na ! Tekom meseca januarja deli tvrdka cenj. odjemakem KOLEDAR za tel o!e lato 1923.