J Afiro XV Š1EV. 384 7 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 28. JULIJA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ‘Angleži uporno branijo svojo valuto i I isj Vodilni angleški državniki poziva-v zadnjem času svoje rojake, naj ; f svojih zahtevah postanejo skrom-rtkjši, pripravijo naj se tudi na žr-. Fe, sicer se njihova domovina lah-Jfo izpostavi hudi gospodarski krizi. vFdor pozna Angleže in njihove obi-jfaje, ve, da so takšna svarila iz ust ffOgleških politikov navadno precej jfretirana, in sicer namenoma, ker bi ,£cer šla mimo mirnih Angležev, ki /h zlepa ne spraviš iz ravnovesja. ,] Za torek je vlada napovedala tudi Jiekaj novih ukrepov, ki bi angleškemu gospodarstvu dali nove spodbude. Prav zaradi napovedi teh ukrepov — tako na primer pričakujejo Aekateri zopet zvišanje obrestne mete — so na londonski borzi zadnji teden opazili precejšen zastoj, ki je posledica večje previdnosti operator-iev, na drugi strani pa večjo živahnost v trgovinah potrošnega blaga, kakor zlasti avtomobilov. Očitno se kupci boje povišanja davkov na prodajo ali kakršnih koli omejitev. Kaj pravzaprav vznemirja angleške Zgovorne državnike in gospodarstvenike? Funt šterling kaže že delj časa teake šibkosti, poslovni ljudje se Pritožujejo, da banke nerade podeljujejo kredite; napredek industrijske proizvodnje je preskromen v primerjavi z napredkom v drugih dr-Wah; narodni dohodek se veča približno za 2% na leto, v zahodno-ev-Epskih celinskih državah pa skoraj takrat hitreje; Angleži premalo iztezajo, zato nastaja primanjkljaj v Mučilni bilanci v razmerju okoli 200 Milijonov funtov šterlingov na leto *kS0 milijard lir). V zadnjem času so °Pazili tudi povečanje odliva kapitela iz Anglije. TEORIJA PROF. PAISHA Kaj naj Angleži store, da se gospodarski razvoj pospeši? Kakor vse-, ‘ej v takšnih primerih, ravna angleška vlada, ko izbira ustrezne ukre-Pe, ne morda po političnem merilu, temveč upošteva bolj mnenje gospodarskih in finančnih strokovnjakov kakor politikov. Ko je leta 1957 natopila za funt šterling podobna krite, je bilo odločilno mnenje prof. Ro-Mpsa. Mac Millanova vlada se da-'tes posvetuje s prof. Paishom. Prav teto ugiba gospodarski tisk o napovedanih ukrepih na podlagi pogledov, ki jih je prof. Paish že razkril. njegovem mnenju je bistvena namaka v sedanjem gospodarskem raz-!'°ju na Angleškem v tem, da angleška industrija skoraj do skrajnosti Okorišča svoje zmogljivosti, namero da bi ostalo vsaj okoli 2% zmogljivosti industrijskih obratov. neizkoriščene. Strojev ne smemo izkoriščati do skrajnosti, a prav tako tuli ne razpoložljive delovne sile. Že ' Prejšnjih poročilih smo navedli Primere si angleški_ industrijski 'brati že vnaprej rezervirajo določeno delovno silo, čeprav je v tistem teenutku niti ne potrebujejo, pač pa temo zato, ker računajo, da bo poseje nastopila ugodnejša konjunk-tera in da bodo rezervirano delovno '•lo lahko izkoristili. Prof. Paish je mnenja, da se vsa upogljivost, bodisi zmogljivost stro- jev in delovne sile, ne sme do skrajnosti izkoristiti, temveč da mora o-stati vsaj nekaj odstotkov v rezervi za čas, ko lahko nastopi ugodnejša priložnost. Po njegovem mnenju nastajajo v gospodarstvu motnje in industrijski obrati morajo odlagati dobave, ker so z naročili prenatrpani. Iz angleške javnosti se oglašajo kritike proti tem nazorom prof. Pai-sha. Tako na primer trdijo nekateri gospodarstveniki, da bi izvajanje Paishevih pogedov dovedlo še do povečanja mrtvila. Praktično je njegove teorije težko izvajati tudi zato, ker ni lahko določiti, koliko zmogljivosti naj ostane v rezervi. Prof. Paish je ugotovil, da so v drugem tromesečju lanskega leta izkoriščali 96% zmogljivosti angleške industrije in da bi bilo treba v nadaljnjih' šestih mesecih odstotek neizkoriščenih zmogljivosti povečati na 5%. Njegovi kritiki naglašajo, da bi z nadaljnjim omejevanjem izkoriščanja zmogljivosti industrijskih obratov preprečili nadaljnje investiranje v industrijo, kakor se je to že zgodilo leta 1958. Temu bi sledilo samo še večje gospodarsko mrtvilo. PRIMERJAVA Z ZAH. NEMČIJO Takšna odločitev bi bila po mnenju nekaterih angleških gospodarstvenikov za Anglijo škodljiva. Škoda se da laže preceniti, ako vzporedimo angleški primer z zahodnonemškim. V Zah. Nemčiji ostaja neizkoriščene zmogljivosti industrijskih obratov samo nekaj nad 0,5%; delovne sile pa ostaja neizkoriščene samo 0,5% (na Angleškem 1,6 odst). Zahodnonemška proizvodnja se dviga mnogo hitreje kakor angleška. Nemški industrijci uvajajo več strojev, ki potrebujejo manj delovne sile kakor na Angleškem. Zato se je zahodnonemška proizvodnja na glavo povečala lani za 6%. Neki angleški gospodarstvenik vprašuje prof. Paisha: Ali angleški industrijci ne smejo nadaljevati poti v isti smeri? V bistvu gre za to vprašanje, na katerega bo morala odgovoriti vlada predsednika Mac Millana. »Evropski sklad rezerv" Na konferenci finančnih ministrov Evropske gospodarske skupnosti v Ostendu, so proučili Monnetov predlog o ustanovitvi Evropskega Sklada rezerv, v katerem bi se združile valutne rezerve šestih držav Evropske gospodarske skupnosti. Tako bi ustanovili nov organizem, ki bi imel namen medsebojno podpirati članice Evropske gospodarske skupnosti in hkrati jamčiti za gospodarsko valutno ustaljenost v teh državah. Francozi so prepričani, da je takšen skupen sklad danes toliko bolj potreben, ko se je pokazala šibkost dolarja in funta šterlinga. Poleg tega je nujno potrebna ustanovitev takšnega sklada, da bi pozneje lahko uvedli skupno valuto, članice EGS ne morejo brezbrižno gledati na položaj dolarja in funta šterlinga, kajti njihove denarne rezerve sestavljajo nad 6 milijard dolarjev in funtov šterlingov ter so zaradi tega povezane z nihanjem vredno- Odpor proti pristopu Anglije k EST Vlada se bo v kratkem odločila Bližnja bodočnost bo vsekakor prinesla več jasnosti glede vprašanja "Vstopa Velike Britanije k Evrop-s!(emu skupnemu trgu. Ministrski Predsednik Harold Mac-Millan je v planski zbornici napovedal, da bo '*■ julija dal novo izjavo glede tega Trašanja. Nato bo v parlamentu odprta razprava o tej zadevi, ki se že peče mesece in mesece. V političnih teogih ne pričakujejo, da bodo pripaši konservativne stranke enotno Vstopili, pač pa so prepričani, da bo 0 tem vprašanju nastal razcep med Oblimi konservativci, ki sicer ne bo 'teel političnih posledic. DELAVSKI SINDIKATI SO NASPROTNI , Gaitskell je v imenu delavske stran-,.e že večkrat priporočal vladi prednost; nikar naj se ne prenagli, %kler se ne izrečejo predstavniki tetehinionov, ki sestavljajo Britansko i.teipnost. Ni dvoma, da bodo mora- 1 Poslanci laburistične stranke upoštevati mnenje delavskih sindikatov trade unions), ki ga je izrazil nji-QV predsednik Ted Hill v pismu na tedništvo lista »Times«. To ni sa- ?° njegovo mnenje, temveč tudi detije 18 drugih sindikalnih vodi-,9jev, ki so nasprotni pristopu Ve-tee Britanije k Evropskemu skup-Ijtehu tržišču. Po njihovem mnenju j* bil ta pristop porazen za angleško /teustrijo in hkrati tudi za raven s ač, ki jo je angleško delavstvo do-.eSdo z velikimi težavami. Vsekakor te treba poprej čuti tudi mnenje d^stavnikov Britanske skupnosti. 9likalni voditelji menijo, da je za-CVa tako važna, da bi se angleški *terod moral o njej izreči s splošnim Vasovanjem. NASPROTUJEJO TUDI KMETOVALCI K veza angleških kmetovalcev (Nagnal Farmers Union) je na seji izšlega sveta v bistvu tudi zavzela ^.blišče proti pristopu Velike Brita-de k Evropskemu skupnemu trži-^ b: sicer je bilo gledišče angleških s letovalcev več ali manj že znano, d so se njeni predstavniki v svo-v*1 izjavah že večkrat jasno izrazili pr°ti temu koraku Velike Britanije. . tepričani so, da bi pristop prine->* znižanje carin na uvoz kmetijskih -tedelkov iz Evrope ter bi povzro-v . Padec cen domačim kmetijskim ^delkom. Izjava izvršnega sveta Q. pridelovalcev poziva vlado, naj »/teni za angleškega kmetovalca u-ž0dnosti, ki so mu bile zagotovljene Zakoni leta 1947 in 1957. Jasno je, u. bi p0 pristopu Anglije k Evrop-r * gospodarski skupnosti oziroma k tj ^opskemu skupnemu trgu izzval p rite na cene kmetijskih pridelkov, ugotavlja poročilo Zveze angleških kmetovalcev. Cene bi padle izpod ravni, ki jo je zagotovila država domačim kmetovalcem. VLADO ČAKAJO VELIKE TEŽAVE Ni dvoma, da mora Mac-Millanova vlada računati z velikimi težavami, ki se bodo pojavile pri izvedbi njenega namena, da Anglija pristopi k Evropskemu skupnemu trgu. Pravzaprav se zdaj pojavlja predvsem vprašanje taktike, s katero naj se ta korak izvrši in pripravi nanj angleška javnost. Angleška vlada bo skušala najprej razčistiti vprašanje pogojev za pristop, in sicer s pogajanjem s predsedniki vlad Evropske gospodarske skupnosti. Kakor poroča »Financial Times«, bo glede tega vprašanja poiskala stike celo s predsednikom republike De Gaullom. Zanimivo je namreč, da je francoski zunanji minister Couve de Murville, precej jasno govoril o teh pogojih pred francosko poslansko zbornico. Poudaril je, da mora Velika Britanija sprejeti vse obveze, ki so jih sprejele države EST, in sicer ne samo gospodarske, temveč tudi politične narave. Po mnenju ministra je sklep sestanka ministrov držav Evropskega gospodarskega tržišča v Bonnu v tem pogledu jasen. Tam je rečeno, da želijo članice EST tudi pristop drugih evropskih držav, toda pod pogojem, da sprejmejo iste obveznosti, kakor so jih sprejele one. KAJ BO STORILA AVSTRIJA Tudi avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je kot predsednik ministrskega sveta EFTA dal izjavo glede tega vprašanja. Rekel je, da bo sklical sestanek predstavnikov EFTA, ako se Anglija odloči in napove svoj pristop k Evropskemu skupnemu trgu. če Anglija ne izvrši tega koraka takoj, se bodo predstavniki EFTA sestali v jeseni. Z druge strani poročajo z Dunaja, da je v Dornbirnu dr. Ernest Haberba, član avstrijske industrijske zbornice, izjavil, da je avstrijski vladi predložil podroben načrt, ki predvideva, kako naj se avstrijska industrija prilagodi novim pogojem, ki bi zanjo nastali v primeru, da Avstrija pristopi k Evropskemu skupnemu trgu. To prilagajanje avstrijske industrije bi trajalo do leta 1970. Carine na uvoz blaga iz tujine bi zniževali postopoma. Pri tem bi bilo treba upoštevati še poseben položaj avstrijskega kmetijstva. CENA ANGLEŠKEMU MLEKU ZAJAMČENA Angleški minister za kmetijstvo Ch. Soumes je angleškim kmetovalcem zagotovil ,da bo zajamčena cena angleškega mleka ostala v veljavi do 1. aprila prihodnjega leta. s ti teh valut. Znano je tudi, da so se ameriške rezerve skrčile, medtem ko so se skoraj v vseh evropskih državah pomnožile. Zlate rezerve članic Evropske gospodarske skupnosti so ob koncu lanskega leta dosegle 15.019 milijonov dolarjev, medtem ko so zlate rezerve držav EFTA znašale s Finsko vred 8.364 milijonov dolarjev. Najbolj so se pomnožile rezerve Zah. Nemčije, in sicer za 44% od konca leta 1959, nato rezerve Francije (napredek lani 20%) in italijanske 18%; Nizozemska je svoje rezerve pomnožila celo za 30%, Belgija in Luksemburg pa za 15%. Anglija lahko dvigne svoj delež pri Mednaro= dnem denarnem skladu Angleška vlada si prizadeva, da bi z vsemi sredstvi zagotovila stalnost funta šterlinga .V ta namen je pri u-pravi mednarodnega denarnega sklada dosegla, da bo lahko dvignila velik del svojega deleža pri tej mednarodni denarni ustanovi. S tem bo svoje dolarske in zlate rezerve lahko povečala za 50%. Po vsej verjetnosti ne bo Velika Britanija dvignila tega zneska, ki ji ga bo dal na razpolago Mednarodni denarni sklad. To bi storila samo v skrajni potrebi. Z objavo, da razpolaga pri Mednarodnem skladu s tako velikim zneskom, hoče angleška vlada samo psihološko vplivati na mednarodno špekulacijo proti funtu šterlingu. Mednarodni denarni sklad razpolaga skoraj izključno z dolarji. Če bi Anglija dvignila dolarje ter jih prodala za zlato, bi pravzaprav škodovala položaju dolarja. V londonskih finančnih krogih so mnenja, da Vel. Britanija ne bo tega storila, pač pa da bi rajši prejela nemške marke, švicarske franke in druge zahodne valute. Predsednik Mednarodnega denarnega sklada Ja-cobsson si prizadeva, da bi zbral prav te valute, ki naj bi jih stavile na razpolago narodne banke evropskih držav. Obširno podržavljenje v Združeni arabski republiki Iz Kaira poročajo, da je vlada Združene arabske republike z odlokom podržavila 348 raznih družb in podjetij, kakor bank, zavarovalnic in tovarn. Podržavljenje zadeva nekatere družbe v celoti, druge zopet samo deloma. Popolno podržavljenje je prizadelo 98 družb; pri 91 družbah bo država imela samo delež, ki bo sicer znašal najmanj 50% delniške glavnice. Pri 159 družbah si je vlada zagotovila samo tisti delež, oziroma število delnic, ki presega vrednost 10.000 egiptovskih funtov. Podržavljenje zadeva najrazličnejša gospodarska področja, kakor javna dela, tkanine, potrošno blago, živila, javne usluge, kakor tramvaj, avtobus in vodne družbe. Vpliv države na gospodarstvo se je s tem še povečal. Prizadete družbe in zasebniki bodo prejeli odškodnino, in sicer v obliki državnih obveznic, ki bodo obrestovale 4% in bodo plačljive po 15 letih. Med družbami, ki jih je zadelo podržavljenje, so tudi tuja podjetja, kakor An-glo-Egyptian Oilfields in Philips-Orient, podružnica družbe Dutch Company. Podržavljenje daje, državi pravico, da izvrši pri družbah vse spremembe, ki se ji bodo zdele potrebne in seveda lahko tudi menja upravne odbore. Odlok vlade pripominja, da bo izvedba podržavljanja omogočila državi, da prevzame vlogo v gospodarstvu, katero ji postavljajo zahteve njegovega sedanjega razvoja. Italija živahno trguje z vzhodnimi državami Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije Edvard Kardelj je s svojo družino »incognito« obiskal Anglijo. Kakor poroča londonski »0'b-server« (16. julija), si že dobrih 6 do 7 tednov ogleduje naravne lepote in ustanove po Angleškem — na sliki ga vidimo z družino pred spomenikom Albert Memorial v Londonu. Sestal se je tudi s predsednikom Mac Millanom in opozicijskim voditeljem Gaitskellom. Najdelj je prebil po londonskih ulicah, kjer je kupoval knjige, da bi se izpopolnil v angleščini, in druge spomine. Predvsem si je hotel sam ogledati, kako živijo Angleži. Kakor piše, »Obser-ver«, je občudoval čudovito podnebje, angleško disciplino in čistočo. Čudil se je, da je Angležem dovoljeno, da hodijo v parkih po travi. Britanija, je dejal, napravi vtis dobro urejenega vrta. Podpredsedniku Kardelju je danes 5t let. Prvič se je srečal s predsednic kom Titom leta 1934 ter mu je pomagal tajno organizirati komunistično stranko; poslej je bil Titu zvest pomočnik v stranki in na vladi. Pogajanja s Stalinom je vodil Kardelj, ki je postal njegov vztrajen in premišljen nasprotnik v Jugoslaviji. Pred letom dni se je postavil na stran Hruščeva proti kitajskim komunistom v ideološki vojni, ki še traja. Njegova knjiga, v kateri analizira kitajsko nasprotovanje politiki koeksistence, bo objavljena v jeseni v Londonu, čeprav dobro pozna vse te notranje borbe, ni pesimist glede o-hranitve svetovnega miru. Rusija in Zahod se lahko spravita, o tem je prepričan in misli, da bi Britanija lahko posredovala. To so bile prve dolge Kardeljeve počitnice v tujini in sam pravi, da se jih še nikdar ni tako veselil, zaključuje »Observer.« V zvezi z napovedanim potovanjem ministrskega predsednika Fanfanija v Sovjetsko zvezo, naj podatkom o razvoju trgovine med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki smo jih priobčili v zadnji številki, dodamo še nekaj podatkov o trgovinskih stikih med Italijo in vzhodnimi državami. Kakor smo zadnjič ugotovili, napreduje trgovina med Italijo in Sovjetsko zvezo iz leta v leto. Tako je uvoz iz Sovjetske zveze leta 1956 dosegel 14.127 milijonov lir, izvoz pa 49.102 milijona lir. Italija si prizadeva, da bi svoj izvoz pospešila tudi v ostale, vzhodne države. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je italijanski izvoz v Sovjetsko zvezo, v vzhodne evropske dežele, Kitajsko, Mongolijo, Korejo in Sev. Vietnam dosegel 5,8% vsega izvoza iz Italije. Ta odstotek še ni posebno visok ter je še vedno mnogo izpod odstotka (12%), ki ga predstavlja delež teh dežel v svetovni trgovini. Zanimivo pa je, da se je italijanski izvoz v takoimenovane vzhodne države lani bolj povečal kakor izvoz v katerikoli drugi predel. V prvih enajstih mesecih je namreč italijanski izvoz na področje Evropske, gospodarske skupnosti napredoval za 39,3%, v države Evropskega svobodnega trgovinskega področja EFTA za 22,2%, v Združene ameriške države za 11,5% in v omenjene vzhodne države pa za 40,1%. Naj- Upadanje zlatih rezerv v ZDA Po petih mesecih je v Združenih a-meriških državah zopet nastopilo občutno zmanjšanje zlatih in deviznih rezerv, in sicer v tednu, ki se je končal 20. julija. Rezerve so se skrčile za 25 milijonov dolarjev in so ta dan znašale 17 milijard 520 milijonov dolarjev. Današnje rezerve so za 241 milijonov dolarjev manjše, kakor so bile v začetku leta 1961. Zadnja manjša zguba v zlatih rezervah se je pojavila v ter dnu do 26. aprila, in sicer za 1 milijon dolarjev. Ameriške rezerve so . u-padale dobra tri leta. Ta razvoj se je zaključil 22. februarja, ko je padec v tednu poprej dosegel 25 milijonov dolarjev. Do zadnje zgube je prišlo, ker so nekatere evropske države, med temi Belgija, Švica, Nizozemska in Italija svoje valutne rezerve dopolnile z nakupom zlata. Vloge tujih vlad v 12 ameriških bankah, ki sestavljajo sistem Federal Re-serve Banks, so se povečale za 21 milijonov dolarjev in znašajo 237 milijonov dolarjev; skrčila pa se je vrednost obveznic ameriške vlade, ki jih hranijo ameriške banke po naročilu tujih držav, in sicer za 17 milijonov dolarjev ter tako dosegla 5 milijard 658 milijonov dolarjev. Posojila ameriških bank ameriškim trgovskim bankam so se skrčila za 7 milijonov dolarjev na 295 milijonov dolarjev. POVEČANJE ZLATIH REZERV V FRANCIJI. Zlate in dolarske rezerve so se meseca junija v Franciji povečale, za 171 mifijonov dolarjev ter znašajo zdaj 2.776,7 milijona dol. Francija je junija meseca plačala 76,9 milijona dolarjev za povračilo svojih dolgov in poravnavo obresti za posojila, najeta v tujini, če upoštevamo še to, se je dotok deviz v Francijo v mesecu juniju povečal za okoli 1/4 milijarde dolarjev. Ta dotok deviz je treba spraviti predvsem v zvezo z izboljšanjem trgovinske bilance, ki je bila dejansko aktivna. žfrfteč ttennedp-Uiušcei/ Kennedy se vendar ne upa izročiti Hruščevu note, na kateri stoji, da so Združene ameriške države pripravljene riskirati tudi atomsko vojno v sporu zaradi Berlina, temveč vzklikne: »Navsezadnje moramo računati z javnim mnenjem.« Dvoboj med Hruščevom in Kennedyjem z notami in borbenim, izjavami, ki so polne groženj, se je zopet začel. Nenavadno je oster. Na žalost ga spremljajo tudi vojaške priprave. Hruščev je dejal, da je Sovjetska zveza ustavila demobilizacijo, a Kenne-dy napoveduje, da bo od parlamenta zahteval še okoli 3.300 milijonov dolarjev za pospešitev oboroževanja, za povišanje števila aktivne vojske od 875.000 na milijon mož in v podobne vojaške namene. Angleži svarijo Američane in Ruse — tudi naša karikatura je iz angleškega lista — naj z govori ne napihujejo javnega mnenja, kakor da bi bila vojna neizbežna, si- cer bodo sami postali žrtev te propagande in vojne psihoze ter se spustili v vojno; nikar naj ne pozabijo, da bi lahko prišlo do uničevanja ljudi z a-tomskim orožjem. Treba se je pogajati. Rusi sami predlagajo pogajanja zaradi Berlina, ki naj bi po njihovih načrtih postal svobodno mesto; svet naj prizna Vzhodno Nemčijo za neodvisno državo. Župan zahodnega Berlina socialist dr. Brandt je za sklicanje vseh 52 držav, ki so Nemčiji napovedale vojno. Kancler dr. Adenauer je to misel odbil. Angleški listi so mnenja, da ne bo mogoče rešiti dokončno in spravljivo nemškega vprašanja, dokler bosta na oblasti dr. Adenauer in De Gaulle, ki sta nespravljiva nasprotnika načrtov Sovjetske zveze. Zato je treba najti novo začasno rešitev: lahko bi priznali Vzhodno Nemčijo, toda pod pogojem, da se hkrati bolj natančno določi položaj Berlina. Makedonija je hkrati najstarejša in najmlajša jugoslovanska pokrajina. Najstarejša zaradi tega, ker je na o-zemlju sedanje Makedonije, obstajala mogočna makedonska država že v 4. stoletju pred Kr., ki so jo vodili med drugimi Filip Makedonski in Aleksander Veliki, najmlajša pa zato, ker so se Makedonci osvobodili izpod jarma propadajočega turškega imperija šele leta 1912 in 1913 in dokončno šele ob koncu prve svetovne vojne. Večji del Makedonije je sicer gorat, toda gore ji prinašajo blaginjo. Za razliko od drugih jugoslovanskih gorovij je makedonsko gorovje, zgrajeno večidel iz starih skrilavih in magmatskih kamenin. Te pa. so bogate z rudami. Fo vsej Makedoniji so razširjene kro-move, svinčeve, manganove in antimonove rude, dežela pa ima precej tudi železove in bakrove rude. Iz velikih zalog magnezita delajo opeko, odporno proti ognju, iz prav tako velikih količin kremenovega peska pa pridobivajo steklarske izdelke, sadro, azbest, kao-Iin in druge proizvode. Preveč je teh starih, na vse strani razmetanih gorovij, da bi jih mogli v tako kratkem času raziskati. Leto za letom odkrivajo nova najdišča rudnin. Skoraj je ni koristne rudnine, ki ne bi bila zastopana v starih slojih makedonskih gora. VSTALA JE NOVA INDUSTRIJA Prav na podlagi bogastva rudnin sta zrasla dva velika industrijska kombinata Makedonije: kemijski kombinat »Jugokrom« v Jegunovcih v Tetovski kotlini in velikanska železarna v Skopju, ki bo v kratkem času stopila v popolno obratovanje. Zaloge železove rude in rjavega premoga jamčijo za surovinsko bazo. V Velesu ob Vardarju je velika keramična tovarna prav zaradi bližine velikih zalog kremenčevega peska. Pred vojno je bila industrijska dejavnost na najnižji ravni, saj je bila desetkrat manjša od povprečne v celotni stari Jugoslaviji in še ta je. bila med najnižjimi v Evropi. Zdaj ni skoraj večjega kraja v Makedoniji, da bi ne imel vsaj ene če ne več industrij. Poleg naštetih vodilnih kombinatov so postavili v Makedoniji vrsto najmodernejših predilnic in tkalnic zlasti v Šti-pu, Tetovem in Skopju. Bitola (Bitolj) ima svojo veliko tovarno hladilnikov in radiatorjev. Prilep, glavno središče nasadov odličnega makedonskega tobaka, ima svojo veliko tobačno tovarno z znamenitimi cigaretami, močnimi, naravnimi, po starem okusu in novimi, prepariranimi po sedaj veljavnem a-meriškem okusu kadilcev v svetu. NOVE VELIKE ELEKTRARNE Velike so bile investicije makedonske vlade v gradnjo hidro-električnih in termo-central. Največja električna naprava stoji pri Mavrovem v višini 1240 m, kjer so zgradili umetno Mavrovo jezero. Reka Radika se je prej spojila s Črnim Drimom in tekla v Jadransko morje, zdaj so jo preusmerili v novo jezero in po tlačnih ceveh 550 metrov globoko v elektrarno Vrutok ter nato po Vardarju v Egejsko morje. Nekateri generatorji so že v pogonu, ko bodo delali vsi generatorji v Vru-toku, Vrbeni in Ravni, bo samo ta sistem elektrarn proizvajal pol milijarde kWli na leto. TOBAK, OPIJ IN SEZAM Prej je imela Makedonija, kot Srbija, največ kmetijske površine (okoli 60 odst.), zdaj pa zaradi nagle industrializacije bežijo tudi v Makedoniji kmetje v tovarne po mestih. Narodna noša se je povlekla v zakotne vasi in vsi ljudje nosijo moderne obleke. Še vedno pa je močna postavka v makedonskem gospodarstvu tobak, saj ga samo izvozijo za 4 milijarde dinarjev, koliko pa ga predelajo še doma za potrebe domačih kadilcev! Makedonija je daleč na jugu v srcu Balkana in zato prideluje njeno kmetijstvo takšne pridelke, ki jih druge jugoslovanske kmetijske pokrajine ne poznajo. Sejejo posebno makovo seme, iz katerega pridobivajo v dokončni predelavi opij. Samo leta 1957 so pridelali čez 200 vagonov maka-afiona. Zdravilo opij v rokah zdravnikov služi tudi kot pogubno mamilo v rokah mednarodnih tihotapcev, ki so speljali v prejšnjih letih svoje mreže prav do Trsta in Gorice, da bi prišli do makedonskega a- fiona. V listih so se pojavile sodne a-fere, ki so prišle na dan po prizadevanjih »Interpola«. V Skopju izdeluje posebna tovarna zdravniških preparatov »Alkaloid« zdravila na podlagi opija. Tretji tipični makedonski pridelek je tudi sezam. Iz sezamovega semena pridelujejo olje za izdelovanje margarine. Makedonija je edina evropska zemlja, v kateri gojijo sezam. Odkar dajejo zdravniki prednost rastlinskim margarinam pred živalskimi maščobami, je zagotovljena tudi prodaja sezama. V Makedoniji gojijo Jugoslovani poskusno tudi bombaž, medtem ko je riž stara makedonska kulturna rastlina. TUDI MAKEDONCI OPUŠČAJO KMETIJSTVO Na blagih zelenih pobočjih prastarih makedonskih gora, na Rodopi in Šar-Planini se pase na milijone ovac: poleti na višinah okoli 2.0(X) metrov, pozimi pa jih seženejo v povardarske nižine, kjer se pasejo tja doli do grške meje; nekoč so jih gonili do Soluna. V najhujši zimi imajo prva jagnjeta. Načrtno in v velikem obsegu jih križajo z avstralskimi merino-ovcami, da bi tekstilne tovarne imele doma dovolj plemenite volne. Toda pri vseh panogah kmetijstva je opaziti, kot drugod v Jugoslaviji in nasploh v Evropi, opuščanje kmetijstva in beg v industrijo. O »pečalbi«, stari rani makedonskega naroda, pojejo samo stare narodne pesmi. Pečalbari so bili makedonski delavci, ki so hodili vsako leto na delo po širnem otomanskem imperiju, nato pa tudi po Evropi in končno tudi v Ameriko. Čeprav je imela Makedonija po vojni največjo rodnost ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi, saj je prišlo na 1.000 prebivalcev 34 do 40 otrok, pa je zlahka dobiti v novih številnih industrijah zaposlitev. KRUTA USODA EGEJSKIH MAKEDONCEV Makedonci imajo podobno usodo kakor Slovenci. Tudi oni imajo preko bolj se je povečal izvoz v Sovjetsko zvezo, in sicer za 99,3%, v Romunijo za 85,5%, v Češkoslovaško za 77,6% in Madžarsko za 46,9%. Inštitut za pospeševanje zunanje trgovine I.C.E. ugotavlja, da so se pogoji za razvoj trgovine z vzhodnimi državami zboljšali, blago iz teh držav je zaradi svojih cen ostalo dostopnejše. Značilno je, da Italija kupuje več blaga iz teh dežel, kakor ga izvaža, in sicer je bil lani v 11 mesecih uvoz za 44 milijard večji kakor izvoz. Po vsem tem so dani ugodni pogoji tudi za povečanje italijanskega izvoza. ITALIJA ŽELI PRODRETI NA ROMUNSKI TRG V Bukarešti je bila ob navzočnosti italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martinellija odprta industrijska razstava pod geslom »Italija proizvaja« (Italia produce), ki jo je organiziral Inštitut za zunanjo trgovino ICE. Hkrati potuje po Romuniji odposlanstvo italijanskih gospodarskih operaterjev, ki ga vodi senator Zannini. Namen ima, stopiti v neposredne stike z romunskimi poslovnimi krogi. Podobno industrijsko razstavo je poprej organizirala v Romuniji tudi Francija. Italijani računajo, da bo Romunija potrebovala stroje in druge tuje proizvode, da bi lahko izvedla nov gospodarski načrt 1960/66. Italijanska industrijska razstava razkazuje razne elektrotehnična naprave in aparate, tekstilne stroje, orodne stroje, stroje za proizvajanje plastične snovi, gradbene in kmetijske stroje itd. Italijanski izvoz v Romunijo doseže 2,4% celotnega romunskega uvoza. Med zahodnimi državami so v tem pogledu prej Zah. Nemčija (7,1%), Francija (3,8%) in Vel. Britanija (3,1%) Romunija uvaža predvsem kapitalne dobrine in surovine, izvaža pa petrolejske proizvode, žitarice, kemikalije, kovinske izdelke in les. Romunski izvoz v Italijo predstavlja 4% vsega romunskega izvoza, medtem ko doseže romunski izvoz v Zah. Nemčijo 6,1% celotnega izvoza, v Francijo 2,7%, v Avstrijo in Vel. Britanijo pa 2,2%. u državnih meja močne narodne manjšine svojih rojakov, saj je pod Grčijo ostalo 270.000 egejskih in pod Bolgarijo okoli 200.000 pirinskih Makedoncev. Posebno usoda egejskih Makedoncev je ena izmed najstrašnejših v Evropi, saj jim ne dovolijo grške oblasti, da bi govorili svoj materin jezik niti doma po hišah v družini; grški orožniki poizvedujejo po vaseh ali je kdo govoril preko dneva po makedonsko s svojimi o-troki. Kratkomalo jih ne priznajo za Makedonce, tako nekako kakor videmski politiki ne beneških Slovencev. In to pri prisrčnem prijateljstvu med Grčijo in Jugoslavijo, ki je trajno in dolgoletno in spričo prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Doma rešujejo Makedonci na kulturen način vprašanja narodnih manjšin na ozemlju Makedonije: v zahodnem delu Makedonije živi okoli 165.000 šip-farjev, ki imajo vrste šol od najnižjih do univerze, svoje liste in časopise, svoje knjižne založbe in svoje gledališče. število Turkov, ki so živeli večidel po mestih, pa hitro pada, ker se izseljujejo v Turčijo, v deželo svojih očetov. Pa vendarle jih je bilo pred leti še okoli 70.000. Tudi oni imajo svoje šole, svoje liste in svoje gledališče. POLOŽAJ MAKEDONCEV Še v nečem so Makedonci v podobnem položaju kot Slovenci. Mi smo bili obkoljeni od Madžarov, Nemcev in Italijanov, oni pa od Grkov, Albancev, Turkov in deloma, včasih po sovražnem zadržanju, celo od Bolgarov. Zaledje Trsta je Slovenija, zaledje Soluna je Makedonija, toda ne eni ne drugi nismo dobili tistega mesta, ki je živelo od nas. Mi Slovenci smo se morali dosti bojevati za svoj knjižni jezik. To roboto opravljajo Makedonci sedaj. Njihov jezik je končno prestopil prag šolskih učilnic. Izbrali so si za knjižni jezik prilepsko narečje. Imajo že petnajst let svojo univerzo v Skopju in še razne številne visoke šole. Bolgari jim zavidajo in nasprotujejo njihovemu jeziku. Pa še nekaj sorodnega imajo z nami Slovenci. Pridni, vztrajni in tihi so v svojem delu, ne bahajo se, zanje govorijo uspehi, ki so jih dosegli prav na vseh področjih. Zbogom še ta idila! Res imenitne lekcije dajete nam | meščanom: Nazaj k naravi zaradi zdravega telesa in mirne duše! Potem pa nam tudi povejte, kako naj se borimo proti muham narave! V mesto smo se zatekli, da se zavarujemo pred njenimi kapricami, kraško burjo, dežjem in žgočim soncem. Prav rad vam ustreženi. Povem za recept in najučinkovitejše orožje iz lastne skušnje, že dolgo se sam treniram in vztrajno bijem boj z naravo kar v njenem srcu. Strateški položaj vam je že znan: 300 metrov nad morjem, na 150 metrov dolgi zasebni poti od glavne ceste proti hiši. Poglavitno orožje: sveta potrpežlji- vost. Brez nje ne uspeš, ker se naravi prav nič ne mudi in še ni sprejela od današnjega • nemirnega človeka v svoj besednjak pojma »tempo«. Kako kaže svojo nevidno moč na našem slovitem kraškem zidu ob poti, sem vam povedal že ob drugi priložnosti; zdaj ga nabrekne na tem mestu, čez nekaj mesecev zopet na dru gem. Burja, dež, sonce in morda tudi podzemeljski kraški svet so v njeni službi. Letos je pognala v prvo linijo dež. In ta zna biti siten celo na Krasu. Da raste plevel hitreje kot krompir, fižol ali sami paradižniki, tudi brez posebnega dežja, že veste. To je sicer preprosta kmečka zadeva, a je v njej mnogo filozofije, ki bi ji po domače lahko rekli; prej slabo kakor dobro. Toda jaz se ne borim z navadnim plevelom, hočem biti na višini časa, zato moram imeti opravka s specialiteto. To je posebna trava. Zdaj vam lahko tudi povem, kako se imenuje. To mi je razložila neka znanka, ki se sicer rada pomilovalno ozira po kupih kraškega kamna ob poti, ki čakajo na krepkejšo roko kakor je moja. Tej posebni travi pravijo Po Krasu »grana«. Njene korenine imajo čudovito zdravilno moč proti črevesnim bolečinam, akutnim in kroničnim, a hkrati še drugo posebno lastnost; naglo se razpredejo na metre daleč pod zemljo, skoraj na njeni površini, drugod zopet se zarijejo globoko v zemljo in iz vsakega vozla na tej široki mreži poženejo šope ostre trave. Tako smo dobili na poti od slovitem zidu od glavne ceste tja do hiše zelen špalir. Krasno, bi si človek mislil, ne bo treba misliti na cvetlično gredico. Toda dež. najmanj vsake tri dni dež in nazadnje bi se kmalu zeleni špalir razpasel čez vso pot. Motiko in kramp v roke! Kakšna zabava! Prekopati pot skoro pol metra globoko v širini špalirja, izvleči vsako korenino. Bog ne daj, da bi jo presekal, ker bi sicer iz vsakega koščka zopet zraslo na stotine travic, kakor se iz vsakega kolena trakulje lahko razvije nova. Smilil sem se verjetno še kosom in šojam, ki so se od časa do časa zakrohotale z visokih borov: »Kucu-figu, kucu-fi- gu«. In vendar sem na daljavi 150 metrov končno prišel do konca. Toda to je bila šele ena stran, zelent špalir se je razvil tudi na drugi strani poti. Na tej strani je bil k srečt ožji. Lotil sem se tudi tega in ga v prostih urah v dobrem tednu končal... Toda kaj se je zgodilo? Det danes, dež jutri. Ko je bila končana druga stran ob cesti, je bilo na prvi Že zopet vse zeleno! Pognala je zopet fina, skoraj angleška trava, toda vedno samo trava, ki je nekako preostro rezala pas belega grušča po poti. Tedaj sem zagnal motiko v-stran. Zbogom narava in vse njene toliko opevane idile, sem vzkliknil. Izbral bom proti tebi drugo orožje: smrdljivi asfalt iz mesta. Prav iz mesta. — Ib — 11 /o o FANFANI POJDE V MOSKVO. Uradno je bila potrjena vest, da je sovjetska vlada povabila ministrskega predsednika A. Fanfanija, naj obišče Moskvo. Fanfani je povabilo sprejel ter bo odpotoval prve dni prihodnjega meseca na tridnevni obisk. Italijanski tisk, ki podpira vlado, naglasa, da ne bo Italija zapustila svojih zahodnih zaveznikov. Dr. Adenauer je napovedal svoj prihod v Italijo. RIM IN DUNAJ SE OBTOŽUJETA. Južna Tirolska se je pomirila, vesti o atentatih ni več. Toliko ostrejše so obtožbe med obema vladama, oziroma med italijanskim in avstrijskim tiskom glede krivde in soodgovornosti. Kakor je nadaljnja preiskava pokazala, je bolj verjetno, da gre za domačo tajno organizacijo, ki ima svoje, pomagače v Avstriji, kakor da bi šlo za delo nacistov iz Zah. Nemčije. Italijanski tisk se v svoji polemiki zdaj močno opira na poročilo švicarskega lista Neue Ziir-cher Zeitung z Dunaja, češ da so nekateri avstrijski ministri, kakor zunanji minister dr. Bruno Kreisky, minister za notranje zadeve Joseph Afritsch, bivši minister za državno obrambo Ferdinand Graf, bivši državni podtajnik za zunanje zadeve prof. Fr. Gschnitzer in dr. A. Oberhammer, preds. ljudske (katoliške) stranke na severnem Tiro-lu vedeli, da je. v Avstriji Osvobodilni odbor, ki podpira južnotirolske atentatorje. Dr. Kreisky je pred dve sto časnikarji izjavil, da je o tem prejel brezimne ovadbe, ki jih kot takšne ni mogel upoštevati, sicer ne more nihče od njega pričakovati — tako je dejal — da bi postal ovaduh in o tem obvestil Italijo; pač pa je obvestil OZN, da utegne priti na Južnem Tirolskem do atentatov. Avstrija je spor zopet predložila OZN, ki naj odloči, po kakšni mirni poti naj se Italija in Avstrija sporazumeta. DINAMIT SO HOTELI PRENESTI. Na tiskovni konferenci je avstrijski minister za pravosodje Ch. Broda izjavil, da je avstrijska policija na podlagi prijave italijanske policije aretirala šest avstrijskih državljanov, ko so hoteli prenesti na Južno Tirolsko 11 zabojev dinamita iz tovarne St. Lambrecht. Avstrijske oblasti so uvedle sodno pre iskavo. Prav tako se vodi preiskava proti časnikarju Pfaundlerju iz Inns-brucka, ki ga je tudi ovadila italijanska policija, češ da hrani razstrelivo za atentate na Južnem Tirolskem. V IMENU KRISTUSA. Katoliški časopis »Citta nuova«, ki izhaja v Rimu, je pod naslovom »Poziv bratom v Gornjem Poadižju« objavil članek, ki je ilustriran z velikim razpelom. V njem roti Nemce na Južnem Tirolskem, naj se v imenu križanega Kristusa odpovejo nasilju (atentatom) in se v krščanski ljubezni združijo s katoličani italijanske narodnosti. Časopis navaja tudi pastirsko pismo škofa Gargitterja, ki vodi briksensko in tridentinsko škofijo, v katerem je nastopil že leta 1960 proti uporabi sile za obrambo pravic Južnih Tirolcev. Pasivnost na Obeh straneh (italijanski in nemški) mora prenehati in na njeno mesto stopiti združitev v krščanski ljubezni. Zakon je treba zopet vzpostaviti z ustrezno strogostjo in ustrezno pravičnostjo. PROTI PRISELJEVANJU NA JUŽNO TIROLSKO. Nemški publicist Paul Se-the je v hamburškem tedniku »Die Zeit« pod naslovom »Pravica Južnih Tirolcev« poskušal podati jedro južno-tirolskega spora. Po njegovem mnenju ne misli noben pameten Nemec ne v Nemčiji ne v Avstriji na izpremembo sedanje italijansko-avstrijske meje. Juž-notirolsko vprašanje bi bilo treba rešiti v okviru novoevropskih idej, a italijanska politika na Južnem Tirolskem ni v skladu z novo Evropo, niti ne z zamislimi velikih italijanskih državnikov Einaudija in De Gasperija. Če se Nemci v Avstriji in Nemčiji zanimajo za Kubo, Laos in Kongo, se morajo toliko bolj zanimati za Južno Tirolsko. Nemci na Južnem Tirolskem se upravičeno boje, da jih bo preplavila poplava z juga. Tja se je priselilo že toliko Italijanov, da predstavljajo danes že eno tretjino vsega prebivalstva. Naravne pravice Južnih Tirolcev zahtevajo, da se priseljevanje ustavi, pa naj bo potreba, da italijanski živelj najde zaposlitev, še tako velika. FRANCIJA IMA V AFRIKI VEDNO VEČJE TEŽAVE. V času, ko se Francija pogaja z začasno alžirsko vlado, so ji Tunizijci postavili ultimat, da izprazni vojaško oporišče tik ob Bizerti. Francozi se niso vdali. Nato so Tunizijci pričeli oblegati oporišče in ko so streljali na neki francoski helikopter, je prišlo do spopada. Francozi so pričeli obstreljevati Bizerto in padalci so izvršili napad. Pri tem je bilo mnogo žrtev: po tunizijskih poročilih 1000 do 1500, a na francoski strani 10 mrtvih in 100 ranjenih. Francozi so ostali v Bizerti. Tunizijska vlada je zadevo spravila pred Organizacijo združenih narodov, ki naj bi pozvala Francoze, da se. takoj umaknejo. Francoska vlada je izjavila, da ne bo umaknila svojih čet iz Bizerte, dokler ne prejme jamstva, da lahko Francija zadrži vojaško oporišče. Francozi niso zavzeli vsega mesta, pač pa samo tisti del, od koder laže branijo svoje oporišče. Na posredovanje OZN je takoj nastopilo premirje. Francozi trdijo, da z vso pravico branijo vojaško oporišče, ker so Tunizijci, ko je Francija leta 1958 priznala njihovo neodvisnost, priznali Franciji, da do nadaljnjega ohrani to oporišče. Tedaj je bilo rečeno, da se bosta obe vladi o tem vprašanju še dogovorili. V resnici pa do tega sporazuma ni prišlo. Tunizijci obdolžujejo za to Francijo, češ da je zadevo zavlačevala. Francoski listi trdijo, da so Tunizijci sporazumno z Alžirci izzvali ta spopad, da bi vrgli Francoze iz o-porišča, preden bi se zaključila pogajanja glede Alžira. Tako ne bi Francozi imeli poguma zahtevati od Alžircev, da jim priznajo pravico do oporišča v Mers el-Kebiru na alžirskem ozemlju. Predsednik Tito je obsodil nastop Francozov ter izrazil solidarnost Jugoslavije s Tunizijo. VERONAUK IZ POLJSKIH ŠOL ODPRAVLJEN. Sejem (poljski parlament) je izglasoval zakon, s katerim je bil iz javnih poljskih šol odpravljen verski pouk. Ob ponovnem nastopu Gomulke leta 1957 je. bil med vlado in Cerkvijo dosežen sporazum, da bodo v poljske šole zopet uvedli tečaje katekizma. Dejansko je bil verski pouk v šo- Mednarodna trgovina ANGLEŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI V angleškem zunanjem ministrstvu sta zunanji minister lord Home in jugoslovanski veleposlanik dr. Priča podpisala sporazum, na podlagi katerega bo Vel. Britanija podelila Jugoslaviji posojilo 3,575.000 funtov šterlingov (10 milijonov dolarjev ali 6 milijard 250 milijonov lir). Jugoslavija bo ta denar uporabila pri izvajanju preobrazbe deviznega režima. Angleško posojilo je bilo podeljeno v sklopu posojil Mednarodnega denarnega sklada, Združenih ameriških držav in raznih evropskih držav. Jugoslavija bo vrnila posojilo med junijem 1964 in decembrom 1968 rabski republiki. Ta ima v trgovini z Zah. Nemčijo velik primanjkljaj, ki je lani znašal 346,5 milijona mark, leto poprej pa 591,6 milijona mark. »JADRAN« UVAŽA LIMONE IZ ITALIJE Znano sežansko podjetje »Jadran« je zaključilo z italijanskimi izvozniki pogodbo za uvoz 500 ton limon. Limone bodo uvozili v zabojih po 15 kg, vsak komad je zavit v papir. Nabavna oena znaša 59 Gorlit za kg, bruto neto, f.co tovorna postaja na Siciliji. Dobava se bo izvršila še v mesecu juliju. Kakor poroča beograjski »Privredni pregled«, so se pogajanja precej zavlekla, ker so italijanski izvozniki nenadoma menjali svoje gledišče glede cene. Prvotno so postavili ceno 66 lir za kg, vendar so se italijanski izvozniki pozneje premislili in zahtevali 70 lir. Na to ceno ni hotelo pristati jugoslovansko podjetje in je pogajanja prekinilo. Nato je prejelo iz Italije novo ponudbo, in sicer po 59 lir za kg, to je 6 lir izpod prvotne cene ter jo je sprejelo. IZRAEL BI SE RAD PRIDRUŽIL EST Izraelska vlada je ponovno napravila na evropsko komisijo pri Evropski gospodarski skupnosti vlogo za pridružitev k Evropskemu skupnemu trgu. Prvi poskus za dosego tega namena je propadel. Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je odbila tudi najnovejši poskus Izraela. Pri tem navaja kot razlog politične ovire, ki bi lahko nastale zaradi odpora nekaterih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki nasprotujejo pridružitvi Izraela. Komisija je sporočila izraelski vladi, da bi se morala obrniti na vlade posameznih držav, ki naj bi odločale o njeni želji. Izraelci so svoj predlog za pridružitev k Evropskemu skupnemu trgu utemeljili z okolnostjo, da predstavlja izraelska trgovina z državami Evropskega skupnega tržišča 35% zunanje trgovine Izraela. CARINE NA UVOZ V AMERIKO NE BODO POVIŠANE Ameriška carinska komisija je predlagala predsedniku Kennedyju, naj bi povišal carine na uvoz nekaterih izdelkov iz tujine, kakor športnih žog, keramičnih ploščic za izdelavo mozaikov in stekla. Predsednik je odgovoril komisiji, da je treba ta ukrep odložiti, dokler se vprašanje na novo ne prouči temeljito. Tega mnenja je komisija za zunanjo trgovino. Žoge izvaža v Ameriko predvsem Japonska, ploščice za mozaike Italija, Japonska in Španija, medtem ko kupuje Amerika steklene izdelke v Belgiji, na Japonskem, v Zah. Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in tudi v Jugoslaviji. Mednarodni sejmi PRED SEJMOM V SKOPJU Dne 2. avgusta se odpre v Skopju XI. velesejem, ki bo trajal do 12. avgusta. Zanimanje za ta sejem raste iz leta v leto. Tako se je letos prijavilo že okoli 175 razstavljavcev iz vse Jugoslavije. Sejmišče je bilo povečano z dograditvijo druge razstavne lope. Makedonija se gospodarsko hitro razvija in ta razvoj prihaja do izraza prav na velesejmu. KUPČIJE Z JUGOSLOVANI NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Na zadnjem tržaškem velesejmu so Jugoslovani zaključili za okoli 460 milijonov lir kupčij. Minister za zunanjo trgovino Martinelli je med svojim bivanjem v Trstu sicer povišal jugoslovanski kontingent od 300 na 400 milijonov, vendar so zaključene kupčije nekoliko presegle ta kontingent. Jugoslovanska podjetja so prepričana, da bodo pristojne italijanske oblasti zaključene kupčije tudi potrdile, čeprav so nekoliko presegle kontingent. Upoštevati je treba — takšno mnenje se čuje iz jugoslovanskih poslovnih krogov — da so Jugoslovani prvotno zahtevali mnogo višji kontingent, to je okoli 1 milijarde lir, na drugi strani pa je bila Jugoslavija na velesejmu res močno zastopana, to je kar z 52 podjetji. JAPONCI OB SUEŠKEM PREKOPU Na nedavnem natečaju za razširitev in poglobitev Sueškega prekopa, ki ga je razpisala vlada Združene arabske republike, je zmagalo japonsko podjetje Mjuzumo Gumi iz Hirošime. Dela, ki bodo stala 4,720.000 dolarjev, obsegajo razširitev prekopa na dvakratno sedanjo širino in njegovo poglobitev, tako da bo prehoden tudi za ladje z več kot 45.000 tonami. Trst brez pomorstva? TEKMA DVEH NEMCIJ V EGIPTU V Bonn je prispelo posebno odposlanstvo Združene arabske republike, ki ga vodi podpredsednik Boghdaddy; v odposlanstvu sta tudi egiptovska ministra za gospodarstvo, industrijo in minister za javna dela iz Sirije. Egipčani bi radi prejeli posojilo na dolg rok za graditev jeza na Evfratu v Siriji. Za prva dela bi potrebovali 500 milijonov mark. Radi bi tudi zgradili elektrarno in razne naprave za namakanje. Pogajanja so bila napovedana že lani. Mnogi so bili mnenja, da sploh ne pride do njih, ker so se Egipčani v zadnjem času pogajali tudi z Vzhodno Nemčijo; v Bonnu so bili prepričani, da Egipt s tem priznava Vzhodno Nemčijo. V Damasku je Demokratična republika (Vzhodna Nemčija) odprla že drugi konzulat v Združeni a- lllllllllltUIIIIHIIIII!UIIHUIHIMIHH!l!IIIIUII!IIHINiniil|[||lllliU!UIIHH!lll!IIHIIMIIII lah opuščen že v zadnjem šolskem letu. Poslanec Verblan, ki je. poročal o zakonskem osnutku, je izjavil, da ne bodo oblasti ovirale staršev, ki bi se radi pobrigali, da se njihovi otroci poučujejo o verskih vprašanjih, toda pod pogojem, da se bo to godilo izven šole. V torek popoldne je bilo v prostorih tržaške trgovinske zbornice običajno zasedanje tržaških industrijcev. Zasedanja so se udeležile številne o-sebnosti iz tržaškega javnega življenja. V svojem govoru je predsednik Združenja inedustrijcev tržaške pokrajine dr. D. Doria poudaril potrebo po specializirani delovni sili na Tržaškem, kakor tudi v ostali Italiji. Ta potreba je že danes občutna, a bo v bodočih letih še narastla, vzporedno z razširjenjem tržišča v smislu določb Evropskega skupnega trga. Dr. Doria je tudi naglasil, da industrijska dejavnost na Tržaškem napreduje, tako da je število zaposlenih delavcev na tem področju narastlp od leta 1959 na leto 1960 za 2400 ljudi. Nasprotno pa vznemirja padec števila zaposlenih v pomorstvu, ki se je skrčilo v istem času za 500 ljudi. Nekateri so mnenja, je nadaljeval govornik, da industrijska dejavnost lahko popolnoma nadomesti pomorsko, ki se ne razvija tako, kakor bi bilo želeti. V resnici pa ni tako: Trst mora posvečati svo->e sile tako industriji kakor tudi pomorstvu. Glede prometnih zvez s Trstom je dr. Doria naglasil škodo, ki jo trpi Trst zaradi pomanjkanja drugega tira na progi Trst-Mestre, ki so ga odnesli Nemci leta 1944. Nadalje še vedno ni dobre avtomobilske cestne zveze z Benetkami. Zdi se, je nadaljeval, da se vse zveze, železniške, cestne in zračne, končajo v Benetkah in se ne nadaljujejo do našega mesta. Trst je zdaj tudi izločen iz načrtov za boljšo povezavo proti Severu. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije Strožja kreditna politika Ljubljana, julija V letošnjem letu je bila izvršena v bančni" upravi pomembna reorganizacija. Narodna banka je postala nosilec nove službe, ki nosi ime služba družbenega knjigovodstva, obenem pa kot banka kreditira poslovne banke. Med te štejemo poleg treh velikih centralnih bank za kreditiranje zunanje trgovine, kmetijstva in investicijske banke zlasti komunalne banke, ki jih imajo praviloma vse občine ali po dve in več občin skupaj. O službi družbenega knjigovodstva smo že govorili. Njena naloga je nadzirati finančno poslovanje podjetij in voditi evidenco o njihovem poslovanju, voditi statistiko in delati analize o gibanjih v gospodarstvu. To vrši Narodna banka prek plačilnega prometa, v okviru katerega je uvedena posebna kontrola, nad vsem pa kot poseben sektor še finančna inšpekcija. Glede na tako organizacijo morajo torej imeti vse gospodarske organizacije in sploh vsi uporabniki družbenega .premoženja pri Narodni banki svoje žiro račune in prek teh računov obvezno opravljati svoje finančno poslovanje. Druga pomembna funkcija Narodne banke, da ne govorimo o njeni emisijski vlogi, je kreditiranje bank in le izjemoma neposredno posameznih podjetij. V tej vlogi dobiva Narodna banka vedno večji pomen zlasti po lanskem' aprilu, ko je odredila po navodilih Zveznega izvršnega sveta, da se krediti iz bančne emisije za obratne namene ne smejo dvig- niti nad višino ob koncu aprila lani. Ukrep je imel svojo utemeljitev v tem, da so kratkoročni krediti naglo naraščali, ne da bi imeli za tako naraščanje pravo podlago tako v povečanju proizvodnje, delovne storilnosti in v drugih elementih, ki so v takih primerih odločilni. Tako se je večalo nesorazmerje, ki je zahtevalo odločne ukrepe, med katerimi je bila omenjena omejitev. S tem ukrepom naj bi se tudi postopno preprečilo preveliko nalaganje sredstev za investicije, kar je tudi bilo v nesorazmerju z ustvarjenimi sredstvi, zlasti pa v nesorazmerju s sred stvi, ki naj bi šla za obratne name- srn ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM. Angleški finančni minister je odredil povišanje obrestne mere od 5 kar. na 7%. Druge uredbe zadevajo razna področja in predvidevajo splošno štednjo. Povišane bodo razne davčne pristojbine, kakor na radijske, televizijske in fotografske aparate, pohištvo, obleko, avtomobile, kavo, sladkor, kakao, vžigalice, bencin, cigarete Itd. Avto, ki je doslej stal 850 funtov šterlingov, bo za 25 funtov dražji. NAFTOVOD IZ SAHARE ZAPRT Zaradi spopada pri Bizerti je francoska vlada dala zapreti naftovod iz Edjeleha v Sahari do mesta La Skir-rah v Tuniziji. Vsak dan je po naftovodu pritekalo 25.000 ton saharskega petroleja. Od tega je tunizijska vlada prejemala 1 milijon funtov šterlingov čistega dobička na leto, kar predstavlja eno petino vseh državnih dohodkov. IZVOZ JAPONSKIH TKANIN V AVSTRALIJO. Združenje japonskih izvoznikov sintetičnih tkanin je objavilo, da bo v finančnem letu (od meseca julija naprej) prostovoljno skrčilo izvoz tkanin v Avstralijo na 14 milijonov kv. jardov. Lansko leto je bil postavljen podoben okvir, vendar so ga Japonci izkoristili samo do 60%, ker je bil avstralski trg zaradi deflacionističnih u-krepov- neugoden. SOVJETSKA TRGOVINSKA OFENZIVA V AVSTRALIJI V Canberro se je vrnil sovjetski trgovinski ataše iz Moskve. Napovedal je, da se bo Sovjetska zveza udeležila letošnjega vzorčnega sejma v Sydneyu, ki bo meseca avgusta. Kmalu prispe v Sydney sovjetska ladja, ki bo pripeljala sovjetsko blago za razstavo. Rusi bodo razstavljali stroje, traktorje, tkanine, ure, fotografske aparate, helikopter in knjige. Ruski ataše je dodal, da je sedanja trgovinska bilanca med o-bema državama preveč ugodna za Avstralijo. Na vsak funt ruskega blaga, prodanega v Avstraliji, je Sovjetska zv. uvozila za 13 funtov avstralskega blaga, predvsem volne. Sovjetska zveza bi rada zboljšala trgovinsko bilanco s povečanjem izvoza v Avstralijo. GIBANJE PROIZVODNJE, LETINA IN DRUGO Podatki o gibanju proizvodnje kažejo, da se je v prvih petih mesecih letošnjega leta proizvodnja dvignila za 9%. To je za 3% manj, kot je po gospodarskem načrtu za letos predvideno. Vendar v gospodarskih krogih ocenjujejo to manjše povečanje kot posledico letošnjih gospodarskih ukrepov, ki bodo imeli svoj pozitiven učinek šele v drugi polovici letošnjega leta. Zlasti velja to glede ukrepov na področju zunanje trgovine s spremembo tečaja dinarja in z dragimi ustreznimi ukrepi na tem področju. Obeti glede letošnje letine pa so slabši, kot je bilo predvideno. Glede žit predvidevajo srednje dobro letino, dočim obstaja velika bojazen, kaj bo s koruzo, ki je mnogo trpela zaradi velikega deževja v letošnjem letu. V zadnjem času se je sicer rast. nekoliko popravila, vendar pa ni mogoče pričakovati, da bi bile vse posledice dežja tudi odpravljene. V zadnjem času prihaja vedno več prvih pridelkov na tržišče. S tem cene tudi padajo, čenrav ne v sorazmerju s ponudbo. Tako sta sadje in zelenjava še vedno draga, in cene na raznih trgih niso niti približno izenačene. To pripisujejo trgovini in S študenti v Grčijo v. AKROPOLA SPOMENIK GRŠKE KULTURE Višek vse vožnje je bil seveda o-gled griča Akropole, ki najlepše predstavlja ne le Atene, marveč vso staro grško kulturo, gradbeništvo, u-metnost, filozofijo in politično življenje, čeprav je bila marsikdaj poškodovana in so del umetnin odpeljali v prejšnjih časih v razne tuje muzeje. Zgraditev Akropole je Atenam omogočila Atiško-delska mestna zveza s svojimi zakladi, glavne zasluge pa ima zanjo Periklej (2. polovica 5. stol. pred Kr.). Akropola zapusti na vsakem obiskovalcu mogočen in nepozaben vtis (Propileje, E rehteion, tempelj Nike, zlasti pa Par-’ tenon). Tudi muzej na Akropoli nam kaže razvoj pettisočletne grške kulture, še bolje pa Narodni muzej z zbirkami zlasti s Krete, Miken itd. Za Bena-kijev muzej, ki hrani poleg narodopisnega gradiva tudi bizantinsko, zastopano sicer predvsem v Bizantinskem muzeju, nam je preostalo premalo časa. Tako so lahko naši ude leženci spoznali grško kulturo, ki je dala toliko lepega in večnega človeški civilizacij, obenem pa tudi življenje modernega milijonskega me- Delf in so tamkaj v svojih zakladnicah zbrala velike zaklade. Ti pojasnjujejo tudi politični pomen Delf. Muzej hrani veliko število krasnih umetnin, zlasti vozača trige. Iteja, kjer ni bilo treba prepustnic, nam je omogočila prijeten oddih tudi v morju. Žal se zaradi pomanjkanja časa ni uresničila želja, da bi se na poti domov iz Patrasa zapeljali v 120 km oddaljeno Olimpijo z njenimi spomeniki, kjer so od L 776. pr. Kr. Grki prirejali olimpijade. sta, ki neprenehoma raste; sicer smo videli tudi precej novih stanovanj, ki se zaradi draginje zaman ozirajo po najemnikih. KJER JE PITIJA ODLOČALA O USODI GRKOV Razumljivo, da je zlasti ženski del našega izleta ogledoval z zanimanjem razne trgovine v Atenah in Pireju, kjer so na našo srečo imeli povsod razprodaje (ekptosis); tako je marsikak spomin na Grčijo odpotoval z nami. Vse premalo časa se nam je zdelo za ogled tolikšnih lepot in zanimivosti, ko smo končne v sredo zvečer zapustili Pirej. Proti jutru smo se vsidrali v malem pristanišču Iteji, od koder nas je 6 taksijev potegnilo na 650 m visoko svetišče Delfe, kjer je v Apolonovem templju prerokinja Pitija odgovarjala, omamljena od zemeljske sopare, na razna vprašanja in je pogosto odločala o usodi Grčije in njenih mest, ki so bila politično združena krog OD KRFA DO BARIJA Drago jutro smo si lahko malo temeljiteje ogledali Krf, ki nikoli ni poznal turške zasedbe in kaže obilo beneških vplivov, pa tudi sledove angleške oblasti. Medtem ko so nas v Pireju v stari čaršiji zasledovali šte: vilni prodajalci s srbohrvaškimi ponudbami, so se tukaj še številni prijazni prebivalci spominjali srbskih vojakov, ki so si na Krfu nabirali novih moči za prodor solunske fronte 1. 1918. S slovenščino sem si lahko 1. 1939. pomagal celo v Solunu, saj je ondolna makedonščina malce podobna naši starinski slovenščini. Sicer smo ugotovili, da Grki znajo sedaj mnogo bolj angleški, manj pa francoski kot nekdaj. Na Krfu razumejo deloma tudi italijanščino. Zvečer smo si lahko kratko ogledali še Bari, ki je štel 1. 1948. že 260.000 prebivalcev in nas je zlasti del mesta ob obali presenetil z modernimi stavbami, ki so sad obnove tega mesta, Bari je med zadnjo vojno močno trpel. Bari je pomembno prometno in trgovsko središče z univerzo in Levantinskim sejmom. Med vojno je bil tudi pomembno o-porišče za jugoslovansko partizansko vojsko. nega morja niso videli ladje, iz Dubrovnika pa ni mogla izpluti niti velika »Jugoslavija«. Izredno lepo je Črnogorsko Primorje, ki zato privablja vse več tujcev, s svojimi kopališči Ulcinjem, Petrovcem na moru, Suščepanom (mestom na polotoku, spremenjenim v same hotelske sobe) in Budvo. Nato smo zavili v Bo-ko Kotorsko mimo Hercegnovega in muzejskega Perasta do Kotora. Za ogled številnih njegovih znamenitosti je primanjkovalo časa. Tako lepega zaliva ne premore najbrže nobena druga država. V Dubrovniku so bili žal popoldne muzeji zaprti, toda drugi dan smo si lahko v Splitu ogledali velike Dioklecijanove kleti, odkrite pred kratkim pod njegovo nekdanjo palačo, nad katero sto ji znaten ' del sedanjega Splita, ter Meštrovičevo galerijo, kjer so zbrana njegova številna dela. Sicer nam je morje ob povratku prizaneslo in smo lahko občudovali v glavnem iste kraje kot ob odhodu, vendar nismo zavili v Ploče. V Šibeniku smo z vrha stare trdnjave občudovali čudovito okolico; kopali pa smo se za slovo onstran splava, po katerem se prevažajo avtomobili, namenjeni v Zadar. Sicer se obmorska avtomobilska cesta gradi takoj od Zadra naprej in bo znatno približala Dalmacijo s črno goro turistom, ki prihajajo v Jugoslavijo z zapada. Ob izkrcanju na Reki smo se poslavljali z zavestjo, da smo lahko spoznali v prav kratkem času čudovite domače in tuje kraje in ljudi, ki nam bodo ostali v najlepšem spominu. Dr. V. M. prometu, ki še vedno nista kos svojim nalogam, da bi hitro in uspešno posredovala tam, kjer je blago drago in ga nabavljata tam, kjer ga je preveč. Nič čudnega ni, če na račun trgovine, zlasti z živežem, lete često ostre kritike in lahko pričakujemo v tem pogledu določene ukrepe, ki naj bi končno zboljšali sedanji položaj. Razlike v cenah niso samo med posameznimi območji v državi, temveč tudi na ožjih območjih, tako tudi v Sloveniji sami. Tako n. pr. velja kot najcenejše mesto v Sloveniji Murska Sobota, ki sicer leži sredi Restrikcijska politika kreditiranja obratnih sredstev iz bančnih virov je trajala do letošnjega prvega julija, ko je Zvezni izvršni svet odobril s posebnim ukrepom, da se pod določenimi pogoji zopet lahko odobravajo krediti iz bančnih virov v obratne namene. Toda s tem ukrepom so bili določeni strogi pogoji, ki naj bi v prvi vrsti preprečili, da bi se oo-večala ali ustvarila nova nesorazmerja v gospodarskem razvoju, poleg tega pa naj bi s takimi krediti pripomogli, da ne bi zastal razvoj gospodarstva oziroma, da bi bile izvršene naloge, ki jih predvideva letošnji družbeni plan. O podrobnostih teh ukrepov ne bi govorili. Omenili pa bi, da se z njimi uvajajo v gospodarstvo nekateri instrumenti blagovnega prometa, ki jih v našem gospodarstvu doslej nismo splošno uporabljali. Tu je zlasti uporaba menic z možnostjo eskon-tiranja, dalje blagajniških zapisov in obveznic. Za slednje bi morali za vsak primer posebej iziti posebni predpisi opiroma pravila. To bo se veda zelo vplivalo na gospodarski razvoj, zlasti na spremembo delitve realizacije, to je po domače izkupička podjetij, ki se sedaj deli na podlagi fakturiranega blaga, kar seveda ustvarja določene težave. Preiti bo treba vsekakor na načelo, ki lahko edino obvelja v gospodarstvu, to je na delitev realizacije po vnovče-nju. Ta velja sedaj načelno za delitev osebnih dohodkov plač, ki jih podjetja ne morejo izplačati, če nimajo dovolj sredstev na žiro računu. Tako se bodo letos kratkoročni krediti predvidoma dvignili iz bančnih virov okoli 62 milijard in bi s povečanjem v prvih štirih mesecih letos dosegli višino povečanja, ki jo je predvidel družbeni gospodarski načrt; to bi bilo v skladu s povečanjem nroizvodnie prometa in storitev celotnega gospodarstva. AVTOBUSNE PROGE TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: samo ob delavnikih ob 7.15 (SAT) in ob 14.00 (SAP). TRST — LJUBLJANA — ZAGREB Odhod iz Trsta: ob 15.30 in prihod v Zagreb ob 20.00 (Croatiatrans). TRST — PULJ Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.45 in ob 15.05. Odhod iz Pulja v Trst: vsak dan ob 7.00 in 15.40 (Autosaobračaj - Torta). TRST — REKA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 8.00 in ob 18.00. Prihod v Trst: vsak dan ob 19.20 in ob 8.50 (SARA - Autotrans). PROGA TRST — KOMEN Odhod iz Trsta ob 15. uri, iz Komna ob 16. 30. (La Carsica — Slavnik) TRST — FERNECE Odhod iz Trsta: oh delavnikih cb 7.30, 10.45, 13.10, 15.30 in 18.00; cb praznikih pa ob 10.00, 13.10 in cb 20 30. TRST — SEŽANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 7.15, 15.00, 15.30; ob petkih in sobotah Ob 7.00, 15.30; ob nedeljah ob 9.30, 19.00. (SAT - SARA - Slavnik) TRST — PESEK Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30 (SAP). TRST — HERPELJE - KOZINA Odhod iz Trsta: ob 13.00 in ob 17.30. Prihod v Trst: ob 8.10 in ob 19.40. (Slavnik - SAP) TRST — ŠKOFIJE Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13 30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 in ob 23.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8J5, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 23.30. Avtobusi odpeljejo s Trga stare milni ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Odhod iz Trsta: ob 7.30, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 16.45, 19.00. Odhod iz Kopra v Trst: ob 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) izrazito kmetijskega območja, a I | ni razlog za tako velike razlike v c< nah kmetijskih pridelkov. Tako j J n. pr. v Murski Soboti govedina kostmi po 380 din za kg, brez kosi o^] po 520, teletina brez kosti pa D ion 600, kokošja jajca po 18, mleko o$nu 36 (Ljubljana po 60), itd. Ker so s'ient cer delovni pogoji v skoro vseh kri jih enaki in ni moči ločiti kaki draginjskih ali podobnih razredoh S] kot je to bilo včasih, povzročajo ti snu ke razlike v cenah, kot je bilo r%rr čeno, kritiko, ki leti v prvi vrsti n čle trgovino. inE| SPECIALIZACIJA ta KOPRSKEGA PRISTANIŠČA tdr Cie Medtem ko smo doslej govorili lam< gradnji operativne obale v koprskci1 terj, pristanišču in o njegovem položaju m^torc jadranskimi lukami, sedaj že govoipa< rimo o njegovem nadaljnjem razvo £[e ju. Prva doba gradnje pristanišča j1 iti namreč končana in pristanišče stcetji ji in se dograjuje, da bo lahko ko imu svojim nalogam. tej, Že v začetku se je pokazalo, da jtavl pristanišče zelo pripravno za prevd C]e južnega sadja in največ tega sadjiovn za našo državo je šlo doslej pra'Jnn prek tega pristanišča. Zato ni nitiote čudnega, če pripravljajo v tem po»vir gledu potrebne načrte za gradnjo 01 jr bjektov, ki bi služili dozorevanju i1'^ hranjenju južnega sadja. V prvi faz:^ naj bi zadevni objekti imeli zmogli1^ vost 65 tisoč ton. Poleg južnega saJ Sl ja naj bi zgradili še naprave za p m 't žen je in mešanje kave in podobna ( torej marsikaj, kar je bilo značilne za tržaško pristanišče, čeprav ' manjšem obsegu. S tem naj bi sč^er koprsko pristanišče specializiralo, kar[°rc bo imelo zanj poseben pomen. >1F Na žj - Ost, »err 'an Hotel POŠTA Sol Trg Oberdaa I (v centru mesta) - Td 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in to j, pla tekoča voda, centralna kurjavi' H l telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75 lir dalje. .VISTfl TRST, Ul. Cardncci 15, tel. 29-654 Bogata izbira naočnikov, daljno-gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. čnu Pr h r % '\ E'ja ■ ERNA IN ZLATARNA - lllikolj Haltl - UST Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRST — PIRAN Odhod iz Trsta: vsak dan ob 10.15 in ob 12.10. !liiliiiiiiiii!iiiil!niiliiiiiiiiiiiii!liilii, iiiiiiii,iiim, :..,mii!iiiiiiiiiiiiniiin, um, mul1"1 14.50 TRST — UMAG Odhod iz Trsta: ob 8.00, 12.20, ter ob 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15 in ob 18.05. (Autilinee Triestine - Istra auto) TRST — BUJE Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 14.00 in ob 16.00. Odhod iz Buj v Trst: ob 9.30 in 18.00. (Torta - Istra auto) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45 in ob 15.00. (AvtOpromet - USA) »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNT ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9' tel. 38-933. — CENA: posamezna št®" vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20.^ NAROČNINA: letna 850 lir, polictn9 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodah stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letn9 700 din, polletna 350 din; za ostal0 inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča -r bar z zabavnim progita- mom. Plesna dvorana a kvalitetnim ansamblom. in raznimi folklornimi In drugimi prireditvami GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL Galeb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. k V lir S ki :1s h l i t / ci > la d njenim vplivom ji duša otrpne, tako da ne more, več opevati življenja, ki ga je okušala v domači naravi in ki je srkalo njeno srčno kri; ne čuti več klica Krasa in borov pomladi, poleti, septembra in pozimi, ki je iz njenih čustvenih globin izvabil Pomladna pisma in Zimske pesmi (morda najboljše utrinke tega njenega pesniškega prvenca); bolest in razočaranje se je lotevata kakor »dež, ki je bičal, — lomil mlade veje — in ni vedelo drevo, — zares ni vedelo, — zakaj.« Mlado pesnico predstavlja v uvodu čitateljem Jože Peterlin. Okusna oprema in izvirni linorezi so delo ing. Fr. Piščanca. Knjigo je založila Mladika v Trstu. Tiskala jo je tržaška tiskarna Graphis. PROF. URBANI O SVOJIH PREVODIH IZ JUGOSLOVANSKE LITERATURE »Pobjeda«, ki izhaja v Titogradu, poroča, da je bil nedavno tržaški prof. Umberto Urbani gost Združenja črnogorskih književnikov. Med Črnogorci je prof. Umberto Urbani znan še posebno po svojem prevodu Njegoševega slovitega dela »Gorski vijenac«. Kosta Cakič je profesorju Urbaniju postavil več vprašanj o njegovih prevodih iz srbsko - hrvaškega in slovenskega leposlovja. Prof. Urbani je omenil, da se jc za Njegoša navdušil že v VIII. razredu gimnazije v Zadru. Za njegovo delo »Gorski vijenac« je bil tako navdušen, da je dovršil prevod v italijanščino v 50 dneh. Delal je noč in dan. Tudi kot profesor na tržaški univerzi je navdušil tržaške študente za Njegoša in ti so o njegovih delih napisali več disertacij. Zelo ga je razveselilo pismo Bogdana Popoviča, ki mu je sporočil, da je po njegovem mnenju Urbanijev prevod boljši, kakor sta bila nemški in angleški. Njegov prevod »Nečiste krvi«, de.lo Bore Stankoviča, je doživel pet izdaj. Urbani je prevedel tudi Bevkovo »Kresno noč«, delo Ivane Brlič-Mazuranič. »Priče iz daljine« in »Visoško kroniko« Ivana Tavčarja. Poleg tega je Urbani sodeloval pri raznih italijanskih enciklopedijskih izdajah, za svoje najpomembnejše delo pa ima dva zvezka kritičnih esejev »Jugoslovanski pisci«; prvi je izšel v Trstu leta 1927. Letos v jeseni bo slovenski tržaški radio proslavil 110-letni-co Njegoševe smrti. Njegošu bo posvetil osem literarnih večerov, pri katerih bo sodeloval prof. Urbani s svojimi komentarji. Igralci bodo tudi recitirali »Gorski vijenac« v prevodu dr. Alojzija Gradnika. POLETNI FESTIVAL V DUBROVNIKU Letošnji poletni festival v Dubrovniku traja od 10. julija do 24. avgusta. Na njem nastopajo folklorne skupine »Kolo« (Beograd), »Lade« (Zagreb) in »Taneč« (Skopje). Med raznimi gledališkimi deli igrajo tudi letos »Hamleta«, nadalje Držičev »Skup«, pa tudi Verdijev »Requiem«. Nastopajo ansambli gledališč oziroma oper iz Dubrovnika, Beograda in Zagreba. Med zbori nastopa zbor Jugoslovanske armade, radiotelevizijski zbor iz Zagreba, Slovenski oktet pa tudi tuji solisti, kakor, tenor Peter Pears iz Londona, pianisti Nikita Magalov iz Ženeve, Benjamin Britten iz Londona in Robert Levin iz Osla. Med tujimi orkestri naj omenimo orkester iz Manchestra. KNJIŽNI SEJEM V TRSTU Državna ustanova za knjižne sejme je te dni priredila vsakoletni knjižni sejem v Trstu pod oboki tržaškega klasičnega liceja Dante Alighieri v ulici Giustiniano. Ob tej priložnosti so objavili izid knjižne ankete med lanskimi obiskovalci našega knjižnega sejma. Gre la zanimive podatke, ki nam osvetlijo okus tržaških čitateljev lepe knjige. Na vprašanje: »O kateri knjigi sodite, da je še danes najboljša, in katere se z občudovanjem spominjate?« je. bila večina odgovorov v korist Bednih ; sledijo po vrstnem redu: Srce, Doktor Živago, Izdana armada, Ljubimec Lady Chatterleyeve, Zaročenca, Izpovedi osemdesetletnika, Dober dan, žalost, Sveto pismo je imelo prav, Grešniki s Peytonovega trga, Starec in morje, Bratje Karamazovi. Na \'.prašanje pa: »Kateri knjigi, izdani leta 1959, bi prisodili nagrado Bancarella?« je 299 odgovorov dalo prednost Gatopardu, 86 Egoistom, 84 Lotiti, 80 Zadnji obali, 62 Domu lutk, 58 Mestu, 40 Ulik-su, 31 Življenjski vodi, 21 pa Vojšča-kovemu počitku. Zanimivo je, da je 160 odgovorov bilo praznih, ker so anketiranci izjavili, da ne morejo izreči nobene sodbe, ker že več let niso čitali nobene knjige! ZANIMIVA RAZSTAVA V KOPRSKEM MUZEJU V koprski stolnici je stolovala za glavnim oltarjem velika slika Viktorja Carpaccia: Madona na prestolu z de» tetom in šestimi svetniki. Vittore Car-paccio jo je napravil leta 1516. Prvič je to sliko restavriral Cosroe Duši leta 1839. Ker so osrednja slovenska spo-meniškovarstvena oblastva ugotovila, da je ta pomembna oltarna slika velikega italijanskega mojstra močno poškodovana in zato potrebna, nujnih restavratorskih del, so la dela zaupala najboljšim slovenskim strokovnjakom le stroke. Pod vodstvom prof. Mirka Šubica so sliko restavrirali Adela Demšar, Tone Demšar, Tomaž Kvas, Miha Pirnat in Emil Pobi. Restavratorska dela so strokovnjaško temeljita. Razstavljene so številne delne rentgenske fotografije, s katerimi so ugotovili poškodovana mesta na sliki, po prejšnjih slabih restavratorskih delih prekrile izvirne barvne plasti, zaradi tega kasneje nastale motivne spremembe itd. Za laika, pa verjetno tudi za strokovnjaka, je ogled tega ilustrativnega gradiva, ki vestno pojasnjuje uporabljeni rvstavratorski postopek, zares silno poučen. Ista skupina strokovnjakov je restavrirala tudi sliko iz Carpaccijeve delavnice, ki je pravzaprav sestavljena iz dveh polovic s temo Darovanje in Detomor. Razstavo dopolnjuje slika Benedetta Carpaccia: Madona na prestolu z detetom in dvema svetnikoma. ji- Kmetje, vrtnarji/ za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD trst, na MiLamo ir telef. 35 ibr katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA VVERKE ni bilo in gradnja novih hiš se je usta-jonov mark. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GORIZIANA 60BIZIA - VIA DDCA D A0STA N. 88 TEL, 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Oglašujte v »GOSPODARSTVU” Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodna, kuhinja, odlična domača vina. aUTUSREIOZ Cunja Rihard TRST Strada del Frlnll 28(1 telefon 35-379 e Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenca« ceno ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦D »M AGRARIA PRODAJA: krmila ze živino semena ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OPČINE. - Telefon 21-321 piičeta kmetijske stroje se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 TRN IS - TRIESTE Sedeti a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Poravnajte naročnino! avtoprevozniSko PODJETJE a. POŽAR TRST . ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzamemo vHaknirotne prereze za In in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami se je cena domači pšenici dvignila; povpraševanje po pšenici novega pridelka se še ni poleglo. Zaloge domače koruze gredo h koncu, vendar pa. so ostale cene zmerne. Zmerne so tudi cene moki, kakor tudi oluščenemu in neoluščenemu rižu. Trg z zelenjavo in sadjem je umirjen. Zaloge so vedno obilne, ponudbam sledijo povpraševanja, Goveja živina bodisi za rejo kot za zakol ne gre preveč od rok, ker ni zanimanja s strani kupcev. Cene so nekoliko padle. Tudi ostale vrste živine zaostajajo. Na trgu z mlečnimi izdelki se maslo zelo dobro prodaja in cene so poskočile. Tudi cene siru se držijo čvrsto, čeprav ni posebnega povpraševanja po njem. Ponudba perutnine je v zadnjem času obilna, zaradi tega so cene posebno domači perutnini padle za približno 50 lir pri kg. Cene perutnini iz. umetnih vališč pa so zmerne. Cene semenskemu in oljčne mu olju se niso znatno spremenile, pač pa so se dvignile cene olju za industrijsko porabo. Trg z vinom je Živahen, čeprav so ostale cene ne-izpremenjene. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pemam-buco 3, 17/19 1220, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1150, kava iz tržaškega skladišča 1015; Srednjeameriška kava: Ecuador extra supcrior 1225, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1400; Arabsko-afriška kava: Gimma 1310, Moka Ho-deidah št. 1 1310; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1018, AP special 1028, Rob EK/1 3-5% 990, Rob EK/1 special 1020, Rob EK/3 10-12% 980, Slonokoščena obala 1000 lir za kg. LES TRST. Navajamo zadnje kotacije za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, 0-III širok 26.500 do 28.000, 0-IV širok 25-26.500, III-IV širok ali ozek 22-23.000, IV širok ali ozek 19.500- 21.000, tramovi 25.500-26.500, les krajšega formata izpod 4 m dolžine 19 do 20.000, izpod 3 m dolžine 15-17.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000. Macesnov les: III 32-34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500- 24.500. Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. POPER TRST. Cene veljajo za kg, od uvoznika do grosista, f.co skladišče. Sara-vvak črni special 1220-1240 lir za kg, Sarawak beli 1450-1475, Tellicherry gar-bled 1315-1330 lir za kg. SLADKOR TRST. Cristallise Pariš št. 3 46,75 lir za kg v vrečah iz jute, takojšnja izročitev, f.co železniški voz Mo dane; francoski rafiniran grana sladkor 60,50 lir za kg, v vrečah iz papirja po 50 kg, f.co Ventimiglia. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Mehka domača pšenica 6750-6850, dobra merkantile 6550 do 6650, merkantile 6400-6450, trda domača pšenica 82008300, Manitoba 8400 do 8500; pšenična moka »OO« 9400 do 11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 84008500, pšenična moka slabše vrste tipa »00« 8400-8500, moka za testenine tipa »0« 8700-8900, otrobi tipa »0« 11-11.100, tipa »1« 10.500-10.600; domača koruza 44004500, navadna 4100 do 4150, uvožena koruza »Plata« 4150 do 4200; domača rž 4500-4600, uvožena 3600-3660, uvožen ječmen 370O-39CO, domač oves 40004200, uvožen 39504000, u-voženo proso 39004000; neoluščen riž arborio 9600-10.800, od drugod 8600 do 11.000, vialone 9500-10.500, od drugod 8100-8800, camaroli 8200-10.000, Vercelti 8200-9800, R. B. 9600-10.000, Rizzotto 8700 do 9500, P. Rossi 8500-9300, Maratelli 7800-8300, Stirpe 136 7300-7600, Ardizzo-ne 7200-7900, Ballilone 6900-7100, originalen 6600-7070; oluščen riž arborio 17 tisoč 500 do 18.500, vialone 16.500 do 17.500, camaroli 16.500-17.000, Veroelli 17-17.500, R. B. 16.300-16.600, Rizzotto 15.400-15.700, Maratelli 13.500-12.700, Stirpe 136 12.700-13.000, Ardizzone 12.800 do 13.200, Ballilone 11.100-11.300, originalen 10.700-11.100, P. Rossi 14-14.300 lir stot. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice I. 70-180, merkan-tilne 40-60, fige 80-100, jabolka 40-60, hruške extra 90-100, I. 60-90, merkan-tilne 30-60, melone 40-100, češplje 80 do 100, bele breskve extra 90-140, I. 90-95, merkantilne 2040, rumene breskve ex-tra 100-160, I. 60-100, grozdje 130-180, li- VALUTE V MILANU 14-7-61 26-7-61 Dinar (100) 76,00 84,00 Amer. dolar 619,50 619,50 Kanad. dolar 596,50 588,00 Francoski fr. 125,60 125,30 švicarski fr. 143,72 143,72 Avstrijski šil. 23,95 24,03 Funt šter. pap. 1727,50 1727,00 Funt šter. zlat 6075,00 5975,00 Napoleon 5075,00 5075,00 Zlato (gram) 708,00 706,00 BANKOVCI V CURIHU 26. julija 1961 ZDA (1 dol.) Anglija (1 funt šter.) Francija (100 nov. fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) Češkoslovaška (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 belg. fr.) Švedska (100 kron) Nizozemska (100 gold.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija (1 av. funt) mone I. 80-105, navadne 60-80; suh česen 150-230, pesa 30-60, jedilna pesa 50 do 80, korenje 60-90, zelje 50-90, kumarice 40-100, rdeča čebula 45-50, bela 60-65, svež fižol 120-150, fižol »boby« 130 do 120, solata endivija 50-120, trokade-ro 40-70, cikorija 50-60, krompir 25-27, Binthje 27-28, Bea 30-32, domača zelena paprika 70-100, iz Piemonta 80-130, rumena paprika 250-350, paradižniki Riviera 40-120, peteršilj 50-100, zelena 40 do 80, melancane 35-80, bučice 60-100 lir za kilogram. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LUGO. Cene veljajo za kg. Goveja živina za rejo: krave iz okolice Rima brez teleta 280-300, breje krave 290-350, krave s teletom 340-370, krave iz okolice Mark brez teleta 250-280, breje krave 270-300, s teletom 310-330, voli iz o-kolice Rima 280-330, iz okolice Mark 270-310, junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 340-360, junice breje 340 do 370, teleta 2 stota težka 440480, krave mlekarice 150-240.000 lir krava. Goveja živina za zakol: krave 250-335, junci 345-355, teleta 380-560 lir kg; neod-stavljeni prašiči 15-25 kg težki 430460, 25-30 kg težki 410-440, 40-70 kg 340410, prašiči do 150 kg težki 320-340, prašiči čez 150 kg težki 310-325; konji za vprego 200-220 (150-200.000 lir konj), konji za zakol 250-310 (170-200.000 lir konj), žrebeta za zakol 390400, osli za vprego 50-80.000 lir osel, osli za zakol 100-140 lir kilogram. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 790-800, lombardsko maslo 740-750, domače maslo 760-770, emilij-sko 730-740, maslo iz sladke smetane 670-680; sir reggiano proizv. 1959 780 do 820, proizv. 1960 620-650, grana iz Lodi-ja proizv. 1959 740-770, proizv. 1959/60 720-740, proizv. 1960 610-630, proizv. 1960-61 580-600, grana svež (1-30 dni) 435 do 440, postan 600-620, sbrinz svež 470480, postan 560-580, emmcnthal svež 540-560, postan 600-620, orig. švicarski emmen-thal 720-740, provolone svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390410, postan 440460, crescenza svež 280-300, postan 470-510, taleggio svež 320-330, postan 430460, pastorizirani švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 900-950, II. 700-750, piščanci I. 300-350, zaklani izbrani domači piščanci 900 do 1000, I. 420-480, II. 350400, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-500, žive domače kokoši 650-700, žive uvožene kokoši 380400, zaklane domače kokoši 900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-630, zaklane uvožene kokoši 400-630, zaklane pegatke 1000, živi golobi I. 800, zaklani golobi I. 900 do 1000, II. 800, uvožene zmrznjene pu- Cena bakra se je v zadnjih dneh na mednarodnih trgih s surovinami nekoliko popravila, in sicer pod vplivom vesti, da bodo v čilskih rudnikih po vsej verjetnosti daljše stavke v mesecu avgustu. Svetovne zaloge rdeče kovine so znašale konec junija 403.057 ton. Cin je v Londonu popustil zaradi razprodaje 500 ton blaga iz ameriških strateških zalog. Cena kavčuka se je v zadnjem tednu ustalila pri nižjih kot arijah. Svetovna proizvodnja naravnega kavčuka je znašala v marcu 167.500 (v februarju 147.500 ton). Zaloge so dosegle konec marca 722.500 ton. Mesečna poraba se suka med 150 in 160.000 ton. V Chicagu je cena pšenice naprej dovala. Suša je pobrala dober del kanadskega pridelka in tudi pridelka nekaterih severnoameriških držav. Po vsej verjetnosti bo svetovni pridelek pšenice precej manjši, kakor so prvotno predvidevali. Trg s sladkorjem kaže nenavadno utrujenost; cene nazadujejo tudi zaradi ponudbe večje količine kubanskega sladkorja po nizki ceni. Kakao je nekoliko pridobil na ceni, medtem ko je cena kave ostala neiz-premenjena. Bombaž se dobro prodaja po vseh tržiščih. Tudi volna je obdržala čvrste kotacije. Avstralska striža bo letos vrgla 1,679 milijonov bal (2,9 odst. več kakor lani). ŽITARICE Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 21. julija napredovala od 189% na 196% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju; koruza je popustila od 1141/8 na 112 7/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je ostala v New Torku neizpremenjena pri 3,08 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kave v pogodbi »M« je nekoliko nazadovala, in sicer od 43,25 na 43,04 stotinke dolarja za funt. Kakao je nasprotno napredoval, in sicer od 20,39 na 20,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. VLAKNA Cena bombaža je v New Torku napredovala od 34,80 na 35,00 stotinke re 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, purani iz umetnih vališč 650 do 900 lir puran, žive gosi 420450, zaklane gosi 400-550, gosi iz umetnih vališč 250-320 lir gos, race iz umetnih vališč 700-950 lir raca, živi zajci 380 do 410, zaklani s kožo 460-520, brez kože 470-600 lir kg; sveža domača jajca I. 27-28, navadna domača jajca 25-26, uvožena ožigosana jajca I. 21-22, II. 19-20 lir jajce. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co železniški voz v Milanu. Oljčna semena: Ricinus 13.700-14.000, koruza 4800 do 5200, riž 2900-3000. Surovo olje iz zemeljskih lešnikov 33.700-33.900, iz sončnic 32.800-33.900, iz koruze 30.200 do 30.700, iz soje 31.800-32.000, iz tropin 30.200-30.700 ,iz navadnega kokosa 18.800 do 19.300, iz industrijskega lana 27.000 do 27.200. Semensko olje iz zemeljskih lešnikov 37.300-37.500, iz sončnic 35.500 do 35.600, iz rafinirane soje 34.500-34.700, semensko olje I. 34.700-34.900, navadno semensko olje 33.200-33.700. Oljčno olje »lampante« s 4% oljčne kisline 43-43.500, retificirano 48-48.300 lir stot. VINO ALESSANDRIA. Rdeče namizno vino 4500-5200 lir hi, belo namizno vino 6000 do 6500, barbera 7200-8000, freisa extra 9000-9500, beli moškat 12.000 lir hi; barbera d'As ti 12/12,5 stop. 7000-7900 lir stot, barbera d’Asti supcrior 12,5/13 stopinj 8200-9450, grignolino extra 10.750 do 12.600, »freisa« sladko 7600-8600, »freisa« supcrior 6800-7650, nebbiolo 11.300-12.850, barolo 14 stop. 23.350 do 25.570, bonarda d’Asti 8650-9150, rdeča malvazija 8000-8400, sladka malvazija 7600-8700, moškat d’Asti 11/12 stop. 11 tisoč do 12.100 lir stot, peneče se vino Asti 380425 lir steklenica, vermouth bel ali rdeč 245-255 lir za steklenico. PAPIR MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.120 lir stot, v polah 1344.000, navaden satiniran tiskarski papir 15 do 16.000, srednje vrste 18-18.500, navaden pisarniški papir 15.500-17.500, srednje vrste 18-20.000, finejši 21.500 do 23.500, trikrat klejen papir za tiskovine 22-24.000, »uso mano« za tiskovine 21-23.000, navaden papir za registre 17.500-19.000, srednje vrste 20-22.000, finejši 24-25.000, pisemski papir srednje vrste 20.500-21.500, finejši 22-24.000, ex-tra 27-28.500, velina za kopije 40.500 do 44.000, risarski papir 38.50040.500, pa-tiniran papir srednje vrste 25-27.000, finejši 28.500-31.000, »pelure« bel ali barvan 23.500-29.000, navaden pergamin 40/60/80 g 18-19.000, 30 g 25-26.500, srebrn papir 40/50/60 g 24-26.000, papir za embalažo slabše vrste 8300-10.200, srednje vrste 14-17.000, finejši 18-21.000, velina za embalažo 16.500-18.500, srednje vrste 20-23.000, bel fin papir za embalažo 23-28.000 lir stot. dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste suint je napredovala od 117,5 na 118,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B napredovala od 101 % na 104% penija za funt proti izročitvi v juliju. V Roubaixu (Francija) je volna napredovala od 12,70 na 12,90 franka za kg. KAVČUK Na londonskem trgu se je vrsta RSS ustalila pri 24% (prejšnji teden 24% do 26) penijev za funt. V New Torku je cena nazadovala od 29,30 na 29 stotink dolarja za funt proti izročitvi v juliju. KOVINE Na londonski borzi so 21. julija zabeležili naslednje kotacije: baker 23214 (prejšnji teden 229%) funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 910% (915); svinec 65 1/2 (64 1/2); cink (11 Va). Kotacije na nawyorški bora pa so bile naslednje: baker 30,49 (prejšnji teden 30,15) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; svinec 11,50 (neizpr.); cink Saint Louis 11,50 (neizpr.); aluminij v ingotih 28 (neizpr.); antimon Larcdo 28-28% (neizpr.); lito železo 66,44 dolarja za tono (neizpr.); Buffalo 66,50 (neizpr.); staro železo povprečen tečaj 36,67 (prejšnji teden 36,69); živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 197 do 200 (prejšnji teden 200-203) dolarjev jeklenka. , POVEČANJE ZRAČNEGA PROMETA ČEZ ATLANTSKI OCEAN Letalske družbe so meseca junija prevozile čez Severnoatlantsko morje 5,6% potnikov več kakor meseca junija lanskega leta. To so dosegle z u-vedbo letal na reaktivni pogon. Potniki so zasedli samo 53,4% zmogljivosti letal na teh progah, medtem ko je bila meseca junija lanskega leta zmogljivost izkoriščena za 72,2%. Družbe, ki so včlanjene v »JATA«, so na progah Severna Amerika - Evropa prevozile meseca junija okoli 226.000 potnikov v obeh smereh, lani istega meseca 214 tisoč potnikov. 4,322 12,00 87,95 0,694 16,70 18,00 108,30 8,65 83,45 119,95 7,14 4,80 8,10 0,56 9,45 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 30 6.61 14.7.61 26.7.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 192>/, 1897/, 197.7, Koruza (stot. dol. za bušel) . . '.13.% 114.7, 115.7, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) ■ • 31 - 31,— 31 Cin (stot. dol. za funt) ■ • 116.25 118.25 115.50 Svinec (stot. dol. za funt) . ■ 10.80 10.80 10.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 12.50 12 50 Aluminij (stot. dol. za funt) .... . . 26.— 26.— 26.— Nikelj (stot. dol. za funt) .... . . 81.25 81 25 81.25 Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34.60 34.80 34.73 Živo srebro (dol. za steklenico) . 107,— 195,- 193,- Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 37.50 37 25 37.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 233.‘/4 228,— 331.7, Cin (funt šter. za d. tono) . . 914,- 911,— 915.— Cink (funt šter. za d. tono) .... . . 78.‘/, 77.V, 78.7, Svinec (funt šter. za d. tono) • ■ 657, 64.7, 66.7, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . ■ • 694,- 694,— 690.— tstnik. KMEČKE ZVEZE „C tem čivkajo že vrabci' Mladina obrača zemlji hrbet . Obredel sem te in one pašnike, senožeti in skromne gošče, koder so nekoč stala stasita debla ob deblih. Kamenja n,i videti, zastira ga zelenje mnogo bolj kot svoje dni. Razveseljiva sprememba, vsaj za oko. Na orani-cah krog vasi, kjer je nekoč v tem času že rumenelo žito, so druge kulture, tu pa tam kak redek sebi prepuščen spomin na sadno drevje, deteljišča, za-plevljene njive, osat... Na klancu ob vasi srečam priletno ženico: »Dober dan! Gledate našo žalost, samo žalost. Le še nekaj starih zaide v te klance, za »vešpe« pa niso. Mladih ne vidite tod. Ja, ja ... tako je.« In v samogovoru odkrevsa dalje. V sosedni vasi: Pravite, da vas je zabolelo, kar ste videli v M ... Toda pri nas je malo bolje. Še nekaj kratkih let, dokler se mi še kaj upamo, potem pa, kar bo, bo. Dobro ne kaže.« Mož očividno ni maral še kaj govoriti o tem. V bližnji soseščini. Dobro se drži kmetija tega in tega. Pravkar je sin v 15. starostnem letu, razvit, zdrav, krepak in razumen dečko. Odslej dalje bi bil očetova desna roka. A pravi, da vidi, kako se oče muči. Pojde se učit za .. . Tam v bližini je vzorno posestvo zgubilo 28-letnega že oženjenega naslednika, odšel je iz hiše. In tako bi šlo naštevanje v nedogled. Da, v nedogled se vrsti ono dvojno, trojno težko tarnanje, da ne pomaga noben opomin, nobena pametna beseda staršev; najprej se. je zaklela ženska in za njo še moška mlada rast, da noče imeti z zemljo nobenega opravka. A na to čujete od neprizadetih takšno-le prišepetavanje: »Kaj nas to zanima? Vsakdo zase 1 Če si mladi že-« II 1» II 1 'H ii ■ Zunanji znaki zdravja domačih živali ii. Koža in dlaka nam tudi služita kot merilo -zdravja domače živine. Dlaka je pri vseh vrstah naših domačih živali, dokler so zdrave, kratka, gladka in bleščeča. Pri živini na paši ter pri zanemarjeni hlevski živini je dlaka daljša, groba in manj bleščeča. Prav tako je pri svinjah ščetinasta bleščeča dlaka znak zdravja. Volna pokriva pri ovcah enakomerno vse telo. Dlaka glave in nog je pri naših domačih živalih kratka, gladka in bleščeča. Tudi perje je pri zdravi perutnini bleščeče in se prilega telesu. Pri perutnini s povišano telesno toplino je posebno na vratu naježeno. Vsaka bolezenska motnja se odraža tudi na dlaki. Tudi pri kratkotrajnih in časovnih mrzličnih obolenjih izgubi dlaka svoj sijaj ter se naježi. Šc bolj očitne so spre- membe dlake pri kroničnih boleznih. Koža zdrave živali prejema s krvjo dovolj hrane ter je mehka, voljna in prožna. Zaradi prožnosti jo sem pa tja lahko tudi dvignemo od telesne podlage, vendar se prav zaradi svoje prožnosti zopet povrne na svoj prvotni položaj. Pri vseh boleznih, zlasti kroničnih, izgubi koža svojo prožnost. Temu pojavu pravijo naši ljudje volčič. Koža na smrčku goveda in psa je pri vseh zdravih živalih hladna in rosna. V zvezi z dlako in kožo naj omenimo še zadržanje repa pri svinjah in psih. Zdrave svinje imajo rep zavit, zdravi psi pa nosijo rep lepo zavit pokonci. Bolnim svinjam in psom visi rep klavrno navzdol. JEŠČNOST Važen znak zdravja pri domači živini je tudi ješčnost. Vse vrste naše domače živine se priučijo na točen čas obrokov, ki jim jih polagamo. Če zamudimo uro; ob kateri je navajena prejemati hrano, izraža vsaka žival na svoj način svojo nezadovoljnost. Podano krmo zaužije živina s tekom. Po zunanjem videzu in razvoju živali pa sklepamo, če posamezna žival krmo s pridom izkorišča. Ješčnost in izkoriščanje krme nam služita kot dokaz zdravja naše živine. Naše bralce naj opozorimo še na prežvekovanje. Prežvekovanje je prebava hrane pri govedih, ovcah, kozah in drugih pri nas neudomačenih prežvekovalcih. Prežvekovanje enega obroka traja s preš tanki približno dve uri. Pri hoji prekinjajo prežvekovalci ta način prebave in jo nadaljujejo, kakor hitro obstanejo. Pomniti moramo, da je prežvekovanje zelo važen znak zdravja pri prežvekovalcih. (Nadaljevanje sledi) Dr. D. R. Slaba vinska letina lijo ta ali oni poklic, svobodno jim, ker je to njihova zadeva!« Kaj da nas to zanima? Kaj bi nas ne, če pa to zadeva našo narodno širšo skupnost! Menda ni vseeno, če krenemo na pravo, ali pa na napačno pot, če imamo dovolj, ali premalo kruha, oziroma če smo zaposleni, ali ne, če znamo kapital pravilno izkoristiti ali ga obrniti, ali ne. Še hujša zmota pa zveni iz razlage, ki jo stalno slišite iz vrst delavstva in tudi kmečkih sinov, češ, kdo naj bi se mučil in zapravljal bodočnost s prgiščem zemlje, ki ne more preroditi niti petelina! Kaj bi se tod pulil za nekaj krompirjev, ki so trikrat dražji kot v trgovini! Zemlja — že res, a v ravnini, kjer bogato rodi ter vse izvrši stroj hitro, brez truda in dobro. •— Nekam takšna je splošna sodba. Nedavno mi jo je izpovedal delavec srednjih let tako samozavestno in poudar-no, kot da bi jo bil on sam učeno po-gruntal, in končno pristavil: »To vedo že vrabci.« Zmota in žalostno dejstvo sta namreč v tem, da slišimo iz tega mnenja delno resnico, ki se je ljudje ne zavedajo, namreč resnico, da naša zemlja premalo rodi, ne mogoče toliko zaradi , svoje nizke rodovitnosti, kolikor zaradi našega nepravilnega ravnanja z njo, zaradi skromnega strokovnega znanja, neurejenega in nesmotrnega gospodarjenja. Čeprav gre po njihovo danes »za nekaj krompirjev«, doseže vrednost kmetijskih pridelkov na Tržaškem letno okrog 2,5 milijardi. Ti neizvoljeni sodniki žal ne vedo, da bi mogli na tem prgišču zemlje pridelati namesto le nekaj krompirjev, temveč v nekaterih primerih celo več krompirjev, in to ne z večjim, marveč z manjšim trudom. Da, tako bi lahko bilo, če bi se ne bili z zemljo tako lahkomiselno skregali in usmerili prevelike upe v nekaj (industrija i. dr.), kar jim s svojimi prednostmi nudi tudi več ne-dostatkov, od katerih omenimo le izločitev iz delovnega procesa in z njo krajšo ali daljšo brezposelnost. V tem se lahko uštejemo s še tako vsestranskim računanjem, in to — kot kaže praksa — vedno bolj, ker se možnosti za kruh močno in skokoma spreminjajo. Politični činitelji, nagli skoki v razvoju industrije, konkurenca i. p. nenehoma ogrožajo armade delavskega ljudstva. Vse to je našemu delovnemu ljudstvu predobro znano. Predobro, a v njegovo jedro le premalo. Kdor nima drugega kot svoje sposobne roke, ta je v vsem izročen valovom te borbe. Nekaj drugače pa je z onim, ki ima okrog svojega lastnega krova še zemljo, ki ga more docela ali delno preživljati. V obeh primerih opozarjamo na prej omenjenih nekaj krompirjev. Semkaj naj usmerijo borbo in si prizadevajo, da se bo naše kmetijstvo z učinkovitimi ukrepi postopno tako preusmerjalo, da ne bomo neprestano jadikovali le o siromaštvu, ampak govorili tudi o bogastvu naše zemlje in hkrati tudi o svojih sposobnostih, o svojih uspehih, svojem zadoščenju in pobudah. Ne trdimo, da bi ne bile v tem gospodarstvu težave. So, in še kakšne! Te so na splošno znane, manj pa poznamo njegove prednosti (bližina trga, možnost gojitve različnih kultur, visoka rodovitnost ob zadostni mokroti, brez nevarnosti poplav), ki so takšne, da nas morejo zanje zavidati celo napredni narodi z rodovitnih predelov. Če pa se sedanji odnosi naše kmeč-ko-delavske mladine do svoje grude ne bodo v doglednem času korenito spremenili, bo naše kmetijstvo zašlo v slepo ulico, ki bo lahko pogoltnila veliko svojih sinov. J. F. K tehtnim besedam našega izkušenega sodelavca bi radi dali naši mladini še v premislek: Delo v tovarnah je odvisno od konjunkture, to je od prodaje industrijskih izdelkov. In ko bo teh preveč? Vedno ne bo lahko prodajati industrijskih izdelkov, tovarne rastejo po svetu kot gobe. Tovarnarji si bodo že znali pomagati. Delavec naj si poišče drugo delo, bodo rekli. In če ga ne bo? (Prip. uredn.). Zopet nam poročajo naši vinogradniki, da bo letina slaba, ker se je zarod zaradi slabega vremena osul. Ne samo na Tržaškem niso vinogradniki zadovoljni z letino, še slabša poročila prihajajo od drugod. Na srednjem Vipavskem se je zarod osušil in celo odpadel, posebno na sladkih trtah. Tudi v domovini terana v predelu med Sežano in Štanjelom bo letina slaba iz istih razlogov. S krompirjem so letos ljudje nasploš-no zadovoljni; pač pa nam je kmet s Povirja pri Sežani pripovedoval, da so tam gomolje napadli beli črvi. škodo je napravil tudi koloradski hrošč, ker ga nekateri kmetje ne pobijajo dosledno, kakor se glasijo navodila oblasti. Fižol so pobrali polži, ki so se redili v dežju, češenj je bilo mnogo, toda zaradi slabega vremena so popokale. Sena je bilo kakor drugod izredno mnogo. Zdaj sejejo kmetje ajdo. Več pšenice, kakor so računali »Jugoslovanske komercijalne novine« (Novi Sad) poročajo, da je bila žetev v Vojvodini zaključena. Podatki o letini so vendar ugodnejši, kakor so prvotno računali zaradi izredne suše, ki je trajala kar pet mesecev. Na velikih socialističnih posestvih so pridelali 37 stotov na hektar, medtem ko so pričakovali okoli 35 stotov. Na posestvih, ki jih obdelujejo v kooperaciji so pridelali okoli 25 stotov na hektar, pričakovali pa so 26 stotov. Na velikih socialističnih posestvih so posejali z vi-sokorodno pšenico nad 100.000 hektarov, v kooperaciji pa okoli 66.000 hektarov; na zasebnih individualnih posestvih so posejali 220.000 hektarov, in sicer z domačimi sortami pšenice. Računali so, da bodo na teh posestvih pridelali ie 13 stotov na hektar, vendar so v zrenjaninskem okraju dosegli 14 stotov, v Sremu in južnem Banatu 16, v Bački 15 do 17 stotov na hektar. Povprečno je bil pridelek domačih sort za okoli 2 stota po hektaru obilnejši, kakor so prvotno računali. Pridelek vi-sokorodnih vrst na individualnih zasebnih posestvih je znašal okoli 20 stotov na hektar. Prvotno so cenili pridelek pšenice v vsej Vojvodini na 95.000. vagonov, medtem ko računajo sedaj, da bo znašal približno toliko kot lani, to je 102.000 vagonov. Vprašanje odkupa kmetijskih pridelkov Tudi letos se jugoslovanski ti pritožuje, da ni bil odkup kmetij sl pridelkov pravilno organiziran. Kij tijski pridelki ostajajo zato delor1” nerazprodani, kar je seveda v škt^ pridelovalca in prav tako potrošnji ker mora blago plačevati drago, v|X krat niti ne pride do njega. T rž ali! turisti, ki sicer radi zahajajo v r goslavijo, se pritožujejo, da v nel jy terih predelih, kakor na primer Le) Gorenjskem, ni dovolj sadja in čivja na izbiro, medtem ko vedo, bre< je letos sadja in zelenjave na fias mer na Vipavskem v izobilju, še i,a, sebno mnogo je breskev. V Dornb%( ku na primer močno zaostaja odfy$k breskev in drugega sadja (hrušk Q jabolk), medtem ko je sadje v Ičjfo viščarskih krajih ob morju pa tifVo po Tolminskem in Gorenjskem 6 p( meroma drago. V Dornberku prohy jajo kmetje lepe breskve po 30 Sev narjev, hruške po 20 in jabolka^ nekaterih primerih celo po nižji tli( ni. Breskev je res tudi v Italiji L-, tos mnogo in na zunanjih trgih la-., močno konkurenca ‘ čuti italijansL,; ga sadja. Toda pri boljši organ«ve; ciji odkupa bi se v Sloveniji zlaLe, med turistično sezono lahko taK dvignila potrošnja, da bi domači iad brez posebnih težav prevzel večiE-. pridelka. Pomislimo še, da so v SLe veni ji velika industrijska središča,\ p, bi porabila lahko mnogo več sadtjft Kakor rečeno, nastajajo v prod sadja na Vipavskem pa tudi v Br( motnje. Nekateri pridelovalci si >re 'os magajo sami iz zadrege. Iz Brd ir it* 'lic >Pc Vipavskega, tako na primer tudi Dornberka, kjer so v zadnjih letih posebno pričeli gojiti breskve, v*j0l jo sadje na lastnih avtomobilih flttu v turistične kraje, kakor v Opat \av in na Koprsko ter so z izkupički ‘m, prav zadovoljni. Seveda niso vsi ko spretni in tudi nimajo toliko narja, da bi si nabavili lastno voZy< Zato pričakujejo od zadrug več govske žile in podjetnosti prav takšnih trenutkih, ko nastopi nevft* nost, da pridelki propadejo neijiav prodani. ie ' Jo, 'ati slr hez POCENITEV UMETNIH GNOJI! NA ANGLEŠKEM Zaradi mednarodne konkurence bile angleške tovarne umetnih gn« prisiljene znižati cene, in sicer je varna »Imperial Chemical Industri* znižala cene za 12 šil. 6 penijev do šil. 6 penijev pri toni, tovarna »Fis« Ltd.« pa za 7 šilingov 6 penijev. VEČ NOVIH TRAKTORJEV V ITALIJI V letu 1960 so italijanski kmetova kupili 26.436 novih poljskih traktorj' Povprečna moč strojev je dosegla 3 7' KS. V istem letu so razdrli 2675 rih traktorjev. IMPEXPORT UU0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Si tre UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRAlfr BENI MATERIAL - MESO IN ZIVIN< IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STRO. TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGf pumije pg tr/aSKEM IN SllSlEM SPIEl! milM PODJETJE « MKUSTNE KOMPENZACIJ Ul. del Besce 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impexport - Trieste ie«i iVg K lra "clc K M ki, So r. k 06č 'Jas ke JJo Sfv iiv Pes vsc t>oj ie "o i. hti 'ta 'ta Ne KOBILI KADALOISO Uautae Trst - Trieste, ul. XXX Ottebre vogal ul. Torrebianca, tal. 25-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema permafles ’a urede - vozički - posteljice RAZSTAV*: UL. VALDIBIVO, K — UL. V. F1LZI, 1 PRIDELEK SLIV Letošnji pridelek sliv cenijo v Jugoslaviji na 70-80.000 vagonov. Odkupna cena v Kragujevcu znaša 25-30 dinarjev, v Valjevu 30, v Subotici 15-18, v čačku 20 in v Kraljevu 40 dinarjev za kilogram. Po kakovosti so slive letos zelo dobre. V okolici Brčka bodo izvozili 400-500 ton češpelj. V tem okraju jih bodo pridelali okoli 2500 vagonov. Od tod izvažajo slive v hladilnih tovornjakih zlasti na Dunaj. Trnnsinlriii <1. d. IMPORT - EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV UT STROJEV ZA LESJfO INDUSTRIJO TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214 Leetenolsvetilke, popolne opremo~za kopalnice m m m po cenah, k! se ne dajo primerjati I Brandolin Via S. Maurlzio, 2 Splošna plovba .A. Piran /g\ Telefon 51-70 Telex 03323 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 teles to—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in ser gotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevsema vse spediterske posle v sveti z mednarodnimi velesejmi/ J® R I J e K A JUGO I INI I Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa Ctjedno) Sjedinjene Države Ameriko (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Eevant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Dalekijlstok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. > -3 -... , — " ____________________________________________________ Prevozite robn progama ”JEG0EIRHJE’