Poštnina plačana v gotovini Cena Dlo V- Stev. 33 V Ljubljani, ponedeljek 10. februarja 1941 Leto VI. Angleško vojno brodovje je bombardiralo Genovo Davi so enote angleške mornarice nenadno napadle naiveejo ttalifansko luko ter povzročile veliko škodo - Letalski napad na Pizo in Livorno London, 9. febr. Reuter: Britansko pomorsko poveljstvo sporoča: Naše pomorske sile so danes ob zori hudo bombardirale italijanska oporišča v Genovi. Podrobnosti o tem koraku še ni. Po poročilih, ki so na razpolago, je bil ta korak kronan 2 velikim uspehom. Teh operacij so se udeležile težke in lahke edinice vojne mornarice. Kairo, 9. febr. Reuter. Poveljstvo angleškega sredozemskega brodovja, ki se je čutilo prizadeto zaradi nedavnih bombnih napadov na angleške ladje, je sklenilo izvesti daljšo temeljito očiščevalno akcijo po vsem Sredozemskem morju. Na tej poti je ponoči prodrlo v zahodnem delu Sredozemskega morja izredno daleč proti severu ter v ranih jutranjih urah nenadoma zaplulo v Ligur-sko morje ter se v dopoldanskih urah nenadoma pokazalo pred Genovo. Brodovje so sestavljale težke srednje in lahke enote britanske mornarice. Poveljnik brodovja je nemudoma ukazal bombardirati pristaniške naprave, vojaško pomembne cilje in utrdbe. Žrela največjih ladijskih topov so bruhala ogenj na mesto, ki šteje 600.000 prebivalcev ter je največje in najpomembnejše italijansko pristanišče. Bombardiranje je bilo izredno silovito ter je napravilo v Genovi v pristanišču in pa na utrdbah in v mestu strahovita razdejanja. Podrobnosti o tem edinstveno predrznem napadu, ki ga je kdaj doslej podvzelo kakšno brodovje, bodo še objavljene. Dodatno k poročilu o pomorskem napadu na Genovo, javljajo, da to m bil doslej edini angleški napad na Genovo, kajti letala angleške zračne sile so Genovo napadla že štirikrat im sicer zadnjič 18. decembra. London, 9. febr. o. Reuter: Podrobna poročila o silovitem napadu angleškega brodovja na Genovo pravijo, da so angleški topovi zmetali na genovsko pristanišče 300 ton bomb vseh vrst. Istočasno so težka in lahka angleška letala bombardirala pristanišče Pizo ter ogromna petrolejska skladišča v glavnem mornariškem oporišču italijanske vojne mornarice v Livornu. Vsem operacijam proti italijanskim pomorskim oporiščem je poveljeval admiral James Somer-ville. Med enotami angleške mornarice, ki so pri tem napadu sodelovali, sta bili oklepnici letal »Ark Rovalf ter križarka »Sheffield«. Pri teh napadih je bilo izgubljeno eno samo angleško letalo znamke »Sforffish«. Pri napadu na Genovo so bile večkrat' zadete ladjedelnice in tovarne za lokomotive in oklepne avtomobile »Ansaldo«, uničena glavna električna centrala ter mnogo skladišč ob pristanišču. Več ton bomb in veliko število vžigalnih bomb je pomorsko letalstvo zmetalo na petrolejsko čistilico v Livornu ter na druge cilje v bližini. Druge pomorske letalske sile pa so na- Renown« ter »Malava«, o kateri je bilo pred | padle Pizo in sicer letališče ter razbile žp^ nedavnim poročano, da je potopljena, nosilka niško križišče. Hitlerjev namestnik Hess o ogromni!) nemških pripravah za napad proti Angliji Berlin, 9. febr. United Press: V današnjem govoru je Hitlerjev nam. Rudolf Hess napovedal vdor v Anglijo ter dejal, da je Anglija zato stopila v vojno, da bi prekrižala Hitlerjeve načrte o obnovitvi Evrope. Tega pa ne bo dosegla. Meč nemške vojske noč in dan visi nad Anglijo. Največ ji vojni stroj vseli časov je popolnoma pripravljen in bo v kratkem zadal boga-taštvu zmagoviti končni udarec. Zgodovina bo ožigosala vse tiste, ki so odgovorni za to, da so potegnili Evropo v vojno in Nemčija zasegla dansko vojno brodovje Stockholm, 9. febr. o. Švedski dnevnik »Da-gens Nyheter« poroča, da so nemške oblasti zasegle danske torpedne rušilce, ki od sobote dalje plovejo pod nemško zastavo in z nemško posadko. Nemci so prevzeli tudi danske podmornice za službo v Baltiškem morju. S tem se je bistveno spremenilo razmerje med Nemčijo in Dansko, zakaj ob zasedbi Danske je bilo izrecno zagotovljeno, da ostane Danska gospodar svojega vojnega in trgovskega brodovja. Ker so pa bili iz danske vlade odstranjeni vsi ministri, ki bi utegnili nemški zahtevi po prevzemu brodovja nasprotovali, je bila nemška zahteva sprejeta brez odpora. Angleški kralj je danes brzojavno čestital vrhovnemu poveljniku vojske na Bližnjem Vzhodu generalu Wavellu. V brzojavki pravi kralj, da pomeni zavzetje Benghazija znamenit mejnik v boju za ohranitev angleškega imperija v Afriki. Kraljeva brzojavka hvali junaštvo vojske, letalstva in mornarice. Italijansko uradno poročilo o izgubah v januarju Rim, 9. februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo italijanske voiske sporoča izgube za mesec januar 1941. Po tem poročilu znašajo italijanske izgube v Albaniji 194 mrtvih, 471 ranjenih in 2639 izginulih. V italijanski vzhodni Afriki znašajo izgube 54 mrtvih, 42 ranjenih in 17 izginulih. V Severni Afriki znašajo izgube na podlagi poročil, ki so prispela do 31. januarja: 51 mrtvih, 77 ranjenih in 4080 izginulih. Mornarica je pretrpela meseca januarja sledeče izgube: 49 mrtvih, 132 ranjenih in 216 izginulih. Izgube italijanskega letalstva so: 55 mrtvih, 115 ranjenih in 447 izginulih da so za več let premaknili uresničenje Hitlerjevih načrtov za mirno ustvarjanje na celini. Za uresničenje teh načrtov je Hitlerju vse bolj potrebno kakor pa vojna. Angleži so imenovali z oddihom čas, ki je potekel med vojaškimi operacijami na Poljskem, Norveškem in v Franciji. Zanje je tudi današnje razdobje oddih. Toda Angleži so prepričani, da v Nemčiji v času tega oddiha potekajo ogromne priprave. Na vojaškem, političnem in gospodarskem področju se izvajajo pripravljalni ukrepi največjega obsega. To zimo Angleži ne ugotavljajo več z nasmeškom, da izgubljamo čas. Vojna proti Angliji se nadaljuje vsak teden, vsak dan, vsako uro. Kakor je Hitler rekel, se bo podmorniška vojna začela na spomlad. To, kar se med tem oddihom dogaja, to je neprestano podkopavamje Anglije z akcijo najhraorejših nemških vojakov v zraku in na morju. »Oddih« je delo v korist Nemčije. Oni na oni strani si dobro ne predstavljajo tega, kaj se bo zgodilo po »oddihu*. Oni samo pišejo, da je največji vojaški stroj vseh časov pripravljen na odločilni boj. Mi vemo, da ta največji vojaški stroj giblje duha in silo nemškega vojaka. V mirnem zaupanju stoji Nemčija za tem močnim vojaškim strojem pripravljena in odločena, kakor še nikdar dosedaj, da po svoji strani stori vse, do Vojna v Severni Afriki Angleži 300 km dalie od Benghazija Italijansko poročilo o vzrokih za umik iz Benghazija Nekje v Italiji, 9. februarja, o. 247. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Libiji: Severna Afrika. Južno od Benghazija boji krajevnega značaja. Sobotno italijansko uradno poročilo pravi o zasedbi Benghazija Zakon o ameriški vojni pomoči za Anglijo sprelet Newyork, 9. febr. g. Associated Pres: Snoči prevzet po vtisih, ki jih je bil deležen v Angliji je bila v poslanski zbornici sprejeta z 260 : 165 ter da bi rad videl, da bi tudi največji dvomljiv- ■ • !----------- 1----- --J T —" oi imeli priliko ogledati si branik demokracije, An- glijo, v teh dneh. Ko je Wiltkie dopotova| v Newyork, ga je pozdravila večja množica ljudi in časnikarji, katerim je dejal, da je vedenje angleškega ljudstva nanj naredilo močan vtis. Po tem, kar je videl v Angliji, je prišel glede ameriške pomoči do istega mnenja, kaikor ga je že imel pred odhodom v Anglijo. Odklonil je pa vsako izjavo glede vse- bine pogovora, ki ga je imel s predsednikom irske vlade de Valerom. glasovom tako imenovana »Lease and Lend bili«, zakon o posojanju in oddaji orožja demokratični..! državam, ki ga je predložil poslanski zbornici predsednik Roosevelt. V torek bo ta zakon prišel I« pred zunanjepolitični odbor senata in pri tej priliki bo govoril tudi še Wendell Willkie o svojih vtisih iz Anglije, odkoder se je danes vrnil. Newyork 9 febr. g. United Press: Wendell ^itlkie, ki je včeraj priletel s Clipperjemna Tri-lttdad, je davi pristal z letalom na letališču Nor-Wich pri Newyorku. Časnikarjem je izjavil, da je Nova sprememba vlade v Franciji Zunanji minister Flandin odstopil — admiral Darlan zunanji minister In predsednik vlade VIchy, 9. febr. o. United Press: Zvečer je Mio izdano naslednje urudno poročilo: Zunanji minister Flandin, ki je odgovori tta vabilo maršala Petaina v kočljivem trenutku in se mu ponudil za sodelovanje, je dane. državnemu poglavarju svoje mesto dal na raz_ polago. Ta korak bo velikemu francoskemu *ojaku, maršalu Petainu, omogočil popolno svo-|>odo pri ukrepih, ki jih zahteva sedanji po- 1’oroČajo, da je namesto Flandina prevzel *anaje ministrstvo in predsedstvo vlade admiral Darlan, ki bo ostal tudi mornariške mi-uister. Maršal Petain je Flandinu na »poročilo o odkopu poslal pismo, v katerem pravi, da je Flan-<*W s tem, da prostovoljno zapušča vlado, žrtvoval samega sebe za Francijo in da bo to njegovo ne-*ebično dejanja pravilno razumljeno in cenjeno. Do te spremembe v francoski vladi je prišlo po posvetih, ki jih ie admiral Darlan imel v Parizu z Lavalom. Glede predlogov, ki ip rmsiai maršul Petain Luvalu, je bilo mo- zvedeti toliko, da jih je Laval odklonil, jer mu je maršal Petain ponujal v svoji vladi samo ministrstvo' brez portfelja. Glede nadalj-nega razmerja med Nemčijo in Francijo, je gotovo samo to, da maršal Petain ne bo sprejel nobenih zahtev, ki bi šle čez obseg sporazuma, katerega sta sklenila s Hitlerjem lansko jesen ob snidenju v Montoireju. Zlasti je gotovo, da ne bo maršal Petain popustil glede francoskega vojnega brodovja, glede oporišča v francoskem imperiju in glede določil premirja. V Vichyju odločno zavračajo vsa švicarska in druga poročila o tem, da bi bila maršal Petain in admiral Darlan zapustila Vichy ter odpotovala v Severno Afriko, od koder naj bi vodila odpor proti Nemčiji Berlin, 9 febr. Iz Yicliyja je pnspelo poročilo da je admiral Darlan sestavil novo francosko vlado, v kateri je polej; predsednika vlade admiral Darlan prevzel se zunanje, notranje informacijsko in mornariško ministrstvo. Bivši notranji minister Peyrouton je imenovan za poslanika v Braziliji. Cirenaika, 5. in 6. februarja se je bil južno nd Benghazija eden najhujših bojev, v katerem so bile naše izgube težke, pa tudi izgube sovražnika. V moštvu in materialu niso bile nič manjše. Na predvečer 6. t. m. je sovražnik zasedel Benghazi, ki 6o ga izpraznile naše čete, da Jji s tem obvarovale vojnih grozot italijansko in domače civilno prebivalstvo, Benghazi, 9. februarja, g. Posebni poročevalec ameriške radijske družbe Columbia je danes sporočil v Ameriki, da je bil v Benghaziju ujet znani italijanski general Bergonzolli, s priimkom »Električna brada«, ki je ušel iz Bardije, ko se je začel angleški napad. Generalu Bergonzolliju se je doslej še povsod posrečilo pravočasno umaknili, pri Benghaziju pa je bil angleški napad naglo organiziran ter je poveljnik Bardije ranjen padel v roke avstralskim četam. Angleške čete so danes popoldne zavzele mesto El Agheila na najjužnejši točki Velike Sirte, približno 300 km južno od Benghazije. čete so prodirale skozi puščavo na jug proti glavni obalni cesti. Britansko napredovanje se naglo nadaljuje. Sodijo, da je doslej od 15 italijanskih divizij ▼ Vesti 10. februarja Italija je priznala, da se Francija zvesto drži določil premirja z Nemčijo in Italijo. To resnico vidi vsakdo. Zaradi tega ni razloga za kakršno koli nezaupanje Nemčije do Francije, so-dii švicarski dnevnik »La Suisse«. Vse dosedanje italijanske izgube v vojni znašajo po današnjem uradnem poročilu iz Rima skupno 55.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. V Rotterdamu je bilo prijetih 85 Holandcev, povečini mladih ljudi, zaradi uboja nekega nemškega vojaka pretekli mesec, poročajo radijske postaje ameriške družbe Columbia. Slovaški notranji minister šanjo Mach bo jutri odpotoval v Nemčijo in bo obiskal slovaške delavce, ki so tam zaposleni. Pri teji priliki bo imel tudi važen govor, poroča DNB. Napovedovalec vatikanskega radia, se je danes poslušalcem po vsem svetu večkrat opravičil, zaradi zastoja in počasnega oddajanja poročil po radijski postaji sv. Stolice. Dejal je, da je do tega prišlo, ker neznan nasprotnik že nekaj tednov neprenehoma moti oddaje vatikanskega radia, čeprav vodstvo postaje skrbno pazi, da oddaja samo taka poročila, ki so v skladu z božjim in naravnim zakonom ter neovrgljivo potrjena. Ta poročila moti nekdo, ki sovraži resnico in hoče preprečiti, da bi bila lažnjiva propaganda razkrinkana, je govoril napovedovalec. Važne ukrepe za popravilo tovarn, ki so bile poškodovane po nemških bombah, je napovedal angleški minister za gradnje, lord Leith. Da bodo ta popravila čim hitrejša, jih bodo vodili vojašiki častniki ter inženir-roča agencija Reuter. Danes je v Anglijo dospela nova divizija kanadskih vojakov ter večji oddelek izurjenih kanadskih in avstralskih letalcev, poroča Reuter. Skoraj vsi veliki nemški listi se bavijo i vprašanjem, kako bodo evropski narodi med sedanjo vojno pokrili svoje gospodarske potrebe. To je odvisno od večjega pridobivanja surovin v Evropi sami ter od povečanja izdelave, ki gre po nemških zaslugah povsod s polno paro naprej. Pridelovalne sile Evrope še zdaleč niso izčrpane, treba je le gospodarstvo organizirati in v večji meri uporabljati stroje. G. Pucelj odklanja politično pomirjenje v Sloveniji Ljubljana, 9. februarja V Kazini je bilo dunes — menda neprigi šeno — zborovanje zauj>nikov slovenske JN' Na zborovanju je prvi govoril namestnik dr. Kramerja, g. Ivan Pucelj, ki je v svoietn, z običajno sejmarsko duhovitostjo zabeljenem govoru najprej odklonil izvajanja predsednika dr. Kulovca o jKilitienem pomirjen ju v Sloveniji ter nato — jx> svoje seveda — poročal o notranjepolitičnem položaju. Za g. Pucljem je govorii bivši senator dr. Grga Andjelinovič, zunanjepolitični pregled pa je podal urednik >Jutra« Verčem. Kot zadnii je nastopil bivši komunistični poslanski kandidat g. \filan Mravlje, ki je z veliko zaletavostjo zahteval razlastitev in zasego premoženja redov in cerkvenih skupnosti. Zborovanja se je udeležilo kakih 140 ljudi. Sprejeta je bila posebna resolucija o prehrani Slovenije in resolucija glede rehabilitacije JNS-arskega urad niši v a. Libiji postavljenih izven boja deset, ostalih pet pa je le za silo oslabljenih z orožjem. Dozdaj je bilo v Benghaziju in okoli njega ujetih več tisoč italijanskih vojakov, prihajajo pa ie vedno novi tisoči. Poveljstvo ie ni moglo sporočiti točnega števila ujetnikov. Od očiščevalnih akcij namreč uro za uro prihajajo nove razorožene italijanske čete. Mesto El Agheila, ki leži 300 km dalje od Benghazija na poti proti Tripolisu, šteje kakih 1000 prebivalcev. Imelo je majhno italijansko posadko, radijsko oddajno postajo in precej dobro pristanišče. Leži 18 km od meje med Cirenaiko in Tri-politanijo ter je zadnji važnejši kraj pred začetkom puščave Sirte. Britansko vrhovno poveljstvo javlja,, da je bilo razen generala Bergonzolija, nekega armadnega generala ter divizijskega generala, ujetih pri Bengaziju Se pet drugih italijanskih generalov, tako da znaša skupno število ujete italijanske ge-neralitete v Benghaziju osem. Govor predsednika angleške vlade London, 9. febr. o. Reuter poroča: Predsednik angleške vlade Churchill je nocoj imel po rjufeu govor, v katerem je dejal med drugim: Obstali smo na naših tleh m se postavili v bran dvema diktatorjema tedaj, ko seje zdelo, da sta dosegla vsemogočno zmagoslavje. 1 okazali smo, da smo sposobni upreti se sami. # V zadnjih š-tiridi aW petih meseah, je naša stvar v raznih smereh napredovala bolj, kakor pa je večina nas upala. Po hudih porazih, ki so jan naši lovci prizadeli nemškemu letalstvu v avgustu in septembru, Nemčija m poskusila napasti našega otočja, čeprav je to želela in se obsežno pripravljala. Za pripravo tega načrta je skušala zlomiti odpornost angleškega naroda s tem, da je nemško letalstvo bombardiralo London in druga naša velika mesta. V občudovanje vsega sveta in naših prijateljev v Združenih državah, je zdaj do-' ■ ■ da ta oblika izsiljevanja ■ . ■, , . •1' 1 se zdaleč ni omajala duha angleškemu narodu, temveč ga razpihala v tako živ in splošen plamen, kakor ga še nikdar prej ni bilo videti v nobeni modemi človeški skupnosti. Vse angleško cesarstvo je ponosno na svojo ožjo domovino ta nam prihaja v vedno večjem številu na pomoč. Dobro se zavedamo te ljubezni, ki v vidni obliki prihaja iz dominionov čez širna moria in daljave. Prvi naš vojni cilj je, da bomo vredni te ljubezni in da jo bomo ohranili. Te mračne zimske mesece je sovražnik imel možnost, da je zmetal na nas nekaj ton bomb. Za vsako tono smo mogli mi poslati v Nemčijo povračilo. Uredili smo to tako, da bo v bodoče drugače, toda London in druga naša velika mesta so morala prestati to skušnjo. Množice preprostega angleškega ljudstva, moških, žena in otrok stoje trdno in neomajno, njihov duh je isti, njihova slava in njihova zmaga pa bo večja, kakor je bila slovita zmaga pri Waterloou. Vsa čast naši civilni obrambni službi vseh vrst, redni, prostovoljni in poklicni, ki je pomagala našemu ljudstvu v tem strašnem razdejanju, v tej strašni preskušnji, kakor je še ni doživela nobena omikana človeška skupnost nikdar. Več kakor dve tretjini zime sta minili, a do zdaj še nismo imeli nobene resne nalezljive bolezni in navzlic slabim pogojem v zavetiščih, se bolezni niso pomnožile. To je treba pripisati krajevnim zdravstvenim oblastem, našim požrtvovalnim strežnicam in strežnikom ter ministrstvi« za zdravje. (Ob zaključku lista tfnvor še traia' Pisatelju Finžgarju, velikemu Slovencu Stoletja dajejo narodom spričevala. Stoletja klešejo imena velikih mož v zgodovino. V stoletjih zraste narod, se izpriča in si da legitimacijo za bodočnost. Morda nobeno stoletje ni poseglo v zgodovino slovenskega naroda tako globoko in tako močno kot dvajseto. Od 12. stoletja do danes je to namočnejše. Brižinski spomeniki so dali slovenskemu narodu samo zunanjo legitimacijo, dali so mu izročilo v slovenskem jeziku, da imamo svoj jezik, da govorimo slovenski. S tem so nam dali pravico, da smo rastli v boju za svoj najosnovnejši element: slovenski jezik. Minula so stoletja. Slovenski jezik je dobil samega sebe v knjigi. Svoj vzpon je doživel v Prešernu. Druga legitimacija, drugo spričevalo je izkazalo zamolčano, skrito potrdilo: duh slovenskega jezika. In dvajseto stoletje? Mimo Kreka in Jegliča in Korošca je slovenska beseda našla svojo najbolj prirodno vko-reninjenost v Finžgarju. Presmela trditev9 Ne, v njem in z njim je prava, prirodna, neizumet-ničena, iz srca porojena in izpričana slovenska beseda vzkipela in udarila v našo globino. Zazvenela je tako, kakršna je, kakršna je od pamtiveka, kakršna je danes. Izčiščena in prekajjena, iz stoletij vzrastla je Finžgar jeva beseda. Tak je tudi njegov odnos do slovenskega naroda. V vsem in iz vsega je zgrabil to, kar je slovenskega. Iz svojih globin, iz svojih pradavnih, večno slovenskih osnov je s polno roko raztresel med Slovence vse svoje, vse, kar je v njem, vse, samega sebe, iz svoje slovenskosti, iz katere je in ki je vsa v njem... Veliki Slovenec: V besedi in dejanju praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Daj Bog takih Slovencev še! Potrebni smo jih v teh težkih urah! Pisatelju »Svobodnega sonca*, velike pesmi naše moči in svobode, pa želi slovenski narod še mnogo, mnogo let srečnega in plodnega življenja — za našo besedo in za našo bodočnost! •vv 70 letnica pisatelja Finžgarja v našem gledališču Ljubljana, 9. februarja. Naše narodno gledališče je v soboto zvečer, dne 8, februarja priredilo slavnostno predstavo Finžgarjeve drame »Razvalina življenja«. Občinstvo je dobro napolnilo dvorano, da tako proslavi 70-letnico najpomembnejšega sodobnega slovenskega dramatika, velikega slovenskega pisatelja in kulturnega delavca. Slavno6ti so se udeležili zastopniki naših oblasti in ljubljanskega mesta, največ pa je bilo med občinstvom takih, ki so znali najbolj neposredno ljubiti velikega prijatelja in vzgojitelja našega ljudstva, dočim je bilo opaziti, da so nazorno nasprotni pisateljevi tovariši slavnost lepo prezrli, dasi so sicer polni fraz o dragocenosti in celotnosti kulturnega dela. Slavnostni govor je imel prof. France Koblar, ki je sporočil občinstvu, da govori namesto g. Otona Župančiča, upravnika narodnega gledališča, ki je na žalost za to priliko obolel in se ni mogel oddolžiti Finžgarju za govor, ki ga je ta imel ob njegovem jubileju. V svojem govoru je prof. Koblar lepo orisal kulturni in narodni pomen jubilantovega dela. Sledila je nato predstava, ki je bila vse skozi na višku ter so igralci za lepo igro želi veliko priznanje. Lep in plodovit letni obračun Muzejskega društva v Mariboru Maribor, 9. februarja. Danes dopoldne ob pol 11 se je začel v čitalnici Študijske knjižnice redni občni zbor Muzejskega društva v Mariboru. Vodil ga je predsednik dr. Poljanec, ki je pozdravil zastopnika pre-vzvišenega knezoškofa kanonika dr. Ostrca ter zastopnika župana ravnatelja Rodoška, nato se je spomnil umrlih članov ter se zahvalil vsem tistim, ki so društvu pomagali. Sledil je obširen in izredno zanimiv referat tajnika prof. Baša. Iz njegovega poročila posnemamo: Delo Muzejskega društva v pretečenem letu se je vršilo v sledečih pravcih: Pripravljanje prostorov — mestna občina je v lanskem letu v glavnem končala obnovo muzejskih prostorov v gradu. Društvo je prevzelo vse mednadstropje ter muzejski vrt na severozapadni strani proti realki. V teh prostorih so bile nameščene v velikem nie-zaninu arheološka in etnografska zbirka, v severnem dvorišču zadaj na vrtu lapidarij, loža pa je pripravljena za lapidarij kamenite plastike. Istočasno g tem nameščanjem pa se je nadaljevalo restavriranje in konserviranje predvsem arheoloških, etnografskih in cerkveno-umetniških muzealij. Hkratu 8 konserviranjem ter nameščanjem so bile zbirke izpopolnjene z novimi zgodnje hall-statskimi pridobitvami iz Pobrežja, z manjšimi latenskimi najdbami iz Grušovja pri Konjicah, novimi cerkveno-zgodovinskimi umetninami, izmed katerih omenjamo na prvem mestu gotski krstni kamen z Ojstrice nad Dravogradom, ki tvori sestavni del lavantinskega škofijskega muzeja, potem izpopolnitev zbirke pajnskih končnic po primerih iz mežiške in mislinjske doline, potem narodopisne noše, narodopisne keramike iz Prekmurja in Dravskega polja, meščansko nošo iz Maribora ter narodopisne zbirke, kjer imenu- * jemo okamenine od Marije Snežne. V notranji organizaciji so nadaljevali najožje stike z Zgodovisnkim društvom, ob strani pa je pri delu stala mestna občina mariborska ter banska uprava. Od dobrotnikov je omeniti na prvem mestu mestnega župana dr. Juvana, Škofa dr. Tomažiča, podbana dr. Majcna, industrijalca J. Hutterja, gospo Lipoldovo, go. Ašičevo, dr. Franca Toplaka, dr. Schmidererja, trgovca Ivana Paša, trgovca Fr. Ceha v Murski Soboti, Otmarja Megliča, Hermana Vidmarja. Staro naklonjenost so ohranili društvu ter mu stali ob strani šef mestne finančne uprave Joža Barle, šef mestnega gradbenega urada inz. Baran, mestni stavbenik Končnik, prav posebej pa še načelnik mestnega finančnega odbora ravnatelj Hrastelj ter načelnik mestnega gradbenega odbora upravnik Stabej. Med svojimi dobrotniki pa je izgubilo društvo preteklo leto ministra dr. Ant. Korošca, ki je v letu svoje smrti poklonil muzeju več knjig in na Maribor se nanašajočih slik iz medvojne dobe. „ Sledilo je nato poročilo blagajnika inz Baum-gartnerja ter ostalih. Iz njihovih poročil je bil razviden zadovolji* razvoj društvenega gospodarstva. Letalska vojna v Evropi Bombe na srednjo Anglijo, Malto in na zahodno Nemčijo Berlin, 9. februarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Posamezna bojna letala so včeraj podnevi in ponoči od sobote na nedeljo napadla vojaško vazne cilje v srednji in jugovzhodni Angliji. V Sredozemskem morju bo nemška letala napadla letališča na Malti in pristaniške naprave v Lavaleti. Letala so metala bombe težkega kalibra na skladišča in na pristaniške naprave. Nastali so veliki požari. Sovražnikova letala v majhnih skupinah so v noči od sobote na nedeljo metala bombe na treh krajih na naseljena mesta v Zahodni Nemčiji. Tri sovražnikova letala so ponoči skušala leteti nad Norveško. Dve sta bili sestreljeni. Od nemških letal Be dve nista vrnili v svoja oporišča. London, 9. februarja. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: V noči od sobote na nedeljo so bila sovražnikova letala delovna nad zahodno in severovzhodno angleško obalo v omejenem obsegu. V severovzhodni Angliji je bilo vrženih nekaj bomb, l;i pa niso povzročilo nobene škode in ne zahtevale nobenih žrtev. Včeraj so bila sestreljena tri sovražnikova letala. Vlak treščil v 150 metrski prepad Bel grad, 9. februarja, m. Na cesti, ki drži Čez čakor pri Rumovski cesti, se je danes pripetila težka železniška nesreča. Potniški vlak Be je prevrnil v 150 m globok prepad, pa nesreča kljub temu ni zahtevala nobene človeške žrtve, kajti vlak je zgrmel na debelo plast snega. Co snega ne bi bilo, bi se prav gotovo vsi potniki ubili in bi bil tudi vlak prav gotovo dosti občutneje poškodovan kot pa sicer. Potniki, bilo jih Je vsega skupaj le sedem, so vsi dobili samo težje poikodbe. Eden njih ima zlomljeni obe nogi In nekaj reber. Zahtevajte povsod naš list! Sovražnikova letala so v noči od petka na soboto letela nad Malto in vrgla nekaj bomb. V pretekli noči so manjše skupine angleških letal napadle Flushing in Rotterdam. Letala obrežnega poveljstva pa so ob severozahodni obali Norveške napadla nemški konvoj, ki ga je spremljala križarka. Pogrešajo eno letalo. Manjše skupine angleškega letalstva so ponoči napadle klub Izredno slabim vremenskim pogojem nemško industrijsko središče Mannhelm. Politična potovanja, posveti in zborovanja Belgrad, 9. februarja, m. Po včerajšnjih konferencah, ki so jih imeli vodilni člani vlade v Belgradu, je tudi minister dr. Kulovec odpotoval v Ljubljano, podpredsednik vlade dr. Maček pa v Zagreb. V Zagreb so se odpeljali prav tako finančni minister dr. Šutej, trgovinski minister dr. Andres, poštni minister dr. Torbar in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič. Zaradi odsotnosti vodilnih članov vlade v prestolnici ni bilo važnejših političnih dogodkov. Bilo je samo nekaj sestankov krajevnih odborov JRZ zaradi priprav za strankino prireditev, ki bo v sredo, dne 12. t. m., na pravoslavni praznik Sv. Treh kraljev v prostorih restavracije Kolarac. Isti dan bodo imeli svojo prireditev tudi staro-radikali, ki so letos najeli svoje prostore v hotelu Kazino. Nekaj sestankov je imela tudi mladinska strankina organizacija. Politično živahnejši je bil danes Zagreb. Podpredsednik dr. Maček se je po svoji vrnitvi iz Belgrada raztovarjal z banom dr. šubašičem in podpredsednikom HSS Košutičem ter tajnikom dr. Krnjevieem. Pojasnjen detomor na Fužinah Ljubljana, 9. februarja. Delavec Toplikar je 28. januarja okoli 15 zagledal v parku pri umobolnici na Fužinah okoli 100 m od mosta trupelce novorojenčka. Potegnil ga je iz vode in takoj pohitel na orožniško postajo v Vevčah, da obvesti orožnike o nesrečni najdbi. Orožniki so trupelce pregledali in odredili, da se je utopljeni novorojenček prepeljal v mrtvašnico pokopališča pri Devici Mariji v Polju. Sodna obdukcija je ugotovila, da je novorojenček deček, ki ga je morala brezsrčna mati še živega vreči v Ljubljanico. Nadaljnje poizvedbe so vodile v smeri proti Ljubljani in pretekli teden so na ljubljans.ki policiji po zaupnih informacijah dognali, da je bila brezsrčna mati kuharica in natakarica Marija M., stara 20 let, ki je ponoči s pomočjo svoje prijateljice novorojenčka spravila v vodo. Mati in njena prijateljica 6ta bili aretirani. Na policiji je brezsrčna mati začela trdovratno tajiti in je navajala, da novorojenček, najden pri Fužinah, ni njen. Pod težo vseh dokazov je naposled priznala in je bila tudi izročena sodišču. Proti njej je uvedeno kazensko postopanje zaradi detomora. Volni prostovoljci so zborovali Ljubljana, 8. februarja. Danes dopoldne so se zbrali prostovoljci k 22. rednemu občnemu zboru. Navzoče je pozdravil predsednik Jeras Josip. Z občnega zbora so bile odposlane pozdravne bruzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ministru vojsek in mornarice, zvezi vojnih prostovoljcev v Belgradu. Prostovoljci so se v nadaljnjem spomnili dveh umrlih tovarišev in tistih padlih borcev, ki so pred 25 leti padli za blagor Jugoslavije pri umiku čez albanske gore. G. Jeras je v svojem pozdravnem govoru dejal med drugim: Pri pozdravih velja sedaj prva naša beseda vladarju Jugoslavije Nj. VeL kralju Petru II. iz slavnega rodu Karadjordjevičev, sinu in nasledniku našega vrhovnega komandanta v svetovni vojni, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Letos, ob polnoletnosti bo prevzel težke vladarske posle. Kakor njegovemu Vzvišenemu očetu stojimo vojni prostovoljci tudi mlademu našemu kralju zvesto ob 6trani. Vojni prostovoljci smo kot borbena organizacija še posebno povezani z našo vojsko, saj smo kot prostovoljci, uvrščeni v svetovni vojni v tedanjo srbsko vojsko, udarili temelj sedanje jugoslovanske vojske, ki je last nas vseh in ki naj bo ponos vseh Jugoslovanov ter najsigurnejše jamstvo pri čuvanju naših meja. Vprašanje Francije in pa še drugi dogodki, ki so se med tem pripetili v sedanji vojni vojaškega in političnega značaja, so bili nam Jugoslovanom spet nov resen opomin iztreznjenja. Le najkrepkejša in najsolidnejša strnitev vse Jugoslavije okoli svoje narodne vojske nas bo obdarovala pred Pr®-senečenji, v' 1 '■ »»*,’» . *. * * ' * Z ' lz tajniškega poročila je bila razvidna vsa delavnost prostovoljske organizacije. Tako je imela organizacija 9. oktobra žalno sejo za Aleksandrom I. Za odkritje spomenika kralju Aleksandu I. v Ljubljani je organizacija izdala knjižico z naslovom: Besede kralja Aleksandra- Besedilo te knjižive je bilo prebrano tudi na grobu kralja Aleksandra na Uplencu. 28. decembra lanskega leta so prostovoljci odkrili na Blejski Dobravi spominsko ploščo vojnemu prostovoljcu, bojevniku iz balkanskih vojn in koroškemu borcu Mihi Čopu. — 5. septembra 1940 je organizacija priredila v operi veliko akademijo, na kateri je imel slavnostni govor slepi predsednik Saveza prostovoljcev tov. Lujo Lovrič. Veliko je imela organizacija dela pri postavitvi kraljevega spomenika v Ljubljani — Članstvo je bilo o delovanju organizacije vedno obveščeno po okrožnicah. To naj bi bilo delo samo v glavnem. Pri volitvah so bili izvoljeni ponovno za predsednika Jeras Josip, za tajnika Kajžar Valentin, za blagajnika pa Nosan Franc. Tudi druga odborniška mesta so prevzeli ^ člani, sami preizkušeni borci organizacije. Občni zbor je bil v najlepšem soglasju zaključen. 106. dan vojne med Italijo in Grčijo: Hud italijanski napad na srednjem albanskem bojišču Nekje v Italiji, 9. februarja. Uradno italijansko vojno poročilo št. 247. pravi: Grško bojišče: Akcije krajevnega značaja. Naše letalstvo Je bombardiralo sovražnikove postojanke in čete. Doseženi bo bili vidni uspehi. Nekateri cilji v oporiščih v Prevezi in Lovarinu so bili tudi zadeti. Med temi akcijami so naši bombniki sestrelili eno letalo vrste Gloucester in neko drugo letalo. Tri lovska letala vrste Hurri-can so napadla neko naše ogledniško letalo v zahodnem delu Sredozemskega morja. Naše letalo je sestrelilo letalo vrste Hurrican. Atene, 9. februarja, c. Assoc. Press: V pretekli noči in danes dopoldne so britanska letala izvajala izredno liude bombne napade na albanska mesta Berat, Elbasan in Boroš. Angleški bombniki so prihajali val za valom, kakor doslej še nikdar v grško-italijanski vojni. Nastale so izredno velike eksplozije in ognji. Italijani pa so včeraj napadli Korlco ter napravili nekaj škode na hišah, med njimi pa so poškodovali tudi bolnišnico. Velik napad so včeraj poskusile italijanske čete na srednjem bojišču. Pri tem napadu so bili zlasti drzni mladi fašisti, ki so se pognali proti grškim položajem kljub smrtonosnemu zapornemu ognju. Ko je bil napad odbit, so Grki napredovali do italijanskih Izhodiščnih položajev ter našteli na polju nad 1500 mrtvih in ranjenih Italijanov. Razvoj vojnih dogodkov v Abesiniji, Eritreji in Somaliji Nekj« v Italiji, 9. februarja, o. 247. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Vihodna Afrika: Pri Kerenu je sovražnik zopet napadel, toda napadi so bili odbiti. Na somalijski moji: Naše čete so odbile sovražnikov protinapad s protinapadom. Naše letal- stvo je aktivno in neutrudno sodelovalo v teli bojih ter bombardiralo in obsipavalo s strojniškim ognjem sovražnikove čete, borbena sredstva iu sredstva za preskrbovanje. Sovražnik je poskušal s svojimi letalskimi silami prodreti v področje Asmare in Adigrija. Toda zaradi hitrega V Zagrebu je bil danes sestanek vodstva samostojne demokratske stranke pod predsedništvoni ministra dr. Budisavljeviča. Na sestanku so bili tudi delegati iz Slovenije. Po končanem zborovanju je člane vodstva SDS sprejel tudi podpredsednik vlade dr. Maček. Lepo uspel brucovski večer v Belgradu Belgrad, 9. febr. m. V prostorih češkoslov*. kega doma je priredil tukajšnji Slovenski klub brucovski večer, ki je zelo dobro uspel. Prireditve se je udeležilo nad 300 povabljenih gostov, med njimi tudi prosvetni minister dr. Miha Krek s soprogo, belgrajski nadškof dr. Ujčič, senator Franc Smodej, general Kobal, polkovnik Kokalj in drugi Vsa prireditev je potekia v prijetnem razpoloženju. Belgrajski peki pečejo preslab kruh Belgrad, 9. febr. m. Belgrajska mestna občina je dobite zadnje čase mnogo pritožb, da belgrajski peki pečejo preslab kruh. Ponovno je bila uvedena preiskava in podroben pregled. Oblasti so ugotovile, da so bile pritožbe Belgrajčanov nad slabim kruhom upravičene. Zato je bilo znova kaznovanih več pekov, nekateri med njimi celo do 30 dni zapora. Zborovanje Koroških borcev Celje, 9. febr. 1941. Danes so zborovali v Celju Koroški borci v salonu hotela »Beli vol«. Dvorana je bila nabilo , polna. Zborovanje je vodil prvi podpredsednik g. Wagner Janko, ker je med letom predsednik Brišček izstopil kot funkcionar in tudi kot član. Glavni odbor je zastopal g. šefman, ki je poročal o delu glavnega odbora. Obširna poročila so podali tudi celjski odborniki, iz katerih posnemamo: Glavno delo je bilo zaradi loterije in s prijavami za priznanje kolajn. Celjski odbor je organiziral tudi romanje na Oplenac. Organizacija šteje danes 752 članov, opravilni zapisnik pa izkazuje do 610 številk. Posebno živahno je bilo do; pisovanje z glavnim odborom in je samo glavni odbor poslal celjski organizaciji 69 dopisov. Pri volitvah so biti izvoljeni: za predsednika Kovačič Viktor, podpolkovnik v p., za prvega podpredsednika Roš Franjo, učitelj, za drugega podpredsednika Wagner Janko, računski svetnik, za prvega tajnika Hribar Jože, za drugega tajnika Klinar Franc, za prvega blagajnika Primec Ferdo, za drugega blagajnika Rozman I. Odborniki pa so: Mikeln Fric, Repnik Anton, Rajhntan Jože, Vajsbaher I. Določenih je bik) tudi 9 delgatov za glavni občni zbor. Pri slučajnostih so se naši Koeroki borci posebno zavzemali za brezplačno zdravljenje, za vozne olajšave, za sprejem brezposelnih Koroških borcev v službo, priznanje invalidnine iz koroških bojev. Ker čaka organizacijo še mnogo dela, je novi predsednik obljubil, da bo zastavil vse sile, da se bo priznalo Koroškim borcem tisto mesto,,. ki so si ga zaslužili. , Mariborski nedeljski drobiž Maribor, 9. februarja. Obrtniška prireditev. Ko so predlansko leto mariborski obrtniki prvič imeli obrtniško prireditev, se je pokazalo, da je to reprezentativna stvar, po kateri se vidi, da zavzema obrtniški stan v mariborski družbi odlično mesto. Hkratu so tudi s prvim plesom pokazali izredne organizacijske zmožnosti. Prva in druga prireditev sta bili v Narodnem domu, pokazalo pa se je, da 60 prostori za to prireditev pretesni, pa so se zaradi tega letos preselili v vse prostore Unionske dvorane. Snoči smo videli, da je bila ta preselitev res nujna. Bili so zastopani res vsi sloji, zlasti pa gospodarski. Prireditev je začel predsednik Slov. obrtnega društva g. Sojč z gospo županovo Juvanovo, nato pa se je začelo ob zvokih vojaške godbe rajanje. Poskrbeli so tudi za imenitno pijačo in vse druge dobrote v izobilju, pa tudi za primerno nizke cene. Čisti dobiček te lepe prireditve je namenjen za zgradbo obrtnega doma v Mariboru. Lizol je pila 36 letna žena gostilničarja Fr. I’. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da zastrupljenje ni nevarno, ker je strupeno tekočino samo malo pokusila. Pošteni ljudje. Policiji so bile včeraj izročene tri denarnice z vsebino, ki so jih pošteni najditelji prinesli, da jih vrne lastnikom. Postrežnica Marija Mlekuš na Tržaški cesti 62 je našla denarnico * vsebino 683.50 din. Poleg denarnice je ležala tudi delavska knjižica Marije Kirbiš iz Limbuša. — Na Kralja Petra trgu je neki pasant izročil stražniku denarnico 8 33 din. V denarnici je bil listek z imenom Karl Kimmel, Wien. Upokojena učiteljica Olga Švagelj je našla na Betnavski cesti denarnico s 75.50 din. Zagorje Pomladek Rdečega križa na drž. meščanski šoli v Toplicah bo v korist dijašike kuhinje pri- rejal vsako sredo od 5. februarja dalje pravljične večere za šolsko in predšolsko mladino. Obisk teh večerov prav toplo priporočumo. Osebna vest. Na lastno prošnjo j« bil premeščen tukajšn ji kaplan č. g. Zidar Anton n° nek otok v bližini Šibenika. Gospodu, ki se-Jc v naši dolini uveljeval zlasti kot dušni pastir ubogih bolnikov, želimo na novem mestu obi!° božjega blagoslova. — Na njepovo mesto pa Je dodeljen tukajšnji dekanijski fari č. g. Stol' bičar Kristjan in sicer iz Mirne peči na D°'-nBaaaaBalBBaBBnBnamaa^ posredovanja naših lovskih skupin, ki 80 sestre-lila štiri sovražnikova letala, je bil ta poskus pr** prečen. Protiletalsko topništvo je sestrelilo ne*0 drugo sovražnikovo letalo. Tri naša letala se m®0 vrnila v svoja oporišča. . V Egejskem morju so svovražnikova le*®11 včeraj bombardirala naša letališča. Žrtev ni bil in škoda je zelo majhna. Kairo, 9. februarja, g. Reuter. V Abesiniji « južnoafriške čete znvzele davi trdnjavo Hoduk, 80 km severozahodno od Goraja. Zajele so P tem 280 ujetnikov in Izredno veliko vojnega ni ' teriala. Sudanske čete tudi zelo naglo napreu ' jejo po cesti proti Gondarju. Na letališču El A m a so danes južnoafriška letala razbila 8 italijans* bombnikov. V Kritreji se položaj tudi razvija ugodno. Okrog Korena se nadaljujejo operacije za „ je trdnjave. Britanske čete pritiskajo tudi na J b proti Asmarl. j„ V Somaliji južnoafriške čete prodirajo, n® bi naletele na znatnejši italijanski odpor. tu in tam , Kritike sedanje stanja na našem denarni obtok že inflacijo, zavrača predsednik srb-nem trgu, ki pravijo, da povzroča večji denar- * .v kmetijskih zadrug b. minister Voja Gjor- jevie v svojem glasilu »Zemlja«. Gjorgjevič pravi, da pomeni povečanje denarnega obtoka pocenitev denarja, ali z drugimi besedami povedano, da pride kmet lahko do cenejših kreditov in do boljšega vnovčenja svojih pridelkov, medtem ko so poprej krediti bili dragi in so si jih rezervirali le kapitalisti, ki so obvladovali vse gopodarsstvo. Gjorgjevič zavrača tudi tiste gospodarstvenike, ki zmerom s spomenicami obmedljujejo merodajne činitelje, češ da kmet previsoko vnovčuje svoje pridelke. Gjorgjevič pravi, da ima tudi kmet enkrat pravico dobiti odgovarjajoče cene za svoje pridelke, ne pa samo kapitalist, ki vsako svoje podjetje postavi na temelj rentabilnosti. Če mu zadosti ne nese, pa ga ukine. 50 milijonov dinarjev posojila je dobila banska oblast hrvaške banovine pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Posojilo je bilo sklenjeno na 20 let in sicer pod zelo ugodnimi pogoji. Banovina bo denar porabila za elektri-fikacijska dela, za katera je izdelala velik program in načrt. Saj je bilo rečeno, da misli banovina samo v tekočem letu porabiti 200 milijonov dinarjev v ta namen, ker se misli izvedbe načrta lotiti z vso resnostjo in odločnostjo. Zastopniki gospodarskih organizacij in ustanov, ki so se udeleževali dvodnevne konference pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Belgradu, so soglasno izrazili mnenje, a poročajo tudi iz Crne gore. Skadersko jezero se je razlilo in preplavilo precejšen del poti od Cetinja na Podgorico. Pridelek žita bo za prihodnjo žetev povečara hrvaška banovina. Banska oblast je izdala odlok, po katerem ne bo smelo nobeno plodno zemljišče ostati neposejano. V prvi vrsti bouo morali kmetje Posejati vsa zemljišča z žitaricami, da bo prihodnja žetev vrgla večin da se hrvaški banovini ne oo treba toliko mučiti s prehrano vsega prebivaj-blž' cla se Pridelek povečal za pri- Zbor jugoslov. tekstilnih strokovnjakov v Mariboru Zaslužni boj njihove organizacije proti zaposlitvi tujcev v naši industriji Maribor, 9. februarja. Organizacija absolventov tekstilnih šol se je preosuovala v Zvezo tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije ter je zborovala dames v Mariboru kot najmočnejšem središču tekstilne industrije. K zborovanju so se zbrali delegati iz Ljubljane, Kranja, Zagreba, Varaždina in Grosuplja. Vodil ga je predsednik Jože, Berlič iz Maribora. Podal je kratek pregled prizadevanj za skupno organizacijo tekstilnih strokovnjakov ter pregled o delovanju organizacije v preteklem letu. Obširno je poročal o delovanju društva od ustanovitve dalje Rudolf Polak. Tajniško poročilo je podal Samu-da, blagajniško Gobec. Organiziranje tekstilnih strokovnjakov se je začelo leta 1936 v Kranju. Ker pa se skupina v Kranju ni preveč agilno gibala, je prevzela vodstvo mariborska skupina ter je začela akcijo, da bi se gibanju pridružili tudi tekstilni inženirji kar pa ni uspelo. Leta 1937. se je sedež gibanja prenesel v Maribor ter se je nato začelo agilno društveno delo na vseh področjih. Zlasti je važno delo za odstranitev inozemcev ter njihovo nadomestitev z domačimi strokovnjaki. Leta 1933. je prevzel organizacijo nov odbor ter je razširil njen delokrog. Leta 1939. je prišlo do prvega spora med tujimi strokovnjaki in društvom, ki ga je podpirala vsa narodna mariborska javnost. Društvo je posredovalo z odposlanci pri vseh instancah, tudi pri ministru za socialno politiko, ki je pokazalo največje zanimanje za razmere v tekstilni stroki. Pokazalo se je pri tem, da ima ministrstvo , » ' - _. ' ' . dovoli odločnost! pri odstranje- vanju tujcev, dasi je bilo v nekaterih primerih za to dovolj vzrokov. Največjo zaslombo je imelo društvo v svojih prizadevanjih * ^ ’ oblasti, ki je podpirala njegova stremljenja, da se mora v naših obratih zaposliti izključno domač strokovnjak. Če bi vse oblasti tako ravnale, bi ne bilo v naših tovarnah nobenega tujca več, pa bi industrija kljub temu lepo napredovala, za našo narodno zavednost na severni meji pa bi bile s tem dosežene koristi ogromne važnosti. Preteklo leto je organizacija izvedla korake, da se zaposlitev tujih strokovnjakov v naših industrijah dovoljuje samo z njenim privoljenjem. Organizacija je storila korake pri ministrstvu za socialno politoko " _ ’ _ ’ ' ‘ ter je upanje, da bo našla tam popolno razumevanja in vso jx>moč. Organizacija ima 153 članov, med njimi 11 obraitovodij, 13 j>omož. obratovodij, 28 teh. uradnikov, 8 deseneterjev, 44 mojstrov, 25 podmojstrov, 3, ki imajo lastne tvornice, brezjx>selnih pa je 21 članov. Za krajevno skupimo Ljubljana in Gorenjsko je poročal Slavec Rudolf iz Ljubljane. Z občnega zbora je bil poslan udanostni brzojav Nj. Vel. kralju Petru II., jjozdravne brzojavke pa ministru za soc. pol. dr. Budisavljeviču, trgovinskemu ministru dr. Andresu, prosveta, ministru dr. Kreku. Pri volitvah je bilo izvoljeno sledeče vodstvo: predsednik Jere, podpredsednik Pajtel, I. tajnik Samuda, II. tajnik Pogačnik, I. blagajnik Pahor, II. blagajnik Raniti, odborniki Fras, Dolar, namestnika Kaiube in Peče, gospodar in knjižničar Spes, revizorja Gasparim in Tramšek. številke in dejstva o mariborskem Rdečem križu Maribor, 9. februarja. Danes dopoldne je bil v lovski ^obi »Orla« občni zbor Okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru pod vodstvom predsednika dr. Ivana Jančiča. Zbor je bil zelo dobro obiskan ter so bili navzoči podpolkovnik Maslač, oba okrajna načelnika dr. Šiška in Eiletz, prvi podpredsednik ban. odbora iz Ljubljane, zasopnik mestnega župana dr. Senkovič, ravnatelj bolnišnice dr. Radšel, zastopniki podeželskih občinskih odborov. Predsednik je podal obširno poročilo, iz katerega posnemamo, da je društvo posvečalo pažnjo zlasti izobrazbi bolničarjev in bolničark ter je v tem tudi uspelo. Odbor je organiziral 6 bolničarskih tečajev. Društvo ima sedaj že 360 izprašanih bolničarjev in bolničark ter 77 izprašanih Samarija- nov in samarijank. Odbor organizira sekcijo dajalcev krvi ter «e je dosedaj priglasilo 40 oseb. Tudi so se začele priprave za organizacijo dveh ambulant. Društvo je nabavilo veliko sanitetnega materiala. Ustanovilo se je več novih občinskih odborov. Društvo šteje 1444 članov, podmladek je organiziran na 19 šolah, kjer deluje 78 pododborov z 2111 člani.' Kakor vsako leto, je tudi lani prirejalo počitniške kolonije, za zbiranje sredstev pa je priredilo Teden Rdečega križa ter več nabiralnih akcij. — Tajnik Močnik je podal tajniško, blagajnik Pfeifer blagajniško poročilo, o inventarju pa gospodar mag. ph. Minarik. Za podmladek je poročal učitelj Ravter. Podmladek vrši izredno važno propagandno nalogo med mladino. Sledile so volitve, pri katerih je bil z malimi izpremembami izvoljen dosedanji odbor. Zgodba o »ceniku brez ocvirkov« No, boste rekli, kaj pa je spet to! Žganci ali kakšna druga podobna dobrota, ki se v današnjih »racioniranih« časih še zlasti prileže, da, to že. Da pa imamo v Ljubljani tudi cenike brez ocvirkov, to se pa res dokaj nenavadno sliši. Seveda niso ljubljanske gospodinje postale v teh časih, ki bi jih vsaj delno upravičeno že lahko imenovali »čase zategnjenih pasov«, že tudi tako iznajdljivce, da bi znale celo iz cenikov pripravljati jedi, pač pa gre tu za čisto drugačno »jed«, ki so jo zadnje čase dale »pokusiti« nekaterim tiste oblasti, ki budno pazijo na vse, kar ne bi bilo v skladu z dano postavo. Postava pa je postava in treba jo je upoštevati. Nekateri imajo sicer že takšno srečo, da jih oko postave zlepa ne stakne, imajo pa zato drugi večjo smolo, če predpisom ne posvete potrebne pozornosti. Žrtve morajo torej biti tudi na tem polju, ne morda žrtve iz kakšnega maščevanja, pač pa boli nekako za zgled in opozorilo tistim, ki so se jim postave kakor koli že zamerile, ali pa oni njim. Pa poglejmo, kaj je bilo z onimi ocvirki, oziroma — da se tako izrazimo z »nezabeljenim« cenikom. Nekje v ljubljanskem predmestju ima svojo prodajalno mesar, ki k nje-mu — mimogrede povedano gospodinje tam okrog res rade hodijo po meso, ker jim vselej dobro postreže in včasih tudi še kai primakne, če vidi, da je človek res potreben, saj »mera in vaga ...« Nočeemo reči s tem, da bi_ morali biti tudi drugi mesarji tako velikodušni, saj tudi ti morajo danes preživljati težke čase m morajo gledali na vsak dinar. Povemo to, kakor rečeno, le mimogrede, da ne boste rekli, da tudi med mesarji ni uslužnih in dobrih liud} in da nanje ne boste gledali kot na takšne, ki jim je denar vedno in jim morda še danes kar sam'leti skupaj. No, in ta mesar je imel zadnjič čudno smolo. Na ceniku, kakršnega mora imeti v svoji prodajalni vsak mesar, ni bilo zapisano, po čim prodaja ocvirke. Preprosto — Murska Sobota Gospodarski tečaji v Prekmurju. Banska uprava je sporazumno s Kmečko zvezo in Kmetijsko zbornico tudi v Prekmurju organizirala več dvodnevnih gospodarskih tečajev. Za tečaje je bilo precejšnje zanimanje, posebno v Kobilju in Bogojini, kjer se je vsakokrat zbralo nad sto gospodarjev in mladih kmečkih fantov, ki eo z zanimanjem poslušali izvajanja predavateljev Na tečajih so obravnavali splošna kmetijsko-gospodarska vprašanja in čisto strokovna iz posameznih panog kmetijskega gospodarstva. Morda ne bi bilo napačno, če bi v bodoče pri sestavljanju programa za takšne tečaje vzeli v poštev bolj splošne stvari. Praktična strokovna predavanja iz posameznih panog kmetijskega gospodarstva pa bi imela večji uspeh, če bi bilo predavanje zvezano s praktičnim izvajanjem, kar pa v zimskem času skoraj ni izvedljivo. Samo besede našemu kmetu ne zaležejo dosti, temveč mora vsaka beseda biti podkrepljena z otipljivimi dokazi. Na ta način bi tudi gospodarski tečaji dosegli svoj namen in uspeh najbrž ne bi izostal. Na tečajih'V Prekmurju 6mo opazili, da ljudje radi poslušajo in so dovzetni za nove gospodarske pridobitve, le pravega zaupanja nimajo. Razen tega pa hočejo imeti pri vsaki začetni akciji ali organizaciji takojšnjo korist, česar pa v kmetijskem gospodarstvu in organizacijah največkrat ni, temveč se prava korist pokaže šele čez nekaj let. Zato tudi različne organizacije po večini le životarijo ali sčasoma celo prenehajo z delom. Tudi prave kmečke zavesti manjka. Vedno bolj opažamo mlačnost in zanemarjanje zemlje ter hrepenenje po lahkem življenju in hitrem zaslužku. Zato je tudi razumljivo, da so ljudje dovzetni za razne tuje ideje, ker vidijo v tem rešitev iz današnje stiske. K temu mnogo pomaga sezonsko izseljevanje, ki je najbolj pereče narodno in gospodarsko vprašanje. Ljudje se vedno bolj odtujujejo, pozabljajo na domačije, domovino in ljubezen do rodne zemlje počasi ugaša. spregledal le oziroma pozabil na tisto svojo črno tablico pripisati, čeprav drži tudi s kredo — »Ocvirki ... kg ... po ...« In že je to njegovo pozabljivost zasačilo oko postave, kajti opazilo je bilo, da mesar vendar prodaja tudi ocvirke in da bi njihova cena morala biti zapisana prav tako na ceniku, kot na primer cena govedine, teletine in drugega. Nič niso pomagali nobeni izgovori. Česar ni bilo na ceniku, je moralo bili zapisano v ovadbi. Če pa se kdo pregreši nad predpisi in če mu seveda pridejo na sled, mora ta svoj greh plačati, kajti para- l graf je paragraf, in vsakemu je dovoljeno, da ga poljubno zvija na ta ali oni način, samo da ga ne prelomi... Tistemu mesarju pa se je tako rekoč ponevedoma prelomil in smola je bila tu. Petsto dinarjev ali toliko in toliko dni zapora, takšno prijazno povabilo so mu čez nekaj dni prinesli. Kaj naj stori? Da bi se pritožil? Čemu, ko pa vnaprej ve, da ne bo uspel, kajti neovrgljivo so mu dokazali in tudi sam mora priznati, da je ravnal proti predpisom. Kvečjemu bi še kazalo, če prosi za znižanje kazni. In tako je tudi storil. Imel je usjieh, kajti tam, kjer odmerjajo takšne kazni, so tudi uvidevni ljudje. Toda čisto brez vsega le ne more in ne sme biti. Vsaj dvesto dinarjev bi mesar, sl mislijo, že lahko odrinil, ne da bi mislil, da je za tak greh preveč. Toda, kakor rečeno, gre danes tudi mesarjem trda za vsak dinar, in zakaj ne bi še kdo od njih za dan, dva poskusil, kako se spi na pričnah med ljudmi, ki se jim je paragraf tudi zlomil, pa naj bo po kakršnem koli »naključju« že. Tudi naš mesar se je odločil raje za zapor, kakor pa da bi plačal kar tako dva lepa »metulja«, ki sta mu tako s težavo in počasi prilelela v njegovo mesnico..-. In ob ričetu je moral tako obujati spomine na svoje nesrečne ocvirke. Sicer pa to ni edini takšen primer. Dosti jih je že bilo in jih bo najbrž še, kajti v sedanjih časih, ko je še toliko drugih važnih stvari, je res težko vedno ob pravem času misliti na vsak »ocvirk«. Nehote pa se človek pri tem spomni še na tiste, hvala Bogu še danes bogate izložbe po mestu, kjer so označene cene le slabšim vrstam izdelkov, boljši pa so že tako razstavljeni, da za njih cene ni več prostora... Tudi to bi bili po vseh predpisih neke vrste »ocvirki«, najbrž še dosti boli mastni, kot pa so tisti, s katerimi moraio mesarji »beliti« svoje črne cenike ... Ljutomer Vinski sejem v Ljutomeru. Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in šlrigovskega okoliša, da tudi letos razstavijo svojo vino na našem vinskem leimu, ki ga priredimo v dvorani g. Zavratnika dne 4. marca 1941. Prijave naj se pošljejo do 27. februarja, vzorci vina — po tri buteljke od vsake vrste — pa do 2. marca t. 1. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljut&-mer. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo, Otvoritev je ob 9 in traja razstava isti dan do 20. Vabimo tudi kupce in vse druge interesente, da se osebno udeležijo tega privlačnega vinskega sejma. Vinarska podružnica v Ljutomeru. Radeče Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 10. februarja: Šk-:’..st Torek, 11. februarja: Lur. M. B. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr Ustar, Šelenburgova ul. 7. Teden vzgojnih večerov za starše na Viču. Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo pod okriljem drž. ljudske šole na Viču teden vzgojnih večerov za starše. Spored predavanj: ponedeljek, 10. februarja: dr. Franta Mis »0 slabotnem otroku«; torek, 11. februarja: prof. A. Cemejeva »Vzgoja v družini«; sreda, 12. februarja: prof. R. Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole in doma«; četrtek, 13. februarja: dr. Kr. Brenkova »Časopisi, gledališče, kino in mladina«; petek, 14. februarja: prof. V. Čopič »Šport, igra in delo«; sobota, 13. februarja: Fr. Brenk »Pomoč otroku pri poklicni izbiri«. Predavanja bodo vsak večer ob 8 v telovadnici drž. ljudske šole na Viču. Vabljeni vsi starši Ijudsko-žolske in meščanskošolske mladine. Vstopnine ni. Za postni in velikonočni čas na j lepša ta najprimernejša uprizoritev je Gregortaova pasionska drama »V času obiskanja«. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Državna tehniška srednja šola ▼ Ljubljani bo predvidoma potrebovala inženirja kot učno moč za obče in strokovne predmete. Refektanti z vsaj dveletno prakso in z opravljenim državnim strokovnim izpitom pri ministrstvu za gradbe naj se osebno javijo pri ravnateljstvu zavoda med urad nimi urami do 28. februarja t. 1. RADIO Program radio Ljubljana Ponedeljek, 10. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Balalajke (plošče) 12.30 Poročila in obiave — 13 Napovedi — 13.02 Vesel opold. spored Rad. ork. — 14 Napovedi in poročila — 17.30 Komorni trio (Janko Gregorc (klarinet), Avg. Ivančič (viola), Herbert Svetel (klavir) — 18.10 Duševno zdravstvo (dr. A. Brecelj) — 18.30 Plošče — 18.40 Vsakoletni razvoj prirode (prof. A. Moder) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.45 F. S. Finžgar: Razvalina življenja, drama v 4 dej. (člani Nar. gled. v Ljubljani) — 21.15 Za razvedrilo (Rad. ork.) — 22 Napovedi in poročila. Torek, 11. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za oddih (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 15 Napovedi —- 13.02 Ojvold. sjvored Rad. ork. — 14 Poročila in objave — 14.15 šolska ura: Jeleni pri krmljenju (Ado Klavora) — 17.30 Malenkosti: Pester glasbeni spored Rad. ork. — 18.10 Samospevi ob spremljavi lutnje: A. Sladoljev, St. Prek — 18.40 Oseba in delo lv. Groznega (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 20 Tamburaški orkester (vodi Lojze Karmelj) — 20.45 Koncert Rad. ork. — 22 Napovedi in jvoročila. Drugi programi Ponedeljek, 10. februarja: Belgrad: 19.40 Zborov koncert ■— Zagreb: 21.30 Sremske narodne pesmi in plesi —r Praga: 19.35 Zabav, koncert — Sofija 21.30 Lalhka glasba — Beromiinster: 19.10 Sodobna madžarska glasba — Budimpešta: 22 Madžarske pesmi — Italijanske postaje: 21.10 Pevski konc. — Sottens: 19.25 Pisan drobiž — Švedske postaje: 21.80 Zborov koncert. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Torek, 11. februarja: Belgrad: 22.50 Plesna glasba — Zagreb: 20 Prenos — Praga: 20.15 Plesna glasba — Sofija: 21,30 Koncert lahke glasbe — Beromiinster: 20.45 Igra na gosli — Budimpe-sta: 23.25 Madžarski napevi — Italijanske posta-je: 18.40 Zabavni koncert — Sottens: 20 Veseloma — švedske postaje: 19.30 Pevski koncert. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m) 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 3.80 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Zagorje Polonin sejm bo letos zaradi nedelje v ponedeljek, dne 10. t. m. Pričakovati je znatnega prometa. Nanovo je bil oživljen šahovski klub v Zagorju. Svoje prostore ima pri Kovaču na Toplicah. Prehranjevalni urad je prejel nekaj vagonov koruzne moke in zdroba, Lakote zaenkrat torej še ne bo. — V kratkem pa prejme še tudi nekaj težkih hrvatskih prašičev, ki jih bo zaklal v lastni režiji. Prebivalstvu bo na razpolago slanina in tudi meso. Občina razglaša. Vsi vojaški obvezniki letnikov 1891 do 1919 morajo oddati pri vojaškem oddelku svoje vojničke izprave najkasneje do dne 25. februarja t. L Podrobnosti je razbrati iz razglasa na občinski razglaševalni deski. Pevski odsek uprizori v nedeljo, dne 16. t, m. zvečer ob 7 v dvorani Zadružnega doma v Zagorju spevoigro »Ponočnjaki« ter opereto »Ženili se bomo«. Na to uprizoritev prebivalstvo že danes-opozarjamo. Oktobra in novembra so narastle vloge pri slovenskih Hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic \ Ljubljani so se tudi v oktobru in v novembru preteklega leta razvijale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah ugodno. V oktobru se opaža povečanje vlog le za 1 milijon din ha 990,829.932, zato pa so se v novembru dvignile skupne vloge kar za 27 milijonov na 1,017.835.514 din, od česar odpade na 123.650 hranilnih knjižic 752,2 milij. in na 1689 tekočih računov 265,6 milijonov din. Vloge na knjižice so se povečale v oktobru pri 9 zavodih, v novembru pri 11, vloge v tek. računji v oktobru pri 5, v novembru pri 10 zavodih (izmed 20, ki vodijo tekoče račune), skupno stanje vlog v oktobru pri 8, v novembru pa pri 10 za- vodih. Tudi število vlagateljev je naraslo v oktobru pri 8, v novembru pa pri 10 zavodih in znaša tedaj 125.184. Kljub tedanjim nemirnim časom kažejo ti podatki prav razveseljivo sliko o delovanju naših hranilnic. Slovenske smuške olimpijske igre v Celju Slovenski prvaki so: Razinger v teku na 18 km, Žnidar v smuku, Gajšek v slalomu — V alpski kombinaciji: Gajšek Božo, Maribor; v skokih: Klančnik Karel; v klasični kombinaciji: Razinger v. sije, 9. februarja 1941. I. izlet slovenskih smučarjev v Celju, ki ga je priredila Slovenska zimskošportna zveza, je prva večja skupna narodna in tudi državna smučarska prireditev. Še en velik pomen ima revija slovenskih smučarjev v Celju. Na celjskem izletu je prvič stiskala roke gorenjska mladež s Štajerci. Mladina se je med seboj spoznala, utrdila so se prijateljstva. Smučarski šport prehaja vedno bolj in bolj v naše ljudske plasti, saj izhajajo naši številni tekmovalci ne samo iz meščanskih uradniških krogov, marveč je smučarski cvet, utrgan iz naših vasi, iz preprostih kmečkih domov, izpod naših gora. Na celjskih tleh je prireditev pokazala, da ima zimski šport pri nas vse pogoje za razvoj smučarstva, saj so se izrekli tekmovalci sami, če omenimo samo prvaka Razingerja, da so bili v Celju odlični tereni, vse proge pa tehnično dovršene v vseh disciplinah. Čast naši vojski Na vse udeležence, tekmovalce in na vso javnost je odjeknilo bratsko sodelovainje naše hrabre vojske pri prireditvah. Tekmam so prisostvovali zastopnik ministra vojske in mornarice, brig. gen. Parac iz Maribora, poveljnik 39. p. p. g. Tomaševič in polkovnik Stefanovič, danes se je pripeljal v Celje in prisostvoval mladinskim tekmam poveljnik planinske brigade bri{£. gen. Lukič Mihajlo. Tekmam so prisostvovali številni častniki in vojaštvo. Posebej moramo omenHi kapitana g. Djordjeviča Ti-homira, ki je kot podpredsednik sodeloval pri organizaciji izleta, zlasti tekem. Izredna požrtvovalnost skavtov Vsi gos-tje pravijo, da so bili skavtje pri pomoči organizaciji izleta zelo marljivi in požrtvovalni. Gostje so se pohvalno izražali tudi o gostoljubnem osebju po hotelih in gostilnah. Povsod so bili smučarji deleženi toplega in prisrčnega sprejema in gostoljubnosti. Tek na 18 km Prvenstvo v teku na 18 km dolgi progi si je priboril v soboto dopoldne Jeseničan Razinger Tone, SK Bratstva, ki je dosegel 1:11:47. Pred zvočnikom je izjavil, da na tako vzorni in odlično pripravljeni progi še ni tekmoval niti ne v tujini. Smuk Na razmeroma kratki, vendar težki progi zaradi hudih strmin z višinsko razliko okrog 400 m, je zmasral v tekmi za smuk Jeseničan Žnidar Emil, član Gorenjca. Dosegel je čas 1:25.8. Slavnostna prireditev v Narodnem domu Sinoči je bil končan drugi dan izleta s štaivriostno prireditvijo v Narodnem domu. Ude-MrHli so se brig. gen g. Parac, vodstvo SZSZ, podžupan g. Stermecki, polkovnik Tomaševič, drugi odličniki in mnogo smučarjev in občinstva. Goste je pozdravil predsednik SPD g. dr. Hrašovec, dalje g. Zorzut v imenu MZSP in g. Činkovic Jože v imenu vodstva prireditve. Mladinski teki na 3.5 in 8 km Izredno zanimanje je zavladalo med tekmovalci kakor med gledalci za mladinske teke na 3, 5 in 8 km, na katerih je nastopil cvet naie smučarske mladine. Nastopno mesto in cilj vseh treh prog je bil pri restavraciji Stegu — v Zagradu. Presenetljivo veliko število mladih borbenih tekmovalcev se je priglasilo za te proge, skupaj 60 po številu. Na teku na 3 km je nastopilo 29 tekmovalcev, na 5 km 21 tekmovalcev in na 8 km 21 tekmovalcev. Vse tri proge so tekle po razmeroma težkem svetu s številnimi spusti in vzponi in le z malimi ravnicami Proga treh km je pričenjala z lahkim spustom, zaokrožila travnik v dolžini 2 km in tekla do cilja po lahkem vzponu. Proga na S km je pričenjala z lahkim spustom, prečila jarke v ravnici in tekla po nekoliko strmem gozdu vse do cilja. Proga na 8 km je bila težavnejša kot običajno, ker je zahtevala od tekmovalcev mnogo veščine v smuku in mnogo napora na dolgih vzpetinah in jarkih. Konec proge je tekel po ostrem spustu in se je po kratki ravnici končal v cilju. Izid tekmovanja: tekjem na 3 km za mladino. Nastopilo 29. tekmovalcev. 1. Dolžan Srečko (Dovje Mojstrana) 9:57. 2. Zima Srečko (Dovje Mojstrana) 10:10, 3. Krznarič Tek 5 km. Nastopilo 21 tekmovalcev. 1. Malej Ciril (SMK Bohinj) 17.10, 2. Muhič Edvard (Maraton Maribor) 18.15, 3. Kuhar Jakob (Planina) 18.28, Slalom tekme pri Celjski koči Danes se je nadaljevalo tekmovanje za narodno prvenstvo v okviru 1. zleta slovenskih smučarjev s tekmami v slalomu pri Celjski koči in sicer za seniorje, dame in mladino. Slalom žensk 1. Praček Lojzka, Gorenjec, 1.25; 2. Stolcer Pavlina, Gorenjec, 1.33.4; 3. Heim Erika, Skala, 1.35.9; 4. Črnič Bara, SPD Maribor, 1.47.6; 5. Cop Vida, Skala, 1.48.1; 6. Mal Draga 1.52.8. Slalom juniorjev 1. Knap Leo, Celje, 0.59.8; 2. Lukane Matevž, Tržič, 1.03.2; 3. Kovač Franci, Gorenjec, 1.11.2; 4. Aman Čoka, Tržič, 1.12.6; 5. a) Hutter Zvonko, Gorenjec, 1.13.9; 5. b) Uršič Dominik, Celje, 1.13.9; 6. Vidic Ivan, Gorenjec. Slavnostno kosilo na čast gostom Celjska mestna občina je priredila za odličnike in vodstvo SZSZ ter zastopnike pod zveze, na ših osrednjih športnih organizacij in za časnikarje opoldne v vrtni dvorani hotela »Evrope« slavnostno kosilo. Udeležili so se ga tudi zastopnik vojnega ministra, brigadni general Parac, zastopnik prosvetnega ministra okrajni podnačelnik dr. Otrin, zastopnik divizionarja, brigadni general Lukič, polkovnika Tomaševič in Časka, župan dr. Voršič, zastopnik celjske SPD Krašovec, zastopnik Tujskoprometne zveze, ravnatelj Šubic, inž. Stein-mann, dr. Loos, inž. Bleiweis in drugi. Pri tej priliki je župan dr. Voršič izrekel zahvalo vodstvu SZSZ, ki se je odločilo prirediti prvi zlet slovenskih smučarjev v Celju. Navzočnost visokih vojaških in civilnih osebnosti je pokazala, da imajo naše oblasti mnogo razumevanja za zimski šport. Zupan je potem prosil odličnike, naj tolmačijo na pristojnih mestih požrtvovalno delo slovenskih smučarjev, njihove uspehe, da bi jih tudi v bodoče podpirali pri delu in pri vzgajanju smučarske mladine. Zastopnik vojnega ministra, general Parac, je čestital SZSZ za njene velike uspehe er izrazil željo, da bi šla naša mladina tudi v bodoče po tej poti in še bolj napredovala. Nato so izrekli pozdrave še zastopnik prosvetnega ministra dr. Kreka, dr. Otrin, predsednik SZSZ Žabkar, zastopnik Zveze fantovskih odsekov dr. Bitenc in drugi. Slalom: Seniorji: 1. Gajšek Božo, SPD Maribor, 2:24, 2. Klein Bruno, Skala Jesenice, 2:24.3, 3. Cop Franc, SPD Maribor, 2:25, 4. Lukane Slavko, Tržič, 2:28.2, 5. Ravnikar Rado, Gorenjec, Jesenice, 2:35, 6. Ankele Riko, Tržič, 2:38. 1, 7. Čarman Frenk, Tržič, 2:41.5, 8. Žnidar Emil, Gorenjec, Jesenice, 1:23.4 (diskvalificiran). — Praček Ciril, Skala, Jesenice (predvozač) 1:04, pri drugi vožnji pa je dosegel čas pod eno minuto! | Skoki seniorjev za kombinacijo, samostojni skoki in skoki juniorjev: V okviru prireditve I. zleta slovenskih smučarjev v Celju so bili danes popoldne ob 2 skoki na 50 m skakalnici v Liskacah. Za skoke je vladalo največje zanimanje in je prireditvi prisostvovalo okrog 4000 gledalcev, kar je lahko videti samo še ob planiških prireditvah. Vreme je bilo brezvetrno in sončno, vendar skakalnica ni bila povsem dobra, ker jo je pekoče sonce razmehčalo in po zmrzali, ki je pritisnila ob 4 popoldne, so bili skoki zmerom daljši, tako da je šele ob posebnih skokih, ki so bili nameček programa, dosegel Albin Novšak najdaljši skok dneva 39.5 m. Seniorji: 1. Klančnik Karel, Ljubljana, 223.3 točk, 2. Mežik Janko, Ilirija, 221.6, 3. Zupan Ivo, Ilirija, 211.9, 4. Novšak Albin, Bohinj, 209.7, 5. Šušteršič Slavko, Ilirija, 206.5, 6. Nedog Jože, Ljubljana, 206.1, 7. Zalokar Jože, Ilirija, 201, 8. Javornik Ivo, Ljubljana, 191.8, 9. a) Gradišnik Fedor, Celje, b) Potočnik Lojze, Ljubljana, c) Praček Ciril, 189.6. Juniorji: 1. Polda Janez, Dovje - Mojstrana, 225, 2. Huter Jože, Bratstvo, 211.3, 3. Brum Berti, Bralstvo, 181.6, 4. Terpinc Drago, Kamnik, 179.6, 5. Košir Aleksander, SPD Kranjska gora, 174.1, 6. Rogelj Albin, Ljubljana, 173.5, 7. Kuzmanič Pavel, Dovje-Mojstrana, 165.7, 8. Aberšek Marij, SPD Shvensko drsalno prvenstvo Ljubljana, 8. februarja. Danes je bilo pod Čekinovim gradom dokončano drsalno prvenstvo Slovenije. Drsalno tekmovanje je posetil tudi ban dr. Marko Natlačen z gospo, ki je daroval za seniorskega prvaka tudi lepo darilo. Dalj časa je z zanimanjem sledd obveznemu drsanju. Prav pri vseh se opaža veliki napredek. Tehnično so obvezne like kakor tudi prosto drsanje skoro odlično obvladali. Led je bil danes zjutraj odličen, pozneje se je pa zelo omehčal, kajti sonce je močno pritisnilo Čim bolj je šla ura proti poldnevu, tem slabši led je bil. Tekmovalci, ki so nastopili proti zadnjemu, so imeli že zelo težak led, zato tudi izvajanje ni bilo več tako sigurno. Za najboljšega slovenskega drsalca je morala komisija priznati tudi sedanjega državnega prvaka Emanuela Thumo. Thuma je vozil z eleganco, prav po6ebno pa so ugajali njegovi »akselni«, ki so za vsakega drsalca najtežji oreh drsalnega znanja. Dosegel je 263 točk. Drugi je bil Betetto Milan. Tretji je bil Biber Jože, ki pa je danes imel izredno smolo in je dvakrat padel zaradi slabega leda. Med seniorkami je bila borba med državno prvakinjo Silvo Palmetovo in Vlasto Sernečevo. Kakor je bilo pričakovati, je prvo mesto zasedla Palmetova, ki je dobila za svoje drsanje 238 točk, Sernečeva pa 179. Med juniorji je zasedel prvo mesto Rozman Mirko z 87.2 točkami Sledili so: Klopčič Dušan in Lajovic Marko. Juniorke: 1. Bogatajeva Marica 89,6 točk, 2. Lukec Zdenka 79.1, 3. Zore Mojca 73.1 točk, Najbolj ogorčena pa je bila borba v parih. Nastopila sta samo dva seniorska para in to Palme : Biber in Sernečeva : dr. Schwab. Drsalni program obeh parov je bil odlično sestavljen in prav tako odlično izveden. Skoro ni bilo opaziti razlike med obema paroma. Le z dvema desetinkama točke je zmagal par Palme s Biber, ki je dosegel celih 29 točk. Drugi par pa je dosegel 28.8 točk. Juniorji v parih. V tej točki sta nastopila le Bogatajeva in Betetto. Njuno drsanje je bilo neverjetno skladno. — Pri prostem drsanju v vseh skupinah je videti velik napredek. Like obvladajo skoro brezhibno. Pri prostem drsanju pa so kuj iznajdljivi. Ne moremo pa razumeti, zakaj slovensko drsalno prvenstvo danes ni bilo v Celju, kjer je bil zbran cvet vsega slovenskega zimskega športa. Ce prireditelj ni utegnil spričo velikih dogodkov v Celju pripraviti tudi primemo drsalno ploskev, je to razumljivo, sicer pa povsem neopravičljivo. Slovensko zimsko športno prvenstvo naj bo izvedeno v celoti na istem kraju in mora postati za ves slovenski zimskošportni šport pravi praznik. In to moremo napraviti le sami. Tekme ZFO in ZBX na Bledu Bled, 9. februarja. Spričo tako blestečih tekem, kakor jih je te dni priredila Slovenska zimskošportna zvaza v Celju, se skoraj zdi, da so vsaka poročila o drugib tekmah odveč. Slovensko narodno smučarsko prvenstvo je prvo. Vse drugo zbledi ob takem dogodku in vse drugo mora ob tem postati tudi nevažno. Vendar pa moramo reči, da slovenski smuški šport dobiva svoj podmladek, svoje temelje in svoje tekmovalce od ljudi, ki se vzgajajo sami in ki jih vzgajajo posamezne organizacije. Vsi ti se trudijo, delajo, preskušajo svoje mlade moči, vsi mladi hočejo tekem. Vsi hočejo v borbi z onimi, ki jih še ne poznajo dovoli, preskusili, kdo je najhitrejši in kdo ie najboljši. Največja slovenska mladinska organizacija Zveza fantovskih_ odsekov in Zveza dekliških krožkov, je ta utrip slovenske mladine, ki je v glavne mskoraj vsa organizirana v njenih vrstah, razumela in mu prisluhnila. Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov, je dala svojemu članstvu vso možnost, naj se razmahne v svojih mladih silah. Neverjetno je razumela in prisluhnila duhu časa. Mladini je dala možnosti, naj se razmahne lako, kakor želi sama, seveda v okviru načel Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov in vodilnih misli, ki jih ima ta katoliška mladinska organizacija. Nešteta poročila o tekmah ZFO in ZDK smo v letošnjem letu že brali. Iz vseh teh poročil sije neverjetno navdušenje in veselje slovenske mladine do tekem in hkrati tudi neverjetna ljubezen do svoje lastne organizacije. Povsod, ne samo na Gorenjskem, kjer je slovenska smučanja doma, ampak tudi po vseh krajih širne slovenske domovine, beremo o smuških tekmah slovenske mladine. Vsi ti so nepoznani ljudje in nepoznani tekmovalci. Toda vsi ti imajo do tekem in do preskušnje svojih lastnih sil prav toliko pravice in prav toliko veselja, kakor oni, ki danes ožarjeni s slovesom mednarodnih tekmovalcev tekmujejo v Celju. Tudi ti, ki jih pozna danes vsa Slovenija in seveda vsa Jugoslavija, so začeli na isti način: preprosto in skromno. O eni takih tekem poročamo tudi danes. Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov na Bledu ie danes priredila na Bledu za svoje članstvo smuške tekme. Vse je bilo fkorai tako, kakor v Celju. Natančno se merili sekunde. Izmerili daljavo skokov in vse. Uspehi niso bili takšni, da bi šel glas o njih po vsej Sloveniji. Vendar je pa to dragoceno in za slovensko smučarijo neverjetno koristno delo. Iz teh mladih ljudi bo prišel nov rod tekmovalcev. To zahtevo ipladine organizirane v Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov, razumejo nrav dobro tudi njeni starejši člani. Sami sicer ne tekmujejo, vendar pa to prav dobro razumejo. Zato so za današnje tekme ZFO in ZDK na Bledu razpisali lepe in praktične nagrade ter darila. Na Rlični pri Bledu je danes ZFO in ZDK odseka Bled preskušal svoje moči. 42 jih je bilo. Tekme so bile lepe in zanimive. Tekmovalci in tekmovalke so se pehali za najbolja mesta. Za šestnajst daril, ki so jih dali prija- telji največje slovenske mladinske organizacije za najboljše tekmovalce, je bila od sile huda borba. Tekmavilo so člani, mladci, višji in nižji moški naraščaj, članice in mladenke. Člani so tekmovali v teku, slalomu in smuku. Članice in mladenke pa le v teku. Tehnični rezultati današnjih tekem ZFO in ZDK odseka Bled so bili naslednji: člani: 1. Zupan Janez 195 točk; 2. Burja France 191 točk; 3. Marolt France 179 točk. Mladci: 1. Ambrožič Maks 191 točk; 2. Logar Jože 183 točk; 3. Oražem Milan 177 točk. Višji naraščaj: 1. Gogala France 192 točk; 2. Pintar Stanko 190 točk; 3. Kajdiž Janez 158 točk. (V tej konkurenci so tekli samo na 2 km, dočim so člani in mladci imeli progo dolgo 4 km.) Nižji naraščaj: 1. Oblak Leopold 195 točk; 2. Koren Janez 181 točk; 3. Role Cvetko 160 točk. Članice (tek na 2 lem): 1. Pretnar Tončka; 2. Marolt Roza; 3. Pazler Roza. Mladenke: 1. Tavčar Mina; 2. Legat Ančka; 3. Skabemik Pepca. Skoki: 1. Zupan Janez 118.5; 2. Črnologar Jože 113 točk; 3. Gogala France 110 točk. Med zmagovalci v skokih je bil prvi član, drugi mladec, tretji pa naraščajnik. Zlasti slednji je bil na zavidni višini. Popoldne je bila v Prosvetnem domu na Bledu slovesna objava rezultatov in razdelitev nagrad. Z neverjetnim veseljem in navdušenjem so mlade tekmovalke in mladi tekmovalci spre-jeli_ objavo rezultatov in tudi darila, ki so jih dali dobri ljudje za našo katoliško mladino. Veselja nad lepimi in praktičnimi darili ni bilo ne konca ne kraja. Vsi z vodstvom vred, so bili nad tekmami in nad vsem neverjetno navdušeni. ZFO in ZDK na_ Bledu nista priredili zadnjih tekem. Pod takim vodstvom in s takimi prijatelji kot jih imata redni, pričakujemo od odseka in od krožka še večjega udejstvovanja. Smuške tekme SK Korotana Ljubljana, 8. februarja 1941. Danes so bile dopoldne in popoldne smuške tekme Korotana. Tekme so bile na Golovcu. Dopoldne so tekmovali seniorji, popoldne pa mladina. Seniorska proga je šla od najvisje točke Golovca pa do prvega rakovniSkega ribnika. Proga je bila dolga 900 m, višinska razlika pa je bila 90 m. Proga je bila na nekaterih mestih nevarna in je bilo treba res obvladati dilce. Rezultati: 1. Rezboršek Ivan )llirija) 2:44, petino sek.; 2 Berlot Viktor (Kor.) 2:45; 3. Beranek Jože (Kor.) 2:48. Sledili so še Berlot Bogdan, Jenko Dušan (Ilirija), Globočnik Franc (Tržič) itd. Rezultati mladine: 1. Kumar Janez 40 dve petini sek.; 2. Žerjav Slavko 48 sek.; 3. Potočnik Miro. Celje, 150.2, 9. Božič Bračko, Ljubljana, 138.8, 10. Zalokar Zoran, Ljubljana, 136.6. Klasična kombinacija (seniorji): 1. Razinger Tone. Bratstvo, 447.6 točk, prvak SZSZ za klasično kombinacijo: 2. Dekleva Milan, Ljubljana, 412; 3. Žemva Lovro, Bratstvo 353 3; 4. Kranjčič Leopold, Železničar 540.1; 5. Kordež Stanko, Bratsivo, 321.6; 6. Jeglič Tone, Kamnik, 259.4; 7. Legvart Vlado. ISSK Maribor, 226.5, 8 Jamžič Jože, Kamnik, 226; 9. Ravnik Adolf, Kamnik, 202.5; 10. Skočir Ivan, ISSK Maribor, 193. 9; 11. Kramaršič Franc, Železničar, Maribor, 187.5. , Alpska kombinacija 1. Gajšek Božo, SPD Maribor, 147 točk; 2. Ravnikar Rado, Gorenjec, 153. 4; 3. Čop Franci, SPD Maribor, 155.8; 4 Klein Bruno, Skala, 156.32 : 5. Lukane Slavko. Tržič, 158.88; 6. Čarman Frenk, Tržič, 159.6; 7. Ankele Riko, Tržič, 160.84, 8. Žvan Davorin, SPD Belgrad, 165.76; 9. Koblar Stanko, Skala, 179.44; 10. Saksida Ivan, Bratsvo, 179.96; 11. Konstantin Stanko, Ljubljana, 183.04; 12. Volčko Viktor, Celje, 185.10; 13. Kavčič Bojan, Kranjska gora 185.78; 14. Dvorak Fric, SPD Celje, 186.24, 15. Pečar Miloš, Kranjska gora, 199.02; 16. Stoklas Ernest, SP Celje, 199.6; 17. Knific Jože, Železničar, Maribor, 210.12; 18. Repič Ivan, Maribor, 212.9. Darila Najlepše darilo za prvaka v alpski kombinaciji je podaril celjski župan dr. Voršič Alojz, katerega darilo je eno najlepših, kar je dosedaj sploh bilo namenjenih daril za smuška tekmovanja. Minister vojske in mornarice armijski general Peter Pešič je podaril za najboljšega tekmovalca v klasični kombinaciji krasen pokal Lepa darila so dali tudi še številni drugi. Beseda župana dr. Voršiča Ob zaključku veličastne smučarske prirednive je imel celjski župan dr. Voršič lep govor, v katerem se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako sijajnemu uspehu, zlasti še Slovenski smučarski zvezi na Jesenicah, da si je za tekme izbralo vprav mesto Celje, kjer so se zbrali naši najboljši smučarji in s požrtvovalnim delom dokazali, da je slovenski narod zdrav in krepak, da se slovenski narod razvija in napreduje. Potem pa je med drugim dejal: Idealizem kvišku stremeče mladine, stremeče za višjimi vzori, vzori požrtvovalnosti in ljubezni do naroda in domovine je najboljše poroštvo za vsestranski napredek našega naroda, tako za kulturni, kakor za gospodarski in socialni; kajti takšna mladina, ki ima tako visoke ideale in tako voljo, je sposobna razviti svoje najboljše moči v najkoristnejši smeri za napredek naroda in človeštva sploh. Take mladine ne omrežijo mračni in kalni tuji vplivi in je ne zvodijo na pota, ki rode sovraštvo in prete ugonobiti vse, kar je narodu in domovini sveto. Večno živa je resnica, da je v zdravem telesu zdrava duša. Zaključek prireditve in razdelitev nagrad Ob pol 8 se je zbrala pred magistratom dva-tisočglava množica, da sliši rezultate vseh tekem. Predsednik SZSZ Žabkar se je v poslovilnem govoru zahvalil vsem Celjanom za gostoljubnost, ki so jo izkazovali ob celjskih dp^jfi. Za njim je govoril župan dr. Voršič. Nato je čestital Smučarski zvezi k leperr\u uspehu zastopnik vojnega ministra general )Pa-rac. V imenu prosvetnega ministra dr. Kreka je čestital SZSZ okrajni podnačelnik dr. Otrin. V imenu mariborsske ZSP pa je pozdravil g. Zorzut. Tovariš Pohar je nato razglasil rezultate. Vodja prireditve, požrtvovalni činkovič z Jesenic se je ob zaključku prireditve ponovno zahvalil vsem za sodelovanje. Nato so razdelili darila. Za seniorske tekme v slalomu je vladalo izredno zanimanje zaradi' ostre borbe. Favorit in zmagovalec v smuku, Žnidar, je imel smolo, ker je spustil ena vratca in bil diskvalificiran. Solidno in odlično je vozil Mariborčan Gajšek, ki si je zagotovil prvo mesto in s tem dragoceni pokal župana dr. Voršiča. Ta zmaga Mariborčana nekoliko preseneča, če upoštevamo, da so bili doslej Gorenjci nepremagljivi v tej panogi. Sicer je izven konkurence tekmoval tudi Praček ter dosegel pri obeh vožnjah najboljši čas, pri prvi 1,04, vendar ni prišel v poštev, ker ni tekmoval v konkurenci zaradi pomanjkanja dopusta. Ker je proga potekala po nevtralnih tleh in je bil cilj za vse enak, je Gajškova zmaga potrdila, da so Gorenjci nepremagljivi na svojih tleh, nikakor pa ne na nevtralnih. Celjani se niso dobro izkazali, kljub temu, da so poznali teren, kar tudi potrjuje, da tudi poznavanje terena ne igra odločilne vloge. Pri mladinskem teku v slalomu je Celjan Knop potrdil svoj sloves in prepričevalno zmagal v času, ki je bil edini pod eno minuto. S em je tudi rešil Čast Celjanov. Omeniti moramo tudi, da se je od zunanjih klubov, to je klubov izven Slovenije, udeležil tekmovanja edino Hašk iz Zagreba, ki je poslal pod vodstvom načelnika Kalde, dva skakača in nekaj mlajših talentov, da si ogledajo na terenu naše odlične smučarje. Pohvaliti je treba lako ravnanje, ker edino na ta način se vzgajajo nove moči. Po razpisu SZSZ bi moral vsak klub postaviti po tri tekmovalce za vse discipline. Noben klub pa tega ni izpolnil. Na današnjih tekmah je bil« zastopanih 31 klubov, od eh je bil najmočnaJH SPD Celje (65), nato Ljubljana (38) in drugi. Po doseženih točkah so se klubi razvrstili takole: Bratstvo 27 točk, Dovje-Mojstrana 22 in ASK Gorenjec 18 točk. V razgovoru s predsednikom SZSZ smo zvedeli, da je vojni minister izrazil po svojem zastopniku, generalu Paracu, željo, naj mu pošljejo vse rezultate s točnimi podatki in tudi govore posameznih funkcionarjev. To vsekakor priča, da se vojni minister zelo zanima tudi za naš smučarski šport. Nekaj nogometa Hrvatska liga: G rad ionski : Željezničar 2:2. Concordia (Zagreb) : Bačka (Subotica) G'l Split, 9. februarja, b. Slavija (Varaždin) Split 1:1 Osijek, 9. februarja, b. Hašk : Slavija 9 : 1> Sarajevo, 9. februarja, b. Hajduk (Split) ; Sašk (Sarajovo) 6:0. Za Jngu»iut*o«b* U.karue t Liobliaai Jo*« Kramar!* - lidajaiel). lat Jut* Sndja ~ Urednik Mirko Javoratb - Kukopnto« n« tratama ~ »gloteaakl dom« Uhaja Mak dela«olb ob 13 ~ V ponedeljkih »a tntraojlb ~ Moaatna aarofnlna J« M dla. ta laotematto 88 dla ~ Samo ponedeljtkl »Sloten.kl dom« valja mesetno 6 dinarja*, polletno 26 dinarjev, celoletno BO dinarjev. Uredalttf ai Kopitar Java alk* KIH ~ Cpr.tai Kopitarjeva ailca 4, Ljubljana ~ leleloa 40 01 d« 10-05 ~ Podralnltai Maribor, Celja, piaj, Jauniea, Kranj, Rova meeto. Trborlja.