St. 248 IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične St«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobaka r u ah. v Trstu in okolici, Gotici, Kraaju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičlni, Dernbergu itd. Zastarelo fiter. po 5 nvč. (10 stot.) •OLA8I SE RA6UNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. C£NE: Trgovinski in obrtai oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zabrale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pc 30 st. mm. Za oglase v tekstu tista do 5 vrst 20 K, vsak« aftdsljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-U pa 441 tftoi. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« i©9ti". — PlaCuje se izključno le upran „Edinosti". PlaČhjivo In tožftivo v Trstu. .Kdinost" za Primorsko za celo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nm- ročbe brez depoalaae naročnino, so uprava ne ozir«. ■»roinlna n* n»d»lJ«ko liduj* „KBTMOMTV* i •• „H imtm Kmi 5 30, s* pol l®t» Kron 2 OO. Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma oo M »prejemajo In rokopisi se m vračijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pobijati na upravo liste. UREDNIŠTVO: aH M 6ior|io Galatti 20 (Narodni d9»). Izdajatelj in odgovorni urednik STBFA* GODINA. I^tidk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .i- d • . ___:__:__tt Fr,M n IU Povera Austrial „ Nemčija se v s e t r a n s k o p r i -zadeva, da bi se preprečila vsaka skalitev prijateljskih o d noša-jevmed z a v e znica m i v tr o z v ez i. Nemška v?ada je z ozironi na težkoce, ki so nastale vsled tržaSkih namestni-štvenih odlokov, stor-la vse, kar je bilo njenih močeh, da se najde taka reši nila varovati pravice svojih državljanov na svojih lastnih a t s t r i {s k r h tleh, ker je zahtevala avstrijska vlada, da imej do javnih s I u ž e b v Avstriji pravic d le avstri j s «1. državljan, ne p a i u | i p o d a n i k ! Ce to ni strogo no* tev te zadeve, ki bi mogla zadovožjiti t ga?aI1jc tudi Italijo." Tods tudi to še ni zadostovalo, Tako |e pred par dnevi poročalo ca- |t fl. fea ykda 5ama zah?e?ela, da sopisje, is avstrijsko prebivalstvo se je i stri,?ke v,ada dopuščat*, da smejo biti prijetcalo za glavo, ko je čitalo to vest, češ, tr faikih .mpKtnih lavnih službah namešč« ali te mogoče še krj takega kje drugje na biti tista Italija, ki nima niti najmanjše pravice, da bi ie vtikala v notranje zadeve Avstrije, zadovo!|na mora biti Nemči[a, k: bi sama zase nhl oddaleč ne dopuščala, ± bi se predrznila Avstrija zahtevati, da na| imalo avstrijski podaniki n. pr. v Hamburgu pravico do |avnih sluzeb; ali pa |e zado-traa'a zadeva avstrijske države, če vse one voljna Avstrija ali je zadovoljno avstrijsko akci ie itaHJanske vlade niso vmešavanja prebivalstvo, ki nosi ogromna bremena sco-v s'Loeo Snle zadeve naše države, po- »h državljanskih dolžnost , da sen.nafvaž-tem pač ce vemo, ka] «a| bi še bilo vrne- nejših mestih v občinski službina j važnejšega ^ mtita vse Avstrije na rs čun avstrijskih dr žavljanov maste tuji državijani, da je to mesto in njegova občinska uprava naravnost preplavljena s tujimi državl|ani, a nasprotne mora domačin iskati kruha drugje, o d ko- da je mora ki sedaj h svetu?! Dosedaj smo peč mislili, da slooS trozveza na popolni enakopravnost? vseh treh zveznih držav, da ni med njimi roben ki b! zapovedovala, in prav tako nobene, bi morala ubogati; toda stvar se kaže popolnoma drugačna. Mislili smo dosedaj, da se nanaša trozveza edino le na zunanjo politiko zveznih držav napram ostalim državam, da je vsaka zuezna država popolnoma samostojna in popolnoma uecd vi sna glede na svojo notranjo politiko. Utrjevalo nas je v tem mišljenju še prav posebno dejstvo, da se je avstrijska vtoda napram avstrijskemu parlamentu ob vsaki priliki, k^dar je parfamect protestiral proti krivicam, ki so se dogajale avstrijskim državljanom v zveznih državah, izgovarjala, ds je vse to notranja z3aeva dotičnih držav in da se avstrijska vlada nima pravice vmešavati v notranje zadeve svojih zaveznic. Spominjamo se prav drobro, kako avstrijski rnialstrs-kl predsednik odločno zavrnil zahtevo paclameata, naj vlada posreduje, da Nemčija ne bo izganjala tistega avstrijskega delavstva, ki prihaja v Nemčijo iskat kruha, ker mu ga doma izportieda tujte, češ, da je to ectraaja zadeva Nsm-či|e, v katero se avstrijska v!ad3 nikakor ce sme vtikati. Prav tako se Je zgodilo tedi v delegacijah, in avstrijski minister zunenjfh stvari ni Kaše! besede za tiste avstrijske podanike, k3 jih }e Nemcifa pognala nazaj čez a^strijsfco mejo. Izš;i pa so znani odloki tržaškega namestnika v obrambo pravic avstrijskih dr Žavijano7 sa avstrijskih tržaških tieh in za divjal je po vsem italijanskem svetu vihar, kćkršaega že ni bSo kmalu. Ne samo onim štiridesetim italijanskim podanikom, ki bi v sled namestfiištvenih odtokov morali zapustiti mastno plačana mesta v tržaški občinski službi, se zgedila velikaasfca krivica, ce, pticodsto je rse žialijaestvo, prizadet je ves italijanski narod, razžaljena je vsa Italija od zadnjega egpoiitansksga lazarona p:; vse tja gor do faznih GiolJMjev ia Di San OuUanov. „Dunaj sistematično vedi politiko, ki je Naperjena proti Italijanom iz kraljestva44 Tako kriči vsa Beofccijetea in cf4ci|e!na Italija. In začela se je !z Italije gonja proti avstrijskemu c. kr. namestniku v avstrijskem Trstu, kakor je še ni t!io. V italijanskem parlamentu interpelacije, posredovanje dunajskega italijanskega poslanika pri minžstru zunanjih stvari, grefu Berchtoldu, odpoved poseta italijanskega miaistra zunanjih zadev di Ssn O ulians pri grefu BerchtokŽu: vse to je sledilo drego zs. drugfm, kakor slike v kinematografu. Vse pa ie zato, ker se je avstrijska vlada predrz- PODLISTEK Prisega, Spisal OCTA VE FSUILLET. Tako je govoričila in prlpovedcvafs Mausiceva mati in on se }s moral smehljati. Vendar p£ je bH vznemirjen in čeprav Je domnevaj, da pesimizem njegove matere gede bodoče u^ode Robertove utegne biti pretiran, je vesidar cbčistU, kako postaja vedno veča rjegovs zoprnost proti £eai, ki bi m: g a nekega dae ogrež^ti mir, ako ce celo tudi čast njegovega prjiteija. Obenem pa je skieaH, da usedati ves svej vpiiv na Roberta v to, da ga odvrne od prenagljenega sklepa za razpustitev s cjega pariškega gospodarstva, kateri sk!ep bi mogel imeti nesrečne posledic?. Sklenil je zaprositi dopust, potovati v Fraocijo it? govorili resno besedo s svojc redeče. Pr-tem oa se je vlada končno cdl> čila za cel korak in za definitivno rišite, gitnaaiijalnega vprašanja. Pred nekoliko dnevi Izdana vladnn naredba določa namreč postopno opustitev sedanjega nemškega gimnazija in u ./a-novltev treh novih za\odov na njega mesto: slovenskega gimnazija In nemškega In italijanskega realnega gimnazija. Dosedanje slovens&e vzporednice bodo torej že z začetkom prihodnjega šolskega leta srir.o-stojne in se sukcesivnainpopolne v po:o!en humanističen gimnazij s slovenskim uč im (ezlkcm. Na analogen način na'tine iz ifa-lijanskih vzporedn e popoln leaten gimnazij z Italijan*kim, Iz nemških razredov spodn;ega g-mnazija pa istotak realen gimnazij z nemškim učnim jezikom. Sedacjemu g mna-ziju odpade vsako leto najnižji raired, de k er se ne opusti popclnoma. Vladna naredba določa nadr!je, da se bodo na novem slovenskem gimnaziju vsi predmeti brez Izjeme poučevali v slovenskem jeziku. Ta, za druge narodnosti pravzaprav sama ob sebi umevna določba, je v tem slučaju tem večjega pomena, ker se žn|o, ako se v resnici tudi iivede, ustvari prvi čisto slovenski državni gimnazij. Ne pede na uradni jezik, ki je celo pri takoime.-o-vanem »najbolj slovenskem" drugem državnem gimnaziju v LJubljani — nerašk t se na vseh „slovenskih" gimnazije h na Kranjskem vsaj v zgornjih razredih vtčtea predmetov še vedno pouču e nemško. N o jati je, da bodo dobremu zgledu gortšuga je nekatere njih donesel srečen slučaj, sc bila polna prekipevajoče prisrčnosti. Robert je pokazal ta pisma prlja tellu. „Ljubi me," Je dostavil, .kakor me ni ljubila še nikdar; občutim to in slutim tud;, da je ne bom videl več." To Je bila čudna izjava iz ust tako možatega, tako trdntga moža. Maurice je n sprejel brez začudenja in vznemirjenja. Nekega večera, ko sta na predstraž kadeč hodila gor in dol, je rektl Robert hfcratu potem, ko Je dolgo temno zr: pred-se: Marl si Že opazi!, da se varujerr v ognju ?• „Ne," je odvrnil Frfmeuse smejoč se, „teg* ne moreš, tudi če bi hole!." „In vendar ne verujem; opažam to ir moji vojaki, se mi zdi, opažajo tudi.- In pr kratkem presledku je nadaljeval: „Priznaj da me smatraš za strahopetca." „Kaj ti prihaja na misel; hraber si, Ju naški, vsakdo pravi to." „Ne, ne, Jaz čut'm, kako se va rujem " Naslednjega dnr, proti večeru, je po vesjnik Frimeuse — avaesiral je pred krat-šim — svoj s baterije In kar mu Je š ostalo vojakov, namesti! tb vhodu g^z; Marchencirskega. Dan je bil vroč. On mi gt\ ni r^nrnv se ie zpvI v svc| jrlaši h se Je zlekaii po tleh v sceg poifcg svojir se gimnazija In da se v najkrajšem Uko napravi času sLdili tu li ti konec nevrednemu, enako mučnemu in na slovmskih JKd- z* uči'e'ja in za učenca utrudljivemu utrskvizmu njh šolah. S tem b! bil zaključen en kapiteij goriškega Solskejja problema. Le en kap'felj I Kajti go iŠki Slovenci še od d leč n ma|3 tega, ftar j'm pripada po njihovem šre>iiu topov in je zaspal takoj. Proti polneči Je Čutil, kako ga je nekdo potegnil za rokav in poklical njegovo ime. Zbudil se je takoj in spozr al buditeVa; b\\ je to hraber m!rd po-očnik iz Robertovega bsta'jona. Rober: mu je bil zelo nakionjen. „Gospod poveljnik," je rekel poročnik ganjenim glasom, „gospod poveiJnU de Lapiive vas prosi, da bi prišli k nJemu." Maurice je bil nitro pokonci. „Je-ll ranjen?* Je vprašal. „Da, gospod poveljnik." „Težko ?" „Bo,in ce; pojte le, pojfe; vese! sera, da sera tako hitro našel; tako s mo vas žtli." S'a sta hHro po ozkem {e ii med gozdom in poljem, p'ipvedoval mlsdi častnik skrbna vprašanja Mamice a. Robert \v bil ranjen pri zavzetju vasi o'Origny; razstre-livSa se granata ga je zadela v prsi. „Tega je bilo pričakovati, gospod poveljnik, saj ga poznate, veste, kaho hrr^er j*, ali danes, ne vera, kaj mu |e fcilr, b;ta |e drznosti Smejal se je, kar je tri r m redko, in rekel mi je: „Nu, IJu*-?i Julij, r ii se tudi dao^s v^ruiem, kaj?" in pri teh besedah je padal. Tu sva, gospod oo e j-nik, tu |e, g^sped r^ajor |e nrl rkm." ' (Dalje.) prel z j, kf se Mej potem i fe na ciitča in in po njihovem položaju. Nimajo nlkakih strokovnih iol, posebno ne nobene trgovske in nobene obrtne šole, in Še vedno jim manjka srednje šole z realističnim značajem. Dočlm Nemci, tako neznatni po itevilu, dobe k že obstoječi nemški realki Se nov realen gimnazij, si slovenski dijak še vedno ne more pridobiti v svojem materinem jeziku tiste predizobrazbe, ki je potrebna za tehniške visoke iole. To je stanje, ki se ne more trajno vzdržati. In Se neka| je postalo lasno po ustanovitvi slovenskega gimnazija: čim vlada prlpoznava Slovencem v Gorici pravico do srednje šole, tembolj mora prlpoznatl njih zahteve po slovenskih ljudskih šolah v Go-rlel t Bila bi le naravna, sama ob sebi umevna konsekvenca od strani državnih organov, ako preskrbi goriSkemu slovenskemu prebivalstvu v na)krajšem času tudi tako nu|no potrebne ljudske šole, bodi da jih ustanovi in vzdržuje država iz svojih sredstev, ali da s primernim pritiskom prisili v to italijanskoliberalno mestno zastopstvo. Slovenci pričakujejo z gotovostjo, da stori vlada svojo dolžnost tudi v tem vprašanju. VABILO na XXVIII. redno velibo skupščino .Družbe sv. Cirila in Met. r Ljubljani", ki bo Jutri, dne 8. septemba t. 1. ob 11. dopoldne v Domžalah v „Sokol-skem domu". Danes v nedeljo dne 7. septembra ob 7 zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. društv. zak. v mali dvorani „Narodnega doma v Ljubljani, h kateremu Je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo „zglasnice", ki so Jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju. Vodstvo „ Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani* dne 4. avgusta 1913. ©0000000000000(3® Preobrat na Hrvatskem. Ce ie resnica, kar poročajo včerajšn|i listi iz Budimpešte, se je nadejati, da pride v kratkem ua Hrvatskem da resnega preobrata, ki vrne toliko tlačeni in Izmučeni kraljevini končno vendarle zopet ustavne, č!orešite razmere. Če more razveseliti koga ta vest, smo gotovo prvi mi Slovenci, najbližji bratje Hrvatov, ki nas navdaja ta vest z najodkrltosrčnejšo radostjo; saj smo trpeli ž njimi, saj so udarci, ki so padali po ojih, Doleli tudi nas. Zato pa se tudi veselimo, ko se odpira našim bratom lepši pogled v bodočnost, ko se bliža trenutek, da po tako dolgem času najljutejših nasii-stev vendar enkrat zopet zaveje dih svobode po hrvatskih zemljah. Iz Budimpešte prihaja veselo sporočilo, da se je dosegel med kraljevim komisarjem baronom Skerlecsem in najmočnejšo stranko na Hrvatskem, hrvatsko-srbsko koalicijo, popoln sporazum. Podrobnosti o tem sporazumu so Še tajne, in poudarja se, da se vsebina tega sporazuma le zato še zakriva, da ne bi morda nasprotniki hrvatsko-srbske koalicije izrabili razkritja proti koaliciji in tako preprečil nadaljnji razvoj stvari. Iz Budimpešte poročajo iz najbolje infor- PODLISTEK. Glasbena šola podr. „Glasbene Matice" v Trstu. (K začetku šolskega leta 1913—1914.) Dan 19. vinotoka 1909. je nekako mejnik v glasbenem žtvltnju na Tržaškem. Tega dne se je ustanovila podružnica .Glasbene Matice" v Trstu in takoj nato že 1. listopada 1909. začela s svojim plodonosnim delovanjem na polju prave glasbene izobrazbe. Otvorila Je glasbeno Šolo in tako začela sistematičen in na najnovejših pedagoških načetih utemeljen glasbeni pouk. Iz skromnih začetkov je dosegla v prvih štirih letih svojega obstanka jako častno število goiencev. Ob zaključku šolskega leta 1912/13 je štel« skupno 169 go jen cev po številu, po obiskovanih glasbenih predmetih p* 229. Pouka je bifo tedensko 109 V2 ur. Račun o svojem delovanju je potaja glasbena Šola na vsakoletnih javnih produkcijah sklepom šolskega leta, in podružnica je b?Ja d ležna laskavega priznanja miranih virov, da |e hrvatsko-srbska koalicija zavzela napram kraljevemu komisarju baronu Serleczu prijazno stališče, ker je izjavil, da (e njegov trda! namen, da vzpostavi na Hrvatskem zopet ustavne razmere. Vršila so se nato med baronom Skerleczem in hrvatsko-srbsko koalicijo nadaljnja pogajanja, ki so dovedla do ugodnega uspeha, in baron Skerlecz se Je ravno pripravljal, da bi odpotoval v Budimpešto, da bi predložil ministrskemu predsedniku grofu Tiszi s hrvatsko-srbsko koalicijo sklenjeni dogovor v zadevi rešitve hrvatskega vpraSanja, ko se je dogodil potem oni nesrečni atentat nanj, ki Je preprečil odhod barona Skerlecia v Budimpešto. Baron Skerlecz pa ]e podal ministrskemu predsedniku grofu Tiszi pismeno poročilo, v katerem mu je natančno razložil pravi položaj na Hrvatskem in mu toplo priporočal, naj se sprejmejo predlogi hrvatsko-srbske koalicije. Kakor se zatrjuje, oe bodo podrobnosti teh predlogov delale nikakih težav. Glavni točki po hrvatsko-srbsld koaliciji podanih predlogov sta seveda odprava komi-s ari Jata in pa izprememba železni č a r s k e pragmatike. Pričakuje se, da tudi z drugih strani ne bo resnih težav temu načinu reSitve hrvatske krize, kvečjemu da bi naletel na odpor pri dr. Tomašlćevi stranki, Id je mislila, da bo v novi ustavni dobi na Hrvatskem igrala glavno ulogo. Kakor rečeno, nas )e to poročilo iz Budimpešte zelo razveselilo, kajti nihče ni bolj želel, kakor mi, da se reSi Hrvatska sedanjega neznosnega položaja. Koalicijski listi sicer zanikajo, da bi se bila koalicija pogajala s kraljevim komisarjem, in poudarjajo, da je koaliciji glavni pogoj za ureditev razmer na Hrvatskem razpis novih svobodnih volitev, in šele po teh volitvah naj bi bil mogoč sporazum. VzUc temu pa |e popolnoma verjetna zgorajšnja trditev, da koalicija ne želi, da bi stvar prezgodaj prišla v svet, dokler ni popolnoma gotova. Naj si bo Že tako ali tako: vse skupaj kaže, da se Hrvatski vendarle le bliža odrešenje. I a to nas navdaja z odkrito radostjo I Izzivalna nemška slavnost v Gorici deloma prepovedana. Gorica, 6. septembra. Prepovedana je bakljada, ki se Je imela vršiti danes zvečer iz kurilnice državnega kolodvora po Pokopališč ni cesti čez Gori-Sček po Solkanski cesti in nazai na državni kolodvor. Dalje je prepovedan za jutri, v nedeljo, sprejem nemških gostov na državnem kolodvoru, odhod s kolodvora z godbo na Telovadni trg, prepovedan je tudi za danes popoldne obhod Nemcev z godbo po mestu. Razvitje zastave pa je dovoljeno Nemcem na Telovadnem trgu, kjer bodo gotovo dobro zastraženi. Nemcev pride v Gorico baje obilo iz Koroške, Štajerske in iz Trsta. Politična oblast bi bila morala prepovedati celo nemško slavnost, kajti tako, kakor bo, |e tu velika nevarnost za javni mir in red, na katera se politična oblast tako rada sklicuje pri slovenskih slavnostih. Slovensko politično društvo Je energično zahtevalo na magistratu in na glavarstvu, da se izzivalna nemška slavnost popolnoma prepove, ali ostalo ie neprepovedano razvitje zastave in zabava na Telovadnem trgu, drugim zahtevam se je moralo ugoditi. Kako so Nemci predrzni in izzivalni, se vidi iz tega, da so napisali na svojo zastavo „Deutscher Gesa igsverein", dasl ni nobenega Danes popoldne vsi v Sv. Križ k proslavi dvajsetletnice tamošnjega :::: pevskega društva „Skala", :::: tako s strani kritike, kakor tudi od javnih, glasbeno šolo nadzorujočih organov. Dne 15. septembra t. I. se prične peto šolsko leto in umestno se nam zdi, da podamo pri tej priliki slavnemu občinstvu — posebno pa slovenskim staršem — Trsta in okolice mal pregled v pouku in predmetih glasbene šole. Poučujejo se sedaj sledeči predmeti: splošna glasbena teori|a, klavir, v i | o I i n a, s o I o p e t J e in splošne predvaje za zborov naraščaj. Ako se pa v tekočem šolskem letu sglase za kak predmet vsa| štirje gojenci, poučevalo se bo tudi: kontrapunkt, glasbena zgodovina viola in razni drugi instrumenti. Učitel|tki zbor, na čelu mu šolski vodja g. Viktor Šonc, je sestavil tekom minoleea leta natančen podroben učni načrt deloma po vzoru učnega načrta češkega konservatorija v Pragi, a pri tem resno in vestno upošteval predvsem slovensko in slovansko glasbeno literaturo. Saj je znano, da so ravno Slovani odiičai glasbeni pedagogi — Sevčik i. dr. SpioŠna glasbena teorija se poučuje v dveh oddelkih. Go|enci dobijo vso splošno glasbeno izobrazbo, da lahko pravilno ia s pravim razumevanjem izva|ajo razne glasbene komade. Klavirski in vijolinski pouk društva v Gorici, ki bi se imenovalo: „Deutscher Gesangsverein". Zato je oblast ukazala, da se mora tisti „Deutsch" na zastavi odstraniti. Slovensko politično društvo Je storilo in doseglo, kar je moglo, Slovenci pa se bodo danes že znali braniti pred nemškimi tujci, ako ti nastopijo izzivalno ter bodo hoteli hajlati po Gorici. En del Italijanov drži z Nemci, drugi obso|ajo municipij, ki dovoljuje Nemcem take prireditve v mestu. Če bo pa danes popoldne nemška slavnost na Telovadnem trgu v Gorici, bo to v večno sramoto goriških Lahov. Domače vesti. Himen. Poročil se Je g. Rudolf Cotič z g.co Fani Angeli. Novoporočencema čestitamo I Poročil se je v Gorici gospod Vladimir Knaflič, znani naš publicist, z g.co Olgo Čebularlevo, hčerjo upokoje-nega realčnega profesorja. Mnogo sreče I Italijanski konzul več nego avstrijska vlada. Kakor je znano, je ob priliki demonstracij po shodu političnega društva „Edinost" prošli ponedeljek poročal tukajšnji italijanski konzul v Trstu italijanski vladi, da so Slovenci vdrli tudi pred italijanski konzulat in da so tamkaj kričali „abbasso 1' Italia* in „abbasso i regnicoli". Kakor ie vedel poročati »Plccolo", je italijanski konzul dan na to .energično protestiral" pri tržaškem namestništvu. Iz „Pic-cola" je šla potem stvar dalje, v italijansko ia nemško časopisje, nastal Je nov hrup in kris in „slovenske demonstracije" so bile povod novi »aferi*. In vse to skupaj ni nič drugega nego čisto navadna — laž. Nihče ni demonstriral pred italijanskim konzulatom, nihče ni zakričal onih vzklikov, italijanski konzul |ih je slišal edino le v »P i c c o 1 u". V ulico Valdirivo, kjer se nahaja italijanski konzulai, ni sploh zašel noben »demonstrant". Množica, ki io |e v Carduccijevi ulici porinil nazaj redarski kordon, |e hotela oditi po ul. Sv. Lazarja in Sv. Irana da pride k Sv. Jakobu, in da niso iz Puntigamske restavracije in one večkrat imenovane hiše začeli leteti kozarci is kamenje, ne bi bilo sploh prišlo do ni-kakega nereda. V ul. Valdirivo je bil popoln mir, in ulica Je bila popolnoma prazna in močna policijska straža Je branila vhod vanjo. Taka je resnica. Vzlic temu pa Je italijanski konzul čul one klice drugo Jutro v „Piccolu« ia Je šel protestirat na namestništvo ter „P/ccolovo" laž poročat italijanski vladi kot golo resnico. Nova afsra. In s kako slastjo je pograbilo italijansko in nemško Židovsko časopisje to vesti Sami namestnikov! odloki so že izgubili svojo privlačnost, kajti ta kost je že preveč oglodana in ne vleče več. Treba je bilo nekaf novega, da morejo nemški in laškf židje zopet slepiti občinstvo s svojimi hujskanji, da morejo zopet še nadalje netiti ogenj proti avstrijski vladi, proti tržaškemu namestniku in proti nam Slovencem. Kako vendar lepo zveni n. pr. v sicer najresnej-šem in najupoštevanejšem milanskem „Cor-riere della sera" v lapidarnih črkah tiskani napis: »Odpoved poseta Di San Giulia na pri Berchtoldu. Ho-henlohe|evi odloki in slovenske demonstracije v Trstu". »P/ccolo" se Je pač zmotil, ko Je raz-trobil svojo laž v svet, kako bo s tem škodoval nam Slovencem v Trstu; ne, ml smo mu celo hvaležni, n|emu in gospodu italijanskemu konzuiu. Saj nas vendar dDsedaj niti bilo ni v Trstu, saj nas je „Piccolo" vedno zanikaval, in sedaj pa prirejamo mi, ki nas sploh ni, take velikanske demonstracije v Trstu, da se ne trese pred njimi sta razdeljena na osem letnikov. Od priprostih, a izredno važnih prstnih gibov in udarcev dovaja učitelj gojenca v osmih letnikih v sveti hram najlepše umetnosti — glasbe. Seveda mora spremljati na tej poti gojenca izredna vestnost in marljivost, pa tudi nam Slovencem prirojena glasbena nadarjenost. Povdariamo pa pri tej priliki, da za določitev letnika gojenca ni mero-dajno obiskovano število let pouka, temveč obvladana učna snov. Tako n. pr. obiskuje lahko gojenec četrto leto glasbeno Šolo. a |e v tretjem letniku; obratno pa obiskuje šolo tretje leto, pa je v četrtem aH celo petem letniku. To Je seveda odvisno od nadarjenosti in marljivosti gojenca. So lop et je poučuje gosp. V. Šonc, ki i« sam obiskoval iolopet|e pri najboljših učiteljih solopetja v Pragi in Draždaaih. Pri splošnih vajah za zborov naraščaj se poučuje teorija, ritmika in izobražuje glasovni ton. Obiskovale so ta pouk, ki je bil brezplačen, v prvi vrsti deklice Ciril Metodovih šol v Trstu; nekaj pa tudi dečkov iz naših srednješolskih zavodov. Pri tej priliki apeliramo na slovensko tržaško srednješolsko mladino, naj se vendar zgane in obiskuje pouk zborovega petja pri naši »Matici"; saj je petje najlepša in najboljša zabava. V minolem šolskem letu se je ta pouk na novo uvel ter se je izvrstno obnesel. samo gospod italijanski konzul tržaški temveč vsa Italija vse tam gor od Krmina In Pontebe, pa tja dol do zadnjega sidl-skega rtiča ter slavnih avanzat i a ritiro polne Tripolltanije. Hvala „ Piccolu* in gospodu konzulu, da sta nas predstavila svetu v taki moči. Čast komur čast. Le žal, da ne more biti tako hvaležna obema dvema, kakor smo lahko mi, tudi avstrijska vlada, ki je uradno potom c. kr. korespondenčnega urada odločno zanikala resnico poročila italijanskega konzula in njegovega židovskega tržaškega glasila na Goldonljevem trgu. „Coiriere della sera" si je dal napisati z Dunaja poročilo, v katerem pravi: »Trditev uradnega avstrijskega korespondenčnega urada je v nasprotju s poročilom našega generalnega konzula, ki potrjuje vse podrobnosti, o demonstraciji, ki so jih porofiali listi, (ali nismo rekli, da je konzul videl demonstracije v — »Piccolu" ?), in dostavlja, da se |e tržaška policija ob tej priliki pokazala zelo malomarna, ker se ni resno uprla demonstrantom. (Najbrž bi bila morala vsaj par sto Slovencev posekati s sabljami, drugih par sto pa postreliti. To bi bila prav gospodu laškemu konzulul) Na podlagi tega poročila je zelo verjetno, da bo smatral italijanski poslanik za potrebno, da opozori grofa Berchtolda na neprimerno ravnan|e lokalnih oblasti v Trstu. Verietao je, da italijanski poslanik vojvoda Avarna v svojem prihodnjem pogovoru z grofom Berchtoidom pojasni napako v tem postopanju političnih oblasti v Trstu". Bravo! Tako je prav 1 Najprej se je treba debelo zlagati (radovedni smo ie, kje in kak je bil v ponedeljek zvečer prečastiti gospod italijanski konzul, da je v taki dvojni obliki videl slovenske demonstracije), potem pa imenovati lažnika tistega, ki je lažaiku dokazal laž. Precejinjega kosa predrznosti je treba za kaj takega, Še večjega pa, da se drzne kdo potem na podlagi take očitne, po »Piccolu" pobrane laži poučevati naše oblasti, kako naj vrše svojo dolžnost. Če bi se kaj takega predrznil kak a v s s t r i j s k i konzul v Italiji, b i g a š e tisti dan vrgli čez mejo, in če je naši vladi kaj na svojem ugledu, naj poskrbi, da tržaški italijanski konzul ne bo prodajal »Piccolovih" laži za čisto resnico ter Jih obešal potem na vrat našim oblastim in nam Slovencem! — Sicer pa naj naša vlada opozori tega gospoda, da odhajajo danzadnem parniki in vlaki v Italijo! Kršenje ustave v Avstriji In srbska nevarnost. V pogovoru z urednikom .Narodnega obzora" Je Izjavil poslanec B i a n -kini, da Je obžalovati, da se je dala vlada zavesti v kršenje ustave na Češkem. To je izzvalo razburjenje tudi v hrvatsko srbski javnosti, ker Je to za vse dežele, zastopane v državnem zboru, nevaren precedens. Če si je vlada upala to na staroslavnem češkem, čigar pravice tvorijo fundamente države, ki so mu viri dohodkov tako begati in prebivalstvo tako napredno — ne bo poznala nobenih ozfrov v manjših, državnopravno manje važnih deželah. Nič bolje ne stoje stvari v Dalmaciji, kar je pojasnil govornik s konkretnimi slu- USTČEDNf BANKA ČESKYCH SPORITELEN PODRUŽNICA v trstu vla del Ponteroaao --vta, Nuova 15, Vloge na knjižice 474-5% \ po odpoved-Premijne vloge 5 % J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računn ::: po dogovoru najugodnejše. ni FADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA. Uradno ure od 9,—12.V, dop. in 2.1/! - 6. pop. Zborovega naraščaja bi morali imeti v*aj par sto. Le pridno se ga udeležujte! Saj Je v korist vsakega posameznika, posebno pa je v neizmerno korist pevskih društev na Tržaškem, ki si pridobe na ta način dober, glasbeno izobrsžen naraščaj. Veliko važnost pa bo polagala v bodoče podružnica na igranje v ansamblu. Prepričana je, da s tem pripravi pot in stori prvi korak ia slovenski simfonični orkester v Trstu. Tako verna slika društvenega delovanja katerega glavna skrb Je glasbena šola. Ukovina znaša mesečno 5 K, ostale podrobaosti pa se izvedo pri vpisovanju, ki se bo vršilo prihodnji teden. Dan io kje naznani pravočasno »Edinost". Revne in nadarjene učence oprosti odbor po možnosti plačevanja ukovice. Tozadevne prošnje je vlagati na odbor. Podružnica .Glasbene Matice* je strogo kulturen zavod in kot tak navezati na podpore posameznikov kakor denarnih zavodov. Pristopajte kot člani z maleekostnim mesečnim prispevkom 60 vinarjev. Vsakdo, ki žrtvuje ka| za „Matico*, naj si bo v svesti, da je s tem pripomcgel k razvitku slovenske glasbene umetnosti In da bo vsaka žrtev rodila stoteren sad. M k. Danes od Z-6 pop. vela čarobna razsvetljava „Divaške Vilenice " vstopnina 1 Krono. „EDINOST" ftt 248 Biran III. čaji kršenja najelementarnejih ustavnih pravic. Prepovedujejo se slavnosti, sprevodi, iluminacije, zborovasja — odpravljene so, skratka, vse garancije, ki jih daje ustava. Obžaluje, da je prišlo do ustanovitve albanske države. Nejda bi ne privoščai Albancem narodnega razvoja, ampak le zato, ker alban. ljudstvu manjka sposobnosti za samostojno državno življenje. Ko pa se je že ustanovila ta nesrečna Albanija, jej želi, da se svobodno razvija in osvobcdi tujega va-luštva. Boji se pa, da bo Avstrija izkoriščala Albail|o za svoje Srbom sovražne namene. Ml Jugoslovani monarhije ne bomo nikoli za tako politiko, kajti tako v narodnem, kakor v kulturnem pogledu smo eno s Srbi kraljestva ! To moralo umetl avstroogrski državniki. Najbolje varstvo proti takoimenovaal srbski nevarnosti nI v oviranju svobodnega razvoja Srbije, ampak v zadovoljenju avstro-ogrski h Jugoslovanov. Tržaški zgledi. „Naša Sloga* poživlja istrske Hrvate, naj se prijavijo sami na občinah za vpis v porotne liste, da pridemo enkrat tudi na okrožnem sodišču v Rovinja do poštene porotne liste, in da se neba enkrat do neba vpijoča krivica, ki obstoji v tem, da sodijo našega človeka ljudje, ki ne poznajo niti besedice njegovega jezika. Klic puljskega lista je upravičen po zahtevah, ki jih stavlja dostojanstvo naroda in človeka do človeške družbe. Človeku se jezijo lasfe ob misli, da se to dogaja celo v slučajih, ko .gre za vso ekzlstenco obtoženca, da, često celo za njegovo življepje. Človek se zgraža, ker ne more umeti, kako je sploh možno v sedanjih časih in v pravni in moderni državi stanje, ki bije v obraz vsakemu pravnemu čutu in vsaki bumani-teti. Niti za helote ne bi smela veljati taka uredba kazenske justice, ob kateri ne umeje sodnik obtoženca, niti ne vsega onega materijala, ki ga navaja poslednji v svojo o-brambo, ko obtoženec niti ne more občevati direktno ž njimi, ki Imajo določiti njegovo usodo — uredba torej, ko so vsak hip možne najstraineje vseh zmot — justlčne zmote, ko so tudi za najhuje delikte možne krivične obsodbe, ki eventueino po nedolžnem obsojenega uničujejo za vse življenje! Zato se pridružujemo tudi mi klicu „Naše Sloge" do vseh našiocev po Istri, kajti tudi nobena materialna žrtev ne more i biti tako velika, da bi se je strašili, ko sc v igri tako visoki interesi naroda In človeka. Vsakdo, ki ima kvalifikacijo za službo porotnika, vedi, da je pozvan na vrtenje najvišje narodne službe, ki se jej ne sme od-iezati nikdo. Nagiasivši, da take akcije ne morejo vcditi nevešči ljudje ter da jo mora vzeti v roke pravnik, piše „*iaša Sloga": „V Trstu a. pr. se je lotil tega posla odvetnik dr. Slav i k in je uspel naravnost sijajno. Zbiral |e gradivo, vlagal reklamacij, in danes je v Trstu sestavljena največ po a|egovi zaslugi porotniška lista tako, da imajo tare Slovenci in Hrvatje vsaj polovico (navadno več) svojih porotnikov." In zaključuje: Ganite se torej rodoljubi, sicer ne pridemo v Rovinju do svoje porotne iiste. Če bomo čakali, da nam po-morejo pri tern gospoda na okrožnem sodišču v Rovinju, bomo čsksli do sodnega dne. Tej gospodi je prlrastlo k srcu to današnje nezdravo In nezakonito stanje. Našega siroto-seljaka sodijo potom tolmača zagrizeni in strastni italijanski porotniki. Italijanske tatove, sleparje in goljufe opra-ščajo ti porotniki, naše ljudi pa pošiljajo v zapore! In to se imenujejo — ljudski sod-nikn_ Pridite danes popoldne v Rojan na štrukljev semenj v korist CMD!!! Avstrijska „sovražnost" proti Italijanom. Dosedaj smo bili mnenja, da se godi renjikolom v Avstiljl tako dobro, kakor črvu v moki; V tem mnenju nas je potrjevalo neoporekljivo dejstvo, da se preživlja v Trstu samem okreg 40.000 renjikolov, na vsem Primorskem pa najmanj 60.000. Še bolj utrjeni v tem svojem prepričan{u pa smo biti po oizih stoinstotlsočlh ren|ikolov, ki prihajajo leto za letom k nam v Avstrijo, služijo tu med nami, ko morajo naši ljudje iskat zaslužka v tujino, lepih deaarcev in ne puščajo pri nas niti vinarja za svojo polento in svoj sir, temr.fč < -pf-šajo vse, vse preko meje. Mislili smo iu.tif da se jim godi dobro pri nas; toda zelo smo se motili. O tej naši zmoti nas namreč je temeljito prepričal milanski „Corriere della sera" v svejera petkovem uvodniku „Nepojmljive zmote dunajske politike", kjer pravi: „Podati moremo dolg, učinkujoč dokaz 0 sovražnem ravnanju avstrijske vlade proti italijanskemu življu. Malenkost že zadostuje, da se renjftoii izženo iz Trsta; vzroki za izgon so često tako malenkostni, da se zdi neverjetno, da se je vlada velike držtve zatekla k takim sredstvom proti državljanom drugega n a r o d a ( !!). Izgoni so tako neprestani in tako mncgoŠtevilnl, da je razviden iz njih dofočen načrt. Italijani v Avstriji pa se smatrajo kot narod, s katerim se mora ravnati huje nego z vsakim drugim, 1 največjim nezaupanjem, z največjo slabc-hotnostjo io edvratnos jo. Slovencem, ki so ■apram Italijanom toliko nižji glede na civilizacijo in vrednost, dajo vedno prednost pred Italijani; podpiralo |ih in porivajo v ospredje proti Italijanom, avstrijska vlada ne le da ne stori ničesar, da bi si pridobila zaupanje tega narodnega življa, temveč stori vse, da mu kaže težo svoje avtoritete in svo|e nenaklonjenosti.41 j Za bežjo voljo, kaj naj jim pa še vse stori naša vlada ? Ali oi dovolj, da je okrog 5000 ren|ikolov zaposlenih pri mestni občini tržaški, ali ni dovoli, da so v vseh boljših 'privatnih službah v Trstu in po deželi re-njlkoli, ali oi dovolj, da so celo v takih podjetjih, ki se vzdržujejo in podpirajo z ;avstrijskim davčnim danarjem, kjer bi bila I prokleta dolžnost naše vlade, da skrbi za to, t da bi imel tamkaj kruha izključno le domačin, v ogromnem številu zaposleni renjikoli? Ne! Premalo ima še zaupan|a avstrijska vlada do renjikolov, zaka| izganja jih iz najmalenkostnejših vzrokov, kakor n. pr.: zaradi tatvine, goljufije, poboja in umora, posilstva, oskrumbe mladoletnih deklic itd,, ali zato, ker jih iščejo italijanske oblasti zaradi prav takih dobrih del. Avstrijska \U4a ima vse premalo zaupanja in vse premalo naklonjenosti napram renjikolskim Eupeškim pritepencem, ki so v svoji civilizaciji in vrednosti tako visoko nad Slovenci. Priporočamo torej nsŠi vladi in vsem drugim oblastim in posameznikom, — da ne bo zopet nove afere In novih intervencij raznih italijanskih konzulov in poslanikov — naj odslej namesti vsakega renjikola, ki bo obsojen zaradi tatvine in gol|ufkJe, h kaki blagajni, kjer je veliko denarja, vsakega re-njikolskega ubijalca in pretepača za državnega redarja, vsakega renjikolskcga svinjarja pa za vzgojevalca mladine Itd., itd. Potem iz Italije gotovo ne bo več pritožb proti errori Incomprensibill nella politica di Vienna" 1 Slovenci Trata In okolice! Ob obali sinjega morja, na trdnjavi belega Skednja, vihra danes na .stotine slovenskih zastav. Praznično odeti Škedeu| naznanja dan so-kolskega slavja, dan narodnega vesel|a. Ve-levažen je to dogodek za kraj, ki e vsied pritiska tujerodnega elementa ogrožen, vele-važen za one, ki hočejo manifestirati za slovenske ideale, ki hočejo ohraniti to postojanko slovenskemu narodu. Zato vam kličemo, Slovenci Trsta ta okolice: Pridite, kar vas je dobre volje, da se naužijete svežega zraka v krogu bratov, katetim je zgodovina določila važno narodno nalogo 1 Pridite vedrega razpoloženja, nudeč mu moralno in materijalno podporo, ter ga navdušite za neizprosni in trdi boj, ki Je potreben za obrambo te važnewnarodne postojanke. Pridite torej vi vsi! Skedenj vas sprejme dostojno, kot brat brata z ljubečim srcem. Slavnost se vrši na prostoru Sancin-Kota'ja in Sancin-v^emota po sledečem sporedu: ob 3 pop. zblraliSče pri „Gospodarskem društvu*; ob 3 ln pol pop. odhod na telovadlšče; ob >4 pop. javna telovadba; a) proste vaje moškega naraščaja s palicami, ,b) proste vaje ženskega naraščaja, e) vrsta članic na bradlji, f) članska telovadba na orodju (z enkratno menjavo) g) skupina ca raŠčaja, ti) proste vaje članstva. Presta zabava. Paviljon, tombola, kolo sreče. Ples do 12. — Vstopnina 50 stot. za osebo, sedeži 50 stot. Vstopnina na ples: moški 1 K, ženske 80 stot. V slučaju slabega vremena se vrši nastop prihodnjo nedeljo dne 14. septembra. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala Prva slov. zaloga čaja in ruma v Ljubljani zopet vsoto 70 K kot prispevek od družbinega čaja za prvo polovico pravega leta obnovljene pogodbe. Ta družbini čaj je že prece| dobro uveden, vendar se nahaja še mnogo slovenskih trgovcev, ki ni&a|o tega blaga v svoji zalogi. Omenjeni čaj Je po svoji kakovosti svojega priporočila vre* den, za-to ponovno opozarjamo slovensko: javnost ln prosimo, da se naše družine v; prvi vsti ozirajo na čaj iz prve slovenske zaloge v Ljubljani. Zaupen sestanek skupščinarjev bo dne 7. septembra ob 8 zvečer v mali dve-rapi .Narodnega doma" v Ljubljani, h kate- j remu je dostop dovoljen samo proti oseb- : nemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo .zglasnice", ki so j h dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot. legitimacija k zaupnemu zborovanju. Nova trgovina AH9 Industria inglese 99 ,PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 () Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovlne. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov In sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". W Cene, da se ni bati konkurence ■.ji Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torronto) Zaloga ustrojenih kož. Velika iibera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet® potrebščin za sedlarje. Dr. Pežnik Dr. PETSCHNIOG tat, via S. Catcrtu Bcv. t ZšnwwSk m aotraaje (sptefae) Man* ta 2—1 Ia Specijalist m Wm Ii (spolne) bolezni i 11 V.—I in 7-7* ANGELO RENIEE Rojan, ulica di Rolano št. 2. Prodajalna manufakturne ga blaga in drobnih predmet or. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zaves, vsakovrstnih preprog, tapetev, batista. paname, perkala, zefira, črnega in barvanega Hat in a, s.rajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, deimkov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kr.ivat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS7 |e preložila svo|o trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. M= lil-II JOSIP S7RUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške In ženske, zefir, batist in per^jiva svila za jopice. . Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci- Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc se le preselil Iz ul. So. Lazarja v ulico Ualdirluo it. 27. Ordinira in sprejema od 9-1, 3-4, Dvigalnik na razpolago. t 3 DE ?DE IDE BDI Neverjetno! Krcmarji pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A. Furlan Trst, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! AR F URO M0DRICKY * Prtdajalaloa ■•■■f. blaga In drtbalh predaetav Trst, al. Belvedere 33. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manset, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. RESTAVRACIJA AURORfl Trst, uiica Carfacci šiv. 13. Vsak večer od 7. do polnoči velik koncert I. slov. tamburaSkega drultva „B0CCACC10" pod priznanim ravnateljstvom g. F. MARŠA. m 6 gospodičen. 2 gospoda. Opozarja se slavno občinstvo na umetniško izvajanje narodnega sporeda. Izvrstne pevske točke. Ob nedeljah in praznikih Matinee. : VSTOPNINA PROSTA. : Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Poleg renomirane ga Goesaovega piva bo to£i pivo Reuchel-Brftu iz Kulmbacha. J k s $ k J(ermangil3 Zrocca Trst, ul. Barrlera vacchia 8 Ima veliko z: logo mrtvaških predmetov. Ve*r» od porcelan« in biserov vezanih z medeno lt"U itoo, od umetnih cvetio s trakov ln napisi. Slika na porcelanastih plošcan za spomenike. H »J nižje konkurenčne oeae. 5 3 * Doktorica KLARA KUKOUEC se je vpnila in sprejema v ulici Glacinto Gallina 2, II. nad. (vogal trg Goldoni) od 3 do U in pol pop. — TELEFON 12|VIir. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničifi ordinira od il—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). novosti za ženske in mo-Ske obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 37. Vestna, točna postrežba. □ a Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - Stran IV. „EDINOST" St. 248. V Trstu, dne 7. septembra 1513. Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceiej« proti takoj jem u plačila ali na najttaajSe meaečn« obroke (tudi za provincije) samo naravaost od tToraičaija 88 c. kr. dvornem založaiku v Trsta, alica Ter S. Pietro 2 (Beivedsre) Svetovaa razstava v Pariza 1900 majviije odlikovanje AvBtro-Ogrtke za glasoviije. —: Katalogi l& konile. gratis U franko. :— r ODVETNIK Dm JANKO ŠAVNIK j* otvoril svojo pisarno v Trstu Nova ulica it. II* I. nad. EH3E9: IBS □□ Izboljšajte promet v svoji nnefilni 2 Izvrstnim cenim jjuallini p ižanski m pivom is Ceike dsiniike pivovarne ▼ Čeških Bnijejevioali. Maj večja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hčtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalego v LJahlJani, Zagreba, Pili, Zadro Itd- Za jesensko gnojenje je THOMAS - OVA žlindra ZNAMKA ZVEZDA POSOJH.A dovoljuje svojim členom življenskega oddelka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služnina znaša najmanje kron 2300'—, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400*— proti zazrambi na služmino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi Jogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo „SLAVIJA" vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ulica 12, daje nemudoma in brezplačno podrobna pojasnila. s Dekliški penzionat s Mladika v Ljubljani sprejme deklice od 6.—7. leta naprej, ter jim nudi vestno vzgojo. Higienične razmere so izredno ugodne. Velik park obdaje poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskem gozdu. 8 penzionatom je združena petraz-redna ljudska šola in kuharjsko gospodinjski tečaj. Vpisovanje učenk za ljudsko šolo bo dne 15. septembra t. L od 9.—12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja. Za penzijonat in kuharsko - gospodinjski tečaj ee vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali ustno v društveni pi-i sarni v SubiČevi ulici st. 9, kjer se tudi dobivajo natančnejša pojasnila. * [Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 pripor*2e ST.jo pekaajo. VsSkrai B> djtn svet krak. ■ote usakč vrste k pni »Hm«. — Vino m Ukan v stefcleeieab. fiMKKet In biAk^L - tuđ na g" ^O.OOO liCfe tolltr O V Velita zoloso o trstn Majoansjfta ograja Iz il6n« mreže, pohištvo železno In iz medl dobavlja, kakor je dokazano, tvrrfka TALESTIN BESGMiN GRADEC Podružnica Trst nI. Nuova ftt. 27. TeL 19-79. Cenik it- 1 z«Jto«j. ite^^^arke naj izdatnejše in najcenejše grojilo. THOMA8OVA ŽLINDRA povzročajo dobro žetev vseh žitnik vrst, vinogradov, travnikov in pafenikov. — Vsled velikih uspehov na vseh krajih z gnojenjem s Thomas-ovo žlindro, je postala ta za poljedelstvo neobhodno potrebno gnojilo. Brez THOMAS-OVE žlindre ni dobre žutve. Zahtevajte izrecno THOMA.S-ovo žlindro, znamka zvezda in obrnite se za pojasnila glede uporabljanja itd, na tvrdko Herman Turek So Co. TRST, ulloa San Iti št. 8. STARI SE PRED MANJ VREDNIMI IZDELKI. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji 1. veleposestvo pri Litiji (s graščino in gospodarskim poslopjem), Had 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj, 2. novo zidana prltTčna klša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino. 3. dve enonadatropnl hiši m Selu pri Ljubljani, t katerih bližini ae zida nova šola. Povsod je potrebna ▼ primeri z vrednostjo le prav naala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 kron. S posestvom ad 1. je združena pravica lastnega lova, prijetno letovišče. Pojasnila potom posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. Odlikovana to- ^ADl Sv. Ivan varna sodaviee ™ pri Trstu, Via S. Cillno št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 56S. ee priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem ia dragim odjemalcem lodavićanklk izdelkov v mesta in okolici. DHRCHTE ZR „DI]RŠK0 KUHINJO" Kupujte Nar. kolek! Zdravniško n klinična pitrjim uspehi djkazujeje, da je pri bolečem kašlja otrok is odraslih THYMO^EL SCHILLAE iz ltkarae B. Fragnerja Večina lekuren ga ima T»dno v zalogi. Be -edna znamka zavarovana. Ublažuje kapelj, ga manjša, odstrarjuje ka. ar, pospešuje spuščanje glena ter po- fcežkoče pri dihanju. 1 steklenica K 280. Po pošt', če se plača .map ej K 2 90 se pošlje 1 steklenico K 7—, 3 steklenice K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premouti od nikogar, da Tzame't nadcmart Ina sredstva. Tprttšajte sTOj-ga zdp iTnlka. Prip*v)jatelj in gl&vna z »loga : lekarna b. fbaoner c. kr. dvorni zal»ga*elj - praga, III.* St. Paiite na ime izdelka, i/delo vatel j a in na varstveno znamko. za eksport popolnoma odležanega češkega badjejeviškega piva lahkega, arosaatičnega, bogatega na naravnem kisu ima vedno aa razpolago v svojih velikanskih kleteh Češka delniška pivovarna v Čeških BuJjejevicah 89? Največja slov. eksportna tovarma pira. Pokusite ▼ hotelu „Balkan" v Trstu. Tranzitno skladišče za Istro in Dalmacijo: Tvrdka Bogumil Poflka, Trst, ul. Valdlrlvo 4. SVOJI K SVOJIM I Prvi srbski, stotuski, bratski nsnafektania tunini IVAN TRST, — ulica Barrlera vecehia šter. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za Žeaske obleke, perila, trojnika. spodnjih s raje, ovratnic, nogavic, steznikov, katistov, perkalov, cefirov, preprog, pašama prve vrste, narejenega perila. Vse po eenah, ki ae jim ni treba bati konkurence. Banka v pragi išče izurjeno uradnico veščo, poleg slovenskega, tudi italijaa-skega jezika, stenografije ia strojepisja. Ponudbe naj se pošljejo pod „D o le r o mesto" štev. 1905 na inaeratni od-— delek Edinosti. _ Gostilna Na'odne delav. organiz. v Trsta Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam veleč. gostom gostilne „NAR. DEL. ORGANIZACIJE* v Trstu, da prevzamem dne 20. t. m. vodstvo te gostilne. Zagotovljaje, da bom vedno nudil veleč, gostom v vsakem času izborno kuhinjo, zajamčeno pristna vina in najboljše pivo, priporočam se za blagohotno naklonjenost m mnogobrojen obisk JOSIP ŽIOOM, voditelj gostilne. Nabirajte prispevke ob priliki Ciril-Mafadsnra skup&člna v Domžalah! :: NADOMESTILO s: KA^&^ŠJtŠ BTKJIVA ,PERL' narava« pečeni Čieti bok ■ flaiaa okusom ia jako istatin v uporabi Kron 191 kilogram. P;5ine ©cšiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vse) Avstro — Oi^ski. The toffee Sur EMorf ■■hm Trst 1/233. — Zlatorog. Narodna pravljica izpod Triglava, njeni prepesnitvi in pantomima „Zlatorog". — Poroča M. P. Čarobno Triglavsko pogorje! Ponaša se z izvanredno prirodno lepoto, v svojem naročju čuva neštete naravne zaklade, njegove ponosne, nehotične vrhove obdaja svit čudovite poezije. Ali se je potem čuditi, da se je prav v tem gorovju rodila prelepa planinska pravljica o Zlatorogu, pravljica, da ji ni kmalu para v naši narodni literaturi ? Pravljica proslavlja izvanredno lepoto triglavskega sveta in nam pretresljivo pripoveduje o deklici, ki jo je zapeljalo bleščeče zlato, pa o lovcu, ki sta ga nesrečna ljubezen in pohlep po zlatih rudnikih v Bogatinu premotila, da se je izneveril belim ženam, svojim zaščitni-cam, streljal na Zlatoroga, tako strmoglavil samega sebe v pogubo in planine oropal sočnatih pašnikov. Dolgo je živela pravljica o Zlatorogu pozabljena med planinskim ljudstvom pod Triglavom. Pa je prišel v sedemdesetih letih v te kraje nemški pesnik Rudolf Baumbach, čul pravljico in ustvaril iz nje znamenito pripovedno pesem. Leta 1904. je Zlatoroga pesniško obdelal naš Anton Aškerc, letos pa je po pravljici priredil znani Martin Zunkovič fantastično oaletno pantomimo v štirih slikah in dosegel ž njo naravnost velikansk uspeh. Oglejmo si najpreje pravljico samo, potem pa njeni prepesnitvi in naposled pantomimo „Zlatorog". Pravljic« o Zlatoroga. Pravljico o Zlatorogu je France Hubad takole sestavil po ljudskem izročilu: Jezerska dolina in skalnata Komna 3ta bili nekdaj pravi raj v planinah. Tam so bivale bele žene. Bile so mile in dobrosrčne ; še dandanes se jih ljudstvo hvaležno spominja. Prikazovale so se v dolini ter so pomagale revežem v nadlogah. Pastirje so učile spoznavati zdravilne moči raznih zelišč; po golih skalah je rastla po njih volji slastna trava, da se je na njej pasla reveževa koza. Hvale niso marale. Če se je predrznil kdo do doline, kjer so bivale bele žene, so ga oplašile s pretečim glasom. Če je kdo, izgpbivši se na planini, zablodil do njih bivališča, ga je spodila kamena toča, strašen naliv ali huda nevihta nazaj. Po rebrih, ki se razprostirajo proti ..........* aivi koze, bele ko sneg. Živalce so stražfie dom svojih gospodarjev. Če je prispel predrzen človek ao tega kraja, so valile velike skale proti njemu. Vodil pa je te koze močen kozel z zlatimi rogovi; zato so ga ljudje imenovali Zlatoroga. Bele žene so ga bile začarale zoper vsako rano, tudi če bi ga bila zadela lovčeva krogla. Kamorkoli namreč je padla kaplja njegove krvi, bodisi na pusto skalo, ali na leden sneg, takoj je vzrastla iz vsake kaplje čudna cvetka silno zdravilne moči, triglavska roža. Če je požvečil Zlatorog le list take rože, takoj je ozdravel, čeprav ga je zadela krogla naravnost v srce. Še večjo moč pa so imeli njegovi zlati rogovi. Komur bi se posrečilo ujeti Zlatoroga in dobiti v last vsaj eden njegov rog, ta bi imel s tem ključ do vsega bogastva, do zlata in srebra, ki ga straži v gori Bogatinu kača z mnogimi glavami. Neki tujec iz Benetek, ki je iskal zlata po planinah, je nekoč pri vhodu v pečino Bogatinovo čakal mogočnega Zlatoroga. Opazil je, kako se je dotaknil Zlatorog z rogovi strašne kače; ta je postala krotka in mu je pustila, da je po-makal svoje rogove v potoku zlata, ki teče skoz pečino. Pozneje se je Benečanu posrečilo, da je našel košček zlatega roga, ki si ga je bil Zlatorog stri na skali. S tem je dobil vse zaklade v svojo oblast in vse svoje žive dni je nosil vreče zlata iz Bogatina v Italijo. Manj srečen pa je bil lovec iz Trente ; da, človeška nehvaležnost in lakomnost sta izpremenili dolino Belih žen v skalnato puščavo. Zgodilo se je to tako-le: Po Bovški dolini takrat še ni bilo ceste, le steza je vodila iz Kobarida skoz Bovec v Trbiž. Mule beneških kupcev so nosile po njej bogato blago iz Benetek na Nemško. Kjer se izteka Koritnica v Sočo, je stala krčma, kamor so zahajali tovorniki. Krčmarico so spoštovali tujci in sosedje ; z dobro jedjo in pijačo je sladila popotnikom počitek. Imela pa je hčerko, ki je bila ponižna in najlepša deklica v vsej dolini. — Mnogo bogatih snubačev jo je snubilo, ona pa si je izbrala mladeniča iz Trente. Slovel je daleč na okrog za najboljšega lovca. Njegova mati je bila slepa vdova; dobri sin je zvesto skrbel zanjo. Ljudje so pravili, da je zato v varstvu Belih žen. Poznal je steze in pota po vseh planinah; smel je iti na najvišje gore in ni se mu bilo bati kamenite toče. Marsikakega divjega kozla in petelina je bil že prinesel v krčmo, pa tudi mnogo šopkov najžlahtnejših cvetlic. Toda zlato in dragocenosti omamljajo marsikomu glavo. Tuji kupci iz Benetek so se deklici prilizovali, aa je postala ošabna. Neko nedeljo, baŠ ko je skopnel sneg, je prišlo mnogo laških kupcev s tovori dragocenega blaga v krčmo. Eden izmed njih se je posebno prikupoval de klici: zlate prstane ji je natikal na prste in venec biserov ji je obesil okrog vratu. Plačeval je za ruj no vince in godci so godli njemu na čast. Ko je bilo veselje največje, vstopi tudi lovec iz Trente v sobo. Svojo nevesto povabi na ples, a ta ga osorno zavrne In ko ji očita, da je vzela prstane in bi sernico od tujca, mu ona reče: „Gostje iz Benetek so boljši od tebe. ki veš za vse gorske zaklade, pa mi še triglavske rože nisi prinesel." Te besede zbodejo lovca globoko v srce. Odločno ji odvrne : „Vem tudi, kje je dobiti ključ k zakladom v Bogatinu. Če ga dobim, sem kralj proti tvojim laškim kramarjem." Razžaljen ostavi krčmo. Na potu sreča Zelenega lovca. O tem so ljudje pripovedovali, da je že marsikaterega pridnega fanta spravil v večnost. Ta je veliko vedel o zakladih v Bogatinu in tako skle neta, iti na planine iskat bogastva. Še tisto noč se odpravita, da bi zasačila Zlatoroga. Saj je lovec Iz Trente vedel, kam zahaja kozel najrajši. Ni še bilo poldne, že ga zasledita. Lovčeva krogla zadene Zlatoroga v srce; težko ranjen se splazi kozel na robato skalo, ki se je končavala v strašen prepad. „Za mano!" kliče Zeleni lovec. „Ključ Boga-tinovih zakladov je naš !M Ko pa hoče lovec iz Trente dalje, zagleda na skali najlepše cvetke, med njimi tudi očesno zelišče, ki ga je nabiral že mnogokrat, da' je kuhal materi zdravilne vode za oči. Spomni se matere in glas vesti ga opominja : „Nazaj I Saj imaš tu triglavskih rož! Sramovala se bo nevesta, ko jih prineseš, in prosila te bo odpuščanja." A zelenec zavpije: „Še je čas, da ukrotiva Zlatoroga, dokler ne požveči čudotvorne rože. Naprej! Bogatejši boš kakor vsi kupci iz Benetek." Zmagal je glas hudega. Po sledu krvavečega kozla plezata dalje; čudne rože so jima kazale pot. Da ju velja lahko vsaka stopinja življenje, na to še mislila nista. Toda Zlatorog je bil požvečil list čudodelne rože ; z novo močjo se obrne proti svojima sovražnikoma. Rogovi se mu za-blešče kakor solnce; od bleska omamljen pogleda lovec iz Trente pod se v brezdno in zvrti se mu v glavi. Zlatorog skoči proti njemu in lovec se zvrne v neizmerno globočino. Smejoč se mu vošči zelenec: „Srečno pot!" Med tem se je deklica skesala, da je bila razžalila svojega ženina. A ni ga bilo nazaj. Ko je solnce bolj in bolj pripekalo, ko je voda v Soči naraščala od tajajočega se ledu, priplava po reki truplo lovca iz Trente. V roki je še držal šopek triglavskih rož. Prišlo je toplo poletje in pastirji so odgnali svoje črede na planine. Ko pridejo do Jezerske doline, najdejo tam skalnato puščavo. Bele žene so bile zapustile kraj in z njim so odšle tudi bele koze. Zlatorog je razril s svojimi rogovi lepe livade in še dandanes se vidijo tam znamenja njegovih rogov. 2. Baumbachov „Zlatorog". Rudolf Baumbach (1840—1905) je priznan nemški pesnik. V mladih letih je na raznih vseučiliščih študiral naravoslovje, pozneje se je posvetil pesništvu. Posebno so priljubljene njegove popotne pesmi, v katerih mojstrsko opeva sladko vinsko kapljico, ljubezen in dobrovoljnost Pesnik Baumbach je dalje časa prebival v Trstu. Tako se je zeznanil s Slo venci in njihovo narodno poezijo. V triglavskem gorovju je zasledil prelepo pravljico o Zlatorogu, ki mu je tako ugajala, da jo je obdelal v obsežni pripovedni pesnitvi. Delo se mu je izvrstno posrečilo in mahoma proslovllo pesnika. Baumbachov Zlatorog se odlikuje po izvanredni lirični nežnosti in milini, preveva ga iskreno navdušenje do lepega našega gorskega sveta. Vidi se, da je spisal delo mož, ki je prirodo resnično ljubil in jo znal opazovati z bistrim očesom in čutečim srcem. Baumbachovo delo je izborno poslovenil Anton Funtek. Vsebina Baumbachovega Zlatoroga, kateri obstoji iz 16 daljših in krajših pesmi, je tale: Prekrasno jutro se rodi v Triglavskem gorovju. Bude se planinske cvetlice in ptice, ki ljubijo zračne višave. Tudi trentski lovec že pohaja po strmih vrhovih. Nepričakovano naleti na pisani pašnik, na katerem ugleda Zlatoroga, ki pase bele koze. V lovcu se zbudi strast, pomeri in streli na kozla. A naenkrat zagrne lovca gosta megla; ko izgine megla, zasliši svarilni glas, da naj se nikdar ne dotakne belih koz in njihovega variha Zlatoroga. Lovec to obljubi, nabere šopek planinskih rož in se odpravi navzdol. Na Komni se oglasi pri pastirjih in podari lepi Špeli nabrani šopek za njeno krasno petje. Stari Jaka pa zgovorno pripoveduje o belih ženah, o njihovih kozah, o Zlatorogu in o gorskih zakladih. Lovec se _ HOAKTITl« TEBKALME TOPLICE ■ TOPLICE NA KRANJSKEM Postaj* Dolaajtk* ulaniM Straža - Topilo«. Akroterma 38 0 O, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, revmatizmu, ischia?, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo: kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe zatnjce in dmžabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRS Telefon 3t. 231 • Rjva GrUITlUla ftt. 12. • Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših Trst pšenične* moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. Pekarna in odlikovana slaščičarna M. STOP AR Trst, uL S. Glacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo in ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trgovino lestvln In kolonij, blaga Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. B Srnosta Jregnan, Trst ulica Sv. Lazarja Ste v. 17. Skladišče kož barvana, v*eh /rst rumene In čros za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje/ (tomaje). Telečjo kože črno In rumene (Bekekalb). Voščila na najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vso kra|e deželo Izvršuje točno In ti tro Veliko akladifiče klobukov RESI dežnikov, bel« to pisane trejee, iziaMc platna HBII žepnih robcev, Mikih negovh Iti. Iti. mm K. CVENKELTM, corao 32 Cene zmerne. - Postrežba toflna In vestna I* Velika zaloga in tovarna pohištva :li ANDREJ JUG - TRST I* Via 8. Lucla 6-10 Via 8. Luda 6 HUit nr ufa ram imu n umnu rimni umuu DELO MUSM0 I. mkamtilk »Ml«. OSMI ZMUK Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia it R pripo*oCa damak občinstva svojo trtovUn lestvln Id kolonllolneia Masu r'C JSS Ia aa daieli ie pod vodstvom g—p. Jakoba Bambića^jostieie enako dobto aH občinstva a Mn^fff prvs vnts ia po onanSi eonak. — — Zaloga otrobov PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. kormme Ia soka. Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jest V In v nlioi Farneto 10. Jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke v Trstu, ul. della Caserma 7 GALENO « ulio«, B. Ciliao. - Telefon 20-76. Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa indijskega trsja in protja. FraktiČai in koristni darovi za vsako priložnost, Francesco Buda, zlatar Trst, uli o a Souiute St. 1. Frodaja srebrnih in tovinaatih nr, od 4 kron dalje, uhsni, prstani, verižice iz umerikanskega double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku puje in menjuje zlato, srebro ia dragocenosti. Ivrdka BUDA more prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za luksurijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora konfino vse plačevati kupovalec. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, silos Barrlsra vsochls it. 25 Cfcss Sopvorne. Plačilo n široki Sprejme ss popravljanje šivalnih strojev vsakega zlatarna. Prodaja Igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljen* šivalne stroje. 601 Andrej Purič kovač, Trst, ulica Medla 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. ALOJZ KRŽK Bk kovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svoje trgovino jestvin inkolonijalnega blaga UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Szdiranie zobov brez Z vsake bolečine " Dr. j. Ćermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnifc TRST u ?©a della Caserma it. 13, II. nadat. Josip Gergič,Trst Rocol — Molino a vento štev. 43 Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naroČila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. € u* r P R. Elizabeta Bružba za parne mline (£S) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mfl. kg mm leto, 55 vagonov na dan ooo •LAVNO ZASTOPSTVO I Ferdinand prst, &sf uSica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi nA debelo. ŽELEZNE OGRAJE sa vile (dvaroa), vrt«, tavarae, dvoriti«, preatore za Dnetrovan katalog Itev. 104 brezplačno. ftt. „Žitna industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-git$ch's Sohne Klagenfurt. Stalni zaatopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradca, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pre«*g«ssa 29. Tel. 4144. n i Prva jugoslovanska |li|fi||« Rafali tovarna glasovlijev HIIIUII k GUM Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjaje glasoviije, pijanine itd. Delo točno. Gen. nizke. Restavracija „BONVECCHIATI" Trst, ulica Carlo Ghega it. 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. flpte Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic a priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo St. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Trgovina razna PERUTNINE u m ii 11 v bogati Izberi. " i Irst, iL Campaiile St. 15. • Td. 759. Purani, sooko, raoo, plidanol, Stajorokl In dom««, pouhar*. — DIVJA6INB I zajoi, [•robloo, okalno )«r«Mo« (k«t»ml)» flazanl. 6a|no maslo In fajoa. 7n fc oni, d« M ni M nikaka Prodajalni«* ur In dragacenastl Bncher (o drag Dragotfaa Vakjeta) 1M SS&SŠŠH Cora H. 31 PnfMM Uk« alatanina, mkaii«, «oA te if Hi v. ia dao ta M oebvo s novini unSba In popir^i DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. IBE Mehanična kleparska delavnica za kovinske Izdelke Giusto Pilotti fo Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatorl Stev. 14 Specijaliteta: ladijske sretnike. Po-moda in škatlje ia bele in kamno-barrne pločevine. Žlebovi, eevi in zidne obloge iz vsake »novi t kotih po 2 m (brez zvezave). i Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano Oimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.-- Nova klobučar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barrlera vecchla štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov ia prvih tovaren. Velikanska isbera angleških 6epio aa može in dečke. Cene izredno zsisrss. Sprejssiajo ss popravs. Skladišče osUa in drv za privo, petroleja is stavb, materijala Josip Miceu Trst, Tla S. Cilllna 2- (St. Ira). Telef. 2832 Erminia Warbinek manufakturna trgovina. Trst, al. Giuila št. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažasti voali, pepita-blago, novosti po K 1'20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Snlenine in predmeti za opremo. NEPRODANE PLAHTE mmmmmm za vozove, vagone, blago i. t. d. mmmmmm Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje, CIIOV. SIVITZ Trst Telefon St. 18-83. ulica G. Galatti St. 8. Telefon št. 18-83. TBGOTSIO-OBBTNA ZADRUGA SBrSSK uL S. Francesco d'Asisl št. 2 L nadstr. P«itM braaJlalfel račn 74.679 T«l«f«a 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem ta male hranilne skrinjice -drailsa, kakar M vsak petanezafk laklu Ml taks M^lm, U as prlaanM sa prlfcraajavaaj« aslife ta valj* avti. Skrfajlcs ss doba pri podpisani zadrooL frgor. obit. zadruga sprejema hranilne vlog« o4 vaakogai, tudi te ni Član in jih obrestuje po Bantnl davek od hranil, vlog plačilo zadruga sama Daje poeoj. mm name obroke ia proti meeečnim odplačilom. Nadarjna pojasnila se dajejo v urada med avadniasl ■rami ki eo: Ob delamikik od 9 do 12 in dopoladne Ia od S do 5 are popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trste. I nJ. S. Franeeeoo iter. 2. L nadate. wm- Zaloga Izdelanih oblek Velika Izbora vsakovrstnih oblek za gospodo in deCke, suken|, povrSnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v vem j i. — I*bera volnenega blaga. t KA OBROKE! Preti t.k.J4nJe„ o plačila. Cen« zmirnfl Adolf Kostori* Trst, ulica S. Giovanni St 16, L nad. zraven „Buffet Autom ". — Telefon 261, Rim. II. :: Pozor! Skladišče se rishaja v I. nad. :; /foton Žetjal-Trst priporoča avoje trgovine jestvin ulica Oommerciale 18, a podružnico ulica Istria «4. CĆarbola egornja). - Prodaj m se žito, oves, korota ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debe)o. Novi zobozdravnišHi ambulaforij nI. Rossini St. 12 (vogal nI. delle Poste) Laboratorij za moderoo deotistike. Umetni zobje od K 4*— dalje, plombe a materijalom najboljSe kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske are: od 8 dopol. do x pop. in od 3 do 7 mvečmr Ob nedeljah In praznikih od 9 do za. -i- Sililo Mitm -1- TUST, sffe* Olessi Csrdsooi itsv M m rajtron ta«. «i« a a KlnnlfeM orodj«, ertep«OHSi araraV, ■•M, iStls« reke trn mv«. Mlal pMl, alMtfM »Mi ta •lakkftirariTttlM »rlfrm, Ittbalaeljo* : ivan parenz^n: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Roj an, S. Mar cora 1. Artistični fotografični zavoć Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchla St. 27 (n&đprot: lekarne Picciola). — Fotografiije na avetlea in motnem papirja, plastično in naravno izvršene. Povečanja vsaka alika na clje. akvarel aH pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavo in K' 4.uf!SllC Ido! po dobri ceni. A. 8 vlaaui ar, Trst, via Oardacci 9. popujem < Sqnero nuovo f, I. nadstr. na strani paStne ebek palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 1685 } 1468 ffe't/elra Hun^nrr Slavnemu oDčin- f Prodajalne jestvia : Dl VSKrt OVCran«. * l/Qt vH = Trat, Piasra Poaf rosso & Rojana in okolice, se priporoča brivaka ^^ Y0. *$UI6J, Trgovina jest vin in kole dr orana v ! nijalnega blaga, spedjlLJta: prtoo™ no mule strclbo jamči Štefan Vukomanović, brivec. ^JJ ^obSe in ilfcske testenine. - Za obilot jr . i obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 508* Čevljarji: - TRST, nlica Molino a vento 11. Restavracije. r|l'n Dit/jp TRST, nlica Molino a vento 11. KeSUlvraCijC rilip lIKIU priporoča svojo delavnico in ^ . prodajalcico čevljev, izdeluje po meri in prodaja ; HoSISVraCIJrt „AI23 »oiene Čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoii k TRSX) Trg pred južnim kolodvor Brojim!" -5t)S neiša restavracija za potnike in z Stazione" 9RfiR r— j—--kolodvorom 3. — Najugod- ~ nejSa restavracija za potnike in za meščane, ker je t nrrrrti nuppATm bližini južneira kolodvora kraj javnega vrta in kjei (AL BUO« OFERAIO) nI. Be ujitft p0 Xeti na obSirnem prostoru pod nebom Riborgo 31 Be prodaja vsa- , BTež — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste, kovrstno obuvalo ta moške, ženske in otroke. Po- izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom V čevljarnici kovratno obuvalo ta i _____________ _____ pravlja in sprejema naroČila po meri. Svoji k svo- p0 gfg Btot> Domača kuhinja. Cene zmerne. — jim ! Priporoča .^e lastnik M. IVANCIC._1727 Lm9tnik Anton AndrijanČiČ, bivši vratar Ho- T------tela Balkan.__11 co Cevljarnica „Alja Sartorella" šiw5jT TV -X ulica Arcata Stv. 5. — Velika izbera obu- > ■ » Ol obuvala za gospe in gospc<5 se naroČila ter poprave. Cene zmerne. obuvala ra gospe in gospode. Sprejemajo ■ A. RiEGER, 1^D^^kSjSu«. ^iadlSjt 1447 vsakovrstne obleke po angleškem in francoski lesne obleke, obleke aa poroke, bluza _ - .. T , . x, mrj d j 1 kroju, plesne obleke, oblel A. Rebez ^SJ^-^rt \ ^*» — beri za moške, Ženske in otroke. Sprejema naročiU j po meri in popravke. Cene zmerne. 87® , Tapetar«ke delavnice. ^Hlilnuono Čevljarnica z zlato kolajno V j Rlldolf BOflllOS Rone ftev. 17. pri-C ulmUVdllG Genovi. Laetra delavnica. Spre-( poroča cenjenemu 0b£|nstvU SVOjO TAPE- jen a narcčila po meri in popravlja. Cene zmerne^: R DELAVNICO. IZVTŠUjS VSS ^ Macol, uhca Conti Stv .K-1864 ^^ fl||| ^^ ^ „ 8p^ajQ , Fotografi: ; to stroko. Delo solidno. Cone zmerne. spomini so artistične fotografije nt j IvaJIJUUbl kristalu, porcelanu itd. za priveska, ) nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega 1 podjetja za GIOVANNI 5t *1 (palača Salem). V 1803 Trgovine i prekajenim mesom mne in stično. — ^astopniK ; D-inni^nnnm cenjenemu občinstvu svoj buffet reprodukcijo artističnih fotografij j« j rTipUrUuclIII Točim prvovrstno Dreherjevc PELIZZARI, nrar, Trst, ulica Nnov. j . _ ninfi. brez aDMat_ ^ «akovrstneza vina. 149S Fotografa ulica 7 Antona JerkiČa naslov: Trst, uL delle Poste 10; Gorica, Gosposka J 4444 ! pivo na pipe, brez aparata, in vsakovrstneza vina. Trst, ulica Sanitk štev. 24. (nasproti muzeja Revol-; tella). LaBtaik: JOSIP TOMAŽIĆ. Matija Gostilne: Železnine: ViiniiiaiM železo, stare kovine: Anton Cernaea Mipujum Trst, aliča Olmo št. 14. 1865 Bulić jo gosUlno „Ai buoni amici" . Medena obešala - Potrebščine zmalti- v Tr=>tu, ulica Belvedere Stev. 39, točilnico vina in ; raae in j, aluminija, leseni predmsti in železnine za piva v Tretu, v ulici Benvenuto Ccllini št. 1, go- j joma^o uporabo, po ceaah, da se ni bati konku-stilno _A1 buon Almissan- v Rojanu, uL Montorsino | renC8 _ Obrnite se aamo do Umberto Cesca, ulica Stev. 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulJca Oaserma štv. 14. 1682 Per»rolo štev. 342 (hiša Ščuka). Toči »s prvovrstno i *— dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiia i Žganjarne Z in pivo. / Ptf poročam cenjenemu občinstvu svojo go- < Btilno-buffet. Točim prvovrstno Stara grška žganjarna odlikovana a alato kolajno Dreberjtvo pivo na pipo, brez aparata ia vaakovrst-: v Trata, VU Oavana S. Tu M dom bogata i no vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti bex likerjev; specijalitete : grški ta fraaeoski soajaii cer k v e Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802 _ kranjski briajeveo, kraški sllvovec ia briaki toopiao« — ( vec ia ram. Oeae nizka. Izbar grtnčic. dla&čio* Ia Knjigoveznice: i aapečencL Grška mastiti is Sija. — Sa pripo. t \ And: s j Antoaopalo. 3040 REPENŠEK Knjigoveznica ^T0N niča ▼ Trstu, ulica Cecilia knjigoveška preprosta in fina dela točno in po kon- lina slovenska knjigovez- ] Ki. (1 T_,J„i.. ^____1 niča v" Trstu, ulica Cecilia št. - Izdeluje vaa Uganjam a 5 cTse p rfpo^ofi Pijače prve vrste. kurenčnih cenah. 1760 Trst ulica GKulia priporoča za obilen obisk. 1882 Kožuhovine: Antonio Alberti r.™" za izdelovanje in barvanje ko£nhovina v Tretu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako' vrstno kožuhovino. 2037- iintnil Tll^lf edina slovenska Žganjarna Ia MlIlUII I Ušli, uloga likerjev, v kateri m dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo._1152 Krojači s llfniarnira IVAN «okuCan, Trst, uhca rVl UjdUMSLa P£squale Revoltella ali Chiadiac in Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstva sa vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika iz bez najnovejših angleških vzorcev. Izdeluja po dnnajskeia kroja. 7278 Razni: ali v najem se dajo razne gostilna, kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Cono od 9—11, 3—6, telefon It. 825. 417 Prodajo Tr«« , j 1808 FRAN RUPfvIK, Mesarji: M>QAP ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Tr*i mtOMn uljca Belvedere It 2. MARAN A" j® pripoznane najbolje sredstvo jjlflUllflllrl za uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po raznih mirodilnioah in pri za-lagatelju S k r i n ja r, Ferriera 37, L 1632 Stalni krajevni agenti T sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaja v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Im+aISmam+am in učen, pridan in polten di-MIBligeniBIl umi uradnik v pokoju, po polnoma vešč srbsko-hrvaškega jezika ▼ govoru i® pisavi, tudi eirilioe, išče službo kot dopisaik, knjigovodja ali slično v Tratu ali zunaj Trsta. Govori i« p? še tndi lašri, nemški in angleški. Ne zahteva ve Uke plače. V Trstn prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima dobra spričevala in refe renče. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v pokojt itev. 1422". Naslov pove Inseratni oddelec Ediao-nosti ped isto Številko. Franc Žgajnar Rirr^rHn RolHoeoi Bojan, nlica Rojai rianu posuvljanje parketov in IMUL&rUU DdlUdooI, §l 7, (poleg „Koa- podov vsake vrBte ulica della Tesa It 3 a, nad II., sumnega društva") priporoča svojo mesnico. NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanlle Iter. 15. Zaloga otri ikih oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač sa moike in ženske. Sprejemajo so naročila po meri. Nizke cene. Prva slovenska m i rod i Inica v Vratu H loj z Saletelj sUsa Csrraderl v U«IW «nH1m NB0. Zaloga b&rr, Sopi5a?» anfio sa pila, predmstDT is gumija, srsi, mila, par-foaoT, miaendnik vod itd. h prti*. 01 leti 1878! cnz? Prt vetji* aaretoak zaatM zattas« IM LEKARNARJA f 7hi«rry balsam m hs talu ssJMJta tm, hmMim, kilfSraM, Ml ta «MM» rmtt IIIMMI, Jeui la pn«t mtntm MmIi, prall M. nU sil *ix aH Mik Lsksrsarla A.TMsrryja Stepsrssss ■azila iUm pristaš MsmUIT* MU. Mlsaa rN ikfldifH« m*1 la UAlmkaJ« tail p^u matenas«. Dva riazl stastte sum 3 krsss 80 ststlak. Dobiva m: Lekarna yH Asfsli vanka, ADOLF THLKaRT, Prigrada pri Ro-Prodsja aa r vsak vain^Kk lakaraak. Sa jebate aa defeiva v Tnta v mirodilaioi FRAJTOESOO MELL. Hans Scheidler = zobotehnik = SSUS Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—5. Trst, Plazza C. Goldonl St. 5 n. || Odlikovani Čevljarski mojster i 8 Viktor Schenkg Baalaratelj ebavala a. kr. del. e erelalikeca peveljstva u B priporoča svojo zalogo raznoga vrstnega obuvala za gospa, go-V spode kakor tudi za otroke. Prodaja najbofjlega voiCfla Fredia, Olo-bin, cavaHer la Clr. Metodovo mazio. i u R HHDBHHHHBBBBanBI § ljudska Hrspns ' BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Belila! it 13 (uipritl circn it. atut men) Bogat Izbor ar, reriile, ovratnik verlilc, nksnor, prstanov, sapMtnle itd. Konkurenčne cene. JpiLHJ [M] L^JLHJ Bil Jficolo Coscianeich koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II. vhod v nlici Nnova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovssje. n Sprejeaia 9-12Vi )■ 2Vi-7. Ceee zaene. _ BEIROĐILNIOA Antonio Drslch uL Barriera veoohla 14. Zalega barv, čoplčev, flrasžev, ps- j čttov, ribjega elja, praskav proti ■rčeseai aaJflAejslb avač, sahega aadja, vaaka, laka za tlak, diiav ia krtač. KAREL DELAM I po visokem c. kr. n&mestniStvu K0NCESIJ0NIRANI ZOBOTEHNIK Trst, ulica Belvedere št. 4. 111. nadstr. ORDINACIJA od 9 do I in od 3 do 4. KS^IvanKosmerlj I Ivanov J m Ivanov Rojan, uL Montorsino 3t 7, priporoma a. obtlaitn svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. d » S______ ozor! Crfoviaa z nsnjrn in čevljarskimi predseti ■ prlklopijano lzdelovalnlco s^ornjlh dolov la p reši valni o o tor ulogo napetnlkov ▼ nliol Belvedere Itev. 4-9. IVAN SIMONIĆ. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trf 9 Izprašani optik Specijalist za očala in Bčipalnike. Zaloga lo-plomarov, barometro?, daljnogledov (Zeisa) itd. Lastna delavni , a z električnim obratom. Krasni oeniki bresplaČDo. Točit* hm prodtaja Emilio Muller ____.vlaS (rofai nBaa a Mlaolft). VELIKA IZSEKA vogiHo, udeleži s pastirji plesa v dobroznani gostilni bogate Katre, kateri podari divjega kozla in risovo kožo. Katra mu ponudi za plačilo pest zlata, a lovec se zadovolji s tem, da gre plesat s krasno njeno hčerko Jerico. Navzoča je tudi Špela, ki jo boli v srce, da lovec pleše le z Jerico, njo pa popolnoma prezira. Jerica in lovec uživata yso srečo prve ljubezni. Špela pa je vsa nesrečna; želi si zakladov; ako bi imela te, potem bi gotovo prišel lovec k nji in J* o ljubil kakor ljubi bogato Jerico. Mati £atra ni nič prav zadovoljna, da ljubi njena hčerka, bogata Jerica, navadnega trentskega lovca, ki nima nič. Ko pa pove stara Barba Katri, kako je sama vedela ob rojstvu trentskega lovca, da so se v hiši prikazale rojenice, da lovca na vseh potih varujejo blage bele žene in da so ga prav te pripeljale v njeno hišo, se go stilničarka potolaži in se več ne jezi, da zahaja trentski lovec v njeno hišo. Nekoč stari Jaka zopet pripoveduje o zlatih zakladih, ki se nahajajo v planinah; Špela podraži Jerico, češ naj ji trentski lovec namesto gorskih cvetic enkrat prinese zlata, če je fant za to. V Katrini gostilni se vrši živahen ples; oglasili so se in ustavili bogati Benečani. Lep, mlad trgovec se zna Jerici takopridobrikati, damu podari cvetko, ki jo je prinesel njen lovec, za kar ji Benečan pokloni zlat prstan in zlato verižico. Vstopi lovec in s trdo besedo zahteva, naj Jerica vrne tujcu zlatnino. A v Jerici se vzbudi nevolja, katero še bolj podžge porogljivi nasmeh Špele. Ne briga se za lovca in se vrne k laškim gostom. Stara Barba tolaži trentskega lovca, a prehudo ga je užalila Jerica ; poslovi se od hiše, v kateri je užil toliko sreče, a v kateri je v to srečo nenadoma treščilo zlo gorje, poslovi se od stare Barbe, pa jo mahne v gore, da poišče ondi zlatega zaklada; in če ga najde, se hoče vrniti, pa ga vreči tja^pred Jerico, ki naj ostane Lahova ljubica. Špela hiti za lovcem v gore, prosi ga za božjo voljo, naj se vrne, ker ga je Jerica prevarala, mu ona hoče hiti ljubica. Nevzdržno hiti lovec naprej in streli na planinskem pašniku na Zlatoroga, zadene ga, a iz krvi zrasto zdravilne rože, kozel se jih naje in je zopet zdrav, zastavi lovcu, ki hiti za njim, pot; lovcu se zvrti pred očmi in strmoglavi v zijajoč prepad. Viharni jug zabuči po gorah, gorski potoki narastejo, po^SoČi priplava truplo trentskega lovca; Špela očita Jerici, da ga je ona ugonobila, pa se vrže v bob-nečo reko, da se tako združi z mrtvim lovcem, ki ga ni mogla dobiti živega. S planin pa prineso pastirji žalostno novico, da so izginili sočni gorski travniki. Čez sedemsto let pa požene jelka, ko doraste, stešejo iz njenega lesa zibko, v kateri se bo zibal otrok, ki bo pozneje našel zaklad v Bogatinu. Aškerčev „Zlatorog". Malo imamo pri nas pesnikov, ki bi tako globoko koreninili v svojem narodu in njegovi zgodovini, kakor naš krepki Anton Aškerc (1855—1912). Snov za svoje klasične balade in romance je zajel iz našega narodnega življenja; mojstrski njegov ciklus „Stara pravda" je pretresljiva slika iz tragične zgodovine slovenskih kmečkih uporov; prvi naš pisatelj Trubar in razni drugi možje iz protestantske dobe so junaki Aškerčevih pesmi; opeval je narodnega junaka — kralja Matjaža; iz življenja primorskih ribičev je nabral lepe svoje „Jadranske bisere11 in nam podal bujno sliko iz življenja mogočnega celjskega grofa Ulrika H., ki je pal pred Belgradom kot žrtva zavratnih napadalcev. Mikala in vabila je Aškerca ljubka planinska pravljica o Zlatorogu, poglobil se je vanjo in zložil 1. 1904. lepo svojo pesnitev „Zlatorog". Baumbach je pravljico po svoje zasukal. Aškerc se je tesno držal ljudskega izročila, le iz Zelenega lovca je napravil nekakega mefista in krenil tu na samolastno pot. Aškerčev „Zlatorog" je sestavljen iz šesterih oddelkov; pisan je v krepki, živahni dramatični obliki. Posamezna mesta se odlikujejo po resnični pesniški lepoti. Njegova vsebina je tale: Pred planinsko kočo nad Trento opazuje lovec Bojan krasno jutro; v navdušenih besedah daje duška svoji ljubezni do gorskega sveta, kateremu pa se je zadnje čase nekam izneveril, odkar zahaja v vas k lepi Vidi doli v gostilno v Soči. Slepo njegovo mater skrbi, da se ne bi mu kaj hudega pripetilo na smelih lovskih pohodih; a sin jo potolaži, saj je videl nekoč bele žene in Zlatoroga; bele žene so ga sprejele v svoje varstvo. Mati vidi sinu v srce, ve, da je zaljubljen v Vido, a varuje naj se je, kajti ona je gostilniška hči in taka dekleta navadno niso zvesta. ' V krčmi ob Soči se zvečer zabava z Vido prijazni in sladki Benečan Pietro. Laska se ji • in jo vso okiti z zlatnino. Dekle ga poljublja, vda se mu popolnoma in pleše ž njim, ko pridejo godci. Bojana ta prizor strahovito potare, odpravi se v planine, priti hoče do zlata v Bogatinu, naj velja, kar hoče. Na planini Bogatinu zadremlje Bojan pred polpodrto kočo. Zbudi ga zeleni lovec; pove mu, da se je Vida vdala Lahu, in P lc mu razodene, da je tudi sam zaljubljen vanjo. Bojan proda lovcu dušo, da mu le ta pomore priti do zaklada. Bele žene, v katere je Bojan veroval, mu naslika zeleni lovec kot grde zavistni ce, ki zato ne puste ustreliti Zlatoroga, ker ne privoščijo človeku zakladov, ki bi jih mogel dobiti z zlatorogovim rogom. Oba skleneta, da gresta drugo jutro na lov na Zlatoroga. V koči na Bogatinu sedi Bojan in premišlja o svojem položaju. Zunaj pa tudi burja. Naposled zaspi, a mučijo ga sanje. Prikaže se mu slepa njegova mati, ki ga svari, naj ne verjame zelenemu lovcu; predenj stopijo bele žene in ga prosijo, naj se ne loti Zlatoroga, sicer bo izgubljen. Tudi priplešejo v kočo škratje, ki sipljejo o tleh rumeno zlato; pojavi se Zeleni ovec in zapeljivo govori o velikem zakladu, ki bo Bojanu pomagal, da se mu izpolnijo vse želje, pomagal, da si za ženo lahko izbere bogato princeso namesto zapeljane Vide; v sanjah vidi Bojan tudi Vido in Pietra, kako slastno uživata ljubezen, in tudi Vidino mater, ki ga zasmehuje. Zgodaj v jutro pričakuje Zeleni lovec na Bogatinu Bojana na dogovorjenem mestu. Zlato solnce vzhaja, v izbranih [besedah ga proslavlja Zeleni lovec, on duh teme in sovražnik svetlobe. Kmalu pride Bojan, pa se odpravita na lov na Zlatoroga. Skoro opazita bele koze, za njimi pa mogočno prikoraka ponosni Zlatorog. Bojan ustreli, ranjen se zvali Zlatorog na tla. A že se mu vlije kri, iz krvi pa zrasto čudodelne triglavske rože; Zeleni lovec in Bojan hitita za kozlom, a preden ga dotečeta, že ugrizne Zlatorog šop zdravilnih cvetlic, pri tej priči okreva, obrne se in sune Bojana v strahovit prepad; Zeleni lovec pa se umakne v stran in se porogljivo smeje za ponesrečencem, ki je postal njegova žrtev. Narasla je Soča in potresa bregove, na katerih stoji znana krčma. Pastirji se pogovarjajo, da so pokončani planinski pašniki; razril jih je s svojimi rogovi razjarjeni Zlatoroga, na katerega je streljal nesrečni Bojan. Vida, na pol blazna, stoji ob Soči in zdihuje po nekdanjem ljubčku; vse nakitje, ki ga ji je podaril Benečan, pomeče v deročo reko; ko pa po Soči priplava Bojanovo tuplo, se vrže tudi Vida vanjo; na drugi strani reke pa se skriva Zeleni lovec, krohoče se in veseli ga satansko, kako vodi ljudi v pogubo ljubezen in nenasiten pohlep po zlatu. Žunkovičeva baletna pantomima »Zlatorog" Pantomima obstoji iz tehle štirih slik: Prva slika se godi pred gostilno pri Soškem mostu. Vaška mladina slavi rojstni dan lepe gostilniške hčerke, ki jo ljubi mladi trentski lovec. Med drugimi jo prosi za ples tudi bogati beneški kupec, ki jo obdaruje z zlatom in srebrom. S svojimi darovi omami mladega dekleta tako, da pozabi na svojega ljubega, ki je reven in ubog. V svoji pohlepnosti po zlatu odslovi trentskega lovca ter mu obljublja ljubezen le tedaj, če ji prinese svežih triglavskih rož, ki jih varuje ne-pristopni Zlatorvg. V silnem obupu se odloči lovec, da izpolni ljubljeni devi željo. Druga slika. Trentski lovec je prišel na vrh Triglava. Prikaže se mu satan v podobi zelenega lovca, ki ga pelje na mesto, kjer ras to triglavske rože. V podobi prekrasnih deklic ga vabijo rože k sebi, vse pleše okrog njega v bujnih plesih in nesrečnež izteguje roke in trga cvetke, trga .... Naenkrat izgine vsa krasota, tam na strmi skali pa se prikaže Zlatorog, stražar triglavskih rož . . . Lovec pomeri s puško, sproži. .. a Zlatorog stoji nepremično in omami s svojim bleskom ubogega lovca, ki pade v prepad .. . Naenkrat se stemni.. . burja razsaja, grmi in bliska . .. skale pokajo in kamenje se vali v prepad s strašnim treskanjem in bobnenjem. Tretja slika. Beneški kupec se je naveličal trenutne ljubezni in zapusti nesrečno deklico, ki mu očita njegovo ravnanje, češ da mu je žrtvovala celo svojo nedolžnost. Vaški norec je poslušal ta razgovor in oznanjuje po celi vasi, da dekle pri Soškem mostu ni več nedolžno. Vaška mladina obesi na njeno okno otep slame ter se norčuje iz uboge deklice. V tem pride ribič in prinese klobuk trentskega lovca, okrašen s triglavskimi ro-i žami. Našel ga je na obrežini Soče —1 trentski lovec je utonil. Ko zagleda deklica klobuk svojega pravega ljubega in izve, da je radi nje utonil, zblazni in se vrže v valove bistre Soče. Četrta slika. Na dnu reke Soče so zbrani vsi bujni vodni prebivalci. GIUSEPPE SIEOA manufakturna trgovina Trst, via Barriera vecchia št. II. Bogata lzber angleškega blaga - batistov, perk&lov, zefirjev, panama, v vseh barvah zadnje novosti. Konkurenčne cene. Posebiost: potrebščine za krojače. V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. hparla asa nova* - tust Avstrijska paroplovna del. družba Jahata" vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. rrst-Metkovl6 B. (poštna). Od h o d iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6'30 uri zjutraj. rrst-Metkovl6 O. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v Četrtek ob 6*30 uri zjutraj. rrst-Korfiula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v- ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. rs'£-Slbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Tret-Makareka (trgovska). O d ho d iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. P ovratek vsaki četrtek ob 7'15 pop. rr» t-VIs (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7-l5 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržnje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. Oea. kr. pri* Avstrijski kreditni nvod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Bla*aica Ifl reserve 243,000.000 kron -PODRUŽNICA V TRS U Piazza Nuova it. 2 (lastno posiopie) sprejme v svoje Jeklene varnostne celice cdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinn aJim&eBi proti poiarn ftn vlomu, pohrano In upravljanj* vrednot, kakor tudi samo po« brano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jek'uuih celicah v najem varnostne shrambice (safes) t: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda •prejema hranilne vloge na knf žice in jih obrestuje do nadaljnega obve-tila po 3 "h '/o Rentni davek plafia direktno r * 1 Bavi se tudi s vsemi bankovnlml po*:i, te* sa verovanjem proti Sffnbam na Ircbtoju. »se Mehanična delalnica © AlarikLantschn r zapris. cenilec Trst, Via Geppa št. 12 Telefon 13& Ekskluzivno zastopnifit/o in zaloga svetovnozn^ne tovarne kolen (biciklje* ) ia motociklet fcJTIKIA ivr-dke Joch. Paeh As €o.v Građen IlUrkopp I Neuraann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk ^ veliko zalogo pritiklin. Zaloga Ia upeij:wa Jk etektr. zvoncev. — Sprejme kakorgnoei t>" ^ i - ■ *- • • i Tj®*- -3 Herman flambel - Trst, ulica de! Bach! štev. 8. -Tel.403 ■ Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (staj.) ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi ia Jamstvo dne SI. decembra 1912 K -134,307.399-47. — Glavnica za savaroTanj«* žlv-Jenja dne SI. deeembra 1913 K 1,287.209.909-25 — Plačana podvračlla od leta 1*11 d« 31. decembra 1912 K 1,112.919.121*56. S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povdatjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od lsdanja: s) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojske, b) ako plača zavarovanec l°*/ta od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka II. Veljavnih po preteku 6 meseoev od lsdanja: s) ssvarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potivati m bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kateri«bodi deželi tega sveta (Svetovne police). Druitvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarovanac v dvoboju. III. Veljavnih po preteka enega leta po lsdanja polio© : a) zevararovanec se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nespom -nemm . Glavno zastopstvo in zaloga V. JANACH in drug — Trst, Piazza delle Poste 4. Frane Pire© Trst, ulica deli' Industria it. 3 uljudao priporoča cenjenemu občinstvu svojo Večkrat na daa svež kruh. Zaloga moke vaaka vrste is prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. 6radbesa, kiltariotefciifaa ter zemljemerska pisama 3ng. J. Skoberne & 3ng. D. gustšnčič :: alica Jfova štev. 32 :: Irst Zrst IGNRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal uL Beccherie. ^"V^Š^Jg*™) Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta : suknje alpagag, modre, črne in sive. Otroške obleke od K 3"— naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in erajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki ae izvršujejo naj elegantne je in najsclidneje po najprimernejših cenah._ ■T' H mm Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CEHE ZMERNE. ■ ' i-.* X ' v* ' v. 1 mz % ^fti i ep _______ čishlni eks^akf čisH boljše kakor vsako dru na J< o vinsko CisnlO?^ Zastopstvo in zaloga tovarne: Fratelli Finzi TRST, U3 Tintom 5. Dunajska borza je notirala 30. p. m. neomadeževan simbol nale slovenske oko- tiško pšenico 77—80 kg 24 25, banatsko lice — njea narodni značaj! 77—80, 23-95, slovaško 78—82 22*45 in Tržaški gostje se pripeljejo z zabavnim nižjeavstrijsko 76—81 kg pa 2145. Lin- vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 2 15 pop ška borza je notirala ogrsko pšenico 24-80 Na razpolago |e Se več drugih vlakov. V a avstrijsko 20-80. V Lvovu je stala pše- slučaju neugodnega vremena se prenese niča 22*40 in v Čemovicah 22 30. : slavnost na ponedeljek, dae 8. t. m. Akoravno je v kakovosti nekaj raz- Vpisovanje v CM iole v Trstu se bo like med našo in ogrsko pšenico, je pa vrg||0 dne 1Lf j2. |n 13. t m. od 9 do 11 ta razlika malenkostna in nikakor ne dopoldne pri Sv. Jakobu in od 2 do 4 po opravičuje take razlike v ceni. In tega raz-i _0|dne na Acquedottu. vidimo, da je naša pšenica cenejša odi Stargj a|j Dj|hovi namestniki na) pri-ogrske. 'peljejo svoje za šolo godne otroke v šolsko Moka. Mlinarji nočejo ničesar popu- p|5ani0 ter naj pokažejo te papirje: stiti v cenah in se izgovarjajo, da ne mo-j j ro|ftBi ,|st aH |Zp|Sek iz rojstne ma-rejo dobiti lepe zdrave, oziroma suhe pse- tJce anagrafičnega urada. - Lahke pšenice je dovolj 2. zdravniško izpričevalo o cepljenju niče v mletev. Lahke pšenice je dovolj na trgu, nikakor pa ne težke, za pridobitev lepe moke pripravne pšenice. Zatega-del je moka še vedno draga. Splošno se govori, da tako nizkih cen, kakršne so mlini zahtevali na spomlad, ne bomo imeli tako lahko zopet. Za o t r o b e pa moramo javiti majhen popust. Sladkor ima neizpremenjene cene. Konsum je znatno poskočil in je kartel liberiral nadaljnih 10% kontingenta kristalnega sladkorja. Kava nas" tudi ni presenetila s kakimi obsežnimi izpremembami. Drže se že dolge čase ene in iste cene, ker danes izgublja to, kar je včeraj pridobila. Bombaž je jako poskočil v ceni. Posebno se tožijo Amerikanci, da bodo letos imeli slabo letino. Poročila iz Egipta niso tako neugodna, akoravno poročajo tudi od tam, da bo pridelek vsled suše manjši. Cena je znatno poskočila za amerikanski bombaž, za egiptovski dokaj manj. Petrolej je povzročil veliko konkurenco med rafinerijami. Zategadel pa je padala cena. Kakor se sedaj poroča, so se merodajne rafinerije zedinile glede cene in bodo držale te višje, kakor je dražje tudi sirovo olje. Naš eksport je znatno padel, padel je pa tudi domači konsum. „ P i e m o g. Kakor smo poročali ze v zadnjem poročilu, je sklenil kartel vele-premogarjev zvišati na zimo cene premoga. To povišanje, ki je nastopilo s prvim septembom, znaša za rjavi premog (i vinarjev na stot. Posebej moramo še omeniti, da je sledil izgledu kartela tudi erar, ki je zvišal cene za 4 vinarje na meterski stot. Za židovskimi oderuhi caplja torej tudi erar. Špirit ima že dalje časa eno in isto ceno. Železo. Da vidimo vpliv našega kartela, naj navedemo cene sirovega železa na nekaterih tržiščih: Dunaj 11.20, Diis-seldorf 9.10, Glasgow 6.63, New-York 7.92. Te številke nam govore kaj jasno; ome- kozic. 3. zdravniško izpričevalo o zdravju oči. Priporočamo staršem, da gotovo pri-neso te listine s seboj, ker brez njih ni mogoče spre|eti otrok v Šolo. Vodstvo CM šol v Trstu. Tombola. — Prvo primorsko vo|aško veteransko društvo, cesar Franc Josip I.} priredi |utrl, dae 8. t. m., ob 4 30 popoldne na dvorišču velike vo|ašnlce v namen podpiranja ubožcih društvenikov in njihovih družin drugo letošnjo tombolo s liedečlm! dobitki; arabo K 50, terno K 100, kvaternc K 150, čiskvlna K 200, I. tombola K 400, II. tombola K 200, III. tombola K 100. — Na prodaj Je tokrat zelo majhno število srečk, ki se dobivajo v raznih ulicah prr mestnih slugah, loterijah in društveni pisarni, ul. del Gčlsi 12. Srečke, razposlane svoječasso druži nam, so pri tej tomboli veljavne le tedaj, ako so opremljeve z društvenim revizijskim pečatom. Mednarodne konjske dirke na Mon-tebellu se prično danes, v nedeljo, dne 7, in (utrl, v ponedeljek, dne 8. septembra, ob 1*30 popoldne. Kakor prvi in drugi dan, obetajo te dirke 1 naslednje dal obilo užitka in šport nih zanimivosti. Ju ri nastopi znameniti fran coski žrebec „Garrick", kl |e bil opetovane že zmagovalec v velikih mednarodnih dirkah v Badnu pri Dunaju. „Garrick" je brat zna nega „Custerja". Tržaška mala kronika. Trst, 6 septembra. Ponesrečen vlom v blagajno mestne plinarne. Bilo je snoči nekako okrog II, ko se Je prvi sluga uprave mestne plinarne, K&jetan B doli, ki stanuje v hiši št. 6 v ul. Campanlle, kjer se nahaja uprava mestne plinarne, vlegel k počitku, kar je zazvonil zvonec, ki je zvezan z blagajno v blagaj ničarjevi sobi, znamenje, da je nekdo pri blagajni. Bldoli je bil prepričan, da so tatovi vdrli v blagajničarjev urad, da bi ulo njamo le toliko, da so pridobitne razmere mi,j 5|agajno, skočil pokoncu, se oborož i pri nas in na Nemškem enake. In vendar; z nabasan|m revolverjem In odšel je na Nemškem vkljub tamošnjemu kartelu cena sirovega železa znatno nižja. Glede razvoja železninske industrije pa se naša niti od daleč ne da primerjati z nemško. Na Angleškem in v Ameriki so delavne moči mnogo dražje in vendar je tamošnje železo znatno cenejše od našega. K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah bode vczil skup ščinarje poseben vlak dne 6. septembra. Odhod iz Ljubljane ob pel 10 dopoldne, na Jezici postoji vlak ia odpelje naprej ob 9 43, prihod v Domžale ob 1011. Ridi male daljave se vožnja ni znižala. Vabimo vse druž-bine prijatelje, vse zavedne Slovence, pa tudi one, ki Š2 nimajo pravega spoznanja o veliki važnosti družbe sv. Cirila in Metoda, da se udeleže letošnje velike skupščine ia njej sledeče veselice v Domžalah kar naj-Številaeje. Udeležba bodi tolika, da bode zborovanje napravilo vtisk onih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne probuje. VsediJaškl cvetlični dan. Danes In jutri priredi akad. fer. društvo „Balkan* v ^dohodki nemudoma redar,), ki »o vlomilca odvel v prvo nadstropje, kjer se nahaja blagajna. Za nJim pa (e prišla tudi n|egova žena, tudi z revolverjem. Ko je prišel v hodnik pred blagajno, je zagledal v polutemi nekega človeka, st sn.enega k zidu. Nameril je canf revolver — žena je medtem užgala luč — In rekel: — Stof, če ne bom streljal 1 — Saj sem miren. — Dobro. Kako ste prišel semkaj in česa iščete tu? — Moja žena me Je hoteta ubiti, ps sem semka| pobegnil, kakršen sem. — Bi je ves zamazan v licu in samo v srajci io hlačah. — A lako! Kje pa Je vaš tovariš? — Ni nikogar tu. Sem sam. — Če mi ne poveste, aii |e Še kdo tu, vas ustrelim in potem ie druge. — Sem sam, gotovo sem sam. — Pa po kaj ste prišel semkaj? — Zaradi blagajne Bldoli je držeč vedno revolver naperjen nanj, prisilil vlomilca, da je vstopil v sobo, kjer se nahaja blagajna. Videl je, d je bila blagajna odprta. Zaklenil je vlomilca v sobo in potem telefoniral polrci|i. Priš! prireditve namenjeni brez razlike miŠl|en|a, Je upati, da L-e nihče ravrne gospic, ki bodo pridno luzzi. Ko ga je zagledal nadzornik Titz, se mu le posmejal in dejal: „A, dragi Miche-prhpev^od^h/še do Si? o? s£ gJ se' vam je' zopet ponesrečilo ?' novania do -tanovanla. Micheluzzi, je bil namreč pred leti obsojen novan a oo stanovanja štiriletno ječo, ker je vlomil neko bla se je pričel cvetlični dan v Ro ^ o m'u tudj 'ni posreći o ednesn 2tLU ° < Oltarja Priiel Je sedaj pravkar iz Ječe rn Uspei*., |in aosegie gospin polzkusil s?0,0 Večo, ki pa rru ni Ijfce, in velikodušnost in radedarnost prebi-. b|Ja -m|!a valcev omenjenih krajev kažejo tudi nai naj-j N • Je ^ preiskovaina konisija v lepši uspeh v ostal n o^j.n v zaa* ursd mest^e plinarne. Našla |e, da ie bite gredo piispevki v koristv™ na ^ I,acma v Trstu in po vseučilišč mestih, da tudi ^ 'da b, b|, MJche:uzzl lahko pebral de-najmanjši dar najde hvaležno srce, in bo;Qar fz yseh preda|ov. so tam!ta| društeo stoterokrat vrnilo iikazano mu do- S sebnQ orod|e M uIom w,rthelm5|rhI bfe. broto, bo gotovo vsakdo prispeval malo svo- _L tico pri današnji in jutršnji piirediivi za naše i visokošolce ! Danes vsi v Sv. Križ na slavnost 201etnice pevskega društva „Skale". Ne pozabite, da je Sv. Krž v narodnem pogledu na zelo eksponirani točki I Dovolj fma ifutih sovražnikov, ki se zaletavajo van|, zastav* Ijsjcč vse sile, da uničijo tudi zadn|o iskrico narodne zavednosti, ki bi vladala v njem. Rodoljubi, ne dopustite tega nikdar! Pokažite se, da ste vedno pripravljeni, da branite Najtooijfa ia H«J moderne j J« caka« ---- —- _ kolke oblek« rupoMlja mM« n QTFDMPrVI iHiilHinli razpeill)a!H O i CKfflCtM V CELJU it S02.' Vzorci im cvalt, t*x Hw»g »tvari « k M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca O. Milic F. Šušmelj. 11 (D CO C o Pisarna dr. Frana Šolar-ja se je preselila v ulico Giosue Carducci št. 9 (vhod ul. S. Lazzaro 23, II. n.) *sa nji 1 ODVETNIŠKA PISARNA D! FEMM CERNETU se je preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. m PALM Prosim samo ki je med vsemi najtrpež-nejši!!! Najboljši obstoječi motorji na sirovo oije so oni S štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždenih. Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniraoje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zainazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Število uaSib, v uporabi se nahaJ«jočlh motorjev Je naj bolj il __dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in motorje za čolne. Vsa pojasnila daje tvrdka EMflNUEL lh OSKflR KRflUS TRST, nlica S. NIcolo 5t. 2. Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kova, «uc, mehaničnih delavnic in električne napeljave. - Ponudbe, načrti In opisi zastonj .n franko. Zahtevajte «Kolinsko cikorijo»! JSSovo pogrebno podjetje, Trat (voga! Piazza Goldoai) - CORSO 47 - (TELEFON št. «4-oi.) Prevoz mrličtv na vsa kraja « Skednju pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Pndietie boeato oreskrblieno z najnovejšo opravo. Vozovi za veLičastne sprevode z bogato di najbolj luksurjoznih. Krasna izb g cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste k kovine in raz^rr^ae obuvalo itd. - Za poročence, birmance in druge svečanost, bogata izbira vencev in cvetUc vlščenih in barvanih. - Vsi predmeti so stalao na cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v l^tnm P™*'''1 •tnlnrva i A^iot.ift. nI Tt>sa št. 31. telefon 1402. Druž-bnik in au^aviiei. « gafen in |e prav tako, kakor so ga pred dve na letoma naredili neki kaznjenci v Kopru nalašč za ulom blagajen. V blagajni le bilo 36 600 K, ker |e blagajnlčar pustil derar v blagajni v svrho sobotnih izplačil. Micheluzzi je prišel v urad že ob 2 po poldne in se |e skril v neki dimnik, kjer imajo ženske, ki snažilo prostore, shranjene svoje stvari za snaženje, Tu je ostal do poli 9 zvečer in |e potem šel na „delo". Policija je takoj sumila,da si Micheluzzi ni sam izmislil tega vloma, temveč da je moral imeti k?kega pomagača, ki se dobro Izpozna v uradu mestne plinarne. Kot tak |e bil aretiran inkasant mestne plinarne Ivan Caliigaris. Ulomljeco blagajno so fotografirali. Loterijske Številke, izžrebane dne 6. septembra: Line 16 12 58 76 67 Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah. Vsi pevci naj prid?|o ob 12*45 popoldne v pevsko dvorano, odkoder se kmalu nato skupno odide na slavnost v Sv. Križ. Pridite prav vi i in točno! Pevsko druStvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu sklicuje za v nedelio, dne 14. t. m., ob 4 pop. izreden sestanek, na katerega se vabijo vsi gg. pevci in pevke. Odbor. Mandolini3tična skupina »Viktor Parma" ima v sredo, dne 10. t. m. zvečer ob 8 30 važno skupno sejo. Pevci in pevke društva „Trst*1 naj pridejo danes, v nedeljo, ob 3 popoldne v druStvene prostore, odkoder odidemo skupno na veselico CMD v Rojanu. DruStvo slovenskih koroSkih akademikov in učiteljev .Gorotan" ima svoj redni občni zbor dne 14. septembra Dopoldne v hotelu „Trabesinger* v Celovcu. Slovenski gostje dobrodošli j DAROVI. — Klub »Zronimir* je daroval K 10 za podružnico družbe sv. Cirila Metoda. Nar. delavska organizacija. Dvajsetletnica „Skale". Poživljamo slovenske delavce, da se današnje proslave dvajsetletnice pevskega društva „Skale* udeleže v Čim največjem Številu. N. D. O. Šestletnica „Narodne delavske organizacije'1. Opozarjamo vse slovenske delavce Trsta in okolice na slavnost Šestletnih NDO, ki se bo vrSila v nedeljo, dne 14. t. m., in sicer v na vrtu gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu. Pričetek slavnosti bo ob 3 popoldne. Slovenski delavci, razvijte za to slavnost čim najintenzivnejSo agi-cijo 1 _ Vesti iz Goriške. Repentabor. Kakor drugod po Goriškem, je tudi pri nas začelo Šol. leto 1. septembra s sv. maSo. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno, ker je nastopil g. Josip Ravhar, doslej v Zgoniku. Porojen je bil v Dutov-Ijah, a njegovemu očetu je tekla zibelka v naši občini. Prišel je v rojstno vas svojega očeta; zato je bilo tudi ljudstvo navdušeno, osobito, ker je mož vsestransko na dobrem glasu, vrl narodnjak in zgleden učitelj. Sv. maše se je udeležilo poleg otrok in učiteljstva tudi mnogo drugega občinstva in občinsko starešinstvo v polnem številu. Po sv. maši so šolsko mladino odveli v Šolo. Pred Šolskim poslopjem, odlčenim z narodnimi zastavami, [e naš g. župan v prisostnosti atareilnstva in drugih občinarjev v lepih besedah pozdravil novodošlega g. nadučitelja. Občinstvo ga je pozdravljalo z glasnimi živio-klici in tudi pok možnarjev |e naznanjal svečani sprejem. Gospod sadu-Čitelj se je v zbranih besedah zahvalil občinstvu na prijaznem sprejemu, naglaiujoČ dolžnosti vaškega učiteljstva, njegovo delovanje v prospeh občnega blagostanja, ter je vsestransko pozival k složnemu delovanju v dobrobit vseh občlnarjev. Bil je lep sprejem, vreden mož. Čitalnica in kolesarsko druStvo v Vrtojbi naznanjata, da se vrši tombola, ki se je morala vsled slabega vremena svoje-Časno prenesti, v nedeljo dne 14. sept. t. I. Ciokvina 100 K, tombola 200 K. Začetek ob 5 pop. Pred ia po tomboli plesna zabava. Čisti dobiček cele prireditve je name-njtn v izobraževalne namene. Ajdovščina Če kedaf, bo gotovo v torek vsakomur žrI, ki se pride jutri, dne 8. t m. v Ajdovščino na sokcisko veselico. Kdo je že kedaj videl kaj takega! Ne bomo popisovali vsega ia ljudstvu že v naprej delali sle. Take reči se morajo le videti, ker usta so preslaba, da bi jih povedala, pero prešibko, da bi j h opisalo. Da bodo ljudje imeli samo malo pojma, kaj se bo vse nudilo, povemo, da boste izigrani pri kolu sreče celo dve Hrvatici v lepi narodni noSi. Fant|e, ki hočete dobiti dekle, le v Ajdovščino jutri. Vabimo pa tudi vse žene io vse može, vse kar leze Ino gre. — Na svidenje torej Jutri. (Mila ca ® t- oktobrom lepa meblorana soba UUUd z 2 oknams na ulico. — Uli« Kujr- gero Mauna 16, vrata 5. 1968 BRZOJAVNE VESTI. Hišica ISEžrfc £ Reftitev hrvatstva vnnfiaala Servola 8tv. 874. 1972 Rešitev hrvatskega vprašanja ZAGREB 6. (Izv) Danes je prispel v Zagreb hrvatski minister grof Pejačevič in je posetil komisarja Skerlecza v bolnišnici. Oba državnika sta ob tej priliki določila modalitete o obnovitvi pogajanj s hrvatskimi strankami. Pogajanja bo gotovo vodil grof Pejačević toliko časa, dokler baron Skerlecz popolnoma ne okreva. Patrijarh Bogdanović. BUDIMPEŠTA 6. (Kor.) Ministrski svetnik Pavel pl. Jovanovlč, ki ga |e odposlala vlada v Karlovce, da pregleda gospodarsko upravo patrijarhata, |e izjavil: „Moja naloga Je, da zasiguram dohodke patrijarhata. Mogoče je, da je patriarh Bogdanović umrl. Potem zagotovimo dohodke za med vlad Jef oz. za njegovega naslednika. Na drugi strani pa je tudi mogoče, da patrijarha Se najdejo. Danes odpotujem v Karlovce. Patrijarh je bil zelo religijozen mož ia |e živel v popolnoma urejenih razmerah. Ni neverjetno, da je postal žrtev kakega morilca. Bolgarsko-turška kriza. ZaCetek pogajanj. CARIGRAD 6. (izv.) Poga|anJa med bolgarskimi in turSkfml pooblaščenci se prično jutri, v ponedeljek, dne 8. t. m. Bolgarsko staliSče. DUNAJ 6. (Izv.) Kolikor se da posnemati seda) iz bolgarskih vesti, Bolgarska sploh ne bo več zahtevala Drinopolja zase. Sprijaznila se Je skoraj gotovo tudi z mislijo, da ostane tudi drinepolfski kolodvor v turških rokah. Tem ostrejSl bo| pa se bo bil za Lozengrad. Bolgarska zahteva Lo-zengrad kot kompenzacijo za Drinopolje in se sklicuje pri tem celo na sanštefansko jogodbo, ki |e Že tedaj prisodila Lozengrad Bolgarski. V slučaju, ko bi se vsled odpora Turčije proti tej zahtevi pretila nevarnost, da bi se prekinila pogajanja, bi, kakor se zatrjuje v dunajskih diplomatskih krogih, posredovale velesile, da Turčija prepusti Lozengrad Bolgarski in to že sato, ker je okolica po veliki večini bolgarska. Grozodejstva nčitelja Wagnerja. MUEHLHAUSEN a. d. ENZ 6. (Kor.) Iz Wagnerjevih listin Izhaja, da je Wagner svoje strahovite čine izvrSil v poini zavesti in sicer zato, da bi se maščeval, ker se je vsled posledic ljubavnega razmerja moral poročiti s svojo ženo. Pripravljal se je na ta grozodejstva že šest let. Soda! zdravniki so ugotovili, da pri Wagnerju ne more biti niti govora o blaznosti. Dih Iirlnui 80 odda postelja. — Škorklja-Co-r ri UUUVI roneo-Romagna St 668. 1962 Cnrlp belega in črnega vina proda Nicol5 Devin •JU U (J y svoji kleti ▼ Kopra in v Izoli pri javni tehnici. 1957 Martinčič Andrej jačnico slavnemu občinstvu tudi izven Sežane. Prodaja moškega volnenega, kakor tudi trpežnega blaga po nizkih cenah. 1S60 Cnl|Q lepo meblovana s krasnim razgledom se O U U d solidnemu gospodu takoj odda. Scorcola-Coroneo 756, I. desno. 1963 Mlekarska Zveza via Geppa 6 priporoča s--oje izborno polnomastno mleko, in tudi dnevno sveže čajno maslo ter kuhano maslo. Izvrstna skuta. Planinski pristni med na vsgo v stekleni-cah po izredno nizkih cenah.__1966 Ifrniafolina ADOLF MILANIC v Barkovljah IU UjaUIIIUd na obrežju 6t 122 se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba. Vel*ka izbera najnovejših angleških vzorcev po najnovejši modi. 1575 Elf ntlftftl bivfii oskrbnik, sedaj zasebni uradnik, bHUIlUVII 38 let star, zdrav, močan in baje če den mož, iSČe znanstva z gospodično ali vdovo (otrok mogoč) s premoženjem. Ponudbe »Podjeten štv. 1944" na Edinost. 1944 Opremljeno stanovanje. iščeta opremljene dve sobi in prostor za slugo od 1. oktobra v bližini „Belvedera". Ponudbe s ceno pod Šifro „Ste v. 15", Podaart (Kranj p ko)._1954 Mati dobrega srca 'pre,m- °'rok* Sen Marco št. 16, III., Steržinar. hrano. Tudi za šolo. 1949 Priporoča ie slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Ples ničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. Restavracija Aurora. — Umetniško prvo slovensko tamburaško društvo „Boccaccio" se ne samo veseli velikega odziva s strani tukajšnjega narodnega občinstva, temveč proizvaja pod vodstvom g. Fr. Marša krasne točke vseskoz narodnega programa. Krasno petje slovenskih pesmi in igranje najmodernejših kompozicij zaslužuje obiiega odziva posebno tukajšnjega slovanskega občinstva._ Ob Času nosečnosti trpi mnogo žensk na zapeki. Po izkušnjah na kraljevi kli-niki za babištvo v Monakovem odpravi dobroznana naravna kisla voda Franz Jo-sef že v mali množini to nepriliko i. s* hitro in brez bolečin. Tudi se jo lahko uporablja nepretrgano brez vsake posledice. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah, prodajalnah kislih vod i. t. d. Ako je ni mogoče kje dobiti, obrniti se je naravnost na Odpravno ravnateljstvo zdravilnih stu-dencev „Franz Josef" v Budimpešti._ Prodaja na obroke po nizkih P D VISI H Velika izbera vsakovrstnih oblek za UUlIallt gospode in dečke. Suknje in površniki. Blago za ženske obleke ia perilo. Naroči se lahko pismeno, ker pošilja vzorce na dom. - FRAN FER-FOLJA, Trst, Sv. Ivan-Vrdeia St. 1210. 1967 I Dnn meblirano sobo z modernim konfortom odda kO|lll gospa Dalmatinka. Ulica S. Zaccaria štev. 4, I, levo._1970 Ugodna prilika 1 arits:^ mete m okrog 45.000 kron se proda. Potrebni kapital K 7000. Ponudbe poštni predal 103 Stadion. (1971 Kranjske klobase koBi 40 stot., mali 20 stot. Priljubljene domače salame po K 2 30 kg, pošilja po povzetju M. MODItJ, Šiška pri Ljubljani 1902 I |iiq||||jAn vešča slovenskega, italijanskega in UratlllltsCS nemškega jezika, strojepisja, z lepo pisavo, z odvetniško prakso, išče službe popoludne. Naslov pove lnser. oddelek Edinosti pod štv. 1930. Costante Marco n j ar no in slaščičarno, nahajaj očo se r ulici Iatituto štev. x. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene amerne. Prvi patentni urad v naSih deže ah. Pred kratkim je otvoril Dr. ing. vit. Gino Dompieri svoj patentni urad, ki daje iz-najditeljem informacije in jim preskrbuje patente, zavarovalne znamke in vzorce, toliko v naši kakor tudi v drugih državah. Opozarjamo naše iznajditelje, naj se obrnejo na ta urad, kjer bodo v svojem materinskem jeziku postrežem. Izšla je pred nedolgim časom popolnoma na novo predelana brošura, ki informira interesente o zakonih in predpisih spadajočih v to stroko. Dobi jo vsak za-stonj v patentnem uradu. — Glej inserat! Danes, v nedeljo 7. sept 1.1. in vsako nedeljo in praznik od 4. do 10. ure zvečer se vrši v gostilni „ALLA GROTTA" v ulici TivarneUa štv. 5 JAVNI PLES Vstopnina: žensko 2O vinarjev {in moški 30 vinarjev. — Priporoča se BERNE KARL. Najboljši teran ^ts^^ ni ceni v gostilni NDO, kjer je tudi izborna kuhinja. Cenjenim izletnikom in gostom se priporoma za obisk JOSIP ŽIGON. 1940 flriftalfl efi meblirane sobe s hrano. - Gorica UUKJaJU 50 Via del Seminario fit. 12. 1947 IintnPlbal dober> močan, se proda za 300 K. muiuumcl Ulica Farneto 43, 10. 197!* 1973 Sprejme se takoj krst. — Novo Pogrebno Podjetje, Trst, Corso št. 47. IŠPPm K08P°dično za podučevanje nemškega je-IOuGIII rika. Pismene ponudbe na Avg. Jafcin -Trst, Via della Galleria štev. 7, III. 1955 IcPPm ^koj Čevljarskega pomočnika. — Josip IOUOIII Teace, Sv. Križ štv. 45. 1941 7Hl*9lf9 7Anoif9 sprejme otroka za dojit. ADIIdncS : Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1926 Naznanilo. Daja se na znanje, da se bo obdrža-vai dne 9. 9. 1913 v Dekanih običajni živinsko-kramarski semenj. Na istega se sme prignati tudi parkljarje. Županstvo Dekani dne 6. 9. 1913. župan. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstva, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma N. 11, katera je urejena na najmodernejši način in preskrbljena z vsakovrstnim blagom. - Kruh vedno svex. — Najfinejšo vrsti moke. PrepeČenci, slaščice mrzle pijače, kakor vino in likerji, - Uljudno se priporoča ALOJZU GUL (prej Trg Caserma). V ulici Carradori št k (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rlje, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. ČEVLJA RNIC A MIHAELA HUČICA Trst, ulica Ii&zsaretto vecchio It. 43 prej Šalita Promontorio 3, se priporoča slar. občinstvu in cen. odjemalcem za obilen obiBk. FRANC PAULINA SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške,ženske in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Potrebščine 2a čevljarje In zaloga usnja. Odvetnik dr. Fran Gabršček v Gorici. Via Caserma 13, sprejme spretnega stenografa PATENTNI UKA» Dr. ing. vit. Gino Dompierija iRST - ULICA MERCATO VECCHIO I - TRST KABARET MAXIM Težkim boleznim, ki so večkrat posledica dozdevnih malih, želodčnih slabosti, se lahko izogne potom priznanega domačega zdravila „Dr. Rosa želodčni balzam*. Dobiva se v tukajšnjih lekarnah, kakor tudi v glavni zalogi B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavatelja v Pragi 203 III. Glej oglas! Pnrnit m nnn K mi P°8odi na živijensko I Ul Ul/ III Ull(l9 polico in pismeno obljubo takons K 400 —. Sem 28 let si ar, zdrav, soliden in ; I pravijo, fleten uradnik, ki bom imel z novim letom ' K 3000-— doJt odkov. Udova z otrokom ni izključena. | Ponudbe pod „Simpatija" na Inseratnl oddelek > j Edinosti. 1974 I Odprto od sobote, 30. avgusta. Ravnatolj-lastnik: KARL MAURICE. Pri g!atovir|u .Hupfeld« F. LEOPOLDI. VSAKI VEČER ZABAVEN SPORED. Ceiare & Dussj, ital. operetni dnet Mlss Melis Poh, angleška subreta Arsold Barhsrj, humorist prve vrste Hermine Kal ser, italijanska subreta Svili Đelours, plesalka Ad* Blanquette, ital. operna pevka I Micl Slatka, predavateljica Helena Walter, dunajska psvka Villa Bruna, italijanska pefka Ema Adtn, disense Naseha Golz, plesal, v transformacijah Poldi Flott, dunajska pevka. PRIČETEK TOČNO OB 9 UBI ZVEČE*. — KONEC ? ? ? MARTIN DOVGAN Trst, niica Giuii. 86. trgovino jestvin in kolo- fiT^pV.]'!." £1:1 Priporoča cenj. občinsivu svojo na 9 nuninona hlono vr8te- — Prodaja kave aa drobno m novo prevzeto In ie 50 let obstoječo mjailiega Uldljd. n» debelo. cene zmbeib. TIGflOINA IZGOTOVLJEHIH OBLEK zanose, ženske In otroke Obleke po med CERE IZREDNO NIZKE. BOHINC C &C9 TRST Od avgusta naprej s dlcl Ponterosso 8 mM ul. Huouo 13. i i d TRST, VIA CASSJI DI RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavDa pisma, prioritete, delnice, »rečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA DTJIŽICE — 4°|o — od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG .a tekočem in žiro-računu po dogrovoru. FILIJALKE : DUBROVNTK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA. KAZNICE NA VSA TU- I¥ INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna AMERIKO. ItEMBOUIiSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačna. STAVBNI KREDITI. RE M B O U RS-KRE D IT I Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1468, 1799. 3 MENJALNICA, UftADNE URE: ®-l2l/2, 2 V,—5. ESKOM?T MENIC. novosti ztt pomlcfl In za polztje! Moike oblike !z sukna, kamgaroa. zadaja novosti.......K 15—48 Deška obleke Iz sukna, kangarna, zadnje novoatl . ... od K 10—32 Otraika obleke od 3 do 12 let ad K Velika zaloga suknenih hlač . od K „ „ ketonlnastih hiač od K 2 20 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri :: SpeciIslitelB: delovne obleke, sralce s spodnje srajce Itd. Itd. as Same v sobro znani trgovini „Al!a dttft di Trlesta" allca Gioaoa Carducci (ex Tonrente) št. 40. Velika zaloga ofcuval za Bsoške, ženske !n otroke čevljarnica iikoli TRST nI. G. Caprin 16, vog. ul. deli« Guardi« 22. Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. Tovaraa kovfi^ov la potaib t»rt Lorcn/o Lasorte PZAZZA OIPITALE i 7»V. O. ■f?*jamaj* sa nutitU la 1 a ta ■trak* — Om« akaalafeaa k»»k»r«mo»*. Izvraajaja aa a«»a*UJatva aa «axala. Gostilna Max Trot, via Fatroalo 2 (pri aor. trga)- To« Istrsko In đa»ajmI la mrzlimi J*ili. Zeketohaitod a m Materij Ualv. mštmwn t,- Dr. Makso Barr? Erm&nno Schuitze, 1. tahnfii Tr*t, alte* Caserna ftcv. 17, 1. attbte Posebni zarad za a m« tac x»bc brez Basa* pleSče. Plombiraajc z zlatarn, firntinom is porcelanom, Vaa ieh brez balete. Zrer nanje krive rastočih zob. Zmerne oane* Sprejema od 9 d« i ia 3 i« i F. Pregel Trat, vla Siuseppe Capršn 10 (pri Sv. Jakoba) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodilnico. prodaia se vsakovrstne mirodije in dru^o. Sipe, barve, kisline in profuraerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. Tehnična peslovnica FRAUC & KRAK C, Trat, (prej Schn&bl & Ce. Succ.) iibcvatai Taag^M naftevrttnapo Mter|e feaa«* P^ ** M eiateia „Dioaal" atojafia in leioio aatrajba. likO«oMte n beaala h paro. dala iadortrijala* tovar« kakor: MSM aa »oko, otro? za proizvajajo ofca, lavaro. lo^ atotfi » kaoMoiosa, aM m tovarno aa OODOat, strogi in aam.ilaaja aa abarako 0*rtt ooatralao kmjatev, ate*> aa droUjoajo raalilnoga blaga, kaoihi tovaena fci. .. _- __ JfZSSeajo » alaUFtta« razvatttav« In praaaa BUktrffaa vogala M oaab* (UtQ a*teaa Podrot^, kabar rndi radikala aa blago, »troji aa kovaifco In *ra§» obrit Motfor»a trasaariaffo. Saaalbo ia oovl vaaka _ _ ^ , Skiadi^do vaakovratnOi tabai$aib potaabaiia. Taakovratna aotU » ■troji aa poljodektvo in proie aa vino. O^a, aamaki, pipo itd. .Andmro" a^bo^i in aajaaa^ii pokrov hiš. — — — Prortiul In *1 Velika zalog & dvokolea J" ta tlvai^Ui jruMtn«, ^^^ TtMir..Mpn ^ Oartoa, atalna aH— **. S la iMiMifsi ip — •• Vr ItrcU. 0*auu fr-Mtft *»>U* Ml«|.i 16 VMfcavrataU *tr O* kovnUiA kol«v, jazbuaaT ia oulel ta« aa-ic^- ;-»ii ]JL Friporoia tetenjeke rnaka »adt ad ac-i ^ BLtj«, emailjb, kesi terja adi cinka, aadMj« [ f -«*' - kisik« iwL — gantikiiMrie pipa» * *** to ite&i«ao *'>3odo « 0rsfRaimondoBisiach opozarja Broje cenjer<» odje-malstvo, da se je vrnil v sto j o urarno na prej- šnje mesto, Camp'> S. Gia-como 5, v hi Si „iViavskega konaumne^fa društvi. — 2A BIRMO je na raz;-bogata izl)er ur, verižic :n priveskov po konkunnčmh cenah. OfS&i Tržsiška posojilnica in hranilnica rogistrovana zadruga z omejonim poradtvorn. Tr»t, piazsa Caserma štev. 2, I. (v palači — vhcd po glavnih stoprjlc *h) PoStno hranllnlčnl račun 16,00*. Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastave in , , . na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru Eskemptujo trgovsko mensco Hranilna vlogo Bprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obreatuje po mamr* A1! °l TS /4 |o Vi»č|e atslae vioqo ln v^oge na tbkoil račun po dogovori. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga s« lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pu&ice) Telefon Stev. 952. Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednotnih listin, dokumeniov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem nač:au. ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 miljonovi URADNE URE: od O de doaoldne In od 3 do O popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnin urah. &SSMO Ofctoman papir za svaleiee. Ottoman papir in stročnica za svaleiee se hvalita sama in ne potrebujeta reklame. CENTRALA v Ustanovi, ena 1. 1868. 22 podružnic. 12 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80,000.000 Kezervni in varnostni zaklad: j & 25,000.000 podružnica ' elefon 1078. AKREDITIVI - ČEKi - IZPLAČALA BORZNA NAROČILA. IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALN1ČNE POSLE. GRADEŽ ......... ekspoziture =■ OFA IJA Rentni davet« plačuje banka Iz svojega. Položnico brezplačn? na razpolago.