_—. GLASILO OBČINE DOMŽALE 3. marca 2000 - letnik XXXIX, št. 3 rat stran 17 Več kot 1400 porok je opravil gospod Jernej U-nič. pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez od leta 1958. (>b slovesu od tega prijetnega opravila mu je na sprejemu, ki ga je za pooblaščence pripravil g. Hrane Ueferle, načelnik Upravne enote Domžale, spominsko darilo izročila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. stran 16 Začenjajo se prireditve ob 100. obletnici rojstva velikega opernega pevca Jožeta Gostiča. Kulturno društvo z njegovim imenom iz Nožic vas vabi, da se udeležile prireditev ter kupite monografijo in zgoščenko. ISKRENE ČESTITKE VSEM MATERAM, ŽENAM IN DEKLETOM! stran 3 Osnovna šola Roje Obisk gospe Štefke Kučan V dneh pred zimskimi počiticami je Osnovno šolo Roje obiskala žena predsednika države, gospa Štefka Kučan, ki se ji je pridružila tudi Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ter g. Karel Destovnik, sekretar Društva defektologov. Učenci so ji pripravili prisrčno dobrodošlico. Pevski zbor ji jc pod vodstvom gc. Stanke Kač _ zaigral Pomladno, s pesmijo o mamici pa so jo spomnili na bližnji 8. marce. Ravnateljica ga. Ema Škerjanc Ogorevc ji je ob tej priložnosti izročila sliko Petra Smoleja Kostanjevo drevo, ki ji jo je podarila ena izmed šol za otroke s posebnimi pogoji iz Avstrije, gospe Štefki pa je bila najbolj všeč na mednarodni razstavi otroških del, ki jc bila lani v Ljubljani. Gospa Štefka, ki jo vsi poznajo kot žensko z velikim srcem, je učencem v spomin na obisk izročila zvonček, pa tudi knjigo znane pesnice Vide Jerajeve, v kateri je tudi nekaj praznih listov, da jih bodo učenci te šole dopolnili s svojimi pesmicami, ki jih pridno pišejo. stran 12-13 Del udeležencev posveta: g. Mar-|an Sare, predsednik TD Rova, ga. Nevenka Narobe, predsednica TD Sar-še-Rodica, g. Janez Orehek, TD Turnše-Cešenik, in ga. Mojca Jančar, tajnica TD Ihan. strun 8 Osnovna šola Dob Valentinov sejem in še marsikaj Posvet predsednikov turističnih društev Na povabilo Komisije za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo se je posveta predsednikov turističnih druStev udeležilo vseh osem predsednikov. Po kratkem nagovoru g. Igorja Kuzmiča, predsednika komisije, so predsedniki podali kratka poročila o delu v letu 1999 ter programih za letošnje leto. Ob koncu jih jc nagovorila tudi ga. Cveta Zalokar Oražem, ki je pohvalila njihovo delo'in poudarila, da vsa društva veliko prispevajo k razvoju po-Sameznih krajev na turističnem področju, hkrati pa imajo pomembno vlogo tudi pri urejanju območij, na katerih delajo. Zaželela jim jc veliko uspeha tudi v prihodnje. __. Posvet je bil na Kmetiji odprtih vrat »Pr" Soud« v Zagonci pri Rovah. jc nekoč v pesmici Valentinka zapisala letošnja Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič, učenci in učitelji ter starši Osnovne šole Dob pa so si njeno pesem izbrali za moto letošnje prijetne sobote, ki sojo sredi februarja namenili organizaciji in izvedbi Valentinovega sejma, ustvarjalnim delavnicam in prikazu starih obrti. Z Valentinovim plesom so tako zaokrožili prijetno praznovanje Valentinovega in dokazali, da jim idej ne zmanjka in da sodelovanje učencev, učiteljev, staršev ter, drugih zunanjih sodelavcev prinaša veliko koristnih in prijetnih trenutkov. Kdo bi si mislil, da se da iz ličkanja narediti predpražnik. Ga. Agica je to s svo[imi spretnimi prsti vse dopoldne kazala radovednim osnovnošolcem. PUSTOVANIE Z ANSAMBLOM PTUJSKIH PET 4. MAREC 2000 OB 20. URI HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE SREČOLOV VABI KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE M HAN OBČINSKI SVET Tokrat predstavljamo svetnika gospoda Koma na Lenassija, SKD. ter gospo Andrejo Pogačnik Jan, /LSI), na tej strani pa je objavljen ludi javni razpis a oddajo poslovnih prostorov v najem. STRAN Objavljamo PREDNOSTNO listo upravičen, ev za dodelitev socialnih stanovanj v najem. STRAN ZOBOZDRAVSTVO V NAŠI OBČINI Vse in še več o zobozdravstvu je naslov pogo vora z gospo Majdo Lenussi-Sibič. dr. slom., odgovorno zobozdravnico za splošno zobo zdravstvo in gospo Marijo Grošelj, dr. slom. spec. pedonlolog, odgovorno zobozdravnico za mladinsko zobozdravstvo v Zdravstvenem do mu Domžale. ^TRAN^^ KOLEDAR PRIREDITEV ZA MAREC Prvič smo pripravili koledar prireditev, ki jih bodo naša društva pripravila v marcu. Preberite in izberite! STRAN r---__ I ZLATOPOROČENCI Tokrat predstavljamo kar dva para, ki jima je uspelo v ljubezni in sožitju preživeti pel deset letij in dočakati zlato poroko. Iskrene čestitke zlatoporočencem Andreju in Katarini Hozjan ter Andreju in Frančiški Sajevec. STRAN 21 NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA Tudi tokrat bodo srečni izžrebanci za pravilno poslani odgovor prejeli knjižna darila ki jih poklanja Kulturno društvo Miran Jan Skocjan, ki še vedno vabi k nakupu knjig Sla neto Stražarja: DOMŽALE, MESTO POD GORIČICO. STRAN Javno komunalno podjetje PRODNIK Domžale bo od 20. do 24. marca 2000 opravilo odvoz KOSOVNIH ODPADKOV. KONCERT ob 25. obletnici ST0BUAN3SKEGA OKTETA BO 24. MARCA2000 OB 19 JO V KULTURNIM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE Sodelujejo: Šentjernejski oktet. Oktet Voglje, Oktet Zavodnje, Stobljanjski oktet, citrar Toma? Plahutnik Povejovalka: dr. Mojca Zajc-Kraševec Vstop prost VAMJCNI! Osnovna šola RODICA Domžale Je organizator 14. območnega turističnega tekmovanja TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA, Id bo v petek, 10. marca 2000, od 16. do 16. ure v kulturnem domu v Grobljah. Sodelovali bodo 6\an\ turističnih podmladkov OŠ Janka Kersnika Brdo, OŠ Trzin, OŠ Mengeš, 05 Preserje pri Radomljah, 05 Stranje, OŠ Jurij Vega Moravče, OS Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Šmartno v Tuhinjski dolini, 05 Rodica Vabljeni na ogled razstave In odrskih predstavltevl Pustovanje na Viru SOBOTA, 4.3.2000 - Športni park Vir ob 20. uri: pustovanje z ansamblom MAMBOKINGS in gostjo KARMEN STAVEC NEDELJA, 5.3. 2000 - Športni park Vir ob 10. uri: otroke bo zabaval ČAROVNIK GREG - Tradicionalni karneval: - Ob 14. uri pricetek karnevala pri Papirnici Ko-ličevo - Sprevod po Bukovćevi do spomeni ka in po Zoisovi v Športni park Vir, kjer bo predstavitev mask - Veselica z ANSAMBLOM SVETLIN TOREK, 7.3.2000 - Ob 16. uri prihod krste s Pustom v Športni park Vir - Od 16. do 18. ure žalne svečanosti - Ob 18. uri sežig Pusta na kresu - Od 15. ure vas zabava TINE STARE IN VALOVI Na vseh prireditvah se izbirajo in na grajujejo najboljše maske. Stalno bo v Športnem parku Vir odprt LLNA PARK. Pustna sekcija STRIČEK, Vir IZ OBČINSKEGA SVETA Bralci in bralke, dober dan! Pravkar ste polistali po tretji številki glasila SLAMNIK. Upam, da je ne boste le preleteli, temveč boste v njej našli vsaj kakšno temo, kije zanimiva tudi za vas. Člani uredništva se skupaj / dopisniki, če bi dobro prešteli podpise pod članki, bi lahko ugotovili, da se njihovo število v posamezni številki giblje okoli 40. trudimo, da bi bil Slamnik še bolj zanimiv in pester. Se vedno pa ostajajo nekatera področja nepokrita, /ato ste novi dopisniki še vedno vabljeni. Ob tem najbrž opazite, da se nekateri dopisniki, med temi zanesljivo vodim sama, pojavljajo velikokrat. Tudi sama imam včasih slab občutek, a kaj, ko vsi, skupaj z mano, delamo pri časopisu kot amaterji, sama pa imam včasih tudi po službeni dolžnosti možnost, da spremljam veliko dogodkov in potem o njih napišem članke. Stvari pa se spreminjajo in upam, da bo mojih podpisov v prihodnje manj, čeprav je tudi res, da od odgovornega urednika vsakega časopisa pričakujejo, da bo vanj tudi pisal. V zadnjem času dobivam veliko pisem in vsakega posebej skrbno preberem, tako da se nikomur ni treba bati, da bo njegovo pismo končalo v uredniškem košu. lega nimamo. Vse bralce, ki pišejo meni osebno ali na uredništvo, prosim, da malce počakajo, pa bo odgovor prišel. To velja tudi za dopisnike, saj jc člankov kljub izhajanju na tri tedne še vedno preveč. Cc članek ni objavljen v tej, bo zanesljivo v eni prihodnjih številk, razen če ni aktualen, o tem pa vas posebej pisno obvestimo. Morda na kratko še o člankih, ki niso oz. ne bodo objavljeni. O vseh se na uredništvu skrbno pogovorimo, pretehtamo razloge za objavo in proti njej in navadno odločimo, da sc z avtorjem pred dokončno za- Članke za četrto številko Slamnika, ki bo izšla 23. marca, pošljite do vključno 13. marca 2000. vrnitvijo pogovorimo, razen v primerih, ko ugotovimo, da članek - navadno so to prispevki za rubriko PISMA BRALCEV ni skladen s programsko zasnovo našega glasila. Včasih avtorje tudi zaprosimo oz. jim predlagamo, da članke dopolnijo in morda tudi tako zagotovijo njihovo večjo odmevnost. Sicer pa vsem dopisnikom hvala za dosedanje uspešno sodelovanje. Iz vsebine današnje številke bi rada zlasti opozorila na pogovor o zobozdravstvu, kjer boste vsi lahko našli veliko koristnih nasvetov s tega področja, predstavljamo turistična društva in vas vabimo, da se v njihovo delo vključite, prvič objavljamo koledar (društvenih) prireditev, ne pozabite pa tudi na obvestilo o odvozu kosovnih odpadkov. Predvsem pa ne pozabite, da prihaja pomlad in da je nobelovec Ivo Andrič nekoč zapisal: »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« Lep pozdrav! ODGOVORNA UREDNICA Predstavljamo ANDREJA POGAČNIK - JARC Svetnica Združene liste socialnih demokratov Andrejo Pogačnik Jarc sem med zimskimi počitnicami ujela na njenem delovnem mestu ravnateljice Osnovne šole Rodica. Pedagogi nimajo pravih počitnic, kot jih imajo učenci, mi je pozneje razložila. Po poklicu ste predmetna učiteljica biologije in kemije. Kako ste se znašli v tem poklicu? V učiteljskem poklicu sem sc znašla pravzaprav po naključju. Najprej sem namreč študirala j»drsko fiziko, po določenem času pa sem ugotovila, da študij ni pravi zame, še posebej ker sem ženska. Od treh žensk, mod samimi moškimi, ki smo študirale jedrsko fiziko, ni nobena diplomirala. Ker pa so mi naravoslovni predmeti ž.c od nekdaj ležali, sem sc vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, kjer so takrat imeli pedagoški program in jc bil lam še prostor. Kako ste se znašli v pedagoškem delu in pozneje kot ravnateljica? Dobro sem se znašla, učila sem že vse predmete od podaljšanega bivanja do etike in dnižbe. Najdlje pa sem učila fiziko. Na začetku službovanja v osnovni šoli mi je takratni ravnatelj g. Lenič dal na izbiro dva predmeta: srbohrvaščino ali fiziko in odločila sem se za fiziko. Ravnateljica pa sem letos že develnajslo leto. Tudi kot ravnateljica sem še vedno rada učila v razredu. Zelo pomembno sc mi zdi. da šola diha. da imajo vsi učitelji in učenci pred seboj nek skupni cilj in to jc za našo šolo značilno. Redno sc prijavljamo na različne projekte, trenutno so v teku trije projekti naše šole. To so: Eko -šola kot način življenja, katere cilj je osvestiti otroke in jim vsaditi ekološki način ravnanja in življenja. Ta projekt vključuje tudi skrb /.a nacionalno identiteto, skrb za jezik. Drug lak projekt, v katerem sodelujemo, se imenuje Zdrava šola in ima podobne cilje kot Eko - šola. V projekt vključujemo tudi starše, ker se s pomočjo otrok da po- membno vplivati ludi na stališča staršev. Dvakrat letno imamo t. i. odprta vrata, starši lahko pridejo pogledat, kaj delajo njihovi otroci in se udeležijo različnih aktivnosti. Najnovejši projekt, ki ga pripravljamo, pa je devetletna osnovna šola. In moram se pohvaliti, da smo ena izmed izbranih šol, ki bo lahko imela devet-letko. Zdaj smo v fazi, ko sc starši odločajo, čc bodo v projekt vključili svojega otroka in čakamo še na končno soglasje Ministrstva za šolstvo. Pričakujem, da bo kakovost znanja višja in boljša ter primerljiva z evropskimi standardi. Ker sem si ogledala tudi šole in šolske sisteme v tujini, lahko trdim, da dobijo naši otroci dovolj teoretičnega znanja, šibki pa smo takrat, ko jc treba to znanje uporabiti. Postavili smo si štiri cilje današnje šole: - znanje, da se lahko naprej učiš, spodbujamo vcdožcljnosl - znanje za delo, praktično uporabo znanja - naučiti otroke živeli v skupnosti in tolerance do drugih in drugačnih - spoznati samega sebc. Kako lahko otroke naučite spoznati samega sebc? Učimo sc sproščanja, umirjanja in koncentracije. Zc to, da uro začneš z eno minuto tišine, jc večja garancija, da bodo učenci lahko bolje sodelovali pri pouku. Iščemo močna, dobra področja v otroku in ta razvijamo. Spodbujam sodoben način pouka, da jc aktiven predvsem otrok, učitelj pa ga samo usmerja, ne prepoveduje, vsaj Čim-manj. To pa lahko počne samo zadovoljen učitelj i'1 skrbim za to, da se učitelji dobro počutijo, da so motivirani /a svoje delo. Kako pa motivirate učitelje za svoje delo? Sama plača je zanje verjetno slaba stimulacija. Plača seveda jc pomembna. Bolj pomembno pa jc. kakšna jc cena znanja pri nas. Za Slovenijo jc znanje ena redkih reči. ki jih Evropi lahko ponudimo in smo konkurenčni. Zato je pomembno, koliko jc učiteljevo delo cenjeno. Naša šola sc vključuje v mednarodne projekte in razpise ministrstev, vendar vam lahko povem, da smo za projekt z naslovom Uvajanje računalnikov pri pouku matematike dobili od Ministrstva celih 14.000 SIT. Torej denar ni pomembna nagrada. Gre za to, da dobi učitelj neko pozitivno povratno informacijo o svojem delu. Strokovnjaki učitelju sporočijo, kako dobro je opravil svoje delo, kar mu nudi Strokovno zadovoljstvo in ga motivira. Učitelje na šoli nenehno izobražujemo, spodbujamo dodatno strokovno izpopolnjevanje, tudi v tujini. Skoraj vsak mesce kakšen od naših učiteljev objavi svoj članek v kateri od strokovnih revij, kar poskušamo nagraditi tudi znotraj kolektiva. Kaj pa otroci, sc pozna, da danes odrašča jo v drugačnih družbenih razmerah? Predvsem sc na Otrocih pozna hilc-nje njihovih staršev. Mame so prezaposlene, veliko očetov je brezposelnih. Ko pridejo v šolo na razgovor, povedo, da so izmučene od dela, preobremenjene s preživetjem. Nekateri brezposelni moški ne znajo prevzeti nekaj ženskega dela doma. Svoje nezadovoljstvo prebijejo v moški družbi zunaj domov. To sc pozna na otrocih, ki posla ja-jo bolj osamljeni, odrinjeni, nimajo zadovoljenih čustvenih potreb. Razlik med bogatimi in revnimi v naši Soli nc poznamo, ker država in občina zagotav-, Ijata subvencije, če je tO potrebno. V naši šoli noben otrok nc izostane iz šole v naravi zaradi denarja. V takšnih primerih sc potrudimo, da najdemo re-šilev v korisl otroka Moje mnenje jc, da mora šola imeli ludi socialno funkcijo. Pri tem vprašanju pa trčimo že ob politiko. Kakšen je vaš odnos do politike, ker ste tudi svetnica Združene liste v občinskem svetu? V poliliko sem se vključila dokaj pozno. Razmišljala sem. ali bi lahko šolstvu kako pomagala. In ugotovila sem. stran da i/ izkušenj vem, kakšna bi bila dobra šolska polilika in katere dejavnosti sc splača podpreti. V občinskem svetu je pogosto na tehtnici, ali bomo nekje položili asfalt ali na drugi strani omogočili oi rokom obiskovanje vrtai. Ne gre pa vedno za razkol med komunalo in družbenimi dejavnostmi. Po mojem mnenju gre bolj za vprašanje kvalitete življenja, ki ga različno pojmujemo. Tudi pri vlaganjih v komunalne investicije izbiramo med novim asfaltom ali pa kvalileto pitne vode, na primer. Zelo bi si želela, da bi se v poliliko vključilo več žensk, ker menim, da bi sc slvari hitreje odvijale. Cc pogledam današnjo sestavo občinskega sveta, sem prepričana, da bi z ženskami manj časa zapravljali s prestižnimi vprašanji in razpravami, ženske bi bolj podprle razvoj družbenih dejavnosti, kol so šole in vrtci. Ali nam lahko za konec še zaupate, kako preživljate svoj prosti čas? Rada se ukvarjam z novim članom družine, mlado zlato prinašalko, ki mi daje veliko veselja. Olroka sta že odrasla, na vnuke pa šc čakam. Zato imam čas za branje in skrbim za svoj zelenjavni vrt. Nazadnje sem prebirala Toneta Partljiča, ki jc zabaven pisatelj in mi je blizu ludi zalo, ker v njegovih delih vidim ludi našo učiteljsko zbornico. Sicer pa že štirideset let hodim vsako poletje taborit v Bohinj in upam, da mi bo to tudi letos uspelo. Tam najdem obilo možnosti za aktivne počitnice, ker uživam v naravi in rada hodim v gore, kolesarim, plavam. Hvala za razgovor. KRISTINA BRODNIK Cenena občinska uprava Ga. Vesna Juvan Gotovac in g. Andrej Čokert. V petek, II. februarja, sta prišla na delovni obisk predstavnika Službe za lokalno samoupravo pri Vladi RS Vesna Juvan Gotovac in Andrej Čokert. Sestala sta se z vodilnimi delavci občinske uprave. Tema razgovora jc bila predvsem organiziranost občine na vseh ravneh in področjih občine, normativne podlage za delo občine, ki jih je sprejela Občina Domžale, tehnična opremljenost in usposobljenost občinske uprave ter druge težave sistemske narave, ki tarejo občino. Uvodoma jc županja podala kratek oris težav, s katerimi se je srečala občina Domžale ob pobudi, da se spremeni višina dohodnine, ki pripada po zakonu občinam, in sistemsko problematičnost financiranja občin. V nadaljevanju sla predstavnika vladne službe podala ugotovitve te službe o usklajenosti temeljnih organizacijskih aktov občine z. veljavno zakonodajo. Ugotovljena so bila velika pooblastila krajevnih skupnosti v Statutu občine, ki so lakšne narave, da so krajevne skupnosti že kar »občine v občini«, drugih večjih pripomb pa ta služba nima. Vse ugotovitve bodo zbrali in jih posredovali pisno. Beseda jc tekla še o regionalnem povezovanju, kjer je bilo ugotovljeno, da so aktivnosti v povezovanju v širše lokalne skupnosti zamrle in tudi v prihodnosti Sc ni videti oprijemljivega koncepta. Nemalo pa so bili predstavniki občine presenečeni nad podatkom, ki sla jim ga posredovala vladna uslužbenca. Po analizi, ki jo jc opravila ta služba v letu 1999, jc občinska uprava Občine Domžale med najcenejšimi v Sloveniji- E. J. Pogovor z Romanom Lenassijem, svetnikom SKD in predsednikom odbora za finance »Občina preveč troši« Roman Lenassi je bil v prejšnjem mandatu krajši čas podžupan, zdaj pa je svetnik SKD in predsednik odbora za finance. Po zahtevnem delu (je vodja službe podatkovnih in inteligentnih omrežij pri Telekomu Slovenije ter višji predavatelj na šoli za pošto, ekonomijo in telekomunikacije) ga čakajo še sestanki: odbor za finance, statutarno-pravna komisija, domači odbor SKD, opozicijsko usklajevanje, občinski svet in še kaj. Gospod Lenassi, nam lahko opišete, kako ste se odločili za politiko? V politiko sem vstopil leta 1994, ko sem vstopil v stranko SKD. Takrat smo imeli prve lokalne volitve po novi zakonodaji. Krščanski demokrati so me povabili k sodelovanju in odločil sem se. Ker so se hkrati spremenile občinske meje, smo izvolili tudi nov občinski odbor SKD in kar takoj sem bil izvoljen za tajnika Bil sem tudi na svetniški listi SKD, vendar sem bil nekoliko nižje na njej in tako nisem bil izvoljen. Nekje v zadnji tretjini tega mandata je podžupan Matjaž Vovk zaradi osebnih razlogov prenehal opravljati to funkcijo in bivši predsednik občinskega odbora SKD Franček Reitcr mc jc prosil, da jaz prevzamem to mesto. Kaj veliko časa za premišljevanje nisem imel in tako sem bil do izteka mandata podžupan. Kot podžupan - na tej funkciji sem bil namreč manj kot eno leto - sem bolj spoznaval delo občinskega sveta, vodstva občine in občinske uprave. Treba pa jc tudi reči, da so bili kolegiji pri županji skoraj vedno dopoldan in se zaradi narave moje službe teh sestankov nisem mogel udeleževati. No, imel sem tudi nekaj protokolarnih dolžnosti- Sem sc pa zaradi pridobljenih izkušenj v občinski politiki lažje odločil, da grem na zadnjih volitvah višje na listo, kljub temu, da smo nekako pričakovali, da nas bo svetnikov SKD v novem mandatu manj. Poznamo Vas kot predsednika odbora za finance... Odbor ima devet članov. Štirje smo iz opozicije (dva iz SKD in dva iz SDS), ena jc predstavnica SIS. ostale stranke pa imajo šc štiri člane. Odbor sc sestaja pred vsako sejo Občinskega sveta, saj jc na seji vedno tudi kaka točka ki ima finančne posledice. Uclo jc zato zelo zahtevno, gradiva je veliko. Preprosto povedano, obravnavamo najrazličnejše podražitve javnih storitev v občini, najpomembnejši zadevi pa sta proračun in zaključni račun občine. Do vseh teh zadev, ki jih pripravlja občinska uprava, se je treba opredeliti, čeprav mnenje odbora za občinski svet ni zavezujoče V zadnjem obdobju smo sc veliko ukvarjali z domom starejših občanov na Viru. Vse gradivo, ki jc bilo na voljo (nekatere stvari so prišle na piano Sc kasneje), smo skrbno pregledali. Zadeva jc bila »sumljiva«, finančna »računica« pa na bolj trhlih nogah. Zato jc odbor za finance dal negativno mnenje, vendar ga občinski svet ni upošteval. Sc več, zanimivo je, da to negativno mnenje v zapisniku občinskega sveta sploh ni bilo citirano! Na naslednji seji sem zahteval popravek zapisnika in to jc bilo tudi narejeno, a prepozno. I )rug zanimiv primer iz zadnjega tasa je bil predlog občinske uprave za podražitev prispevka za stavbno zemljišče in to kar za 15%! Sam sem nasprotoval tej podražitvi, vendar sem bil preglasovan.. Kako ocenjujete letošnji proračun občine? Proračun jc šc vedno v fazi sprejemanja, čeprav smo žc sredi februarja Občinski svet je na II. seji sprejel sklep, da jc predlog proračuna primeren za nadaljnjo obravnavo, tudi javna obravnava v kateri je vsak občan lahko prispeval svoje pripombe, je končana Tudi SKD je dala kar nekaj predlogov. Proračun bo po vsej verjetnosti sprejet na seji v začetku marca. Za- Roman Lenassi, predsednik odbora za finance radi poznega sprejema proračuna financiranje funkcij občine, njenih nalog in drugih obveznosti po zakonu in odlokih sedaj poteka na podlagi lanskega proračuna. Vpliva pa to na razne projekte. No, lani jc bil proračun Sc bolj pozen in marsikatera investicija zato ni bila končana. Glavnina dohodkov proračuna, okrog 1,5 milijarde, prihaja od države iz. naslova dohodnine, okrog pol milijarde so občinski davki, 450 milijonov SIT pa sc nabere iz davka na premoženje. Celoten proračun je težak okrog 2,7 milijarde SIT. Velik del odhodkov so izdatki, ki izhajajo iz obveznosti občine po zakonu ali po lastnih odlokih: šole, vrtci, občinska uprava kultura-. Lc del denarja ostane za projeklc, predvsem za infrastrukturo. V občinskem svetu poteka »boj« prav za ta del pogače. V letošnjem letu stranke, ki podpirajo županjo, na vsak način želijo postavili Športno dvorano, ki bo zahtevala zelo veliko sredslev, za letos je prcdlagnih 50 milijonov SIT, v prihodnjem letu pa kar 150 milijonov. Sicer pa naj bi letos začeli s plinifikacijo, zaradi avlocesle se bo gladila nova šola v Dragomlju (gradnjo sofinancira DARS), prizidek šole v Preserjih... Kako varčna je sedanja občinska oblast? V SKD ocenjujemo, da občina v določenih točkah preveč troši. Posebej nas skrbi, ker sc občina - očitno po zgledu države - zadolžuje. Lani jc dolg znašal .10 milijonov, letos sc utegne povzpeli kar na 84 milijonov. Precej denarja gre ludi v t. i. promocijo občine, ki pa sc nam včasih zdi bolj promocija županje. Gre nam za to. da bi bili ti stroški bolj Iransparcntni in smiselno urejeni v eni postavki. Žc v lanskem letu smo protestirali, ko je bilo kar nekaj milijonov namenjenih za obnovo pisarn, kar sc nam nc zdi najpomembnejše. Zavzemamo sc, da bi občina raje pomagala družinam v stiski, zlasti družinam z, več otroki. Izborili pa smo, da občina Domžale prispeva 10% k dijaškim vozovnicam, zdaj sc trudimo, da bi dosegli 20% delež. Kako Vaše politično delo spremlja Vaša družina? Ko sem bil podžupan, niso bili preveč navdušeni, zdaj, ko sem svetnik, pa kar normalno sprejemajo in me podpirajo. Hvala za pogovor. Pogovarjal sc je LEON MARC STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so poslovni prostori v prvem nadstropju objekta na Kolodvorski X. Domžale: L pisarna v površini 16,10 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 5,05 m2, 2. pisarna v površini 17,60 m2 in pisarna v površini 23,30 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 5,05 m!. Obstaja možnost najema posameznih prostorov in sicer, pisarne pod zaporedno št. I. oz. 2. Poslovni prostori sc oddajajo za določen čas enega Icla z. možnostjo podaljšanja. Izklicna višina najemnine za poslovne proslore je 1.100,00 SIT/m\ Davek na dodano vrednost ni vključen v najemnino. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz, dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON I, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajalev i ti prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m. ki jo je ponudnik pri pravljen plaćali (izraženo v absolutnih Številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od I do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprle. Nepopolnih vlog komisija nc bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upo-Slevala predloženi program dejavnosti ler ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 71.1-6X6. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomoćnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIĆ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA 2ABJEK-KOĆAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. Stcv. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. Sklepna javna razprava o prenovi SPB 1 Cesta v kleti in poti v pritličju naj ostanejo javne Stanovalci, lastniki lokalov in poslovnih prostorov iz domžalskega sta-novanjskn-poslovnega bloka SPB 1 so na nedavni javni tribuni z veliko večino podprli ponujeni predlog razmejitve na javne in funkcionalne površine v kleti in pritličju tega kompleksa. Med več kot 60 udeleženci tribune SO bili le redki, ki so menili, da bi se jim izplačalo zadržati celoten kompleks le zase. Za vzdrževanje in razsvetljavo vseh poti in pasaž je treba namreč vsako leto zagotoviti več milijonov tolarjev. kleti na Garažni boksi, parkirna mesta in dostopi do parkirišč pod objektom naj bi tako ostali lastniški, javna pa bi postala cesta s skupno površino 34X5 kvadratnih metrov. V pritličnem delu SPB I bi lastnikom objekta ostalo le nekaj zelenic s potmi, vse pasaže, prehodi, intervencijske in dovozne noti s skupno površino 9XX5 kvadratnih metrov pa bi postale javno dobro. Taksno razmejitev mora zdaj potrditi le Sc domžalski občinski svet - o predlogu bo predvidoma razpravljal že na marčevski seji. Kot se je izkazalo v javni razpravi, je veČino lastnikov stanovanj in lokalov zanimalo predvsem, kako naj bi rcSili prometni kaos v garažni kleti. Moti jih, da zdaj v njej poleg stanovalcev zastonj parkirajo tudi drugi Domžalčani. Lastnikom tako tujci neupravičeno zasedajo njihove parkirne prostore. Poleg tega nekateri svoja vozila puščajo deloma na pločniku in deloma na cesti ter tako tovornjakom moćno ovirajo normalen odvoz, smeti. Kot je pojasnil Zoran Vitorovič, načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor, sc občina nc zavzema, da bi glavna cesta v kleti postala javno dobro, saj so z njo povezani le visoki stroški za razsvetljavo in čiščenje. Kljub temu pa se zaveda, da bi le javne poti zagotavljale primeren red. Z javne eesle bi policija namreč smela odstranili nepravilno parkirano vozilo in kaznovati kršitelja, nemoten dostop pa bi bil zagotovljen (udi gasilcem in komunalcem. Franci Gerbec, vodja projektne skupine za prenovo SPB 1, pa je udeležencem tribune pojasnil Sc to, da od-ločitev, da glavna cesta v kleli poslane javna Sc nc pomeni, da bodo tam lahko parkirali vsi Domžalčani. O prometnem režimu namreč niTičc nc bo odločal mimo volje lastnikov. Ti so Se izvedeli, da je razpolago približno 500 parkirnih prostorov, stanovanj in poslovnih prostorov pa je skupaj okoli 700. Ko bo pokrila garaža polna, bo zato nekaj stanovalcev prisiljenih parkirati tudi na zunanjih parkiriščih. Eno od njih bo tudi novo parkirišče na opuščenih tirih ob domžalski železniški postaji. Tam naj bi bilo več deset parkirnih prostorov popoldne in zvečer rezerviranih le za stanovalec SPB 1, čez dan pa bi bilo javno in brez parkirnine dostopno vsem. Zoran Vitorovič jc rekel, da je osnutek najemne pogodbe med občino in Slovenskimi železnicami pripravljen, parkirišče p Veladžić Suvad, Turnše 39, Dob 6 Klješčik Tina, Ljubljanska 116, Domžale I Kosmač Janko, C. Radomeljske čete 17, Radomlje t) Kavka Ždravko, Goričica 40 pii Ihanu, Domžale _....... 9 Kolupčić Salih, Ćešenik 13, Dob 10 Čaušević Safeta, C. Radomeljske ćete 6, Radomlje 1 1 Rajhart Viktor, Groblje 2, Domžale 12 Pavlovu; Venca, Depala vas 49, Domžale 13 Vertovec Mojca, Bomikova 8, Domžale 14 Pernjek Božidar, Kamniška c. 6, Radomlje 15 Gostinčar Brigita, Robbova 7, Vir, Domžale 16 Novak Ciril, Turnše 39, Dob 1 / Kanurić Suvada, Miklošičeva 15, Domžale 18 Dizdarevič Meho, Dragarjova 13, Rodica, Domžale 19 Ambrožic Aleš. Matije Tomca 4 Domžale 20 Temlin Albina, Turnše 39, Dob 21 Majstorove Elifa, Stranska ul. 9, Domžale 22 Jelen Srečko, Lipova 7, Ihan, Domžale 23 Jemec Dragica, Krtina 2, Dob 24 Andrić Mira, Ljubljanska 90, Domžale 25 Baltič Zorica, Tovarniška 57, Radomlje _________ 26 Kovačev« Milka, Papirniška 1 i A, Vir, Domžale 27 Cekovski Dušan, Prešernova 38, Domžale_____ 28 Mehić Nisvad, Župančičeva 11, Domžale 29 Vračan Dušanka, Miklošičeva 3, Domžale 30 Černivec Marija, Nova ulica I, Domžale___,_____ 31 Gabor Zdenka, Lipova 3, Ihan, Domžale 32 Vurušič Nada, Pelechova 35, Radomlje 33 Maksimović Jovana, Brejćeva25A, Domžale 34 Ciriković Halil, Matije Tomca 1, Domžale .......,.....;—_ Pri udeležencih z doseženim enakim številom točk imajo prednost pri razvrstitvi prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Domžale, v primeru enakega števila točk tudi ob upoštevanju tega kriterija pa tisti, katerega dohodek na družinskega dana je nizji. Prednostna lista je dokončna in velja do novega razpisa. Po prednostni listi bo dodeljenih predvidoma 10-15 stanovanj. Razpisa se je udeležilo 52 vlagateljev. Na prednostno listo se niso uvrstili: -10 vlagateljev zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - 3 vlagatelji zaradi danih neresničnih podatkov - 2 vlagatelja iz razloga primernih stanovanjskih pogojev v stanovaniih oz. stanovanj-skih hišah ožjih družinskih članov - 3 vlagatelji zaradi oddajo nepopolne vloge. Vsi udeleženci razpisa so prejeli individualne sklepe o uvrstitvi ali neuvrstitvi na prednostno listo, o zavrnitvi vlogo in zavrnitvi pritožbe, z obrazložitvijo in pravnim poukom. OBČINA DOMŽALE ^nJL^rrnBOVIČ Stanovanjski ZORAN VITOROVIČ sk)ad univ. dipl. mg. arn. I. r. 480 460 450 410 410 400 390 390 • 380 380 370 360 360 360 360 360 360 360 360 350 350 350 340 330 330 330 330 330 320 310 300 290 280 280 ogreli tudi lisli, ki so menili, da mora biti vse funkcionalno zemljišče v lasti stanovalcev in lastnikov lokalov. Dojeli so namreč, da so z lastnino povezani tudi veliki stroški. O njih jim je v nadaljevanju spregovoril Franci Gerbec. Navdušil jih je z. idejo, da bi večjega od dveh notranjih hodnikov zaprli s steklenimi vrati. Poslal naj bi pasaža oziroma nekakšen pokrit zimski vrt, ki bi ga po 23. uri zvečer zapirali. Odvisno od interesov lastnikov bi lahko (ogrevano) pasažo spremenili v družabni prostor, katerega funkcija nc bi bila zgolj hodnik za dostop do posameznega lokala. Na koncu pa dodal, da bodo lak, ali podoben projekt (marca bo objavljen javni arhitektonski natečaj, s katerim naj bi dobili predlog izboljšav, izvajati pa naj bi psi začeli še pred koncem leta) morali ob pomoči občine seveda v glavnem financirati lastniki tega objekta. Cc bo občinski svel potrdil predlagano razmejitev funkcionalnega zemljišča in javnih površin, bi lahko podjetje Beton projekt se isti ali prihodnji mesce poskrbelo za vpis objektov in zemljišč SPB I v zemljiško knjigo. Do septembra naj bi strokovna skupina po pogodbi med obema upravnikoma in po pooblastilu etažnih lastnikov pripravila pogodbo o ureditvi solaslninskih razmerij in skupnem upravljanju skupnih prostorov, delov in naprav SPB I ter načrt etažne lastnine. Projektna skupina za prenovo SPB I pa sc bo medlem ukvarjala z odprtimi vprašanji, kol so odstranitev ali legalizacija črnih gradenj in posegov v skupne delc, prostore in naprave tega kompleksa, elaborat o načinu in pogojih zagotavljanja javne varnosti in organiziranje javnih razprav z. etažnimi lastniki o posameznih predlaganih konkretnih rešitvah. JANEZ PETKOVŠEK Pogovor z županjo Cveto Zalokar-Oražem Se sejemska dejavnost res lahko preseli v Domžale? /h V zadnjem mesecu dni se je večkrat govorilo o možnosti, da se v občino Domžale preseli sejemska dejavnost, ki jo v Ljubljani opravlja Ljubljanski sejem. Krajani naselja Mačkovei, Hrastove in Je-senove ulice so že oblikovali poseben odbor krajanov, ki naj bi jih zastopal in vodil aktivnosti v zvezi z usklajevanjem z investitorjem. Da bi lahko čim bolj natančno in konkretno obvestili občanke in občane o dosedanjih pogovorih z Ljubljanskim sejmom, smo za pogovor zaprosili županjo občine Domžale Cveto Zalokar - Oražem. Kdaj so se začeli pogovori z Ljubljanskim sejmom? Nam lahko zaupate nekatere podrobnosti v zvezi z dosedanjimi pogovori? '/.upanja: Sredi lanskega leta smo na pobudo direktorice Ljubljanskega sejma ge. Kolicrjeve imeli prvi pogovor. Direktorica nam je predstavila njihov položaj in interes, da bi poiskali lokacijo za bodoči sejemsko prireditveni prostor, ki bi bil pravzaprav osrednje slovensko sejmišče, v naši občini. Ljubljanski sejem je organizator sejemske dejavnosti in ima zaščitenih nekaj največjih slovenskih sejmov (sejem Alpe Adria, pohištveni in vinski sejem ...), gostujejo pa na prostoru Gospodarskega razstavišča, s katerim imajo sklenjeno najemno pogodbo. Vodstvo Ljubljanskega sejma je ocenilo, da obstoječi prostor ni več primeren za opravljanje dejavnosti (prometna infrastruktura, problemi z doslopi, denacionalizacijo, slabo vzdrževani sejemski prostor, nefunkcionalni objekti), prav tako pa so v zelo slabih odnosih z Gospodarskim razstaviščem. Zato so glavni razstavljal-ci zahtevali spremembe. Sprva so načrtovali, da bi dejavnost preselili na lokacijo v Hi C, vendar sc Mesto Ljubljana s. tem ni si tinjalo (ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje) in je zagovarjalo koncept preureditve na obstoječi (po mnenju Ljubljanskega sejma premajhni) lokaciji. Zato so želeli preveriti možnost za preselitev sejemske dejavnosti na obrobje glavnega mesta, pri čemer so kol najprimernejšo izbrali našo občino. Katere lokacije so bile obdelane in kaj je bilo odločilno za izbor lokacije? Županja: Pobuda sc nam jc zdela razvojno in strateško zanimiva za našo občino, saj sejemska dejavnost potegne za seboj razvoj mnogih vzporednih gospodarskih panog (gostinstvo, turizem, hotelirstvo) ter pomeni tudi nova delovna mesta in pester utrip. Zato smo se strinjali z nadaljevanjem pogovorov in se odločili, da preverimo ustreznost lokacij v okviru nove obrtno-industrij-ske cone na Želodniku in na prostoru južno od Ten-Tcna. Pri prvi nas jc vodilo zlasti to, da bi lokacija lahko pomenila zagon nove cone, pri drugi pa ocena, da je obstoječi objekt Ten-Tena in celotno območje ob njem popolnoma neustrezno programsko in vsebinsko zapolnjeno. Preverjanje je bilo zaupano neodvisnim institucijam, pri tem so sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Glavni poudarek je bil dan preverjanju prometnih in komunikacijskih vprašanj, komunalni infrastrukturi, logistiki in vplivom na okolje. Naj ob tem tudi poudarim, da smo predstavniki občine Domžale dajali prednost lokaciji na Želodniku. Po opravljenih analizah sc je izkazalo, da sla primerni obe lokaciji, vendar je zaradi bližine mesta in vpetosti v prostor dobila prednost lokacije pri Ten-Tenu. Odločilno za izbor lokacije pa je bilo stališče glavnih in največjih razstavljalcev ljubljanskega sejma, ki so se izključno opredelili za lokacijo Teti-Ten in je Ljubljanski sejem od lokacije na Želodniku odstopil. Kdo bo torej odločal o morebitni lokaciji bodočega sejemskega prostora? /upanja: V tem trenutku pripravljamo gradivo za obravnavo na seji občinskega sveta ter iščemo ustrezna soglasja, ki so nujna za nadaljevanje pregovorov. Tako je npr. pogoj z naše strani gradnja nove ceste iz izvoza z avtoceste v Za-borStu (/, novim mostom preko Kamniške Bistrice), za kar investitor potrebuje soglasje DARS-a (poseg v avtocestno (cio) in vodarjev, primerna zvočna in protihrupna zaščita, zadostno število parkirnih mest. Če teh soglasij in pristanka na zahteve ne bo, s pogovori nima smisla nadaljevati. Ko bomo prejeli vsa ustrezna zagotovila ter garancije s strani Ljubljanskega sejma o resnosti namere (zahtevamo precej visoko bančno garancijo ali depozit), bo pripravljeno pismo o nameri, ki ga bodo obravnavali občinski svetniki. O tem bo torej odločal občinski svet: ali nadaljevati s pripravami za gradnjo ali pa bo občina odslopila od nadaljnjih pogovorov. Ljubljanski sejem ne pristaja, da bi gradil sejemski prostor na Želodniku? /upanja: Tako je. Odločali sc bomo le med možnostjo usmeritve sejma na lokacijo Ten-Tena ali pa te dejavnosti v naši občini ne bo. Krajani Mačkovcev in bližnjih naselij, zbrani v odboru krajanov, vam očitajo, da o nameri niso dovolj seznanjeni in nimajo možnosti vpliva. Alije to res? Županja: Na sestanku, ki smo ga v začetku januarja imeli z nekaterimi prizadetimi krajani, srno jih seznanili z dosedanjo fazo pogovorov in jim tudi povedali, da o ničemer še ni odločeno, če ne bodo že zdaj izpolnjeni vsi ustrezni pogoji in dane garancije, potem do obravnave sploh nc bo prišlo, ker ne bodo dane niti možnosti za korektno odločanje na občinskem svetu, za katerega pripravlja občinska uprava ustrezna strokovna gradiva in podlage. Prav tako smo jih seznanili, da še ni bil začet noben nujen postopek, ki bo potreben za sprejem ustrezne dokumentacije in v katerih bodo sodelovali tako domžalski občani in občanke kot tudi prizadeti krajani. Zavedamo se, da bo potrebno sprejeti ustrezne prostorske akte, lokacijski načrt za novo cesto in program komunalnega opremljanja. Te predvidevajo v svojih postopkih tudi javne obravnave in zbiranje pripomb, strokovno obdelavo in preveritev. Torej za sedaj nikakor ne morem sprejeti očitka, da ne bi sodelovali pri odločitvi, saj do teh postopkov sploh še ni prišlo. Odbor je sprejel tudi vrsto zahtev v zvezi z možno gradnjo sejma. Kako jih komentirate? Županja: Naj najprej povem, da pozdravljam ustanovitev odbora, ki bo spremljal nadaljnje pogovore in odločanje. Tako bomo imeli tudi legitimnega sogovornika, ki bo zastopal stališča kra-jank in krajanov, če bo do nadaljevanja pogovorov in usklajevanj sploh prišlo. Kes pa je, da bo potrebno pri odločanju upoštevati širšo vsebino, Z vsemi dobrimi in tudi slabimi stranmi, ki jih taksna dejavnost v prostor prinaša. Zavedamo se ob* čutljivosti umeščanja takšne dejavnosti v prostor, ki bo zahtevala zaščito, zlasti protihrupno, do tistih, ki bivajo v bližini. Drugi največji problem je ustrezna cestna in logistična povezava ter dostop do sejemskega prostora, ki ne sme preveč obremeniti prometnih tokov v mestu in okolici, saj je to že sedaj velik problem. Vendar so ustrezne predhodne študije pokazale, da je to rešljivo in obvladljivo. Tretji problem pa jc zadostna število parkirnih površin, pri čemer bomo od investitorja zahtevali, da upošteva evropske standarde in normative. Kakšne površine naj bi obsegal bodoči sejemski prostor in ali bo res ogrožena rekreacijska os ob Kamniški Bistrici? /upanja: V najširšem smislu potrebuje Ljubljanski sejem približno 45000 nr' površin, zgrajenih pa naj bi bilo 14500 m? sejemskih pokritih površin. Omogočena naj bi bila tudi razširitev v prihodnosti, kar lokacija, ki obsega preko 7000 m' površin, omogoča. Rekreacijska os ob Kamniški Bistrici pa bo vsekakor ohranjena in je lahko integralni del. Naj ob tem poudarim, da bo moral investitor pridobili tudi ustrezna zemljišča, ki so trenutno še večinoma v privatni lasti. Če bodo cene zemljišč nerazumno visoke za investitorja, potem do gradnje tudi ne bo prišlo, saj bi bil ogrožen investicijski program. Odbor tudi zahteva, da se obstoječe površine v dolgoročnem planu ohranijo za športno-rekreacijske namene. Županja: Omenjene površine so res bile več let opredeljene za športno-rekreacijsko dejavnost, vendar smo bili vseskozi pod močnimi priliski lastnikov, da naj spremenimo njihovo namembnost ali pa jih kot občina odkupimo. Pri tem gre za zelo različne interese in nikoli ni mogoče uslreči vsem. Ob pripravi ureditvenega načrta za Športni park, ki se trenutno izdeluje in usklajuje, je bilo ugotovljeno, da jih ni nujno potrebno ohranjati, saj bi lahko umestili vse potrebne objekte in infrastrukturo v okviru obstoječega prostora - severno od Teti-lena. Možno je tudi povezovanje posameznih vsebin športnih in sejemskih objektov npr. parkirišča. Kaj pa objekt Ten-Tena? /upanja: Lastnik objekta jc SGP Grosuplje, ki žc nekaj časa išče ustrezno rcpilcv za nadaljnjo vsebino omenjenega objekta. Vodstvo smo že sc znanili z načrti in možnostmi, seveda pa bo o njegovi usodi odločal lastnik, ki pa brez sodelovanja občine ne more načrtovati novih vsebin in namembnosti. Obstoječe zunanje teniške površine bomo skušali ohraniti za prvotno dejavnost in namen, objekt pa naj bi sc ali vklopil v bodočo sejemsko dejavnost ali pa imel podobno vsebino Hvala! ODGOVORNA UREDNICA Osnovna šola Roje Obisk gospe Štefke Kučan (nadaljevanje s prve strani) V njej največkrat izražajo svoja občutja do posameznih letnih časov, pomembna pa je tudi ljubezen. V svojem nagovoru je ga. Štefka poudarila pomembnost spoštovanja ljudi - učiteljev in učiteljic, ki nas učjo ter vodijo in ohranjanja prijetnega spomina nanj, tudi v poznejših letih, ko šole ostajajo le še spomin. V spo- min tla obisk ji je učenka Ana, ki zelo lepo slika, izročila ruto, učenci pa so jo povabili, da jih še kdaj obišče. V delovnem razgovoru po srečanju z učenci se je vodstvo šole z gospo Kučanovo ter županjo Cveto Zalokar Oražem in njenimi sodelavci pogovarjalo o sedanjem in prihodnjem položaju šol za otroke s posebnimi potrebami. izmenjali so svoja stališča o novem zakonu, ki naj bi urejal to področje, predvsem pa o področju integracije Otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole. Poudarili so pomen individualne pomoči vsakemu učencu posebej, dotaknili pa so sc tudi socialnega položaja učiteljev ter bližajoče se napovedane stavke. Ob tej priložnosti je gospa Štefka obudila nekaj spominov iz svoje mladosti in pohvalila prizadevanja Osnovne šole Roje za prijetno bivanje in počutje ot- rok v njej. V. VOJSKA OD TU IN Gospod Marjan Smolnikar, predsednik Območne obrtne zbornice Domžale* Prijeten spomin na 20-letnico Čeprav smo že stopili v novo leto, pravzaprav v novo tisočletje, in tudi na Območni obrtni zbornici Domžale snujemo nacrte za vnaprej, si ne moremo kaj. da sc ne bi sc malo ozrli v leto 1999. To je bilo leto slovesnosti ob praznovanju 20-letnicc zbornice. Potekale so v drugi polovici lanskega leta in splošna ocena jc. da so lepo uspele. Bila je proslava v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah in na njej so bile podeljene zlate plakete za dolgoletno delo v obrti in v organih zbornice. Dobili so jih: Jože Tekavc. Milan Kokalj. Tone Zormaa Viljem MajhcniC in Vinko Dolenc. Obrtna zbornica Slovenije se je z zlato plaketo zahvalila dolgoletnemu predsedniku območne zbornice. Marjanu Smolnikarju, za opravljeno delo. Razvili smo nov prapor. Župani so s svojo navzočnostjo in govori dali vedeti, da bodo obrti posvečali sc veC pozornosti. Sc posebno slovesno jc bilo razpoloženje ob govoru Zupana Občine Lukovica, g Živka Anastazija Burja. Ta je izročil zbornici odlitek z likom pisatelja Janka Kersnika. Izdati so publikacijo, ki prikazuje preteklo, delo zbornice in sedanje ter bodoče aktivnosti. Publikacija jc hkrati zahvala vsem tistim, ki so zgodovino zbornice ustvarjali. Na slavnostni seji Skupščine v decembru smo se s podelitvijo priznanj zahvalili obrtnikom in podjetnikom, ki že 30 in veC let vztrajajo v obrti Priprave na naštete dogodke so nam vzele kar nekaj Časa in energije, zato smo na tiste, ki so nam pričarali dobro poduie na njih. kar malo pozabili. Poleg nastopajočih na proslavi jc bila največ pohval deležna Sekcija za gostinstvo in turizem, ki jc med najbolj dejavnimi na obrtni zbornici. Ta je z nekaterimi najbolj prizadevnimi Člani pripravila imenitno pogostitev ob zaključku proslave. Predstavila jc kulinarične dobrote nekaterih priznanih domžalskih gostiln. V posebni brošuri, ki smo jo izdali ob letu slovenske ku-linarike in vina, so sc te gostilne zavezale, da bodo dobrote slovenske kuhinje imele redno v svoji gostinski ponudbi. Seveda brez velikega truda predsednika sekcije. Staneta Kovača, nc bi mogli pripraviti tako veličastne pojedine. Cck) vsega dobrega vajeni so ostali brez besed. Pohvala gre seveda tudi vsem. ki so sodelovali pn organizaciji slovesnosti. Tudi zaradi naštetega jc pogled na slavnostno leto 1999 in slovesnosti ob 20-lctnici zbornice, prijeten in daje upanje, da bomo s skupnimi močmi sionli sc kaj dobrega za obrt in podjetništvo. To smo dolžni svojim 1700 Članom, ki od nas pričakujejo veliko, včasih tudi nemogoče. Tu mislimo predvsem na uresničitev zahtev po predpisih, ki bi zagotovili finančno disciplino, fleksibilnejše zaposlovanje, red in poslovno moralo na trgu, preprečevanje dela na Crno in sc bi lahko naštevali. To so zadeve, na katere sicer zbornica opozarja in zahteva njihovo ureditev, vendar jc, ob navskrižju različnih interesov, včasih tudi neuspešna ali premalo uspešna. Zato toliko bolj poudarjamo pomen aktivnosti vsega Članstva v raznih organih, ki posredno ali neposredno odločajo ali vplivajo na položaj obrti. Posebej jc pomembno, da na pomembne položaje volimo, predlagamo ali glasujemo za ljudi, ki poznajo ali na lastni koži Čutijo, kako težko ic ustvarjali v družbi, ki obrti ni naklonjena. To že lahko rečemo, saj poleg nezadovoljnih Članov tako govorijo tudi Številke. Število samostojnih podjetnikov in družb z obrtno dejavnostjo namreč že nekaj let nc narašča več tako hitro kot minula leta. V zadnjih letih sc je rast obratovalnic sploh ustavila in čas jc za pogk>bljcno analizo razlogov Seveda nc na lem mestu, prav pa je. da Sirsa javnost spozna tudi temne plati obni. Konec koncev sc bodo težave v obrti pokazale ali pa sc že tudi v državni in občinskih blagajnah, v vrsti in kakovosti storitev in proizvodov, ki jih nudi obrt, v pogo jih za zaposlovanje in Sc na mnogih področjih, ki jih obrt podpira neposredno ali samo posredno. Upamo, da bo leto, v katerega smo zakorakali, in prihodnje obdobje, prineslo obrti boljše čase Zavedamo se, da se to nc bo zgodilo samo po sebi. tevmeč Ic. Cc bomo dejavni ter nastopati dobro organizirani, pripravljeni in složni. Območna obrtna zbornica Domžale Naš pogovor Vse in še več o zobozdravstvu Tokrat sem se namenila, da vam v razgovoru z gospo Majdo Lenassi - Šibič. dr. stom., odgovorno zobozdravnico za splošno zobozdravstvo, in gospo Marijo Grošelj, dr. stom. spec. pedontolog, odgovorno zobozdravnico za mladinsko zobozdravstvo, obe iz Zdravstvenega doma Domžale, napišem vse in morda še več o zobozdravstvu v naši občini. Koliko občanov in občank obsega zobozdravstveno varstvo v okviru Zdravstvenega doma Domžale in koliko zobozdravnic/kov skrbi zanje? Ga. Grosetj: V mladinskem zobozdravstvu deluje en pedontolog in 6 zobozdravnikov, od tega trije koncesionarji. Pedontolog je specialist, ki skrbi za izvajanje preventivnega programa ter sanira težje primere in pregleduje populacijo do treh let Sodelujeta tudi dve višji medicinski sestri in dva ortodonta. Vsi ti oskrbujejo otroke na območju Upravne enote Domžale, med njimi je 7.470 otrok v starosti od 0 do 19 let iz domžalske občine. Ca. lenassi: Za zobozdravstveno varstvo odraslih na območju občine Domžale skrbi II zobozdravnikov, med njimi S koncesionarjev, dva od njih imata svoje prostore v ZD. V ZD je pet zobozdravnikov zaposlenih s polnim delovnim Časom in en s polovičnim Ali na kratko lahko razložite razliko med zobozdravnikom v okviru ZD in koncesi-onarjem? Ga. Lenassi: Vsak zobozdravnik zasebnik je s pridobitvijo koncesije vključen v javno zobozdravstveno mrežo obveznega zdravstvenega zavarovanja in tako popolnoma enakopraven s svojimi kolegi v javnem zavodu. Zavarovane osebe lahko zato uveljavljajo svoje pravice enakovredno pri obojih. V občini Domžale jc sodelovanje med koncesionarji in zdravstvenim domom zgledno. Urnik dela vseh ordinacij je urejen tako, da lahko vsak zavarovanec nujno zobozdravstveno pomoč dobi vsak delovni dan med 7. in 18. uro, ob sobotah pa dopoldne Razpored dežurnih zobozdravnikov jc izobešen na vidnem mestu v Zdravstvenem domu Domžale. Mladinsko zobozdravstvo? Ga. Grošelj: Otroški zobozdravniki ter višji medicinski sestri izvajamo preventivni program, ki ga jc sprejela Pcdon-toloska sekcija Slovenije in je dobil I. nagrado v Buenos Airesu leta 1998. S prevencijo začenjamo v nosečnosti, v materinski soli namreč predava sestra obema staršema o zdravi prehrani nosečnice in zdravem načinu življenja. Nosečnica naj redno obiskuje izbranega zobozdravnika. Zdrava usta so pogoj za zdravje novorojenčka. Govori jim o pomenu dojenja, dojeni otroci nimajo stekleničk in dud. ker niso žejni in zato nimajo Čeljust- nih nepravilnosti, pa tudi gniloba je zelo redka. Vedno veC mamic doji. Obratno imajo otroci, ki se odžejajo s sladkimi tekočinami, zobno gnilobo takoj po izrastu zob. Prvič k zobozdravniku pri letu in pot Prvič kličemo na sistematski pregled otroke, stare leto in pol. Dajemo jim napotke o čiščenju zob, pitju nesladkanih tekočin, žvečenju trde hrane, pitju iz skodelic in počasni opustitvi dude ter uvajanju sladkega dne (sladkarije, to so bomboni. Čokolade in sokovi le enkrat na teden - občasno po glavnem obroku). Otrokom Čistijo starši zobe do 12. leta! Nato otroke naročamo na kontrolne preglede Cez pol leta. Fluorove preparate - tablete predpisujemo individualno. Priporočamo jih otrokom, katerih starSi so podvrženi zobni gnilobi. Ponovno kličemo na sistematski pregled otroke pri treh letih - s krtacko. Višja medicinska sestra predava o zdravi prehrani, žvečenju in praktično pokaže pravilno čiščenje na posameznem otroku. Otroke razporedimo po pregledu pri pedon-lologu k zobozdravnikom, ki so zadolženi za posamezna območja. StarSi lahko izberejo tudi svojega zobozdravnika, ki skrbi za ustno zdravje do otrokove zaposlitve. Sledi sistematični pregled v mali soli. takrat se zadnjic starSi slišijo o preventivi v zobozdravstvu, to jc pravilni prehrani in higieni, dajanju fluorovih tablet in premazov ter rednem obisku na pol teta pri zobozdravniku. Sistematski pregledi v osnovni šoli V osnovni soli imajo v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu določen dan za zobozdravstvo. Po sistematskem pregledu saniramo in zaščitimo zobovje, pošiljamo k orlodontu in naročamo na kontrolne preglede. Višji medicinski sestri predavata različne teme in kontrolirata Čistost zobovja. Pregledujemo in saniramo tudi otroke šestega in osmega razreda. V srednji Soli v prvem in tretjem letniku izvajajo sistematične preglede in sanacijo zobozdravniki, ki delajo na srednjih šolah. Otroci lahko popravljajo in zaščitijo zobe pri svojih izbranih zobozdravnikih. V Sloveniji opažamo, da srednješolci nc skrbijo za ustno zdravje in se tako dosedanja prizadevanja do te starosti izničijo. Študentje imajo svoje zobozdravstvo Gospa Majda Lenassi dr. stom. urejeno v Študentskem dispanzerju v Ljubljani in imajo tudi tam sistematske preglede v prvem in tretjem letniku, kjer lahko tudi sanirajo in zaščitijo svoje zobovje. Obisk je boljši. Ali akcija za čiste zobe ob zdravi prehrani rojeva sadove? Ga. Grošelj: Na vseh osnovnih šolah bivše občine Domžale poteka žc 16 let akcija za čiste zobe ob zdravi prehrani. Višji medicinski sestri hodita trikrat mesečno na sole in kontrolirata higieno zobovja. Razredi in tudi Sole tekmujejo med seboj. V osmem razredu opažamo dosti uCencev z zdravim in urejenim zobovjem, mrtvih in izdrtih zob je zelo malo, tudi popravljenih je vedno manj. Čakalnih dob ni, vsakdo dobi takojšnjo pomoč pri svojem izbranem zobozdravniku. Ta akcija, preventivno in kurativno delo zobozdravnikov in višjih medicinskih sester naj bi pomagala pri vzgoji otrok, da bi bili odgovorni za lastno ustno zdravje. Kakšna je trenutna čakalna doba? Ga. Lenassi: Čakalne dobe za zdravljenje zob in uslne votline od I. januarja letos ni več, za proteticne nadomestke pa ta trenutno znaša od 2 - 3 mesece, odvisno od stanja zobovja pri prvem pregledu. Moram pa povedati, da sc je z ukinitvijo Čakalnih dob podaljšal Cas za vsak nadaljnji obisk. Če bi se vsi zavarovanci pravočasno opredelili za osebnega zobozdravnika, U se po mojem mne- Gospa Marija Grošelj, dr. stom., spec. pedontolog nju Čakalna doba zmanjšala že veliko prej. Vsi opredeljeni zavarovanci pa sicer žc sami poznajo vse prednosti, ki jih imajo pri svojem osebnem zobozdravniku: lahko ga pokličejo po telefonu, sc dogovorijo za Cas obiska, tam jim njihov zobozdravnik nudi vse zobozdravstvene storitve. Na drugi strani pa neopredeljeni zavarovanci prihajajo samo v bolečinsko ambulanto, kjer jim zobozdravnik lahko nudi samo prvo pomoč na stroške ZZZS. Opremljenost zobozdravstvenih ordinacij? Kaj manjka? Ga. lenassi: V zadnjih petih letih smo v zdravstvenem domu posodobili prostore, še vedno prenavljamo nekatere ordinacije, ki bodo v kratkem dobile novo sodobnejšo opremo. Poleg funkcionalnosti ta oprema lepše zgleda, tako da nam je že veliko pacientov povedalo, da se zdaj počutijo prijetneje. Med posodabljanjem naprav smo kupili tudi nekaj novih aparatur, med drugimi tudi laser, vsaka ordinacija pa ima tudi svojo direktno telefonsko Številko. Ker so naše ordinacije v 1. nadstropju, smo invalidnim osebam in drugim, ki težko hodijo po stopnicah, uredili dvigalo. Zdravstveni dom bi na področju zobozdravstva potreboval već strokovnih ekip. Ali smo v Domžalah na tem področju pred ostalimi, v povprečju ali zaostajam*)? Ga. Lenassi: Število prebivalcev občine sc konstantno povečuje, na drugi strani pa se jc Število zobozdravnikov celo /manjšalo. Glavni vzrok jc odhod nekaterih zobozdravnikov v zasebništvo brez koncesije, /ato bi naš oddelek nujno potreboval dodatne zobozdravniske ekipe. Katere so specifične obolevnosti? Ga. I.niiuisi: Povsod po svetu in tudi pri nas naraSCa obolenje obzobnih tkiv. Zaradi slabe uslne higiene pa Sc posebej opažamo izrazito nalaganje zobnega kamna in oblog. Občani velikokrat sprašujejo, kaj morajo plačati, kaj pa ni treba? Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju v svojem 23. Členu določa, kolikšen del vrednosti storitev krije obvezno zavarovanje in koliko mora doplačati zavarovana oseba sama, ali pa se za to doplačilo zavaruje. Če zavarovana oseba ni prostovoljno zavarovana, se ji zaračuna doplačilo v višini 85% vrednosti storitev s področja zdravljenja zob in ustne votline. Zdravstveno zavarovanje izvaja ZZZS, ki je pravice, postopke za uveljavljanje Ic-leh ter dogovorjene standarde podrobno opisal v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta kodeks bi moral poznati vsak zavarovanec. Sicer pa morajo pacienti plačati vse storitve, ki niso opredeljene v pravilih ZZZS. Kakšen nasvet? Ga. Lenassi: Bolan zob opozarja več dni. zato ne odlašajte z. obiskom pri zobozdravniku. Vsak pacient, ki vsak dan jemlje kakršnakoli zdravila, mora o tem obvestiti svojega zobozdravnika. Tako sc najlaže izogne morebitnim zapletom pri delu Na koncu bi rada opozorila vse paciente, ki redno jemljejo aspirin, da tega nc smejo vzeti vsaj en dan pred načrtovanim puljenjem zob, aspirin namreč povzroča močnejše krvavitve po puljenju zoba. Ga. Grošelj: Samo prosvetljen in vzgojen otrok bo skrbel za ustno higieno in ohranil zobovje do pozne starosli. Pri tem je važna pomoč in dober zgled staršev in vseh ljudi, ki prihajajo v stik z. otrokom (vzgojitelji in pedagogi). Tako bi tudi odpadle čakalne dobe pri zobozdravniku v poznejših letih in ljudje bi bili bolj zdravi. Torej obiskujte redno ol-roske zobozdravnike in Izvajajte njihova navodila, ker skrbijo za vaše zdravje in vam želijo najboljše. Hvala. ODGOVORNA UREDNICA OBVESTILO! Dom upokojencev Domžale obvešča vse slarejše osebe občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, da imamo v okviru organiziranja Dnevnega centra tudi dnevno varstvo, ki jc oblika domskega varstva, namenjena posameznikom, ki Sc nc potrebujejo zahlevnc zdravstvene nege in stacionarne oblike Ta dejavnost pomembno dopolnjuje in razbremenjuje družinsko oskrbo ter podaljšuje bivanje v lastnih domovih. Storitve dnevnega varstva so: - prehrana - zdravstvena in socialna oskrba - socialna integracija in okupacija ter razvedrilo - varovanje Osnovna cena dnevnega varstva jc 1.800.00 SIT, dodatne storitve pa sc plačujejo po ceniku v taki višini, kot za vse druge domske in zunanje občane. V okviru dnevnega Varstva smo prilagodili tudi prostore za dnevni počitek. Vse starejše občane obveščamo, da v domski kuhinji pripravljamo obroke prehrane, ki so prilagojeni zdravstvenemu sianjn starejših ljudi s posameznimi dietami Prav lako nudimo zunanjim uporabnikom različne druge storitve, kot so: kopanje s pomočjo bolničark, pranje perila in izposojanje posameznih fizioterapevtskih pripomočkov itd. S I. marcem pa se bo pričela posebna telovadba za diabetike zunaj doma, ki jo bo vodila naša fiz.iolcrapcvtka. Priporočamo, da uporabljale naše storitve. Vse dodatne informacije Umko dobile na upravi doma Ob sprejetju Zakona o varnosti in zdravju pri delu dela in njen pomen V našem življenju je zdravje najpomembnejša vrednota. V preteklosti je veljalo prepričanje, da je zdravje le odsotnost bolezni. Danes je zdravje pojmovano veliko širše. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje definirano kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Na naše zdravje vplivajo tako bivalno, delovno in tudi širše življenjsko okolje. Neonesnaženo okolje vpliva na zdravje vzpodbudno, izpostavljenost številnim škodljivim dejavnikom okolja (fizikalni, kemični, biološki, socialni dejavniki) pa predstavljajo tveganje za nastanek različnih bolezni. Cilj preventivne medicine, katere del jc tudi medicina dela, je izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni, nesposobnosti za delo in preprečevanje prezgodnje umrljivosti. Zdravstveno varstvo zaposlenih zajema dejavnosti in ukrepe za ohranitev zdravja delavcev, humanizacijo dela. preprečitev in zmanjšanje poškodb, zgodnje prepoznavanje bolezni, njihovo uspešno zdravljenje in rehabilitacijo. Na delovnem mestu smo izpostavljeni različnim obremenitvam (energetske, biomehanske. psihične), ki v organizmu izzovejo odgovor. Reakcije na iste obremenitve pri posameznikih niso vedno enake, ker so spremenjene v organizmu glede na naše osebne lastnosti in navade (dednost; presnovo posameznega organizma: razvade kot so kajenje, alkohol; uživanje zdravil,...) Poleg lega moramo upoštevati tudi medčloveške odnose v delovnem procesu in biološki ritem organizma. Delovne obremenitve naj ne bi presegale meja (maksimalna dovoljena koncentracija za kemične snovi, maksimalna dovoljena fizična obremenitev,..), ki povzročajo zdravstvene okvare. Nujno jc poznati delovno mesto ter zmožnosti posameznega delavca. Specialist medicine dela mora pretehtali informacije o zahtevah dela, obremenitvah in tveganjih na eni strani ter o zmogljivostih delavca in tolerančnih mejah psihofizioloških funkcij organizma na drugi strani. Samo skrbna in strokovna analiza ter zdravstvena ocena delovnega mesta omogoča ocenjevanje tveganj na delovnem mestu v delovnem okolju. Takšno presojanje med zahtevami delovnega mesta in zmožnostmi delavca lahko opravi Ic specialist medicine dela z ustreznim znanjem. Zakonodaja, ki opredeljuje to tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Varnost in zdravje pri delu obsega namreč široko področje dejavnosti, ki se zaradi hitrega tehničnega razvoja, delovnih sredstev in delovnih objektov nenehno spreminja. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu jc torej dinamičen proces, ki ga moramo usmerjati tako, da bomo zaposleni ohranili svoje zdravje tudi šc po izteku delovne dobe. Gre torej za zelo občutljivo področje, ki zahteva veliko odgovornost in strokovno usposobljenost od vseh, ki sc ukvarjamo s tem področjem. Osnovna nosilca varnosti in zdravja pri delu sta delodajalec in delavec. Zakon natančno določa njune dolžnosti in pravice. Zakon uvaja pojem strokovnega delavca, osebe, ki opravlja strokovne naloge varstva pri delu. Zakon določa tudi pojem pooblaščenega zdravnika, ki jc po št. 75/96) je preventivne zdravstvene preglede lahko opravljal specialist medicine dela. Tako v Zdravstvenem domu Domžale opravljamo naslednje preventivne zdravstvene preglede: - predhodne (ob nastopu službe), - obdobne (glede na obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu). - usmerjene obdobne (ciljane) in - druge (šoferji...) preventivne zdravstvene preglede Na koncu povzemam, da jc zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva na primarni ravni skrb tudi medicine dela, kije z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu dobila nov pomen in številne dodatne zahtevne naloge. Tako sc približujemo državam zahodne Pvropc, kjer ima medicina dela pomembno preventiv-no funkcijo. Prepričana sem, da bo ZD Domžale v celoti uspešno zagotovil preventivno zdravstveno varstvo delavcev na območju občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v skladu s potrebami delavcev in delodajalcev, tako kol nam to nalaga novi zakon. JOŽICA ZABUKOŠEK, dr. med. Spec. medicine dela, prometa in športa Ambulanta medicine dela, prometa in športa ZD Domžale ima naslednji urnik dela: Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 1 2 3 4 5 dopoldne 7. - 12. 7.- 13. 7. - 13. 7.- 13. popoldne 13.- 18. 13 - 19. področje, sc v naši državi spreminja, ker jo je potrebno uskladiti z zahtevami evropske zakonodaje (konvencije in direktive EU). V lanskem letu jc bil sprejet Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 56/ 99), ki se od starega zakona loči predvsem na t. i. predhodnem varstvu. Novi zakon določa dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom. Prinaša tem zakonu lahko izključno samo specialist s področja medicine dela in kateremu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu. Žc po sedanji zakonodaji pred sprejetjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ur. list RS, št. 9/92 in Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Ur. list RS, HYUnDRI Popust vmesecu marcu Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL./FAX: , (061)715 666 JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (KA.IA. GYANA, HHAKTI. KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov VPISUJE V ZAČETNO VADBO JOGE Izoblikoval ga jc indijski učitelj Paramhans Swami Mahcshvvarananda na p ;liiili imlr/ičniLiiv ■■■ lul-i no. IZ NAŠIH KS ska naselja v krajevnih skupnostih občine. Izvedena je bila tudi plinifikacija stanovanjskega naselja Mlake v Trzinu in industrijsko obrtne cone i. uparjenim bu-tan-propan plinom preko Plinarne v Trzinu. V letu 1998 jc občinski svet Občine Domžale sprejel Odlok o oskrbi z zemeljskim plinom in v njem določil, da jc oskrba z zemeljskim plinom v občini Domžale javna gospodarska službo, za izvajanje te javne gospodarske službe r« sc podeli koncesija, in sicer za območje, sprejeto z lokacijskim načrtom. Člani projektne skupine so bili enotnega mnenja, da občina Domžale nc bo gradila plinifikacije iz proračunskih sredslev kol doslej paC pa na podlagi podeljene koncesije. Izbrani koncesionar bo izgradil plinovodno omrežje in plinovodne objekte s svojimi sredstvi in iz naslova porabe plina tržil za obdobje .10 let. Konccsionarju bo predan izdelan in sprejel lokacijski naCrl za pmlroCjc občine. Na osnovi lokacijskega načrta bo koncesionar pridobil POD in P/,l in pričel z. izgradnjo. Na osnovi izdelanega mrežnega plana jc predvidena podelitev koncesije v mesecu oktobru, sama fizična realizacija projekta pa v letu 2001. Ci radnja naj bi trajala v odvisnosti Števila hišnih priključkov do pet let. V podpisani koncesijski pogodbi bo terminski plan izgradnje točno podan in zagotovljena enakomerna izgradnja na področju občine. Trenutno potekajo dejavnosti na pod- ročju izdelave geodetskih posnetkov iras plinovoda, ki so osnova izdelovalcu LN. Lokacijski naCrt naj bi bil izdelan in predan občini v mesecu maju 2000. Vzporedno potekajo dejavnosti na področju izdelave odloka za podelitev koncesije. Z odlokom določamo pravne podlage za razpis in podelitev koncesije Na zadnji seji občinskega sveta je bil osnutek omenjenega odloka v prvi obravnavi dan v nadaljnji posiopck za sprejem lega odloka. Iz vsebine odloka so razvidne velike Obveznosti koncesionarja nasproti koncedcnlu (občini). Med drugim mora ta: - zagotoviti oskrbo s plinom pod enakimi pogoji na področju celotne občine (na dislociranih področjih, kjer ni ekonomske upravičenosti za izgradnjo plinifikacije, namestijo kontejnerje z utekočinjenim plinom - butan plinom) - cena plina nc sme biti večja od cene plinskega olja (ceno sprejema občinski svet) - financiranje in ugodno kreditiranje uporabnikov za priključitev - določena visina prispevka za priklop na plinovodno omrežje - odkup že zgrajenega plinovodnega omrežja (sredstva hudo porabljena za obnovo Bodoča povezava Domžale - Ihan kaže prve obrise« komunalnih vodov na posameznih območjih, kjer bo potekala izgradnja plinovoda) - brezplačna priključitev objektov v lasti občine in objektov javnih zavodov ter podjetij, kjer je občina soustanovitelj - brezplačni prenos zgrajenega in vzdrževanega plinovodnega omrežja in plinovodnih objektov v lastnino občine po izteku 30 lel - plačilo koncendentu za vsak izgrajen priključek - udeležba marže pri pr(xJaji plina in udeležba pri dobičku od prodaje plina v določenem odstotku - itd. Zaradi velikega obsega del pri izgradnji plinovodnega omrežja jc zanimanje za pridobitev koncesije zelo veliko. V občini Domžale bo potrebno zgraditi 150 km plinovodnega omrežja, več plinovodnih objektov, izgraditi okrog 6000 hiSnih priključkov. Obstoječa poraba zemeljskega plina jc 3.6 mio m1 n/leto, predvidena skupna bodoča letna poraba pa 21.862.000 m' n. Vrednost investicije ocenjujemo na 2.700 mio SIT. V projektni skupim že pripravljajo osnul-ke koncesijske pogodbe, ki bo točno opredeljevala odnos koncedent - koncesionar. Ravno lako pripravljamo vse potrebno za vsesplošno informiranje javnosti. V ta namen bomo otganizirali informacijsko pisarno, ki bo povezana si posameznimi gradbenimi odbori v posameznih delih občine (KS). Občane bomo sprotno seznanjali o poteku gradnje plinifikacije. V pripravi je tudi broSura, ki naj bi seznanila občane v zvezi s plinom in plinifikacijo. Cilede na veliko število priključkov smo v projektni skupini mnenja, da bi bilo smotrno pridobiti več ponudb za dobavo plinskih peci in druge potrebne opreme za izvedbo, kar bi bilo glede na količino lahko mnogo ceneje. Kol vidite, se veliko ukvarjamo s tem, kaj bi bilo kar najugodnejše za občana in tudi za občino. Še nekaj prednosti zemeljskega plina pred drugimi viri energije: - izjemno velik energetski izkoristek pri zgorevanju (90 - 95%) - vseobsežna uporabnost (kar 80% vse energije v gospodinjstvu) - prihranek prostora, ki ga nc potrebujemo več :a rezervoarje - udobne možnosti avtomatskega krmiljenja - zagotovljene zaloge plina za naslednjih 200 let (ob sedanji porabi) - ugodnosti sprotnega plačevanja namesto celotnih zalog - daljša življenjska doba naprav na plin - ekološka neoporečnost plinske energije Vse, ki vas kar koli zanima v zvezi s plinifikacijo, vabimo, da se nam oglasite. Vprašanja naslovile na Občino Domžale - Projektna skupina za izgradnjo plinifikacije. Veseli bomo vaših vprašanj in vam seveda ludi od-govot ili. Vodja projektne skupine za izgradnjo plinifikacije Podžupan ROMAN KURMANSEK, dipl. ing. str. Opozarjamo Kje so meje naše »neskrbi« za naravo? Med številnimi predlogi in pobudami, ki jih naši bralci in bralke pošiljajo v Uredništvo našega glasila, danes predstavljamo »črno odlagališče«, ki naslaja na gradbišču bodoče avtoceste na območju Krajevne skupnosti Dragomclj-Pšata, na onesnaženo okolje pa nas je opozoril predsednik sveta tc KS g. Jože Rozman. Na gradbišče je namreč nekdo meni nič tebi nič pripeljal odpadke in jih pustil ob njenem robu. KS je opozorila DARS pa tudi pristojno službo Občine Domžale, ki jc ukrepala, vendar ob tem ugotovila, da storilec ni znan. Ker je takih pojavov v prvih pomladanskih dneh, ko čistimo hiše in njihove okolice več, ponovno prosimo vse, da odpadke odvažate na odlagališče, ali pa jih pripravite, da jih v okviru odvoza kosovnih odpadkov odpelje javno komunalno podjetje. Poskrbimo, da bo naše okolje čisto in lepo - za vse nas! Uredništvo V dveh letih kabelska televizija po celi občini Županja občine Domžale gospa Cveta Zaiokar-Oražem je imenovala projektno skupino za gradnjo kabelskega sistema v Občini Domžale. Naloga te skupine je bila pridobiti ponudbe zainteresiranih izvajalcev tega projekta, saj bi s skupnim nastopom zanesljivo znižali cene priključkov. Pa tudi sicer ni logično, da bi .še v eni občini prepletalo več sistemov. Pridobljenih je bilo 6 različnih ponudb. Ponujene cene priključkov za individualne hiše se gibljejo od 60.000,00 SIT do 120.000,00 SIT drugega ponudnika. Mesečne naročnine bi bile cca. 1.500,00 SIT. V tej ceni je všteta množica programov, možno pa je doplačati še za dodatne programe po izbiri. Za priključitev na internet bi bilo tudi potrebno doplačilo. Žc naslednje leto pa bi bilo mogoče po kablu opravljati telefonske in bančne storitve. Predvidevamo, da se bomo v krajevnih skupnostih uspeli poenotiti in že v mesecu marcu izbrati najboljšega ponudnika. Na ta način bi žc letos s tem sistemom opremili cele Domžale in Jarše in morda, če bodo krajani dovolj zainteresirani, še drugod. Dela na gradnji bodo opravljali predvsem domači izvajalci. Poseben dogovor bo treba skleniti za obstoječi sistem. O tem bo odločal novoustanovljeni zavod, ki naj bi zaživel v kratkem času. Vodja projektne skupine PAVEL PEVEC KS Dragomelj-Pšata Kako se gradi kanalizacija Glasila različnih krajevnih skupnosti in društev, kijih dobivamo v Uredništvo, so zelo zanimiva in velikokrat prinašajo novice, ki so zanimive za vse, ne le za tiste, ki so jim namenjene. Tokrat smo se odločili, da iz glasila KS Dragomelj-Pšata DOBER DAN, KRAJAN ponatisnemo članek, katerega avtor je gospod Drago Ambrož, predsednik Gradbenega odbora za gradnjo kanalizacije. Ob članku, v katerem predstavlja, kako se in se bo gradila kanalizacija, je bralcem predstavil tudi zgodovino njene gradnje in povabil vse, da se vključijo v delo gradbenega odbora. Kronika dogodkov za mesec februar 2000 na območju občine Domžale Kanalizacija - razvojne stopnje del I. razvojna stopnja: • Odsek Centralna čistilna naprava Domžale - Mala Loka: • (iradbeno dovoljenje je bilo izdano 23. 10.1998 • Nii javnem razpisu je bil izbran izvajalec HIDROTEHNIK iz Ljubljane • Strokovni nadzor gradnje jc opravljal AG BIRO 55 Domžale • Vrednost del: 18,165.964,00 SIT Dela so obsegala položitev gravi- tačne in tlačne kanalizacije profila o 250 oziroma 150 v dolžini 1061 m, izgradnja dveh podzemnih črpališč, vgradnjo elektro opreme in clek-tro kabelskega dovoda. Dela so izvedena v celoti. Vloga za tehnični pregled jc pri upravnem organu. II. razvojna stopnja: • Odsek od Male Loke do Scnt-plavla. • Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 26. 3. 1999 • Na javnem razpisu jc bil izbran izvajalec del HIDROTEHNIK Ljubljana • Strokovni nadzor jc opravljal AG BIRO 55 Domžale • Naročnik del: Občina Domžale • Pooblaščeni zastopnik naročnika del: gospod Jože Kump • Vrednost del: 63,960.846,00 SIT Delo jc obsegalo položitev gra- vitačne in tlačne kanalizacije profila o 250 m 150, v skupni dolžini 2150 m, izgradnjo treh črpališč, vgradnjo črpalk in elektro opreme ter elektro kabelskega dovoda. V okviru Ic stopnje jc bil saniran glavni vodovod skozi Dragome lj proti Šcnlpavlu. Vrednost teh del je znašala pribl. 7 mio SIT. In- stalacijska dela so opravljena v celoti. Pri občinskem upravnem organu jc vloga za tehnični pregled. Dela bodo v celoli dokončana v letu 2000, ko bo vzpostavljeno prvotno stanje (asfaltiranje cest). III. razvojna stopnja: • Odsek od Male Loke do Pša-te ' ' • Na osnovi javnega razpisa v mesecu novembru 1999 jc bil izbran izvajalec del GRADKOM Ljubljana ' • Vrednost del: 50,000.000,00 SIT Plan za leto 2000: • Izgradnja III. razvojne stopnje Mala Loka - Pšata • Nadaljevanje kanala D2 od črpališča 14 proti novi šoli Dragome I j • Nadaljevanje kanala D26 in D27 v Dragomlju. Predsednik gradbenega odbora DRAGO AMBROŽ VLOM V AVTOPRALNICO NA VIRI) P. R. iz Vira jc obvestil policijo, da jc vlomljeno v avtopralnico Lconardi na Viru. Na kraju so policisti ugotovilii. da jc neznani storilec s 1.2. 2000 na 2. 2. 2000 vslopil v odprl prizidek objekta, kjer jc pregledal prostore in iz enega izmed njih odnesel ročno zidarsko orodje. Zalem jc pristopil do skladišča avlopralniec, kjer jc zlomil cilindrični vložek ključavnice in tako prišel v notranjost skladišča, iz katerega ni odnesel ničesar. TATVINA V TRGOVINI NAPREDEK RODICA Odgovorni iz trgovine Napredek Rodica so obvestili policijsko postajo, da so pri tatvini alkoholnih pijač zalotili dva mlajša moška, ki sla se s kraja odpeljala Z osebnim avtomobilom. Policisti so ugotovili, da jc vozilo v kritičnem času uporabljal S. B„ s katerim so policisti opravili razgovor in zoper njega in neznanca pixlali kazensko ovadbo. PRETEP V STANOVANJU ' Policisti so v Domžalah v stanovanju na Zupančičevi ulici obravnavali prelep med taščo H. C in zetom F. A., v katerem so policisti oba pomirili m zoper njiju rxxlali pred-log za uvedbo postopka sodniku za prekrške. VLOM V HIŠO F, N. iz Domžal na Aškerčevi cesti je obvestila policijo, da jc vlomljeno v njihovo stanovanjsko hišo. Na kraju so policisti ugotovili, da jc neznani storilce dne 4.2. 2000 med 18. in 19.30 z neznanim predmetom na vzvod odprl vhodna vrata stanovanjske hiše in tako prišel v notranjost hiše, iz kalerc je odnesel več gotovine. 14 čekov LB, mobilni telefon znamke Ericsson ter nekaj kosov bi-žulerijc. PRETEP V DOMŽALAH Na PP Domžale sc jc zglasil C F. in naznanil, da ga je pred stanovanjskim blokom pre- POLICUA OPOZžAlRJA! Zaradi povečanja števila vlomov v stanovanja predvsem v Domžalah policisti predlagajo, naj lastniki stanovanj primerno zavarujejo vhodna vrata stanovanj s ščitniki okoli cilindrične ključavnice, saj s tem onemogočijo, da bi storilci zlomili cilindrični vložek. Opažamo, da vlomov v stanovanja s tako zaščitenimi vrati ne beležimo. Prav tako občane prosimo, da v primeru, če opazijo sumljivo osebo, o tem nemudoma obvestijo policijo. Prav tako policisti opažajo, da jc v obtoku ponarejen denar za 10.000,00 SIT serijskih številk AAA 658A7.3, AA 00485995, AA 8818914 in A 5658873. Trgovce, gostince in ostale opozarjajo na ta denar in jim naročajo, da ob prejemu tega denarja poizkušajo zadržati vnovčitelja ali 0 njem ugotoviti čim več informacij'(vozilo, reg. številka, smer odhoda, osebni opis). POLICISTI PP DOMŽALE tepci B. R. iz Domžal. Policisti so z obema opravili razgovore in poškodovanega C. F. napotili v ZD Domžale. Na podlagi stanja telesnih poškodb C. F. bodo policisti zoper B. R. podali predlog sodniku za prekrške ali kazensko ovadbo. PREJETJE TUJCEV PO ILEGALNEM PREHODU MEJE Policisti so na G/10 v Dobu zaustavili voznika taksija K. F, ki je v vozilu prevažal državljane BiH, ZRJ in Makedonije. Ugotovljeno jc bilo, da so dne 5.2. 2000 ilegalno prišli iz Hrvaške v Slovenijo, taksist pa jih jc prevzel na avtobusnem postajališču v Mariboru. Tujcem jc bila odvzeta prostost ter podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, po postopku pa so bili nastanjeni v ccnler za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. TATVINA DENARJAJZ HIŠE NA VIRU Policijo je obvestila V. B. U. iz Vira in prijavila, da jc opazila, da jc iz stanovanja izvršena tatvina denarja. Policisti so na kraju ugotovili, da jc neznani storilec med 15. in 17. uro prišel skozi zmagi za oblast? Kako sprejemaš življenje? Vizijo življenja sprejemam optimistično. Vsak problem ali konflikt je zame pot k boljšemu, seveda s sprejemanjem različnih Interesov n1 potreb ljudi in priznavanjem dru-gačnosii vsakega človeka. Morda še kakšna misel za konec? Škoda, tla v parlament nisem prišla Ze prej. Po prvih vtisih imam občutek, da bi bila uspešna poslanka. Hvala lepa za pogovor in ne pozabi, da so volitve pred durmi in da je naslednji mandat dolg štiri leta. Kol kaže naši poslanki volje in znanja ne manjka, volivci pa bomo že Znali oceniti, kdo si zasluzi biti predstavnik ljudstva /a Stano Stopar tO skoraj zagolovo drzi. DRAGAR TONE stran T IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Naših 25 let - 25 let skrbi za invalide Življenji' prinaša vesele in žalostne dni, prinaša prijetne trenutke, pa tudi tre nutke preizkušenj, ki so lažji, če nismo sami, če je nekdo /, nami. In za vsemi in validi na območju nekdanje občine Domžale je že petindvajset let Društvo inva lidov Domžale, ki seje v zadnjem času preoblikovalo v Medobčinsko društvo de lovnih invalidov, podpornih članov in prijateljev z območja občin Domžale, Lu kovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Naše društvo si je ti Z našimi prijatelji i/. jc vseh pelindvajset let prizadevalo, da bi ustvarilo pogoje za enakopravno delo in življenje vseh invalidov. Svoja prizadevanja jc usmerjalo v krepitev toplih človeških medsebojnih odnosov. Iskali smo in vsak po svojih močeh nudili pomoč, razumevajoče roke in prijazne besede, po katerih hrepenimo vsi, ne le invalidni ljudje. Opozarjamo na arhitektonske ovire, ki nam grenijo življenje in skušamo tudi z našimi predlogi in pobudami zagoloviti vsem invalidom človeku vredno življenje. Skrbimo za Spori in rekreacijo naših invalidov, ki dosegajo tudi velike športne uspehe, z. izleti in letovanji pa kljub invalidnosti skušamo zagotovili boljše zdravje - za vse naše člane. Veliko prijetnih in lepih dni so prinesla naša sodelovanja z društvom invalidov Laško in zlas- Izole. brez katerih bi bilo zadnjih 15 lel našega društva bistveno osiromašenih. Iskrena hvala jim, hvala pa tudi vsem drugim društvom invalidov ter Zvezi delovnih invalidov Slovenije, ki nam je pomagala zlasti s strokovnimi nasveti in predlogi. Vse obdobje pa bi bilo bistveno manj uspeš- no, če ne bi bilo naših donatorjev, sponzorjev in pokroviteljev, od katerih moram posebej omenili nekdanjo in sedanjo občino Domžale, pa tudi vse nove občine, ki razumejo naše potrebe in se trudijo, da bi skupaj z nami odpravile kar največ ovir, ki jih prinašajo življenjske poti invalidov. Uspešnega petindvaj- setletnega dela pa ne bi bilo brez vseh pridnih članov d rušiva, brez vseh dosedanjih predsednikov, članov vodstva, predvsem pa številnih poverjenikov. Hvala vsem in vedite, da so čestitke namenjene prav vsem in vsakomur posebej za delež, ki ga jc namenil dobremu delu društva. Vsem se še enkrat zahvaljujem in želim prijetno praznovanje. Medobčinsko društvo delovnih invalidov Domžale Predsednik EDVARD ZAVRSNIK Sedanje vodstvo in poverjeniki Medobčinskega društva delovnih invalidov Domžale Občni zbor Društva izgnancev Domžale Zadovoljni z opravljenim delom Na vsakoletnem občnem zboru so se 24. februarja 2000 zbrali člani krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije - Domžale. Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bcrnika Domžale je bila premajhna za več kot 200 nekdanjih izgnancev, taboriščnikov in drugih žrtev vojne, ki so najprej prisluhnili koncertu Kamniških Kolednikov, ki so se predstavili s čudovitim programom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, med katerimi so bile tudi vse njihove uspešnice. V marsikaterem očesu so se prikazale solze, ko se je z odra zaslišala najbolj znana iz-gnanska pesem »Oh, kako dolga je pot«, vse pesmi so navzoči pospremili-z glasnim aplavzom. V nadaljevnaju so kot uspešno ocenili delo Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, o katerem je poročal predsednik g. Jožef Kveder, ter sprejeli program dela za leto 2000. Več o občnem zboru ter drugih novostih na tem področju pa v naslednji številki. D. I. Obisk na podeželju Na januarski izlet smo se taborniki RST Domžale-goz-dovnice in gozdovniki odpravili na obisk k našim babicam in dedkom na podeželje. Natančneje v Rogatec, kjer smo si ogledali muzej na prostem, kije hkrati tudi največji slovenski etnološki park (skansen). V njem smo si ogledali štajersko kmetijo subpanonskega tipa, prikaz ljudske stavbne dediščine, kulturnega izročila in domačih obrti. Da pa smo podoživeli življenje na kmetiji v času naših babic, si je vsak lahko pripravil svojo žuliko (zemlji podoben kruhek) in jo spekcl v kmečki peči in Se toplo z užitkom tudi snedcl, ali pa se je pozabaval s pletenjem kitic in zapestnic iz ličja. Malo več moči in spretnosti je bilo potrebno, da si v pravi mali kovačnici skoval žebelj, ali pa da si s hoduljami prehodil dvorišče. Na lastne oči smo se tudi prepričali da luknjica pri luknjici še danes vodo drži - slamnata streha namreč še danes služi svojemu namenu. Poučno smo združili tudi z zabavo, zato smo obiskali bližnje Atomske Toplice v Podčetrtku, kjer so eni ob prijetnem plavanju in lenobnem namakanju, drugi pa ob neutrudnem skakanju na glavo dodobra pogreli svoje prezeble kosti. Kar težko je bilo zapustiti toplo vodo in se vrniti nazaj v mrzlo zimo, a če bo šc več tako pestrih izletov, ki nam bodo skrajšali mrzle zimske dni, bo poletje tudi kmalu prišlo. J. B. foto. Arhiv RST Mladinski center Luka (MIC Luka) - delavnice računalništva, risanja, slikanja in kiparstva od marca do junija. V novih prostorih MIC LUKA so dane možnosti, da lahko organiziramo več različnih dejavnosti. Poleg ilelavnie v počitnicah, ki smo jih žc objavili, smo se odločili, da bomo imeli RAČUNALNIŠKI; DEl.AVNI-CL šc OD I. MARCA DO K()N< A JUNIJA. Delavnice bodo v štirih skupinah: predšolski olroci. mladina do 20 let - dve skupini in starejši. Vodil jih bo mag. Urban Bcrgant univ. dipl. ing. Programi delavnic bodo prilagojeni starosti in znanju udeležencev. Predšolski otroci bodo imeli delavnico ob ponedeljkih od 17.-1°. ure, mladina do 20 let v torek od 15-IV ure in četrtek od 18.-20. ure, starejši od 20 let v sredo od 18.-20. ure. V delavnicah RISANJA, SLIKANJA IN KIPARSTVA bodo spoznavali različna likovna področja in različne tehnike. Ob tem bodo začinili lepolo stvarstva ter ustvarjali pozitiven odnos ta čustva med ljudmi in do okolja. Delavnice bodo ob petkih od 16.-18. ure in bodo trajale od I. marca do konca junija. Vsaka delavnica bo 6 tednov. Organizirala in vodila jih bo gdč. Sabina Hribar. V delavnici RISANJA, ki bo prva, bo risanje s svinčnikom, ogljem, voscenkami, kredo in flomastri. Druga delavnica bo SLIKANJI; z barvnimi svinčniki. vcxlcniini in tempera barvicami in voščenkami. V KIPARSTVU bodo uporabljeni materiali glina, plastelin, fimo masa. Želimo, da bi v teh delavnicah našli mladi drobec dejavnosti, ki jih zanima in jim lako pomagali odkrivati, bogatiti in izoblikovati talente, ki so jim bili podarjeni. Vse delavnice so brezplačne. Ker je število omejeno, prosimo, da se prijavite na MIC Luka, Ljubljanska 34, Domžale, ob petkih in sobotah od 17.-22. ure ali na tel, 7243-577 ob istem času. Mladinski center Luka -Župnijska karitas Domžale Zdravljenje je v vaših rokah V posvetovalnici za diabetes dopovedujejo in učijo zdravniki in medicinske sestre. Nasvet vam lahko damo, toda nihče ne ve za prihodnost vaše bolezni, nedvomno pa o njenem poteku odločate v veliki meri vi sami. Kolega Ivan mi je pred dnevi na kuharskem tečaju pripovedoval, da je imel žc več kot 10 let diabetes Tip II, ko šc vedno ni dojel, kako pomembna je urejenost sladkorne bolezni, kako pomembna je količina krvnega sladkorja doma in ne le na kontrolnem pregledu v posvetovalnici. Kol član Društva diabetikov Domžale se jc vključil v program druStcvnih dejavnosti (pohodi, preventivna oklevanja, predavanja itd), prisluhnil jc izkušenim diabetikom in ker se je slabo počutil, jc hodil pogosteje na kontrolo k zdravniku. Ugotovil jc, da ne živi dobro. Iz an-lidiahctičnih tablet je terapijo sladkorne bolezni začel urejati z injekcijami inzulina, postal jc pozoren na zaužilo hrano. To mu ni bilo tako težko, ker je v društvu spoznal veliko inzulinašev. In sedaj jc njegovo počutje podobno počutju nekoč zdravega Ivana. V nekdanji občini Domžale jc podobnih Ivanov in Ivank še veliko. Zato smo v društvu tudi tokrat pripravili zanimiv in bogat spomladanski program za naše člane in njihove svojce ter prijatelje. Pri omenjenih aktivnostih nam pomagajo zdravniki, medicinske sestre in fizio-terapevti ZD Domžale in Doma upokojencev Domžale. Izobraževanje in vzgoja ter družabno druženje in kultura so osnovni dejavniki v delovanju društva, zato vas zelo, zelo vabimo 24. februarja 2000 ob 16.00 uri (četrtek) na PRF.DAVAN.il dr. Janje KUHEU z naslovom: LASER V POMOČ DIABETIKOM. Poleg predavanja bomo deležni PREDSTAVITVE IN DEGUSTACIJE živil za diabetike velikega in uspešnega trgovskega podjetja VELE Domžale (nekdanji Napredek). Podjetje Pristava nam bo predstavilo vino BIS-TRIČAN, ki je lahko vino, primerno za zmerno uživanje obolelih s sladkorno boleznijo. Omenjeno kakovostno vino bomo lahko tudi poskusili. To popoldne bo obarvano tudi z glasbo in petjem v sejni sobi zdravstvenega doma Domžale, kletna etaža. Na željo naših člano* bo od prvega torka v mesecu marcu in tako naprej vsak torek vodena TELOVADBA s pomočjo fizioterapevt-ke gospe Vladke BRUMEN. Telovadba bo v za to namenjenem prostoru v Domu upokojencev Domžale. V torek 7. marca ob 17.00 uri sc dobimo v atriju doma upokojencev. V marcu, vsak ponedeljek popoldne ob 17.00 uri bomo nadaljevali POHODE v našo bližnjo okolico Domžal. Zbor je pri brvi na Šum-berški c. I. Vodi gospa Anica KVAS. Še imate čas za prijavo na enotedenski poseben program zdravstvene vzgoje v znanem Zdravilišču Šmarješke Toplice (od 19. do 26. marca). Dodatne informacije posreduje gospa Mirjani BEDEN, tel.: 713-291. Za večslransko pomoč bo z nami viš. med. sestra v patronaži gospa Vida ČEH. Prijavite se lahko do 5. marca Zadnji teden v marcu pripravljamo tudi IZLET V DOBERDOB, slovenskih fantov grob. Oglede bomo združili s predprazničnim nakupovanjem. Izlet bo pripravil in vodil gospod Riko PRESERN. Rok prijave jc do 17. marca. Ze prvega aprila, in to čisto zares, pripravljamo PLANINSKI POHOD GORENJSKIH DIABETIKOV na JANČE. Pohod jc dokaj nezahteven in bo trajal približno dve uri. Zborno mesto bo v JEVNICI pri železniški postaji ob 8.30. Pot nadaljujemo z avtomobili ali z avtobusom (če bo večje število prijavljenih) do vasi Štanga in potem nadaljujemo pešpot do Janč. Ob vrnitvi se bomo ustavili v gostilni pri Janezu, kjer nas bodo gostili s top- lim obrokom. Vse podrobne informacije dobile naknadno. Z nami bodo šli diabetiki iz Kranja, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča. So zelo simpatični sogovorniki. Poizkusile Pohod bo vodil gospod Ivan OSOL-NIK. V soboto, dne 27. maja 2000, pripravljajo posavski diabetiki 5. šport-norekreativno in družabno srečanje diabetikov Slovenije v TERMAH ČATEŽ. Za prijavljene udeležence vsako leto vedno bolj zanimive in privlačne prireditve bo naše društvo organiziralo avtobusni prevoz. V mesecu juniju pride na vrsto še kakšno prijetno presenečenje, združeno s temelji zdravljenja sladkorne bolezni. Diabetolog dr. Marko Mcdvcščck v svoji zadnji knjigi, SLADKORNA BOLEZEN, piše: »Če imate sladkorno bolezen, se ne sprašujte, zakaj ste jo sploh dobili in zakaj ravno vi. Imate jo in ne boste se je znebili. Lahko pa jo obvladujete in živite z njo kakovostno življenje.« Anica KVAS, VMS iMM ^mmm mmmm ^mmmm mmtm mm^ PEUGEOT že od 1,432.000 SIT že od 1,593.000 SIT že od 2,220.000 SIT že od 3,419.000 SIT že od 4,025.000 SIT že od 1,790.000 SIT že od 2,690.000 SIT 2,877.530 SIT 106 206 306 406 806 Partner £xperf Boxer že od LEASING, STARO ZA NOVO, UGODNI KREDITNI POGOJI - TOM+4% do 3 leta, TOM+5% do 5 let. Žeje čas, da razmislite o nakupu skuterjevin koles Peugeot! RODEX POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Rova, Rovska cesta 2, Radomlje Na kuharskem tečaju je kot v čebeljnaku Kuhamo, da je veselje »Ko sem pred mnogimi leti zbolela za diabetesom, jc bil moj obisk pri zdravniku in medicinski sestri poln presenečenj in razočaranj. Mnoge od mojih priljubljenih jedi so postale samo še drag spomin na pretekle dni. Se več. Kazalo je, da mi nič več ne preostane jesti, saj so mi rekli, tla sc moram izogiba li sladkorju, zmanjšali količino maščob, omejiti beljakovine in hrano čim manj soliti.« Kljub raznovrstnim potrebam diabetikov v različnih starostnih obdobjih, z različnima tipoma diabetesa so strokovnjaki običajno dajali ista priporočila vsem. Nov mejnik na polju dietelike so postavili leta 1994 v Ameriki, ko je tamkajšnje združenje diabetikov objavilo nova priporočila za diabetično prehrano. Nekatera priporočila so prav osupljiva. V preteklosti je Društvo diabetikov Domžale osebno in po pošti izročilo ali (po znižani društveni ceni) prodalo številne priročnike, brošure, preglednice, zgibanke in knjige o zdravi prehrani pri sladkorni bolezni, obogatenih z množico receptov in jedilnikov. Prehranska vzgoja sladkornih bolnikov v našem društvu je potekala na različne rtačine, najpomembnejši so bili: 1. Predavanja in razgovori s strokovnjaki 2. Kuharske delavnice, ki so bile v sklopu preventivnih okrevanj v Zdravilišču Stru-njan in Dolenjskih Toplicah. Za človeka je spreminjanje prehranskih navad vedno dolgotrajen proces. Sladkorni bolniki menijo, da je najtežje zmanjšati količino zaužite hrane in se navaditi na redne obroke. Sledi potreba po zmanjšanju maSčobc za pripravo in skrite maščobe v živilih, omejitev prevelikih količin mesa ter povečanje zelenjave in sadja. Večina bolnikov, ki se soočajo s temeljnimi načeli zdravilne prehrane, sprašujejo sebe in DveANII dve sladkorni bolnici se pogovarjata o aplikaciji I V 728 131, 728 868, 727 798 prodaja, 727 010 servis I inzulina. Dandanes je tako enostavno. Foto: A. KVAS L------------------j O kuharskem tečaju v Društvu diabetikov Domžale boste lahko brali v naslednji številki. strokovnjake: KAJ SPLOH LAHKO Si; JEM? Dietetiki pravijo, da je največja omejitev pri prilagajanju priporočilom zdrave prehrane. Zato je Društvo diabetikov Domžale pripravilo prvi .30-urni KUHARSKI TEČAJ ZDRAVE PRAHRANE za člane in svojce, ki prav zdaj poteka v učilnici gospodinjskega pouka v Osnovni Soli Domžale. Vodi ga gospa Tatjana KOVAČ, učiteljica gospodinjskega pouka in dobra poznavalka dietne prehrane. Za uvod v tečaj srno poslušali predavanje PIRAMIDA ŽIVIL ZA ZDRAVO PREHRANO kolegice Janje LES-KOVAR. ing živil, tehnologije v Krkinih Zdraviliščih.Več o tečaju prihodnjič. ANICA KVAS, VMS IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH ŠOL IN VRTCEV stran Nina in Anže iz vrtca Domžale kobacata v novo tisočletje Ob koncu leta, na vsakih tisoč let pa tudi ob koncu tisočletja, |jud,je delamo bilance in preglede. V Vrtcu Domžale smo med drugim pregledali tudi imena naših otrok. Izračunali smo, da sta na pragu tisočletja pri nas najpogostejši imeni Anže in Nina, sledijo pa si Jan, Luka, Žan in Gašper pri dečkih ter Tjaša, Špela, Eva in Ana pri deklicah. Starši dajejo otrokom imena, ki se jim zdijo lepa. Včasih so precej izbirali med imeni prednikov in sorodnikov, v današnjem času pa se ravnajo bolj po modi. Verni starši so že v prvih krščanskih časih dajali otrokom svetopisemska imena. Otrok tako dobi zavetnika. Ime je nekaj lepega, tako za njegovega nosilca šc bolj pa za vse, ki jim je nosilec imena ljub. Ko človeka nagovorimo z njegovim imenom, mu s tem povemo, da nam ni vseeno zanj, da ga spoštujemo, skratka, da ga imamo radi. Kaj ni lepo prvič zašepetati majcenemu bitjecu, ki se je komaj rodilo, njegovo ime! Recimo Nina. Potem gre Ntna prvič v vrtec, prvič jo pokličejo tudi po priimku in tako ni več samo Nina temveč postane člen neke Širše družbe. Včasih se zgodi, da se v posameznih skupinah otrok v vrtcu pojavita dva ali celo več otrok z istim imenom. Ta problem skušamo rešiti že pri sprejemu otrok v vrtec, tako da jih v okviru možnosti razporejamo v različne skupine. Spominjam sc. da je bilo pred nekaj leti tako »problematično« oziroma prepogosto ime Tjaša. Danes bi težko izpostavili tipično prepogosto ime. Z vstopom ©trok v vrtec se torej začne izgovarjati tudi otrokov priimek. S priimkom otroci čutijo pripadnost družini. S skupino otrok v vrtcu, ki jim pomeni varno gnezdeče za čas. ko so zdoma, pa otroci začutijo tudi pripadnost drugačni skupini. Posamezne skupine v vrtcu imajo imena, na primer Miške, Metulji itd., na katera so otroci zelo ponosni - prav tako kot kasneje, ko začutijo domovinsko pripadnost na ime Slovenija. Ko se starši odločajo, kakšno ime bodo dali otroku, dostikrat sploh ne pomislijo, da različna eksotična imena in imena, ki vzbujajo čudne asociacije, lahko že v zgodnjem otroštvu postanejo obremenjujoča za otroka. Prebiranje imen otrok kaZe tudi na vpliv medijev, predvsem televizije. V primeru našega vrtca ta vpliv ni posebno močan. Bi pa včasih le kazalo malo bolj skopariti z domišljijo, ki razpne krila, kadar sc je treba odločili za otrokovo ime. Glede na to, da so trenutno moderna lepa domača imena, so naši vrtci precej bogali z njimi. Druga značilnost naših imen je ta, da so večinoma kratka. Sicer se pojavljajo tudi zelo dolga, na primer sestavljena iz dveh dolgih imen in dveh priimkov, vendar so laka redka. Že po krajšem obdobju v vrtcu vrstniki navadno tovrstna imena skrajšajo. Kratka imena, katera so otrokom dali starši, navadno kažejo na željo staršev, da se ne bi popačila. Obenem pa ta imena odsevajo sodobni čas, v katerem mora biti vse ekonomično, hitro. V zadnjem obdobju beležimo več sprememb imen, predvsem pa priimkov otrok, za katere se odločajo starši iz raznih nagibov. Ne glede na to, kako je našim otrokom ime: Anže ali Ire-nej, Nina ali Abra, vsem želimo v novem tisočletju zdravo otroštvo s čimveč ljubezni, zaupanja navdušenja, veselja. Staršem želimo, da svoje otroke, zakonec, sorodnike, sodelavce, prijatelje činivečkrat nagovorite z njihovimi imeni in jim s tem poveste, da jih imate radi. MIJA JERMAN Iz šibja splesti košaro zna danes malokdo, g. Ivo Luksa pa je pri pletenju pravi umetnik. Osnovna šola Dob Valentinov sejem in še marsikaj (nadaljevanje s prve strani) V telovadnici osnovne šole je bilo vse dopoldne zelo živahno, saj so prikazali vrsto starih obrti Tako jc Gospa Marina Lenčck, izdclovalka lecta in domače peke, predstavljala izdelovanje lectovega peciva in božičnega kruha. Posamezne skupine učencev so s posebnim navdušenjem spremljale šivanje slamnikov, kar je predstavljala gospa Joži Košak, ki jc ob šivanju radovednežem pokazala tudi enega izmed modelov, zelo veselo pa jc bilo tudi ob pomerjanju izdelanih slamnikov. Gospa Agica Križnar sc jc predstavila s pletarstvom ter lickanjem in učenci kar niso mogli verjeti, kaj vse sc da narediti iz lička-nja, ko so opazovali spretne roke ge. Agicc in ga. Štefana Ko- žica. Gospod Ivo Lukša jc prikazoval, kako iz šibja lahko plc-teš košare in druge izdelke, veliko občudovalcev pa je imel tudi gospod Miha Čcrnčič, ki je vse dopoldne pridno lončaril. Ob učencih domače OŠ, so sc s predstavljale! domačih obrti pogovarjali tudi učenci Osnovne šole Roje Kar dve razstavi ročnih del Razstavo ročnih del so pripravile krajankc Doba. ki so na ogled postavile številne prličke in prte različnih tehnik in materialov ter druge izdelke pridnih rok. Posebno stojnico so imele tudi oskrbovanke Doma upokojencev Domžale, ki so predstavile ročna dela, med katerimi so zlasti otroci občudovali pisane punčke iz ostankov blaga. Odrasli so pokazali skrbno pletene nogavice in rokavice, šale. prtičke, vazice in druge stvari, obiskovalci pa so lahko kupili tudi najnovejše domsko glasilo. Oskrbovanci dom iz. Domžal so bili tudi gostje OŠ Dob in so si z zanimanjem ogledali tudi predstavitev posameznih starih obrti. Ustvarjalne delavnice Pod vodstvom posameznih učiteljev so učenci nižje stopnje delali darilne šatulje, okrasne blazinice, ovitke za knjige, obešanke, izdelovali srca iz slame ter slikali na svilo. S svojimi spretnimi prsti pa so učenci višjih razredov izdelovali izdelke iz ob-lanccv, kazala za knjige in voščilnice, šopke iz papirja, sladke šopke, vitraž, vlivance iz umetne mase, suho cvetje in narodne vezenine, z ocvrtki in drugim pecivom, ki so ga sami izdelali, pa so postregli številnim obiskovalcem. Valentinov sejem Vse izdelke ustvarjalnih delavnic so učenci predstavili in tudi prodajali na VALENTINOVEM SEJMU, kjer so imeli svoji stojnici tudi učitelji in starši. Zc samo ime sejma pove, da so bili izdelki namenjeni Valentinovemu, zato je bilo med njimi največ srčkov, cvetja in drugih znamenj ljubezni in človek kar verjeti ni mogel, kakšno domišljijo imajo otroci in kako tudi odrasli niso brez. idej. Izkupiček od prodanih izdelkov so namenili namene za učenec osnovne šole Dob. humanitarne V. V. Osnovna šola Preserje pri Radomljah in SIK " Domžale ' Knjižnica podolgem in počez V današnjem času tehnike in medijev sc zavedam, da ima knjižnica vedno bolj pomembno vlogo. Bralna kultura pri mladih v šoli pada. Sama kot šolska knjižničarka skušam dvigniti bralno raven na različne načine. Eden izmed njih je tudi povezava s SIK Domžale, s katero sodelujemo in se povezujemo Že vrsto let. Prijazni prostori in pregledno postavljeno gradivo nas kar vabijo med police. Naši učenci drugih in petih razredov pa mladinski oddelek SIK Domžale spoznajo Se malo drugače. Prijazni knjižničarki Stan- ka in Nives nas vsako leto sprejmeta na obisk in nas popeljeta v domišljijski svet pravljic in zgodb. Naučita nas marsikaj novega in koristnega. V letošnjem šolskem letu sem se odločila, da skupaj z učenci pripravimo razstavo naših izdelkov na temo »Knjižnica podolgem in počez«. Približno dva mesece so učenci risali, pisali, delali plakate in podobne stvari. Otvoritev razstave je bila v sredo, 16.03. 2000, v SIK Domžale Sodelovali so ludi učenci s kratkim kulturnim programom. Sc cnkral se zahvaljujem Knjižnici Domžale, ki nam je prijazno odstopila prostore in ge. Stanki, ki je pomagala pri postavitvi razstave. AMANDA POKORN Višja knjižničarka OŠ Preserje pri Radomljah Predšolski otrok in knjiga Kaj in koliko naj se otrokom bere, je vprašanje, ki ga starši v vrtcu pogosto zastavijo. Odgovor nanj je preprost, vendar pa moramo o literaturi za otroke marsikaj vedeti. Za otroke je primerna otroška literatura, le-ta pa zaradi komercialnih namenov ni vedno ustrezna. Brati otroku ustrezno literaturo je bogato darilo ljubečih staršev, ki ga nosi s sabo vse življenje. Otroku beremo poezijo in prozo. Že nekaj tednov star dojenček bo rad prisluhnil vašemu branju. Berete lahko karkoli, saj vsebine ne razume, zato pa uživa v poslušanju melodije govora, ritmu in barvi glasu. Nekaj mesecev star dojenček bo rad prisluhnil predvsem pesmicam za otroke. Nasploh vsi otroci (vsaj velika večina) imajo sprva skoraj raje poezijo, kot prozna besedila. Uživajo ob ritmu in v rimi, estetskem doživljanju... Otroke umetniška dela bogatijo. Otrokom beremo lahko skoraj vse pesmi, pisane za otroke, prav tako daljše pripovedne pesnitve z otroško tematiko. Poleg poezije pa so v otrokovem življenju nepogrešljive tudi pravljice Pri izbiri pravljice moramo biti zelo previdni. Vsaka slikanica, ki jo vidimo v trgovini, ni ustrezna in lahko z njo povzročimo trajno škodo. Najbrž ste že slišali za »pravljiški kič«. Pravljice so v večini tiskane kot slikanice. To jc nujno zaradi otrokovega dojemanja in razumevanja besedila. Ilustracije ponazarjajo besedilo, poglobijo doživetje in otroci si pravljico lahko ob ilustracijah tudi sami »preberejo«. Ilustracije se lahko zelo lepe, paziti moramo, da sledijo besedilu, torej je narisano le tisto, o čemer pisatelj piše, nikakor pa ne smejo prikazovati nasilja v pravljici. Grimmovc pravljice so primer klasičnih pravljic za otroke. V njih jc ogromno pravljičnega nasilja. So take pravljice primerne? So, vendar ne za otroke do tretjega oziroma četrtega leta, pač pa kasneje nikakor ne smemo nasilja potencirali. Torej, če ga ilustracija ne vsebuje in ga preberemo brez posebnih čustvenih izbruhov in komentarjev, bo to nasilje izzvenelo le kot nekaj, kar se jc zgodilo, in ne nekaj, kar je grozljivo, moreče. Rdeča Kapica je pravljica, ki ima ogromno slabih ponaredkov, zaradi česar jč knjiga cenovno lahko zelo ugodna. Z dobro predstavitvijo prave slikanice jc Rdeča Kapica zelo lepa pravljica, lahko pa sc spremeni v otrokovo nočno moro in strah, ki ves čas preži nanj. Albert Einstein jc rekel: »Cc želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili šc bolj bistri, jim pripovedujte še več pravljic« Pravljica spodbuja otroka k dobrim dejanjem, otroci, katerim posredujemo več pravljic, imajo bolj pozitiven odnos do življenja, bolje uspevajo tudi kasneje v šoli, bolje poslušajo, ločijo bistvo od nebistva, poznajo knjižno zvrsl jezika, se lažje izražajo, imajo bogatejši besedni zaklad... V knjižnici imajo zelo pestro ponudbo ustreznih knjig za otroke, otrokom nudijo tudi ure pravljic, organizirajo predšolsko bralno značko, sodelujejo z vrtcem... Tako si knjige vedno lahko sposodite in s tem omogočite otroku dostop do kvalitetnih pravljic tudi, če vam finance ne dopuščajo, da bi mu knjige kupili. Otroci sc s knjigo srečujejo tudi v vrtcu. Naj povem, da Vrtec Domžale nudi otrokom veliko izbiro zelo dobre otroške literature, ki jo imajo otroci vedno na razpolago in si jo sami vzamejo, kadar si zaželijo. To jc zelo pogosto! Če boste otroku brali, če ga boste vzgajali kot bralca, mu boslc dali veliko popotnico za življenje. Otrok in tudi odrasli potrebujejo nekaj vere v pravljico, ker bo tako lažje premagoval težave v življenju, saj jc življenje lepo. če ga gledamo s srcem in verjamemo v boljši jutri. NINA MAV HROVAT Mala šola in 1. A se skupaj igramo V našo šolo Venclja Perka prihajajo otroci iz več vrtcev, največ pa iz Savske in iz Urše ter zadnja leta še iz Dominika Savia. Ker že dolga leta učim prvi in drugi razred, zelo občutim, kako pomembna je priprava otrok na vstop v šolo, ki jo izvajajo male šole po vrtcih. Prav zaradi tega razvijamo z vzgojiteljicami malih šol bogate dejavnosti, ki pomagajo prvčkom premostiti težave ob vstopu v šolo. Vsaka učiteljica prvega razreda in seveda tudi starši sc bodo strinjali, kako težak je za majhnega otroka vstop v šolo. Zadnjih sedem let imamo na naši šoli na srečo opisno ocenjevanje, ki prihrani malim učenjakom vsaj stres ob srečanju z ocenami. Pa še v drugi razred jih lahko spremlja ista učiteljica. Oboji, učenci in učiteljice, imamo to radi. saj se opismenjevanje lahko potegne še v drugi razred. Tako odpade veliko težav, ki so posledica neusklajene šolske zrelosti. V prvi razred prihajajo otroci z vedno večjimi razlikami v čustvenem, socialnem in intelektualnem razvoju. Večina otrok je ob vstopu v Solo prestrašenih. Nekatere celo nalašč strašijo v vrtcih in doma. Še najbolj pa jih plaši šola sama kot nekaj velikega, neznanega, ter novi ljudje, ki jih otrok ne pozna. Še hujši pa je strah pred neuspehom, da ne bo mogel zadostiti pričakovanj staršev, -učiteljice, lako je sola pravo gojišče strahu, tudi če otrok tega ne pokaže. Eni ga kažejo psihosoniatsko: slabo počutje, glavobol, boleč trebuh, bruhanje, alergije ... Drugi so moteči z nenehnim vzbujanjem pozornosti, nemirnostjo, vpitjem, agresivnostjo. Seveda pa je strah tudi starše. Na ta strah vedno računam in vem, da prej ko bom.pomirila otroke in starSe, lažje bomo delali. Zato že vrsto let razvijam stike z vzgojiteljicami in bodočimi Šolarji v malih šolah. Na prvi obisk v malo šolo gremo z mojimi prvčki na koncu septembra, ko so že oblikovane skupine male šole in se tudi moji prvčki že vživijo in navadijo šole. To je zelo veselo srečanje. Učenci veselo pozdravljajo svoje vrstnike, ki so ostali v vrtcu, prav tako veselo pozdravljajo svoje vzgojiteljice. Otroci so v hipu v igri, me z vzgojiteljicami pa v pogovoru, kako gre temu otroku, pa onemu ... Mimogrede, a zelo učinkovito, se lahko dotakneš vseh problemov. Na koncu obiska povabimo vzgojiteljico in malo-Solarjc k nam v učilnico. Letos smo se srečali pri nas v 1. a v novembru. Moji prvčki so bili zelo razburjeni od pričakovanja. Polni pričakovanja so bili tudi mali šolarji, tako da so skoraj pozabili na tremo. Vsak moj učenec jc povabil k sebi na svoj prostor ma-loSolarja, po možnosti tistega, ki ga bolj pozna, potem pa mu je pokazal svoje zvezke, torbo pa še kakšna igrača sc je našla, če je bila zadrega prehuda. Malošolarji so občudujoče listali po zvezkih, polnih črk in lepih risbic. Tudi našit učilnica jim je všeč, saj je polna rož in lepih slik. Nato pa največje veselje - telovadnica. Tu smo jim že prej pripravili poligon: debele blazine, na katere je tako vznemirljivo skakati z ribstola, pa tobogan iz klopi naslonjene na ribstol, skoke v daljavo, tek do cilja in nazaj. Otroci so, kot bi jih navil, uživajo, čisto so prepoteni in zelo srečni. Ob slovesu smo se zmenili še za srečanje spomladi, ko bodo spet prišli in imeli za nas nastop. Najbolj bogata so spomladanska srečanja. letos spomladi smo vsem skupinam zaigrali Sncguljčico. Najprej so nastopali maloSolci - ena skupina je imela igrico, druga jc imela lelovadni nastop, dve pa pesmice. Pohvalili smo jih, kako so pogumni in jim zelo ploskali. Potem pa igra mojih učencev. Ponosni so na svoje kostume in kulise. Zelo dobro so igrali, brez vsake treme in napak. Naši mali gostje strmijo z odprtimi usti. To so res pravi gledalci, pravi pravljični otroci. Najbolj jih navduši hudobna mačeha, ko pade v prepad. Sami ne vedo zakaj, jaz. pa si mislim, da zato, ker jo jc moja Tadeja tako odlično odigrala. Srečujemo pa sc učiteljice prvih in drugih razredov z vzgojiteljicami male šole tudi na strokovnih posvetih. Ker sem najstarejša, sklicem kolegice kar jaz in kar k meni v mojo učilnico. lani nas je bilo 17, letos 13. Pogovarjale smo se o slušni analizi, urjenju slišanja glasov, bralno napisovalnih težavah in legasteniji. Naša šolska logopedinja jc pripravila o tem zanimivo predavanje in nam skupaj s kolegico predstavila veliko literature s tega področja. In še zaključek: zelo rada se srečujem z. malo šolo, kot sem opisala. Najlepše mi jc na prvi šolski dan, ko me prvo-Solčki zagledajo in vzkliknejo, jaz pa tebe poznam! Pri tem se jim usta raztegnejo do ušes, pokažejo me očku in mamici in skupaj so veseli, da nekoga poznajo, ki mu zaupajo. Tudi če jih potem ne učim, sc srečujemo na hodnikih, pridejo lahko k meni na planinski ali gledališki krožek. Mogoče jih bo zaradi tega malce manj tiščalo okrog srčka ali manj-krat bolel trebušček ali glava. Prav to pa jc moj namen. JOŽICA DEKLEVA, O. Š. Venclja Perka Domžale Zimska šola v naravi V prvi polovici januarja letos smo na OŠ Rodica tretjič izvedli zimsko šolo v naravi v Cerknem. Le te se je udeležilo 48 trctjcšolccv. Spremljalo jih je šesl učiteljev. Idealne vremenske razmere so nam omogočile v celoti izvesti program šole smučanja. Dvakrat smo plavali v hotelskem bazenu. Zadnji večer so učenke in učenci dobili diplome SMUČAR. DOBER SMUČAR in ZELO DOBER SMUČAR. Najboljši (rije v vsaki smučarski skupini so prejeli še medalje. Prav vsi otroci so v znanju smučanja zelo napredovali, ludi starši so nam zaupali, da so z. našim delom zadovoljni, kar nam daje potrditev za nase tlelo in z veseljem bomo pripravili naslednjo zimsko šolo v naravi. v ŠTEFKA RAMOVŠ, OŠ Rodica Zimovanje na Pohorju Na OS Venclja Perka že nekaj let uspešno izvajamo zimsko šolo v naravi, tja popeljemo učence 3. razredov. Letošnje šolsko leto smo v mesecu decembru zimovali na Mariborskem Pohorju v hotelu Kellevue. V šolo smučanja se je prijavilo 79 otrok od 103, ob odhodu pa seje šole v naravi udeležilo 75 učencev. Polni pričakovanja in primerno opremljeni smo v petek, 17. 12. 1999 zapustili domače in odšli na pot. Po nekaj urah vožnje smo končno prispeli na cilj. Namestili smo se po sobah in takoj opravili preverjanje znanja smučanja ter na podlagi tega učence razvrstili po skupinah. Vsako dopoldne in popoldne je potekala šola smučanja pO zastavljenem programu, ki pa sc je tudi spreminjal glede na pripravljenost in dovzetnost učencev. 18 učencev jc letos prvič stalo na smučeh, ob koncu pa so vsi osvojili plužni zavoj in se že peljali z vlečnico. Ob večerih so potekale razne družabne prireditve: spoznavni večer, družabne igre, jahanje konjev, ogled filmov, ples. Predzadnji dan so se vsi učenci pomerili v spretnostih na progi za veleslalom, zvečer pa so prejeli diplome, najhitrejši pa tudi medalje. Vodja zimske šole v naravi: ALMIRA ZIBELNIK OŠ Venclja Perka Radi imamo Radi imamo smeh in sonce v očeh; pa Igrale, balone in sladke bonbone. Rudi imamo nebu in vsaka drevo, hiše in ceste ter vse, vse kar je lepa. Radi imamo očka, mamico, dedka, babici>. \in se in še. Irrko je našteti vsi'. Radi imamo, če nas imate radi in to - to naj nihče od vas ne pozabi! »METULJČKI« vrtec URŠA Domžale stran Martin Terglav Rajonski policist Martin Terglav jc rajonski policist na območju mesta Domžal. Z njim sem sc pogovarjala o pomenu njegovega dela /.a občane in o problemih, ki jih rešuje. PREDSTAVLJAMO Kakšno delo opravlja rajonski policist? Včasih so te naloge opravljali vodje varnostnih okolišev. S povojno reorganizacijo slovenske policije so bila delovna mesta preimenovana v vodje policijskih okolišev. Bistveno jc, da zajema sedaj to delo veliko večja območja kot prej, sicer pa je samo delo ostalo skoraj popolnoma enako. Ore za preven-livno delo v policijskem okolišu, ki zajema območje ene lokalne skupnosti, v večjih naseljih pa urbano območje. Domžale se tako razdeljene na dva okoliša in sicer Domžale - mesto in Domžale - okolica. Sam opravljam delo na območju mesta Domžal in njenih treh krajevnih skupnosti: Simon Jenko, Slavko Slander in Vcndclj Perko. Kako poteka vaše vsakdanje delo v praksi? Kot rajonski policist moram poznati mesto, zato sodelujem z njegovimi prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti, šolami, vrtci. Centrom za socialno delo. Seznanjam jih z Varnostno problematiko, jih opozarjam in jim svetujem. Predvsem sc posvečam delu z otroci in mladino, ker menim, da je treba žc otroke seznaniti s preventivnimi in zaščitnimi ukrepi. V šolah predavam o nezgodah, ki se lahko pripetijo ob uporabi pirotehničnih sredstev, predavam o drogah, varnosti v prometu, o nasilju med vrstniki, o spolnih zlorabah otrok in nasilju v družb nasploh. Sem tudi član sveta za varnost ^ibčanov v občini Domžale. Poleg tega opravljam tudi naloge v zvezi s preprečevanjem kaznivih dejanj in prekrškov na svojem območju, pogovarjam se z oškodovanci omenjenih dejanj, delam analize in poizkušam odstraniti vzroke kaznivih dejanj s preventivo, z izobraževanjem in vzgojo. Sem koordinator policijskega dela na svojem rajonskem območju in mlajšim policistom tudi mentor oziroma inštruktor. Skratka, sem »duša in srce terena« na področju policijskega dela. Kako ocenjujete varnostno proble- matiko v Domžalah? Opažate kakšne posebnosti kaznivih dejanj? Večjih posebnosti ni, so pa Domžale že mesto, ki se ga da primerjati z večjimi slovenskimi mesti. Morda je posebnost v tem, da je to tudi tranzitno mesto in za mnoge samo »spalno« naselje. Opažam tudi, da veliko stanovalcev živi po blokih neprijavljenih. Trenutno so največji problem vlomi v stanovanja v SPB in okolici in vlomi v delovišča, v kontejnerje, kjer izginjajo oprema in orodje. Zaznati jc tudi droge, vendar zaenkrat Pogovor z Jožetom Grabljevcem: Naravno z naravo Sadjarstvo je lahko ekološko popolna neoporečna dejavnost, a hkrati uspešna... Upoštevati je treba le nekatera načela, ki jih skuša uveljavljati tudi Jože Grablievec, sadjar s Podrečja... irabljevee, sadjar s Podrečja... Vsakdo od nas si postavi zase, za svoje delo, življenje neka posebna načele in teh sc drži. Taka načela, kako hi skušal udejanjati svojo ljubezen -sadjarstvo, si jc postavil tudi Jože Grab-Ijcvcc, potem ko jc žc dalj časti razmišljal, kako bi se dalo uresničevati življenje v sadovnjaku brez strupa. Nekega dne, pred sedmimi leti je bilo, ko jc poslušal eno od radijskih oddaj. V njej jc nastopala Meta Vrhunc, predsednica društva AJDA in predstavila biodina-mično ravnanje. To ravnanje prekaša vedenje, da se da življenje urediti tudi brez sirupa, brez umetnih gnojil, škropiv in dodatkov. Tedaj je pomislil: »To bo prava pot za naprej tudi zame!« Vse je žc strupeno aji pa na tem, da vsak ČBS postane... Ce pogledamo okoli sebe, vidimo, da nas obdajajo same kemikalije, vse je pripravljeno, vzgojeno z nekimi dodatki in umetnimi postopki, s škropivi, gnojili. Samo po sebi - naravno kol pred desetletji ali stoletji, ne zraste nič več. Hihrieitli, pesticidi, insekticidi so ubijalci življenja, k- da se mi lega ne zavedamo) Morda v zavesti nosimo, da vsi ti pripravki niso koristni, a jih vendarle uporabljamo. Domnevna škropiva uporabljamo proti škodljivcem, a v resnici se ti škodljivci prilagajajo škropivom in strupom in postajajo čedalje bolj odporni Kmalu ne bo več mogoče izdelati dovolj močnih strupov za uničevanje škodljivcev, hkrati pa bodo ti sirupi bolj in bolj posegali v zdravje ljudi, pravzaprav žc posegajo; nevarno in usodno, česar se ne zavedamo, predvsem pa ne ukrepamo, da bi bilo drugače. Pravzaprav zastrupljamo sebe svoj rod. Očitno pa je v vsem tem skrita tudi genetska bomba, ki pa Sc ni eksplodirala. Ni, pa zal Sc bo... Lahko tudi brez strupov... K sreči obstaja ludi možnosti življenja brez strupov. V društvu Ajda skušajo uveljavili vrednost, da je mogoče z biodinamičnimi preparati opraviti iste naloge. To je s pripravki, ki so popolnoma naravni, izdelani iz zelišč. Pripraviti jih je mogoče iz rmana, kamilice, koprive, hrastovega lubja in drugih ssestavih. Po določenih postopkih ti pripravki dosežejo popolnoma isti učinek, »dje in Živila niso nič slabša od tistih, ki so vzgojena po konvencionalnih metodah. Naravni pripravki pripomorejo k zdravi rasti in zdravim plodovom. Drevje mladi, bolezni izostanejo, v rastline pride življenjska energija, tako da jc vitalna kondicija vsakega takega drevesa taka, da rodi lepe, neoporečne in zdrave plodove. Kakšni so hiodinamični postopki? Postopki priprave teh pripravkov so različni. Za zimsko škropljenje vzamemo denimo kravjek, to je tislo, kar so uporabljali te naši predniki. Zraven primešamo glino, prcslični čaj. sirolko in stekleno vmlo. Iz. vsega tega se pripravi gosta mešanica, z njo se drevje premaže in prekrijejo vse površine. Bolezen izginja, škodljivci sc zadušijo kot ti. pr. kapar, uši in vse druge bolezni in škodljivci. Te pripravke uporabljamo enkrat na jesen, ko listje odpade in spomladi, ko začanc drevje brsleti. So pa med pripravki tudi sami čaji; lak jc denimo prcslični čaj, pa čaj iz rmana, kamilice in hrastovega lubja Će to uporabljamo, niso potrebne nikakršne kemikalije. Tlldl priprava gnoju je pomembna.... »V vsakem posamičnem gospodi nj-slvii bi morali skrbeti za pripravo domačega gnoja. Citioj zemljo oživlja. Mi gnoja ne jemljemo iz hleva, mi ga pripravljamo, lahko bi rekel »izdelujemo«. V tak gnoj položimo najprej nekaj ostankov iz hleva, vanj vmešamo koprive, rman, kamilice, hrastovo lubje -kompost po 4 ali 5 mesecih zmore vse naloge, ki ga od njega pričakujemo za rast rastlin oz. hrane... lak gnoj tudi posipamo okrog sadnega drevja, stran od debla v toliki razdalji, do koder seže krošnja. Strokovnjak za pomlajevanje dreves Jože Grabljcvec zna tudi imenitno pomladiti stara, zanemarjena drevesa sadnega drevja. »Ce je drevo mlado,« pravi, »ga jc mogoče z biodinamično metodo vzgojiti v vzoren primerek drevesa, katerekoli vrsle. Brez kemikalij, škropiv, dodatkov!« Težje je seveda s starimi drevesi. Drevesa, ki niso več rodna, se z rezom in pa naravnimi pripravki, o katerih pripovedujemo, lepo obnovijo. Seveda je potrebno že obrezovanje, rezanje in prirejanje krošnje potrebam rasli, funkcionalnosti in oblike... Vzoren domači sadovnjak Marsikdo na Podrcčju opazuje vzorni sadovnjak g. Jožela. Kot dober gospodar vsakodnevno skrbi zanj in vsaj pogleduj«, kaj je novega. Sadovnjak mu njegovo skrb seveda vrača s čudovitim sadjem pravega, naravnega okusa. Zanimivo jc, da zemlja, na kateri jc sadovnjak, in nič posebnega. Naplavina potoka v bližini je prej slaba kol dobra zemlja, pa vendar so rezultati tako dobri... Delo društva Ajda Društvo Ajda. ki propagira biodinamično, tO je vseskozi naravno ravnanje z drevjem, zelenjavo in vrtninami (to je tudi veljavno življenjsko načelo), ima vse več članov, saj je danes v njenih vrstah več kol 500 ljudi - bolj ali manj aktivnih, vendar vsi ravnajo po naši hiodinamični metodi. Magična beseda DEMETER pomeni kakovosl hrane, pomeni svetovno znamko rezultata našega popolnoma ekološkega ravnanja s hrano. Dcmcter je sinonim za tako pridelavo po vsem svetu. V Domžalah društvo še nima ustanovljene sekcije, vendar pa tu deluje kar precej članov. Sekcije že obstajajo drugje po Sloveniji - na ribniško-kočev-skem območju, na Gorenjskem, v Ljubljani, zato je prav pričakovati, kako bodo tako sekcijo slej ko prej ustanovili tudi v Domžalah. Pri ravnanju - brez kompromisov »Nikakor ne moremo soglašati s tem, da bi kdo danes ravnal po naših bio-dinamičnih postopkih, jutri pa bi spet posegal po strupenih škropivih in umetnih gnojilih. Sam sem nekaj časa moral potrpeti na rezultate biodinamične-ga ravnanja, saj ne pridejo čez noč. Uši so mi skoraj uničile sadovnjak, a ko sem nekako to vzdržal in vztrajal v naravni skrbi - mi je vse to danes poplačano,« pravi nas sogovornik. Ljudje so danes že mnogo bolj ozaveščeni, saj vedo veliko bolj, kje jih čakajo nevarnosti. Mnogi pravijo, da sirupov ne bodo uporabljali. Res jih ne, a kaj ko ni nobenih plodov, rezultata, iz-plcna. Potrebna jc nega, naravna skrb, hiodinamični načini ravnanja v sadovnjaku... Zavedati pa bi sc morali vsi. da jc pot do zdravja mnogo bolj zanesljiva z. uporabo naravnih pripravkov v pridelavi hrane, saj je marsikaterega bolezen odtegnjena. Nevarnosti za naše Zdravje pa veliko manj. Se morda kdo posmehuje To, o čemer pripoveduje odlični sadjar Jože (irabljcvce. jc gibanje s tendenco navzgor. Včasih se ljudje takemu ravnanju Se posmehujejo. češ, kaj se pa greste, ljudje?! Pa jc treba povedali, da je vse to že zdavnaj domišljena naravna pot k zdravi prehrani, daje to že zdavnaj ugotovljena filozofija živhcnja R JDOI I-A SIT NPRIA iz 19. in 20. stoletja, kot jo j, zastavil; ne le v sadovnjaku, pač pa v živinoreji, pridelav, ž,t, zelenja- VCC1etako. se že dolgo nihče več na posmehuje temu, kar nas «* M, zdravemu načinu življenja. K t»m* čemur vsi želimo. Po tej po £ do^o hodi Jože Grabljcvec, ki smo ga danes predslavili. M. B. uspešno kontroliramo ta problem Z občasnimi akcijami. Ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate in kako ga ocenjujete? Moje delo ni nikoli enolično, vsak dan se zgodi kaj novega. Hkrati je to delo zelo odgovorno, težko in nevarno, ki zahteva celega človeka. Vedeti moraš komu lahko zaupaš, ker se lahko določeni ljudje s tvojim dclon ne strinjajo, ker je v veliki večini primerov posledica ukrepov zoper njih. Kljub temu rad opravljam svoje delo, posebej delo z ijudmi in mladino, ki jo lahko usmerjaš in ji pomagaš. Vsako leto na primer, pomagam otrokom spoznati promet in nevarnosti okoli njihove šole, jih sprehodim po Domžalah, jih opozarjam in učim varnega prehajanja čez cesto in ravnanja v prometu nasploh. Otroci so v prvih šolskih dneh najbolj ogroženi, policija pa želi doseči, da sc takrat vsaj v okolici šol zagotovi čim večja varnost. Rad obiščem tudi osnovno šolo s posebnim programom Roje, s katero dobro sodelujemo, pridem pa tudi v Dom upokojencev, kjer sem že predaval o varnosti v prometu in o smotrnosti uporabe kresničk in svetlečih teles. V največje zadovoljstvo mi je, da lahko s svojim delom komu pomagam. Kako dolgo ste £e v tem poklicu in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Delo policista opravljam že petnajst let. Z dolgoletnimi izkušnjami sem pridobil naziv višji policist. Moj namen je nadaljevati z. delom v policiji, svoje strokovno znanje pa nameravam Se izpopolniti na Policijski akademiji v Tacnu. 57« dostopni tudi navadnim občanom in kako vas lahko najdejo? Vsakdo sc lahko zglasi na tukajšnji policijski postaji, kjer ga bo sprejel dežurni policist in ga seznanil, kdaj se lahko pogovori z menoj. Občani mi lahko zaupajo probleme, katere bom skušal rešiti. Ce pa slučajno problema tudi s pomočjo sodelavcev nc bom mogel rešiti ali bom ugotovil, da gre za hujSo težavo, bom občana napotil na ustrezno mesto. Hvala za razgovor in še veliko uspehov pri vašem delu v službi občanov. KRISTINA BRODNIK Zalog pod Sv. Trojico dnevi slovenske Marke - Ali starš Samo Plevnik - zmagovalna dvanajstica Za Sama Plevnika, 25-letnega košarkarja, ki igra v prvi peterki Košarkarskega kluba Helios Domžale, je bil letošnji Ali starš eden izmed prijetnejših in uspešnejših dogodkov v njegovi športni karieri, saj je postal najboljši slovenski metalec trojk. Vsi Plcvnikovi so športniki. Oče uči telovadbo na osnovni šoli, brat bo letos začel igrati nogomet v Olimpiji. in prav nogomet jc bil prvi šport, s katerim jc Samo začel svojo športno pot. Pred košarko sta bila še rokomet in atletika, osmi razred v osnovni šoli v rojstnem kraju, v Šentjerneju na Dolenjskem pa je pomenil odločitev za košarko. Sprva mu jc ta pomenila le rekreacijo, saj je bil uspešnejši v atletiki, kjer se s 205 preskočenimi cm lahko pohvali Z naslovom prvega srednješolskega prvaka v skoku v višino, kar kmalu pa so obetavnega košarkarja povabili v mladinsko ekipo Olim-pijc. Po uspešnem igranju v mladinski konkurenci, kjer jc z ekipo Olimpijc osvojil drugo mesto na neuradnem svetovnem prvenstvu za klube in bil nagrajen tudi kot najboljši trojkaš in kot drugi najboljši v zabijanju ter po opravljeni srednji šoli sc jc odločil, da postane profesionalce. Tako ga jc športna pot najprej zanesla v vrsto ekipe Slovenskih Konjic, nato med igralec Krke, nato pa sc je v letu 1998 1,86 cm visok odločil za Domžale in tako že drugo leto zapored uspešno zadeva koše na poziciji dvojke (bek šutcr-ja). Letošnji Ali starš jc bil deveti po vrsti in že peti za Sama, ki se ga je prvič udeležil leta 1992, in sicer v zabijanju. Sledili so šc trije bolj ali manj uspešni nastopi v zabijanju in metanju trojk in lelos končno zmaga. »Vsak od nastopajočih sije zmago seveda želel in jo potihoma tudi pričakoval. Glede na to. da je bil to že moj peti nastop na Ali starš tekmovanju in da sem lansko leto osvojil tretje mesto sem si lelos rekel, zdaj je čas zame! Občutki, ko si izpran v elito trojkašev, ki jih nato vse po vrsti še premagaš, so dobri,« pove Samo, ki je finalu zadel sedem trojk, dve več kot njegov nasprotnik Šuštcršič. In kaj je odločilno pri zadevanju na koš s 6,25 m? Koncentracija sreča znanje? Samo pravi, da moraš imeti predvsem občutek za žogo, ki pa ne velja nič, če se ob vsem ploskanju in navijanju ne znaš zbrati ali imaš preveliko tremo. Res jc, da je na igrišču vse odvisno le od igralca samega. Samu pa vedno pride prav tudi pomoč trenerja Lada Gorjana ter zgledovanje po vzornikih, za katere si je izbral Jordana. Divača in Kukoča. Po sedmih letih profesionalnega igranja košarke se je ponovno odločil za študij, o katerem pravi: Moje ambicije so dokončanje Fakultete za šport. Košarko mislim igrati še kar nekaj let, saj igralec na moji poziciji dozori okoli tridesetega leta. Po zaključeni karieri uspešnega športnika pa bi rad svojo športno pot nadaljeval kot trener, ni nujno da le v košarki^« Ampak to tedaj je še kar nekaj časa, v katerem bo uspešen košarkar Samo Plevnik, ki prosti čas preživi tudi na teniških in nogometnih igriščih, skušal najti svojo priložnost tudi v katerem od dobrih tujih klubov. Pri tem srečno, pa čim več zmag na vseh področjih! BOJANA Najstarejši je gospod Anton Cerar K gospodu Antonu Cerarju, ki stanuje v Zalogu pod Sveto Trojico 12, sem se odpravljala toliko časa, da meje z obiskom pri njem prehitel naš pridni dopisnik g. Jože Novak. Ker pa se je v pogovoru z g. Cerarjem zadržal v glavnem pri problematiki njegovega zdravja, sem se odločila, da ga obiščem še sama. Gospod Anton Cerar je obiskov vedno vesel in ker se poznava v glavnem iz dela nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, sva na kratko obudila spomine iz najinega skupnega sodelovanja pri delu krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog je namreč pod njegovim vodstvom prejela tedanje najvišje priznanje Zvezne konferene SZDL, ki je posebno priznanje podelila tudi g. Cerarju in vanj napisala, da ga prejme »za dosežene rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizacije življenja in dela, pospeševanja standarda v KS v okviru tekmovanja programa akcije KS v obdobju 1981-1985«. To pa je le eno priznanj, ki okvirjena visijo na stenah njegove sobe in ga spominjajo na mladost, na sodelovanja v različnih društvih in organizacijah, v katera sc je vključil zelo mlad. G. Cerar je najstarejši krajan Zaloga pod Sv. Trojico, saj jc rojen leta 1912 v številni kmečki družini. Hodil je v »visoko« šolo na Sv. Trojico, visoko zato, ker je bila več kot 500 m visoko, se smeji in spominja, kako je šel v zadrugo parketarjev v Ljubljano in dela! po celi Sloveniji; nekaj časa kot njen član, kasneje pa tudi predsednik. /. ženo sta lepo skrbela za številno družino, v kateri seje rodilo sedem otrok, ki to skrb očetu vračajo z obiski na domačiji. Ata Tone namreč skoraj nikoli ni sam. Hčerka Milka skrbi zanj, mu kuha, na pomoč priskočijo tudi drugi, sicer pa atu delajo družbo tudi vnuki in vnukinje, pa radio, na katerega je zelo navezan, in televizija, na kateri ne pozabi pogledati poročil. »Sicer pa s trenutno situacijo, kot jo spremljam po televiziji,« pravi, ni zadovoljen. Ljudje niso več pripravljeni delati zastonj, pa naj bo to v organizacijah ali društvih, čeprav so tudi izjeme, pravi, ko se v pogovoru dotakneva bližnjega Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in domačih društev. Spomini ga odnesejo leta nazaj, ko je bil aktiven v Avtomoto društvu. Na predano in aktivno delo ga spominjata kar dve priznanji, posebno zahvalo pa je dobil tudi s strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerega član je bil več let. Ob tem se Se malce na-smejiva, g. Cerar namreč nima izpita, nikoli ni vozil motorja ali avtomobila, pa je vendar veliko moči pustil v AMD, ki so se mu znali na za njegovo hvaležnost oddolžiti. Na steni visijo tudi priznanja društva upokojencev, priznanja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, na delo v KS in občini pa ga spominja zlata plaketa nekdanje občine Domžale, ki so jo dobili le redki. Gospod Anton jo je za številna leta, ko je aktivno delal v krajevni skupnosti, ko smo ga srečevali v različnih odborih in svetih, tudi kot odbornika oz. delegata v nekdanjih skupščinah občine. Nanj srno sc vselej lahko zanesli. Glasoval je za potrebe lastne KS, ampak ni koli ne le zanjo. Dobro je poznal celo občino, zato je znal prisluhniti tudi potrebam drugih in nanj so se vedno lahko obračali, ko je šlo za pomoč. Nikoli ni hitel, preudarno je z vseh strani spoznaval probleme, se o njih pogovarjal in skušal skupaj z drugimi najti najboljšo rešitev. Ko se pogovarjava o priznanjih, ki jih je polna soba. me opozori tudi na knjigo o Titu. Zanj je bil in bo ostal dober predsednik na-šic države. G. Tone se ni nikoli pritoževal. Bil je eden izmed redkih, na katerega si se lahko zanesel, vedno in povsod. Tak je kljub starosti tudi danes. Ne govori o svojih težavah, ki ga tudi niso obšle na jesen življenja ampak ga zanima kako je danes na občini. Je zelo drugače, kot je bilo včasih. Je, pravim, ampak je tudi prijetno, ker so ljudje, kot ste bili vi, pravim, in že sva pri pomladi. Težko čaka sončne pomladne dni, ko bo ob pomoči palice odšel pred hiSo ali do bližnje hiše domačih. In kaj si želi, ga je pred kratkim vprašal g. Novak. »Veste, zdaj na stara leta nisem osamljen, poslušam radio, gledam televizijo, berem časopise, tudi Slamnik, in če mi je volja, sprejemam goste, ki prihajajo na obisk skoraj vsak dan. Želim si zdravja in miru.« Tudi mi, g Anton Cerar, in lepo se imejte. JOŽE NOVAK VERA VOJSKA PRAZNIČNO OB KULTURNEM PRAZNIKU stran 10 Radomeljski kulturni praznik Enkrat na leto, za Prešernov dan, stoti vsa Slovenija in zato tudi Radomljam. Osrednja prireditev je bila prav na praznik, 8. februarja. Dvorana je bila zasedena kar do zadnjega kotička, nekaj gledalcev pa jc tudi stalo. Za uvod je radomeljski pevski zbor SvcZina zapel Zdravljico in Prešernovo Soldaško. Navzoče je pozdravil napovedovalec in povezovalec programa Marko Hrovat. Nato jc predsednica Sveta krajevne skupnosti Lidija Marčun-Am-hrož s preprosto in poudarjeno besedo podala kulturni govor ali bolje - nagovor. l.epo jc. da je primerno dolg govor povedala na pamet. Prava in prisrčna novost na proslavi je bila. da so nastopili otroci iz novega vrtca MlinCck. Skupinice Miške, Ptički in Ribice so zapeli, zaigrali in zaplesali. Spremljajočim vzgojiteljicam naj gre vsa pohvala. Vse, kar so malčki iz vrtca prikazali, jc bilo videti in slišati zelo ljubko in prisrčno. Ker jc vrtec med Bistrico in Mlinščico, nekaj hiš vzhodno jc pa šc Radomeljski potok, vsi sodelujejo v projektu Vodni detektiv, ki sc zavzema za čisto in zdravo vodo. Vzgojiteljice so zato naredile in ob oder postavile Povodnega moža. S tem so se gotovo prikupile Francetu Prešernu, ki se je tako nanj kol na njegovo Urško dobro spoznal Na koncu so otroci zapeli še svojo novo himno, ki jo jc napisala pesnica Zlalka l.cvstck. MLINČEK Mlinček melje mokico za žemlje in rogljičke. pričakuje rokico, punčke in fantičke. Bar\>ice in žoga čakajo v omari, plišasta stonoga v igralnici lenari. Mlinček melje mokico za zemlje in rogljičke. da nahrani glavico, punčke in fantičke. Povezovalec je še povedal, da si v vrtcu vsi Želijo, da bi v sodelovanju z vsemi ljudmi storili veliko dobrega za ohranitev čistih voda. Obenem pa si želijo, da bi se v vrtcu pretočilo čini manj solza, žalosti in jeze ter da bi vsi. ki v njem prebivajo, lahko rekli, da sc v Mlinčku meljejo le dobre stvari - smeh, veselje in sreča. Kulturno društvo Mlin Radomlje žc vrsto let sodeluje z okoliškimi društvi v občini in zunaj nje Letos se jc spet kol gost predstavila folklorna skupina Svobode iz Mengša. Odlično so se odrezali otroci, tako z igricami kol s plesi. Seveda pa so nam pravo folklorno razpoloženje pripravili vrteči sc pari ob spremljavi obvezne diatonične harmonike in trobente Radomeljsko kulturno društvo je tudi letos v sodelovanju z osnovno šolo pripravilo natečaj za najboljše literarno delo. Komisija je nagradila Nadjo Occpck, Vida Freliha in Klemena Bašiča. Spise sta prebrala recitatorja Marjeta Hacin in Uroš Juračič. Zid pa do podelitve nagrad ni prišlo, ker nagrajenci niso bili prisotni. In tako jc predsednik društva Igor Jeretina ostal brez častne dolžnosti, da podeli nagrade Za konec jc Svežina zapela še Tomcevo Pomlad in Pod oknom, lo je Prešernova Luna sije. Zbor izredno uspešno vodi in poučuje Primož Leskovcc. Ta mladi zbor nastopa po različnih krajih Slovenije, bili pa so tudi žc v Italiji. Pripis. Kje so zlati časi radomeljske folklore. Vesela, pridna in prizadevna učiteljica Majda Li-povšek jc leta 1966 začcUi poučevati folkloro na osnovni šoli in od tedaj so se učenci učili plesati gorenjske plese. Ves čas sla delovali dve skupini, seveda pa je bila starejša bolj izurjena. Ko jc ta zapustila šolo, jc začela delovati pri mladinski organizaciji. Naštudirali so celovečerni nastop plesov in narodnih pesmi.'S tem programom so do leta I982 nastopali tako v domači občini kot tudi v raznih krajih Slovenije na vseh mogočih prireditvah. Pri organizaciji ji jc veliko pomagal mož Franc, na nastopih pa še igral na harmoniko. Mogoče sc bo pojavila kakšna mlada učeča in plešoča moč in bo spet zaživela radomeljska folklora. FRANCE CERAR Slavnostni govornik g. Milan Marinič Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku V novem tisočletju smo in v letu. ki je posvečeno kulturi. Letos bo France Prešeren končno lahko nekoliko bolj prešeren - slovenskemu kulturnemu prazniku na dan njegove smrti bo narmeč sledilo praznovanje okrogle obletnice njegovega rojstva. 3. decembra bo namreč minilo 200 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil deček, ki jc kasneje zrasel v svobodomiselnega pravnika in velikega slovenskega pesnika. V svojih znamenitih pesmih jc združeval elemente romantike s svobodoljubjem in nacionalno idejo. Kdo ve. kako bi bila tekla življenjska in pesniška pot našega Prešerna, če bi njegovo življenje ne bilo napolnjeno s toliko razočaranj. Njegov pesniški opus sicer ni obsežen po količini, temveč po svoji notranji polnosti. S svojo poezijo nam jc vzbudil zavest o lastni, izvirni in samonikli duhovni ustvarjalnosti. Njegova Zdravljjca, ki zaradi cenzure ni mogla biti natisnjena v Poezijah, ki so izšle 1847, je postala narodni simbol. Prešeren in ob njem Čop, pa je bil prvi, ki je uporabil domačo besedo kot sredstvo in dokaz, da smo narod, enak med enakimi v zboru drugih kulturno starejših m številčnejših ljudstev. Prešeren sc je s svojim pisanjem zavedal, da s tem postaja slovenska beseda obče človeška, svetovna. Kultura je vrednost človeške družbe, je rezultat človeškega delovanja in ustvarjanja. Praznikom je vsekakor dovoljeno prijateljevati z vznesenjem in radostjo. Tudi z izostrenimi dvomi in pomisleki o tistem, kar je, in onem. kar naj bi bilo. Ljudje smo bili in ostajamo sami sebi razbremenilni sveženj nasprotij, včasih ponosni kot visoke katedrale, drugič sramežljivo skromni. Svetu, ki nas obkroža, bi najbrž res morali dodati tisto najlepše, kar čutimo in imamo v sebi. Kar je dobrega v nas, bi morali shraniti kot seme za tiste, ki bodo znali to porabiti, doživeli in uživati. Tudi mi uživamo bogastva nadarjenih iz preteklosti. Se- veda sc tega pogosto ne zavedamo. Slavnostni govornik Milan Marinič je v svojem govoru poudaril, da smo v Domžalah čudovito obnovili kulturni dom, ki želi omogočiti oblikovanje občutka pripadnosti mestu. V kulturnem programu so nastopali Domžalski trobilni kvartet, komorni ansambel PRO MUSIKA pod vodstvom Aleksandra Spasiča. Izvajalec programa je bil tudi Jurij Sonček - gledališki igralec in barilonist Matjaž Robavs, povezoval-ka programa pa je bila Nataša Dolenc. In nenazadnje niso odveč verzi poeta, ki nam je dal kalnimi praznik in praznik kulture, zadnji verzi Zdravljice »Nazadnje šc pri jal ji kozarce zase dvignimo, ki smo zato se zbral 'li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.« SAŠA KOS Glasbena šola in Srednja šola Domžale Skrbeti za vejice in veje drevesa, ki se mu reče kultura Oh kulturnem prazniku je bil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Domžale, z razstavo svojih izdelkov ter modno revijo pa so ga popestrili dijaki Srednje šole Domžale. Prireditev jc dopadljivo vodila gospa Tanja Stergar. Na oder jc najprej povabila g. Antona Savnika, ravnatelja Glasbene šole Domžale, ki je spregovoril o pomenu Prešerna in kulturnega praznika in poudaril, da moramo vsi skrbeli za vejice in veje drevesa, ki mu rečemo kultura. Mladi glasbeniki iz Tria kljunastih flavt (Anže Gregorič, Katjuša Poljan-šek in Maja Zclcznik) so sc predstavili z dvema narodnima. Malo rapsodijo pa sta na klavir štiriročno zaigrali Anja Kos in Maša Juvan. Prisrčno je bil pozdravljen trio saksofonov, ob klavirsko spremljavi Mirana Juvana pa so bili glasnega aplavza deležni kitarist Gašper Osolnik ter violinista Nina Jan in Niki.Gcrmovšck. S kvalitetnim petjem jc otroški pevski zbor »Domžalčki« Glasbene šole Domžale pod vodstvom ge. Jožice Vidic dokazal, zakaj jc dobrodošel gost v številnih zelo znanih oddajah naše TV. Godalni ansambel GŠ Domžale jc pod vodstvom dirigentke ge. Anastazije Šcšek zaigral Zimo iz Štirih letnih časov A. Vivaldija, Pihalni ansambel, ki ga vodi g. Anton Savnik, pa pomeni nadaljevanje tradicije odličnih pihalcev, saj je mladinski godalni orkester GŠ Domžale znan žc iz. leta I963. Po kratkem odmoru smo najprej prisluhnili romantično razpoloženemu Hcrvinu Jakončiču in njegovi kitari, nato pa so sc na modni reviji predstavili dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale, o kateri jc spregovoril tudi njen ravnatelj mag. Viktor Jcmcc. Šc enkrat so se predstavili Domžalčki, Godalni ansambel Glasbene šole Domžale ki so dokazali, da so tudi dobri solo pevci, pomagali pa so ludi svoji voditeljici Jožici Vidic, ki sc je predstavila s pesmijo Naj nihče me ne zbudi. Pa še enkratni predstavitvi modnih izdelkov Srednje šole Domžale smo zaploskali kantavtorju Miru Novaku, ki jc k sodelovanju povabil šc pianista, Mirana Juvana, kitarista llervina .la-končiča in bas kitarista Tomaža Pirnata ter Lojzeta Pir-nata na bobnih in vse učitelje Glasbene šole Domžale. Kljub pozni uri »nove« glasbene skupine poslušalci kar nismo mogli spustiti z odra. Fantje so nekaj »komadov« odigrali y,a vse poslušalce, pri tem pa pokazali toliko radoživosti, veselja do glasbe, igrivosti, predvsem pa prave umetnosti pri igranju na svoje instrumente, da se nihče ne čudi, zakaj so njihovi učenci tako uspešni. To je bil prijeten kulturni večer, ki jc dokazal, da jc kultura lahko tudi prijeten glasbeni večer v družbi z dvema šolama, ki sc zavedata, da jc pomemben del njunega dela tudi odpiranje navzven. Ne nazadnje pa jc bil to tudi večer, v katerem so učenci in učitelji dokazali, da medsebojno sodelovanje prinaša prijetne trenutke vsem: učencem, učiteljem, predvsem pa njihovim poslušalcem. V. V. Modna revija Srednje šole Domžale Pohvalimo! Ob letošnjem kulturnem prazniku jc bilo v naši občini toliko kulturnih in drugih prireditev kot že dolgo ne. Krajšim in daljšim prispevkom o njih namenjamo kar posebno stran in ob tem pohvalimo vse, ki so se potrudili, da je bila naša občina ob 8. februarju še bolj »kulturna« kot sicer. Hkrati pa si želimo, da bi bilo vedno tako! Uredništvo Posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku Likovna in medijska iskanja Silva Terška ¥ H. Kulturno društvo Miran Jare Skocjan je ob slovenskem kulturnem prazniku v razstavišču poleg poletnega gledališča pripravilo razstavo slik avtorja Silva Terška, ki je na odprtje razstave pripeljal nekaj gostov iz sveta kulture, med katerimi sta bila tudi klasična kitarista brata Alen in Dejan. Poleg kulturno bogatega odprtja razstave pa smo bili ljubitelji kulture deležni še enega obiska gospoda Silva Terška, saj jc kulturno društvo dober teden kasneje pripravilo še eno srečanje s človekom, o katerem je Miran Satler zapisal: »Silvo Teršek - radijski človek. Po tej plati njegovo delo usmerja izredno široko razumevanje vsega človeškega in še predvsem spoštovanja življenja v vseh mogočih preizkušnjah časa in osebnih stisk. Silvo Teršek novinar reporter, moderator - označuje obdobje, ki ga bo prihodnji čas imenoval »Terškovo obdobje« na radijskih valovih. Zanj so ljudje jutro, poldan, večer in noč. O njih piše s srčno krvjo, nežno, temeljito, globoko, kot bi segal v vodnjak. Z njimi se pogovarja kot dober človek z dobrim človekom. V njih vedno najde iskro, o kateri premnogokrat mislimo, daje v ljudeh ni več. Iz te iskre Silvo Teršek naredi kres, znamenje, ki slovensko dolino navdušuje.« V. Slovenski dan kulture Osmi februar smo s krajšo slovesnostjo praznovali tudi v našem Domu. Naš pevski zbori ck Spominčice jc na začetku pod vodstvom fizioterapevtke Mojce zapel nekaj prijetnih pesmi Prešernovega sodobnika Antona Martina Slomška. Nastopile so ljudske pevke pod taktirko prešerno razpoložene zhorovodkinje in že je izzvenela prelepa Prešernova pesem Luna sije, klad'vo bije, to je zelo lepo zapel zbor. Naši stanovalci Angelca, Boris, Mihaela in Terezija so nam recitirali Prešernove in druge priložnostne pesmi. Bravo, nastopajoči! Na kulturni praznik jc bilo predstavljeno tudi novo domsko glasilo Utrinki št. 14, ki je izredno lepo oblikovano in opremljeno z dobro fotografijo. Priložena so poročila, kronika dogodkov v Domu, mnogo dobrih nasvelov, prispevkov naših vodilnih ter zanimivo čtivo učencev OŠ Jarše, pa naših stanovalcev, v prozi in pesmih. Tudi voščilo za srečno in zdravo leto 2000 jc bralcem na začetku zaželela fiziotcrapcvlka Vladka. Hvala! Ob slovesnosti na Kulturni dan jc Uprava doma dvema stanovalkama podelila priznanji za sodelovanje na kulturnem področju. Prejela sem eno izmed obeh za dveletno pomoč v knjižnici v letih I997 in I998. Prekrasen šopek v nežnih barvah s prijetnim vonjem, česlilkc in stisk rok direktorja in delovne lerapcvtkc Silve mi pomenijo mnogo. Prineslo mi jc nekaj samozavesti in vedrine, ki ju človek, porinjen na obrobje, šc kako potrebuje. Zgodi sc, da je hendikepiran, čisto na tleh in samo Se išče roke, ki bi mu pomagala vstal i. Hvaležna sem Upravi doma za pozornost in priznanje za minulo prostovoljno delo. Kdor jc bolan in betežen, ne ostane brez vsake vrednosti in cene. Tudi to jc kultura. V knjižnici sem z veseljem opravljala evidenčno delo in dajala ljudem knjige. Rada imam knjige in ljudi, ki jih berejo / njimi sem kramljala m imela stike z njimi. Žal sem morala zaradi bolezni opustiti prijetno delo. Letos jc Prešernovo leto. Obhajamo dvestoletnico njegovega rojstva in vse leto bodo po vsej Sloveniji predstave in prireditve v pesnikovo slavo. »Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj sc jim po glavi hlodi.« FRANJA KOLER Počastitev praznika kulture v društvu »Lipa« (lani Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale smo prav gotovo ljudje, med katerimi hi se naš veliki pesnik Prešeren dobro počutil, »saj smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo«, kot je preti leti sam zapisal. Ker ga žal ni več, je naša predsednica Metka Zupanek na proslavi v časi njegovemu spominu 4. februarja v naših prostorih prebrala njegovo pismo, ki nam ga je napisal v pristni stari gorenjščini. Luhi moji prjalli! .Jest ra/tatn. de mi še nkol ni bvo tko le pu per sre kol rdej, ko sle se prov vi name spovnUl, ak jest ie več kot 150 let u zeml počivam. To mi naznanja, tla vaša hiber.cn do mene še ni iignsnivn, ee vlili sni tkn dovg od vas ločen. Vrjcmlc mi. de SO hit Cajti k je lud men tle pod zemvo z.vuahudo ŠVO. Težko mi je bvo prestopil, kn sem vitlu, kuga 10 vse hlidga sovdtitje v vojnah z majmi Kranjci tlevtd. Vam odkritoserčna povem, tle sim skoz en skoz previian, de ste vi zde j k mu te le svojo državo gvišen bel kontent kot prej. Ke bi jest takrat vedil, kar zde j vem. tO skusil kur vi zde j skušate, loko jest gvi-šen nikol nit drug svet it ne bi holu. .les sem zmerj veseve druščne rad imu in dnes sem prou veseu, de ste se vi tle. skupaj u vaš Up zbral. 1'ridtc še kilej grvn k nam uVrhti. Vte videl, koku je pri nas (letno, /vo vesu bom. če greste poj še čez. triom in Katarino nI pa skoz Vintgnr na Dravo, mojo Jero en Katro obiskal. Jera. ta uboga ivavea je cev cap. do rudnega pri men bvo, poj je po mi radne pri Pavležov tet na Dobrav umrva. Katra pa gUh tko. Man jima grob p<> eg najti, en cešeno Marijo za rajne zmotite. Vam ne bo na škodo švti, dušnim u vicuh pn iillkn pomaga. Se to vam moram povedat, de sem zvo ve-mu. moji hibi Kranjci, de sle tko velkipatrioti postali en ste mojo 7/lravheo rti svojo himno vzeli. Res sem veseu en rdej jo kar skupe j rttpopc en prou /letno se imejte. Lepit vas pozdraviti vaš odkrilosrčn pr-jatu Dr. Franc Prešeren Pesnikovemu spominu smo se oddolžili s kralko. neformalno, a zelo prisrčno proslavo. Ob častnih članih društva gospodu Milanu Flerinu in Stanetu Ha-betu, ki se vedno rada odzoveta našim vabilom, se je proslave udeležilo lo liko članov, da smo do zadnjega količka napolnili dvoranico, ki so jo za to priložnost s svojimi izdelki okrasile udeleženke enega od naših dveh risarskih tečajev. Članice društva gospe Mira Jare, Jelka Moravče in še posebej Anica (iladek so imenitno recitirale nekaj Prešernovih pesmi, slišali smo odlomek iz knjige, ki jo jc pesniku posvetila naša članica pesnica gospa Mila Vlašič in tudi njeno pesem v čast našemu jirvemii pesniku Valentinu Vodniku, kalerega sc prav tako spominjamo ob našem kulturnem prazniku. Pri petju Zdravljice nam jc z glasbeno spremljavo pomagala gospa Marina Aparnik. Zborček ljudskih pevk »Ginko« pod vodstvom gospe Mare Vilar je na proslavo prinesel prijetno ljudsko razpoloženje. (lani literarne delavnice pridno ustvarjamo tudi sami. Prebrali smo nekaj svojih pesmi in proznih odlomkov in tako obogatili proslavo z. našo kulturno ustvarjalnostjo. Poslušalci so toplo sprejeli naše literarno ustvarjanje. Ob koncu jc gospod Slane Mahe s harmoniko spodbudil vse udeležence proslave k petju slovenskih narodnih pesmi, vmes pa jc z. veseljem obudil nekaj spominov iz svojega bogalega življenja. Druženje smo zaključili s prijel in > zakusko, razgovorom in petjem ler pesnikovo željo: »Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!« SILVA MIZERIT METKA ZUPANEK stran 11 ŽIVLJENJE Z NARAVO Varstvo okolja -resna, dolgoročna odločitev občine Občina Domžale je okoljsko ena najbolj osveščenih občin v Sloveniji. Pred časom je prva v Sloveniji pripravila svoj program varstva okolja. Ta z vnaprej določenim programom in ukrepi pomeni kakovostno podlago za delovanje na področju Varstva okolja. V zadnjem letu pa je občina z aktivno politiko varstva okolja začela tudi z reševanjem pravih problemov. Različni organi nhčine in občinskega sveta postopno rešujejo ravnanje z odpadki, vsaj delno bo kmalu urejen promet skozi občino, pripravljena so bila kakovost-na izhodišča za prostorski razvoj občine, izdelani so bili pregledi ilegalnih izpustov v vode in drugi projekti, ki kažejo na resno in kakovostno prizadevanje občine za varstvo življenjskega prostora v občini Domžale. Nadzor stanja okolja s pomočjo prostovoljnih organizacij Upravljanje varstva okolja poleg programiranja in izvajanja ukrepov za-hleva ludi nadzor nad delovanjem in popravke politik in ukrepov, ki jih izvajamo. Ukrepi varstva okolja so najbolj vidni v okolju, v katerem Živimo. Da bi v občini poznali dogajanje v prostoru in poznali občinske in širše okoljske probleme, je v mesecu januarju občina Domžaic na podlagi zbiranja ponudb rxxlpisala pogodbo za pripravo projekta, s katerim bomo v nadzor izvajanja občinskih predpisov vključili tudi prostovoljne organizacije. Namen in cilji vključevanja prostovoljnih nadzornikov Namen sodelovanja prostovoljnih nadzornikov pri nadzoru stanja okolja v občini jc izboljšati nadzor nad stanjem okolja v občini Domžaic, zagotoviti redno in učinkovito spremljanje stanja in za tem učinkovito ukrepati, javno predstaviti delovanje občine m nadzorne sluZbc za zagotavljanje boljšega Življenjskega okolja občanov. Cilj sodelovanja prostovoljnih nadzornikov, pri nadzoru stanja okolja v občini jc reden in učinkovit nadzor nad stanjem okolja, poleg tega pa sc o stanju okolja in o ukrepih, ki jih lahko izvajajo za zagotavljanje varstva Življenjskega okolja informirani občani. Potek projekta Do končne vključitve prostovoljnih nadzornikov v komunalni nadzor bodo sodelujoči spoznali stanje okolja v občini, občinske in državne predpise s področja varstva okolja, pa tudi načine, kako spremljati stanje okolja in kako občinskim komunalnim nadzornikom sporočati o nepravilnostih in drugih dogodkih v okolju občine Domžale. Primeri prostovoljnih nadzornih služb V Združenih drŽavah Amerike jc vključevanje prostovoljnih nadzornikov v delovanje rednih nadzornih organov vsakodnevna zadeva. Samo v narodnem parku Ycllowstonc sc v delo nadzorne službe letno vključi prek 300 prostovoljcev. Prostovoljno sodelovanje v nadzorni službi tam pomeni veliko javno priznanje dela posameznika in poleg tega z nabiranjem izkušenj pomeni veliko prednost pri zaposlovanju. V Veliki Britaniji država za vključevanje prostovoljnih nadzornikov v sistem varstva okolja nameni veliko sredstev. Namenja jih za promocijo prostovoljnega nadzora in vzdrževanje tega sistema. Prostovoljni nadzorniki svoje okolje namreč zelo dobro poznajo, poznajo sosede in so okoljsko zelo osveščeni, kot taki lahko zelo dobro informirajo obiskovalec mest in vasi, zelo učinkovito posredujejo v težavnih razmerah. Prostovoljna nadzorna služba jc v Veliki Britaniji bolj kot naravovarstvena služba uvedena v narodnih parkih, v mestih in vaseh pa prostovoljni nadzorniki pomagajo pri nadzorovanju stanja okolja. Informacije društvom in posameznikom Vsa druStva in posamezniki z območja občine Domžale, ki vas zanima sodelovanje v prostovoljni nadzorni službi, vas vabimo, da sc oglasite Ro-mini Filipini, na telefon 726-400 ali na elektronsko poŠto: romina.filipinif« oikos.si. Varstvo vodnih virov na območju občine Občina Domžale je začela z delom na projektu zaščite podtalnice na kam-niško-donižalskem polju. Kljub določenim vodovarstvenim pasovom v občin- skih odlokih se kakovost vode v vseh črpališčih slabša. V črpališču Homec sc jc poslabšala celo do te mere, da po trenutnih podatkih ni več pitna. Kljub temu da sc bo po izgradnji sistema Kolovcc kakovost vode izboljšala, si nc smemo privoščiti, da z neodgovornim ravnanjem onesnažimo ta veliki in pomembni vir pitne vode Glavna vzroka za onesnaženje pitne vode sta intenzivno kmetijstvo (nitrati, pesticidi) in industrija (topila), povsem mogoče pa jc pojav nekaterih nevarnih snovi v vodi posledica malomarnega ravnanja posameznikov z nevarnimi snovmi. Mogoče jc tudi, da so organska topila v pitni vodi posledica neurejenega odlaganja odpadkov v preteklosti v opuščene gramoznice, ki so danes zasute Dušikove spojine v podtalnico lahko prihajajo tudi iz prepustnih greznic ali odplak, speljanih v nekdanje vodnjake, ter iz netesne kanalizacije. S tem projektom želimo: 1. narediti jasen pregled povzročiteljev, ki obremenjujejo podtalnico in 2. predlagati strokovno utemeljene ter tehnično, organizacijsko in finančno izvedljive ukrepe za zaščito virov pitne vode. Za uspešno reševanje teh zadev jc potrebno z različnimi mehanizmi vzpostaviti sodelovanje občin, uprav-jalcev vodooskrbnega sistema, lastnikov in uporabnikov zemljišč v vplivnih območjih vodnih virov ter pristojnih ministrstev. Za uspešno varovanje vodnih virov je nujno potrebno sodelovanje z občani. Zato prosimo vse, ki bi vedeli za kakršnekoli vire onesnaženja (zasuti odpadki, greznice, speljane v vodnjake neprimerno gnojenje ali škropljenje v bližini črpališč vode in podobno), da o tem obvestijo izvajalca projekta Oikos d. o. o. (www.oikos.si), Ro-mino Filipini na telefon 726-400, za tiste modernejše pa lahko tudi na elektronsko pošto voda@oikos.si Prihodnjič V prihodnji številki Slamnika bomo predstavili organizacije in posameznike, ki jih zanima sodelovanje v prostovoljni nadzorni službi, predstavili bomo tudi nekaj občinskih predpisov s področja varstva okolja. Se domžalska občina lahko pohvali z mokrišči? Najkrajši odgovor na naslovno vprašanje bi bil lahko »da«, vendar se s tem naše obzorje v zvezi z mokrišči v naši občini še ni kaj dosti razširilo, saj je marsikomu že sam pojem »mokrišče« najbrž tuj ali pa vsaj zamegljen. Izraz »mokrišče« seje postopoma utrjeval sočasno z uveljavljanjem zavesti o pomenu in vrednosti v preteklosti preziranih in ekonomsko in kratkoročno nekoristnih območij in tako danes predstavlja skupno ime za zemljišča, ki delajo prehod med vodnimi in kopenskimi okolji. Mokrišča, kamor štejemo vsakovrstne mlake tistišča, poplavna obrežja vodotokov, ribnikov in jezer, morske obale, visoka in nizka barja.....so v primerjavi z drugimi naravnimi in šc posebej z okolji, ustvarjenimi s človekovo prislol-nostjo, neverjetno pester, bogat in zanimiv ekosistem. Njihova univerzalnost sc kaže v zgoščenem prepletu prekipevajočega življenja v obliki najrazličnejših, pretežno na vodo vezanih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov, skupni imenovalec pa jc medsebojna povezanost "i soodvisnost. In ker sodobna okoljska etika temelji tudi na spoznanju O biotski raznovrstnosti kol pomembni življenjski vrednoti, lahko mokrišča uvrstimo v sam vrh v smislu ži-VOpisanosti in raznolikosti življenja, ki ga vsebujejo. Poleg lepa so mokrišča izginjajoči ekosistemi o čemer priča tudi svetovni dan ohranjanja mokri« (.'. februar), kar pomeni, dan sc je začela pot, če že ne ponovnega vzpostavljanja tovrstnih biotopov, pa vsaj skrbnega varstva leh živili učilnic in odličnih naravnih laboratorijev. Ob iskanju mokrišč v naši občini bomo najprej naleteli rta izstopajoč pravi ekološki fenomen v tukajšnji širši okolici -nizka barja v tehniških gmajnah SV od kraja Dob. ki so v zložnih grabnih polagoma nastala z zaslajaiijcni površinske vode, ta pa jc povzročila ustvaritev šotne plasti. Ugodne za uspevanje pri nas izredno redkih močvirskih rastlin. Da ima pelero teh barij res naravovarstveno edinstven pečat, priča začasno zavarovanje lega območja I. I992 v naravni rezervat, ki jc tako, tal SSIB0 eno leto, ščitil med drugim celo rastlino, imenovano »barjevka«, ki v Sloveniji uspeva le še na tem rastisču. , ,„ . Izvrsten primer I. i. antropogenega mokrisca (nastalega posredno s človekovim poseganjem v prostor) jc med Radomljam! in Rovami. kjer sc je ob Opuščenem glmokopu, ki je Močvirnat značaj travnika na fotografiji, ki leži jugovzhodno od Ihana, pride do veljave v deževnem obdobju, ko padavine ustvarijo poplavni travnik, ta pa si takrat nadene ime »loka«, v ozadju z drevjem zakrit Ihan in viden zvonik cerkve. Odličen, sicer miniaturen primer mokrišča v obliki počasnega prehajanja stoječe vode v kopno. Posnet primer na gojitvenem ribniku Radomlje je enkratno zatočišče različnim dvoživkam, gnezdečim pticam in izumirajočim močvirnim rastlinam. danes preobražen, v ribnik, razbohotilo bujno in mnogovrstno močvirno rastlinstvo in živalstvo (vrbe trs, rogoz..... ptice, dvoživke. ...I. Žepna zbirka različnih biotopov s skupnim imenovalcem večje ali manjše prisotnosti vode je na ravnici ob hudourniški Rovščici južno od vasi Rova. ki jc med drugim (različne in tedke ptic«) tudi zaradi vidnega značaja mokrišča zdaj v pripravi osnutka za bodočo ekološko turistično pol. poimenovano po tamkajšnjih ledinskih imenih Klala in Mlake. Sicer pa že ti dve imeni povesta, da imamo tod opravka s prepletajočim se mozaikom potoka, mlak, gozda in travniških jas, česar občasna posebnost jc, da jih ob nalivih poplavlja prestopajoča voda Rovščicc, ki s lem ustvarja tipičen prizor mokriščne dinamike (poplavni gozd, nastale lokve, ...I. Lep primer delno še ohranjene naravne struge potoka Dob-rovščice jc viden ob gozdnem robu zahodno od Dragomlja, kjer si voda ob nalivih privošči prestopiti bregove in ustvariti zanimiv pojav poplavljenega gozda, grmovnate goščave in travnikov (poplavljeni travniki si tako nadenejo pomožno ime - loka; od tod tudi možen izvor krajevnega imena Mala Loka). V občini Domžale jc vredno opozoriti še na en čudež narave, ki človeku nazorno dokazuje svojo prolierozijsko in samoočiščevalno skrb. če ji seveda pustimo prosto pot. Primer neverjetno vijugajočega se potoka Žetodnik, ki v Češeniš-kih gmajnah deloma igra vlogo meje med našo in lukoviško občino, je nedvomno vreden občudovanja, saj nam s svojimi meandri, nad katerimi ob ohladitvah skrivnostno vejejo nastale meglice, pričara dobesedno pravljičen in malodanc mističen prizor. Domžalska občina in njen okoliš je poleg naštetih mokrišč posuta št z veliko drugih manjših in občasnih mokrišč, ki jih lahko najdemo v obliki zamočvirjenih travnikov med Sumbcrkom in smučarskimi skakalnicami pri Ihanu in jugovzhodno od njega, pod Krumpcrkom, v ohranjenih krpah jelševja med Želodnikom in Krtino, ob ribnikih, kot sta Radomlje in Žclodnik, v miniaturni obliki tudi severno od vasi TurnSc in Sc drugod. Narava se s svojo neprekosljivo ustvarjalnostjo ni zmotila ko si je zamislila med vodo in kopnim vzpostaviti tako rekoč svoja naravna ledvica - mokrišče. zalo nc ponavljajmo skrajnosti iz bližnje preteklosti, ko jc bilo mokrišče le tarča nepremišljenega uničenja, temveč ga občudujmo kol enkratno harmonijo soodvisnosti in sožitja vode, zemlje, rastlin' živali in - le ha tak način tudi - človeka. ' ' Besedilo in fotografije: JOŽE KOZJEK, študent biotehniške fakultete Prisrčno povabljeni tudi letos 12. Po nagelj na Limbarsko Goro Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smučarski klub Termit Moravče tudi letos pripravljata prireditev PO NAGEL) NA LIMBARSKO GORO. Prireditev, ki vsako leto na Limbarsko goro privabi več obiskovalk in obiskovalcev, bo letos v nedeljo, 12. marca, oh 10. uri na Limbarski Gori. Organizatorji obljubljajo prijeten kulturni in družabni program, vsaki materi, ženi in dekletu nagelj, bogato kulinarično ponudbo, veliko prijetnih trenutkov in srečanj pa morda še kakšno presenečenje. Dobrodošli na Limbarski gori 20001 Spet v šolo Veliko govore o medgeneracijskem povezovanju, o izkušnjah, ki jih starejši lahko ponudimo mladim. Ker so nas do sedaj v glavnem obiskovali učenci OS, otroci iz vrtcev in druge skupine, smo se odločili, da tudi mi gremo k učencem in jim ponudimo nekaj svojega ročnega dela in stare ljudske pesmi, ki jih večinoma znamo še iz šolskih let. Učitelji in učenci OS Dob so pripravili dan drugačne šole s prikazom starih obrti, ustvarjalnimi delavnicami in razstavo ročnih del. Z veseljem smo tudi mi prinesli izdelke, ki smo jih naredili v okviru delovne terapije, da pokažemo, kaj vse zmorejo naše roke in volja. V Dom nas je prišel iskat šolski kombi in nas odpeljal v šolo. Najrazličnejši spomini so sc spet obudili v nas. ko smo zrli v šolska vrata, skozi katera smo nekateri pred leti hodili ... V šolski telovadnici smo si najprej ogledali prikaz slarih obrli, nato pa posedli ob razstavni mizi ter vzeli v roke pletenje, kvačkanje, vezenje ... Mladi sc učijo od starejših - zato smo bili veseli, ker so sc otroci z zanimanjem ustavljali ob naši razstavi in povpraševali, kako se kaj naredi. Posebej uspešna jc bila naša prodajna razstava, kjer smo prodajali nogavice, pajacke, obešanke, broške ... in izkupiček name- nili učencem za šolo v naravi. Ker je pesem del našega življenja že od mladosti, smo tudi zapeli in zaigrali na ljudska glasbila. U po je čutiti utrip življenja in živ-žav, ki ga ustvarjajo otroci. Prav dobro smo se počutili med učenci OŠ Dob in drugimi obiskovalci Valentinovega sejma, kjer smo preživeli lepo sobotno dopoldne. Tudi v prihodnje si še želimo takšnega sodelovanja. Za stanovalce 1)1 Domžale MOJCA'KKRĆ Prihaja pomlad Dober dan, Arboretum Volčji Potok Kot smo zapisali Ze v prejšnji številki našega glasila, sla tudi letos Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok podpisala dogovor, po katerem imajo vsi občani in občanke naše občine možnost nakupa letne karte za obisk tega naravnega bisera. Letne karte omogočajo vsem. da park obiskujejo vse leto, neomejenokrat, vstopnica pa velja ludi za vse prireditve v okviru parka. Letne karte lahko kupite v Cvetličarni Arboretuma Volčji Potok v Domžalah, na Slamnikarski I v Domžalah ter v prodajnem centru v Volčjem Potoku - ob vhodu v park. Za šolske skupine brezplačno Vse šolske skupine iz občine Domžale in drugih občin, ki so podpisale sporazum o sofinanciranju letnih kart, imajo prosi vstop v park. V arhorelumu jc tudi dnevni center Centra za šolske in ob-šolske dejavnosti, ki za učence organizira naravoslovne dneve. Šolske skupine si park lahko ogledajo tudi same. V primeru, da naročijo vodiča v Arboretumu, ga je potrebno plačati. Tudi letos velika cvetlična razstava Najpomembnejša prireditev v letu 2000 bo velika spomladanska razstava cvetja od 17. aprila do 2. maja. Na priredilvi bodo sodelovali vrtnarji, cvetličarji in številni proizvajalci ter prodajalci vrtne opreme Obiskovalci pa težko pričakujejo tudi že tradicionalni, v tem času najzanimivejši vrtnarski sejem z bogato ponudbo domačih in tujih vrtnarij. Med razstavo bodo v parku pripravili tudi številne kulturne prireditve. V juliju in avgustu bo v parku razstava lilij ni dalij. Zanimiva novost Arboretum Volčji Potok bo od srede marca za obiskovalce šc zanimivejši. Skoraj vsa drevesa in gr-movnice v parku bodo namreč označene s slovenskimi in latinskimi imeni. Polepšajte si torej prve pomladanske dni in obiščite Arboretum Volčji Potok! V letu 1999 nagrajena fotografija Mateje Kuhar. fflNEVCT mili »lp Energetsko svetovalna pisanu Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061/720-100, 721-321 Kondenzacijski kotli Goriva označujemo glede na količino loplolc, ki jo vsebujejo. Z izrazom kurilnost lli označujemo tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare. ki jo vsebujejo dimni plini. Z izrazom zgorevalna toplota Hs označujemo vso toploto, ki sc sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih (latentna toplota). Pri nižjih temperaturah dimnih plinov (55°C pri zemeljskem plinu in 47°C pri kurilnem olju) vodna para kondenzira v kondenzat in pri tem se sprosti latentni del toplote. Razmerje med kurilnostjo in zgorevalno toploto (Hs/Hi), je pri vseh vrstah goriv odvisno od kemijsko vezanega, oziroma molekularno navzočega vodika. Čim večji jc delež vodika v gorivu, boljše je razmerje. Zemeljski plin je za kondenzacij-sko tehniko najprimernejše gorivo. Načeloma je mogoče uporabiti tudi ekstra lahko olje in les, vendar pri njuni uporabi naletimo na tehnične težave. Temperature dimnih plinov, ki jih dosežemo s kondenzacijo, so znatno nižje in dimni plini, ki vsebujejo žveplo, so agresivnejši, kar lahko povzroči poškodbe na izmcnjcvalniku toplote. Nastali kondenzat je potrebno vedno nevtralizirati, kar močno poveča stroške investicije. Kondenzacijski kotli delujejo podobno kot niz-kotemperaturni z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Iz kurišča spuščamo pri nizkotemperatur-nih izvedbah kotlov pline s temperaturo nad ro-siščem vlage v dimnih plinih, da zagotovimo za- dosten vlek in da kondenzirajoča vodna para ne poškoduje dimnika. Pri kondenzacijskih kurilnih napravah pridobimo s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih tudi del toplote, ki je do sedaj neizkoriščena odhajala skozi dimnik v okolico. Kondenzacijski kotel je v osnovi povsem podoben klasičnemu, ki ima na izhodu v dimnik prigrajen dodatni toplotni iznienjevalnik. Kondenzacijskega kotla ne smemo priključiti na obstoječi dimnik. Ker dimne pline močno ohlajamo, moramo upoštevali določene zahteve glede materialov, iz katerih so narejene dimne tuljave, saj kondenzat vsebuje različne kisline, ki so lahko škodljive. Materiali dimnih tuljav morajo biti korozijsko odporni na agresivni kondenzat. Vrednost pH kondenzata zemeljskega plina se giblje od 3 do 5. Kondenzat je zaradi CO. ki se z vlago veže v ogljikovo kislino, rahlo kisel. Vrednost pH kondenzata ekstra lahkega olja se giblje med 1,5 in 3. Ker vsebuje žveplo-vo kislino, je ta kondenzat agresivnejši od plinskega. Pri kurilnih napravah manjših moči (enodružinske hiše), lahko kondenzat odvajamo v kanalizacijo. Pri zgorevanju 1 m' zemeljskega plina se sprosti do I litra kondenzata, kar predstavlja pri etiodruZm ski hiši z napravo moči 20 kVV 2,6 do 3,3 m1 kondenzata na leto. Pri mešanju kondenzata z odpad no vodo iz gospodinjstva in z deževnico, se kondenzat tako razredči, da ni več nevaren okolju. Pri napravah nad 350 kVV pa je potrebno zgraditi napravo za nevtralizacijo kondenzata. Izkoristki se gibljejo med 100 do 107%. poraba pa je v primerjavi s stan mi kotli nižja do 40%. IVAN KKNDA, univ. dipl. inž. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno Komunalno podjetje PRODNIK Domžale bo od 20. do 24. marca 2000 opravilo odvoz kosovnih odpadkov. Turizem ■ najbolj obetavna panoga tega stoletja z uresničevanjem Zakona o pospeševanju turizma iz leta 1998 v naši občini Poglavitni namen, ki ga zakon zasleduje, je oblikovanje tržno zanimive in konkurenčno ter ekonomsko učinkovite turistične ponudbe. Zanimanje za doseganje takega cilja imajo vsi gospodarski dejavniki pa tudi zastopniki javnega interesa. Vendar pa brez vzpostavitve vrste mehanizmov, s pomočjo katerih se sredstva in aktivnosti vodijo v isto smer, ne more doseči cilja, samo po sebi pa sc zgodi le v sanjah. Mehanizmi, ki jih vzpostavlja zakon o pospeševanju turizma, so: • Oblikovanje lokalne turistične organizacije; ustanovi jo več občin na geografsko zaokroženem območju. Občina vodi tudi zadeve, ki so opredeljene kol javni interes za: - skupno oblikovanje turistične ponudbe na zaokroženem t u risi t iOnom območju: - skupna predstavitev turistične ponudbe; • Pridobitev statusa turističnega območja s pogoji, ki zagotavljajo osnovno turistično ponudbo: • Pridobitev pravic do: - sredstev in državnega proračuna za investicije: - upravljanje NTO (nacionalne turistične organizacije) - uvedba dodatnih virov financiranja l.TO. Iniciativa je dana predvsem občinam. Skoraj vse, kar je povezano s turizmom, je v pristojnosti občin: infrastruktura, bivanje, informiranje, aktivnosti. Občina odloča o finančnih virih za razvoj turistične ponudbe in promocijo z uvedbo turistične takse in z uvedbo turistične članarine, v kolikor izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa turističnega območja Občina odloča o statusni obliki lokalne turistične organizacije na podlagi programa aktivnosti Odločitev o obsegu turističnega območja mora izhajali iz zadovoljevanja potreb in želja turistov kakor tudi iz možnosti prodaje čim več turističnih storitev in blaga. Zakon je uveljavljen; težje pa ga je uresničevati. Zato pa sta potrebni volja in znanje, teh pa ne bi smelo manjkati, saj smo v občini, kjer hotenja zmagujejo. Predsednik IGOR KUZMIČ TURIZEM SMO LJUDJE Turistično društvo Ihan stran 12 Več nas je, boljši bomo Turistično društvo obstaja že vrsto let in je vanj vključenih blizu 200 članov. Vse delo v društvu sc opravlja prostovoljno - amatersko in sloni predvsem na ramenih ge. Slavke Pogačnik, tajnice ge. Mojce Jančar in blagajni-čarke ge. Vodnjov, ki nesebično priskoči na pomoč, kadar je potreben prevoz, pobiranje članarine in obveščanje članov o aktivnostih. Vsako leto skrbno pripravimo program in ga tudi v celoti izpeljemo, velikokrat pa med letom tudi kaj dodamo, kakor pač nanese jo potrebe. Povabilo Turistično društvo Ihan vabi vse občane in občanke Krajevne skupnosti Ihan, da sc nam pridružite z motom: »Več nas jc, boljši smo!« Prav lako vabimo vse obrtnike, gostinec in podjetnike, da se nam pridružijo kol člani, sponzorji ali podporni člani. Vse informacije in prijave sprejema tajnika društva ga. Mojca Jančar, Prelog, Brezni-kova 53, lahko pokličete tudi tel. štev. 724-22-10. Prisrčno vabljeni! Pred leti je TD Domžale izdalo veliko turističnih prospektov in razglednic, eno izmed njih tudi objavljamo in vas vabimo, da uredništvu posredujete svoje predloge za nove razglednice. Turistično društvo Domžale Mažoretke, skrb za lepšo okolico in še kaj Člani Turističnega društva Domžale so v spomladanskem času obnovili 24 korit z okrasnim grmičevjem ter 8 korit s cvetlicami, v okvir skrbi za lepše mesto pa spada tudi obnova kozolcev in klopi v parku oh Bistrici, ureditev drevoreda »88 lip« ter obnova litoželeznih klopi v centru. Ocenjevanje lepo urejenih objektov in njihove okolice je bilo izvedeno v mesecu maju in juniju, ocenjenih jc bilo več kot 550 objektov. Najboljšo oceno je dobilo 46 lastnikov hiš-objektov oz. njihove okolice. Ti bodo prejeli za nagrado video kaseto LEPO UREJENE DOMŽALE v letu 1998-1999 ter knjigo »Vse o vzgoji okrasnega grmičevja in rož«. Leto 1999 jc bilo zelo uspešno. Ustanovljena otroška folklorna skupina sc jc kar dobro izkazala in upam, da bo lako tudi v prihodnje. Naslopila jc na prireditvi Valček za mamo. plesali so skupaj z. Godbo Mengeš v ihanskem športnem parku, zaploskali, so jim v Arborctumu Volčji Potok. Srčno upamo, da bomo dobili stalnega učitelja. Zelo aktivna je sekcija odraslih narodnih noš. Vsako leto sc udeležujejo sprevodov v Avstriji, laškem, Kamniku ter vseh procesij in bud-nic. Med narodnimi nošami jc potrebno posebej omeniti g. Simona Hribarja, Janeza Mejaka in Acota Itilenca, ki popestrijo procesije z vozovi in kočijami. Zelo ponosni smo tudi na go. JoZi Košak, ki se povsod predstavlja z. izdelovanjem slamnikov, medtem ko pletenje cekarjev za narodne noše predstavljajo Veronika Starin in zakonca Proscnc z Vira. Vsako leto pripravimo tudi predavanje Največkrat povabimo g. Zgonca, ki nam predava o vzgoji cvetja in vrtnic ter o škodljivcih na cvetju in na sadnem drevju. Novosl leta 1999 je bil naš nastop na Domžalskem sejmarjenju, kjer se je naše društvo predstavilo v narodnih nošah, obiskovalcem pa smo ponudili domači kruh in doma pripravljeno pijačo. V Ihanu imamo štiri lokacije, ki jih cvetlično uredimo za lepši videz kraja. Dvakrat letno posadimo rože, za nakup in nasadilev ter celoletno nego poskrbi predsednica V mesecu oktobru jc bil organiziran enodnevni izlet v Prckmur-je. Udeležilo se ga jc 97 članov v TI) Domžale. Sekcija mažoretk, ki Šteje 32 članic, jc imela več nastopov ob raznih prireditvah, seveda je želja, da bi bilo teh nastopov šc več. Pred leti je Turistično društvo Domžale sodelovalo pri novoletni okrasitvi domžalskih ulic z novoletnimi jelkami in okrasnimi žarnicami, organiziralo je novoletne sprevode dedka Mraza oz. Miklavža ter novoletni sejem. Teh prireditev po mnenju g Draga Burje, predsednika Turističnega društva Domžaic, nc organizirajo več, ker se pojavljajo organizacijsko boljši organizatorji. V letu 2000 bodo nadaljevali z obnovo parka »88 lip« - to jc obrezovanje dreves, obnova klopi v parku, obnova košev za odpadke, obnova javne razsvetljave v parku, obnova cvetličnih korit v Domžalah, obnova litoželeznih klopi v centru Domžal, obnova kozolcev »Dobrodošli v Domžalah«. V mesecu maju in juniju bodo ocenili in poiskali najlepše stanovanjske hiše - objekte in njihovo okolico, v programu pa jc tudi obnova (zamenjava dotrajane kritine in, čc bodo možnosti, razširitev) objekta, s katerim razpolagajo in v katerem bi radi organizirali tudi turistično dejavnost. Pričakujejo tudi več organiziranih nastopov mažoretk. pripravo izletov ter sodelovanje na turističnih prireditvah. Mlada folklorna skupina, ki pleše v okviru Turističnega društva Ihan, se je uspešno predstavila v Arboretumu Volčji Potok. ga. Slavka, za zelenice pa g Vodnjov. ki jih redno neguje in kosi, turistično društvo pa jc poskrbelo za novo kosilnico, na »ples z metlo« po ihanskih pločnikih pa vabi ga. Joži Hribar. V letu 1999 smo prvič samostojno izvedli »Predstavitev vin ihanskega vinorodnega območja.« Prireditev smo prevzeli od kulturnikov, ki so nam tudi pomagali. Prireditev je odlično uspela in jo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Izletov je bilo kar nekaj, saj smo bili v Bohinju, obiskali smo vinsko Cesto na Dolenjskem ter se popeljali tudi v Beljak, Planico in Madžarsko. Vselej jc bila z nami malica in veliko dobre volje. Za december jc bilo značilno miklavžcvanjc za več kot sto otrok in prvi nastop mlade plesne skupine pod vodstvom San-dc Urankar, blagoslov konj ihanskega okoliša, kjer jc imelo TD svoj »Stant« ter novoletna okrasitev kraja in dvorane, nc smemo pa pozabiti tudi tradicionalnega koledarja s fotografijo sekcije narodnih noš. Program za leto 2000 obsega skoraj enake dejavnosti kot v letu 1999, načrtujemo pa, tla ga bomo obogatili z ogledom smučarskih poletov, enodnevnim izletom na Madžarsko, prvo razstavo čebelarstva z udelež bo čebelarjev z ihanskega območja, pokuSino medu in medice ter medenih izdelkov. Ob tem pa nc pozabimo na pomembnejše obletnice svojih članov in članic, ki sc jih spominjajo s čestitkami, skrbijo za starejše, uspešno sodelujejo / osnovno šolo in si želijo, da bi sc njihovo delo uspešno nadaljevalo tudi v prihodnje, morda z. večjim pottuhom donalorjcv in sponzorjev. ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660 Ugodnosti: E-poita: clip@clip-domzale.si -10% popust nudimo za skupine - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom f\\„ - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. cCES a a00 a q00 od 14 do IO ure P©§©C0® (j)§Š0GK|© ODD08© Povabilo Karneval na Viru Gospa Slavka Pogačnik, predsednica TD Ihan: pridružite se nami Pustna sekcija praznuje 10-lct-nico od prvega karnevala na Viru. Od skromnih začetkov, kjer je bilo udeleženih le nekaj mask, jc danes karneval po obsegu in odmevnosti presegel občinske meje. Vsa dela pri izdelavi mask, organizaciji pustovanja in karnevala opravljajo člani prostovoljno, tudi večina sponzorjev je z Vira, ob strani pa nam stoji tudi Občina Domžale z županjo. Poleg naših mask nastopajo v karnevalu tudi gostujoče maske iz bližnje in daljne okolice (Iga. Ilirske Bistrice, Ribnice, Ptuja ...). Sodelujemo pa tudi z. okoliškimi vrtci in šolami, saj je največji poudarek pustovanja na Viru ravno na otrocih. Za starejšo mladino in ostale pa imamo v soboto, nedeljo in torek zvečer ples s priznanimi ansambli. Vse prireditve potekajo v Športnem parku Vir, kjer postavimo velik šotor z ogrevanjem. Vse zainteresirane za sodelovanje v karnevalu vabimo, da sc nam pridružijo - kontaktna osebi MARJAN, 031/519-972. \r* V PIŠČANEC BEDRA ali PRSNI KOŠI ZA MALICE PRIPOROČAMO: ĆEVAPČIĆE Porcija (7 kos) 200,- SIT samo samo 595 630 #"srr/kg #"SlT/kg PLESKAVIC0 Porcija (2 kos) 3«0,- S/T V DISKONTU JATA VAM NUDIMO NASLEDNJE UGODNOSTI: - PRI VSAKEM GOTOVINSKEM PLAČILU 5 % POPUST, - PRI NAKUPU NAD 3.000,- SIT VAS OBDARIMO Z BONOM ZA PEČENO BEDRO, - ZA IMETNIKE NAKUPOVALNE KARTICE JATA PRI VSAKEM GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 5.000,- SIT DODATEN 5 % POPUST (Nakupovalno kartico lahko dobi vsak kupec, če izpolni pristopno izjavo). JATA DISKONT IN FAST FOOD DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 108, TEL.: 061/710 473 JATA, d.d, Hladilniika pot 34, Ljubljani stran TURIZEM SMO LJUDJE Skupinska slika po uspešno opravljeni čistilni akciji v Kokošnjah. Turistično društvo Kača Iščejo svojo priložnost na področju turizma Z vključilvi jo Kokošenj in Zaloga pod Sv. Trojico je v okvir Občine Domžaic prišlo tudi Turistično društvo Raca, ki smo ga poznali prej kot eno i/.nied društev, ki^se je vključevalo v projekt celovitega urejanja območja Sent-jakob-Dol pri I jubljani-Dolskn s hribovitim delom do Moravč kot Turistično rekreacijsko območje Ljubljane. Društvo vodi g, Vinko Kcpcc in je imelo pred kratkim občni zbor v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc, Škocjan, s katerim zelo uspešno sodelujejo, saj jc Većina članov vključenih v obe društvi. Tako so skupaj s kulturnim društvom in go. Račič pripravili razstavo pogrinjkov, ki jc bila lepo obiskana. Največ pa ' naredijo pri očiščevanju in skrbi za lepše Kokošnjc in Zalog pri Sv. Trojici, ki bi ju radi bolj približali obiskovalcem, ki prihajajo v ta del naše občine. In prav želji, da bi več obiskovalcev prihajalo v prihodnje v te dve vasi, bodo v prihodnje namenili največ skrbi. Pri tem pa sc zavedajo, da največ lahko naredijo prav na področju skrbi za lepše in čistejše kraje, ki ju tudi sami krajani premalo poznajo. V okviru možnosti se bodo vključevali v slovenske projekte na področju turizma, kjer vidijo priložnosti tudi v bližnji prihodnosti, ko bo skozi KS Krtina, v katero spadajo, tekla avtocesta in bo prav na tem območju utrjen izvod z AC, ki bo obe naselji bolj približal obiskovalcem, Glede na načrte; da bo na tem območju v prihodnje več turistično-gostinske ponudbe, računajo, da se bodo lahko vključili tudi oni. Opozarjajo tudi na pre-majhno označenost posameznih naselij in zanimivosti na tem območju, zalo bodo dali pobude, da se postavijo potrebne označbe in prometni znaki. Največ pozornosti pa bodo namenjali očiščevalnim akcijam in Vključevanju mladih v delo društva, ki bo program oho-gatilo ludi I predlogi in pobudami, ki jih bodo dobili v sodelovanju z drugimi turističnimi društvi. Tudi v prihodnje načrtujejo medsebojno sodelovanje s Kulturnim društvom Miran Jarc iz Škocjana in drugimi društvi na tem območju. Turistično društvo Radomlje Spet med najlepše urejene kraje To turistično društvo zanesljivo spada med najbolj aktivno društvo v naši občini. Njegov predsednik g. Igor Kuzmič je skupaj s svojimi sodelavci vir vedno novih idej, ki imajo namen polepšati Radomlje in njegovo okolico, hkrati pa zagotoviti, da ho naselje, ki je že spadalo med najlepše urejena v Sloveniji, ohranilo sloves urejenega in prijaznega kraja, kamor se turisti radi vračajo. Zato jc bilo tudi v letu 1999 na prvem mestu čiščenje in urejanje okolice ter obnovitev kozolcev. V tem okviru so sodelovali tudi v projektu Kamniška Bistrica - rekreacijska OS regije; pričeli pa tudi z aktivnostmi za celovito ureditev in zavarovanje širšega območja Mlake in Blata v KS Radomlje, Rova in Dob. Kraj pa je lepši tudi zaradi tradicionalne akcije oz. izbire »Najlepše okenske in balkonske rože v KS Radomlje«. Ker je Arboretum Volčji Potok v neposredni bližini, so kot edino društvo imeli pravzaprav svoj dan in pripravili tudi pisno - promocijska gradiva, v njihovem okviru pa je nastopil tudi MPZ »Svežina«. Tudi njihova skupina narodnih noš sc udeležuje Dneva narodnih noš v Kamniku, kamor se odpeljejo z vozom. Lahko sc pohvalijo, da je na njihovem območju največ nagrajencev občine Domžale s tekmovanja »Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 99« in lani so pripravili njihovo srečanje Uspešno sodelujejo tudi z drugimi društvi in Arborctumom. Da je njihova dejavnost res vsestranska, kaže tudi priprava in organizacija razstave akademskega slikarja Črta Ercliha, kostanjev piknik in priprava in otvoritev razstave ročnih del v spomin Ivkc ( erar (mentorice) ob 90-letnici njenega rojstva, uspešno sodelujejo z, učenci OŠ Preserje pri Radomljah na področju turizma in še kaj bi sc našlo. Leto 2000 nc bo nič drugačno, g Kuzmič upa, da bo še uspešnejše, saj bi poleg rednega programa radi realizirali šc kar nekaj projektov, o katerih bomo pisali tudi v našem časopisa. Tako kot večina naših turističnih društev tudi TRD Konfin-Sv. Trojica skrbi za lepše okolje. Sportno-rekreativno društvo Konfin-Sv. Trojica Od krokarjevega slaloma do Miklavževega večera »Pretekla zima je bila radodarna s snegom, tako da smo lahko v februarju za vse ljubitelje smučanja na smučišču Konfin pri Sv. Trojici pripravili »Krokarjev slalom«. V mesecu marcu, ko imajo svoja dneva naše žene in matere, smo v Domu krajanov v Zijali pripravili že 6. prireditev z naslovom »Mamici moji ...«. Poleg naših glasbenikov, pevcev, reeitatorjev in humoristov nam je program popestrila še dekliška pevska skupina »Sirene« in ansambel »Rokovnjači«, so v poročilu zapisali člani Sportno-rekreativnega društva Konfin-Sv. Trojica in nadaljevali: »Na velikonočni ponedeljek smo organizirali tradicionalno prireditev »Nikoli več vojne« na mestu strmoglavljen ja ameriškega bombnika. Ob dnevu zemlje, tudi aprila, smo za naše okolje poskrbeli z očiščevalno akcijo širše okolice Sv. Trojice, Se posebej pa pohod-niških steza in poti. Šc posebej pa smo se potrudili z ureditvijo vodnjaka pod razvalinami gradu Kopriv-nik. Skupaj smo zopet praznovali ob tradicionalnem prvomajskem kresu na vrhu Sv. Trojice, naslednji dan pa v velikem številu na t. i. »Vegovem pohodu« raziskovali svet med Moravčami in Sv. Trojico. Prav tako smo s kresom proslavili tudi X. rojstni dan naše mlade države, 24. junija. Naše društvo je 25. septembra v okviru meseca športa in akcije »Živimo zdravo za zabavo«, v sodelovanju s Športno zvezo Slovenije, pripravilo rekreativno tekmovanje »Krokarjev kres« čez drn in strn v teku in v gorskem kolesarjenju, katerega sc vsako leto udeležuje več tekmovalcev. V zaključku jesenskih prireditev smo imeli člani in simpatizerji društva »Kostanjev piknik«, kjer so se Športno aktivni lahko pomerili tudi v različnih športnih panogah. Ze od začetka našega delovanja pa vsako leto prirejamo Miklavžev večer v Domu krajanov v Žejah, kjer obdarimo naše najmlajše iz okolišča PGD Žeje-Sv. Trojica« Turistično društvo Turnše-Cešenik Življenje z nami je lepše Turistično društvo Turnše-Cešenik je bilo ustanovljeno konec leta 1998, ko so tudi sprejeli program dela za leto 1999. Leto so začeli z vrsto čistilnih akcij, s katerimi so želeli uredili okolje. S prostovoljnim delom so počistili kar neki« divjih odlagališč in pomladi postavili tudi nekaj okrasnih kozolčkov v Turnšah in Ccšeniku ter jih okrasili s cvetjem. Po organizaciji dveh pohodov, enkrat na Murovico in drugič za Zasavsko Sveto goro nad Zagorjem, so pripravili tudi dva zelo doljro obiskana izleta. Spomladi so si ogledali Maribor z okolico, jeseni pa so se seznanjali z Dolenjsko - deželo cvička. Zelo dobro obiskan jc bil tradicionalni prvomajski Piknik z golažem, še lepše pa jc bilo na vsakoletnem pikniku, ki ga združijo s srečelovom in družabnimi igrami. Največ zaslug za odlično organizacijo piknika ima po mnenju članov g Janez Orehek, predsednik društva. Mlajšim članom društva in njihovim prijateljem je v najlepšem spominu ostalo dvodnevno taborjenje, ki sc ga jc udeležilo 25 otrok. Tudi letos so pripravili tradicionalno lickanje pri Janezu (iabrškii. kjer so sc jim pridružili tudi pevci iz Okteta Tosaina ter harmonikar Tine Stare. Ob koncu leta jc otroke razveselil Miklavž v spremstvu angelov in parkljev, v decembru pa so odlično izpeljali tudi akcijo pridobivanja novih članov. V turistično društvo Turnšc-ČcSenik jc tako vključenih 42 članov mlajših od IX let ter 97 nad IX let. Vsi so dobili članske izkaznice. Program za leto 2000 jc bogat. V njem so zajete vse tradicionalne prireditve, ki so jih organizirali žc doslej. Tudi v letu 2000 bodo posebno skrb namenih uieje nosti krajev in okolice, prenovi kozolčkov, postavitvi nosilcev za zastave, pripravili bodo tudi društveni koledar, lickanju pa naj bi sc pridruzUo tudi izdelovanje velikonočnih butane. Radi bi postavili oglasno desko tet pridobili ludi prepotrebne prostore za delo društva, si bo svoj program za Iclošnjc leto sprejelo na občnem zboru konec februarja. Skupinska slika članov Turističnega društva lurnsc-Čcšcnik ob koncu enega izmed pohodov, ki sc Jih radi udeležujejo stari in mladi. Turistično-kulturno društvo Rova Tudi pri nas je lepo V letu 1999 so člani Turistično-kulturncga društva Rova v februarju pripravili pustovanje na bližnjem Zagoriškem hribu ter ob kurejenju pusta izbrali najboljše maske, jih nagradili s simboličnimi darili, za lepše razpoloženje pa je poskrbel ljudski godec. Ob dnevu narodnih noš v Kamniku so se narodne noše s tega območja udeležile slovesnega mimohoda, skupina narodnih noš pa seje predstavila tudi na Mihaelovem sejmu v Mengšu. Na Miklavžev večer so pripravili tradicionalno Miklavžcvanjc. Dobri možje obdaril otroke, staršem in ostalim obiskovalcem pa pripravil lepo doživetje. Prireditev je bila izvedena za otroke Rov in Kolov-Ca na dvorišču gostilne Pire na Rovah, otroke Žič, Za-gorice in Dolcnj pa jc Miklavž obiskal na domu. TKD Rova si že več let prizadeva, da bi na območju, ki ga pokrivajo, uredili primeren prostor za otroke in tudi odrasle. Tako je v Zičah parcela v lasti krajanov, kjer jc bilo včasih divje odlagališče, pa so ga člani društva s prostovoljnim delom očistili in sedaj upajo, da bodo na omenjenem zemljišču v prihodnosti uredili prostor za otroško igrišče in balinišče. Za leto 2000 imajo zelo bogat program, v katerem bodo poleg tradicionalnih prireditev (pustovanje, kresovanjc, udeležba narodnih noš na prireditvah, Miklavževanje) pripravili šc izlet z ogledom kulturnih in turističnih znamenitosti, radi bi organizirali zabavne igre v oranju s konji, košnji, galopskih dirkah in balinanju, po vaseh bi radi postavili oglasne table, na že omenjenem zemljišču pa načrtujejo uredili balinišče in v okviru možnosti pozimi tudi drsališče. Načrtujejo tudi sodelovanje z drugimi turističnimi društvi, saj želijo obnoviti učno pot na mok-rišču Blate, njihova želja pa jc tudi pripraviti karte njihovih naselij z. vrisom obstoječih ulic ter katalog obrtnikov. Kot poudarja g. Marjan Šare, predsednik društva, želijo sodelovati tudi z ostalimi kraji in turističnimi društvi v teh krajih, da bi se tako bolje spoznali, si solidarno pomagali in izmenjavali izkušnje pri delu. Tudi v okviru Turistično-kulturnega društva Rova deluje skupina narodnih noš. Uspešno sodelovanje Turističnega društva Jarše-Rodica z mladimi turističnimi delavci iz Osnovne šole Rodica se bo nadaljevalo tudi v letu 2000. Turistično društvo Jarše-Rodica Kljub začetku že veliko uspehov Turistično društvo Jarše- Kotlića je mlado društvo, ustanovljeno v letu 1999, njegova predsednica Nevenka Narobe pa na kratko predstavlja že opravljeno delo: »Na področju urejanja okolja smo ob pomoči osnovnošolcev II) na OŠ Rodica uredili sprehajalne poti ob Bistrici in v Grobljah, cvetlične grade na križišču Bunkcž. ob Deteljici in na križišču Pcrkove - Kettejeve. Prebarvali in postavili smo kozolca na Rodici ter klopi in javno razsvetljavo, v drevoredu smo namestili varovalne stebre ter delno uredili območje ob železniški postaji Rodica. Poskrbeli smo za košnjo v parku in drevoredu, jeseni pa posadili lulipauc, naicise, mačehe, vrlnice in druge tiaj-nice, ki bodo zacvetele v zgodnjih spomladanskih dneh. Ob prazniku KS smo pripravili razstavo prek 200 starin naših občanov, uredili smo kulturni dom ter se udeležili srečanja turističnih delavcev Dolenjske in Bele krajine v Zagradu. Zc v letu 1999 smo želeli organizirati zabavo ob novem letu, v letošnjem letu pa bi radi organizirali pustovanje, vendar kulturni doni še nima uporabnega dovoljenja, zato bo s prireditvami potrebno še malce počakati.« Poleg redne dejavnosti v letu 2000 načrtujejo ureditev in obnovitev vseh starih vodnjakov, na križiščih ob vstopu v posamezni kraj bi radi postavili mlinske kamne in jih opremili z napisom Turistično društvo Jarše-Rodica. Pripravili bodo izlet na Veliko planino v mesecu juniju, kjer bi skupaj z učenci, ki pod vodstvom ge. Ane Medved delujejo v okviru turističnega društva na Osnovni šoli Rodica, nabirali zdravilne rastline, jih posušili in v jesenskih dneh priredili čajanko z domačimi sladicami za vaščane. Načrtujejo tudi srečanje starostnikov, ki bi jim radi predstavili domače kraje, izlet, obujanje starih običajev - Gregorjcvanje - spuščanje lučk po Mlinščici, kar bodo pripravili 12. marca, ob I. maju pa vtis vabijo na kresovanje. Vseskozi bodo urejali nasade in sprehajalne poli v KS. Sodelovali bodo na sejmarjenju v Domžalah in ob novem letu okrasili svoje kraje. Ob krajevnem piaz niku načrtujejo razstavo ročnih del, v njihovem okviru pa bodo delale tudi narodne noše. ZBRALA IN UREDILA VERA VOJSKA Dobrodošli v svetu vsakovrstn ih prireditev Koledar prireditev v marcu Danes prvič objavljamo KOLEDAR prireditev v marcu, ki smo ga pripravili na osnovi podatkov, ki so jih posredovala društva. Programa prireditev Kulturnega društva Jože Gostit* iz. Nožic in Pustne sekcije Striček lahko najdete na drugih straneh Slamnika. • I. 3. 2000 POLIGON KINOLOŠKEGA DRUŠTVA TEČAJ ZA ŠOLANJE PSOV ORCJANIZAIOR: KINOLOŠKO DRUŠTVO IžOM ž" Al J • 1. 3. 2000 ob 19.00 uri POROČNA DVORANA KD FRANCA BEKNIKA DOMŽALE PREDSTAVITEV KNJIGE DR. V. VULIKK A »TRIDESET DNI MED SIOVENCT V MELBOURNU II K PRIKAZ DIAPOZITIVOV I ŠPENĐJ A S PO II PO AVSTRALIJI ORGANIZATOR: ZKO in SLKD OZ DOMŽALE • 2. 3. 2000 ob 17. uri JAMARSKI DOM NA GORIUŠI PUSTOVANJE ORGANIZATOR: DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE • 2. 3.2000 KULTURNI DOM IHAN LITERARNI VEČER S PESNICO IN OTROCI iz OŠ IN VRT GA ORGANIZATOR: KULTURNO DRUŠTVO IIIAN • 3.3. 2000 ob 19. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE KOŠARKARSKA TEKMA IILLIOS DOMŽALE: KRAŠKI ZIDAR ORGANIZATOR KOŠARKARSKI KLUB 1111 IOS DOMŽALE • 4. 3. 2000 ob 20. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE PUSTOVANJE Z ANSAMBDJM PfUJSKH PET ORGANIZATOR: KOŠARKARSKI KLUB IXžMZALE • S. 3. 2000 ob 15. uri ŠPORTNI PARK DOMŽALE N(X,OMITNA TEKMA Ml I) DOMŽALAMI IN PO TROŠNIKOM ORGANIZATOR NOGOMETNI KLUB DOMŽAL) • f>. 3.2000 ob 20. uri TELOVADNICA OŠ DOMŽALE PRIREDITEV - ČLANICE TVD PARTIZANA DOMŽAL! ORGANIZATOR: IVI) PARTIZAN IX)MŽAI I • 7. 3. 2000 ob 18. uri ZACORIŠKI HRIB PRI ROVIH PUSTOVANJE - KURJENJE PUSTA ORGANIZATOR: TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO ROVA • 11. 3. 2000 ob 19. uri MLINŠČICA GREGORJEVO - SPUŠČANJI LUCI PO VODI ORGANTZATOR: PGD JARŠ RODICA • 15.3. 2000 ob 19. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE KOŠARKARSKA TEKMA HELIOS DOMZAIJ ZAGORJE ORGANIZATOR: KOŠARKARSKI KLUB HELIOS DOMŽALE • 18.3. 2000 ob 19. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE KOŠARKARSKA TI KMA HELIOS DOMZAI I ■ LOKA KAVA ORCiANIZATOR KOŠARKARSKI KLUB HELIOS DOMŽALE • 18. 3. ob 19.30OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE KONCERT OB 40. OBLETNICI DELOVANJA MOS-KEGA PEVSKEGA ZBORA »JANEZ O RAR« DU DOMŽALE ORGANIZATOR MPZ • 19.3 ob 15. uri ŠPORTNI PARK DOMŽALE N(X iOMETNA TEKMA MED DOMŽALAMI IN SCI Ol IMPIJO ORGANIZATOR: NOGOMETNI KLUB DOMZAIJ • 20. J. 2000 ob 19. uri KULTURNI DOM MENGEŠ NASTOP OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN ORGANIZATOR: SKLAD ZA KULTURO Ol DOMŽALE • 23.3. 2000 ob 19. uri KULTURNI DOM MENGEŠ OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV ORGANIZATOR: SKLAD /A KULTURO Ol IX)M/AI.1 • 23. 3. 2000 ob 18. uri TELOVADNICA V OŠ. DOMŽALE NASTOP NAJMLAJŠIH OB MATERINSKI M DNEVU ORGANIZATOR: TVD PARTIZAN DOMZAIJ • 24.3. 2000 ob 19.30 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA JUBILIJNI KONCERT OB 25 LETNICI STOBIJAN-SKI GA OKTETA ORGANIZATOR: STOBUANSKI OKTET IX)MŽAIJ • 25.3. 20011 ob 10. uri HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE PROSLAVA OB 25 LETNICI OBSTOJA Ml IX)li ČINSKEGA DRUŠTVA DELOVNIH INVAIJIX)V DOMŽALE ORGANIZATOR: DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV DOMZAIJ • 25.3. 2000 POLIGON KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DOMŽALE VZRIJNI PREGLED IN OCENA ZUNANJOSTI TIHI TANSKIII II Ril Ril \ ORGANIZATOR: KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMZAIJ • 31. 3. 2000 ob 19. uri KULTURNI DOM MORA V-( I: OBMOČNO srkanje ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV organizator: sklad za kit ii1rooi ixjm Zali Sodelujte z nami, objava v koledarju je brezplačna,' URŠA ČESTITAMO stran 14 8. marec - praznik moške pozornosti Ženskam čast 14. februarja smo praznovali VALENTITNOVC-, ki je kot dan zaljubljenih preraslo v praznik prijateljstva, torej tudi med nc ravno zaljubljenimi. 8. marce pa jc posvečen samo ženskam: dekletom, ženam in materam, medlem ko je 15. marec materinski dan. moški pa se lahko oklenemo 19. marca, ko praznuje sv. Jožef, mož naše Božje matere Marije. Govor o ženskah se jc konkretno od konca 19. stoletja do srede tridesetih let dvajsetega stoletja gibal med dvema ekstre-moma, med oboževanjem žensk in njihovega poslanstva ter svarili o njihovi zviti naravi, nekoliko manjši »umnosti« (koliko manjši, je bilo odvisno od vsakega pisca posebej) in pogosti nagnjenosti k nezvestobi. Velik pomen, ki so ga pripisovali kultiviranju žensk, je bil povezan s prepričanjem o njihovem naravnem poslanstvu »vzgojiteljice«. To se je nanašalo tako na predpise o načinu obnašanja, oblačenja, mimike, kakor tudi na zahtevo po določeni stopnji izobraženosti ki jo mati, vzgojiteljica otrok, mora imeti. Na ravni simbolnega pa je bil novi imperativ ženske vzgoje povezan s prepričanjem, da je lahko le kultivirana ženska nosilka idealnega ženskega karakterja. Posebno ženstveno vlogo pa imajo redovnice, vendar o tem kdaj drugič. Dr. Matija Amrožič je Se leta 1925 v prispevku »Žena - nositeljica higiene v narodu« (Zdravje, štev. 2) zapisal: »Vse gospodinjstvo je v najožjem stiku z narodnim zdravjem. Če jc žena dobra gospodinja, je s tem storila več kot polovico vsega, kar zahteva higijena od nje.« Leta IW pa je duhovnik A. Sku-bic v Ljubljanskem škofijskem listu. štev. 3, v članku »Histerija in dušno pastirstvo« dejal, da so histerične ženske problem zdravnikov in nevarnost duhovnikov. O ženskah torej niso pisali le zdravniki in psihiatri, temveč tudi duhovniku ki so od ženske zahtevali vse: skrb za moralo, zdrave potomce, čisto gospodinj-stvo. Glorificiranje ženske svetniške narave je implicitno zahtevalo, da se s to čarobno podobo identificirajo ali se ji skušajo vsaj približati. To lepo pokažejo besede slovenske pisateljice Pavline Pajk, ki zapiše leta 1884: »Ženska moč je brezmejna; materin um in vpliv delata čudeže; žena ozdravlja bolnike, pretvarja trde značaje v čuteče in premehke v junaške; oživlja lene, tnalodušne v delavne in marljive« Nova meščanska družba mora vzgojiti najprej ženske, preden lahko računa z vzgojeno mladino. Končni cilji vzgoje mater je prav »zdrava mladina.« na katero se jc družbeni govor vedno naslavljal. Prav »mati je tisto, kar predstavlja družino kot tako, to jc vrednost tople čustvenosti, intime itd., medtem ko oče znotraj družine zastopa širšo družbeno skupnost: proizvodnjo, razum nasproti slepi čustvenosti, občo zakonitost in pravičnost nasproti strogi družinski privrženosti.« je leta 1984 izjavil v Mladini Slavoj Žižek. Mirne duše lahko napišem nekoliko vzvišeno: Torej je ženska prav zaradi naloge, ki jo je prejela od narave, narava pa izhaja od Boga, naloge sposobnosti rojevanja, torej v svojem naravnem poslanstvu, ki ga opravlja, čudežno bitje. Skratka: vsem predstavnicam krasnega spola, to je dekletom, ženam in materam, nič manj vsem redovnicam, kakor tudi vsem predstavnikom »močnejšega« spola oh vseh njihovih feb-t tiarsko-marčevskih praznikih iskreno česltlam z duhovnim cvetjem. Kadar ne bo šlo gladko, naj se spomnijo znanih besed Čudna so pota Gospodova m skrivnostna. In zlasti nepredvidljiva. Srečno. IVAN KEPIC Na zdravje, zlatoporočenca Hozjanl 50 skupnih let Andreja in Kristine Hozjan Zlata poroka je velik življenjski in družinski praznik, je redko doživeti življenjski jubilej, saj prinaša radost in veselje vsem, ki ga delijo z zlatoporočencema. Tak jubilej sta v februarju praznovala zlatoporočenca Andrej in Kristina Hozjan iz Preloga. Debela in obširna je knjiga življenja, ki sta jo v mladosti pisala vsak zase, polnih petdeset let, odkar sta poročena, pa sta vanjo skupaj zapisovala ure in dneve, tedne in leta včasih bolj, včasih manj prijetnega skupnega življenja. Zlatoporočenec Andrej Hozjan se je rodil 3. avgusta 1923 v prijetni " prekmurski vasici Črenšovci v občini Lendava. Ko je bil star okoli osem let, mu je umrla mama in oče se je drugič poročil. Gospod Andrej ima lepe spomine na mačeho. Njegova mladost je bila podobna mladosti številnih otrok, ki so skupaj s starši ter številnimi brati in sestrami živeli na majhnih kmetijah, kjer jc bilo iger in ljubezni več kot pa kruha. Mladenič je obiskoval Kmetijsko šolo v Rakičanu in kmalu odšel na pot tedanjih prekmurskih mladeničev, ki so odhajali od doma z željo poiskati v svetu svoj košček kruha in lepšega življenja. Zlatoporočenka Kristina, rojena Gruškovnjak. je zelo zgodaj ostala brez obeh staršev. Rodila sc jc 16. julija 1928 v Zagrebu in mati ji je umrla ob porodu. Ker ji je pri dveh letih umrl tudi oče, jo je za svojo vzel materin bratranec. Tako jc mladost preživela v Dolnji Bistrici v Prck-murju in tam ostala do poroke. Prekmurske ravnice so dajale dom in zavetje mlademu paru, ki sc jc leta 1950 odločil, da svoji življenjski po- ti združi v eno. Poročila sta se se 18. februarja 1950 na tedanjem uradu v Črenšovcih, kamor sta se zapeljala s konji in kočijo, kasneje pa svojo zaobljubo o skupnem življenju v dobrem in slabem potrdila tudi v cerkvi. Na skupno pot sta ju pospremili priči Štefan in Jože Hozjan, poročil ju jc gospod Martin Kozlar, matičar pa je bil gospod Štefan Tonaj. Mladi par je takoj po poroki začel iskati priložnosti za izboljšanje življenja. Pri tem jim ni bilo lahko, saj v časih njune mladosti na revnih prekmurskih kmetijah ni bilo niti dela niti kruha. Pot ju jc najprej popeljala v Hrastnik, kjer jc gospod Andrej pustil svoje prve moči v rudniku, gospa Kristina pa je poskrbela za hčerko Štefko, ki se je rodila v letu 1950 in je dobila ime po mnogo prezgodaj umrli materi Štefaniji. Delo v rudniku jc bilo težko, mlada pa željna boljšega življenja zase in za hčerko, zato sta si skušala poiskati lažje delo. Tako ju jc pot popeljala v Kočevje, kjer sta si našla delo na državni farmi goveda. Pa ne za dolgo, saj ju jc ljubezen do prekmurskih ravnic vlekla nazaj v rojst- ne kraje. Tja sta se vrnila po treh letih in našla nov dom v apaški dolini v Črncih. Tu sc jc 1955. leta rodil sin Andrej. Prijetno življenje štiričlanske družine jc teklo mirno, v zakoncih Hozjan pa jc vedno tlela iskra po lepšem, boljšem življenju, ki bo zlasti njunima otrokoma lepše ter prijaznejše in prišel jc čas za zadnjo selitev. Po posredovanju delodajalcev sta sc kol lastovki preselila v Ihan, majhen kraj v naši občini, ki jima od leta 1960 pomeni prijazno zatočišče in topel dom za vse, ki jih imata rada. Oba sta upokojitev dočakala kot delavca na Farmi Ihan. Bila sta pridna delavca, ki sta ob delu na farmi zidala tudi hišo, ta pa je zahtevala veliko odrekanj, dela in trpljenja. Prijazen dom je ostal toplo gnezdo njunih otrok ter vnukinj in vnučkov, ki jih neizmerno ljubita. Ob skrbi za otroke in preživetje sta si vedno pomagala z lepo obdelanim vrtom ob hiši, tudi z njivico, ki jc pomagala preživeti v najhujših trenutkih. Nikoli jima ni zmanjkalo upanja po boljšem in lepšem življenju, ob tem pa sta vedno vedela, da bo življenje takšno, kot si ga bosta naredila sama. In danes sta srečna, saj uživata delo svojih pridnih rok in odrekanj, na katera sta zelo ponosna. Besede so premalo za vse, kar sta skupaj storila za naju, za svoje vnuč-kc, pravita hči šivilja Štefka in sin Andrej, stavbni klepar in sc jima skupaj z vnuki iskreno zahvaljujejo za vse, kar sta storila za njiju in njune družina. Hvala za vsa razdajanja, pomoč in ljubezen, pravijo in nc pozabijo povedati: dragi oče in mama, radi vaju imamo in vama želimo šc veliko skupnih let, polnih zdravja, medsebojnega razumevanja in tihe družinske sreče, ki vaju jc spremljala vseh petdeset let. Njuja jesen življenja jc kljub bolezni gospoda Andreja prijetna, saj živita v krogu tistih, ki ju imajo radi. Županja Cveta Zalokar Oraž.cm jima je ob čestitki zaželela, da pozabita dneve žalosti, skrbi in težav, da sc skupaj s svojimi najdražjimi veselita skupne jeseni in uživata plodove njune skupne življenjske poti, na kateri naj bodo tudi v prihodnje zdravje, sreča in ljubezen njunih najbližjih. Zlatoporočcna Hozjan sta skupaj z domačimi poročno zaobljubo ponovila tudi v ihanski cerkvi. V. V. Gospod Jernej Lenič z umetniško sliko, darilom upravne enote Domžale, med matičarkama go. Mijo Ercul| in go. Dragi Jene Dober dan, pooblaščenec g. Jernej Lenič Več kot 1400 porok Sredi februarja je g. Brane Heferle, načelnik Upravne enote Domžale, v poročni dvorani v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, pripravil sprejem za vse pooblaščence in matičarki, ki sklepajo zakonske zveze v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da se števil«) porok v novi poročni dvorani vztrajno povečuje, mladi pari pa lahko prvi korak na novi življenjski poti opravljajo tudi v poročnih dvoranah v drugih občinah nekdanje občine Domžale. Sprejem pa je bil posebej namenjen g. Jerneju Leniču, dolgoletnemu pooblaščencu za sklepanje porok. G. Lenič se je namreč odločil, da z letom 1999 zaključi svojo več kot štiridesetletno »kariero« pooblaščenca za sklepanje porok, ki jo je pričel v letu 1958 na tedanjem matičnem uradu v Lukovici. Po evidenci, ki jo sedaj vodita gospe Mija Erčulj in Dragi Jene, je g. Lenič kar 1460 krat poročni obred sklenil z ugotovitvijo, da je poroka med zaročencema pravno formalno sklenjena in mladoporočencem zaželel veliko sreče, medsebojnega razumevanja in ljubezni na skupni poti. Ker je bilo med udeleženci slovesnosti tudi nekaj njegovih »poročencev« smo skupaj ugotavljali, da je g. Lenič eden redkih, ki je ob vsaki priložnosti našel ravno prave besede za vse, ki so pospremili zaročenca pri njunem prvem koraku na skupno življenjsko pot. Ob ganljivih besedah so zlasti staršem bodočih zakoncev, tudi ob prijetnih spominih na njihov prvi korak, privrele solze sreče. Zakoni, ki jih je sklenil g. Lenič, so bili v večini srečni, saj je, če upoštevamo statistični podatke, ki sicer ne pove vsega, se je od vseh sklenjenih porok z ločitvijo končalo le nekaj deset. Na vprašanje o porokah, ki so mu še posebej ostale v spominu, jc g. Lenič odgovoril, da je vsaka poroka nekaj posebnega, nekaj nepozabnega, pa vendar so bi- le tri, ki se jih spomni vedno, ko nanese beseda na poroko. Prva je bila nepozabna, ker mladi ženin na njegovo vprašanje: zato te vprašam, ženin ali vz.ameš tukaj navzočo nevesto ni odgovoril, temveč je zaljubljeno pogledoval svojo bodočo ženo. G. Lenič jc vprašanje ponovil, ženin pa, kot da ne sliši, in ko sc je to ponovilo in je bilo pooblaščencu že kar malce »vroče«, ga jc nekdo od svatov opozoril, da ženin slovenskega jezika ne razume in da mu bo treba povedati Sc enkrat - malce drugače. Poroka se je srečno končala in mladi par jc skupaj s svati z malce zamude naredil prvi korak na novi življenjski poti. Nepozabna je bila poroka mladih brigadirjev Vande in Matjaža na mladinski delovni akciji v Pečah. Sploh so poroke v naravi nekaj čudovitega, prav g. Lenič in še danes ne more pozabiti, v kakšni svečani tišini in s kakšno pozornostjo in spoštovanjem do svojih prijateljev so brigadirji spremljali poročni obred. »Mravljo bi slišali,« se spominja zbranosti mladih, ki jo danes le redko srečaš, pravi, in se spomni Se tretje nepozabne poroke. To so poroke, sklenjene v domovih upokojencev, ko se za skupno pot odločita dva starejša človeka. »Ta ljubezen, to prijateljstvo, ki ju kljub starosti pripelje na skupno pot, je nekaj čudovitega, nekaj kar obogati ne le novi zakonski par, temveč vse, ki ju pospremijo na novo pot. To so nepopisno »strašno« lepi občutki, ki pooblaščenca spremljajo ob vsaki poroki,« jc končal pripovedovanje g. Jernej Ijcnić, ki sta mu v spomin na opravljenih več kot 1400 porok spominski darili izročila g. Brane Heferle, načelnik Upravne enote Domžale, ter ga. Cveta Zalokar Oraž.cm, ki se mu zahvalila v imenu Občine Domžale. V. VOJSKA Zlatoporočenca Andrej in Frančiška Sajevec Mož in žena skupaj stopata po življenjski poti, z razumevanjem, strpnostjo in potrpljenjem drug do drugega sprejemata preizkušnje, jih premagujeta z ljubeznijo in spoštovanjem, predvsem pa tudi z ljubeznijo do otrok in se veselita skupne pomladi, poletja in jeseni življenja. Ta rojeva sadove, prinaša dneve počitka, pa tudi dneve veselja ob pomembnih jubilejih. Tak jubilej - petdeset let skupnega življenja, sta pred kratkim praznovala zakonca Andrej in Frančiška Sajevec s Hudega in svojo poročno zaobljubo obnovila tako pred županjo Cveto Zalokar Oražem v poročni dvorani Fram-a Bernika v Domžalah, kot pred g. župnikom v cerkvi v Radomljah. Zlatoporočenec Andrej se je rodil 23. oktobra 1918 kot četrti od petih otrok očeta Franca Sajevea in mame Ane, rojene Preša, v Srednji vasi pri Šenčurju. Življenje na kmetiji bi lahko bilo prijetno, vendar so žal otroci v rani mladosti izgubili oba starša. Med vojno je bil gospod Andrej odveden v Rusijo, od koder se je kot eden redkih Slovencev vrnil domov. Ob tem pa na kratko poglejmo še v zgodovino rodbine Sajovitz, iz katere izhaja gospod Andrej, ki jc plemenite krvi. Znamenita dinastija Sajovitz jc nemškega ali madžarskega porekal in znana že iz leta 1241. Plemiška rodbina jc bila lastnica največjega posestva ob reki Sajo na Madžarskem, Sajovitzi pa so bili eni izmed petih plemičcv, ustanoviteljev države Madžarske. V Budimpešti so bili sprejeti z največjim spoštovanjem in častjo, ki jim pripada še danes. Na njihovo bogastvo in častitljivost tudi v Sloveniji spominjajo vasi, imenovane po njih: Sajcvce, Sajevec, Sajcvče. Začetnik slovenske veje se je zatekel s sinom k nunam v Olševek in je v Vclcsovem, Prcdosljah in bližnji okolici kupil večja posestva. V zahvalo za življenje je pozneje pomagal pri obnovi znamenite cerkve v Vclcsovem, kjer sc rodbina vsako leto v decembru zbere pri zahvalni maši in družinskem srečanju. Gospa Frančiška rojena Pestot-nik, jc zagledala luč življenja 29. januarja 1927 na Vrankah št. 1 pri Blagovici. Rodila sc jc kot peti od desetih otrok v številni družini tesarja Vicencija in Frančiške roj. Trdin, ki je bila doma v mlinu v Zgornjih Lokah. Današnja zlatoporočenka jc v zgodnji mladosti delala pri kmetu Sitarju v Tunjicah in v gostilni Grog v Kamniku. Bila je včlanjena v dekliško šolo »Marijina družba« v Blagovici, med vojno pa jc bila zelo aktivna kurirka. Zlatoporočenca sta se seznanila v tovarni Stol na Duplici, kjer sta bila oba uslužbenca. Vojna je v njuni mladi življenji naredila veliko rano. Bolečine sta blažila z. ljubeznijo, ki je zrasla v mladih srcih in ju 11. februarja 1950 pripeljala do poroke v cerkvi sv. Petra v Blagovici in na tedanji občini Lukovica. Njuno življenje je bilo trdo, že od začetka pa ga jc spremljala tiha želja, da si postavi ta svojo hi- kakovostne pridelke in poskrbela, da je za božične praznike v hiši dišalo po svežih domačih kolinah. Otroci nikoli nc pozabijo njune ljubezni in skrbi. Hči Marija, poročena Dolenc, ima sinova Iztoka in Aleksandra, žal jc pred leti izgubila sina Živka. Skupaj z bratom Francijem, ki ima osemletnega sina Anžeta in pet let mlajšega Urbana, se v okviru podjetja Rhodo-dendron Center, d. o. o., ukvarja z urejanjem vrtov ter vrtnarsko trgovino Jurček v Domžalah. Sin Andrej ima Primoža in Urško in jc samostojni avtoprevoznik, ki z Av-toprevozništvom Sajevc s. p. razva-ža blago po celi Evropi. Sin Lojze z ženo in štiriletno Klaro živi pri starših in se ukvarja s prodajo nepremičnin v podjetju NADKO Kamnik. Vsi so uspešni in sc radi vračajo domov. Jesen življenja današnjih zlatopo-ročencev je umirjena, lepa in prijazna. Privoščita si vsakodnevni sprehod v bližnji arboretum, kamor ju pospremi eden od otrok ali vnukov, veliko tudi kolesarita, poleti sta pogosta gosta termalnih kopališč. Se vedno z veseljem skrbita za lepo urejeni okrasni in zelenjavni vrt ter razkošno balkonsko cvetje Turistično društvo Radomlje jima jc žc podelilo priznanje za lepo urejeno okolico. Vsa leta se ob vseh družinskih praznikih hiša zlatoporočencev napolni z vsemi otroki, vnuki in vnukinjami, ki ju imajo zelo radi in sc z veseljem vračajo k njima, saj jih znata razveseliti z. dobrotami iz. domače kuhinje Ob tem pa se vsi skupaj z ljubeznijo spominjajo, kako sta se z otroki rada vračala v hišo Ccncto-vih v Podsmrcčju, saj sc jc, kadar so prišli vsi bratje in sestre, po hiši slišalo veselo petje in smeh. In ko so žc hoteli oditi vsak na svoj doni. so že pokojna stara mama Francka in pa stari oče Vinko rekli: »Dajmo, zapojmo šc eno!« Snidenja pa so se vselej končala s pesmijo »Prav lepa je Blagovška fara« ali pa »Konjiča imam prav iskrega«. Življenje današnjih zlatoporočencev je bilo kljub odrekanju in fnarsikateri težavi, ki sta jo složno in polno skupne ljubezni premagala, polno veselja in zabave, zato nc čudi čestitka otrok, ki svojima dragima staršema želijo, da bi tudi v prihodnje znala z božjo pomočjo Iskrene čestitke, zlatoporočenca Sajevecl šo, v kateri bodo imeli njuni otroci dom, kamor se bodo radi vračali. Prvo leto skupnega življenja sta preživela na Duplici pri Kamniku, po rojstvu hčerke Marije pa sta sc preselila v Volčji Potok, kjer se je deklici leta 1955 pridružil sin Andrej, kasneje pa sta sc rodila še sinova Lojze in Franci. Medtem sta kupila zemljo in zgradila hišo. Otroke sta vzgajala z. ljubeznijo, s čutom spoštovanja in poštenosti, privzgojene delovne navade pa so omogočile, da so v življenju vsi zelo uspešni. Posebej sta poskrbela, da so imeli radi petje, ples, šport in da so radi hodili v planine. Otroci so bili zlasti veseli vsakoletnih letovanj na morju ali na Veliki planini. Ob službi sta vselej pridno delala na vrtu in njivah, pridelovala krmariti skozi življenje in s polno smisla za kakovost življenja ohraniti družino močno. »Skupaj z. vajinimi najbližjimi se veselim vajine zlate poroke, ob kateri vama v imenu Občine Domžale čestitam ter sc vama hkrati iskreno zahvaljujem za vse, kar sta prispevala k razvoju naše občine Hkrati vama želim, da bi se znova srečali - na vajini biserni poroki. Do tedaj pa naj vaju spremlja trdno zdravje, sreča in ljubezen vajinih najbližjih,« jc ob koncu prisrčne slovesnosti čestitala zlatoporočencema Andreju in Frančiški Sajevec županja Cveta Zalokar Oražem in zanjo in domaČe pripravila tudi kratek sprejem. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. V. V. stran 15 KULTURA 18. marca 2000 ob 19.30-Povabljeni na koncert 40 let Moškega pevskega zbora »Janez Cerar« DU Domžale 40-letni jubilej Moškega pevskega zbora »Janez Cerar« pomeni za domžalsko kulturno življenje prijeten večer zborovskega petja, za člane zbora in njihovega zborovodja prof. Staneta Habeta pa lepo priložnost, da ponovno dokažejo, da po 40. letih ustvarjalnega dela še vedno ostajajo dober pevski zbor, ki mu vedno radi prisluhnemo. Za pevei, ki jim jesen življenja že štiri desetletja lepša slovenska pesem, so številni koncerti in nastopi na revijah pevskih zborov. Predvsem pa se vsi radi spominjamo njihovih tradicionalnih letnih koncertov. letošnji slavnostni koncert bo 18. marca 2000 ob 19.30 v Osnovni šoli Domžale, Bistriška ulica. Pevci se bodo s pesmimi in besedo ge. Drage Jeretine Anžin sprehodili skozi pevsko zgodovino zbora. Skupaj z njimi bo zapel tudi Ženski pevski zbor »Stane Habe« DU Domžale, večer pa bosta polepšala evropsko znani pianist prof. Aci Bcrloncclj ter operni solist tenorist Rado L.egan. Na klavirju bo združene zbore spremljal prof. Tomaž Habe, korepetitor-ka Ženskega zbora bo ga. Ma-rika Haler, tako moški kot ženski in združene pevske zbore pa bo vodil prof. Stane Habe. Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžaic se bo predstavil s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, ki jih pevci radi pojejo, ljubitelji zborovskega petja pa radi po-" sluftajo. Dobrodošli na jubilejnem 40. koncertu! Tripče de Utolče v Radomljah Kulturno društvo Mlin Radomlje, dramska sekcija, se je lotila in uspešno izpeljala projekt, kot ga doslej v Radomljah še ni bilo. Prekosili so sami sebe. Na oder velike dvorane kulturnega doma v Radomljah so postavili komedijo znanega komediografa Marina Držiča Tripče de Utolče. Premiera je bila v soboto, 12. februarja 2(1(10, prva ponovitev pa v soboto, 19. februarja 200(1. Dvorana je bila obakrat nabito polna, in to ne brez razloga. Sceno, ki nas je preselila v Dalmacijo, v Kolor pred kakimi petslo leti,je umetelno in okusno izdelal Iranci Barle, morje in ladje v ozadju pa je poslikala Marija Mežnar. Zelo prepričljive so tudi obleke tistega časa in kraja dogajanja, ki sta jih na novo, prav za to igro izdelali in se-šili Darja Nalcr in Vesna Smole, pravtako frizure, ki jih jc poleg maske ustvaril Tomaž Kvcdcr. Za razsvetljavo in zvok sc jc potrudil Rajko Hrovat, z glasbo trubadurjev in mandolin pa je igro oplemenitila šc Katja Paladin. In tako so nam amaterski igralci na čudoviti sceni, v pravih oblekah in pod odličnim vodenjem režiserja Justina HroVata prepričljivo in vrhunsko zaigrali komedijo v dveh dejanjih z, uporabo dalmatinskih narečnih posebnosti da bi jim zavidali tudi marsikateri poklicni igralci. Skratka, predstava na odru jc Živela, dihala in izvabljala smeh iz nabilo polne dvorane. Igralci so sc res vživeli v svoje vloge, koliko ur vaj in odrekanj je bilo zalo potrebnih in koliko veselja do amaterizma na tako zahtevnem področju, pa vedo samo oni. Lc nabito polna dvorana in bučen aplavz sla nagrada za njihove vaje. Po igralskih sposobnostih je verjetno kljub vsemu izstopal glavni igralec Marko Hrovat, saj jc do potankosti oblikoval starega skopuha, ki je vedno malo pod paro, pa se kljub vsemu oženi z mlado Mandico, ob čemer sc boji, da ga bo prevarala in zapustila. Sicer pa mislim, da jc bilo vseh dvanajst igralcev - Marko Hrovat, Nina Mav Hrovat, Irena Kržič-nik, Vinc Hacin, Klemen Mav, Spela Gorjan, Miha Kolenc, Majda Pcnov, igor Jcrctina, Djuro Pcnov, Borut Kaplja in Boštjan Kcrn - odličnih, resnično kos zapletom in razpletom Drž.ičcvc komedije, tako v igranju kot v jeziku in zaslužijo vsi pohvalo in čestitke. Doživeli smo torej odlično predstavo. In kot bi rekel Tripče »Para mi sc, komedija veramente buona«. Upam, da imajo igralci in sploh vsa ekipa kulturnega društva šc toliko moči. da bodo igro pokazali čimveč gledalcem, da bodo z njo gostovali tudi po drugih odrih. Hvala vsem. Igri želim uspešno pot. ZLATKO LEVSTEK Literarni večer Jurija Hudolina Kulturno društvo Domžale je v petek, 18. februarja 2000 organiziralo literarni večer z večkrat nagrajenim pesnikom Jurijem Hudolinom in lanskoletnim dobitnikom nagrade za najboljšega mladega literarnega kritika, Mitjem Čanderom. Jurij Hudolin je bral pesmi iz svoje nove pesniške zbirke z naslovom Govori ženska, ki je precej drugačna od njegovih prejšnjih pesniških zbirk. O nastanku nove pesniške zbirke in o vzrokih za takšen preobrat v njegovem ustvarjanju ga je povprašal tudi Milja Cander v kasnejšem pogovoru s pesnikom. »Ljubezen jc gonilna sila medčloveških odnosov in hkrati tudi ena najintrigantnejših tem znotraj književnosti«, je menil Jurij Hudolin in kot je zapisal v Pismu Ljubici: Nikoli ne verjemi govoricam. Nikoli ne verjemi, da je moja poezija maščevanje za zavrženo ljubezen. Verjemi le meni, če H rečem, da lahko tudi bojevnik zaradi ljubezni spije ciankalij. Mitja Čander je na temo ljubezni poudaril interakcijo med filmom in literaturo rta konkretnem primeru filma Bctty Blue. V razgovoru o slovenski književnosti devetdesetih sta ugotovila, da le-ta nima nekih skupnih oprijemališč. Ker ne gre za kakšen program ali manifest generacije, je to »brbotanje različnih poetik« dobrodošlo tudi za bralce slovenske književnosti. Percepcije in poetike so različne, različni so tudi sugestivni kanali, kako določena literatura prihaja do bralca, zato je svet književnosti večplasten, tako kot je večplastno tudi bralsko občestvo. Poezija ima zelo ozek krog bralcev, kar se enosta-no pozna tudi pri prodaji pesniških zbirk, čeprav jc število natisnjenih pesniških knjig s katalogizacijo NUK-a med stopetdeset in dvesto letno. Večer se je zaključil s spontanim pogovorom med nastopajočima in poslušalci. KRISTINA BRODNIK Inštitut za razvijanje osebne kakovosti Ljubljani na Deluje v iz.( dejavnosti t tja in utrjuje t tc-not Inšti- ranjc temelje moči osebnosti, tul je od leta 1998 uradni predstavnik Mednarodnega združenja za raz voj zavesti o osebni vrednosti, ki je bilo ustanovljeno na pobudo dr. Roberta VV. Reasoncrja leta 1990 v (žslti na Norveškem. Zavzema sc za osveš-čanjc o pomenu razvijanja pozitivnega občutka lastne vrednosti na vseh področjih družbenega delovanja Danes ima združenje prek 45 držav članic. Inštitut sodeluje z uglednimi slovenskimi in mednarodnimi strokovnjaki. Njihovi programi so vključeni v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev pri Zavodu za šolstvo RS. Pripravljajo programe s področja vzgoje (predavanja za učitelje in starše, šola za starše, seminarje za pedagoške in svetovalne delavce, preventivne programe za mladostnike), seminarje za podjetnike in programe celostnega osebnega razvoja V okviru Inštituta od leta 1995 deluje tudi gibanje Plcroma. ki organizira seminarje za pedagoge, socialne delavce, učitelje in starše pod vodstvom priznane strokovnjakinje dr. Jane Bluestein. V sa-1 mozaložbi so izdali priročnike Vzgoja brez si resa. Kako postaviti otro ku mejc. Kako krepili osebnost svojega otroka in druge. Med odmevnimi seminarji, ki so jih pripravili, je sodeloval tudi mag Sandi Renden-bach; predaval je na temo čustvene inteligence in razvijanju pozitivnega samovrednotenja mladostnikov. ludi gibanje Plcroma je vključeno v mednarodno mrežo gibanj, s podporo Ministrstva za šolstvo. Ministrstva za delo, družino m socialne zadeve in Ministrstva za zdravstvo. Od ustanovitve sc je njihovih seminarjev udeležilo že 1500 ljudi, ki nova znanja uspešno uporabljajo pri svojem delu in v vsakdanjem življenju. Gospa Darinka Hrovat je predstavnik gibanja Pleroma v Domžalah, pokličete jo lahko na tel 041/606-260. KRISTINA BRODNIK E o TJ za otroke sobota, 4. marec 2000 ob 10.00 za IZVEN Jelena Sitar: ZGODBE IZ GOZDIČKA lutkovna predstava Lutkovna gledališče Jože 1'engov Ljubljana /.godbe iz gozdička so venček treh znanih basni oziroma živalskih zgodb. Vsak od nas prav gotova pozna kakšnega ježa. ki je izgnal ubogo lisičko z dvorišču, iz družbe, iz In še. iz. službe.... pa psa. ki je nekemu zajcu naredil čevlje ali karkoli drugega in se obrisal poti nosom z.a plačilo.... ali žabo. ki jo je častihlep-iiost poneslo predaleč... Vse lo se je dogajalo ljudem že davna. Takrat, pravijo, je bil svet pri južnejši in bolj »po mcri-./a hip se ozrimo nazaj, poskusimo prisluhniti preteklosti v zgodbah in opuščenih obilnih delavnicah starih mojstrov. Ko pokukamo vanje, lo lahko naredimo edino možna, z našimi, današnjimi oč-nji. Ceha vstopnic: 400.00 SIT sobota, II. marec 2000 ob 10.00 za IZVEN MIKA COPATARICA plesna pravljica po pravljici Ele Peroci Plesni klub Miki Dotirale pad omaro in jih končno našli za vrati, na vrtu ali pa med igračami. Toda nekega jutra jih je čakalo presenečenje. Svojih copati niso nikjer našli, zato so se odpravili v goztl, kjer prebiva muca Copatarica. Mi so tam našli svoje copalke? Pravljica, ki ni navadna pravljica. To je plesna pravljica. Plesalci vas bodo skozi svel čarobnega plesa popeljali v svet Muce Copatarice. cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 18. marec 2000 ob 10.00 za IZVEN Ivana B. Mažuranič: ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA H LAPI ČA lutkovna predstava Mini Teater. Ljubljana Se šespomnite pravljice oot rocih, l,i niso pospravljali svojih copaik. preden so legli k spanju? Zalo so jih vsako jutro znova iskali pod posteljo, pod mizo. lllapič jc bil majhen kot laket, vesel kot ptica, hraber kot kraljevič Marko, moder kol knjiga in dober kot sonce. In ker je bil lak. je srečno izplaval iz mnogih telaV. In ko boste videli malega Hlapiča v veliki nevarnosti in hudih lež.avah i'orečete: »Res je pametno storil, da je imel s seboj polno tlobrolc. modrosti in hrabrosti, kako sc jc oh rani uri napotil po svetu.« In ravno zalo seje končalo vse loko, daje bilo prav. ceno vstopnic: 400.00 SIT gledališče četrtek, 9. marec 2000 ob 19.30 za IZVEN četrtek, 16. marec 2000 ob 1930 za IZVEN Alenka Vidrih - Natalija Goričak: M1MI JE POZTTTVKA minikometlija Komedija govori o večni lemi, ločitvi. Mirni se je z. ločitvi- jo soočila na svoj način: obup. strah in jezo je premagala sama ob pomoči nasvetov prijateljic in babice, none. Slednja ji je zaupala svoji in-ljtn/ske sknvnos ti, za katere Mirni ugotavlja, da so večne. Večna je ludi Mirni s svojim culam, ki ji ne dovoljuje, da bi poslala uniformiran član te družbe. Hori se proti zasvojenosti z vsemogočim: sama se reši zasvojenosti z odnosom. Iz Mirni, ki seje oklepala moža in iskala svoj prostor ob njem, je poslala Mirni, ki ve, kaj hoče in ve, kje je njen prostor. Ker pa je Mirni tudi pevka, predstava spremlja bogat avtorski glasbeni program Alenke Vidrih. igra in poje: Alenka Vidrih režija: Marjan Bevk cena vstopnic: 1.200,00 SIT četrtek, 23. marec 2000 oh 19.30 za IZVEN Marjan Tomšič: BOi.EC ON, BVŠCA JAZ monokomedija V monokoincdiji »Hožcc on. Imšca jaz.- prisluhnemo Lučki. Luci ah Ludaru U uski. ki ji vsakdan duši sanje in najlepše besede. V svojih čustvih je poštenu do drugih in da sebe, vpeta v tradicionalno vlogo ženske v družbi. Ko izve, da jo mol va- ra, se prebrisana in bojevita odloči pokazati svojo silno, zemeljsko moč: »Radoživa, polno-krvna in prepričljiva stvaritev Saše Pavček.« (Slavko Pez-dir.Delo). Igralka Saša Pavček je članica Drame SN(l v Ljubljani, kjer je doslej oblikovala že šestdeset-različnih gledaliških vlog. Letos je prejela (ludi z.a vlogo v tej monokoincdiji) Nagrada Prešernovega sklada, igra: Saša Pavček režija: Boris Cavazza cena vstopnic: 1.200.00 SLI glasba sreda, 15. marec 2000 oh 19.30 za abonma MODRI in IZVEN ACI BERTONCELJ ■ klavir HINKO HAAS - klavir Klavirski duo, ki ga sestavljala naša priznana solista, je bil ustanovljen leta 1995 z osnovnim namenom in programskim ciljem izvajali prcicz.no literaturo 20. stoletja za dva klavirja ter spodbujati nastanek novih slovenskih skladb za to zasedba. Odtlej pianista poleg s\\'./i solr;licne dejavnosti redna nastopala ludi kol duo no recitalih in z orkestri ter na domačih in mednarodnih festivalih sodobne komorne glasbe. Umetnika sla doslej krstno izvedla več novitet za dni klavirja, ki so jih slovenski skladatelji napisali na njuno pobudo. Na sporedu: Urahuis. Iltu-lok. Debussj Cena vstopnic: 1.300.00 in 1.500.00 SIT petek, 17. marec 2000 ob 19.30 za IZVEN GIASBA Z NADIHOM MODROSTI konccrl klasične in flamenko glasbe za dve kitari Svet jc toliko lep, kolikor nam zbuja posebno vrsto ugodja. Glasba in lepa misel sta vzgib takšnemu počutju. Glasba, prepletanje glasov in čudežno lepili harmonij zvokov. Pol. ki pelje na polje omotične neskončnosti, med kombinacije Ionov in oktav v bogastvo, ki ga celotna dejavna moč človeštva nikoli ne bo iZČrpakt, Človek ve, daje nekaj lepo, a ne ve zakaj, ker je v lepoti nekaj, kar človeku ne dovoli, da bi mislil. Lepo v Ic-jieni in še lepše ... lepota brez konca. Pri svojem iskanju lepega pa človek pogosto zanemari lepoto, skrilo v modrosti, ki prihaja prav toliko iz razuma kot iz srca. sodelujeta kitarista Alen in Denis, brala dvojčka gosta umetniškega večera: Neža Maurer in Silvo Teršek Cena vstopnic: 1.000,00 SIT Organizacija: ZKO Domžale galerija domžale četrtek, 9. marec 2000 ob 19.00 uri v Galeriji Domžale odprtje razstave KAMEN BREZ TEŽE razstavlja akad. slikar VIKTOR SNOJ petek, III. marec 2000 ob 17.00 v Galeriji Domžale vodstvo po razstavi vodil bo slikar Viktor Snoj Viktor Snoj se je rodil J. marca 1922 v Ljubljani. Leta 1952 je sodeloval pri restavratorskih posegih na cerkvi Sv. Sofije v Ohridu v okviru UNES-CA. Diplomiral je letu 1955 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Maksimu Se-deju. S privatnim šolanjem pri prof. Radoju Hudoklinu si je pridobil naslov mojstra reslav rotorja. Je uslanivitelj skupine B 54 (Slavko Tihec, Rudolf Ko hlnik. Viktor Snoj). Dolga leta se ukvarja z restavralorstvom, ustvarja tudi vilraže in ohranja klasično tehniko luzurnega sli- petek, 24. marec2000oh 19.10za IZVEN STOBIJANSKI OKTET ■ 25 let Prepevanje stobljanskih fantov, ki je bilo znano daleč okoli, so pevci leta 1974 združili v skupino, lo je pomenilo več uglajenosti, naporov, vaj in priprav. V svojem petindvajsetletnem obdobju so veliko nastopali in razveseljevali ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi. Oh tempa niso pozabili na žlahtno tradicijo vaškega petja in zapeli tudi ob številnih osebnih praznovanjih, jubilejih, slovesnostih mnogih sovaščanov in prijateljev. člani okteta: Tone Pavlin, Tone Hribar, Slavko Janžekovič, Slane Zcvnik, Andrej Medic, Andrej Zalokar, Drago Tavčar, Jože Dolinar - vodja brezplačne vstopnice organizacija: Stobljanski oktet karslva. Je dolgoletni sodelavec Pokrajinskega muzeja v Kopru, kjer hranijo tudi njegove kopije hrastoveljskih in zanigrajskih fresk. Živi in ustvarja v Hras-tovljah. Razstava bo odprla do 23. marcu 2000 Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. ob sobotah od 10.00do 12.00. Vstopnine ni Z letom 2000 smo dosedanje likovno razstavišče preimenovali v Galerijo Domžale z namenom, da ludi na likovnem področju uveljavimo mesto Domžale kot mesto s kulturnimi ambicijami. Program razstav za leto 2000je pripravljen po strokovnem izboru mag. Črtomira Ereliha, akademskega grafika specialista, izrednega profesorja na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 10.00 do 12.00 v upravi Kulturnega doma Pranca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro predpričet-kom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Valrimo Vas, da obiščete Kluh Kulturnega doma Iranca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju bolte ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahka s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. Moje praznovanje kulturnega praznika Ker osrednje občinsko glasilo Slamnik pod novim uredniškim vodstvom ga. Vere Vojska postaja vse bolj »kulturno« glasilo in ne več poligon za strankarske in drugačne prepire, bo morda v njem tudi primeren kraj za občasno objavljanje esejističnih zapisov. Ves čas svojega prihoda v politiko in vse obdobje mojega županovanja namreč pišem za svoje veselje tudi krajše zapise o dogodkih in ljudeh, kijih srečujem. Teh je resnično veliko in v tem tudi vidim prijetnejšo plat svoje trenutne službe, ki je, verjemite, kar težka in zahtevna. S tem tudi skušam ohranjati vsaj skromen stik s svojo umetniško platjo osebnosti, kije ostala nekje v ozadju in kar precej (žal) zanemarjena. Za kaj večjega in globljega kot je na primer poezija, žal ne najdem niti časa, predvsem pa ne notranjega miru in tišine. Letošnje praznovanje kulturnega praznika mi je prineslo nekaj lepih doživetij. Zal se zaradi odsotnosti prvič po več letih nisem udeležila osrednje občinske prireditve ob kulturnem prazniku. A bila je dostojanstvena in prijetna (vsaj tako so mi povedali udeleženci), predvsem pa je bil pričakovano zanimiv nagovor osrednjega govornika g. Milana Mariniča. Človeka, ki v tem trenutku vodi in usmerja delovanje našega osrednjega kulturnega hrama. In to zelo uspešno in vsebinsko bogato. Zavedati se je potrebno, da je vse delo le v njegovih rokah in da je profesionalno trenutno v tem javnem zavodu zaposlen le on, program pa tako bogat in različen, da smo z njegovim delom lahko več kot zadovoljni. To priznavajo tudi tisti skeptiki, ki so nam po obnovi in velikih vlaganjih v prenovljeni kulturni dom očitali, da je bil vložek pretiran. Toda na srečo smo našli pravega človeka in kulturni dom izpolnjuje svoje poslanstvo in namen. Veliko zanimivih in kvalitetnih prireditev za širok krog obiskovalcev, od najmlajših do starejših, za zahtevne in manj zahtevne - glasbenih, gledaliških, plesnih in ostalih. Res je, da mora občina letno za delovanje doma nameniti kar precej finančnih sredstev (nekaj čez 30 mio tolarjev), a vložek je bogato poplačan. Tale zapis pa je tudi poziv vsem, ki se še niste uspeli udeležiti katere od prireditev v našem kulturnem hramu, da to storijo čim preje. Ne bo vam zal. Naj ob tem poudarim, da bom sama tudi v prihodnje zagovarjala financiranje omenjenega zavoda v takšnem obsegu, da bo lahko tudi v prihodnje opravljal vlogo, ki mu je namenjena. Čeprav se včasih slišijo tudi očitki, ali ne dajemo preveč in ali ne zanemarjamo drugih krajev. Ne, za takšno delo in takšen obseg to res ni preveč. Ob tem pa je treba tudi poudariti, da je to naša osrednja kulturna ustanova, namenjena širšemu krogu obiskovalcev in ne le tistim iz centra. Sem se pa z velikim veseljem odzvala vabilu na otvoritev slikarske razstave Silva Terška, ki jo je v Škocjanu pripravilo tamkajšnje kulturno društvo, ki ga vodi prizadevni Lojze Stražar. Kulturni dogodki v Skocjanu so vedno tako prijetni, domači in neposredni. Tudi lokrat je bilo tako in radijski novinar Silvo leršek je pripravil s svojimi gosli lep večer. Z žametnim glasom (ki ga je žal molilo nagajanje mikrofona) je govoril o svojih prijateljih, gostih, pevki in astrologinji Meti Malus, pevki Olgi VVeisbacher in mladih bratih, klasičnih kitaristih AJenu in De-janu. Prav omenjena glasbenika sta bila pravo odkritje, tako igraje in usklajeno sta prebirala strune in nam igrala še po koncu uradne prireditve, kar tako a la cart. Dogovorili smo se, da ju mora slišati širši krog poslušalcev in naj bi se kmalu predstavila tudi v našem kulturnem domu s celovečernim koncertom. Ogled najnovejših slikarskih stvaritev g. Terška pa je pokazal, da jc človek, ki hodi po svetu z odprtimi očmi in srcem. Zato smo tudi odkupili eno od platen, tihožitje z rožami, ki bo krasilo stene letošnjega zlatega občinskega nagrajenca. Žal so se organizatorji bali prevelikega obiska, saj je prostor ob takšnem obisku v brunarici hitro premajhen, zato so nekaterim celo odsvetovali udeležbo. A zbralo se nas je še vedno precej in ob koncu se nam je ponudila priložnost za medsebojno spoznavanje in pogovor. Tako sem spoznala tudi prijetnega gospoda Roberta Terčelja - Schvveizerja, ki je sicer direktor podjetja Far-medica, drugače pa zaprisežen astronom, z lastnim observatorijem v Podkumu. Zanimal se je za možnost odprtja trgovine z zelišči in naravnimi izdelki v Domžalah (pri čemer mu bom skušala z veseljem pomagati), povabil pa me je tudi na ogled zvezd in planetov skozi njegove teleskope. Da bi primerno počastila in se poklonila kulturi, sem v zadnjem tednu tudi našla čas za ogled evropskega filma leta, ki ga predvajajo v Cankarjevem domu in je vseskozi razprodan. Almo-dovarjev film Vse o moji materi (v njem igra tudi evropska igralka leta) je zares pretresljiv in takšen, da se te dotakne s svojim sporočilom. Nabit s čustvi, poln tolerantnega odnosa do drugačnih in različnih (travestitov, prostitutk, obolelih za aidsom), obenem pa klasičen v ideji poveličevanja materinstva in starševstva Takšnega lahko posname le Evropa in s tem daleč prekaša vso holivudsko produkcijo. Ob tem sem pomislila tudi na naš domžalski kino, ki v zadnjem času ne ponuja več kvalitetnih filmov, pač pa je napolnjen le z ameriškimi akcijskimi in podobnimi visoko dobičkonosnimi produkti. Žal so ljubljanski kinematografi kar pozabili na svoje obljube, ki so jih dajali ob otvoritvi. Obvestili pa so me celo, da imajo namero, da bi ga celo odprodali. Prav gotovo se bom kot županja trudila, da do takšnega dejanja ne bo prišlo, nenazadnje je takratna občina prispevala ne tako majhna sredstva za njegovo gradnjo. Seveda pa kulture ni brez knjig. Kljub vsem obveznostim je knjiga še vedno moj vsakdanji prijatelj in ne zgodi se, da bi zaspala brez branja. Ker sem prebrala, da je peti najbolj priljubljeni pisatelj zadnjih let na poti v Slovenijo, sem poiskala najnovejšo knjigo Paola Coclha Veronika se odloči umreti. Tudi zato, ker mi je bil njegov Alkimist všeč in ker se najnovejša knjiga dogaja pri nas, v Ljubljani. Veronika je mlado dekle, ki se odloči, da bo zato, ker je njeno življenje premalo zanimivo, z njim končalo. Sporočilo, v katerem pojasnjuje, zakaj se je za to odločila, pa je zanimivo: ker tako malo ljudi na svetu ve, kje je Slovenija. Res se tisti, ki nekoliko več potujemo, tega močno zavedamo. In Zato na svojih poteh in srečanjih vedno znova tako zavzeto razlagamo, kdo smo in kje smo. Zal. Seveda so vzroki za njen korak globlji in osebnejši in na srečo, se ji dejanje ne posreči. Zalo pa ima teden dni časa, da najde smisel življenja. In iskanje smisla je težko za vsakega sodobnega človeka. Še posebej v današnjem svetu, ki se odvija tako hitro, brezosebno in izpraznjeno. Zato tovrsten premislek, ki ga ponuja omenjena knjiga, priporočam tudi vam. Pa bodi za tokrat zadosti. Lepo vas pozdravljam in vam želim obilo prijetnih kulturnih doživetij, ki jih v naši okolici ne primanjkuje CVETA ZALOKAR - ORAŽEM, ŽUPANJA Praznovanje 100. obletnice rojstva opernega pevca Jožeta Gostiča 5. marca 2000 bo minilo 100 let od rojstva velikega umetnika, opernega pevca, tenorista Jožeta Gostiča. Ob tem pomembnem jubileju pripravlja Kulturno društvo Jože Gostič Homec skupaj z Opero Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, Opero Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom iz Zagreba ter nekaterimi posamezniki niz kulturnih dogodkov in prireditev, ki se bodo začele 4. marca v Zagrebu, končale pa jeseni v Ljubljani: 1) Izdaja monografije o Josipu Go-stiču nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Gostič Homec avtor: Marija Barbicri in Marjana Mrak izid: marec 2000 2) Izdaja dvojne zgoščenke Josipa Gostiča nosilec projekta: Glasbeni program Hrvaškega radia izbor glasbe: Vladimir Kranjčevič in Marija Barbieri urednica: Marija Barbieri izid: marec 2000 3) Odkritje spominske plošče na hiši v Vitezovi 6 v Zagrebu, kjer je živel J. Gostič nosilec projekta: Slovenski dom iz Zagreba datum: 4. marec 2000 ob 12. uri 4) Predstavitev zgoščenke in monografije o J. Gostiču v HNK v Zagrebu datum: 4. marec 2000 ob 18. uri 5) Slavnostna predstava Trubadurja v HNK v Zagrebu ob sodelovanju Janeza Lolriča nosilec projekta: Opera HNK v Zagrebu datum: 4. marce 2000 ob 19.30 6) Spominska sv. maša v cerkvi Ma rijinega rojstva na Homcu Sodelujejo: člani Opere HNK iz Zagreba kvartet Slavonsky cerkveni mešani pevski zbor s Homca # tenorist Janez Lotrič dirigent: Vladimir Kranjčevič datum: 5. marec 2000 ob II. uri 7) Predstavitev zgoščenke in monografije o J. Gostiču na Homcu datum: 5. marec 2000 ob 12. uri 8) Slavnostni koncert solistov zagrebške Opere (Ruža Pospis - Baletani, Antonija Boroša, Vitomir Marof, Tomislav Ncralič) in slovenskih opernih solistov (Ana Pusar Jerič, Mirjam Kalin, Marko Fink, Janez Ix>trić) v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu nosilec projekta: Opera HNK v Zagrebu, Opera SNG Ljubljana, KD Jože Gostič Homec datum: 5. marec 2000 ob 16. uri 9) Izdaja priložnostnega poštnega ži- ga na pošti Radomlje nosilec projekta: Kulturno društvo Jože (iostič Homec datum: 6, marec 2000 10) Večer iz ciklusa »Pogovori z opernimi solisti«, posvečen J. (iostiču, v dvorani ZZZS v Ljubljani nosilce projekta: Opera SNG Ljubljana program vodi Darja Korez Koren-čan datum: 15. maj 2000 ob 18. uri 11) Oratorijski koncert Opere SNG Ljubljana, posvečen spominu na J. Gostiča nosilec projekta: Opera SNG Ljubljana datum: 21. junij 2000 12) Postavitev stalne razstave o .1. Gostiču na Homcu nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Cjostič Homec (razstava se bo prenesla na Veleposlaništvo Rep. Hrvaške na Dunaju in v Opero SNG v Ljubljani) avtor: Marija Barbicri, Opera SNG Ljubljana, KD Jože Ciostič Homec datum: jesen 2000 13) Odkritje doprsnega kipa Josipa Gostiča pred njegovo hišo na Homcu, nosilec projekta: Kulturno društvo Jože Gostič Homec datum: jesen 2000 14) Slavnostni koncert opernih solistov v Operi SNCi Ljubljana nosilec projekta: Opera SNG Ljubljana datum: na dan odkritja doprsnega kipa Monografija in zgoščenka, ki ju bomo predstavili v naslednjem Slamniku, bosta izšli v mesecu marcu 2000. Lahko ju naročite v prednaročilu po znižani ceni: monografija: 4.860,00 SIT (po izidu 6.480,00 SIT) zgoščenka: 3.240,00 SIT (po izidu 3.780,00 SIT) monografija in CD: 6.480,00 SIT (po izidu 8.200,00 SIT) na naslov: Kulturno društvo Jože Gostič Homec Kajuhova 14 1235 Radomlje ali na telefon: 061/727 814 oz. faks: 061/123 23 52 Odšel je pesnik Peter Lrevec Ob izteku stoletja se je končala življenjska pot pesnika Petra Lev ca. Spoznali ste ga že kot učenci v osnovni šoli ob spominskih dnevih, ko smo recitirali njegove pesmi: NJEGOVA RDEČA RUTA, NASA LJUBEZEN, ELEGIJA, SPOMINI, POŽGA-NA VAS,... kako je sredi domače vasi ob stezi, s plevelom porasli, našlo svoj zadnji mir dvajset trpečih ljudi, »v vaškem koritu pa vre in peni se bistri studenec - v njem partizani gase žejo si mimogrede...«. To je ena izmed njegovih čutečih pesmi, v kateri kot domačin opisuje požig vasi in trpljenje ljudi vasi Korenu nad Krašnjo. Rodil se je 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju. Družina je kmalu po njegovem rojstvu kupila Zobe-jevo kmetijo na Vrhu nad Krašnjo. Osnovno šolo je obiskoval v Krašnji, klasično gimnazijo pa v Mariboru. Že v gimnaziji je začel pisati pesmi Po okupaciji so ga odgnali na prisilno delo v bližino Gradca, od koder je julija 1943 pobegnil domov in se vključil v Šlandrovo brigado. Zaradi znanja tujih jezikov so ga letal944 poslali v prekomando v Belo krajino, kjer je kot zvezni oficir delal pri angleški vojni misiji. Pesmi, ki so zbrane v njegovi prvi zbirki »KORAKI V SVOBODO«, predstavljajo izbor njegovih najznačilnejših pesmi, napisanih v času po usodni pomladi 1941 do osvoboditve. Po vojni se je zaposlil kot kulturni urednik pri dnevniku Ljudska pravica, zatem kot kulturni urednik na Radiu in nazadnje kot knjižni urednik pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. V teh letih je Leveč pisal tudi ocene in članke ter prevajal, na začetku poezijo (Krklec, Benn, Lorca, Whitman), pozneje tudi prozo (Čbsič: Čas smrti). Ves čas pa je bil v globilni duše predvsem pesnik z veliko mero kritičnosti in natančnosti. Leta 1954 je izšla druga zbirka, »Zeleni val«, v kateri se je še čutil pridih vojnih dni. Poleg teh so bile tudi pesmi o osebnih upanjih in razočaranjih, o ljubezni, o družbi in o iskanju miselne in čustvene svobode. Najboljše izmed obeh zbirk in z dodatkom na novo napisanih pesmi je leta 1971 izdal zbirko »Brezkončni marec« Ta zbirka pesmi predstavlja bistvo njegovega življenjskega dela. Pesnik se je rad vračal v svoj domači kraj - Vrh nad Krašnjo, med svoje ljudi. Vsak trenutek je izkoristil za sprehode v naravi, kjer je razmišljal in se poglabljal vase. V naravi je našel svoj mir in tišino, ki ga je pomirjala in iz nje črpal moč za svoja ustvarjanja. V svoji skromnosti se ni rad postavil v ospredje kot pesnik, ampak samo kot eden izmed mnogih. Vseskozi je spremljal dogajanja v domačem kraju in širši okolici preko lokalnih časopisov. Dolgo se je bojeval s hudo boleznijo in verjetno slutil, da se mu življenje izteka. Želel je še enkrat stopati po poteh in stezicah, kjer je skakal kot otrok, po polju, kjer so starši z ljubeznijo, skromnostjo, v poštenju vzgajali in preživljali družino in po gozdu, kjer je poslušal petje ptic. Nismo pričakovali, da je bil tri tedne pred smrtjo zadnjič v domači vasi, med nami. Zdaj vemo, da je bilo to slovo. Pogrešali bomo pogovore z njim in toplino njegove duše, ker nam je iz svojih trpkih življenjskih izkušenj poskušali pokazati boljšo pot v življenje. Ponosni smo nanj in na njegov prispevek domačim krajem in celotni Sloveniji. OLGA VRANKAR Hrepenenje po marcu O, ko bi bil še marec, ne pa junij, ko le pomlad preliva se v poletje in svet se loien in puščoben zdi. čeprav povsod poganja kresno cvetje. O, ko bi bil še marce, mladi marec, ko se še nič pod oknom ne razcveta, ko je pomlad samo še rožnat sen, ki prsi s srhom blaženim spreleta; ko ob dotiku s sončnimi prameni nabreklo brstje po vrtovih poka in ko v navalu z.drtimljcnc krvi srce zdaj vriska zdaj nemočno joka... O. ko bi bil še čudodelni marec, ko šumno sok po steblih se pretaka, ko revno sne največ kopna in V sanjah čudežev neznanih čaka. Zdaj sanje mro. Tu je že pozimi junij. V temnejših barvah sijejo vrtovi -a svet v vsem čaru se resnoben zdi kot grob, zasut z rdečimi cvetovi. IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Kdor slabo je, se dovolj posti« Posl poznajo vsa verstva sveta. Kot oblika »pokornosti in sfedStVb očiščenja duše in telesa igra veliko vlogo v judovstvu, krščanstvu in islamu. Pri muslimanskih Arabcih jc nastal izrek: Čim manj človek je, tem bolj se njegovo srce napolni s svetlobo. Pri krajše vanje pri hrani ima tudi socialno razsežnost: krščanstvo priporoča, da to, kar s postom prihranimo, damo potrebnim. Molitev, post in miloščina so med seboj neločljive »spokorfic vaje«. Vemo, kakšen strog režim prehranjevanja imajo športniki pred tekmami ali umetniki pred zahtevnimi nastopi. Priprava na velike dogodke zahteva celovito, telesno in duševno pripravo. Zato lažje razumemo, zakaj jc post tuđi del priprave na največji krščanski praznik na veliko noč. Če nismo pravilno notranje ubrani, gre praznik s svojim bogastvom mimo. Postni dan je dan pred praznikom, pravijo Francozi. S tem povedo tudi, da ima vse svoj čas in da se je treba postiti pred praznikom, ne na praznik. Največ pregovorov nam priporoča zmernost v hrani, če hočemo ohraniti zdravje in podaljšati življenje: Oblači se toplo, jej malo, pij veliko in boš (dolgo) živel. Jej zmerno in ne boš potreboval zdravnika. Zmerna usta ohranjajo zdravo telo. Zmernost ohranja zdravje. Kdor skromno jć (ker najdlje živi). Čim manj ješ, tem dlje ješ. Post jc zdravilen. Pravijo, da pomaga pri (skoraj) vseh boleznih: Kdor je, dokler ne zboli, se mora postiti, dokler ne ozdravi. Tisti, ki se odločijo za daljšo postno »kuro«, potrjujejo pravilo, da dolgotrajen post prežene lakoto. To je najbrž treba vzeti s pridržkom, gotovo pa velja, da je tudi tu odločilna nabada oziroma razvada. Ljudje se danes odločajo za post iz osebnih, zdravstvenih in drugih razlogov. Kristjane veže cerkvena »postna postava«. O tistih, ki so s prižnic oznanjali postne zahteve, sami pa so se jih le malo držali, jc nastalo veliko trpkih rekov: Lahko je iz polnega trebuha govoriti o postu. Kdor ni lačen, lahko pridiga o postu. Poln trebuh (ali: Kdor je sit,) hvali post. Morda so prav iz kljubovanja pretiranim zahtevam in govoričenju O postu nastali takšni in podobni pregovori: Kdor je imel slabo kosilo, seje dovolj postil. Kdor slabo je, se dovolj posti. V prejšnjih časih, ko jc tudi pri nas primanjkovalo hrane ali pa jc bila zelo skromna, jc bil posl veliko manj cenjen kol danes. Takrat je veljala ugotovitev: Za post nima nihče lepe besede - razen sitih. Tudi naslednji izrek pojmuje post kot nujno zlo in je odsev drugačnih časov: Jej, če imaš kaj, in posti se, če se moraš. Za vsaj eno dobro stran posta - če ne traja predolgo - pa so vedeli tudi včasih, namreč to, da potem jed čisto drugače tekne: Današnji post začini jutrišnjo juho. Tudi Angleži vedo povedati: Kdor ima vsak dan gostijo, ne ve, kaj je dober obrok. BOGDAN DOLENC stran # OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Bogastvo slovenskega jezika Poudarjanje besed (2) Poudarjanje in s tem izgovarjava slovenskih imen in hesed ima širo-ko območje. Včasih je to lahko tudi zabavno. Ko smo bili pri vojakih v Knjaževeu (južna Srbija), smo Slovenci v primerjavi s fanti iz drugih republik dobivali res veliko pošte. Koje polpismeni kurir klical imena in delil pošto, se mu je pri branju slovenskih priimkov vedno lomil jezik, posebno pri daljših. No, nič bolje mu ni šlo niti pri dvozložnih. In tako so bili vsi naši priimki, ki imajo poudarek na zadnjem zlogu, prebrani s poudarkom na prvem. Tako je bil Čcpon - Čepon, Goršc - Gorše Str-gar - Strgar, Svete - Svete, Trdan -Trdan, Štele - Štele, Golob - Golob, Košir - Košir, Seme pa Šeme in tako naprej. V pustem vojaškem življe nju je bila vsaka pomanjkljivost ali nepravilnost že osnova za šale, pri pombe ali celo za posmeh. Zato smo se nasmihali tudi pri tako nerodnem branju naših priimkov. Pojdimo s poudarjanjem besed naprej. No, to sta prav ti dve nesrečni besedi: POJDfMO IN POJDITE, že na domačem odru v petdesetih letih sem se večkrat spotikal ob tak poudarek. Zagovarjal sem, da je lepše poudarjati prvi zlog. Po domače rečeno: PIIIMO in PILITE. Torej, pejle -pojle - pojdte in nazadnje - pojdite. Lepo je na koncu maše slišati: POJDIMO V MIRU. saj tO izraza dobronamerno željo. POJDITE pa je slišali kot ukaz, POJDITE pa blago napotilo. Še nekaj primerov enakopisnie. To so besede, ki se enako pišejo, poudarek pa jim spremeni smisel ali pomen. gori na gori gori svet (celota vsega, kar biva in obstaja na zemlji) - svet (krajevne skupnosti) - svet (zaradi popolnosti vreden CcSčenja) svčtnica - svetnica resnica (pšenica, ki ima klasje z resami) - resnica stolica (učno-znanstvena enota na oddelku univerze) - stolica (tesarska) sveta stolica (papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj) bazen (baza) - bazen položen - položen stfžen (stržiti denar) - stržen urin (ura) - urin kanon (pravilo, načelo, norma predpis, del maše) - kanon kiipitel (poglavje) - kapitel (glava pri stebru) dol (dolina) - dol (smer) stenica (pomanjšcvalnica od -stena) - stenica bolnica - bolnica precej - precej oblačiti se - oblačiti se je začelo kćsiti - kositi gol (šport) - gol (neoblečen) bor (kemijska prvina) - bor (drevo) zelena je zelena rastlina vedro (vreme) - vedro (posoda) kolo (ples) - kolo počiti - počiti jesen (drevo, les) - jesen pridusiti se (zakleti) - pridušiti (zmanjšali jakost zvoka) Spoštovani bralci, prisluhnite odličnim govorcem na radiu in televiziji ter s tem zanimivim in lepim slovenskim besedam. FRANCE CERAR Udeleženci delavnice so pozorno prisluhnili g. Zoranu. Gledališka maska v Dobu Območna izpostava Sklada RS za ljubitelje kulturne dejavnosti in Kttlturno društvo Jožef Virk iz Doba sta pripravila v mesecu februarju gledališko delavnico z naslovom »GLEDALIŠKA MASKA«. Delavnico je vodil priznani strokovnjak - masker Zoran Lcm-jie, udeležili pa so se je člani gleda- Ženi za 8. marec Moju ženo pravo je dekle, pridne njene so roke, zlalo ono ima srce, tudi vesela vedno je. V naši hiši in na vrtu ona pridno se vrti, da imamo vsega dosti, ona vedno poskrbi. Rožic polna so vsa okna, tud' na vrtu vse cveti, pridno kamenčke pobira in ves mrčes polovi. Zelenjave zadost' pridela, sadje ji lepo zori, sploh je super žena, da ji daleč para ni. Zato želim za praznik dobre volje, nič skrbi, sreče, zdravja in veselja ter se mnogo lepih dni. PESEM POKLANJAM TUDI VSEM BRALKAM SLAMNIKA ZA NJIHOV PRAZNIK IVAN LOŽ AR liških skupin občine Domžale, Moravče, Lukovica, nekaj udeležencev pa je bilo tudi z območja ostale gorenjske regije. Slušatelji so najprej z zanimanjem sledili teoretični razlagi pomena gledališke maske glede na čas dogajanja predstave, stil, sceno, kostume in odrsko luč. Po teoriji pa je sledil praktični prikaz maskiranja različnih karakternih likov ob hkratni predstavitvi materialov za maskiranje, ki jih je mogoče kupiti tudi na našem tržišču. Poleg šminke so bili prikazani tudi drugi materiali za maskiranje, kot so: brade, brki, lasje, trepalnice, umetni dodatki, kiti itd. Vrhunec gledališke delavnice je bil prav gotovo praktični preizkus pridobljenega znanja slušateljev pri medsebojnem maskiranju. Podobnih srečanj si naši gledališčniki še želijo, saj jim pomagajo, da bodo pri postavitvi svojih predstav še uspešnejši. K. D. Praktični prikaz ličenja. Med prikupnimi hostesami, ki so pomagale povsod, kjer |e bilo potrebno, bi spoznali žene članov vachting kluba Domžale, ki so svojim možem rade priskočile na pomoč. Foto: M. Senica Yacht club Domžale Prvi navtični veleslalom - v dobrodelni namen Če ste mislili, da se člani Yaeht eluha ukvarjajo le / plovbo po morju In dejavnostmi, povezanimi z njihovimi večjimi in manjšimi ladjami in čolni, ste se /motili. Pod generalnim pokroviteljstvom Mobileta in sodelovanjem nekaterih sponzorjev, so prav na S. februar 2000 - na slovenski kulturni praznik, pripravili I. NAVTIČNI VELESLALOM in kar precej sklenili, da poslane tradicionalna prireditev. Poleg množičnosti, udeležili so se ga navtični klubi iz cele države, prijetnega razpoloženja in zagrizenih tekmovalcev je prvi navtični veleslalom odlikoval predvsem njegov namen. Drganizatorji, ki jih je vodil g. Igor Zahrel, so sklenili, da zbrano starlnino v višini več kot 300.tHtO.00 Sil' podarijo v dobrodelne namene. Tako jc 31 S.000.00 SIT obogatilo dobrodelni sklad Nedeljskega Iskrica v žalostnih očeh. Kot nam je povedal g Oto Repovž. sekretar Organizacijskega odbora, jc prireditev povsem uspela. V Kranjski Gori so pripravili medijsko zelo odmevno prireditev, k čemur je zanes-ijivo prispeval tudi Radio Hit. oz. njegova zelo znana sodelavca Gašper Bolgar-čiapi in Robert Pečnik-Pečo. ki sta v splošno zadovoljstvo vodila prireditev, za katere zabavnejšo plat so poskrbeli člani ansambla Babylon. V prvem navtiCnem veleslalomu je v petih kategorijah smučalo blizu 200 tekmovalcev, med katerimi jc bila vrsta znanih Slovencev, nekdnajih športnikov, med katerimi so bili tudi Dušan Puh. Miran Stanovnik. Janez Hočevar Rifle. Jernej Kuntner. NuSa Tome. Tomu/ Himiar in drugi. Prvi navtiCni veleslalom, ki bo zanesljivo postal tradicionalen, bodo organizatorji najverjetneje združili z jadranjem in tako združili dva za turizem zelo pomembna športa - smučanje in jadranje, novo Športno disciplino, ki jo v svetu poznajo, Yacht club Domžale pa s svojimi prijatelji na tem področju orje ledino. Smučarsko jadralni Športni dan v Kranski Gori je tako po tekmovalni kot po organizacijski plati popolnoma uspel. Yacht klub Domžale je ob tekmi pripravil pravo tiskovno središče z vsemi spremljajočimi službami in vrsto nagrad za najuspešnejše tekmovalec. Razočarani pa niso bili niti športno manj uspešni, saj so sponzorji prispevali vrsto nagrad, ki so jih dobili izžrebani srečneži. Prijetno celodnevno druženje in smučanje ter vsi spremljajoči programi so navdušili vse udeležence, ki so sklenili, da sc zanesljivo Se srečajo. Srečajo zato, da tekmujejo, da se rekreirajo, krepijo prijateljske vezi in s skupnimi močmi zbirajo tudi humanitarno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Yacht klubu Domžale za uspešno prireditev, predvsem pa za odločitev, da zbrana sredstva namenijo za pomoč otrokom, iskrene čestitke in tudi v prihodnje veliko uspeha, B. V. Predsednik Organizacijskega odbora Igor Zabret je bil tudi eden najuspešnejših tekmovalcev prvega navtič-nega veleslaloma. Foto: Daris Smučarski skakalec, Gašper Cvetko Odkritje državnega prvenstva v Planici Smučarski skakalec. Še na 1K-Ietni Gašper Cvetko, doma i/ Doba, sicer član SK Triglav Kranj, je že /mlada še kot pionir veliko obetal. V mladinskih letih pa je nenehno napredoval. Krona vsega pa je bilo 7. mesto na 90-metrski skakalnici in 6. mesto na 120-nn li ■ ki skakalnici na letošnjem absolutnem državnem prvenstvu v Planici, kjer je zbudil pozornost tudi zveznemu trenerju Hainzu Kochu. Gašper Cvetko jc svojo kariero začel pri SK Ihan, prvi skok pa jc naredil, ko je bil star 8 let, na 12-meirski skakalnici v Ihanu. Za smučarske skoke ga jc navdušil oče Rajko, ki ga je vseskozi spremljal na treningih in tekmovanjih. »Prva štiri leta mi jc slo zelo dobro. Dvakrat sem postal pionirski državni prvak, na drugih tekmovanjih pa sem sc uvrščal med prvo trojico. Potem pa so sc začele menjave trenerjev in rezultati so bili vse slabši. Poiskal sem novo pot. Po končani osnovni Soli sem prestopil v SK Triglav Kranj, kjer sem dobil veliko boljše možnosti. S smučarskimi skoki sem se začel profesionalno ukvarjati, Začetek je bil dober. Sledila jc nekaj slabša sezona, ker sem imel poškodbo slepiča, pri padcu pa sem si nalomil rebra. Potem je bilo iz leta v leto boljše, vrhunec pa je bilo letošnje državno prvenstvo v Planici,« je povedal Gašper Cvetko, ki ni v nobeni reprezentančni selekciji, na državnem prvenstvu v Planici pa jc premagal vse reprezentante iz svojega kluba in huli več starejšib in mlajših mladincev. Njeg<>Va tehnika skakanja je ugajala tudi llain/u Kochu, njegov trener v SK Triglav pa je Mogdan Norčič. Velika zelja Gašperja Cvetka je poleteti na planiški velikanski, ki bo ravno ua njegov rojstni dan (19. marec - 18 let, ki je starostna omejitev) gostila finale svetovnega pokala. Pozimi najvefi trenira v Planici, če sta tam skakalnici pripravljeni, drugače pa v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Poljskem. Poleti pa v glavnem trenira v tujini. Pelina skakalnica pri nas. ki je pokrita s plastiko in primerna za trening, v Velenju <80-metrska skakalnica). Poletne fizične priprave s poudarkom na moči (filnes, tehnične vaje, uteži) so pomembne, da pozimi tekmovalec zdrži naporen ritem tekmovanj. Pri smučarskih skokih je zelo pomembna tudi psihična pripravljenost (pogovori s psihologom, avlogeni trening itd). S svojim znanjem je Gašper pokazal, da jc pred njim še lepa prihodnost, mi pa mu želimo veliko sreče. MIRAN KOKAU Domžalski smučarji na Češkem V zadnji številki Slamnika smo zapisali, da bodo v letošnji sezoni na mednarodnem otroškem smučarskem tekmovanju na Češkem nastopili tudi mladi smučarski tekmovalci Smučarskega društva Domžale. Ekipo za nastop na Češkem so sestavljali mladi smučarji iz štirih klubov centralne regije. Iz Domžal so nastopili kar štirje smučarji, Urška in Matic Železnik, Andraž Kavka in Gregor Gantar, Tina Centrih pa seje na žalost poškodovala na zadnji regijski tekmi pred odhodom na Češko. Pod vodstvom Aleksandru Kabaja iz Domžal in trenerjev SD Domžale, SK Olimpije, SD Novinar in SK Krka Rog, so mladi smučarji dosegli zelo lep uspeh. Tekmovanje je bilo 4. in 5. februarja v slalomu in veleslalomu, naši tekmovalci pa so dosegali naslednje rezultate: slalom ml. dečki 5. Matic Železnik; st. deklice, 17. Urška Železnik; st. dečki 7. Andraž Kavka; veleslalom ml. dečki. 7. Matic Železnik; st. deklice 12. Urška Železnik, 13. Mojca Mesojedec (Krka Rog); st. dečki 6. Andraž Kavka, 11. Gregor Gantar Od zadnjega poročanja pa so se nadaljevala tudi tekmovanja za pokal centralne regije ter za pokal Radenske in Večera na državnem nivoju. Mlajše deklice in dečki so imeli državno tekmo v slalomu 28. januarja na Soriški planini, starejši pa 1 Kranjski Gori. Uvrstitve donižal-kih smučarjev: ml. dečki: 16. Matej Polenšek, 18. Matic Železnik, st. deklice 15. Urška Železnik; st. dečki 9. Jan Marincelj , 16. Luka Kovač. Prvo državno tekmo v veleslalomu za pokal Radenske pa so imeli tudi žc cicibani. Tekma je bila 5. februarja na Starem vrhu, odlično pa so sc odrezale najmlajše domžalske tekmovalke. Kljub pomembnosti tekme, sc jim očitno niso prav nič tresla kolena. Se posebno nc Zarji Cernilogar. ki jc dosegla izjemen uspeh z drugim mestom. Sicer pa so bili dosežki naših smučarjev naslednji: cicibankc 2. Zarja Cernilogar, 17. Saša Starič, 22. Teja Grad, 24. Sara Globočnik; cicibani 29. Gašper Kogovšek, 35. Blaž Marincelj. Za pokal centralne regije je bila 30.januarja v lepem vremenu in v organizaciji SD Novinar iz Ljubljane, izpeljana tekma v veleslalomu /a vse otroške kategorije, od cicibanov do starejših deklic in dečkov. Rezul- tati domžalskih smučarjev: cicibankc: 2. Zarja Cernilogar, 4. Saša Starič, 5. Teja Grad, 14. Neja Grošelj, 20. Nina Cencelj; cicibani: 6. Gašper Kogovšek, 17. Žiga Grcgorec, 20. Črt Železnik, 22. Tilen Cencelj; ml. dečki 2. Matic Železnik, 3. Matej Polenšek Matej, 5. Jan Lap, 17. Boštjan Božič; st. deklice 3. Tina Centrih, st dečki 4. Andraž Kavka, 5. Gregor Gantar, 6. Jan Marincelj, 11. Luka Kovač. V slalomu so sc prav tako v lepem vremenu in v idealnih pogojih mlajši in starejši pomerili na Kobli, 18. februarja. Zelo lepo tekmo so izvedli izkušeni člani SD Domžale, domžalski tekmovalci pa so jih razveselili z lepimi rezultati. Pri mlajših dečkih je Jan Lap zasedel 2. mesto. Matej Polenšek tretje. Matic Železnik četrto in Boštjan Božič šesto. Urška Železnik je pri starej- ših deklicah zasedla 2. mesto, od njenih starostnih vrstnikov pa ni imel nihče sreče, saj so trije odstopili že v prvem, eden pa v drugem teku. V soboto, 19. februarja pa so domžalski organizatorji pripravili tekmo za pokal Mcmorial Blaža m Matjaža, ki jo prirejajo vsako leto v spomin na tragično preminula člana društva. Tokrat je bila tekma v veleslalomu na Kobli v izredno lepem vremenu in odlično pripravljena. Startalo jc prek 15 tekmovalcev v vseh kategorijah, za pokal pa so sc borili tekmovalci starejših kategorij. Tokrat so bili najboljši domžalski smučarji, ki so osvojili prehodni memorialni pokal z ekipo, ki sta jo sestavljala Urška Železnik in Gregor Gantar. Drugo mesto je zasedla ekipa Krke Kofi, tretje pa ni bilo zasedeno. Tekmovanje je veljalo tudi za pokal centralne regije, uvrstitve najboljših naših smučarjev pa so: cicibanke 2. Zarja Cernilogar, 5. Tea Grad, 6. Saša Starič, II. Neja Grašelj, 18. Nina Cencelj; cicibani 4. Gašper Kogovšek, 15. Žiga Grcgorec, 16. Črt Železnik; ml. dečki 3. Matej Plenšek, 5. Boštjan Božič, 6. Matic Železnik; st. deklice 1. Urška Železnik; st. dečki 2. Gregor Gantar, 4. Luka Kovač. Z. H. Komentar Pogled z roba igrišča (I. del) Po vseh mogočih statistikah je ugotovljeno, da sta nogomet in košarka najbolj množični in priljubljeni športni panogi ter sestavni del dneva velike večine Zemljanov. Živeti s športom je vsekakor koristno tako za človeka kot za celo družbo, kajti šport nam daje enkratna doživetja in vpliva zelo pozitivno, saj bogati človeka duhovno, kar je najpomembneje in seveda tudi materialno. V današnjem času je šport postal velik posel, kjer se obračajo velike vsote denarja, toda pod pojmom »šport« moramo upoštevati vse amaterje, rekreativ-ce, ljubitelje, športne navdušence v kakršnikoli obliki. Nogomet in košarka sta v našem kraju tradicija in lahko rečem stalnica v prvem slovenskem razredu, če na grobo povzamem zgodovino klubov. Domžale so kraj s športnim predznakom, to vidimo prek zgo dovine in sedanjosti. NK Domžale in KK Elelios sta kluba, ki sta več kot le to, sta simbol in zanesljivo lahko rečemo, da sla razpoznavni znak Domžal. Nogometaši so po nekaj drugoligaških sezonah pred letom in pol po fantastični sezoni v drugi ligi zopet tam, kamor sodijo, v prvi ligi. Razmere v klubu so s povratkom v elitni razred postale boljše, kar je razvidno v infrastrukturi, finančnem položaju kluba, izboru igralcev in so nadgradnja dela pokojnega predsednika kluba Antona Hribarja. Mlade kategorije prikazujejo dobre nastope in tudi sodelovanje z. okoliškimi nižjeligaši je povečano, kar je izredno pohvalno. Velikega pomena jc tudi preskok v miselnosti, saj je cilj članske ekipe sredina lestvice, z jasnim ciljem, da prva liga postane kontinuiteta z domačim jedrom in kvalitetnimi tujci. Domači igralci oz. igralci iz domžalske regije so klubu potrebni, saj je treba vedeli, da domač igralec poleg finančnega razloga, da »dušo« klubu, ki se zrcali na tribunah. To posredno vpliva na obiskanost tekem, razpoloženje v klubu in nenazadnje na ugled kluba Res je, da je v profesionalizmu edino merilo kakovost, vendar umetno zgrajene ekipe brez svojega kadra v slovenskem prostoru so se izredno slabo obnesle (npr. SET Vevče, Kočevje,..). Izjemni sta zaradi finančnega stanja le Maribor in Olimpija, pa tudi Ljubljančani so zaradi neurejenih razmer v klubu izgubili veliko obetavnih igralcev in še več gledalcev. Domžalska ekipa je trenutno na zelo kvalitetnem igralskem in strokovnem nivoju, vendar bi po skromnem mnenju podpisanega, igralci, kot so: Gregor Bune. Bogo Dcisinger ml. in Damjan Pipan poleg njihovih nespornih kakovosti, dali ekipi pomemben dejavnik -»domačnost« ekipe. To, da za člansko vrsto nastopajo doma vzgojeni igralci, je velik izziv za vse mlade, ki jim da takšna usmeritev še dodatno spodbudo v njihovem pristopu in odnosu do matičnega kluba. In roko na srce: v domžalsko* kamniškem okolišu so vedno bili in vedno bodo nogometni talenti. Da bodo tribune v Špomtem parku bolj polne, jc normalno razmišljati tudi v tej smeri. Konec koncev, nogomet se igra zaradi gledalcev in lanskoletni obisk tekem Olimpije in Maribora (op. a. 1500) je pokazal razliko med polnim štadionom in »domžalsko stalnico« - eca. 500 gledalcev. Vendar glede na razmere in pozitiven naboj lahko z optimizmom zremo v prihodnost »domžalskih plavih« (op. a.: ne glede ne nešteto barvnih kombinacij dresov v obstoju kluba je modra barva klubska barva) V Domžalah s<> torej ze lačni nogometa, naj se vendarle Zc prične drugi del sezone! Prihodnjič: Košarka v Domžalah danes in jutri GREGOR BERLEC Atletski klub Domžale Zgodovina v številkah (nadaljevanje) V prejšnji Številki Slamnika sem predstavila najhitrejše v kategorijah članov in članic ter starejših in mlajših mladincev in mladink, danes pa sem se sprehodila po pionirski in veteranskih rekordih, ki so pomemben del 20-letne zgodovine Atletskega kluba Domžale. Tudi tokrat sem uporabila pregled rezultatov vseh časov trenerja Damjana Bcrdika. Tudi med najmlajšimi najboljša Bo|ana in Boštjan Pionirsko kategorijo je po eni strani zaznamovala generacija 1968 s Tomažem Drolccm in De-janom Puterletom, ki sta s tekom na 1000 m (2:3,7,9 min) oz. skokom v daljino (598 cm) leta 1983 postavila najstarejša rekorda v tej kategoriji ter po drugi strani leto 1993, ko je Boštjan Binot, ki beleži največ rekordov tudi v ostalih kategorijah, dosegel najboljše rezultate v tekih na 1500 m. 200 m. 1500 m zapreke ter v metu Ikg diska in 600 g kopja. Omeniti velja Se Damjana joviča. ki si je z rekordi v metih 700 in 800 g kopja ter 4 in 5 kg krogle priboril prvo mesto po rekordih med metalci. Med nosilce pionirskih klubskih rekordov so uvrščeni se: Milan Rožič. Aleš Pranjič, Blaž, Svetic, Damjan Barič, Tomaž KuSar, Nikola Gala, Marko Narobe, Bernard Jarc, Andraž Gregorič, Jaka Kovač. Tomaž Pajnič, Miha AndrejaSič, D^nart Milanovič in Dušan Zaje. Med pionirkami ima največ rekordov Bojana Vojska, in sicer v tekih na 300 m, 400 m, 600 m. 800 m, 80 m ovire, 300 m ovire 400 m ovire, v skoku v daljino in višino ter v sesteroboju, v letih 1993. 1994 pa je nastopila tudi v štafeti 4x300 m, kjer je skupaj z Meto Pungerčar, Anjo Za-vršnik in Jasno Paladin s časom 2:56,90 min postavila klubski rekord v tej disciplini. Najstarejša rekorda beleži Vesna Hostnik, in sicer ročno meriena rezultata na 100 m (12,8 s) in 200 m (27,1 s), katerima se je v letošnji sezoni približala Klara Nahtigal z rezultatoma 13.18 s in 27,47s. Med metalkami si po tri rekorde delita Ana Naranča (I kg disk, 3 in 4 kg krogla) ter Larisa Capuder (400 in 500 g kopje, 250 g žogica). Med nosilke rekordov so uvrščene še: Irena Milošcvič, Suzana Mladcnovič, Vesna Sovine, Vesna Simon, Karmen Jerič, Nina Arh, Bojana Hostnik, Nasti-ja Capuder, Tatjana SrSen in Bojana Ahčin. Rekorderji tudi med veterani Med veterani je v 35 do 40 let s sedmimi rekordi najuspešnejši tado Hribar (100 m, 400 m. 1500m. 5000 m, 1000 m. polmara-ton, maraton), sledi pa mu Tomaž Jare, ki beleži najboljša rezultata v skoku v daljino ter ročnim rezultatom na 100 m. Lado Hribar jc najboljši in edini rekorder tudi v kategoriji veteranov od 40 do 45 let, kjer ima rekorde v tekih na 400m, 1500 m ter 5000 m. V kategoriji od 45 do 50 let ima Ivan Leskovšek tri rekorde, in sicer v teku na 100 m, 400 m ter ročnim merjenjem 100 m, med veterani od 50 do 55 let pa ima edina rekorda Tone Založnik, in sicer v metih 1,5 kg diska in 6 kg krogle. B. V. Najvišje priznanje za več kot pol stoletja de|p v košarki ter športu nasploh - g. Mitja Sircelj. Priznanja Športne zveze Domžale za leto 1999 Najvišje priznanje Športne zveze Domžale iz rok predsednika Marjana Gorza za g. Ljuba Milica, ki je vse živi jen ie ostal zvest šahu. Na fotografiji tudi ga. Rilca Binter ter g. Sašo Grilj, ki je priznanje prejel za pol stoletno delo na področju košarke. Športniki bi radi ostali skupaj Kot smo že pisali, je Športna z\ e/.a Domžale v začetku februarja pripravila tradicionalno slovesnost, na kateri so bile vsem uspešnim športnikom podeljene medalje in plakete. Na prireditvi, kjer so se zbrali trenutno najbolj aktivni in uspešni športniki ter funkcionarji, je program povezoval Grega Sulejmanovič. Skupaj z atraktivno plesno skupino MAKK-l P II ter Instrumentalnim triom in solisti iz Glasbene šole Domžale je tudi kot čarodej Grega v prijetnem ozračju) Majeevega dvora ob večerji zabaval vse nagrajene. Slavnostni govornik je bil predsednik Športne zveze Domžale, g. Marjan Gorza, ki je vse prisotne pohvalil za delo in dosežke na njihovih področjih ter poudaril, da je bila Športna zveza Domžale kljub delitvi občin do letošnjega leta enovita. Zal, je povedal, da je bila podelitev priznanj zadnjič skupna, čeprav si športniki želijo, da hi ostali skupaj. G. Ranko Cuk-rov, sekretar ŠZ Domžale, je predstavil nekatere investicije na tem področju, ob koncu pa seje g. Mitja Šircelj na kratko sprehodil po zgodovini športa na Domžalskem in tudi izrazij željo, da bi športniki tudi v prihodnje ostali skupaj. V januarski številki smo napisali, kdo so bili prejemniki medalj, posebnih priznanj ter malih in srednjih plaket, danes natančneje predstavljamo dobitnike velikih plaket Za več kot 25 let aktivnega dela: G. Rajko Bevk - za športne dosežke (republiški prvak v lahki kategoriji, član ekipe, ki je dosegla 3. mesto v bivši državi) in aktivno delo v Tcžkoatletskem klubu Domžale, kateremu je ostal zvest in mu več kot 25 let namenjal ves svoj prosti čas. G. Silvo Girandon - za aktivno tekmovalno in organizacijsko delo v Težkoatlctskcm klubu Domžale, ki ga že več kot 25 let uspešno zastopa tako kot tekmovalce (državni prvak v lahki kategoriji, nastopi z republiško reprezentanco) trenutno pa blagajnik TAK. G.Janez Kožar za aktivno delo v Balinarskem športnem klubu Budničar, Količevo, kateremu kot trener in sodnik pomaga že od ustanovitve, še posebej pa mu jc klub hvaležen za čas, ki ga jc posvetil gradnji pokritega štirislez,-nega balinišča. G. Jakob Zanoškar - za tekmovalno, sodniško in organizacijsko delo v Balinarskem športnem klubu Budničar Količevo, kjer je bil začetnik organiziranega balinanja v občini Domžale ter pobudnik ter organizator tradicionalnih prvomajskih srečanj na Količevem. G. Ivo Gudlin - za tekmovalno in nato trenersko delo v Smučarsko tekaškem klubu Ihan, poleg tega pa jc priznanje prejel tudi za delo v zvezi z ureditvijo športnih objektov v Krajevni skupnosti Ihan. G. Tone Založnik - za aktivno tekmovalno in trenersko dela v atletskem športu. Kariero je začel kot uspešen pe-terobojec, nato kot trener, kjer metalci z njegovo pomočjo že vrsto let dosegajo vidne rezultate tako na državnem kot tudi na mednarodnem nivoju. Za nad 30 let oz. 40 let aktivnega dela: G. Uroš Slavinec jc član Košarkarskega kluba Domžale in je nagrado prejel za 30 in več letno aktivno delo v košarki. Veliko plaketo je prejel kot uspešen košarkaš (z ekipo je osvojil naslov prvaka Slovenije) in kot predsednik KK Domžale, ki ga vodi in mu s strani delniške družbe Hclios s sponzorstvom pomaga že od leta 1996. G. Rika Binter je veliko plaketo prejela ob 40. letnici članstva v Športnem društvu Partizan Mengeš, in sicer za aktivno delo na področju športne in množične gimnastike, ki sc mu Sc danes posveča kot sodnica. Vodi interesne skupine v Osnovni Soli Mengeš in jc aktivna kot vadi-tcljica množične gimnastike ter športne rekreacije. Za nad 50 let aktivnega dela: G Sašo Grilj jc prejel plaketo ob 50. letnici aktivnega dela v košarki. Najprej jc bil g. Sašo smučarski skakalec, ki pa jc kmalu postal soustanovitelj košarkarskega kluba. Sprva jc v KK delal kot igralec in kapetan, nato trener in pod njegovim vodstvom se jc ekipa uvrstila v I. republiško in 2. zvezno ligo. Dolga leta jc opravljal funkcijo tehničnega vodje kluba. Plaketa ki jo je prejel za opravljeno delo, velja tudi kot priznanje v različnih občinskih organih za telesno kulturo. G. Sašo Grilj se lahko pohvali s številnimi priznanja, ki mu jih jc podelila Občina Domžale ter Košarkarska zveza Slovenije. G. Ljubo Milic jc dobil priznanje za 50 let aktivnega dela v šahu. Kot aktiven šahist se je vključil že v šahovsko sekcijo Kulturno prosvetnega društva Svoboda Domžale, predhodnico današnjega Šahovskega društva Domžale. Delo, ki ga jc opravljal bodisi kot igralec bodisi kot organizator in vodja, ali kot predsednik društva, je neprecenljive vrednosti. Njegova zasluga je organizirana mladinska šahovska šola in poletni šahovski tabori, katerih rezultat so nastopi mladih Sahistov na evropskih in svetovnih šahovskih tekmovanjih, dejaven pa jc bil tudi v različnih organih telesne kulture. G. Mitja Šircelj jc prejel veliko plaketo ob 50. letnici aktivnega dela v košarki, ki ga jc začel kot aktivni tekmovalec, nato pa ga nadaljevala kot tehnični vodja, trener prve ekipe ter končno kot trener mladih. G. Mitja jc prevzel vodstvo Košarkarskega kluba Domžale leta 1960 in ga uspešno vodil celih 25 let, poleg tega pa jc bil tudi pobudnik za ustanavljanje košarkarske sekcije po vsej občini ter tudi zunaj nje. Poleg aktivnega dela v košarki jc s svojim poznavanjem športa in preudarnostjo pomembno vplival na organiziranost športnega področja v občini Domžale, kjer je pred leti opravljal tudi funkcijo predsednika ZTKO. Ža svoje delo, ki obsega tudi zavzemanje za čimboljSc pogoje vseh športnikov, jc prejel vrsto občinskih priznanj in priznanj košarkarskih zvez Slovenije in Jugoslavije. Košarkarski klub Domžale jc prejel veliko plaketo ob 50. letnici delovanja. Iz. košarkarske skcijc pri TVD Partizan Domžale 20. 12. 1949 nastane Košarkarski klub Domžale, kfje v svoji pet desetletij dolgi zgodovini dosegel vrsto športnih in organizacijskih uspehov - tako na državnem kot mednarodnem nivoju. S tekmovalnega vidika so najpomembnejši uspehi uvrstitve v prvo republiško ter drugo zvezno ligo, ter nato igranje v prvi slovenski ligi, kjer so dvakrat osvojili prvo mesto, pet sezon pa igrali tudi v mednarodnem tekmovanju - Koračcvcm pokalu. Velike uspehe so dosegle tudi pionirske in mladinske ekipe, ki so garancija uspešnega igranja košarke v Domžalah tudi v prihodnje. Čestitamo! B. V. Smučanje »po domače« Dobska Matjaž Vrhovnik in Špela Pretnar Smučarska sekcija Turnše - Češenik Športnega društva Dob je dne 6. 2. 2000 organizirala prvi veleslalom za pokal Krajevne skupnosti Dob. Tekmovanje je ziiradi pomanjkanja snega namesto na enem izmed domžalskih smučišč potekalo na Pokljuki. To pa številnih udeležencev ni motilo, saj so nekateri uživali na smučeh, drugi pa v sončnem vremenu. Skupaj seje med v talci zapeljalo 52 smučarjev in smučark, ki so za pokale, medalje in praktične nagrade nastopili v 9 kategorijah. Najhitrejši čas jc z. rezultatom 23,97 s dosegel Cvetko Rajko m., Rusjan Prane pa jc s svojim naslo-pom dokazal, da smučanje ni le za najmlajše, saj jc bil s 67 leti najstarejši udeležence veleslalom. Cicibanke: 1. Veronika Pavli 33,13 s, 2. Maja Rusjan 35,29 s, 3. Nina Orehek 47,68 s Cicibani: I. Žiga Kosmatin 31,57 s, 2. Jernej Pcrušek 32,02 s, 3. Grega Perušek 47,21 s. Pionirke: L Sara Marinček 33,64 s, 2. Polona Gaheršek 34,16 s, 3. Aleksandra Rusjan 35,76 s. Pionirji: 1. Andrej Kolesa 31,24 s, Bojan Rusjan 32,29 s, 3. Andrej Kovic 34,60 s Mlajši člani: I. Rajko Cvetko ml. 23,97 s, 2. Uroš Jeran 24,49 s, 3 Robert Hrovat 25,51 s Članice: I. Špela Pušnik 33,33 s, 2. Vida Orehek 37,53 s, 3. Kristina Kosmatin 38,98 s Člani: 1. Miro Perušek ml. 24,06 s. 2. Marjan Kosmatin 27,78 s, 3. Rajko Cvetko st. 27,78 s Starejše članice: 1. Milena Jeran 67,00 s Starejši člani: I. Maks Jeran 28,59 s, 2. Slavko Kolesa 29,47 s, 3. Marjana Vadnau 31,09 s Prvi veleslalom za pokal KS Dob jc Smučarski sekciji Turnše -Čcscnik v celoti uspel, saj so bili zadovoljni tako organizatorji s številom nastopajočih kot smučarji in smučarke, ki so na Pokljuki preživeli prijeten dan v kar malce tckmovalnncm razpoloženju med svojimi znanci in sosedi. Sekcija sc Krajevni skupnosti zahvaljuje za pokroviteljstvo in upa, da bo tekniti postala tradicionalna, zato: kngani, na smučke, naslednje leto pa v čim večjem številu na tekmo! BOJANA VOJSKA SSK »Sam« Ihan Naši prizadevni prostovoljci so se tudi letošnjo zimo kar najbolje angažirali, da smo lahko usposobili skakalnici K12 in K35 za treninge in dve državni tekmi za pokal MIP. Prva tekma je bila za dečke do 8 let na skakalnici KI2, 29. I. 2000. Prijavilo se je petdeset tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih klubov. Pri pripravi druge tekme 6. 2. 2000, za dečke do 12 let na skakalnici K35 nam je malo ponagajalo vreme (saj je temperatura čez dan dosegla tudi do +13 stopinj Celzija) vendar prizadevni možje skakalnega kluba in njihovi simpatizerji se niso vdali. Prijavilo sc jc sto tekmovalcev iz petnajstih klubov po Slo- veniji. Razpoloženje jc bilo na višku že v prvi seriji, saj je Jernej Ver-bančič (SSK Mengeš) izenačil rekord skakalnice z 32 m dolgim skokom. Vendar je vztrajni Luka Jczcršck (SSK Tržič) za pol metra podaljšal trenutni rekord, in s to daljavo dneva postal novi rekord ihanske skakalnice. Tudi v bodoče bi bili veseli tako velikega števila občinstva da bi naše mlade nadobudneže spremljali na njihovi poti do uspeha. NATALIJA KRNC Državno prvenstvo v metih Za začetek sezone dve medalji Člani in članice Atletskega kluba Domžale so 13. 2. 2000 v Novi Gorici nastopili na zimskem državnem prvenstvu v metih. V članski in mlajši mladinski konkurenci je nastopilo okoli 80 atletov in atletinj iz 16 slovenskih klubov, med njimi tudi trije iz Atletskega kluba Domžale. Ana Naranča ter Erika in Jože Pirnal so sc v članski kategoriji pomerili v suvanju krogle ter metu diska in kopja ter dosegli dobre uvrstitve Z njihovimi nastopi je Atletski klub Domžale namreč dobil prvi dve medalji na državnih prvenstvih v letošnji sezoni, ki sla si jih »primetali« Ana Naranča in Erika Pirnat. Ana je z sunkom krogle 10,66 m dobila prvo. Erika pa z metom diska 30,92 m drugo bronasto medaljo. Obe sta z daljavama zaostali za edino dvakratno zmagovalko na tem tekmovanju - Mojco Crnigoj, ki je slavila s 13,40 m in 40.92 m, in Marijo Šterlekar iz Žak-Massa, ki je biki dvakrat druga. Glede na to. da je poletna sezona ponavadi za atlete in atletinje še uspešnejša, si lahko že čez nekaj mesecev obetamo še boljše rezultate! BOJANA Društvo, ki ga poznajo vsi Čeprav ima Športno društvo Zlato Polje sedež v sosednji občini, v njem dela veliko športnikov tudi iz občine Domžale, zato bo tudi za bralce Slamnika zanimivo, kaj delamo. ^ V Š. D. Zlato Polje se lahko pohvalimo z uspešno športno aktivnostjo ter delom članov v letu, ki je za nami. Predsednik Š. D. Zlato Polje, g Milan Šinkovce, je po uvodnih pozdravnih besedah navzočim spregovoril o delu društva v preteklem letu, nato pa je podal predlog upravnega odbora v potrditev kandidatov za novi upravni odbor, tajnika in predsednika društva, saj se štiriletni mandat dosedanjim izteka. Vsi predlogi so bili z veliko večino sprejeti. V nadaljevanju so bila podana poročila tajnika, blagajnika ter poročilo športnih aktivnosti. Slednja so se pričela že v mesecu januarja z izvedbo smučarskih skokov za pokal Zlatega Polja. V hudi konkurenci nastopajočih sc je od domačinov najbolje uvrstil Janez Hribar iz Trnovč, sicer člana S. D. Zlato polje. V mesecu februarju smo odigrali tradicionalno nogometno tekmo v pustnih maskah z ekipo Prevoj pri Lukovici. Poudarjam, da smo v letu, ki je za nami, odigrali kar 33 nogometnih tekem z raznimi ekipami iz matične ter drugih občin. Udeležili smo sc tudi nekaterih turnirjev v malem nogometu, seveda pa smo ga organizirali tudi sami. Potrjen je bil tudi sklep odbora, da se spornu zvezi Domžale predlagata ROMAN HRIBAR ter BRANE KOROŠEC kot najboljša igralca v zadnjem desetletnem obdobju za dodelitev priznanj, katera Š. Z podeljuje vsako leto. Sicer pa je bil v letu 1999 najboljši strelec ROMAN HRIBAR, sledila pa sla mu DAMJAN MOČNIK ter JANEZ HRIBAR. Vabimo vse, da sc nam pridružite! T. HABJANCIC Wolf5Jev plesni turnir v Domžalah V športni dvorani Komunalnega centra Domžale je bil 5. februarja Kvalifikacijski turnir v latinsko ameriških, standarnih plesih in shovv danceu. Organizator turnirja je bil Plesni klub VVolfv, s katerim smo se letos že drugič srečali v Domžalah. Prijetna izkušnja iz lanskega leta jc plesalce ponovno privabila v naše mesto. Domžalčani cenimo prizadevanje vseh društev in klubov, pa naj bodo to naši domači, ki jih jc blizu 200, ali pa klubi in društva, ki imajo sedež v drugh občinah, so pa naši občani in občanke njihovi člani. Cenimo veliko prostovoljnega dela, ki se opravlja na tem področju, predvsem pa smo veseli vseh številnih prireditev, ki jih organizirajo. Vsaka od njih je pomembna, vsaka od njih je po-žcljcna, predvsem pa nam vse lepšajo življenja in potrjujejo, da vsi naši klubi in društva opravljajo dobro delo. Tako smo z. veseljem sprejeli tudi Wolfyev turnir. Rezultati vsakega tekmovanja so vse- kakor odvisni tako od trenerjev kot tudi od staršev, pa tudi od »dneva« plesalcev. Zmagovalci so bili vsi udeleženci, ki so prišli iz. naslednjih klubov: Mam bo, Pingi, Kočevje, Urška Ajdovščina, Frcdi, Dcvžej, Bolero, Kazina, Nova Gorica, Wolfy, Blejski plesni sludio, M, Olimpija, Titty danec, Lukee. Od gostiteljev so bili najboljši: Ni-ka Horvat, Ariana Dcžman, Anja Mtklavc, Damir Kocjančič, Matej Miklavc, Zoran Bajraktarcvič in Ana Kurent. SAŠA KOS IZREDNO UGODNE CENE TVVINGO: 100.000 CLIO: 120.000 KANGOO: 120.000 MEGANE: 150.000 MEG. COUPE: 150.000 MEG.BREAK: 180.000 SCENIC: 180.000 LAGUNA: 200-000 KANGOO: DARILO VOZEL 1999 SIT CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT ABS + RADIO RENAULT AUTOSET D.0.0. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061/1627-1 1 1 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure NA ZALOGI TUDI ŽE VOZILA L 2000 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! POPUST 200.000 SIT PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ČE PRIPELJETE VAŠE RABLJENO VOZILO STARO 10 LET AU VEC. - VOZILO MORA BITI REGISTRIRANO - LASTNIŠTVO NAJMANJ 6 MESECEV UGODNI KREDITI T+4,25% OD 13-60 MESECEV STARO ZA NOVO; STARTJ ZA STARO Težkoatletski klub Domžale Viceprvaki Slovenije Težkoatletski klub Domžale /. uspešnimi koraki stopa proti svoji šti-ridesetletnici. 19. marca 1963 Je bil namreč klub ustanovljen na Prevajali, od koder seje v letu 1971 predvsem zaradi prostorskih težav preselil v Domžale. V njihovih vrstah je veliko število odličnih dvigalcev uteži, ki so in tudi sedaj posegajo po najboljših uvrstilvah med posamezniki in tudi ekipno. Če jim je leto 1977 prineslo doslej največji uspeh, saj so bili tretji v takratni Jugoslaviji, si bodo leto 1999 zapomnili po drugem mestu, ki ga je takoj za TAK Olimpija osvojila njihova ekipa. S tem so dokazali, da kljub nenajholjšim razmeram ostajajo v tem športu v slovenskem vrhu. Na občnem /boru so pregledali dosežene uspehe in ugotovili, da so ludi v letu 1999 uspešno dopolnjevali bogato zbirko medalj in pokalov, ki so jih vse generacije TAK pridno prinašale v njihove prostore v kletni etaži hale Komunalnega centra v Domžalah. In prav prostorska stiska je tista, ki najbolj bremeni njihovo dejavnost, pa naj bodo to prostori za trening, ki ga imajo štirikrat tedensko pod strokovnim vodstvom trenerja Romana Dimca ali pa prostori za tekmovanja TAK Domžale jc tudi tradicionalno dober organizator različnih tekmovanj. Med njimi ima odprto prvenstvo Domžal posebno mesto, ki ga morajo žal v zadnjih letih seliti v druge kraje, saj velika dvorana hale Komunalnega centra ni primerna za organizacijo in izvedbo velikega tek- Jože Klopčič, eden od uspešnih dolgoletnih tekmovalcev TAK Domžale. Mladinski državni rekorder v dviganju uteži Iztok Do-minko. movanja v dviganju uteži. Zato g Jože Primožič, predsednik TAK Domžale, poudarja: »Upam, da načrtovalci nove športne dvorane v domžalskem športnem parku ne bodo pozabili na uspehe in potrebe Tež-koatletskega kluba Domžale, na uspešno tradicijo kluba, ki jc ime PALČNIK trgovina in storitve, d.o.o. Tržaška c. 6, SI - 3254 Podčetrtek, tel.: 063/810-90-00,810-90-01, laks: (163/829-571 V B 20 + 40 - 45,60 m' PALČNIK, d.o.o, Tržaška c. 6, 3254 Podčetrtek, ugodno prodaja pravico uporabe opremljenih APARTMAJEV v Zdravilišču Atomske Toplice - Atomska vas velikosti 39,45 m2, 43,10 m2 in 57,60 m2. Prav tako je možen nakup počitniških hiš - BRUNARIC velikosti 45,60 m2 z balkonom in 60,23 m2, ki jih gradimo za trg na zemljišču v sklopu zdraviliškega kampa - 600 m od hotela. INFORMACIJE: tel.: 063/810-90-00,810-90-01, 041/622-477, faks: 063/829-571 KMEČKA BRUNARICA - 60,23 in \ OPTIKA i I Delovni čas: % / ■ delovniki od 8. do 12. ure. W ■ od 15. do 19. ure, J sobota od 8. do 12. ure. MiNiMA Cesto borcev 5, 1235 Radomlje ■ telefon 728 890 Jfak i •»» . -f tekmovalci TAK Domžale - drugo mesto v Sloveniji: Cepijo od leve: Jože Klopcic, Rajko Bevk, Marko Bevk in Roman Dime, trener; Stojijo od leve: Iztok Dominko, Uroš Petrovski, Šrefan Do-minko, Blaž Lenarčič in Mitja Kolk. Domžale ponesel tudi v svet. Želimo si primernih prostorov za treninge in organizacijo tekmovanj, ki bodo omogočili osnovne možnosti za delovanje TAK Domžale, hkrati pa Se uspešnejše nastopanje v naslednjih letih« Drugi problem jc financiranje redne dejavnosti TAK Domžale Sredstva dobivajo le od Športne zveze Domžale, Ze dlje časa pa iščejo sponzorje, ki bi omogočili, da bi klub deloval še boljše. Večji del potrebnih sredstev tako fantje, deklet trenutno v klubu ni, prispevajo kar sami. V letu 1999 so se meti številnimi tekmovalci najbolj odlikovali mladinec Iztok Dominko, ki je prejel tudi posebno priznanje ŠZ Domžale Za državne rekorde v sunku in olimpijskem biatlonu, ter Jože Klopčič, ki jc postal državni prvak; ekipo TAK, ki jc osvojila drugo mesto v državni ligi, pa so sestavljali: Jože Klopčič, Marko in Rajko Bevk, Uroš Petrovci, Iztok in Štefan Dominko, Blaž Lenarčič in Mitja Ko-lič, trener pa je Roman Dime. Zmagovalec Nove Gorice Nemec Luther V Novi Gorici so odigrali žc peti mednarodni šahovski turnir, letošnji je imel naziv - 5. HIT OPEN 2000. na njem je tokrat sodelovalo manj kot sto tekmovalcev, to je 97, vendar pa jc bila konkurenca zavidljiva. Na turnirju jc igralo kar 18 velemojstrov in 13 mednarodnih mojstrov, kar dve trčtjini udeležencev pa jc imelo tudi mednarodni rej-ting ELO. Na turnirju jc zmagal nemški velemojster Thomas Luther. osvoji je 7 točk, drugi jc bil angleški velemojster J. Ant-hony Miles, tretji pa ruski velemojster Evgenv Svcshnikov, tudi ta dva sta osvojila sedem točk. Slovenski velemojster Aleksander Bcliavskv jc zaradi poraza v zadnjem kolu s Svcshnikovim zdrsnil na 10. mesto, hrvaški velemojster Zdenko Kožul, ki je znan kot 'specialist' za slovenske turnirje, kjer praviloma zmaguje, se je moral zadovoljiti z 11. mestom. Celo najmlajši slovenski velemojster, Duško Pavaso-vič, je na koncu pristal na zanj skromnem 24. mestu. Turnirja v Novi Gorici so se udeležili tudi štirje člani Napredka Domžale. Mojster Vladimir Ivačič je osvojil štiri in pol točke in pristal na 49. mestu, vendar predvsem zaradi poraza v zadnjem kolu z Nemcem Martinom Senf-fom, ki ima sicer mojstrski ELO rejting (2349), kljub temu pa je brez mednarodnega šahovskega naslova. Veteran, mojstrski kandidat Vinko Piber, je s štirimi točkami pristal na 60. mestu, položaj na lestvici pa si jc pokvaril zaradi porazov v zadnjih dveh kolih. Novo pečeni mojstrski kandidat Bojan Osolin sc je moral zadovoljiti z 69. mestom, zbral je tri točke in pol. Igral je pravzaprav dohro, vendar pa sc v šahu pogosto dogaja, da jc točkovni seštevek skromnejši kot prikazana igra. V Novi Gorici je nastopil tudi drugokategornik Janez Bizjak, ki se kot veliki ljubitelj šaha, čc jc le mogoče, udeleži tudi najmočnejših turnirjev in je z dvema točkama in pol zasedel 85, mesto. JOŽE SKOK Po dveh tretjinah v vodstvu Napredek A Letos se je začelo žc 53. delavsko ekipno prvenstvo Ljubljane v šahu. Poteka v dveh ligah, v prvi pa nastopata dve ekipi Napredka, A in B. Po šestem kolu jc v vodstvu prva ekipa, vendar ji jc tesno za petami Klinični center 1. V prvi ligi nastopa deset ekip, Na-predkova prva ekipa, ki brani lanski naslov, jc doslej zbrala 10 (17.5) točk (prva številka pomeni točke iz dvobojev). Za ekipo so doslej nastopali: Ivačič, Karnar, Vavpctič, Bogdan Osolin, Rcbernik, Bojan Osolin in Janez Hribar. Druga ekipa se tudi solidno drži, vendar pa jc v Domžalah zamudila priložnost, da bi se z zmago proti Kliničnemu centru I povzpela na delitev drugega mesta, hkrati pa vsaj posredno pomagala tudi prvi ekipi, saj jc žc tako rekoč dobljeni dvoboj igrala neodločeno. Vendar pa poteki posameznih partij v dvobojih kažejo, da sreča na šahovnici hitro obrača jadra v povsem nenadejano smer. Za Napredek B, ki jc trenutno na četrtem mestu, so doslej igrali Jože Skok, Boris Skok, Janjič in Cerar. Vrstni red po šestem kolu: Napredek Domžale A 10 (17.5), Klinični center PI0 (16.5), Klinični center II 8 (14.5). Napredek Domžale B 8 (14.5), Zeleni vlak 7 (12), Komenda I 4 (11.5) itd. Utrinek iz šahovskih spopadov na novogo-riškem turnirju. Z leve proti desni: Vojko Grosar, oče mednarodnega mojstra Aljoše in mednarodne mojstrice Kiti Grosar Alič, pa tudi organizator turnirja, ter domžalska šahista Bojan Osolin in Vladimir Ivačič. V drugi ljubljanski delavski ligi je po šestem kolu v vodstvu druga ekipa Komende 10 (16). sledi ji tretja ekipa Komende 9 (16), na tretjem mestu pa so Medvode 8 (15), ki so sicer dalj časa vodile. JOŽE SKOK Pooblaščeni prodajalec in serviser NAJBOLJŠE CENE * URADNI SERVIS * UGODNI KREDITI * KREDITI NA POLOŽNICE VPRAŠAJTE ZA NAŠE AKCIJE ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV Javno Komunalno podjetje PRODNIK Domžale bo od 20. do 24. marca 2000 opravilo odvoz kosovnih odpadkov. SIMAX TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO. Masljeva 11, Domžale Tel. 7241-656, 7242-691 UGODNE CENE PNEVMATIK MICHELIN & KLEBER & SAVA - prodaja nadomestnih rez. delov za vse tipe vozil - menjava in centriranje pnevmatik - zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK - akumulatorji za vse tipe vozil - TOPLA, BOSCH ■ svečke CHAMPION, BOSCH, l'AL, NCK, KNKER - motorna olja VALVOLINK, CASTROL, KIJ, ARAL ■ dodatna oprema - prevleke - pokrovi koles -meglenke - dodatne luči in vsa ostala oprema Cene gum KUMHO: Možnost plačila na 6 obrokov 145/80R12 -5.117 SIT 155/70R13 -6.306 SIT 175/70 R13 -7.139 SIT 175/65 R14 H-10.590 SIT 195/50 R15 V -11.661 SIT Novice iz teniškega kluba »Standox« Domžale Odlična generacija mladih tenisačev Tekmovalke in tekmovalci Teniškega kluba »Standox« Domžale tekmujejo na različnih zimskih turnirjih pod okriljem Teniške zveze Slovenije. Dosegli so žc nekaj odmevnih rezultatov. Najboljši v kategorji do 14 let je Mark Svoljšak. ki jc nanizal lepo serijo uspehov. Tako se jc na odprtem prvenstvu Teniškega kluba Sport-plus uvrstil v polfinale, na odprtem prvenstvu TK Triglav Kranj je bil drugi, izgubil je namreč šele v finalu. Na odprtem prvenstvu Litije pa jc zmagal in s tem zabeležil svojo prvo zmago v karieri. Na državnem prvenstvu v Celju sta bila v kategorji fantov do I4 let skupaj s soigralcem Jernejem Jagarincem (TK Slovan Ljubljana) polfinalisla, enak uspeh pa jc dosegel tudi par Mateja Podgoršek in Anja Usnik med dvojicami na državnem prvenstvu do 16 let v Radencih. Uspešen jc bil tudi Jure Frltz, ki je v kategoriji do 18 let dvakral prišel do polfinala, in sicer na odprtem prvenstvu TK Konex v Ljubljani in na odprtem prvenstvu TK Triglav Kranj. Andrej Kraševec pa je bil polfinalist odprtega prvenstva TK Gradiant Ljubljana. Na državnem veteranskem prvenstvu dvojic je domžalska dvojica Sašo Štiftaf in Savo Svoljšak v kategoriji nad 35 let ubranila lanski naslov in že drugič zapored zmagala brez izgubljenega niza. Tudi letos bosta članski ekipi TK Standox nastopali v ligaškcm tekmovanju. Člani bodo igrali v 2. slovenski ligi, članice pa v I. slovenski ligi. Tekmovanje bo potekalo v mesecu maju. Teniški klub Standox je tudi v letošnji sezoni sprejel organizacijo mnogih turnirjev. Med njimi jc nedvoumno največji »Sle ivemtifi junior open 2000«, to je mednarodni mladinski turnir, ki šteje za svetovno mladinsko ja-kostno lestvico in bo letos organiziran že petič zapored. Na njem so nastopili že mnogi svetovno znani igralci, ki so bili takrat Sc mladinci. Med njimi je pri fantih najbolj znan Avstralec I Jej t on He-witt, med dekleti pa Katarina Sre- Na poti med najboljše -Mark Svoljšak botnik in Tina Pisnik. Turnir bo letos potekal od 9. do 15. avgusta v Športnem parku v Domžalah. Rezultati domžalskih igralcev v zimski seriji turnirjev TZS: Kategorija do 14 let - dečki: Odprlo prvenstvo Sportplus Ljubljana: Cetrtfinale: Mark Svolišak : Marko Stošič (Sportplus) - 6:4, 7:6 Polfinale* Blaž Kavčič (Sportplus) : Mark Svoljšak - 6:4, 6:1 Odprto prvenstvo Triglav Kranj: Polfinale: Mark Svoljšak : Aleš Ovnik (Sportplus) - 6:1, 6:2 Finale: Luka Zivič (TC Bombaž) : Mark Svoljšak - 6:4. 6:0 Odprto prvenstvo litije Polfinale: Mark Svoljšak : Bizjak (Velenje) - 6:4, 3:5, 6:3 Finale: Mark Svoljšak : Nernar-nik (Koper) - 6:7, 6:4. 6:0 Kategorija do IK let - fantje Odprto prvenstvo Triglav Cetrtfinale: Jure Fritz : Nejc Smole (TC BombažJ - 6:4. 6:3 Polfinale: Samo Ktikec (Triglav) : Jure Fritz - 7:5, 6:4 Veteransko driavno prvenstvo Ljubljana Kategorija nad 35 let - dvojice Polfinale: Stiftar, Svolišak : ITaiidolič, Ajlnik - 6:4. 6:2 1 male: Stiftar, Svoljšak : Stro-uken. lesnik - 6:3, 6:2. S. S. IZ UREDNIŠTVA IN SPOROČILA stran 20 714-599 Vprašali smo namesto vas Žal moram današnje pisanje začeti z ugotovitvijo, da smo v času od prejšnje števil-ke Slamnika do današnje prejeli kar nekaj vprašanj, odgovorov pa bolj malo. Morda so temu krive počitnice ali kaj drugega, vendar še vedno velja, da bomo na vsa vprašanja, ki naj jim boste poslali, skušali dobiti odgovor. S prvim odgovorom sc vraćam na vprašanje našega bralca Ivana. Upam, da bo tokrat rubriko prebral in nam posredoval konkretnejše vprašanje v zvezi z nedovoljenimi gradnjami na območju edinega domžalskega spominskega parka. Gospod Jože Hostnik, univ. dipl. geo-gr_ urbanistični inšpektor, je namreč v pisnem poročilu zapisal: »V zvezi z vašo prijavo vas seznanjamo, da pri inšpekcijskem ogledu z dne 3. 2. 2000 v območju spominskega parka na Oklem ni bilo razen obstoječih objektov opaziti novih posegov v prostor oz. novogradenj. V kolikor razpolagate z bolj natančnimi podatki o novem posegu v prostor (natančnejša lokacija, vrsta objekta oz. posega v prostor), vas prosimo, da nas o tem čimprej obvestite«. Gospodu Hostni-ku za korekten odgovor hvala lepa. Naš bralec Anton z Vira je postavil zanimivo vprašanje, zakaj v Slamniku ne objavljamo več obvestil o licitaciji najdenih predmetov. Zadnje tovrstno obvestilo jc zasledil v letu 1996. Odgovor smo poiskali pri pristojnem oddelku Upravne enote Domžale, kjer ser nam povedali, da objave o licitaciji najdenih predmetov izobesijo le na oglasnih deskah upravne enote in občine. Licitacije bodo odslej na dvorišču Policijske postaje Domžale. Poskušali smo najti tudi odgovor na vprašanje, ki nam ga je posredovala ena od naših bralk in želela, da namesto nje vprašamo, kdaj bo mogoče začeti z deli pri razširitvi pokopališč v Šent-pavlu. Bralka ima pravilno informacijo, da je zemljišče odkupljeno, tudi za mrliški) vežico. Vsi pa. ki smo jim njeno vprašanje postavili, so nam odgovorili enako: dela se ne morejo nadaljevati, dokler ne bo soglasja soseda in dovoljenja pristojnega ministrstva, da se sedarTjcmu kmetijskemu zemljišču spremeni namen. Bralca Igorja zanima, kdaj bo odprla vrata Lekarna v Radomljah v SPO Malin, hkrati pa sprašuje, kdaj se bodo pričela dela pri razširitvi mostu čez Kamniško Bistrico v Radomljah in ureditvi razsvetljave, hkrati pa naj bi začeli tudi z deli pri gradnji pločnika in ureditev uvoza do vrtca Kekec. Na prvi odgovor bo moral počakati, na drugega pa razveseljiva novica: začetek omenjenih del je predviden v prvi polovici marca - letošnjega leta. Toliko za danes. Pokličite nas! Uredništvo pisma bralcev 0b izidu domžalske kronike Malo pred novim letom je izšla dolgo pričakovana kronika Domžal izpod peresa pokojnega Staneta Stražarja. Obširno delo, ki je lahko v ponos Domžalčanom, sem prebral tako rekoč na mah. Ne Čutim se poklicanega niti sposobnega, da bi se spuščal v strokovno oceno velikega Stražarjevega dela, a potem, ko sem ga prebral, se mi zdi. da moram nekaj stvari vseeno pojasniti. Stražarju sem pred dobrim letom dni dal na razpolago svoje »Spomine«, da bi iz njih prevzel vse, kar bi bilo za domžalsko kroniko uporabno. Tako se jc v njej znaskt nekaj kratkih navedkov oziroma povzetkov. Zal pa so nekatere stvari od mojega originala tako oddaljene, da je njihov smisel skoraj popolnoma spremenjen in so zato nekateri dogodki in tudi jaz sam postavljeni v čisto drugačno luč. Ker menim, da morajo biti v zgodovinopisju podatki kolikor mogoče točni, si dovoljujem objaviti tele popravke: 1. ) Str. 554 V Zg. Koseze smo prišli domobranci iz Domžal in Šentvida. Dolskih ni bilo, ker so jih nekje ustavili partizani. 2. ) Str. 560 Na faberki nisem organiziral sestankov ZKM (Zveze komunistične mladine), ampak sestanke ZMS (Zveze mladine Slovenije). V avgustu 1944 nisem bil tako NAVDUŠEN, da bi šel kar prostovoljno k partizanom, ampak sem bil tako PRESTRAŠEN in sem v svoji naivnosti mislil, da se bom sumniče-nju terencev izognil s tem, če bom šel k bratu v brigado. Ćetni sekratar SKOJA sem bil v 2. četi 3. bat. Šlandrovc brigade in ne v VDV. Mrtvo partizanko pa nismo našli pri Zg Kosezah, ampak na pobočju Velikega vrha nad Dupljanami. Tudi ni padla v borbi z domobranci, ampak je očitno naredila samomor. Ustreljena jc bila v sence s pištolo Brovvning 6.35 mm, ki je ležala poleg njene desne roke. Ko smo jo mi našli, jc bila že mrzla, borbe pa tisti in tudi prejšnje dni tam ni bilo nobene. 3. ) Se nekaj besed o tisti mladin- Sankukai Karate Klub Domžale Trenerju Matjažu prijatelji kar ateist i! V naš klub si prišel pred dvanajstimi leti in pol. tedaj si obiskoval šesti razred osnovne šole. Od prvega dne. ko si vstopil v telovadnico, si treniral s takim veseljem, da ti nobena stvar ni mogla preprečiti tvojega prihoda na trening. Po letu prizadevnega treniranja si se pridružil trenerski skupini kot demonstrator (pomočnik trenerja), čez nekaj let pa si že samostojno vodil skupine, saj si postal trener pionirjev, kasneje tudi članov. V klubu si vodil tri skupine, torej se je pod tvojim vodstvom vsako leto učilo karateja okoli šestdeset ljudi. Med tvoje osebne dosežke in dosežke kluba sodijo nastopi na državnih in mednarodnih turnirjih, kjer si se skoraj vedno uvrstil v finale in mnogokrat postal prvak. Vrhunec tvoje kariere v karateju smo spremljali lanskega junija, ko si pred številnim občinstvom odlično prikazal tehniko za črni pas in tako postal mojster. V Karate klubu Domžale si imel posebno mesto, kjer smo te spoštovali zaradi tvoje prijaznosti - tak si bil vedno, vedno si se izkazal pri delu v klubu; našim članom in otrokom si priskočil na pomoč pri njihovem treningu; vedno si si vzel čas, kadar smo te potrebovali tudi v zasebnem življenja.. Osemindvajsetega januarja smo se od tebe poslovili, čeprav boš za vedno ostal v naših srcih. Tvoje delo se nadaljuje v našem klubu. Pogrešamo te. tvoji prijatelji! ski organizaciji, ki sem jo poskušal organizirati na nemški Soli v Domžalah. To je bila naivna otročarija in bi jo Stražar lahko kar izpustil. Jaz sem jo v opominih opisal zaradi povezave z nekaterimi kasnejšimi dogodki, ki pa z zgodovino Domžal niso imeli nobene zveze. Zakaj jc prišlo do opisanega ma-ličcnja podatkov, ko jc imel Stane Stražar vendar na razpolago moje »Spomine«, kjer so te stvari natančno opisane, ne vem. Morda je bila temu kriva naglica saj se jc zavedal, kako resno bolezen ima in jc bil zato v stiski s časom. No, kakorkoli že: vrednosti njegovega dela navedeni spodrsljajčki ne zmanjšujejo, bilo pa bi bolje, če jih ne bi bilo. ANTON PIRC Domžale, Sejmiška ul. 33 Dejstvo je, da je knjiga Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goričico izšla in da je v njej avtor življenje v obravnavanem času videl in oblikoval po svoje. Uredništvo meni, da ima g. Anton Pire pravico, da dogodke, obravnavane v knjigi, osvetli iz svojega zornega kota. Menimo, da je zadeva s to objavo pojasnjena z obeh strani. UREDNIŠTVO Odmev mag. Marti Vahtar Z velikim veseljem sem prebral vaš prispevek - Sportno-rekreaci jska os regije in njen pomen za občino Domžale Kamniška Bistrica v Slamniku št. 21 2000 - glasilu Občine Domžale in se pridružujem vašemu prizadevanju za oživitev tega projekta. Želel pa bi dodati nekaj argumentov k nujnemu reševanju poplavne varnosti hudournika Kamniške Bistrice na področju Radomelj - naselja Dermastijeva ulica, južno od mosta čez Kamniško Bistrico, ker je to pogoj za oceno in realizacijo mikro programa PHARE. Naselje 38 hiš Dermastijeva ulica jc bilo zgrajeno na osnovi razpisa od leta 1971-1980 s sočasno regulacijo Kamniške Bistrice na obeh njenih brego-vib Regulacija jc bila izvršena tudi zaradi gradnje medobčinske kanalizacije Kamnik Domžale Takrat sc jc umetno prcmakniUt tudi matica vodotoka na njegovo levo stran. Kasneje se jc na tem delu zgradil tudi razbrcmcnil-nik kanalizacije s področja Radomelj na levem bregu vodotoka ki odvaja višek meteornih vod pri Dcrmastijc- vi 12-15. Poplavna varnost tega dela jc bila kritično ogrožena ob poplavi 1. novembra 1990, ko so regulacijske stene vodotoka še izdržale naval hudournika in jih v celotni dolžini še ni izpodjcdlo. Izpodjcdcn jc bil del levega brega pri Dcrmastijcvi 38 in del ob desnem bregu pri mostu. Pristojni so potem zavarovali ta breg s skalami pri Dcrmastijcvi 38 in povečali varnostni zid ob mostu čez Kamniško Bistrico. Sedanja poplavna varnost pa jc zaradi zanemarjenega čiščenja naplavin na desnem bregu Kamniške Bistrice ob naselju Dermastijeva ulica zelo ogrožena in zahteva nujno sanacijo pred drugimi rekreacijskimi deli. Naplavin, na katerih žc rastejo drevesad) je po oceni cca 5000-7000 m'. Zato matica, ki je utesnjena na levi breg Kamniške Bistrice na tem delu že iz-podjeda regulacijski zid. K temu pripomorejo še dodatne hudourniške vode iz razbrcmcnilnika Pristojni pa izgleda pozabljajo na dolžnost odstranjevanja naplavin (preje so jih čistili po odobritvi okoliški kmetje), saj jc problematika poplavne varnosti v občini Domžale usmerjena na druga področja Ker je naselje Dermastijeva ulica najbližje vodotoku in jc bilo zazidano ob predpostavki urejenega vodotoka, bodo ob naslednjih kritičnih vodah posebno ogrožene hiše Dermastijeva 38, Dermastijeva 31, Dermastijeva 26 in Dermastijeva 23. Odveč je pripomniti, da bodo popolnoma uničene tudi rekreacijske poti na tem delu! Zdim, da vaš Inštitut pripomore, da pristojni Sc pred končno realizacijo mikro programa PHARE in pred naslednjimi poplavami realizirajo proti-poplavno zaščito hudournika na tem delu. Z odličnim spoštovanjem, JOŽE SNOJ univ. dipl. prav. Pomniki, obeležja, praznovanja (2) V prejšnji številki Slamnika je g. Scnger navedel nekaj napačno interpretiranih dejstev, zato jih moram, zaradi korektnejše obveščenosti bralcev Slamnika, ustrezno pojasniti. Navaja namreč, da sc že leta in leta samo govori, da imamo en sam občinski pomnik osamosvojitve Slovenije v naši občini in da se s tem v zvezi ne naredi nič. Če bi g Scn- ger pozorneje bral Slamnik v preteklih letih ali bil prisoten na sejah domžalskega Občinskega sveta, bi zagotovo zasledil, da smo svetniki SDS (skupaj z. SKD) mnogokrat opozorili na to, še več, v proračunu so bila žc namenjena finančna sredstva za ta namen in bila jc določena celo lokacija (mimo vednosti Občinskega sveta se je namreč Zunanja sama dogovorila, da bo pomnik stal pri blagovnici Napredek in v ta namen sta šla 2 mio proračunskih SIT), a pomnika Sc vedno ni. Ker imamo naše pobude in predloge shranjene v strankinem arhivu, vas vabim, da sc, preden boste v bodoče morebiti šc pisali o podobnih zadevah, predhodno oglasite v času uradnih ur (torek od 18. do 19. ure) v naši pisarni in rade volje vas bomo informirali o vseh tovrstnih zadevah. Kot druga napačno interpretirana navedba pa jc glede članstva dr. Drnovška v vodstvu bivše skupne države (SFRJ). Dr. Drnovšek jc bil član Predsedstva SFRJ in celo njegov predsednik, ki pa je kljub vsemu bil kolektivni organ odločanja v SFRJ in hkrati tudi vrhovni poveljnik tedanjih oboroženih sil SFRJ (t. im. Jugoslovanske ljudske armade). In ta »ljudska« armada jc napadla ljudi v Sloveniji na podlagi ukaza Predsedstva SFRJ, katerega član jc bil seveda tudi dr. Janez Drnovšek. Čeprav 10-dnevna osamosvojitvena vojna Se ni tako zgodovinsko daleč od nas in bi morali biti spomini nanjo šc kako živi, bi vam, g. Scnger, kljub vsemu predlagal, da preden napišete kakšen prispevek za javna glasila, zadevo predhodno temeljito proučite in sc o njej poučite tudi iz številne literature, ki vam jc kot občanu na voljo. Upam, da nc mislite, da vam tega kot »članu« nekega znanstvenega foruma ni potrebno storiti? Cjlcdc na vaše dosedanje pisanje BODICA Radomeljski pločnik do Arboretuma Županjim obljubi zdaj že raste brada, mladina v šolo bi po pločniku hodila rada, vendar že tretjič je umrla dolgoletna nada. FRANCE CERAR bi vam tovrstno predhodno »Studiranje« šc kako priporočil, lep pozdrav in brez zamere. JANEZ STIBRIC Odprto pismo glavnemu direktorju Elektro Ljubljana Odlok o imenovanju ulic v krajevni skupnosti Radomlje - naselje I ludo je začel veljati z. objavo v uradnem vest-niku občine Domžale, dne 8. K). 1998. PtKlobcn odlok o imenovanju ulic je bil tudi sprejet za krajevno skupnost Rova, ki jc začel veljati z, objavo v uradnem vestniku občine Domžale, dne 17.2. 1998. Tako so v občini Domžale nastali odloki o preimenovanju ulic žc nekaj let prej za naselje Prcscrjc, Homec, Nožice Več odlokov omenjam le zaradi enake obravnave na Elcktru Ljubljana, kar zadeva točnost naslovov. Vloga občine pri seznanjanju novih naslovov jc zelo omejena, kar jc seveda povsem razumljivo. Opazil pit sem pri podaljšanju registracije avtomobila, da jc bil žc vnesen nov naslov, enako se je zgodilo pri davčni upravi. Gre najbrž, za isto računalniško mrežo, oziroma bazo podatkov. V letu 1999 sem si torej zadal nalogo, da obvestim približno šestdeset dopisnikov oziroma pošiljateljev računov o spremenjenem naslovu. Pri tem moram priznati, da sem bil res nekoliko neroden, saj sem izhajal iz. dejstva, da me pozna vsaj pol sveta. Pri obvestilu bi namreč moral navesti stari in novi naslov, s tem pa bi sc izognil mnogim dodatnim telefonom in pojasnilom, ponekod pa tudi ponovitvi obvestil. Ko so bile, vsaj po mojem mišljenju, urejene vse formalnosti, sem napeto pričakoval vse naslednje pošiljke. Sem pit tja sc je Se našla kakšna napakica, ki pa smo jo uredili kar po telefonu. Skratka vse ugledne institucije, ustanove, delovne organizacije, so brez zapletov in problemov sprejele moje obvestilo o spremenjenem naslovu in tako tudi dobivam vso korespon denco. Le zaradi zanimivosti in kasnejše primerjave, naj jih nekaj navedem: Nova ljubljanska banka, podružnica MUL Banka Domžale, Zavarovalnica Triglav, Javno komunalno podjetje Prodnik, CČN Domža-Ic-Kamnik, razna časopisna uredništva itd. Povsem nekaj drugega se je zgodilo z Elcktrom Ljubljana. Prehajamo torej v srž tematike, ki bi lahko spodbudila k razmišljanju, predvsem ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ANDREJA GREGORIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam velikodušno pomagali in sočustvovali z nami. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage STAŠE KAJFEŽ iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se jc spomnili ob slovesu. Vsi njegovi V SPOMIN ŠTEFKI KUKEC Petega marca bo minilo pet let, odkar te ni več med nami, naša draga žena, mami in stara mama. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu in sc je spominjate. Mami pogrešamo te! Vsi njeni Ugasnilo je tvoje plemenito srce, nam pa je ostala nepozabna bolečina V SPOMIN Dne osmega februarja je minilo žalostno leto, odkar tc ni već med nami draga mama in stara mama MARIJA KLANDER iz Domžal Vsem, ki sc je spominjale in postojite ob njenem grobu - iskrena hvala. Mama Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje. Prava mama in ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob smrti nase mame, stare mame in prababice TONČKE KAVKA roj. Ahačič iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /.a darovano cvetje, svece in izrečena sozalja. Lepa hvala vsem zaposlenim v Domu počitka McngeS za vso pozornost in skrb, gospodu kaplanu pa za prisrčno opravljeni pogrebni obred. Vsi njeni stran 2 pa ukrepanju tudi glavnega direktorja. Na naslov, ki je bila mešanica starega in novega, skratka brez omenjenega naselja, mi je prispela nekakšna prijava. O spremnem dopisu, ki bi pojasnjeval, čemu ta obrazec, ni bilo ne duha nc sluha. Ker pa so bile v tem obrazcu očitne napake glede naslova in Se neke druge pomanjklji-vosti, sem ga popravljenega vrnil s pripombo, da naj upoštevajo pravi naslov. Minili so dnevi ali bolje rečeno tedni, ko mi po pošti prispe taisti obrazec, z zalepljeno pripombo. Citiram: Vnesemo naslov, ki je vpisan na tablici od hišne številke, ki jo imate pritrjeno na vaši hiši. Konec citata. Po odgovoru sodeč je nekdo tablico od hišne številke prebral, pri tem pa ga velika tabla v neposredni bližini, iz katere zvemo za naselje, ni motila. Ker sem sedaj Ze ugotovil, da imam opravka s firmo, ki očitno misli, da ima vse in vedno prav, sem v veliki jezi pograbil telefon ter zahteval obračun električne energije. Kar hitro so mi dali neko damo, ki je bila odgovorna za te zadeve, ki pa mi je razložila, da so neke težave z računalniškimi zapisi. Trdila je celo, da bi bilo v mojem primeru preveč črk, kar bi vsekakor povzročilo težave pri vnašanju v računalnik. Najin razgovor jc bil s tem končan, resno pa sem raz-mišlajl, kdo od naju je padel z Marsa. Jeza sc mi s tem ni prav nič ohladila, zato sem poiskal zadnji račun ter ga zavrnil z nekaj krepkimi besedami, da ga bom plačal, ko bodo uporabili pravi naslov. Kaj sc jc dogajalo na Elektru Ljubljana v naslednjih dneh zaradi zavrnjenega računa, lahko le ugibam. Vsekakor sem si med predahom vzel čas, ter začel sistematično raziskovati, kako jc z naslovi v drugih naseljih. Klical sem znanec iz Prcse-rij, Homca, Rov, pa tudi z Vira, Ihana itd. Glej ga šmcnla, sem si dejal, povsod ista pesem. Povsod tudi ogorčenje posameznikov, da Elcktro Ljubljana obravnava svoje komitente tako nekorektno, da nc rečem Slam-pasto. Po interpretaciji Javnega podjetja za distribucijo električne energije smo sedaj vsi Radomljam, Dom-Zalčani, Dobljani, Kamničani pač imenovani po kraju, kjer so tako srečni, da imajo svojo pošto. Sprašujem se, zakaj Elektro nc bi zadeve poenostavil tako, da bi bili vsi Ljubljančani. Sebi bi vsekakor olajšali delo, poštarji bi se pa že nekako znašli, saj se sedaj tudi. Ko smo že pri poštarjih, se čudim tudi njim, da nc pritisnejo na kuverto žig z napisom NEPOZNAN, ter takšno pošto zavrnejo. Najbrž bi se potem zadeve hitreje urejale v pravo smer. Da sc pri Elektro Ljubljana nc dajo kar tako, priča tudi dejstvo, da se je neki dan oglasil njihov predstavnik. Prijazno mi je razložil, da so ga poslali iz Ljubljane z naročilom, da mi naslova ne morejo spremeniti, ker jc na hišni tablici le ulica in to je torej za njih uradni naslov. Obisk torej kar tako, brez vsakega napredka. Presenečenj pa seveda še zdaleč ni bilo konca in prvo me je čakalo ob vrnitvi zavrnjenega računa. Dragi bralci, lahko si mislite, da je bil naslov stari, torej nespremenjen. Nekaj dni kasneje pa novo presenečenje ob dopisu, ki sta ga podpisala kar dva predstavnika spoštovanega podjetja. Zaradi diskretnosti seveda nc bom izdal njunih imen, bistvo dopisa pa S IZDELUJEMO; cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tiakovce, plošče robnike tople grede, kpmpostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TIAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE je v tem, da bodo upoštevali uradni naslov, torej zopet napačen. Nato sem šel na lov (berite: na zvezo s telefonom) za podpisanima predstavnikoma. Ker sem bil nekoč tudi sam na visokih položajih v podjetjih, vem, da vodilnih ni kar tako ujeli. Toda večdnevna vztrajnost jc obrodila sadove in tako sem zvedel, kaj za njih pomeni uradni naslov. Tisti, ki boste kdajkoli urejali zadeve z Elektroni Ljubljana, vedite, da je to Republiška statistika. Morda boste tudi vprašali, od kod pa podatke dobi statistika. Hja, ti pa priroma-jo od Geodetske uprave od vsake občine, ki ima to institucijo. Skratka, ker sem želel pripeljati zadevo do konca, sem pobaral tudi Geodetsko upravo v Domžalah, kako je s to zadevo. Moram reči, da so se na Geodetski upravi resno lotili problema, ter si vzeli več ur časa za ugotovitev pravega stanja. Prijazna uslužbenka me je po dogovoru poklicala ter zatrdila, da jc na statistiki vse v najlepšem redu. Skratka, da je tam moj naslov takšen, kot mora biti. Omenila je celo, če bodo na Elektro, Se kaj komplicirali, naj pokličejo kar njo in jim bo že razložila vse potrebno. Tisto kar sem mislil o Elektro Ljubljana bi še papir težko prenesel, zato bom raje šTel do deset ter vse skupaj opisal v milejši obliki. Vscdel sem se za mizo ter zopet pisal na Elektro Ljubljana, takrat že znanemu vodilnemu delavcu. Pismo je bilo nadpovprečno dolgo, uporabil pa sem vse govorniške sposobnosti, podkrepljene Z najnovejšimi ugotovitvami. Od tedaj jc minilo žc kar precej časa pa nič, ne tako in nc tako. Bomo pač čakali in videli, kaj se bo izcimilo. Ker jc bilo to pismo že v naslovu namenjeno glavnemu direktorju (direktor je žal vedno za vse kriv), naj bodo njemu namenjene tudi zaključne besede. Poglejte, g direktor, vaši sodelavci so s svojim nekorektnim in malomarnim odnosom do opisane zadeve mene in še mnoge tisoče državljanov opeharili za rojstni kraj. Dobesedno so nas postavili v kraj, kjer nikdar nismo živeli, imajo pa resnici na ljubo svojo pošto. Čudno, zares čudno, da si takšna renomirana firma za kakršno se najbrž imate, lahko dovoli takšne spodrsljaje. Na vašem mestu bi morali zadevo zelo hitro urediti, sicer si bomo vaši komitenti mislili tisto najslabše, da znate pač le učinkovito popisovati števce, ter dvigati ceno električni energiji. Na koncu sem še razmišljal, da bi sc odpovedal eventualnemu honorarju in to seveda v vašo korist. Če je namreč res kaj na tem, da so težave v računalniških zapisih, bo to vsaj skromen začetek za nabavo in instalacijo novega programa. Vzrok je seveda lahko tudi drugje, da nekateri sodelavci nočejo ali ne znajo vnesti v računalniški sistem celotne naslove. V tem primeru Zal tudi honorar ne more pomagati, pač pa le, da jim pokažete vrata Lahko pa je seveda najslabše, da Še malo in most čez Pšato bo dokončan, saj mu manjkajo še ureditev okolice in pa asfaltna prevleka. Srečno! ste takšen sklep sprejeli prav vodilni možje in če je tako, je to pomilovanja vredno dejanje. Elektru Ljubljana naj bo ta sestavek v spodbudo za drugačno razmišljanje, bralcem pa v žalosten opomin, kako vam administracija lahko zagreni življenje. JANEZ CERAR Nagrade za bralce Slamnika Nagrade iz prejšnje številke, ki jih je prispevalo Kulturno društvo Miran Jarc iz Skocjana, so prejeli naslednji srečneži: Marijana Lirn-bek, A. Skoka 4,1230 Domžale dobi knjigo S. Stražarja, Domžale, mesto pod Goričico, ostali nagrajenci Bojan Uršič, Gajeva 16,1235 Radomlje, Marinka Kralj, Bišee 4, 1230 Domžale, Martina Savkovič, Stegne 27, 1251 Moravče, Marija Kropeč, Ljubljanska 88, 1230 Domžale. Knjige lahko prevzamejo v Uredništvu. Čestitamo! Tudi danes nagrajuje Kulturno druStvo Miran Jarc Skocjan, ki bo Šestim srečnežem, ki bodo pravilno odgovorili na postavljeno vprašanje, podelilo po eno knjigo Staneta Stražarja, prvonagrajeni pa bo dobil njegovo najnovejšo knjigo Domžale, mesto pod Goričico. Koliko porok je opravil dolgoletni pooblaščenec g Jernej Lenič? a) Več kot 1500 b) Več kot 1400 b) manj kot 1000 Ime priimek točen naslov Odgovore pošljite na Uredništvo SLAMNIK, Ljubljanska 69, 1230 Domžale do 15. MARCA 2000. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo NAROČILNICA - DOMZALE-MESTO POD GORIČICO Naročam........izvodov knjigfe) DOMŽALE-MESTO POD GORIČICO avtorja Staneta Stražarja. V prednaročilu do konca januarja bo cena 5.500 SIT, kasneje pa 7.000,00 SIT Ime in priimek naročnika:.......... Naslov:.................. Pošta: Telefon:.................... Davčna številka........... (ustrezno obkrožite) DA NE Davčni zavezanci za DDV? Naročilnico pošljite na naslov: KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC SKOCJAN, p.p. 145,1230 DOMŽALE Datum naročila............. Podpis................... Vse cene so t DDV. Naročilnica je zavezujoča za naročnika in založnika. 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 Melodije iz orgel izvabljal si ti V petek, 7. januarja 2000, smo sc na mengeškem pokopališču poslovili od ANTONA MEKLAVA, človeka, ki se ga starejši Mengšani dobro Spominjamo. Vsaj delno pa bi ga rada predstavila tudi mlajšim, kako pomembna osebnost jc bil za Mengeš, posebno pa še za cerkev. Tik pred drugo svetovno vojno sc je s svojo mlado družino naselil v mengeški mež.na-riji. S tem pa tudi prevzel vsa dela kol cerkovnik in organist. Takral SO bile za ta položaj kar obširne obveznosti, ročno zvonjenje, k rušenje in pospravljanje cerkve, strežba v zakristiji in za kar mu gre izredno priznanje, M je odličen organist in pevo-VOdja. Vse te njegove obveznosti in skrbi za vzdrževanje družine pa je 49. leta prekinila aretacija. Bil je na prisilnem delu pri gradnji ljubljanskega Litostroja. Življenjske razmere tam so bile nečloveške. Hudo je bilo tudi to, da so bili vsi stiki z domačimi prepovedani. Da bi bila mera njegovih preizkušenj polna, mu jc žena zaradi kapi popolnoma onemogla in je bila 20 let povsem odvisna od njegove pomoči. Ko so si njegovi otroci gradili svoje domove, jim jc vsestransko pomagal. Nazadnje jc živel pri hčerki Miji. Z njo in vsemi njenimi so si bili vedno v dobrih odnosih. Zato pa jc bilo slovo še težje, MIHELA SELAN ZAHVALA V 92. letu starosti je tiho in mirno sklenil svojo življenjsko pot naš dragi oče, bral, ded in praded TONE MEKLAV organist in cerkovnik Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter za darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu iz Radomelj za lepo opravljen obred in gospodu Mateju Zevniku iz Mengša za spremstvo. Hvala mengeškim cerkvenim pevcem. Mengeškemu zvonu, pritrkovalcem, posebna zahvala gospe Mihch Selan za poslovilne besede in oris njegovega zadnjega službovanja v Mengšu. Vsi njegovi _. Živeli-umreti jc usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! (Hej to drevo: za usoda nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nepričakovano zapustila našit draga žena, hči, sestra in teta MARIJA BANKO roj. Kavaš iz Domžal t Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Zahvala tudi g. A. Pcrčiču za lep pogrebni obred, lepa hvala sodelavcem in kolektivu Farme Ihan in Jata Reja - Duplica, trobentaču in Kranjskemu kvintetu za sočutno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pride čas. ko bližina ljubih nam ljudi poslane zn vrtno nedosegljiva. In pride čus. ko vsi postanemo tlel večnosti! ZAHVALA V SI. letu je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica VIDA SVETLIN Jernikova mama iz Sp. Tuštanja 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, moravskim pevcem za zapete pesmi, gospe Pepci za govor in Juretu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Le delo. skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje. I'a pošle so Ti »inci in voprhi trudne si oči in čeprav spokojno spiš. z nami kakor prej iiviš. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame. sestre, babice in prababice MARIJE HRIBAR roj. Peterka s Količevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, maše in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb ter pevcem ih praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Količevo, 15. februar 2000 Starec sklojen nad zemljo, ki pobota jo z roko, I svojo hrapavo dlanjo, kol da začutit bi slovo... Ko zvonovi zapojo!!! ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, stari oče, brat in stric JOŽE NAROBE st. Pipanov Jože iz Štude Iskreno iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom sovaščanom, prijateljem, našim sodelavcem, znancem in vsem, ki ste se mu poklonili, za podarjeno cvetje, sveče darovane svete maše, izrečena sožalja in tako množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g župniku Tonetu Perčiču za njegove obiske in ganljiv obred, dr. Ladislavu Hacetu za vso zdravniško skrb in pomoč, pevcem Gorenjskega kvinteta za lepo zapete žalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem m vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi Iz fizioterapije Zrnec, tel.: 161-67-36 Povezava drže telesa in bolečine v hrbtenici pri osnovnošolskih otrocih Bolečina v hrbtenici, ki ima izvor v slabi drži, se pojavlja pri čedalje nižji starosti. Fizioterapija Zrnec je ob sofinanciranju Občine Domžale na OS Venelja Perka izvedla raziskavo z namenom, da bi dobili vpogled, v kolikšni meri se ta vrsta bolečine pojavlja pri osnovnošolski mladini, ter primerjati stanje v različnih starostnih skupinah znotraj osnovne šole. V raziskavo je bilo zajetih 59 otrok treh starostnih skupin, in sicer po en prvi (la), peti (Sb) in osmi (8a) razred. Nameni raziskave so bili trije: I. ugotoviti držo telesa učencev pri sedenju med poukom: 2. prisotnost in obseg bolečine, ki jo povzroča slaba drža, in 3. ugotoviti morebitno prisotnost sprememb na mehkih tkivih hrbtenice, ki nastanejo zaradi slabe drže. Definicija dobre drže je bila: Dobra drža zagotavlja primerne naravne krivine hrbtenice: v križu mora biti vbitčena, v prsnem delu izbočena in v vratnem delu ponovno vbočena. Definicija slabe drže je bila: Slaba drža je vsaka drža, pri kateri za podaljšan čas zmanjšamo ali povečamo naravne krivine hrbtenice. Potek raziskave je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem delu sem opazovala držo učencev med poukom. Drugi del je bil sestavljen iz intervjuja učencev o tem. koliko časa presedijo po pouku, vprašanj o morebitni bolečini in ocene gibljivosti ledvene, vratne ali obeh delov hrbtenice. Namen vprašanj, ocene gibljivosti in ocene bolečine pri posameznih gibih je bil ugotoviti prisotnost in dolžino trajanja slabe drZc po pouku, dobiti vpogled v razscZmst bolečine pri osnovnošolskih otrocih ter ugotoviti morebitne spremembe na mehkih tkivih hrbtenice zaradi slabe drZc. Rezultat raziskave: Podatki so pokazali, da večina učencev ne glede na starost med poukom zadržuj je slabo (sključeno) držo. pri kateri je ledvena krivina odsotna, glava pri pisanju je nagnjena naprej, brada štrli naprej. Učenci, ki zadržujejo bodisi vzravnano, delno vzravnano ali sključeno držo, so bili med opazovanjem pretežno isti. Učenci, ki imajo dokazano skoliozo (strukturno pogojeno ukrivljenost hrbtenice vstran obliki črke »S«! imajo vsi občasne težave z bolečino v vratu ali križu. Vendar bolečina izgine takoj, če se vzravnajo. To pomeni, da njihova bolečina ne izvira iz skolioze. ampak iz slabe (sključene) drže. Zaskrbljujoč je podatek, da 49% otrok (83%) pri pisanju drži glavo močno naprej. Pri taki drži so mehke strukture hrbtenk-c in medvretenčne ploščice na zadnji strani zelo obremenjene. Ti učenci in učenke, ki imajo navado sedeti sključeno, so potencialni kandidati za pojav bolečine v prihodnosti. To potrjuje podatek o povečanju števila učencev, pri katerih se pojavlja bolečina V 1. razredu bolečine praktično Se ni. V 5. razredu inu že 6 učencev (24%) občasno bolečino v križu in 4 učenci (14%) v vratu (skupaj 38%). V Mali oglasi Instruiram angleški in slovenski jezik za osnovne in srednje šole. Kvalitetno in poceni. Tel.: 711-160. Instruiram kemijo in matematiko za OŠ in SS. TeL: 727-258, Barbara Sušilni stroj za perilo Candy turbo ugodno prodam. Tel.: 041 693-975. Profesor uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole. Tel.: 72 42 281. Poceni in kvalitetno pripravljam osnovnošolce na vašem domu za zunanje preverjanje znanja slovenskega jezika. GSM 040209245 SERVIS šivalnih strojev, Ka-juhova 15. Prcserjc (v bližini Ke-misa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, v soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061/ 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, GSM 041/322-571. OBREZUJEM stidno in okrasno drevje ter žive meje. Urejam in vzdržujem vrtove, parke in zelenice. Tel.: 061/815-872, zvečer, GSM: 040/209-433. Kupim hišo, stanovanje, kmetijo ali parcelo v okolici Domžal. Tel.: 061 713-914, 0609 617-349. 8. razredu občasno občuti bolečino v križu 7 učencev (41%) in 6 učencev (35%) bolečino v vrtu ali prsni hrbtenici (skupaj 76%l Bolečina v križu izgine pri vseh, če popravijo držo, v vratu pa je rezultat zaležanjc pri nočnem počitku in potrebuje dan do dva da izzveni. Zmanjšana gibljivost v eni ali več smereh in bolečina ki sc pojavi na koncu giba. opozarjata da je Zc prišlo do sprememb na mehkih tkivih ali na medvretenčni ploščici. Ta dva znaki sla prisotna pri 17 učencih (29%). Ti bi potrebovali pregled glede ugotovitve stanja in določitve individualno določenih vaj, s katerimi bi vrnili spremembe v prvotno stanje. Sklep: Podatki prikazujejo veliko povezavo med slabo držo pri sedenju, dolžino sedenja ter pojavom bolečine v hrbtenici. Ta vrsta bolečine ni bolezenskega izvora ali prirojenih strukturnih sprememb, ampak jc posledica dolgotrajnega enostranskega obremenjevanja hrbtenice. Za spremembo stanja bi bilo potrebno ozavestiti vodstvo izobraževalnih ustanov, učitelje, starše in učence, ki so zainteresira- ni za spremembe, nimajo pa znanja o tem, kako in zakaj so potrebne spremembe v navadah glede drže. Fizioterapija Zrnec ima v svoji ponudbi predavanje BOLEČINA V HRBTENICI, ki jc bilo za OŠ Vcncl.jii Petka zajeto v okvir raziskave. Predavanje zajema teoretične informacije o bolečini, v praktičnem delu pa usposablja udeležence o tem, kako je potrebno skrbeti za hrbtenico in kako preprečevati pojav bolečine. Najboljši in najučinkovitejši zgled mladini pa smo odrasli Ce bomo sumi skrbeli za svoje telo, nas bodo posnemali tudi naši otroci, saj so veliko bolj dojemljivi za naša dejanja, kol za naše besede. Za sodelovanje in pomoč pri usklajeni izvedbi praktičnega dela raziskave sc prijetno zahvaljujem ravnateljici os Venelja Perka, gc. Ireni Vavpctič, pomočnici ravnateljice gc. Karlini Strchar, učiteljem telesne vzgoje, g Primožu Parklju in gc. Mojci Cepin ter učiteljicam gc. Alenki Ogorcvc in gc. Idi Vi-dic-Klopčič in gc. Vanji Rcpič. BARBARA ZRNEC, višja fizioterapevtka, dip. MDT leminiiunuirari splošno gradbeno podjetje, d.d., Kamnik, Maistrova ulica 7, Slovenija razpisuje za šolsko leto 2000/2001 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA TESAR in ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo naslednje listine: - prošnjo s kratkim življenjepisom, rojstni list, enotno matično številko (EMŠ0), davčno številko, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, izjavo.da ne prejema druge štipendije, potrdilo o vpisu v šolo, spričevalo o končanem zadnjem letniku osnovne šole, zdravniško potrdila o zmožnosti za opravljanje izbranega poklica. Popolne vloge naj kandidati za štipendijo oddajo v splošno kadrovski službi SGP Graditelj, d.d., Maistrova ulica 7,1240 Kamnik, najkasneje do 10. 7. 2000. Dodatne informacije dobite v splošno kadrovski službi, tel. 818-800. Zaželjene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov družbe. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 2000. KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČ IC Fortunata Berganta 3, 1 240 Kamnik Telefon/faks: 061 812 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov. NUDIMO VAM STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH! Garancija: ■ 10 let za delo - do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! JUS-SECURITY, varnostna, detektivska in intervencijska služba, d.o.o. Ljubljanska cesta 102, 1230 DOMŽALE, disl. enota Slamnikarska 29, DOMŽALE =» AVTOSOLA; kat. A, B, C in H => VAROVANJE; prodaja, montaža in servis => REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali => RAČUNOVODSKI SERVIS; Elektronska pošta: jus-security@siol.net tel.: 715-776, 041/615-159 (Urška) tel: 719-890, 041/638-007 done) tet: 716-230, 041/651-563 (Rok) tel.: 719-895, 041/229-381 (Vlasta) http://jus-security.8m.com Prirojena eleganca. Novi Polo. • Komaj ga prepoznamo: novi Polo. Nova privlačna oblika je prijetno presenečenje. V notranjosti nas prepriča udobje, varnostni elementi in kakovost detajlov. Na voljo je kar šest motorjev s skupno 23 valji, 62 ventili in 312 kVV. Še dobro, da lahko izbirate. Vabimo vas v naš prodajni salon. Že od 1.669.526 Sir dalje. * cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij Novi Polo AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 "715 059 • M * d« ♦*inacn STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure ■ vsa hišna popravita ■ urejanje okolice - adaptacije stanovanj ■ varjenje vseh materialov - svetovanje Id.: 061/876-161 031/520-843 LIP RADOMLJE d. d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v prcdeliivi lesa. Ameriški kupci poznajo nase stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v Zadnjih letih prenovili.: vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov m ga naredili privlačnega tudi :.a številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca-ko s končano poklicno šolo - kuhar-tca, -zaposlimo tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po telefonu (061) 727-122. Liiz Karantania Pohištvo po vašem okusu - v mesecu marcu sejemska ponudba JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o., bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem času v občini Domžale v času od 20. do 24. 3. 2000. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, ter sodov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih mej. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 INTRO d, Jana Husa 1a, 1000 Ljubljana SALON: 061 140 13 FAX; 061 140 32 87 SERVIS: 061 448 290 DAEWOO Uradni servis in prodajalec Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel.: 061/16 27 100 • NAJUGODNEJŠI KREDITI V TEM TRENUTKU ■ KREDITI BREZ POLOGA KREDITI NA POLOŽNICE KREDITI SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO SUPER KREDIT T+O AVTO PREVLEKE -_— TEPIHI ^LWW^7 L"i ?*vselvrste avtomobilov - tz vseh vrst materialov - original tipske prevleke - nudimo po ugodnih onuh. Tel.: 061/714-800. Podjetje Muller iz Ljubljane je dobavitelj vseh vrst izjemno trpežnih talnih oblog. Ponudba: * panelni masivni in lamelni parketi * oljeni ladijski podi * laminati z 2.0-letno tovarniško garancijo * antistatične ter ekološke tekstilne talne obloge * linoleji * elektro prevodne plastike * plute idr. Ponudba obsega tudi nekaj tisoč vrst tapet (tekstilne, plastificirane, klasične, moderne, Idr.) Pokličite št.: 041/723 300 In obiščemo vas z vzorci. GRADITE? GRADIJO ZNANCI? S'A' jK.0JINfI Oj?^^^CI TUDI PKI NAS DOKONCN UVELJAVLJEN SISTEM OMETAVANJA KVALITETNI MATERIALI KVALITETNA IZDELAVA GRADBENIŠTVO NAHTIGAL tel. 061 71? 249 041 873 635 GO - PRE5 trade d. au/^L 1236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. oi ili ... in zeblo vas ne bo ... AHAČIĆ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRflOVlNA teL 061/72-42-107 1KWV1HA faks.061/719.475 prodajalna izdelkov gorenje HHB-e tehnike gorenje m i41 ~n?fj - pralni stroj do 1200 obratov 74.1)10 SIT - barvni IV51 TTX 38.628SIT I tri leta jjaramije) - uradni štedilnik s steklokeramično ploščo od 116.738 SI I - sesalniki od 16.668 SI I ŽAR PLOŠČE GORENJE 11.80(1 SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827 045 e-mail: st@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 0611720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://vwm. sam. si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... ! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO >■ KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOIJlCIJE >- APNO, CEMENT, MALTIT >■ FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM ^ SCHIEDEL DIMNIKE >- ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO *• TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA V MESECU MARCU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO OPEKO MODULARNI BLOK KRITINO BRAMAC IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z AVTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. da 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. V S A MU NISI NIKOLI S A M Internet: WWW.SAM.SI Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele f W ^ m MARELIĆNA MARMELADA 700 g OLJE ZA CVRTJE ZVEZDA 11, PET J f MLETA KAVA TABOR 100 g TEKOČI PRAŠEK PERSIL GEL, 1.5 L SUPER CENA PUST V VELE (M!q m naMe § PMiii krnit®« otroško pustno rajanje bo 4.3.2000 od 10. do 13. ure pred blagovnico Vele v Domžalah prihod kurentov pred blagovnico Vele od 10.30 do 11. ure najlepše pustne maske bodo nagrajene 49*- SUPER CENA OVE KOLEK blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale Modna hiša Medvedova 1 A, Kamnik Knjigarna Kamnik Ljubljanska 1B Tip top Glavni trg 12, Kamnik OLETJE 2000 blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale Češminka - trgovina za mlade Ljubljanska 85, Domžale s Modna hiša Medvedova 1 A, Kamnik Modeli iz kolekcije Delmod VELE prijeten nakup TJ "d -o 2 i